Metlikc,4Lokvica.Gord.o.o.,opremaakCITovinska 031 764 894, 040 376 472 Hvalazazaupanje f Gregor Žuničih 3 a Pokličite za prevzem ali dostavo perila. ČRNOMELJ Fotokopirnica IRIS (loterija) od 7. do 19. ure VOLNENE ODEJE SVEČANA OBLAČILA Sonja Vukčevič s.p., Zadružna cesta 33, Črnomelj PO NAROČILU delovni čas: pon in čet 13-19, tor, sre, pet 7-13, sob 7-12 041 899 181 MOŠKO IN OTROŠKO FRIZERSTVO SONJA DVIŽNA GARAŽNA VRATA 040974470 07 041 561 103 OGREVANJE VODOVOD KLIMA vzdrževanje motorističnih oblek
POSTELJA BOX SPRING
Belokranjec,
Belenoše,breze,mirnazelenarekainščepecvilinskemistike,torej raj za vsakogar z nekaj domišljije To mi je o Beli krajini, tej eksotičnideželidalečoddomačihintakratsivihTrboveljserviralo otroštvo Danesniobčudovanjačistoničmanj Obskorajsivibradi in po letih aktivizma pripišem še navdušujočo ugotovitev, da smo Belokranjci, Primorci in Zasavci zastavonoše upora in dvignjenih pesti, vedno nekje na margini, od pomembnega središča pozabljeni, v boju za delavske pravice, človeško obravnavo beguncev, podiranje žic in meja med ljudmi, za čiste reke, pobrateni v osvobajanju od te in one okupacije Ni vrag, da se nekoč, ko se bom nasitil mestnega hrupa in srajc, Belokranjci, ne priselimpravmedvas Primož Siter, Trbovlje Bela krajina je zame že od otroštva zelo priljubljena destinacija MojamamanamrečizhajaizGorenjcevpriAdlešičih,zatosemkot otrok vedno počitnice preživljala prav tam Zdaj pa, ko sem poročena in imam družino, se še vedno rada vračam v tiste konce Tudi mož je navdušen nad izjemno prijaznimi ljudmi in presenetljivo lepo okolico Obiskala sva že veliko znamenitosti v okolici Metlike in Semiča in ob tem uživala Poleg tega sva ugotovila, da je nepopisno lepo sama narava, Kolpa je pravi biser, uživala pa sva tudi v spokojnem miru Občutek imam, da se čas ustavi, ko obiščem meni zares ljubo Belo krajino Predvsem pa ni zaznati tistega motečega hitenja, pa tudi hrupa, kot je v Ljubljani, kjerživimo Simona Stiplošek, Ljubljana Mnenja sem, da je Bela krajina premalo prepoznavna in pogosto kar prezrta regija. Občutek imam, da se ljudje ne odpravljajo v vaš konecdržavetakopogosto,kotsevdruge Taregijajepravgotovo vredna obiska, saj ima veliko naravnih lepot, bogato kulturno dediščino, možnosti za rekreacijo, številne zanimive prireditve, toplo reko Kolpo, odlično kulinariko, predvsem pa gostoljubne ljudi Reka Kolpa, ki pritegne največ pozornosti obiskovalcev, v največji meri zaznamuje Belo krajino. Menim, da imate za razvoj turizmašedovoljpriložnosti,kibijihmoraliizkoristiti Pohvalitije potrebnotudivašometliškočrnino,kijeznanapovsejSloveniji. Nejc Hodnik, Šentjernej Rudi Vlašič
udiRFoto:Vlašič
7-8/XXV 3
4 Belokranjec, 7-8/XXV
Belokranjec, 11/XXIV 57-8/XXV 5
