Neznana in nezaščitena kulturna dediščina Vojašnice GAF – Guardia alla frontiera Avtor: Aleš Kacin
Aleš Kacin: Neznana in nezaščitena kulturna dediščina
1
»Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost« Slogan Evropske Unije ob razglasitvi leta 2018 za leto evropske kulturne dediščine. Nekaj pomembnih podatkov:
1918 – konec prve svetovne vojne 1920 – podpis rapalske pogodbe in vzpostavitev nove meje 1920 – 1940 obdobje gradnje obmejnih vojašnic Kraljevina Italija je z rapalsko pogodbo novembra 1920 priključila ne samo narodnostno mešana, ampak tudi popolnoma slovenska ozemlja, celo tista, ki so bila zunaj pojma Julijske krajine. Tam je na tretjini slovenskega etničnega ozemlja leta 1921 živelo med 324.000 in 361.000 Slovencev.
10. 2. 1947 – podpis mirovne pogodbe z Italijo v Parizu V veljavo stopi 15. septembra 1947. Meja je dokončno dogovorjena leta 1954 z londonskim memorandumom.
Knjižica Neznana in nezaščitena kulturna dediščina je povzetek magistrske naloge Idejna zasnova sodobne rabe in predstavitve vojašnic GAF na stičišču Gorenjske, Primorske in Notranjske, ki jo je izdelal Aleš Kacin na Fakulteti za arhitekturo pod vodstvom Mitje Zorca in je bila nagrajena s fakultetno Prešernovo nagrado.
2
Aleš Kacin: Neznana in nezaščitena kulturna dediščina
Avtor: Aleš Kacin Uredila: Neva Zajc Lektorirala: Ivana Zajc Žiri, 2018
Neznana in nezaščitena kulturna dediščina Stoletnica konca prve svetovne vojne spomni tudi na nove meje, ki jih je prinesla mirovna pogodba, podpisana v Rapallu 12. novembra 1920. S tem dokumentom je bila določena meja med državama, s čimer je bila tretjina slovenskega etničnega ozemlja dodeljena Italiji. Italija se je istega leta lotila gradnje utrdbenega sistema ob meji. Vzdolž rapalske meje so med leti 1920 in 1940 vojaki postavljali vojašnice, namenjene obmejnim stražarjem. Kaverne, kot jim še danes pravijo domačini, so bile zgrajene zelo kakovostno, z arhitekturnega vidika pa imajo poleg domiselne konstrukcije tudi vrsto izjemnih detajlov. Danes samevajo ali služijo občasni rabi lokalnih prebivalcev. Zanimive so kot stoletna zapuščina in hkrati kot priložnost za novo rabo. V njih vidimo gospodarsko-turistični in kulturni potencial. Brez dvoma gre za pomemben del slovenske dediščine, ki jo velja ohraniti za prihodnost. V brošuri povzemamo raziskavo teh vojašnic na območju Žirov z okolico oziroma na območju, kjer se stikajo Primorska, Notranjska in Gorenjska.
Aleš Kacin: Neznana in nezaščitena kulturna dediščina
3
Raziskava je potekala na območju Žirov z okolico, kjer se stikajo Primorska, Notranjska in Gorenjska. Najdenih je bilo dvajset vojašnic, nekatere zgrajene v celoti, druge le delno.
04
01 02
03
Rapalska meja Vojašnice GAF - Guardia alla Frontiera Kraji
01-04 4
Izbrani študijski primeri Aleš Kacin: Neznana in nezaščitena kulturna dediščina
DRŽAVNA TOPOGRAFSKA KARTA DTK 50 1:50 000 Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije
A - sanitarni blok B - sobe C - vzdolžni hodnik
vhodi in vzdolžni hodnik d = 35m - 100m
A - sanitarni blok B - sobe
d
B
A C
A
B
B
A
B
A
B B
A B
Risba 1: Tipološka analiza objektov GAF.
Vojašnice GAF Guardia alla frontiera Vojašnice GAF so v nalogi prvič sistematično dokumentirane in predstavljene širši javnosti.
Za omenjene stavbe uporabljamo izraze kaverna, vojašnica in objekt GAF (Guardia alla frontiera). V nekaterih publikacijah se kljub temu, da gre za eno samostojno enoto, pojavi izraz v množini - kaverne, kar pripoveduje o več, med seboj povezanih podzemnih prostorih. kaverna kavêrna -e ž (ȇ) 2. voj. jama, navadno vdolbena v skalnat teren, za zaščito pred artilerijskim ali letalskim napadom, zaklonišče: skrivati se v kaverni (SSKJ, 2016)
Vojašnice so zapuščina italijanskega utrdbenega sistema Alpski zid (Vallo Alpino). Namenjene so bile nastanitvi vojakov, pripadnikov posebne obmejne enote Guardia alla frontiera – GAF. Zgrajene so v breg, iz terena pa je vidna samo fasadna stena z okni. Večina jih stoji na pobočjih, ki so usmerjena pretežno proti zahodu, na skrbno izbranih strateških pozicijah z odprtimi pogledi na doline.
