Ajda Terlikar - master thesis by ajda terlikar

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE VILE RIKLI NA BLEDU Magistrsko delo

Ajda Terlikar Mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. Konzultant za konstrukcijsko zasnovo: Miran JeĹžovnik, u.d.i.g. Konzultant za detajl: mag. Viktor Ĺ˝igon, u.d.i.a.

Leto vpisa: 2008/2009 Leto izdelave magistrskega dela: 2015

“Defaced ruins of architecture and statuary, like the wrinkles of decrepitude of a once beautiful woman, only make one regret that one did not see them when they were enchanting.” (Horace Walpole)

1 EŠD 7838, Bled - Vila Rikli, spomenik lokalnega pomena Stanje oktobra 2015. Je spomenik še možno ohraniti in prenoviti ?

ABSTRACT

POVZETEK

Tourism has always been the most important economic activity in Bled. One of the milestones in the development of the tourism industry there was the arrival of a Swiss naturopath, Arnold Rikli, who introduced innovative atmospheric treatments, thereby attracting many tourists to the region. The central building in Rikli’s health institute for atmospheric treatments was Villa Rikli. Even though the building is protected as a cultural and historical heritage of local significance, it has been strongly exposed to degradation over recent years.

Turizem je bil in je še vedno najpomembnejša dejavnost Bleda. Pomembna prelomnica je bila za blejski turizem prihod švicarskega naturopata Arnolda Riklija in z njim inovativno atmosfersko zdravljenje, ki je privabilo na Bled veliko turistov. Osrednja stavba Riklijevega atmosferskega zdravilišča je bila Vila Rikli. Kljub temu, da je stavba varovana kot spomenik lokalnega pomena, je v zadnjih letih močno izpostavljena propadanju.

This master’s thesis evaluates the listed building in question and recognizes its potential, on the basis of which different approaches to renovation – physical and programme-based – are pursued, compared and presented. Furthermore, the suitability and the results are elaborated and considered for each of the aforementioned approaches.

V magistrskem delu zato skozi raziskovalno študijo ovrednotim dotično dediščino in prepoznavam njene potenciale. Na podlagi tega iščem, primerjam in predstavim različne pristope k obnovi - tako fizični, kot tudi programski - ter razmišljam o primernosti in rezultatu vsakega pristopa.

Master’s thesis project envisages a new structure incorporated in the listed building, which is renovated in a well-considered manner. The building includes tourist and spa facilities. The renovated part above the terrain incorporates a mini boutique hotel, whereas the new basement level features a small hotel spa and a multi-purpose restaurant facility. Small tree-houses on one side of the park provide additional accommodation capacity, while the other side of the park features an open kitchen pavilion.

S projektom magistrske naloge bi na lokaciji nastala nova struktura integrirana v premišljeno obnovljeno dediščino. Stavba bi bila namenjena turistično-zdraviliški dejavnosti. V obnovljenem delu nad terenom bi bil urejen mini butični hotel, v novi kletni etaži pa manjši hotelski spa ter večnamenski restavracijski del. V parku bi se na eni strani kot dodatne namestitve uredile hišice na drevesu, na drugi strani pa odprt paviljon - kuhinja na prostem.

Villa Rikli thus finally acquires the image it deserves as a cultural heritage landmark and its new functionality ensures that the building is further maintained. Owing to the the new landscape layout, the function of the park as a living space of the villa is restored. The site is thus revitalised and the memory of Arnold Rikli, a person of great importance for Bled’s tourism, is revived.

Vila Rikli bi končno dobila podobo, ki si jo kot spomenik zasluži, ter novo rabo, ki bi omogočala nadaljnje vzdrževanje dediščine. Parku bi bila z novo ureditvijo povrnjena funkcija življenjskega prostora vile. Tako bi lokacija spet zaživela in obudila spomin na Arnolda Riklija, ki je za kraj tako pomemben.

Keywords: renovation, revitalisation, Villa Rikli, Bled, architectural heritage, tourism

Ključne besede: prenova, revitalizacija, Vila Rikli, Bled, stavbna dediščina, turizem

KAZALO

Povzetek 1 Uvod 1.1 Oris problema 1.2 Cilj 2 Teoretska izhodišča 2.1 Neoklasicizem 2.2 Neoklasicizem na Slovenskem 2.3 Vila 2.4 Razvoj vile na Slovenskem 3 Varstvo kulturne dediščine 3.1 Kulturna dediščina 3.2 Sodobni pristopi k ohranjanju dediščine Izhodiščna referenca: Neues Museum Berlin 3.3 Ruševina

4 6 6 8 9 10 12 14 14 15 17

4 Programska izhodišča 4.1 Turizem 4.2 Trajnostni turizem 4.3 Trajnostni turizem v Sloveniji 4.4 Kulturni turizem 4.5 Zdraviliški turizem 4.6 Hotel, butični hotel

19 20 21 21 22 22

5 Makrolokacija 5.1 Bled 5.2 Naravne vrednote Bleda 5.3 Zgodovina Bleda 5.4 Začetki in razvoj blejskega turizma 5.5 Blejski turizem danes

24 24 25 26 27

6 Analiza makrolokacije 6.1 Grajeno tkivo 6.2 Tokovi 6.3 Zaznavna analiza 6.4 Naravne vrednote 6.5 Dediščina

29 29 30 31 31

7 Mikrolokacija 7.1 Umestitev v prostor 7.2 Analiza mikrolokacije 7.3 Arnold Rikli - sončni zdravnik 7.4 Riklijevo atmosfersko zdravljenje 7.5 Vila Rikli 7.6 Grafično gradivo prvotne podobe 7.7 Časovnica propadanja Vile Rikli 7.8 OPPN Bled 7.9 Problemska analiza

33 34 35 36 37 38 40 41 42

8 Projekt Fotografije lokacije 8.1 Študija možnosti obnove glede na stanje objekta v zadnjih letih 8.2 Študija pristopa k obnovi Vile Rikli rekonstrukcija : revitalizacija 8.3 Študija etažnosti 8.4 Referenčni primeri 8.5 Trenutno stanje 8.6 Novo stanje - urbanistična situacija 8.7 Koncept 8.8 Programska zasnova Programske sheme Vile Rikli 8.9 Konstrukcijska zasnova Vile Rikli 8.10 Tehnično poročilo 8.11 Materiali 8.12 Zasnova fasad Vile Rikli

44 45 46 47 48 50 51 52 56 57 58 61 62 63

9 Grafične priloge - Vila Rikli ureditvena situacija tloris kleti tloris pritličja tloris nadstropja tloris ostrešja tloris strehe prerez A-A prerez B-B prerez C-C južna fasada severna fasada zahodna fasada vzhodna fasada fasadni pas

1:250 1:100 1:100 1:100 1:100 1:100 1:100 1:100 1:100 1:100 1:100 1:100 1:100 1:20

65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78

10 Grafične priloge - objekti parka hišice med krošnjami fleksibilen interier tloris hišice in konstrukcije tloris ostrešja in strehe prerez A-A in B-B južna in severna fasada vzhodna in zahodna fasada konstrukcijski detajl

1:100 1:50 1:50 1:50 1:50 1:50 1:10

80 81 82 83 84 85 86

1:50 1:50 1:50 1:50 1:50 1:10

87 88 89 90 91 92

paviljon tloris prerez A-A prerez B-B južna fasada zahodna fasada fasadni pas 11 Vizualizacije

12 Fotografije makete

104

13 Zaključek

107

14 Viri in literatura

108

Zahvala

111

Izjava o avtorstvu

112

1 UVOD 1.1 ORIS PROBLEMA Bled je bil v preteklosti in je še danes sinonim za eno najlepših alpskih letovišč. Vsako leto ga obišče več sto tisoč turistov, npr. v letu 2014 je Blejski grad obiskalo okoli 316 000 ljudi. Pomembno vlogo v blejskem turizmu ima švicarski naturopat Arnold Rikli. V sredini 19. stoletja je ustanovil Naravni zdravstveni zavod in z inovativnim atmosferskim zdravljenjem na Bled privabil mnoge tujce. S tem je pomembno prispeval k razvoju blejskega turizma. Pacienti so bivali v zračnih hišicah, sprejemal pa jih je prav v Vili Rikli. Kljub pomembnosti Arnolda Riklija pa se sled za njim počasi izgublja. Zračnih hišic že dolgo ni več, Vila Rikli pa že vrsto let propada. Čeprav je bilo na to temo že veliko polemik in prizadevanj, do pravih rešitev še ni prišlo. Leta 2006, ko je bila Vila Rikli še v dokaj dobrem stanju, je bil že izdelan načrt obnove, s pridobljenim gradbenim dovoljenjem in z vsemi soglasji spomeniškega varstva. Dolžnost lastnika, kot tudi države je prizadevanje za ohranjanje kulturne dediščine Slovenije, a projekt po enem desetletju še vedno ni bil izveden. Država se iz objektivnih razlogov kljub temu ni poslužila inštrumentov razlastitve. Zakon o varstvu kulturne dediščine navaja: Razlastitev je dopustna, če so spomenik ali njegove zavarovane vrednote ogrožene in če njihove ohranitve ni mogoče doseči na drug način oziroma če ni mogoče na drug način zagotoviti dostopnosti spomenika v skladu z aktom o razglasitvi. Poseg v lastninsko pravico mora biti sorazmeren javni koristi, zaradi katere pride do razlastitve. (ZVKD -1, 63. člen) VILA RIKLI V MEDIJIH: “Če so pač lastniki take nepremičnine na obali Blejskega jezera, potem pričakujemo, da bodo to obnovili z ministrstvom ali brez njega.” (nekdanja direktorica Turizma Bled Eva Štravs Podlogar, 6.7.2010, vir: http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/sredi-bleda-bo-stala-le-se-lupinariklijeve-vile/234094)

Pred zimo 2014 je bila vila še vedno primerna za obnovo, ki bi bila sicer draga, a mogoča. S pravočasnim ukrepanjem bi se ohranila avtentična struktura, ki je bistvo dediščine. Nekdaj ena lepših in za razvoj kraja pomembnejših blejskih vil je danes na tem, da se poruši. OPPN (ožje središče Bleda, dopolnjeni osnutek, julij 2014) navaja: “V primeru nove gradnje z odstranitvijo se izvede natančna replika osnovne arhitekturne in krajinsko arhitekturne rešitve.”

Ali bo dediščina s tem ohranjena ?!

1.2 CILJ V procesu izdelave naloge je namen analitičnega dela preučiti problematiko propadajočega objekta ter ga ovrednotiti in odkriti njegove potenciale in lastnosti, zaradi katerih je v preteklosti deloval v prid blejskemu turizmu in podobi kraja. Namen projektnega dela naloge je na podlagi ugotovljenih dejstev programska obnova na osnovi Riklijeve prvotne dejavnosti. Pri tem raziskujem različne pristope varovanja in prenove dediščine, ki upoštevajo zatečeno stanje spomenika. Cilj naloge je skozi študijsko raziskavo predstaviti možnosti ohranitve avtentičnih struktur in njihove ponovne vključitve v novo življenje cvetočega blejskega turizma. Osnova za nalogo je stanje stavbe v poletju 2014, ko so opečnat obod ter ostali ohranjeni elementi še omogočali sanacijo ter ponovno rabo.

“Za nas je praktično nedosegljiv, mi smo dvignili roke od vsega, kar je obljubljal. Imeli smo izredno sejo sveta, da smo ugodili pogojem za prenovo, zgodilo se ni nič. Pojavila se je zamisel o razlastitvi, a smo ugotovili, da bo spor trajal dolgo časa, izid pa je negotov. Zdaj vsi na Bledu dejansko molimo, da se stavba podre.” (župan Bleda Janez Fajfar)

2 kolonija Riklijevih zračnih hišic

“Žalostno, tragično, sramotno - a z Riklijem se nihče več ne ukvarja. Je brezupno. Objekt je zasebna lastnina in očitno se bo kmalu povsem podrl kar sam.” (nekdanja direktorica Turizma Bled Eva Štravs Podlogar) (oba 9.3.2012, vir: https://www.dnevnik.si/1042515414)

2 TEORETSKA IZHODIŠČA 2.1 NEOKLASICIZEM 2.2 NEOKLASICIZEM NA SLOVENSKEM 2.3 VILA 2.4 RAZVOJ VILE NA SLOVENSKEM

2.1 NEOKLASICIZEM Kot estetski in umetnostni stil neoklasicizem izvira iz obdobja renesanse, ki je pomenila preporod antične umetnosti.

3 Brandenburška vrata, Berlin, Carl Gotthard Langhans, 1791

Kot piše Kruft, so se v času poznega baroka in rokokoja mnogi arhitekturni teoretiki v svojih študijah vračali k antiki, z veliko pozornostjo na stebrnih redih po Vitruviju. Veliko je na temo Vitruvija prispeval eden zadnjih predstavnikov renesanse, Vicenzo Scamozzi, s svojo zbirko 10 knjig pod naslovom L’idea della architettura universale. V teh delih, tako kot tudi teoretiki za njim, izraža nezadovoljstvo nad baročnim slogom. Med drugimi je bila za začetke neoklasicizma pomembna tudi leta 1771 objavljena razprava Osservazioni beneškega arhitekta Antonia Visentinija. V njej raziskuje možnosti ponovne oživitve popolne nacionalne arhitekture, model za to pa vidi v izvrstni arhitekturi Grčije in Rima. (po Kruft, 1994, str. 93-108) V zgodnjem neoklasicizmu, ki se je pojavil že vzporedno z barokom, je imel pomemben vpliv Andrea Palladio, katerega stil se je ponovno razširjeno uporabljal po Evropi in Ameriki. Poleg palladianizma pa se je pojavilo tudi posnemanje nekaterih drugih historičnih stilov, primer je neogotika. Teoretik Guarini je bil prvi, ki je ob treh grških za stebrni red določil tudi gotskega. Med pomembnejšimi neoklasicisti Francije je bil z mnogimi deli Claude-Nicolas Ledoux, arhitekt Jean Chalgrin pa je zasnoval verjetno najbolj znano delo tistega časa, Slavolok zmage. Glavna nemška neoklasicistična arhitekta sta bila Karl Friedrich Schinkel in Carl Gotthard Langhans. Bolj znani deli sta Brandenburška vrata in Altes Museum v Berlinu. Poleg stavb so se v tem slogu gradila in obnavljala tudi celotna mesta - značilni zanja so bili slavoloki, bulvarji ter avenije, svetišča in vile. (viri: http://www.britannica.com/art/Neoclassical-architecture, http://www.visual-arts-cork.com/history-of-art/neoclassical-architecture.htm)

4 Slavolok zmage, Pariz, Jean Chalgrin, 1836

Za neoklasicistično arhitekturo so značilni mogočna merila, preproste geometrične forme, ter dramatična uporaba stebrov v kombinaciji s praznimi stenami. Pri tem so bile uporabljene nove tehnike in materiali tistega časa. Kot pravi Jokilehto, so v tem času zanimanje za klasično arhitekturo razvijali tudi mladi aristokrati. Na t.i. Grand Tours, nekajletnih potovanjih, so raziskovali Italijo, predvsem Rim, in Grčijo. V teh krajih so prek raziskovanja antične arhitekture in arheoloških izkopavanj, npr. v Pompejih, pridobili veliko znanja o klasičnih arhitekturnih elementih in s tem znanjem ob vrnitvi v domovino (Anglija, Francija, Nemčija) prispevali k razvoju neoklasicizma. (po Jokilehto, 2009, str. 48)

2.2 NEOKLASICIZEM NA SLOVENSKEM Dr. Igor Sapač v svojem delu Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem piše, da je obdobje neoklasicizma na slovenskem zaznamovalo predvsem podobo urbanih naselbin in zdraviliških krajev. Pestra arhitekturna dejavnost tega obdobja je slovenske kraje dvignila iz baročne kulture na novo razvojno stopnjo z mnogimi novostmi. Mestna središča, številne reprezentativne stavbe in mnoge vile tega obdobja so prvotno podobo in funkcijo ohranile vse do danes. Kljub pomembnemu vplivu na način življenja v sodobnem času pa so arhitekturni dosežki tega obdobja v splošnem slabo poznani. (po Sapač in Lazarini, 2015)

6 Slovenska filharmonija, Ljubljana, 1891

Arhitektura 19. stoletja je veljala za sporno. “Dolga leta, vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, je veljalo, da gre za gradbeno dejavnost, ki jo je težko povezovati z umetnostjo. Predvsem naj bi šlo za kopiranje oblik iz starejših obdobij, za imitacijo, celo za kič. Na Slovenskem tudi zaradi nacionalnega vidika, ker so jo gradili predvsem Nemci, Avstrijci, Madžari in Italijani, ne pa Slovenci. Pri tem pa se je pozabljalo, da so številne stavbe naročali prav Slovenci, in to najboljšim arhitektom tistega časa!” (dr. Igor Sapač; Zakaj je bila arhitektura 19. stoletja na Slovenskem sporna?) Sapač v svoji raziskavi in predstavitvi slovenske arhitekture 19. stoletja poudarek daje tradicionalnim meščanskim hišam, vilam, dvorcem, javnim ustanovam ipd. Primera javnih ustanov sta glavna stavba Univerze v Ljubljani in Slovenska filharmonija, vrsta primerov vil, predvsem počitniških, pa stoji na Bledu.

7 eden lepših primerov podeželske počitniške vile na Bledu Vila Bela, 1870

2.3 VILA Vila kot prostor bivanja izvira iz obdobja antičnega Rima, kjer je veljala za razkošno podeželsko bivališče premožnejših. Prvotno so jo uporabljali kot poletno, nato pa tudi kot celoletno rezidenco. Bivališče je tvorilo več objektov zgrajenih med parki in vrtovi. Tloris je bil poljuben. Prostori za zimsko bivanje so bili obrnjeni na jug, poletni pa na sever.

9 primer vile urbane, Longuich, Nemčija

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13

Glede na lokacijo sta v Rimu obstajali dve vrsti vile: Villa urbana je stala v predmestju in je bila kadarkoli lahko dostopna za krajši oddih. Villa rustica, podeželska vila zemljiških posestnikov, je imela poleg skromnega stanovanjskega dela še gospodarske prostore (hleve, kleti, shrambe, skladišča za žito, vinarne, oljarne). Ker je bila bolj oddaljena od mesta, je morala biti samooskrbna, uporabljala pa se je večinoma v poletnem času. Tudi glede na obliko rimskih vil ločimo dva tipa: Kompaktna vila je bila primerna za gosto naseljena predmestja, večkrat tudi za namen obrambe. Razlika med tako vilo in mestno hišo ni bila jasno definirana. Primer kompaktne vile je Vila skrivnosti v Pompejih. Stavba je zaprta v ovojnico, velikokrat pa od okolja ločena tudi z visokim podstavkom, na katerem je bivalno jedro. Motiv podstavka se je pojavljal vse do 20. stoletja, primer tega časa je vila Tugendhat v Brnu. (po Leben, 2001, str. 10) Ko se je kompaktna vila po prvem stoletju začela ločevati od urbanih modelov, je nastal odprti tip vile. Na začetku je taka vila imela ložo umeščeno med dva volumna in odprto proti dvorišču. Pozneje vilo tvorijo asimetrični volumni, ki se prilegajo naravi in terenu. Najbolj znan primer je Hadrijanova vila v Rimu, ki jo Koch (1999, str. 292) označuje tudi z izrazom villa imperialis - cesarska vila. Tvorilo jo je kar 30 volumnov razporejenih na površini več kot 1km2.

svečana jedilnica pekarna kopeli kuhinja hlevi dvorišče soba za pridelovanje vina dvorišče za fermentacijo prostori osebja prostori za pridelavo olja skedenj mlatilnica bivalni in spalni prostori

Po razmahu vil v antiki je v času pozne antike in zgodnjega srednjega veka, od 6. do 11. stoletja kultura vil venela. Veliko vil je bilo v tem času uporabljenih v druge namene, npr. kot samostan ali graščina.

10 primer vile rustice, Boscoreale blizu Pompejev, Italija

Hadrijanova vila obsega vse od palače, knjižnice, teatrov do term, arene, trgov, akademije in podobnega. 11 primer odprtega tipa vile, Hadrijanova vila, Tivoli, Italija Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejna zasnova prenove Vile Rikli na Bledu | magistrsko delo | avtorica: Ajda Terlikar | mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | Leto vpisa: 2008/09 | Leto izdelave magistrskega dela: 2015

Čas renesanse pomeni ponovni razcvet podeželskih in mestnih vil, ki postanejo predvsem rezidence vladajočih slojev. Oblikovne zasnove renesančnih vil in njihovih vrtov so vedno temeljile na pravilu reda, števila in simetrije, s čimer so oživljale ideal antične vile. Kot omenja dr. Nika Leben (2001, str. 7), je k temu veliko doprinesel italijanski arhitekt Andrea Palladio, ki je deloval na področju takratne Beneške republike. Zasnoval je okrog šestdeset v okolici Vicenze, ob reki Brenti blizu Benetk in v bližini Roviga. Njegovo najbolj znano delo je Villa Rotonda, katere simetrična kompozicija, tako kot pri vseh njegovih vilah, izhaja iz njene lokacije. Palladijeva dela so bila vse do 18. stoletja vzor za mnoge podeželske dvorce po Evropi, zlasti v Angliji. V vrsti vil, ki so nastale v obdobju od renesanse do baroka je potrebno omeniti tudi italijansko rodbino Medici in njeno obsežno zbirko vil po vsej Toskani. Arhitekti sredine 19. stoletja so prilagojen stil italijanske vile razširjeno uporabljali kot model za podeželske in mestne hiše v Nemčiji, Angliji in ZDA, zato je izraz villa izgubil svoj prvotni pomen. (po Leben, 2001, str. 8,9) 13 značilna simetrična zasnova

12 Villa Capra “La Rotonda”, Vicenza, Italija, Andrea Palladio, 1592

V 20. stoletju se vile ponovno uveljavijo v moderni arhitekturi, kot počitniške rezidence. Zgledi takih vil so Villa Savoye arhitekta Le Corbusierja, Wrightova Fallingwater house ter Farnsworth House Mies van der Roha. Prav skozi vile so ti arhitekti izražali bistvo in načela njihove arhitekture. Dandanes imeti vilo največkrat pomeni imeti dom na ekskluzivni lokaciji, pogosto v toplem okolju ali ob vodi, pa tudi v mestu. Oblikovno se je vila skozi čas spremenila, še vedno pa je na splošno opredeljena kot razkošno grajena prostostoječa hiša z vrtom. (SSKJ)

14 primer vile 20. stoletja, Villa Savoye, Poissy, Francija, Le Corbusier, 1931

15 primer počitniške vile 21. stoletja, Casa Pollenca 115, Mallorca, Španija Miquel Lacomba Arquitectura, 2009 Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejna zasnova prenove Vile Rikli na Bledu | magistrsko delo | avtorica: Ajda Terlikar | mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | Leto vpisa: 2008/09 | Leto izdelave magistrskega dela: 2015

2.4 RAZVOJ VILE NA SLOVENSKEM

16 Vila Seppi, po vzoru tržaškega gradu Miramar Hrastnik, 1894

Gradnja vil se je v Sloveniji pričela v 19. stoletju. Moderna industrializacija je Slovenijo dosegla dokaj pozno, hkrati pa na ozemlju takrat ni bilo veliko slovenskih arhitektov. Zato so mnoge prve vile nastale pod vplivom tujih kultur ter historicizma. Predvsem na primorskem, kjer je kultura vil najprej zacvetela, so bile le te podobne italijanskim gradovom, z značilnimi stebriščnimi vhodi ter balkoni. V osrednji Sloveniji in Ljubljani do konca 19. stoletja ni bilo predmestnih vil, saj je skromno meščanstvo raje živelo v središču mesta. V drugih delih Slovenije, najbolj opazno na Bledu, je bila gradnja družinskih vil pogojena predvsem z zdraviliško dejavnostjo. Leben (1990, str. 26) značilno blejsko vilo tega obdobja opiše kot pritlično ali enonadstropno zidano stavbo pravokotnega tlorisa, ki ga v osi (običajno v smeri jezera) členi rizalit v obliki lesene verande. Pred prvo svetovno vojno se je začela prebujati narodna zavest, arhitekti so iskali narodne značilnosti, ki bi jih vnesli v gradnjo vil. S secesijskim slogom so v tem obdobju poskušali prekiniti historicizem. Vile so postale prevladujoč tip gradnje bogatih meščanov, ob večjih mestih so nastajale cele četrti družinskih hiš. Kot navaja Prelovšek (2013, str. 62), je bil ta pojav še posebej izrazit po l. 1985, ko je država prizadetim v Ljubljanskem potresu zagotovila ugodna posojila za gradnjo.

