Diplomsko delo - Ana Doles by Ana Doles

vrtec

l diplomsko delo l l idejni naÄ?rt za vrtec v Postojni l l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana I l somentor prof. dr. Janez Kresal l l mentorica prof. dr. Martina Z. SenegaÄ?nik l l avtorica Ana Doles l

kazalo

l g r a f i č n e p r i l o g e l 60

l uvod l 3

l urbanistična situacija 1:2000 l 61

l uporabniki l 4

l situacija 1:500 l 62

l razvojna psihologija l 5

l seznam prostorov - klet l 63

l mnenje uporabnikov - Walter Kroner l 13

l tloris kleti 1:500 l 63

l mnenje uporabnikov - anketa l 15

l seznam prostorov - pritličje l 64

l u s t a n o v a l 22

l tloris pritličja 1:500 l 65

l zgodovina predšolske vzgoje l 23

l seznam prostorov - nadstropje l 66

l zgodovina stavb vrtcev l 26

l tloris nadstropja 1:500 l 67

l arhitekturne reference l 27

l oznake prostorov - igrišče l 68

l l o k a c i j a l 34

l tloris strehe 1:500 l 68

l naravna identiteta Postojne l 35

l prerezi 1:500 l 69

l ustvarjena identiteta Postojne l 36

l fasada - trakasti prikaz 1:500 l 70

l razvoj mesta Postojne l 37

l fasadni pas 1:20 l 71

l mesto Postojna danes l 38

l načrt konstrukcije - tloris kleti 1: 200 l 72

l orto l 39

l tloris pritličja 1:200 l 73

l analize prostora l 40

l tloris nadstropja 1:200 l 74

l predstavitev izbranega območja l 46

l tloris strehe 1:200 l 75

l obstoječi vrtec l 47

l načrt konstrukcije - tloris pritličja 1:200 l 76

l n a č r t l 48

l načrt konstrukcije - tloris nadstropja 1:200 l 77

l ideja - izhodišča oblikovanja l 49

l prerezi 1:200 l 78

l g r a f i č n e p r i l o g e l 60

l fasada S/J/V/Z 1:200 l 79

l p r o s t o r s k i p r i k a z i l 81

l p o v z e t e k l 90 l l i t e r a t u r a , v i r i l 91 l f o t o g r a f i j e , g r a f i č n o g r a d i v o l 92 l izjava o avtorstvu l 93

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

uvod

tema

Povpraševanje po vpisih v vrtec Postojna je večje kot ponudba. Vrtec Postojna sestoji iz 5-ih enot. 2 se nahajata izven mesta Postojne, v samem mestu pa so 3: 22 enot v centralni enoti Pastirček, 7 oddelkov v enoti Gregorčičev drevored in 3 oddelki v enoti Vilharjeva ulica. Vo d s t v o v r t c a s i ž e l i c e n t r a l n i v r t e c s š e večjo kapaciteto, kot jo nudi sedaj (22 oddelkov). Želja je, da bi 3 oddelke, ki so sedaj v drugi enoti, priključili centralni stavbi in tej dodali še kakšen oddelek več. Sedanji centralni vrtec ne ustreza sodobnim standardom, podhranjeni so tako prostori namenjeni otrokom, kot tudi prostori namenjeni zaposlenim (nekdanja zbornica je preurejena v igralnico ipd.). Poleg šepajoče ureditve stavbe, je tudi zunanja površina problematična, naj se gre za prometno ureditev ali površino namenjeno otrokom. Parkirišče je majhno in nepregledno, primerne igralne površine za otroke je premalo, tudi sama ureditev zelenih površin ni najbolje izkoriščena.

Te m a d a n e d i p l o m s k e n a l o g e j e i z d e l a t i p r o jekt centralnega vrtca v Postojni na območju sedanjega in to s 30-imi oddelki. Izziv naloge je izdelati projekt, ki bo ne le funkcionalno zadostil velikemu merilu tega tipa objekta, temveč bo njegovo oblikovanje ter organizacija in bivalna kvaliteta tako notranjih kot zunanjih prostorov dovolj kompleksna za raznoliko bivanje in razvoj človeka v najbolj ključnih letih njegove osebnostne formacije.

problem

cilj

Cilj naloge je zagotoviti objekt z največ možnimi oddelki, ki jih dana situacija dopušča in pri tem ne zanemariti kvalitete tako zunanjih površin kot not r a n j i h p r o s t o r o v. Projekt prepleta prvine avtohotne ter kulturne krajine z dimenzijami doživetja grajenega prostora. Objekt s svojo abstraktnostjo povdarja izhodiščno idejo prostora in prvinskost narave kot ključnega elementa doživetja našega planeta.

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

uporabniki

diplomsko delo l idejni naÄ?rt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. SenegaÄ?nik l avtorica Ana Doles l

Biološka rast je celovit proces, ki je pomemben del človekovega razvoja. Je napreden razvoj živega bitja ali dela organizma s prisotnimi povečevanji in anatomskimi ter fiziološkimi spremembami.

Človeško telo se od rojstva dalje nenehno spreminja - raste. Različni deli telesa se izoblikujejo kot tudi preoblikujejo ali celo nadomestijo (mlečni zobje), spremembe v telesu kot celoti in njegovi sestavi se vršijo še posebej intenzivno v začetni življenski dobi - v otroštvu. V zrelosti rast ni zaključena, tkiva se nam nenehno obnavljajo in nadomesčajo (lasje, nohti, koža). Posamezni deli človeškega telesa ne rastejo in zrastejo enakomerno hitro. Na rast vplivajo tako dedni kot dejavniki okolja.

4 razvojne stopnje od rojstva do odraslosti so lahko:

razvojna obdobja rasti

biološka rast

razvojna psihologija

Vir:

Zakonitosti rasti so bile preučevane z različnimi antropometričnimi meritvami (prečne, vzdolžne in prečno-vzdolžne) pod točno določenimi pogoji. Najbolj raziskana in najbolj uporabljena pokazatelja biološke rasti sta telesna višina in telesna masa.

1. Dojenček in malček 2. Zgodnje otroštvo 3. Srednje in pozno otroštvo 4. Mladostništvo V okolju vrtca so otroci 1. in 2. stopnje: 1. V to obdobje štejemo otroke od rojstva do prbl 2,5 let (oz. do izrasti vseh 20 .mlečnih zob). Telesna podoba te starostne skupine obsega obsežen trup z glavo, ki predstavlja 1/4 telesne mase kot tudi višin, zgornje in spodnje okončine so kratke, prsni koš cilindrične oblike ter manjši od trebuha. Prisotno imajo debelo podkožno plast maščevja, ki ima zaščitno vlogo. Tako višina kot masa dojenčka oz. malčka narašča hitro. 2. Sem spadajo otroci od 3,5 let - 6 let (oz. trenutka, ko otrok dobi 1. stalni zob). Telesna konstitucija se kaže tako, da glava še vedno dominira nad trupom, le ta nad okončinami, polkožna plast maščevja je še precej debela. Rast se umiri.

zakonitosti rasti

TELESNA VIŠINA - novorojenček ima v povprečju 50 cm - 1-letni otrok ima prbl. 75 cm - 2-letni otrok 88 cm - 3-letni otrok 88 cm + 5-6 cm - 4-letni otrok 94 cm + 5-6 cm - 5-letni otrok 100 cm + 5-6 cm

otroci

Marjanovič Umek, Ljubica in Maja Zupančič, st. ur., ...[et al.], 2009. Razvojna psihologija. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete : Rokus Klett, Kranj: Gorenjski tisk.

Velikost se po tretjem letu do prbl. 11. leta pri deklicah in prbl 13. leta pri dečkih veča od 5-6 cm na leto. TELESNA MASA - novorojenček ima 2,7 kg - 4,5 kg - 1-letni otrok ima 8,1 kg - 13,5 kg - 2-letni otrok ima 10,8 kg - 18 kg - 3-letni otrok ima za prbl. 2,5 kg več ---> 13,05 kg - 20,75 kg - 4-letni otrok ima za prbl. 2,5 kg več ---> 15,30 kg - 23,50 kg - 5-letni otrok ima za prbl. 2,5 kg več ---> 17,55 kg - 26,25 kg Masa se po tretjem letu vsako leto poveča za od 2,25 - 2,75 kg. SPREMINJANJE OBLIKE IN POSTAVE TELESA Razmerje med posameznimi deli telesa pri otroku niso enaki kot pri odraslem. Razmerja med različnimi deli telesa so prikazani v tabeli (str. 125):

ZNAK

NOVOROJENČEK

ODRASEL

Razmerje glava : tel. višina

1:4

1 : 7,5

Dolžina nog : tel. višina

1:3

1:2

Težišče telesa

višina 12. prsnega vretenca

višina 5. ledvenega vretenca

Linija v višini popka razdeli telo na zgoraj: 56,4% spodnji in zgornji del spodaj: 43,6%

zgoraj: 40% spodaj: 60%

Teža nog

15% telesne mase

30% telesne mase

Dolžina stopala

enaka dolžini golenice

2/3 dolžine golenice

Seženj - horizontalni razpon rok

manjši od telesne višine (enak pri večji od telesne višine štirih letih)

Obod glave

enak obodu prsnega koša (33-36 cm)

manjši od oboda prsnega koša

Obod trebuha

večji od oboda prsnega koša

manjši od oboda prsnega koša

Prsni koš

sodčkaste oblike, položaj reber sploščen v smeri hrbet-trebuh, horizontalen, dihanje z diafragmo rebra povešena rahlo navzdol, diagonalno navzdol

vpliv okoljskih dejavnikov na rast

Na biološko rast in razvoj posameznika močno vpliva genetska zasnova, nezanemarljiv pa je tudi vpliv okolja. V času odraščanja na otroka vpliva prehrana, onesnaženo okolje, spremembe v družbi in družini. Okolje zelo široko pojmujemo lahko kot posamezno državo, katere razvitost, kulturna, geografska umeščenost, ekonomska moč, vera... posredno zelo vpliva na razvoj otroka. Na rast otroka vpliva prehrana (pomanjkanje/preobilje), urbanizacija (razlika med življenjem v mestu in na vasi), športna aktivnost (primerna spodbuja, prekomerna/ nezadostna povzroča debelost ali zavre rast), čustveno stanje, zdravstveno stanje, socialno-ekonomske razmere.

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Vir:

mejniki v gibalnem razvoju

Marjanovič Umek, Ljubica in Maja Zupančič, st. ur., ...[et al.], 2009. Razvojna psihologija. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete : Rokus Klett, Kranj: Gorenjski tisk.

Kot mejnike štejemo določena ključna vedenja, ki so pomembna v posameznem razvojnem obdobju in se pojavljajo v določenem zaporedju. Vsak novosvojeni mejnik omogoča otroku bolj raznoliko in natančno gibanje in večji nadzor nad lastnim okoljem. Posamezni gibi (npr. spodnjih okončin) sčasoma postanejo celoviti sistemi gobalnih dejanj (npr. hoja). Moč, hitrost in ravnotežje so tudi pokazatelji gibalnega razvoja otroka. Opazimo lahko specifične razlike pri vseh treh pokazateljih glede na to, ali je otrok ženskega ali moškega spola. Tekom celotnega otroštva so deklice nekoliko bolj gibljive kot dečki. Interpretacijo povprečnih starosti, kjer naj bi otrok določeno sposobnost osvojil, moramo upoštevati da normativni gibalni razvoj zajema velike razlike med posameznimi otroki. Poleg tega današnje generacije otrok mejnike v gibalnem razvoju dosegajo veliko prej kot pred pol stojetja npr. To se dogaja zaradi izboljšane prehrane, učinkovitejšega zdravstvenega varstva in sprememb v negi in skrbi otrok.

Otrok se novih gibalnih sposobnosti nauči: - s posnemanjem - s poizkusi in napakami - z učenjem z vodenjem in nadzorom

Gibalni razvoj ni ločen od ostalih področij razvoja: zaznavnim, čustvenosocialnim in spoznavnim.

šport

gibalni razvoj

Da se lahko otrok uspešno vključi v šport (smučanje, košarka, nogomet, plavanje, tenis, gimnastika...), mora razviti nekaj temeljnih gibalnih sposobnosti: grobi gibi (skakanje, preskakovanje, poskakovanje, plezanje, tek), ravnanje s predmeti (lovljenje, odbijanje, kotaljenje, brcanje, metanje), ravnotežje (izmikanje, ustavljanje, obračanje, sklanjanje). Dejavniki, ki vplivajo na izvajanje neke športne dejavnosti: - otrokova motivacija - okolje - načrtna vadba oz. strokovno vodenje

Med grobe gibe štejemo tiste, pri katerih se uporablja velike mišične skupine. Nekateri mejniki, našteti glede na starost otroka: - 3 mesece: večina dojenčkov sedi ob opori - 5-7 mesecev: večina dojenčkov samostojno sedi in se zmore tudi igrati s predmetom - 8-10 mesecev: večina dojenčkov se ob pokončni opori lahko dvigne v stoječ položaj - 8-12 mesecev: s pomočjo prevalitve na trebuh se večina dvigne brez opore v stoječ p. - okoli 3 let: najprej se dvignejo v sedeč, nato še stoječ položaj ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 6 mesecev: pojavijo se premiki, značilni pred hojo - plazenje, hoja po štirih - 8-12 mesecev: hoja s pomočjo - 9-13 mesecev: samostojna HOJA - 13-18 mesecev: koraki vzvratno in še bočno - konec 2.-ga leta: večina usklajeno teče in skoči z obema nogama; koraki so različno dolgi, pojavljajo se problemi z ravnotežjem - pogosto padanje; problemi so tudi z ustavljanjem, pogosto se zaletijo v predmete, ki so jim napoti - konec 5.-ga leta: problemi z ustavljanjem in spremembo smeri teka ni več

STOPNICE Stopnice niso ovira za otoke, ki še ne znajo hoditi - po njih se plazijo. Po 1,5 letu starosti s pomočjo osvojijo hojo navzgor, nato še navzdol.

grobi gibi

otroci

SKAKANJE Razvije se kasneje kot hoja, skoki so podobni daljšim korakom. Razdalja in višina skoka narašča po 2. letu. Poskakovanje in preskakovanje predstavlja 2 okliki skakanja, ki sta pogosto uporabljeni v igrah ali plesih. To otrok razvije po 3.-jem letu, po 5.-em pa so poskoki in preskoki zelo usklajeni in natančni. 5

razvojna psihologija

drobni gibi

TEK Tekom celotnega otroštva se otrokova sposobnost teka razvija vzporedno z močjo, hitrostjo in sposobnostjo usklajevanja njegovih gibov.

učenje in gibalni razvoj Z učenjem določenih gibalnih vaj spodbudimo oz. pospešimo datum, ko otrok shodi.

Obstajata dve načeli gibalnega razvoja - cefalokavdalna in proksimodistalna smer razvoja. Prva označuje razvoj gibanja v smeri od glave navzdol, druga pa gibanje od osrednjega dela telesa proti najbolj oddaljenim.

TRICIKLI Vožnja s tricikli otrokom omogoča sposobnost krmiljenja, zaviranja in pospeševanja prevoznega sredstva. Med 5.-im in 7.-im letom tricikle zamenjajo s kolesi. METANJE PREDMETOV Razvoj se začnev 6.-em mesecu starosti, ko otrok iz sedečega položaja spušča predmete na tla. Pri 2-eh letih predmete mečejo stoje, visoko nad svojo glavo, predmet pade blizu njihovih nog. Pri 4.-ih letih mečejo

Med drobne gibe štejemo tiste, pri katerih se uporablja majhne mišice. Gibe seganja opazimo že pri novorojenčkih, a uspešni so šele po 4.-em mesecu. Z razvojem seganja pride do spremembm v načinu prijemanja predmetov. Najprej so vsi prsti enakovredni, tudi deli prstov so enakovredni. Kasneje prijemajo z blazinicami, pri 9.-ih mesecih pa lahko opazimo t.i. pincetni prijem (prijem malega predmeta z blazinicama palca in kazalca). Nekaj mejnikov: IGRANJE - pri 1,5 letu zmorejo sestaviti stolp it dveh kock - po 2.-em letu sestavijo stolp iz 8-ih kock HRANJENJE - v 2.-em letu se otrok hrani z žlico (pomaga si z obema rokama), z eno ali obema rokama drži kozarec - v 3.-em letu drži skodelico za ročaj, natoči pijačo, nabada z vilico OBLAČENJE - od 2.-3. leta so zmožni oblačenja (prej le slačenja), med 4.-5.-im letom se učijo zapenjanja gumbov, po 6.-7. pa zapenjanja zadrge in zavezovanja vezalk RISANJE - razvoj drobnih gibov omogoča razvoj risanja in pisanja, šele v 3.-em letu držijo svinčnik z blazinicami prstov na spodnji tretjini - od 3.-4.-ga leta se naučijo uporabljati škarje Potek gibalnega razvoja je univerzalen. Kljub temu prihaja do medkulturnih razlik v njegovi hitrosti. V splošnem se otroci arfiških kultur hitreje gibalno razvijejo v primerjavi z zahodnimi kulturami, otroci azijskih kultur pa še malo počasneje kot zahodnih.

gibalni razvoj in medkulturne razlike

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Z A Z N A V A N J E - temeljno procesiranje senzornih informacij S P O Z N A V A N J E - procesi, ki presegajo neposredno procesiranje senzornih informacij in vključujejo pripisovanje pomena oz. razumevanje pridobljenih podatkov

dojenček in malček

zaznavni in spoznavni razvoj

razvojna psihologija

otroci

Glede na predpostavljanje, da je vid najpomembnejši čut, se večina spoznanj o razvoju nanaša na področje vidnega zaznavanja. Novorojenček ima izjemno razvite vse temeljne čute, razen vida, že nekaj mesecev po rojstvu. Gibalni razvoj ni ločen od ostalih področij razvoja: zaznavnim, čustvenosocialnim in spoznavnim.

PIAGETOVA TEORIJA (0-3 LET)

spoznavni razvoj

VID, SLUH, TIP, VONJ, OKUS VID Vid je čut, ki ga človek pri raziskovanju sveta največkrat uporablja. Čeprav novorojenček v prvih mesecih življenja slabo vidi, z zanimanjem opazuje svoje okolje. V 3-eh mesecih po rojstvu postane dojenčkova zmožnost fokusiranja enaka zmožnosti odraslega človeka, medtem ko je zmožnost ostrine enaka šele med drugim in tretjim letom. Novorojenčki z očmi sledijo premikajočim predmetom, v tem se izurijo v prvih 6-ih mesecih življenja. Raje gledajo barvne kot sive slike (občutljivi so torej za barve), med seboj pa jih ločujejo šele po 2. mesecu, po 5. mesecu so občutljivi tudi na osvetlitev barv.

Spoznavni razvoj naj bi se odvil v napovedljivi sekvenci šestih podstopenj, ki sestavljajo senzomotorično stopnjo, le tej pa sledi predoperativna. 1. stopnja - refleksi 2. stopnja - primarne krožne funkcije 3. stopnja - sekundarne krožne funkcije 4. stopnja - usklajevanje krožnih gibov 5. stopnja - terciarne krožne funkcije 6. stopnja - reprezentacije

SLUH Dobro slišijo, najljubši jim je človekov glas in zvok, ki se nanaša v frekvenčnem območju le tega. Kompleksni so jim ljubši od enostavnih zvokov. Sposobnost razlikovanja med glasovi, ki se ne nahajajo v njihovem jezikovnem območju prekaša sposobnost odraslega človeka. Do 6. meseca je dojenček sposoben locirati izvor zvoka in njegovo oddaljenost.

NOVEJŠA SPOZNANJA RAZVOJA V 80.-ih in 90.-ih letih prejšnjega stoletja je bilo zbranih veliko empiričnih dokazov, ki jih ne moremo združiti s Piagetovo teorijo razvoja.

TIP Ob rojstvu je tip dobro razvit, posebej občutljivost na bolečino, se v njegovih prvih dneh življenja hitro povečuje. Raziskuje z usti, ki pa jih nadomestijo roke po šestem mesecu starosti. Novorojenček je občutljiv tudi na temperaturo, kar izrazi z jokom in hitrim gibanjem. Izraziteje zaznava predmete, ki so hladnejši in ne toplejši od njegove telesne temperature.

SPOMIN IN UČENJE NOVOROJENČKOV Ob rojstvu je razvit tako kratkotrajni kot dolgotrajni spomin. Dolgotrajni spomin deluje celo že pri fetusih v zadnjih tednih nosečnosti. Novorojenček razločuje dražljaje okolja glede na to, s katerimi čutili jih zazna, okolje nadzoruje s pomočjo posnemanja in načela instrumentalnega pogojevanja. Vedejo se intencionalno (s sekvenco dejanj, v kateri voljno kombinirajo različne sheme, s katerimi želijo rešiti problem).

VONJ Čut vonja je pomemben pri prehranjevanju in zaznavanju mame (prepozna jo po vonju). Občutljivost glede na vrsto hrane je podobna kot pri odraslem človeku. Vonj po npr. jagodah jim povzroča stanje ugodja, medtem, ko jim vonj po npr. gnilih jajcih ne ugaja. OKUS Prirojeno nam je, da razlikujemo med okusi od rojstva dalje. Preferiramo sladko tekočine od tiste brez okusa, ostalih okusov pa ne maramo. Sladkasto mleko je namreč najboljša hrana za dojenčka. Razvoj okusa je različen glede na to ali se gre za sladko, kislo in grenko hrano. Slana hrana jim prija šele od 4. meseca dalje, kar naj bi pomenilo, da je dojenček pripravljen na trdo hrano.

Vir:

Marjanovič Umek, Ljubica in Maja Zupančič, st. ur., ...[et al.], 2009. Razvojna psihologija. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete : Rokus Klett, Kranj: Gorenjski tisk.

ZAZNAVANJE VZORCEV IN GLOBINSKE RAZDALJE

TRDNOST PREDMETOV IN RAZVOJ POJMA O UČINKU PODLAGE Trdnost predmetov (neprehodnost) začnejo dojenčki dojemati med 3. in 4. mesecem starosti.Pri 2,5 mesecih začnejo razvijati pojem o vstavljanju predmetov. Pri treh mesecih se začne oblikovati spoznanje o učinku podlage na predmete.

OBČUTLJIVOST NA KONTRAST Vzorčaste slike so pri novorojenčkih bolj priljubljene kot bolj puste. Novorojenčki raje gledajo tiste vzorce z več kontrasta. Manjši vzorci so primernejši za starejše od dveh mesecev, saj jih prej zaznavajo kot enotno barvo, kasneje pa zaradi boljše ostrine vida kot bolj vzorčast motiv. Šele po 1,5 letu zaznavajo celotno organizacijo vzorca. Raje gledajo novo sliko od že znane.

RAZVOJ SPOSOBNOSTI RAZVRŠČANJA PREDMETOV To sposobnost dojenčki razvijejo po drugem mesecu starosti. Velik napredek v tem pa izkažejo med 9.-12. mesecem. Otrok zna aktivno razvrščati predmete okoli 1 leta starosti (dotikanje tistih predmetov, ki sodijo skupaj). Do 18. meseca sledi zlaganje predmetov v eno ali dve ločeni kategoriji hkrati. Učijo se tudi z opazovanjem kontrastnih dokazov (ko se pri različnih pogojih ista situacija drugače izide).

