Okoljsko ogledalo Slovenije - št. 5, maj 2012

Revija za energetsko in ekolo{ko svetovanje

SL www.varcevanje-energije.si

OVENIJE

Po{tnina pla~ana pri po{ti 2206, 2102

S

Številka 5 - maj 2012, 10.000 brezpla~nih izvodov

VNO OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE

TOPLOTNA ČRPALKA Preprosto odlična – tudi za večstanovanjske zgradbe Vrhunska moč ogrevanja iz zraka Za stavbe z večjimi obremenitvami je toplotna črpalka zrak / voda WPL 34|47|57 v mnogih pogledih najboljša rešitev

Iz vsebine: DALJINSKO OGREVANJE V METLIKI

I

LJUDEM IN OKOLJU PRIJAZNA OSVETLITEV

LESNI PELETI TUDI ZA OGREVANJE DELOVNIH PROSTOROV BREZPLAČNI REVIJI IN INTERNETNI PORTAL ZA ENERGETSKO IN EKOLOŠKO SVETOVANJE Varčujem z energijo (izidi: marec, maj, julij, september, november) Okoljsko ogledalo Slovenije (izidi: maj, oktober)

www.varcevanje-energije.si

www.vw-gospodarska.si

WRYD UQLĉND JDUD QFLMD VHUL QDYRU ]D G MVNL (63 S R SR RYH�DQ Y H�DQD QRV 10 %, zma LOQRVW ]D G njťana po R raba goriv zmanjťani a za do 31 obratovaln % , i stroťki za do 25 %,

Ä›( 2' (85 ''9

1RYL &UDIWHU =DVQRYDQ ]D QDMWHÄœMH GHORYQH SRJRMH Novi Crafter je velik v vseh pogledih. Je eno izmed najvarÄ?nejĹĄih, najmoÄ?nejĹĄih in najzanesljivejĹĄih gospodarskih vozil. Z novimi Common Rail TDI motorji z maksimalnim navorom 400 Nm in izjemno nizko porabo goriva*** postavlja nova merila v svojem razredu.

Izpolnjuje stroge izpuĹĄne standarde EEV in Euro 5. PreseneÄ?a z izjemno velikim tovornim prostorom z do 17 m 3. Zasnovan je za posebej teĹžavne delovne pogoje, je moÄ?nejĹĄi, varÄ?nejĹĄi in predvsem mnogo bolj vsestranski kot njegov predhodnik. Zagotavlja popolno zanesljivost in vam tako prihrani tudi do 25 % stroĹĄkov obratovanja.

Novi Crafter je gospodarsko vozilo z nizkimi stroĹĄki obratovanja in zagotovljeno brezkompromisno zanesljivostjo.

DOSTAVNIK LETA 2012

Emisije CO2: 203–247 g/km. Kombinirana poraba goriva: 7,7–9,4 l/100 km.

Porsche Slovenija d.o.o., BravniÄ?arjeva 5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna. *tovarniĹĄka garancija za 3 leta (2 + 1) z omejitvijo ĹĄtevila prevoĹženih kilometrov do 250.000 in brez doplaÄ?ila. **cena velja za Crafter ĹĄasija 30 KMR in vkljuÄ?uje podjetniĹĄki bonus v viĹĄini 5.000 EUR bruto z DDV oz. 4.166 EUR neto brez DDV. Pogoji veljajo do 31.12.2012 in za omejeno ĹĄtevilo vozil. ***motor z moÄ?jo 120 kW v povpreÄ?ju porabi samo 7,7 l/100 km in proizvede samo 203 g CO2 na km.

www.osram.com/highlights

MOBILNA RAZSVETLJAVA LED

DNEVNA LUČ LED NA VOZILIH NOTRANJA OSVETLITEV LED V VOZILIH

NOTRANJA OSVETLITEV LED

BODITE BOLJŠI. BODITE VPADLJIVI. OSRAM automotive - osvetlitev vozil z LED. Highlights in motion.

Naj bo notranja ali zunanja osvetlitev vozil: svetlobne rešitve OSRAM LED prepričajo z vrhunskim dizajnom, najvišjo kakovostjo in najinovativnejšo tehnologijo LED za skoraj vse vrste vozil.

Naš eleganten nabor rešitev za notranjo osvetlitev z LED, mobilna razsvetljava z LED in dnevne luči za vozila OSRAM LED LIGHT@DAY® zagotavljajo vidnost in navdušenje na cesti.

STIČIŠČE STROKOVNJAKOV, POSLOVNE JAVNOSTI in KONČNEGA INVESTITORJA Revija VARČUJEM Z ENERGIJO ni povprečna revija, ki služi zgolj za promocijo varčevanja vseh virov.

Kot edini nacionalni velikonakladni energetski brezplačnik z naklado 30.000 izvodov letno izide pet krat in ima izreden doseg izbranih ciljnih skupin zainteresirane strokovne, poslovne in laične javnosti.

Z revijo in portalom www.varcevanje-energije.si plasiramo koristne informacije, ki lahko investitorjem v ogrevalne sisteme ali energetske sanacije objektov rešijo mnogokateri problem.

NOVO - REVIJA OKOLJSKO OGLEDALO SLOVENIJE Dve leti izhaja tudi samostojna okoljska revija OKOLJSKO OGLEDALO SLOVENIJE za ekološko in energetsko svetovanje. Je edina brezplačna specializirana revija s vsebinami nizkoogljičnih, okoljevarstvenih tehnologij ter obravnavanjem dobrih praks na področju okolja v Sloveniji. Revija je amenjena zainteresirani poslovni in strokovni javnosti.

KDO SO NAŠI BRALCI Po 6 letih izdajanja je revija VARČUJEM Z ENERGIJO kot strokovna specializirana energetska revija aktualna za strokovno javnost, od profesorjev tehničnih šol, gradbenih strokovnjakov, strojnih inženirjev, projektantov strojnih inštalacij, vzdrževalcev objektov, proizvajalcev termosolarne in ogrevalne tehnike, kot tudi poslovno javnost in laičnega končnega investitorja.

Vsebine so zanimive tako za individualne končne investitorje in podjetja, ki jih zanimajo investicije v učinkovito rabo in obnovljive vire energije, smotrnejše ravnanje z okoljem in ekološka vprašanja nasploh. V reviji in na portalu nudimo brezplačno energetsko svetovanje.

BRALEC IMA NA IZBIRO prejemati revijo na podjetje ali dom, virtualno revijo prebirati brezplačno na internetnem portalu www.varcevanje-energije.si, vsebini slediti po posameznih člankih po posameznih področjih, ali revije poiskati v najbližji tehnični trgovini Merkur oz. drugih zasebnih tehničnih trgovinah po Sloveniji.

Posebnosti portala www.varcevanje-energije.si: - 27.000 mesečnih obiskovalcev - Brezplačen dostop do vseh 29 številk revije VARČUJEM Z ENERGIJO. - Možnost branja vsebin tudi iz drugih medijev.

- Dnevno sveže vsebine.

- Pregled ponudbe termosolarnih in ogrevalnih naprav.

- Pregled ponudbe okoljskih tehnologij.

- Pregled ponudbe naprednih gradbenih materilov in tehnologij.

- Energetsko svetovanje brezplačno.

Energetski portal www.varcevanje-energije.si je v celoti brezplačen, vsebine pa trajno brezplačno dosegljive. S specializiranimi tematskimi prilogami TOPLOTNE ČRPALKE; Pregled trga, ter posebno ekskluzivno tematsko prilogo TERMOSOLARNE TEHNOLOGIJE neposredno pospešujemo prodajo tehnologij za varčevanje z energijo.

Obisk portala presega 900 obiskovalcev dnevno.

Ob sejmu ENERGETIKA izide nova samostojna številka revije OKOLJSKO OGLEDALO SLOVENIJE, ter v povečanem obsegu 29. številka revije VARČUJEM Z ENERGIJO, ki jo ob vstopu na sejem prejmejo tudi vsi obiskovalci sejma.

Razstavno mesto revije: L1 45.

POSTANITE PREJEMNIK 5 ŠTEVILK REVIJ VARČUJEM Z ENERGIJO LETNO – strošek prejemanja letno znaša 13,30 EUR IN REVIJE S PRILOGAMI PREJMETE NA DOM!

www.varcevanje-energije.si

Revija OKOLJSKO OGLEDALO SLOVENIJE izhaja 2 krat letno pod okriljem revije ENERGETSKI SVETOVALEC VAR^UJEM Z ENERGIJO. Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p.

Naklada: 10.000 brezpla~nih izvodov Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Tr`enje: Anja Mithans 031 350 461 Distribucija: tel 041 971 324 Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o.

Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p.

Prepolje 101, 2206 Marjeta Tel.: 02 686 10 81 Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal: www.varcevanje-energije.si Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva.

Vse pravice pridr`ane.

Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije.

Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji na `eljo naro~nikov ne lektoriramo.

PREGLED MEDIJEV

5

Korak bli`je k novi direktivi o energetski u~inkovitosti Finance poro~ajo, da predvidoma junija letos naj bi dobili novo direktivo o energetski u~inkovitosti. Odbor za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE) v Evropskem parlamentu je v~eraj potrdil njen predlog, kar je korak naprej v postopku sprejemanja. »Predlog direktive uvaja ukrepe, ki naj bi ~lanice spodbudili k u~inkovitej{i rabi energije na vseh stopnjah energetske verige - od proizvodnje do kon~ne porabe,« so sporo~ili iz kabineta evropske poslanke in ~lanice omenjenega odbora Romane Jordan Cizelj. »Potrditev predloga direktive, kot so ga pripravili pogajalci politi~nih skupin, je dokaz, da `elimo ustaviti potratno ravnanje z energijo in del sredstev nameniti za o`ivitev gospodarstva z ukrepi energetske u~inkovitosti,« je povedala Jordan Cizljeva.

Na leto bo treba obnoviti 2,5 odstotka javnih stavb Nova direktiva med drugim predvideva,

da se lahko ~lanice zave`ejo k skupnemu izvajanju cilja, torej 20-odstotnemu izbolj{anju energetske u~inkovitosti. ^e tega ne naredijo, morajo same sprejeti zavezujo~e ukrepe na podro~ju javnih stavb in na podro~ju energijskih prihrankov pri kon~nih uporabnikih. Na leto je tako treba obnoviti 2,5 odstotka javnih stavb, kon~ni porabniki pa morajo vsako leto poskrbeti za 1,5 odstotkov energetskih prihrankov.

Za ve~ja podjetja obvezni energetski pregledi ^lanice morajo vzpostaviti tudi finan~na sredstva in mehanizme, ko bodo podpirali ukrepe za izbolj{anje energetske u~inkovitosti. Vzpostaviti morajo nacionalne var~evalne sheme za kon~ne porabnike in tako omogo~iti distributerjem elektrike, da pri kon~nih porabnikih vsako leto dose`ejo 1,5-odstotni energetski prihranek.

Ve~ja podjetja bodo morala vsaka {tiri leta

Finance:

Trajnostna raba vode, sonca in biomase v Podravju Lokalna skupnost je o energetskih projektih obve{~ena {ele zadnja in zato nima ve~ mo`nosti vplivanja na izvedbene variante projekta, so v Mariboru opozarjali udele`enci razprave Trajnostna energija v Podravju.

Strokovnjaki so predstavili razli~ne poglede na razvoj energetike v Podravju in kot najve~je razvojne prilo`nosti regije na tem podro~ju ozna~ili energetsko u~inkovitost, vodno in son~no energijo ter lesno biomaso in bioplin. Dogodek so soorganizirali dru{tvo Focus, Zavod PIP, Greenpeace in Slovenski E-foruma.

Poslovne prilo`nosti na podro~ju OVE in URE »EU s Ka`ipotom za energijo za 2050 nakazuje prehod na pametno rabo energije, t. j. smer razvoja energetike proti u~inkoviti rabi in obnovljivim virom energije in pro~ od fosilnih in jedrskih goriv,« je poudaril Dejan Savi} iz Greenpeace Slovenija. EU je tako za prihodnjo finan~no perspektivo namenila 20 odstotkov skladov za namen boja proti podnebnim spremembam, kar odpira dobre mo`nosti, da Slovenija z denarjem EU okrepi sektorja u~inkovite rabe (URE) in obnovljivih virov energije (OVE), kar odpira prilo`nosti za podjetja in nastanek delovnih mest.

Pomemben je premik k samooskrbi regij Tudi Peter Virti~ iz Fakultete za energetiko se strinja, da nas vodijo evropski cilji, a ugotavlja, da bomo te`ko dosegli cilje OVE do 2020, predvsem 10-odstoten cilj za OVE v prometu. Kljub temu v usmeritvi na OVE vidi eno od {tirih prioritet razvoja energetike, obenem pa se zaveda, da je razpr{ena proizvodnja izziv za prenosna omre`ja, ki jih je potrebno prenavljati in nadgrajevati. Še ena od klju~nih prioritet je premikanje proti samooskrbi regij ali lokalnih skupnosti. Virti~ meni, da se bo razvoj OVE hiter, ko si bodo regije opredelile potenciale in

Romana Jordan Cizelj

opraviti obvezen energetski pregled.

Predlog direktive o energetski u~inkovitosti je evropska komisija objavila junija lani, poslanci pa so nanj vlo`il ve~ kot 1.800 predlogov za spremembe. ^e bodo pogajanja s svetom Evropske unije uspe{na, bi direktivo lahko sprejeli do konca junija letos. • Vir: Finance.net

za~ele delati na samooskrbi. Vsaka regija mora identificirati svoje vire in ~e prihaja do prese`kov energije, Virti~ predlaga, da se naredi prostor za izkori{~anje virov in razvoj gospodarstva. »Slovenija ima 50 odstotkov ve~ porabe energije na enoto proizvoda kot je evropsko povpre~je,« opozarja Gorazd Marin~ek iz Slovenskega E-foruma. »^e bi se s pomo~jo ukrepov za URE pribli`ali evropskemu povpre~ju, bi se potreba po gradnji kapacitet za proizvodnjo energije pokazala v popolnoma drugi lu~i,« {e poudarja Marin~ek. • Vir: Finance

Dnevnik:

S {vicarskim denarjem do prihrankov v {olah in kopali{~ih Dnevnik pi{e o zanimivih novih energetskih projektih, pri katerih bodo s pomo~jo {vicarskega finan~nega mehanizma pet gorenjskih {ol in kranjski plavalni bazen do prihodnjega junija opremili z modernimi okolju prijaznimi ogrevalnimi sistemi. V projekt se je prek Regionalne razvojne agencije Gorenjske vklju~ilo {est ob~in, posel pa je dobilo blejsko podjetje Eltec Petrol.

Vse nalo`be so skupaj vredne 4,1 milijona evrov, od tega bodo le petnajst odstotkov vrednosti prispevale ob~ine. Vsaka bo na ra~un novih pridobitev na leto prihranila od 40 do 70 tiso~ evrov, {e bolje pa je, da bodo prav otroci ozave{~eni o tem, kako lahko zeleno energijo uporabljamo v vsakdanjem `ivljenju. Ve~ina objektov bo pre{la z ogrevanja na olje ali plin na ogrevanje s toplotnimi ~rpalkami, na vsakem objektu pa bo vgrajena tudi son~na elektrarna. V kranjski plavalni bazen bodo namestili ogrevalni sistem v vrednosti 868.000 evrov, na osnovno {olo v Kranjski Gori son~no elektrarno, na osnovne {ole v @ireh, Poljanah, Gorjah in na Bledu pa nov ogrevalni sistem in son~no elektrarno. • Vir: Dnevnik

Presti`na nagrada za `ivljensko delo Prof. dr. Peter Novak Foto: Bla` @nidar{i~ Avtor: urednica Jo`ica Ekart

Prof. dr. Peter Novak, dekan Fakultete za visoke tehnologije in sisteme, ki je ~lanica Visoko{olskega sredi{~a Novo mesto, je novembra lani na 3. mednarodni konferenci in`enirjev strojni{tva in Slavnostni akademiji

Razvoj in uvajanje naprednih tehnologij, ki jo organizira Zveza strojnih in`enirjev Slovenije prejel presti`no nagrado za `ivljenjsko delo.

Kot izredno pronicljivega in odli~nega poznavalca razmer na podro~ju energetike

Ali smo v Sloveniji na podro~ju varovanja okolja dosegli kak{en tehnolo{ki preboj, kako ocenjujete okoljsko zakonodajo?

Tehnolo{kega preboja nismo dosegli, smo pa v celoti zadostili predpisom o zmanj{anju emisij CO2.

Zakonodaja je dovolj ostra, je pa preve~ komplicirana in zato so in{pekcijske slu`be neu~inkovite.

Katere vire energije smo zanemarili in kaj so lahko na{e prednosti?

V Sloveniji smo v celoti zanemarili uporabo geotermalne energije in modernizacijo lesno- predelovalne industrije. Na{a velika prednost je relativno bogastvo teko~ih voda in zaloga lesne biomase.

smo ga povabili k pogovoru, pri ~emer nam je podal da energente cenimo toliko, koliko so cenovno zanimivi. Mi ne lo~imo energije po njeni kakovosti, ampak po ceni, ki pa ne odra`a kakovosti.

uspe{no delo in{tituta za pasivne hi{e. Na Danskem so izjemno uspe{ni pri uporabi biomase in odpadkov za daljinsko ogrevanje, v proizvodnji vetrnic in gospodinjskih aparatov z ozonu ne{kodljivimi plini. Avstrija pa je znana po intenzivni uporabi biomase za lokalno daljinsko ogrevanje in pri razvoju tehnologije za uporabo pelet in sekancev. Seveda pa so tudi ostale dr`ave aktivne na razli~nih podro~jih, ki pa niso tako izrazita (Nizozemska, Norve{ka).

Kam odteka slovenska pitna voda?

Odteka prete`no na Hrva{ko. Bolj{a uporaba pitne vode je njena priprava in prodaja tja, kjer je nimajo.

Pojem pitne vode je mo~no razli~en od vode v vodotokih, zato menim, da je pitna voda posebno bogastvo, ki bo postala nova nafta za 21. in 22. stoletje.

Kdo so glavni akterji zelenih tehnologij?

Zelene tehnologije so zelo uspe{no uvedli v Nem~iji in Danski in Avstriji. V Nem~iji so uspe{no razvili tehnologijo vetrnic, kjer so {e vedno vodilni v svetu, tehnologijo proizvodnje son~nih celic, uplinjanja biomase in proizvodnjo biodizla. Pomembno je njihovo uvajajne pasivnih hi{ in

Kateri glavni energetski projekti nam bodo prinesli manj energetske odvisnosti od uvoza?

Na vidiku so: plinski terminal za uteko~injen naravni plin, HE na savi in Muri, vsaj dve novi akumulaciji,

EKOREALISTI IN EKOOPTIMISTI tovarna stekla in son~nih celic, daljnovodi in plinovodi za tranzit, za novo JE v Kr{kem pa nisem prepri~an, da jo lahko zgradimo, saj bomo poru{ili s tem obvezo za 25% OVE do leta 2020 in {e ve~ po tem ~asu. Njihova uresni~itev je odvisna predvsem od stabilnosti in vizije vlade in stroke ter dovolj kakovostne priprave projektov.

Kateri energent bo vir za naslednja desetletja, znamo dovolj ceniti razli~ne energente?

Glavni vir v 21 stoletju bodo premog, nafta, plin do 2050, nato OVE (son~na elektrika, vetrna elektrika, geotermalna energija). Energente cenimo toliko, koliko so cenovno zanimivi. Mi ne lo~imo energijo po njeni kakovosti, ampak po ceni, ki pa ne odra`a kakovosti. kWh elektrike ni enakovredna 1kWh tople vode.

Kaj nas ~aka ~ez desetletje, ~e porabe energije ne bomo prilagodili zmo`nostim planeta? ^love{tvo in planet sta vedno v dinami~nem ravnote`ju in tako bo tudi v bodo~e. Ker pa potrebujemo za pokrivanje sedanjih in bodo~ih potreb le 0,015 do 0,035% son~ne energije, ki pade na Zemljo v enem letu, bo ~love{tvo postopno pre{lo v celoti na uporabo

Prof. dr. Peter Novak Foto: www.pozitivnaenergija.si

Profesor Novak je leta 1955 kon~al gimnazijo v Novem mestu in leta 1961 zagovarjal diplomo na fakulteti za strojni{tvo v Ljubljani in doktoriral na univerzi v Beogradu.

Leta 1985 pridobil naziv rednega profesorja. Po desetletju v pokoju ostaja profesor Novak eden glavnih ambasadorjev na{e in`enirske stroke doma in v tujini. V letu 1999 je profesor Novak postal zaslu`ni ~lan American Societx for Heating, Refrigerating and Airconditioning Engineers (ASHRAE). Skorja deset let

(do 2003) je bil predsednik komisije za klimatizacijo in ~lan Znanstvenega sveta v Mednarodnem in{titutu za hlajenje (IIR), svetovni medvladni organizaciji z ve~ kot stoletno tradicijo. Leta 1999 je postal ~lan upravnega odbora in leta 2003 tudi ~asni ~lan IIR. Od ustanovitve do lani je bil predsednik komisij za okoljske nagrade in nagrade za energetsko u~inkovito podjetje v Sloveniji ter je ~lan Usmerjevalnega komiteja za okoljske nagrade EU. Ve~ kot dve desetletji pa je bil tudi ~lan Sveta R Slovenije za varstvo okolja. V evropskem zdru`enju REHVA je bil podpredsednik strokovno delo z zlato medaljo.

Profesor Novak je pomembno prispeval k razvoju Dolenjske, regije iz katere prihaja. Kot predsednik razvojnega sveta za JV Slovenijo je sodeloval pri oblikovanju kampusa Univerze V Novem mestu. Plod njegovih priza-

7

son~ne energije in re{ilo problem oskrbe z energijo za vedno. Veliko ve~ji problem bo imelo ~love{tvo s pitno vodo in hrano.

Je nenehna rast cen energentov re{itev?

Seveda je. Takoj, ko bodo fosilna goriva imela dvojno ceno, bodo postali obnovljivi viri energije tr`no zanimivi in bodo postopno zamenjali fosilna goriva.

Smo sposobni uveljaviti javni prevoz in pustiti osebna vozila doma, bo mobilnost bolj premi{ljena zaradi vi{anja cen?

Odvisno od odlo~itve vlade. ^e bo za prevoz na delo dovolila le pla~ila kart za javni prevoz, je problem re{en.

V celoti pa bomo vedno imeli me{anico vseh tipov prevoznih sredstev. LPP se pripravlja na uvedbo avtobusov na komprimirani zemeljski plin. Skupinske vo`nje na delo z osebnimi vozili bodo postale realnost. Javna izposoja avtomobilov se bo uveljavila, podobno kot na Japonskem.

Zakaj premoremo ve~ nepremi~nin in avtomobilov na dr`avljana kot Nemci, Švedi, Švicarji?

Zaradi napa~ne dav~ne politike. devanj je leta 2006 ustavljena Visoka {ola za tehnologije in sistem – VITES, katere dekan je.

Dokaz njegovega vizionarstva je prizadevanje za zdru`evanje slovenske industrije sistemov stavbnih strojnih instalacij.

Prizadevanje, je dobilo najve~jo potrditev z izgradnjo in ustanovitvijo Hidria In{tituta Klima v letu 2006, katerega idejni nosilec je bil profesor Novak.

vizijo enrgetskega sistema z obnovljivimi viri energije, ki ima tri nosilce energije: elektriko, metan in metanol, katerih osnovni vir bo son~na energija. Poleg tega je predlagal, da se paradigmo “nizko oglji~na dru`ba” (Low Carbon Society –LCS) zamenja z novo “dru`ba z recikliranjem (kro`enjem) ogljika (Carbon Recycling Society – CRS) , kar veliko bolj odra`a realno stanje v svetu.

V uvodnem referatu na posvetu naslednji dan pa je dr.

P. Novak tudi predstavil novo Dr. Peter Novak (levo) v pogovoru z Danijelom Zupan~i~em iz Trima (desno). (Foto: arhiv DL)

Visoko{olsko sredi{~e Novo mesto

Vodja projekta O~istimo Slovenijo v enem dnevu Petra Matos

Sladi~a iz Generalne policijske uprave `elijo s poostrenim nadzorom nad odlaganjem odpadkov v naravi sporo~iti javnosti, da je to kaznivo dejanje.

Ne gre samo za ~i{~enje, gre za spremembo kolektivne zavesti

E

kologi brez meja upajo, da ta in podobne akcije odprejo {ir{o razpravo o ravnanju z naravnimi viri.

Ljudje pa ob tem spoznavamo, da je v interesu vsakega posameznika, da `ivimo v ~istem in varnem okolju brez odpadkov. Pri nedavni akciji O~istimo Slovenijo ne gre samo za ~i{~enje, gre za upanje, da se bo dolgoro~no stanje premaknilo na bolje.

Obenem gre za spremembo kolektivne zavesti, saj `elimo, da postane odva`anje odpadkov v naravo nesprejemljivo, je poudarila vodja akcije Petra Matos. Pojasnila je, da Ekologi brez meja tokrat ~istijo zadnji~.

“Vsak, ki ne prijavi povzro~itelja odvr`enih odpadkov v naravi, nosi za to odgovornost” “Ne moremo pri~akovati, da bo 50 in{pektorjev, ki pokrivajo podro~je okolja, re{ilo problematiko divjih odlagali{~.