17 Vila Perun, Bled, 1911 prenovljena 1970

19 Počitniški hišici v Zasipu pri Bledu, Oton Jugovec, 1973

Med vojnama je na arhitekturo vil močno vplival Plečnik. Značilno za Plečnika je bilo reinterpretiranje klasičnega jezika in elementov za potrebe modernega časa. Velik vpliv so imeli tudi tuji modernistični arhitekti, npr. Le Corbusier, zato je nastajalo vedno več funkcionalističnih vil po takratnih aktualnih vzorih. Primera, ki vključujeta Le Corbusierjeva načela, sta Vila Oblak arhitekta Tomažiča ter Vila Perhavec arhitekta Costaperarie. Prva leta po drugi svetovni vojni se je množična gradnja individualnih družinskih vil zaustavila. Gradilo se je le za vladajoči sloj, primer je Vila Bled, zgrajena za Josipa Broza Tita. Načrte zanjo je zasnoval Vinko Glanz. Po letu 1960 so začeli ustvarjati mlajši arhitekti, učenci Edvarda Ravnikarja. Ti so klasično tradicijo zamenjali z modernističnimi, predvsem skandinavskimi vzori. Vila tega časa je bila zato atrijska stavba z vidno opeko in lesenimi oblogami. Slovenske vile sodobnega časa nimajo značilne enotnosti, vidni so vplivi z vsega sveta. Vile so racionalne, s sodobnim izborom gradiv, čistimi ploskvami ter premišljenim odzivom na dano okolico.

18 Vila Oblak, Ljubljana, France Tomažič, 1933

20 Hiša Blejec, Črnuče, Bevk Perović arhitekti, 2004

(po Prelovšek, 2013)

3 VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE 3.1 KULTURNA DEDIŠČINA 3.2 SODOBNI PRISTOPI K OHRANJANJU DEDIŠČINE 3.3 RUŠEVINA

3.1 KULTURNA DEDIŠČINA

3.2 SODOBNI PRISTOPI K OHRANJANJU DEDIŠČINE

DEFINICIJE KULTURNE DEDIŠČINE PO ZVKD -1 Dediščina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter drugi državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas. (ZVKD-1, 1.člen)

Cilj tradicionalnega varstva dediščine je bila predvsem fizična zaščita pred propadanjem in spremembami ter ohranitev dediščinskih vrednot. Žal še vedno prevladuje mnenje, da bi vse zgodovinske stavbe morale ostati nedotaknjene oziroma nespremenjene, ne glede na razmere. Dandanes pa je revitalizacija ključna za vključitev dediščine v sodobno življenje.

DEFINICIJE PO ZVKD -1, S POMOČJO KATERIH OPREDELJUJEM POMEN VILE RIKLI Kulturni in zgodovinski spomenik je dediščina, ki je razglašena za spomenik ali ki je vpisana v inventarno knjigo pooblaščenega muzeja. Vplivno območje je širša okolica nepremičnega spomenika ali dediščine, znotraj katere morajo biti posegi v prostor in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju ali v kateri se presojajo vplivi na dediščino. (ZVKD-1, 3.člen)

Pomen revitalizacije pri ohranjanju dediščine dobro povzame članek Iana Baxterja: Pobuda za ohranitev dediščine se največkrat pojavi kot posledica grožnje, da bomo dediščino za vedno izgubili. Degradirane stavbe so za ohranjanje največkrat zelo zahtevne, a imajo pogosto potencial, da postanejo uspešen projekt revitalizacije. K revitalizaciji je pomembno pritegniti tudi javnost. Tako bo dediščina lahko ponovno zaživela in ohranila svoj namen. (po Baxter, 2014) V sodobnem času je dediščina razumljena ne le kot kulturna nosilka narodnostnih, estetskih in verskih vrednot, temveč tudi kot ekonomska, prostorska in družbena kategorija. Je pomemben spodbujevalec trajnostnega razvoja in kulturnega turizma, od varstva okolja, prenove in razvoja podeželja do najširših kulturnih vidikov prostora in njegovega razvoja. V skladu s tem je širši tudi obseg sodelujočih pri varstvu – za uspešno celostno ohranjanje dediščine je potrebno sodelovanje različnih strok, lokalnih skupnosti ter civilne družbe. 1. člen ZVKD-1 navaja: Celostno ohranjanje dediščine se uresničuje v razvojnem načrtovanju in ukrepih države, pokrajin in občin tako, da dediščino ob spoštovanju njene posebne narave in družbenega pomena vključujejo v trajnostni razvoj. O povezavi dediščine s trajnostnim razvojem piše Mark Hines: Pri ohranjanju neke dediščine ne gre le za namen trenutne preprečitve propada stavbe, temveč za trajnostno revitalizacijo. Poudarek je na iskanju novih načinov, s katerimi bi karseda uspešno ohranili pomembno dediščino in ji dali ustrezno novo namembnost, če je prvotno izgubila. Trajnost vključuje tudi okolje in spreminjajoče se podnebje. Tradicionalni materiali, navadno že del dediščine, so v večini okolju prijazni. Strokovnjaki so mnenja, da jih je torej smiselno na kreativen način in z novimi metodami uporabiti pri prenovi. Pri vključevanju novih materialov je pomembno izbrati take, ki bodo zagotavljali energetsko učinkovitost, hkrati pa ne bodo posegali v avtentičnost dediščine. (po Hines, 2011)

IZHODIŠČNA REFERENCA: NEUES MUSEM BERLIN PRENOVA: DAVID CHIPPERFIELD

V 19. stoletju je v Berlinu začel nastajati »Museumsinsel«, območje petih muzejev na majhnem otoku reke Spree. Prvi je bil leta 1828 zgrajen Altes Museum (stari muzej), leta 1841 pa je kralj Friedrich Wilhelm IV arhitektu Friedrichu Augustu Stülerju, sicer učencu Karla Friedricha Schinkla, naročil izris načrta za Neues museum. Ta naj bi bil po njegovih besedah svetišče umetnosti in znanosti. Novi muzej je bil zgrajen med leti 1841 in 1859. Neutrjena tla na območju reke so predstavljala izziv za konstrukcijo, a arhitekt je našel za tisti čas moderne metode, ki so omogočile izgradnjo prve 3-nadstropne stavbe na tem območju. Muzej so odlikovali simetrija, proporci ter preprost tloris z dvema notranjima dvoriščema. Pomemben element stavbe je bilo razkošno pravokotno stopnišče, ki je povezovalo vse etaže ter zasedalo celotno širino volumna. Veličastnost dolgega in položnega vzpona je simbolizirala idejo razvoja človeške zgodovine v smereh naprej in navzgor. V obdobju druge svetovne vojne je bil muzej dvakrat bombardiran in posledično v veliki meri uničen. Naslednjih 50 let je stavba propadala, saj razen minimalnih popravil ni bilo projektov za prenovo. V tem času je od ruševin ostala le gola struktura, ohranila se je samo tretjina oblog in poslikav. 21 muzej po bombardiranju

Popolnoma porušen levi del je dobil moderno podobo, ki se sklada z ohranjenim.

22 prenovljen muzej

Z letom 1990, po ponovni združitvi Nemčije, je novo vodstvo države začelo dajati večji poudarek iskanju rešitve za ohranitev muzeja. Leta 1993 je bil razpisan mednarodni natečaj za prenovo, na katerem je sicer zmagal projekt italijanskega biroja Giorgia Grassija, a leta 1997 je bil projekt predan biroju britanskega arhitekta Davida Chipperfielda. Ta je v sodelovanju z Julian Harrap Architects med leti 1997 in 2009 ustvaril zgled sodobnega pristopa k ohranjanju svetovne dediščine. Chipperfield je k projektu pristopil z namenom ohranitve poškodovanega tkiva, tako kot je bilo najdeno ter ga utrditi, a ne povrniti v originalno stanje. Po njegovih besedah ruševina ne sme biti le ozadje popolnoma novi arhitekturi, prav tako pa ne rekonstruirana v prvotno stanje, saj je le to izgubljeno.” (http://www.davidchipperfield.co.uk/project/neues_museum) Na temo principa obnove muzeja je bilo med konservatorji in arhitekti kar nekaj trenj. Konservatorji so želeli povrnitev stare tlorisne zasnove stavbe, drugi pa so v trenutnem stanju videli priložnost za svež začetek, sodobne rešitve. Srednja pot je bila kontinuirana nova struktura, ki vključuje skoraj vso poškodovano tkivo, hkrati pa omogoča dodajanje sodobnih elementov. Celoten proces je bil multidisciplinaren preplet popravljanja, ohranjanja, prenove in rekonstrukcije, upoštevajoč načela Beneške listine.

Stopnišče ohranja obliko ter veličasnost, a je izvedeno v armiranem betonu, s čimer je jasno vzpostavljena ločnica med starim in novim. 23 tloris z glavno stopniščno dvorano Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejna zasnova prenove Vile Rikli na Bledu | magistrsko delo | avtorica: Ajda Terlikar | mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | Leto vpisa: 2008/09 | Leto izdelave magistrskega dela: 2015

V analizi primera se osredotočam na glavno stopniščno dvorano, ki je temeljno izhodišče prenove. Struktura le te je bila v vojni uničena do tal, preostale ruševine so bile le še zidaki brez oblog in dekoracije.

24, 25, 26 eden pomembnejših prostorov muzeja - glavna stopniščna dvorana - pred in po bombardiranju ter po obnovi

Ker je izgubljeno avtentičnost te dvorane nemogoče povrniti, so priporočila za obnovo v celoti zavračala rekonstrukcijo. Obnova se je izvedla s poudarkom na strukturi dvorane, ki naj ostane neodvisna ter naj odraža usodo destrukcije, izgube, nujnih varovalnih posegov ter oživitve. Danes je osrednji element nove dvorane betonsko stopnišče čistih linij, ki ga zaobjemajo stene konstruirane iz recikliranih starih opek ter iz posebno oblikovanih in obdelanih novih opek. Novo in staro se povezujeta v želji po kontinuiteti in ne kontrastu, saj podlaga ne sme nadvladati umetnosti, ki jo nosi. Veliko svobode so projektanti imeli tudi pri zasnovi novih streh – popolnoma uničena struktura strehe dvorane je nadomeščena s sodobno strukturo jeklenih nosilcev, prav tako pa so sodobno stekleno kritino dobila tudi notranja dvorišča. Površine, ki so bolj izpostavljene obiskovalcem in uporabi, so obnovljene s poudarkom na funkcionalnosti. Fragmenti originalnih talnih oblog v kombinaciji z novimi materiali tvorijo gladke talne površine, ki spoštujejo barvo in kompozicijo originala. Sodobni, oziroma prvotno neobstoječi, a v današnjem času za muzej obvezni elementi, npr. dvigala, sanitarije, so skoncentrirani v novih, sodobno zasnovanih delih stavbe. Tak princip obnove je konsistenten v celotni stavbi, tako v manjšem, kot tudi večjem merilu. Prenova na sodoben način vrača stavbi funkcijo, pri tem pa ne skriva sledi vojne in pripoveduje zgodbo stavbe. (po Das Neue Museum, Ziesemer, 2009 in Taylor, 2009 ter http://www.davidchipperfield.co.uk/project/neues_museum)

27 obnova talnih oblog - mešanica fragmentov starega in novega

28 obnova tal - kombinacija ohranjenega z novimi materiali

29, 30 stena z vidno razliko med starim in novim, sodobna stropna konstrukcija

31 kupola novega dela

32 Blencowe Hall, Cumbria, VB Donald Insall Associates in Graham Norman

3.3 RUŠEVINA

1 grajenje znotraj ruševine

Ruševina : 1 fizično uničenje/ propad ali stanje propadanja/ uničevanja nečesa 2 ostaline običajno stare stavbe, ki je utrpela veliko škodo ali propad (vir: http://www.oxforddictionaries.com/definition/english/ruin) 3 ruševína - ostanki nasilno podrte stavbe, stavb (SSKJ) Arhitekturno ruševina predstavlja končno stopnjo v življenju zgradbe, ki po koncu uporabe ni načrtno podrta, temveč začne propadati. (Kosec, 2013, str. 161) Ruševine zahtevajo posebno obravnavo. Če so že desetletja prazne, poškodovane ali npr. brez strehe, jih kot take v večini primerov ni več možno rešiti, oziroma uporabiti kot ovoj/ konstrukcijo okoli nekega novega programa. V tem primeru sodobni konservatorji navajajo 3 metode revitalizacije: Grajenje znotraj ruševine najbolj izpopolnjeno izraža ruševino, a je najbolj problematično v smislu zagotavljanja dobrega vodoodpornega stika med starim in novim.

33 kapela Castelo dos Mouros, Sintra, Portugalska

2 grajenje na ruševini

Grajenje na ruševini omogoča vidnost ruševine z vseh strani, a se v stiku starega z novim pogosto izgubi pristni nepravilni rob ruševine. Grajenje okoli ruševine ali arheološke ostaline je najbolj preprosto in najmanj uničujoče. Ruševina je sicer zaščitena z novim ovojem, a je obenem tudi ločena od njenega izvornega konteksta. (po Davies, 2011)

34 Muzej Ara Pacis, Rim, Italija, Richard Meier

3 grajenje okoli ruševine

4 PROGRAMSKA IZHODIŠČA 4.1 TURIZEM 4.2 TRAJNOSTNI TURIZEM 4.3 TRAJNOSTNI TURIZEM V SLOVENIJI 4.4 KULTURNI TURIZEM 4.5 ZDRAVILIŠKI TURIZEM 4.6 HOTEL, BUTIČNI HOTEL

4.1 TURIZEM Turizem je ena najhitreje razvijajočih se dejavnosti in je za mnoge države glavni vir prihodka. Povezana je z razvojem samih držav in tudi drugih dejavnosti, npr. gradbeništva, agrikulture, transporta, kulture (gledališče, glasba) in prodaje. Leta 2014 je bilo glede na letno poročilo UNWTO (svetovna turistična organizacija) število turistov v svetu rekordno - 1.135 miljarde. Glede na število prihodov na turistične destinacije največ ljudi potuje po Evropi in v Evropo. Najbolj obiskana država je bila Francija, sledijo pa ji ZDA, Španija, Kitajska, Italija, Turčija, Nemčija, Velika Britanija, Rusija in Mehika. (UNWTO) V Sloveniji je bilo v letu 2014 zabeleženih 3,5 milijona prihodov in 9,6 milijona prenočitev turistov. Od tega so več kot 6 milijonov prenočitev ustvarili tuji turisti, kar je največ doslej. Trije najbolj obiskani kraji z največ nočitvami so bili Ljubljana, Piran in Bled. (vir: http://www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2015/ spirit_tvs_2014_A5_SLO-zadnja_za_objavo_20139.pdf) Turizem je splet dejavnosti oseb, ki potujejo in bivajo v kraju zunaj svojega običajnega okolja, da bi tako preživele svoj prosti čas in se sprostile. Turizem vključuje tako enodnevne izlete, kot tudi potovanja, na katerih turisti vsaj enkrat prenočijo. (vir: http://www.stat.si/StatWeb) Glede na destinacijo potovanja Svetovna organizacija za turizem definira različne oblike turizma. Tri osnovne oblike turizma so: Domači/izletniški turizem, ki pomeni dnevni izlet znotraj države državljana in ne vključuje nočitve. Notranji turizem, ki pomeni potovanje znotraj države državljana in vključuje nočitev. Zunanji turizem, ki pomeni potovanje izven države državljana. (vir: http://media.unwto.org/en/content/understanding-tourism-basic-glossary) Razvoj v sodobnem turizmu pomeni vedno bolj raznoliko ponudbo ter vedno več novih destinacij. Nove destinacije so v zadnjem času pogosto točka alternativnih oblik turizma, t.j. trajnostnega turizma.

4.2 TRAJNOSTNI TURIZEM Trajnostne oblike turizma povsod po svetu postajajo v razviti turistični ponudbi vedno močnejši trend in predstavljajo eno največjih priložnosti za njegov nadaljnji razvoj. Ključni dejavnik v turizmu je podnebje. Turizem je lahko žrtev podnebnih sprememb, a hkrati tudi povzročitelj le teh, saj 5% globalnih emisij CO2 prispeva prav turistična industrija. To je povod, da v zadnjem času turizem sprejema svoj del odgovornosti in prispeva k blaženju posledic, kar pomeni zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in prilagajanje ponudbe. KAJ POTREBUJE

RAZNOLIKA PONUDBA

TURIST?

ZELENI TURIZEM

MATERIALI

ENERGIJA

- lokalno - trajnostno

- deževnica - sonce - zelena streha

LASTNI PRIDELKI LAHEK DOSTOP Z JAVNIM PREVOZOM / KOLESOM

ZA IZLETE V OKOLICI

BLIŽINA NARAVE

DEJAVNOSTI V NARAVI

SODOBEN IN UDOBEN INTERIER + IZKUŠNJA BIVANJA V ZGODOVINSKI STAVBI

PESTER NABOR INOVATIVNIH NAMESTITEV V STIKU Z NARAVO /

- delavnice za spoznavanje okolja - promocija hotela in kraja

DRUŽBENA IN GOSPODARSKA KORIST ZA LOKALNO SKUPNOST

TRANSPORT - vlak - kolo

TRAJNOSTNI RAZVOJ KRAJA

OHRANJANJE NARAVNE IN KULTURNE

DOŽIVETJE - pestra ponudba namestitev

DOŽIVETJE

shema potreb sodobnega osveščenega turista izdelana na osnovi študije virov

shema elementov zelenega turizma izdelana na osnovi študije virov

Globalni kriteriji trajnostnega turizma so: - učinkovito načrtovanje trajnostnega razvoja - maksimiziranje družbenih in gospodarskih koristi za lokalne skupnosti - zmanjšanje negativnih vplivov na kulturno dediščino - zmanjšanje negativnih vplivov na naravno dediščino (po STO: Priročnik za hotele za razvoj trajnostnih poslovnih modelov) Zanimiv pogled na trajnostni turizem čez 20 let ima direktor organizacije »responsibletravel.com«, Justin Francis. V svojem članku navaja 5 trendov, ki jih pričakuje v prihodnosti potovanj. Prvi trend, viden že danes, je vse večji poudarek na tem, kaj od potovanja želimo, pričakujemo in potrebujemo ter kaj lahko damo nazaj destinaciji in ljudem, ki tam živijo. Ta miselnost nadomešča vprašanje “kam želimo?”, ki temelji na poceni počitniških paketih, nizkocenovnih letalskih prevoznikih in hitenju od destinacije do destinacije. Namesto tega se bomo vse bolj osredotočali na destinacije z neko lokalno identiteto in posebnostmi, ki jih delajo drugačne. Zaradi višjih stroškov letenja se bo spremenil tudi pristop do lokacije potovanj. Prednost bomo dajali destinacijam bližje domu in ne tistim izven kontinenta. Tudi hoteli se bodo osredotočili na pridobivanje produktov, materialov in zaposlenih iz neposredne bližine. Tretji trend bo alternativni transport. Trenutni poceni leti niso trajnostni, zato bodo nastopile izboljšave drugih oblik transporta, npr. z vlakom ali ladjo. Tako bodo ljudje začeli bolj ceniti transport kot del potovanja, ne pa samo kot sredstvo na poti do željene destinacije. Četrti trend je spreminjanje fokusa nekaterih destinacij zaradi podnebnih sprememb. Primer tega so že nekatera nižje ležeča alpska smučarska središča, ki se zaradi pomanjkanja snega zapirajo ali pa spreminjajo v destinacije poletnih aktivnih počitnic. “Pametne destinacije” si ne bodo več zgolj prizadevale za čim večje število turistov, ampak se osredotočale na to, kaj turisti želijo. Nenazadnje bomo trajnostni turizem in destinacije, ki ga prakticirajo, podpirali z označevanjem. Tako kot z izrazi organsko, lokalno pridelano,… že označujejo hrano, bodo tudi počitnice označene glede na vpliv na lokalno skupnost, kulturo ter okolje. (po Francis, 2008)

4.3 TRAJNOSTNI TURIZEM V SLOVENIJI

Shema: 4 stebri trajnostnega razvoja turizma in cilji po stebrih

4 Stebri trajnostnega razvoja turizma Gospodarski

Okoljski

Zagotoviti konkurenčnost in sposobnost preživetja turističnih destinacij in podjetij, da se bodo lahko še naprej razvijala in prinašala koristi na dolgi rok.

Čimbolj zmanjšati onesnaženost zraka, vode in zemlje ter količine odpadkov, ki jih ustvarjajo turistična podjetja in obiskovalci. Ohraniti in krepiti kakovost in značilnosti krajinske krajine. Zavarovati in ohranjati naravna območja, habitate in prosto živeče rastline in živali.

Družbeno kulturni Ohranjati in izboljševati kakovost življenja v lokalnih skupnostih.Spoštovati in krepiti kulturno in zgodovinsko dediščino, tradicijo in različnosti destinacije.

Podnebni V zadnjem obdobju se trem stebrom dodaja še vidik podnebnih sprememb – cilj je zmanjšati vplive turizma na podnebje in povečati prilagajanje turizma podnebnim spremembam.