ZAZNAVA GLOBINSKE RAZDALJE S pomočjo občutljivosti na kinetične znake, binokularno občutljivostjo in slikovnimi znaki, novorojenčki razvijajo sposobnost presojanja razdalje predmetov drug od drugega. Po osmem mesecu se bojijo globine, že prej pa razlikujejo med globokim in nizkim. Kot nevarnost jo začnejo zaznavati, ko se začnejo plaziti ZAZNAVANJE PREDMETOV Novejša spoznanja kažejo (paradigme habituacije), da otrok kmalu po rojstvu dojema stalnost velikosti in oblike predmetov in predmete zaznava intermodalno. Do 6.-ih mesecev starosti dojenčki ločujejo oz. zaznavajo medsebojne predmete na podlagi dinamičnih znakov, kasneje pa na podlagi nepremičnih znakov: velikost, oblika in tekstura.

RAZVOJ STALNOSTI PREDMETA Piaget na 2. stopnji razvoja ne priznava sposobnosti dojemanja predmeta kot stalnega, vendar se zavedanje stalnosti predmetov začne razvijati še preden je otrok gibalno sposoben predmete iskati, torej že med 2.-3. mesecem in to z opazovanjem.

zaznavni razvoj

RAZVOJ MENTALNE REPREZENTACIJE Dolgotrajni spomin se s časom uri, zmožnost predstave o odsotnem predmetu ali dejanju, dogodku se veča. Razumevanje prostorske reprezentacije se hitro razvija

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

zgodnje otroštvo

spoznavni razvoj

razvojna psihologija

otroci

V obdobju od 3-6 let je otrok na predoperativni stopnji mišljenja (Piaget). Otrok, ki po njegovi teoriji dosega drugo stopnjo razvoja, doživlja simbolno mišljenje. Le to se kaže v odloženem posnemanju, simbolni igri, likovnem izražanju in v rabi govora. Uporaba simbolov osebku omogoča fleksibilno razmišljanje, razmišljanje o preteklih in prihodnjih dogodkih. Egocentrizem, animizem in empatija Ta stopnja mišljenja ima več omejitev: - egocentrizem: otrok je usmerjen le na svoje zaznavanje in mišljenje, ni zmožen zavzemanje perspektive nekoga drugega. - animizen in artificializem: otrok pripisuje lastnosti živega neživim predmetom; otrok razlaga naravne pojave kot človeške dejavnosti - empatija: otrok se afektivno in kognitivno zaveda notranjih stanj drugih oseb

Ohranjanje količine Na tej stopnji mišljenja zmore otrok razmišljati le o enem vidiku problema (Piaget) - centriranje mišljenja. Šele kasneje zmore razmišljati o večih vidikih problema - decentriranje mišljenja. Miselno ohranjanje je zmožnost razumeti, da določena količina ostane ista, če spremeni formo. Za otroke na tej stopnji razvoja je značilno, da tega ne zmorejo razumeti.

Razvoj pojmov Pojem, kot opredelitev značilnosti predmetov ali pojavov na osnovi skupnih in abstraktnih načel oz. kot neka skupna predstava o pojavih in predmetih, se z razvojem spreminja. Pojme otrok oblikuje bolj kakovostno, boljši so odnosi in povezave med pojmi. Pojmi se premosorazmerno razvijajo z razvojem mišljenja, govora in otrokove reprezentacije. Pojem števila Ta pojem delimo na dve miselni operaciji - razumevanje glavnih (1, 2, 3...) in vrstilnih (1., 2., 3.,...) števil. Prve otroci osvojijo pred slednjimi. Na predoperativni stopnji tudi ne razumejo, da se število določenih predmetov ohranja tudi, če te predmete med seboj drugače razvrstimo (Piaget). To osvojijo sicer malce prej (4-5 let), kot je Piaget določil. Pojem prostora in časa Otrok gibalno-zaznavne stopnje prostor razume egocentrično - orientira se glede na svoje lastno telo. V preoperativni stopnji otrok začne uprabljati zunanje predmete-prostorska znamenja kot točke za orientacijo v prostoru. Razvojno višja stopnja vključuje še zemljevid, kot pomoč za orientacijo v prostoru. 9

Pojem časa je abstraktnejši od pojma prostora. Otrok si čas oblikuje s pomočjo časovnega zaporedja in trajanja nekega dogodka. Razlikovanje med daljšimi časovnimi intervali se razvije kasneje kot med krajšimi. Občutek za čas se jim dobro razvije do 7 leta starosti.

Vir:

Marjanovič Umek, Ljubica in Maja Zupančič, st. ur., ...[et al.], 2009. Razvojna psihologija. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete : Rokus Klett, Kranj: Gorenjski tisk.

Teorija uma Ta teorija zajema pojmovanje, razumevanje tako sebe, kot drugih ljudi. Gre za mentalno razumevanje lastnih miselnih stanj in miselnih stanj drugih ljudi. Med 2.-5. letom prihaja do pomembnega razvoja v otrokovem umu. Nauči se ločiti dogodke, ki jih sanja oz. so navidezni od tistih, ki se zares zgodijo.

spoznavni razvoj 11

Razvoj spomina Tekom odraščanja otroka si ta več in boljše spominja. Razloge najdemo v večji spominski kapaciteti in večji hitrosti obdelave informacij; bolj izdelani spominski strategiji (tehnike zapominjanja); razvoju metakognicije (vedenja o lastnih miselnih procesih) in v vsebinskega znanja. Razvoj pozornosti Pozornost je prva, kritična stopnja v spoznavnih procesih. Stvari, ki nanje nismo pozorni, ne zaznamo in si posledično tudi ne zapomnimo. Otrokova pozornost je najprej relativno šibka, kratka. Z razvojem se zmožnost pozornosti povečuje.

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

dojenček in malček

SOCIALNI NASMEH Med 4.-6. tednom starosti se pojavlja spontani socialni nasmeh, kot zaznava človekovega obraza, pa tudi prijetnega zvoka ali detajla nekega predmeta. RAZVOJ KOMUNIKACIJE IN ZAVEDANJA SEBE Več interakcije razvije dojenček po 2. mesecu: stik s očmi, odzive na partnerja izmenjuje ritmično, zaporedno - poteka nekakšna konverzacija. Neposredno posnema gibe (razen glave), odloženo pa obrazne izraze. Po 6. mesecu se dojenček začne zavedati, da je njegova dejavnost enaka dejavnosti osebe v ogledalu. Sam sebe razume kot posrednika dejanj - ekološkega sebe (rudimentarna oblika razumevanja samega sebe; zavedanje lastnih vedenjskih ciljev, k cilju usmerjenih dejavnosti in preteklih rezultatov svojega delovanja na okolje). Socialne igre še ne zmore, saj ne zmore usklajevati svoje pozornosti s predmetov na partnerja. Začenja se tudi komunikacija z vrstniki (gledanje, dotikanje, smejanje, vokaliziranje). Med 7.-8. mesecem v socialni interakciji uporabijo predmete ("daš-dam"), privlačnejši predmeti so jim tisti, ki jih nimajo. Namerno ponavljajo vedenje druge osebe, pri čemer otrok posnema njena sredstva, z namenom doseči njen cilj.

1-9 mesec

socialni in moralni razvoj

REVOLUCIJA V DEVETEM MESECU Okoli 9. meseca starosti, se pojavi niz obnašanj, značilnih le za človeško vrsto. RAZVOJ SKUPNE VEZANE POZORNOSTI Usklajevanje pozornosti na partnerja zmorejo kombinirati s pozornostjo na predmet - zmožni so skupne vezane pozornosti (otrok - odrasli - predmet). Okoli 11. meseca se pojavi še socialno sklicevanje (otrok se s pogledom sklicuje na partnerja, da dobi informacijo o predmetu). Dojenček se začne zavedati intencionalnega sebe (dojenčka zanima, kako drugi delajo vedenjske izbire-namere, s katerimi želijo došeči cilj). Pojavi se tudi socialno posnemanje (namerno posnemanje vedenja druge osebe, kjer posnema predvsem vedenjsko namero). PREVIDNOST DO NEZNANIH LJUDI IN SEPARACIJSKA ANKSIOZNOST V tem obdobju se začne pojavljati previdnost ali celo aksioznost ob ločitvi od osebe, na katero je otrok navezan, kot tudi do neznanih ljudi. RAZVOJ NAVEZANOSTI Navezanost dojenčka se razvije, do vsaj enega od staršev, na podlagi otrokovih prirojenih signalov, s katerimi prikliče drugo osebo v svojo bližino. Druga oseba ima zmožnost odzivanja na te signale. V prvem letu njegove starosti se tako razvije močna čustvena povezava med njima(-i). Poteka v 4-ih fazah. S to osebo nato razvijejo notranjo delovni model navezanosti (osebo uporabljajo kot varno bazo tudi, ko je ni v bližini).

razvojna psihologija

otroci

Prepoznavanje sebe se po 1. letu kakovostno drugače odraža kot pred tem. Sredi 2. leta starosti se otrok v ogledalu prepozna zaradi svojega videza, prej pa zaradi kontingentnih vedenj, ki jih vidi v ogledalu. Okrog 2. leta za naslavljanje samega sebe uporabljajo svoje ime, zaimek. V 2.-3. letu se začne v obnašanju pojavljati vedenje, ki izraža težnje po posedovanju stvari, ljudi ("moje, moji"). To odraža bolj začrtavanje meje med njim in drugimi, kot pa sebičnost. Zaradi močnega zavedanje sebe pride do prvih nestrinjaj, pa tudi do razvoja različnih čustveno-socialnih spretnosti (empatija, prosocialno vedenje, igra posnemanja). Čustveno prilagajanje na okolje malček izraža na treh ravneh: veselje - potrtost, zaupljivost - anksioznost, strpnost - jeza. Socialna interakcija z vrstniki se odraža na naslednjih treh ravneh vedenja: vključevanje - osamljenost, mirnost - agresivnost, prosocialnost - egoizem. Pri interakciji malčka z odraslo osebo lahko zasledimo: sodelovanje nasprotovanje, samostojnost - odvisnost.

Kakovost navezanosti - varno vezani dojenčki: doživijo distres ob in po ločitvi od navezane osebe in takojšnjo potolažitev ob ponovnem snidenju - izogibajoče navezani dojenčki: doživijo stres ob in po ločitvi od navezane osebe in izogibanje tej osebi ob ponovnem snidenju - ambivalentno (upirajoče) navezani: ob ločitvi iščejo veliko bližine, ob ponovnem snidenju pa izražajo jezo, upirajoče vedenje - dezorganizirano/dezorientirano navezani dojenčki: ogrožena navezanost, otroci se od ločitvi in ob snidenju vedejo zmedeno in protislovno

1-2 let

Pomembna je tudi navezanost na očeta, sorojence, stare starše in vzgojiteljice. Kakovost otrokove navezanosti na osebo je najbolj odvisna od vedenje te osebe do otroka, malo pa tudi od njegovega temperamenta.

9 - 12 mesec

Vir:

Marjanovič Umek, Ljubica in Maja Zupančič, st. ur., ...[et al.], 2009. Razvojna psihologija. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete : Rokus Klett, Kranj: Gorenjski tisk.

moralni razvoj 0-2 let

Stabilnost kakovosti navezanosti Navezanost otroka na določeno osebo se spremeni takrat, ko se spremeni vedenje referenčne osebe do otroka. Vključitev v vrtec ne spremeni vzorca navezanosti na starše, ne glede v katerem letu starosti ga vključijo v vrtec. Malčki, ki se vsakodnevno vključujejo v vrtec, lahko celo izboljšajo navezanost iz ambivalentne v varno navezanost. Moralni razvoj je oblikovanje zavesti o tem, kaj je prav in kaj ne, ter vzpostavljanje med lastnimi potrebami in željami glede na standarde v našem okolju. Najširše gledano ima moralni razvoj 3 dimenzije razvoja: čustveno, spoznavno in vedenjsko. Prve moralne znake lahko opazimo ob koncu 1. leta, očitnejši pa so v 2. letu. Ti znaki so: prosocialno vedenje (simpatija, egocentrična empatija, empatija v odnosu na stanje druge osebe), zavest o standardih vedenja, rudimentarna sposobnost presojanja, specifični odzivi na predmete in na samega sebe. Pomembna moralna motiva, empatija in doživljanje krivde, se razvijata že v prvih dveh letih življenja. Z zmožnostjo vzorčne atribucije (vsakdanja razlaga vzrokov, ki jih oseba pripiše pojavu opaženega vedenja pri sebi ali drugih) je v 2. letu zmožen doživljanja krivde.

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

zgodnje otroštvo

socialni in moralni razvoj

razvojna psihologija

otroci

Vir:

Marjanovič Umek, Ljubica in Maja Zupančič, st. ur., ...[et al.], 2009. Razvojna psihologija. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete : Rokus Klett, Kranj: Gorenjski tisk.

Z odraščanjem otroci preživijo zmeraj manj časa s starši in zmeraj več z vrstniki. V tem obdobju razvijejo nove oblike socialnih interakcij (sposobnost komuniciranja, recipročnosti, empatije, skupnega reševanja problemov). Kaže se večja naklonjenost do vrstnikov, delež agresivnosti upada. Starejši kot so, več se pogovarjajo. V tem obdobju otroci presežejo stopnjo egocentrične empatije in dosežejo stopnjo prave empatije. Večina raziskav odnosov med otroci je bila raziskana v okviru otroške igre.

Piaget označuje moralni razvoj kot razvoj presojanja v smeri od absolutne proti relativni moralni perspektivi (2 vidika moralnosti). Heteronomna moralnost je prva in tista stopnja, kjer otroci pravila razumejo kot stalna, nespremenljiva, "dana od zunaj", kršenje le teh pa kot absolutno napačno. Avtonomna moralnost je druga in tista stopnja, kjer otroci pojmujejo pravila kot spremenljiva, kot dogovore, ki temeljijo na večstranskem soglasju in jih ljudje lahko poljubno spreminjajo. Otrok sprejema svoje dolžnosti in pravice recipročno (enaka skrb za dobrobit drugih in sebe). Pri razumevanju avtoritete pravil, ki jih postavljajo odrasli ne sprejemajo aboslutno, temveč se sprašujejo o njihovi upravičenosti. V 4. letu vidijo razliko med pravili z moralnega (pravila, ki varujejo dobrobit in pravice ljudi), konvecionalnega (arbitrarna socialna pravila - slog oblačenja, bonton...) in osebnega (osebne preference posameznika, ne vplivajo na dobrobit in pravice drugih in ne motijo delovanja skupine) področja.

odnosi med vrstniki

prijateljstva 13

Koncept prijateljstva se pri otroku s časom spreminja. Prijateljstvo je le nekaj trenutnega za otroke do treh let starosti, starejši pa že začenjajo razumeti prijateljstvo kot dlje trajajoči odnos, za katerega je značilna pristnost, vzajemna privlačnost, recipročnost, zaupanje. Oblikovanje prijateljstva naj bi potekalo po treh stopnjah, vendar kakšno stopnjo otrok lahko tudi preskoči.

SPOZNAVNE RAZLAGE MORALNEGA RAZVOJA V tem obdobju otrok spoznava, kaj socialna skupina, v kateri živi, pojmuje kot pravilno in kaj kot napačno vedenje.

VEDENJE OTROK PRIJATELJEV Izbor prijateljev v otroštvu temelji na podobnosti (spol, vedenje, interesi). Vedenje med otroki, ki so prijatelji in tistimi, ki niso, je različno (več/manj prosocialnega vedenja, več/manj sodelovanja, več/manj konfliktov. Študije kažejo, da otroci, ki imajo prijatelje, kažejo večjo socialno kompetentnosti, večjo sociabilnost, boljše sodelovanje, altruizem, zaupanje vase in so manj osamljeni. UGOTAVLJANJE ORTOKOVE SOCIALNE KOMPETENTNOSTI, PRIJATELJSTVA Predšolski otroci se zadržujejo v vrstniških socialnih skupinah (skupina, v kateri je značilna neka stopnja recipročnega vplivanja na splošno in drug na drugega). Otroci znotraj teh skupin izoblikujejo določena prilagojena vedenja.

SOCIALNO UČENJE IN MORALNI RAZVOJ Otrok se iz okolja prek izkušenj nauči moralnih pravil o tem kaj je prav in kaj ne. Veliko vlogo pri tem odigra načrtno in sistematično usmerjanje otrokovega vedenja (starši, vzgojitelji, družba v širšem kontekstu). Izkušnje in pravilne vedenjske modele otrok najde v svojem okolju, pa tudi v govornih, likovnih, filmskih in drugih opisih. Ljudi, katerim je naklonjen, socialno posnema. VZGOJNI SLOGI STARŠEV Pri starših zasledimo 4 sloge vzgajanja: - avtoritarni slog [Starši veliko zahtevajo od otroka, le malo pa se odzivajo na njegove potrebe, interese in pravice. Otroci naj bi bili konformni, brezpogojno ugodljivi. Nad otrokom pogosto uveljavljajo svojo moč.] - avtoritativni slog [Starši veliko zahtevajo od otroka, a so odzivni na njegove potrebe, interese in poglede. Racionalno in demokratično postavljajo meje otrokovemu vedenju in so mu naklonjeni.] - permisivni slog [Starši zelo malo zahtevajo od otroka, nanj se zelo odzivajo, so pretirano tolerantni in popustlivi v vzgoji.] - nevpleteni slog [Starši ne zahtevajo veliko od otroka, v vzgojo se minimalno vpletajo.]

moralni razvoj

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Vir:

Marjanovič Umek, Ljubica in Maja Zupančič, st. ur., ...[et al.], 2009. Razvojna psihologija. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete : Rokus Klett, Kranj: Gorenjski tisk.

spoznavne vrste igre

1. Prva igra, ki se pojavi je t.i. funkcijska igra. Je najpreprostejša vrsta igre z zaznavno - gibalnimi funkcijami, ki je v 1. letu otroka prevladujoča, v 2. pa že začne upadati, a se nadaljuje čez celotno predšolsko obdobje. 2. Igra, v katero se začnejo dveletni otroci vključevati je konstrukcijska igra. V tej obliki igre otrok povezuje in sestavlja posamezne prvine igrače v konstrukcijo. 3. Simbolna igra (=igra pretvarjanja, domišljijska igra) je tista, v kateri otrok reprezentira nekaj iz stvarnega ali domišljijskega sveta. Otrok se do neživih predmetov vede, kot da so živi; vsakodnevne dejavnosti izvaja v odsotnosti potrebnih materijalov (npr. šiva brez šivanke); izvaja dejavnosti, ki jih sicer izvaja nekdo drug (npr. kuha); dejanj ne izvede do njihovega običajnega konca (npr. kuha, vendar tistega potem ne poje); predmet nadomesti z drugim (npr. dežnik predstavlja sabljo); njegovo čustveno in instrumentalno vedenje v simbolni igri izraža namišljenost dejavnosti. Pojavi se lahko že pri enoletnem dojenčku, a v drugem letu pride do porasta sposobnosti reprezentacije. 4. V dojemalni igri otrok izraža razumevanje odnosov med predmeti in/ali ljudmi ter odnosov med pomeni in simboli. Sem spada poslušanje, branje, opazovanje in posnemanje. 5. Igra s pravili se začne pojavljati šele v 3. letu. Otrok sprejme vnaprej postavljena pravila igre in se po njih ravna.

I G R A - veliko število različnih dejavnosti; veže se predvsem na otroštvo, a igrajo se tudi odrasli; igra kot dejavnost je prepoznana kot fleksibilna, otroci v njej uživajo, odločilen je tudi kriterij prisotnosti pretvarjanja

socialna igra

Razdeljujemo jo na: 1. igro brez udeležbe (otrok je v igralni situaciji, a se ne igra, opazuje drugo) 2. opazovalno igro (otrok opazuje igro drugih otrok, jo komentira, a se vanjo ne vključi) 3. samostojno igro (otrok se igra sam, drugih ne vabi) 4. vzporedno igro (otroci se vsak zase igrajo, drug na drugega ne vplivajo) 5. asociativno igro (otrok se igra z drugimi otroki, njihova igra nima skupnega cilja) 6. sodelovalno igro (otrok se igra z drugimi otroki, njihova igra ima skupen cilj) 7. kontaktno igro (otrok skuša prek igralne dejavnosti pritegniti pozornost druge osebe) 8. opazovalno igro z vključitvijo (otrok sprva le opazuje igro drugih, nato pa se vanjo tudi vključi, ali na svojo ali na pobudo drugih) 16

dojenček in malček

predmeti v otrokovi igri

Igrače so konkretni neživi predmeti, kulturno oblikovani za igranje. A otrok lahko pripiše pomen igrače kateremukoli predmetu v svojem okolju. Igrače so različne, imajo različne značilnosti. Realističnost igrač predstavlja stopnjo med izgledom igrače in dejanskim predmetom, ki ga ponazarja (npr. punčka - majhna deklica). Strukturiranosti igrač predstavlja stopnjo, ko je izdelanost igrače primerljiva z dejanskim predmetov, katerega sugerira (npr. avtomobilček z veliko značilnosti pravega avtomobila). pomen igralnega partnerja v igri

Simbolna igra, ki se pojavi zgodaj v otroštvu, se pojavi najprej ob prisotnosti oz. interakciji z mentalno razvitejšim igralnim partnerjem, ki jim pri igri nudi pomoč. To je lahko odrasla oseba, ali starejši, razvitejši otrok. medkulturne razlike

Otroška igra je odraz kulture, v kateri otrok odrašča, hkrati pa tudi njen izraz. Prenos kulture socialnih norm se s starejših na mlajše zgodi prek učenja hranjenja, oblačenja... Razvoj igre s predmeti in vključevanje v socialno simbolno igro je medkulturno precej podoben. Univerzalna je tudi uporaba predmetov v igri. Medkulture razlike zaznamo v količini in vrsti igrač, ki jih ostroci posedujejo, ter prostoru, kjer se igre odvijajo. Kulturne razlike so opazne predvsem glede na gmotni položaj, ki ga premorejo družine določenega dela sveta, kot tudi glede na številčnost družin. Ideal neke družbe (npr. spodobno vedenje pri Kitajcih) vpliva na didaktično usmerjenost pobud za igro z otroki. Individualistične kulture povdarjajo samostojnost, neodvisnost in dosežke posameznika. Kolektivistične kulture povdarjajo medodvisnost in sodelovanje posameznika z drugimi.

zgodnje otroštvo

otroška igra

razvojna psihologija

socialna igra

spoznavne vrste igre

Otroci se vključujejo v socialne igre v vseh obdobjih svojega otroštva. Samostojna konstrukcijska igra je pogosta oblika igre, ki se je predšolski otrok poslužuje. Odraža otrokovo neodvisnost, ne pa nižjo socialno kompetentnost. Vzporedna in opazovalna igra otroku omogočata vključitev v igro z vrstniki. Simbolna igra postaja vse bolj socialna (prej samostojno pretvarjanje --> kasneje sociodramska igra z vključenimi več otroki), spodbuja otroke k reševanju konfliktov, k dogovarjanju ali pogajanju, k razvoju otrokove zmožnosti zavzemanja perspektive drugega in razvoj socialne kognicije. Pomembna je vloga odraslega, predvsem vzgojiteljice, v otrokovi igri. Igra s pravili je tista, ki najpogosteje spodbuja sodelovalno in tekmovalno vedenje med vrstnik, kot tudi socilano povezovanje in socialno razlikovanje.

