Fzv um končna by 20Plus

Informacije o študiju

2013/2014

Informacije o študiju 2013/2014

Z znanjem do zdravja in razvoja

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE UNIVERZE V MARIBORU

POZDRAVNI NAGOVOR DEKANICE...................................................................................................................................................................................................... 5

2. 2.1 2.2 2.3 2.4

PREDSTAVITEV FAKULTETE................................................................................................................................................................................................................... 6 VODSTVO FAKULTETE...................................................................................................................................................................................................................................................... 7 KATEDRE FAKULTETE........................................................................................................................................................................................................................................................ 8 INŠTITUTI IN CENTRI FAKULTETE.................................................................................................................................................................................................................................. 8 ORGANI IN KOMISIJE FAKULTETE.................................................................................................................................................................................................................................. 9 Akademski zbor FZV UM................................................................................................................................................................................................................................................... 9 Senat in stalne komisije Senata FZV UM...................................................................................................................................................................................................................... 9 Poslovodni odbor FZV UM................................................................................................................................................................................................................................................ 10 Študentski svet FZV UM.................................................................................................................................................................................................................................................... 10

3. 3.1

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE..................................................................................................................................................... 11 ZDRAVSTVENA NEGA....................................................................................................................................................................................................................................................... 11 Temeljni cilji študijskega programa................................................................................................................................................................................................................................. 11 Pridobljene kompetence diplomantov........................................................................................................................................................................................................................... 11 Vpisni pogoji......................................................................................................................................................................................................................................................................... 12 Struktura predmetnika – redni in izredni študij............................................................................................................................................................................................................ 13 Klinične vaje.......................................................................................................................................................................................................................................................................... 18 Pogoji za napredovanje v višji letnik.............................................................................................................................................................................................................................. 18 Pridobljeni strokovni naslov ob zaključku študija....................................................................................................................................................................................................... 19 Zaposljivost diplomantov................................................................................................................................................................................................................................................... 19

4. 4.1 4.2

ŠTUDIJSKI PROGRAMI 2. STOPNJE...................................................................................................................................................................................................... 20 ZDRAVSTVENA NEGA....................................................................................................................................................................................................................................................... 20 Temeljni cilji študijskega programa................................................................................................................................................................................................................................. 20 Pridobljene kompetence diplomantov........................................................................................................................................................................................................................... 21 Vpisni pogoji......................................................................................................................................................................................................................................................................... 22 Struktura predmetnika........................................................................................................................................................................................................................................................ 24 Pogoji za napredovanje v višji letnik.............................................................................................................................................................................................................................. 26 Pridobljeni strokovni naslov ob zaključku študija....................................................................................................................................................................................................... 26 Zaposljivost diplomantov................................................................................................................................................................................................................................................... 26 MANAGEMENT V ZDRAVSTVU IN SOCIALNEM VARSTVU..................................................................................................................................................................................... 26 Temeljni cilji študijskega programa................................................................................................................................................................................................................................. 26 Pridobljene kompetence diplomantov........................................................................................................................................................................................................................... 27

Vpisni pogoji......................................................................................................................................................................................................................................................................... 27 Struktura predmetnika – redni in izredni študij............................................................................................................................................................................................................ 29 Pogoji za napredovanje v višji letnik.............................................................................................................................................................................................................................. 31 Podeljeni strokovni naslov ob zaključku študija.......................................................................................................................................................................................................... 31 Zaposljivost diplomantov................................................................................................................................................................................................................................................... 31 4.3 BIOINFORMATIKA............................................................................................................................................................................................................................................................... 31 Temeljni cilji študijskega programa................................................................................................................................................................................................................................. 31 Pridobljene kompetence diplomantov........................................................................................................................................................................................................................... 32 Vpisni pogoji......................................................................................................................................................................................................................................................................... 32 Struktura predmetnika........................................................................................................................................................................................................................................................ 34 Pogoji za napredovanje v višji letnik.............................................................................................................................................................................................................................. 36 Podeljeni strokovni naslov ob zaključku študija.......................................................................................................................................................................................................... 36 Zaposljivost diplomantov................................................................................................................................................................................................................................................... 37 5. 5.1 5.2 5.3 5.4 5.5

PREDNOSTI ŠTUDIJA NA FAKULTETI ZA ZDRAVSTVENE VEDE UNIVERZE V MARIBORU......................................................................................................... 37 MEDNARODNO SODELOVANJE IN ŠTUDENTSKA IZMENJAVA............................................................................................................................................................................ 38 NACIONALNA MOBILNOST ŠTUDENTOV.................................................................................................................................................................................................................... 38 TUTORSTVO NA FAKULTETI ZA ZDRAVSTVENE VEDE UNIVERZE V MARIBORU........................................................................................................................................... 39 DEKANOVA NAGRADA IN POHVALA FAKULTETE ZA ZDRAVSTVENE VEDE UNIVERZE V MARIBORU ZA USPEH PRI ŠTUDIJU ....................................................39 ALUMNI KLUB FAKULTETE ZA ZDRAVSTVENE VEDE UNIVERZE V MARIBORU.............................................................................................................................................. 39

ŠTUDENTSKI SVET FAKULTETE ZA ZDRAVSTVENE VEDE UNIVERZE V MARIBORU................................................................................................................... 40

PROSTOVOLJSTVO ŠTUDENTOV FZV UM.......................................................................................................................................................................................... 42

8. 8.1 8.2 8.3 8.4

REFERAT ZA ŠTUDENTSKE ZADEVE FZV UM..................................................................................................................................................................................... 42 IZPITNI RED........................................................................................................................................................................................................................................................................... 43 PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA................................................................................................................................................................................................................. 46 STATUS ŠTUDENTA............................................................................................................................................................................................................................................................ 47 PRAVICE IN DOLŽNOSTI ŠTUDENTOV......................................................................................................................................................................................................................... 49

SIMULACIJSKI CENTER FZV UM............................................................................................................................................................................................................ 50

10.

KNJIŽNICA FZV UM................................................................................................................................................................................................................................. 51

11. 11.1 11.2 11.3 11.4 11.5 11.6 11.7

KAJ MI NUDI UNIVERZA V MARIBORU?.............................................................................................................................................................................................. 53 ŠTUDENTSKI DOMOVI UM............................................................................................................................................................................................................................................... 54 DOM PODIPLOMCEV IN GOSTUJOČIH PROFESORJEV.......................................................................................................................................................................................... 54 ŠTUDENTSKA PREHRANA................................................................................................................................................................................................................................................ 54 UNIVERZITETNI ŠPORTNI CENTER LEONA ŠTUKLJA.............................................................................................................................................................................................. 54 UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR........................................................................................................................................................................................................................ 55 NAGRADE UNIVERZE V MARIBORU ZA ŠTUDENTE................................................................................................................................................................................................. 55 ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE V MARIBORU (Š.O.U.M.).................................................................................................................................................................... 55

12.

Z ZNANJEM DO ZDRAVJA IN RAZVOJA............................................................................................................................................................................................... 56

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru Informacije o študiju 2013/2014 Glavna urednica: Izr. prof. dr. Majda Pajnkihar Uredniški odbor: Prof. dr. Sonja Šostar Turk Viš. predav. mag. Milica Lahe Viš. predav. mag. Klavdija Čuček Trifkovič Asist. dr. Katja Harej Pulko Viš. predav. mag. Vida Gönc Andrej Černi Alenka Marsel Aleksandra Lovrenčič Založila in izdala: Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru Maribor, 2013 Naklada: 400 komadov Oblikovanje naslovnice in prelom: Agencija CREATIQ Tisk: Tiskarna Koštomaj, Elizabeta Koštomaj s.p.

ovalnimi in izobraževalnimi institucijami, kar omog-

timov, v katere se le-ti vključujejo. Kakovostno izo-

oča izvajanje raziskovalnih projektov, izmenjave

braževanje in pridobljene kompetence ob njegovem

visokošolskih učiteljev in sodelavcev, nepedagoških

zaključku omogočajo zaposljivost in zaposlenost

delavcev, študentov ter vključevanje gostujočih

diplomatov tako doma kot tudi v tujini.

profesorjev. Dejavnosti študentov bo fakulteta tudi v bodoče intenzivno podpirala na nacionalnem in

Na fakulteti uvajamo tutorski sistem, ki je namenjen

internacionalnem nivoju.

študentom pri premagovanju začetnih težav pri študiju in pri usvajanju težjih vsebin. V tutorskem sistemu

Spoštovane študentke, spoštovani študentje!

Kakovostno izobraževanje in pripravljenost na

sodelujejo tako študentjetutorji kot tudi visokošolski

timsko delo v praksi je temelj, ki omogoča, da naši

učitelji in mentorji v praksi.

diplomati z vso odgovornostjo, znanjem in humanostjo nudijo podporo pacientom in njihovim družinam.

Poslanstvo Fakultete za zdravstvene vede je bilo

Karierni center, ki deluje na fakulteti, je v pomoč diplomatom pri kreiranju njihove profesionalne poti. Vsa prizadevanja so usmerjena v njihovo zaposljiv-

študijskega programa s področja zdravstvene nege

dročja zdravstvene nege ter z njim interdisciplinarno

ost in zaposlenost. Z vključitvijo diplomantov v Alum-

in razvijanje področij, s katerimi je le-ta interdiscipli-

povezanih disciplin, na povezovanju teorije in prakse

ni klub fakultete želimo, da tudi po diplomi ostanejo

narno povezan. Poudarek izobraževanih programov

ter razumevanju uporabe pridobljenega znanja pri

pripadni naši fakulteti, spremljajo njen razvoj ter jo s

je na prepletanju vsebin s področja zdravstvene

negi pacienta. Posebej posvečamo pozornost prido-

svojim znanjem in izkušnjami promovirajo.

nege, zdravstvenih ved, medicine, bioinformatike,

bivanju znanja in izkušenj za individualno in celostno

zdravstvene informatike in ostalih družbenih ved.

obravnavo pacientov, ki temelji na etiki in morali, na

Vse zastavljene cilje bomo dosegli tudi z vašo

medsebojnih partnerskih odnosih, ohranjanju dos-

pomočjo; s trudom in delom ter medsebojnim

Na fakulteti z roko v roki težimo k izvajanju

tojanstva in medsebojnem spoštovanju, pri čemer

sodelovanjem, povezovanjem in medsebojnim

izobraževalne in raziskovalne dejavnosti, težimo

so študentje v tesnem sodelovanju z visokošolskimi

spoštovanjem. Prispevek akademskemu okolju in

k poučevanju na osnovi raziskovanja. Izjemno si

učitelji in sodelavci ter mentorji v učnih bazah za

razvoju kulture kakovosti prinaša vsak posameznik

prizadevamo k čim večji vključenosti študentov v

obravnavo in delo s pacienti.

na naši fakulteti. Akademska svoboda prinaša tudi

znanstvenoraziskovalno dejavnost fakultete, prav

individualno odgovornost vsakega študenta za

tako pa k spodbujanju visokošolskih učiteljev in štu-

Znanje je temelj za holistično, humano in na znan-

dentov k objavljanju rezultatov raziskovanja, novih

stvenih dokazih osnovano prakso v zdravstveni negi.

izzivov in dosežkov.

Izkušnje lahko študentje med študijem pridobivajo

uspeh in pridobivanje znanja.

Informacije o študiju 2013/2014

Pri študiju je poudarek na pridobivanju znanja s po-

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

utemeljeno že ob njeni ustanovitvi, to je izvajanje

v sodobno opremljenem simulacijskem centru, Na fakulteti je vzpostavljeno odlično mednarodno

specialnih učilnicah za praktično usposabljanje ter

Dekanica

sodelovanje z uglednimi domačimi in tujimi razisk-

v kliničnem okolju ob podpori mentorjev in v okviru

Izr. prof. dr. Majda Pajnkihar

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

2. Predstavitev fakultete

Višjo zdravstveno šolo je leta 1993 ustanovil Državni zbor RS z Zakonom o ustanovitvi Višje zdravstvene šole v Mariboru. Nova članica Univerze v Mariboru je v novembru istega leta pričela z izvajanjem višješolskega študijskega programa Zdravstvena nega. Z odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru iz leta 1994 je bila Višja zdravstvena šola preoblikovana v Visoko zdravstveno šolo Univerze v Mariboru in kot prva v Sloveniji je v študijskem letu 1999/2000 vpeljala podiplomske študijske programe zdravstvene nege in zdravstvenih ved. Bila je pionirka v uvajanju Simulacijskega centra v izobraževalni proces; tak način povezovanja teorije s prakso traja že od leta 2005. Poudariti je potrebno, da se je Visoka zdravstvena šola Univerze v Mariboru 27.12.2006 z odlokom Državnega zbora RS kot prva visoka šola s področja zdravstvene nege in zdravstvenih ved v Sloveniji preoblikovala v Fakulteto za zdravstvene vede, ki v letu 2013 beleži

20-letnico delovanja in ohranja osnovno poslanstvo izvajanja študijskih programov in znanstvenoraziskovalne dejavnosti s področja zdravstvene nege in zdravstvenih ved.

Tako diplomanti kot tudi visokošolski učitelji, sodelavci in raziskovalci fakultete so cenjeni ter spoštovani tako pri pacientih kot tudi v družbi v domačem in mednarodnem okolju.

Fakulteta je intenzivno vpeta v mednarodni izobraževalni in znanstvenoraziskovalni prostor, hkrati pa je kot koordinator ali partner vključena v mnoge evropske projekte. Z izobraževanjem na dodiplomskem in podiplomskih študijskih programih fakulteta vpeljuje najnovejšo tehnologijo, inovativnost, kreativnost in interaktivnost za doseganje kompetenc diplomantov, katerih glavni cilj je celostna oskrba pacienta.

Vizija Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru je postati vodilna, prepoznavna in zaželena izobraževalna ter znanstvenoraziskovalna institucija, predvsem v Sloveniji, državah zahodnega Balkana ter prepoznavna in primerljiva z izobraževalnimi institucijami EU. Zaposleni, študenti, mentorji ter učitelji iz kliničnih ter drugih izobraževalnih institucij sodelujejo v interdisciplinarnem oz. multidisciplinarnem partnerskem odnosu v enakovrednem razvoju znanosti in umetnosti zdravstvene nege in zdravstvenih ved.

Diplomanti Fakultete za zdravstvene vede se odlikujejo z odličnim znanjem, humanostjo, spoštovanjem, dostojanstvom in odgovornostjo do pacientov, pripadnostjo v timu, profesionalno učinkovitostjo na osnovi teoretičnega, znanstvenega in kritičnega razmišljanja.

2.1 Vodstvo fakultete

Osebna izkaznica Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Izr. prof. dr. Majda Pajnkihar Dekanica fakultete

Viš. predav. mag. Klavdija Čuček Trifkovič V. d. prodekanice za izobraževalno dejavnost

Andrej Černi V. d. prodekana za študentska vprašanja

PON - PET

SOB

07:00

07:30

19:00

13:00

Informacije o študiju 2013/2014

ODPIRALNI ČASI

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Prof. dr. Sonja Šostar Turk Prodekanica za podiplomski študij

Žitna ulica 15 2000 Maribor fzv@um.si t +386 2 300 47 00 f +386 2 300 47 47 IBAN: SI56 0110 0609 0125 827 VAT: SI 716 74705 MŠ: 5089638016

2.2 Katedre fakultete

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

• Katedra za zdravstveno nego Predstojnica: viš. predav. mag. Vida Gönc Katedra izvaja naloge na področju izobraževanja novih kadrov, povezovanja raziskovalnega dela in prakse ter vključevanja znanstvenih ugotovitev v izobraževanje in na takšen način predstavlja most med teorijo in prakso. Poslanstvo katedre je izobraziti kompetentne strokovnjake zdravstvene nege, ki bodo usposobljeni za izvajanje sodobne zdravstvene nege. • Katedra za bioinformatiko Predstojnik: prof. dr. Milan Brumen Cilj delovanja katedre je pomemben prispevek naravoslovja k znanju in kompetencam študentov zdravstvene nege v njihovem celotnem izobraževanju, prav tako pa podati ustrezne kompetence študentom bioinformatike za njihovo nadaljnje strokovno in znanstveno-raziskovalno delo na področju zdravstva in bioinformatike. • Katedra za medicino in fizioterapijo Predstojnik: doc. dr. Janez Rebol Katedra določa in svetuje raven in obseg

predavanj pri izobraževanju študentov zdravstvene nege ter predlaga raziskovalne programe s področja medicinskih predmetov glede na novosti v stroki. • Katedra za interdisciplinarne in multidisciplinarne vede Predstojnik/-ca: / Katedra izvaja pedagoški in raziskovalni proces na področju javnega zdravja, sociologije, etike, tujih jezikov in prava. Intenzivno izvaja raziskovalno delo na mnogih evropskih projektih, v katere aktivno vključuje študente zdravstvene nege in zdravstvenih ved.

2.3 Inštituti in centri fakultete • Inštitut za zdravstveno nego Predstojnica: izr. prof. dr. Majda Pajnkihar Inštitut skrbi za povezovanje z drugimi raziskovalnimi, visokošolskimi in kliničnimi institucijami in za razvoj znanstvenoraziskovalne dejavnosti na področju zdravstvene nege, hkrati pa skrbi za razvijanje spoznanja in zavedanja pri študentih, in sicer o pomenu raziskovanja za stroko ter o potrebah vključevanja študentov v raziskovanje zaradi varne, učinkovite in humane zdravstvene nege.