Težko pričakovane počitnice in dopusti se preve šajo h koncu. Naše zaloge energije so obnovljene in gotovo že snujemo načrte za drugi del leta in za prihodnost. Tudi na občini bomo morali, po navodilih pristojnega ministrstva, že letos sprejeti proračun za naslednje leto, kljub temu, da se končuje mandat sedanjim občinskim funkcionar jem A najprej bomo zaključili tisto, kar smo si zadali za to leto, da bomo naš občinski praznik pričakali z dobro bero otvoritev novih pridobitev Ena takih, ki je že končana, je ureditev regionalne ceste čez Podreber, s pločnikom, javno razsvetljavo in avtobusnima postajališčema Pločnik na Vajdovi ulici (od lekarne v Semiču do podjetja Iskra) je v polni izvedbi, na Osojniku pa že lepo nastaja vaško središče. Obnova dela vodovoda na Trati je izvedena, dela v Anzlovi Gori (od hiše Omerza do zidanice Vidmar) se prevešajo h koncu, v kratkem se bodo preselila v Zgornje Gorenjce (od zidanice Malnarič do hiše Klemenc) Pred začetkom je izgradnja sekundarnega voda kanalizacije Kolo dvorska cesta – Gaber. Večji delež proračunskih sredstev je namenjen posegom na cestni infra strukturi. Poleg običajnih sanacij, bomo asfaltirali novo cesto v industrijski coni Vrtača, del makedam ske poti v Stranski vasi proti Vražjemu Kamnu ter izvedli asfaltiranja manjših odsekov, ki ste jih predlagali v okviru participativnega proračuna: javni poti v ulici Pri Pošti in Črmošnjice – Mašelj, uredili pa bomo tudi parkirišči v Črmošnjicah in na Brezovici Igrala na Gačah so že postavljena, v pripravi je izgradnja objekta na igrišču Oskoršnica, kar sta ravno tako participativna predloga Veselimo se začetka gradnje novega koloparka (pumptrack) v športnem parku v Semiču v sep tembru, za potrebe uporabnikov travnatega igrišča za vrtcem v Semiču pa je že naročen dvojni sanitarni kontejnerČas občinskega praznovanja v oktobru bo tudi čas, ko se bomo zahvalili tistim, ki so se še posebej izkazali v našem okolju Zato ste lepo povabljeni, da se odzovete na objavljen javni razpis za pridobivanje predlogov za letošnje dobitnike občinskih priznanj Vaše pisne predloge pričaku jemo do vključno 2 septembra 2022 Zadnji vikend v avgustu, tik pred novim šolskim letom, se bomo skupaj še malce poveselili na »Zaključku poletja na sem'škem placu«, ki se bo odvijal 26 in 27 avgusta 2022 V pestrem programu boste zagotovo našli kaj za razvajanje svojih čutil, zato prijazno vabljeni že sedaj Polona Kambič, županja upam, da uživate te tople poletne dni in da ste se naužili sonca ter pozitivne energije za nove izzive, ki so pred nami V zadnjem času spet zaznavamo porast števila okuženih s korona virusom, zato velja ponovno opozoriti na vse preventivne ukrepe in tudi znake bolezni Bodite pozorni in predvsem odgovorni do sebe ter drugih Klub poletnemu zatišju pa delo na različnih projek tih teče naprej V teku so dela izgradnje prometne in ostale gospodarske javne infrastrukture v delu območja OPPN Pod gozdom, nadaljuje se izgradnja kanalizacijskega omrežja na območju Loke v Črnomlju Dela v notranjosti in na zunanji ureditvi izgradnje novega vrtca Otona Župančiča enote Loka se vztrajno bližajo koncu, prihaja le do manjšega zamika predvsem pri dobavi notranje opreme. Selitev v novi vrtec bo potekala predvidoma drugo polovico oktobra 2022 Glede OŠ Loka pa trenutno potekajo priprave na načrtovano rušenje šole, ki se bo izvedelo v tem mesecu, in hkrati usklajevanja s projektantom in MIZŠ v sklopu projektiranja nove šole. V Dragatušu se nadaljuje z dograditvijo osnovne