Potek raziskovanja Delo se je pričelo z raziskovanjem arhivskega materiala v muzejskih in okoljskih ustanovah. Kmalu se je izvedelo, da objekti niso zarisani v državnih geodetskih načrtih in da je njihov status nejasen. Sledila je obsežna raziskava izbranega območja. S pomočjo lokalnih poznavalcev, ljubiteljev pohodništva in vojaške zgodovine smo odkrili dvajset vojašnic GAF. Mapirani objekti so bili podlaga za izdelavo kataloga, ki vsebuje opise krajev, načrte, izrise topografij, popise lastništva in rabe, analize konstrukcij in fotografske eseje, ki izpostavljajo najpomembnejše lastnosti posameznega objekta ter okolice. Analize so podkrepljene z zgodbami in spomini po poti raziskovanja vojašnic GAF.
Aleš Kacin: Neznana in nezaščitena kulturna dediščina
5
Fotografije: osebni arhiv
GAF Jazne
GAF Sivka
GAF Mrzli vrh
GAF Breznica A
GAF Breznica B
GAF Vrsnik
GAF Lanevše
GAF Dole B
6
Aleš Kacin: Neznana in nezaščitena kulturna dediščina
Risba 2: Iz okolice je vidna samo zunanja stena z okni in vrati. Betonska mreža iz prečnih in vzdolžnih elementov na strešni plošči zagotavlja, da prst in ozelenitev ostaneta na mestu.
Raba in stanje Objekti so bili v preteklosti prostori za družabne, produkcijske in nastanitvene namene. Po odhodu italijanskih vojakov so postali družinski dom, lovski dom, planinska postojanka, mlekarna, prostor za druženje, disko, bar, v večini primerov pa shramba za kmetijske pridelke, strojno mehanizacijo in odpadni material. Danes večina objektov danes sameva in propada. Škoda, ki nastaja, je iz leta v leto večja. S temeljitimi posegi in prenovami bi se dalo objektom dodati vrednost ter uporabnost, kar bi lahko prineslo kulturno in ekonomsko korist.
Risba 3: Fasada in prerez vojašnice nad vasjo Breznica pri Žireh. GAF Breznica A 1 : 250
Aleš Kacin: Neznana in nezaščitena kulturna dediščina
7
Fotografije: osebni arhiv
1
2
6 3
4 1 Manjša soba z ohranjenim notranjim oknom. GAF Mrzili Vrh 2 Značilni element jeklenih polken s kukalom. GAF Breznica B 3 Tipična soba. GAF Zavratec A 4 Vzdolžni hodnik. GAF Vrsnik 5 Klinker tlak. GAF Breznica B 6 Betonski nosilec za polico in stenska obloga iz brušenega betona. GAF Breznica B
5
8
6
Aleš Kacin: Neznana in nezaščitena kulturna dediščina
Tehnične značilnosti Objekti imajo najmanj dve oziroma tri vstopne točke. Najprej opazimo značilna vhodna vrata in pregibna polkna, izdelana iz plasti jekla ter masivnega lesa. Posebno pozornost pritegnejo natančno vgrajena kukala. Notranja vrata in okna so izdelana v klasičnem slogu iz tridesetih let 19. stoletja. Stavbno pohištvo je pobarvano z različnimi odtenki zelene in pastelno rdeče. Manjše sobe in sanitarije so tlakovane s šestkotno klinker opeko, hodniki s tiskanim betonom, stranišča pa z brušenim betonom (»teraco«), ki je ponekod tudi finalna stenska obloga. Iz brušenega betona so izdelani tudi umivalna oziroma pomivalna korita, betonski nosilci, police in nape za odvod dima.
C
Skrbno izdelani detajli govorijo o tem, da so snovalci poskušali ustvariti prostor, kjer bi se nastanjeni počutili varno in udobno. Risba 8: Izsek tlorisne risbe GAF Breznica A 1 : 50 A
B
D
A
B
C
Risba 5: Vhodna vrata 1 : 50
D
E
E
Risba 7: Klinker tlak 1 : 50
F
Risba 6: Polkna in okna 1 : 50
Aleš Kacin: Neznana in nezaščitena kulturna dediščina
9
F
Vizualizacije in risbe: Aleš Kacin
GAF Breznica A
GAF Breznica A
GAF Breznica B
GAF Mrzli vrh
10
Aleš Kacin: Neznana in nezaščitena kulturna dediščina
GAF Vrsnik
Vizija - idejne zasnove
vgradnja strešnih odprtin
Na podlagi štirih izbranih študijskih primerov predstavljamo razmislek o možnostih in vrednosti nezaščitene kulturne dediščine. Idejno obravnavamo štiri objekte, ki si sledijo po zapletenosti predlaganih rešitev in stopnji prenove (01 – manj zapletena, 04 – bolj zapletena). Predlagane zamisli se lahko prenesejo na vse vojašnice GAF.