Vsak izmed nas lahko prispeva k temu. Vsak, ki ne pri-

Podporo akciji izrazil tudi Jan{a

javi povzro~itelja odvr`enih odpadkov v naravi, nosi za to odgovornost,” je na novinarski konferenci ob predstavitvi akcije opozorila Matosova. ^lanica Ekologov brez meja Polonca Štritof je izpostavila, da si `elijo, da tak{ne akcije ne bi bile ve~ potrebne. “Najbolj{i odpadek je tisti, ki ne nastane. Dr`avljani zahtevamo, da se problematika divjih odlagali{~ re{i dokon~no in trajno,” je dodala.

Akciji so se pridru`ila vsa komunalna podjetja in ve~ina ob~in, razen {tirih Dornava, @irovnica, Šmartno pri Litiji in Šmartno ob Paki.

Lokalna koordinatorka akcije Ur{ka Zgojznik je pojasnila, da akcija ob~inam predstavlja tudi stro{ke, da pa so ti veliko manj{i, ~e bodo odpadki zbrani kar se da lo~eno.

Pozvala je, da akcija ni namenjena ~i{~enju podstre{ij hi{, pa~ pa razpr{enim odpadkom in divjim odlagali{~em, zato naj posamezniki akcije ne izkori{~ajo. ^istila je tudi ve~ina od preko 500 prijavljenih {ol in vrtcev. Za soboto pa je, kot je pojasnil vodja logistike Jaka Kranjc, preko spleta prijavljenih `e preko 122.000 prostovoljcev, ~istili pa bodo pribli`no polovico od 15.000 divjih odlagali{~, ki so `e v registru. Polovica teh odlagali{~ ni bila o~i{~ena, saj so na njih gradbeni in nevarni odpadki. Po besedah vi{jega policijskega in{pektorja Alojza

Podporo ~istilni akciji je izrazil tudi premier Janez Jan{a.

Prizadevanja organizatorjev je podprl `e ob prvi izvedbi akcije leta 2010, njegovo stali{~e pa se ni spremenilo, saj organizatorji “z vnovi~no organizacijo in koordinacijo projekta izkazujejo ustrezno skrb za varovanje in za{~ito okolja”.

Jan{a prispevek organizatorjev vidi tudi v krepitvi zavedanja, da se bo odnos do okolja izbolj{al, ~e bomo vzpostavljali in vzdr`evali okolju prijazno gospodarstvo in tehnologije ter, ~e bomo znali ustrezno upravljati z rabo prostora. “Ko govorimo o za{~iti okolja, je treba ustrezen poudarek dati tudi primernemu ravnanju z odpadki. Ob tem je treba {e izpostaviti, da se moramo vsi skupaj truditi, da bi na{ odnos do okolja temeljil predvsem na na~elih preventive,” je podaril predsednik vlade.

Predsednik vlade, Janez Jan{a

Poudaril je {e, da so tako akcija O~istimo Slovenijo kot tudi mnoge druge, morda javno manj odmevne ob~inske akcije ~i{~enja okolja, korak v pravi smeri prizadevanj za visoko raven varstva in izbolj{anja kakovosti okolja. • Vir -STA, Foto: Ana Kova~

EKOREALISTI IN EKOOPTIMISTI

9

Na pogovoru z Ekologi brez meja Eden izmed organizatorjev projekta O~istimo Slovenijo je Jaka Kranjc, dolgoletni sodelavec nadebudne skupine mladih ekolo{kih entuziastov, ki nam je podal nekaj odgovorov na vpra{anja o stanju odpadkov v Sloveniji.

Katere vire smo v Sloveniji zanemarili in kaj so na{e prednosti? Snovno smo zelo neu~inkoviti, zato bi lahko rekli, da zanemarjamo precej virov.

Eden od bolj zna~ilnih za Slovenijo pa je gotovo les, ki ga, kljub obnovljivi obilici, ne znamo celovito izkoristiti. Poleg pitne vode je to ena od na{ih strate{ko najpomembnej{ih surovin!

Se v Sloveniji ka`e ~edalje ve~ interesa za vlaganje v projekte ravnanja z odpadki?

V {ir{em smislu zagotovo. Podro~je je pri nas sicer {e precej neurejeno, a to hkrati predstavlja tudi prilo`nost in dodatne mo`nosti za {pekulacije. Boj med razli~nimi tehnologijami je {e vro~, na voljo pa so tudi spodbude v obliki evropskih sredstev, tako da bo dogajanje {e pestro.

Kako ste zadovoljni z va{im leto{njim projektom O~istimo Slovenijo?

Zelo, saj so ga ljudje in ob~ine spet prepoznali kot svojega in se mno`i~no udele`ili dogodkov ter ~i{~enja. Hkrati smo dobili potrditev, da se je stanje okolja z vidika odpadkov od leta 2010 izbolj{alo in da se na mnogih lokacijah divja odlagali{~a niso pojavila na novo.

Kdaj bomo lahko rekli da odpadek smatramo kot vir?

Za manj{i del lahko to re~emo `e zdaj, sicer pa bo to veljalo, ko bomo radikalno zmanj{ali koli~ino proizvedenih odpadkov. Z vidika posameznika to pomeni predvsem me{anih komunalnih odpadkov, ki {e vedno prevladujejo. Bo pa pot {e dolga, saj tega ne moremo re{iti samo z bolj{im ravnanjem z odpadki.

So se`igalnice odpadkov sporne z vidika okoljevarstva?

Sporne so iz ve~ vidikov od katerih okoljevarstveni predstavljajo le en del. Ni~ manj nista pomembna vidika gospodarstva in gospodarnosti, {e posebej v trenutnih razmerah. Ve~ina odpadkov ima nizko kalori~no vrednost, s pribli`evanjem pravilni implementaciji hierarhije ravnanja z odpadki in spremembami na strani proizvajalcev, pa bo tudi ustreznih vedno manj.

Kaj ocenjujete, da se bo dogajalo na podro~ju prehrane? Ĺ e ve~ truda se bo vlagalo v ve~jo samooskrbnost dr`ave, okolju prijazno kmetijstvo in ohranjanje rodovitnih povr{in. Pove~ala se bo stopnja kompostiranja in upamo da tudi zmanj{al dele` zavr`ene hrane, ki je {e vedno nenormalno visok. V Evropi na prebivalca v povpre~ju zavr`emo pribli`no pol kilograma hrane na dan.

Ali je na{a okoljska zakonodaja dovolj ostra, so in{pekcijske slu`be z nadzorom dovolj u~inkovite?

Bolj kot ostrina zakonodaje je problem njena implementacija, ki na mnogih podro~jih {epa ali celo manjka. Tako velik del realizacije odpade na prisilo s strani in{pektoratov, ki pa nimajo

dovolj kadra za pokrivanje vseh potreb in celotnega ozemlja Slovenije. Pojavljajo se tudi dvomi o u~inkovitosti dela, saj se jih nih~e ne boji. Tako so {e ob svoj preventivni vpliv, kar situacijo nadalje poslab{a. • Avtor Jo`ica EKART

10

ODPADKI

@ivljenje brez odpadkov ali »Zero waste«

O

dpadki so del na{ega vsakdanjika, njih povzro~itelji pa smo prakti~no vsi. Za re{evaje problematike ravnanja z odpadki pripravljajo dr`ave in lokalne skupnosti razli~ne na~rte ravnanja z odpadki in strategije. Te vklju~ujejo lo~eno zbiranje odpadkov, izobra`evanje povzro~iteljev odpadkov, pridobivanje energije iz odpadkov, recikliranje in podobno.

Ena zanimivej{ih smernic razvoja na podro~ju ravnanja z odpadki je t.i. strategija »Brez odpadkov« ali »Zero waste«.

Strategija, ki v zadnjem ~asu dobiva svojo pravo podobo, se uresni~uje predvsem v razvitej{ih dr`avah.

Kaj je »Zero waste« »Zero waste« ali »brez odpadkov« je po mednarodno sprejeti definiciji eti~ni, ekonomski in vizionarski cilj, ki vodi ljudi k spremembi njihovih `ivljenjskih navad in prakse. Vodi k trajnostnemu ciklu v katerem so vsi odpadni materiali ali izdelki zasnovani tako, da so po primarni uporabi bodisi uporabni za druge uporabnike ali primerni za recikliranje. »Zero waste« tako v prvi vrsti pomeni na~rtovanje in obvladovanje produktov ter procesov na na~in, ki prepre~uje nastanek odpadkov, pri tem var~ujemo in ponovno uporabimo vse vire ter jih ne se`igamo ali trajnostno odlagamo. Tovrstni na~in prepre~uje odlaganje odpadkov v zemljo, vodo ali zrak in s tem pripomore k ohranjanju planeta.

Klju~ni »Zero waste« principi so naslednji: maksimalno recikliranje, minimalno trajno odlaganje odpadkov, zmanj{anje porabe na splo{no, zagotavljanje izdelkov, ki so ponovno uporabljivi ali jih je mo`no reciklirati. Zdi se skoraj nemogo~e, vendar vse ve~ dr`av in lokalnih skupnosti dokazuje, da je to prava in mo`na smer razvoja.

Primer Nove Zelandije V Novi Zelandiji so se priprave na novo strategijo ravnanja z odpadki pri~ele `e v letu 2000, v drugi polovici leta 2001 pa

BREZPLAČNI REVIJI IN INTERNETNI PORTAL ZA ENERGETSKO IN EKOLOŠKO SVETOVANJE Varčujem z energijo (izidi: marec, maj, julij, september, november) Okoljsko ogledalo Slovenije (izidi: maj, oktober) www.varcevanje-energije.si

Svoj izvod revije poiščite na sejmu DOM v Ljubljani od 6. do 11. marca, na sejmu Energetika od 15. do 18. maja v Celju ali v Merkurjevih trgovinah.

Strategija »brez odpadkov« ne zahteva le pametnega ravnanja z odpadki, ampak zahteva tudi pametno na~rtovanje izdelkov, pravilno izbiro materialov, optimizirano distribucijo, zbiranje odpadkov, izobra`evanje in na koncu ponovno uporabo ali recikliranje.

je bila strategija »Zero waste« sprejeta na dr`avni ravni, podprle so jo {tevilne lokalne skupnosti. Nova Zelandija s petimi klju~nimi politikami na tem podro~ju vztrajno gradi in razvija sistem trajnostnega ravnanja z odpadki. Klju~ne politike so: ustrezen zakonodajni okvir za zmanj{anje odpadkov, u~inkovita cenovna politika za odlaganje odpadkov, okoljski standardi in monitoring okoljskih kazalnikov, ustrezne in dostopne informacije gleda ravnanja z odpadki ter izobra`evanja, u~inkovita raba surovin in materialov v smislu ponovne uporabe in recikliranja.

Izvajanje strategije ima poleg pozitivnih okoljskih u~inkov tudi u~inke na trgu dela, saj v naslednjih letih pri~akujejo ve~ deset tiso~ novih delovnih mest. Pomemben rezultat je tudi tesnej{a povezanost lokalnih skupnosti in proizvajalcev, ki so primorani izdelovati izdelke in embala`o, ki jo je mo~ ponovno uporabiti ali reciklirati. Nova Zelandija s svojimi aktivnostmi dokazuje, da »Zero waste« niso samo ~rke na papirju, ampak je to realnost.

Lokalne skupnosti pa nameravajo cilje uresni~iti do leta 2015 in leta 2020.

Številne prilo`nosti in dolgoro~ne koristi Strategija »brez odpadkov« pomeni {tevilne koristi za na{e okolje, saj pomeni manj{e onesna`evanje in ob dosegu kon~nega cilja celo brez onesna`evanja. Pomeni tudi {tevilna nova delovna mesta, ki se bodo odpirala v povezavi z na~rtovanjem novih izdelkov, razvojem, logistiko, recikliranjem odpadkov ter izobra`evanjem. Dolgoro~ne koristi so torej ve~ kot o~itne, doseganje ciljev pa bo zahtevalo prilagoditve sedanjih procesov in {tevilne prilagoditve `ivljenjskih navad. Vse ve~ lokalnih skupnosti in dr`av se odlo~a za tovrstne spremembe in »Zero waste« strategijo, ob tem pa jasno poudarjajo, da to zahteva tesno sodelovanje vseh, od dr`ave, industrije do kon~nega potro{nika. • mag. Roman Toma`i~

BESEDA UREDNICE

11

Racionalizacija kot edina pot naprej Tako na osebni kot dru`beni ravni jo bomo morali sprejeti iz pozitivne perspektive, ~e `elimo resni~no najti pot iz lastne krize. Gospodarski analitiki zatrjujejo, da je racionalizacija z vidika upada potro{nje pot v pogubo. Da gospodarske rasti ni, ~e se ne tro{i ve~ in zagotavlja nenehno ve~anje proizvodnje. Poenostavljeno povedano, da moramo vzdr`evati razmerje med proizvedeno koli~ino blaga in odjemom.

Ko v krizi odpove filozofija gospodarsko ekonomske logike in se sistem globalno skrha, nastopi re{evanje posameznika, ki ga ne re{i nih~e, ~e se ne re{i sam; ob tem pa se v ~asu krize tembolj poka`e kdo dejansko ho~e in zmore ve~ in krizo preprosto sprejme kot mo`nost temeljite in hitre prenove.

Realist prebrodi krizo Ljudje z realnim pogledom na sedanje stanje ve~ razmi{ljamo o izbolj{avah, bolj smo pripravljeni sodelovati, manj smo samozadostni, ter `elimo narediti ve~ in v kraj{em ~asu. Ne moremo biti podvr`eni malodu{ju, ker nam to preprosto ne dopu{~a vest, nas k racionaliziaciji nih~e ne rabi nenehno vzpodbujati in nismo konfliktni na to~kah, ki so zelo pomembne za obstoj nas samih.

Ob tem nam je jasno prepoznavanje kaj nam dana{nji ukrep lahko pomeni za jutri, ~etudi bo te`ko sprejemljiv. Bolj se zanimamo za trende okrog nas in ve~ komuniciramo brez pogojevanja koristi.

Krivda, ki je dru`bena Ko gre za racionalizacijo na dru`beni ravni povpre~en bolje izobra`en posameznik zaposlen v gospodarstvu, ki je od nekdaj `ivel samo od lastne pameti ne `ivi v iluziji, da bo za naslednjih 20 let opravljal delo na istem delovnem mestu. Zelo te`ko razume, da je globalna kriza v dobi informacijske revolucije 21. stoletja ve~ini danes {e vedno izgovor za nepripravljenost na hitro ukrepanje.

Racionalizacija celotne dru`be je zelo pogosto preko medijev namerno zavirana, prenova sistema pa v javnosti neprepoznana kot nujno potrebna. Deloma je krivda na strani oblasti, ta se ka`e le v tem, da oblastniki niso bili zmo`ni potreb po spremembah pravo~asno in na prav na~in prenesti na celotno dru`bo. Vsem nam je jasno, da ne moremo tro{iti ve~ kot pridelamo.

Sem res lahko izvzet kot krivec?

Samo povr{na primerjava s {tevilnimi sosednjimi dr`avami, ki niso v isto slabem

u~inkovito poklicno prekvalificiranje pa je v Sloveniji problem, ki je tako razumljen tako kot misija nemogo~e.

Oklepanje starega je pogubno pravilo

polo`aju, nam pove, koliko racionalnosti premoremo Slovenci kot dru`ba.

Ko gre zares, je potrebno primerno ve~ hitrega, racionalnega ukrepanja. Ne premoremo zavedanja, da katerokoli delovno mesto ni zgolj zagotovilo za pre`ivljanje in pogoj za eksisten~no rast, ampak tudi odgovornost posameznika ali smo naredili vse prav in doprinesli k bolj{emu prosperiranju bodisi podjetja, ustanove, nenazadnje cele dru`be.

Pravice zaposlenim zamegljujejo realno sliko stanja v krizi, prilagojenost na hitro in

Ker se tehnolo{ki napredek in preboj med najbolj{e ne vzdr`ujeta samo s kapitalom v materialnem smislu, ampak tudi s kapitalom ljudi, predvsem pogre{am dopu{~anje vpletenosti v odlo~anje mlaj{ih generacij, ki niso skusile minulih sistemov gospodarstva in ki nimajo vcepljenega vzorca, da so vse spremembe, ki so hitre nujno tudi slabe in iracionalne. Vse v svetu se nenehno spreminja; kaj nam koristi, ~e se mladi voljni sprememb ne bodo imeli prilike izkazati, ker dru`ba kot celota ni voljna dojeti, da je hitrost prilagajanja bistvena, ter da Slovenci nikoli nismo bili ogromna, samozadostna dr`ava, ki se ji v ~asu izredne in te`ke globalne krize ni potrebno na hitro racionalizirati. • Jo`ica EKART, glavna in odgovorna urednica

EU Scenariji za doseganje ciljev do leta 2050 v ve~ini predvidevajo vse ve~ji dele` obnovljivih virov energije, mo`ni pa so tudi scenariji, ki bodo zahtevali mo~no prisotnost drugih virov, npr. jedrske energije (foto: Hans Hillewaert)

Energetska pot EU do leta 2050

E

U si je zadala ambiciozni cilj zmanj{ati emisije toplogrednih plinov za 80% do 95% do leta 2050 glede izpuste iz referen~nega leta 1990.

Glede na znanstvene {tudije naj bi z dosego tega cilja pomembno vplivali na klimatske spremembe in omejili segrevanje ozra~ja.

EU komisija je pripravila na~rt (»Roadmap«), ki preu~uje mo`nosti za dosego tega cilja in hkrati pove~uje konkuren~nost ter zanesljivost dobave energije.

Razli~ne alternative in scenariji do leta 2050 Na~rt predvideva, da imamo do leta 2050 na voljo ve~ scenarijev za dosego energetskih ciljev in zmanj{anje izpustov toplogrednih plinov. Vsak scenarij predvideva razli~no kombinacijo virov energije, dele`e obnovljivih virov energije, energetsko u~inkovitost in nove tehnologije kot je zajem in shranjevanje ogljika. Scenariji naj bi pomagali dr`avam EU izbrati pravo pot in pripraviti ustrezno politiko ter odlo~itve na podro~ju energetskega sektorja do leta 2050. Ne glede na izbrani scenarij pa se je treba zavedati nekaj dejstev: potreba po obnovljivih virih energije bo rasla, var~na raba energije bo klju~nega pomena, elektri~na energija bo pridobivala na pomenu, investicije v energetskem sektorju bo treba pove~evati, uporaba fosilnih goriv se bo zmanj{evala.

Mo`ni scenariji do leta 2050 Predvidenih je {est scenarijev, ki se med seboj razlikujejo glede na stopnjo energetske u~inkovitosti, dele` uporabljenih obnovljivih virov energije, uporabo jedrske energije ter uporabo zajema in shranjevanja ogljika. Scenariji so naslednji: 1. Trenutno veljavni scenarij prehoda v nizkooglji~no dru`bo in gospodarstvo; 2. Scenarij izrednega pove~anja energetske u~inkovitosti (41% manj{e potrebe po energiji do leta 2050 glede na leto 2005/2006); 3. Raznolikost energetskih virov na skupnem trgu (vsi viri

energije so enakovredni in »tekmujejo« na trgu, noben vir ni dele`en dodatnih spodbud); 4. Visoka stopnja uporabe obnovljivih virov energije (75% energije pridobljene iz obnovljivih virov do leta 2050 in 97% elektrike iz obnovljivih virov energije do leta 2050); 5. Zakasnela uporaba zajema in shranjevanja ogljika (jedrska energije bi pri tem scenariji dosegla kar 18% dele` od skupno primarno porabljene energije – trenutno 14%); 6. Nizka stopnja uporabe jedrske energije (pri tem scenariju je predvidena ve~ja uporaba zajema in shranjevanja ogljika). Vsaka dr`ava EU naj bi izbrala enega od predvidenih scenarijev ali morebitne razli~ice ter kombinacije. Ne glede na izbrani scenarij pa se postavlja kar nekaj klju~nih vpra{anj, ki jih pojasnjuje »Energetska pot EU do leta 2050«.

Kak{na bo vloga plina v prihodnje?

Plin bo imel v obdobju transformacije energetskega sistema velik pomen. Sprva bo nadome{~al premog in olje in bo v srednjero~nem obdobju pomagal zmanj{ati izpuste toplogrednih plinov nekje do leta 2030 ali 2035. Tudi v prihodnje do leta 2050 bo plin predvidoma imel pomembno vlogo predvsem pri ve~jih proizvajalcih energije.

Kako bomo uporabljali jedrsko energijo?

EU komisija, kakor tudi energetski na~rt do leta 2050, sta razmeroma nevtralna do vpra{anja rabe jedrske energije v dr`avah ~lanicah. Na~rt ne daje priporo~il ali napovedi kako naj bi se to podro~je razvijalo v prihodnje. Eden od scenarijev predvideva, da bi imeli leta 2050 skoraj ni~no proizvodnjo energije iz jedrskih elektrarn (scenarij, ki predvideva, da bi leta 2050 delovale le {e elektrarne, ki se trenutno gradijo, vse starej{e pa bi bile `e zaprte). Drugi scenarij, ki vklju~uje jedrsko energijo, pa predvideva, da bi s tehnologijo zajema in shranjevanja ogljika pri~eli z zakasnitvijo. Pri tem scenariju pa bi morali pove~ati uporabo jedrske energije, ~e bi `eleli ostati z izpusti toplogrednih plinov na ustrezni ravni. Zdi se, da

je uporaba jedrske energije prepu{~ena izbiri vsake posamezne dr`ave.

Ali bo cena elektri~ne energije {e nara{~ala?

Cena elektri~ne energije bo v prihodnje rasla ne glede na izbrani scenarij. ^e bomo ostali na trenutni politiki uporabe razli~nih virov energije, se bo cena elektrike povi{ala zaradi vse vi{jih cen fosilnih goriv.

Predvideva se, da se bo svetovna poraba, predvsem v azijskih dr`avah, pove~ala in rasle bodo tudi cene. V kolikor izberemo kak{en drug scenarij se bo cena elektrike ravno tako povi{ala, ker bodo nujno potrebna ve~ja vlaganja v infrastrukturo in tehnologije. Ta scenarij ravno tako pomeni posledi~no vi{je cene elektrike.

Kak{no vlogo bodo imeli obnovljivi viri energije in energetska u~inkovitost?

Obnovljivi viri energije bodo imeli izredno velik pomen v prihodnje. V prakti~no vseh scenarijih se predvideva, da bo pridobivanje energije iz obnovljivih virov strmo nara{~alo. Še posebno rast se predvideva v scenariju »4. Visoka stopnja uporabe obnovljivih virov energije«, kjer se predvideva 75% energije pridobljene iz obnovljivih virov do leta 2050 in 97% elektrike iz obnovljivih virov energije do leta 2050. Podobno velik poudarek bo tudi na energetski u~inkovitosti. Da bi dosegli zastavljene cilje bi morali zmanj{ati porabo energije za 32% do 41% glede na leto 2005/2006, kar pomeni {tevilne projekte in aktivnosti na tem podro~ju v prihodnje.

Kriti~ni pogled ali realnost?

Zdi se, da se pri vseh politikah EU in dolgoro~nih na~rtih na nekaj pozablja, da nekaj manjka v celotni sliki. Manjkajo namre~ druge dr`ave in na~rti ter zaveze drugih dr`av. Treba se ja zavedati da EU k skupni koli~ini izpustov CO2 pripomore le kak{nih 15% (podatek za 2008). ^etudi v EU emisije ali na splo{no onesna`evanje zni`amo na minimum in ostale dr`ave ne pristopijo k ustreznim var~evalnim ukrepom in obnovljivim virom energije, bo u~inek EU prizadevanj dokaj nizek. • TR

STANJE OKOLJA

13

Kaj dihamo v mestih

K

akovost zraka v mestih bi bilo potrebo enako resno obravnavati, kot globalno segrevanje.

Poleg du{ikovih oksidov se pove~uje tudi koli~ina drobnih delcev, zato povsod v Evropi opa`amo nara{~anje onesna`enosti.

Ta je najvi{ja v mestnih sredi{~ih in ob prometnih cestah, nanjo pa vplivajo tudi trenutne vremenske razmere. Zaradi {kodljivih u~inkov je marsikje potrebno prebivalce obve{~ati o stopnji onesna`enosti, zlasti ~e ta prese`e najvi{je dopustne vrednosti.

Program Citeair Namenjen je obve{~anju me{~anov o tem, kako onesna`en je zrak. Zato lahko ljudje v ~asu vi{je onesna`enosti spremenijo svoje dnevne na~rte in se ~im manj zadr`ujejo zunaj.

To zlasti velja za ljudi z boleznimi dihal, srca, o`ilja ter za nose~nice in otroke. Trenutno onesna`enost ponazorimo z barvno lestvico s petimi stopnjami ali s {tevilko. Zelena ozna~uje ~ist zrak rde~a pa mo~no onesna`en zrak. Ker so koncentracije onesna`eval najvi{je v prometu, na obrobju pa ni`je, vedno podajo vrednosti v prometu in izven njega.

Podoben prizor lahko danes vidimo v vseh malo ve~jih slovenskih mestih

Maribor med evropskimi mesti Sodelovanje v projektu Citeair Mariboru kot prvemu mestu v Sloveniji omogo~a, da lahko me{~ani preko spleta opazujemo stanje v mestu. S klikom na www.airqualitynow.eu in s klikom na Maribor sledi slikovna informacija o trenutnem stanju. Na~in prikaza je razumljiv ter prikazuje trenutno kakovost zraka v mestu, ^e bi onesna`enje preseglo vse pametne meje, bi morali izvesti za~asne ukrepe, na primer omejiti promet, zaustaviti kuri{~a na manj ~iste energente ali omejiti delovanje industrijskih onesna`evalcev.