šole. Investicija zajema izvedbo gradbenih del za rušitev najstarejšega dela obstoječe osnovne šole in dograditev prostorov za potrebe OŠ in vrtec Na starem delu OŠ Stari trg ob Kolpi je končana obnova ostrešja in zamenjava odtočnih cevi Konec julija nas je razveselila vesela novica, da smo bili uspešni na razpisu Ministrstva za kulturo, saj so nam odobrili sredstva v višini okoli 1,3 mio evrov, in sicer za prijavljen projekt Branilci krone in meja, projekt obnove ter oživitve pritličja gradu Črnomelj in mestnega jedra Črnomelj Pridobljena sredstva nam bodo omogočila dokončanje ureditve atrija, grajske kleti in vseh pritličnih prostorov, ureditev javnih sanitarij, obnovo fasade grajskega stolpa, izvedbo drenaže, nabavo tehnične opreme za dogodke, izdelavo razdelilne kuhinje in nabavo multimedijske opreme za izvajanje digitalizacije Ob tej priložnosti bi rad še čestital vsem gasilskim društvom, ki so v zadnjih mesecih obeleževale svoje okrogle jubileje, nekatera pa se lahko pohvalijo tudi z novimi vozili Naj vam dobro služijo, čeprav naj bodo čim manj na uporabi zaradi intervencij Srečno in na pomoč Na koncu pa povabilo na Do naslednjič. festival Črnfest, ki se s prvimi dogodki začenja ta vikend in traja vse do začetka septembra. V tem času se bodo zvrstili različni dogodki za več vrst okusov in generacij – dobro za vse. Vabljeni! Andrej Kavšek, župan občine Črnomelj pred nami je še nekaj toplih poletnih avgustovskih dni, pred vrati pa nas že čaka pestra jesen, z zanimivimi dogodki in smelimi načrti Upam, da ste si v preteklih mesecih privoščili vsaj nekaj dni potrebnega oddiha od vsakdanjih skrbi in si nabrali novih moči za prihodnje obdobje Na Mestnem trgu 24 je bilo tudi v poletnih dneh pestro in dinamično Z javnim kanalizacijskim sistemom smo opremili naselje Svržaki, v okviru katerega je bilo zgrajeno 784 m komunalne kanalizacije, 815 m vodovoda ter urejena padavinska kanalizacija in odvodnjavanje iz cest V naselju Krasinec smo obnovili 321 m vodovoda in 428 m komunalne kanalizacije ter postavili devet novih svetilk javne razsvetljave Zaključena so bila obnovitvena dela na mrliški vežici v Rosalnicah, ki jo je poškodovalo neurje. Obnovljene so bile ceste v Slamni vasi v dolžini 1.350 m, v Dolnjih Dobravicah v dolžini 300 m in v Boginji vasi v dolžini 800 m v skupni vrednosti 355 000,00 EUR V juliju se je za promet odprla novo urejena cesta v Križevski vasi V juliju smo zaključili z izgradnjo prizidka v dveh etažah k OŠ Podzemelj, v katerem bodo lahko učenci prve triade in zaposleni koristili nove tri učilnice s pripadajočimi pomožnimi prostori Z Ministrstvom za zdravje smo podpisali pogodbo o sofinanciranju izgradnje prizidka k Zdravstvenemu domu Metlika v višini 593 459,20 EUR, za katerega bodo dela predvidoma zaključena v desetih mesecih Podpisali smo tudi pogodbi za izgradnjo 2 faze kanalizacije in obnovo vodovoda na Grabrovcu, v okviru katerih bomo zgradili preostali manjkajoči del kanalizacijskega sistema v dolžini 360 m, sočasno z izgradnjo kanalizacije pa obnovili vodovodno omrežje v dolžini 280 m Dela bodo predvidoma zaključena v štirih mesecih.