• Raziskovalni inštitut Predstojnik: doc. dr. Gregor Štiglic Pod okriljem inštituta je fakulteta pridobila prve evropske projekte. Rezultat uspešnega nacionalnega in mednarodnega raziskovalnega dela so številni zaključeni projekti, ki imajo visoko aplikativno vrednost za stroko na področju zdravstvene nege in zdravstvenih ved. Na inštitutu so omogočili nabavo vrhunske pedagoške opreme ter ustanovitev prve večje multimedijske učilnice na Univerzi v Mariboru. • Center za uporabo informacijsko- komunikacijskih tehnologij v zdravstvu Predstojnik: Asist. Aleš Turk, mag. bioinf. Center deluje z namenom zagotavljanja nemotenega sodobnega izobraževalnega ter raziskovalnega dela na fakulteti. Osnovna dejavnost centra je vzdrževanje in razvoj računalniške ter komunikacijske infrastrukture fakultete, hkrati pa tudi skrb za varnost sistemov in njihovo neprekinjeno delovanje. • Center za mednarodno dejavnost Predstojnica: dr. Helena Blažun Center skrbi za mednarodno povezovanje ter za znanstvenoraziskovalno udejstvovanje fakultete na področju mednarodnih projektov.

Število mednarodnih mobilnosti za študente in zaposlene v programu Erasmus narašča iz leta v leto, prav tako kot pa tudi število bilateralnih sporazumov in projektov s partnerskimi institucijami. FZV UM je med drugim prejemnica prestižnih nagrad in naslovov za organizacijo mednarodnih konferenc in poletnih šol.

Akademski zbor FZV UM

Senat in stalne komisije Senata FZV UM

Akademski zbor članice univerze sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in

Senat Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru je strokovni organ članice

Za obravnavanje in proučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj, predlogov in stališč z delovnega področja Senata Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru ima le-ta stalne komisije (Statut Univerze v Mariboru), in sicer: • Komisijo za študijske zadeve Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru (obravnava zadeve, ki se nanašajo na področje izobraževalne dejavnosti, poudarek je na obravnavi različnih vlog študentov: prošnje za podaljšanje statusa, prošnje za ponavljanje letnika, prošnje za izjemni vpis v višji letnik, prošnje za priznavanje izpitov, za nadaljevanje študija po prekinitvi, za

Informacije o študiju 2013/2014

2.4 Organi in komisije fakultete

univerze, ki ga sestavljajo visokošolski učitelji in znanstveni delavci, zaposleni na Univerzi v Mariboru. Člane Senata Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru voli akademski zbor tako, da so enakopravno in ustrezno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline in strokovna in študijska področja članice. V senat članice se izvolijo tudi predstavniki študentov, ki morajo imeti status študenta, in sicer tako, da je v senatu članice najmanj petina izvoljenih članov študentov. Senatorje študente voli študentski svet članice (Statut Univerze v Mariboru).

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

• Simulacijski center Predstojnik: doc. dr. Miljenko Križmarić Simulacijski center na fakulteti je bil ob otvoritvi prvi te vrste na področju nekdanje Jugoslavije. V njem študentje zdravstvene nege in zdravstvenih ved pridobivajo znanje in veščine iz klinično zahtevnih področij, in sicer na posebnih modelih v kontroliranem kliničnem okolju, ki je čim bolj podobno realnemu. Tako študentje povezujejo teorijo s prakso ter se na tak način naučijo, kako ravnati pravilno, da v primeru napačnih odločitev pacientu ne morejo škodovati.

visokošolski sodelavci. Pri delu akademskega zbora članice sodelujejo tudi predstavniki študentov, ki jih izvoli študentski svet članice, in sicer tako da predstavlja njihovo udeležbo najmanj petina članov akademskega zbora. Predstavniki študentov sodelujejo pri obravnavi in odločanju tistih vprašanj, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov ter na študijske programe, prav tako pa sodelujejo pri postopku izbire kandidata za dekana. Mandatna doba članov akademskega zbora članice iz vrst študentov traja eno leto. Akademski zbor članice (povzeto po Statutu Univerze v Mariboru): • izvoli senat članice; • senatu predlaga kandidate za dekana; • obravnava in sprejema program razvoja članice; • obravnava in sprejema poročilo o delu članice ter daje predloge in pobude senatu članice; • opravlja druge naloge, ki jih določa statut univerze.

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

prepis iz izrednega v redni študij, prošnje

za pridobitev posebnega statusa na UM, za priznavanje izpitov in številnedruge individualnih vloge v zvezi s študijem na FZV UM); • Komisijo za znanstveno raziskovalne zadeve Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru (obravnava vprašanja z znanstveno-raziskovalnega področja in predlaga Senatu FZV UM ustrezne rešitve: pregled in sprejem naslovov in dispozicij specialističnih ter magistrskih del, podaljšanje veljavnosti tem specialističnih ter magistrskih del, imenovanja Komisij za pripravo specialističnih del, obravnava specialističnih in magistrskih del pred zagovorom, priznavanje izpitov inindividualnih vlog na podiplomskih študijskih programih FZV UM); • Komisijo za ocenjevanje kakovosti Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru (pristojna je za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti študijskih programov, znanstveno raziskovalnega ter strokovnega dela na FZV UM, izvajanje Ankete o delovnem zadovoljstvu med zaposlenimi in pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacijsko poročilo). Članstvo v komisiji je zagotovljeno pedagoškim, nepedagoškim delavcem

in študentom; • Komisijo za založniško dejavnost Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru (skladno s Pravilnikom o založniški dejavnosti FZV UM je pristojna za pregled vlog za izdajo publikacij; FZV UM izdaja publikacijetako v tiskani kot tudi v elektronski obliki).

Poslovodni odbor FZV UM Poslovodni odbor članice univerze nadzira poslovanje članice v zadevah materialne narave glede odločitev, ki jih sprejme dekan članice pri upravljanju in razpolaganju s sredstvi, ki jih je članica univerze pridobila v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Član poslovodnega odbora članice je po svoji funkciji tudi prodekan za študentska vprašanja.

Študentski svet FZV UM Za obravnavanje in sklepanje o vprašanjih s študijskega področja, ki so pomembna za študente, ima članica univerze Študentski svet. Študentski svet članice univerze sestavljajo predsedniki vsakega letnika in po en član vsakega sveta letnika oziroma sveta absolventov

in sveta podiplomskih študentov, ki ga le-ti izvolijo izmed svojih članov. Mandatna doba članov študentskega sveta članice univerze in mandatna doba študentov, ki jih voli ali imenuje študentski svet članice, traja eno leto, če statut ne določa drugače. Prodekan študent je član študentskega sveta po svojem položaju (Statut Univerze v Mariboru).

3. Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje 3.1 Zdravstvena nega Trajanje študija: 3 leta (180 ECTS)

Temeljni cilji študijskega programa

Pridobljene kompetence diplomantov

njegovimi svojci, s sodelavci v negovalnem in zdravstvenem timu, pa tudi komuniciranje navzven, tj. z drugimi partnerji, • strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju zdravstvenega tima.

Študijski program študentu omogoča: • pridobitev ustreznega strokovnega znanja in znanja s področja kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod, s katerimi bo lahko učinkovito izvajal na znanstvenih dokazih temelječo zdravstveno nego, • sposobnost reševanja zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, • obvladovanje komuniciranja z bolnikom,

Med splošnimi kompetencami so posebej izpostavljene naslednje: • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki, • vključevanje organizacijskih znanj v podporo uspešnih poslovnih odločitev, • načrtovanje in nadzor nad izvajanjem negovalnih aktivnosti, • uporaba znanstveno raziskovalnih metod

Informacije o študiju 2013/2014

Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Zdravstvena nega študentom omogoča pridobitev znanja na podlagi študija teoretičnih in metodoloških konceptov, omogoča usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v praksi in reševanje strokovnih, delovnih in drugih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod, omogoča razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, omogoča strokovno in znanstveno

kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju na osnovi znanstvenih dokazov ter vodenju zahtevnejših del.

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Temeljni cilj programa je podati diplomantu obseg znanj, stališč, profesionalnih vrednot in spretnosti, ki jih bo uporabil pri delovanju na področju zdravstvene nege.

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

za raziskovanje na področju zdravstvene nege, • uporaba modernih informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

Predmetno-specifične kompetence, ki jih v skladu s Seznamom poklicev v zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS št. 82/2004) diplomanti pridobijo s študijskim programom: • promocija zdravja, zdravstvena vzgoja in učenje za razumevanje povezav med načinom življenja in zdravja, • razumevanje zdravstvenih problemov in procesov za krepitev, doseganje in ohranjanje zdravja, • organiziranje, vodenje in nadziranje dejavnosti ter službe zdravstvene nege, • vodenje negovalnega tima, • izvajanje zdravstvene nege na podlagi negovalne anamneze, negovalne diagnoze in postavljenih ciljev zdravstvene nege, • sodelovanje v procesu zdravljenja v okviru zdravstvenega tima ter izvajanje diagnostično-terapevtskih programov, • spremljanje izidov in učinkov intervencij zdravstvene nege in dokumentiranje, • interdisciplinarno in multisektorsko povezovanje za zagotavljanje kakovostne obravnave pacienta,

• izvajanje zdravstvene nege v okviru nujne medicinske pomoči, • pedagoško delo za obnavljanje lastnega kadra, • raziskovalno delo v zdravstveni negi in zagotavljanje kakovosti.

Vpisni pogoji V visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Zdravstvena nega se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali splošno maturo. Skladno s kompetencami tehnika zdravstvene nege morajo vsi kandidati, razen kandidatov z opravljenim zaključnim izpitom ali poklicno maturo v programu zdravstveni tehnik ali tehnik zdravstvene nege, opraviti 80 ur propedevtičnega programa iz vsebin predmeta zdravstvena nega. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na: • splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi ali splošni maturi 60 % točk, • splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.

Zdravniško potrdilo Izbrani kandidati morajo ob vpisu predložiti zdravniško potrdilo o zdravstveni sposobnosti za opravljanje del in nalog diplomirane medicinske sestre oziroma diplomiranega zdravstvenika. Obrazec DZS 8,204 prejmejo izbrani kandidati skupaj z obvestilom o vpisu po pošti.

Struktura predmetnika – redni in izredni študij 1. LETNIK ZIMSKI SEMESTER Nosilec

Predmet

Pajnkihar

Zdravstvena nega

Štiglic

Informacijsko komunikacijske tehnologije v zdravstveni negi

Glaser

Anatomija, fiziologija, patologija

KONT. URE

Skupaj

ECTS

150

270

360

120

Goriup

Sociologija zdravja in bolezni

Habjanič

Zdravstvena nega starostnika z geriatrijo

120

*Izbirni predmet SKUPAJ

175

160

210

570

330

900

Legenda: P=predavanja, S=seminarji, LV=laboratorijske vaje, KV=klinične vaje, KONT. URE=kontaktne ure, ID=individualno delo, ECTS=kreditne točke

Predmet

Pajnkihar

Raziskovanje v zdravstveni negi

Lorber

Klinično usposabljanje

270

Lahe

Promocija zdravja in zdravstvena vzgoja

Gorenjak

Diagnostično terapevtski program

Borstner, Pišlar

Etika s filozofijo zdravstvene nege in zakonodajo

Fajmut

Biofizika, biokemija

*Izbirni predmet

KONT. URE

Skupaj

ECTS

120

270

120

15 15

SKUPAJ

145

105

310

625

275

900

1. LETNIK SKUPAJ

320

265

520

1195

605

1800

Informacije o študiju 2013/2014

Nosilec

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

LETNI SEMESTER

Legenda: P=predavanja, S=seminarji, LV=laboratorijske vaje, KV=klinične vaje, KONT. URE=kontaktne ure, ID=individualno delo, ECTS=kreditne točke

2. LETNIK ZIMSKI SEMESTER Nosilec

Predmet

Pajnkihar

Zdravstvena nega otroka in mladostnika s pediatrijo

Gönc

Zdravstvena nega žensk z ginekologijo in porodništvom

Nerat

Zdravstvena nega internističnega bolnika z interno medicino

Gönc

Zdravstvena nega na ginekološko–porodnem področju

Majcenovič Kline, Jesenšek

Tuji jezik

Pišlar

Psihologija v zdravstveni negi in zdravstvu

KONT. URE

Skupaj

ECTS

130

150

180

210

210 45

180

245

900

ECTS

*Izbirno klinično usposabljanje

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

SKUPAJ

210

380

655

Legenda: P=predavanja, S=seminarji, LV=laboratorijske vaje, KV=klinične vaje, KONT. URE=kontaktne ure, ID=individualno delo, ECTS=kreditne točke LETNI SEMESTER Nosilec

Predmet

P 45

Turk

Epidemiologija in higiena

Stričević

Zdravstvena nega na pediatričnem področju

Koželj

Zdravstvena nega na internističnem področju

LV 15

KONT. URE

Skupaj

120

180

330

*Izbirni predmet

SKUPAJ

540

735

165

900

2. LETNIK SKUPAJ

270

185

920

1390

410

1800

Legenda: P=predavanja, S=seminarji, LV=laboratorijske vaje, KV=klinične vaje, KONT. URE=kontaktne ure, ID=individualno delo, ECTS=kreditne točke

3. LETNIK ZIMSKI SEMESTER P

KONT. URE

Skupaj

ECTS

Zdravstvena nega kirurškega bolnika s kirurgijo

180

Čuček Trifkovič

Zdravstvena nega – mentalno zdravje s psihiatrijo

Sancin

Zdravstvena nega v patronažnem in dispanzerskem varstvu

Butterworth Čuček Trifkovič

Supervizija

Koželj

Nujna medicinska pomoč

120

Brumen

Organizacija zdravstvene nege in managementa

Denny, Pišlar

Zdravstvena nega na psihiatričnem področju

240

900

Skupaj

ECTS

SKUPAJ

185

100

240

330

615

285

Legenda: P=predavanja, S=seminarji, LV=laboratorijske vaje, KV=klinične vaje, KONT. URE=kontaktne ure, ID=individualno delo, ECTS=kreditne točke LETNI SEMESTER Nosilec

Predmet

KONT. URE

Strauss

Zdravstvena nega na kirurškem področju

330

Sancin

Zdravstvena nega v dispanzerskem varstvu, na domu in lokalni skupnosti

300

*Izbirni predmet

150

180

630

705

195

900

200

160

960

1320

480

1800

Diplomsko delo SKUPAJ 3. LETNIK SKUPAJ

Informacije o študiju 2013/2014

Predmet

Donik

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Nosilec

Legenda: P=predavanja, S=seminarji, LV=laboratorijske vaje, KV=klinične vaje, KONT. URE=kontaktne ure, ID=individualno delo, ECTS=kreditne točke

Nabor izbirnih predmetov 1. LETNIK Nosilec

Predmet

Majcenovič Kline, Jesenšek

Tuji jezik

Šostar Turk

Vpliv okolja na varovanje zdravja

Gönc

Obvladovanje bolnišničnih okužb

KONT. URE

Skupaj

ECTS

Legenda: P=predavanja, S=seminarji, LV=laboratorijske vaje, KV=klinične vaje, KONT. URE=kontaktne ure, ID=individualno delo, ECTS=kreditne točke

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

2. LETNIK

Nosilec

Predmet

KONT. URE

Skupaj

ECTS

Klampfer

Etika

Pajnkihar

Komunikacija v zdravstvu

Jesenšek Papež

Rehabilitacija

Križmarič

Biomedicinska tehnologija in simulatorji

Štiglic

Zdravstveno informacijski sistemi

Skupaj

ECTS

Legenda: P=predavanja, S=seminarji, LV=laboratorijske vaje, KV=klinične vaje, KONT. URE=kontaktne ure, ID=individualno delo, ECTS=kreditne točke IZBIRNO KLINIČNO USPOSABLJANJE Nosilec

Predmet

KONT. URE

Koželj

Zdravstvena obravnava vitalno ogroženih

Pajnkihar

Klinične aplikacije na dokazih podprte zdravstvene nege

Legenda: P=predavanja, S=seminarji, LV=laboratorijske vaje, KV=klinične vaje, KONT. URE=kontaktne ure, ID=individualno delo, ECTS=kreditne točke

3. LETNIK Nosilec

Predmet

Pajnkihar, Kokol

Holistične raziskovalne metode

Filej

Karierni razvoj

Lorber Fijan, Lorber

KONT. URE

Skupaj

ECTS

Obvladovanje kroničnih bolezni

Pridobivanje, vodenje in izvajanje projektov

Lorber

Praksa zdravstvene nege, osnovana na znanstvenih dokazih

Donik

Zdravstvena nega v intenzivni enoti

Legenda: P=predavanja, S=seminarji, LV=laboratorijske vaje, KV=klinične vaje, KONT. URE=kontaktne ure, ID=individualno delo, ECTS=kreditne točke

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Klinične vaje

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Zdravstvena nega za poklic diplomirane medicinske sestre/diplomiranega zdravstvenika obsega tako teorijo kot prakso skladno z vsemi Evropskimi direktivami (77/452; 77/453; 2005/36/ES). Polovico študijskega programa predstavljajo klinične vaje, ki se izvajajo v vseh letnikih študija. Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru izvaja klinične vaje v sodelovanju z različni zdravstvenimi, socialnovarstvenimi in drugimi zavodi, ki so pri Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije akreditirani kot učne baze.

Za doseganje kompetenc študijskega programa je pomembno dvoje: visoko zastavljeni cilji na področju povezovanja teorije s prakso in kakovostna izvedba kliničnih vaj. Klinične vaje koordinirajo visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci v tesni povezavi s kliničnimi mentorji iz učnih baz. Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru skrbi za kontinuirano izobraževanje, usklajevanje in tesno povezovanje kliničnih mentorjev in visokošolskih učiteljev oz. sodelavcev za profesionalni in humani pristop k pacientu.