(STO, 2010) Vir: STO (2010), na osnovi štirih stebrov trajnostnega razvoja turizma, kot jih opredeljuje UNWTO

Turistična znamka Slovenije: I FEEL SLOVENIA / SLOVENIJO ČUTIM

SLOVENIA GREEN - zelena shema slovenskega turizma razvita z namenom pospeševanja implementacije zelenega turizma

Slovenija je eden od evropskih zgledov trajnostnega, oziroma zelenega turizma. Predpogoj za to so mnoge naravne danosti naše dežele. Obsežni gozdovi, raznolika pokrajina, gore ter številni vodotoki, jezera in obala so vrednote vredne zaščite. Slovenska turistična organizacija je v okviru politike trajnostnega razvoja Slovenije razvila nove vsebine pod izrazom sLOVEnia green, oziroma zeleni turizem. Izraz zeleni turizem definirajo okolju prijazna trajnostna potovanja na destinacije, kjer so flora, favna in kulturna dediščina primarne atrakcije in kjer so vplivi na okolje minimalizirani. Zaobjema vse poglede trajnostnega turizma, ki temelji na štirih stebrih: okoljskemu, družbenemu, gospodarskemu in podnebnemu. Ključne strateške usmeritve zelenega turizma: - aktivna usmeritev turizma v zeleno gospodarstvo - informiranje in spodbujanje turističnega gospodarstva, da razvija zelene modele poslovanja - osveščanje turistov, da se usmerijo k bolj trajnostnemu življenjskemu slogu in k lastnemu okolju prijaznemu ravnanju (po TIES, 1991) Zgledi zelenega turizma v Sloveniji: - Terme Snovik (wellness) - Bohinj Park EKO hotel (nastanitev) - Dolina Soče, Bohinj, Kranj, Idrija (evropske destinacije odličnosti)

4.4 KULTURNI TURIZEM 1 »Gre za splet razlikovalnih spiritualnih, materialnih, intelektualnih in emocionalnih prvin družbe ali družbene skupine, ki vključuje, za razliko od umetnosti in literature, tudi življenjski slog, načine skupnega življenja, vrednostne sisteme in verovanja.« (UNESCO, 2002; STO - Strategija razvoja in trženja kulturnega turizma 2009-2013) 2 Kulturni in kulturno-kognitivni turizem je oblika turizma, ki se osredotoča na kulturno okolje. Vključuje tako kulturne in zgodovinske znamenitosti, oziroma kulturno dediščino, kot tudi vrednote, življenjski stil, umetnost, tradicijo ter navade lokalnega prebivalstva. Poleg tega kulturni turizem lahko vključuje tudi obiske kulturnih dogodkov in sodelovanje na le teh, obiske muzejev, koncertov, razstav in galerij. (definicija po ICOMOS, 2002, vir: http://www.montana-vidin-dolj.com/ en/publications/?NewsId=3) 3 Kulturni turizem so potovanja, ki vključujejo obisk lokacij in dogodkov, katerih kulturne in zgodovinske vrednote so jih spremenile v del kulturne dediščine lokalne skupnosti. Takega turizma je v čisti obliki ali v kombinaciji z drugimi oblikami turizma vedno več. Zato je nadaljnji razvoj kulturnega turizma in integracija kulturno-zgodovinskih elementov v znamke regionalnega turizma dobra priložnost za izboljšavo turizma nasploh. (definicija po Report WTO, 2012, vir: http://www.montana-vidin-dolj. com/en/publications/?NewsId=3)

4.5 ZDRAVILIŠKI TURIZEM Termalne zdraviliške kopeli in terapevtske templje so gradili že antični Rimljani in Grki, intenziven razvoj zdraviliškega turizma v Evropi pa je sledil v 16. in 17. stoletju. Britanska elita je verjela v zdravilne moči morske vode in obmorskega zraka, zato se je taka oblika turizma najprej razvila v obmorskih krajih Anglije, pozneje pa se razširila tudi v notranjost, npr. Bath. Tudi celinska Evropa je imela nekaj zdraviliških destinacij, največ Švica s svojimi mineralnimi izviri, pa tudi Avstrija, Madžarska in Nemčija. Razvoj železniškega prometa v 19. stoletju je še pospešil zdraviliški turizem. Poleg tistih, ki so v zdravilišča prišli iz medicinskih razlogov, so te destinacije začeli obiskovati tudi premožnejši meščani. Zanje so bila podeželska zdravilišča zdrava oblika oddiha od urbanega okolja. (po Meštrović, 2014)

35 Terme Vals, Graubünden, Švica, Peter Zumthor

36 Riklijeva sončna terasa

Za začetnika zdraviliškega turizma v Sloveniji velja Arnold Rikli, ki je leta 1855 na Bledu začel z atmosferskim zdravljenjem. Sodobna oblika zdraviliškega turizma so terme in spaji, oziroma wellness centri - ena najbolj izstopajočih oblik turistične ponudbe na slovenskem. Skrb za zdravje in storitve dobrega počutja (wellness) je eden pomembnejših motivov pri turistih, ko se odločajo za obisk Slovenije.

4.6 HOTEL, BUTIČNI HOTEL Hotel je ustanova, ki nudi turistom in popotnikom nastanitev, obroke in druge storitve. (definicija po http://www.oxforddictionaries.com/definition/english/hotel) Začetki uradne hotelske industrije segajo v 15. stoletje, ko so v Franciji zakonsko zahtevali, da ustanove s prenočišči začnejo voditi evidenco gostov. Razmah hotelov je sledil v 19. stoletju, z industrijsko revolucijo, ki je omogočila njihovo razširjeno gradnjo. Butični hotel je majhen, oblikovno dovršen hotel, običajno lociran v modernem urbanem okolju. (definicija po http://www.oxforddictionaries.com/definition/english/ boutique-hotel)

37 prvi butični hotel Morgans, New York, ZDA

38, 39 primer sodobnega slovenskega butičnega hotela, Vander urbani resort, Ljubljana, Sadar Vuga

Izraz butični hotel sta leta 1984 prva uporabila Američana Steve Rubell in Ian Schrager. Motili so ju ponavljajoči se veliki hoteli brez duše in značaja, zato sta si želela zabave polnega hotela podobnega butiku, ki bi bil pisan na kožo njuni generaciji. Še istega leta sta v New Yorku ustvarila prvi butični hotel, Morgans. Interier hotela je imel individualen karakter, ki naj bi pritegnil goste k druženju ob dobri hrani, pijači in glasbi. Trend se je hitro razširil v urbana okolja, npr. London in nepovratno spremenil hotelsko industrijo. Termin danes opisuje majhne intimne hotele, ki stojijo na edinstvenih lokacijah in nudijo luksuzno nastanitev. Njihova arhitekturna zasnova se zlije z okoljem ali celo poudari njegove posebnosti. Običajno so opremljeni tematsko in sodobno, pomembno je ustvarjanje različnih prijetnih ambientov. Uporabljeni so elegantni materiali, linije so čiste in ostre. Pridih neobičajnega jih naredi unikatne, prav tako individualistični pa so tudi gostje. Čeprav je običajna lokacija večine takih hotelov hip urbano okolje, se pojavljajo tudi butični hoteli na podeželju – npr. obnovljene vile. (po Harrison, 2015)

5 MAKROLOKACIJA 5.1 BLED 5.2 NARAVNE VREDNOTE BLEDA 5.3 ZGODOVINA BLEDA 5.4 ZAÄ&#x152;ETKI IN RAZVOJ BLEJSKEGA TURIZMA 5.5 BLEJSKI TURIZEM DANES

Sava Gorje < Blejski grad vila Rikli Blejsko jezero

občina Bled

> Lesce, LJ

Straža

Sava Bohinjka

Bohinj < položaj občine Bled v Sloveniji

5.1 BLED Bled, naselje ob Blejskem jezeru na Gorenjskem, velja za enega najstarejših in najlepših turističnih krajev Slovenije. Leži na nadmorski višini 501 m, sredi pestre ledeniško preoblikovane pokrajine, na prehodu iz Radovljiške kotline v vzhodno vznožje Julijskih Alp. Občino Bled danes tvori deset naselij – Bled, Bodešče, Bohinjska Bela, Koritno, Kupljenik, Obrne, Ribno, Selo pri Bledu, Slamniki in Zasip. Celotna občina obsega 72,3 km2 površine in okoli 8200 prebivalcev. (vir: http://www.bled.si)

občina Bled z glavnimi prostorskimi elementi

5.2 NARAVNE VREDNOTE BLEDA Vsem najbolj poznana in privlačna naravna vrednota Bleda je Blejsko jezero, ki je tektonsko ledeniškega izvora in leži na nadmorski višini 475 m. Dolgo je 2120 m in široko 1380 m ter obsega površino 1,45 km2. Njegova največja globina je 30,6 m. Prijetna temperatura vode poleti na kopanje privabi veliko turistov, domačinov in okoliških prebivalcev, urejena in programsko pestra pot okoli jezera pa je priljubljen način aktivnega ali sproščenega preživljanja prostega časa. Nezgrešljiva ob in sredi jezera sta tudi grajski hrib z Blejskim gradom ter Blejski otok s cerkvijo, ki spadata pod kulturno dediščino kraja. Jezero v ozadju obkrožajo pobočja Jelovice ter Pokljuke, vrhovi Julijskih Alp z najvišjim slovenskim vrhom Triglav in Karavanke. V občini Bled so tudi nekatere zavarovane naravne vrednote. Prva je soteska Vintgar, ki je s slikovitim slapom Šum ena najbolj obiskanih naravnih znamenitosti v Sloveniji. Med bolj znanimi so še Pokljuška soteska, del Triglavskega narodnega parka, termalni vrelci in hrib Straža. (po Dežman, 2004, str. 38-45 in http://www.bled.si) 40 Bled - jezero, grad, otok, hribi

5.3 ZGODOVINA BLEDA Prvi sledovi življenja na Bledu segajo v kameno dobo. Že takrat so rodovitna zemlja ter varno zavetje grajskega hriba in otoka v Blejski kot vabili prve naseljence. Naselitev se je zgostila v železni dobi, ko so v alpskih krajih pričeli s pridobivanjem železa. Gosteje so Bled naselili šele Slovani, v dveh valih med 7. in 10. stoletjem. Domnevno so bila njihova naselja prav na mestu današnjih vasi Mlino, Želeče, Zagorice, Grad in Rečica.

41 Bled v času cesarja Henrika II.

42 1004, Briksenški škofje

Sledilo je obdobje Briksenških škofov. Leta 1004 je škof Albuin Bled z ozemljem med Savo Dolinko in Savo Bohinjko, pozneje pa še Blejski grad, dobil v dar od frankovskega cesarja Henrika II. Dogodek velja za veliko prelomnico v blejski zgodovini, saj je darilna listina prvi pisani vir, v katerem je omenjen Bled. Do obdobja novega veka se kraj sicer omenja samo v nemškem jeziku, z izrazom Veldes (po Valvasorju nastalo iz Felsen), kar pomeni, da je kraj dobil ime po pečini, na kateri stoji blejski grad. Briksenški škofje so kraj z nekaj prekinitvami imeli v lasti vse do leta 1858. Po odpravi fevdalizma se je podoba kraja začela spreminjati, saj so kmetje najprivlačnejša zemljišča na vzhodnem obrežju jezera pričeli prodajati premožnim meščanom. Ti so zemljišča uporabili za gradnjo hotelov ter počitniških vil, Bled pa se je posledično začel razvijati v prestižno turistično destinacijo. Po drugi svetovni vojni je z zraščanjem prej omenjenih naselij ter naselja Gorje Bled začel postajati enotno naselje. Leta 1960 je kraj uradno pridobil status naselja, leta 1961 pa postal del občine Radovljica. Leta 1994 je znova postal samostojna občina, katere obseg se je zaradi novoustanovljene občine Gorje zadnjič spremenil leta 2006. (po Benedik, 2003 in Dežman, 2004, str. 7,8 ter http://www.bled.si/si/o-bledu/bled-skozi-cas)

43 med leti 1909 in 1914

44 med leti 1928 in 1947

5.4 ZAČETKI IN RAZVOJ BLEJSKEGA TURIZMA Veliko vlogo v zgodovini in razvoju Bleda igra prav turizem. Prvi t.i. turisti na Bledu so bili romarji, ki so želeli obiskati otoško cerkev. Ti so v začetku – v 15. stoletju – na Bled prihajali izključno zaradi cerkvenih opravil, redko so jih pritegnile lepote kraja. V začetku 19. stoletja se je zanimanje za kraj in njegove lepote povečalo s strani premožnejših. Na Bled so prihajali med drugim tudi zaradi dveh termalnih vrelcev. V ta namen so ju zajezili in pokrili s preprosto leseno lopo, ki naj bi veljala za prvo turistično zgradbo na Bledu.

45 prvi blejski hotel Petran v začetku 19. stoletja (kasneje nadzidan za 2 etaži)

46 Hotel Toplice in termalna kopel v začetku 19. stoletja

Velik napredek v blejskem turizmu in razvoju kraja nasploh so v sredini 19. in začetku 20. stoletja povzročili trije dogodki. Izgradnja železniške proge Ljubljana - Trbiž leta 1870, Turska železnica od Beljaka, preko Jesenic ter Bleda do Trsta leta 1906 in prihod Arnolda Riklija. Rikli, po rodu Švicar, je na Bled prispel leta 1852 in leta 1855 odprl svoj Naravni zdravstveni zavod. S svojimi metodami zdravljenja je pritegnil veliko premožnih tujcev, s čimer je Bled tedaj kot zdraviliško letovišče postal prepoznaven po vsej Evropi. Razvoj turizma je vplival na podobo kraja. Vse več je bilo novih hotelov in vil s kopališči. Po vzoru tujcev so pospešeno gradili tudi domačini. Po Riklijevi smrti leta 1906 je Bled začel izgubljati značaj zdraviliškega kraja in postajal mondeno letovišče. Blagostanje je prekinila prva svetovna vojna, zaradi katere je kraj opustel. Po vojni so prenehali prihajati Nemci in Madžari, naraslo pa je število jugoslovanskih turistov. Med vojnama in v času druge svetovne vojne je bil kraj središče političnega in diplomatskega življenja v poletnih mesecih. Zaradi Titove rezidence v Vili Bled je bil kraj deležen obiskov mnogih pomembnih oseb. Ob vsem tem pa Arnold Rikli ni bil pozabljen – še danes velja za pobudnika in začetnika organiziranega turizma na Bledu. V spomin na njegovo delovanje na Bledu vsako leto priredijo Riklijeve športne dneve.

47 Riklijevo zdravilišče med hoteloma Mallner (danes Park) in Lousienbad (danes Toplice)

48 Vila Bled med vojnama

(po Benedik, 2003, in Janša-Zorn, 1984 : članek Zgodovina blejskega turizma od začetkov do leta 1941 ter http://www.bled.si/si/o-bledu/zgodovina-turizma)

5.5 BLEJSKI TURIZEM DANES Danes je turistična ponudba na Bledu velika in pestra. V letu 2014 je bilo na območju Bleda zabeleženih kar 87 lokacij z nastanitvami, od tega 14 hotelov, 7 penzionov, 9 garni penzionov in garni hotelov, 6 turističnih kmetij, 47 objektov z apartmaji in sobami, 2 hostla ter 2 kamping lokaciji. (vir: http://www.bled.si/si/nastanitve, Brošura nastanitev) Poleg naravnih vrednot ter znamenitosti Bleda in okolice turiste privlači raznolika ponudba aktivnosti, kot so zimski in poletni športi, kulinarična doživetja, glasbeni festivali ter vsakoletne tradicionalne in športne prireditve.

hoteli garni hoteli in garni penzioni hostli zasebni apartmaji in sobe turistične kmetije shema nastanitev v bližnji okolici Blejskega jezera

kampi

Tudi sodobni trajnostni turizem Bleda je v razmahu. Najboljša primera, ki v svojo ponudbo vključujeta znamko I FEEL SLOVENIA in elemente zelene sheme turizma, sta Kamp Bled ter Garden Village Bled. Kamp Bled vsakič znova preseneča z inovativnimi idejami, ki privabijo še več turistov. Poleg običajnega kampa imajo tu turisti tudi možnost zimskega kampiranja v Goznih vilah. Preprosti leseni volumni v zatišju nudijo izkušnjo glamuroznega kampiranja (t.i. glamping). Vsi uporabljeni materiali interierja so naravni, tudi za ogrevanje vroče kopeli zunaj volumna se uporablja les. Tako ima obiskovalec možnost udobnejšega kampiranja, ki pa še vedno zagotavlja pristen stik z naravo. Od maja 2015 kamp ponuja še eno novost - mobilne hiške za družinski glamping, prav tako narejene iz naravnih materialov. Postavljene ob rob gozda in dvignjene nad okolico nudijo zasebnost, hkrati pa čudovite razglede.

49 Gozdna vila namenjena glampingu

50 Družinski glamping

51 Garden Village, hišice na drevesih

Garden Village Bled stoji na mestu opuščene vrtnarije in nudi zanimivo izkušnjo bivanja v različnih vrstah namestitev - hiškah na drevesih, šotorih na pomolu, glamuroznih šotorih ali apartmajih. Vse namestitve vzpostavljajo stik z naravo, pa naj bo to pogled na krošnje dreves ali šumenje potoka tik pod šotorom. Resort ima poleg namestitev še restavracijo, trgovinico z lokalnimi izdelki ter vrt katerega produkti so na voljo gostom. Na voljo so tudi wellness storitve. Celotna vas je zasnovana kot samooskrbovana. Bližnji potok je vir pitne vode, vode za kopanje, vode za kneipp terapijo, pa tudi vir rib - te lahko lovijo gostje, ki bivajo v šotorih. Povpraševanje z vseh delov sveta je veliko, saj je kombinacija inovativnosti in ekološke usmerjenosti točno to, kar iščejo sodobni ozaveščeni turisti.

6 ANALIZA MAKROLOKACIJE 6.1 GRAJENO TKIVO 6.2 TOKOVI 6.3 ZAZNAVNA ANALIZA 6.4 NARAVNE VREDNOTE 6.5 DEDIŠČINA

OŽJE SREDIŠČE

6.1 GRAJENO TKIVO Velik delež grajenega tkiva okoli Blejskega jezera predstavlja območje ožjega središča Bleda na vzhodni strani jezera. Spodnjo polovico središča tvorijo predsvem večji objekti namenjeni turizmu in drugim centralnim dejavnostim (hoteli, športna dvorana, gostinski objekti, nakupovalni center,..). Grajeno tkivo zgornje polovice je manjšega obsega. Neposredno ob obrežju so predvsem vile iz obdobja 19. stoletja, ki so vidno razpršene po parku. V zaledju se zaznava bolj strnjena gradnja večinoma stanovanjskih objektov. Posebnost grajenega tkiva predstavljata Blejski grad, ki stoji na grajskem hribu ter cerkev Marijinega vnebovzetja na Blejskem otoku. Druga, manjša območja grajenega tkiva v neposredni bližini jezera so še naselje Mlino na jugu, na zahodnem obrežju pa Mala in Velika Zaka - prva z veslaškim centrom in druga s kamping prostorom.

MALA IN VELIKA ZAKA

MLINO 0.1

0.5

1km

6.2 TOKOVI

čolnarna / privezi železniška proga regionalna cesta lokalna cesta javna pot Veslaška promenada železniška postaja

Središče Bleda je dostopno po glavni regionalni (Ljubljanski) cesti, ki kraj povezuje z Lescami na vzhodu, in z Bohinjem na zahodu. Glavni odsek te ceste poteka vzdolž južnega obrežja jezera kot Cesta Svobode, desni odcep na vhodu v strogi center pa kot Prešernova cesta pelje ob severo-vzhodnem obrežju jezera, proti severno ležečim naseljem Občine Bled in Gorjam. Priobrežni objekti in jezero so dostopni prek lokalnih cest (Kidričeva) in javne poti (Veslaška promenada), ki tvorijo krog okoli jezera. Blejsko jezero je namenjeno turistični plovbi s pletnami ter čolni na vesla in športnemu veslanju. Največ privezov/ čolnarn se nahaja na SV jezera, najem čolna pa je možen tudi v Mlinem na jugu in Mali Zaki na severozahodu. Tu je tudi veslaški center, oziroma izhodišče za športno veslanje. Kraj je dostopen tudi z vlakom. Železniška proga ga povezuje z Jesenicami proti severu in z Bohinjem proti zahodu. Železniška postaja Bled jezero se nahaja nad zahodnim obrežjem jezera, v bližini Male Zake.

6.3 ZAZNAVNA ANALIZA Že ob samem prihodu na Bled se odpre pogled na jezero z Julijskimi Alpami v ozadju, ob sprehodu okoli jezera pa ni točke brez lepih vedut. Blejski otok s cerkvijo je viden skoraj ves čas, z južnega in vzhodnega obrežja pa je najlepše viden grajski hrib z Blejskim gradom. S severnega obrežja se odpira lep pogled na hrib Straža ter na središče kraja, če pa se povzpnemo na Stražo, vidimo celoten kraj z gorovji Karavank v ozadju. Glavne grajene dominante v prostoru so Blejski grad in cerkev sv. Martina na severu, trgovsko središče Bled na vzhodu ter cerkev Marijinega vnebovzetja na Blejskem otoku. Naravne dominante so Karavanke in grajski hrib na severu, hrib Straža na jugu, Julijske Alpe na zahodu ter Blejsko jezero in Blejski otok v središču. Bled kot celota je veliko vozlišče turistične dejavnosti. Pomembnejša vozlišča so Blejski grad, vile ob jezeru s svojim programom v zunanjem priobrežnem prostoru, trgovski center Bled, območje hotelov ob jezeru, hrib Straža s športnim parkom, kopališče Mlino, Kamp Bled in kopališče Velika Zaka, veslaški center in kopališče Mala Zaka ter Blejski otok, ki je s cerkvijo priljubljena točka tako za turizem, kot tudi za poroke. Prometna vozlišča predstavljajo predvsem stiki glavnih regionalnih cest (Ljubljanska in Prešernova) z lokalnimi cestami, ki vodijo do jezera. Kot veliko prometno vozlišče bi lahko veljala tudi celotna Cesta svobode, vse od začetka Bleda pa vzdolž južnega obrežja jezera.

0.1

0.5

1km

vedute grajene dominante

Robove v prostoru predstavljajo grajski hrib, hrib Straža ter nekateri deli jezerskega obrežja. Močno zaznaven rob je regionalna cesta vzdolž južnega obrežja, ki na več nepreglednih mestih otežuje prehod pešcev. Zahodni rob območja jezera predstavlja železnica. Robove obravnavanega območja Vile RIkli predstavlja sama lokacija, saj je zaradi nevzdrževanosti in nevarnosti onemogočen dostop do objekta.

naravne dominante programska vozlišča prometna vozlišča robovi

6.4 NARAVNE VREDNOTE skalna pečina grajski hrib

Bled je zelo bogat z naravnimi vrednotami. Med bolj znanimi in pomembnimi so grajski hrib, jezerski otok, jezero, hrib Straža in Julijske Alpe. V neposredni bližini jezera so poleg naštetih naravnih vrednot še skalna pečina grajskega hriba, parkovni gozd na Straži, platana pred Vilo Prešeren, skalna stena na jugu jezera, naravni most na hribu Mala Osojnica in povirje na severu jezera. Naravna vrednota pomembna za obravnavano območje Vile Rikli je zaščiten kostanjev drevored.

platana pred Vilo Prešeren kostanjev drevored

povirje na vznožju Višc

ledeniško-tektonsko jezero z otokom

Julijske Alpe

dolomitni jezerski otok

parkovni gozd na Straži hrib Straža

Mala Osojnica naravni most

naravna vrednota lokalnega pomena

skalna stena

naravna vrednota državnega pomena naravna vrednota - območje ekološko pomembno območje

0.1

0.5

1km

6.5 DEDIŠČINA 4

16 10 18 9 17 6

19 11

1 ambient Bleda 2 Blejski otok

3 naselbina na Straži 4 arheološko najdišče Grad 5 arheološko najdišče Blejsko jezero 6 Park ob obali jezera 7 vaško jedro Mlino

21 22 23 12

2 15

vplivno območje spomenika

arheološko najdišče dediščina - območje

24 25

spomenik dediščina

8 9 10 11 12 13 14 15

Blejski grad Vila Rikli cerkev sv. Martina Vila Zora s parkom Vila Ciklama Beli dvor Vila Epos cerkev Marijinega vnebovzetja

16 17 18 19 20 21 22 23 24 25

staro župnišče Vila Kidričeva 1 (Prešeren) Festivalna dvorana Sokolski dom Športna dvorana Hotel Toplice Hotel Korotan Hotel Jadran Vila Bled Pristava

7 (vir: http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=bled)

7 MIKROLOKACIJA 7.1 UMESTITEV V PROSTOR 7.2 ANALIZA MIKROLOKACIJE 7.3 ARNOLD RIKLI - SONČNI ZDRAVNIK 7.4 RIKLIJEVO ATMOSFERSKO ZDRAVLJENJE 7.5 VILA RIKLI 7.6 GRAFIČNO GRADIVO PRVOTNE PODOBE 7.7 ČASOVNICA PROPADANJA VILE RIKLI 7.8 OPPN BLED 7.9 PROBLEMSKA ANALIZA

7.1 UMESTITEV V PROSTOR

VILA RIKLI

0.1

0.5

1km

umestitev vile v območju ožjega središča

Obravnavana vila je del ožjega središča Bleda in turistično najbolj atraktivnega vzhodnega obrežja Blejskega jezera. Nahaja se med Veslaško promenado, ki obkroža jezero na severu in sprehajalno promenado ob jezeru. Najbližja ji je Vila Prešeren na vzhodni strani, proti zahodu pa lokacija meji na območje Grajskega kopališča. Južno se odpira proti Blejskemu jezeru. Severozahodno se nad lokacijo dviga Grajski hrib z Blejskim gradom, pod katerim stoji cerkev Sv. Martina. Proti jugozahodu se z lokacije odpre razgled na Blejski otok s cerkvico. Teren lokacije se spušča od severa proti jezeru, z višinsko razliko približno 9 m, višinska razlika na mestu objekta pa znaša približno 5 m . Zato je objekt vile z zadnje strani vkopan v hrib. Zadnji steni kletne in pritlične etaže v celoti segata v raščen teren, nivo nadstropja pa je v nivoju Veslaške promenade. Prvotni glavni vhod v stavbo je bil na severni strani, z nivoja ceste. Na južni strani je notranjost dostopna z ganka v nivoju nadstropja in s podstavka vile v nivoju pritličja. Stavbo v večini obkrožajo zelene parkovne površine, vzhodno od vile pa raste zaščiten kostanjev drevored.