Tudi v tem obdobju ostaja igra prevladujoča dejavnost otroka. Igra ostaja prisotna tudi v kasnejšem otroštvi, mladostništvu ter se pojavlja v vseh obdobjih človekovega življenja.

predmeti v otrokovi igri

V celotnem obdobju otroštva je pri igri prisotna uporaba igrač, ki pa spreminjajo svoj pomen glede na igralno situacijo in temo igre. Pri simbolni igri narašča uporaba nizkostrukturiranega in manj realističnega materijala. Kasneje postaja njegova igra vse manj odvisna od igrač in igralnega materijala, pogosteje se razvija na akstraktnem, miselnem nivoju ter z rabo govora. Računalniške in videoigre so tudi značilne za vse obdobje otroštva. Pozitivno vplivajo na komunikacijo med vrstniki (aktualna tema), negativno pa na komunikacijo s starši (ne razumejo igrice). Zahtevnost nalog, ki jih igra predstavlja, spodbuja razvoj nekaterih vidikov otrokove kodnicije. Če otrok te igre igra preveč časa, je telesno urujen, ima glavobole in se izolira od vrstnikov ali družinskih članov. igralni prostor

Od igralnega prostora je odvisno, kak tip igre si bodo otroci izbrali. Razlika je, če je prostor velik ali majhen, zunanji ali notranji, kateri letni čas je, kakšno je vreme, ali jih kdo nadzoruje...

otroci

Otrok v 3. letu svoje starosti opušča funkcijsko igro in hkrati povečuje delež simbolne igre ter igre s pravili. Več časa otroci namenijo organiziranim športnim dejavnostim. Pogosteje lahko opazimo še eno obliko igranja - igro prerivanja, ki vključuje prerivanje, lovljenje, igrivo boksanje, in ob tem smejanje, izražanje pozitivnih čustev. Konstrukcijska igra postaja vedno bolj celovita. Natančnejši gibi, večja vztrajnost in boljša prostorska predstava omogočajo izdelavno zahtevnejših konstrukcij. Ta tip igre predstavlja velik del igre, ki se je 4-letni otroci poslužujejo (opazovano v vrtcu). Dojemalna igra je tudi pogostejša, saj je otrokovo mišljenje bolj razvito. Igra s pravili se pojavlja od 3. leta dalje, otrok se igra igre z že določenimi pravili, si pa tudi izmisli svojo igro z lastnimi pravili. Te igre se lahko igra tako zunaj, kot v notrajnih prostorih. Tekom let se simbolna igra izpopolni in razvije v igro vlog in sociodramsko igro.

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

otroci in vrtec

razvojna psihologija

otroci

Vir:

Marjanovič Umek, Ljubica in Maja Zupančič, st. ur., ...[et al.], 2009. Razvojna psihologija. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete : Rokus Klett, Kranj: Gorenjski tisk.

otroci v vrtcu Čeprav med stroko ni enotnega mnenja o vprašanju, kako vrtec kot institucija vpliva na otrokov razvoj, so raziskave tadnjih tridesetih leti potrdile, da je vrtec, ki kaže visoko kakovost predšolske vzgoje, podporni dejavnik otrokovemu razvoju v času njegovega bivanja v vrtcu ter tudi kasneje. Ugotovitve različnih avtorjev o predšolski vzgoji v evropskih in severnoameriških vrtcih, ki so različno organizirani, je ta, da je zelo raznolika in daje prednost varstvu ali pa poučevanju. Vrtci delujejo v skladu z kurikuli in opravljajo lahko različne funkcije - socializacija, varstvo, učenje, podpora družini. Evropa, ZDA in Avstralija imajo različen procent vključenosti otrok v vrtce, medtem, ko je starost vključenih otrok podobna. V Sloveniji se je zgodila velika širitev vrtec v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja. Statistični podatki vključenosti v vrtce kažejo naraščanje: - 1980 ---> 38,4 % - 1985 ---> 49,1 % - 1987 ---> 52 % - 2002 --->60 % Mednarodna združenja in zveze za predšolsko vzgojo razvijajo strategije, kako v vrtec vklučiti čimveč otrok starih 3 leta ali več.

otrok na vstopu v šolo

Otrok mora biti na vstop v šolo pripravljen. Z vklučitvijo v vrtec doživi to pripravo že tam, sicer pa lahko starši zaprosijo za izvedbo individualnega testa, s katerim se preveri, ali je otrok pripravljen ali ne za vstop v šolo. Nekdaj je bilo 120 ur predpriprave obeznih za tiste otroke, ki vrtca niso obiskovali, sedaj je obvezen le ta test in še to za otroke, ki vstopajo v šolo predčasno.

kakovost v vrtcu Raziskovalci v 80-ih in 90-ih so med dejavnike, ki vplivajo na razvoj otrok, uvrstili tudi kakovost vrtca kot institucije. Vrtce med sabo ne moremo poenotiti, otroci različnih vrtcev dobijo različno kakovostne predšolske izkušnje. Smernice za opredelitev kakovosti predšolske vzgoje delimo na: a) procesno raven (aktualno delo z otrokom v oddelku, počutje otrok v vrtcu...) b) strukturno raven (izobrazba vzgojiteljic, število otrok v vrtcu, velikost igralnice...) Slovenija ima v zadnjem desetletju za sabo konceptualno in sistemsko ter kurikularno prenovo vrtcev. Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, v njem so opredeljena načela predšolske vzgoje. Kakovost vrtcev se ugotavlja oz. preverja z vprašanji za delavce vrtca in starše otrok. DOJENČKI IN MALČKI V VRTCU Me 6.-12. mesecem starosti se dojenčki začnejo vključevati v vrtec. Začetni strah, nelagodje ob vstopu v vrtec se sčasoma zmanjšuje in preneha. Rezultati razliičnih raziskav opisujejo in potrjujejo pozitivne učinke vrtca na otrokov razvoj. Za otrokov razvoj je zelo pomembna prisotnost stalne vzgojiteljice. Za otroke, katerih starši so nižje izobraženi, družinsko okolje pa nespodbudno, je zgodnja vključitev v vrtec pozitivna. Negativna bi bila le v povezavi z drugimi rizičnimi dejavniki. STAREJŠI PREDŠOLSKI OTROCI Vključenost otrok v vrtec po 3. letu starosti je po raziskavah bolj enotna v rezultatih, kor pri zgodnjem vključevanju otrok. Se pa pojavljajo očitne razlike v razvoju otrok, ki so bili vključeni v kakovostne vrtce in tiste, ki so bili vključeni v manj kakovostne. Kakovost vrtca se meri predvsem v kompetentnosti vzgojiteljic in le malo v dejstvu, da je otrok v vrtcu obkrožen s številnimi vrstniki. Izobrazba staršev pa je pomembnejši dejavnik na razvoj otroka, kot njegova vključenost v vrtec. Velik vpliv na razvoj otroka je tudi socialnoekonomski položaj staršev.

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

W. K r o n e r p r e d s t a vi vrtce s pomočjo m n e n j a r h i t e k t o v, o t rok in zaposlenih o izkušnji uporabe določenega vrtca. Knjigo zaključi z nekaj generalnimi povzetki in ugotovitvami, ki so mu jih odgovori vprašanih posredovali. Pri tem ne obide tveganja ob tej nameri, ki lahko izkrivi resničnost določenih odgovor o v. P r i m e r j a n a m r e č med namensko različnimi stavbami namenjenimi otrokom (vrtci, šole, otroški muzeji...), ustanove izbira v različnih državah (kulturne razlike), izbrane stavbe pripadajo različnim časovnim obodbjem (razl. stopnja razvoja družbe, različno pojmovanje istih pojmov), zaveda se možnosti subjektivnosti odgovorov vprašanih. Ugotavlja, da se kljub raznovrstnosti o d g o v o r o v, o d g o v o r i otrok ponavljajo. Rezultate predstavi kot "smernice" za stavbe namenjene otrokom.

Prostori z veliko sonca, naravne svetlobe in transparentnosti imajo pozitivne učinke na otroške čute. Vidijo jih kot prijazne in vedre, v nasprotju s prostori z malo svetlobe, ki so "postani in zatohli".

Tako prijetno je tu! - otroci pogosto to izrazijo. Kaj naredi prostor udoben? Gre se za kombinacijo harmoničnih oblik, ki otroke privlačijo in jim vzbujajo osnovne občutke, kot so varnost, blaginja, zadovoljenost.

Zunanji izgled hiše predstavlja otrokom posebno vodilno moč. Individualna arhitektura stimulira otrokovo domišljijo, pričara asociacije, ohrabruje indentifikacijo s hišo - posebno če poseduje sorodnost z otroškimi predstavami.

Izredni, presenetljivi stavbni elementi, posebni detajli, ornamenti, umetniška dela - to so simbolni znaki dojemanja in prepoznavanja. Vzbujajo čustva, so stebri povezav "njihove hiše". Otroci se na to nanašajo s ponosom in radostjo.

8.1. nezgrešljiv “obraz hiše”

8.2. “simboli stavbe”

9.1. svetlost

9.2. udobnost

oblikovne kvalitete

Walter Kroner

Vrata, portali, vhodi - to so oblikovne geste katere otroci sprejemajo. Označujejo mejo med zunanjim in notranjim, ustvarjajo zavedanje o prečkanju praga in vodijo otroka k stavbi.

Otroci potrebujejo nekaj znanega v vsaki novi stvari. Še posebej najmlajši med njimi vidijo nekaj znanega kot asociacijo na dom, tudi učenci se morajo v šoli spomniti na vrtec. Te duhovne oblike pomagajo otroku, da novo okolje posvoji za svoj drugi dom.

8.3. vabljiv vhod

8.4. znane oblike

10.2. barvna “pisanica”

10.1. “živi” les

Otroci imajo radi les. Ugaja njihovim čutom v vseh možnostih uporabe v stavbe, še posebej naravni les.

mnenje uporabnikov

11. umivalnica otroški prostor?

izkušnja

Umivalnica je več kot le sanitarni prostor, posebej za otroke. Zelo občutljivo se odzivajo na oblikovanje tega prostora. Obožujejo "prijetno in udobno" umivalnico. Skrb za oblikovanje tega prostora je premajhna, veliko kritik gre na njegov račun.

"Svetle" barve so "super" barve v otroških očeh. "Brezvezne" barve "temne" in "brezbarvne". Barve v otroških očeh so "mešane" in zabavne.

Vir:

KRONER, Walter, 1994. Architektur für Kinder – Architecture for Children; [Übers. ins Engl.: Richard Senior. lII.: Oliver VetterGindele]. Stuttgart; Zürich: Karl Krämer Verlag.

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Otroci obožujejo igre, kjer je vključeno gibanje (tek, skakanje, lovljenje...), zato je odločilni dejavnik za funkcionalno kvaliteto dovolj velik prostor, kjer lahko to izvajajo.

V zgornje nadstropje lahko "izgineš" in hkrati lahko opazuješ kaj se dogaja "spodaj". Galerija, most, ploščad vzpostavi zelo močno vezo med "spodaj in zgoraj". Tudi ogromno iger se lahko razvije na tej relaciji.

Otroci obožujejo igre, kjer je vključeno gibanje (tek, skakanje, lovljenje...), zato je odločilni dejavnik za funkcionalno kvaliteto dovolj velik prostor, kjer lahko to izvajajo.

Centralni prostori - vhodna avla, hodniki, atriji spodbujajo skupinsko bivanje. So prostori srečanja, nudijo možnosti za skupne aktivnosti starih in mladih (gledališke igre, organiziranje zabave).

Otrokov del vsakdanjika ni le ta, da je v kontaktu z drugimi ljudmi, vrstniki, ampak vsebuje tudi čas, ki ga preživi sam. Zato otroci rabijo tudi prostore, ki jim omogočijo umik.

Otroci obožujejo brloge, ne glede na to ali so mali ali večji. Tako jih prostori, ki jih asociirajo na brlog, privlačijo kot magnet. "Brlogi" označujejo skrito zaščito, intimo pa tudi pustolovščino (lahko si šepetaš, kuješ načrte, se skriješ, se stisneš h komu...).

1.1. področja z veliko prostora

1.2. skupinski prostori

1.3. male sobe z vrati

1.4. niše, vogali, kotički

2.3. stolp, drevesna hišica, dvignjena ploščad...

2.2. nadstropje

2.1. stopnice

Stopnice omogočajo veliko: sediš lahko na dnu, na sredini ali na vrhu. Lahko tečeš, se plaziš, lezeš, hodiš vzvratno ali se skriješ podnje. Uporabna je tudi stopniščna ograja.

Vir:

KRONER, Walter, 1994. Architektur für Kinder – Architecture for Children; [Übers. ins Engl.: Richard Senior. lII.: Oliver VetterGindele]. Stuttgart; Zürich: Karl Krämer Verlag.

funkcionalne kvalitete

Walter Kroner

mnenje uporabnikov

Stene, tla, podpore, stebri, pipe... Mladi uporabniki vse te elemente prilagodijo svojim intereosm, jih reorganizirajo, in se tudi zaletijo vanje.

Vrata, okna, stopnice, stikala, lijaki... Otroci hočejo biti sposobni uporabe le-teh brez pomoči odraslih. Za avtonomijo otrok je pravilna velikost in možnost uporabe teh elementov ključna.

Otroci svoje pohištvo (manjše mize, stoli...) doživljajo tudi kot igračo. Miza lahko postane bunker, zvrnjen stol pa avto. Starejši otroci pohištvo tudi radi premikajo. Pohištvo naj torej, ne bo nerodno in pretežko!

Trampolin, plezalna in viseča mreža, vodna postelja, stena z ogledali, slikarska stena - vse to je zelo privlačno. Otrokom pomaga razviti moč, veščine, in duh po pustolovščinah. Ta "igrala" so kompleksna, ponujajo veliko različnih možnosti uporabe.

Zabavno je uporabiti mamine čevlje, zlesti na kavč odraslih. Je tudi vznemirljivo, ker je pravzaprav prepovedano.

3.1. sestava stavbe

3.2. velikost elementov

3.3. otroško pohištvo

3.4. "posebna" igrala

3.5. stvari odraslih

4.1. kot s slikanicami, bralna niša, knjižnica

5. 4.2. veliko prostora otroška kuhinja, za spravilo kuharski vseh možnih kotiček stvari

Za otroke to pomeni oazo z Eden od najljubših kotiškov za deklice - tudi za dečke. genius loci. Učenje kuhanja z zabavo in užitkom - z lastnim kuhalnikom.

Ustrezen prostor za "sto" vsakodnevnih stvari: uporabne stvari (orodje), najljubše stvari (umetniški izdelki). Soba, kjer lahko pustiš stvari nedokončane za naslednji dan.

6. "opazovalna okenca" in ostali povezovalni mostovi Otroci cenijo možnost kontakta iz prostora v prostor, od zgoraj in spodaj, od znotraj in zunaj.

7.1. notranjost vs. zunanjost

izkušnja

Otroci zelo radi počnejo aktivnost namenjeno zunanjosti, noter in obratno. Če so notranji prostori obogateni z zunanjimi karakteristikami (zimski vrt, rastlinjak) imajo otroci občutek, da se v njihovi hiši veliko dogaja.

7.2. zunaj okoli stavbe

Notranjost in zunanjost - obe sta za otroka zanimivi. Vendar je zunanjost velikokrat bolj priljubljena, še posebej, če imajo otroci zunaj več prostora za gibanje. Otroci potrebujejo odprti prostor zraven stavbe z raznoliko prostorsko kvaliteto in možnjostjo aktivnosti: (pokrite) terase, dvorišča,

7.3. narava

Otroci obožujejo naravo. Izkušnje v naravi jih zelo očarajo, želijo si raziskovat naravne zakone in se navidezno igrati z "naravnimi stvarmi". Ribnik, podrastje, zelenjavni vrtiček, sadovnjak, rožni vrt, ognjišče, ovce, zajci in ptice zagotovijo zunanje prostore izrednih kvalitet.

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Obstoječi vrtec je v uporabi približno 40 let. Kako vzgojiteljice, otroci in vodstvo vidi njegovo uporabnost, estetiko, prijetnost danes... sem raziskala s pomočjo vprašalnika odprtega tipa. Pogoste in po moji presoji tehtne odgovore sem kasneje poizkusila uporabiti v svojem projektu. Za primerjavo so isti vprašalnik rešili tudi v vrtcu Pivka in to v nedavno zgrajenem oddelku ter v oddelku, ki se nahaja v stari stavbi, ki ni bila zgrajena za potrebe otrok.

vprašalnik VODSTVO

anketa

mnenje uporabnikov

izkušnja

VPRAŠALNIK za VODSTVO 1. Kakšna se vam zdi organizacija prostorov v vrtcu? Kje so prednosti, kje pomankljivosti?:

___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________

2. Katere notranje prostore pogrešate v vrtcu (naštejte vse: od neustreznih sanitarij, pisarn, do skupinskih prostorov, št. igralnic...):

vprašalnik OTROCI

3. Kako vrednotite obstoječo zunanjo površino, ki je namenjena otrokon in njihovi igru, rekreaciji? Kaj bi izpostavili kot prednost, kje so pomanjklivosti?

4. Kako vrednotite prostore, namenjene zaposlenim v vrtcu? Kaj je ustrezno, prijetno, kaj manjka?

vprašalnik VZGOJITELJI

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

vrtec Postojna

anketa

mnenje uporabnikov

izkušnja

v o d s t v o: PREDNOSTI - dobro se mi zdi, da so oddelki nekoliko ločeni - v prizidku je še boljše rešeno - po 2 igralnici skupne sanitarije Kakšna se vam zdi imata - v starejših oddelkih so sanitarije premajhne organizacija prostorov - problemi se pojavljajo na straniščih (vrata otrok potrebuje zasebnost, vendar taka rešitev v vrtcu? ni najboljša)

Katere notranje prostore pogrešate v vrtcu?

Kako vrednotite obstoječo zunanjo površino, ki je namenjena otrokom in njihovi igri?

Kako vrednotite prostore, namenjene zaposlenim v vrtcu?

19 obstoječi vrtec

POMANJKLJIVOSTI - v starejših oddelkih so sanitarije premajhne

- premajhne igralnice - pogrešamo kabinete za shranjevanje didaktičnega in drugega materijala; kabinete za izvajanje dejavnosti (naravoslovni kabinet, glasbeni kabinet,...) - pogrešamo večnamenski prostor - pisarne so oddaljene in nepovezane - pogrešamo sanitarije na vsakem oddelku - odkar imamo prizidek je igrišče PRECEJ manjše (!!!) - nujno bi potrebovali "hiške", kamor bi shranjevali zunanje rekvizite - na enem igrišču imamo zunanji WC - zelo bi bili dobrodošli na vseh igriščih - žal nimamo več površine za sankanje - garderobe za zaposlene so večni problem, vedno je premalo omaric in premalo samih garderob, ki so zelo majhne - imamo en sam skupen prostor, ki je istočasno zbornica in knjižnica - premalo računalnikov glede na št. skupin in strokovnih delavk - kuhinja je premajhna (kuharice obedujejo v pripravljalnici hrane) - precej neprimerni prostori namenjeni pralnici - potrebovali bi prostor za izvajanje pogovornih ur

Zaključne besede vodstva: "Sedaj morda izgleda kot kritika na vse, pa ni tako. Mi se znamo kar dobro organizirati in prilagoditi. Glede na starost objekta so prostori pač takšni, kakršne so takrat potrebovali. Največ težav je zaradi majhnih igralnic oz. velikega števila otrok (v starejših igralnicah s težavo postavimo 24 ležalnikov). I m a m o l e e n s k u p n i p r o s t o r, k i j e h k r a t i t e l o v a d n i c a i n p r o s t o r z a p r i r e d i t v e . Te ž k o j e s e s t a v i t i u r n i k , d a v s a k a s k u pina pride na vrsto vsaj pol ure na teden."

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Vizualni prikaz NOTRANJEGA prostora in dejavnosti v njem

Med vzgojiteljice so bili razdeljeni 4-je vprašalniki. Poleg odgovora je številka, ki označuje pogostnost določenega odgovora.

vrtec Postojna

anketa

mnenje uporabnikov

izkušnja

v z g o j i t e l j i c e: - večje igralnice - 4

- barvno pohištvo, z večjimi dimenzijami (s posvetom strokovnih delavk) za Kaj pogrešate večje škatle igrač, ki bodo tudi lepše - 3 ZNOTRAJ - boksarsko vrečo za otroke (sproščanje) - 2 vrtca? - gugalno mrežo (pomiritev) - 2 - ustreznejše igralne kotičke - 2 - zamenjavo neustreznih, nefunkcionalnih (otrok ne učijo samostojnosti) garderobnih omaric in klopi za sedenje - 2 - večji garderobni prostor za otroke - 2 - shrambo - kabinet na posameznem oddelku - 2 - prostorček, umaknjen s hodnika, za pogovor s starši - 2 - prostor za spanje, ločen od igralnice z vrati - 2 - večji garderobni prostor za zaposlene - 1 - stene niso dovolj nosilne za montažo plezal, gugalne mreže... - 1 - oddelčno čajno kuhinjo - 1 - zbornico - 1 - računalnik - 1 - okna, ki niso v okvari in se lahko odpirajo - 1 - pokrito zunanjo površino - 1 - steno iz materijala, primernega za obešanje risbic - 1 - večje sanitarne prostore - 1 - jedilni prostor, ločen od igralnice - 1 - večjo telovadnico - 1

- premalo domiselnih izzivov (na asfaltni površini bi lahko narisali cesto s prometnimi znaki..., za vožnjo s skiroji ali za hojo mlajših otrok) - 3 Kaj pogrešate - več igral - 3 ZUNAJ - premalo oz. premajhni peskovniki - 2 - večja igrišča - 1 vrtca?

20 sheme vzgojiteljic vrtca Postojna

- premalo je odprtega naravnega prostora - 1 - ustreznejše zavarovanje z boljšo kljuko na zunanji ograji - 1 - prevelika je koncentracija otrok 1. st. skupine hkrati na igrišču - le ti še ne hodijo na sprehode - 1 - zunanje mize za otoke, kjer bi lahko izvajali dejavnosti, občasno imeli kosilo in praznovanja - 1 - shrambo za zunanja igrala - 1 - klopice za posedanje na vrtu - 1 - hišico za igro (vrtni paviljon za dejavnosti in igro - 1 - pokrito zunanjo površino - 1 - ograjo med C in D oddelkom - 1 - manjše igrišče z golom in košarkarskim košem, ter stezo za tek - 1

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

o t r o c i: Najljubši NOTRANJI prostori?

obuvanje v garderobi igra v kotičku "DOM"

- igralni kotički - 3 - telovadnica (tekanje, igranje, počepi...) - 3

- skupna kopalnica (umivanje) - 1 - biti na blazini, na tleh - 1 - mize v igralnici (igra "človek ne jezi se", sestavljanke, risanje...) - 1 - igralnica (sedenje skupaj v krogu, "zabavam se s prijatelji", igranje s kockami, pogovarjanje, spanje...)- 1

- jih ni - 2 - kopalnica (se ne igramo, ni veliko prostora, potrebno je Najmanj ljubi čakati na vrsto) - 2

NOTRANJI prostori?

- pri omari zraven vrat (nevarno, ker se odpirajo) - 1

- odprte površine za tekanje - 3 Najljubši ZUNANJI prostori?

- igrala - 2 - igrišče s peskom - 2 - peskovnik - 2

- prostor za sankanje - 1 - tam, kjer se kopamo - 1 - tam, kjer pijemo sok in limonado - 1 - naravni kotički - 1

- jih ni - 2 - neurejeno travnato igrišče za vrtcem ( ni igral in je blato) Najmanj ljubi - 2

ZUNANJI prostori?

gledanje TV v igralnici

Kaj bi še hoteli?