Poudarek kliničnih vaj je v individualni in celostni obravnavi pacienta na osnovi znanstvenih dokazov. Za usklajevanje novih znanj in pristopa k pacientu v zdravstveni praksi je pomembno timsko delo, h kateremu se vzpodbuja in usmerja tudi študente. Študenti v sklopu kliničnih vaj usvojijo medicinsko-tehničnih posege, prilagojene njihovim kompetencam in letniku študija. Visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci skupaj s kliničnimi mentorji v učnih bazah osrednjo pozornost namenjajo individualnemu delu s študenti. Takšen pristop je pomemben pri prenosu znanja, kako voditi pacienta skozi proces zdravstvene nege ter pri aplikaciji teorij in modelov zdravstvene nege za ugotovljene potrebe pacienta. Podoba in urejenost študentov zdravstvene nege Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru na kliničnih vajah je dostopna na spletnih straneh fakultete pod zavihkom Informacije o študiju oz.: http://www.fzv.uni-mb.si/page/images/stories/ File/studenti/Podoba_studenta.pdf.

Pogoji za napredovanje v višji letnik Pogoji za napredovanje iz 1. v 2. letnik: Študent mora za napredovanje v 2. letnik obvezno opraviti izpite in klinične vaje pri spodaj navedenih predmetih: • Zdravstvena nega (12 ECTS), • Anatomija, fiziologija, patologija (4 ECTS), • Zdravstvena nega starostnika z geriatrijo (4 ECTS), • Klinično usposabljanje (9 ECTS). Brez opravljenega izpita iz predmeta Zdravstvena nega (12 ECTS) tudi izjemno napredovanje v višji letnik ni mogoče. Pogoji za napredovanje iz 2. v 3. letnik: Pogoji za napredovanje iz 2. v 3. letnik so opravljeni vsi izpiti 1. letnika ter uspešno opravljeni izpiti in vse vaje pri spodaj navedenih predmetih 2. letnika: • Zdravstvena nega otroka in mladostnika s pediatrijo (5 ECTS), • Zdravstvena nega žensk z ginekologijo in porodništvom (3 ECTS), • Zdravstvena nega internističnega bolnika z interno medicino (6 ECTS), • Zdravstvena nega na ginekološko porod-

nem področju (7 ECTS), • Zdravstvena nega na pediatričnem področju (6 ECTS), • Zdravstvena nega na internističnem področju (11 ECTS). Študent napreduje v 3. letnik v kolikor zbere 60 ECTS iz 1. letnika in 38 ECTS iz 2. letnika. Izjemno napredovanje v višji letnik je opredeljeno v točki 8.3 Status študenta.

Pravilnik o postopku priprave in zagovora diplomskega dela na dodiplomskem študiju 1. stopnje na FZV UM, ki je dostopen na spodnji povezavi: http://www.fzv.uni-mb.si/page/images/stories/ File/studenti/pravilnik/2013/ZN_1.st/Pravilnik_ dodiplomski_1_st_FZV_UM_2013.pdf.

Pridobljeni strokovni naslov Diplomirani zdravstvenik (VS) Okrajšava: dipl. zn. (VS) Diplomirana medicinska sestra (VS)

Pridobljeni strokovni naslov ob zaključku študija

Informacije o študiju 2013/2014

Izhajajoč iz kompetenc, so zaposlitvene možnosti diplomanta visokošolskega

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Zaposljivost diplomantov Zaključek študija Študent zaključi študij s pripravo in zagovorom diplomskega dela; postopek ureja

strokovnega študijskega programa 1. stopnje Zdravstvena nega vezane na: • zdravstvene zavode (bolnišnice, zdravstveni domovi), • socialno-varstvene zavode, • socialne službe, • izobraževalne zavode, • negovalne bolnišnice, • zasebni sektor, • sanitetne enote slovenske vojske in obrambne strukture, • civilno zaščito, • humanitarne organizacije, • različne evropske in svetovne organizacije, povezane z zdravstvom in zdravstveno nego.

4. Študijski programi 2. stopnje 4.1 Zdravstvena nega Trajanje študija: 2 leti (120 ECTS)

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Temeljni cilji študijskega programa

Temeljni cilji programa kompleksno zajemajo zakonsko opredeljene cilje, raziskovalno strokovne značilnosti sodobne zdravstvene nege ter mednarodno uveljavljene vsebinske strokovne in na nivoju študija opredeljene cilje. Študijski program 2. stopnje Zdravstvena nega študentom omogoča pridobitev znanja s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov, usposobljenost za prenos in uporabo

teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih, delovnih in drugih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod, omogoča razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno in znanstveno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju na osnovi znanstvenih dokazov ter vodenju najzahtevnejših del. Študijski program je zasnovan tako, da nadgrajuje in razširja obseg znanj, stališč, profesionalnih vrednot in spretnosti, ki so jih študenti pridobili na prvi stopnji izobraževanja. Cilj programa je v razvijanju sposobnosti študentov za raziskovanje na področju zdravstvene nege, razvijanju sposobnosti teoretičnega in kritičnega mišljenja in samovrednotenja.

Program bo študentom omogočil pridobiti izkušnje, ki bodo prispevale k njihovemu profesionalnemu, akademskemu in osebnemu razvoju ter krepile njihovo sposobnost, da sami usmerjajo svoje učenje.

Pridobljene kompetence diplomantov Študijski program 2. stopnje Zdravstvena nega študentom omogoča poglabljanje znanja na širših strokovnih področjih, usposabljanje za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah,

Informacije o študiju 2013/2014

Temu je potrebno dodati še odgovornost

do razvoja poklica, pacienta, sodelavcev v zdravstvenem in multidisciplinarnemu timu, razvijanja soodgovornosti do uravnoteženega razvoja zdravstvene nege v profesijo in disciplino v naši državi ter ohranjanja lastne identitete v spremenjenih okoliščinah skupne multikulturne Evrope.

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Osnovni namen programa je: • razvijati in nadgrajevati spekter znanj, spretnosti, stališč in profesionalnih vrednot, ki so jih študenti razvijali skozi visokošolski študijski program 1. stopnje in izhajajo iz njihovih izkušenj in klinične prakse; • usposabljanje za samostojno iskanje novih virov znanja tako na znanstvenem kot tudi strokovnem področju; • usposabljanje za uporabo najsodobnejših znanstvenoraziskovalnih metod, vključujoč najsodobnejše biometrične in analitične

postopke, v prediktivnih, novih in spremenjenih okoliščinah; • usposabljanje za samostojno raziskovanje na različnih področjih zdravstvene nege; • usposabljanje za prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših sistemov, ki obsegajo, opredeljujejo ali se ozko navezujejo na posamezna področja zdravstvene nege; • razvijanje samostojnih kritičnih pogledov in refleksij, nanašajočih se na sodobne probleme zdravstvene nege v procesih globalizacije in specializacije ob sodobnih trendih v zdravstvu; • razvijanje občutka za samostojno in odgovorno vodenje ter timsko delo.

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter razvijanje kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela.

Študenti bodo sposobni oz. zmožni: • preučevati sodobne teorije, ki opredeljujejo jedro znanja na teoretičnem in praktičnem področju zdravstvene nege, in razpravljati o njeni relevantnosti in uporabi v klinični praksi, • obravnavati vsebino in uporabo modelov zdravstvene nege in proučevati koncepte, povezane z umetnostjo in znanostjo zdravstvene nege, • opisati načela in uporabo raziskovanja v zdravstveni negi in kritično oceniti literaturo glede na posamezni vidik klinične prakse zdravstvene nege, • preučevati koncepte, povezane s teorijo in prakso managementa, in obravnavati uporabo teorije managementa v zdravstveni negi in zdravstvenem in socialnem varstvu, • preučevati načela in metode za izboljšanje kakovosti in obravnavati uporabo teh načel v zdravstveni negi in zdravstvenem in socialnem varstvu, • preučevati naravo sprememb in uporabo teorije sprememb v zdravstveni negi in

zdravstvenem in socialnem varstvu, • preučevati epistemiologijo in ontologijo ter povezati študij filozofije z znanjem in prakso zdravstvene nege, • preučevati etično razsežnost človekovih ravnanj in obravnavati uporabo teorij morale na teoretičnem in praktičnem področju zdravstvene nege, • razpravljati o glavnih načelih behaviorističnih, kognitivističnih in humanističnih teorij učenja in o uporabi teh teorij pri poučevanju in pri preverjanju ter ocenjevanju znanja, • preučevati sodobna vprašanja v profesionalni praksi in obravnavati njihov pomen in uporabo v praksi zdravstvene nege. Med splošnimi kompetencami programa so posebej izpostavljene naslednje kompetence: • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki, • vključevanje organizacijskih znanj v podporo uspešnih poslovnih odločitev, • načrtovanje in nadzor nad izvajanjem negovalnih aktivnosti, • uporaba znanstveno-raziskovalnih metod za raziskovanje na področju zdravstvene nege.

Vpisni pogoji V študijski program 2. stopnje Zdravstvena nega se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: • študijski program 1. stopnje s področja zdravstvenih ved; • študijski program 1. stopnje z drugih strokovnih področij: družbene vede, humanistične vede, socialno delo, varstvo okolja, varnost, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 30 ECTS s področja zdravstvene nege z dodiplomskega študijskega programa (Raziskovanje v zdravstveni negi, Zdravstvena nega starostnika z geriatrijo, Zdravstvena nega otroka in mladostnika s pediatrijo, Zdravstvena nega žensk z ginekologijo in porodništvom, Zdravstvena nega internističnega bolnika z interno medicino, Etika, Zdravstvena nega kirurškega bolnika s kirurgijo); • študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja zdravstvenih ved v obsegu 180 ECTS; • študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij:

družbene vede, humanistične vede, socialno delo, varstvo okolja, varnost, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 30 ECTS točk s področja zdravstvene nege z dodiplomskega študijskega programa (Raziskovanje v zdravstveni negi, Zdravstvena nega starostnika z geriatrijo, Zdravstvena nega otroka in mladostnika s pediatrijo, Zdravstvena nega žensk z ginekologijo in porodništvom, Zdravstvena nega internističnega bolnika z interno medicino, tika, Zdravstvena nega kirurškega bolnika s kirurgijo).

vstvene nege kandidat z nabora izbere 3 izpite po lastni izbiri).

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na doseženo oceno pri diplomi 20 % ter glede na poprečno oceno študija 80 %.

Informacije o študiju 2013/2014

Po Merilih za prehode se v študijski program 2. stopnje Zdravstvena nega lahko vpišejo študenti študijskih programov 2. stopnje s področja zdravstvenih ved, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in ki se jim lahko po kriterijih za priznavanje kot obvezne predmete v študijskemprogramu 2. stopnje Zdravstvena nega prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) sprvega študijskega programa. Pristojna komisija Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru študentu določi manjkajoče obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi zaključiti študij v novem programu. V skladu s 5. členom meril za prehode so možni tudi prehodi z nebolonjskih študijskih programov v bolonjske študijske programe.

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Vpis po merilih za prehode Po merilih za prehode se v 2. letnik študijskega programa 2. stopnje Zdravstvena nega lahko vpiše: • diplomant študijskega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejetega pred 11. 6. 2004, s področja zdravstvenih ved, ki se jim ob vpisu v študijski program prizna 60 ECTS; • diplomant študijskega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejetega pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: družbene vede, humanistične vede,

socialno delo, varstvo okolja, varnost, ki se jim ob vpisu v študijski program prizna 30 ECTS točk. Pred vpisom v drugi letnik mora opraviti obveznosti v okviru 30 ECTS (Etika, filozofija in znanost v zdravstvu, Raziskovanje in raziskovalna metodologija, Promocija zdravja in primarno zdravstveno varstvo, Teorija, koncepti in praksa zdravstvene nege kandidat z nabora izbere 3 izpite po lastni izbiri); • kandidat, ki je končal študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije s področja zdravstvenih ved, ki se jim ob vpisu prizna 60 ECTS točk; • kandidat, ki je končal študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije iz drugih strokovnih področij: družbene vede, humanistične vede, socialno delo, varstvo okolja, varnost, ki se jim ob vpisu prizna 30 ECTS točk. Pred vpisom v drugi letnik mora opraviti obveznosti v okviru 30 ECTS (Etika, filozofija in znanost v zdravstvu, Raziskovanje in raziskovalna metodologija, Promocija zdravja in primarno zdravstveno varstvo, Teorija, koncepti in praksa zdra-

Struktura predmetnika 1. LETNIK ZIMSKI SEMESTER Nosilec

LETNI SEMESTER ∑

ECTS

250

20 SV

180

250

Izbirni 1

250

Izbirni 2

250

Predmet

SV/LV

Borstner

Etika, filozofija in znanost v zdravstvu

20 LV

170

Pajnkihar, Šostar Turk

Raziskovanje in raziskovalna metodologija

35 SV

140

Pajnkihar

Teorije, koncepti in praksa zdravstvene nege

30 SV

170

Hlastan Ribič

Promocija zdravja in primarno zdravstveno varstvo

OBVEZNI PREDMETI

SKUPAJ OBVEZNI

480

180

1500

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

IZBIRNI PREDMETI

Kovač

Management in ekonomija v zdravstvu in zdravstveni negi

190

250

Kraljić

Sociološka, psihološka in pravna vprašanja v zdravstveni negi

190

250

Pšunder

Pedagogika z osnovami andragogike

190

250

Hlastan Ribič

Pomen prehrane za varovanje in krepitev zdravja

30 SV

160

250

1500

SKUPAJ Legenda: P=predavanja, S=seminarji, SV/LV=seminarske vaje/laboratorijske vaje, ID=individualno delo, ETCS=kreditne točke

Predmetnik 1. letnika vsebuje 4 obvezne in 4 izbirne predmete. Zimski semester je sestavljen iz 3 obveznih predmetov, letni pa iz 1 obveznega predmeta in 2 izbirnih predmetov, ki jih študent izbere med 4 ponujenimi izbirnimi predmeti. Skupaj študent tako v prvem letniku zbere 60 ECTS.

2. LETNIK ZIMSKI SEMESTER Nosilec

LETNI SEMESTER ∑

ECTS

375

295

375

295

375

40 LV

285

375

20 SV

305

375

345

375

Predmet

SV/LV

Mekiš

Perioperativna zdravstvena nega

20 SV 30 LV

295

Premik, Šostar Turk

Javno zdravje

40 LV

275

Lobnikar

Kakovost in varnost v zdravstvu in zdravstveni negi

Štiglic

Informatika v zdravstvu in zdravstveni negi

30 SV

295

30 LV

295

Stričević

Specifični ergonomski pristopi v zdravstvu in zdravstveni negi

50 LV

265

Habjanič

Gerontološka zdravstvena nega

20 SV

Habjanič

Patronažna zdravstvena nega

20 SV

Križmarić

Simulacije v zdravstvu in zdravstveni negi

Šostar Turk, Habjanič

Pridobivanje in vodenje projektov

30 -

OBVEZNI PREDMETI

SKUPAJ

1500

Skupaj ur študijskega programa (1. in 2. letnik)

3000

120

Legenda: P=predavanja, S=seminarji, SV/LV=seminarske vaje/laboratorijske vaje, ID=individualno delo, ETCS=kreditne točke Predmetnik 2. letnika je sestavljen iz 9 izbirnih predmetov in magistrskega dela. V zimskem semestru študent opravi 2 izbirna predmeta, ki sta ovrednotena s 15 ECTS. Skupno si tako pridobi 30 ECTS. V zimskem semestru so ponujeni sledeči izbirni predmeti: Perioperativna zdravstvena nega, Javno zdravje, Kakovost in varnost v zdravstvu in zdravstveni negi, Informatika v zdravstvu in zdravstveni negi in Specifični ergonomski pristopi v zdravstvu in zdravstveni negi. V letnem semestru študent opravi 1 izbirni predmet, ovrednoten s 15 ECTS, in oblikuje magistrsko delo, ki je prav tako ovrednoteno s 15 ECTS kreditnimi točkami. V letnem semestru so ponujeni naslednji izbirni predmeti: Gerontološka zdravstvena nega, Patronažna zdravstvena nega in Simulacije v zdravstvu in zdravstveni negi in Pridobivanje in vodenje projektov.

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Magistrsko delo

Pogoji za napredovanje v višji letnik Zaposljivost diplomantov Študent študijskega programa 2. stopnje Zdravstvena nega napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 40 ECTS.

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Pridobljeni strokovni naslov ob zaključku študija

Zaključek študija Študent zaključi študij s pripravo in zagovorom magistrskega dela; postopek ureja Pravilnik o postopku priprave in zagovora magistrskega dela na študijskih programih 2. stopnje na FZV UM, ki je dostopen na spodnji povezavi: http://www.fzv.uni-mb.si/page/images/ stories/File/studenti/pravilnik/2013/2.st/ Pravilnik_o_postopku_priprave_in_zagovora_mag_dela_2_stopnja_FZV_UM_velja_od_21_03_2013.pdf.

Izhajajoč iz splošnih in specifičnih kompetenc, so zaposlitvene možnosti diplomanta vezane na: • zdravstvene zavode (bolnišnice, zdravstveni domovi), • socialno-varstvene zavode, • socialne službe, • javno upravo, • izobraževalne zavode, • negovalne bolnišnice, • zasebni sektor, • sanitetne enote slovenske vojske in obrambne strukture, • civilno zaščito, • humanitarne organizacije, • ministrstva in • različne evropske in svetovne organizacije, povezane z zdravstvom in zdravstveno nego.