Du{ikov dioksid in ozon Koli~ina du{ikovega dioksida (NO2) je v mestih odvisna predvsem od vremenskih razmer

in prisotnosti ozona, glavni vir pa je promet. Onesna`enost je visoka poleg prometnih cest, in v hladnih zimskih dneh z malo vetra. Povi{ana prisotnost tega plina povzro~i ka{elj, bronhitis, oslabitev imunskega sistema, pove~anje alergijskih reakcij ter vi{je stopnje obolevnosti, prizadeti so tudi astmatiki.

Ozon (O3) je visoko reaktiven plin, ki je v stratosferi koristen, pri tleh pa {kodljiv. Vir so izpuhi motornih vozil, industrija ter hlapi goriv in topil, pa tudi gozdni in travni{ki po`ari, pojavlja se tudi v son~nih dneh poletnih mesecev. Ve~kratna izpostavljenost povi{anim stopnjam ozona lahko povzro~i stalne okvare plju~, bole~ine v prsih, ka{ljanje, bruhanje in dra`enje grla.

Nastaja v onesna`enem zraku in vro~em vremenu zato {kodi

vsem, ki se gibljejo na prostem, posebej otrokom, starej{im, delavcem in {portnikom.

Trdni delci in `veplov dioksid Sestava delcev je odvisna od izvora, manj{i pa ostanejo v atmosferi ve~ tednov in jih iz zraka spere {ele de`. Glavni viri so promet, tudi letalski, industrija, energetski objekti kuri{~a.

Ve~ina delcev je sestavljena iz ogljika, na tega pa se ve`ejo kovine, organska topila ali ozon.

Najmanj{i delci so najnevarnej{i, pove~ajo umrljivost za boleznimi dihal, srca in o`ilja. ^e vsebujejo te`ke kovine, je njihova strupenost {e ve~ja, prisotnost cinka pa pove~a mo~ vnetja, vi{a stopnjo odmiranja tkiv in povzro~a preob~utljivosti plju~. @veplov dioksid (SO2) je brezbarven plin z vonjem, ki dra`i, z vlago se spremeni v `veplovo kislino ki se nato nalaga kot kisel de` ali sneg. Industrija ga uporablja za beljenje, dezinfekcijo in konzerviranje hrane. Glavni vir je zgorevanje nafte ali premoga, elektrarne, rafinerije nafte in veliki industrijski obrati. Kratkoro~no izpostavljanje `veplovem dioksidu povzro~i te`ave astmatikom in ob~utljivim ljudem, otroci pa v krajih z onesna`enim zrakom pogosteje obolevajo za ka{ljem, bronhitisom in infekcijami globlje v dihalih. • Tihec

Internetni prikaz ~istosti zraka v Mariboru je dobra informacija za vse me{~ane

14

JEDRSKA PRIHODNOST

So lahko majhni jedrski reaktorji prihodnost za jedrsko energijo?

Kljub {tevilnim polemikam, kritikam in nevarnostim ter na drugi strani koristim ter prednostim jedrske energije, se jedrska energija v svetu {e naprej razvija in postavljajo se nove jedrske elektrarne ravno v tem trenutku. Vzporedno z velikimi jedrskimi elektrarnami pa se po~asi a vztrajno razvija nova smer majhnih jedrskih reaktorjev, ki po mnenju strokovnjakov pomenijo novo prilo`nost za jedrsko energijo. V ZDA je vlada naznanila mo`nost sredstev za majhne jedrske reaktorje v vi{ini $450 milijonov.

v financiranju. Domnevamo lahko, da bi za manj{i reaktor hitreje na{li investitorja, ker bi bila postavitev novega reaktorja hitra, ravno tako zagon. Na ta na~in bi se investitorjem hitreje za~ela vra~ati vlo`ena sredstva, kot pa v primerjavi z gradnjo velike jedrske elektrarne. Manj{i reaktorji naj bi predvidoma uporabljali podobne gorivne palice kot veliki reaktorji, le da bi bile te lahko kraj{e. Izgorevanje pa naj bi potekalo po~asneje in bi tako gorivo menjali na vsake {tiri leta.

Primer v ZDA Majhni jedrski reaktorji Majhni jedrski reaktorji naj bi imeli zmogljivost do 300 MW ali za pribli`no 200.000 gospodinjstev. Prednost teh reaktorjev bi bila modularnost, kar pomeni, da bi se lahko ob pove~anih ali zmanj{anih potrebah po energiji ti reaktorji dodajali ali odvzemali. Reaktorji bi se predvidoma proizvajali v tovarnah ter nato dostavili s prevozom na zahtevano mesto. Z mno`i~nej{o proizvodnjo bi na ta na~in zni`ali stro{ke izdelave. Prednost manj{ih reaktorjev v primerjavi z velikimi elektrarnami je tudi

Podjetje B&W Modular Nuclear Energy na~rtuje izdelavo modularnega in integriranega reaktorja, ki bi ga lahko izdelali v tovarni in dostavili na zahtevano mesto. Dimenzije reaktorja bi bile primerne za prevoz s tovornim vlakom, dol`ina bi bila 25 metrov in {irina 4 metre. Reaktor bi deloval pod visokim pritiskom in visoko temperaturo.

Tovrstni reaktorji so se sicer `e uporabljali v ladjah na jedrski pogon. Podobne reaktorje na~rtujejo tudi druga podjetja iz podro~ja jedrske energije po svetu.

Namesto velikih jedrskih reaktorjev se razvija vzporedna smer jedrske energije, ki bi temeljila na majhnih, modularnih ter distribuiranih jedrskih reaktorjih (foto:Rama).

Morebitna prihodnost majhnih jedrskih reaktorjev Majhni reaktorji morda pomenijo prihodnost jedrske energije, vendar je pred njimi {e dolga pot. Imajo sicer {tevilne prednosti, vendar za enkrat {e na papirju. Med prednostmi je cenej{a in hitrej{a izdelava, v kolikor bi pri{lo do mno`i~ne proizvodnje v tovarnah, mobilnost, modularnost, kraj{i ~as postavitve in zagona, manj{e investicije, enaki ali bolj{i pogoji za zagotavljanje varnosti. Po drugi strani pa so tukaj tudi izzivi. Predvideva se, da stro{ki glede dovoljenj in dokumentacije ne bodo bistveno ni`ji kot pri velikih jedrskih elektrarnah, obdobje preizku{anja do redne proizvodnje bo dolgo, v kolikor ne pride do mno`i~ne proizvodnje bodo stro{ki na MW mo~i vi{ji kot pri velikih elektrarnah. Smer je torej za~rtana, ~as pa bo pokazal ali je ta tehnologija zrela in sprejemljiva. • TR

OBISKALI SMO

15

Butan plin z novimi usmeritvami Nove energetske smernice narekujejo alternativne re{itve Na sejmu MCExpocomfort tudi dru`ba Butan plin V Milanu je v marcu potekal mednarodni sejem Mostra Convegno Expocomfort. Dru`ba Butan plin d.d. se ga tradicionalno udele`uje z novinarji, ki smo ob tej priliki imeli mo`nost spoznati strate{ko usmeritev podjetja in njihovega lastni{kega partnerja Liquigas.

Z novimi energetskimi smernicami podjetji napovedujeta nove alternativne energetske re{itve.

Toma` Grm, generalni direktor dru`be Butan plin, je izpostavil pomen energetskih re{itev, ki kon~nemu potro{niku zagotovljajo konkretne prihranke energije. V dru`bi se zavedajo pomena novih energetskih smernic. Kot hitra in u~inkovita energetska alternativna re{itev podjetja, ki je bilo dosedaj poznano po dobavi plinohramov, jeklenk in avtoplina, se vse bolj uveljavlja soproizvodnja toplotne in elektri~ne energije.

Pred dvema letoma so prvi~ predstavili manj{o kogeneracijsko enoto za uporabo tudi v gospodinjstvih. Danes se z ve~imi realiziranimi sistemi soproizvodnje toplote in elektrike potrjuje, da trgu nudijo u~inkovite, re{itve za tovrstne investicije kogeneracijskih naprav, kar je v ~asu krize toliko bolj pomembno. @al cena fosilnih goriv raste,

Ekipa slovenskih novinarjev v Milanu

gospodinjstev, ki pa ne zmorejo energetsko sanirati objektov v smislu celostne energetske sanacije, pa je ~edalje ve~.

V Butan plinu lahko ponudijo konkretne re{itve za zmanj{anje stro{kov za ogrevanje v kombinaciji starega ogrevalnega sistema. Kot dobra alternativa so mo`ni kondenzacijski kotli na uteko~injen naftni plin - UNP v kombinaciji s klasi~nim sistemom ogrevanja, solarnimi sistemi ali toplotnimi ~rpalkami.

Kondenzacijski kotli v kombinaciji z obnovljivimi viri energije so odli~na re{itev Ni nujno potrebno, da ob energetski sanaciji hi{e, v kolikor naletimo na omejitve v poseganje objekta, v celoti zamenjamo ogrevalni sistem.

Investicije ob zamenjavi starega ogrevalnega sistema s siste-

Novosti s podro~ja alternativnih energetskih re{itev v kombinaciji z uteko~injenim naftnim plinom je predstavila tudi dru`ba Liquigas na sejmu MCExpocomfort 2012, ki je podobno kot Butan plin del koncerna SHV, najve~jega distributerja uteko~injenega naftnega plina (UNP) na svetu.

mom na obnovljive vire zna{ajo od 6. - 12.000 EUR, toliko visoka investicija pa je marsikomu nedosegljiva.

V Butan plinu so prepri~ani, da se izpla~a izvesti enostaven ukrep zamenjave kotla s kondenzacijskim. Investicija vas ob letnih 40% prihrankih energije stane le cca. 2.000 EUR in je v primerjavi z drugimi vrstami ogrevanja z alternativnimi viri kot so toplotne ~rpalke ali kotli na lesno biomaso ob~utno ni`ja.

Za ogrevanje sanitarne vode je absolutno smiselno koristiti kombinacijo kondenzacijskega kotla in son~nih kolektorjev ali kombnacijo kondernzacijskega kotla in toplotne ~rpalke za sanitarno vodo, pri ~emer vas ob 70% prihrankih energije za ogrevanje sanitarne vode son~ni sprejemniki stanejo cca. 4.000 EUR, toplotna ~rpalka za sanitarno vodo pa od 1.200 do 2.000 EUR.

Toma` Grm, direktor dru`be Butan plin: »V Butan plinu se zavedamo, da bodo na dolgi rok obstala le tista energetska podjetja, ki bodo znala uporabnikom ponuditi celovite energetske re{itve, ki bodo zagotavljale velike prihranke pri porabi energije.

Prihodnost le`i v kombinaciji klasi~nih in alternativnih energentov, zato tak{ne re{itve `e razvijamo. Pri~akujemo, da bomo lahko nove energetske pakete predstavili slovenskemu trgu `e v prvi polovici leto{njega leta. Seveda pa ne gre zanemariti vpra{anja energetske potratnosti stavb in ukrepov za njihovo saniranje.«

V primeru, da {e niste izvedli preprostih ukrepov za zmanj{anje toplotnih izgub v hi{i, ki prina{ajo konkretne prihranke energije, vam v podjetju Butan plin priporo~ajo, da redno izvajate ~i{~enje in servis pe~i, ustrezno namestite ali nastavite termostatske ventile, namestite izolacijo za radiatorje in na razvodne cevi, ter v prostoru zni`ate temperaturo za 1 °C. Z na{tetimi preprostimi ukrepi lahko stro{ke ogrevanja zmanj{ate tudi za 15%. • Jo`ica EKART

Na sliki z leve proti desni: Toma` Grm, direktor Butan plin, Paolo Dal Lago, predsednik NS Butan plin in predsednik uprave Liquigasa, Simon Franken, CEO Liquigasa in ~lan izvr{nega odbora SHV Energy in Mitja Štoka, komercialni direktor Butan Plin

16

KOGENERACIJA

Kogeneracija na zemeljski plin

D

elavnica o kogeneraciji na zemeljski plin je letos potekala v Dija{kem in {tudentskem domu Novo mesto v organizaciji Gospodarskega interesnega zdru`enja za distribucijo zemeljskega plina.

Na delavnici so strokovnjaki udele`encem predstavili delovanje kogeneracije na zemeljski plin, tr`ne in tehnolo{ke trende ter kako strokovno in finan~no uspe{no izvesti projekt postavitve kogeneracije. Udele`enci so si ogledali tudi kogeneraciji v Dija{kem in {tudentskem domu Novo mesto ter v poslovni stavbi podjetja Istrabenz Plini.

Dana{nje `e tretje tovrstne delavnice se je udele`ilo ve~ kot 50 udele`encev iz razli~nih organizacij javnega in zasebnega sektorja iz Dolenjske in Posavja, kar je jasen pokazatelj, da je kogeneracija na zemeljski plin aktualna in pomembna tema.

Mag. Urban Odar, direktor GIZ DZP, je uvodoma poudaril, da pomen zemeljskega plina nara{~a, saj se uporaba {iri na razli~na podro~ja: od zasebnih uporabnikov za ogrevanje, do soproizvodnje toplote in elektri~ne energije, vedno ve~ji pomen pa dobiva tudi uporaba zemeljskega v prometu. Udele`ence delavnice je pozdravil tudi prof. dr. Peter Novak, dekan Visoke {ole za tehnologije in sisteme, ki je dejal, da je odlo~itev za umestitev enote SPTE v objekt ne le odlo~itev za danes, temve~ tudi re{itev za prihodnost. »Ko bo zemeljskega plina zmanjkalo, bodo izdelovali sinteti~nega ali pa bodo SPTE enote delovale v kombinaciji z obnovljivimi viri energije«, je dodal Novak.

Vodja Centra za energetsko u~inkovitost z

Ogled kogeneracije na terenu

Udele`ence delavnice je pozdravil tudi prof.dr. Peter Novak, dekan Visoke {ole za tehnologije in sisteme

mag. Urban Odar, direktor Gospodarskega interesnega zdru`enja za distribucijo zemeljskega plina

Instituta »Jo`ef Stefan«, mag. Stane Mer{e, je udele`ence seznanil s SPTE in trendi na trgu. Jasmina Bajec, analiti~arka v sektorju za obnovljive vire, raziskave in razvoj pri Borzen d.o.o. pa jim je predstavila delovanje podpornih shem za elektri~no energijo iz visoko u~inkovitih SPTE. V drugem sklopu je Aleks Jan iz podjetja Energen na podlagi nekaj letnih izku{enj pri ume{~anju SPTE enot v objekte predstavil korake od ideje do izvedbe tak{nega projekta ter na kaj morajo biti investitorji {e posebej pozorni, da bodo projekt umestitve SPTE

uspe{no izpeljali. Matja` Miklav~i~ iz podjetja SODO pa je udele`ence seznanil s postopkom vklju~itve enote SPTE na elektri~no omre`je.

Ker predstavljajo tovrstni projekti velik finan~en zalogaj, so predavatelji udele`ence seznanili tudi z razli~nimi mo`nostmi za izpeljavo oz. financiranje projekta. Branko Ka{nik z In{tituta za javno-zasebno partnerstvo je udele`encem predstavil najhitrej{o pot do vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva pri umestitvi sistema SPTE. Eva Mohar iz UniCredit Banke je na kratko predstavila na~ine financiranja investicij v SPTE, katera so glavna tveganja s katerimi se sre~ujejo pri investicijah, kako taka tveganja omejiti ter okvirne pogoje financiranja.

V zadnjem delu pa so investitorji in lastniki predstavili nekaj primerov dobre prakse SPTE v Sloveniji. Mag. Aleks Jan, izvr{ni direktor podjetja Energen, je predstavil nekaj primerov SPTE razli~nih velikosti, pri ~emer se je osredoto~il predvsem na rezultate delovanja ter izku{nje pri na~rtovanju, izvedbi in upravljanju posameznega projekta. Sa{a Rodo{ek iz podjetja TES je predstavil delovanje SPTE naprave v stanovanjskem objektu v Mariboru, vi{ino prihranka, ki so ga z umestitvijo enote SPTE dosegli, ter koncept mobilne kotlovnice Megapack. Peter Komplet iz podjetja Viessmann pa je med drugim predstavil sistem mikrokogeneracije za modernizacijo dru`inskih hi{ na osnovi Stirling motorja.

Delavnico so udele`enci zaklju~ili z ogledom kogeneracije v Dija{kem in {tudentskem domu Novo mesto ter v poslovni stavbi podjetja Istrabenz Plini. Da postaja umestitev SPTE enot vedno bolj zanimiva tudi na Dolenjskem ka`e dejstvo, da bosta v kratkem z obratovanjem pri~eli dve novi enoti v Planetu Tu{ ter v poslovnem objektu Hedera. •

Udele`enci delavnice o kogeneraciji na zemeljski plin

KOGENERACIJA

17

Soproizvodnja toplote in elektri~ne energije v ve~jem javnem objektu Fakulteta za {port v Ljubljani je od predlani bogatej{a za ve~jo kogeneracijsko enoto, kapacitete 140 kWe/207 kWth, s katero letno proizvedejo 1.660 MW toplote, letni energetski prihranek zna{a 20%, prihranek emisij pa celih 255 ton na leto.

Soproizvodnja toplote elektri~ne energije, kraj{e soproizvodnja (SPTE) ali kogeneracija, je proces so~asnega pretvarjanja energije goriva v toploto in elektri~no energijo. So~asna izraba goriva za pridobivanje toplotne in elektri~ne energije omogo~a velike prihranke primarne energije ter zmanj{anje stro{kov energetske oskrbe, brez spreminjanja proizvodnih procesov. SPTE naprava je primerna za vse vrste objektov, tako za javne kot zasebne. Optimalna velikost oz. mo~ SPTE je odvisna od toplotnih potreb oz. porabe toplote v objektu. Javni objekti so dober primer u~inkovite rabe energije, kjer se javni sektor odlo~i za lastno investicijo v SPTE ali pa za izvedbo preko javno zasebnega partnerstva (JZP). Za tak{en na~in investicije s pomo~jo JZP so se v letu 2010 odlo~ili na Fakulteti za {port v Ljubljani.

S kogeneracijo pokrivajo ve~ kot polovico potreb po toploti Podjetje Energen d.o.o. je investitor v napravo SPTE velikosti 140 kWe/207 kWth, njeno delovanje pa dosega 7000 obratovalnih ur na letni ravni s kogeneracijo pokrivajo ve~ kot polovico potreb po toploti. Proizvedena toplota se porablja za ogrevanje in toplo sanitarno vodo, proizvedena elektri~na energija pa se porablja za lastne potrebe skoraj v celoti, pri ~emer se ustvarjajo dodatni prihranki. Pri delovanju SPTE in proizvodnji elektri~ne energije prihaja tudi do prese`ka potreb, zato Fakulteta za {port vi{ke neporabljene elektri~ne energije oddaja v distribucijsko omre`je ter tako skrbi za dodatno energetsko u~inkovitost. SPTE na Fakulteti za {port letno proizvede 1.660 MW toplote, letni prihranek energije na ra~un elektri~ne energije in toplote pa zna{a 20 %. SPTE pomembno prispeva k ni`jemu dele`u emisij v ozra~je, saj prihranek emisij CO2 zna{a 255 ton na leto. Podjetje Energen d.o.o. na Fakulteti za {port opravlja servisne storitve SPTE in ima popoln nadzor nad delovanjem naprave 24 ur dnevno. S tak{nim spremljanjem podatkov in urnimi

analizami delovanja naprave SPTE je Fakulteti za {port omogo~eno doseganje {e ve~jih prihrankov na letni ravni in u~inkovitej{e delovanje SPTE. Glede na vse ve~ji pomen ozave{~anja pomena u~inkovite rabe energije in vloge pri izobra`evanju na omenjenem podro~ju, so umestitve SPTE v izobra`evalne institucije priporo~ljive, saj so le-te med ve~jimi porabniki energije.

Investicija v tak{ne sisteme je pomembna predvsem z vidika pomena energetske u~inkovitosti posamezne izobra`evalne institucije, ki je na nek na~in tudi vzor vsem drugim javnim institucijam.

Podjetje Energen, d.o.o. je med drugim uspe{no umestilo SPTE naprave tudi v naslednje {ole oz. izobra`evalne institucije, kot so Osnovna {ola Ĺ kale v Velenju, Osnovna {ola Stra`i{~e v Kranju, Osnovna {ola Janka Modra v Dolu pri Ljubljani, Osnovna {ola Komenda, osnovna {ola Zalog ter Dija{ki in {tudentski dom Novo mesto.

Za podrobnej{e podatke o delovanju kotlovnice oz. soproizvodnje toplote in elektri~ne energije se lahko obrnete na

SPTE na Fakulteti za {port

SPTE na Fakulteti za {port

Energen d.o.o., Tehnolo{ki park 21, Ljubljana (www.energen. si). Podjetje Energen, d.o.o. je namestilo preko 30 soproizvodnih enot v Sloveniji tako v javnem kot zasebnem sektorju, kar jih uvr{~a na 1. mesto med vsemi ponudniki tovrstnih storitev. V podjetju vam nudijo brezpla~no tehni~no analizo mo`nosti umestitve soproizvodnje toplotne in elektri~ne energije v va{ objekt, zato jih kontaktirajte na tel. {t.

0599 66 587 •

18

ZANIMIVOSTI

Green Building nagrade 2012

E

vropska komisija `e ve~ let promovira predelavo ali gradnjo stavb, ki imajo nato mnogo ni`jo porabo energije. Pri tem ni pomembno, ali so se tega lotili investitorji na javnih ali zasebnih stavbah, prav tako ni va`no ali je bil za predelavo uporabljen javni ali zasebni kapital.

Green Building je sistem pove~evanja energetske u~inkovitosti stavb, pri ~emer so mi{ljeni izbolj{ana toplotna izolacija, u~inkovito ogrevanje in hlajenje, inteligentni sistemi krmiljenja in prestrezanje energije sonca. V ta program je na evropskem nivoju trenutno vklju~enih 364 udele`encev s 616 zgradbami, ki so lani dosegle skupni energetski prihranek 514.000 MWh.

Green Building in GreenLight Ocenjevanje stavb so raz{irili {e na var~evalne dose`ke na podro~ju razsvetljave. Na tem podro~ju je trenutno vklju~enih 710 udele`encev, ki so lani dosegli skupni energetski prihranek 304.000 MWh. Letos je prijavljene projekte ocenjevala `irija, sestavljena iz dveh italijanskih in enega nem{kega strokovnjaka, vsi specialisti za energetsko u~inkovitost stavb. @irija je letos podelila {e dodatno posebno priznanje za najbolj inovativni var~evalni projekt, ki ga je dobilo podjetje Megaron Vukovar d.o.o. iz Hrva{ke. Objekt je hotel z restavracijo, letni prihranek 130 MWh, zmanj{anje porabe zna{a 112%, stavba pa je postala plusenergijski objekt.

19 zmagovalcev iz 10 EU dr`av Svoje projekte je prijavilo 19 organizacij, zmagovalci pa so projekti iz Avstrije,

Odpadki so globalni problem Hitrost, s katero naravi odvzemamo dragocene snovi in jih po zelo kratki dobi uporabe spreminjamo v odpadke, ves ~as nara{~a. Z recikliranjem zajamemo samo del celih gor odpadkov, ki nato kon~ajo na deponijah ali v naravi. Deponije se praviloma nahajajo v bli`ini mest, ki bodo po~asi obkro`ena z bolje ali slab{e prikritimi kupi odpadkov. V Nem~iji 1000 ljudi letno odvr`e v posode za smeti kar 450 ton hi{nih odpadkov, kar je razpadanja posameznih izdelkov zastra{ujo~a {tevilka. Problem je ^as posledice netrajnostnega obna{anja {e dolga doba razpadanja nekaterih sodobnih materialov, ki se bodo v okolju razgrajevali nekaj prihodnjih tiso~letij.

Recikliranje samo delna re{itev

S predelavo hotela verige Derag v Italiji so dosegli 88% zmanj{anje porabe energije

Belgije, Danske, Francije, Nem~ije, Italije, Romunije, Španije, Švedske in Velike Britanije. Eden od zmagovalcev s podro~ja predelave obstoje~e stavbe v nizkoenergijsko je nem{ka hotelska veriga Derag, ki je dosegla 88% zmanj{anje porabe energije s prihranki 304 MWh na leto. V kategoriji novih objektov je zmagala tudi upravna zgradba {vedske firme Fabege AB, z doseganjem 64% zmanj{anje in prihrankom 3.411 MWh letno.

V programu GreenLight je nagrajenec angle{ki Data Migration Centre, kjer so porabo za razsvetljavo zmanj{ali za 95%, s prihrankom 732 MWh letno. ^lani `irije so izra~unali, da povpre~no zmanj{anje porabe energije vseh nagrajenih stavb in razsvetljav zna{a kar 68,5%. • Tihec

Recikliranje odpadkov danes progla{amo za osrednjo nalogo trajnostnega razvoja, ki pa ~love{tva ne more re{iti niti pred pomanjkanjem surovin niti pred zasipanjem z odpadki.