SPOŠTOVANE OBČANKE, SPOŠTOVANI OBČANI, SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI, 6 Belokranjec, 7-8/XXV
Dobra novica je, da zadnji podatki o mikrobiološki kakovosti vode na kopalnem območju Kolpa Primostek kažejo, da je kvaliteta vode v okviru smernih vrednosti za namen kopanja, morebitna odstopanja pa hitro in učinkovito rešujemo sproti V septembru bomo obeležili »50 letnico« pobratenja z občino Wagna in obnovili prijateljstvo med občinami Metlika, Wagna in Ronchi, ki ju zaradi epidemije v preteklih dveh letih nismo mogli izvesti. V soboto, 10. septembra, bomo z namenom, da prijateljstvo približamo tudi vam, občanom, na Mestnem trgu organizirali festival pobratenja, na katerega ste vljudno vabljeni Lepo vabljeni tudi na Evropski teden mobilnosti, ki bo od 16 – 22 septembra prav tako potekal na Mestnem trgu Darko Zevnik, župan Občine Metlika
DRAGIOBČANKEINOBČANIOBČINESEMIČ!
Belokranjec, 7-8/XXV 7
8 Belokranjec, 7-8/XXV ČRNOMALJSKI CENTER PONOVNE UPORABE NA KOMUNALI ČRNOMELJ SE ZAVEDAJO, DA JE PREPREČEVANJE ODPADKOV NAJUČINKOVITEJŠI NAČIN ZA POVEČANJE UČINKOVITOSTI RABE VIROV IN ZMANJŠANJE VPLIVA ODPADKOV NA OKOLJE. ZATO SO SE ODLOČILI ZA USTANOVITEV CENTRA PONOVNE UPORABE, KI BO PRVI TOVRSTNI V BELI KRAJINI. TI PRIMARNO PRISPEVAJO K PREPREČEVANJU NASTAJANJA ODPADKOV, PRIPRAVI NA PONOVNO UPORABO IN K PONOVNI UPORABI.
RUDI VLAŠIČ Belokranjec, 7-8/XXV 9 Direktor Javnega podjetja Komunala Črnomelj je Samo Kavčič. dRFoto:uiVlaši
NAROČENA OBJA V A 10 Belokranjec, 7-8/XXV
Prostovoljci smo zavezani k molčečnosti in doživetega ne delimo s komerkoli, zato imamo možnost, da svoje stiske in strahove brez konkretnih imen podelimo s prosto voljci območnega odbora na naših rednih mesečnih srečanjih in seveda na supervi zijah, ki jih društvo Hospic redno omogoča svojim prostovoljcem Ker sem sama zelo empatična, sem se morala naučiti poslušati tudi samo sebe, svoje telo Danes vem, kdaj je tisti trenutek, ko moram poiskati odmik, zbistriti misli, predihati doživeto in se notranje okrepiti,« pojasnjuje Črničeva, ki sicer za Belokranjce meni, da smo zadosti empatični in solidarni, se pa po njenem mnenju spopadamo z enakimi strahovi kot ostali »Pogosto smo v stiski, ko izvemo za slabo zdravstveno stanje ali smrt nam znane osebe,soseda,prijatelja Čutimo,dabiželeli pomagati, se sprašujemo, kaj reči bolnemu, žalujočim Običajno besede niso potrebne Pomembno je biti v trenutku blizu osebi, ki trpi,preprostobititamzanj,četudivtišini In jo vzdržati brez kakršnih koli nasvetov To pajeobičajnotistonajtežje.Kajtitudivnašisredi nismo imuni na miselnost današnje družbe, da je bolezen poraz, da je smrt poraz, izgubljena