Pridobljeni strokovni naslov

4.2 Management v zdravstvu in socialnem varstvu

Magister zdravstvene nege, magistrica zdravstvene nege Okrajšava: mag. zdr. nege

Študijski program 2. stopnje Management v zdravstvu in socialnem varstvu je interdiscipli-

narni študijski program, ki ga fakulteta izvaja v sodelovanju s Fakulteto za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Trajanje študija: 2 leti (120 ECTS)

Temeljni cilji študijskega programa Temeljni cilj študijskega programa 2. stopnje Management v zdravstvu in socialnem varstvu je izobraziti diplomanta, ki ga skladno s pridobljenimi kompetencami v okviru študijskega programa potrebujejo zdravstvene, socialne in druge institucije, ki bodo diplomante zaposlovale z namenom, da bi uspešno in učinkovito poslovale in dosegale zastavljene cilje. Organizacija deluje kot odprti sistem in je sestavljena iz posameznih delov, ki so medsebojno povezani, zato je jasno, da morajo biti vsi deli organizacije dobro vodeni, kar jasno nakazuje potreba po strokovnjakih na vseh nivojih vodenja in upravljanja. Diplomanti bodo pridobili sposobnost obvladanja uporabe raziskovalnih metod, postopkov in procesov ter kritične in samokritične presoje v delovnem okolju, prav tako pa bodo sposobni pripraviti analize delovnega

procesa, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledice prenosa pridobljenega znanja za uporabo v praksi. Diplomati bodo sposobni delovati v timu, obenem pa bodo pridobili kompetence avtonomnosti pri izvajanju svojega strokovnega dela. Skozi študijski program si bodo pridobili znanja, ki bodo optimalno vplivala na njihov razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej na komunikacijo v delovnem okolju z uporabo etične refleksije in zavedanja zavezanosti profesionalni etiki.

na strokovnem in znanstvenem področju, • znanja za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, • sposobnost prevzemanja odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter razvijanja kritične refleksije, • socialne in komunikacijske zmožnosti za vodenje skupinskega dela.

Študent se bo seznanil z vplivi okolja na zdravje ter pridobil splošen pregled o zakonodaji in direktivah v zvezi z varstvom okolja in njegovim vplivom na zdravje ljudi v Sloveniji in Evropi. Pričakovati je, da bodo diplomanti zaradi izbirnosti predmetov dobro usposobljeni in bodo uspešno delovali v specifičnem poslovnem okolju.

Obvezen sestavni del programa so projektne naloge v delovnem okolju oz. temeljne, aplikativne ali razvojno raziskovalne naloge.

Na študijskem programu 2. stopnje Management v zdravstvu in socialnem varstvu študent pridobi: • poglobljena znanja na širših strokovnih področjih, • usposobljenost za iskanje novih virov znanja

V študijski program 2. stopnje Management v zdravstvu in socialnem varstvu se lahko vpiše: • kandidat, ki je končal študijski program prve stopnje v obsegu najmanj 180 ECTS z naslednjih strokovnih področij: organizacijske vede, poslovne in upravne vede, ekonomske vede, družboslovne vede, pravne vede, informacijske in računalniške vede, zdravstvene vede, socialne vede, medicinske vede in tehnične vede; • kandidat, ki je končal študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, ki niso zajeta v prejšnjem odstavku, in dosegel

Informacije o študiju 2013/2014

Pridobljene kompetence diplomantov

Vpisni pogoji Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Diplomanti bodo skozi študijski program pridobili tudi sposobnost za reševanje konkretnih delovnih problemov, in sicer z uporabo znanstvenih metod in postopkov, pridobili bodo temeljna znanja s strokovnega področja ter sposobnost povezovanja znanja z različnih področij s področjem managementa zdravstveno-socialnih organizacij. Glede na hiter razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije se bodo diplomanti usposobili za njeno uporabo ter jo povezati s pridobljenimi kompetencami znanja na svojem strokovnem področju. S kombinacijo vseh pridobljenih kompetenc bodo sposobni razumevanja in uporabe metod kritične analize in razvoja teorij menedžmenta in zdravstva ter njihove uporabe za reševanje konkretnih delovnih

problemov. V študijskem programju je velik poudarek namenjen kakovosti, saj je le-ta v veliki meri odvisna od managementa in organizacijskega izvajanja. Za zagotavljanje zadovoljstva pacientov v zdravstvenih zavodih in stanovalcev v socialnih zavodih je pomembna epidemiološka situacija, pravne podlage in zahteve okolja.

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Informacije o študiju 2013/2014

najmanj 180 ECTS. Dodatne študijske obveznosti v obsegu 11 ECTS mora študent opraviti do vpisa v študijski program, in sicer: Sociologija zdravja in bolezni (FZV, 5 ECTS), Organizacijske teorije in osnove managementa (FOV, 6 ECTS); • kandidat, ki je končal študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, v obsegu 180 ECTS z naslednjih strokovnih področij: organizacijske vede, poslovne in upravne vede, ekonomske vede, družboslovne vede, pravne vede, informacijske in računalniške vede, zdravstvene vede, socialne vede, medicinske vede in tehniške vede; • kandidat, ki je končal študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, v obsegu 180 ECTS z drugih strokovnih področij. Dodatne študijske obveznosti v obsegu 11 ECTS mora študent opraviti do vpisa v študijski program, in sicer: Sociologija zdravja in bolezni (FZV, 5 ECTS), Organizacijske teorije in osnove managementa (FOV, 6 ECTS). V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na doseženo oceno pri diplomi 20 % ter glede na povprečno oceno študija 80 %.

Vpis po merilih za prehode Po merilih za prehode se v 2. letnik študijskega programa 2. stopnje Management v zdravstvu in socialnem varstvu lahko vpiše: • kandidat, ki je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, z naslednjih strokovnih področij: organizacijske vede, poslovne in upravne vede, ekonomske vede, družboslovne vede, pravne vede, informacijske in računalniške vede, zdravstvene vede, socialne vede, medicinske vede in tehnične vede ter se mu praviloma priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 ECTS; • kandidat, ki je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij se praviloma priznajo študijske obveznosti v obsegu 30 ECTS; • kandidat, ki je končal študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije z naslednjih strokovnih področij: organizacijske vede, poslovne in upravne vede, ekonomske vede, družboslovne vede, pravne vede, informacijske in računalniške vede, zdravstvene vede, socialne vede, medicinske vede in tehnične vede ter se mu pravilo-

ma priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 ECTS; • kandidat, ki je končal študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije z drugih strokovnih področij, kateremu se ob vpisu prizna 30 ECTS točk. Po Merilih za prehode se lahko v študijski program 2. stopnje Management v zdravstvu in socialnem varstvu vpišejo študenti študijskih programov 2. stopnje iz naslednjih strokovnih področij: organizacijske vede, poslovne in upravne vede, ekonomske vede, družboslovne vede, pravne vede, informacijske in računalniške vede, zdravstvene vede, socialne vede, medicinske vede in tehnične vede, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in ki se jim lahko po kriterijih za priznavanje kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa. Pristojna komisija FZV UM/FOV UM študentu določi manjkajoče obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi diplomirati v novem programu. V skladu s 5. členom Meril za prehode so možni tudi prehodi iz nebolonjskih študijskih programov v bolonjske študijske programe.

Struktura predmetnika – redni in izredni študij 1. LETNIK ZIMSKI SEMESTER

LETNI SEMESTER ∑

ECTS

270

300

210

240

155

180

155

180

250

300

210

240

Nosilec

Predmet

Šostar Turk, Štiglic

Metodologija raziskovalnega dela v zdravstvenih in socialnih organizacijah

Kovač

Management v zdravstvenih in socialnih organizacijah Izbirni predmet Izbirni predmet

Rajkovič, Štiglic

Informacijsko komunikacijske tehnologije v zdravstvenih in socialnih organizacijah

Borstner

Etični vidiki v zdravstvenih in socialnih organizacijah

Izbirni predmet

155

180

Izbirni predmet

155

180

20 15

Kakovost v zdravstvenih in socialnih organizacijah

155

180

Ovsenik

Vpliv dejavnikov na sistem zdravstvenega in socialnega varstva

155

180

Eržen

Temeljni vidiki epidemiologije kot osnova za načrtovanje

155

180

Kersnik

Metode dela v zdravstvenih in socialnih organizacijah

155

180

Mežnar, Vavtar

Pravna ureditev v zdravstvenih in socialnih organizacijah

155

180

Kraljić

Zdravje, zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

155

180

1800

SKUPAJ

Informacije o študiju 2013/2014

Gomišček

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

IZBIRNI PREDMETI

Legenda: P=predavanja, S=seminarji, LV= laboratorijske vaje, ID=individualno delo, ETCS=kreditne točke V zimskem semestru študent opravi 2 obvezna in 2 izbirna predmeta (30 ECTS). V poletnem semestru študent opravi 2 obvezna in 2 izbirna predmeta (30 ECTS).

2. LETNIK ZIMSKI SEMESTER

LETNI SEMESTER ∑

ECTS

210

240

210

240

Ravnanje z ljudmi in komuniciranje v zdravstvenih in socialnih organizacijah

180

210

Vplivi okolja na zdravje

180

Nosilec

Predmet

Kern

Procesni management v zdravstvenih in socialnih organizacijah

Novak

Ekonomika v zdravstvenih in socialnih organizacijah

Ferjan Šostar Turk

Izbirni predmet

Magistrska naloga

210

155

180

710

720

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

IZBIRNI PREDMETI

Vukovič

Sistemi razvoja kadrov v zdravstvenih in socialnih organizacijah

155

180

Ačko

Standardizacija na področju zdravstvenega in socialnega varstva

155

180

1800

SKUPAJ Legenda: P=predavanja, S=seminarji, LV=laboratorijske vaje, ID=individualno delo, ETCS=kreditne točke V zimskem semestru študent opravi 4 obvezne predmete (30 ECTS). V poletnem semestru študent opravi 1 izbrini predmet in magistrsko nalogo (30 ECTS).

Pogoji za napredovanje v višji letnik Študent mora za napredovanje v višji letnik opraviti s študijskim programom določene obveznosti v obsegu 45 kreditnih točk v tekočem letniku (npr. vsi izpiti, seminarske naloge, projekti in druge oblike, predpisane s projekti).

Podeljeni strokovni naslov ob zaključku študija

Magister zdravstveno-socialnega managementa, magistrica zdravstveno-socialnega managementa Okrajšava: mag. zdr.-soc. manag.

4.2.7 Zaposljivost diplomantov

Študijski program 2. stopnje Bioinformatika je interdisciplinarni študijski program, ki ga fakulteta izvaja v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Trajanje študija: 2 leti (120 ECTS)

Temeljni cilji študijskega programa Temeljni cilji študijskega programa 2. stopnje Bioinformatika se skladajo z zakonsko opredeljenimi cilji. Program vsebuje raziskovalno-strokovne elemente z značilnostmi računalništva, genomike in biomedicine in je usklajen z mednarodno uveljavljenimi vsebinskimi strokovnimi cilji podobnih programov. Cilj študijskega programa 2. stopnje Bioinformatika je študentom omogočiti pridobitev in poglobitev interdisciplinarnih znanj s področja

Osnovni namen programa je: • pridobivanje novih temeljnih znanj, spretnosti, stališč in profesionalnih vrednot, ki jih študenti še niso pridobili na prvi stopnji, • razvijanje, poglabljanje in nadgrajevanje teoretičnih znanj, spretnosti, stališč in profesionalnih vrednot, ki so jih študenti razvijali skozi program dodiplomskega izobraževanja, • usposabljanje za samostojno iskanje novih virov znanja tako na znanstvenem kot strokovnem področju,

Informacije o študiju 2013/2014

Podeljeni strokovni naslov

4.3 Bioinformatika

računalništva, genomike in biomedicine, in sicer: • s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov, • z usposabljanjem za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso, • z usposabljanjem za reševanje strokovnih, delovnih in drugih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod, • z razvijanjem zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, • z razvijanjem zmožnosti za strokovno in znanstveno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejšega dela.

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Diplomanti študijskega programa 2. stopnje Management v zdravstvu in socialnem varstvu se bodo lahko zaposlili na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih v zdravstvenih in socialnih organizacijah.

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Informacije o študiju 2013/2014

• usposabljanje za uporabo najsodobnejših znanstveno raziskovalnih metod, vključujoč najsodobnejše biometrične in analitične postopke, v prediktivnih, novih in spremenjenih okoliščinah, • usposabljanje za samostojno raziskovanje na različnih področjih bioinformatike, • usposabljanje za uporabo najsodobnejših tehnologij, orodij ter programske opreme s področja bioinformatike, • usposabljanje za prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših sistemov, povezanih s področjem bionformatike, • razvijanje lastnosti samostojnega in odgovornega vodenja ter povezovanja skupinskega dela.

Pridobljene kompetence diplomantov Študenti bodo sposobni oz. zmožni: • preučevati sodobne teorije, ki opredeljujejo naravo znanja na teoretičnem in praktičnem področju bionformatike, in razpravljati o njenih relevantnostih in uporabi v klinični praksi; • opisati načela in uporabo raziskovanja v bioinformatiki in kritično oceniti raziskovalno literaturo glede na posamezni vidik

področja bioinformatike; • preučevati načela in metode za izboljšanje kakovosti in obravnavati uporabo teh načel; • preučevati etično razsežnost človekovih ravnanj in obravnavati uporabo teorij morale na teoretičnem in praktičnem področju bioinformatike. Med kompetencami študijskega programa 2. stopnje Bioinformatika so posebej izpostavljene naslednje kompetence: • sposobnost pravilne aplikacije temeljnih znanj s področja znanstvenih metod in laboratorijskih tehnik; • napredne spretnosti za aplikacijo metod molekularne in celične biologije ter biofizike za raziskovanje in reševanje kompleksnih biomedicinskih problemov in sistemov; • poznavanje metod genomike in proteomike in njihova aplikacija; • poznavanje metodologij in paradigem informacijske tehnologije za shranjevanje, analizo, sintezo in vizualizacijo genomskih in proteomskih podatkov; • kompetence za oblikovanje zdravstvenih informacijskih sistemov na splošno in bolj specifično za oblikovanje bioinformacijskih sistemov;

• vključevanje organizacijskih znanj v podporo uspešnih poslovnih odločitev; • uporaba znanstveno raziskovalnih metod za raziskovanje na področju bionformatike.

Vpisni pogoji V študijski program 2. stopnje Bioinformatika se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: • študijski program 1. stopnje z ustreznih strokovnih področij: bioinformatike, računalništva, zdravstvene nege, medicinskih ved, naravoslovnih znanosti, farmacije, tehniških in biotehniških ved; • študijski program 1. stopnje z drugih strokovnih področij: družbene vede, humanistične vede, socialno delo, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 18 ECTS točk iz vsebin z naslednjih področij: zdravstva (Zdravstvena etika, Pravni vidiki, Organizacija in management, Sociologija, Fiziologija), računalništva (Osnove računalništva, Osnove IKT) ali naravoslovnih ved (Osnove biokemije, Osnove biofizike, Osnove kemije); • študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij:

Vpis po merilih za prehode Po merilih za prehode se v 2. letnik študijskega programa 2. stopnje Bioinformatika lahko vpiše:

ob vpisu prizna 30 ECTS točk. Pred vpisom v 2. letnik mora kandidat zbrati 30 ECTS. Po Merilih za prehode se v študijski program 2. stopnje Bioinformatikalahko vpišejo študenti študijskih programov 2. stopnje z ustreznih strokovnih področij: bioinformatike, računalništva, zdravstvene nege, medicinskih ved, naravoslovnih znanosti, farmacije, tehniških in biotehniških ved, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in ki se jim lahko po kriterijih za priznavanje kot obvezne predmete v študijskem programu 2. stopnje Bioinformatikaprizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa. Pristojna komisija Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru študentu določi manjkajoče obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi študij zaključiti v novem programu. V skladu s 5. členom meril za prehode so možni tudi prehodi z nebolonjskih študijskih programov v bolonjske študijske programe.

Informacije o študiju 2013/2014

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na doseženo povprečno oceno dodiplomskega študija. Upošteva se povprečna ocena dodiplomskega študija brez ocene diplomskega dela.

• diplomant študijskega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejetega pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: bioinformatike, računalništva, zdravstvene nege, medicinskih ved, naravoslovnih znanosti, farmacije, tehniških in biotehniških ved, ki se jim ob vpisu v študijski program prizna 60 ECTS točk; • diplomant študijskega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejetega pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: družbene vede, humanistične vede, socialno delo, ki se jim ob vpisu v študijski program prizna 30 ECTS točk. Pred vpisom v 2. letnik mora kandidat zbrati 30 ECTS; • kandidat, ki je končal študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije z ustreznih strokovnih področij: računalništva, zdravstvenih ved, naravoslovnih znanosti, farmacije, tehniških in biotehniških ved, ki se jim ob vpisu prizna 60 ECTS točk; • kandidat, ki je končal študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije z drugih strokovnih področij: družbene vede, humanistične vede, socialno delo, ki se jim

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

bioinformatike, računalništva, zdravstvene nege, medicinskih ved, naravoslovnih znanosti, farmacije, tehniških in biotehniških ved; • študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: družbene vede, humanistične vede, socialno delo, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 18 ECTS točk iz vsebin z naslednjih področij: zdravstva (Zdravstvena etika, Pravni vidiki, Organizacija in management, Sociologija, Fiziologija), računalništva (Osnove računalništva, Osnove IKT) ali naravoslovnih ved (Osnove biokemije, Osnove biofizike, Osnove kemije).