Z recikliranjem problem samo odlagamo za nekaj deset let, saj nam uspe reciklirati povpre~no samo okrog 2% osnovnih surovin, morali pa bi jih 80%. Svetovna poraba jekla na primer izjemno raste, s starim `elezom pa pokrijemo samo 3% potreb. Pri tem so postopki recikliranja {e velik porabnik energije in onesna`evalec. Prava re{itev ti~i v zmanj{anju porabe, proizvodnji in uporabi ~im bolj trajnih dobrin in spremembi potro{ni{kih navad, ki smo si jih pustili vsiliti. • st

Kako prihraniti vsaj polovico denarja pri vo`nji v slu`bo?

Ve~ina nas se vozi v slu`bo samih.

Zakaj si ne bi delili proste sede`e v avtu z drugimi, ki se vozijo v slu`bo na istih relacijah?

V podjetju Intensio d.o.o. so se odlo~ili, da storijo nekaj dobrega za ljudi v teh kriznih ~asih. Razvili so brezpla~ni servis (prvi te vrste v Sloveniji) za iskanje podobnih poti, ki jih ljudje opravljamo vsak dan – vo`nja v slu`bo in nazaj. Uporabnik servisa vpi{e kraj doma, kraj slu`be ter ~as za~etka in konca dela. Servis uporabniku vrne vse druge poti, ki so podobne njegovi, pravtako pa obvesti vse te uporabnike preko elektronske po{te, da imajo novega potencialnega sopotnika. Servis je anonimem, uporabniki si lahko kasneje izmenjajo elektronske naslove ali mobilne {tevilke. @elijo, da ~imve~ ljudi izve za ta servis, ker ve~ kot je uporabnikov, ve~ je tudi mo`nosti, da uporabniki najdejo sopotnike.

Servis se nahaja na www.koliko.si •

poka`e

SEJMI

19

Štirje sejmi za zanesljivo in trajno bivanje Po nasvete o var~ni in u~inkoviti rabi energije v industriji in doma na sejme Energetika, Terotech-Vzdr`evanje, Eko ter Varjenje in rezanje

M

ed 15. in 18. majem bo na celjskem sejmi{~u ve~ kot 320 direktnih razstavljavcev in {e 403 zastopanih iz skoraj 30 dr`av sveta na sejmih ENERGETIKA, TEROTECH-VZDR@EVANJE, EKO ter VARJENJE IN REZANJE predstavilo celovite, inovativne re{itve na podro~ju energetike in ekologije za poslovno javnost in gospodinjstva.

Sejemsko dogajanje bo ponudilo {tevilne koristne odgovore o energetski u~inkovitosti v ogrevanju, hlajenju in prezra~evanju, obetajo se prikazi primerov dobrih praks v novogradnji in obnovi stavb, vse dni bodo brezpla~no svetovali svetovalci energetske svetovalne mre`e ENSVET. Generalni pokrovitelj sejmov je Bisol, Son~no podjetje.

V ospredju sejemskega dogajanja je trajnostni vidik, razstavljeni izdelki so okolju prijazni ter energetsko visoko u~inkoviti, pojasnjujejo v dru`bi Celjski sejem d.d., ki je organizator sejmov. Ne le v razstavnem delu, tudi v spremljevalnem programu bodo najve~ji strokovnjaki svojega podro~ja odgovorili na najbolj aktualna vpra{anja vsebinskih podro~ij {tirih sejmov.

Brezpla~na svetovanja, primeri dobrih praks in strokovna tekmovanja Za posameznike in gospodinjstva bodo zagotovo koristni prikazi primerov dobrih praks. Obetajo se tudi {tevilna energetska svetovanja, kjer bodo obiskovalci dobili konkretne nasvete, kako se lotiti energetsko u~inkovite obnove ali novogradnje oz. var~no, okoljsko odgovorno bivati.

Vsak dan med 10. in 17. uro se bodo tako na razstavnem prostoru Eko sklada v sejemski dvorani L1 obiskovalci lahko pogovorili s svetovalci energetsko sve-

tovalne mre`e ENSVET (www.ensvet. si). Brezpla~no energetsko svetovanje s podro~ij u~inkovite rabe energije in obnovljivih virov energije (OVE) jim bo v pomo~ pri obnovi obstoje~ih stanovanjskih stavb ali pa pri snovanju optimalnih re{itev za novogradnje.

Do informacij iz prve roke bodo pri{li tudi vsi, ki razmi{ljajo o postavitvi svoje son~ne elektrarne, o energetskih u~inkovitosti v lu~i globalnih trendov bodo spregovorili Siemensovi strokovnjaki, o modrem gospodarstvu ali »kako zaslu`iti z u~inkovito rabo energije« pa bo govora na seminarju, ki ga pripravlja Energetika.

NET. Zanimiva razprave pa se obeta tudi na Dnevu centra ponovne uporabe, ki ga pripravlja Okoljsko raziskovali zavod, pa tudi na delavnici kogeneracija na zemeljski plin, ki jo v sodelovanju s Celjskim sejmom pripravlja GIZ DZP. Predstavljene bodo tako prednosti in trendi na trgu, kak{en je postopek postavitve, obratovanja in vzdr`evanje enote soproizvodnje elektri~ne energije in toplote (SPTE), pa tudi primeri dobrih praks SPTE v Sloveniji.

Na sejmih bomo znova izvedeli, kje se izobra`ujejo najbolj{i instalaterji strojnih instalacij, pa tudi kdo so najbolj{i varilci.

Novosti in sejemski popusti Posebej zanimivo pa bo tudi na razstavnih prostorih, saj razstavljavci napovedu-

jejo {tevilne novosti in posebne sejemske ugodnosti.

Na sejmu Eko se med drugim obeta predstavitev biolo{ke ~istilne naprave, ki deluje brez elektrike in dodajanja preparatov. Na ogled bodo re{itve biotehnolo{kega ~i{~enja - predstavljeni bodo npr. biolo{ki ~istilci delcev na vodni osnovi, ki o~istijo dele ma{~ob in olj in pri tem ne {koduje uporabniku in okolju -, sodobno ekolo{ko vozilo za praznjenje zvonastih zabojnikov, inovativne re{itve za ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embala`o, odpadno elektri~no in elektronsko opremo, odpadnimi baterijami in akumulatorji ter drugimi odpadki, ki nastanejo kot stranski produkt v {tevilnih dejavnostih. Obiskovalci se bodo lahko na zabaven na~in pou~ili o ustreznem lo~enem zbiranju odpadkov, predstavljene bodo celovite re{ite za kakovostno ravnanje z odpadki ter sistemi za zbiranje in uporabo de`evnice v hi{i ali na vrtu. Podjetje Simbio, ki srbi za zbiranje in odvoz odpadkov v 12 ob~inah Savinjske regije, na sejmu napoveduje prakti~no predstavitev pravilnega lo~evanja odpadkov.

Obiskovalci sejmov lahko podrobnej{i pregled dnevnega dogajanja najdejo na spletni strani www.ce-sejem.si. Sejmi bodo sicer odprti vsak dan od 9. do 17.30 ure, cena vstopnice zna{a 7 EUR za odrasle, za dijake in {tudente pa 4,5 EUR. •

21

Opel Ampera – uporaben elektri~ni avtomobil Revolucionarna, elegantna in prakti~na Opel Ampera je prvi evropski elektri~ni avtomobil s sistemom podalj{anega dosega, zmo`na voziti kamorkoli, kadarkoli. Njena kolesa vedno poganja elektrika. Izviren 16 kWh sklop akumulatorjev napaja napreden elektri~en motor najve~je mo~i 111 kW/150 KM, z dosegom od 40 do 80 kilometrov izklju~no na elektri~no energijo. Doseg, ob polnih akumulatorjih, je odvisen od konfiguracije terena, sloga vo`nje in zunanje temperature. Ob tem skladno z merili za porabo goriva, porabi Ampera 1,2 litra goriva na 100 kilometrov in izpusti v okolico 27 g CO2/km.

V vo`nji zagotavlja Amperin elektri~ni pogonski sklop Voltec, posko~ne zmogljivosti in {e nedo`iveto izku{njo. Hipen navor 370 Nm zagotavlja pospe{ek od ni~ do 100 km/h v pribli`no devetih sekundah in najve~jo hitrost 161 km/h. Ampera je v vo`nji z elektri~no

energijo iz akumulatorjev skorajda nesli{na in zagotavlja posebej rafinirano raven udobja tudi, ko za~ne delovati sistem podalj{anega dosega. Zahvaljujo~ Amperini inteligentni in uporabni zmo`nosti podalj{anja dosega, je voznik v vseh razmerah in na~inih uporabe povsem brezbri`en, saj ga ne skrbi, da bi obstal na cesti z izpraznjenimi akumulatorji.

Ampera namre~ zagotavlja vse okoljske prednosti elektri~nih avtomobilov, brez strahu, da bi vozilo obstalo in pustilo uporabnika na cedilu.

Neodvisne raziskave so pokazale, da je Amperin doseg vo`nje izklju~no na energijo iz akumulatorjev, torej vo`nje brez emisij, skladen s potrebami 80 odstotkov voznikov v Evropi. Ob tem zna{a njen doseg tudi ve~ kot 500 kilometrov, zahvaljujo~ posebnemu sistemu podalj{anega dosega z bencinskim motorjem. Ko se akumulatorji izpraznijo,

motor za~ne neopazno, samodejno delovati kot generator elektri~ne energije.

Tako kot je revolucionaren in izviren elektri~ni pogonski sklop Voltec, je privla~en tudi Amperin dizajn. Elegantna in aerodinami~no u~inkovita oblika obdaja notranjost, v kateri je namesto klasi~nih merilnikov in funkcijskih stikal name{~en visokoresolucijski barvni zaslon z upravljanjem na dotik. Kljub izjemni inovativnosti in tehni~ni revolucionarnosti je to za uporabo preprosto in vsestransko uporaben avtomobil. Zasnova s petimi vrati zagotavlja udobno namestitev {tirim odraslim potnikom. Zadnja sede`a je mogo~e zlo`iti v ravno dno. Osnovna prostornina prtlja`nika zna{a 310 litrov.

Ampera je osvojila `e okrog 30 nagrad in zmag v raznih izborih, nazadnje pa je postala tudi Evropski avto leta 2012.

Ob {tevilnih priznanjih za njeno zeleno tehnologijo, ji je neodvisno zdru`enje potro{nikov Euro NCAP podelilo v letu 2011 tudi oceno petih zvezdic, najvi{jo oceno varnosti. Na preizkusnem trku je dosegla ve~ to~k, kolikor jih zado{~a za najvi{jo oceno v vseh kategorijah, vklju~no z za{~ito potnikov, otro{ko varnost, za{~ito pe{cev in glede varnostnih sistemov. •

Prvi elektri~ni spet vozi Trenutno velja, da je prvi elektro avtomobil izdelal Francoz Gustav TrouvĂŠ, ki ga je predstavil na prvem sejmu Elektrike v Parizu 1881. Vozilo je delovalo, le dolo~anje hitrosti ni bilo preve~ posre~eno. S pomo~jo vrvic je voznik potapljal svin~ene plo{~e v odprte kislinske akumulatorje, nastavljena globina pa je dolo~ala koli~ino elektrike in hitrost.

Samo nekaj mesecev kasneje sta Angle`a William Ayrton in John Perry predstavila trikolesnik, ki velja za prvo uporabno cestno vozilo na elektriko. Edini dokaz je bila upodobitev na bakrorezu.

Izdelali natan~no repliko V delavnicah avtomobilskega muzeja Autovision, ki stoji blizu Hockenheima, so najprej na{li in odkupili enak trikolesnik in po njem izdelali kopijo vozila. Enako kot original ima domet 40 km in hitrost do 14 km/h. Starinski elektromotor je bil `e takrat zelo majhen in se nahaja pod sede`no plo{~o, akumulatorji na plo{~i pod njo, najve~ dela pa so imeli s posebnim veri`nim obro~em, ki prena{a vrtenje motorja na

kolo. In to je vsa potrebna tehnika, zato so iz podobnih elementov sestavljena tudi dana{nja elektro vozila.

Odgovor na zakaj Odgovor na vpra{anje, zakaj danes na cestah ni ve~ elektri~nih vozil, je zelo enostaven. Tudi avtomobilski koncerni dobro vedo, zakaj lahko elektri~ne avtomobile z zadnjega avtomobilskega sejma v @enevi pre{tejemo na prste ene roke. ^e Nemci zaprejo tovarno batov za motorje z notranjim zgorevanjem, bo na cesti 6.000 ljudi, ~e zaprejo tovarne izpuhov, pa 9.000. ^e pri{tejemo {e tovarne obi~ajnih akumulatorjev, ki za elektro avte niso primerni, proizvajalce in prevoznike goriv ter maziv, firme ki izdelujejo zobnike in menjalnike ali odlivajo in obdelujejo bloke motorjev, bi lahko, kljub robotizirani proizvodnji, preko no~i ostalo brez dela desettiso~e ljudi.

Povpre~ni Dunaj~an danes z avtomobilom na dan prevozi 34 km, tak{en doseg pa je imel tudi prvi elektri~ni avto pred 131 leti.

Res, krasen napredek tehnike. •

Bakrorez s prvim uporabnim elektro avtom iz 1881

Tihec Delujo~a replika prvega elektri~nega se nahaja v muzeju Autovision

22

ZELENA MOBILNOST

Demonstracijski projekt EDISON Sinhronizacija proizvodnje in porabe elektri~ne energije

O

bvladovanje elektroenergetskega omre`ja, distribuiranih virov energije in porabnikov energije postaja vse ve~ji izziv.

Prihodnji projekti in investicije v pametna omre`ja so nujne tako iz ekonomskih, kot tehni~nih vidikov. Eden zanimivej{ih demonstracijskih projektov poteka na Danskem. Projekt EDISON prina{a novo zasnovo elektroenergetskega sistema z inovativnim usklajevanjem proizvodnje in porabe energije ter povezovanjem obnovljivih virov energije in elektri~nih vozil.

O projektu EDISON Narava s svojim spremenljivim in ne vedno predvidljivim delovanjem predstavlja velike izzive za pridobivanje elektri~ne energije iz obnovljivih virov in njeno obvladovanje. Na Danskem, v de`eli vetra, so si v okviru projekta EDISON (Electric vehicles in a Distributed and Integrated) zadali nalogo, da bodo spremenljivost vremenskih razmer obrnili v svojo korist. Projekt je bil ustanovljen februarja 2009 s planirano vrednostjo 6.5 Mio EUR. Pri projektu sodeluje najve~je dansko energetsko podjetje Dong Energy, Danska Tehni~na Univerza, regionalno energetsko podjetje Oestkraft, Siemens, IBM, Eurisco in Danska energetska zveza. Gre za demonstracijski in simulacijski projekt, ki na inovativen na~in integrira pridobivanje elektri~ne energije iz vetrnih elektrarn s polnjenjem elektri~nih vozil. Na Danskem namre~ predvidevajo, da se bo tako {tevilo elektri~nih vozil, kot tudi {tevilo vetrnih elektrarn v prihodnjih letih pomembno pove~evalo.

Elektri~ni avtomobili pri projektu EDISON (vir:EDISON Consortium, Denmark)

Neobvladovano polnjenje elektri~nih avtomobilov lahko predstavlja za distribucijsko omre`je dodatno obremenitev, {e posebej, ~e se le ti polnijo ob istih urah v ~asu najve~jih obremenitev. Tak{no polnjenje lahko ogrozi stabilnost omre`ja, hkrati pa bi zahtevalo visoke investicije v omre`je.

Projekt EDISON zato namerava spremeniti elektri~na vozila iz potencialne gro`nje v koristi in fleksibilne vire in hranilnike energije. V okviru projekta so bili razviti inteligentni sistemi za interakcijo elektri~nih vozil z elektri~nim omre`jem in vetrnimi elektrarnami, pri tem pa sta bila upo{tevana dva klju~na elementa in sicer interoperabilnost in standardizacija. Primer predlagane re{itve v nadaljevanju.

Primer uporabe, simulacija Predstavljajmo si primer, ko imamo zelo vetrovno vreme.

Vetrne elektrarne proizvajajo elektri~no energijo s polno mo~jo, na drugi strani pa poraba ostaja bolj ali manj enaka. V okviru projekta EDISON so razvili pametne sisteme ravno za obvladovanje tak{nih razmer.

V primeru prese`ka energije bi se cena energije za kraj{i ~as zni`ala in bi spodbudila uporabnike elektri~nih vozil k polnjenju. O zni`ani ceni za polnjenje bi nas obvestil bodisi avto sam ali mobilni telefon.

Naslednje primerno obdobje za polnjenje bi bilo tudi pono~i, ko bi bila cena ravno tako ni`ja, omre`je pa manj obremenjeno. Na drugi strani bi bila elektri~na energija za polnjenje

vozil v ~asu najve~jih obremenitev ali celo v ~asu pomanjkanja energije visoka in se uporabniki elektri~nih vozil ne bi odlo~ali za polnjenje. S pametno infrastrukturo pa bi lahko re{ili tudi ta problem, saj bi lahko na ve~jih polnilnih postajah zagotovili rezervne baterije, ki bi bile `e napolnjene v ~asu, ko je bil prese`ek elektri~ne energije – v tem primeru uporabnik na polnilni postaji ne bi polnil svoje baterije, ampak bi jo enostavno zamenjal s polno baterijo, prazna baterija pa bi se na polnilni postaji avtomatsko ponovno napolnila v no~nem ~asu ali ~asu prese`ka energije iz obnovljivih virov.

Tovrstni sistem zahteva izredno dinamiko in povezanost vseh elementov od virov energije do porabnika. Podoben koncept bi lahko uporabili tudi pri hidroelektrarnah, ali pa tudi pri dobavi pitne vode.

Pomemben vpliv na investicije v distribucijsko omre`je

Pregled celotnega projekta EDISON in delovnih paketov projekta. WP1: Tehnologija elektri~nih avtov; WP2: Analiza energetskega sistema; WP3: Zdru`en sistem za obra~unavanje; WP4: Ocena mo`nosti za hitro polnjenje in menjavo baterij; WP5: Komunikacija med avtom in polnilno postajo; WP6A: Test tehnologij v laboratoriju; WP6B: Test tehnologij na Bornholm (vir:EDISON Consortium, Denmark)

Obvladovanje elektroenergetskega omre`ja s sedanjimi metodami in z obstoje~imi sistemi bi lahko ob vse ve~jih potrebah porabnikov pomenilo, da bi morali kapacitete omre`ja v prihodnje podvojiti.

Zagotavljanje tak{nih kapacitet bi zahtevalo nove visoke investicije, ki pa bi bile Âťupravi~eneÂŤ oz. uporabljene

ZELENA MOBILNOST le v konicah porabe elektri~ne energije tekom dneva. Z drugimi besedami to pomeni, da bi bile kapacitete prakti~no neizkori{~ene. Na drugi strani se nam ponuja alternativa pametnega omre`ja, ki povezuje vse elemente omre`je od virov do porabnikov v en usklajen sistem. Zagotavlja optimalno izkori{~enost kapacitet in stabilnost dobave elektri~ne energije. V okviru projekta EDISON so izra~unali, da bi z uporabo pametnega omre`ja morali pove~ati kapacitete omre`ja le za 35%, v primeru, da nimamo pametnega omre`ja pa bi morali kapacitete prakti~no podvojiti. Razlika v investiciji je ve~ kot o~itna.

Projekt EDISON nam postre`e {e z eno primerjavo »starega« omre`ja in novega omre`ja. Gre za manj{e naselje s 50 stanovanjskimi hi{ami.

V primeru klasi~nega omre`ja bi lahko v ~asu najve~je obremenitve tekom dneva polnilo elektri~ni avtomobil 3 – 8 gospodinjstev, v primeru pametnega omre`ja pa bi lahko elektri~ni avtomobil v ~asu manj{e obremenitve polnilo vseh 50 gospodinjstev.

Projekt EDISON torej prina{a uporabne rezultate, ki jih velja spremljati tudi v prihodnje in ~imprej uporabiti v praksi. • mag. Roman Toma`i~

23

Baterije za elektroavte so OK Primerjava vplivov na okolje bencinskega in elektro avtomobila ni enostavna. In to zato, ker ni popolnoma jasno, kako mo~no vplivajo na okolje izdelava, uporaba in recikliranje baterij.

Te primerjave so se lotili strokovnjaka EMPA in{tituta, ki je del renomirane univerze ETH iz Züricha. Nasprotniki elektromobilnosti ves ~as poudarjajo neugodne vplive na planet in celo govorijo o nevarnosti samov`iga Litij – Ionskih baterij. Po vseh poskusih je ovr`ena tudi ta trditev.

Paket baterij so v resnici prebodli z jekleno palico, podobno kot bi se to morda zgodilo ob mo~nem trku vozila. Baterije so se res v`gale, vendar {ele 14 dni po zabijanju palice, ko je avto `e dolgo stal na odpadu. Sedaj nasprotnikom ostane {e samo {irjenje domnev o slabem vplivu takih baterij na okolje.

Paket Li - Ion baterij je lahek, vzdr`ljiv in ga brez te`av recikliramo

tok za napajanje pa je povpre~na Euro me{anica elektrike. Za primerjavo so uporabili nov avto na bencin, izpuh po Euro 5, s porabo 5,2 l na 100 km, ki pa je ni`ja od evropskega povpre~ja.

Okoljska bilanca avtomobilskih baterij Elektri~ne baterijske avtomobile omenjajo kot idealno re{itev bodo~ih prevozov, saj ne oddajajo nobenih plinov. Baterije Li- Ion so dobra re{itev, saj so la`je od svin~evih, shranijo ve~ elektrike in ne potrebujejo vzdr`evanja. Tudi po ve~kratni delni izpraznitvi nimajo Memory efekta, se ne praznijo same od sebe ter so varne in dolgotrajne.

Zaradi tega jih `e dolgo uporabljajo za napajanje raznih izdelkov, med njimi prenosnih ra~unalnikov.

Vpra{anje pa je, ali so okolju prijazne.

Strokovnjaki {vicarske univerze ETH so izra~unali okoljski odtis avtomobilskih LI- Ion baterij, pri ~emer so upo{tevali vse, od proizvodnje sestavnih delov, uporabne dobe v avtomobilu, do odmetavanja na odpad. Pri tem so namerno iskali najbolj neugodne vplive. Med presojanjem na primer niso upo{tevali, da odpadno avtobaterijo lahko uporabljamo naprej kot stabilni vir elektrike.

Podatke so jemali iz svoje „ecoinvent“ baze, predvideli da je avto velikosti Golfa srednjega razreda,

Odlo~a elektrika, ne baterija Študija je pokazala, da Li- Ion pogon elektri~nega avta zmerno obremenjuje okolje.

Samo 15% skupne obremenitve okolja odpade na proizvodnjo, delovanje in razgradnjo baterij.

Polovica, torej 7,5% obremenitve odpade na pridobivanje in proizvodnjo bakra in aluminija, ki sta tudi sestavna dela baterij. Pri tem pridobivanje litija doda samo 2,3% k skupni obremenitvi. Kar pomeni da Li – Ion baterije niso tako okoljsko neprimerne, kot so trdili do sedaj. Pri~akovana doba uporabnosti baterij je 150.000 kilometrov, pri ~emer okolje najbolj obremenimo z rednim polnjenjem, saj elektrika prihaja iz atomskih in termoelektrarn na premog, s ~imer okolje trikrat bolj obremenimo kot z izdelavo baterije. Kon~na ugotovitev ocenjevalcev pa je, da bi primerljiv bencinski avto smel porabiti najve~ 4 litre na 100 km, da bi bil okolju podobno prijazen. • Tihec

24

DALJINSKO OGREVANJE

Toplotne postaje in krmiljenje Giaflex Daljinsko ogrevanje omogo~a prihranke energije, zanesljivo delovanje, ogrevanje stavb in sanitarne vode ter zaradi naprednega krmiljenja kotlovskih enot, tudi okolju prijazno delovanje, zlasti ~e uporabljamo okolju prijazne energente, zemeljski plin ali biomaso. Pomemben del sistema so tudi toplotne postaje v ogrevanih stavbah in njihovo natan~no krmiljenje.

Izku{nje in reference Podjetje GIA je svoje izku{nje pridobilo ob gradnji tipskih sistemov daljinskega ogrevanja, ki so jih pridobili pri gradnji toplotnih postaj, sistemov in regulacij v ve~jih daljinskih sistemih v Sloveniji. Izvedli so postavitev in zagon celotne regulacijske opreme in toplotnih postaj v Ravnah na Koro{kem ter sodelovali pri izgradnji 70 megavatne toplotne postaje v Velenju.

Energetsko var~no krmiljenje so vgradili v ve~ javnih in zasebnih stavb v Ljubljani, med njimi v Banko Slovenije, Po{to Slovenije, Hypo in LEK. Izku{nje in reference iz klasi~nih daljinskih sistemov so uporabili tudi za gradnjo daljinskih sistemov ogrevanja na lesno biomaso v GornjemGradu, Logarski dolini,

Pravilno izbrana avtomatika in krmilje omogo~a natan~no vodenje in obra~un porabljene toplote

funkcionalno zaklju~ena celota, s svojo elektro omaro in o`i~enjem, ter ima prilo`eno vso potrebno dokumentacijo in je tipsko preizku{ena.

Mo~i toplotnih postaj, ki so jih postavili do sedaj, so segale od 20kW do 17,5MW.

Toplotna postaja je vezni ~len med proizvajalcem in porabnikom energije

Vranskem, Lo~ah, Ribnici in Metliki.

