Mini teater Ljubljana Zavod za promocijo in izvedbo lutkovnih in gledaliških predstav Križevniška 1, 1000 Ljubljana
TEL: +386 1 42 5 60 60 faks:+386 1 42 5 60 61 gsm:+386 31 330 600, direktor +386 41 314 414, rezervacije/odnosi z javnostmi +386 51 256 256, informacije/tajništvo +386 51 644 065, trženje prostorov/marketing E-pošta: info@mini-teater.si in mini.teater@siol.net internet: www.mini-teater.si
Mini teater / Mini Theater Ljubljana, 2009 zanj / for Robert Waltl, direktor uredila / edited by Ivica Buljan in Robert Waltl lektorirala / language consultant Mateja Dermelj v angleščino prevedla / translated by Tarcisia Galbiati Komljanec oblikovanje Matej Resman tisk Božnar & Partner CIP
Neposredna estetska iskustva
Nagovor:
Foreword:
Desetletna zgodba o Mini teatru je najboljši dokaz, da je nacionalno gledališko zgodovino mogoče pisati tudi od zunaj, mimo institucije umetnosti; toliko bolj, ker pri tem ne gre le za preprosto vpisovanje v obstoječi gledališki prostor, temveč za njegovo soustvarjanje, delno celo spreminjanje. Najbrž ni pretirano reči, da so predstave Ivice Buljana nekaj, na kar je slovensko gledališče čakalo desetletja. Na eni strani namreč uprizarjajo besedila ključnih avtorjev druge polovice minulega stoletja (npr. Jelinek, Koltès, Müller), ki pa so bili pri nas skoraj spregledani. Hkrati – in to je za teatrologijo še mnogo pomembneje – se Buljanove predstave (npr. Schneewittchen after Party, 2001; Marš, 2005; Macbeth after Shakespeare, 2009) vračajo k pojmu uprizoritve, s katerim slovensko gledališče vse od sedemdesetih let tako rekoč ni imelo več opravka: k predstavam kot enkratnim, živim dogodkom, kjer sta pomen in učinek eno, in ki s tem, ko se zavestno obračajo h gledalcu, spodbujajo posebna, neposredna estetska izkustva.
The ten-year old story about Mini teater is the best proof that the national history of theatre can also be written from the outside, i.e. by by-passing the institution of art. This is even more true since the issue here is not about simple inscribing into the existent theatrical space, but about its co-creating and even its changing. It is probably no exaggeration to say that the performances made by Ivica Buljan are something the Slovenian theatre has been expecting for some decades. On one side, they are putting on stage texts written by crucial authors from the second half of the past century (e.g. Jelinek, Koltès, Müller), which have been almost overlooked by our theatres. At the same time – and this is even more important for the theatre studies – Buljan’s performances (e.g. Schneewittchen After Party, 2001; The March, 2005; Macbeth, 2009) are returning to the concept of staging which the Slovenian theatre has not been dealing with since the seventies on: to performances as unique, live events where the meaning and the effect are one, and which by being consciously turned towards the spectator stimulate distinctive and direct aesthetic experiences.
Robert Waltl, umetniški vodja Mini teatra
Direct aesthetic experiences
Program postdramskega gledališča za sezono
2009/2010
1 3
Bernard Marie Koltes
Noč čisto na robu gozdov/ Night Right at the Edge of the Forests Režija: Ivica Buljan 11. september 2009 ob 19.00 Dvorana B. M. Koltèsa Mini teater, Križevniška 1
Heiner Müller
Macbeth after Shakespeare Režija: Ivica Buljan 15. november 2009 ob 19.00 Dvorana B. M. Koltèsa Mini teater, Križevniška 1
2 4
Bernard Marie Koltes
Salinher Režija: Robert Waltl 15. oktober 2009 ob 19.00 Dvorana B. M. Koltèsa Mini teater, Križevniška 1
Bernard Marie Koltes
Veliko gradbišče Elfriede Jelinek/ The Big Construction Site of Elfriede Jelinek Režij: Meta Hočevar 20. december 2009 ob 19.00 Dvorana B. M. Koltèsa Mini teater, Križevniška 1
5 7 9
Jean- Luc Lagarce
Samo konec sveta/ Just the End of the World Režija: Jaka Ivanc 15. januar 2010 ob 19.00 Dvorana B. M. Koltèsa Mini teater, Križevniška 1
Heiner Müller
Kvartet/ Quartet Režija: Robert Waltl 15. marec 2010 ob 19.00 Dvorana B. M. Koltèsa Mini teater, Križevniška 1
Robert Walser
Schneewittchen after Party Režija: Ivica Buljan 25. maj 2010 ob 19.00 Dvorana B. M. Koltèsa Mini teater, Križevniška 1
6 8
Elfriede Jelinek
Jackie Režija: Janez Pipan 15. februar 2010 ob 19.00 Dvorana B. M. Koltèsa Mini teater, Križevniška 1
Heiner Müller
Medeja material/ Medea Material Režija: Matjaž Pograjc 2. april 2010 ob 19.00 Dvorana B. M. Koltèsa Mini teater, Križevniška 1
Heiner Müller:
Macbeth After Shakespeare režija/director: Ivica Buljan prevod/translation: Milan Štefe kostumi/costumes: Ana Savić Gecan scenografija/set design: son:DA glasba/music by: Mitja Vrhovnik Smrekar koreografija/choreography: Tanja Zgonc dramaturgija/dramaturgy: Diana Koloini lektorica/language consultant: Mateja Dermelj producent/producer: Robert Waltl Igrajo/ Performed by: Marko Mandić, Milena Zupančič, Polona Vetrih, Jurij Drevenšek , Jure Henigman , Jose, Stipe Kostanić, Domen Valič , Anže Zevnik produkcija/production: Mini teater koprodukcija: Cankarjev dom, Novo kazalište Zagreb, Zagrebačko kazalište mladih premiera/opening night: januar 2009, Cankarjev dom
Macbeth je zavestno oropan optimistične perspektive in vsakršne teleološke dimenzije. V svojem komentarju iz leta 1972 Müller pojasnjuje, da je vse od prvega prizora, v katerem se pojavijo čarovnice, čutil potrebo po modifikaciji besedila, v katerem bi ukinil metafizični substrat, še zlasti pa idejo »predestiniranosti«. Besedilo se ne začne več s čarovnicami, nadnaravne sile ne igrajo več pomembne vloge. Zgodovina nasilja nima konca, kri vodi v nove umore in vsak nov krog je še strašnejši. Heiner Müller je delo kondenziral, zločini sledijo drug drugemu in vse hitreje tvorijo peklenski krog. Monologi so radikalno skrajšani, trenutkov refleksije in ubesedenih pomislekov ni več. Shakespearov Macbeth se odloči ubiti Macduffovo družino, da bi utišal govorice, njegov müllerjevski sorodnik pa se je na ubijanje že navadil. Dramatik si ne pomišlja še bolj očrniti svojih junakov. Nikogar ne predstavi v pozitivni luči. Celo dobri Shakespearov kralj Duncan v didaskaliji na začetku tretjega prizora sedi na kupu trupel v obliki prestola. Macbeth je krvavi tiran, ki samo nadaljuje delo nekega prejšnjega krvavega tirana.
Macbeth has been wilfully bereaved of its optimistic perspective and every teleological dimension. In his commentary from 1972, Müller himself gave an explanation: from the very first scene (where the witches appear) he felt the need for a modification of the text; he wanted to suppress the metaphysical substrate and especially the idea of »predestination«. His text does not start with the witches; the supernatural forces play no more an important role. The history of violence has no end; blood leads to new murders and each circle becomes even more horrible. Heiner Müller has condensed the work; crimes follow one another creating a hell circle with increasing speed. The monologues are radically shortened; there are no more moments of reflection and scruples put in words. Shakespeare’s Macbeth decides to kill Macduff’s family to hush down the rumours; and his Müllerian relative has already got used to acts of killing. The playwright shows no hesitation in making his heroes even darker. He presents no one in a positive light. In the instructions at the beginning of the third scene, even the good Shakespeare’s King Duncan is sitting on a heap of corpses arranged in the shape of a throne. Macbeth is a bloody tyrant merely continuing the work of some other, precedent bloody tyrant.
Bernard-Marie Koltès:
Noč na robu gozdov
režija/director: Ivica Buljan prevod/translation: Suzana Koncut scenografija/set design: Slaven Tolj glasba/music by: Mitja Vrhovnik Smrekar igrajo/performed by: Robert Waltl, Joseph Bunn premieri/opening nights: maj 2000/ november 2009 produkcija/production: Mini teater, ARL Dubrovnik, Novo kazalište Zagreb
V monologu Noč čisto na robu gozdov se usoda govorca vrti okoli tem, ki so avtorju besedila najljubše: samota, iskanje lastne identite, sanje o boljšem in lepšem življenju, izključitev iz družbe, nezmožnost izražanja zahtev in nezmožnost upreti se želji. Monolog je namenjen fiktivno prisotnemu sogovorniku. Osamljen moški na ulici, v dežju govori drugemu moškemu, mladeniču. Od njega noče ničesar in tudi če bi kaj hotel, je njegova želja tako silovita in zmedena, da je skoraj svoje lastno zanikanje. V besedilu je prvič dosegel ravnotežje med govorjenim in napisanim jezikom, ki je postalo razpoznaven pečat njegovega dramskega opusa.
The play begins with the man addressing the mysterious »other« who appears to be following him trough the rain. Through the elliptical dialogue we put together the different fragments of a life spent among prostitutes and drug addicts, the marginalised underside of an urban metropolis. His is a nomadic existence, lived out in seedy hotel rooms – the »non places« of our contemporary throwaway society where anonymity is ensured and identity effectively disposed of with the room. Effectively on the run, he provides a portrait of an immigrant surviving on the breadline in a city slum where danger lurks around every corner and wits are the only survival mechanism worth relying on.