Struktura predmetnika 1. LETNIK ZIMSKI SEMESTER Nosilec

LETNI SEMESTER ∑

ECTS

150

Izbirni predmet 1

150

Izbirni predmet 2

150

Predmet

Zorman, Verber

Informacijsko komunikacijske tehnologije v bioinformatiki

Colnarič, Podgorelec Brumen

Algoritmi in podatkovne strukture v bioinformatiki

Molekularna biofizika

OBVEZNI PREDMETI ZIMSKI SEMESTER

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

OBVEZNI PREDMETI LETNI SEMESTER Potočnik

Uvod v bioinformatiko

Zorman

Uporabno računalništvo za bioinformatiko

150

Povalej

Multivariatne statistične metode

150

Žalik

Računalniška geometrija za bioinformatiko

150

Zorman, Podgorelec, Brumen

Podatkovno rudarjenje in iskanje novega znanja

150

IZBIRNI PREDMETI Fijan

Izbrana poglavja iz mikrobiologije in biokemije

150

Fajmut

Izbrana poglavja iz biofizike

150

Lipovšek

Osnove molekularne in celične biologije

150

Knez

Kemija

150

1500

SKUPAJ Legenda: P=predavanja, S=seminarji, V= vaje, ID=individualno delo, ETCS=kreditne točke

Predmetnik 1. letnika vsebuje 8 obveznih predmetov in 4 izbirne predmete. Zimski semester je sestavljen iz 3 obveznih in 2 izbirnih predmetov. Letni semester je sestavljen iz 5 obveznih predmetov.

2. LETNIK ZIMSKI SEMESTER Nosilec

LETNI SEMESTER ∑

ECTS

150

0-15

15-30

105

150

0-15

15-30

105

150

Predmet

Teoretična biofizika

Potočnik

Bioinformatika in genetske raziskave

Potočnik

DNA mikromreže in analiza ekspresije genov

Izbirni predmet 1

Izbirni predmet 2

OBVEZNI PREDMETI ZIMSKI SEMESTER Fajmut

OBVEZNI PREDMET LETNI SEMESTER Kokol

Napredne raziskovalne metode v bioinformatiki

150

225

Magistrska naloga

375

Kokol

Teorija kompleksnosti s kaosom

105

150

Kokol, Welzer Družovec

Zdravstvena informatika

105

150

Mongus

Vizualizacija znanstvenih podatkov

105

150

Fajmut

Matematično modeliranje in simulacije v zdravstvu

105

150

Glavač

Proteinske strukture in proteomika

105

150

Potočnik

Farmakogenomika

105

150

Glavač

Humana molekularna genetika - izbrane vsebine

105

150

Informacije o študiju 2013/2014

IZBIRNI PREDMETI

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

105

Seminar

*se nadaljuje

Potočnik

Rekombinantna DNA tehnologija

105

150

Potočnik

Osnove molekularne in populacijske genetike

105

150

SKUPAJ 2. LETNIK

1500

SKUPAJ (1. in 2. letnik)

3000

120

Legenda: P=predavanja, S=seminarji, V= vaje, ID=individualno delo, ETCS=kreditne točke

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Predmetnik 2. letnika je sestavljen iz 4 obveznih predmetov in 2 izbirnih predmetov, seminarja in izdelave magistrske naloge. V zimskem semestru študent opravi 3 obvezne predmete in 2 izbirna predmeta. V letnem semestru študent opravi obvezni predmet, seminar, ki je povezan z izdelavo magistrske naloge, ter izdela magistrsko nalogo. Skupaj študent tako zbere 60 ECTS, od tega obsega magistrska naloga 15 ECTS.

Pogoji za napredovanje v višji letnik Študent študijskega programa 2. stopnje Bioinformatika napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 42 ECTS iz obveznih predmetov, in sicer tako, da mora obvezno opraviti izpit iz predmeta Uvod v bioinformatiko. Napredovanje pod izrednimi pogoji in podaljšanje statusa študenta je določeno s Statutom Univerze v Mariboru.

Podeljeni strokovni naslov ob zaključku študija Zaključek študija Študent zaključi študij s pripravo in zagovorom magistrskega dela; postopek ureja Pravilnik o postopku priprave in zagovora magistrskega dela na študijskih programih 2. stopnje na FZV UM, ki je dostopen na spodnji povezavi: http://www.fzv.uni-mb.si/page/images/ stories/File/studenti/pravilnik/2013/2.st/

Pravilnik_o_postopku_priprave_in_zagovora_mag_dela_2_stopnja_FZV_UM_velja_od_21_03_2013.pdf.

Podeljeni strokovni naslov Magister bioinformatike, magistrica bioinformatike Okrajšava: mag. bioinf.

Zaposljivost diplomantov Možnosti zaposlitve diplomanta so zelo široke in pogojene skompetencami, ki jih pridobi v okviru študijskega programa. Vsekakor je diplomant sposoben zasedati najodgovornejša delovna mesta, pri čemer je sposoben zaposliti sebe in ustvarjati delovna mesta za druge, kar jez vidika gospodarskega razvoja države še kako pomembno, saj je bioinformatika ena od najperspektivnejših znanosti 21. stoletja.

Študirati na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru za študente pomeni študirati na prvi fakulteti za zdravstvene vede v Sloveniji, ki s svojimi študijskimi programi predstavlja eno izmed pomembnejših

izobraževalnih inštitucij s področja zdravstva pri nas. Fakulteta študentom omogoča sodelovanje v okviru številnih dejavnosti na fakulteti in izven nje, in sicer tako doma kot tudi v tujini.

Informacije o študiju 2013/2014

5. Prednosti študija na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Diplomanti bodo zaposljivi na naslednjih področjih: • zdravstveni zavodi (bolnišnice, zdravstveni domovi), • javna uprava, • zasebni sektor, • finančni sektor, • prehrambna industrija, • farmacija, • izobraževalne in raziskovalne ustanove, • slovenska vojska in obrambne strukture bodočih mednarodnih povezav, • humanitarne organizacije, • ministrstva in • različne evropske in svetovne organizacije, povezane z zdravstvom.

5.1 Mednarodno sodelovanje in študentska izmenjava

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Fakulteta se lahko v svojem dvajsetletnem obstoju pohvali s številnimi izvedenimi in še trajajočimi projekti v domačem in mednarodnem okolju, v katere so se in se še danes vključujejo tudi študenti. Za odlično organizacijo in izvedbo mednarodnih projektov je fakulteta leta 2007 in 2010 prejela nacionalno nagrado »Jabolko kakovosti«, leta 2009 pa prestižni naziv Evropske komisije »Partner in Europe«.

Fakulteta omogoča in vzpodbuja mednarodno izmenjavo/mobilnost preko programa Erasmus (npr. na naslednjih inštitucijah Universityof Eastern Finland, Universidade de Madeira, Universitat Autonoma de Barcelona); več informacij o bilaterlanih sporazumih z univerzami, na katerih študentje opravljajo izmenjavo, je dosegljivih na spletnih straneh fakultete pod zavihkom Centra za mednarodno dejavnost) za študente in zaposlene visokošolske učiteljeter druge sodelavce. Do danes je preko mednarodne izmenjave 14 naših študentov študiralo na tujih partnerskih inštitucijah, 20 mobilnosti tujih študentov beležimo pri nas. Od zaposlenih beležimo 60

mobilnosti na tujih partnerskih inštitucijah in 34 mobilnosti visokošolskih učiteljev in ostalih sodelavcev iz tujine, ki so izmenjavo opravili pri nas. Od leta 2004 fakulteta izvaja klinične vaje tudi v tujini, in sicer na tujih zdravstvenih inštitucijah (Sanlas, Avstrija, Augustinum, Nemčija) tako za študente rednega kot izrednega študija. Zanimanje za izobraževanje študentov v tujini iz leta v leto narašča. Fakulteta omogoča študentom brezplačen tečaj strokovnega nemškega jezika na področju zdravstvene nege.

5.2 Nacionalna mobilnost študentov Program izmenjave študentov med slovenskimi univerzami omogoča, da študent del rednih študijskih obveznosti namesto na matični univerzi, na kateri je vpisan, opravi v sorodnem študijskem programu druge slovenske univerze. Vnaprej dogovorjene študijske obveznosti, ki so uspešno opravljene na drugi univerzi, se študentu v celoti priznajo na matični univerzi. Študij na drugi univerzi v okviru izmenjave lahko traja najmanj 3 mesece in največ 12 mesecev.

Izmenjava lahko poteka le v okviru študijskih programov, ki uporabljajo kreditni sistem vrednotenja študija. Pri izbiri predmetov na drugi fakulteti je nujno preveriti število kreditnih točk pri izbranem predmetu, saj morajo le-te ustrezati kreditnim točkam predmetov Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Na razpis za nacionalno mobilnost se lahko prijavijo študenti, ki so zaključili najmanj prvi letnik dodiplomskega študija in bodo imeli v času študija na drugi univerzi status rednega študenta na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Za izmenjavo na drugi slovenski univerzi za naslednje študijsko leto se lahko študenti prijavijo do 15. maja za zimski semester in do 15. novembra za letni semester. Študentom se na gostujoči univerzi omogočijo iste ugodnosti kot drugim študentom (študentski boni, mesečna vozovnica za avtobus, dostop do knjižnic ipd.). Gostujoča univerza študentu ne zaračuna šolnine, lahko pa se zaračunavajo prispevki, kot so izdaja študentske izkaznice, stroški četrtega in nadaljnjih izpitov pri istem predmetu, stroški komisijskih izpitov in podobno v skladu s

Pravilnikom o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu. Več informacij je dosegljivih na povezavi http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=682.

5.3 Tutorstvo na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Danes ima fakulteta možnost izvajanja organiziranega tutorskega sistema v novi sodobno opremljeni tutorski sobi, in sicer z izobraženimi tutorji študenti in tutorji učitelji, ki na lastno željo sodelujejo v tutorskem procesu. Pravilnik o tutorskem sistemu na FZV UM se nahaja na povezavi http://www.fzv.uni-mb.si/ page/images/stories/File/studenti/Tutorstvo/ TUTORSTVO_pravilnik.pdf.

Vestno in odgovorno delo študentov ne ostane neopaženo. Za najboljše raziskovalne projekte študentov v skladu s programom dela na fakulteti študijskega programa 1. in študijskih programov 2. stopnje dekanica razpiše »Dekanovo nagrado«. Pridobi jo lahko študent kot posameznik ali skupina do treh študentov. Nagrada je priznanje študentu/ študentom in tudi mentorju za trud in delo, ki so ga vložili v izvedeni projekt. Pohvalo Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru za uspeh pri študiju prejmejo najboljši študenti posameznih študijskih programov, ki jih izvaja fakulteta, in sicer za preteklo študijsko leto.

5.5 Alumni klub Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru je tutorski sistem uvedla z namenom vodenja, usmerjanja, motiviranja in pomoči študentom pri pridobivanju znanja in veščin ter povezovanjem teorije in prakse v kliničnem in praktičnem usposabljanju študentov, ki pripomorejo k njihovi večji akademski, obštudijski in osebnostni uspešnosti ter pomoč pri razreševanju študijskih in življenjskih problemov na začetku študija, med njim pa tudi ob njegovem zaključevanju. V tem okviru tutorski sistem obsega aktivnosti, katerih cilji

5.4 Dekanova nagrada in Pohvala Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru za uspeh pri študiju

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Na fakulteti smo v študijskem letu 2012/2013 uvedli tutorski sistem, ki je bil pravzaprav prisoten v vseh letih obstoja fakultete. Vseskozi se je izvajala pomoč študentom pri njihovih študijskih težavah, svetovanje na področju kariernega in osebnostnega razvoja ter skrb za dosego posameznikovih ciljev.

so predvsem: • pomagati študentom pri njihovem vključevanju v učno okolje, • reševati splošne in specifične probleme študentov, • usmerjati študente s posebnimi potrebami, • vzpostaviti tesno povezavo med študenti in visokošolskimi učitelji, • spodbujati študente k izmenjavam in obštudijski dejavnosti, • izboljšati prehodnost študentov in doseči večjo kakovost študija, • izboljšati študijski uspeh študentov in njihovo zaposljivost, • spodbujati vsestranski razvoj talentov in osebnostno ter akademsko integriteto ter • svetovati študentom pri nadaljevanju študija doma in v tujini.

Alumni klub fakultete omogoča povezanost med študenti, magistranti, visokošolskimi

učitelji in sodelavci fakultete. Povezanost vseh tudi po zaključku študija prispeva k pretoku znanj in izkušenj, k razvoju in promociji fakultete ter ohranja pripadnost fakulteti.

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Več informacij najdete na spletnih straneh fakultete pod zavihkom Študenti in diplomanti/ Alumni klub oz.: http://www.fzv.uni-mb.si/page/index.php?option=com_content&task=view&id=159&Itemid=203

6. Študentski svet Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru Na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v

Temeljne vrednote:

Mariboru si študenti prizadevamo, da aktivno in v čim večjem številu sodelujemo v obštudijskih dejavnostih, projektih, promocijah ipd. ter smo člani komisij, preko katerih smo soudeleženi v postopkih vodenja Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in Univerze v Mariboru.

• ohranjanje povezanosti in komunikacije med študenti, • negovanje pripadnosti Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, • promocija Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in področja zdravstvene nege, • razvoj posameznikov,

• organizacija družabnih (brucovanje, motivacijski vikend ipd.) in dobrodelnih (krvodajalska akcija, pomoč pomoči potrebnim idr.) dogodkov.

Informacije o študiju 2013/2014

Več informacij najdete na spletnih straneh fakultete pod zavihkom Študenti in diplomanti/ Študentski svet oz.: http://www.fzv.uni-mb.si/page/index.php?option=com_content&task=view&id=141&Itemid=191

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Študentski svet: • obravnava in daje mnenje v vseh splošnih, načelnih in posebnih vprašanjih visokošolske dejavnosti članice univerze, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, • voli predstavnika v Študentski svet Univerze v Mariboru, • daje mnenje o kandidatih za dekana oz. kandidatih za direktorja druge članice univerze, • opravlja druge naloge, če tako določa zakon, statut ali drug splošni akt univerze.

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

7. Prostovoljstvo študentov FZV UM

Prostovoljstvo na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru deluje že od študijskega leta 2008/2009. V preteklihletih se je delovanje razširilo na različne ustanove in področja, ki zadevajo prostočasne aktivnosti študentov, neformalna izobraževanja in vključevanje v različne projekte. Prav tako študenti sodelujejo na raznih festivalih, konferencah in predstavitvah s stojnicami, ki jih prirejajo različna društva.

sposobnost pristopiti ljudem v stiski in jim pomagati. Slogan Evropskega leta prostovoljstva 2011 »Bodi prostovoljec, spreminjaj svet!« je še danes njihovo vodilo, ki se mu trudijo slediti. Kot prostovoljec lahko deluje vsak, ki želi del svojega prostega časa podariti drugim in skupnosti. Zavedajo se namreč, da s prostovoljnim delom pridobivamo dragocene izkušnje, znanja, veščine, prijatelje, nepozabna doživetja in še marsikaj.

Prostovoljci Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru želijo vzpostaviti kontinuirano prostovoljno delo, ki bi glede na interese in sposobnosti posameznih prostovoljcev segalo na različna področja. Verjamejo namreč, da ima vsak človek globoko v sebi

Več informacij najdete na spletnih straneh fakultete pod zavihkom Študenti in diplomanti/Prostovoljstvo študentov oz.: http://www.fzv.uni-mb.si/page/index.php?option=com_content&task=category&sectionid=28&id=200&Itemid=267

8. Referat za študentske zadeve FZV UM Referat za študentske zadeve je del tajništva fakultete in se nahaja v pritličju zgradbe fakultete. Študentom ter zunanjim uporabnikom je osebje v referatu na voljo v času uradnih ur, in sicer osebno ali po telefonu, po predhodnem dogovoru tudi izven uradnih ur, prav tako nudi informiranje in pomoč po elektronski pošti. Tel.: 02 300 47 16 E-mail: fzv.referat@um.si

URADNE URE PON

TOR

SRE

ČET

PET

SOB

11:30

12:00

ZAPR-

13:30

17:00

13:30

15:00

16:00

Referat za študentske zadeve opravlja informiranje in svetovanje kandidatom za vpis na študijske programe fakultete ter dela in naloge, povezane z reševanjem študijske in študentske problematike. Prav tako informira in svetuje že vpisanim študentom, izdaja različna potrdila, opravlja raznovrstna dela, ki so povezana s prijavami in vpisi študentov, pripravo in koordinacijo pedagoškega procesa (urniki), izvaja aktivnosti, povezane z opravljanjem izpitov, vodi postopek zaključevanja študija (diplomiranje, magistriranje), pripravlja in sodeluje pri pripravah na podelitve diplom, sodeluje pri predstavitvah fakultete na izobraževalnih sejmih in drugih promocijskih aktivnostih ter pomaga pri nastajanju novih študijskih programov.

Opravljanje izpitov Študent lahko opravlja predpisane študijske obveznosti in izpite letnika, v katerega je vpisan, ter manjkajoče študijske obveznosti in izpite iz prejšnjih letnikov. Študent, ki je v tekočem študijskem letu ponovno vpisan v isti letnik, lahko opravlja predpisane študijske obveznosti in izpite iz predmetov višjega letnika, ko opravi vse obveznosti za vpis v višji letnik in če to dopuščajo materialni in organizacijski pogoji dela.

8.1 Izpitni red

Objava izpitnih rokov Izpitni roki so objavljeni na spletni strani fakultetein v akademskem informacijskempodsistemu AIPS (http://aips.uni-mb.si).