- prehiter tobogan -1 - tam, kjer moramo samo tekat - 1

- oranžne mize in drevesa v igralnici - 1 - TV -1 - računalnik - 1 - bazenček z žogami - 1 - železnico za vlak - 1 - žive račke - 1 - bazen - 1 - veliko gugalnico - 1 - imamo vse - 1 - veliko igralnico -1

21 risbe otrok vrtca Postojna

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Eden izmed vprašalnikov je namenjen vodstvu vrtca.

vrtec Pivka

anketa

mnenje uporabnikov

izkušnja

v o d s t v o: [novi vrtec] Načrtovan novi vrtec - sedaj je izveden le »zeleni del«. 22

POMANJKLJIVOSTI:

PREDNOSTI: - svetli in topli prostori nasploh

Kakšna se vam zdi organizacija prostorov POMANJKLJIVOSTI: - pogrešam povezavo v vrtcu? zunanjo teraso

[stari vrtec]

garderobe otrok z

- objekt z zunanjimi stopnicami brez rampe (!) - neposredna povezava sanitarij z igralnico - objekt preblizu mestnemu središču - premalo zunanje površine/otroka - ni osrednjega prostra ali telovadnice - v 1. nadstropje je hrano potrebno nositi, ne voziti

POMANJKLJIVOSTI:

- sanitarije v 1. nadstropju premajhne za 65 otrok - garderoba in del prostora za osebje za skupna - problematična umestitev knjižnice na stopnišču -

Katere notranje prostore pogrešate v vrtcu? Zračni posnetek dela Pivke, kjer se nahajata oba 23 vrtca.

Kako vrednotite obstoječo zunanjo površino, ki je namenjena otrokom in njihovi igri?

PREDNOSTI:

- razgiban teren

PREDNOSTI:

POMANJKLJIVOSTI:

- so dobro urejeni

Kako vrednotite prostore, namenjene zaposlenim v vrtcu?

PREDNOSTI:

- preglednost prostora - zaščitena zunanja površina (ograje) - raznolika talna struktura - številna igrala - senčni in sončni del - WC na igrišču - kabinet za zunanja igrala

POMANJKLJIVOSTI:

- premajhna zunanja površina - ni ravne tlakovane površine za gibalne dejavnosti (rolanje, kolesarjenje...

- glede na to, da je stavba stara so pri njej omejeni prostori za otroke; za vzgojiteljsko osebje primankuje prostora predvsem za načrtovanje vzgojiteljskega dela, izvedbe pedagoških sestankov,...

Stari del vrtca v Pivki. 24

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Vizualni prikaz NOTRANJEGA prostora in dejavnosti v njem

Isti vprašalnik so izpolnile še vzgojiteljice vrtca v Pivki (za vsak del 4-je vprašalniki). Novi del je nedavno zgrajen, stari del je urejen v starejši zgradbi, ki ni bila zgrajena za namene predšolskega varstva otrok.

vrtec Pivka

anketa

mnenje uporabnikov

izkušnja

v z g o j i t e l j i c e: - pregledno postavljeno previjalno mizo - 2

Kaj pogrešate ZNOTRAJ vrtca? [novi vrtec]

- manj zasteklitve (prevelika poletna vročina) - 1 - telovadno opremo - 1 - da igralnica nima niti enega pravokotnega kota - 1 - manjši hodnik -> večjo igralnico - 1 - dodaten vhod v vrtec s hodnika - 1 - otroke nedosegljive kljuke - 1 - samostojne, ne enotnih elektičnih žaluzij - 1 - boljše prezračevanje (jaški niso dovolj) - 1 - okna v servisnih prostorih - 1 - manjšo kuhinjo - večje igralne prostore - 1 - funkcionalnost in udobnost pred estetiko prostorov - 1 - "eko" vrtec bi moral biti grajen iz okolju prijaznejših materijalov, manj avtomatizacije - 1

- drevesa (naravno senco) + travnate igralne površine - 4

Kaj pogrešate - drugačno streho, zeleno streho - 3 - zamenjava drobnega kamenja pod igrali za drug materijal - 3 ZUNAJ - neustrezne ploščice teras (spolzko) - 2 vrtca? - dovolj visoko ograjo, ki bi preprečila vstop "neželjenih obiskovalcev" v območje vrtca - 1 [novi vrtec] - telovadnico, večnamenski prostor - 3

Kaj pogrešate - telovadno opremo - 2 - večjo umivalnico, več školjk - 2 ZNOTRAJ - več polic po stenah - 1 - nižji stropovi - lažja okrasitev - 1 vrtca? [stari vrtec]

- igrala - 4

Kaj pogrešate - zunanji WC za otroke - 3 - pokrit prostor zunaj (za igranje v slabem vremenu - 1 ZUNAJ - dostop do vhoda s pomočjo klančine, ne samo stopnic - 1 vrtca? - čutno pot - 1 [stari vrtec] - večji obseg zunanjih površin - 1 25 sheme vzgojiteljic vrtca Pivka

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

o t r o c i: Najljubši NOTRANJI prostori? [novi vrtec]

- igralnica - 3 - telovadnica - 3

- igralni kotički v igralnicah - 1 - umivalnica - 1 - hodnik - 1

- igralni kotički v igralnicah - 4 Najljubši NOTRANJI prostori? [stari vrtec]

- ležalniki (počitek) - 1 - jih ni - 1 - kabinet - 1

Najmanj ljubi NOTRANJI prostori? [stari vrtec]

- igre na snegu - 1 - peskovnik - 1 - terase - 1 - asfaltno igrišče - 1

Najljubši ZUNANJI prostori? [stari vrtec]

- jih ni - 3

Najmanj ljubi ZUNANJI prostori? [novi vrtec]

- sprehod (disciplina, telesna nezmožnost) - 1

Najmanj ljubi ZUNANJI prostori? [stari vrtec]

- različne igrače in igrala - 3 Kaj bi še hoteli? [novi vrtec]

26 risbe otrok vrtca Pivka

- več opreme v telovadnici - 2 - računalniški prostor - 1 - bazen - 1 - sobo s TV - 1 - sobo za packanje - 1

- jih ni - 1 - kotiček, kjer si sam - 1

- igrala - 4

- igrala - 4 Najljubši ZUNANJI prostori? [novi vrtec]

- prostor ob oknu (opazovanje dogajanja zunaj) - 1

- umivalnica - 2

- stopnišče - 2

Najmanj ljubi NOTRANJI prostori? [novi vrtec]

- igralnica - 2 - telovadnica - 2

Kaj bi še hoteli? [stari vrtec]

- peskovnik - 2 - stadion - 2

- uporaba igrišča brez igral za skupinske igre - 1

- jih ni - 1 - stadion - 1 - dotrajana, neestetska igrala - 1

- telovadnico - 2 - večji skupni prostor - 2

- različne igrače in igrala - 1 - prostor za otroke, ki ne morejo spat - 1 - računalniški prostor - 1 - kuhinjo za otroke - 1 - večjo igralnico - 1 - večjo garderobo in umivalnico - 1 - sobo s TV - 1 - zbornico - 1 - vrtno hišico - 1 - ogledalo - 1

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

ustanova

diplomsko delo l idejni naÄ?rt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. SenegaÄ?nik l avtorica Ana Doles l

Predšolska vzgoja se je, kot ostale človekove dejavnosti, razvijala odvisno od razvoja in sprememb v družbi. Organizirana predšolska vzgoja se začne pojavljati na prehodu iz manufakturne proizvodnje dobrin k industrijski. Prej so se dečki nečinoma priučili poklicala svojega očeta oz. družine, deklice pa so postale gospodinje. S pojavom industrializacije so se sprožile migracije iz podeželja v mesto okrog industrijskih središč, tu so bile razmere ža življenje spremenjene. Družine niso več tako številčne, v delovni proces so vključeni tudi žena in otroci. Izzove se potreba po drugače izobraženih ljudeh kot tudi po intuitivnem humanističnem razmišljanju posameznikov o skrbi otrok, ki so ostajali sami doma. Predznanstveno obdobje razvoja organizirane predšolske vzgoje je temeljijo na intuitivnih odločitvah posameznikov o tem, kaj je dobro za razvoj predšolskega otroka in kako se le ta razvija. Pomembne so filozofske misli, ki so povdarjale, da se vzgoja in izobraževanje otroka ne začneta z vstopom v šolo, amp a k o d r o j s t v a d a l j e . P r a v t a k o j e p o m e m b n o s p o z n a n j e , d a j e m a j h e n o t r o k d r u g a č e n o d s v o j i h v r s t n i k o v.

27 Maria Montessori

FRANCIJA "Pletilna šola" Friederick Oberlin

Odvisno glede na letni čas so se otroci 2x-3x tedensko zbrali za 1-4 ure. Težišče udejstvovanja so bile ročne spretnosti, ki bi jih otroci kasneje lahko uporabili v manufakturni proizvodnji, obogatene z znanjem o naravi in religiji. F. Oberlin je sam usposabljal kmečka dekleta za "učiteljice za male otroke".

1769

ŠKOTSKA "Novi inštitut za formiranje karakterja" Robert Owen

Ustanoviljen je bil za otroke njegovih delavcev; razdeljen je bil na 3 stopnje. 1."infant school" namenjena otrokom od 3-6 let. Otroke je vključeval v šolo do 10 let in jih s tem zavaroval pre prezgodnjo zaposlitvijo, tako je varoval njihove otrokove pravice in jim zvišal kakovost življenja. Deležni so bili predvsem igre in razvedrila na prostem, za okrepitev njihovega zdravja. Tu 1. srečamo varstveno, izobraževalno in vzgojno funkcijo predšolske vzgoje, ki za to poskrbi v odsotnosti njihovih staršev.

1816

NEMČIJA "Zavod za razvoj ustvarjalnega spodbujanja dejavnosti otrok in mladine" "KINDERGARTEN" Friderich Fröbel

1837

Vzgojno-izobraževalni programi naj bi bili zgrajeni na interesih otrok. Njegova ključna misel je bila, da naj bi se otroke vzgajalo tako, da bodo postali državljani demokratičnih družb. Izkušnje iz neposrednega življenja so najboljši način učenja. Svoje nazore o vzgoji je opisal v dokumentu "Moj pedagoški credo"; le to postavljajo kot uravnoteženje nasproti Fröblovemu programu vzgoje. V predšolsko vzgojo je vnesel fleksibilnost, odprtost, upoštevanje potreb ter raznolikosti otrok, ki prihajajo v vrtec iz različnih kultur in okolij ter potreb razvijajoče se demokracije.

ITALIJA "Casa dei bambini" Maria Montessori

Prva ženska zdravnica v Italiji. Pred odprtjem vrtca se je z otroci srečevala kot pediatrinja. Velik povdarek je dala okolju vrtca, ki pa zanjo ni predstavljalo le fizične opreme, temveč tudi ljudi. Materijali ter oprema naj bi bili organizirani tako, da jih otroci zlahka uporabijo in najdejo in si tako oblikujejo samostojnost in odgovornost do lastnega učenja. Poleg oblikovanja pohištva, primernega otrokom (ki ga trg takrat sploh ni nudil) je oblikovala tudi številna pomanjšana orodja odraslih (smetišnice, krožniki, metle...) in vzgojna sredstva. Zmožnost otroka, da se koncentrira na eno nalogo je njej najpomembnejši cilj programa. Njen model je še danes prisoten v organizirani predšolski vzgoji. Iz Evrope se je preselil tudi v ZDA, Kanado, Japonsko in Avstralijo.

vrtec

predznanstveno, intiuitivno humanistično obdobje

1840 - preimenovanje v "kindergarten", ki je namenjem otrokom pod starostjo 6-ih let. Otroci naj bi bili tu "cveteli" kot cvetlica v vrtu, saj je menil, da so najzgodnejša leta osnova, na kateri gradimo vse preostalo življenje. Njegov program je vseboval igro, samoizražanje, razvijanje čutil in harmonično življenje z drugimi in je bil razdeljen na 2 dela: "darila" in "zaposlitve". Ta delitev se je ohranila za več kot 100 let, ponekod je prisotna še danes. Petje, ples in igra naj bi otroke zbližali z bogom. Kljub kritikam je pozitivna vrednota, ki jo je v organizirano predšolsko vzgojo vnesel - igra.

1911 1897 1907

ZDA ideje progresivne pedagogike John Dewey

zgodovina predšolske vzgoje

1920

ANGLIJA BELGIJA SOVJETSKA ZVEZA "Nursery school" "vzgoja za življenje "gradnja na oblikovanju kolektiva" Nov politični sistem po oktobrski revoluciji močno Sestri McMillan skozi življenje" zaznamuje organizirano predšolsko vzgojo otrok, katerih Šola je nastala Ovide Decroly mame so povečini zaposlene, oni sami pa vzgajani v iz humanističnih Model je zasnoval vzgibov pomagati na kritiki otrokove revnim otrokom osebnosti in njegovih in je bila tako interesov. S predšolsko osredotočena vzgojo je potrebno predvsem na njihovo otroka pripraviti fizično zdravje, na življenje, zato kasneje pa sta v njegovo okolje program razširili še resnične predmete. z izobraževanjem Postavi protiutež (umetnost, zunanja principom Fröbla in dela...). Montessorijeve.

kolektivnem in ne individualističnem duhu. Ta način se je uveljavil in ostal tudi pri nas do poznih 60-ih let 20. stoletja.

Ivan Pavlov in Vigotski

Ena skupina je delovala pod Pavlovom, druga pod Vigotskim. Prvi je utemeljitelj klasičnega pogojevanja, drugi pa je razvil teorijo o kognitivnem razvoju kot rezultatu interakcije med otrokom in okoljem. Sovjetski svet slednje ni odobraval, zato tudi ne izvajal. Zahodni svet je to teorijo odkril šele v 60.-ih, uveljavljati pa so jo začeli v 80.-ih in 90.-ih. Njegove teorije so močno zaznamovale sodobne prostope predšolske vzgoje.

obdobje prvih znanstvenih zasnov organizirane predšolske vzgoje

Vir: VONTA, Tatjana, 2009. Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Ljubljana: Pedagoški inštitut, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8, http://193.2.222.157/Sifranti/StaticPage.aspx?id=72 diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

To obdobje je obdobje prvega razcveta organizirane predšolske vzgoje. Znanstveniki se ukvarjajo z vplivi okolja na človeka.

Obdobje zaznamujejo izraziti socialni nemiri. Do izraza pride socialna neenakost, prepad med bogatimi in revnimi postane opazen ter se le veča. V Evropi imamo študentska gibanja, v ZDA proteste proti Vietnamski vojni in gibanje za pravice državljanov vreh barv polti pod vodstvom Martina Luthra Kinga. Hladna vojna med ZDA in Sovjetsko zvezo pogojuje iskanje smiselnih rešitev za vprašanje predšolske vzgoje. V tem času se srečamo s t.i. kompenzacijskimi programi, ki naj bi nadoknadili razlike in izenačili status otrok pred vstopom v šolo.

Predšolsko vzgojo opredeljujeta 2 nasprotujoči si filozofiji: behavioristična in konstruktivističnointerakcijska teorija. Oče behaviorizma John B. Watson (1878-1958) in B. F. Skinner (1904-1990) sta trdila, da je vse vedenje naučeno in je posledica posameznikovih dejanj. Otroci se učijo s posnemovanjem drugih. Tu so še humanistični psihologi, ki zavračajo behaviorizem in psihoanalizo. Povdarjali so določene človeške lastnosti: izbiranje, ustvarjalnost, ocenjevanje, samorealizacija... Človeško obnašanje motivira zadovoljevanje potreb (A. Maslov - teorija razvoja osebnosti na hierarhiji osnovnih potreb in ter potreb razvoja-rasti). Behaviorizem so kritizirali t.i. teoretiki kulturnega relativizma. E. Fromm poda obširno kritiko teh gledanj. Opozarja, da lahko pedagogika ostane brez naravnanosti, da vidi v otroku človeka, ki se razvija v samostojno osebnost in individualnost.

1960

ERIK ERIKSON (1902-1994)

Njegovo teorijo opredeljujejo kot psihoanalitično ali pa kot psihosocialno. Razvoj skozi življenje naj bi potekal v seriji 8 nivojev. Na vsak nivo vplivajo drugi, vsak nivo vpliva na druge. Stopnje: upanje "zaupanje-nezaupanje" (0-1), volja "avtonomija proti sramu in dvomu" (2-3), namernost "iniciativa proti krivdi" (4-5), kompetentnost "marljivost-manjvrednost" (6-12), zvestoba "identiteta-identitetna zmeda" (adolescenca), ljubezen "intimnostizolacija" (mladi odrasli), skrbnost "henerativnost-stagnacija" (srednja leta), modrost "integracija ega-obup" (starost).

prelom tisočletja

60-ta in 70-ta leta 20. stoletja

2. svetovna vojna

Predšolska vzgoja je zaznamovana na poseben način. Hitler v skrbi za čisto arijsko raso ustanovi institucije za vzgojo državih otrok rajha. Otroci čistih arijcev so imeli mnogo kakovojstnejše pogoje glede prehrane, higiene in zdravstva. Kljub vsemu otroci niso napredovali, bili so celo slabše razviti v primerjavi z ostalimi otroci. Institucionalna vzgoja tudi pridobi veliko nezaupanje in vrsto vprašanj, kaj z otroci, katerih starši so primorani delati v obnovi držav po vojni.

Spremembe v družbi na prelomu tisočletja vplivajo tudi na spreminjanje vzgoje. Vdor poplav informacij v vsakdan, spreminjanja vloge tradicionalnih institucij in sodobnih spoznanj o človeku, njegovem razvoju in ustroju vpliva tudi na organizacijo in filozofijo predšolske vzgoje. Podaljšanje življenske dobe in zmanjševanje rodnosti v zadnjih 40-ih letih je večje kot v 4000-letni zgodovini človeštva.

JEAN PIAGET

S svojo kognitivno-razvojno teorijo najbolj zaznamuje to obdobje. Predstavlja osnovo konstruktivistično-interakcijskega pojmovanja odnosa med dednostjo in okoljem. Vse dedno vpliva na okolje in obratno. Učenje se zgodi z interakcijo med okoljem in zorenjem. Pri razvoju naj bi šli čez 4 razvojne faze: senzomotorična, predoperativna, konkretno operativna, faza normalnih operacij. Sam svoje teorije ni namenil predšolski vzgoji, drugi so jo kasneje vpeljali vanjo.

1970

Head Start

Tako je poimenovana veja širšega programa, namenjenega zmanjšanju razlik med ljudmi v tem obdobju, imenovanega War on poverty. Zadeval je akcijske programe v lokalnih skupnostih, ki so pa bile večkrat žal razumljene preveč enotno. Osnovna izhodišča tega programa so skupna (npr. vključevanje otrok v predšolsko vzgojo...), izvedbena pa so lahko zelo različna. Do razlik je prihajalo v teoretskih pristopih vzgoje in ciljih. Uveden je bil tako v državnih kot privatnih institucijah, cerkvenih in laičnih.

75% poklicev, ki naj bi jih opravljajo v 2. pol. 21. stol. je danes še neznanih. V prihodnosti naj bi bilo pomembno učenje prilagajanja na spremenljive življenske pogoje. Socialne spretnosti so neposredno povezane z izgradnjo in vzdrževanjem trdnih odnosov in psihičnega zdravja. Novi časi zahtevajo nove metode izobraževanja, dosedanji naj bi temeljil na modelu tovarne - vsak predmet se poučuje ločeno, otrok se giblje po predmetih po urniku, kot na tekočem traku. Notranjo povezanost med predmeti je zaslediti le izjemoma. V 80-ih se pojavi potreba po spremembi tega načina poučevanja.

GLOBALIZACIJA IN MEDKULTURNI DIALOG

Tehnološki napredek, odpiranje trgov, ekonomske, socialne, politične spremembe pogojujejo proces globalizacije. Ta prinaša nove izzive na področju integritete in identitete posameznika/ naroda. Pedagoški koncepti bi morali biti bolj fleksibilni, komplekšnejši, bogatejši. Otroku bi tako omogočali boljši razvoj individualnih strategij mišljenja in osebnih mnenj za konstruiranje, širjenje, poglabljanje pojmov in za premagovanje problemov.

vrtec

Pri nas

Predvsem v 70-ih je opaziti porast zanimanja o vplivih okolja na otrokovo učenje in razvoj. Zmanjšanje socialnih diferenciacij se zgodi z uvedbo obvezne "male šole" za otroke, ki niso hodili v vrtec vsaj 1 leto pred vstopom v šolo. Uvedba samoprispevka za izgraditev šol in vrtcev je zelo pripomogla k razcvetu in razširitvi teh dejavnosti. Naši vrtci so bili sicer premalo programsko odprti za starše. Struktura in organizacija v vrtcih je bila močno podrejena vplivom industrijskega modela.

obdobje socialnega nemira in poudarjenih vplivov okolja

2000

SPREMEMBE V DRUŽBI INDUSTRIJSKI MODEL vs. ATELJE

zgodovina predšolske vzgoje

PRIPRAVLJENOST NA SPREMEMBE ČLOVEKOVE IN DEMOKRATIZACIJA DRUŽBE Za današnje otroke bodo OTROKOVE PRAVICE Evropa v 20. stoletju došeže hkraspremembe na vseh področjih življenja stalnica. Zato bo prilagajanje in pravilno delovanje ključno znanje, ki ga bodo morali imeti in ga današnji sistem učenja ne nudi. Dostop do informacij in njihovo selekcioniranje bo v 21. stol. ključno za uspeh posameznika. Učenje veščin, ki jih sicer pridobimo v družini, izginja. Starša sta oba zaposlena, veliko je enostarševskih družin. Današnji otroci (do 16 let - ZDA) naj bi 6x več časa preživeli pred TV kot v družbi staršev.

Le te bodo eden od pristopov k vzgoji in izobraževanju. Pri tem moramo pogledati tako z vidika odgovornosti in obveznosti, ki jih te pravice prinašajo. Ta spoznanja se žal nanašajo le na manjšinski del prebivalstva, večinski se ukvarja predvsem s problemom preživetja.

ti osamosvajanje držav in njihovo združevanje (EU). Velik problem EU je brezposelnost. Že l.1998 naj bi bil vsaki 10 evropejec brez dela. Ob današnji gospodarski krizi je ta številka le še drastično poskočila. Zaradi tega se šolanje podaljšuje, mladi se za družine odločajo kasneje, nataliteta upada, umrljivost se zaradai ugodnih razmer manjša. Tranzicijske države potrebujejo tudi mentalni preskok v drugačnih navadah novega "režima". Povsod se povdarja potreba po visokem standardu šolanja za vse.