52 območje parka in Vile Rikli

V. promenada

53 zračni posnetek lokacije, vidna je ruševina Vile Rikli

Vila Rikli

podstavek

park

promenada ob jezeru

jezero

tipični prerez terena na lokaciji

7.2 ANALIZA MIKROLOKACIJE

Blejski grad

cerkev sv. Martina čolnarna Blejsko jezero Vila Rikli in park

promenada ob jezeru

Veslaška promenada

Vila Prešeren

~ 35 m

grajsko kopališče

~ 130 m

obseg obravnavane lokacije in bližnje grajeno tkivo

park

glavni dostopi do lokacije in v stavbo

zaščiten kostanjev drevored

4 1 3

zelene površine

vedute 10

54 veduta 1 - pogled na središče Bleda

55 veduta 2 - pogled na Stražo

56 veduta 3 - pogled na otok

57 veduta 4 pogled na grad

100m

58 veduta 5 - pogled na cerkev sv. Martina

7.3 ARNOLD RIKLI - SONČNI ZDRAVNIK Arnold Rikli se je rodil 13. februarja 1823, v švicarskem mestu Wangen an den Aare, kot eden od treh sinov Friderika Riklija, tovarnarja. Mladost je užival v neposredni bližini reke Aare in že takrat občutil pozitivne učinke naravnih dejavnikov na zdravje ter počutje. Ko je končal študij matematike in kemije, je na očetovo željo začel delati v njegovi barvarni usnja. Ker mu to delo ni odgovarjalo, je izkoristil laboratorije tovarne in raziskoval učinkovanje zraka, vode in svetlobe na rastline. Sklepal je, da bi ti trije dejavniki morali podobno blagodejno učinkovati tudi na človeško telo.

59 Arnold Rikli

V svoji mladosti je veliko potoval po Evropi, zime pa preživljal v Trstu, kjer ga je navdušilo delo dr. Mundeja » O hidroterapiji «. Znanje in navdušenje pridobljeno ob preučevanju tega dela je uporabil, ko je hudo zbolel za grižo – ko nobena terapija ni pomagala, se je namreč po Mundejevih načelih pozdravil sam. Leta 1846 so se z bratoma preselili v Millstat na Gornjem Koroškem in tam ustanovili tovarno podobno očetovi, a tudi tu je Riklija bolj zanimalo zdravje zaposlenih kot samo upravljanje tovarne. Zato je tovarno prepustil bratoma, sam pa postal terapevt. Maja 1852 je spet hudo zbolel za vnetjem poprsnice in se ponovno pozdravil sam. Za popolno ozdravljenje in oddih je odpotoval na Bled, saj so ga pritegnile tamkajšnja svežina zraka, blaga klima in čistoča vode Blejskega jezera. Lokacija mu je bila celo tako všeč, da se je leta 1854 odločil dokončno preseliti. Leta 1855 je ustanovil “Curbadehaus”, svoj Naravni zdravilni zavod in uvedel atmosfersko zdravljenje. To je bil začetek intenzivnega zdraviliškega turizma na Bledu. Da bi Rikli pritegnil več gostov in uveljavil svoj način zdravljenja, je potreboval nastanitve, kopališča in urejena izletišča. V ta namen je leta 1859 postavil zdravilišče Mallnerbrunn, med hoteloma Mallner (danes Park hotel) ter Louisenbad (danes hotel Toplice), ob treh mrzlih vrelcih. Objekt je bil lesen, zgrajen v švicarskem alpskem slogu. V pritličju je bila kopališka dvorana, nad njo pa skupna spalnica. Na jezerski strani v nivoju nadstropja je bila še galerija za sončenje.

60 kolonija Riklijevih zračnih hišic

61 načrt zračne hišice

Leta 1895 mu je sorodnik Paul Rikli, domnevno po načrtih Andrea Tolazzija, na drugi strani jezera postavil še osrednji objekt s kuhinjo, jedilnico in upravnimi prostori. Prav ta objekt je danes propadajoča Vila Rikli. V neposredni bližini je postavil še 34 lesenih ut, t.i. zračnih hišic, za nastanitev vse večje količine gostov. Hišice so bile preproste, z ravnimi strehami, skromno opremo in odprto stranico proti jezeru. Tako so gostje lahko uživali svež zrak in razgled na jezero, po potrebi pa se je stranica zastrla z zaveso. Kot zadnje si je Rikli leta 1899 postavil še svojo stanovanjsko hišo, ki pa je bila pozneje obnovljena in povečana. Tudi ostale nepremičnine so bile po prvi svetovni vojni leta 1922 prodane in preurejene ali pa porušene. Rikli je na Bledu živel in vodil zdraviliški zavod vse do svoje smrti, 30. aprila 1906 v St. Thomasu na Koroškem, ko je zdraviliški zavod prevzel njegov sin Oskar Rikli.

62 Riklijevo zdravilišče

(po Benedik, 2000 in 2003, str. 88,89 ter Toplak, Zupanič Slavec, 2014, str. 37-41)

63 zračna hišica

7.4 RIKLIJEVO ATMOSFERSKO ZDRAVLJENJE “Wasser thut’s freilich (Rausse) — höher jedoch steht die Luft, am höchsten das Licht.” (Arnold Rikli) “Voda seveda koristi, še več zrak in največ svetloba.” (Arnold Rikli) Sredi 19. stoletja, ko se je fevdalni sistem postopoma zlil v kapitalističnega, je hitro obogatelim prekomerno uživanje življenja vplivalo na zdravje pa tudi zunanji izgled. Ker zanje to ni bilo sprejemljivo, so bili pripravljeni drago plačati za Riklijevo takrat že dobro poznano zdravljenje, oziroma aktivni oddih.

64 galerija za sončenje

65 soba s kopelmi

Riklijeve metode zdravljenja so temeljile na filozofiji “za vsako ceno nazaj k naravi”. Kot že prej omenjeno, so bolniki spali v preprostih lesenih hišicah z odprto stranico proti jezeru. Tako so tudi v času počitka imeli stik z naravo – razgled in svež zrak. Dnevni red v zdravilišču je bil strog. Bolniki so vstajali med 5. in 6. uro zjutraj, nakar so sledili sprehodi na razne izletniške točke v okolici in gibanje na zraku. Za izlete so bili oblečeni v preprosta platnena oblačila in obuti v odprte sandale ali bosi. Sledili so sončenje, kopanje in sprehod. Sončili so se goli, na terasah za sončenje in ko se je telo segrelo, so se morali ohladiti v hladni vodi Blejskega jezera ali v zdravilišču. Možno je bilo tudi kopanje v toplih in parnih kopelih ter prhanje na različne načine. Temu je spet sledilo sončenje in masaža na terasah. Okrog 17.30 so bolniki imeli glavni obrok, ki je bil tako kot vsi obroki v procesu zdravljenja, vegetarijanski. Sledil je prosti čas, ki so ga lahko izkoristili za počitek ali pa razne družabne dejavnosti, ki jih je zanje organiziral Rikli. Dan se je končal ob 21.uri, ko so vsi bolniki legli k priporočenemu zgodnjemu počitku. Bolniki so se mogli vseh pravil zdravilišča zelo natančno držati, saj so bili v nasprotnem primeru sicer enomesečno zdravljenje primorani zapustiti. Težavo sta predstavljali predvsem stroga dieta in prepoved uživanja alkohola – mnogi so obupali in odšli v bližnjo gostilno na mesno jed in pijačo.

66 na Straži, ki je bila rekreacijska točka, si je Rikli zamislil “Riklikum” - park za svetlobne kopeli

Domačini Riklija niso odobravali. On je njih imel za preproste in neizobražene, oni pa njega za čudaka, včasih so ga označili celo kot šarlatana. Očitali so mu njegove metode in naturizem1, saj jih je motilo golo sprehajanje njegovih gostov. Kljub vsemu nasprotovanju pa se je Riklijevo atmosfersko zdravljenje hitro širilo po vsej Evropi ter pozitivno vplivalo na razvoj Bleda in blejskega turizma.

Nekatere metode zdravljenja: Spanje pri odprtih oknih in zavesah - dihanje atmosferskega zraka Svetlobna zračna kopel - sončenje za vse bolnike Zdravilna sončna kopel - za bolnike, ki niso posebej občutljivi na močno sonce, bolnike z glavobolom, bolečinami v pljučih ali srcu, za bolnike z motnjami sluha, nahodom, revmatizmom Parna kopel - se predpisuje po enakih načelih kot sončna kopel Polovična kopel z odtokom - se uporablja po sončenju in parni kopeli; na spodnji del telesa učinkuje voda, na zgornjega pa veliko milejši zrak Hladna sedeča kopel - po predhodnem ogrevanju s sončenjem ali gibanjem Hladna in topla nožna kopel Topla sedeča kopel - ob slabem vremenu, za umiritev bolečin v trebuhu in križu, pri lenobnosti ali nespečnosti Topla polna kopel - pri sončarici ali kot pomirjevalno sredstvo Bosa hoja - za vse občutljive bolnike in tiste, ki se težko ogrejejo, hoja po mokrih tleh in vroči cesti za pospeševanje prekrvavitve Pitje sveže vode na prazen želodec - blagodejno za želodec in glavo Dieta - zelenjavna dieta Masaža - pri preobremenitvi organizma zaradi naporne telovadbe in izletov (po Rikli, 2007)

1Naturizem: nudizem, tudi naturizem je zdrav življenski slog v sožitju z naravo, ki se izraža skozi goloto. Naturizma so se običajno posluževali zaradi zdravstvenih razlogov in udobja. Cilj gibanja je bilo tudi sožitje z ljudmi, saj socialna golota briše meje med družbenimi sloji. (definicija po http://www.britannica.com/topic/nudism)

7.5 VILA RIKLI Osebna izkaznica stavbe: Vila Rikli Lokacija : Veslaška promenada 12, Bled Tip : vila, historicizem Leto izgradnje : 1895 Etažnost : K + P + 1 Bruto površina : 258 m2 Konstrukcija oboda : polna opeka Streha : enokapnica, naklon 5° Raba : prvotno zdraviliški objekt, trenutno ruševina, sicer namenjena centralnim dejavnostim (turizem) Zaščitenost : od leta 1992 kulturni in zgodovinski spomenik, ščiti se tudi kostanjev drevored vzhodno od stavbe Obseg obravnavanega območja: parcele 375/2,3,5,6,7,8,9 in 376/1,2,3, vse k.o. Bled Skupna površina območja : 4670 m2 Nivo jezera : 475 m n.v. Nivo stika objekta s terenom : 480,5 m n.v. Nivo pritličja / podstavka vile : 482,1 m n.v. Nivo nadstropja : 486,7 m n.v. (GIS)

Vila Rikli je bila zgrajena leta 1895, v času neoklasicizma. Domnevno naj bi jo zgradil višji inženir Paul Rikli. Prvotna stavba je bila zasnovana kot triosna enonadstropna simetrično oblikovana hiša, pravokotnega tlorisa dimenzij ca. 8,00 x 18,20 m, s svetlo višino etaž 4,0 m. Pokrita je bila s položno enokapno streho. V spodnji etaži, ki je zaradi vkopanosti v hrib dostopna samo z jezerske strani, so bili kuhinja, kurilnica in skladišča. V prvem nadstropju sta bila dva prostora – čakalnica/ jedilnica in manjša ordinacija. Glavni vhod v nadstropje je bil s ceste na severni strani, dostopno pa je tudi prek zunanjega stopnišča na jezerski strani. Na tej strani je bila in še vedno stoji lesena nadstropna veranda, značilna tudi za druge blejske vile v zadnji četrtini 19. stoletja. Veranda s kamnitimi stopnišči je edini vertikalni povezovalni element, saj vila nima notranjega stopnišča. Po letu 1905 je vila ob vzhodni fasadi pridobila prizidek dolžine 9 m. S tem posegom je stavba izgubila simetrično zasnovo, a kljub temu še vedno deluje enotno. Konec 20. stoletja so ob prenovi odkrili tudi ohranjen del kletne etaže notranjih dimenzij 6,0 x 6,7 m, do katerega se dostopa prek skritega stopnišča v zahodnem delu stavbe. Stavba ima nosilne zidove iz polne opeke, s pozneje dodanimi AB zidnimi vezmi. Stropno konstrukcijo nad pritličjem prvotnega dela stavbe tvorijo jekleni I profili, na katere se naslanjajo plitvi opečni oboki v 8 poljih. Strop prizidanega dela je bil lesen, naslonjen na prečni kovinski nosilec. Strop nadstropja – obenem strešno konstrukcijo – so tvorili masivni tramovi dimenzij 24/28 cm, kritina pa je bila v originalu ravna pločevina. Stropna konstrukcija kletne etaže so 4 kapasti oboki, naslonjeni na obodne zidove in na centralni steber. Veranda na južni stranici stavbe je lesena in pokrita s podaljškom strešne konstrukcije. Fasade so bogato členjene, s slepimi polkrožno sklenjenimi nišami, dekorativnimi pravokotnimi polji in lesenim stavbnim pohištvom. Tako fasade, kot tudi notranjost, so bile poslikane z rastlinskimi motivi v toplih zemeljskih tonih. (po Leben, 2014, Benedik, 2000 in Toplak, 2014, str. 37-41, Megaron d.o.o. - Vila “Rikli” Bled, PGD)

Vila Rikli, spomenik 1. člen Odloka o razglasitvi Riklijeve vile (Vile Rikli) na Bledu za kulturni in zgodovinski spomenik, Ur.l. RS, št.56/92-2629, navaja: Vila Rikli na Bledu se zaradi izjemnih zgodovinskih, kulturnih in estetskih vrednot razglasi za kulturni in zgodovinski spomenik, ki je po svojih značilnih lastnostih tudi arhitekturni in umetnostni spomenik.

opis enote nepremične kulturne dediščine (vir: http://giskd2s.situla.org/rkd opis.asp?esd=7838)

“Zaradi izjemne lokacije, ohranjenih umetnostno arhitekturnih prvin in predvsem zaradi zaslug, ki jih ima Rikli za razvoj blejskega turizma, je vila velikega pomena za našo kulturno zgodovino. Na podlagi tega je bila leta 1992 razglašena za kulturni in zgodovinski spomenik. Zaradi opustitve vzdrževanja je izjemno ogrožena, zato je bilo leta 2005 predlagano, da se jo začasno razglasi za spomenik državnega pomena, z namenom zagotavljanja nujne zaščite stavbne substance.” (ZVKDS OE Kranj, 2005: besedilo predloga za razglasitev za spomenik državnega pomena)

7.6 GRAFIČNO GRADIVO PRVOTNE PODOBE

KLET Strop kleti tvorijo 4 kapasti oboki naslonjeni na osrednji steber.

1895

tloris kleti, 1:200

1905

PRITLIČJE Prikazana sta prvotni del in prizidek. Strop prvotnega dela so plitvi opečni oboki v 8 poljih, naslonjeni na kovinske I-nosilce. Strop prizidka je lesen.

tloris pritličja, 1:200 1895

1905

NADSTROPJE Osrednji prostor nadstropja je dvorana s poslikavami stropa in sten. Strop tvorijo leseni tramovi dimenzij 24/28 cm. Severno steno tvorita 2 sloja opeke z vmesnim zračnim slojem - ta element je razumljen kot tehnična posebnost sistema ogrevanja/ ventilacije, oziroma kot izolacija za prekinitev prehoda kapilarne vlage, ki s terena prehaja v vkopane stene. Edina povezava pritličja in nadstropja je gank s stopnišči, saj notranjega stopnišča ni.

tloris nadstropja s poslikavo stropa dvorane, 1:200 poslikava: Križaj, J., 1992. RIKLI, BLED. Preiskave in dokumentacija. Načrti: risbe osebnega arhiva na podlagi Megaron d.o.o. Vila “Rikli” Bled, PGD Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejna zasnova prenove Vile Rikli na Bledu | magistrsko delo | avtorica: Ajda Terlikar | mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | Leto vpisa: 2008/09 | Leto izdelave magistrskega dela: 2015

Prvotna južna fasada je triosna in simetrična. Pritličje je z lesenim gankom in obemi stopnišči vizualno ločeno od nadstropja. Razlika je tudi v dekoracijah, ki so zaradi funkcije prostorov znotraj bolj uporabnega značaja. Leseno stavbno pohištvo pritličja - trije pari bifornih vrat - je oker barve. Vse odprtine v lesu so izdelane kot vrata, a v resnici so ta le v sredini. Stranske odprtine so okna z lesenimi parapeti. Polja okoli odprtin so pobarvana v roza/ rjavih odtenkih in dekorirana z vzorcem keramičnih ploščic. Fasada ima kamnit cokel. Fasada nadstropja je pobarvana v zemeljskih odtenkih s sivozelenimi bordurami in temno rdečimi črtami, prisotni pa so tudi rastlinski motivi. Po letu 1905 dodan prizidek je vizualno ločen od prvotne fasade. Arhitekturno okrasje je skromnejše, ni poslikav in členitev, napušč je krajši. Prvotna barva prizidka je hladna bela/ svetlo siva. Po izgradnji prizidka so v isti barvi pobarvali tudi prvotni del stavbe. 67 prvotna južna fasada

Pritličje severne stranice objekta je zaradi terena vkopano, vidna pa je samo fasada nadstropja. Tudi prvotni del te fasade je zasnovan simetrično, z glavnim vhodom v sredini. Vhod je bil prvotno dekoriran s poslikavo šopka ter poljskih rastlin, kar je odražalo način prehrane Riklijevega zdravstvenega programa. Levo in desno vhodni portal krasijo niše in pilastri. Stavbno pohištvo je leseno, nad kamnitim coklom pa so votle kovinske rozete, ki vodijo v vertikalne zračnike. Ti so služili zračenju sten ter pritličja, kar je povezano z Riklijevo terapijo. 68 prvotna severna fasada

Tako kot nadstropje južne in severne fasade, je tudi zahodna fasada zaključena z ometom v zemeljskih odtenkih in dekorirana z rastlinskimi motivi. Cokel je kamnit. Stopnišče, ki vodi do ganka, krasi balustrada. Vzhodna fasada je del prizidka dodanega po letu 1905, zato je omet nevtralne svetlo sive barve. Fasada je preprosta, brez členitev in poslikav. Ob fasadi vodi stopnišče do severne, cestne fasade.

69 prvotna zahodna fasada

70 prvotna vzhodna fasada

(po Leben, 2014 in Benedik, 2000) risbe: Križaj, J., 1992. RIKLI, BLED. Preiskave in dokumentacija, nadaljevanje.

3RY]HWHN SRURÄ&#x20AC;LOD R RJOHGX REMHNWD MXÃ§QL ]LG MH Ã¥H HGLQL Y WDNHP VWDQMX GD JD MH PRÃ§QR RKUDQLWL NRW QRVLOQHJD RVWDOL ]LGRYL VR GRWUDMDQL RSHND MH SUHSHUHWD NRYLQVNL , SURILOL VR ]DUDGL NRUR]LMH SRÃ¥NRGRYDQL REVWDMD QHYDUQRVW SRUXÃ¥LWYH OHVHQ VWURS SULWOLÄ&#x20AC;MD MH SRUXÃ¥HQ

Ã¿$6291,&$ 3523$'$1-$ 9,/( 5,./,

YLOD 5LNOL OHWD

1908

3UYRWQD MXÃ§QD IDVDGD MH OHSR RKUDQMHQD in prebarvana v enotnem nevtralnem RGWHQNX ]DWR SRVOLNDYH QLVR YHÄ&#x20AC; YLGQH 'HO IDVDGH SRG VWRSQLÃ¥Ä&#x20AC;L JDQND MH EROM izpostavljen vremenskim vplivom, saj QL SRG QDSXÃ¥Ä&#x20AC;HP =DWR MH SULÃ¥OR GR odpadanja ometa ter lokalnega ruÅ¡enja opek. Leseno stavbno pohiÅ¡tvo ter konstrukcija ganka so dobro ohranjeni, VWDYEQR SRKLÃ¥WYR SULWOLÄ&#x20AC;MD MH SUHEDUYDQR v beli barvi. Omet severne fasade je svetlo sive EDUYH LQ MH Y YHÄ&#x20AC;LQL RKUDQMHQ SUDY WDNR vsi arhitekturni elementi fasade. Vidni so tudi nekateri ostanki poslikav. Stavbno pohiÅ¡tvo je v dobrem stanju, ohranjene so Å¡e nekatere prvotne lesene rulete. Zahodna in vzhodna fasada sta z izjemo poÅ¡kodb ometa dokaj dobro ohranjeni. OstreÅ¡je je pred zamenjavo. 2NROLFD VWDYEH MH Y YHÄ&#x20AC;LQL XUHMHQD LQ prehodna, le na severni strani je zaradi ograjenosti nedostopna.

1991

3RY]HWHN SRURÄ&#x20AC;LOD R RJOHGX REMHNWD MXÃ§QL ]LG MH Ã¥H HGLQL Y WDNHP VWDQMX GD JD MH PRÃ§QR RKUDQLWL NRW QRVLOQHJD RVWDOL ]LGRYL VR GRWUDMDQL RSHND MH prepereta NRYLQVNL , SURÃ&#x20AC;OL VR ]DUDGL NRUR]LMH poÅ¡kodovani, obstaja nevarnost poruÅ¡itve OHVHQ VWURS SULWOLÄ&#x20AC;MD MH SRUXÃ¥HQ VHYHUQD IDVDGD

-HÃ§RYQLN 0 3RURÄ&#x20AC;LOR R RJOHGX REMHNWD 5LNOLMHYD YLOD %OHG (Ã¤'

6HYHUQD IDVDGD NDÃ§H SUYH RÄ&#x20AC;LWQH znake degradacije, vidne so lokalne poÅ¡kodbe ometa in fasadnih elementov. Tudi okolica zaradi ograjenosti in nedostopnosti postaja zanemarjena.