bitka,«praviČrničevainizpostavi,danajvečkrat pozabljamo najpomembneje. »Vzemimo si čas tudizanašepokojne Lekamhitimoobnjihovem slovesu, se sama včasih vprašujem. Slovo od pokojnika v mrliški vežici je včasih mogoče le par ur pred pogrebom.Včasih so bili naši običaji in rituali ob umiranju in pogrebih zelo drugačni In verjemite mi, da z razlogom,« še pristavlja Mojca,kijesicerzdelovanjemdruštvaHospicv Beli krajini zadovoljna. »Pomembno je, da je društvoprisotnotudinaobmočjuBelekrajine,da so ljudje seznanjeni s tem, da v stiski lahko poiščejo pomoč V preteklih letih smo veliko delali na detabuizaciji preko zelo dobro obiska nih pogovornih večerov Tu nam je bil v veliko pomoč tudi že pokojni Toni Gašperič Pred epidemijo smo imeli tudi skupino za žalujoče, ki so izgubili ljubljene v posebno težkih okolišči nah Na nas so se z območja Bele krajine obrnili tudi uporabniki, ki so potrebovali pomoč pri spremljanju hudo bolnih in umirajočih, pogovor ob žalovanju,« opisuje Črničeva in napoveduje, dabodotudivprihodnjenadaljevalispodobnimi »aktivnostmiVnačrtuimamo pogovorne večere t i Hospic kafe v več belokranjskih krajih, v prihajajočem obdobju bo društvo aktivno vključeno v lokalnem okolju tudi v sklopu dveh projektov CLLD, več aktivnosti pa bomo namenjali tudi ozaveščanju o pomoči najranljivejšim skupin otrok in mladostnikov ter starejših oseb Vedno pasmozavse,kiseznajdejovstiskidosegljivina 051 454 845 ali e- pošti dolenjska@hospic si,« izpostavlja ter sklene, da si sama želi predvsem tega,dabibilestiskeljudimanjše »Pustimo si biti ranljivi, nemočni, a hkrati ljubljeni Vse to nas dela močnejše, vse to v nas prebuja življenje In zavedajmo se, da smo vsi na istem potovanju S prvim vdihom ob rojstvu smo že na potovanju k zadnjemu izdihu Zato se o smrti pogovarjajmo kot o delu naše poti. Pogovarjajmo se tako, kot se pogovarjamo o vsakdanjih stvareh, ko smo še polni moči, ubesedimo svoje želje, svoje strahove Čeprav to ni najlažje,« pravi in zaključi, da sama ne dela daljnosežnih načrtov, si pa še naprej želi nadaljevati svoje življenjsko poslanstvo: »Želim si,dabiprisvojemdelovanjuvdruštvuHospicin vsakodnevnih srečevanjih z ljudmi okrog sebe pomagalaodstiratiskritaobzorjainznjimidelala drobnekorakepodporenapotibolečihodhodov« (blk)
Mojca Črnič je prostovoljka društva Hospic. Odraščala je na Radovici, v kmečko delavski družini, v kateri so ji bile že od malih nog privzgojene številne vrednote. »Mama in oče sta nas vzgajala predvsem s svojim vzgledom ter nam privzgojila poštenost, delavnost, vero, ljubezen in sprejemanje, odgovornost, solidarnost ter skrb za druge,« pojasnjuje Črničeva, ki je tovrstne vzgojne vzorce peljala skoz vse življenje.
