Mag. Marjana Žibert: Dediščina za prihodnost

Petinšestdeset let Gorenjskega muzeja (48)

Dediščina za prihodnost

Mag. Marjana Žibert

102

Preteklost povsod pušča sledove. V naravi, v naši okolici, v pričevanjih, v umetniškem ustvarjanju, v duhovnem izročilu in običajih, s katerimi smo zrasli. Kakor ni človeka brez spomina in osebne življenjske zgodbe, tudi ni človeške skupnosti kot tudi ne hiše, vasi, mesta, pokrajine brez zgodovine. Naj bomo še tako prepričani, da živimo le danes za jutri, smo ujeti v preteklost, bližnjo in daljno.

Več tisoč let staro posodje in nakit, stare listine in kipi svetnikov, kmečke poslikane skrinje in staro meščansko pohištvo, čudovita ženska in moška oblačila iz vasi in mesta, množica orodij in pripomočkov, brez katerih našim prednamcem ne bi uspelo pridelati vsakdanjega kruha in preživeti, likovne stvaritve mnogih umetnikov, zapuščina, ki spominja na pesnika dr. Franceta Prešerna, na tisoče starih razglednic in fotografij, mnogo izdelkov, ki spominjajo na industrijski razcvet 20. stoletja, plakati, ki so imeli vlogo medija, predmeti, ki opominjajo na krutost vojne. To in še mnogo več najdemo v zakladnici Gorenjskega muzeja, kjer že petinšestdeset let skrbno hranimo, proučujemo in interpretiramo ohranjene sledove preteklosti za čas, ki ga živimo in za prihodnje rodove.

Izteka se leto, ko smo v Gorenjskem muzeju praznovali petinšestdeseto obletnico ustanovitve Go renjskega muzeja, hkra ti zaključujemo evropsko leto kulturne dediščine. To leto smo si še posebej pri zadevali, da smo opozarja li na dediščinske zgodbe, s katerimi živimo – pa naj bodo to igrače našega otro štva, nakit t.i. kranjske zla te dobe, grad Khislstein, Gaštejski klanec, naš dr. France Prešeren ali sestre ljeno ameriško letalo nad Bohinjem. Naše dediščin ske zgodbe smo si priza devali predstaviti celostno, zato smo sodelovali z raz ličnimi institucijami in po samezniki. Želeli smo, da bi skupnost in posamezni ki spoznali čim več de diščinskih zgodb, zato smo vas nagovarjali tudi na teh

Dediščina za prihodnost

ne bi uspelo pridelati vsakdanjega kruha in preživeti, likovne stvaritve mnogih umetnikov, zapuščina, ki spominja na pesnika dr. Franceta Prešerna, na tisoče starih razglednic in fotografij, mnogo izdelkov, ki spominjajo na industrijski razcvet 20. stoletja, plakati, ki so imeli vlogo medija, predmeti, ki opominjajo na krutost vojne. To in še mnogo več najdemo v zakladnici Gorenjskega muzeja, kjer že petinšestdeset let skrbno hranimo, proučujemo in interpretiramo ohranjene sledove preteklosti za čas, ki ga živimo in za prihodnje rodove.

Izteka se leto, ko smo v Gorenjskem muzeju praznovali petinšestdeseto obletnico ustanovitve Gorenjskega muzeja, hkrati zaključujemo evropsko leto kulturne dediščine. To leto smo si še posebej prizadevali, da smo opozarjali na dediščinske zgodbe, s katerimi živimo – pa naj bodo to igrače našega otroštva, nakit t.i. kranjske zlate dobe, grad Khislstein, Gaštejski klanec, naš dr. France Prešeren ali sestreljeno ameriško letalo nad Bohinjem. Naše dediščinske zgodbe smo si prizadevali predstaviti celostno, zato smo sodelovali z različnimi institucijami in posamezniki. Želeli smo, da bi skupnost in posamezniki spoznali čim več dediščinskih zgodb, zato smo vas nagovarjali tudi na teh Iz zbirke Gorenjskega muzeja

straneh. Svoje mesto mora dobiti dediščina tudi v turizmu, kar za Kranj ostaja poseben izziv.

Naša dediščina nastaja doma in v naših skupnostih, ko se odločimo dragocen predmet, fotografijo, zgodbo, modrost ali hišo, staro tovarno in še bi lahko naštevali, ohraniti za naše potomce. To je dediščina, s katero živimo in ji pripadamo. Mnogi svojo pripadnost

103 dediščini izkazujete tudi z obiskom razstav in drugih dogodkov, za kar se vam iskreno zahvaljujem. Hvala tudi vsem, ki nas spremljate preko medijev in družbenih omrežij. Posebno zahvalo izrekam Gorenjskemu glasu, ki nas je v letu 2018 »gostil« na svojih straneh. Vsem pa želim vse dobro v prihajajočem letu, z željo, da se srečamo v Gorenjskem muzeju.

GORENJSKI MUZEJ

Izdal: Gorenjski muzej, zanj: Mag. Marjana Žibert

Uredila: Jelena Justin

Besedila: Mag. Marjana Žibert, Jelena Justin, Ddr. Damir Globočnik, Mag. Tatjana Dolžan Eržen, Dr. Jože Dežman,

Ddr. Verena Vidrih Perko, Mag. Monika Rogelj, Gašper Peternel, Dr. Veronika Pflaum, Magda Zore, Mateja Likozar,

Mag. Barbara Kalan, Anja Poštrak, Mag. Irena Jeras Dimovska, Sandra Dimitrijević, Anamarija Dimovska, Alenka Pipan

Fotografije: Fototeka Gorenjskega Muzeja, Jelena Justin, Anka Rudolf, Tina Dokl, Drago Holynski, Matjaž Mazi,

Lajlan Jaklič, Gašper Peternel, Monika Rogelj, Veronika Pflaum, Anamarija Dimovska, Tatjana Dolžan Eržen,

Rafko Urankar, Boštjan Gunčar, Marko Tušek, Alenka Pipan, Irena Jeras Dimovska, Sandra Dimitrijević

Skeniranje: Mateja Likozar

Prelom in oblikovanje naslovnice: Polonca Strman

Naklada: 500 izvodov

Tisk: Tiskarna Jagraf d. o. o.

Cena: 5,00 €