Toplotne postaje Giaflex So vezni ~len med toplovodnim omre`jem dobavitelja

toplote in toplotnimi napravami porabnika. Namen toplotne postaje je, da preda pogodbeno koli~ino toplote in hkrati vremensko vodeno uravnava toplotni tok pri posameznem odjemalcu. Toplotna postaja je

Najpomembnej{i del je regulacija, ki dolo~a in vzdr`uje temperaturo predtoka v odvisnosti od zunanje temperature, hkrati pa omejuje najve~ji pretok na strani toplovoda. To omogo~a, da je toplovodni del vedno hidravli~no uravnove{en in posamezni odjemalci ne morejo porabiti ve~ toplote, kot je pogodbeno dolo~eno.

Krmilniki omogo~ajo vode-

Krmilimo, upravljamo in nadziramo vse kar te~e Profesionalna regulacijska oprema in tehni~ne re{itve za podro~ja - energetike, - ogrevanja in prezra~evanja stavb, - daljinskega in centralnega ogrevanja, - tehnologije bencinskih servisov, industrijskih procesov, - strojegradnje.

Na{i proizvodi in z njimi povezane re{itve zadovoljijo razli~ne industrijske panoge, kot tudi zahtevne zasebne uporabnike. Merilnoregulacijska tehnika se pojavlja povsod, kjer se pretakajo mediji.

Naj bo to industrijsko okolje, kjer se krmili proces agresivnih vnetljivih snovi ali v energetskem postroju tovarne pri pripravi in distribuciji pare.

Reguliramo, krmilimo, upravljamo in nadziramo tudi Va{ hi{ni ogrevni sistem, ali pa velik stanovanjsko-poslovni kompleks.

Proizvodi in re{itve GIAFLEX vklju~ujejo toplotne postaje, sisteme za prepre~evanje nastanka legionele, sisteme za pripravo sanitarne tople vode s pomo~jo obnovljivih virov, kot tudi indirektne sisteme za pripravo sanitarne vode.

DALJINSKO OGREVANJE nje temperature predtoka, v odvisnosti od zunanje temperature, ter lahko vodijo tudi pripravo tople sanitarne vode.

Izmenjevalnik toplote lo~uje sistema ogrevanja v toplovodu in pri uporabniku. Na primarni strani je vgrajen merilnik toplotne energije, ki je preko krmilnika povezan na centralni nadzorni sistem. Na sekundarni strani je vgrajena obto~na ~rpalka, ki skrbi za cirkulacijo vode na uporabni{ki strani.

Sistem daljinskega nadzora Sestavja ga komunikacijsko omre`je in vgrajena oprema renomiranih proizvajalcev. Pomembni so pretvorniki signalov, ki omogo~ajo prenos na ve~je razdalje. Signal v podpostaji pretvorijo v obliko za daljinski prenos, ki se nato v centralnem objektu ali kotlovnici spet spremeni v signal, primeren za od~itavanje in bele`enje stanja. Potrebne so {e prenapetostne za{~ite, za prepre~evanje motenj zaradi sunkov napetosti ali motenj zaradi indukcije, repeaterji pa oja~ujejo signal na dolo~enih mestih omre`ja. Nadzorni sistem omogo~a optimizacijo, prilagajanje koli~ine proizvedene toplote trenutnim potrebam porabnikov in s tem prihranke goriva, zni`anje cene ogrevanja in kon~no {e verodostojne obra~une porabljene toplote.

Natan~en znesek na polo`nici V podjetju GIA se zavedajo, da je vsak uspe{no zaklju~en projekt skupek ve~ dejavnikov. Vsak udele`enec, izvajalec, projektant, investitor mora odigrati svojo vlogo, tako sam za sebe, kot tudi v celotni skupini, ter s svojim aktivnim sodelovanjem pomagati izoblikovati najbolj{o re{itev.

Najbolj{e tehni~no ekonomske re{itve so tiste, ki uporabnikom omogo~ijo ugodno bivanje in hkrati zmanj{anje ra~unov na polo`nicah za ogrevanje. •

25

Daljinsko ogrevanje v Metliki

R

ast cen fosilnih goriv pove~uje zanimanje za okolju in denarnici prijazne vire toplote, med njimi tudi gradnjo kotlovnic na biomaso, namenjenih daljinskemu ogrevanju.

Vir energije so lesni ostanki iz slovenskih gozdov, prednosti pa so {e avtomatizirano delovanje, dr`avne subvencije in nizki obratovalni stro{ki. Osnovno odlo~itev sprejmejo na ob~inski ravni, breme financiranja pa lahko prevzamejo tako imenovana ESCO podjetja (Energy Service COmpany). Ta omogo~ijo financiranje celotnega projekta in zagotovijo energetsko upravljanje.

Daljinska ogrevanja na biomaso so zagotovo ena od bolj{ih re{itev za zmanj{evanja stro{kov ogrevanja in varovanje okolja.

Sodelovanje podjetij GIA in Petrol Izku{nje podjetja GIA izhajajo iz tipskih sistemov daljinskega ogrevanja, ki so si jih pridobili pri gradnji toplotnih postaj, sistemov in regulacij vseh ve~jih daljinskih sistemov v Sloveniji in drugje.

Med drugim so sodelovali pri izgradnji 70 megavatne toplotne postaje ter z regulacijskimi sistemi opremili veliko manj{ih in velikih objektov ter tovarn. Svoje izku{nje so nato uporabili pri gradnji daljinskih ogrevanj v Gornjem Gradu, Logarski dolini, Vranskem, Lo~ah in Ribnici.

S partnerjem Petrol d.d. so sodelovali pri izgradnji daljinskega sistema v Metliki, ki obsega popolnoma avtomatizirano kotlovnico, toplovod in toplotne postaje za predajo pogodbene toplotne energije. Dobavili so vse toplotne podpostaje z regulacijsko opremo. Projekt so za~eli v letu 2010, ko sta 30-letno koncesijsko pogodbo podpisala Ob~ina Metlika in Petrol, ki je nato zgradil novo kotlovnico in sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, nanjo pa priklju~il ve~ stavb na tem podro~ju.

Dva kotla na sekance zagotovita dovolj toplote za vse ogrevane stavbe

postaje so postavljene v kotlovnice stavb in na interne razvode kotla na biomaso, oljni kotel pa je samo rezerva, ~e bi v zelo hladnih obdobjih zmanjkovalo toplote. V kotlovnici se nahajajo {e hranilniki toplote, ki omogo~ajo ~im bolj enakomerno delovanje kotlov. Ko se poraba toplote nenadoma pove~a, jo dodajajo v sistem, ko se pojavijo prese`ki, pa jo shranjujejo.

Obra~un porabljene toplote Nadzorni sistem krmilnikom toplotnih postaj po{ilja 4-to~kovno ogrevalno krivuljo, ~ase ogrevanja in ostale parametre, potrebne za njihovo delovanje. V 15-minutnih intervalih izvaja od~itavanje krmilnikov, isto~asno pa takrat od~ita tudi vse vrednosti na kalorimetru toplotne postaje. S tem je omogo~eno spremljanje porabe na toplotnih postajah v realnem ~asu in prilagajanje njihovega delovanja s spremembo temperature, toplotne mo~i in pretokov. Ti podatki, ki se v pomnilnikih ves ~as bele`ijo, so nato osnova za obra~un porabljene toplote posameznega uporabnika. •

Kotlovnica Âťbrez posadkeÂŤ Kotlovnica deluje povsem samostojno in avtomatizirano, potrebno je le dova`ati kurivo in odva`ati pepel. Projekt omogo~a uporabnikom daljinske toplote, da bi se lahko preklopili nazaj na svoje stare vire ogrevanja, ~e bi ugotovili, da jim prevzemanje toplote iz daljinskega ogrevanja ve~ ne ustreza. V kotlovnici se nahajata dva kotla na biomaso mo~i 1000kW in 500kW, ter en vr{ni oljni kotel mo~i 2000kW. Vro~evodno omre`je je bilo zgrajeno na novo, s predizoliranimi cevmi, ki imajo vgrajeno tudi kontrolo pu{~anja. Toplotne

Kotlovnica v Metliki daljinsko ogreva del stavb v kraju

Foto: www.hdwallpapers.in

Industrija povzro~i ve~ kot polovico vseh izpustov toplogrednih plinov

Svetovni dan Zemlje 2012 Industrija je v Sloveniji v letu 2010 proizvedla ve~ kot 3 milijone ton odpadkov in skoraj 15 milijonov m3 odpadne vode. Istega leta je bila preskrba z vodo v industriji ocenjena na 901 milijona m3.

Industrija je v letu 2010 vlo`ila v aktivnosti za varstvo okolja skoraj 91 milijonov EUR. 22. april je svetovni dan Zemlje. Praznuje se na pobudo civilnih dru`b, po vsem svetu.

Slogan leto{njega svetovnega dneva Zemlje bo: ÂťMobilizirajmo ZemljoÂŤ. Ta misel naj pove, da Zemlja ne bo ~akala. Zdi se namre~, da so bila okoljska vpra{anja zaradi globalne ekonomske krize postavljena na stranski tir, posledice ~ezmernega obremenjevanja okolja pa so ~edalje huj{e in {tevilnej{e.

Industrijska revolucija je pospe{ila naseljevanje in zbiranje ljudi v mestih, kjer sta se razvijali obrt in industrija. Z rastjo proizvodnje in z nara{~anjem porabe energije se je pove~evalo tudi onesna`evanje zraka, vode in tal. Kljub neprestanemu okoljskemu ozave{~anju in upadanju proizvodnje zaradi svetovne ekonomske krize je industrija {e vedno glavni krivec za obremenjevanje okolja.

Evropska komisija je predlagala dr`avam ~lanicam EU {tiri oblike aktivnosti, s katerimi bi v okviru skupnega

evropskega trga poleg gospodarskega razvoja dr`ave pomagale hitreje dose~i okoljevarstvene cilje. To so: uvedba direktive o celovitem prepre~evanju in nadzoru onesna`evanja (IPPC), sklepanje okoljevarstvenih dogovorov, uvedba sistemov za ravnanje z okoljem (EMS) in ozna~evanje okolju prijaznih izdelkov.

Vlaganja v varstvo okolja v industriji so po letu 2007 upadala Industrija v Sloveniji (tj. rudarstvo, predelovalne dejavnosti ter oskrba z elektri~no energijo in plinom; dejavnost oskrba s paro in vro~o vodo je izvzeta) je v letu 2010 vlo`ila skoraj 91 milijonov EUR v aktivnosti na podro~ju varstva okolja ali pribli`no 6 % od celotnih bruto investicij industrije v nova in rabljena osnovna sredstva. V zadnjih dveh opazovanih letih je industrija te investicije zmanj{ala: v letu 2010 je investirala v varstvo okolja 39% manj sredstev kot leta 2007, ko so investicije za varstvo okolja v industriji dosegle najvi{jo vrednost.

V Sloveniji je bilo v letu 2009 iz industrije izpu{~enih v ozra~je za okoli 9.500 Gg ekvivalenta CO2 toplogrednih plinov ali 56 % koli~ine vseh izpustov toplogrednih plinov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Najve~ izpustov toplogrednih plinov iz industrije je izviralo iz dejavnosti oskrba z elektri~no energijo (67 %), veliko tudi iz predelovalnih dejavnosti (29 %), najmanj pa iz dejavnosti rudarstvo (4 %).

V letu 2009 so se izpusti toplogrednih plinov opazno zmanj{ali; v industriji so se v letu 2009 glede na leto 2008 zmanj{ali za 11 %. Najverjetneje je bil tolik{en upad posledica gospodarske krize v Sloveniji in po svetu.

Ve~ kot tretjina odpadkov iz industrije se reciklira v podjetjih (interno) V Sloveniji so v letu 2010 v industriji nastali ve~ kot 3 milijoni ton odpadkov ali 56 % od celotne koli~ine odpadkov, nastalih v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Koli~ine odpadkov iz industrije se zmanj{ujejo, v letu 2010 so se glede na leto 2009 zmanj{ale za 4%, v letu 2009 pa glede na leto 2008 za 3%. Podoben trend se ka`e tudi pri celotni koli~ini odpadkov iz proizvodih in storitvenih dejavnosti.

Od odpadkov, ki so v letu 2010 nastali v industriji, je bilo interno predelanih 42 %, interno odstranjenih 12 %, v nadaljnje ravnanje z odpadki je bilo oddanih 40 % teh odpadkov, preostalih 6 % pa je bilo za~asno skladi{~enih ali izvo`enih v tujino.

V okviru interne predelave je bilo v letu 2010 recikliranih oz. znova vklju~enih v proizvodni proces ve~ kot 1 milijon ton odpadkov ali 36 % od celotne koli~ine v industriji nastalih odpadkov. Dele` od celotne koli~ine odpadkov, ki so nastali v industriji v letu 2009 in so bili interno reciklirani, je prav tako zna{al 36%.

Po podatkih Eurostata je industrija v EU-27 v letu 2008 proizvedla pribli`no 1.160 milijonov ton odpadkov ali 49% od

Grafikon 2: Izpusti toplogrednih plinov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti in dele` izpustov iz industrije, Slovenija Vir: SURS

Grafikon 1: Investicije industrije za varstvo okolja ter njihov dele` od celotnih bruto investicij industrije v nova in rabljena osnovna sredstva, Slovenija Vir: SURS Po ocenah Eurostata za leto 2006 so investicije za varstvo okolja v dejavnosti rudarstvo in v predelovalnih dejavnostih v EU-27 zna{ale skoraj 12 milijard EUR.

Po ocenah Evropske okoljske agencije (EEA) so izpusti toplogrednih plinov v EU-27 v letu 2009 zna{ali 4.600 milijonov ton ekvivalenta CO2 ali 7 % manj kot leta 2008. EEA spremlja izpuste toplogrednih plinov glede na izvor, vendar ne po dejavnosti, v kateri so nastali, temve~ procesno, glede na nomenklaturo SNAP (Standardna nomenklatura virov emisij). 59 % v letu 2009 v EU-27 nastalih izpustov toplogrednih plinov je nastalo pri proizvodnji energije, 20 % pri transportu, 10 % v kmetijstvu, 7 % v industrijskih procesih in 3 % pri uporabi topil in drugih proizvodov ter pri ravnanju z odpadki.

Grafikon 3: Odpadki iz industrije, EU-27 Vir: Eurostat

EKOLOGIJA vseh odpadkov, nastalih v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Razvrstitev koli~in odpadkov, ki so v EU-27 v letu 2008 nastale v industriji, ka`e, da je najve~ odpadkov nastalo v dejavnosti rudarstvo (62 %), potem v predelovalnih dejavnostih (27 %), najmanj pa v dejavnosti oskrba z elektri~no energijo (8 %). Koli~ine odpadkov, ki nastajajo v EU-27 v industriji, se zmanj{ujejo. V letu 2008 je v EU-27 v industriji nastalo 10 % manj odpadkov kot leta 2006 in 13 % manj kot leta 2004.

Najve~ odpadne vode v predelovalnih dejavnostih V Sloveniji je bilo v letu 2010 za preskrbo z vodo v industriji po oceni na~rpane okoli 901 milijon m3 vode; v tem podatku ni upo{tevana voda, ki se v energetiki uporablja za pogon turbin. 93 % te vode je bilo namenjenih za preskrbo v dejavnosti oskrba z elektri~no energijo; v tej dejavnosti se velike koli~ine vode uporabljajo v hladilnih sistemih, nato pa se vra~ajo v okolje.

Poraba vode posledi~no pomeni nastanek odpadne vode. V Sloveniji je v letu 2010 nastalo v industriji skoraj 15 milijonov m3 odpadne vode, od tega 86% v predelovalnih dejavnostih, 10% v rudar-

stvu, 4 % pa v dejavnosti oskrba z elektri~no energijo. V letu 2010 je v industriji nastalo za 16 % manj odpadne vode kot v letu 2009; podoben trend se je kazal tudi v letih 2009 in 2008.

Po podatkih EEA se v EU-27 44 % na~rpane vode uporabi za proizvodnjo energije (ve~ji del te vode se uporabi za hlajenje), 24% za kmetijstvo, 21% za javno oskrbo z vodo in 11% za industrijo. Vendar pa te {tevilke prikrivajo precej{nje razlike v porabi vode po razli~nih dejavnostih in v razli~nih regijah v dr`avah ~lanicah EU. Nem~ija in Francija porabita ve~ kot 40% vse vode, ki se v EU-27 na~rpa za porabo v predelovalnih dejavnostih.

Uvajanje sistemov za ravnanje z okoljem nara{~a Kazalnik okoljske naravnanosti industrije ter drugih dejavnosti gospodarstva je tudi uvajanje t. i. sistemov za ravnanje z okoljem (standard 14001, shema EMAS, okoljski znak oz. okoljska marjetica).

Prednost uvedbe teh sistemov ni le v tem, da se s tem zadosti okoljski zakonodaji in da se zni`ajo stro{ki, temve~ da se pove~a tudi konkuren~nost pri tr`enju izdelkov, tehnologij in znanj na mednarodnih trgih

27

ter pri {irjenju trga poslovanja podjetij.

Po podatkih Agencije RS za okolje je bilo v Sloveniji v letu 2009 registriranih 191 podjetij s spri~evalom ISO 14001 na milijon prebivalcev, povpre~je EU-27 pa je bilo 162 organizacij na milijon prebivalcev. Najve~ po standardu ISO 14001 registriranih podjetij na milijon prebivalcev sta imeli Švedska (449) in ^e{ka republika (446). Število slovenskih podjetij, ki so vklju~ena v shemo EMAS, je v primerjavi z ISO 14001 skromnej{e. V Sloveniji so bila do leta 2011 (vklju~no) podeljena tri spri~evala EMAS. V EU-27 je bilo v shemo EMAS v letu 2011 v povpre~ju vklju~enih 9 organizacij z enim ali ve~ spri~evali po shemi EMAS na milijon prebivalcev.

Najve~je {tevilo organizacij, registriranih po shemi EMAS na milijon prebivalcev, je bilo v evropskem merilu v letu 2011 v Avstriji (33), Španiji (26), Italiji (18), Nem~iji (17) in na Danskem (17).

Slovenija je v letu 2011 podelila 7 okoljskih znakov in se tako uvrstila nad povpre~je EU-27. Leta 2011 je bilo v EU-27 podeljenih 1.150 okoljskih znakov, najve~ v Italiji (6,2 na milijon prebivalcev) in v Franciji (3,9 na milijon prebivalcev). • Tanja Vidic

28

OKOLJSKE NAGRADE

Menerga prejela nagrado za najbolj{i Projekt uporabe obnovljivih virov energije na 14. Dnevih energetikov

P

odjetje Menerga je na 14. Dnevih energetikov s projektom Ve~namenski objekt AB Pesnica (Mercator) zmagalo v kategoriji za najbolj{i projekt uporabe obnovljivih virov energije.

Stavba je bila zasnovana na podlagi visokou~inkovite energetske tehnologije, ki v primerjavi s klasi~nim sistemom zmanj{a porabo energije za ogrevanje in prezra~evanje za 64 odstotkov, izpuste ogljikovega dioksida pa za okoli 74 ton na leto.

Predsednik komisije mag. Boris Selan je v obrazlo`itvi za zmago pojasnil s ~im je Menerga prepri~ala komisijo: »S sodobnim konceptom so v primerjavi s klasi~nimi sistemi zmanj{ali porabo energije za ogrevanje in prezra~evanje za 64 odstotkov. Glede na klasi~ne sisteme so stro{ke za ogrevanje, prezra~evanje in hlajenje zni`ali za ve~ kot polovico«.

Po enem letu obratovanja zgradbe in merjenja dejanske potro{nje energije se zgradba lahko pohvali z odli~nimi energetskimi rezultati. Za ogrevanje, hlajenje in prezra~evanje porabi tako velika zgradba le med 0,4 do 0,6 EUR na m2, kar je manj kot povpre~na nizkoenergijska stanovanjska hi{a.

Poleg omenjenega pa projekt predstavlja neke vrste mejnik v stroki energetske u~inkovitosti zgradb. S to stavbo je bilo namre~ dokazano, da je investicija v energetsko u~inkovito gradnjo, s pravo optimizacijo, lahko prakti~no enaka klasi~ni energetsko neu~inkoviti gradnji.

S tem rezultatom je zadovoljen tudi predstavnik investitorja Komunaprojekt d.d., saj je na tem primeru potrdil svojo pravo odlo~itev, da nizka poraba energije, nizki stro{ki obratovanja ter nizek oglji~ni odtis zgradbe lahko hodijo z roko v roki.

Direktor podjetja Menerga, Danijel Mur{i~, je ob prejetju nagrade izjavil: »Odgovornost za energetsko u~inkovito oz. neu~inkovito gradnjo ni ve~ odvisna od velikosti prora~una za zgradbo, ampak od odgovornosti investitorja ali bo le-ta poiskal pravo ekipo, ki mu bo za enak vlo`ek ustvarila neprimerno ve~.«

Ozadje nizkoenegijske zelene zgradbe Ale{ Ga{pari~ iz podjetja Menerga, ki je bil projektant za energetiko zgradbe je povzel skrivnost energetsko-u~inkovite zasnove zgradbe. »Zgradbe smo se lotili kot individualne enote za katero smo zasnovali energetski koncept, ki vklju~uje zgradbo kot integrirano organsko celoto. Predvideli smo energetsko naju~inkovitej{e sklope energetike, a pri tem smo se zavedali, da sama vgradnja energetsko var~nih enot kot npr. var~ne klimatske naprave, toplotne ~rpalke, ipd. {e ni dovolj za doseganje objekta z optimalno nizko porabo energije. Vsi ti gradniki energetsko optimiranega koncepta morajo delovati kot usklajena celota, podobno kot `iv organizem« je povedal Ga{pari~.

Zgradba s prespektive udobja, u~inkovitosti in investicije Odli~en ob~utek je vedeti, da » nizka poraba energije, nizki stro{ki obratovanja ter nizek oglji~ni odtis zgradbe hodijo z roko v roki,« je dodal Ga{pari~, pri tem

Ale{ Ga{pari~, vodja projekta Ve~namenski Objekt AB Pesnica in Danijel Mur{i~, direktor, Menerga

pa poudaril, da je »obenem nujno slednje pogledati tudi v kontekstu optimalnih bivalnih pogojev za ~loveka«. »Ve~namesnki objekt AB Pesnica ni mojstrovina zgolj zaradi nizke porabe energije in nizkih stro{kov obratovanja. Vzor med zgradbami je prav zaradi tega, ker obenem zagotavlja odli~ne bivalne pogoje – neprestano sve` zrak, ki je dodatno prefiltriran in izmenjan ve~krat na uro. Ob misli na dejstvo, da zahodnjaki pre`ivimo 90% svojega ~asa pod streho, omogo~a tak{no ugodje dobre delovne pogoje za zaposlene in obiskovalcev zgradbe«. Poudaril je {e, da vi{ina investicija v energetsko u~inkovit sistem na tem objektu ne presega investicije pri podobnih objektih s »konvencionalnimi« sistemi, ki niso primerljivi v smislu porabe energije, poraba na teh objektih je nekajkrat ve~ja. Skupen stro{ek za kompletne strojne instalacije z geosondami vred je zna{al manj kot 200 EUR/m2.

Ve~namenski objekt AB Pesnica

Zelena energetska prihodnost Zelene zgradbe z nizkim oglji~nim odtisom se po~asi prebijajo med standarde.

Ali bodo prihajajo~i objekti na{e de`ele na son~ni strani Alp zeleni je odvisno od tega ali bodo investitorji gradil z zelo nizko za~etno investicijo in se nato celo `ivljenjsko dobo zgradbe boril z visokimi stro{ki obratovanja ali nekoliko vi{jo za~etno investicijo za~rtal zeleno in var~eval tekom `ivljenjske dobe obratovanja objekta. Prihodnost je zelena.

Ali se do prihodnosti odgovorno obna{ajo investitorji bomo videli kmalu. •

VZDR@EVANJE

29

Loctite® utrjuje vodilno mesto pri varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti Henklova znamka Loctite® je od lani bogatej{a za kar tri inovativne anaerobne izdelke - tesnilna sredstva, ki hkrati varujejo zdravje in zagotavljajo varnost. Lepilo Loctite® 6300 za spajanje cilindri~nih delov, tesnilno sredstvo Loctite® 5800 in sredstvo za tesnjenje navojev Loctite® 5400 potrjujejo Henklovo vodilno vlogo na podro~ju zdru`evanja tehnologije s trajnostnim razvojem.

Dru`ba je edina, ki ponuja celotno ponudbo varnih izdelkov na anaerobni osnovi.

Henkel je leta 2009 uspe{no predstavil prvi dve anaerobni sredstvi z belim (praznim) varnostnim listom: sredstvi za prepre~evanje odvijanja Loctite® 2400 in Loctite® 2700. Tudi novi razviti izdel-

Izredno mo~no sredstvo za spajanje cilindri~nih delov Loctite® 6300 je idealno za aplikacije, podobne spajanju krogli~nih le`ajev na gredi.

Henkel ponuja varni izdelek Loctite® 5400 z dodano vrednostjo varovanja zdravja in zagotavljanja varnosti za aplikacije, podobne zatesnitvam spojev cevi z odvodnimi ventili.

Kot vsi ostali varni anaerobni izdelki ima tudi srednje mo~no tesnilno sredstvo Loctite® 5800 “bel” (prazen) varnostni list.

ki Loctite® so popolnoma brez {kodljivih sestavin. To pomeni, da jih v skladu s strogimi dolo~ili uredbe ES {t. 1907/2006 – ISO 11014-1 ni treba ozna~iti s simboli za nevarnost ter opozorili.