1998

2009 2003

MXÃ§QD IDVDGD SRJOHG ] ]DKRGD

SULWOLÄ&#x20AC;MH RERNDQ VWURS

VHYHUQD IDVDGD ]DKRGQD IDVDGD

3RY]HWHN SRURÄ&#x20AC;LOD R RJOHGX REMHNWD NULWLQH SUDNWLÄ&#x20AC;QR QL YHÄ&#x20AC; RVWDQNL VR dotrajani streÅ¡ni tramovi so zaradi zamakanja XQLÄ&#x20AC;HQL Y ]LGRYLK WDQNH QHQHYDUQH UD]SRNH VHYHUQL ]LGRYL VR YODÃ§QL ]DUDGL ]DPDNDQMD deli severnega zidu nadstropja se lokalno ruÅ¡ijo MXÃ§QL ]LGRYL VR VXKL LQ GREUR RKUDQMHQL VWURS QDGVWURSMD MH XQLÄ&#x20AC;HQ OHVHQ VWURS SUL]LGND SULWOLÄ&#x20AC;MD MH GRWUDMDQ RERNDQ VWURS SULWOLÄ&#x20AC;MD LPD SRVOHGLFH zamakanja, a je Å¡e funkcionalen obokana stropna konstrukcija kleti je YODÃ§QD D GREUR RKUDQMHQD Gledano v celoti je gradbeno stanje REMHNWD VODER D VH JD ] UD]OLÄ&#x20AC;QLPL sanacijskimi posegi da obnoviti. -HÃ§RYQLN 0 3RURÄ&#x20AC;LOR R RJOHGX REMHNWD 5LNOLMHYD YLOD %OHG (Ã¤'

Ometa na MXÃ§QL IDVDGL SUDNWLÄ&#x20AC;QR QL YHÄ&#x20AC; GHOQR RKUDQMHQ MH OH Ã¥H QD SUL]LGNX 9LGQD MH RSHÄ&#x20AC;QD NRQVWUXNFLMD QD VSORÃ¥QR GRNDM RKUDQMHQD 1D YHÄ&#x20AC; PHVWLK PDQMNDMR RSHNH QDMEROM MH SRÃ¥NRGRYDQD VWHQD SRG GHVQLP VWRSQLÃ¥Ä&#x20AC;HP .DPQLWD RJUDMD VWRSQLÃ¥Ä&#x20AC; MH SRÃ¥NRGRYDQD D Ã¥H vedno funkcionalna. Lesena konstrukcija ganka je na prvi pogled QHSRÃ¥NRGRYDQD D MH OHV GRWUDMDQ LQ QDYODÃ§HQ 0RÄ&#x20AC;QR SRÃ¥NRGRYDQ QDSXÃ¥Ä&#x20AC; QDG SUYRWQR MXÃ§QR IDVDGR MH HGLQL RKUDQMHQL GHO NULWLQH stavbe. Stavbno pohiÅ¡tvo je v slabem stanju. Ohranjeni so nekateri RNYLUL VWHNHO SD QL YHÄ&#x20AC; Ometa VHYHUQH IDVDGH QL YHÄ&#x20AC; YLGQD MH PRÄ&#x20AC;QR SRÃ¥NRGRYDQD RSHÄ&#x20AC;QD NRQVWUXNFLMD 2SHND MH YODÃ§QD LQ SUHSHUHWD GHOL ]LGX VH ORNDOQR UXÃ¥LMR $UKLWHNWXUQL HOHPHQWL IDVDGH VR Y YHÄ&#x20AC;LQL SURSDGOL RKUDQMHQD MH OH Ã¥H QLÃ¥D GHVQR RG YKRGQLK YUDW 6WDYEQR SRKLÃ¥WYR MH XQLÄ&#x20AC;HQR GHOQR VR ohranjena le vrata. Tudi ometa ]DKRGQH IDVDGH QL YHÄ&#x20AC; RSHÄ&#x20AC;QD VWHQD MH L]SRVWDYOMHQD vplivom okolja in delno poÅ¡kodovana. Odsotnost ometa razkriva OHSH RSHÄ&#x20AC;QH RERNH QDG RGSUWLQDPL 6WRSQLÃ¥Ä&#x20AC;H MH RKUDQMHQR D nedostopno, balustrada je delno poÅ¡kodovana. Stavbno pohiÅ¡tvo MH XQLÄ&#x20AC;HQR Ohranjen je sicer poÅ¡kodovan omet Y]KRGQH IDVDGH 2SHÄ&#x20AC;QD NRQVWUXNFLMD MH Y GREUHP VWDQMX ] L]MHPR ]JRUQMLK RSHN NL VR QDYODÃ§HQH ]DUDGL RGVRWQRVWL VWUHKH 6WDYEQR SRKLÃ¥WYR MH XQLÄ&#x20AC;HQR 6WRSQLÃ¥Ä&#x20AC;H MH XQLÄ&#x20AC;HQR VWDYED SD WXGL V WH VWUDQL QHGRVWRSQD Okolica MH RJUDMHQD ] Ã§LÄ&#x20AC;QDWR RJUDMR GHJUDGLUDQD LQ QHSUHKRGQD

VHYHUQD IDVDGD VHYHUQD IDVDGD

MXÃ§QD IDVDGD VKHPD SRÃ¥NRGE

]DKRGQD IDVDGD

SULWOLÄ&#x20AC;MH RERNDQ VWURS

2015

2014 julij

MXÃ§QD IDVDGD

MXÃ§QD IDVDGD ]DKRGQD IDVDGD Y]KRGQD IDVDGD

Y]KRGQD IDVDGD VHYHUQD IDVDGD VHYHUQD ]DKRGQD LQ Y]KRGQD IDVDGD VKHPD SRÃ¥NRGE

Severna fasada je po le opazno nekaj mesecih slabÅ¡ega stanja. Struktura vztrajno propada, vidnih je YVH YHÄ&#x20AC; WRÄ&#x20AC;N ORNDOQHJD ruÅ¡enja. Opeka je v zelo slabem stanju. 6WDYEQR SRKLÃ¥WYR MH XQLÄ&#x20AC;HQR Prej Å¡e delno ohranjena YUDWD SURSDGDMR HQD VR padla izven strukture, druga pa odstopajo od nje. Opaziti je â&#x20AC;&#x153;namene utrditve VWUXNWXUHÂµ ] QHXMHPDMRÄ&#x20AC;LPL se opekami in betonskimi zidaki.

QDGVWURSMH Y]KRGQL GHO QDGVWURSMH ]DKRGQL GHO

Po posvetu z Miranom -HÃ§RYQLNRP X G L J VWDWLN je =9.'6 2( 0DULERU

ugotovljeno, da stene v tej ID]L QL YHÄ&#x20AC; PRÃ§QR VDQLUDWL LQ ohraniti.

7.8 OPPN BLED

namenska raba

V juliju 2014 je bil za ožje središče Bleda izdan Občinski podrobni prostorski načrt (dopolnjeni osnutek). Obravnavano območje OPPN obsega površine dela središča Bleda ob vzhodnem obrežju Blejskega jezera, ki je s parkovnim zaledjem in številnimi gostinsko turističnimi objekti najbolj atraktiven predel obrežja. Žal pa je obstoječe jezersko obrežje s svojimi sprehajalnimi potmi v posameznih delih razvrednoteno. Parkovno zaledje ponekod zastira poglede na jezero in Blejski otok v eni smeri ter na Cerkev sv. Martina in Blejski grad v drugi smeri. Drugi problem je mirujoči promet na območju Blejske promenade. OPPN obravnava tudi štiri pomembne objekte med obrežjem in Promenado – Hotel Toplice, Kazino, Vilo Prešeren in Vilo Rikli. Pomanjkljivost le teh je fizično in vizualno navezovanje programov v odprtem prostoru tako na njihov interier, kot tudi na javni prostor parka. Predvideni so ukrepi, ki bi te pomanjkljivosti odpravili, s čimer bi se omogočilo kvalitetnejše doživljanje prostora, hkrati pa bi nove navezave koristile ustreznejši programski opredelitvi odprtega prostora.

dopustni posegi v objekte

faza investitor

Določila OPPN glede območja Vile Rikli v neki meri usmerjajo izdelavo projektnega dela te naloge. Za objekt je določena kategorija posega “odstranitev” ali “prenova” ali “prenova z novogradnjo” ali “nova gradnja z odstranitvijo”. Dopustni so objekti s hotelsko, gostinsko ali Občinski podrobni prostorski načrt zdravstveno funkcijo. Ker je objekt razglašen za kulturni in zgodovinski Ožje središče Bleda spomenik, je določen tudi režim varstva, ki narekuje ohranjanje zakonito zgrajenih gabaritov, oblike, členitve objekta in fasade ter fasadnih Dopolnjeni osnutek detajlov. Prav tako naj bi se ohranili materiali, konstrukcijska zasnova, Občina Bled, Cesta Svobode 13, 4260 oblika in Bled naklon strešine, kritina ter barve fasad in kritine.

izdelovalec

Prostorsko načrtovanje Aleš Mlakar s.p., Do izvedbe kakršnegakoli končnega posega so na objektu dovoljeni Pokopališka ulica 5,1000 Ljubljana, v sodelovanju z posegi potrebni za sanacijo in revitalizacijo, obstoječe zazidalne adkrajine d.o.o., Gosposvetska cesta 5, 1000 Ljubljana, in površine pa naj se preko zelenih površin homogeno vključijo v zelene Arco d.o.o. Nova Gorica, Grčna 10, 5000 Nova Gorica

številka naloge

56/13

vsebina risbe

Informativni prikaz izseka iz kartografskega delaBleda, dopolnjeni osnutek, povzetek julij 2014) (OPPN Ožje središče izvedbenega dela predloga občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju

merilo

1:5000

št.lista

1.2

geodetski načrt

junij, julij, december 2013, GEOSFERA d.o.o., št. 13-095

datum

julij 2014

promet

površine objezerskega prostora.

varstvo okolja faza

faza inve izd

stit

elov

mer

ilo

št.l

ista

geo

det

ski

načr

lnje

inve

čin

ski

sre

stit

elov

čin sk je i podro sre bni p diš rosto no rsk č aB Pro in led snute e B Po stors ,C led ačrt nalo vseb esta k ad kopali ko n ge a ina k Sv risb Arc rajin ška ačrto ob e od o d e d ulic van e1 .o je .o.o .o a 5 56 3, /1 . N ., G ,100 Aleš 42 ova os M Ure 3 0 6 0B Go posv Ljub lakar po ditv led ric sa a, etska ljana s.p., me ena Grč ce , v 1:1 zn sit na sta sod 25 im ua 10 e 0 4.2 i o cij , 5 5, 10 lova bje a s 00 n kti pri jun 0 N 00 Lju ju z ij, ka ova blj juli zo juli Go ana m j, d j2 ric , in reš ece 01 a ite 4 mb vv er 20 z v 13 ez ,G is EO SF ER Ad .o.o ., š t. 1 3-0 95 izd

dro

diš

čin

štev

Ož

alec

ros

čin no č torski n aB Pro led snute e B ilka Po stors ,C led ačrt nalo vseb esta k ad kopali ko n ge a ina k Sv risb Arc rajin ška ačrto ob e o o d e d ulic van .o.o .o.o a 5 je A de 1 56 3, /13 . N ., G ,100 leš 4 26 ova os M Ure 0 0B Go posv Ljub lakar po ditv led ric sa a, etska ljana s.p., me ena Grč ce , v 1:1 s z s it nim u na sta 25 od 10 e 0 4.2 i o acij , 5 5, 10 lova bje a s 00 n kti pri jun 0 N 00 Lju ju z ij, k o b a v juli a G ljan zo juli m j, d ori a, j2 reš ca in ece 01 ite 4 mb vv er 20 zve 13 zi ,G s EO SF ER Ad .o.o ., š t. 1 3-0 95 štev

dat

Ož

alec

lnje

ilka

mer

ilo

št.l

ista

geo

det

dat

ski

načr

7.9 PROBLEMSKA ANALIZA Povzetek vseh analiz in komentar na OPPN Bled Trije glavni elementi, ki definirajo geometrijo prostora ter določajo območja zazelenitve, so grajski hrib, jezero ter promenada. Vso grajeno tkivo tega dela objezerskega prostora je posamično. Grajeni dominanti sta Blejski grad in cerkev Sv. Martina, ostalo grajeno tkivo pa predstavljajo predvsem blejske vile, med njimi tudi obravnavana Vila Rikli. Ob sprehodu po tem odseku promenade kot orientirji v prostoru delujejo Blejsko jezero, grad ter Vila Prešeren. Glede na temo naloge je potrebno omeniti tudi bližnji spomenik Arnoldu Rikliju.

??? ???

Območje Vile Rikli je v mnogih pogledih problematično. Prvi problem je nedostopnost. Zanemarjenost vile ter njene okolice ne dopušča dostopa do dediščine, celotna parcela v prostoru deluje kot močan rob. Drugi problem je navezava na vodo, ki jo opazimo pri večini sosednjih objektov. Pri vili Rikli ta navezava ni vzpostavljena - niti vizualno, niti programsko. Naslednji, pomemben problem, je neskladje varovanja dediščine in določitev parkirne površine. Vzhodno od vile je namreč zaščiten kostanjev drevored, prostor okoli njega pa je namenjen parkiranju. Tudi v prihodnosti OPPN Bleda predvideva tu parkirne površine - sama menim, da taka raba prostora parka, ki naj bi bil življenjski prostor vile, ni v skladu z varovanjem narave.

??? !!!

???

Prostor promenade z Vilo Prešeren, Vilo Rikli in drugimi je priljubljena in frekventna turistična točka. Vila Prešeren s svojim programom ob jezeru pozitivno spodbudi ritem sicer umirjenega ambienta prostora. Sosednja Vila Rikli prav tako ustvari zanimanje mimoidočih, katerih na žalost ne pritegne pozitiven ambient, temveč njena propadajoča podoba. 20

100

območje zelenja - hrib

200 m

območje zelenja - park jezero grajeno tkivo ruševina rob

??? !!!

nepovezanost, pomanjkanje stika neustrezna raba prostora prekinitev ambienta prostora

8 PROJEKT FOTOGRAFIJE LOKACIJE, AVGUST 2015 8.1 ŠTUDIJA MOŽNOSTI OBNOVE GLEDE NA STANJE OBJEKTA V ZADNJIH LETIH 8.2 ŠTUDIJA PRISTOPA K OBNOVI VILE RIKLI 8.3 ŠTUDIJA ETAŽNOSTI 8.4 REFERENČNI PRIMERI 8.5 TRENUTNO STANJE 8.6 NOVO STANJE - URBANISTIČNA SITUACIJA 8.7 KONCEPT 8.8 PROGRAMSKA ZASNOVA 8.9 KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA 8.10 TEHNIČNO POROČILO 8.11 MATERIALI 8.12 ZASNOVA FASAD

95 lokacija - pogled z zahoda proti vili

96 lokacija - pogled z juga

Obnova se izvede v smislu sanacije opečne strukture. Obod se ohrani v trenutnem izgledu - ne izvaja se replik elementov, ki so propadli. Zunanje ploskve sten se za potrebe ohranitve dediščine zaščiti z ometom, ki se jasno loči od starega, še ohranjenega. Notranje stene ohranijo izgled vidne opeke in obiskovalcu pripovedujejo zgodbo stavbe. Znotraj starega oboda se zasnuje nov sodoben volumen, ki obenem deluje kot opora obstoječim stenam. Staro in novo poveže steklen prizidek, ki pokriva in zaščiti severno fasado. Za dodatne površine novega programa se objekt podkleti.

98 Vila Rikli, stanje južne fasade leta1991 Dobro ohranjena je celotna struktura. Z nekaj utrditve in sanacije fasad bi stavba lahko v večini ohranila prvotno podobo z vsemi originalnimi fasadnimi elementi.

8.1 ŠTUDIJA MOŽNOSTI OBNOVE GLEDE NA STANJE OBJEKTA V ZADNJIH LETIH

103 Vila Rikli, stanje severne fasade februarja 2015 Severna stena je v zelo slabem stanju in je ni več možno sanirati ter ohraniti kot element konstrukcije. V primeru obnove za ponovno rabo stavbe bi bilo potrebno severno steno v celoti nadomestiti, s čimer pa bi se izgubila avtentičnost dediščine.

102 La Ruina Habitada Palencia, Španija Castillo Oli

do 2009

2015 2014

2015 > Najbolj primerno bi bilo zato minimalno poseganje in ohranjanje ruševine kot take. Obod bi se utrdil do mere, kjer ne bi ogrožal obiskovalcev ruševine, znotraj pa bi se izvedli le novi funkcionalni elementi, torej stopnišča ter panoramske poti v več nivojih, namenjene sprehodu skozi ruševino. Tak poseg bi bil prikaz konservatorske problematike.

99 Vila Kidričeva 11 pred prenovo

100 Vila Kidričeva 11 po prenovi OFIS , projekt Vila “Under” Extension

104 Castello Caetani, Trevi, Italija

105 “park Rikli” 101 Vila Rikli, stanje severne fasade junija 2014 Opečna struktura je poškodovana in se lokalno ruši, a bi jo bilo v tej fazi še možno utrditi ter ohraniti vse zidove. Stanje te faze je osnova za izdelavo projekta.

V primeru neukrepanja Vili Rikli grozi porušitev. V tem primeru se mi edina sprejemljiva rešitev za to zemljišče zdi zazelenitev in sprememba namembnosti v parkovno površino, brez kakršnihkoli novogradenj.

8.2 ŠTUDIJA PRISTOPA K OBNOVI VILE RIKLI REKONSTRUKCIJA : REVITALIZACIJA

REKONSTRUKCIJA

GRAJENJE ZNOTRAJ RUŠEVINE

Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave. (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 2. člen)

+ najbolj izpopolnjeno izraža ruševino - problematično v smislu zagotavljanja dobrega vodoodpornega stika med starim in novim

Rekonstrukcija je sodobna interpretativna ponovna zgraditev. (definicija pojma v konservatorstvu) Beseda rekonstrukcija je latinskega izvora in lahko pomeni obnovo, preosnovo, prenaredbo ali ponovno zgraditev. Je metoda, ki s pomočjo analize virov ter dostopne popolne dokumentacije omogoča ponovno zgraditev izgubljenih objektov. Najbolj pogosta je po katastrofah (vojne in naravne katastrofe) in pogojena z voljo prizadetih ljudi, ki se nočejo sprijazniti z izgubo originala. (po Sapač, 2008, str. 11)

+ ohrani se zunanja podoba dediščine, nujni konstrukcijski posegi pa pripovedujejo njeno zgodbo + delno se ohrani celostna podoba parka z vilami 19. stoletja + z odmikom novega volumna se poudari najpomembnejša, južna fasada + z odmiki novega volumna od preostalih sten se znotraj ruševine vzpostavi odprt prostor = stik gostov z dediščino med bivanjem - > omejen prostor za notranji program - brez odmikov novega volumna od notranjih sten dediščina je notranjost dediščine zakrita

GRAJENJE ZNOTRAJ IN OKOLI RUŠEVINE + najbolj preprosto in najmanj uničujoče - ruševina je ločena od njenega izvornega konteksta + + + +

dediščina je varno zaprta znotraj nove strukture dodatne površine za notranji program kontrast starega in novega poudari dediščino stavba dobi novo zanimivo podobo, privabi ljudi in zaživi

- dediščina je v večini skrita znotraj nove strukture in nevidna javnosti - nova zunanja podoba je lahko sporna z vidika stroke, celostne podobe parka ali ljudi, ki so na stavbo kakorkoli navezani

Končni rezultat metode rekonstrukcije mora biti do zadnje podrobnosti natančno postavljen objekt z enakimi materiali, konstrukcijo in obliko.

106, 107 študijska maketa - rekonstrukcija

108, 109 študijska maketa - grajenje znotraj ruševine

110, 111 študijska maketa - grajenje znotraj in okoli ruševine

> Za propadanje Vile Rikli ni krivo nič od zgoraj naštetega, temveč preprosto lastnik sam ter zanemarjanje stavbe. + navidez se povrne podoba stavbe in celostna podoba parka - če nečesa ni več, tega ni možno poustvariti - v najboljšem primeru le bolj ali manj dober približek originala, ki lahko daje vtis ponaredka - stavba ima svojo zgodbo in jo tudi pripoveduje s svojo trenutno podobo - ni je možno pristno povrniti stoletje nazaj brez, da bi to zgodbo degradirali - živimo v 21. stoletju in uporabljamo sodobne tehnologije gradnje, upoštevamo drugačne predpise in zahteve ter potrebe sodobnih uporabnikov, rekonstruirana zasnova pa s tem ne bi bila skladna

Na podlagi ugotovitev sta izhodišči za projekt varianti 2 in 3 prepleteni s sodobno reinterpretacijo nekaterih bistvenih elementov stavbe. Končni rezultat bo preplet starega s sodobnimi elementi, ki bodo odražali posege potrebne za namen ohranitve. Tako javnosti od zunaj, kot tudi uporabnikom znotraj bodo vidne vse plasti dediščine ter njena zgodba. “Razvaline je potrebno konservirati v obstoječi obliki z najmanjšimi posegi. Če se že obnavlja, naj se obnavlja na sodoben način.” (dr. France Stele v Sapač, 2008, str. 22)

8.3 ŠTUDIJA ETAŽNOSTI

obstoječa horizontalna členjenost južne in severne fasade

+ večja kapaciteta površin za program + boljši izkoristek dane višine -

3 ETAŽE

spremeni se vertikalna členitev fasade potrebna je sprememba odprtin severne fasade v vertikalni smeri spremeni se prvotna etažnost dediščine ni možno ohraniti nekaterih pomembnih konstrukcijskih elementov ovirani pogledi navzven ovirani dostopi

obstoječa horizontalna členjenost južne in severne fasade

horizontalna členjenost fasad v primeru treh etaž

- manjša kapaciteta površin za program + + + + + + +

2 ETAŽI

ohrani se vertikalna členitev fasade ohranijo se pozicije odprtin severne fasade ohrani se prvotna etažnost dediščine ohranijo se pomembni konstrukcijski elementi prosti pogledi navzven lažja organizacija dostopov in vertikalnih povezav stavba bolj diha

Glede na dano višino objekta je bilo smiselno preučiti možnost spremembe etažnosti. Z dodano 3. etažo bi objekt za namen novega programa pridobil dodatne površine, ki jih je v osnovi malo. Ob analizah pa ugotavljam, da bi tak poseg dediščini bolj škodil, kot koristil. V tem primeru je bolj kot kapaciteta prostora pomembno ohranjanje elementov, ki dediščino definirajo.

horizontalna členjenost fasad v primeru dveh etaž

8.4 REFERENČNI PRIMERI KAJ STORITI Z RUŠEVINO? CASTILLO OLI, LA RUINA HABITADA Palencia, Španija

112, 113 La Ruina Habitada - ohranjena struktura definira dvorišče

114 La Ruina Habitada - pomik oken navzven omogoča nemoten izraz ohranjene strukture

Arhitekt Jesus Castillo Oli je ruševino nekdanjega gospodarskega poslopja s sodobnim inovativnim pristopom spremenil v preprosto počitniško hišo. Navdih za prenovo je bilo prav dejstvo, da je stavba ruševina. Ta značaj hiše je želel ohraniti, zato se je prenove lotil z minimalnimi posegi, ki spoštujejo obstoječe. V ospredju so tako neokrnjen videz ruševine ter čudoviti pogledi, ki jih nudi okoliška pokrajina. Obnovljena je bila le polovica ostrešja, pod katero je zdaj bivalni prostor, drugo polovico nepokritega oboda pa je arhitekt izkoristil za oblikovanje odprtega notranjega dvorišča. Notranji bivalni del in dvorišče razmejuje, a hkrati povezuje popolnoma steklena stena. Bivalni del je zato odprt, povezan z okolico, hkrati pa steklene površine odsevajo ohranjeno prvotno strukturo, torej poudarjajo bistvo hiše.

KONTRAST MED STARIM IN NOVIM NRJA, HOUSE OF RUINS, Saka, Latvija SOTTILE & SOTTILE, SCAD Museum of Art, Savannah, ZDA

115 House of Ruins - zgodba stavbe v treh plasteh

Oba primera sta zgled dopolnitve ruševine z novimi materiali in tehnikami. Kontrast v materialih jasno loči novo od starega. 117, 118 nove stene objemajo in podpirajo nedotaknjeno ruševino

116 SCAD Museum of Art - kontrast med plastmi poudarja dediščino NOVO PODPIRA STARO WITHERFORD WATSON MANN ARCHITECTS, ASTLEY CASTLE Warwickshire, VB Ruševino gradu so po desetletjih propadanja revitalizirali v počitniški dom za 8 ljudi. Arhitekti so se ob snovanju prave rešitve vprašali, kaj bo ruševina imela od nove hiše in obratno, ter kako postaviti novo hišo, da bo ta podpirala ruševino. Dele stavbe, ki jim ni bilo več pomoči so porušili, očistili ohranjene dele ter nekatere sestavili nazaj iz originalnih opek. Novo strukturo so zasnovali tako, da objema staro ter jo podpira. Stare stene so dodatno utrdili z vbrizganjem cementa v razpoke. Novi materiali so trajnostni ter vključeni spoštljivo do obstoječega. Lep primer je leseno ostrešje s svetlobnikom - zenitalna svetloba osvetli staro opečno konstrukcijo in jo poudari. Ruševinasta zunanjost skriva sodoben interier, obrnjen koncept klasične hiše z bivalnimi prostori v zgornji etaži pa omogoča lep razgled ter povezanost z naravo.

HOTEL NI SAMO NASTANITEV, TEMVEČ TUDI DESTINACIJA KULTURNEGA TURIZMA PORTUGALSKE POUSADE Portugalska Pousade na Portugalskem so luksuzne sodobne nastanitve v zgodovinskih stavbah, kot so gradovi, samostani in palače. Poosebljajo bogato portugalsko dediščino ter tradicijo in privabljajo mnoge ljubitelje umetnosti.