11
Belokranjec, 7-8/XXV
Osnovno šolo sem obiskovala v Metliki, nadaljevala na Srednji kmetijski šoli Grm Novo mesto in v Ljubljani zaključila s študijem agronomije Po zaključku semnašaprvozaposlitevvKZČrnomelj,bilaveč letsvetovalkajavnekmetijskosvetovalneslužbe, skorajdesetletjeustvarjalavlastnivrtnariji,sedaj pasemžeskorajpoldrugodesetletjezaposlenana Občini Črnomelj,« svojo službeno pot povzema Črničeva, ki si je še kot študentka ustvarila tudi družino. »Po poroki sva z možem zaživela na njegovem domu v Gribljah, marsikaj je bilo novo, gradila sva novi dom, marsikdaj ni bilo lahko in enostavno A ko se danes ozrem nazaj, semvesela,dasemseporočilamlada Kosimlad, gledaš drugače v svet, vedno sem sprejemala kar jeprišlo,šlanaprejinseneoziralaprevečnazaj Z možem imava tri krasne odrasle hčerke in za sedaj tri vnuke,« ponosno pove Črničeva, ki je poleg kariere in družine svoje življenje posvetila pomoči drugim, zadnje desetletje tudi v društvu HospiczaBelokrajino »Sem prostovoljka društva Hospic, ki je prisotno v belokranjskem prostoru že od začetka ustanovitve območnega odbora Dolenjska, Bela krajina in Posavje pred dobrim desetletjem Poslanstvo društva Hospic me je prevzelo že kmaluponjegoviustanovitvi,ačasšenibilpravi, prioritete so bile drugje. Sem pa velikokrat posegalapoliteraturinatemoposlavljanja,smrti Prelomni dogodek je bila smrt mojega očeta. To slovo in izgubo sem kljub bolečini in žalosti doživela tudi kot veliko radost, odrešenje, hvaležnost in izkušnja poslavljanja od meni drageosebemejevodilakodločitvi,dapostanem prostovoljka društva Hospic Od nekdaj je bila in je še danes moja edina želja, da ljudje ob izgubi ljubljenih oseb in ob svojem poslavljanju ne bi tako zelo trpeli,« pojasnjuje Črničeva, kateri delovanje v društvu Hospic pomeni veliko: »Pomeni mi zavedanje, da smo vsi na isti poti, smo sopotniki na poti v večnost Delo v slovenskem društvu Hospic v meni utrjuje spoznavanja o lastni minljivosti in mi vedno znova prebuja vrednote drugih razsežnosti kot so hvaležnost in radost, prizadevanje za odprtost in iskrenost v odnosih. Marsikdo meni, da se v Hospicugovorileosmrti,dasistemobremenjen, a je ravno nasprotno. V Hospicu se veliko več govori o življenju, tu čutiš več življenja kakor v vsakodnevnem vrvežu ulice, tu odpadejo vse maske in tu si resnično to kar si Samo človek z vsemi svojimi uspehi in neuspehi, s svojimi strahoviinpričakovanji « VelikozgodbinusodgreskoziMojčineoči Kako se človek nauči, da mu te izkušnje ne pridejo do živega? »Seveda se te vse te zgodbe dotaknejo, preplavijo tvoje misli, sežejo v tvoje globine Vsaka je drugačna in vsaka pusti sled v tebi
IPL in RF LASER
MOJCAČRNIČ
Poklici, ki jih opravljamo na svojih življenjskih poteh, se med seboj razlikujejo na različne načine, med drugim tudi po tem, koliko so vpetivvsakdanlokalneskupnostiinljudivnjej.Zagotovojepoklic občinskega redarja eden tistih, ki v tem primeru bolj izstopa in je prisoten mednamipraktičnovsakdan,navsakemkoraku.Tosebojprinašadoločene specifike, prednosti, pa tudi slabosti. A kot pravi belokranjski redar SilvesterŠtrbenac,skupekvsegaprinašaraznolikinizzivovpolndelovnik, pestro in razgibano delovno okolje in veliko priložnosti za nadgrajevanje znanja ter sposobnosti. Vse karakteristike poklica občinskega redarja pa imajo skupni imenovalec: skrb za prometno ureditev, varnosti in okoljevarstvo.SilvesterŠtrbenac