Opravljanje predpisanih študijskih obveznosti in izpitov višjega letnika Študent lahko opravlja predpisane študijske obveznosti in izpite iz predmetov višjega letnika, ko opravi vse obveznosti tekočega letnika (60 ECTS kreditnih točk) ob predhodnem soglasju nosilca predmeta, če to dopuščajo materialni in organizacijski pogoji dela. Opravljanje študijskih obveznosti kot študent brez statusa Kandidat, ki je izgubil status študenta, obdrži pravico opravljanja manjkajočih predpisanih študijskih obveznosti in izpitov po istem študijskem programu, če se v tem času program ni spremenil. Izpiti so v tem primeru plačljivi skladno s potrjenim cenikom Univerze v Mariboru. Roki za prijavo in odjavo na izpit Na izpit se študent prijavi elektronsko, in sicer najmanj 5 (pet) dni pred razpisanim izpitnim rokom (upoštevajo se tudi sobote, nedelje in prazniki). Za prijavo študent uporabi spletno stran http://aips.uni-mb.si in potrebuje uporabniško ime (vpisna številka) ter geslo, katero je bilo dodeljeno vsakemu študentu ob vpisu v 1. letnik študija. Odjava je elektronska in možna najmanj dva

Informacije o študiju 2013/2014

Referat za študentske zadeve pripravlja tudi različna poročila in gradivo za obravnavo na Komisiji za študijske zadeve FZV UM ter ostalih organih, komisijah in delovnih telesih fakultete in Univerze v Mariboru. Vsakodnevne aktivnosti so usmerjene v reševanje različne problematike, ki se nanaša na študente in visokošolske učitelje, ki sodelujejo v pedagoškem procesu.

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Delovanje referata za študentske zadeve je prednostno usmerjeno v opravljanje del in nalog, ki so povezane z izobraževalno dejavnostjo ter nudenje pomoči študentom in visokošolskim učiteljem ter sodelavcem, ki sodelujejo v pedagoškem procesu na visokošolskem strokovnem študijskem programu 1. stopnje Zdravstvena nega in na študijskih programih 2. stopnje Zdravstvena nega, Bioinformatika ter Management v zdravstvu in socialnem varstvu.

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

(2) dni pred razpisanim izpitom. V utemeljenih primerih je odjava lahko tudi pisna (vendar se pri tem upošteva rok dva dni pred izpitom kot pri elektronski odjavi) in se na predpisanem obrazcu odda ali pošlje v referat za študentske zadeve. Študent lahko geslo po potrebi spremeni in je sam odgovoren za pravilno in popolno prijavo na izpit.

Predvidene sankcije, če študent na izpit ne pristopi, ali se ne odjavi pravočasno Študent, ki brez opravičljivega razloga ne pristopi k izpitu na dan, ki je bil zanj določen, ali če izpita ne odjavi pravočasno, sme opravljati izpit šele v drugem naslednjem izpitnem roku. Če študent zaradi opravičljivega razloga ni pristopil k izpitu in izpita ni pravočasno odjavil, se upošteva, da je izpit odjavil pravočasno, če v roku treh (3) delovnih dni po izpitnem roku v referat dostavi ustrezna pisna dokazila. O ustreznosti dokazil v roku treh (3) dni odloči strokovna služba. Plačilo pristopa na izpit Če študent k opravljanju izpita iz istega predmeta pristopi četrtič (ali več) ali če opravlja komisijski izpit, je potrebno pred prijavo poravnati stroške opravljanja izpita po veljavnem ceniku UM. Plačilo se opravi z univerzalnim

plačilnim nalogom (banka, pošta) ali z elektronskim plačilom. Kopijo potrdila o plačilu študent priloži klasični prijavnici na izpit in oboje odda ali pošlje po pošti najkasneje pet (5) dni pred izpitom v referat za študentske zadeve. V primeru, da je študent izpit plačal in se kasneje odjavil, se bonus plačila prenese na naslednji izpitni rok v istem študijskem letu. Opravljanje komisijskega izpita Pred izpitno komisijo se opravljajo ali ponavljajo izpiti z namenom zvišanja ocene, in sicer na pisno zahtevo študenta ali nosilca predmeta, obvezno pa se pred izpitno komisijo opravlja četrti (4.) in vsak naslednji izpit. Postopek prijave na komisijski izpit Študent se na komisijski izpit prijavi tako, da izpolni klasično pisno prijavo in poravna stroške pristopa k izpitu po veljavnem ceniku UM. V primeru, da študent želi na lastno željo izpit iz posameznega predmeta opravljati pred komisijo, napiše še prošnjo (lastnoročno) za opravljanje izpita pred komisijo. Tudi za prijavo na komisijski izpit je potrebno upoštevati pet-dnevni (5) prijavni rok.

Potek komisijskega izpita Izpitna komisija ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje dekan na predlog predstojnika katedre oz. oddelka, kjer so ustanovljeni inštituti, pa lahko tudi na predlog predstojnika inštituta. V komisijo se imenuje tudi nosilec konkretnega predmeta. Za predmete, katerih nosilec je dekan članice, izpitno komisijo imenuje prodekan članice, ki je odgovoren za študijske zadeve. V primeru zadnjega možnega opravljanja izpita sta prisotna dodatna člana izpitne komisije, in sicer dekan članice brez možnosti glasovanja in en član iz vrst visokošolskih učiteljev z možnostjo glasovanja, ki ga imenuje Študentski svet članice. V primeru neodločenega glasovanja odloči dekan. Delo izpitne komisije poteka tako, da vprašanja oblikuje visokošolski učitelj, ki je nosilec konkretnega predmeta, lahko pa tudi visokošolski učitelj, habilitiran za to predmetno področje. Po končanem preverjanju se komisija posvetuje in oceni znanje študenta z večino glasov. Kolikokrat lahko študent opravlja izpit iz istega predmeta? Študent, ki izpita ni opravil, ga lahko opravlja ponovno. Študent lahko posamezni izpit opravlja skupno največ šestkrat (6). V posameznem študijskem letu se razpiše

najmanj štiri (4) izpitne roke iz posameznega predmeta. Zadnje možno opravljanje izpita V primeru, da študent tudi v zadnjem možnem opravljanju ne opravi posameznega izpita, se ga izpiše iz študijskega programa, po katerem je doslej študiral. Tak študent se lahko v skladu z zakonskimi možnostmi ponovno vpiše v drug študijski program, pri čemer se kot drug študijski program ne štejeta menjava načina študija in nov študijski program, ki nadomešča obstoječega.

Redni študenti in izredni izpitni roki Redni študenti lahko pristopijo samo na vse redno razpisane izpitne roke.

Izpitni roki za izredne študente Izpitni roki se za študente izrednega študija določijo po zaključku posameznih ciklusov predavanj ne glede na izpitna obdobja. Prvi izredni izpitni rok je praviloma mesec dni po zaključku izvajanja predmeta. Izredni izpitni rok se določi in objavi najmanj sedem (7) dni pred izpitom. Izredni študenti lahko pristopijo tudi k redno razpisanim izpitnim rokom.

Objava rezultatov izpitov Rezultati in ocene pisnih izpitov se objavijo najkasneje osem (8) dni po pisnem izpitu, upoštevajoč zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov. V kolikor je pisni izpit opravljalo več kot 100 študentov, se za vsakih nadaljnjih 50 študentov rok za objavo rezultatov in ocen pisnih izdelkov lahko podaljša za en (1) delovni dan. Rezultate in ocene pisnih izpitov vidijo študentje v sistemu AIPS (rezultati se ne objavijo na spletni strani) pod svojim

Objava seznama prijavljenih na izpit Referat za študentske zadeve na spletni strani fakultete objavi seznam prijavljenih kandidatov na izpit en (1) dan pred razpisanim rokom. Prepoved opravljanja izpita, če študenta ni na seznamu prijavljenih Izvajalec izpita sme opravljanje izpita dovoliti samo kandidatom, uvrščenim na seznam prijavljenih na izpit, ki so opravili vse predhodne obveznosti pri predmetu (vaje, seminarske naloge, nastope, poročila in drugo), določene z učnim načrtom posameznega predmeta.

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Popravljanje dosežene ocene na izpitu Študent ima pred zaključkom študija pravico do popravljanja izpita iz vseh predmetov, ki jih je že opravil, in sicer z namenom zviševanja ocene pri posameznem predmetu. Posamezni izpit se lahko popravlja enkrat, na zahtevo študenta ali nosilca tudi kot komisijski izpit. Če študent pri popravljanju doseže nižjo oceno, velja prvotna, t. višja ocena. V primeru zviševanja ocene se študent prijavi na izpit s klasično prijavnico, na katero v zgornji desni kot dopiše »dvig ocene«. Tako izpolnjeno prijavnico študent odda v referat za študentske zadeve (lahko jo pošlje tudi po pošti) najkasneje pet (5) dni pred izpitom.

Ugovor zoper doseženo oceno Študent lahko ugovarja zoper oceno, ki jo je prejel na izpitu, kolokviju ali pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja. Študent mora vložiti pisni ugovor z obrazložitvijo v roku osmih (8) dni od dneva, ko je bila ocena vpisana v bazo AIPS, oz. v roku osmih (8) dni, ko mu je bila negativna ali pozitivna ocena sporočena. Dekan v roku treh (3) delovnih dni po prejemu ugovora zoper oceno imenuje komisijo, ki v roku treh (3) delovnih dni preveri ustreznost ocene. Komisija ima predsednika in dva člana in je sestavljena tako, kot je določeno za izpitno komisijo. Komisija se lahko prepriča o ustreznosti ocene tudi s ponovnim preverjanjem znanja. Ocena komisije je dokončna.

uporabniškim imenom in geslom.

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Hranjenje izpitne naloge Izpitne naloge posameznega študenta za posamezni predmet se hranijo leto dni po opravljanju izpita. Vpogled v izpitno nalogo Študent ima pravico do vpogleda v izpitno naloge v roku 30 dni od datuma, ko je bila ocena objavljena. Študent se za ogled pisnega izdelka dogovori z nosilcem predmeta. Če je študent izpit opravil, se lahko pisni izdelek izpita po preteku tega roka uniči, razen če študent v zgoraj navedenem roku pisno zahteva drugače. Informacije v zvezi s preverjanjem in ocenjevanjem znanja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM št. A4/2009-41AG je objavljen na spletni strani Univerze v Mariboru na povezavi: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx

8.2 Preverjanje in ocenjevanje znanja Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja

s preverjanjem in ocenjevanjem znanja. Preverjanje in ocenjevanje znanja je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih predmetih študijskega programa in za napredovanje študentov ter njihovo usmerjanje v nadaljnji študij, hkrati pa jim daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Znanje študentov se preverja in ocenjuje z zaključnim preverjanjem na izpitih in s sprotnim preverjanjem znanja ves čas trajanja študijskega procesa, s čimer se zagotavlja celovit pregled in ocena študentovega obvladovanja vsebine posameznih predmetov. Na ta način se omogoča aktivno in odgovorno sodelovanje študentov v študijskem procesu in ustrezno napredovanje po študijskem programu. Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so izpiti, skupinski izpiti iz več predmetov, kolokviji, ocenjevanje seminarskih nalog in del, testi in druge oblike preverjanja in ocenjevanja znanja, določene z učnimi načrti posameznih predmetov. Preverjanje znanja je lahko ustno ali pisno oz. ustno in pisno. Poteka lahko tudi s prever-

janjem pisnih, grafičnih, tehničnih in drugih izdelkov oz. nalog in njihovega zagovora ali s preverjanjem praktičnega pedagoškega dela – učnega nastopa, pedagoške prakse oziroma v kombinaciji več oblik skladno z učnim načrtom predmeta. Preverjanje znanja lahko poteka tudi v elektronski obliki. Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru pred pričetkom izvajanja študijskega procesa objavi učne načrte predmetov na tak način, da so študentom informacije o njihovih študijskih obveznostih in oblikah preverjanja znanja pri posameznih predmetih študijskega programa dosegljive. Informacije so zbrane v katalogu študijskih programov in učnih enot oz. na: https://aips.uni-mb.si/PredmetiBP5/ main.asp?Mode=prg&Zavod=03&Jezik=. Nosilec predmeta je vsako študijsko leto na uvodnem predavanju dolžen študente podrobno seznaniti z načinom preverjanja in ocenjevanja znanja posameznega predmeta, ki je definirano s študijskim programom, in sicer: • z vsebino, cilji in načrtom izvedbe predmeta, • s predvidenimi študijskimi rezultati (znanje, razumevanje, spretnosti idr.), • s temeljnimi študijskimi viri,

• s študijskimi obveznostmi študentov, • s pogoji za pristop k posameznemu preverjanju znanja, • z oblikami in načinom preverjanja in ocenjevanja znanja, • s kriteriji za ocenjevanje in deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja in ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni, • z drugimi informacijami, ki so pomembne za študente pri izpolnjevanju študijskih obveznosti (roki za izpolnitev posameznih obveznosti idr.).

Študenti, ki so izpolnili vse s študijskim programom določene obveznosti, napredujejo v višji letnik. Ponavljanje letnika Študent, ki ni opravil vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik v istem študijskem programu, lahko enkrat v visokošolskem izobraževanju ponavlja letnik.

Podaljšanje statusa študenta S študijskim letom 2012/2013 se na podlagi Zakona o uravnoteženju javnih financ – sprememba Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 40/12) uveljavljajo spremembe glede trajanja oziroma prenehanja statusa študenta. Od študijskega leta 2012/2013 dalje velja, da študentu status študenta preneha, če: diplomira; • ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnje-

Informacije o študiju 2013/2014

8.3 Status študenta

Ponavljanje letnika lahko izjemoma dovoli komisija tudi študentu, ki je redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in opravil obveznosti v obsegu manj kot 30 in ne manj kot 15 ECTS vpisanega letnika, če so nastopili upravičeni razlogi, ki po Statutu Univerze v Mariboru in Merilih za presojo prošenj študentov ter upravičenih razlogov skladno s 85., 121. ter 212. členom Statuta Univerze v Mariboru (http://www.um.si/univerza/ dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20 v%20Mariboru/Merila%20za%20presojo%20 pro%C5%A1enj%20%C5%A1tudentov.pdf) omogočajo ponavljanje letnika. V tem primeru je potrebno prošnjo opremiti z ustreznimi potrdili, iz katerih so razvidni upravičeni razlogi za ponavljanje letnika.

Izjemni vpis v višji letnik Na podlagi 85. člena Statuta UM in Meril za presojo prošenj študentov ter upravičenih razlogov skladno s 85., 121. ter 212. členom Statuta Univerze v Mariboru lahko študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, določenih za napredovanje v višji letnik, Komisija za študijske zadeve FZV UM na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik, če študent obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov, je pa opravil predpisane obveznosti predhodnih letnikov in obveznosti v obsegu več kot 30 ECTS vpisanega letnika (katerekoli izpite letnika) in če je pričakovati, da bo obveznosti izpolnil.

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Nosilec in drugi sodelujoči pri izvedbi predmeta študentom ne smejo predpisati ali zahtevati dodatnih študijskih obveznosti, ki niso predvidene v akreditiranem študijskem programu.

Ponavljanje letnika odobri Komisija za študijske zadeve na prošnjo študenta, ki je redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in je opravil obveznosti vpisanega letnika v obsegu vsaj 30 ECTS. V tem primeru študent poda na Komisijo za študijske zadeve FZV UMsamo prošnjo brez dokazil.

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Informacije o študiju 2013/2014

ga semestra, če v času študija ni ponavljal letnika ali spremenil študijskega programa ali smeri (absolvent je); • ne diplomira na študijskem programu prve stopnje ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer (ni absolventa); • se izpiše; • se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester; • je bil izključen; • dokonča podiplomski študij; • ne dokončna podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra, če v času študija ni ponavljal letnika ali spremenil študijskega programa ali smeri (absolvent je); • ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer (ni absolventa); • ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra (absolvent je); • ne dokonča podiplomskega študija tretje

stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku. Iz upravičenih razlogov se status študenta lahko podaljša, vendar največ za eno leto, če: • študent ne diplomira na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra, če v času študija ni ponavljal letnika ali spremenil študijskega programa ali smeri; • študent ne diplomira na študijskem programu prve ali druge stopnje ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer; • se študent med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester; • študent ne dokončna podiplomskega študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra. Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanje študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka. Študenti s posebnimi potrebami Študenti s posebnimi potrebami so upravičeni do vseh ugodnosti na podlagi dveh pravil-

nikov: Pravilnika o študijskem procesu študentov invalidov UM in Pravilnika o študentih s posebnimi statusom na UM. Pravilniki so objavljeni na spletnih straneh Univerze v Mariboru: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/ akti/Strani/studij-na-um.aspx. Za uveljavljanje pravic, ki izhajajo iz zgoraj navedenih pravilnikov, podajo študenti vlogo na Komisijo za študijske zadeve FZV UM na posebnem, predpisanem obrazcu in predložijo ustrezna dokazila. Več informacij: http://www.fzv.uni-mb.si/page/index.php?option=com_content&task=view&id=6332&Itemid=265. Plagiatorstvo Statut UM in Navodila o postopku ugotavljanja plagiatorstva (št. N 8/2013-526 NP) v okviru postopka disciplinske odgovornosti študentov kot hujšo kršitev študenta opredeljujeta tudi plagiatorstvo pri diplomskem delu, ko se tekom priprave diplomskega dela ugotovi, da je delo plagiat (plagiatorstvo se ugotavlja v času študija, ko oseba še ima status študenta). Postopek odvzema strokovnega oz. znanstvenega naslova se vodi v primeru, ko gre za plagiatorstvo zaključnih del, magistrskih ali doktorskih del, in sicer v primeru, kose

pojavi utemeljen sum, da zaključno delo ni rezultat kandidatove ustvarjalnosti ali lastnih dosežkov. Več informacij http://www.fzv.uni-mb.si/page/ images/stories/File/studenti/razno/Plagiatorstvo.pdf.

8.4 Pravice in dolžnosti študentov Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, s Statutom Univerze v Mariboru (Uradni list RS, štev. 46/2012, UPB 10)in s študijskimi programi določenimi pogoji.