rekonstrukcija fasade
ohranjanje izvirnih elementov
naravno prezračevanje
Lokalne skupnosti, kulturne in državne ustanove ter posameznike želimo spodbuditi k razmišljanju, da gre za dediščino, ki bi jo morali ohraniti, oziroma ji dati novo vrednost in uporabnost.
naravna osvetlitev
TOČKOVNI DOTIK NADSTREŠKA vhod delavnica in skladišče LINIJSKI DOTIK NADSTREŠKA konjušnica
NADSTREŠKA NADSTREŠKA DOTIK DOTIK TOČKOVNI TOČKOVNI in skladišče in skladišče delavnica delavnica vhod vhod
01
GAF BREZNICA A umetna osvetlitev
NADSTREŠKA NADSTREŠKA DOTIK DOTIK LINIJSKI LINIJSKI konjušnica konjušnica
izvirni ogrevalni sistem
DELAVNICA
TOČKOVNI DOTIK NADSTREŠKA vhod delavnica in skladišče
GALERIJA
LINIJSKI DOTIK NADSTREŠKA ODMIKANJE NADSTREŠKA konjušnica
KON JU
ŠNIC
A
A
IC
bivalni del
ŽN
TR
PAŠNIK
ZBIRALNIK METEORNE VODE ICAICA AVNAVN DELDEL
KON
DELAVNICA
NADSTREŠKA NADSTREŠKA ODMIKANJE ODMIKANJE del del bivalni bivalni ODMIKANJE NADSTREŠKA bivalni del
KONKON JUŠJU ŠNIC NIC A A
ICA
VRTOVI
PAŠNIK PAŠNIK
CA
I
VODE VODE METEORNE METEORNE ZBIRALNIK ŽN ZBIRALNIK
TR
PAŠNIK
SADOVNJAKI SADOVNJAKI
POTPOT KROŽNA KROŽNA - konjušnica - konjušnica - sadovnjaki - sadovnjaki - vrtovi - vrtovi kmetija kmetija VODE METEORNE ZBIRALNIK
02
GSPublisherEngine 0.0.100.100
JUŠN
A A IC IC ŽN ŽN TR TR
SADOVNJAKI
KROŽNA POT kmetija - vrtovi - sadovnjaki - konjušnica
SADOVNJAKI
KROŽNA POT
GAF BREZICA B - sadovnjaki - konjušnica kmetija - vrtovi
POČITNIŠKA HIŠA
nov volumen s horizontalnim oknom
LES
naravno prezračevanje KONSTRUKCIJA JEKLO - varjeni T steber
VRTOVI VRTOVI
VRTOVI
naravna osvetlitev
KONSTRUKCIJA KONSTRUKCIJA JEKLO JEKLO - varjeni - varjeni T steber T steber KONSTRUKCIJA JEKLO - varjeni T steber rekonstrukcija fasade
ohranjanje izvirnih elementov
širitev pokritega prostora
03
zbiranje meteorne vode
GAF VRSNIK
KMETIJA DELA, CENTER ZA SOCIALNO IZKLJUČENE JEKLO horizontalno okno - ALU eliksirana kritina
širitev širitev pokritega pokritega prostora prostora
zbiranje zbiranje meteorne meteorne vode vode
širitev pokritega prostora
zbiranje meteorne vode
GSPublisherEngine 0.0.100.100
poševni nosilci + KLH plošče
04
GAF MRZLI VRH
ŠPORTNI CENTER BETON, JEKLO, LES
GSPublisherEngine 0.0.100.100
KONSTRUKCIJA LES - poševni nosilec
Cilj projekta je razviden že iz naslova: ohranjanje spomina na preteklost in zaščita dediščine. Projekt želi opozoriti na pomemben del slovenske zgodovine in dediščine, ki izhaja iz nje. Radi bi v večji meri ozavestili prebivalce v neposrednem stiku z vojašnicami ali v njihovi bližini, pa tudi spodbudili, da se s kulturno dediščino teh zgradb seznanijo občasni obiskovalci in popotniki, saj je njihova privlačnost turistični izziv. Izziv ponuja tudi prenova z načrti nove rabe. Obe zamisli upoštevata načelo uveljavljanja lokalne in nacionalne identitete ter prispevata k skupnemu evropskemu zgodovinskemu spominu.
Aleš Kacin: Neznana in nezaščitena kulturna dediščina