119, 120 Pousada Mosteiro do Crato, Alentejo, Portugalska - zgodovina in elementi, ki jo poudarjajo

121, 122 Pousada Forte Angra do Heroismo, Azori, Portugalska - sodoben interier v historičnem ovoju

123, 124 Can Lis - stavba in okolje, ki spodbujata ustvarjalnost

SPOMIN NA RIKLIJA BO ŽIVEL V OBISKOVALCIH, NE V SPOMINSKI SOBI JØRN UTZON, CAN LIS Portopetro, Mallorca, Španija Can Lis je Utzon zgradil kot družinsko počitniško hišo. Zasnovana je bila tako, da je ustrezala specifičnim potrebam in rutinam. Struktura kot organska poenotena celota zaobjema prostore namenjene raznim dejavnostim prek dneva. Ti prostori so v veliki meri odprti, z neomejenim pogledom na Sredozemsko morje. Stene iz lokalnega kamna in zasnova na splošno so reinterpretacija tradicionalne majorške gradnje. Leta 2011 je Utzon Foundation stavbo iz skromnega doma prenovila v sodobno zatočišče za umetnike. Prilagodili so jo za bivanje večjega števila oseb v vseh letnih časih. Kljub mnogim posegom so poudarek dali ohranitvi duha prostora. Danes je Can Lis možno najeti kot inspirativno okolje za kreativne procese arhitekturnih projektov. Poleg daljših obiskov je kompleks na voljo tudi za krajše študijske obiske (skupine študentov arhitekture) ter za obiske širše javnosti.

SPREMLJEVALNI PROGRAM ROŽIČ, DRAŠLER, SUHADOLC, Hiša Raduha - hišica na drevesu, Luče BAUMRAUM, Hišica na drevesu, Nemčija

125 Hiša Raduha - hišica na drevesu

126 Baumraum, hišica na drevesu

Hišice na drevesih so presegle svoj prvotni namen - otroški sanjski svet in postajajo vse bolj atraktivne oblike turističnih namestitev. Kombinacija Riklijevih zračnih hišic, krošenj dreves ob Vili Rikli ter čudovitega razgleda bo dodaten prostor za počitek v zdravem okolju ali prostor ustvarjanja.

8.5 TRENUTNO STANJE 495 490 488

486

< Zaka Veslaška promenada središče Bleda >

484 483 482

parkirišče zaščiten kostanjev drevored Vila Rikli

480

park

479

Vila Prešeren

478

K.O. BLED promenada ob jezeru

477

Blejsko jezero

čolnarna

zaščitena platana

K.O. ŽELEČE

1:500 območje obravnave glavna prometna povezava območja peš poti prometni dostop do vile peš dostop do vile vkopan del vile 127, 128, 129 fotografije makete obstoječega stanja vile

jezero

8.6 NOVO STANJE - URBANISTIČNA SITUACIJA povezava obstoječe in nove poti park - vila - paviljon gramoz

povezava obstoječe in nove poti park - hišice med krošnjami - vila

zeliščno-zelenjavni vrt ploščadi za posedanje lesen pod

gramoz

hišice med krošnjami

prenovljena Vila Rikli

nova pot skozi park, dostop z vzhoda gramoz

paviljon - kuhinja na prostem

+1.50

isni

rv v se

< Zaka

Veslaška promenada +4.20

1:500

dov

središče Bleda >

servisni vhod

zaščiten kostanjev drevored -0.80 -2.70 2

-0.02

glavni vhod

-1.00

-0.25 -2.10

-4.82

-5.80 -4.10

jski

j le

gra

Straža

Ble

-5.60

promenada ob jezeru Vila Prešeren s teraso

-7.00 čolnarna

Blejsko jezero

8.7 KONCEPT

1 PRISTOP K PRENOVI VILE 1 leto 1985 - Vila Rikli

2 leto 2015 - ruševina Vile Rikli 3 Pristop k obnovi ni repliciranje nečesa, kar je izginilo, ampak ohranjanje tistega, kar je ostalo. Ruševino se utrdi s sodobnimi materiali, ki jasno izražajo kontrast med starim in novim. Pomemembne elemente se sanira - če sanacija ni možna, se jih sodobno reinterpretira.

4 Znotraj saniranega in stabilnega oboda nastane nov, konstrukcijsko samostojen volumen, ki obenem podpira obod.

5 S krčenjem novega volumna nastane med novim in starim zunanji prostor znotraj vile. Celota zadiha, hkrati pa se z odmikom odpre pogled na dediščino od znotraj. 6 Severna fasada je najbolj degradirana in ogrožena. Zaščiti jo lahkoten podaljšek, katerega steklena fasada se nadaljuje v streho volumna znotraj in poveže staro z novim. Prosojnost podaljška omogoča gostom pogled na grad, mimoidočim pa ohranja pogled na dediščino.

7 Kletna etaža se razširi skrito pod terenom in se samo s stekleno južno stranico odpre proti Blejskemu jezeru.

1 POT PO VILI JE KOMBINACIJA VEDUT, ZGODOVINE IN SODOBNEGA

1 DOSTOP IN VHOD Nov dostop do vile in vhod sta na južni strani. Obiskovalcu se tako že takoj ob prihodu odpre pogled na najpomembnejšo, južno fasado stavbe. 2 VETROLOV Že v vetrolovu se začne potovanje med zgodovino in sodobnostjo. Skozi prosojni del vetrolova pogled privabi atrij med starim obodom na eni in novim volumnom na drugi strani.

3 VSTOP V STAVBO, POT PO STOPNIŠČU Ob vstopu v notranjost se prek zračnega dvovišinskega prostora najprej odpre pogled proti nebu. Ob nadaljevanju poti v nadstropje se izmenjaje odpirajo pogledi na star obod, atrij, ter na vrhu pogled proti cerkvi sv. Martina na severu.

4 SOBE Sobe so strnjen prikaz bistva prenove. Ohranjene stene z vidno opeko in obokan strop pritličja v ambient vnašajo toplino in domačnost, medtem ko na drugi strani čista ploskev nove stene ter steklena južna stranica dodajata sodobnost. Iz vsake sobe se odpre lep pogled proti jugu, na južno opečnato steno ter prek njenih odprtin proti jezeru. 5 PODALJŠEK V NADSTROPJU Ob koncu vzpona po stopnišču se skozi prosojen podaljšek ob severni fasadi odpre panoramski pogled na sosednji hrib s cerkvijo, nadaljevanje poti do sobe pa spremlja pogled na Blejski grad in zunanjost opečnate severne stene.

6 GANK, 7 KLET Gank, dostopen iz sob nadstropja ali od zunaj in kletna etaža ponujata veduto, ki na Bled privablja mnoge - jezero z otokom.

PARK Trenutno vila stoji na betonskem podstavku, stik med njo in parkom pa je prekinjen. S preoblikovanjem terena se park poveže z vilo in ponovno postane njen življenjski prostor. Željen rezultat je - namesto vile na podstavku - vila v parku. vila na podstavku

vila v parku

PAVILJON POD KOSTANJI 1

V duhu poudarka na zelenem se na lokaciji v čim večji meri ukine tudi promet. Trenutna parkirna mesta pod zaščitenim kostanjevim drevoredom postanejo nov zeleni prostor. Ta je namenjen spremljevalnemu programu, ki poleg gostov na lokacijo privabi tudi mimoidoče. 5

1 Velik pretok ljudi na promenadi ob jezeru in nova pot skozi park ustvarjata potrebo po nečem novem in zanimivem. 2 Prehoden odprt paviljon je na severu del poti skozi park, na jugu pa navezuje stik z jezerom in privablja mimoidoče. 3 Ribolov v neposredni bližini lokacije + zelenjavno-zeliščni vrtički v parku.

4 Paviljon je kuhinja na prostem in gostom ter javnosti nudi možnost samostojne priprave obroka. 4

5 Sveže pripravljen obrok iz prej ulovljenih/ nabranih lokalnih surovin spominja na način prehrane, ki ga je v svojem programu predpisoval Rikli.

HIŠICE MED KROŠNJAMI 1

1 Preprosta notranjost, oblikovna zasnova ter odprtost proti jezeru, svežemu zraku in soncu so spomin na Riklijeve zračne hišice. Dvig na podpore... - odmaknjenost, mir

... med krošnje dreves - skritost, hlad, šelestenje listja

Oblikovanje ovoja - zapiranje proti cesti in sosednji hiški - odpiranje proti vedutam

Izbira materialov - les ustvari naraven videz in toplino - polikarbonatne fasadne plošče Lexan v kombinaciji s svetlobo v temi iz hišic ustvarijo svetlobne instalacije med krošnjami Glede na izbiro materialov bi bile lahko hišice zasnovane po dveh različnih principih. Prvi princip bi bile prepišne neizolirane hišice, ki bi nudile nastanitev samo v toplejših mesecih. Bivanje v takih naravnih hišicah bi bila najbolj pristna izkušnja Riklijevih zdravilnih metod. Drugi princip, ki ga predstavljam v projektu, so električno ogrevane hišice izolirane z bombažno toplotno izolacijo. Na ta način se z uporabo okolju prijaznega materiala podaljša sezona bivanja v hišicah.

Notranjost je zasnovana fleksibilno in tako omogoča na majhni površini različne razporeditve za različne namene. 5b

Spanje 5a Ponoči se pokrivne deske dvignejo in zaprejo pogled z juga v hiško ter tako ustvarijo zasebnost med spanjem.

Sončna kopel 5b Čez dan se pokrivne deske spremenijo v ležalnike. Odpre se južna steklena stranica in hišica postane zasebna terasa za sončenje s pogledom na jezero.

promet, hrup

sosednja hišica

grad

otok Straža

5 Postelja je skrita v nadkonstrukciji in se odpre po potrebi - preostali čas je ta prostor na voljo drugim rabam.

Večerja pod zvezdami 5c Zvečer ena od plošč ponovno dobi funkcijo tal, druga pa se spremeni v mizico. Skozi strešno okno se odpre pogled na zvezdnato nebo.

panoramski hodnik s pogledom na grad hotelska soba komunikacijsko jedro galerija s pogledom na jezero in star obod hotelski sobi razgledna terasa (gank) z razglednim mostičkom NADSTROPJE

servisni pas + hodnik hotelska soba komunikacijsko jedro vhodni del - recepcija + lounge hotelski sobi atriji vhodna hotelska terasa s stopnišči PRITLIČJE

servisni pas + hodnik restavracijskega dela kuhinja + zajtrkovalnica, bar/ večnamenska dvorana komunikacijsko jedro recepcija servisni pas + hodnik spa dela hotelski spa atrij sončna terasa KLET

nov servisni dovoz nov peš dostop z vzhoda nova pot skozi park, paviljon, vrtički Vila Rikli dvig terena - zavetje za uporabnike terase hišice med krošnjami povezava obstoječe in nove poti peš dostop z zahoda CELOTA

8.8 PROGRAMSKA ZASNOVA Projekt zajema 3 programske sklope - mini butični hotel, hišice med krošnjami ter paviljon z vrtički. Vse troje je povezano v celoto s parkovno ureditvijo. Hotel nudi dvanajstim gostom 6 raznolikih sob. Vse sobe imajo zagotovljen zunanji prostor - sobe v pritličju imajo izhod na atrij, sobe v nadstropju pa na razgledne mostičke in gank ali na zasebno teraso. V pritličju je poleg servisnega pasu in dvovišinske recepcije še lounge z izhodom na atrij, zazelenjena zunanja vhodna terasa pa nudi lep ambient za druženje ob pogledu na jezero. V nadstropju je še panoramski hodnik z razgledom na grad, proti jezeru pa se obračata skupen notranji prostor ter gank. Kletna etaža nudi gostom dodaten program za še boljšo izkušnjo Riklija. Del kletne etaže je urejen v hotelski spa. V obstoječem kletnem delu z obokanim stropom je bazen s termalno vodo, poleg pa še manjši kneipp bazen. Vzdolž južne steklene stranice so trije zaprti volumni, ki nudijo masažo ter dve vrsti savne. Med njimi sta ležalna ploščad za ohladitev ter prehoden pas prodnikov. Proste površine so namenjene počitku na ležalnikih. Zazelenjen atrij je namenjen sprostitvi na svežem zraku, v intimnem ambientu, hkrati pa zagotavlja dodatno naravno osvetlitev prostora. Terasa ob južni stranici kletne etaže je namenjena blagodejnim sončnim kopelim. V drugem delu kleti je hotelska restavracija. Zjutraj deluje kot zajtrkovalnica za goste, čez dan pa kot manjši bar. Za potrebe konferenc/ delavnic na teme atmosferskega zdravljenja in podobnega ta prostor dobi funkcijo večnamenske dvorane. Tudi v tem delu je možen izhod na teraso. Pas s skupnimi sanitarijami, prostori za zaposlene in ostalimi servisnimi prostori je, tako kot v pritličju, v vkopanem severnem delu objekta. Zahodno od vile parkovna pot vodi do treh hišic med krošnjami dreves. Hišice poleti in v ostalih toplejših mesecih nudijo še dodatnih 6 (3x2) namestitev. Vsaka hišica ima dve terasi, večjo na polovici vzpona in manjšo, ki je dostopna iz hišice. Vzpon do hišice je zasnovan tako, da se gostu na vrhu odpre pogled na grad. Interier hišic je zasnovan fleksibilno in omogoča postavitev za spanje, sončenje ali uporabo mize. Vsaka hišica ima tudi manjšo funkcionalno kopalnico. Vzhodno od vile stoji prehoden paviljon namenjen gostom ter javnosti. Jezero nudi ulov rib, vrtovi v tem delu parka pa svežo zelenjavo in zelišča. Zato je v paviljonu kuhinja na prostem, kjer si uporabniki lahko pripravijo svež obrok iz lokalnih sestavin. Program je dobra spodbuda za druženje, skupno učenje in pripravo zdravih jedi, katere je v svojem zdraviliškem programu poudarjal tudi Arnold Rikli. Preostale parkovne površine so proste, s kotički za posedanje. Koncept predvideva kot uporabnika sodobnega ozaveščenega turista, kar pomeni, da gost prispe na lokacijo z uporabo javnega transporta, s kolesom, peš... Zato se parkirišče pod zaščitenim kostanjevim drevoredom, ki ga na lokaciji sicer predvideva OPPN, ukine in nameni zelenim površinam. Do hotela je zagotovljen servisni in intervencijski dostop, potrebne prevoze gostov pa opravlja temu namenjeno hotelsko vozilo.

PROGRAMSKE SHEME VILE RIKLI

KLET 560 m2 + 93,3 m2 komunikacijsko jedro

14,7 m2

servis + hodnik

68,2 m2

recepcija

26,1 m2

zajtrkovalnica, bar + kuhinja/ večnamenska dvorana

160,0 m2

hotelski spa

298,8 m2

atrij

11,3 m2

terasa

82,0 m2

PRITLIČJE 210,9 m2 + 355,9 m2 komunikacijsko jedro

18,3 m2

servis

64,7 m2

recepcija + lounge

39,8 m2

hotelske sobe

88,1 m2

atriji

49,2 m2

zelena vhodna terasa s stopnišči

306,7 m2

NADSTROPJE 148,6 m2 + 43,1 m2 komunikacijsko jedro

11,0 m2

galerija

8,9 m2

panoramski hodnik

38,1 m2

hotelske sobe z zunanjim prostorom

90,6 m2 +15,3m2

razgledna terasa in mostiček

27,8 m2

8.9 KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA VILE RIKLI DEL STAVBE NAD TERENOM Konstrukcijska zasnova objekta temelji na ohranjanju obstoječega v čim večji meri ter inovativni reinterpretaciji pomembnih arhitekturnih elementov, ki stavbo definirajo, a jih ni več možno sanirati. Za namen novega programa je znotraj starega oboda zasnovan nov volumen, ki je konstrukcijsko karseda samostojen, hkrati pa podpira stari del. Novi konstrukcijski elementi se jasno ločijo od starih v sodobnih materialih in izvedbi. Prvi korak pri sanaciji dela stavbe nad zemljo je preboj severne stene ter odstranitev nekaterih elementov, ki jih ni možno več sanirati. Preostali obod se očisti, osuši in utrdi z injektiranjem. Močno porušeni deli sten se dopolnijo, zunanje ploskve južne, vzhodne in zahodne stene se na koncu zaščitijo z ometom. Za utrditev opečnega oboda se izvedejo nove vertikalne AB vezi dimenzij 30x30 cm, ki se jih poveže z jekleno zidno vezjo in pozneje sidra v nove nosilne AB stene debeline 30 cm. Dodatni vertikalni nosilni elementi so še jašek dvigala ter jekleni profili HEM 200, horizontalno povezani s profili IPE 200. Slednji nosijo medetažno konstrukcijo. V vzhodnem delu se izvede nova medetažna AB plošča debeline 20 cm, v zahodnem delu pa se ohrani pet od osmih polj obokanega opečnega stropa, ki se ga utrdi z 8 cm plastjo sovprežnega estriha. Proti jugu se oboke skrajša v namen odmika od južne stene. V nivoju nadstropja se v liniji nekdanjega stopnišča ob severni fasadi izvede podaljšek proti severu. Tako nastane prosojen panoramski koridor namenjen komunikaciji in zaščiti obstoječe severne fasade. Vertikalni jekleni profili IPE 200, ki se nadaljujejo v strešno konstrukcijo, so postavljeni v rasterju z maksimalno osno razdaljo 1,58 m. Največji razpon, ki ga premoščajo strešni nosilci, je ca. 7 m. Prej lesena konstrukcija ganka, ki je značilen element Vile Rikli, je reinterpretirana s kombinacijo jeklenih nosilnih ter pločevinastih okrasnih elementov. Zasnova konstrukcijskih elementov, predvsem odnosi med novim in starim, omogoča zasnovo in izvedbo detajlov (npr. osvetlitev), ki doprinesejo k ambientu interierja.

1 trenutno stanje

8 celota - nosilci lahke strehe se naslanjajo na horizontalne profile IPE 200 novega volumna ter na reinterpretirano kovinsko konstrukcijo ganka - gank: vertikalni škatlasti debelostenski profili 10/10 cm, 2x vzdolžni IPE 160 + prečni IPE 80

2 preboj severne stene

7 severni podaljšek in nova strešna konstrukcija

- del najbolj poškodovane severne stene se odstrani v namen nove vertikalne povezave - odstrani se tudi dotrajana lesena konstrukcija ganka

- podaljšek AB plošče nadstropja z rahlim odmikom od severne stene za vizualni učinek - vertikalni nosilci IPE 200 - strešni nosilci IPE 200, naklon 5°

3 utrditev opečnega oboda

6 nova konstrukcija nadstropja

- vertikalne AB vezi 30x30 cm - povezava z jekleno zidno vezjo po obodu - AB venec, 20-30 cm, sidran v obstoječ obod

- AB stene, 30 cm - vertikalni nosilci HEM 200 - horizontalni nosilci IPE 200 - AB jašek dvigala - nekaj nosilnosti prevzame tudi obstoječa vmesna stena, katere odprtina se zapolni

4 nov, konstrukcijsko samostojen volumen

5 nova konstrukcija pritličja

- AB stene, 30 cm - fiksiranje vertikalnih vezi v nove stene s perfo sidri, za dodatno stabilnost

- AB stene, 30 cm - vertikalni nosilci HEM 200 - horizontalni nosilci IPE 200 - AB jašek dvigala - nova AB medetažna plošča, 20 cm - saniran in prilagojen obokan strop, utrjen s plastjo sovprežnega estriha - severno širitev vkopanega dela

ŠIRITEV VKOPANEGA PRITLIČJA IN KLETNE ETAŽE

5 nova medetažna konstrukcija AB plošča debeline 20 cm

Obstoječo strukturo nad terenom se pred širitvijo vkopanega dela pritličja in kletne etaže primerno utrdi. Vsa nadaljnja dela za namen širjenja se izvaja z lahko gradbeno mehanizacijo. Tako preprečimo možne dodatne poškodbe stare strukture. Prvi korak pri postopku širjenja vkopanega pritličja in podkletitve je zaščita gradbene jame na severu. Približno 3,5 m od obstoječe vkopane stene pritličja se izvede pilotiranje z AB piloti premera 70 cm, do nivoja tal predvidene kletne etaže. Pilotno steno se po potrebi sidra v zemljino. Tako izvedena stena ščiti pred posutjem brežine. Sledi odkop terena na severu, nastali prostor pa omogoča tudi sanacijo zunanjega dela severne opečne stene. Naslednji korak je utrditev in podpora obstoječih temeljev. Le ta se izvede z vrtanjem AB pilotov premera 70 cm pod naklonom v zemljino. Ko so temelji podprti, sledi izkop gradbene jame do kote - 4.80 m. Odkop terena na jugu, vzhodu in zahodu je možen brez pilotiranja, saj lokacija v teh smereh nima prostorskih omejitev. Drevesa, ki jih je zaradi odkopa terena na jugu treba odstraniti, se nadomestijo.

1 gradbena jama AB piloti premera 70 cm, po potrebi sidrani v zemljino

4 nova nosilna konstrukcija razširjene kleti in pritličja

Širitev kletne etaže je predvidena v obsegu površine sedanjega podstavka vile ter v liniji dodatnega vkopanega dela pritličja na severu. Izvede se nova temeljna plošča debeline 30 cm. Na delih, kjer sta predvidena bazena, je plošča poglobljena za 0,6 m, oziroma 1,2 m. Obstoječi konstrukciji v kleti - stene debeline 78 in 108 cm ter strop, ki ga tvorijo 4 kapasti oboki - se dodajo nove nosilne AB stene. Obodni zid je debeline 25/30 cm in izoliran s hidroizolacijo ter XPS izolacijo. Notranje nosilne stene so debeline 30 cm, v servisnem pasu na severu pa 20 cm. Na mestu predvidenega atrija so nosilni vertikalni jekleni profili HEM 200. Prenosu obtežb obstoječih opečnih zidov, novih AB sten in nosilcev nad terenom ter medetažne plošče so namenjeni AB nosilci pod medetažno ploščo ter stebra 30/60 cm in 30/30 cm. Nosilci so dimenzij 130/50 cm, 60/50 cm, 70/50 ter 30/40 cm. Nova medetažna konstrukcija - AB plošča debeline 20 cm - delno zapolni praznine med obstoječimi pasovnimi temelji. Stropna plošča v delu kleti, ki ni pod obstoječim objektom, je hkrati strešna konstrukcija tega dela kleti. V namen zazelenitve prostora pred vilo je plošča glede na preostali del medetažne konstrukcije spuščena 80 cm nižje.