SPREMEMBE ZNANSTVENIH PARADIGEM

Na način izobraževanja ne vplivajo le družbene spremembe, temveč tudi strokovne in znanstvene paradigme. 40-ih vrhunskih strokovnjakov je izpostavilo naslednja spoznanja: kriza percepcije (prehod od behaviorizma h konstruktivizmu; večja integracija različnih disciplin), novo razumevanje človeka (interakcija biološke in kulturne evolucije), novo razumevanje delovanja možganov (nevrološki prisop h učenju), razvijanje idej o učenju (pogledi na učenje prehajajo od mehaničnega k vse bolj holističnemu pristopu).

na prehodu iz 20. v 21.-to stoletje

zgodovina predšolske vzgoje

vrtec

SODOBNA PREDŠOLSKA VZGOJA V preteklih 40-ih letih so programi vzgoje OTROKOVE PRAVICE, POTREBE IN doživljali eksplozijo v razvoju. Nanašajo ZAGOVORNIŠTVO se le na razviti svet. Vsi, ki so kdaj zagovarjali interese otrok, so del zagovorništva, ki pa je NOVI CILJI v demokratični družbi bolj razširjeno. Niso le razvijanje intelektualnih zmožOzaveščenost ljudi in odprtosti institunosti, predvsem: razvijanje sposobnosti cij sta pripomogla k pozitivnim spremembam. Mednarodna prizadevanja reševanja problemov, spoprijemanje s problemi, odkrivanje pomena stvari, iska- za pravice otrok: Konvencija o otrokonje/predstavljanje/ursničevanje alternativ, vih pravicah (1989), Deklaracija Sveodkrivanje/organiziranje misli, odkrivanje/ tovne konference za izobraževanje za sporočanje misli in čustev, osveščanje vse (1990), Izvajanje otrokovih pravic v zgodnjem otroštvu (2006)... o sebi, drugih in okolju, pripravljenost Pravice otrok so za vse enake, ne in aktivna naravnanost k spreminjanju obstoječega, skrb/pomoč sebi in drugim, glede na njihovo socialno, kulturno,... uresničevanje želja, sodelovalnost... izhodišče.

UČENJE IN RAZVOJ OTROKA

Interakcijskakonstruktivistična metoda dobi filozofsko in praktično veljavo. Pomemben je Vigotski, Piaget, Gardner. Nobeni teoriji razvoja še ni uspelo tega razložiti celostno.

SKRITI KURIKULUM, OSREDOTOČENOST NA OTROKA

Teorija le tega opozarja na skrite, nenamerne dejavnike, ki vplivajo na razvoj otroka v vrtcu: opremljenost, organizacija prostora, komunikacija/interakcija med otroki in z otroki, raba pohvale/graje, pravila, število otrok v skupini. "Child centered" je pristop vzgoje, ki se ostredotoča na otroka.

PARTNERSTVO S ODZIVI PRAKSE STARŠI Praksa se na spremembe v stroko začne odzivati že sredi 80-ih Kljub številnim spremembam, družina ostaja ena najbolj stabilnih sestavin družbe. Ni več pomislekov o potrebi sodelovanja med institucijo in družino, starši se vključujejo v delovanje vrtca na različnih nivojih, ki jih institucija zagotavlja.

let. Programe spreminjajo od kognitivnega h celostnemu pristopu: Zimmerjev program, Regio Emilia ("Fizično okolje omogoča privlačno, estetsko prijetno in udobno okolje, ki naj bi omogočalo učenje in odnose med otroci, med otroci in odraslimi in med odraslimi. Prostor omogoča komunikacijo in neguje odnose. Ureditev omogoča otroku, da dela sam, z vzgojiteljico ali pa v malih in večjih skupinah. Dejavnosti omogočajo raziskovanje, odkrivanje ter reševanje problemov. Prostorska ureditev omogoča srečevanja in zbiranje otrok, staršev in vzgojiteljev v osrednjem prostoru blizu vhoda, ki ga imenujejo trg, skladno z arhitekturo italijanskih mest. Vrtec pa ima tudi t.i. atelje oz. likovno delavnico. Centri aktivnosti se ponašajo z osebno noto in družinskim vzdušjem. Pozornost namenjajo tudi primerni osvetlitvi, razporeditvi ogledal in razstavljenim umetniškim eksponatom. V dnevnem redu sta določena le čas za kosilo in počitek. Osnovne cilje postavljajo vzgojitelji, vendar vnaprejšnjega planiranja ni."), Korak za korakom, v Sloveniji - Vzgojni program za

na prehodu iz 20. v 21.-to stoletje

vzgojo in varstvo predšolskih otrok (1980), Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, Kurikulum za vrtce (1999).

2010

KAKOVOST V SODOBNI PREDŠOLSKI VZGOJI

KAJ NAS ČAKA V PRIHODNOSTI?

Pojmovanje kakovosti oz. njeno definiranje je zelo različno, prav tako različni pa so tudi kriteriji, po katerih merimo in opredeljujemo kakovost posameznih institucij. Da bi se reforme res vpeljale, je najbolje, da pri formiranju le-teh sodelujejo tisti, ki jih bodo kasneje tudi izvajali. Woodhead opozarja, da so presoje kakovosti odraz zapletenega sistema prepričanj, znanja, vrednost, kulture, družbenega konteksta, pogledov na otroštvo.

Napovedovanje prihodnosti je v obdobju hitrih sprememb tvegano dejanje. Zanesljivo lahko določimo npr. nadaljevanje nevroloških raziskav. Okoljske znanosti bodo ponujale kompleksnejši prikaz sodobne družbe. V razvitih državah naj bi rodnost in število otrok v družini še naprej padala, starost staršev pa naraščala. Življenska doba se daljša, število mlajše generacije upada. Opozarja se na redefiniranje obdobja šolstva, obdobja dela in obdobja upokojenosti. Populacija naj bi do polovice 21. stoletja narasla še za 3 milijarde. Razlike med revnimi in bogatimi se še vedno povečujejo, odzivi na to bodo bili bolj izraziti. Populacija se tudi izrazito giblje - urbanizacija in migracija. Pojem "sodobna družina" je veliko bolj raznolik kot je bil nekdaj. Vrednot je toliko, kolikor je različnih ljudi na svetu. Oblikovati bo treba skupno zavest o ohranjanju planeta. Velik vpliv imajo informacijske tehnologije (internet...), ni še raziskano, kako delujejo na otroke. Državljanska pismenost vpliva na politično zavest prebivalcev in posredno na njihova življenja. Privatizacija inštitucij lahko vpliva na kvaliteto storitev ne samo v pozitivnem smislu, temveč tudi negativnem. Časi pred nami se vsekakor rišejo kot precej zahtevni in polni izzivov.

Nekaj metodološko strožjih raziskav v 80-ih je pokazalo trajnejše učinke predšolske edukacije. Tudi pri nas so pokazale, da dobri predšolski programi ne kažejo negativnih vplivov, otroci iz nižjih socialnih in kulturnih slojev svoj kognitivni razvoj celo pospešijo (trenutno ali dolgoročno). Za vidne rezultate predšolske vzgoje je zelo pomembna kakovost programa vrtca. Vse bolj je prisotno spoznanje, da visoko kvalitetni programi za vse predšolske otroke lahko vodijo v večji napredek družbe kot celote. Države bi morale največ vlagati v razvoj človeka, ko se razvijajo njegovi možgani, to pa je najbolj intenzivno do 6-ga leta starosti.

na prehodu iz 20. v 21.-to stoletje

Podatki o stavbah, ki so jih uporabljali za potrebe vrtcev na Slovenskem so skop i . To j e p r i p i s a t i r e l a t i v n o pozni potrebi in uvedbi vrtca kot institucije za varstvo in vzgojo predšolskih otrok v zgodovini in pomembnosti vplivov okolja v človekovih najzgodnejših letih.

Omembe vreden pojav stavb, namenjenih predšolski vzgoji lahko zasledimo šele v času po 2. sv. v. Nova oblast je zasnovala nov tip vrtca "dom igre in dela - DID", predšolsko vzgojo so izvajali v že zgrajenih stavbah, ki niso bile namensko grajene za potrebe vrtca, ampak so bile temu prilagojene. Med take stavbe spadajo npr. stare meščanske vile, kjer so določeni vrtci nastanjeni še danes [Puharjeva ulica 4, Lj; Erjavčeva cesta 29, Lj; Prešernova cesta 29, Lj; Gregorčičev drevored 8, Postojna), osnovne šole, ipd.

V 70-ih letih 20. stoletja z razmahom industrijske družbe Jugoslavija razvije tipologijo montažnih vrtcev Marles, ki jo lahko zasledimo v mestih in naseljih širom ozemlja naše nekdanje države. Vse ustanove za otroke kljub temu niso uniformirane.

Slovenija

zgodovina stavb vrtcev

vrtec

Danes je gradnja stavb namenjenih predšolski vzgoji regulirana s Pravilnikom o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, upoštevati je potrebno požarno varnost objektov in razumeti vzgojo in bivanje, ki se v teh ustanovah odvija. Kljub vsem tem smernicam imajo arhitekti zelo odpre roke pri zamislih, kako organizirati prostore, ki jih vrtec potrebuje in tako vrtci nimajo neke uniformne podobe. Njihova uniformiranost je pravzaprav velika raznolikost, ki pa ima v Sloveniji še rezerv.

33 zmagovalna rešitev za vrtec Pedenjped 29 oddelek vrtca v meščanski vili, Ljubljana

31 primer tipskega vrtca Marles iz 70.-ih let prejšnjega stoletja

34 2. nagrada na natečaju za vrtec Mavrica Brežice

30 oddelek vrtca Postojna v nekdanji porodnišnici

32 Otroško zdravilišče; Krvavice, Hrvaška; 1961; arhitekt Rikard Marasović

35 2. nagrada na natečaju za vrtec v Ribnici

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Vir:

http://www.e-architect.co.uk/ japan/fuji_kindergarten.htm

Japonska

arhitekturne reference

vrtec

Tezuka architects

Fuji Kindergarten ROOF HOUSE 2007

Fuji, Japonska - uboraba strehe - raznolik, odprt, fleksibilen notranji prostor - zlitje zunanjega prostora z notranjim - občutek celotne skupnosti vrtca - naravni materijali

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Vir:

http://www.dezeen. com/2011/08/10/leimondonursery-school-by-archivisionhirotani-studio/

Japonska

vrtec

- raznolika višina prostorov - stropna naravna svetloba - popestrena organizacija prostorov z raznoliko postavljenimi povišanimi prostori - naravni materiali 72

arhitekturne reference

Archivision Hirotani Studio

Nagahama Kindergarten 2011

Nagahama, Japonska diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Vir:

http://www.dezeen. com/2012/02/01/timayuikindergarten-by-el-equipo-demazzanti/

Kolumbija

arhitekturne reference

vrtec

Equipo de Mazzanti

Timayui Kindergarten 2012

Santa Marta, Kolumbija - vrtec kot mesto v malem - igralnica kot posamezna hišica - komunikacije - hodnik, kot cesta - atriji za posamezne skupine - nepravilna, dinamična oblika prostora igralnice - raznoliko visok strop

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Vir:

h t t p : / / w w w. m l a d i n a . si/53856/arhitektura-jeumetnost-prostora/ http://www.arhitekturnivodnik.org/?result=93,2

- nepravokoten tloris igralnic - neposredna povezava z zunanjim prostorom - terasa - enostavno, a kompleksno

Slovenija

arhitekturne reference

vrtec

Stanko Kristl

vrtec Mladi rod 2012

Ljubljana, Slovenija

diplomsko delo l idejni naÄ?rt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. SenegaÄ?nik l avtorica Ana Doles l

Vir:

h t t p : / / w w w. a r c h d a i l y. com/41653/katarina-frankopankindergarten-randic-turato/

Hrvaška

arhitekturne reference

vrtec

Randić & Turato

otroški vrtec Katarina Frankopan 2009

otok Krk, Hrvaška

- vrtec kot mesto v malem - umestitev atrijev - komunikacije v prostoru kot ceste

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Vir:

h t t p : / / w w w. a r c h d a i l y. com/100897/solrosenkindergarten-stein-halvorsensivilarkitekter/

- centralna organizacija - naravni materiali - raznolikost volumnov v stavbi - členitev notranjega prostora narekuje raznolikost zunanjih ambientov

Norveška

arhitekturne reference

vrtec

STEIN HALVORSEN AS sivilarkitekter MNAL Solrosen Kindergarten 2009

Hønefoss, Norveška

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Paul Le Quernec

Childcare Facilities in Boulay 2012

Vir:

h t t p : / / w w w. a r c h d a i l y. com/282976/childcarefacilities-in-boulay-paul-lequernec/

Charmont, Francija

- stropna svetloba - kontrast med brezbarvno zunanjostjo in barvito notranjostjo - mehke linije, raznoliki prostori

Francija

arhitekturne reference

vrtec

diplomsko delo l idejni naÄ?rt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. SenegaÄ?nik l avtorica Ana Doles l

lokacija

diplomsko delo l idejni naÄ?rt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. SenegaÄ?nik l avtorica Ana Doles l

Pivka ostaja prehodna pokrajina in po gospodarski moči ni enakovredna sosednjim, ki jih povezuje.

Pivška kotlina – skleda z valovitim in ponekod prevotljenim dnom ter različno visokim zakraselim obodom se zaradi menjavanja prepustnih in neprepustnih kamnin (fliš in apnenec) in svojevrstnih vodnih razmer precej razlikuje od sosednjih kraških pokrajin. Dno kotline je na nadmorski višini 507-580m, planote okoli pa se vzpenjajo od 300600m nad dnom. Kotlina ima 3 prehode v sosednje pokrajine: Razdrto (Primorska), Pivka-Šembije (Brkini), Postojnska vrata (najnižji prehod Ljubljana-Trst). Poplavni svet je značilnost pokrajine na Pivki – močno in neposredno odseva v človekovem gospodarstvu in njegovem vsakdanjem življenju. Predvsem kamninske razlike delijo Pivko na Zgornjo (Podsnežniško) in Spodnjo (Podnanoško). Slednja je iz flišnih neprepustnih kamnin (lapor, peščenjak, konglomerati) – rečni relief z obilnimi griči in vmesnimi plitvimi, ploskimi dolinami (rečni nanosi: pesek, ilovica, prod). Reki Pivki in Nanoščica imajo veliko vijug in meandrov (ob njih poplavne ravnice). Naselja in njive Pivčanov se nahajajo na nizkih, položnih vzpetinah med dolinami, kjer je zemljišče suho. Zgornja Pivka je pretežno kraški svet na apnencih med Prestrankom in Šembijami. Širina doline je od 500-2000 m. Tu se menjavajo širše, z rečnim nanosom prekrite ravnice (Petelinjsko polje) in ožje, močneje zakrasele soteske. Terase, pomoli, plane površine so zakrasele, a prekrite z rodovitno rdečkasto zemljo. Tok reke je tu občasen. 2 večji presihajoči jezeri sta tu: Palško in Petelinjsko. Pomembna značilnost terena je Postojnski jamski sistem (suhi in vodni rovi v dolžini 21 km, dostopni skozi 5 ločenih vhodov). Ločeno od tega obstaja še 6,5 km dolga Predjama, na koncu slepe doline Lokve. Vremščica (1027 m) je najvišji vrh območja. Znana je kot staropašno območje, primerno predvsem za ovce. Pivško podolje je neke vrste ločnica, razvodnica med Črnim in Jadranskim morjem. Približno štiri petine rek pripada porečju Pivke in s tem povodju Črnega morja, ena petina pa porečju Lokve in Sajevšce, ki se stekata v Jadransko povodje. Porečje Pivke sestavlja 140 km vodotokov, a od tega le ena tretjina stalnih. Reka Pivka na primer je dolga 26 km, a je 11 km toka je stalnega. Poplave na Pivki so sezonske. Povprečno je okoli 5 poplav letno, prevladujejo kratkotrajne (do 3 dni). Poplavam in poplavnemu svetu na Pivki so prilagojena tudi naselja in gospodarjenje. Naselja so bodisi na vzpetinah (Fara, Mali Otok, Klenik), ali na terasah in višjih delih dolinskega dna (Postojna, Veliki Otok, Prestranek), ki jih poplave ne dosežejo. Na Zgornji Pivki so na poplavnem svetu pašniki in travniki. Da bi preprečili poplave, so že pred 2. sv. v. regulirali strugo Pivke. Danes je reguliran ves zgornji, deloma pa tudi spodnji tok Pivke. Kljub melioracijam poplave niso odpravljene. Na mnogih krajih ponovno prekopani nasipi so danes le nema priča še enega mnogih neuspelih posegov človeka v kraško pokrajino. Stara tradicija spreminjanja vodnega režima Pivke, ki sega v konec srednjega in začetek novega veka se kaže v številnih mlinih in žagah.

označitev območja

kamnine, površje, vode

Pokrajinsko ime Pivka je staro, zasledeno že 1300. Poleg tega imena je bilo v rabi tudi »nad Prevalom« (današnje Razdrto). V starih virih je zaslediti uporabo imena v besedni zvezi »na« in ne »v« Pivki, kakor je v rabi danes (tudi Valvasor: »an der Poykh«). Beseda Pivka je sicer sinonim za požiralnik. Naravne poteze združujejo Pivško podolje v bolj ali manj enotno pokrajino. Z družbeno-geografskega vidika pa je to prehodna in obmejna pokrajina. Deželica je bila v zgodovini ujeta med osrednjim, alpskim in primorskim ozemljem. V srednjem veku (doba velike politične razkosanosti) je bila Pivka, skupaj z Brkini, na primorski strani. V novem veku je spadala na kranjsko stran, a pod tržaško škofijo. L. 1918 se je državna meja prestavila na niz planot Hrušice, Javornikov in Snežnika in Pivka je bila podrejena Italiji oz. Tržaški pokrajini. Ta prehodnost in ujetost med dva vpliva se na primer kaže že v tipu kmečkih hiš, ki na slikovit način združuje severno slamnato streho s stavbami, zidanimi iz kamna.

Mesto Postojna spada med dinarski svet Slovenije, natančneje pod Pivško podolje in Vremščico – svet ob reki Pivki. Na tem območju je tudi največje mesto. Pivško kotlino obdajajo kraške planote: na S Nanos in Hrušica, na V in JV Javorniki in Snežnik, na Z pa Slavinski ravnik. Ta se proti JZ spušča v Košansko dolino, na J pa potegne v Taborski greben, ki deli Pivko od doline Reke in Brkinov. Pokrajina tako sega od Šembij in Koritnic na J do Strmce in Gorenj na S in do Ravbarkomande na V te Razdrtega na Z.

zemljepisne značilnosti pokrajine

Prehodnost je vidna tudi v narečju. Notranjsko narečje, ki ga govorijo tudi na Pivki, temelji na dolenjski osnovi, a kaže obenem močne vplive primorskih pokrajin. Na razvoj Pivke je najbolj vplivala lega med dvema upravno-gospodarskima in kulturnima območjema in njena prehodnost med visokimi kraškimi planotami, ki je prometno povezavo omogočala in usmerjala. Tukajšnje prometne poti so bile uporabljane že od prazgodovinskih prebivalcev, prve ceste so zgradili Rimljani. Tudi kasneje pokrajina obdrži pomembno prometno vlogo. Konec 19. stol. jo potrdi zgraditev južne železnice Dunaj-Trst. Kljub prometno strateški legi pa se naselja na Pivki niso izrazito razvila.

naravna identiteta Postojne Vir: FATUR, Silvo, ur. in Rado Gospodarič, 1975. Ljudje in kraji ob Pivki – prva knjiga; Kulturna skupnost Postojna GOSPODARIČ, Rado, ur. in Silvo Fatur, 1985. Ljudje in kraji ob Pivki – druga knjiga; Kulturna skupnost Postojna. KOLENC, Drago, 2006. Dober dan Krpanova dežela - Sprehodi po notranjskih poteh. Notranjsko-kraški regionalni zavod za turizem Postojna: Postojnska jama, turizem, Medvode: Premiere. PERKO, Drago, ur. 1999. Slovenija. Pokrajine in ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga. ŠEBER, Rihard, 1889. Postojnsko okrajno glavarstvo: zemljepisni in zgodovinski opis; spisali in izdali učitelji v okraji. V Postojini : R. Šeber.

Čeprav Pivška kotlina leži v zaledju Tržaškega in Reškega zaliva, so neposredni vplivi sredozemlja skromni. Povprečna temperatura Postojne julija je 17,6°C, januarja -1,0°C, srednja letna pa je 8,5°C. Tu se med seboj prelivajo 3-je pomembni tipi podnebja: sredozemsko, celinsko in gorsko. Predvsem pozimi je prehod med primorsko in celinsko Slovenijo očiten. Pojavijo se velike razlike v temperaturi in tlaku med celino in morjem, kar sproži silovite vdore hladnega zraka na toplo morje. Burja se spušča z visokih kraških planot, hladen zrak pa še najbolj prodira skozi Postojnska vrata. Tako pride tu do sorazmerno najnižjih temperatur. Burja je najbolj pogosta januarja in najmočnejša na Razdrtem. Močna vetrovnost zmanjšuje število meglenih dni. Pokrajina je dobro namočena. Največ dežja je jeseni, pogoste padavine so tudi spomladi in zgodaj poleti. Kraško površje naredi sušo polj izrazito, pojavlja se tudi na flišnih tleh. Tu najdemo 2 tipa prsti: oglejene prsti (mokrotni travniki), rendzina in pokarbonatna prst (višje, sušnejše področje). Spodnja Pivka in Postojnska kotlina imata visoko talno vodo z močvirji in logi ter poplavno območje. Na Zgornji Pivki plitva prst ovira obdelovanje. Tu je najti submediteransko (gabrovec, ojstrica) in dinarsko rastlinsko območje. Močno izkoriščanje je ustvarilo od grmišč do skalovitih kraških pašnikov in golega kamnišča. Dinarskemu območju pripada gorski pas od 700-1200 m nadmorske višine. Gozd velike gospodarske vrednosti z visoko produktivnostjo je porasel predvsem z jelko in bukvijo.

podnebje, prst, rastje

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Najstarejša poselitev Pivške kotline sega v prazgodovinski čas. Človek starejše kamene dobe in paleolitika je prebival kje drugje kot v jamah. O tem pričajo ostaline človeka iz Postojnske in Otoške jame, največ jih je bilo najdenih v Betalovem spodmolu in pa v Jami v Lozi pri Orehku. Kar je v Sloveniji najdb iz zg. paleolitskih obdobij, so skoraj vse iz Pivške kotline ( ! ). Tu gre za troje najdišč, katera velika pomembnost je razumljiva, ker vsebujejo sploh prve sledove človekove prisotnosti na slovenskem ozemlju. Te najdbe uvrščajo Slovenijo med tiste evropske dežele, ki se lahko ponašajo kot področje zgodnjih človeških kultur. Ljudje naj bi tu živeli še v mlajši kameni dobi – neolitiku (pred 4000 leti). To je bil že čas, ko človek ni bil več samo lovec, ampak se je tudi že ustalil in si gradil bivališča na planem, je jame na Krasu človek uporabljal še v neolitu in eneolitu. V 2. tisočletju pr. n. š. je vladala skromna naseljenost, zato so arheološke najdbe zelo skromne in se iz njih ne da razbrati veliko o življenju takratnega človeka. K temu pripomore tudi premajhna raziskanost terena. Vseeno obstajajo zgovorni dokazi, da so pred več kot 3000 leti bili ljudje na Postojnskem, če niso prebivali, so tod vsaj potovali in trgovali. 37