Sredstva poleg tega tudi ne vsebujejo rakotvornih snovi, mutagenov ali strupenih snovi, ki zavirajo razmno`evanje (CMR), ki bi jih bilo treba navesti. S tako raz{irjeno ponudbo izdelkov Loctite®,

ponuja Henkel svojim strankam {e ve~jo izbiro inovativnih re{itev, ki varujejo zdravje in zagotavljajo za{~ito.

sredstvo z viskoznostjo 350 mPa in stri`no trdnostjo 20 N/ mm². Loctite® 5800 je tiksotropno srednje mo~no tesnilno sredstvo fluorescen~no zelene barve z viskoznostjo 150.000 mPa in stri`no trdnostjo 12 N/mm². Tudi fluorescen~no rumeno srednje mo~no tesnilo za navoje Loctite® 5400 je tiksotropno. Viskoznost tesnila je 27.000 mPa, moment odvitja pa je 19 Nm. •

Vsestranska anaerobna lepila Varni izdelki Loctite® so mo~na in u~inkovita re{itev za aplikacije spajanja ve~ vrst kovinskih delov. Izredno mo~no sredstvo za spajanje cilindri~nih delov Loctite® 6300 je fluorescen~no zeleno

Ana Kljai~, Dubravka Rebernak

Inovacije za boljše zdravje in večjo varnost Loctite® 2400 in 2700 - varovanje navojnih zvez Loctite® 6300 - spajanje cilindričnih delov Loctite® 5800 - tesnilno sredstvo Loctite® 5400 - sredstvo za tesnjenje navojev

Henkel Slovenija d.o.o. , Industrijska ulica 23, SI-2506 Maribor, tel.: 02 22 22 288, fax.:02 22 22 275, www.loctite.si

30

^ISTILNE NAPRAVE

Majhne biolo{ke ~istilne naprave Zakaj pri vgradnji majhne biolo{ke ~istilne naprave privar~ujete?

I

zgradnja ~istilne naprave in odvod odpadnih vod v proces ~i{~enja pomeni ekolo{ko okoljsko re{itev, skladno z zahtevami veljavne zakonodaje in Operativnim programom odvajanja in ~i{~enja odpadnih vod v Republiki Sloveniji, ki predvideva postopno popolno ukinitev greznic.

Biolo{ke ~istilne naprave VARIO spadajo med majhne ~istilne naprave in so namenjene ~i{~enju komunalnih vod – odpadne vode iz strani{~, kopalnic, kuhinj in drugih podobnih virov onesna`enja v bivalnih enotah.

Naprave so primerne in se uporabljajo povsod tam, kjer priklop na javno kanalizacijsko omre`je ni mogo~, oziroma bi ta za investitorje predstavljal predrag, ali te`ko izvedljiv poseg.

Primerne so za posamezne hi{e, ve~dru`inske hi{e, naselja, po~itni{ke objekte, lokale in podobno. ^istilne naprave VARIO izpolnjujejo vse standarde in tehni~ne normative, ki jih predpisuje slovenska in evropska zakonodaja. Proizvedene so v skladu z zahtevami standardov SIST EN 12566-3 in DIN 4261-2.

gradbenih del in z njimi povezani stro{ki za izgradnjo greznice so vi{ji, saj je potreben volumen min. 3 m3/osebo, kar pomeni za enodru`insko hi{o (upo{tevano 4 osebe) objekt volumna 12 m3 in zahteva mnogo ve~ji prostor in izkop kot za primerljivo ~istilno napravo.

Zakaj se gradnja greznice ne izpla~a?

Bistvena je tudi razlika v vi{ini pla~ila okoljske dajatve zaradi odvajanja odpadne in padavinske vode, ki se z izgradnjo ~istilne naprave zmanj{a za 85%.

Greznica mora biti izvedena vodotesno, kar pri obstoje~ih greznicah ni zagotovljeno in bo v prihodnosti potrebno izkazati z atestom. Izvedba tak{ne greznice je stro{kovno enaka ali celo vi{ja od izgradnje ustrezne male ~istilne naprave. Obseg

Prednosti ~istilne naprave ^istilna naprava obratuje povsem avtomatsko, vsa oprema pa je dosegljiva z vrha, tudi pri napolnjeni napravi. Njena `ivljenjska doba je najmanj 25 let. Predstavlja enostavno in u~inkovito okoljsko re{itev, nizke investicijske stro{ke, enostavno vgradnjo in zahteva majhen prostor za vgradnjo z majhnimi gradbenimi posegi. ^istilna naprava tipa VARIO deluje brez vseh emisij v okolje in z izredno majhnimi obratovalnimi stro{ki.

- v celoti nadome{~ajo greznice in pomenijo popolno dolgoro~no okoljsko re{itev, skladno z vsemi zahtevami zakonodaje, - primerne za eno- in ve~dru`inske hi{e, manj{a naselja, kampe, po~itni{ke hi{e..., - potrjeno cenej{a re{itev kot greznice, - nizki investicijski in obratovalni stro{ki, - enostavno samodejno delovanje, skoraj brez vzdr`evanja, hrupa, smradu in z minimalnimi stro{ki praznjenja, - bistveno zmanj{anje okoljske dajatve LESMARC+ d.o.o.

Knezov {tradon 94 1000 Ljubljana

Pri povpre~ni porabi vode za enodru`insko hi{o je potrebno praznjenje vsebine nepreto~ne greznice vsak mesec.

Vsebino je potrebno odpeljati na ustrezno veliko in opremljeno ~istilno napravo, iz ~istilne naprave pa se le 1 krat letno iz~rpa manj{a koli~ina blata (do 0,5 m3), katero se lahko uporabi za lastne potrebe (dodatek gnojenju neobdelovalnih povr{in).

Cena tel.: 01 62 09 440 mob: 041 728 339 e-mail: info@lesmarc.com

^istilna naprava tipa VARIO za enodru`insko hi{o stane od 1.900,00 EUR + DDV. • Ve~ informacij na tel.: 041 728 339 ali na spletni strani www.lesmarc.si

EKOLOGIJA

31

^igava okoljevarstvena beseda velja Kdo nam bo krojil varstvo okolja?

Lo~evanje odpadkov je samo miniaturen kamen~ek v mozaiku poskusov ohranjanja okolja, saj temu sledi gradnja se`igalnic, o katerih se veliko razpravlja.

Zato je potrebna sprememba odnosa celotnega ~love{tva do sebe in do prostora v katerem `ivi. Sodobna civilizacija se je ujela v za~aran krog egomanskega napihovanja in kopi~enja nepotrebnih dobrin, la`ni pridigarji pa nam vsakodnevno sporo~ajo, da bomo lahko `iveli in delali naprej samo, ~e bomo brezumno tro{ili. Strokovnjaki in preu~evalci prihodnosti skoraj brez izjem dokazujejo, da je bodo~nost planeta najtesneje povezana z ohranitvijo ekolo{kega ravnote`ja. Kdo torej je dovolj izobra`en in bo njegova beseda imela zadostno te`o proti `eljam in dejanjem samozadostnih politikov in multinacionalk.

Od vrtca do srednje {ole Vzorci, ki jih najmlaj{i povzemajo od star{ev in vzgojiteljev, so odlo~ilni za bodo~i odnos do okolja. Prve tak{ne vsebine sre~amo v vrtcih, pri tem izstopajo zlasti waldorfski, ki poudarjajo tudi ljubezen do narave. Pred ~asom sem `e opisal dogodek, ki se je zgodil, ko vnu~ka prespi pri dedku. Ko ji na krta~ko stisne podalj{ano dozo zobne paste, ga vnu~ka opozori, da je polovico manj tudi dovolj, saj zato ribice la`je dihajo. V tem drobnem dogodku se skriva oporna to~ka za vzvod, s katerim bomo skupaj premaknili kretnico na tisti tir, ki ohranja naravo in nas z njo. Okoljske vsebine se nato delno pojavijo v osnovni in nato srednji {oli, v glavnem kot dodatne raziskovalne naloge ali referati.

Fakultetni eko znanstveniki Na ljubljanski Biotehni{ki fakulteti se lahko vpi{emo v redni magistrski {tudijski program druge stopnje Ekologija in biodiverziteta, ki traja dve leti. Njihov namen je izobraziti magistra ali magistrico, ki bosta imela temeljno znanje ekolo{ke znanosti, ki je osnova za poznavanje vloge organizmov na razli~nih nivojih ekosistema, za razumevanje procesov in prepoznavanje sprememb v naravi in v na{em neposrednem okolju ter za prepre~evanje in bla`enje teh sprememb. Ĺ tudent po zaklju~ku {tudija pridobi strokovni naslov

Stalna kontrola odto~nih in povr{inskih vod ter ukrepanje v skladu z ugotovitvami, sta izjemno pomembna

magistra ekologije in biodiverzitete, skraj{ano mag. ekol. biod.

Ti strokovnjaki bodo koristni v tovarnah in proizvodnjah, katerih dejavnost predstavlja breme za naravo in okolje zaradi ~esar je zato potrebna kontrola in bla`enje negativnih u~inkov. Pa tudi v upravnih ustanovah (ministrstvih, in{pekcijskih slu`bah, razli~nih zavodih, ob~inah), ki pripravljajo na~rte upravljanja posameznih obmo~ij oziroma ekosistemov, odlo~ajo o posegih ter so odgovorne za spremljanje stanja narave in okolja. V podjetjih, ki se ukvarjajo z urejanjem parkov in pripravo strokovnih podlag zanje. Lahko so raziskovalci v raznih institucijah, kustosi v muzejih, ter sodelavci ali samostojni raziskovalci v slu`bah za okoljsko svetovanje v nacionalnih ali mednarodnih nevladnih organizacijah. Njihov glas bi moral biti tudi dovolj tehten, da bi lahko vplivali na pomembne odlo~itve na vseh nivojih odnosa z okoljem.

Kaj pa odpadne vode Nadzor ali monitoring odpadnih vod je zelo pomemben, saj v okolje spu{~amo vodo pome{ano s kemikalijami in mikroorganizmi, ki nato natopijo prst in koreni-

ne rastlin, skozi zemeljske plasti dose`ejo podtalnico in s hlapi prestopajo meje v vseh smereh. Ker je koli~ina vode, enako kot vseh drugih elementov na planetu, kon~na, se ta ista voda ~ez ~as pojavi v na{ih pipah, na kro`nikih s hrano in v kozarcih s pija~o.

Na~in kontrole odplak je natan~no dolo~en v pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l. RS, {t. 35/1996). To delo opravljajo v glavnem strokovnjaki raznih Zavodov za zdravstveno varstvo, ki so poobla{~eni od Ministrstva za okolje. Na osnovi pridobljenih podatkov nato strokovnjaki izmerijo pretoke in koli~ine, ugotovijo kaj se nahaja v odplakah in dolo~ijo ukrepe, s katerimi odpadne vode postanejo okoljsko neopore~ne. Vse v skladu s predpisi, v katerih pa so zakonodajalci prisiljeni po~asi pove~evati dovoljene stopnje obremenitev, zaradi vse ve~je prisotnosti strupov v okolju. Kljub temu je nadzor vseh oblik vode, ki nas spremljajo skozi `ivljenje, izjemno pomemben, dol`nost vseh, ki se s tem ukvarjajo, pa glasno opozarjanje na nevarne pojave. • Tihec

32

SEJMI

Konferenca in sejem Intersolar Europe 2012

L

eto{nji junij (11.-14. junij) bo München ponovno v znamenju `e tradicionalnega sejma in konference Intersolar Europe.

Strokovnjaki iz razli~nih podro~ij povezanih s fotovoltaiko bodo soo~ali svoja mnenja glede trendov, trgov in tehnologij tako na obmo~ju Evrope, kot tudi {ir{e na globalnem trgu.

Zanimive teme, trendi, nove tehnologije Leto{nji tematski sklopi konference, kot tudi sejma, bodo obsegali: pregled evropskih in svetovnih trgov iz vidika fotovoltaike, sodobne tehnologije in trende na podro~ju proizvodnje elektri~ne energije iz sonca, tehnologije za proizvodnjo fotovoltai~nih kapacitet, solarno-termalne tehnologije. Pomemben poudarek bo na stabilnosti elektro-distribucijskega omre`ja v povezavi z obnovljivimi viri energije, najnovej{ih tehnologijah za shranjevanje energije ter obvladovanju najve~jih son~nih elektrarn.

Na leto{nji konferenci pri~akujejo skupno 2500 obiskovalcev, 400 predavateljev iz celega sveta in preko 40 tematskih sklopov.

Stabilnost elektroenergetskega omre`ja Z vse ve~jo prisotnostjo obnovljivih virov energije in vse ve~jo porazdeljenostjo manj{ih elektrarn postaja obvladovanje elektroenergetskega omre`ja zahtevna naloga. Pred nami so t.i. pametna omre`ja (ang. Smart grids), ki v omre`je uvajajo {tevilne elemente za njegovo obvladovanje, varnost in zanesljivost dobave oz. distribucije elektri~ne energije. Na konferenci bodo izpostavljeni izzivi integracije elektroenergetskih omre`ij in novih obnovljivih virov energije ter vidikov povezanih z na~rtovanjem, varnostjo in standardizacijo omre`ja.

Shranjevanje elektri~ne energije Shranjevanje elektri~ne energije postaja vse bolj pomembno podro~je, tako pri pridobivanju in shranjevanju elektri~ne energije iz obnovljivih virov energije, elektrarnah, ki niso povezane v omre`je (»off-grid«), kakor tudi pri ve~jih elektro-distribucijskih sistemih. Dana{nji razvoj tehnologij na podro~ju shranjevanja elektri~ne energije je `e bistve-

Na sejmu in konferenci Intersolar tudi letos pri~akujejo {tevilne obiskovalce, nove re{itve ter poslovne prilo`nosti (vir: Intersolar)

no presegel klasi~no shranjevanje v akumulatorje. Na konferenci bodo predstavljene najnovej{e re{itve s podro~ja kratkoro~nega in srednjero~nega shranjevanja elektri~ne energije v baterije. Predstavljena bodo {tevilna podro~ja uporabe ter poslovni in stro{kovni modeli za dobavo in obvladovanje razli~nih sistemov za shranjevanje. Poleg t.i. »baterijskega« shranjevanja energije bodo predstavljene tudi najnovej{e re{itve za dolgoro~no shranjevanje energije, kot na primer shranjevanje na podlagi vodika in shranjevanje s pomo~jo pretvorbe elektrike v plin – uporaba elektrike za proizvodnjo vodika s pomo~jo elektrolize, vodik pa je nato uporabljen za proizvodnjo naravnega plina, ki ga lahko shranimo oz. distribuiramo po plinskem omre`ju.

Proizvodnja fotovoltai~nih kapacitet in recikliranje Leto{nji poudarek dogodka v povezavi s proizvodnjo fotovoltai~nih modulov in povezanih komponent ne bo na sami proizvodnji modulov in tankoslojnih tehnologijah, ampak bo poudarek predvsem na pravilnem ravnanju z odslu`enimi moduli in recikliranjem. Predstavljeni bodo izzivi in Novi solarno termalni koncentrator s sledilnikom (vir: Absolicon)

najnovej{e re{itve glede regulative, financiranja, organiziranja, transporta in recikliranja odslu`enih fotovoltai~nih modulov in komponent. Fotovoltai~na industrija je namre~ pri{la v obdobje, ko lahko pri~akuje prve ve~je koli~ine odpadnih modulov iz starih son~nih elektrarn. Pravilno obvladovanje teh odpadkov je izredno pomembno tako iz okoljskega vidika, iz vidika surovine za nove proizvode, kakor tudi iz vidika novih delovnih mest in obratov za predelavo tovrstnih odpadkov.

Solarno termalne tehnologije Solarno termalne tehnologije ravno tako do`ivljajo vzporedni razvoj s fotovoltai~no industrijo. Tokrat bodo o~i uprte predvsem na dve podro~ji razvoja in sicer na eni strani proizvodnja solarne toplote velikih kapacitet in na drugi strani mo`nosti hlajenja s pomo~jo solarne energije. Strokovnjaki iz tega podro~ja bodo predstavili kako je mo`no solarno termalno energijo uporabiti v energetsko intenzivni industriji in kako bi lahko solarno termalno energijo uporabili za ogrevanje mest in pokrajin v prihodnje. Na drugi strani pa bodo predstavljene re{itve za izkori{~anje solarne energije za hlajenje.

SOLARNI KOLEKTORJI

33

Novi model vakuumskega kolektorja Kramar Solar KD-30/58/1800 za ogrevanje sanitarne vode in dogrevanje prostorov V 5. letih testiranj in preizkusov v ekstremnih razmerah, od -17°C do +37°C smo izbolj{ali na{e vakuumske kolektorje do te mere, da lahko 100% zagotovimo delovanje kolektorjev v zimskem ~asu ter prepre~imo pregrevanje v poletnem ~asu.

Napredni in ve~funkcijski fasadni solarni moduli (vir: SolarOr)

Primeri uporabnih tehnologij Med {tevilnimi predstavljenimi tehnologiji se bo za vsakega na{lo kaj zanimivega.

Dve zanimivej{i re{itvi najdemo pri podjetjih Absolicon iz Švedske in podjetju SolarOr iz Izraela. Podjetje Absolicon ponuja solarno termalni koncentrator s sledilnikom (na sliki), ki slu`i tako proizvodnji elektri~ne energije, kot pripravi tople vode. Son~na energija se koncentrira v eno linijo na kateri so son~ne celice in sprejemnik toplote v enem. Sprejemnik se namesti na ravno streho, za optimalni izkoristek pa je zagotovljeno sledenje soncu. Re{itev je primerna predvsem za ve~je stavbe z zadostno potrebo po topli vodi. Druga re{itev pa so fasadni solarni moduli podjetja SolarOr (na sliki). Namenjeni so za izdelavo solarnih fasad. Re{itev ponuja tri funkcionalnosti v enem modulu in sicer pridobivanje elektri~ne energije, prosojnost za osvetlitev notranjih prostorov ter toplotno izolativnost. Prednost je tudi modularnost, saj se lahko moduli poljubno sestavljajo v fasade razli~ne oblike. Podjetja bodo na sejmu s svojimi tehnologijami tekmovala tudi za nagrado t.i. »Intersolar AWARD«. Nagrade se podelijo po tematskih sklopih za najbolj napredne in perspektivne tehnologije, re{itve oz. procese.

Gremo v München?

Leto{nji sejem in konference Intersolar nudita torej veliko zanimivih predavanj in obse`en razstavni prostor. Pri~akujemo lahko veliko dobrih strokovnjakov in prilo`nosti za izmenjavo znanj ter stikov s poslovnimi partnerji. Na leto{njem dogodku pa se bo predstavilo tudi nekaj uspe{nih slovenskih podjetij s svojimi re{itvami, `elimo jim veliko uspeha. • TR

Izbolj{ave smo naredili na vakuumskih ceveh, ki niso ve~ modre temve~ srebrno ~rne barve, s ~emer smo pridobili na mo~i delovanja v zimskem ~asu. Heat pipe smo pove~ali mo~.

Vsako na{o cev smo tudi lasersko gravirali z na{im logotipom podjetja.

Ogrodje kolektorja smo dodatno oja~ali in prilagodili na{im klimatskim razmeram. Je iz aluminija ter je nastavljivo po {irini in dol`ini, kar pomeni, da se lahko montirajo na vse povr{ine kamor koli brez dodatnih konstrukcij.

V kolektor smo vgradili obojestranski prostor za senzor, kar pomeni bolj{i nadzor delovanja temperature in celotnega sistema ter la`jo monta`o sistema.

Z vsemi inovacijami na na{ih korektorjih, pod oznako Kramar Solar KD 20/58/1800 ter najnovej{i dose`ek letnik 2012 KD 30/58/1800 Heat pipe, smo dosegli za 12% ve~jo mo~ ogrevanja v zimskem ~asu.

Solarni sistem Kramar Solar za dogrevanje hi{e prihranek pri ogrevanju od 50 do 75%

Na{e izku{nje na podro~ju monta`, ki zajemajo tudi ogrevanja poslovnih in stanovanjskih prostorov, ka`ejo da dosegamo prihranke pri ogrevanju sanitarne vodo do 96% pri dogrevanju prostorov pa od 50 do 75%. Na obali celo do 85%.

Zato vsaki stranki ki ji vgradimo na{ solarni sistem garantiramo da se ji bo investicija povrnila v roku 4. do 5 let.

Garancijo za kolektorje dajemo 10 let, `ivljenjska doba je ve~ kot 25 let. •

KRAMAR SOLAR KRAMAR&DRUŽBENIK d.n.o.

Kramar & Družbenik d.n.o., Zadrobova 101, 3211 [kofja vas, tel.: 03 577 20 43, gsm: 040 648 065 kramarindruzbenik@gmail.com www.solarnisistemi-kd.com

Kolektorji Kramar Solar so plod na{ih 4 letnih testiranj.

Odli~ne rezultate dosegajo v zimskem ~asu zato so primerni za dogrevanje poslovnih in stanovanjskih prostorov.

Dogrevanje hi{e s son~no energijo

Blagovna

znamka

olar KramtnaorgS arancijo z 10 le

34

SOLARNE ELEKTRARNE

Nekaj nasvetov za graditelje manj{ih fotovoltai~nih elektrarn

S

lap svetlobe in toplote, ki ga oddaja Sonce, znamo `e nekaj ~asa neposredno spremeniti tudi v elektriko. To omogo~ajo fotonapetostni moduli, ki lahko del spektra son~nih `arkov neposredno spremenijo v enosmerni elektri~ni tok, na~in pretvorbe pa je ~ist, zanesljiv, brez gibljivih delov in zato popolnoma tih.

Vrste fotonapetostnih modulov Proizvajalci najpogosteje izdelujejo fotonapetostne module, ki so sestavljeni iz tankih plo{~ic izjemno ~istega monokristalnega silicija. Plo{~ice so ~rne barve in so sposobne v elektriko spremeniti od 14 do 18% vse energije son~nih `arkov ki pada nanje. Drugi tipi fotovoltai~nih modulov je izdelan iz multikristalnega silicija, plo{~ice so na pogled modre barve in lahko v elektriko pretvorijo 13 do 15% son~ne energije. Ta dva tipa modulov zavzemata skoraj 90% tr`ni dele` vse vgrajene fotovoltaike. Proizvajalci razvijajo {e tankoplastne fotonapetostne module, pri ~emer na polimerno folijo nana{ajo samo nekaj mikronov debelo plast amorfnega silicija, baker – indijevega diseleni-

Tri nove son~ne elektrarne BISOL v skupni mo~i 886 kilovatov na strehah Knauf Insulation Foto: Skupina BISOL Group

da ali kadmijevega telurida.

Raziskovalci na tem podro~ju nenehno i{~ejo nove materiale in na~ine nana{anja, izkoristki tak{nih celic pa ves ~as rastejo in se trenutno nahajajo v obmo~ju od 6 do 11%.

Primernost kraja postavitve Slovenija se nahaja na tak{ni zemljepisni legi, da je postavitev fotovoltai~nih modulov brez izjem smotrna na vsem ozemlju. Pred

name{~anjem je potrebno izbrati ~im bolj{i polo`aj glede na strani neba in module postaviti s primernim naklonom. Pri nas je najprimernej{a usmeritev proti jugu, z naklonom 30°, pri ~emer manj{a odstopanja naklona nimajo bistvenega vpliva. Povpre~no imamo najve~ ur son~nega sevanja na primorskem in podro~jih z vi{jo nadmorsko vi{ino. Poleg kraja postavitve lahko na u~inkovitost vpliva {e morebitno medsebojno

sen~enje modulov ter sen~enje bli`njih in oddaljenih objektov, ki ga lahko dolo~imo z napravo za merjenje sen~enja.

Na koli~ino son~ne elektrike slabo vpliva {e pregrevanje modulov, do 30% izbolj{avo pa lahko dose`emo s sledilnimi moduli, pri ~emer motorni pogoni omogo~ajo natan~no usmerjenost proti soncu, od jutra do ve~era.

Lokacijska informacija Pridobitev lokacijske informacije za bodo~ega investitorja ni obvezna, vendar je priporo~ljiva, saj vsebuje pomembne informacije, ki olaj{ajo odlo~itev. Lokacijsko informacijo izdajajo ob~ine na obmo~ju, na katerem se nahaja zemlji{~e oziroma objekt, kjer namerava investitor postaviti svoje module. Pomembna je {e pridobitev mnenja o mo`nosti vklju~itve v omre`je, saj slu`i kot pomo~ pri na~rtovanju investicijskega vlo`ka. Izda jo

Povpre~no mese~no trajanje son~nega obsevanja na {tirih krajih v Sloveniji

SOLARNE ELEKTRARNE pristojno elektrodistribucijsko podjetje, ki bo s tem ugotovilo mo`nosti priklju~itve glede na tip, mo~ in vrsto vklju~itve (enofazno, dvofazno in trifazno). Upo{tevali bodo razmere v elektrodistribucijskem omre`ju in dovoljene motnje, ki jih fotovoltai~na naprava lahko povzro~a v elektrodistribucijskem omre`ju.

To pomeni, da bo podalo osnovne pogoje za priklju~itev fotovoltai~ne naprave v skladu z izra~unanimi parametri omre`ja in `elenim na~inom izvedbe priklju~ka pri investitorju.

omre`ja z elektri~no energijo) izda soglasje za priklju~itev po upravnem postopku na podlagi vloge investitorja oziroma osebe, poobla{~ene s strani investitorja. Prti tem elektrodistributer upo{teva razli~ne predpise, med njimi tudi navodila za priklju~evanje in obratovanje elektrarn in{talirane mo~i do 10 MW.