Informacije o študiju 2013/2014

• varujejo ugled univerze in njenih članic ter ugled učiteljev in študentov; • se ravnajo po določilih statuta in drugih splošnih aktih univerze ter sklepih organov univerze, fakultet; • razvijajo dobre medsebojne odnose in odnose z učitelji; • varujejo premoženje in sredstva univerze, fakultet, visokih strokovnih šol; • poravnavajo materialno škodo, ki so jo povzročili namenoma ali iz velike malomarnosti; • sodelujejo pri upravljanju univerze, fakultete oziroma visoke strokovne šole v skladu z zakonom in statutom; • uveljavljajo svoje pravice v postopku in na način, kot je določeno v statutu; • kot predstavniki študentov odgovorno izpolnjujejo svoje obveznosti v organih univerze, fakultete oziroma visoke strokovne šole; • opravljajo še druge pravice in dolžnosti, ki jih določajo zakoni, statut ali drugi splošni akti, ali jim jih na njihovi podlagi nalagajo sklepi pristojnih organov univerze, fakultete oziroma visoke strokovne šole.

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Pri tem imajo pravico oziroma dolžnost, da: • obiskujejo predavanja, vaje, seminarje in sodelujejo v drugih oblikah izobraževalnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela; • se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu; • se lahko izobražujejo hkrati po več študijskih programih, po interdisciplinarnih ali po individualnih študijskih programih; • redno opravljajo izpite, kolokvije ter druge študijske obveznosti, predvidene s študi-

jskim programom, in da izdelajo diplomsko delo; • prisostvujejo izpitom in drugim oblikam preverjanja znanja; • ponavljajo izpite pod pogoji in na način, kot je določeno v splošnih aktih univerze; • lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu ali smeri; • lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom; • uporabljajo knjižnice, informacijske sisteme, literaturo in druge študijske pripomočke, v zvezi s svojim izobraževanjem izpolnijo študentsko anketo; • so obveščeni o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na študijski proces; • sodelujejo v kulturnih, športnih in drugih obštudijskih dejavnostih; • sodelujejo pri razreševanju materialnih vprašanj študentov; • so deležni določenih materialnih ugodnosti (kot npr. regresirana prehrana, bivanje v študentskih domovih); • koristijo pravice iz zdravstvenega varstva in druge ugodnosti v skladu s posebnimi predpisi;

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

9. Simulacijski center FZV UM

Pri izobraževanju s pomočjo simulacij se različna sodobna tehnologija uporablja z namenom, da se poveže teorija s prakso, študent pa na tak način pridobi praktično znanje zahtevnejših intervencij pred vstopom v klinično okolje. Izobraževanje poteka v kontroliranem okolju in v primeru napačnih odločitev študenta, le-te ne morejo škodovati bolniku. Študenti se učijo na napakah, ki bi bile v realnem kliničnem okolju lahko za bolnika usodne. Postopke in posege izvajajo na posebnih modelih, ki so relativno zapleteni in potrebujejo specializirane učilnice, t.i. simulacijske centre. V takšnih centrih študentje pridobivajo znanje in spretnosti z različnih področij zdravstvene nege. Pomembno je, da študentje svoje prve neizkušene korake v obravnavi bolnika ne izvajajo na bolniku, ampak v okolju, ki je realnemu kliničnemu okolju čim bolj podobno. Otvoritev simulacijskega centra je bila aprila leta 2005. V tistem času je bil to edini simulacijski center na področju držav nekdanje Jugoslavije. V uporabi so SimMan simulator

norveškega proizvajalca Laerdal in družina visoko zmogljivih simulatorjev METI ameriškega proizvajalca CAE Healthcare. Ti simulatorji so po kakovosti in zmogljivosti v samem svetovnem vrhu. Študentje imajo v simulacijskem centru predvsem možnost pridobivanja znanja in veščin s klinično zahtevnih področij, kot so perioperativna zdravstvena nega, intenzivna nega/ terapija ter nujna stanja. Na vajah umerjajo anestezijski aparat za brezhibno uporabo in preverjajo anestezijske dihalne sisteme ter polnijo hlapilnik z anestetiki. S področja perioperativne zdravstvene nege v simulacijskem okolju spoznavajo različne kirurške instrumente, aparate za elektrokirurgijo in opremo za preverjanje sterilizacijskih postopkov. Študentom je na voljo ventilator za predihavanje bolnika in številna oprema tako za neinvazivni kot invazivni monitoring med intenzivnim zdravljenjem. V učne vsebine je vključen tudi defibrilator za obravnavo nujnih stanj. Neinvazivna merjenja lahko študentje izvajajo na sebi in na takšen način poglobijo svoje znanje o fiziologiji. Simulacijski center prav tako predstavlja platformo za različno raziskovalno delo. Načrtovana je integracija validiranih scenar-

ijev iz zdravstvene nege v učne načrte in v druge vsebine izobraževanja, namenjene že zaposlenim zdravstvenim delavcem. Scenariji iz paketa PNCI (Program forNursingCurriculumIntegration) bodo vpeljani postopoma, in sicer glede na težavnostne stopnje (od enostavnih scenarijev do zapletenih). V prihodnje bodo aktivnosti simulacijskega centra FZV UM razširjene izven ustaljenih okvirjev izobraževanja zdravstvenega kadra na področja preventivnega delovanja in osveščanja o različnih boleznih širše populacije. Prepoznavnost simulacijskega centra in Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru bo zagotovljena s promocijo v bližnjem okolju, v katerem živimo, v katerem delamo, ustvarjamo in raziskujemo.

S svojo knjižnično-informacijsko dejavnostjo podpira pedagoško in znanstveno-raziskovalno delo fakultete. Knjižnična zbirka obsega preko 15.200 enot knjižnega in neknjižnega gradiva. Knjižnično gradivo je dostopno v prostem pristopu in razvrščeno po UDK sistemu. Prevladuje strokovna in znanstvena literatura s področja zdravstvene nege, medicine, zdravstva, bioinformatike ter družbenih

Informacije o študiju 2013/2014

Knjižnica Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru je visokošolska knjižnica. V začetku leta 1996 je bila knjižnica kot polnopravna članica vključena v nacionalni bibliografski informacijski sistem COBISS. Leta 1997 je postala članica Knjižnično-informacijskega sistema Univerze v Mariboru (KISUM). Vključena je tudi v Biomedicinski krog knjižnic Slovenije.

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

10. Knjižnica FZV UM

in prirodoslovnih ved. Zbirka učbenikov se posodablja skladno z zahtevami študijskih programov.

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

V knjižnici zbiramo in hranimo diplomska, specialistična in magistrska dela, ki so od oktobra 2008 dalje dosegljiva v digitalni obliki na spletnem portalu DKUM. Periodika spada med najpomembnejše vire informacij. Naročenih je 54 naslovov domačih revij in 43 naslovov tujih revij. Knjige, učbenike in revije se izposojajo tako v čitalnico kot tudi na dom. Za krajši čas se izposoja na dom tudi neknjižno gradivo.

Uporabniki knjižnice so študenti, učno osebje, zaposleni ter ostali uporabniki. Skupna in enotna članska izkaznica sistema (KISUM) omogoča izposojo in uporabo v vseh knjižnicah članic Univerze v Mariboru. Uporabniki imajo tudi možnost elektronskega podaljševanja in rezerviranja knjižničnega gradiva v okviru elektronske storitve »Moja knjižnica« na spletni strani vzajemnega kataloga OPAC z geslom, ki ga pridobijo v knjižnici. Uporabniki so mesečno seznanjeni s knjižničnimi novostmi, objavljenimi na spletni strani fakultete in v rubriki Knjižne novosti v knjižnicah v reviji Obzornik zdravstvene nege.

Študenti in zaposleni Univerze v Mariboru lahko preko spletne strani Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM) dostopajo do večine naročniških elektronskih informacijskih virov preko oddaljenega dostopa z geslom, ki ga pridobijo v katerikoli knjižnici v okviru Univerze v Mariboru. Omogočen je dostop do e-revij iz bibliografskih podatkovnih zbirk na računalnikih v zgradbi fakultete. Skupaj z Univerzitetno knjižnico Maribor in Zdravstveno fakulteto iz Ljubljane se je oblikoval konzorcij za nabavo podatkovne zbirke CINAHL, ki je pomemben informacijski vir za področje zdravstva. Do podatkovne zbirke se lahko dostopa z računalnikov v zgradbi fakultete ali preko oddaljenega dostopa v okviru spletne strani UKM. Knjižnica, ki obsega 100m2, je nameščena v pritličju zgradbe fakultete. Ima 3 računalniška mesta z dostopom do interneta in možnostjo pregledovanja elektronskih virov ter 12 čitalniških sedežev. Na celotnem območju knjižnice je EDUROAM – brezžično omrežje. Vsako leto v pričetku študijskega leta je študentom prvih letnikov predstavljena tako knjižnica kot tudi uporaba ter iskanje po elektronskih virih. V Knjižnici FZV UM ponujajo tudi individualno izobraževanje uporabnikov

za iskanje knjižničnega gradiva v knjižnici in po spletnih virih. V Knjižnici FZV UM se nudi podpora znanstveno raziskovalnemu delu v obliki vodenja bibliografij učiteljev in sodelavcev v sistemu COBISS. Knjižnica je vključena v založniško dejavnost fakultete. Študenti lahko v času uradnih ur, določenih za prodajo, kupijo učbenike, katerih izdajatelj je fakulteta. Knjižnica FZV UM s svojo dejavnostjo nudi prijetno okolje za študij, učenje in seminarsko delo ter hkrati predstavlja oporo za permanentno izobraževanje zdravstvenih delavcev v praksi za celotno regijo. Tel.: 02

300 47 22

Odpiralni čas Knjižnice FZM UM PON

TOR

SRE

ČET

PET

08:00

17:00

Uradne ure prodaje učbenikov: PON

TOR

11:30

SRE

ČET

PET

11:30

12:00

13:00

13:30

15:00

17:00

ZAPRTO

13:30

11. Kaj mi nudi Univerza v Mariboru?

veliko več. Najbolj ponosni smo na dejstvo, da imajo študenti na naši univerzi odprta vrata na več kot 350 univerzah po svetu. Članice Univerze v Mariboru s svojimi visokošolskimi in univerzitetnimi študijskimi programi 1. stopnje nudijo študentom odlične možnosti za izgradnjo poklicne poti. Pridobljene kompetence ter aktivno sodelovanje

Informacije o študiju 2013/2014

saj lahko vsak študent izbira tudi študijske predmete na drugih fakultetah, z dobro urejenimi in cenovno dostopnimi študentskimi domovi, univerzitetno športno infrastrukturo in s tem odlično organiziranim športnim udejstvovanjem, pestro ponudbo drugih obštudijskih dejavnosti, organizirano študentsko prehrano, urejenim tako s fakultetnimi kot tudi univerzitetnim knjižničnim sistemom, kot in še

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Univerza v Mariboru je druga največja in druga najstarejša univerza v Sloveniji. Obiskuje jo približno 20.000 študentov letno in ima cca. 1.700 zaposlenih ter tako predstavlja izredno pomembno vlogo v regiji. Ker je Fakulteta za zdravstvene vede članica Univerze v Mariboru, lahko študenti koristijo vse prednosti, ki jih prinaša univerzitetno okolje kot celota. Univerza razpolaga z izjemno izbirnostjo študija,

v projektih, opravljanje praktičnega usposabljanja pri bodočih delodajalcih, omogočajo študentom hitro in uspešno vključitev na trg dela, hkrati pa jim omogočajo nadaljevanje študija na študijskih programih 2. stopnje in 3. stopnje. Več informacij najdete na http://www.um.si

navezovanje trajnih prijateljstev, širjenje socialne mreže, pomoč pri študiju in veselje ob druženju, zato so za mnoge študentski časi eno najlepših obdobij v življenju. Več informacij najdete na http://www.studentskidomovi.uni-mb.si

Študentski domovi Univerze v Mariboru trenutno ponujajo 2800 ležišč v 14. domovih na petih lokacijah: Gosposvetska, Tyrševa, Lent, Smetanova in Gorkega Quadro (na Taboru): 585 enoposteljnih in 1107 dvoposteljnih sob s souporabo sanitarij in kuhinj v klasičnih domovih ali domovih apartmajskega tipa, kjer si dva ali štirje delijo kopalnico, WC ter kuhinjo.

Dom podiplomcev in gostujočih profesorjev v Mariboru je prvotno namenjen rednim podiplomskim študentom, mladim raziskovalcem, gostujočim profesorjem in znanstvenikom Univerze v Mariboru ter uveljavljenim raziskovalcem, ki sodelujejo z univerzo ali z njenimi raziskovalnimi organizacijami za krajša ali daljša bivanja (čas študija).

Domovi študentom omogočajo dobre razmere za študij, saj ima vsaka soba internetni priključek, CATV, mir in tišino pa najdete v študijskih sobah in cyber učilnici v naselju. Svoje posebne prostore imajo tudi študenti glasbe in likovne pedagogike, in sicer tako, da lahko v miru ustvarjajo. Študentsko življenje v študentskem domu pomeni prilagajanje sostanovalcem, ki prihajajo iz različnih okolij, z različnimi navadami in cilji, pomeni pa tudi

Dom se nahaja v neposredni bližini Filozofske fakultete in Univerzitetnega športnega centra Leona Štuklja. Zasnovan je tako, da združuje 60 garsonjer (velikosti 26 kvadratnih metrov, ki so namenjene podiplomskim študentom in mladim raziskovalcem) in 15 apartmajev (v velikosti 37 kvadratnih metrov, ki so namenjeni predvsem gostujočim profesorjem). Skupna kapaciteta znaša 90 ležišč oziroma v primeru polne zasedenosti 150 ležišč.

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

11.2 Dom podiplomcev in 11.1 Študentski domovi UM gostujočih profesorjev

Več informacij najdete na http://www.um.si/ univerza/infrastruktura/DomPodiplomcevInGostujocihProfesorjev/Strani/default.aspx

11.3 Študentska prehrana Subvencionirana študentska prehrana v obliki študentskih bonov je način podpore, ki ga država daje študentom. Z boni subvencionira del obroka v restavracijah, ki imajo pogodbo za subvencionirano prehrano in tako študentom omogoča topel obrok in 2 dcl vode ali brezalkoholne pijače brez doplačila za vsak delovni dan v mesecu. Število bonov, ki jih lahko študenti kupijo, je omejeno na število delovnih dni v mesecu. Več informacij najdete na http://www.studentska-prehrana.si/

11.4 Univerzitetni športni center Leona Štuklja Univerzitetni športni center Leona Štuklja Univerze v Mariboru je bil predan študentom in zaposlenim v uporabo s študijskim letom 1995/96 in ima naslednje zmogljivosti: veliko dvorano (omogoča izvajanje različnih športnih zvrsti: odbojke, košarke, badmintona, rokometa, malega nogometa in namiznega

tenisa), dvorano borilnih športov (omogoča izvajanje borilnih veščin aikido, karate in judo ter telesne priprave in joge), dvorano za aerobiko in plese (namenjena aerobiki, plesom in ritmiki), dvorano za skvoš, dvorano za fitnes, plezalno steno City Wall in savno. Gledalcem so namenjene tribune s preko 800 sedeži in stojišča na galeriji. Več informacij najdete na http://rezervacije-usc.uni-mb.si

11.5 Univerzitetna knjižnica Maribor

11.6 Nagrade Univerze v Mariboru za študente

Podelitev naslovov, priznanj in nagrad ureja Pravilnik o podelitvi častnih naslovov, priznanj in nagrad Univerze v Mariboru št. A 11/2005 – 2 BB (UPB 1) Obvestila UM XXVI-8-2008. Več informacij najdete na http://www.um.si/ univerza/nagrade-priznanja/

11.7 Študentska organizacija Univerze v Mariboru (Š.O.U.M.) Študentska organizacija Univerze v Mariboru je stanovska skupnost študentov mariborske univerze. Skrbi za izvajanje študentskih interesnih in obštudijskih dejavnosti ter vodi študentsko politiko na področju izobraževanja, socialnega in ekonomskega položaja študentov ter mednarodnega sodelovanja. Dejavnost Študentske organizacije Univerze v Mariboru izvajajo oddelki ŠOUM, in sicer predvsem na področjih socialnega standarda, izobraževanja in univerzitetne politike ter mednarodnega sodelovanja, znotraj ŠOUM organizirane organizacijske enote, kot so Študentski center za razvoj medijev ŠOUM, Študentski multimedijski centri Cyber.Student, Skupnost evropskih študentov tehnike

Informacije o študiju 2013/2014

Za vzpodbujanje čim višje kakovosti študija, ustvarjalnega vključevanja študentov v raziskovalno delo in udejstvovanje študentov na področjih, s katerimi se promovira ime Univerze v Mariboru, podeljuje univerza svojim študentom naslednje nagrade: • Rektorjevo nagrado za najboljše študijske uspehe študentov UM v vpisni generaciji, • nagrado Andreja Perlacha za najboljše raziskovalne oz. umetniške dosežke študentov UM, • nagrade Leona Štuklja (znak Leona Štuklja in plaketa Leona Štuklja) za najvidnejše športne uspehe študentov UM, • listino za izjemen prispevek k razvoju obštudijskih dejavnosti na UM, • listino za pomembne kulturne dosežke študentov UM,

• listino za naj prostovoljca študenta UM.