Poplavni svet ob Pivki in kraško površje sta primerna za travnike in pašnike. Le ti so nekdaj pokrivali tretjino površja. Le šestina površja je bila namenjena njivam. Seno so prodajali v primorske kraje, zlasti Trst. Gozda je bilo v agrarni dobi na bolj ravnih območjih Pivke sorazmerno malo, le desetina (po katastru iz 1900). A gozdovi pokrivajo planote Snežnika, Javornikov in Hrušice. Postojnsko gozdnogospodarsko območje meri 107.342 ha in ima 76.564 ha gozdov.Zasebnih gozdov je 43.944 ha (57,4 %), državnih gozdov je 32.301 ha (42,2 %), občinskih gozdov in gozdov drugih pravnih oseb je 319 ha (0,4 %). Od 32.301 ha državnih gozdov je 30.815 ha (95 %) državnih gozdov, ki so v koncesijskem upravljanju GG Postojna d.d., 1.486 ha (5 %) državnih gozdov, pa je v upravljanju drugih koncesionarjev, oziroma državnih organov. Podjetje Gozdno Gospodarstvo Postojna je bilo ustanovljeno 30.12.1947 in je 31.01.1953 začelo poslovati kot gospodarska ustanova s samostojnim financiranjem, leta 1954 pa je začelo poslovati kot samostojna ustanova. Uveljavljanje neagrarnih gospodarskih panog je v zadnjih stoletjih povzročilo drobljenje posesti, kar je sorazmerno neugodne kmetijske razmere le še poslabšalo. Pomembna značilnost nekdanjega kmetovanja na Pivki je bilo ovčarstvo. Velika posestna razdrobljenost in agrarna prenaseljenost je silila Pivčane, da so iskali zaslužek v sezonskih kmečkih delih – pozimi v gozdovih V Evrope, Azije, S Afrike, ter na sezonskem delu v bližnjem Trstu in Reki. Pokrajina je bila dolga leta neposredno gospodarsko zaledje Trsta in Reke (goveja živina, pitani prašiči, krompir, fižol, led, drva, repa). Od kmetijskih dejavnosti se je obdržala (po 2. sv. v.) mlečna živinoreja: družbene farme v Prestranku, Orehku, Studencu in na Razdrtem. Površine 1900 - danes: - pašniki: 33% - 16% - njive: 17% - 5% - travniki: 38% - 30%

V starejši železni dobi – halštatu (8.-5. stol. pr. n. š.) je po naravno varovanih gričih v Pivški kotlini nastala vrsta utrjenih naselbin – gradišč. Prvi prebivalci so bili Iliri oz. njihova plemena. Ukvarjali so se z živinorejo, poljedelstvom; kovaško, lončarsko in tkalsko obrtjo. Za pokopališča so imeli prostore določene izven naselbine. Naselbine gradišča poznamo predvsem po njihovi zunanji podobi, ker so se ohranili obrambni nasipi. Največja in najbolj poznana naselbina je Šmihel (kasneje so Rimljani to veliko naselje porušili in onemogočili nadaljnjo civilno naselbino), pa tudi Sovič nad Postojno (to gradišče ima ohranjen le manjši del nasipa na S strani hriba, ostalo je bilo uničeno pri gradnji srednjeveškega gradu) in v neposredni bližini Stare vasi, JV od Kremence, ločena z ozko dolino Gorica, Ječmenje (300m dolg kompleks). Tu ostankov nasipov ni več (kamenje je bilo najbrž uporabljeno za gradnjo hiš v Stari vasi). Možno je, da je tudi območje Stare vasi še v sklopu prazgodovinske naselbine, kar nakazuje že njeno ime. Mlajša železna doba – laten traja tu do prihoda Rimljanov l. 35 pr. n. š. Iz tega časa v Postojni ne poznamo nobenih najdb. Nosilci te dobe so bili Kelti in njihova plemena. Staro ilirsko prebivalstvo je sprejelo keltsko kulturo le posamično. Prebivalci gradišč so bili prvi, ki so začeli spreminjati ta svet v plodne njive in pašnike - kulturna zemlja. Obdobje prazgodovine se konča z uničenjem gradišča v Šmihelu v desetletjih pr. n. š. na Notranjskem in Krasu. Prične se antično obdobje rimske okupacije. Skromne arheološke najdbe pričajo, da se je življenje na ozemlju današnje Postojne nadaljevalo. Omenjena je antična utrdba na Soviču. 1. antično grobišče (izkopanih 10 grobov) je bilo na območju obrata Javorja. Okvirno spada v čas 1. in 2. stol. n. š. 2. antično grobišče je bilo JZ od Stare vasi. Gradbeni stroji so uničili večino grobov (najmanj 10). Tudi ti grobovi sodijo v isti čas. Dvoje grobišč govori o dvoje naselbin na različnih koncih Postojne, podobno kot v prazgodovini. Grobove na območju Javorja moremo pripisati utrdbi na Soviču, grobove pri Stari vasi zaenkrat lahko pripišemo prazgodovinski naselbini, kjer se je obljudenost nadaljevala še v antiki. Poleg naselbin so Rimljani pustili še druge pomembne spomenike, predvsem ceste preko našega ozemlja. Rimska cesta AQUILEIA EMONA, vodila je preko Hrušice, je Postojno obšla, gotovo pa je tod vodila pot preko Postojnskih vrat v Pivško kotlino in dolino Reke. To potrjujejo tudi grobovi od stari rakitniški cesti, saj vemo, da so takrat najraje pokopavali ob cestah in poteh.

ustvarjena identiteta Postojne Vir: FATUR, Silvo, ur. in Rado Gospodarič, 1975. Ljudje in kraji ob Pivki – prva knjiga; Kulturna skupnost Postojna GOSPODARIČ, Rado, ur. in Silvo Fatur, 1985. Ljudje in kraji ob Pivki – druga knjiga; Kulturna skupnost Postojna. KOLENC, Drago, 2006. Dober dan Krpanova dežela Sprehodi po notranjskih poteh. Notranjsko-kraški regionalni zavod za turizem Postojna: Postojnska jama, turizem, Medvode: Premiere. PERKO, Drago, ur. 1999. Slovenija. Pokrajine in ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga. ŠEBER, Rihard, 1889. Postojnsko okrajno glavarstvo: zemljepisni in zgodovinski opis; spisali in izdali učitelji v okraji. V Postojini : R. Šeber.

Iz kasnejših obdobij, tako kasne antike, preseljevanja narodov in zgodnjega srednjega veka (naseljevanje starih Slovanov) pa zaenkrat v Postojni še nismo našli kulturnih ostankov. V srednjem veku – fevdalni dobi so l. 828 prišli Slovenci pod tuj jarem in takrat se je začelo več kot 1000-letni obdobje tuje oblasti. Biti Slovenec = biti tlačan! Gospodarji na Pivškem so bili plemiči iz Italije in Nemčije. Gradovi in plemiški dvorci pričajo o fevdalni razcepljenosti na Pivki. Poleg posvetnih posesti so bile tu tudi cerkve (najstarejša župnija je v Slavini). V obdobju od 15.-17. stol. so potekali kmečki upori. V Sloveniji so kmetje začasno zasegli več kot 70 gradov. Napoleonove čete so se 1. pojavile v Postojni marca 1797. Večina prebivalstva je zbežala v gozdove. Avstrijski luzarji in uradniki so zapustili svoje položaje. Del francoske vojske se je nastanil v Zalogu, municijo so skladiščili v tamkajšnji cerkvi. 2. so se pojavili 1805 (armada maršala Massena). 3. 1809 – vojna z Avstrijo. Francozi zasedejo celotno Notranjsko. Ustanovijo se Ilirske province. Postojna kot distrikt spada pod provinco Kranjsko, obsegala pa je Idrijo, Logatec, Lož, Cerknico in Senožeče. Ilirija je razvijala trgovino – v notranji trgovini so se ohranili sejmi (mesečni) v Postojni. Trgovina je bila usmerjena iz Ljubljane prek Postojne proti Reki in Trstu. Postojna je živela od prevozništva – furmani. Poskušali so reformirati šolstvo. L. 1813 se je obetala 4. vojna. Francoske čete zapustijo Postojno, spet jo zasedejo Avstrijci. Ponovna nadvladavina Avstrije nam dá franciscejske katastre, dragocen prikaz takratne rabe in poselitve Pivške kotline.

Na pivškem je razvita strojna industrija (Liv, sedaj Hidria) do nedavnega razvita tudi lesna (Javor - stečaj).

Danes sta na tem območju dve večji naselji, ki posedujeta naziv mesto: Pivka in Postojna. Obe mesti sta se razvili ob glavni poti. Tako sta iz začetnega obcestnega tipa zrasli v gručasto naselje. Postojna ni bila samo obcestni tip naselja, ker je njen najstarejši del strnjen pod hribom Sovič. Le ta se potem spelje v naselje ob Tržaški ulici.

travniki, pašniki, gozd

naselja na Pivškem diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Vir:

Poselitve na območju Postojne segajo v prazgodovinske čase, kar pričajo arheološke najdbe v znamenitih jamah v okolici. Ljudje so od takratnih časov na tem območju naseljeni. Prometno prehodna in turistično-počitniška vloga je prisotna že od nekdaj.V zgodovinskih FATUR, Silvo, ur. in Rado Gospodarič, 1975. Ljudje in kraji ob Pivki – prva knjiga; Kulturna skupnost Postojna virih je Postojna 1. omenjena v oglejskih rokopisih 1136, 1251 se omenja grad Postojna, GOSPODARIČ, Rado, ur. in Silvo Fatur, 1985. Ljudje in kraji ob Pivki – druga knjiga; Kulturna skupnost Postojna. KOLENC, Drago, 2006. Dober dan Krpanova dežela - Sprehodi po notranjskih poteh. Notranjsko-kraški regionalni 1 2 6 2 v a s P o s t o j n a , 1 3 3 5 g l a v a r s t v o i n g r a d , 1 4 3 2 t r g P o s t o j n a , 1 9 0 9 p o v z d i g n e F r a n c J o ž e f Postojno v mesto. Postojna leži na prehodni pokrajini, na trasi Ljubljana-Trst -Reka, na nadzavod za turizem Postojna: Postojnska jama, turizem, Medvode: Premiere. morski višini 554 m. PERKO, Drago, ur. 1999. Slovenija. Pokrajine in ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga. ŠEBER, Rihard, 1889. Postojnsko okrajno glavarstvo: zemljepisni in zgodovinski opis; spisali in izdali učitelji v okraji. L e ž i v P i v š k i k o t l i n i , k j e r j e 2 . n a j v e č j i k r a j P i v k a . Nedolgo tega sta oba kraja spadala pod eno – postojnsko občino, danes pa je Pivka z V Postojini : R. Šeber. določenim zaledjem svoja občina.

50 m

razvoj mesta Postojne

50 m

1. Postojna je bila strnjeno naselje že pred l. 1823. Najstarejše jedro je pod Sovičem – MAJLOND, nekaj hiš se je nabralo okoli cerkve, tudi ob današnji Tržaški cesti, ki je bila nekdaj glavna cesta skozi Postojno (pred zgraditvijo Titove ceste).

2. Od leta 1823-1918, v času stotih let, se je Postojna le počasi razvijala. Zgrajena je bila jamska restavracija, ob Jamski cesti so zrasle stanovanjske hiše. Zgrajeni sta bili stara osnovna šola in gimnazija, Grand hotel (današnji dom GŠC) in hotel Šport. Stanovanjske hiše so gradili predvsem ob Gregorčičevem drevoredu in pod Ljubljansko cesto.

3. Med obema vojnama med 1918-1945 (čas italijanske okupacije) se je v Postojni naselilo precej Italijanov (uradniki, trgovci). Zgradili so nekaj javnih zgradb (sodnija, banka, sedanji kulturni dom, idr.), za svoje uradnike pa tudi stanovanjske hiše (stanovanjska hiša INCIS, ljudske hiše na sedanji Prvomajski in železničarske hiše na Kraigherjevi). Premožnejši Italijani so zgradili vile ob Cankarjevi, Gregorčičevi in Prvomajski ulici. Ker je Postojna ravno na legi ob nekdajnji državni meji z Italijo, je tu zraslo tudi veliko vojaških objektov. Kasarne so na S vhodu v mesto in pa pri Velikem Otoku.

4. Večji razmah doleti Postojno šele po osvoboditvi, po 1945. Zrasli so novi deli na obsežnih območjih med starim jedrom pa proti V in JV, skoraj do železnice: večji del Volaričeve, Cankarjeve, Kraigherjeve, Vojkove ulice ter Kidričevo naselje in Kremenca. Razširitev je potekala tudi proti Z: ob Kosovelovi, Tržaški in Globočnikovi ulici. Jedro je bilo večkrat prezidano: kjer je hotel Kras, je bil svoj čas hotel Krona, ki pa je pogorel. V njegovih ostankih je bila po zadnji vojni še knjigarna, v prejšnjih hlevih pa kinodvorana, kasneje bencinska črpalka. Po vojni je Postojna dobila tudi nove gospodarske stavbe: tovarna LIV, Transavto, Nanos, nove in preurejene gostinske obrate. Razmahnila se je terciarna dejavnost (različne družbene službe), saj se je tudi število prebivalcev 30 let po vojni podvojilo.

pred 1823

1823 - 1918

1918 - 1945

1945 - 1980

5. V času 70-ih let 20. stoletja pa do danes se je Postojna precej spremenila. Namesto starega hotela Kras in trgovskega kompleksa Nanos so zgradili nove stavbe z isto vsebino. Namesto Transavta je zrasla skupina trgovin Supernova, Lidl in Eurospin. Bencinska črpalka in novi trgovski objekti so zrasli ob Reški cesti. Pritok novega prebivalstva (zaradi ugodne prometne lege Postojne) povzroča gradnjo novih (estetsko večinoma nekvalitetnih) objektov in spreminja Postojno v spalno naselje. Na mestu starih italijanskih kasarn na območju Kazarje, je zrasla masivna monolitna stavba Epic, kateri se pridružuje še ena. Nasproti čez cesto se širi nekakšna industrijska cona. Industrijska cona je bolj primerno umeščena v starih italijanskih kasarnah pri Velikem otoku, kjer je tudi azilni dom. Pred kratkim so uredili kanalizacijo in mrežo notranjih cest, zgradili so se nekateri novi objekti in obnovili nekateri stari. Iz zapuščenih kasarn počasi nastaja res pravo industrijsko okolje. Preureditev Postojne pa ne poteka na stavbnem tkivu le-te, ampak se preureja tudi potek oz. organizacija prometa. Razširjena je Klavniška cesta, kjer naj bi potekal glavni dostop do Postojnske jame, ki sedaj poteka čez Titov trg. Postojna je pridobila tudi lepo število krožišč.

1980 - danes

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Grb je bil Postojni podeljen l. 1909, ko tedanji trg dobi mestne pravice. Na njem je upodobljen orel imenovan belorèpec ali postójna, po katerem naj bi se kraj tudi imenoval. Na dnu ga dopolnjuje znamenitost Postojnske jame človeška ribica.

[s t a t i s t i č n i p o d a t k i s o i z l e t a 2 0 1 0 ] Pokrajina: Notranjska Površina občine: 270 km2 [270.268.878 m2] Nadmorska višina: 554 m Gostota prebivalstva: 53,87 na km2 Število prebivalcev občine: 15.675 [Postojna - 8.548] Št. žensk: 7.798 Št. moških: 7.877 Št. otrok v vrtcu: 616 Št. učencev v osnovnih šolah: 1.218

mesto Postojna danes Vir: www.postojna.si/ http://www.stat.si/ obcinevstevilkah/Vsebina. aspx?leto=2012&id=126

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

zdravstveni dom

Izbrana lokacija obstoječega vrtca leži na severnem robu stanovanjskega naselja Kremenca iz obdobja 70-ih let prejšnjega stoletja. Ostali neposredni sosednje so osnovna šola, srednješolski center, zdravstveni dom in parkirišče pred trgovskim centrom Primorka. Parcela vrtca leži točno na sredini mesta Postojna - severno je stari del Postojne z Majlontom in Tržaško ulico, vzhodno leži stavbno tkivo iz obdobja italijanske okupacije, medtem ko se na jugu razprostira blokovsko naselje ter naselje enodružinskih hiš iz obdobja Jugoslavije. Tako je centralni vrtec v Postojni idealno umeščen, saj je približno enako oddaljen vsem prebivalcem. Predlog novogradnje zato ostaja na isti lokaciji.

osnovna šola

parkirišče

parkirišče pred vhodom v jamo

kasarne

osnovna šola športni park

lokacija

orto

Tržaška ulica glavni trg

stanovanjsko naselje

železniška postaja

zdravstveni dom in porodnišnica vrtec nakupni center srednješolski center

tovarna Liv

blokovsko naselje Kremenca

25m

41 zračni posnetek centralnega vrtca Postojna in njegove bližnje okolice

bencinska črpalka naselje družinskih hiš Kremenca

Zalog srednješolski center

obstoječi centralni vrtec OBMOČJE OBDELAVE

stanovanjsko naselje Kremenca

stanovanjski blok

Stara vas

42 zračni posnetek Postojne

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

analize prostora

lokacija

>P+2

<P+2

200

400

morfološka analiza

200

400

višinske dominante

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

analize prostora

lokacija

zelo velika velika srednja šibka

200

400

pretočnost cest

200

400

cestna mreža

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

analize prostora

pred 1823

zelene površine

1823 - 1918

avtocesta

lokacija

reka Pivka

1918 - 1945

grič Sovič žel. tiri jasna stavbna linija

1945 - 1980

mehka stavbna linija razpršena stavbna linija

1980 - danes

200

400

razvoj mesta

200

400

robovi

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

analize prostora

lokacija

stanovanjsko

gospodarsko

sakralno

industrija

javno

kulturno

trgovsko/gostinsko

ĹĄolsko

200

400

programska analiza

200

400

strukturna analiza

diplomsko delo l idejni naÄ?rt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. SenegaÄ?nik l avtorica Ana Doles l

analize prostora

lokacija

naravni rob

frekventno obiskana lokacija

ZzzzzZ

razgled

živahna pot

malo dogajanja

ZzzzzZ

ZzzzzZ ZzzzzZ

ZzzzzZ

ZzzzzZ ZzzzzZ

200

400

200

400

zaznavna analiza

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

analize prostora

lokacija

4 12

43 pogled proti naselju Kremenca

44 nakupni center Supernova

45 krožišče

46 pogled na planoto Nanos

8 10 8

3 47 avtocesta - proti Primorski

48 avtocesta - proti Ljubljani

49 pogled iz Stare vasi proti Z

50 Tržaška ulica

4 1

6 5 51 Titov trg

52 Ljubljanska ulica

53 drevored pri Postojnski jami

54 Jamski dvorec

200

400

karakteristični pogledi

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

5 4

Izbrano območje obdelave je območje, kjer se sedaj nahaja centralni vrtec Postojna. Dano parcelo vrtca sem nadalje v projektu razširila s priklučitvijo parcel na JV robu igrišča vrtca.

predstavitev izbranega območja

lokacija

56 Stjenkova ulica Območje obdelave

6 3

2 5

57 Krožišče

7 25m

55 zračni posnetek centralnega vrtca Postojna in njegove bližnje okolice

zdravstveni dom

obstoječi centralni vrtec OBMOČJE OBDELAVE

parkirišče

srednješolski center

osnovna šola

stanovanjsko naselje Kremenca

stanovanjski blok

59 Krožišče

60 pogled s Ceste v Staro vas

Želje vodstva so povečati kapacitete že tako velikega vrtca (22 oddelkov). Ta lokacija to prenese le, če se ji pridružita parceli na JV. S priklučitvijo le teh pridobimo dragoceno površino obravnavanega območja in razširjen vrtec lahko ohranimo na obstoječi lokaciji. Centralna lega parcele, glede na preostalo mesto je dobrodošla, saj so poti od doma do vrtca za vse enakovredno oddaljene. Prav tako so hitro dosegljive sprehajalne poti za otroke, naj bo to v manj prometnem delu mesta, centru mesta ali v naravi. Mimo vrtca poteka glavna cesta iz stanovanjskega naselja v center mesta. V neposredni bližini se nahaja tudi zdravstveni dom. Nedavno je bil na SZ zgrajeno krožišče, ki je precej obremenjeno. Na V se območje zažira v 2 samostoječi hiši s pripadajočima parcelama. Sedanje območje vrtca meri 11.835 m2, s pridružitvijo parcel bi merilo 14513 m2. Območje stavbe zavzema približno 2500 m2. Zemljišče ni v celoti ravno, 1/3 le tega se vzpne za 4m nadmorske višine proti J. Precej je poraščeno z drevesi in neprepričljivo živo mejo. Vsi objekti okoli mej zemljišča so dovolj oddaljeni, da je le to dovolj osončeno in prevetreno.

58 pogled s Ceste v Staro vas

Stavba vrtca, ki se danes nahaja na tej lokaciji je bil zgrajena v 70-ih letih 20. stoletja za namen predšolske vzgoje otrok. Lokacija za gradnjo vrtca je bila izbrana v skladu z urbanističnim načrtovanjem stanovanjskega naselja Kremenca v zaledju, ter osnovne šole Antona Globočnika v neposredni bližini na SV parcele v istem časovnem obdobju. Kasneje se zgradi še srednješolski center Postojna in tako zaokrožili izobraževalno infrastrukturo v tem delu mesta.

61 pogled s Ceste v Staro vas

62 pogled z ulice Nova vas

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Izbrano območje obdelave je območje, kjer se sedaj nahaja centralni vrtec Postojna. Dano parcelo vrtca sem nadalje v projektu razširila s priklučitvijo parcel na JV robu igrišča vrtca.

obstoječi vrtec

lokacija

Organizacija obstoječega pripadajočih površin

63 topografski načrt centralnega vrtca Postojna pred izgradnjo prizidka in razširitvijo parkirišča

100

objekta

Obstoječi objekt je prva stavba namensko zgrajena za potrebe predšolske vzgoje v Postojni. Ostali oddelki so organizirani v že obstoječih stavbah starejšega datuma. Objekt je zasukan v osi SV-JZ tako kot sosednja osnovna šola, z namenom kar najboljše osvetlitve igralnic prek jutra, do konca delovnega dne staršev, ki je v 70-ih praviloma za vse trajal do 15h, in s tem odhoda otrok domov. Stavba je členjena v več trakov v katerih se nahajajo 3 igralnice s pripadajočim predprostorom. Ti "trakovi" so povezani z na njih pravokotnim gospodarsko-komunakicijskim "trakom". Tu se nahaja kuhinja, telovadnica, pisarniški prostori ter ostali prostori za zaposlene. Zaradi prostorske stiske je nekdanja zbornica spremenjena v igralnico, nedolgo nazaj pa je vrtec dobil še prizidek z dodatnimi 3-mi igralnicami. S tem so precej posegli v kvaliteto in površino igrišča, namenjenega otroški igri. Intervenciji prizidka se je pridružila še širitev parkirišča na otroško igrišče, ki je tako postalo precej podhranjeno. Igrišče na J delu zemljišča je zelo slabo uporabljeno, saj se proti J dvigne brežina. Z zračnega posnetka brez višinskih podatkov bi lahko sklepali, da je ta del igrišča polnokrvno uporabljen, a je resnica prav nasprotna, sama površina, ki jo otroci res lahko uporabljajo je v resnici manjša. Prej gospodarsko dvorišče z le nekaj parkirnimi mesti, namenjenimi staršem je sedaj razširjeno, a zelo nepregledno in tako staršem kot otrokom in zaposlenim neprijazno. Število parkirnih mest kljub širitvi še zdaleč je izpolnjuje pogojev pravilnika. Vhod nanj je z prometne Ceste v Staro vas. Drugi del parkiranja se zgodi bočno ob enosmerni cesti Nova vas.