je občinski redar, ki ta poklic opravljatrinajstlet.»Zanjsemseodločil,kerme veseli delo na terenu. Rad sem zunaj, na teren, domačem okolju, v samem mestu, vaseh in seveda v naravi. Veseli me delo z ljudmi. Želim doprinesti vsaj delček sebe k varnosti in urejenosti v prometu, pomoči občanom, kakor tudi k čistoči v naravi in ekološki ozaveščenosti,« našteva Štrbenac, ki je kot poklicni občinskiredarprisotennapodročjucelotneBele krajine. »Delujem na območju vseh treh občin, prioriteta pa so mesta, naravno okolje in v poletnem času večinoma režim ob reki Kolpi,« pojasnjujeindoda,dadelovanjenatehpodročjih druži skrb za prometno ureditev in okoljeTvarstvo.udipoklic občinskega redarja ima svoj vsakodnevni ritem. »Moj običajen delovni dan se začne ob sedmi uri zjutraj. Najprej se preoblečem v uniformo, sledi posvet z vodjo o dogodkih, posebnostih in izrečenih ukrepih ter nato še poročilo prejšnjega dne. Nato prevzamem delovni nalog za tekoči dan in morebiti kakšna dodatnanavodila.Zatemuredimplačilnenaloge,prenosplačil,izterjavein ostalo,terseodpravimnaterenpodelovnemnalogu.Taodpravajerazlična izdnevavdan,odvisnokateraobčinaimanalogeprejalipozneje.Lahkoso tudi spremembe, odvisno od potreb samih občin ter tudi občanov Ko zaključimsterenom,sledivrnitevnabazoredarstva,kjeropravimoprenos podatkov, pisanje dnevnega poročila ter ostale naloge in posebnosti po potrebi,« opiše Štrbenac, ki je v dobrem desetletju delovanja opazil kar nekaj sprememb: »Poklic se je zelo spremenil in se konstantno spreminja. Pooblastila redarja so vse večja in obširna, posledično je več izobraževanj, kar je dobrodošlo. Nenehno se spreminja zakonodaja, vse več je dela na terenu, urbano okolje se širi, s tem pa se posledično povečuje število kršitev,prijavinzadanihnalog.« Pestra paleta delovanja v poklicu občinskega redarja postreže tudi z nekaj razlikamivprimerjavizostalimi:»Mojpoklicserazlikujepredvsemvtem, da sem pri delu samostojen in avtonomen ter da se pri izvajanju nalog samostojno odločam, kako bom postopal v danem primeru na terenu. Specifikaje,dasinaterenusam,vpostopkihseodločašsam.Hkratimoraš paziti sam na svojo varnost in se zanesti sam nase pri samih odločitvah in izvedbi postopka, kar še posebno izstopa v primeru postopka z jeznim ali agresivnim kršiteljem. Prednost mojega poklica vidim v tem, da se mi ni potrebno na delo voziti izven Bele krajine, ter da sem na terenu pri
odločanju samostojen. Slabost pa je, da si večkrat deležen grdega in žaljivega ogovarjanja zaradi svojega poklica,« razmišlja Štrbenac in dodaja, da je odziv na domačem terenu med Belokranjci različen. »Večina pozdravljadeloredarja,sopaizjeme,kisonezadovoljne.Prioritetaje,dase kršitelje v večji meri opozarja, kolikor je le to možno. Občanom se veliko svetuje, priporoča in poduči. Veliko delamo na preventivi,« izpostavlja in doda, da samo sankcioniranje ni v prvem planu, pač pa je zadnja možna Belokranjskialternativa. vozniki sicer na prvi pogled ne postopamo dosti drugače od ostalih v državi. »Najpogostejši prekrški so v mirujočem prometu, kot so denimo nepravilno parkiranje na invalidskih parkirnih prostorih. Veliko kršitev v prometu je uporaba mobilnega telefona in neuporaba varnostnega pasu. Od prekrškov na okoljevarstvenem področju pa je največ črnih odlagališč v naravnem okolju, kar postaja zelo velik problem. Med poletjem pa opažamo veliko kršitev ob reki Kolpi, kot je denimo taborjenje, vožnja v naravnem okolju ali napačno parkiranje,« pojasnjuje Štrbenac, kateremu je pri opravljanju svojega poklica še posebej všeč to, »da se iz ure v uro in iz dneva v dan vse spreminja. Nikoli ne moreš predvideti kaj,kjeinkakosebozgodilo.Tomojpoklicdela zanimiv in mi je v izziv Pomanjkljivosti je kar nekaj, vendar je trenutno tako, da bi te pomanjkljivosti morale prioritetno spremeniti občine in država na sistemski ravni,« poudarja. Tudi v prihodnosti si Štrbenac želi izzivov, ki jih njegov poklic prinaša. »Pri delu na terenu težko rečem, česa bi si še bolj želel, saj je vsak dan s popolnoma zasedenim urnikom zgodba zase in prinaša raznoliko in pestro dogajanje. Si pa želim, da bi redarstvo imelo video nadzor v službenem vozilu, kakor tudi sam redar na uniformi. S tem bivelikolažjedelalinvpostopkihdokazovaldogodke,kikrojijodoločene postopkenaterenu,«skleneŠtrbenac.