Kaj mora vsebovati vloga

Postopek pridobivanja dovoljenj Po odlo~itvi investitorja o izgradnji proizvodne naprave je potrebno pridobiti vsa soglasja in dovoljenja za gradnjo in priklju~itev na javno elektrodistribucijsko omre`je.

Proizvodne naprave do nazivne mo~i 1 MW po Energetskem zakonu ne potrebujejo energetskega dovoljenja. ^e ima proizvodna naprava vi{jo nazivno mo~, pa je potrebno pred pridobitvijo drugih dovoljenj pridobiti energetsko dovoljenje. Energetsko dovoljenje izda ministrstvo, ki je pristojno za podro~je ener-

35

Shema postopkov ob gradnji fotovoltai~ne naprave za proizvodnjo elektrike in priklju~itev v omre`je

getike, v njem pa predpi{e pogoje in vsebino vloge za izdajo energetskega dovoljenja za posamezne vrste objektov, naprav in omre`ja ter energetske dejavnosti. Investitor mora pridobiti energetsko dovoljenje pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Energetsko

dovoljenje vsebuje lokacijo in obmo~je, vrsto objekta, vrsto goriva, na~in in pogoje opravljanja energetske dejavnosti ter obveznosti imetnika energetskega dovoljenja. Pristojno elektrodistribucijsko podjetje v imenu SODO (sistemski operater distribucijskega

Vloga mora vsebovati tehni~no dokumentacijo za postavitev oziroma gradnjo fotovoltai~ne naprave, torej vse potrebne podatke z mnenjem o mo`nosti priklju~itve proizvodne naprave na javno elektrodistribucijsko omre`je, ~e tega `e imamo. Na tej osnovi bo izdano soglasje in dolo~eni tehni~ni pogoji in na~ini vklju~evanja fotovoltai~ne naprave. Po hitrem postopku lahko investitor soglasje pridobi v 30 dneh, kar je odvisno od zahtevnosti na~ina priklopa, ali po ugotovitvenem postopku, ki traja do 60 dni. Skraj{an postopek lahko pri~akujejo graditelji, ki so napravo izvedli po standardu SIST EN 50438 in se priklju~ujejo na omre`je kot obi~ajni proizvajalci elektrike. • UR

3. Modularna “eco” konstrukcija svetilke

Ljudem in okolju prijazna osvetlitev

S

sodelovanjem podjetja Nigrad d.d., Urada za komunalo, promet in prostor Mestne ob~ine Maribor in podjetja Siteco Sistemi d.o.o., je Titov most v Mariboru dobil novo osvetlitev, ki temelji na najnovej{i tehnologiji LED. Nova re{itev upo{teva smernice trajnostne energetike, je maksimalno fleksibilna in prilagodljiva za vse izzive prihodnosti ter okolju in ljudem prijazna v vseh pogledih.

Ob povi{anju nivojev osvetlitve in zagotavljanju vrhunske enakomernosti svetlosti na celotni povr{ini ter s tem povi{anjem prometne varnosti, je priklju~na mo~ glede na stanje pred rekonstrukcijo zni`ana za kar 65%. Poraba energije je na samo 12 svetilkah zni`ana za 7,8 MWh na letnem nivoju, s tem pa so zmanj{ane tudi emisije toplogrednih plinov (TGP).

Cilj pred rekonstrukcijo objekta je bil: zastarelo neu~inkovito razsvetljavo zamenjati z novo, ki naj zagotovi ustrezne svetlobnotehni~ne rezultate in bo odgovarjala vsem zahtevam prihodnosti. Pred rekonstrukcijo so most osvetljevale svetilke s starostjo ve~ kot 25 let. Ena izmed klju~nih zahtev je bila, da mora tudi nova re{itev s tehnologijo LED zagotavljati vsaj enako obratovalno dobo svetilk, ob tem pa omogo~ati sprotno posodabljanje komponent in programske opreme v skladu z razvojem tehnologij.

Dejstvo je, da se tehnologija LED trenutno {e vedno nahaja v fazi pospe{enega razvoja glede u~inkovitosti in bo po ocenah industrije svoj vrh dosegla {ele okoli leta 2015. Za mo`nost kori{~enja vedno naju~inkovitej{e tehnologije je zato pogoj modularna konstrukcija svetilk, ki omogo~a

sprotno posodabljanje komponent brez potrebe po zamenjavi celotne svetilke.

Uporabljene svetilke Streetlight 10 Midi opredeljujejo naslednje lastnosti:

1. Svetlobna tehnika Z novo re{itvijo je dose`en bistveno vi{ji nivo in enakomernost osvetlitve v primerjavi s stanjem pred rekonstrukcijo.

Svetloba je sedaj tam, kjer jo potrebujemo: na celotnem cesti{~u.

Klju~na elementa v svetilki sta patentiran “V” opti~ni sistem LED High Definiton Reflector (HD-R) in valovito ukrivljen stelobnotehni~ni pokrov - High Definiton Cover (HD-C), ki zagotavljata optimalno osvetljevanje ceste z minimalnim ble{~anjem v smeri voznika.

Svetlobnotehni~ni moduli LED in pogonska elektronika so modularno name{~eni in omogo~ajo enostavno zamenjavo.

Ob zamenjavi modula LED kar 90% svetilke ostane na kandelabru, saj zamenjamo le 10% mase svetilke.

Zamenjava modula je enostavna in v le nekaj korakih.

4. U~inkovitost in inteligentno upravljanje V svetilke je vgrajena inovativna metoda zatemnjevanja z zni`evanjem toka skozi LED (DC-dimming). S tem je potro{nja energije znatno zmanj{ana. Hkrati pa je s sistemom zagotovljeno, da bo osvetljenost na mostu vso obratovalno dobo enaka.

Z funkcijo natan~nega fleksibilnega doziranja svetlobne toka vsake posamezne svetilke lahko nivoje osvetlitve prilagodimo izra~unanim rezultatom posameznega projekta. Mo`no je nastaviti svetlobni tok vklopnega nivoja delovanja in dveh nivojev stopenj polno~ne redukcije razsvetljave.

Svetilke se samodejno zatemnjujejo v poznih no~nih urah tudi brez kompleksnih in dragih zunanjih sistemov daljinskega upravljanja in nadzora. Uporabnik lahko definira razli~ne ~ase aktiviranja enega ali dveh nivojev reduciranega re`ima na poljuben in prilagodljiv nivo reduciranega delovanja, preko vmesnika DALI pa je svetilke mogo~e priklju~iti na vse sodobne sisteme upravljanja cestne razsvetljave.

2. Termi~ni management Svetilke so opremljene s sistemom, ki neprestano nadzoruje temperaturo vsakega modula LED in pogonske elektronike.

Z membranskimi sistemi je zagotovljeno “dihanje” in ventilacija notranjosti.

Edinstven hladilni sistem svetilk Streetlight 10 midi so {e vertikalne zra~ne odprtine v ohi{ju, ki zagotavljajo konstanten pretok zraka in hkrati prepre~uje kopi~enje toplote.

Povzetek: Prenovljena razsvetljava na Titovem mostu predstavlja novo trajnostno tehnolo{ko prakso, ki se ob zagotavljanju u~inkovitega delovanja in izbolj{anega zagotavljanja varnosti v cestnem prometu ponuja tudi kot sodoben in prijazen pozdrav vsem obiskovalcem mestne ob~ine Maribor. • Ale{ Filipi~, Siteco Sistemi, d.o.o., Maribor

SOLARNE ELEKTRARNE

37

Preseganje omejitev v solarni tehnologiji

P

odjetje PRO-SOLAR d.o.o. je zastopnik in preferen~ni partner nem{kega proizvajalca inovativnih tankoslojnih mikromorfnih modulov INVENTUX Solar Tehnologies AG iz Berlina. Son~ne elektrarne, ki jih na~rtuje in postavlja podjetje PRO-SOLAR d.o.o., so 100 % proizvedene v Evropi. Na{a vizija in poslanstvo sta strate{ko usmerjeni v ustvarjanje in vzdr`evanje energetsko samooskrbnega okolja ter realizacije evropske strategije „Energija 2020“.

Reference, kjer so son~ne elektrarne postavljene na strehah hi{ in poslovnih objektih: • SE Ainzer – 410 kWp, • SE RTM Trbovlje – 220 kWp, • SE Metalia Trbovlje – 48,7 kWp, • SE H&P In`eniring Litija – 49 kWp, • SE JE&GR Zagorje - 44,625 kWp, • SE RGD Trbovlje – 44 kWp, • SE Elgonova Logatec – 37 kWp, • SE Nasipi Trbovlje – 34 kWp, • SE Koro{ec Prevoje – 23 kWp.

¨Popoln izkoristek sonca, saj polovi~arstva ne maramo¨ Nudijo tankoslojne mikromorfne module INVENTUX, razsmernike KACO NEW ENERGY, ki ponujajo nadpovpre~no visoke izkoristke in optimalno zmogljivost s tankoslojnimi solarnimi moduli INVENTUX, kvalitetno podkonstrukcijo (SIKO SOLAR GmbH Avstrija ter revolucionarna podkonstrukcija za ravne strehe FIX FLAT), kvalitetne elektri~ne dodatke (solarni kabli

in konektorji proizvajalcev LAPP KABL in LUMBERG iz Nem~ije in MULTI CONTACT iz Švice, protinapetostne cone EATON iz Amerike, razli~no elektri~no opremo iz ETIja Slovenija ter izdelke lastne izdelave.

Pri gradnji son~nih elektarn so si zadali za cilj preseganje omejitev, s katerimi se sre~ujejo drugi ponudniki storitev na tem podro~ju. Svojemu cilju sledijo preko na~el, ki same po sebi sporo~ajo razpon, ki ga dosegajo.

Ob son~nem vremenu zna vsak… mi znamo tudi v senci Mikromorfni moduli delujejo `e pri difuzni svetlobi (70 % prisotnost v Sloveniji), pri kateri obi~ajni moduli nimajo mo~i.

Proti jugu zna vsak… mi znamo tudi proti severu Odli~no delovanje modulov med razli~nimi nakloni streh in orientacijami (pokrivanje severnih, vzhodnih in zahodno usmerjenih povr{in).

Pri nizkih temperaturah zna vsak… mi znamo tudi v vro~ini Zanemarljiv negativni temperaturni koeficient modulov: zanemarljivo segrevanje jedra modulov, ki je tipi~no za obi~ajne tehnologije, pri katerih se z dviganjem zunanje temperature in mo~nim son~nim obsevanjem dviga temperatura jedra modu-

MI ZNAMO S SONCEM PRO-SOLAR d.o.o.

Podvine 36 1410 Zagorje ob Savi Slovenija

info@pro-solar.si marketing@pro-solar.si 03 56 605 65 051 247 011

REVOLUCIONARNA PODKONSTRUKCIJA ZA RAVNE STREHE

fiXflat la in s tem drasti~no zmanj{a izkoristek pridobivanja elektri~ne energije.

Kjer drugi solarni moduli prenehajo… mi {ele za~nemo Mednarodna priznanja za kakovost, oblikovanje in skrbi za okolje (Red Dot Design Award, Clean Tech Driver, Step Award…). Kakovost po ISO standardih je certificirana s strani In{tituta TUV Rheinland. Vsak korak v proizvodnji je izveden po zasnovi »Best in Class«.

Postavitev son~ne elektrarne je dobra in stabilna nalo`ba za prihodnost. Dlje ko naprava proizvaja elektriko, tem vi{ji je donos. Tankoslojni solarni moduli INVENTUX so zasnovani za trajnost.

V kolikor ste lastnik stre{nih povr{in, primernih za postavitev son~ne elektrarne, NE `elite pa investirati, lahko oddate svojo streho tudi v najem. •

Za te in ostale informacije lahko kontaktirate podjetje Pro-Solar d.o.o. na tel.: 03 56 60 565 ali gsm: 051 247 011 oz. na e-mail: info@pro-solar.si

www.pro-solar.si

KJER DRUGI SOLARNI MODULI PRENEHAJO... 0, f(/( =$¬1(02

Promocijsko sporo~ilo

Smo temeljni ~len poslovne mre`e PROSOLAR, ki jo trenutno sestavlja 18 pravnih oseb, ki na svojih strokovnih podro~jih izstopajo po inovativnosti in kakovosti produktov in storitev. V njo smo vklju~eni dobavitelji modulov, podkonstrukcij in razsmernikov, izvajalci na podro~ju elektro projektiranja, statike, gradbenih dovoljenj, strojnega projektiranja ter monta`e son~nih elektrarn na klju~. Poslovno mre`o PROSOLAR zaokro`ujejo svetovalci s podro~ja prava in financ, ki skrbijo za financiranje in ekonomiko ter pravno ustreznost projektov.

www.pro-solar.si

Inovativni projekti

38

OGREVANJE

Toplotne ~rpalke Stiebel Eltron Ob poplavi ponudnikov toplotnih ~rpalk se mora kupec na koncu vedno odlo~iti sam.

Vse ~rpalke zrak/ voda imajo na papirju odli~ne izkoristke, so najbolj var~ne in delujejo skoraj nesli{no, vendar v glavnem ob idealnih pogojih. Ob visoki vlagi in dolgotrajnih nizkih temperaturah pa se poka`e prava zmogljivost teh naprav.

Kako lo~iti seme od plevela Na obmo~ju Ljubljane je zadnja zima pokazala zobe.

Megleni januar, ~etrtina dni vla`nost zraka med 90 in 100%, druga ~etrtina temperature pod 0°C, nato {e februar z ve~ dnevi pod -15°C. Po sporo~ilih uporabnikov pri nas in v Avstriji, so se v teh dnevih ~rpalke Stiebel Eltron res dobro izkazale, vsi kupci so brez izjeme lahko brezskrbno bivali v prijetno ogretih prostorih. Po vesteh s terena pa ugotavljajo tudi, da uporabniki podobnih naprav nekaterih drugih proizvajalcev, hladnih dni niso tako dobro pre`iveli. Zato je pred nakupom od prodajalca vedno dobro pridobiti naslov kak{nega kupca in ga vpra{ati, kako je zadovoljen.

LWZ 304/ 404 za novogradnje To toplotno ~rpalko zrak/ voda vgrajujejo predvsem v nizkoenergijske hi{e, velikosti do 250 m2, nizkotemperaturno ogrevane, s toplotnimi potreba-

LWZ 304/ 404 Edinstvena kompaktna naprava s funkcijami prezra~evanja, ogrevanja, hlajenja prostorov in pripravo tople sanitarne vode - EDINI TOVRSTNI IZDELEK NA TRGU, KI IMA PRIDOBLJEN CERTIFIKAT PASSIVHAUS!

LWZ 304 - 404 ima vgrajen toplovodni bojler in centralni prezra~evalni sistem

mi do 12,9 kW (pri zun. temp.

-15°C po DIN EN 12831). V zvo~no izoliranem ohi{ju se skriva {e 230 litrski bojler tople vode in prezra~evalni sistem za hi{o z vra~anjem toplote. Ta zajame do 90% toplote odpadnega zraka in jo vrne nazaj v stavbo, pri ~emer pozimi stavbo ogreva, poleti pa hladi. Priklju~imo lahko {e son~ne kolektorje in stro{ke za energijo dodatno zni`amo.

Naprava dosega pri zunanji temperaturi zraka 2°C letno grelno {tevilo COP 4,0 in celo COP 3,7 pri -7°C.

12,5 kW. Delovanje izbolj{a {e elektronski ekspanzijski ventil in posebna tehnika z vmesnim vbrizgavanjem pare hladilnega sredstva. To je potrebno ob nizkih zunanjih temperaturah, s ~imer se pove~ata u~inkovitost in mo~ ogrevanja. Spomladi in jeseni deluje le en kompresor, zato je delovanje u~inkovito tudi ob delni obremenitvi. Ta na~in

delovanja je posebnost, ki je trenutno ne ponuja noben drug proizvajalec.

Proizvajalec Stiebel Eltron izdeluje {e vrsto toplotnih ~rpalk razli~nih mo~i, tipov in na~inov zajemanje toplote, podjetje Veto pa ima na razpolago razli~ne sisteme prezra~evanja, solarnih sisteme ter kotle na biomaso, olje in plin, www.veto.si •

Visokotemperaturna WPL HT Primerna za posodabljanje ogrevalnih sistemov, vgradimo pa jo lahko znotraj ali zunaj stavbe. ^rpalka zrak/ voda je sposobna brez dodatnega gretja ogreti vodo v predtoku do +75°C, zato lahko z njo neposredno ogrejemo sanitarno vodo in stavbo. To omogo~ata dva inverterska kompresorja, ki delujeta v enem krogotoku in se zelo natan~no prilagajata trenutnim toplotnim potrebam, skupna toplotna mo~ ~rpalke pa zna{a WPL HT ogreje vodo do 75 °C in je primerna za naknadno vgradnjo

OGREVANJE

39

Lesni peleti tudi za ogrevanje delovnih prostorov

V

isoke cene kurilnega olja `e presegajo finan~ne zmo`nosti mnogih gospodinjstev po Sloveniji, do podobnih zaklju~kov pa prihajajo tudi nekateri obrtniki in podjetniki.

Uporabniki i{~ejo alternativne vire ogrevanja in najve~krat je to biomasa, ki nekajkrat cenej{a od kurilnega olja. Vendar so drva preve~ okorna, investicije v sistem za sekance pa zelo visoke. Lesni peleti so zanimivi, ker ohranjajo precej{njo raven avtomatike, obenem pa v ve~ini primerov pravzaprav niti ni potrebe po zamenjavi obstoje~ega kotla.

Potrebno je le dodatno namestiti sistem za kurjenje pelet, katerega glavni del predstavlja gorilnik na pelete.

Gorilnik na pelete Fenix Med gorilniki izstopa gorilnik Fenix, katerega konkuren~na prednost pred ostalimi je ravno v enostavnosti vgradnje na obstoje~e kotle (tudi specialne kotle na kurilno olje). To omogo~a inovativno zasnovana gorilna komora, ki je zra~no hlajena, tako da se ob namestitvi ne posega v vratca kotla, saj se gorilnik enostavno prisloni/ pritrdi na vratca (odprtina v vratcih mora biti 110 mm). Za hlajenje gorilne komore se sicer uporabi zrak, ki se ga v gorilno komoro vpihava zaradi samega gorenja. S tem, ko ta je isti zrak speljan po zunanjem obodu gorilne komore, se segreje (in obenem tako hladi komoro), kar {e izbolj{a kvaliteta gorenja lesnih plinov v sami gorilni komori, obenem pa ne prihaja do toplotnih izgub.

Gorilnik odlikuje tudi napreden in v`igni sistem, ki zagotavlja izredno hiter v`ig pelet (v eni sami minuti) ob priklopni mo~i vsega 80 W, kar zagotavlja minimalno porabo elektri~ne energije.

Gorilnik Fenix ima vgrajen elektronski krmilni sistem, ki omogo~a enostavno in u~inkovito uravnavanje delovanja gorilnika (vklapljanje in izklapljanje gorilnika po potrebi ter prehod med razli~nimi re`imi delovanja) in natan~no nastavitev delovanja, saj ima uporabnik mo`nost spreminjanja okoli 15 razli~nih parametrov, da gorilnik prilagodi delovanju lastnim potrebam.

Trenutno je na voljo gorilnik z nazivno mo~jo 25 kW, konec poletja pa prihaja na trg tudi 50 kW izvedba, ki bi morala zado{~ati za ogrevanje marsikatere delavnice ali poslovnih prostorov manj{ih podjetij.

Zahteve za monta`o Gorilnik na pelete Fenix je dejansko najprimerneje montirati na obstoje~e kotle, namenjene trdim gorivom ali kombinirane pe~i drva/olje, saj so ti kotli `e prirejeni za ~i{~enje pepela.

Gorilnik je sicer mo~ monti-

rati tudi na specialne kotle na kurilno olje, pri ~emer pa mora uporabnik razmisliti predvsem o mo`nosti in pogostosti ~i{~enja pepela, ki bo nastajal s kurjenjem pelet. Za prvo oceno lahko predpostavimo, da iz tone pelet (kar ustreza 500 l kurilnega olja po kurilni vrednosti) nastane do 20 l pepela. Potrebno je paziti, da ima kotel dovolj veliko kuri{~e, predvsem pa, da ima mo`nost enostavnega odpiranja kuri{~a, da se uporabnik izogne potrebi po demonta`i gorilnika.

Gorilnik se dobavi skupaj s transporterjem za pelete (pol`em), ki skrbi za doziranje pelet v gorilnik, odvisno od potreb (krmiljen je preko elektronskega krmilnega sistema na gorilniku). Uporabnik tako potrebuje le {e primerno (dovolj veliko) posodo, ki bi slu`ila kot zalogovnik za pelete, pri ~emer pa je potrebno zagotoviti dovolj prostora v kurilnici tudi za monta`o gorilnika.

Ostane samo {e nabava ustrezne

Gorilnik na pelete Fenix priklopljen na kotel na kurilno olje

Primer kombinacije kotla na trda goriva, gorilnika na pelete s transporterjem in zalogovnika

koli~ine in kvalitete pelet pri enem od {tevilnih ponudnikov v Sloveniji in stro{ek ogrevanja na letni ravni bo ni`ji prakti~no za polovico. • Damjan Nemec, Inovateh d.o.o.

Enostaven priklop gorilnika Fenix na obstoje~e kotle (kombinirane ali na kurilno olje) brez posebnih posegov.

Napreden v`igni sistem, ki zagotavlja najhitrej{i v`ig ob minimalni porabi energije.

Invativno zasnovana gorilna komora, ki zagotavlja dalj{o `ivljensko dobo tako gorilnika kot samega kotla.

RAZVOJ OKOLJU PRIJAZNIH TEHNOLOGIJ IN PROIZVODOV Inovateh d.o.o., Martinjak 81, 1380 Cerknica Tel.: 051 683 699, del. ~as: vsak delavnik od 13:00 do 16:00

Ve~ informacij na:

www.inovateh.si info@inovateh.si

40

OGREVANJE

Kamini za zahtevnej{e kom lopute del toplote preusmerimo skozi vodni izmenjevalec, ki jo odda zalogovniku toplote in s tem podpre ogrevalni sistem stanovanja ali hi{e ter ogreje sanitarno vodo. Kamin HKD 4 ima mo~ do 9 kW in v enem nalaganju sprejme do 10 kg in do 50 cm dolgih polen. Razdelitev toplote med ogrevalnim in vodnim delom kamina lahko spreminjamo v razmerju 30% proti 70%, v korist vodnega ali kaminskega dela.

KAMIN SPARTHERM

Kamin Brunner s preklopno loputo prilagaja tok toplote v prostor ali v vodni del

KAMIN BRUNNER Ta kamin je opremljen z grelnikom vode in loputo s katero izbiramo, kam bomo usmerili toploto gore~ih polen. Kamin lahko deluje kot obi~ajna pe~, s katero ogrevamo prostor in toploto hkrati akumuliramo v obzid pe~i. Lahko pa s premi-

Kaminski vlo`ek Mini Z1 izdelujejo v dveh izvedbah z mo~jo 7 in 10 kW. Nad kuri{~em se nahaja vodni cevni izmenjevalec skozi katerega se gibljejo dimni plini. Vrata z ognjeodpornim steklom se lahko odpirajo bo~no ali pa drsno, v smeri navzgor. Zna~ilnost tega kamina je primernost za pasivne hi{e, saj je steklo vrat namenoma manj{e.

Posledica je zmanj{ano `ar~enje v prostor in pove~ana oddaja toplote v vodni sistem. Zato so vgradili dvojno izolacijsko

Kamin Spartherm je namenjen vgradnji v pasivne hi{e

steklo, ki je prevle~eno {e infrarde~im odbojnim {~itom, ki ve~ino toplote odbije nazaj v kuri{~e. Izkoristek naprave zna{a 85%, prigraditi pa je potrebno {e od 300 do 500 litrski zalogovnik toplote. Ogrodje kamina je dobro toplotno izolirano, zato 80% toplote prehaja v vodni sistem. • Ve~ na: www.pecarstvo-hrovat.si

Na kaj je potrebno biti pozoren ob nakupu pelet Kakovost pelet Za pelete ni predpisov, ki bi dolo~ali njihovo minimalno kakovost, zato so v prodaji peleti razli~ne kvalitete. Razlikujejo se po kurilni vrednosti in vla`nosti, ki vplivata na to, koliko energije bomo dobili iz kilograma peletov. Pomembna je tudi vsebnost pepela, ki vpliva na pogostost ~i{~enja pepela iz na{e kurilne naprave. Za kakovostnej{e pelete je smiselno pla~ati nekoliko ve~, ker iz njih dobimo ve~ toplote in imamo manj opravka s pepelom.

Peleti nepreverjenega izvora so praviloma tudi manj obstojni in se drobijo, zaradi ~esar avtomatsko doziranje v kurilni napravi ni optimalno - naprava kadi, pojavijo se saje in pove~a se poraba peletov.

Kak{na je ÂťpravaÂŤ barva pelet?

Barva peletov je odvisna od surovinske sestave in proizvodnega postopka. Nanjo vpliva

tudi prisotnost lubja (temnej{ih delci). Zaradi povpra{evanja po ÂťbelihÂŤ peletih, se na trgu pojavljajo tudi peleti, pri katerih je svetla barva dose`ena z aditivi in kemi~nimi sredstvi, ki pa razen barve nimajo `elenih lastnosti.