2 podpora obstoječih temeljev pred podkletitvijo AB piloti premera 70 cm pod naklonom

3 nova temeljna plošča

8.10 TEHNIČNO POROČILO 1:250

SHEMA POŽARNEGA NAČRTA - IZHODI

tloris kleti

SPLOŠNA IN POŽARNA VARNOST Idejna zasnova objekta sledi določilom Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS 31/2004) in smernicam TSG-1-001: Požarna varnost v stavbah. Obstoječi del objekta je opečnate konstrukcije, od zunaj prekrite z ometom. Ostanki lesene strešne konstrukcije se odstranijo, strešna konstrukcija se v celoti nadomesti z jekleno. Novi deli stavbe so grajeni v betonu, jeklu in steklu. Lesena konstrukcija ganka se nadomesti z jekleno, okrasni elementi ganka pa s pločevinastimi. Vsi novi materiali so negorljivi. V kletni etaži je izpust dima in toplote predviden prek atrija, ki se vertikalno odpira na vhodno teraso vile, možno pa je odpreti tudi večino južne steklene stranice. Vsi volumni nad terenom so zasnovani tako, da jih je mogoče odpreti in s tem zagotoviti zadosten odvod dima in toplote. V hotelu in hotelskem spa-ju je predvidena namestitev protipožarnega šprinkler sistema, gasilnih aparatov za začetno gašenje, zasilne razsvetljave ter sistema za javljanje požara. Dostop intervencijskim vozilom je omogočen s severa - Veslaška promenada ter servisni dovoz do objekta in z juga - javna pot ob jezeru. V kleti je prek južne stranice zagotovljen umik direktno na prosto, v pritličju so predvideni umiki prek recepcije ali servisnega vhoda na prosto, v nadstropju pa je v nekaterih primerih mogoč umik prek ganka, v drugih pa prek osrednjega stopnišča in pritličja na prosto. Dolžina evakuacijske poti v nobenem primeru ne presega 35 m. ENERGETSKA ZASNOVA

tloris pritličja

Ker je objekt zaščiten kot spomenik lokalnega pomena, ni možna popolna energetska sanacija obstoječega opečnega oboda. Ta sicer že s svojo debelino zagotavlja nekaj toplotne izoliranosti. Novograjeni deli stavbe zagotavljajo energetsko učinkovitost. V objektu je predvideno naravno prezračevanje ali mehansko, kjer naravno ni mogoče. Dvojni ovoj na jugu zagotavlja senčenje brez dodatnih elementov, saj obstoječi perforirani zunanji obod preprečuje direkten vpad svetlobe na nov volumen znotraj. Dvojna fasada na severu zagotavlja dodatno toplotno zaščito. Možna je tudi izraba alternativnih virov energije, npr. črpanje jezerske vode za izplakovanje stranišč ter zalivanje vrtov v parku. ZAGOTAVLJANJE NEOVIRANEGA DOSTOPA Projekt v večini zagotavlja dostopnost tudi funkcionalno oviranim osebam. Iz pritličja hotela je z dvigalom zagotovljen neoviran dostop do kleti ter do nadstropja. Vse etaže in dostopi navzen so zasnovani tako, da omogočajo neovirano uporabo zunanjih površin hotela. Celoten park je urejen s potmi, ki manjše višinske razlike premagujejo s klančinami. Paviljon kuhinje na prostem je dostopen s severa, z nove poti pod drevoredom, njegova notranjost pa omogoča neovirano gibanje ter izhod na teraso na jugu. Hišice med krošnjami so zaradi svoje narave in varnosti uporabnikov namenjene le gibalno neoviranim.

tloris nadstropja

obstoječa opeka

obstoječ kamen zunanje stopnišče

beton nova konstrukcija

pocinkana pločevina streha

les objekti parka

kovina, barvana sivo-rjavo ograja stopnišča, novi elementi fasad

poliran/ brušen beton, epoksi interier

8.11 MATERIALI Ohrani se opečnat obod, katerega izpostavljene zunanje površine se zaščiti z ometom. Vrh oboda je povezan z AB vencem. Konstrukcija ganka je reinterpretirana v jeklu. Kamnito stopnišče se ohrani, ograja stopnišča pa se dopolni v sivo-rjavi barvani pločevini. Leseno ograjo in okrasje ganka prav tako nadomesti tanka pločevina. V enakem materialu se izvedejo tudi akcenti na fasadah - okviri nekaterih prehodnih odprtin, vrata ter mostovži, ki povezujejo gank in sobi v nadstropju. Streha je delno steklena, delno pa izvedena v pocinkani pločevini sivih odtenkov. V interierju se prepletajo opeka, jeklo, mlečno steklo ter beton različnih obdelav, glede na funkcijo. Objekti parka so izvedeni v lesu različnih obdelav, steklu ter polikarbonatnih fasadnih ploščah.

8.12 ZASNOVA FASAD VILE RIKLI Zunanja podoba stavbe je največkrat tista, na katero se odzivajo uporabniki prostora, v katerem stoji. Zato projekt posveča posebno pozornost pristopu k obnovi fasad. Dva glavna možna principa predstavljam na primeru javnosti najbolj izpostavljene in za dediščino najbolj pomembne južne fasade.

1:250

južna fasada varianta 1: vidna opeka

Prvi princip temelji na ohranjanju ruševine v trenutni podobi. Opravljeni bi bili nujni konstrukcijski posegi za namene sanacije ter integracije novogradnje, v sam videz ovoja pa bi se posegalo v čim manjši meri. Ohranili bi se torej zidovi z vidno opeko ter lepo vidnimi opečnimi oboki nad odprtinami. Večja površina ohranjenega ometa na južni ter vzhodni fasadi bi nakazovala na stanje stavbe, ko je bila opeka še zaščitena. Lesena konstrukcija ganka in leseni okrasni elementi pročelja so bistveni za to in mnoge ostale blejske vile 19. stoletja. Kljub močni preperelosti lesa bi bilo zato pri tem pristopu smiselno ohraniti materialnost ter podobo tega dela stavbe. Elementi potrebni zamenjave bi se nadomestili v enakem materialu in obliki. Tako surova in groba končna podoba bi najbolj iskreno pripovedovala zgodbo dediščine ter opominjala na konservatorsko problematiko ter posledice neukrepanja, oziroma zanemarjanja dediščine. (varianta 1) Naloga v glavnem temelji prav na razmisleku o problematiki ohranjanja dediščine in želji, da bi končna rešitev to problematiko jasno izražala. Kljub temu pa je potrebno upoštevati tudi druge vidike. Stavba mora biti v celoti funkcionalna, prilagojena novi rabi ter zaščitena pred nadaljnjim propadanjem. Obenem se je potrebno vprašati tudi, kaj bi si želeli videti domačini ter ostali uporabniki tega prostora. Bi bili zadovoljni, če bi bil rezultat obnove skoraj enak ruševini, katere podobe že dolgo ne odobravajo in želijo, da se obnovi? Vila v končni fazi stoji na eni najbolj eminentnih ter frekventnih lokacij Bleda in je pomembna veduta v prostoru. Z mislijo na vse to je s sodobnimi pristopi in materiali zasnovana končna zunanja podoba stavbe.

1:250

južna fasada varianta 2a: ometana fasada + kovinski okvir

Zunanje ploskve oboda se očisti ostankov ometa in se jih zaščiti z novim, nevtralnim ometom. Zunanja ploskev severne fasade ostane izpostavljena, a je zaščitena znotraj novega steklenega podaljška. Notranje ploskve oboda ohranijo trenutni videz gole opeke. Ohranijo se ostanki kamnitih okrasnih elementov okrog odprtin. Propadlo stavbno pohištvo se odstrani, odprtine pa se zaprejo s čistimi steklenimi ploskvami, oziroma ponekod ostanejo odprte. Kamnit del ograje se ohrani, manjkajoče dele pa se nadomesti v sivo-rjavi pločevini. Dotrajana lesena konstrukcija ganka ni več funckionalna in v realnosti ne bi vzdržala prenove. Zato se jo kljub temu, da še obstaja, nadomesti v novem materialu - jeklu. Prva misel pri tem posegu je pustiti nov jeklen konstrukcijski okvir tak kot je - samo ortogonalen okvir. (varianta 2a) A kot omenjeno že prej, prav to leseno pročelje je nekakšno bistvo fasade. Poleg značilnosti obdobja, v katerem je vila nastala, izraža tudi svojega lastnika Arnolda Riklija in njegovo švicarsko poreklo. Zato se ti leseni elementi nadomestijo z masko, izrezano iz tanke pločevine, ki deluje kot neke vrste projekcija spomina Vile Rikli na novo fasado.

1:250

južna fasada varianta 2b: ometana fasada + kovinski okvir + okrasna maska

Mimoidočim je tako od daleč vidna čista obnovljena fasada, katere pročelje izgleda kot originalno leseno. A gostom, ki prenovljeno stavbo izkusijo od blizu ter tudi od znotraj, se razkrije celotna zgodba dediščine - raba sodobnih materialov pri prenovi ter kombinacija starih opečnih sten ter sodobnega v notranjosti. (varianta 2b)

9 GRAFIČNE PRILOGE - VILA RIKLI ureditvena situacija

1:250

tloris kleti tloris pritličja tloris nadstropja tloris ostrešja tloris strehe

1:100 1:100 1:100 1:100 1:100

prerez A - A prerez B - B prerez C - C

1:100 1:100 1:100

južna fasada severna fasada zahodna fasada vzhodna fasada

1:100 1:100 1:100 1:100

fasadni pas

1:20

UREDITVENA SITUACIJA 1:250

SRYH]DYD REVWRMHÄ&#x20AC;H LQ QRYH SRWL park - vila - paviljon gramoz

hiÅ¡ice med kroÅ¡njami

SRYH]DYD REVWRMHÄ&#x20AC;H LQ QRYH SRWL park - hiÅ¡ice med kroÅ¡njami - vila

prenovljena Vila Rikli

paviljon - kuhinja na prostem

nova pot skozi park, dostop z vzhoda gramoz

gramoz

nov servisni dovoz

+1.50

YNRSDQ GHO SULWOLÄ&#x20AC;MD

servisni vhod

]DÃ¥Ä&#x20AC;LWHQ NRVWDQMHY GUHYRUHG

REUDÄ&#x20AC;DOLÃ¥Ä&#x20AC;H REVWRMHÄ&#x20AC; GRVWRS ] ]DKRGD

NODQÄ&#x20AC;LQD

-0.80

Blejski grad

0.00

+4.65 (+5.45)

dostop do vile

+2.20 (+3.00)

nov dostop z vzhoda

glavni vhod

NODQÄ&#x20AC;LQD

-1.00

klopi pod kostanji

NODQÄ&#x20AC;LQD

-2.70

482.10 m n.v.

]HOHQMDYQR ]HOLÃ¥Ä&#x20AC;QL YUW OHVHQH SORÃ¥Ä&#x20AC;DGL ]D SRVHGDQMH ozelenjena vhodna terasa

jezero, otok

MH]HUR 6WUDÃ§D

-0.98 (+0.02)

-0.25

-2.10

NODQÄ&#x20AC;LQD

VRQÄ&#x20AC;QD WHUDVD bruÅ¡en beton, prodniki

terasa lesen pod

-4.82

REVWRMHÄ&#x20AC;H VWRSQLÃ¥Ä&#x20AC;H dostop z zahoda -4.10

dvignjen ozelenjen teren - zavetje terase -5.80

-5.60

=DND SURPHQDGD RE MH]HUX VUHGLÃ¥Ä&#x20AC;H %OHGD !

Blejsko jezero -7.00

TLORIS KLETI 1:100

K10

K11 K12

2 2â&#x20AC;&#x2122;

K1 K13 KZ1 -4.82

K17

K15 -4.80 K14 -4.80

C K16

560,0 m2 + 93,3 m2

K1 K2 K3 K4 K5 K6 K7 K8 K9 K10 K11 K12 K13 K14 K15 K16 K17 K18 K19 K20 K21 K22 K23 K24 K25

KOMUNIKACIJSKO JEDRO SERVIS, bruÅ¡en beton, epoksi HODNIK 1, bruÅ¡en beton, epoksi STROJNICA, bruÅ¡en beton, epoksi 6$1,7$5,-( Ã¦ SROLUDQ EHWRQ HSRNVL 6$1,7$5,-( 0 SROLUDQ EHWRQ HSRNVL 6$1,7$5,-( ,19$/,', SROLUDQ EHWRQ HSRNVL PROSTOR ZA ZAPOSLENE, bruÅ¡en beton, epoksi 6$1,7$5,-( =$326/(1, SROLUDQ EHWRQ HSRNVL +/$',/1,&$ SROLUDQ EHWRQ HSRNVL 6+5$0%$ SROLUDQ EHWRQ HSRNVL +2'1,. VHUYLVQR GYLJDOR EUXÃ¥HQ EHWRQ HSRNVL .8+,1-$ SROLUDQ EHWRQ HSRNVL ZAJTRKOVALNICA, BAR / DVORANA, bruÅ¡en beton, epoksi RECEPCIJA, bruÅ¡en beton, epoksi SHRAMBA SPA-JA, bruÅ¡en beton, epoksi *$5'(52%( SROLUDQ EHWRQ HSRNVL *$5'(52%( SROLUDQ EHWRQ HSRNVL 6$1,7$5,-( SROLUDQ EHWRQ HSRNVL 35267( 3295Ã¤,1( +27(/6.(*$ 63$ -$ SROLUDQ EHWRQ HSRNVL SDV SURGQLNRY SAVNE, smrekov pod 0$6$Ã¦$ VPUHNRY SRG 2*5(9$1$ 3/2Ã¤Ã¿$' =$ 32Ã¿,7(. EUXÃ¥HQ EHWRQ HSRNVL %$=(1 SROLUDQ EHWRQ HSRNVL KNEIPP BAZEN, prodniki

KZ1 KZ2

$75,- SURGQLNL ]D]HOHQLWHY 621Ã¿1$ 7(5$6$ EUXÃ¥HQ EHWRQ SURGQLNL

12,7 m2 2,0 m2 11,6 m2 7,7 m2 5,1 m2 5,1 m2 3,5 m2 11,3 m2 2,9 m2 3,5 m2 4,3 m2 13,2 m2 32,3 m2 119,9 m2 24,2 m2 1,9 m2 14,6 m2 12,9 m2 10,6 m2 180,4 m2 11,7 m2 6,7 m2 4,0 m2 47,3 m2 10,6 m2 11,3 m2 82,0 m2

C 3â&#x20AC;&#x2122;

K25 -6.00

K18

3 K26

K19

-5.40

-4.80

K20

4â&#x20AC;&#x2122; K21

K24

K22

K23

5â&#x20AC;&#x2122;

KZ2 -4.82 477.3 m n.v.

7/25,6 35,7/,Ã¿-$ 210,9 m2 + 355,9 m2

1 -2.13 P6

P10

P12

P11

P13

-0.02

2 2â&#x20AC;&#x2122; P14

P15

P16

-4.82

P1 P2 P3 P4 P5 P6 P7 P8 P9 P10 P11 P12 P13 P14 P15 P16

KOMUNIKACIJSKO JEDRO SERVIS, bruÅ¡en beton, epoksi VETROLOV, bruÅ¡en beton, epoksi RECEPCIJA, LOUNGE, bruÅ¡en beton, epoksi HODNIK 1, bruÅ¡en beton, epoksi PROSTOR ZA SOBARICE, bruÅ¡en beton, epoksi 6$1,7$5,-( Ã¦ SROLUDQ EHWRQ HSRNVL 6$1,7$5,-( 0 SROLUDQ EHWRQ HSRNVL 6$1,7$5,-( ,19$/,', SROLUDQ EHWRQ HSRNVL PROSTOR ZA ZAPOSLENE, bruÅ¡en beton, epoksi HODNIK 2, bruÅ¡en beton, epoksi 6$1,7$5,-( =$326/(1, SROLUDQ EHWRQ HSRNVL 6(59,6 '267$9$ 60(7, SROLUDQ EHWRQ HSRNVL +27(/6.$ 62%$ EUXÃ¥HQ EHWRQ NRSDOQLFD SROLUDQ EHWRQ HSRNVL +27(/6.$ 62%$ EUXÃ¥HQ EHWRQ NRSDOQLFD SROLUDQ EHWRQ HSRNVL +27(/6.$ 62%$ EUXÃ¥HQ EHWRQ NRSDOQLFD SROLUDQ EHWRQ HSRNVL

PZ1 PZ2 PZ3 PZ4 PZ5 PZ6

9+2'1$ 7(5$6$ NUWDÄ&#x20AC;HQ EHWRQ JUDPR] ]D]HOHQLWHY $75,- SURGHF ]D]HOHQLWHY $75,- SURGHF ]D]HOHQLWHY $75,- SURGHF ]D]HOHQLWHY 9=+2'12 67231,Ã¤Ã¿( 6(59,6 NDPHQ =$+2'12 67231,Ã¤Ã¿( 6(59,6 NDPHQ

16,6 m2 1,7 m2 3,5 m2 36,3 m2 11,6 m2 7,7 m2 5,1 m2 5,1 m2 3,5 m2 5,2 m2 5,8 m2 4,9 m2 15,8 m2 31,7 m2 23,3 m2 33,1 m2 271,9 m2 24,1 m2 3,9 m2 21,2 m2 17,1 m2 17,7 m2

P4 0.00

3â&#x20AC;&#x2122;

-0.02

-0.02 PZ1

PZ2

PZ3

3 PZ6

PZ5 -0.02 482.10 m n.v. PZ4

TLORIS NADSTROPJA 1:100

N3 +4.65

2 N4

2â&#x20AC;&#x2122;

139,3 m2 + 43,1 m2

N1 N2 N3 N4 N5 N6

DVIGALO GALERIJA, bruÅ¡en beton, epoksi PANORAMSKI HODNIK, bruÅ¡en beton, epoksi HOTELSKA SOBA 1, bruÅ¡en beton (kopalnica poliran beton), epoksi HOTELSKA SOBA 2, bruÅ¡en beton (kopalnica poliran beton), epoksi HOTELSKA SOBA 3, bruÅ¡en beton (kopalnica poliran beton), epoksi

2,3 m2 8,9 m2 38,1 m2 32,4 m2 23,7 m2 34,5 m2

NZ1 NZ2 NZ3 NZ4 NZ5

026729Ã¦ 62%( SRKRGQD SORÄ&#x20AC;HYLQD VLYR UMDYD

TERASA SOBE 3, poliran beton 5$=*/('1, 026729Ã¦ SRKRGQD SORÄ&#x20AC;HYLQD VLYR UMDYD

5$=*/('1$ 7(5$6$ SRKRGQD SORÄ&#x20AC;HYLQD VLYR UMDYD

3,0 m2 3,7 m2 8,6 m2 2,9 m2 24,9 m2

+3.10

0.00

NZ3

3â&#x20AC;&#x2122; NZ1

NZ2

- 0.02

NZ4

3 +2.71

+2.71 NZ5 +4.63

TLORIS OSTREŠJA 1:100

IPE 200 vertikalni

2 2’

strešni IPE 200 prečni

IPE 200 vzdolžni

3’

AB venec

3 10/10 vertikalni debelostenski profili

IPE 160

TLORIS STREHE 1:100 S1 S2 S3 S4

139,3 m2 + 43,1 m2

NADSTREŠEK, pocinkana pločevina (siva) POKRIVNO STEKLO, kaljeno STREHA VOLUMNA, pocinkana pločevina (siva) STREHA PODALJŠKA, kaljeno in termopan steklo

77,0 m2 59,0 m2 165,7 m2 39,8 m2

A +8.57 S4

5°

+9.66

PREREZ A - A 1:100

3’

2’

+8.21

+4.65

+3.55 +3.10 +2.85 +1.55

482.10 m n.v.

-0.02

±0.00

-0.80

-1.60

-2.13 -2.38

-4.10 -4.82

-4.80

-5.60

PREREZ B - B 1:100

3’

2’

+8.38

+8.21

+4.65

+3.55

+3.86

+3.25

482.10 m n.v.

±0.00

-0.02 -0.80

-1.60

-4.10 -4.80

-4.82 -5.60

-5.40 -6.00

PREREZ C - C 1:100

+8.38

+4.65

+3.86

Âą0.00

-0.02 (482.10 m n.v.)

-0.02

-0.80

-1.60

-4.80

-4.82

-6.00

JUĹ˝NA FASADA 1:100

+9.70 +9.02

Âą0.00 -0.25

-4.10 -4.82

SEVERNA FASADA 1:100

+9.70

+8.32 +8.12

+8.32

ZAHODNA FASADA 1:100

+9.70 +9.02

Âą0.00 -0.25

-4.82

VZHODNA FASADA 1:100

+9.70 +9.02

Âą0.00 -0.25

-4.82

+3.86

AB nosilec 50x110 cm

+4.29

+4.09

+4.65

+8.21 +4.29

+4.09

+4.65

-5.58

-1.60

-5.26

-4.96

-4.80

-0.36

-0.16

Â±0.00

-1.60

-0.36

-0.16

-1.60 Â±0.00

-0.36

-0.16

Â±0.00

+4.29

+4.09

+4.65

$% 3267(/-,&$ XWUGLWHY RSHÄ&#x20AC;QHJD ]LGX QD PHVWX NMHU VH YHÃ§H QRYD $% SORÃ¥Ä&#x20AC;D

62935(Ã¦1, (675,+ VLGUDQ Y REVWRMHÄ&#x20AC; RSHÄ&#x20AC;QL ]LG LQ Y REVWRMHÄ&#x20AC; RERNDQ VWURS

+8.21

+8.57

+3.25

+3.55

+3.25

+3.55

+3.25

126,/1$ .216758.&,-$ 129(*$ '(/$ YHUWLNDOQL +(0 KRUL]RQWDOQL ,3(

+3.55

2%672-(Ã¿ 23(Ã¿1, =,' FP XWUMHQ ] $% ]LGQR YH]MR FP

-(./(1$ 9(= 32 2%2'8 =$ '2'$712 875',7(9 SULWUMHQD Y ]LG ] ]DQNDPL QD P ]DLQMHNWLUDQ XWRU

129, $% 9(1(& FP VLGUDQ Y REVWRMHÄ&#x20AC; RSHÄ&#x20AC;QL ]LG SHUIR VLGUD

67,. 67(./(1( 675(+( ,1 67(./(1( )$6$'( PDVND V WRSORWQR LQ KLGURL]RODFLMR WHVQLOD RGNDSQL SURÃ&#x20AC;O

7 7/$ 9.23$1( ./(7, SROLUDQ EHWRQ ] YJUDMHQLP WDOQLP JUHWMHP HSRNVL ORÄ&#x20AC;LOQL VORM WRSORWQD LQ ]YRÄ&#x20AC;QD L]RODFLMD WHPHOMQD $% SORÃ¥Ä&#x20AC;D WRSORWQD L]RODFLMD ;36 hidroizolacija SRGORÃ§QL EHWRQ XWUMHQR JUDPR]QR QDVXWMH F2 ]HPOMD

7 0('(7$Ã¦1$ .216758.&,-$ ./(7 35,7/,Ã¿-( SROLUDQ EHWRQ ] YJUDMHQLP WDOQLP JUHWMHP HSRNVL ORÄ&#x20AC;LOQL VORM WRSORWQD LQ ]YRÄ&#x20AC;QD L]RODFLMD QRVLOQD $% SORÃ¥Ä&#x20AC;D VSXÃ¥Ä&#x20AC;HQ VWURS

FP FP

FP FP FP

FP FP

3( FP FP FP

) 67(./(1$ )$6$'$ QRVLOQD NRQVWUXNFLMD VHNXQGDUQL QRVLOFL Ã¥NDWODVW MHNOHQ SURÃ&#x20AC;O GYRVORMQD WHUPRSDQ ]DVWHNOLWHY NDOMHQR VWHNOR ) 67(1$ 3527, 7(5(18 QRVLOQD $% VWHQD hidroizolacija WRSORWQD L]RODFLMD ;36 Ã&#x20AC;OWUDFLMVND WNDQLQD SLORWQD $% VWHQD ]DVXWMH ]HPOMD

FP FP

,3(

7 129$ 0('(7$Ã¦1$ .216758.&,-$ EUXÃ¥HQ EHWRQ ] YJUDMHQLP WDOQLP JUHWMHP HSRNVL ORÄ&#x20AC;LOQL VORM WRSORWQD LQ ]YRÄ&#x20AC;QD L]RODFLMD QRVLOQD $% SORÃ¥Ä&#x20AC;D

7 2%672-(Ã¿$ 0('(7$Ã¦1$ .216758.&,-$ VRYSUHÃ§QL HVWULK ]D XWUGLWHY RSHÄ&#x20AC;QHJD VWURSD ]DNOMXÄ&#x20AC;QL VORM EUXÃ¥HQ EHWRQ ] YJUDMHQLP WDOQLP JUHWMHP HSRNVL

ORÄ&#x20AC;LOQL VORM SOLWYL RSHÄ&#x20AC;QL RERNL polnilo QRVLOQD PHGHWDÃ§QD NRQVWUXNFLMD

6 67(./(1$ 675(+$ NDOMHQR VWHNOR FP GYRVORMQD WHUPRSDQ ]DVWHNOLWHY FP VHNXQGDUQL QRVLOFL Ã¥NDWODVW MHNOHQ SURÃ&#x20AC;O FP QRVLOQD VWUHÃ¥QD NRQVUXNFLMD ,3( QDNORQ Â&#x192;

6 3/2Ã¿(9,1$67$ 675(+$ VWUHÃ¥QD NULWLQD SRFLQNDQD SORÄ&#x20AC;HYLQD VWUHÃ¥QD OHSHQND GHVNH FP NRQWUD OHWYH FP YVDNLK P OHWYH WRSORWQD L]RODFLMD FP QRVLOQD VWUHÃ¥QD NRQVWUXNFLMD ,3( QDNORQ Â&#x192; WRSORWQD L]RODFLMD PHG QRVLOFL FP SRNULYQD NDSD RGWRND RGWRN ] PLQLPDOQR WRSORWQR L]RODFLMR VSHOMDQ parna ovira Y ]LGX GR PHGHWDÃ§QH SORÃ¥Ä&#x20AC;H LQ QDY]YHQ Y QRWUDQMD REORJD PDYÄ&#x20AC;QRNDUWRQVND SORÃ¥Ä&#x20AC;D [ FP SHVNRORYH 6.5,7, 723/, Ã¦/(% = 1275$1-,0 2'72.20 SRFLQNDQD SRNULYQD SORÄ&#x20AC;HYLQD Ã§OHE GHVNH hidroizolacija GYRVORMQD WRSORWQD L]RODFLMD

FASADNI PAS 1:20

10 GRAFIČNE PRILOGE - OBJEKTI PARKA HIŠICE MED KROŠNJAMI hišice - fleksibilen interier tloris hišice in konstrukcije tloris ostrešja in strehe prerez A - A in B - B južna in severna fasada vzhodna in zahodna fasada konstrukcijski detajl PAVILJON tloris prerez A - A prerez B - B južna fasada zahodna fasada fasadni pas

1:100 1:50 1:50 1:50 1:50 1:50 1:10 1:50 1:50 1:50 1:50 1:50 1:10

HIŠICE : FLEKSIBILEN INTERIER 1:100

a - spanje

b - sončna kopel

c - večerja pod zvezdami

Ponoči se pokrivne deske dvignejo in zaprejo pogled z juga v hiško ter tako ustvarijo zasebnost med spanjem.