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

Univerzitetna knjižnica Maribor zbira, organizira, hrani in ohranja edinstvene zapise človeške misli in kreativnosti ter zagotavlja dostop do le teh. Vzpodbuja in podpira intelektualno rast in uveljavlja pretok informacij in idej s prostim dostopom do vsega zapisanega znanja, informacij in stvaritev in s tem pedagoško, znanstvenoraziskovalno, strokovno in umetniško delo na Univerzi v Mariboru. Je varuhinja kulturne dediščine slovenskega naroda in države, znanstvene dediščine Univerze v Mariboru ter domoznanske dokumentacije mesta Maribor in širše regije. Svojim uporabnikom zagotavlja učinkovit in celovit dostop do zapisanega znanja ne glede na lastništvo

in obliko. S svojimi zbirkami in storitvami služi procesom izobraževanja, poučevanja in raziskovanja Univerze v Mariboru, intelektualni osebni in strokovni rasti in vseživljenjskemu izobraževanju vseh svojih uporabnikov. Več informacij najdete na http://www.ukm. uni-mb.si

Informacije o študiju 2013/2014

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru

BEST, Dijaška skupnost Maribor, Študentska organizacija Fakultete za organizacijske vede Kranj. Ob tem ŠOUM izvaja subvencionirano študentsko prehrano v Mariboru, Hočah, Celju, Velenju, Kranju, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Ravnah na Koroškem, Žalcu, Ptuju, Muti, Ormožu, Tišini in v Naklem. Več informacij najdete na http://www.soum.si Študirati na Fakulteti za zdravstvene vede

Z znanjem do zdravja in razvoja

Univerze v Mariboru pomeni za vas veliko prednost, saj študirate na prvi fakulteti za zdravstvene vede v Sloveniji, ki je s svojimi študijskimi programi ena izmed najpomembnejših izobraževalnih institucij s področja zdravstvenih ved pri nas. V sodobnih prostorih s sodobno opremo vam nudimo odlične pogoje za študij, najsodobneje opremljeni simulacijski center in učilnice ter izobraževanje, podprto z najsodobnejšo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Ugledni domači in tuji visokošolski učitelji s sodobnimi didaktični metodami in veliko izbirnostjo študijskih vsebin učinkovito prenašajo znanje v prakso.

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru vam omogoča sodelovanje v okviru številnih dejavnosti na fakulteti in izven nje tako doma kot v tujini in na ta način skrbi za pester študentski utrip ter ponuja veliko možnost in izbirnost mednarodne izmenjave študentov. Fakulteta stremi k odličnosti diplomantov, zato so le-ti zaposljivi tako v slovenskem prostoru kot tudi izven naših meja. Thomas Edison je nekoč dejal: »V svojem življenju nisem imel niti enega delovnega dne.« Zakaj pa ne bi bili tudi vi tako navdušeni? Izbira je vaša!

Basics of Molecular and Population genetics

PotoÄ?nik

Recombinant DNA Technology

PotoÄ?nik

15 15

30 30

105 105

150 150

3000

TOTAL (1st and 2nd year)

1500

TOTAL

6 6 60 120

Legend: L=lectures, S=seminars, T=tutorials, IW=individual work, ECTS=credits The syllabus for 2nd year consists of 4 required and 2 elective courses, a seminar and a master thesis. In the winter semester, the student takes 3 required courses and 2 elective courses. In the summer semester, the student completes the required course, the seminar related to the master thesis and writes a master thesis. Altogether, the student collects 60 ECTS of which 15 ECTS belong to the master thesis.

2nd YEAR WINTER SEMESTER

SUMMER SEMESTER ∑

Principal lecturer

Course

ECTS

REQUIRED COURSES - WINTER SEMESTER

DNA Micronets and Analysis of Gene Expression

Potočnik

Bioinformatics and Genetic Research

Potočnik

Theoretical Biophysics

Fajmut

Elective course 1

15 30

Elective course 2

45 0-15 0-15

15-30 15-30

150

105

150

105

150

6 6 6 6 6

REQUIRED COURSES - SUMMER SEMESTER Kokol

Advanced Research Methods in Bioinformatics *continued

105

375

Master thesis

225

Seminar

150 225 375

6 9 15

ELECTIVE COURSES

Human Molecular Genetics - selected topics

Glavač

Pharmacogenomics

Potočnik

Protein Structures and Proteomics

Glavač

Mathematical Modelling and Simulation in Health Care

Fajmut

Visualisation of Scientific Data

Mongus

Health Informatics

Kokol, WelzerDružovec

Complexity Theory and Chaos

Kokol

30 30 30

15 15

30 15

105

150

105

150

105

150

105

150

105

150

105

150

105

150

6 6 6 6 6 6 6

*continued

1st YEAR WINTER SEMESTER

SUMMER SEMESTER ∑

Principal lecturer

Course

ECTS

REQUIRED COURSES - WINTER SEMESTER Zorman, Verber Colnarič, Podgorelec Brumen

*continued Algorithms and Data Structures in Bioinformatics

Information and Communication Technologies in Bioinformatics

Molecular Biophysics

42 30

Elective course 2

Elective course 1

30 30 30

150

6 6 6 6 6

REQUIRED COURSES - SUMMER SEMESTER

Data Mining and Knowledge Discovery

Zorman, Podgorelec, Brumen

Computer Geometry for Bioinformatics

Žalik

Multivariate Statistical Methods

Povalej

Applied computer Science for Bioinformatics

Zorman

Introduction to Bioinformatics

Potočnik

90 30 30

90 90 90 90

150 150 150 150 150

6 6 6 6 6

ELECTIVE COURSES

Chemistry

Knez

Basics of Molecular and Cell Biology

Lipovšek Delakorda

Selected Topics in Biophysics

Fajmut

Selected Topics in Microbiology and Biochemistry

Fijan

150

TOTAL

1500

6 6 6 6 60

Legend: L=lectures, S=seminars, T=tutorials, IW=individual work, ECTS=credits The syllabus for 1st year consists of 8 required and 4 elective courses. The winter semester consists of 3 required courses and 2 elective courses. The summer semester consists of 5 required courses.

2nd YEAR WINTER SEMESTER

SUMMER SEMESTER ∑

Enviromental Iimpact on Health

Šostar Turk

Human Resource Management and Communiaction in Health and Social Organizations

Ferjan

Economics of Health Care and Social Organizations

Novak

Process Management in Health and Social Organizations

Kern

Course

Principal lecturer

LAB

240 240 210 210 25

155 10

ECTS

210 210 180 180

Elective course Master thesis

710

180 720

8 8 7 7 6 24

ELECTIVE COURSES

Standardization in the Fields of Health and Social Care

Ačko

Development Systems of Human Resources in Health and Social Organizations

Vukovič

155 155

TOTAL

180 180 1800

6 6 60

Legend: L=lectures, S=seminars, LAB= laboratory work, IW=individual work, ECTS=credits In the winter semester the student takes four required courses (30 ECTS). In the summer semester the student takes one required course and writes a master thesis (30 ECTS).

1st YEAR WINTER SEMESTER

SUMMER SEMESTER ∑

Managmenet of Health and Social Organizations

Kovač

Research Methodology in Health and Social Organizations

Šostar Turk, Štiglic

Course

Principal lecturer

Elective course

Information and Communication Technologies in Health and Social Organisations

Rajkovič, Štiglic

LAB

300

210

240

155

180

155

180 30 15 25

Elective course

20 15

ECTS

270

Elective course

Ethical Issues in Health and Social Organizations

Borstner

Elective course

250 210 155 155

300 240 180 180

10 8 6 6 10 8 6 6

ELECTIVE COURSES

*continued Fundamental Aspects of Epidemiology as a Basis for Planning

Impact of Health Determinants on the System of Health and Social Security

Ovsenik

Quality in Health and Social Organizations

Gomišček

Eržen

Health, Health Care and Health Insurance

Kraljić

Legal Regulation in Health and Social Organizations

Mežnar, Vavtar

Work Methods in Health and Social Organizations

Kersnik

155

180

155

180

155

180 25

155

TOTAL

180 180 180 1800

6 6 6 6 6 6 60

Legend: L=lectures, S=seminars, LAB=laboratory work, IW=individual work, ECTS=credits In the winter semester the student takes two required courses and two elective courses (30 ECTS). In the summer semester the student takes two required courses and two elective courses (30 ECTS).

2nd YEAR WINTER SEMESTER Principal lecturer

Course

TUT/ LAB

SUMMER SEMESTER S

TUT/ LAB

∑

ECTS

ELECTIVE COURSES

Project Acquisition and Management

Šostar Turk, Habjanič

Simulations in Health and Nursing Care

Križmarić

Community Nursing

Habjanič

Gerontological Nursing

Habjanič

Specific Ergonomic Approaches in Health and Nursing Care

Stričević

Informatics in Health and Nursing Care

Štiglic

Quality and Safety in Health and Nursing Care

Lobnikar

Public Health

Premik, Šostar Turk

Perioperative Nursing

Mekiš

Master thesis

30 30 30 30 30

30 20 20 30

275

40 LAB

295

20 TUT 30 LAB

265

50 LAB

295

30 LAB

295

30 TUT

375 375 375 375 375

30 30 30 30 -

30 30 20 20 30

305

20 TUT

285

40 LAB

295

20 TUT

295

20 TUT

345

375 375 375 375 375

3000

Total No. of hours of study program (1st and 2nd year)

1500

TOTAL

15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 60 120

Legend: L=lectures, S=seminars, TUT/LAB=tutorials/laboratory work, IW=individual work, ECTS=credits The syllabus for the second year consists of nine elective courses. In the winter semester, the student takes two elective courses of 15 ECTS each. In total, the student acquires 30 ECTS. For the winter semester, the following electives are offered: Perioperative Nursing, Public Health, Quality and Safety in Health and Nursing Care, Informatics in Health and Nursing Care, and Specific Ergonomic Approaches in Health and Nursing Care. In the summer semester the student takes one elective course of 15 ECTS and writes a master thesis of 15 ECTS. For the summer semester, the following electives are offered: Gerontological Nursing, Community Nursing, Simulations in Health and Nursing Care, and Project Acquisition and Management.

1st YEAR WINTER SEMESTER Principal lecturer

Course

TUT/ LAB

SUMMER SEMESTER S

TUT/ LAB

∑

ECTS

REQUIRED COURSES

Health Promotion and Primary Health Care

Hlastan Ribič

Theories, Concepts and Practice of Nursing

Pajnkihar

Research and ResearchMethodology

Pajnkihar, Šostar Turk

Ethics, Philosophyand Science in Health Care

Borstner

30 30 30 -

30 45 20 -

140

35 TUT

170

20 LAB

170

30 TUT

20 TUT

180

250 250 250 250

250

Elective 2

250

Elective 1

TOTAL REQUIRED COURSES

480

180

1500

10 10 10 10 10 10 60

ELECTIVE COURSES

Importance of Nutrition for Health Protection and Promotion

Hlastan Ribič

Pedagogy with Basics of Andragogy

Pšunder

Sociological, Psychological and Legal Issues in Nursing Care

Kraljić

Management and Economics in Health and Nursing Care

Kovač

30 30 30 30

30 30 30 40

30 TUT

190 190 190 150

TOTAL

250 250 250 250 1500

10 10 10 10 60

Legend: L=lectures, S=seminars, TUT/LAB=tutorials/laboratory work, IW=individual work, ECTS=credits The syllabus for 1st year consists of four required and four elective courses. The winter semester consists of three required courses. The summer semester consists of one required course and two elective courses which the student chooses from the four offered elective courses. Altogether, the student collects 60 ECTS.

3rd YEAR

Managing Chronic Diseases

Career Development

Filej

Holistic Research Methods

Pajnkihar, Kokol

Course

Principal lecturer

Lorber

Fijan,

Lorber

Acquisition, Management and Implementation of Projects

Nursing Care in Intensive Care Unit

Donik

Evidence-based Nursing Practice

Lorber

L 15

15 15 15

LAB

CLT

CONTACT HOURS

IW 45 45 45 45 45 45

Total 90 90 90 90 90 90

ECTS 3 3 3 3 3 3

Legend: L=lectures, S=seminars, LAB=laboratory work, CLT=clinical training, IW=individual work, ECTS=credits

1st YEAR

Management of Hospital Infections

Gönc

Environmental Impact on Health Protection

Šostar Turk

Foreign Language (English, German)

Majcenovič Kline, Jesenšek

Course

Principal lecturer

L 15 15 15

LAB

CLT

CONTACT HOURS

IW 45 45 45

Total 90 90 90

ECTS 3 3 3

Legend: L=lectures, S=seminars, LAB=laboratory work, CLT=clinical training, IW=individual work, ECTS=credits 2nd YEAR

Communication in Health Care

Pajnkihar

Ethics

Klampfer

Course

Principal lecturer

*continued

Health Information Systems

Štiglic

Biomedical Technology and Simulators

Križmarič

Rehabilitation

Jesenšek Papež

L 15 15 15 15 15

LAB

CLT

CONTACT HOURS

IW 45 45 45 45 45

Total 90 90 90 90 90

ECTS 3 3 3 3 3

Legend: L=lectures, S=seminars, LAB=laboratory work, CLT=clinical training, IW=individual work, ECTS=credits ELECTIVE CLINICAL TRAINING

Clinical Application of Evidence-based Nursing Care

Treatment of vitally threatened patients

Koželj

Course

Principal lecturer

Pajnkihar

LAB

CLT

CONTACT HOURS

Total 90

ECTS 3 3

Legend: L=lectures, S=seminars, LAB=laboratory work, CLT=clinical training, IW=individual work, ECTS=credits

3rd YEAR WINTER SEMESTER

Psychiatric Nursing

Pišlar

Nursing Care Organisation and Management

Brumen

Emergency Medical Assistance

Koželj

Supervision

Butterworth, Čuček Trifkovič

Community Nursing and Outpatient Nursing

Sancin

Psychiatric and Mental Health Nursing

Čuček Trifkovič

Surgical Nursing with Surgery

Donik

Course

Principal lecturer

TOTAL

15 15 15 15

LAB

CLT

CONTACT HOURS

60 90 45

240 185

100

330

IW 90 45 45 30 30 45

240 615

Total 180 90 90 90 120 90 240

285

900

ECTS 6 3 3 3 4 3 8 30

Legend: L=lectures, S=seminars, LAB=laboratory work, CLT=clinical training, IW=individual work, ECTS=credits SUMMER SEMESTER

Out-patient Nursing Care, Nursing Care at Home and in Local Communities

Sancin

Surgical Nursing

Strauss

*continued

330 300

Diploma Work

*Elective course

TOTAL

3rd YEAR TOTAL

200

330

630 960

330

300 45 30

60 160

705 1320

300 45 150 195 480

90 180 900 1800

11 10 3 6 30 60

Legend: L=lectures, S=seminars, LAB=laboratory work, CLT=clinical training, IW=individual work, ECTS=credits

2nd YEAR WINTER SEMESTER

Obstetric and Gynaecological Nursing

Gönc

Nursing Care of Internist patient with Internal Medicine

Nerat

Nursing Care of Women with Gynaecology and Obstetrics

Gönc

Nursing Care of Children and the Young with Paediatrics

Pajnkihar

Course

Principal lecturer

Majcenovič Kline, Jesenšek Pišlar

LAB

CLT 80

CONTACT HOURS

45 15

380

45 90

210 45

30 90

180

130 45

5 210

*continued Foreign Language (English or German) Psychology in Nursing and Health Care *Elective clinical training

TOTAL

Total 150 90 180 210

45 45

90 655

90 90 90

245

900

ECTS 5 3 6 7 3 3 3 30

Legend: L=lectures, S=seminars, LAB=laboratory work, CLT=clinical training, IW=individual work, ECTS=credits SUMMER SEMESTER

*Elective course

Koželj

Nursing Care of Internistic Patients

Stričević

Paediatric Nursing

Turk

Epidemiology and Hygiene

Principal lecturer

30 180 330

*Elective course

270

2nd YEAR TOTAL

TOTAL

45 45 15 15

540 920

180

735 1390

120 180

330 45

30 30 90 185

330 45 45 45 165 410

90 90 90 900 1800

4 6 11 3 3 3 30 60

Legend: L=lectures, S=seminars, LAB=laboratory work, CLT=clinical training, IW=individual work, ECTS=credits

1st YEAR WINTER SEMESTER

Anatomy, Physiology, Pathology

Glaser

Information and Communication Technology in Nursing

Štiglic

Nursing Care

Pajnkihar

Course

Principal lecturer

Nursing Care of Elderly People and Geriatrics

Habjanič

Sociology of Health and Illness

Goriup

*Elective course TOTAL

L 60 5

LAB

60 10

50 15 30

175

CLT 150

CONTACT HOURS

270 90 60

30 160

45 25

210

570

IW 90 30 60 45 60 45 330

Total 360 120 120 90 120 90 900

ECTS 12 4 4 3 4 3 30

Legend: L=lectures, S=seminars, LAB=laboratory work, CLT=clinical training, IW=individual work, ECTS=credits SUMMER SEMESTER

Health Promotion and Health Education

Lahe

Clinical Training

Lorber

Nursing Research

Pajnkihar

Course

Principal lecturer

Gorenjak

*continued Diagnostic-Therapeutic Programme

Biophysics and Biochemistry

Fajmut

Ethics and Philosophy of Nursing Care and Legislation

Borstner, Pišlar

*Elective course

L 30

S 15

LAB

CLT

145

TOTAL

30 20

15 15

45 45

65 90

310 520

IW 45

270 75

45 15

30 105 265

CONTACT HOURS

75 270

15 40 30 15 15

320

1st YEAR TOTAL

625 1195

Total 120 270

45 20 75 45 45 275 605

120 90 120 90 90 900 1800

ECTS 4 9 4 3 4 3 3 30 60

Legend: L=lectures, S=seminars, LAB=laboratory work, CLT=clinical training, IW=individual work, ECTS=credits

OPENING HOURS

19:00

07:30

07:00

From

SAT

MON - FRI

13:00

FACULTY OF HEALTH SCIENCES UNIVERSITY OF MARIBOR Knowledge brings health and development Study information

2013/2014