Bernard-Marie Koltès:
Sallinger
režija/director: Ivica Buljan prevod/translation: Suzana Koncut glasba/music by: Mitja Vrhovnik Smrekar kostumi/costumes: Ana Savić Gecan asistent/assistant: Olivier Dupuy igrajo/performed by: Yoan Charles, Senka Bulić, Marko Mandić, Jonathan Genet, David Botbol, Emilie Quinquis, Marine de Missolz, Vanille Fiaux, Laurent Cazanave Produkcija/Production: Théâtre National de Bretagne Rennes, Mini Teater Ljubljana, Novo kazalište Zagreb, Zadar snova, ARL Dubrovnik, Scena Amadeo Zagreb premieri/opening nights: julij 2009 Rennes/ avgust 2009 Ljubljana
Sallinger je gledališko delo, kakršno bi morda napisal J. D. Salinger po predlogi svojih novel o disfunkcionalni družini in Vietnamski vojni. Glavni junak Rdečelasi je napravil samomor na večer, ko se začne dogajanje drame, pred njegovim mavzolejem. Dolgi Koltesovi monologi spominjajo na tok zavesti Salingerjevih junakov. Osebe se izražajo v specifičnem jeziku, govorijo o svojih hrepenenjih, strahovih, sanjah, pričakovanjem od življenja, o frustracijah in obupih Amerike, ki se neprestano pripravlja na neko novo vojno. Odnosi med najbližjimi so problematični, motene so veze med sanjami in stvarnostjo. Izvorno inspiracijo za delo je Koltes našel v prizoru iz romana J. D. Salingerja Lovec v rži, ko glavni junak, deček Holden Caulfield, poje “If a body catch a body coming through the rye”. Ta pesem meša življenjske izpovedi s psevdo dokumentarnim pristopom, tako da publika ne ve, ali je na odru prikazan resnični dogodek ali so vse samo refleksi imaginarnega sveta. Junak drame je tudi New York, mesto nasilja in siromaštva, luksuza, pokopališča in azila za norce, metropola sodobnega sveta. To je drama o histerični družini, seksualno nevrotični mladini, generaciji izgubljenih staršev. Gre za najbolj nasilno in najbolj avantgardno Koltèsovo delo.
The central character, Red (Le Rouquin) is loosly based on Salinger’s Seymour, a member of the Glass family, wich recurs in many of his short stories. The play’s original inspiration is acknowledged at the end of the second scene, when Anna has a flashback to the image of her dead brother as a small boy singing “If a body catch a body coming through the rye”, a direct reference to Holden Caulfield’s misquotation of Robert Burns in The Catcher in the Rye. The dominant themes and features of this play all reccured in Koltès’ later work : the preoccupation with violence, both within the family and outside, espacially in colonial situations ; the “disconnected city” ; the brother-sister relationship ; the bridge that goes nowhere ; the premonitory presence of birds, the telephone into which the hero talks obsessively, but which turns out to be disconnected, the desperate desire to pour out one’s heart to strangers. Most marked of all the themes that recur in Koltès’later work, and one that is ever-present in Sallinger, is the death wish. Almost every one of the play’s charaters feels drawn to the temptation of self-destruction. It is as if only death can bring release to their endless, circular, anguished monologues of self-doubt and loss. But the play also displays a raw energy in its passionate denunciation of a world in wich violence, grief and estrangement appear to be the norm.
Cene abonmajev Mini Teatra v sezoni
Cene vstopnic za posamezne predstave Mini teatra Mini teatre tickets prices 1. kategorija / 1st category 2. kategorija / 2nd category 3. kategorija / 3rd category
2009/2010
20,00 € 16,00 € 12,00 € / 10,00*€
*dijaki, študenti / schoolchildren, students
Upokojenci nad 65 let, študentje in dijaki
Redni abonenti
Kategorija I Kategorija II Kategorija III
prostor
plačilo v celoti 10% popust
polna cena abonmaja
obrok polne cene (4 ob.)
1. kategorija
140,00 €
156,00 €
39,00 €
2. kategorija
111,00 €
124,00 €
31,00 €
3. kategorija
93,00 €
104,00 €
26,00 €
Prodaja abonmajev in posameznih vstopnic / Season tickets and ticket sales Abonmajske karte / Season tickets Od 12.-18. Septembra 2009 From 12th – 18th September 2009 Prodaja posameznih vstopnic / Ticket sales vse leto / all year tound Informacijsko središče Mini teatra / Mini Teater Information Centre Odprto vsak delovnik od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. in uro pred začetkom prireditev. Imetniki kartic (NLB, Eurocard/Mastercard, Visa, Diners, American Express) si lahko vstopnice zagotovite po telefonu. Open weekdays from 11 am to 1 pm and from 3 pm to 8 pm, Saturdays from 11 am to 1 pm, and an hour before the performance. Credit cards are welcome (NLB, Eurocard/Mastercard, Visa, Diners, American Express). Tickets can be purchased by telephone.