Metan, nevarnost v

Ozadju

Metan je za ogljikovim dioksidom (CO2) drugi najpogostejši antropogeni toplogredni plin. Po 12 letih v ozračju sicer razpade, vendar je njegov potencial globalnega segrevanja kar

28 do 34 večji kot CO2. Količina metana v ozračju je danes odgovorna za 30% segrevanja, do leta 2050 pa ocenjujejo, da bo ta odstotek narasel na 70%.

Razpadanje metana ne bo rešilo problema, saj ga prehitro dodajamo v sistem. Metan je odličen akumulator toplote, zato je glavni pospeševalec nepredvidljivih in katastrofalnih vremenskih pojavov. Največ metana sproščamo med proizvodnjo in transportom premoga, zemeljskega plina in nafte ter vzgojo govedi. Emisije so tudi posledica razpada organske snovi na odlagališčih trdnih komunalnih odpadkov, nekaterih sistemih za shranjevanje živinskega gnoja in sistemih za čiščenje komunalnih odpadnih voda ter še na drugih področjih človeškega delovanja.

Najčistejši energent

Metan je plin brez barve in vonja, v pravem razmerju z zrakom je eksploziven ali odlično gori ter je glavni sestavni del zemeljskega plina. Je najčistejše kurivo, dobljeno iz naravnih virov. Ko ga uporabljamo za ogre- vanje, proizvodnjo elektrike ali pogon strojev odda najmanj škodljivih ali toplogrednih spojin in zraka skoraj ne onesnaži. Vstop v atmosfero brez sežiganja pa je škodljiv, zato bi se morali truditi, da do tega ne pride. Plin je potrebno zajemati, kjer nastane in ga spremeniti v energijo.

Metanski paradoks

Ogljikov dioksid ostane v ozračju več sto do tisoč let. To pomeni, da tudi če bi emisije takoj in dramatično zmanjšali, bi se to poznalo šele čez sto ali več let. Če pa iz sistema potegnemo metan, se bo sprememba na bolje pokazala zelo hitro, v nekaj letih. Zato je zmanjšanje virov metana tako pomembno, saj bi s tem planetarno pregrevanje lahko zadržali blizu 1,5 °C. Emisije metana, ki jih povzroči človek, bi lahko v desetletju zmanjšali za kar 45 %. S tem bi preprečili skoraj 0,3 °C rast globalnega segrevanja do leta 2045. Problem so količine plina, ki jih ne moremo zajeti in sežgati, saj če plin zgori ni več nevaren.

Bolje manj kot preveč

V ozračju reagira s sončno svetlobo posledica je tvorba ozona tik nad površino zemlje. Povzroča smog, zavira rast poljščin in slabo vpliva na vse vrste ekosistemov. Delavci v kanalizaciji ali drugih z metanom obremenjenih prostorih nosijo opozorilne detektorje, saj zastrupitev z metanom povzroča nezavest, slabost, vrtoglavico, izgubo spomina in tudi smrt, če se ne umaknemo iz takih prostorov. Narava je metan shranila delno v ozračju, nekaj pod zemljo, veliko pa tudi v nepregledna šotišča, ki jih danes še prekriva permafrost. Če bomo z nespametnim početjem nadaljevali, lahko povzročimo nepovratno pregrevalno zanko, iz katere ne ponuja rešitve nobena znana tehnologija.

Zmanjšanje emisij

V primerjavi z ogljikovim dioksidom lahko zmanjšanje izpustov metana dosežemo relativno enostavno in poceni. Koristi bodo takojšnje, za prebivalstvo zdravstvene, za ekosisteme izboljševalne, za okolje hladilne. Agencija NASA ima v vesolju več satelitov, ki spremljajo izvore metana, zato so viri dobro znani vsem, ki to hočejo izvedeti. •