Čez dan se pokrivne deske spremenijo v ležalnike. Odpre se južna steklena stranica in hišica postane zasebna terasa za sončenje s pogledom na jezero.

Zvečer ena od plošč ponovno dobi funkcijo tal, druga pa se spremeni v mizico. Skozi strešno okno se odpre pogled na zvezdnato nebo.

TLORIS KONSTRUKCIJE 1:50

TLORIS HIŠICE 1:50 1 2 3 4 5 6 7

28,3 m2

LESTEV 1, les TERASA, lesen pod LESTEV 2, les VHODNA TERASA, lesen pod OSREDNJI PROSTOR, les - vezana plošča KOPALNICA, epoksi tlak RAZGLEDNA TERASA, lesen pod

1,4 m2 10,5 m2 0,7 m2 1,2 m2 8,9 m2 1,6 m2 4,0 m2

0.00 481.3 m n.v.

12/22

8/15

+5.25

6/15

8/20

6/22

12/22

6/22

12/22

+3.00

+5.45

cev, d=15 12/22

6/15

12/22

7 12/22

+5.25

-0.75 480.55 m n.v.

TLORIS OSTREŠJA 1:50

TLORIS STREHE 1:50 1 2

17,7 m2

STREHA, aluminij STREŠNO OKNO, dvojna zasteklitev

16,8 m2 0,9 m2

+3.00

0.00 481.3 m n.v. +7.86 6/22 sekundarni nosilci, 6/10

lesen lepljen nosilec 12/20, 5°

6/20

vertikala nosilca 12/22

12/20

6/20

12/20

6/10

strešno okno 70/150

5°

B 1

2 +8.21

+5.25 +8.32 -0.75 480.55 m n.v.

PREREZ A - A 1:50

PREREZ B - B 1:50

+8.32

+7.86

+5.45

+5.25

+3.00

Âą0.00

JUĹ˝NA FASADA 1:50

SEVERNA FASADA 1:50

+8.32

+7.86

+5.25

+3.00

Âą0.00

VZHODNA FASADA 1:50

ZAHODNA FASADA 1:50

+8.32

+7.86

+5.25

+3.00

Âą0.00

KONSTRUKCIJSKI DETAJL 1:10 SHEMA DREVESNEMU DEBLU PRIJAZNE PRITRDITVE TERASE

tloris pogled

130, 131 detajl povzet po projektu Ethana Schlussler-ja “Bike-Powered Treehouse Elevator” Sandpoint, Idaho

lesen pod

5 cm

nosilna konstrukcija sekundarni leseni nosilci

6/15 cm

nosilna konstrukcija primarna lesena nosilca

8/20 cm

pritrdilna konstrukcija lesene vertikale

6/15 cm

pritrdilna konstrukcija lesene ročice

8/15 cm

vijačenje ročic na vertikale

jeklena vez v utoru vertikal drži skupaj pritrdilno konstrukcijo, a ni v stiku z deblom drevesa

TLORIS PAVILJONA 1:50 1 2

KUHINJA NA PROSTEM, lesen pod TERASA, lesen pod

58,1 m2 40,7 m2 17,4 m2

- 0.02 481.10 m n.v.

0.00

- 0.06

PREREZ A - A 1:50

+3.05

Âą0.00 -0.02 -0.53

-1.13

PREREZ B - B 1:50

+3.00

Âą0.00

-0.53

-1.13

JUĹ˝NA FASADA 1:50

+3.00

Âą0.00

ZAHODNA FASADA 1:50

+3.05 +2.64

Âą0.00

-1.13

+0.00

min. +2.34

min. +2.55

min. +2.34

jeklen škatlast profil (sidran v točkovni temelj s Peikko sidri) točkovni AB temelj podložni beton zemlja

T1 - DVIGNJENA TALNA KONSTRUKCIJA lesen pod lepljeni leseni nosilci, osna razdalja 0.7 m vzdolžni leseni nosilci, osna razdalja 1.42 m gramozno nasutje

pokrivni del fasade Lexan Thermoclick zgornji aluminijasti U- profil spodnji aluminijasti U- profil z odkapnikom

D1 - FASADA, DRSNA VRATA lepljen lesen nosilec aluminijasti U- profil drsnih vrat pritrdilni aluminijasti U- profil Lexan Thermoclick polikarbonatna fasadna plošča (barva opal, zgoraj vodoodporni tesnilni trak, spodaj ventilacijski trak)

S1 - PROSOJNA STREHA lesene letve kontra letve Lexan strešni paneli, raster 0.7 m (barva opal, obojestranska UV zaščita, tesnenje stikov s silikonskimi tesnili) distančniki, aluminijasti profili nosilna konstrukcija paviljona (lepljeni leseni nosilci, osna razdalja 0.7 m)

50/60 cm 5 cm

8/8 cm

3 cm 6/20 cm 10/20 cm

5 cm

6/20 cm

3/6 cm 6/20 cm

3/6 cm 2/6 cm 5 cm

FASADNI PAS 1:10

11 VIZUALIZACIJE

pogled z juga proti revitaliziranem obmoÄ?ju z Vilo Rikli v parku ter novo kletno etaĹžo, integrirano v teren Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejna zasnova prenove Vile Rikli na Bledu | magistrsko delo | avtorica: Ajda Terlikar | mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | Leto vpisa: 2008/09 | Leto izdelave magistrskega dela: 2015

100

101

hišice med krošnjami gostom nudijo sodobno, a še vedno pristno izkušnjo bivanja med Riklijevim atmosferskim zdravljenjem Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejna zasnova prenove Vile Rikli na Bledu | magistrsko delo | avtorica: Ajda Terlikar | mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | Leto vpisa: 2008/09 | Leto izdelave magistrskega dela: 2015

102

103

12 FOTOGRAFIJE MAKETE maketa izdelana v merilu 1:100

osrednji del območja

osrednji del območja z Vilo Rikli ter eno od hišic med krošnjami

104

pogled na severno fasado

pogled na juĹžno fasado

105

pogled z zahoda

pogled z vzhoda

106

13 ZAKLJUČEK

Namen magistrske naloge je bil pokazati potenciale Vile Rikli in možnosti za njeno prenovo. Prenova take stavbe zahteva temeljit premislek o različnih možnih pristopih in preizkušanje ter vrednotenje različnih možnih rešitev. Končna, predstavljena rešitev, je tako lahko ena izmed nekaj potencialnih. Vsekakor pa je dokaz, da bi ob pravočasnem ukrepanju Vilo Rikli z njeno avtentično strukturo lahko ohranili. Na območju je možno zasnovati butični hotel s spremljevalnim programom znotraj Vile Rikli, poleg tega pa še vsaj 4 manjše objekte v parku. Skupno torej 18 namestitev s pestrim spremljevalnim programom. Naloga pokaže, da ima Vila Rikli potencial, da se razvije v pomemben del turistične ponudbe Bleda ter, da obudi na eni strani stavbno dediščino, na drugi strani pa dediščino, ki jo je s svojim delovanjem za seboj pustil Rikli. Območje lahko postane točka povezovanja tradicije in novega.

107

14 VIRI IN LITERATURA

Članki

Literatura

Baxter, I., 2014. What is Heritage?. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.buildingconservation.com/articles/what-isheritage/what-is-heritage.htm. [25.9.2014]

Benedik, B., 2000. Bled in Arnold Rikli. Ob 145. obletnici. Bled: Turistično društvo Bled

Davies, M., 2011. New Life for Old Ruins. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.buildingconservation.com/articles/life-forruins/life-for-ruins.htm. [23.9.2014] Francis, J., 2008. The future of travel. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.responsibletravel.com/resources/future-oftourism/travel-trends.htm. [29.9.2014] Harrison, K.T., 2015. What Are Boutique Hotels?. [elek. vir]. Dostopno na: http://luxurytravel.about.com/od/hotelandresorts/tp/ What-Are-Boutique-Hotels.htm. [11.8. 2015] Hines, M., 2011. Conservation in the Age of Sustainability. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.buildingconservation.com/articles/ sustainable-conservation/sustainable-conservation.htm. [23.9.2014] Janša-Zorn, O., 1984. Zgodovina blejskega turizma od začetkov do leta 1941. Kronika (Ljubljana). [elek. vir]. Let. 32, št. 2/3, str. 182-189. Dostopno na: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8I1WGXC. [13.8.2015] Leben, N., 2014. Vila Rikli. (besedilo v pripravi za še neobjavljen članek). Posredovala dr. Nika Leben Meštrović, T., 2014. What is Medical Tourism?. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.news-medical.net/health/What-is-MedicalTourism.aspx. [18.9.2015] Taylor, J., 2009. The Neues Museum - A fresh approach to conservation. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.buildingconservation.com/articles/ neuesmuseum/neuesmuseum.htm. [29.9.2014] Toplak, C., Zupanič Slavec, Z. (2014). Voda, zrak in svetloba – Arnold Rikli (1823 – 1906). ISIS. [elek. vir]. Št. 1, str. 37-41. Dostopno na: http:// www.zdravniskazbornica.si/admin/categories/magazines/pdf/Isis201401.pdf. [16.9.2014]

Benedik, B., 2003. Bled nekoč in danes. Bled: Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Das Neue Museum, Ziesemer, J., 2009. The Neues Museum Berlin: conserving, restoring, rebuilding within the world heritage. Leipzig: Seemann. Dežman, J., 2004. Bled 1000 let: Blejski zbornik 2004. Radovljica: Didakta Jokilehto, J., 2009. A history of architectural conservation. Amsterdam : Elsevier Butterworth-Heinemann Koch, W., 1999. Umetnost stavbarstva: veliko standardno delo o evropskem stavbarstvu od antike do danes. Ljubljana: Mladinska knjiga Kosec, M., 2013. Ruševina kot arhitekturni objekt. Ljubljana: Umetniško izobraževalno društvo Praznine Kruft, H-W., 1994. A history of architectural theory : from Vitruvius to the present. London: Zwemmer Leben, N., 1990. Počitniške vile na Bledu od leta 1850 do druge svetovne vojne. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Leben, N., 2001. Meščanske in podeželske vile na Gorenjskem od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne – konservatorska problematika. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Prelovšek, D. ur., 2013. Slavne vile na Slovenskem. Praga : Foibos Rikli, A., 2007. Riklijevo atmosfersko zdravljenje. Bled: Samozaložba Leopold Kolman Sapač, I., Rekonstrukcijski posegi v historičnih urbanih naselbinah na Slovenskem. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Sapač, I., Lazarini, F., 2015. Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO)

108

Spletni viri

Dokumenti

http://www.britannica.com/art/Neoclassical-architecture [17.9.2015]

ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08) ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02)

http://www.visual-arts-cork.com/history-of-art/neoclassicalarchitecture.htm [17.9.2015]

Odlok o razglasitvi Riklijeve vile (Vile Rikli) na Bledu za kulturni in zgodovinski spomenik, Uradni list RS, št.56/92-2629, 1. člen

http://val202.rtvslo.si/2013/11/proti-etru-arhitektura-19-stoletja-naslovenskem/ [18.9.2015]

Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, 2005. Obrazec predloga za razglasitev Vile Rikli za spomenik državnega pomena. Pridobljeno v arhivu ZVKDS OE Kranj

http://www.britannica.com/topic/villa-dwelling [17.9.2015]

Opis enote nepremične kulturne dediščine Dostopno na: http://giskd2s.situla.org/rkd [16.9.2015]

opis.asp?esd=7838

Nemec, I., Križaj, J., Benedik, V., 1992. RIKLI, BLED. Preiskave in dokumentacija. Pridobljeno v arhivu ZVKDS OE Kranj Nemec, I., Križaj, J., Benedik, V., 1992. RIKLI, BLED. Preiskave in dokumentacija, nadaljevanje. Pridobljeno v arhivu ZVKDS OE Kranj Megaron d.o.o., 2006. Vila “Rikli” Bled, PGD. Pridobljeno v arhivu ZVKDS OE Kranj Ježovnik, M., 2003. Poročilo o ogledu objekta Riklijeva vila, Bled, EŠD 7838. Posredoval Miran Ježovnik, u.d.i.g. Ježovnik, M., 2009. Poročilo o ogledu objekta Riklijeva vila, Bled, EŠD 7838. Posredoval Miran Ježovnik, u.d.i.g. Občina Bled, 2014. Občinski podrobni prostorski načrt Ožje središče Bleda, dopolnjeni osnutek

http://www.davidchipperfield.co.uk/project/neues_museum [23.11.2014] http://www.oxforddictionaries.com/definition/english/ruin [12.9.2015] https://www.dnevnik.si/1042515414 [12.9.2015] http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/sredi-bleda-bo-stala-le-se-lupinariklijeve-vile/234094 [12.9.2015] http://www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2015/ spirit_tvs_2014_A5_SLO-zadnja_za_objavo_20139.pdf [23.9.2014] http://www.stat.si/StatWeb [11.8.2015] http://media.unwto.org/en/content/understanding-tourism-basicglossary [11.8.2015] http://www.slovenia.info/pictures%5Ccategory%5Catachments_1%5C 2010%5Cgoing-green_10275_10291.pdf [23.9.2014] http://www.montana-vidin-dolj.com/en/publications/?NewsId=3 [23.9.2014] http://www.oxforddictionaries.com/definition/english/hotel [11.8.2015] http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_board%5Catachments_1%5C2009%5CSRKTS-29_8849.pdf.pdf [23. 9. 2014] http://www.bled.si [16.9. 2014] http://www.bled.si/si/o-bledu/bled-skozi-cas [16.9.2014] http://www.bled.si/si/o-bledu/zgodovina-turizma [17.9.2014] http://www.bled.si/si/nastanitve [11.8.2015] http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=bled [5.11.2014] http://www.britannica.com/topic/nudism [16.9.2015] http://www.termotom.si/prodajni-program/polikarbonatni-sistemi [15.9.2015]

109

Slikovno gradivo 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 - 28 29 - 31 32 33 34 35 36 37 38, 39 40 41, 42 43, 44 45 46 47 48 49

osebni arhiv, 2015 pridobljeno v arhivu ZVKDS OE Kranj osebni arhiv, 2015 https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/8f/Arc_de_Triomphe_at_night.JPG [18.9.2015] osebni arhiv, 2015 https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/db/Slovenska_Filharmonija_(1).jpg [18.9.2015] http://www.delo.si/druzba/panorama/blejske-vile-na-najimenitnejsih-lokacijah-s-parkom-incolnarno.html [11.8.2015] http://www.bled.si/si/imagelib/magnify/default/slike/o-bledu/obcina-bled-1.jpg [11.8.2015] https://hr.wikipedia.org/wiki/Villa_urbana [10.8.2015] http://www.the-romans.co.uk/g6/21.country_villa.jpg [10.8.2015] http://3.bp.blogspot.com/--v_h4PPz2_g/UzoyJ0lgkLI/AAAAAAAAAU8/fBEiWR-Og-U/s1600/ plan.png [10.8.2015] http://faber13.github.io/images/villa/villa_fianco.jpg [10.8.2015] http://files.umwblogs.org/blogs.dir/8559/files/2013/11/Palladio_Rotonda_planta_ Scamozzi_1778.jpg [10.8.2015] http://www.cgarchitect.com/content/portfolioitems/2013/04/75717/041_savoye_large.jpg [10.8.2015] http://www.mlacomba.com/projects/homes/pollenca-115-house [28.9.2015] http://1.bp.blogspot.com/-zC2LjiSPWU/UbEH61TL8QI/AAAAAAAAAQM/zo1a3bqr7Go/ s1600/2013-06-01+11.23.19.jpg [28.9.2015] Prelovšek, Slavne vile na Slovenskem, 2013 http://www.zvkds.si/media/images/gallery/arhitektura-20-stoletja-ljubljana-vila-oblak-1_ lightbox-1024-768.jpg [12.10.2015] Prelovšek, Slavne vile na Slovenskem, 2013 Dešman in Lobnik, 2006. Individualne hiše, Arhitektov bilten. Dostopno na: http://www.dlib.si/ details/URN:NBN:SI:DOC-NRVRJJ94 [12.10.2015] http://www.davidchipperfield.co.uk/project/neues_museum [10.8.2015] osebni arhiv, 2015 http://modernheritage.com.au/mhm/heritage_travel/blencowe-hall-cumbria-unitedkingdom/ [11.8.2015] osebni arhiv, 2014 http://c1038.r38.cf3.rackcdn.com/group1/building1392/mediaxkso_1295449491rh1624371000x747. jpg [11.8.2015] http://ideasgn.com/wp-content/uploads/2013/04/Therme-Vals-Switzerland-by-Peter-Zumthorlight.jpg [11.8.2015] Rikli, Riklijevo atmosfersko zdravljenje, 2007 http://www.hcareers.com/public/profile/morgans-new-york/morgans-new-york-logo-images. jpg [11.8.2015] http://www.sadarvuga.com/projects/name/921-hotel-krojaka [11.8.2015] http://darturing.si/wp-content/uploads/2014/11/Bled-Lake-Slovenia-I.jpg [12.8.2015] http://www.bled.si/si/o-bledu/bled-skozi-cas [12.8.2015] http://www.etno-muzej.si/sl/zbirke-fotografij [12.8.2015] Benedik, Bled nekoč in danes, 2003 http://www.kuki-damijan.si/wp-content/uploads/2011/11/GHT-stara.jpg [12.8.2015] Janša-Ogrin, 1984. Zgodovina blejskega turizma od začetkov do l. 1941, Kronika (Ljubljana). Dostopno na: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8I1WGXC [13.8.2015] Benedik, Bled nekoč in danes, 2003 http://www.sava-hotels-resorts.com/en/accomodations/sava-hoteli-bled/gozdne-vileglamping/ [12.8.2015]

50 51 52 53 54 - 58 59 60 61 62 63 - 65 66 67 - 70 71 72, 73 74 75 76, 77 78 79 - 82 83 - 86 87 - 94 95 - 97 98 99, 100 101 102 103 104 105 106 - 111 112 - 114 115 116 117, 118 119, 120 121, 122 123, 124 125 126 127 - 129 130, 131

http://www.sava-hotels-resorts.com/sl/nastanitve/sava-hoteli-bled/druzinski-glamping/ [12.8.2015] http://gardenvillagebled.com/en/accommodation/tree_houses/more_photos [12.8.2015] http://www.slovenia360.si/pogled-iz-zraka/aerial-114 [13.8.2015] Jošt Hribernik, 2015 osebni arhiv, 2014 in 2015 Rikli, Riklijevo atmosfersko zdravljenje, 2007 pridobljeno v arhivu ZVKDS OE Kranj Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Kranj, gradivo Občine Bled; posredovala Nika Leben http://www.kamra.si/Data/R_1261a_2.jpg [13.8.2015] Rikli, Riklijevo atmosfersko zdravljenje, 2007 http://www.delo.si/assets/media/picture/20150724/Sobotna__Rikli_022.1_hires.jpeg1. jpeg?rev=2 [13.8.2015] Janez Križaj, 1992. RIKLI BLED preiskave in dokumentacija, nadaljevanje. Pridobljeno v arhivu ZVKDS OE Kranj pridobljeno v arhivu ZVKDS OE Kranj Nika Leben, 1991. Pridobljeno v arhivu ZVKDS OE Kranj Valentin Benedik, 192. RIKLI BLED preiskave in dokumentacija. Pridobljeno v arhivu ZVKDS OE Kranj Nika Leben, 1991. Pridobljeno v arhivu ZVKDS OE Kranj Valentin Benedik, 1992. RIKLI BLED preiskave in dokumentacija. Pridobljeno v arhivu ZVKDS OE Kranj Nika Leben, 1998. Pridobljeno v arhivu ZVKDS OE Kranj osebni arhiv, 2014 avtorske grafike, 2015 osebni arhiv, 2015 osebni arhiv, 2015 Nika Leben, 1991. Pridobljeno v arhivu ZVKDS OE Kranj http://www.ofis-a.si/str_8%20-%20HOUSE/4_VILLA_UNDER_EXTENSION/ofis_VILLA_UNDER_ EXTENSION.html [16.8.2015] osebni arhiv, 2014 http://www.jesuscastillooli.com/ [10.11.2014] osebni arhiv, 2015 http://detailonline.com/inspiration/sites/inspiration_detail_de/uploads/imagesResized/ projects/780_9a30d4c7bb3c78398bfd85bce659118ccaa2310f.jpg [16.8.2015] avtorska fotomontaža osebni arhiv http://www.jesuscastillooli.com/ [10.11.2014] http://www.archdaily.com/14450/house-of-ruins-drupas-nrja/ [15.12.2014] http://www.detail-online.com/architecture/topics/ruins-and-concrete-scad-museum-ofart-022686.html [16.3.2015] http://www.detail-online.com/inspiration/astley-castle-in-nuneaton-warwickshire-110111.html [9.11.2014] http://www.pestana.com/uk/hotel/pousada-crato [19.8.2015] http://www.pestana.com/uk/hotel/pousada-angra [4.11.2014] http://www.canlis.dk/en/can-lis [4.1.2015] http://www.slotrips.si/sis-mapa/skupina_doc/slo/galerija/1375634589-5976-hise-raduha-luceslovenia-kozolec-5.jpg [19.8.2015] http://assets.inhabitat.com/files/baum1.jpg [19.8.2015] osebni arhiv http://www.gizmag.com/human-powered-bicycle-elevator/29102/pictures#1 [22.9.2015]

110

ZAHVALA Hvala doc. dr. Sonji Ifko za mentorstvo polno zanimanja, spodbude, pomoči, idej in posredovanega novega znanja. Dr. Niki Leben iz ZVKDS OE Kranj in ge. Saši Repe iz Občine Bled za posredovane podatke ob začetku izdelave naloge, Miranu Ježovniku iz ZVKDS OE Maribor za svetovanje pri konstrukcijski prenovi in zasnovi, mag. Viktorju Žigonu za pomoč pri konstrukcijskih detajlih ter konservatorki ge. Tatjani Adamič iz ZVKDS OE Ljubljana za koristno debato ob zaključevanju naloge. Družini za podporo vsa leta študija in razumevanje, spodbudo ter razvajanje v zadnjih malo težjih mesecih. Joštu za vso pomoč, potrpežljivost in polepšane naporne dni. Prijateljem, sošolcem ter vsem skupaj za lepa študentska leta.

111

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Ajda Terlikar izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom â&#x20AC;&#x153;Idejna zasnova prenove Vile Rikli na Bleduâ&#x20AC;?, izdelanega pod mentorstvom doc. dr. Sonje Ifko in zagovarjanega dne 17.12.2015 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Ajda Terlikar

112