64 evakuacijski načrt vtrca Postojna

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

načrt

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Mesto v malem, prepleteno z naravo.

izhodišča oblikovanja

ideja

Ker se lokacija vrtca nahaja točno pred stanovanjsko sosesko Kremenca, sem obliko vrtca povzela po stolpičih in blokih tega naselja, ki se dviga nad stavbo vrtca. Naselje je "pravo mesto, mesto za odrasle", vrtec naj bo "malo mesto, mesto za otroke". Hodniki so kot ulice, igralnice kot hiše.

+ 2

koncept

Večino svojega bivanja v vrtcu otroci preživijo v hladnem obdobju leta. Kvaliteten neposredni stik z naravo je tako zaželjen. S pomočjo atrijev se narava preliva skozi objekt, ne začne se takrat, ko se stavba konča, ampak že med njo. Na fasadi se pojavi iluzija med grajenim in naravo, saj skozi določene odprtine rastejo veje dreves, ostale so pa zastekljena okna, za katerimi se nahaja notranji prostor stavbe. Atrij predstavlja "mestni park malega mesta".

narava narava stavba

stavba

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Primerjava različnih kvalitet umestitve.

Velikost sedanje parcele, kjer se nahaja vrtec za 22 oddelkov oz. 484 otrok. Površina celotne parcele = 11.826 m2. Od tega je 8,072 m2 namenjenih zunanji igri otrok, kar znese skoraj 17 m2 igralne površine na otroka.

+ za igro manj kvaliteten teren je zaseden s stavbo in parkiriščem ob njej

+ zunanje igralne površine so zadostne in kvalitetne

vhod v vrtec le s Stjenkove ulice, gospodarsko dvorišče in parkirišče za starše na isti strani

- hrup s ceste je prisoten na zunanjih površinah - hrib ni uporaben za sankanje - stavba je nujno večnadstropna - pritlični del ima sicer neposredni izhod na igrišče,

+ osončenje stavbe je dobro - vhod v vrtec le z ulice Nova vas, gospodarsko

dvorišče in parkirišče za starše na isti strani

- hrup s ceste je prisoten na zunanjih površinah - hrib ni uporaben za sankanje - pritlični del ima sicer neposredni izhod na igrišče,

a le S orientacijo osončenja

umestitev na lokacijo

izhodišča oblikovanja

Na J se sedanji parceli priključi dodatno zemljišče.

+ vhod v vrtec je z S in J strani gospodarsko

dvorišče je lahko ločeno, parkiranje na dveh straneh

+ površina in kvaliteta zunanjih igralnih površin je zadostna

+ hrib za sankanje je uporaben + osončenje stavbe je dobro - hrup s ceste je prisoten na zunanjih površinah - stavba meče senco na družinski hiši na S

ideja

Združena, nova velikost parcele, kjer se z novim projektom predvideva 32 oddelkov za 704 otroke. Površina celotne parcele = 14.520 m2, od tega je igri namenjenih 8.984 m2, kar znese skoraj 13 m2 igralne površine na otroka.

+ gospodarsko dvorišče je dostopno z

najprometnejše ceste in ločeno od dvorišč, namenjenih parkiranju in vhodu staršev in otrok

+ površina in kvaliteta zunanjih igralnih površin je zadostna

+ hrib za sankanje je uporaben + hrup in onesnaženje s ceste je prestreženo s stavbo

osončenje je problematično, prostori zajemajo sonce v smeri V-Z

a le S orientacijo osončenja

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Umestitev narave z atriji v objekt. V p l i v a t r i j e v n a o b l i k e i g r a l n i c i n o s t a l i h p r o s t o r o v.

V iskanju kompleksnih oblik igralnic so atriji ponekod postavljeni tako, da njihova geometrija ni vzporedna z geometrija volumna stavbe, kjer se nahajajo.

oblikovanje tlorisa

Volumni "malega mesta" so nanizani drug poleg drugega v orientaciji, ki odgovarja formi izbranega zemljišča in hkrati povzema različne orientacije "pravega mesta" odraslih. S členitvijo dolgega objekta na več volumnov se zmanjša občutek prave dolžine stavbe.

izhodišča oblikovanja

ideja

Raznolikost volumnov.

Shema celotne geometrije 1. in 2. nadstropja.

Na željo vzgojiteljic so sanitarije umeščene med igralnice tako, da vsaj ena stena meji na zunanjost in omogoča ročno prezračevanje z odpiranjem oken.

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

P r e v e r i t e v z a d o s t n e n a r a v n e o s v e t l i t v e p r o s t o r o v. Rešitev s strešno svetlobo, kjer je to potrebno.

ideja

Pot sonca danes 21 junij 21 december letna variacija ekvinokcij Vzhod - Zahod vzhod zahod Čas 00 - 02 03 - 05 06 - 08 09 - 11 12 - 14 15 - 17 18 - 20 21 - 23

mrak sonce

zora

izhodišča oblikovanja

Insolacija Postojne tema

naravna svetloba v vrtcu

95 trajanje dneva

96 insolacija

3 različne igralnice in njihova osvetljenost 21. decembra ob 12h.

1 2 1

Predstavitev osvetlitve igralnice št. 3 od 8h do14h, brez strešne osvetlitve in z njo, 21. decembra.

8:00

10:00

14:00

Senčila so na vseh oknih, tako vertikalnih kot strešnih, zunanja.

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Zasnova igrišča, atrijev in strehe.

atrij namenjen otrokom 1. starostne skupine

zunanji prostor

izhodišča oblikovanja

ideja

igrišče z igrali na strehi Igralne površine na otroka znese 13m2/ otroka, kar je manj od predpisanih 15m2. V tem primeru morajo biti v bližini dodatne zunanje površine. Nahajajo se tu:

igrišče na strehi s površino za kotalkanje tobogan s strehe atrij namenjen otrokom 1. peskovnik območje mirne igre vrtna lopa igrišče s številnimi igrali zelenjavni, zeliščni vrt in visoke grede/kompost prostor z velikimi skalami, kamni

lesena klančina za plezanje in igro

pohodno terasasto igralo dostopno s strehe območje s vodnimi "izviri" [vodometi]

izhod/vhod z dvigalom v

območje goste zasaditve jagodičevja

odprta jasa

prostor za obedovanje na

gozdiček s potokom, drevesnimi hišicami in "tarzanovo vrvjo" sankališče atrij namenjen otrokom 2. starostne skupine

Med ustvarjenimi zunanjimi ambienti:

atrij namenjen otrokom 2. starostne skupine

zasaditve rož

posamezna igrala izven primarnega igrišča s igrali

klopi za otroke

vrtne mize s stoli za vzgojiteljice

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Naslanjanje na izhodišče kvadrata.

igra s kvadrati na fasadi

mesto odraslih

mesto otrok

izhodišča oblikovanja

ideja

zahtevano pohištvo po pravilniku, ki v sedanj v vrtcu Postojna zgleda približno tako:

ogledalo (prbl. 120x50 cm), varno pritrjeno na steno 10 cm nad tlemi

omara za vzgojna sredstva in material za sprotno rabo

mize in stoli naložljivi ležalniki in druga oprema za počitek za vsaj en oddelek elementi za oblikovanje prostora (pregrade...)

ideja stenske omare kot "omare za vse" sloni na kvadratu:

oblikovanje fasade in pohištva

miza in stol za vzgojiteljico

stenski panoji

odprte police za igrače, knjige in otroške izdelke v dosegu rok

priključek za tekočo vodo

in s preoblikovanjem:

izbira oblike miz in stolov:

1. starostno obdobje:

važen aspekt je okornost malčkov - zaobljeni robovi boljio manj

2. starostno obdobje:

pomembna je sestavljivost miz v med seboj diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Kje je kaj?

program

izhodišča oblikovanja

ideja

igralnica

sanitarije

garderobe

posebni igralni prostor

komunikacije

servisni prostori

skupni igralni prostor

administracija

zunanji igralni prostor

tloris kleti

tloris pritličja

tloris nadstropja

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Zakaj je kje kaj? Kako je kje kaj? Kam gre kdo?

vhod 2

funkcionalna shema

izhodišča oblikovanja

ideja

parkirišče 2

centralna kuhinja

vhod za delavce v kuhinji

gospodarsko dvorišče

vertikalna komunikacija s kletjo

centralno igrišče

vertikalna komunikacija z nadstropjem

atriji v stavbi

vhod 1

funkcionalna shema

parkirišče 1

zaposleni otroci starši

poti uporabnikov

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

izhodišča oblikovanja

ideja

promet

eč

Nedavno sta bila v neposredni bližini parcele zgrajeni 2 krožišči. J krožišče (na shemi) je omogočilo boljši dostop na Stjenkovo ulico. Uvoz nanjo je zdaj enokopraven z ostalimi cestami, ki so sicer bolj prometne. Trenutni dostop na parcelo je mogoč s precej prometne Ceste v Staro vas, ob cesti Nova vas so javna bočna parkirišča.

enosmerna ulica Nova vas

Pravilnik določa 2 parkirni mesti na igralnico. Pogoj je skorajda izpolnjen. Od tako zahtevanih 64 parkirišč jih na parceli predvidevam 62, od tega se jih 5 nahaja na gospodarskem dvorišču, 41 na J parkirišču in 16 na S parkirišču. Iztek ceste Nova vas še zmeraj ponuja nekaj bočnih parkirnih mest. Dostopi iz avtomobila do vhodov v vrtec so varni, na J parkirišču je bilo potrebno dvostransko parkirišče, kar eno linijo naredi manj varno, a je varnost izboljšana z enosmernim uvozom in izvozom na oz. iz parkirišča.

J parkirišče - 16 mest

Kljub velikemu številu parkirnih mest in prometa v ključnih urah (zjutraj, ko se otroke odda v vrtec in popoldne, ko se jih prevzame) je razporeditev jasna in pretočna.

gospodarsko dvorišče

Največje, J parkirišče se lahko organizira tako, da je čez dan namenjeno parkiranju vrtca, ponoči pa sosednjih stanovanjskih blokov.

dvosmerna Cesta v staro vas

dvosmerna Stjenkova ulica

v S sta

J parkirišče - 41 mest

vas taro

vhod v klet

krožišče za dostop na J in S parkirišče

dvosmerna Cesta na Kremenco dvosmerna Cesta v staro vas

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

izhodišča oblikovanja

Objekt je zasnovan v pasivnem standardu. Standard pasivne hiše določa prehodnost toplotnega ovoja U< 0,15 W/(m2K), toplotno prehodnost oken in vrat U< 0,8 W/(m2K). Zrakotesnost objekta mora upoštevati n50 < 0,6 h/-1. Zasteklitev je trislojna. PREZRAČEVANJE Objekt je zasnovan tako, da poleg sistema kontroliranega mehanskega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka omogoča tudi ročno prezračevanje s pomočjo oken. To je bila ena izmed zelo povdarjenih zahtev zaposlenih v obstoječem pasivnem vrtcu v Pivki. V kleti je možno le mehansko prezračevanje. SENČILA Senčila so zunanja, tako na strehi, kot stenskih zasteklitvah. Pozimi sončne žarke spustimo v prostor, da ja osvetljujejo in grejejo, poleti pa le te prestrežemo in preprečimo pregrevanje velikih steklenih površin. Tako poleti kot pozimi pa s senčili uspešno zmanjšamo osvetljenost prostorov na tisto raven, ko omogoča otrokom popoldanski spanec. Tende nad terasami atrijev 1. starostne skupine so poleg namembe prestrežbe padavin tudi v funkciji senčil. OGREVANJE Toploto za pripravo tople sanitarne vode in za dogrevanje ob nižjih temperaturah poskušamo pridobiti iz obnovljivih virov energije. Predlagam talno in stensko ploskovno ogrevanje s pomočjo toplotne črpalke (voda/voda ali zemlja/voda).

ideja

energijska učinkovitost objekta

splošna in požarna varnost Objekt je večinoma pritličen, z direktnimi izhodi iz igralnic. Požarno varnostni standard, ki določa odmik od ostalih objektov za trikratno vrednost svoje etažne višine je izpolnjen - stavba vrtca je večinoma pritlična, do višine 3.70m, in od ostalih objektov oddaljena več kot 3-kratno višino, se pravi približno 12m. Strešna zasteklitev je lahko izvedena tako, da je v vlogi loput, za odvod dima. Intervencijska vozila lahko dostopajo z Z, S in J strani objekta. Najdaljše intervencijske poti niso večje od dovoljenih (od 20m do skupno 50m). Materiali za opremo vrtca in igrišča so otrokom neškodljivi. Oprema vrtca in igrišča teži k izbiri naravnih materialov, predvsem lesa in upošteva zahteve uradnih pravilnikov.

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Z u n a n j e s t e n e sestojijo iz vertikalnih nosilnih lesenih elementov dimenzije 160x60 mm, 3 m višine, razmaknjenih za 62,5 cm, kolikor znašajo dimenzije mavčno vlaknene plošče, ki to sestavo skupaj z izolacijo zapira. Končna debelina zunanje stene je 397 mm.

Vrtec je zamišljen v leseni prefabricirani gradnji. V zadnjih 30-ih letih je le ta doživela velik razvoj - primerjamo lahko nove stavbe vrtcev z montažnimi vrtci grajenimi v Sloveniji v času 70-ih let prejšnjega stoletja. Zdajšnja prefabricirana gradnja dosega nizko energijsko porabo, je okolju prijazna ter zagotavlja kakovostno bivanje. Stene, stropovi, tla so sestavljeni v tovarni in nato pripeljani na gradbišče, kjer se sestavijo.

komunikacijsko jedro

zasnova konstrukcije

Etažnost Stavba je večinoma pritlična. Pritličje se na enem delu ujame z nadstropjem, ki pa večinoma spet stoji na terenu, ki je za 3 m višji, in je tako nadstropje tudi "pritlično". Del, kjer sta etaži vrh druga druge nastopi še klet, ki je 4 m globoka, tako da gredo lahko vsa dostavna in servisna

N o t r a n j e s t e n e sestojijo iz vertikalnih nosilnih lesenih elementov dimenzije 100x60 cm, razmaknjenih za 62,5 cm, kolikor znašajo dimenzije mavčno vlaknene plošče, ki to konstrukcijo stupaj z izolacijo zapira. Končna debelina zunanje stene je 130 mm. Na mestu, kjer je notranja stena nosilna, se lesen konstrukcijski enement poveča na 160x60, končna debelina stene je 190 mm.

izhodišča oblikovanja

ideja

S t r o p - t l a sestojita iz lesenih lepljenih nosilcev dimenzije 10x35mm (1/22 razpona - do 8 m), spet ustrezno zaprtih z mavčno vlaknenimi ploščami.

S t r e h a je konstrukcijsko enaka lesenemu stropu oz. tlem, naj si bodi da je poševna ali ravna. Njena končna debelina je 70cm, zaradi potrebne izolacije.

N o s i l c i za premostitev večjih razponov so ravno tako lepljeni leseni. V določenem delu hiše se povežejo v brano.

Dilatacija Dolžina oblekta je zahtevala 2 dilataciji. Tako je objekt razdeljen na 3 samostojne dele, povezane v celoto.

K l e t je zgrajena iz armiranega betona. Dimenzije zunanje stene kleti znašajo 24 cm, notranje pa 24 ali 15 cm. Večje razpone podpirajo nosilci dimenzije 25x40 cm, ki so del etažne armirano betonske plošče debeline 20 cm, ki nosi pritličje.

notranja armirano betonska nosilna stena

21,67

8,13

6,66

6,88

3 32,5 4 32,5

zunanja armirano betonska nosilna stena

,14

7,7

7 5,3

,64

1 35,8 2 36,1

4,43

,35

3,1

aksonometrija konstrukcije etaže nad kletjo

9,25

zunanja lesena nosilna stena

8,9

0,2

dilatacija 8

1,7

E2 E1

7,7

1,68

9,78

8,1

11,36

konzola

26,73

8,2

6,3

7,33

,53 28 ,75 14 ,16 29

,9 12

,01

7 6

7,1

nosilci, ki sestavljajo stropno ploščo - 10x35 cm, dolžine do 8 m

4,54

načrt konstrukcije nadstropja

brana za premoščanje večjih razponov- 20x45 cm, dolžine nad 8 m

3 33,8 7 34,4

4,47

6,0

leseni podporni stebri 20x20 cm, višine 3 m

12,3

,4 21

7,41

5,25

12,5

3,9

nosilci za premoščanje večjih razponov- 20x50 cm, dolžine nad 8 m brana kot podkonstrukcija za zasteklitev - 10x20 cm, dolžine do 3 m 0

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

grafične priloge

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

urbanistična situacija

idejni načrt

grafična priloga 1

1:2000

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

61 5

idejni načrt

1:500

situacija

grafična priloga 2

St je ul

+544

+541

+540

+541

+542

+543

vas

ro Sta v ta Ces

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

965 m2

K1 K2 K3 K4 K5 K6 K7 K8 K9 K10

shramba + komunikacije do vozišča pralnica + shramba likalnica + shramba kurilnica shramba - čistila + sanitarije - zaposleni prostor za smeti shramba - kuhinja shramba vozišče - obračališče rampa v/iz kleti

tloris kleti

grafična priloga 3

idejni načrt

1:500

SKUPAJ

OPIS TLAKOV keramika sanitarije epoksi tlak shrambe pralnica vozišče komunikacije

K9 K10

asfalt rampa

99 60 60 62 47 56 64 47 336 134

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

pritličje

58 14 8 6 78 6,5 3 3 8 1,8 11 10 12 48 10 48 10 24,4 48 142 9 46 25 8,4 48 8,4 48 8 17 13 47 62 25 32 47 46 17 15 44 3 3 3 78 60 60 115 56 3,7 60

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49

igralnica - razvojni oddelek sanitarije - razvojni oddelek garderoba - razvojni oddelek sanitarije - glasbena učilnica glasbena igralnica previjalnica sanitarije - obiskovalci sanitarije - zaposleni kabinet čajna kuhinja kabinet garderoba - 1. st. o. sanitarije - 1. st. o. igralnica - 1. st. o. garderoba - 1. st. o. igralnica - 1. st. o. garderoba - 1. st. o. sanitarije - 1. st. o. igralnica - 1. st. o. vhodna avla - večnamenski prostor garderoba - 1. st. o. igralnica - 1. st. o. sanitarije - 1. st. o. garderoba - 1. st. o. igralnica - 1. st. o. garderoba - 1. st. o. igralnica - 1. st. o. garderoba - 1. st. o. sanitarije - 1. st. o. sanitarije - 1. st. o. igralnica - 1. st. o. igralnica - 1. st. o. sanitarije - 1. st. o. garderoba - 1. st. o. igralnica - 1. st. o. igralnica - 1. st. o. sanitarije - 1. st. o. sanitarije - 1. st. o. igralnica - 1. st. o. sanitarije - zaposleni čajna kuhinja shramba avla + garderobe 2. st. o. igralnica - 2. st. o. igralnica - 2. st. o. hodnik od prostora št. 43 do št. 58 sanitarije - 2. st. o. tuš - za potrebe celotnega vrtca igralnica - 2. st. o.

18 10 12 60 60 5 60 60 30 62 50 6 3 9 67 15 22 12 10 8 144

35 34 22 50 62 50 12 39 121 92 77 48 3 14 64

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

80 5 0 garderoba - 2. st. o. 5 1 vetrolov 5 2 vhod/izhod na centralno igrišče 3013,2 5 3 igralnica - 2. st. o. 5 4 sanitarije - 2. st. o. 5 5 sanitarije - zunanje 88 5 6 igralnica - 2. st. o. 1 22 5 7 igralnica - 2. st. o. 180 5 8 garderoba - 2. st. o. + hodnik 58 5 9 igralnica - 2. st. o. 3 94 6 0 sanitarije - 2. st. o. + zaposleni 116 6 1 vhod v prostore kuhinje 6 2 vetrolov 6 3 pisarna - šef kuhinje 958 6 4 knjižnica 6 5 sanitarije - zaposleni v kuhinji 6 6 komunikacije - hodnik 6 7 garderoba - zaposleni v kuhinji 6 8 prostor za čistila 6 9 stopniščni predprostor 7 0 kuhinja 70a sprejem in pranje črne posode 70b sprejem in pranje bele posode 70c shramba - bela posoda 70d priprava zelenjave 70e shramba - mlečni izdelki 70f shramba - zelenjava 70g shramba - meso 70h odpadki (ločevanje) 70i priprava mesa 70j kuhanje 70k pečenje 70l office - oddaja kosil za otroke 70m cvrtje + prostor za izhod kosil zaposlenih 7 1 kuhinja za otroke 7 2 jedilnica za zaposlene + mesto za vozičke 7 3 garderoba - 2. st. o. 7 4 igralnica - 2. st. o. 7 5 igralnica - 2. st. o. 7 6 avla 7 7 vetrolov - izhod/vhod na centralno igrišče 7 8 avla 7 9 prostor z rampo in stopnicami 8 0 prostor za naravoslovno - tehnično igro 8 1 komunikacije okoli prostora z rampo + garderoba 8 2 prostor za hišnika in zunanjo igriščno opremo 8 3 sanitarije - zaposleni 8 4 sanitarije - zunanje 8 5 igralnica - 2. st. o.

8 6 komunikacije - hodnika

SKUPAJ

m2 m2 m2 m2 m2 m2

atriji 8 7 atrij - 1. st. o. 8 8 atrij - 1. st. o. 8 9 atrij - 1. st. o. 9 0 atrij - 1. st. o. 9 1 gospodarsko dvorišče 9 2 atrij - 2. st. o.

atriji skupaj

seznam prostorov

OPIS TLAKOV parket igralnice prostori osebja prostori za dodatne dejavnosti keramika sanitarije epoksi tlak komunikacije večnamenski prostori - avle vetrolovi garderobe kuhinja prostori hišnika, shramb zunanjih igral lesene deske atriji

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

2 4

7 8

70d

70i

70f

70e

70l

70m

70k

70j

70g 70h

70a 70 70b

70c

+540

5 6

+541

+542

8 9

b a

tloris pritličja idejni načrt grafična priloga 4

1:500

0 5 10

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l 20

nadstropje

48 16 22 26 52 15 15 21 82 11 27 55 9 10 10 55 9 14 72 80 60 32 17 16 56 4,5 94 11 13 61 62 7 8 62 12 60 7 67 11 11 6 55 7

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

1388,5 m2 17 m2

93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135

administracija + čajna kuhinja pomočnik ravnatelja ravnatelj prostor za strokovne delavce skupni prostor, sprejemnica, arhiv zunanje sanitarije na strehi administracija sejna soba komunikacije z rampo sanitarije - zaposleni shramba za zunanja igrala igralnica - 2. st. o. garderoba - 2. st. o. sanitarije - 2. st. o. sanitarije - 2. st. o. igralnica - 2. st. o. garderoba - 2. st. o. vetrolov avla - večnamenski prostor likovna igralnica igralnica - 2. st. o. komunikacije - hodnik sanitarije - 2. st. o. garderoba - 2. st. o. igralnica - 2. st. o. sanitarije - zaposleni telovadnica sanitarije - zunanje + telovadnica sanitarije - 2. st. o. igralnica - 2. st. o. igralnica - 2. st. o. garderoba - 2. st. o. sanitarije - 2. st. o. igralnica - 2. st. o. sanitarije - 2. st. o. igralnica - 2. st. o. garderoba - 2. st. o. komunikacije + 2 garderobi 2. st. o. sanitarije - 2. st. o. sanitarije - 2. st. o. sanitarije - obiskovalci igralnica - 2. st. o. garderoba - 2. st. o.