Iz ~esa so peleti?

Peleti preverjenega porekla se proizvajajo iz `agovine, ki je ostanek raznih vrst obdelave lesa in iz debel, ki niso primerna za pohi{tveno industrijo. Tak{ni peleti so narejeni izklju~no iz lesa in brez dodatkov. Peleti nepreverjenega porekla pa so lahko narejeni iz ostankov pohi{tvene industrije, ki vsebujejo razna topila, barvila in lepila in pri izgorevanju proizvajajo {kodljive pline in uma`ejo ali celo po{kodujejo va{o pe~. •

ni peleti akovost REKA M S 100% maju. u ec es m v na pelet velja Cena Ĺže vsebuje DDV. ce KA JS CI AK k Visoko

Strokovnjaki v podjetju GIPO, vam bodo vse uÄ?inke ogrevanja predstavili v naprej in ponudili najboljĹĄo celostno reĹĄitev ki bo dosegala najviĹĄje rezultate in s tem tudi najveÄ?je prihranke.

TehnoloĹĄko napreden kotel popolnoma prilagojen sodobnemu naÄ?inu Ĺživljenja.

Ve~ na www.gipo.si

T: +386 5 66 26 751 F: +386 5 66 26 757

JOGP!HJQP TJ t XXX HJQP TJ

PristaniĹĄka ulica 45 6000 Koper SLOVENIJA

Vro~e pocinkanje in okolje Pocinkanje, za{~ita `eleza in jekla s cinkom, je verjetno najbolj okolju prijazen in dostopen postopek protikorozijske za{~ite. Dobra protikorozijska za{~ita je u~inkovito sredstvo za zmanj{anje potreb po energiji, ki jih imajo zgradbe in konstrukcije.Vsakih 90 sekund se po vsem svetu ena tona jekla spremeni v rjo, na vsaki dve izdelani toni jekla ena zamenja rjo.

Z uporabo vro~ega pocinkanja za za{~ito pred rjo na vsako tono za{~itenga jekla prihranimo toliko energije, da zadovoljimo nekaj tedenjske potrebe povpre~ne dru`ine po energiji.

Pocinkanje je dolgoro~no u~inkovito, kjer gre za prihranek energije in naravnih virov ob minimalnem vplivu na okolje. Vro~e pocinkanje desetletja {~iti jeklene konstrukcije in vzdr`evanje zmanj{a na minimum.

V postopku vro~ega pocinkanja elemente iz `eleza ali jekla potopimo v kotel s cinkovo tali-

no. Cink, ki ne oblikuje prevleke na kovini, ostane v talini za nadaljno uporabo. Odpadki in cink, ki nastanejo pri postopku se predelajo za nadaljno uporabo.

Tudi izbolj{ave u~inkovitosti na~ina ogrevanja so bistveno izbolj{ale energijsko u~inkovitost segrevanja cinkovih pe~i.

Toplotna energija, ki se sprosti pri procesu, ni izgubljena, ampak se porabi za segrevanje predobdelovalnih kadi, su{enja elementov pred potopom v talino ter talnega gretja proizvodne hale.

Emisije iz postopka vro~ega pocinkanja Emisije iz postopka vro~ega pocinkanja so zelo nizke.

Odpadne teko~ine, ki vsebujejo predvsem izrabljene kisline, uporabljene za jeklo odstranijo poobla{~enea podjetja za ravnanje z odpadki, kot je to predpisano in s tem za{~itijo povr{inske vode ter podtalnico.

Komerciala

Delovni čas

tel: 03 42 63 228, 03 42 63 241 faks: 03 42 63 232 gsm: 041 563 110

pon - pet: 7:00 - 15:00

NUDIMO LASTEN PREVOZ

Logistika: tel: 03 42 63 255, gsm: 031 679 078

Kabina cinkove pe~i-kotla

Suhi filter belih dimov iz cinkove pe~i

Pralnik kislinskih hlapov

Emisije v ozra~je so minimalne in so strogo dolo~ene s predpisom o varstvu okolja. Pri pe~eh za vro~e pocinkanje se z uporabo tunelov s filtri prepre~uje izpust dimov v ozra~je. Prav tako se komore oz. tuneli s filtri uporabljajo pri kemijski predobdelavi elementov, kjer se odsesuje in spirajo kisli hlapi.

Rezultati raziskav programa za najbolj{e prakse so pokazali, da pocinkovalnice porabijo maj kot

Predobdelovalna komora

25 litrov vode na tono izdelka v primerjavi z 2000 litri v splo{ni kovinski industriji. •

š č i t i m o k ov i n o i n n a r a v o

01 ISO 9 0 0 01 ISO 14 18 0 01 OHSAauS buretas veri

pocinkovalnica, d.o.o.

Bežigrajska cesta 3000 Celje | tel: 03 42 63 233 | e-mail: pocinkovalnica@maksim.si | www.pocinkovalnica.si

mariborskega amaterskega filmarja Franca Kopi~a, ki je do sedaj na festivalih v svetu dobil skoraj 600 nagrad.

Poskus v laboratoriju

Po`ari in polistirenska izolacija V`ig izolacije omogo~a hitro {irjenje in preskakovanje plamenov v druga stanovanja

T

oplotno izolacijski sestavi, ki vsebujejo plo{~e iz polistirola morajo v Nem~iji ustrezati stopnji po`arne odpornosti B1 – te`ko vnetljivo. S tem postanejo ti sestavi primerni za vgradnjo na ve~stanovanjske stavbe. V resnici pa lahko zaradi po`ara v toplotno izolirani stavbi tak{na izolacija postane pospe{evalnik {irjenja ognja.

Nekaj dosedanjih po`arov Najbolj znan je po`ar na DĂźsseldorfskem letali{~u leta 1996. Odgovorni ljudje letali{~a, arhitekt in in{pekcijske slu`be so dovolili vgradnjo vnetljive toplotne izolacije v streho in pod stenske opa`ne plo{~e, ~eprav predpisi tega ne dovoljujejo.

Vgradili so jo kljub temu, da sta nadzornik gradnje in vodja letali{ke po`arne slu`be s poskusi ugotovila, da plo{~e iz polistirola, kljub za{~itnemu premazu, prehitro zagorijo. Seveda so bile tudi takrat na razpolago razne vrste negorljive toplotne izolacije, vendar bi bila vgradnja ob~utno dra`ja. Po`ar je do sedaj najve~ja po`arna katastrofa, ki se je kadarkoli zgodila na nem{kih letali{~ih. V po`aru je umrlo 17 ljudi, 88 je bilo po{kodovanih. Za~etni po`ar je izbruhnil v vstopni hali letali{~a, vzrok pa so bila varilska vzdr`evalna dela.

Delavci niso opazili, da so vro~e kaplje kovine padle skozi re`o v tleh nadstropja nad halo. Po`ar se je najprej nevidno raz{iril, nato je nenadoma padel celoten gore~ strop v sprejemno halo, kjer se je takrat nahajalo 2500 ljudi.

Tretji primer se je pred nekaj leti primeril v Mariboru. Ogenj je z lope ob hi{i, ki se je vnela iz neznanega vzroka, presko~il na izolirano fasado. Kljub temu da so gasilci hladili steno, je pod plastjo ometa v nekaj minutah zagorelo do nadstropja in okna v mansardi. Ko je zaradi vro~ine po~ila okenska {ipa je plamen dobesedno vsesalo v podstreho, zgorelo je vse ostre{je in mansardno stanovanje z vso arhivo znanega

V nem{kem po`arnem laboratoriju MPA so po vseh pravilih stroke na navpi~no steno vgradili polistirensko izolacijo debeline 16 cm ter izvedli obi~ajni tanek armirani omet z zaklju~nim fasadnim slojem. Ta sestav bi moral po predpisih 20 minut brez {kode zdr`ati pogoje obi~ajnega stanovanjskega po`ara, pri katerem po~i okensko steklo, plameni pa prodrejo v zunanjost stavbe.

Po v`igu in simulaciji po`ara je `e po 3 minutah kapljala na tla gore~a plastika, po 8 minutah morali posredovati gasilci, saj se je umetni po`ar za~el izmikati kontroli. Pri tem so lahko ukrepali samo s pomo~jo za{~itnih kisikovih mask, saj je gorenje povzro~alo gost, ~rn in strupen dim. Pri tem za{~itna plast s stekleno armaturno mre`ico ostane nedotaknjena, kar ote`uje ga{enje, saj curek vode ne dose`e plamenov. Stopljena plastika gori in te~e navzdol, prostor med steno stavbe in armiranim ometom pa deluje kot dimnik in gorenje {e pospe{uje.

Kaj pravijo na{i po`arni predpisi ^leni pravilnika o po`arni varnosti v stavbah omenjajo skrb za zagotovitev po`arne varnosti in omejitev ogro`anja ljudi, `ivali, premo`enja in sosednjih objektov. Zagotovljen mora biti {e dostop za ukrepanje gasilskih ekip in njihovo varnost.

Omenjena je {e potreba, da se da se v najve~ji mo`ni meri omeji hitro {irjenje

Trije preizku{eni na~ini vgradnje po`arne preklade prepre~ijo v`ig toplotne izolacije

Drugi primer je namerni v`ig kontejnerja z odpadki lani v Delmenhorstu.

Kontejner je stal na odprtem prostoru med petimi enostanovanjskimi hi{ami.

Temperatura in iskre so povzro~ile v`ig fasad na vseh petih stavbah, ki so bile v bli`ini.

Visoke temperature in hitro {irjenje po`ara ogro`a sosednja stanovanja

SODOBNA GRADNJA

^e bi bila stavba brez toplotne izolacije bi bile posledice po`ara veliko manj{e

po`ara po navpi~nih oziroma vodoravnih povezavah. Za omejitev hitrega {irjenja po`ara po stavbi morajo biti uporabljeni taki gradbeni materiali oziroma gradbeni proizvodi, ki se te`ko v`gejo, v primeru v`iga oddajajo nizke koli~ine toplote in dima ter omejujejo hitro {irjenje po`ara po povr{ini. Napotki so splo{ni, podrobnej{i predlogi za prepre~evanje {irjenja po povr{inah pa niso podani. Na splo{no razli~ni slovenski novinarji menijo, da je po`arna varnost pri nas sicer zadovoljiva, da pa temelji na starih predpisih, ter da so odgovorni na tem podro~ju zaspali.

WDWS zapoveduje po`arne preklade Nem{ki predpisi, ki se nana{ajo na na~in izvedbe zunanje toplotne izolacije (WärmeDämmVerbundSystem) delijo stavbe glede na vi{ino in vrsto vgrajenega materiala. Do vi{ine 7m – normalna vnetljivost B2, do 22m – te`ko vnetljiv B1, do 100 m – nevnetljiv material, po`arna odpornost A. Pri tem predvidevajo debelino obloge do 30 mm, ~e pa je ta ve~ja od 100 mm pa je potrebno uporabiti posebne ukrepe. Pri tem mislijo na vgradnjo po`arnih preklad iz nevnetljivih materialov nad vsa okna in vrata, pri ~emer morajo biti najmanj 200 mm visoke in enako debele kot izolacija ter

Izoliranje s polistirenskimi plo{~ami poteka hitro in brez hrupa

segati {e 30 cm levo in desno od odprtine.

Druga mo`nost je vgradnja tako imenovane »rotirajo~e po`arne prepreke«, ki mora biti vgrajena najmanj nad vsakim drugim nadstropjem. Ta prepreka je pas negorljive toplotne izolacije, ki poteka vodoravno po vsem obodu stavbe. Predpis ima {e nekaj izjem, ki se nana{ajo na posamezne tipe izvedbe, tudi glede na zahteve v posameznih dr`avah.

Pri nas jih {e nismo videli Po`arne preklade so predvidene za vgradnjo v ve~nadstropne stavbe. Cena energije in var~evalni ukrepi so vzrok, da je vedno ve~ stavb toplotno izoliranih z najcenej{im in za polaganje zelo prijaznim sistemom iz polistirenskih plo{~. Najmanj{a debelina izolacije, za katero {e lahko dobimo nepovratna sredstva okoljskega sklada zna{a 160 mm, zato bi morala biti vgradnja po`arnih preklad nujna. Število po`arov v stavbah pri nas je okrog 1700 na leto. ^e bo samo 30% teh po`arov v toplotno izoliranih ve~nadstropnicah, to lahko pomeni kar 510 v`igov polistirenske toplotne obloge stavb. Visoka hitrost {irjenja in preskakovanja ognja v druga stanovanja splo{no po`arno nevarnost {e pove~ujeta.

Proizvajalci polistirenskih plo{~ v maso sicer dodajajo snovi za du{enje gorenja,

Po`arna preklada iz negorljivega materiala na vsakem koncu sega 30 cm preko {irine okna

43

zato namenski v`ig fasade z v`igalnikom ni mo`en, visoke temperature ob po`aru pa so nevarnej{e.

Purenotherm – ena od mo`nosti Po`arne preklade morajo biti iz materialov, ki imajo zelo podobne toplotne lastnosti kot polistiren. ^e ta pogoj ni izpolnjen bomo na fasadah kmalu opazili barvne spremembe, ki so posledica kondenziranja vlage zaradi razlik temperature povr{ine, razli~nih lastnosti ob prehodu vodne pare ali na~inov pritrjevanja ter sidranja. Material Purenotherm je vrsta poliuretana, ki ima zahtevane lastnosti, pritrjujemo ga z lepljenjem, povr{ina pa je primerna za oprijem vseh uporabljanih tankoslojnih malt in barv.

Uporaben je za stavbe do vi{ine 22 m in debelino izolacije do 30 cm, ob stiku z ognjem pa se ne vname, se ne topi in kaplja, ne tli ter se termoplasti~no ne preoblikuje.

Kro`no izrezani polkro`ni kosi so uporabni tudi za izolacijo cevovodov z delovno temperaturo do 200°C. Piscem po`arnovarnostnih predpisov pri nas pa ni potrebno ni~esar izumljati saj lahko samo prepi{ejo ter prevedejo nem{ke smernice in pravilnike. •

Po`arne preklade so lahko name{~ene nad okni ali po obodu celotne stavbe

Simon Tihec

44

SODOBNA GRADNJA

CLT – bodo~nost gradbeni{tva

V

tujini za razmeroma nov izdelek iz lesa uporabljajo ve~ oznak. Angle{ki izraz CLT je okraj{ava za Cross Laminated Timber, v nem{~ini je to KLH – Kreuz Lagen Holz in tudi BSP - Brettsperholz.

Druge oznake uporabljajo razli~ni proizvajalci, izdelek pa je pri vseh enak, slovenska oznaka pa je kri`no lepljen stenski element. Plo{~e so povsem nov izdelek, ki ga v zgodovini ~love{kega gradbeni{tva {e nismo videli, saj {ele sodobna lepila in tehnologija lahko zagotovijo trdnost in trajnost.

Nekaj prednosti Gradnja z lesom poteka u~inkovito, hitro in ~isto. ^e novi sistem primerjamo z betonsko gradnjo, je izdelek predvsem veliko la`ji in ekolo{ko povsem neopore~en. V mestih lahko z neprimerljivo hitrostjo in brez hrupa postavljamo nove stavbe ali obstoje~im dodajamo nova, lahka nadstropja. Seveda so tukaj tudi CO2 razlogi, saj v kubi~ni meter CLT sten dolgoro~no zajamemo 750 kg CO2. Dober primer uporabnosti je {e potres v italijanski Aquili, kjer so v zelo kratkem ~asu postavili veliko vrtcev in ve~stanovanjskih zgradb, pri tem pa lesena gradnja ni samo cenej{a temve~ tudi mnogo hitrej{a, stanovalcem pa takoj po postaviti omogo~a vselitev in bivanje v neopore~nem okolju.

Enostavna izdelava in izvedba Za plo{~e lahko uporabijo vse vrste lesa pa tudi les, ki je izrezan iz zunanje plasti debel in ima manj{o uporabnost v lesarstvu, pa {e cenej{i je. Lesene lamele nato obdelajo ter kri`no polo`ene zlepijo v ve~ plasteh. Z na~rtovanim potekom lesa in {tevilom plasti lahko dolo~ajo trdnostne lastnosti, togost in upogljivost. Ta pride prav, kadar prekrivajo velike lo~ne strehe {portnih ali trgovskih objektov, pri ~emer se plo{~e samodejno prilagodijo

Izreze za odprtine in instalacije vode ter elektrike izdela proizvajalec v tovarni

loku. ^e bodo ploskve po monta`i ostale vidne, zanje izberejo vrsto in kvaliteto lesa ter s tem dekorirajo bodo~e interierje.

Proizvodnja lahko poteka delno ro~no ali na popolnoma avtomatiziranih linijah.

Na masivne lepljene plo{~e ni potrebno pritrjevati nobenih parnih zapor, kot to delamo v obi~ajni monta`ni gradnji.

Izvedba stikov in medsebojnih vezav je enostavna, tesnost zagotovljena, trdnost in stabilnost pa sta glavna aduta take gradnje. Velike plo{~e arhitektom dajejo proste roke, zaradi ~esar je brez dodatnih podpor mo`no izvesti oblikovno nenavadne, vendar uporabne zgradbe.

Londonski osemnadstropni Murray Tower je izdelan iz ~istega lesa, razen oblog in izolacije

Brez problemov v vi{ino Za tri ali ve~nadstropnice so plo{~e obi~ajno petplastne in debele najmanj 75 mm. ^e so debele 160 mm, lahko z njimi brez povesov premostimo 5 m razpone, za ve~je pa izdelujejo posebne kombinirane izvedbe. Togosti pa takim stavbam ne zagotavljajo kotni in kri`ni spojni elementi ampak kotna postavitev notranjih sten, ki zgradbo spremenijo v izredno trden {katlasti nosilec. Pri tem projektanti izra~unajo {tevilo potrebnih oja~itvenih sten, zato lahko prostorom skoraj poljubno dolo~amo velikost in obliko. Izrezi za vrata in okna delno zmanj{ujejo stati~ne lastnosti posameznega elementa, ki jih nato izbolj{ajo z drugimi ukrepi, vse pa je izvedeno samo z lesom. Natan~nost izdelave je tako visoka, da monterji elemente samo sestavljajo in spajajo, brez da bi bilo potrebno izvesti tudi najmanj{e prilagajanje.

Del notranjega bodo~ega stopni{~a v londonskem Murray Towerju

Je samo ena od mo`nosti, primerna tudi za vgradnjo talnega ogrevanja. S tem se mo~no pove~a tudi toplotna vztrajnost stavbe, kljub temu, da `e leseni elementi odli~no skladi{~ijo in oddajajo toploto.

Stropne plo{~e z vgrajenimi elementi za vprijem betona, ki ga vgradimo ko stavba `e stoji, so opremljene {e s folijo za za{~ito pred vlago. Ko je strop dokon~an, natezne sile prevzame les, tla~ne beton, stri`ne pa vezni elementi. Strop je vitek, lahek, ognjeodporen ter odli~no tesni in du{i zvoke. Strop v prostorih je lesen, izvedba je cenej{a kot vse obi~ajne `elezobetonske variante, razpon stropov brez podpor pa lahko zna{a do 15 m.

Klima v bivalnih prostorih Varianta – lesnobetonski strop

Pre{e za 3 x 12 m velike CLT elemente proizvaja podjetje iz Ho~ pri Mariboru

Les je naraven in `iv material, ki vpliva in po`ivlja vse ~ute. Lepo di{i, je topel na otip, sli{en kadar se {iri ali kr~i, je higieni~en, elasti~en, antistati~en in vpija {kodljive snovi. Poleg tega je mehansko odporen in omogo~a dobro sobno akustiko. V leseni zgradbi je ob~utena sobna temperatura do dve stopinji vi{ja kot v stavbah iz drugih materialov, pri tem pa ne govorimo o osebnih ob~utkih ampak o izmerjenih vrednostih. Zaradi izolativnih lastnosti so tudi stro{ki za ogrevanje ali

45

Stavba je vseljiva v trenutku ko postavijo stene ter jih oblo`ijo s toplotno izolacijo

hlajenje nizki. Poleg tega lesene stene regulirajo vlago v prostoru in z oddajanjem ter sprejemanjem izravnavajo klimatske razmere. Komur pogled na lesene stene ni pri srcu jih lahko v celoti ali delno prekrije z mav~nimi plo{~ami ali drugimi sonaravnimi materiali.

Izjemna ognjeodpornost ^eprav je les odli~en energent in je strah pred po`ari v lesenih stavbah vtkan globoko v podzavest vseh, so tak{ne stavbe ognjevarne ~e upo{tevamo predpise. Velika prednost lesa je v tem, da je njegovo obna{anje med po`arom predvidljivo. Zunanja plast zogleni in s tem za{~iti notranjost pred poru{itvijo.

S preizkusi so izmerili, kaj se dogaja z vsakim posameznim lesenim elementom zgradbe med po`arom in kdaj bodo izgubili svojo nosilnost. Tudi gasilci la`je obvladujejo po`are v lesenih zgradbah, saj les gori po~asi in enakomerno, ne kaplja, morebitno popu{~anje konstrukcije pa signalizira z zna~ilnimi zvoki. Vsi drugi materiali se ru{ijo nenadno in brez opozorila. S preizkusi so ugotovili, da so stiki med jeklom in leseno konstrukcijo lahko problemati~ni, saj jeklo v primerjavi z lesom prej popusti. Tudi namerno povzro~eni po`ari v preizkusnih zgradbah iz CLT plo{~ so pokazali, da so zgradbe stati~no neopore~ne, stanovalcem pa so najnevarnej{i strupeni plini, ki jih oddaja gore~a oprema in pohi{tvo.

Londonska lesena devetnadstropnica Sestavili so jo {tirje tesarji v devetih tednih. Stoji v prometnem delu Londona, zaradi gradnje pa ni bila nobena cesta zaprta niti za en dan. V njej je 19 stanovanj, ki so jih prodali v nekaj urah in 10 socialnih stanovanj. Temelji in spodnji obod so betonski, ostalo pa vse iz lesa.

Izmerjeno {irjenje celotne zgradbe v ~asu visoke vla`nosti zna{a 2 mm po celotni vi{ini, zato so kovinsko konstrukcijo dvigala privili neposredno v les, ki se razteza manj kot `elezo. Zunanjih 5000 okrasnih plo{~, ki izolacijo {~itijo pred de`jem je izdelano iz me{anice lesenih drobcev in cementa. Manj obremenjene stene so iz troplastne, stropovi pa iz petplastne CLT plo{~e. Gradnjo so opazovali tudi ameri{ki arhitekti, ki prvo korist vidijo v hitri sestavi za~asnih bivali{~ po naravnih ujmah. Motiv graditelja stavbe je bil okoljski, saj je ujel 300 ton ogljika, energetska poraba stavbe pa je 10% ni`ja od izra~unane. Je 15% cenej{a od betonske, temelji so zaradi nizke te`e za 70% manj{i,

Stena in strop sta izdelana iz CLT plo{~, ogrevanje se nahaja v betonskem estrihu

zgrajena pa je 5 mesecev prej kot betonska.

Vsa dodatna vrtanja za prehod raznih vodov so hitra in enostavna, v primerjavi z razbijanjem in vrtanjem betona.

Razmeroma nov in neznan proizvod Kri`no lepljeni elementi so v glavnem namenjeni gradnji ve~jih stavb in niso gro`nja proizvajalcem enonadstropnih monta`nih hi{. Ker je tehnologija razmeroma nova, je potrebno dokon~no standardizirati to podro~je ter arhitektom in projektantom dati orodja, da bodo lesene stavbe sestavljali enako enostavno, ko to delajo z obi~ajnimi gradbenimi materiali. Trenutno je potrebno graditelje {e prepri~evati in razlagati prednosti, s pove~anjem proizvodnje pa bo cena teh elementov {e dostopnej{a.

Poleg ve~stanovanjskih blokov in upravnih zgradb proizvajalci ~akajo, da se bo odprl trg dvodru`inskih nadstropnih stavb, ki jih s tem na~inom gradnje lahko tako hitro postavimo in vselimo, kot z nobenim drugim znanim sistemom. Take stavbe so sonaravne, ve`ejo vi{ke CO2, po razgradnji pa jih z mletjem ali zgorevanjem brez sledov vrnemo v naravni krog.

Les je oglji~no nevtralen, trajnosten, energetsko var~en, ognjeodporen, gospodaren, vremensko odporen in blagodejen, ter je zagotovo material bodo~nosti. • Simon Tihec

Kombinacija lesa in betona pove~a trdnost in omogo~a razpone do 15 m

1$-9(ÂŹ-$ 621ÂŹ1$ (/(.75$51$ 9 =$6$9-8

$,1=(5 N:S

0, =1$02 6 621&(0 www.pro-solar.si

PRO-SOLAR d.o.o.

Podvine 36 1410 Zagorje ob Savi Slovenija

info@pro-solar.si marketing@pro-solar.si 03 56 605 65 051 247 011

Nemudoma pričnite z zniževanjem vaše položnice za energijo!

OD

1EUR NAPREJ

ENERGETSKO VARČEN REGULATOR, KI ZMANJŠA PORABO ENERGIJE ZA 15%.

Regulator vam je na voljo za 1 EUR.

Z varčevanem pričnete nemudoma.

Za obdobje dveh let plačujete 6,99 EUR na mesec.

Regulator se odplača sam.

Denar za financiranje črpa sproti iz prihranka, ki ga ustvarja.

Po dobi odplačevanja postane energetski prihranek regulatorja, vaš dobiček.

T: 02 450 31 24 I: www.andivi.com