2004 m2

seznam prostorov

pohodna streha 1 3 7 uporaba stropnih oken kot mizic 1 3 8 izhod iz kuhinjskega dvigala + shramba 1 3 9 vstop na igralo povezano s centralnim igriščem 1 4 0 lesena klančina za igro 1 4 1 kotički za samostojno igro 1 4 2 površina za tek oz. telovadbo 1 4 3 prostor za skupne igre 1 4 4 ločeno igrišče za igre z žogo 1 4 5 vstop na tobogan do centralnega igrišča 1 4 6 površina za kotalkanje 1 4 7 sanitarije - zunanje

SKUPAJ 1 3 6 atrij - 2. st. o.

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

2 4

144

140

142

137

141

116

118

117

113

115

137

138

141

143

100

114

119

112

139

101

102

121

105

122

123

128

134

110

108

109

107

111

131

106

124

125

129

132

135

136

130

133

+540

126

127

+541

+542

+543

g b

+544

grafična priloga 5

120

136

+541

104

103

+540

145

146

148

147

idejni načrt

tloris nadstropja

1:500

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l 20

tloris strehe

grafična priloga 6

idejni načrt 39

38 20

19 18

33 14

b g

26 25

7 4 3 2 1

+543

110

A l

136

141

3 2 1

144

147

146

142

137

143

141

145

+541

111

j j

+540

+541

+542

+544

g a

22 21

1:500

centralno igrišče gredica rož grm jagodičevja (ribez, robide, kosmulje...) zelenjavni vrt kompost visoke grede zeliščni vrt miza s stoli za vzgojiteljice igrala območje s številnimi igrali drevesna hišica drča v terenu klopi za otroke terasasto igralo dostopno s strehe ali na streho "izviri vode" - vodometi potoček območje s skalami peskovnik odprta jasa hrib za sankanje tobogan s strehe tunel skozi hrib vrtna lopa

a b c d e f g h H i j k l m n o p r s š t u

6217 m2

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

prerez

A-A

A - A

C - C

idejni načrt

grafična priloga 7

1:500

B - B

A - A

C - C B - B

B-B

C-C diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

1 A4 A2 4

fasade trakasti pogled

idejni načrt

grafična priloga 8

1:500

A3 5 3

A1 2

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

dekorativni omet 2 mm

fasadni pas

armirna malta 2,5 mm

grafična priloga 9

1:20

izolacija fasade Neopor 140 mm disperzijsko lepilo 2 mm

betonski estrih 60 mm

mavčno vlaknena plošča 15 mm

PE ločilna folija 0,2 mm

lesena konstrukcija 160 mm

XPS [ekstrudirani polistiren] 120 mm

hidroizolacija izolacija - kamena volna 160 mm

hidroizolacija

OSB plošča 15 mm

XPS [ekstrudirani polistiren] 120 mm

XPS [ekstrudirani polistiren] 30 mm armirna malta 2,5 mm

naklonski beton - 2% PE folija - ločilni sloj 0,2 mm

dekorativni (vodoodbojni) omet 2 mm

dekorativni omet 2 mm

lesena konstrukcija 220 mm + izolacija - kamena volna 220 mm PE folija - parna zapora 0,2 mm

armirna malta 2,5 mm

lesena konstrukcija 60 mm + kamena volna 60 mm

izolacija fasade Neopor 140 mm disperzijsko lepilo 2 mm

mavčno vlaknena plošča 15 mm

mavčno vlaknena plošča 15 mm lesena konstrukcija 160 mm + izolacija - kamena volna 160 mm

talna obloga 10 mm

PE folija - parna zapora 0,2 mm

zvočna izolacija 40 mm

instalacijska ravnina - lesena konstrukcija 60 mm + kamena volna 60 mm

PE folija - ločilni sloj 0,2 mm

mavčno vlaknena plošča 15 mm

XPS [ekstrudirani polistiren] 120 mm

betonski estrih 50 mm

betonska plošča 400 mm

hidroizolacija XPS [ekstrudirani polistiren] 120 mm podložni beton 60 mm

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

tloris kleti

grafična priloga 10

načrt konstrukcije

1:200

4 27,0 0,24

1 22,6

9 12,3

26,8 1,99

3,95

7,53

0,24 4,19

B1 3 17,6

7,58

6 60,7

7,59

9 22,0

7 39,4

K10

9 41,4

5,14

8,76

6 6,1 9 6,0

8,76

B A3

5,28

3,24

9,04

1 12,4

4 7,2

8 7,4

B ,18 20 4 4,0

A6 ,95 12

2 3,0 ,43 27

3 7,7

7,7

9,4

,68 ,5 14 28 3,5

,52 10 ,77 28

6,0

,55 10

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor: prof. dr. Janez Kresal l mentorica: prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

tloris pritličja

grafična priloga 11

idejni načrt

1:200

2 13

4 15

86 5 17 6 7 8

10 a

21 21

24 22

5 28

6 30

27 29

j +540

89 C

10 1

86 33

p 35

a t

38 C

40 41

43 a

4 5

o 49

64 66

53 l

65 54

70a 70 70b

70c

70d 70e 70f

70g 70h

70j 70i

57 h

70l

70k

70m

59 B

+540

77 +541

+542

84 78

83 79

92 a

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor: prof. dr. Janez Kresal l mentorica: prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

tloris nadstropja

grafična priloga 12

idejni načrt

1:200

147

88 a

1 a

2 3

h 148

5 6

146

145

+540

10 1

90 144

p a t k

143

C g

1 2

142

141 d

141

+541

g l

140

137 139

138

h 137 r

103

+540

98 95

102 104

+541

101

+542

105 99

107

+543

106 108

79 B

+544

92 a

109

100

110

112

114

113

111

134

135

133

116

132

131

136

115

130 128

127

129

117 125 a

123 124

118 120 119

126

122

121 A

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor: prof. dr. Janez Kresal l mentorica: prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

tloris strehe

grafična priloga 13

idejni načrt

1:200

147

88 a

1 a

2 3

5 6

146

145

+540

10 1

90 144

p a t k

143

C g

1 2

142

141 d

141

+541

g l

137

h 137 r

i +540

+541

+542

s +543

+544

92 a k

136

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor: prof. dr. Janez Kresal l mentorica: prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

tloris pritličja

grafična priloga 14

načrt konstrukcije

1:200

4,1 2

8,0 7

30 ,53 30 ,37 3,5 2

22 ,63 22 ,27

8,5 5

6,1 2

A D6

8,36

14 ,32

C2 D2

22 ,27

6,18

8,13

D5 D6

8,2

37,87

8,04

37,47

8,13

32,64

C 22

8,2

18 B3

C 19

8,26

13,32 13,28

C1 7,64

4,37

C2 11,7

7,65

7 18,0

3,19

3,18

4,19

1,99 7,53

7,64

1 13,5 13,7

2,34

6 27,3

14 3,85

60,1 4 60,3

+541

7,66

8b 1,5

2,91

12 11

7,64

7,66

32,5 4 39,5 3 39,2

5,09

9 A5 6

2 6,4 9 6,0

8,9

0,26

5,28

,35 25 ,04 25

7 6 ,14 16

0,26

7 7,1

,95 12

33 ,64 33

7,7

6 8,2

2 3,11

,75 53 , 14 28 ,01 29

3 4,6

1 A1

9 6,0

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor: prof. dr. Janez Kresal l mentorica: prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

tloris nadstropja

grafična priloga 15

načrt konstrukcije

1:200

5,25

7,33

7,41 7

8 8,2

7,7

6,3

9,78

,53 28 ,75 14

,47 21

8,1

7 0,2

,16 29

1,68

6 8,9 ,64 33

B A3

,35 25 ,37 25

9 6,0

4 A1 7 6

,14 16

B 2 3,1

,95 12

E7 E2

3,9

3 32,5 4 32,5

2 4,54

8,13

A3 A2

6,66

4,47

21,67

,01 24 24

7,7

32 2 12,3

3 33,8 7 34,4

6,88

7 7,1

30 30

12,5

A E5

1 35,8 2 36,1

E2 E1 11,36

1,7

9,25

4,43

26,73

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor: prof. dr. Janez Kresal l mentorica: prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

1:200

grafična priloga 16

A - A

prerezi

B - B

C - C

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor: prof. dr. Janez Kresal l mentorica: prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

fasade pogledi

idejni načrt

grafična priloga 17

1:200

celotna J fasada - 1:500

celotna J fasada - 1:200

celotna S fasada - 1:500

celotna S fasada - 1:200

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

fasade pogledi

idejni načrt

grafična priloga 18

1:200

celotna Z fasada - 1:500

del Z fasade - 1:200

celotna V fasada - 1:500

del V fasade - 1:200

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

prostorski prikazi

diplomsko delo l idejni naÄ?rt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. SenegaÄ?nik l avtorica Ana Doles l

povzetek synopsis

This thesis project shows an idea for a new kindergarten in Postojna, on a site that is currently occupied by an older, "temporary" structure from the 70s. Slovenian building regulations (Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca) state, there should not be more than 6 units in each newly built kindergarten. Regardless, all the recent public competitions in Slovenia demanded a plan for kindergarten with more than 6 units: kindergarten Pedenjped, unit Kašelj, Ljubljana - 8 units; kindergarten Mavrica Brežice - 20 units; kindergarten in Ribnica - 20-24 units; kindergarten by the primary school in Mirna Peč - 7-8 units. In the presented project, in the accordance with the Postojna kindergarten management, I went a step further. I took a big number of needed units as a challenge and made an already large kindergarten (22 units) even bigger (32 units). I have attached a neighbouring plot of land to an existing one. By trying to create a versatile and complex space, children would be encouraged to learn about the orientation and recognition of different places in the building and understand the complex built environment. Designing outer space was as important as designing the building. Central playground consists of various ambients, where diversity of spaces is more important than the multitude of playground equipment. I tried to bring the nature into the building with several atriums. A large rooftop also functions as an open outer space.

V diplomskem delu je predstavljena ideja novega vrtca v Postojni na območju obstoječega centralnega vrtca. Čeprav naj bi, glede na Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, novogradnje vrtcev ne obsegale več kot 6 oddelkov, so v Sloveniji vsi razpisani natečaji od leta 2002 za vrtce vsebovali več kot 6 oddelkov: vrtec Pedenjped, enota Kašelj, Ljubljana - 8 oddelkov; vrtec Mavrica Brežice - 20 oddelkov; vrtec v Ribnici - 20-24 oddelkov; vrtec pri osnovni šoli v Mirni Peči - 7-8 oddelkov. Sama sem šla, na željo vodstva vrtca Postojna, korak dlje, in poskusila narediti vrtec z 32 oddelki, kot nadgradnjo trenutnemu vrtcu z 22 oddelki. Obstoječemu zemljišču sem dodala sosednjo parcelo. Glede na velikost vrtca sem skušala ustvariti raznolik in kompleksen, a čitljiv prostor, ki bi otroke spodbujal k zahtevnejšemu učenju prepoznavanja okolja, kjer se nahajajo. Pomemben poudarek je namenjen tudi zunanjemu prostoru, ki je namenjen igri in rekreaciji. Igrišče vsebuje veliko različnih ambientov, številčnost igral daje prednost raznolikosti prostorov. Zunanji prostor poleg osrednjega igrišča predstavljajo tudi atriji in pohodna streha.

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

literatura viri S P L E T N I

K N J I Ž N O

V I R I

G R A D I V O

URADNI LIST Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca [http://www.uradni-list.si/1/ FATUR, Silvo, ur. in Rado Gospodarič, 1975. Ljudje in kraji ob Pivki – prva knjiga; Kulturna skupnost Postojna objava.jsp?urlid=200073&stevilka=3427] + spremembe in dopolnitve [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/ GOSPODARIČ, Rado, ur. in Silvo Fatur, 1985. Ljudje in kraji ob Pivki – druga knjiga; Kulturna skupnost predpis_PRAV3140.html] Tehnična smernica TSG-1-001:2010; Požarna varnost v stavbah [http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov. Postojna. si/pageuploads/zakonodaja/prostor/graditev/TSG_1_001_2010.pdf] KOLENC, Drago, 2006. Dober dan Krpanova dežela - Sprehodi po notranjskih poteh. Notranjsko-kraški regionalni zavod za turizem Postojna: Postojnska jama, turizem, Medvode: Premiere. ZGODOVINA http://en.wikipedia.org/wiki/Kindergarten http://www.ssolski-muzej.si/slo/exhibits.php?item=22 http://www.vrtec-francepreseren.com/si/o_vrtcu

KOTNIK, Jure, 2011. New kindergarten architecture : guidelines & 37 case studies / [compiled, edited & written Jure Kotnik]. Barcelona: Links.

REFERENCE http://www.dezeen.com/2012/02/01/timayui-kindergarten-by-el-equipo-de-mazzanti/ http://www.dezeen.com/2011/08/10/leimondo-nursery-school-by-archivision-hirotani-studio/ http://www.mladina.si/53856/arhitektura-je-umetnost-prostora/ http://www.arhitekturni-vodnik.org/?result=93,2 http://www.e-architect.co.uk/japan/fuji_kindergarten.htm http://www.archdaily.com/100897/solrosen-kindergarten-stein-halvorsen-sivilarkitekter/ http://www.archdaily.com/41653/katarina-frankopan-kindergarten-randic-turato/ http://www.archdaily.com/282976/childcare-facilities-in-boulay-paul-le-quernec/

OSTALO

KRONER, Walter, 1994. Architektur für Kinder – Architecture for Children; [Übers. ins Engl.: Richard Senior. lII.: Oliver Vetter-Gindele]. Stuttgart; Zürich: Karl Krämer Verlag. Marjanovič Umek, Ljubica in Maja Zupančič, st. ur., ...[et al.], 2009. Razvojna psihologija. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete : Rokus Klett, Kranj: Gorenjski tisk. PERKO, Drago, ur. 1999. Slovenija. Pokrajine in ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga. ŠEBER, Rihard, 1889. Postojnsko okrajno glavarstvo: zemljepisni in zgodovinski opis; spisali in izdali učitelji v okraji. V Postojini : R. Šeber.

http://www.postojna.si/ http://sl.wikipedia.org/wiki/Postojna http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&id=126 http://www.vrtec-postojna.si/index.html http://www.marles.com/sl/konstrukcijski-sistemi VONTA, Tatjana, 2009. Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Ljubljana: Pedagoški inštitut, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8, http://193.2.222.157/Sifranti/StaticPage.aspx?id=72

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

fotografije grafično gradivo 1_. http://ffffound.com/image/1839ed1702f54a19b6183018751ea7307ea8604a 2_. tabela - str. 125: RAZVOJNA psihologija / [Ljubica Marjanovič Umek... et al.]; strokovni urednici Ljubica Marjanovič Umek, Maja Zupančič: [prevod povzetka Irena Kovačič; fotografije Tihomir Pinter...[et al.]; ilustratorka Kristina Krhin]. -1. izd., 1. ponatis. - Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete: distribucija Rokus Klett, 2009. - (Razprave Filozofske fakultete) 3_. http://www.100layercakelet.com/wp-content/uploads/2013/03/sisters-family-photos-10.jpg 4_. http://www.100layercakelet.com/wp-content/uploads/2013/04/girls-2nd-birthday-party-17.jpg 5_. http://www.100layercakelet.com/wp-content/uploads/2013/04/san-diego-family-photography-san-elijo-lagoon-12.jpg 6_. punčka s slonom: http://www.hopandpeck.co.uk/product/new-baby-elephant-pull-along-toy-duck-egg-blue 7_. http://farm5.static.flickr.com/4020/4367298001_3e8fcd3878_o.jpg 8_. http://www.shopify.com/blog/6992318-4-examples-of-excellent-customer-service-on-facebook#axzz2SPzQgjym 9_. http://www.potterybarnkids.com/products/wooden-veggie-set/?cm_src=PIPRecentView 10_. drevo: http://www.yossimilo.com/artists/myou_ho_lee/?show=0&img_num=7#title 11_. http://dglsplsblg.com/post/42356806459/another-photo-of-a-little-girl-that-just-deepens 12_. http://www.100layercakelet.com/wp-content/uploads/2013/06/girly-1st-birthday-23.jpg 13_. http://www.100layercakelet.com/wp-content/uploads/2013/03/sisters-family-photos-2.jpg 14_. http://favimages.net/image/18244/ 15_. http://capturingherthoughts.tumblr.com/image/49695256553 16_. http://www.anothermag.com/current/view/2707/Elephant_Slide 17_. http://www.anneclairepetit.nl/en-en/collections 18_. http://www.grafikarna.si/projekti/nativo-vrtec 19_. lastni arhiv 20_. vzgojiteljice vrtca Postojna 21_. otroci vrtca Postojna 22_. http://www.pivka.si/UserFiles/959/Image/vrtec0003.jpg 23_. https://maps.google.com/ 24_. http://www.primorske.si/getattachment/04452270-9002-4c26-b6e7-ae285651e435/.aspx 25_. vzgojiteljice vrtca Pivka 26_. otroci vrtca Pivka 27_. http://www.omahamontessori.com/about-us/ 28_. lastni arhiv 29_. foto: Martin Gustinčič 30_. http://images0.zurnal24.si/slika-_original-1308042391-60714.jpg 31_. http://vrtec-korena.naspletu.com/slike/vrtec.jpg 32_. http://mehanizem.tumblr.com/post/41286636872/nedokoncane-modernizacije-na-ogled-v-mao-do-31 33_. http://www.zaps.si/img/image/IM(1)30.jpg 34_. http://www.zaps.si/img/image/im%20(2)856.jpg 35_. http://www.zaps.si/img/image/IM%20(2)40.jpg 36_. http://www.postojnska-jama.eu/si/o-jami/za-vsakim-ovinkom-kapniski-raj/ 37_. Ljudje in kraji ob Pivki – prva knjiga; Kulturna skupnost Postojna; 1975 38_. http://www.postojna.si/podrocje.aspx?id=2673 39_. http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Obcine_Slovenija_2006.svg 40_. lastni arhiv 41_. https://maps.google.com/ 42_. občina Postojna 43 - 53_. lastni arhiv 54_. http://www.slovenia.info/?restavracije=4555&lng=1

55_. https://maps.google.com/ 56_. št. 56-62 63_. občina Postojna 64_. vrtec Postojna 65_. http://www.e-architect.co.uk/images/jpgs/japan/fuji_kindergarten_cta110908_crkatsuhisakida_2.jpg 66_. http://www.noticiasarquitectura.info/especiales/fuji-kindergarten/1.htm 67_. http://www.e-architect.co.uk/images/jpgs/japan/fuji_kindergarten_cta110908_crkatsuhisakida_1.jpg 68_. http://www.e-architect.co.uk/images/jpgs/japan/fuji_kindergarten_cta110908_crkatsuhisakida_6.jpg 69_. http://www.dezeen.com/2011/08/10/leimondo-nursery-school-by-archivision-hirotani-studio/ 70_. http://www.dezeen.com/2011/08/10/leimondo-nursery-school-by-archivision-hirotani-studio/ 71_. http://www.dezeen.com/2011/08/10/leimondo-nursery-school-by-archivision-hirotani-studio/ 72_. http://www.dezeen.com/2011/08/10/leimondo-nursery-school-by-archivision-hirotani-studio/ 73_. http://www.dezeen.com/2011/08/10/leimondo-nursery-school-by-archivision-hirotani-studio/ 74_. http://static.dezeen.com/uploads/2012/02/dezeen_Timayui-Kindergarten-by-el-Equipo-de-Mazzanti-16_1000.gif 75_. http://static.dezeen.com/uploads/2012/01/dezeen_Timayui-Kindergarten-by-el-Equipo-de-Mazzanti-13_1000.gif 76_. http://www.dezeen.com/2012/02/01/timayui-kindergarten-by-el-equipo-de-mazzanti/ 77_. http://www.dezeen.com/2012/02/01/timayui-kindergarten-by-el-equipo-de-mazzanti/ 78_. http://www.dezeen.com/2012/02/01/timayui-kindergarten-by-el-equipo-de-mazzanti/ 79_. http://www.arhitekturni-vodnik.org/scripts/open_large.php?objectID=93&id=176&mode=1 80_. http://www.arhitekturni-vodnik.org/scripts/open_large.php?objectID=93&id=179&mode=1 81_. http://www.mladina.si/53856/arhitektura-je-umetnost-prostora/ 82_. http://www.arhitekturni-vodnik.org/scripts/open_large.php?objectID=93&id=1502&mode=0 83_. http://www.archdaily.com/41653/katarina-frankopan-kindergarten-randic-turato/krk-vrtic-15/ 84_. http://www.archdaily.com/41653/katarina-frankopan-kindergarten-randic-turato/unknown-22/ 85_. http://www.archdaily.com/41653/katarina-frankopan-kindergarten-randic-turato/exploded-axo-4/ 86_. http://www.archdaily.com/100897/solrosen-kindergarten-stein-halvorsen-sivilarkitekter/_01-3/ 87_.http://www.archdaily.com/100897/solrosen-kindergarten-stein-halvorsen-sivilarkitekter/garkivprosjekter-bildearkiv06-26ha%C2%B8nefoss-barnehage03/ 88_. http://www.archdaily.com/100897/solrosen-kindergarten-stein-halvorsen-sivilarkitekter/14-83/ 89_. http://www.archdaily.com/282976/childcare-facilities-in-boulay-paul-le-quernec/507cb66228ba0d593e000072_chilcarefacilities-in-boulay-paul-le-quernec_axonometrie-png/ 90_. http://www.archdaily.com/282976/childcare-facilities-in-boulay-paul-le-quernec/507cb41f28ba0d594400005c_chilcarefacilities-in-boulay-paul-le-quernec_couloir_technique-jpg/ 91_. http://www.archdaily.com/282976/childcare-facilities-in-boulay-paul-le-quernec/507cb41a28ba0d593e000060_chilcarefacilities-in-boulay-paul-le-quernec_entr-e1-jpg/ 92_. http://www.archdaily.com/282976/childcare-facilities-in-boulay-paul-le-quernec/507cb4b128ba0d5947000077_chilcarefacilities-in-boulay-paul-le-quernec_salle_d-veil_05-jpg/ 93_. http://www.archdaily.com/282976/childcare-facilities-in-boulay-paul-le-quernec/507cb48628ba0d593e000063_chilcarefacilities-in-boulay-paul-le-quernec_salle_d-tente_du_personnel-jpg/ 94_. http://www.archdaily.com/282976/childcare-facilities-in-boulay-paul-le-quernec/507cb4af28ba0d593e000065_chilcarefacilities-in-boulay-paul-le-quernec_salle_d-veil_04-jpg/ 95_. http://www.gaisma.com/en/location/postojna.html 96_. http://www.gaisma.com/en/location/postojna.html + vse neoznačene fotografije in skice izhajajo iz lastnega arhiva

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

IZVAJA O AVTORSTVU Spodaj podpisana, Ana Doles, izjavljam, da sem avtorica predstavljenega diplomskega dela z naslovom Idejni načrt za vrtec v Postojni. Naloga je izdelana pod somentorstvom prof. dr. Janeza Kresala in mentorstvom prof. dr. Martine Zbašnik-Senegačnik. __________________________________________________________________________________________________________________________________________

diplomsko delo l idejni načrt za vrtec v Postojni l Uni Lj l FA l 2003 l 2013 l Ljubljana l somentor prof. dr. Janez Kresal l mentorica prof. dr. Martina Z. Senegačnik l avtorica Ana Doles l

Hvala vsem za potrpljenje z mano.