12 Belokranjec, 7-8/XXV
»Po mnogih spletih okoliščin, ki so zavirali realizacijo, pa je vendar nastopil trenutek, da na široko odprem vrata novim izzivom in z željo po novih znanjih in izkušnjah začnem pisati svoje poglavje o uspehu Veliko zaslugo za to ima seveda tudi ustanovitev Podjetniškega inkubatorja Bela krajina, kateri pripomore, da podjetnik začetnik vstopi na trg z veliko mero podpore in z nižjimi fiksnimi stroški,« hvaležno razmišlja Maja, ki je tako smelo zastavila svojo dejavnost in ponudbo: »Delo, ki ga opravljam v največjem obsegu je seveda popravilo in predelava oblačil ter tekstilnih izdelkov Že v samem začetku poslovanja se je pokazalo povpraševanje po kvalitetnem popravilu oblačil Ker je delo v tekstilni panogi zelo vezano na sezone in letne čase, se je tudi tukaj dokaj hitro pokazala potreba po izdelavi svečanih ženskih oblačil in oblačil za različne priložnosti. V svoji ponudbi pa imam tudi unikaten nakit lastne izdelave in možnost popravila različne bižuterije, kar pripomore pri dopolnitvi za popoln izgled « Kako ga najraje dosegamo Belokranjci?Majapravi,dasepotrošnjavnašihkoncihnerazlikujetakozelo od ostalih »V zadnjih dveh letih, predvsem v času Covid pandemije, se je močno povečalo spletno nakupovanje oblačil Posledično s tem tudi potreba popredelaviinpopraviluleteh,takodajetovsekakorstoritev,kizasedaprvo mestotudimedBelokranjci,«pojasnjuje Sama ima sicer na svoji podjetniški poti več prelomnic in hkrati z njimi tudi razlogov za uspeh in ponos »Prelomnica, ko sem začela resno razmišljati o svoji samostojni podjetniški poti, je bila izguba redne zaposlitve. Ker razmerevtekstilnipanogitakratnisobileravnorožnate,semmoralaresnično zaupati vase in v svojo vizijo. Tudi dandanes je težko, saj trg ponuja neizmerno količino blaga, kateri je lahko dostopen, a vendar se v vsej tej ponudbi kvaliteta hitro izgubi Zato je ves moj trud usmerjen v kvalitetno delo,hitroodzivnostterdostopnoststrankamprinjihovihželjahinpotrebah Ker se stranke vračajo s pozitivnimi odzivi in hkrati prihajajo nove, lahko rečem, da je ves moj trud poplačan, kar si štejem v velik osebni uspeh Tudi nagrada z odlično A+ bonitetno oceno za letoš nje leto je pokazatelj, da sem na pravi poti,« uprav ičeno ponosno povzame Maja, ki pri svoji deja vnosti opaža več specifik: »Hitra odzivnost je v svetu mode nujna, saj vsaka nova kolekcija svetovnih modnih hiš prinese nove kroje, barve in smernice, katere nato poskušaš prenesti svojim strankam s svojo kreativnostjo Vse storitvene dejavnosti, katere“zahtevajo”človeškokreativnostjedelo,kopridedoizrazapredvsem oseba, katera to delo opravlja Njen “kreativni pečat” je tisto, kar ga dela drugačnega od ostale konkurence. Zato je nujno, da vsak v svojem delu uživa, najde izzive, s katerimi raste tako poslovno kakor tudi osebno Posledično pa se ta odnos do vsega tega začuti in to je tisto, kar stranko prepričazaponovnovrnitev«TehseMajavsekakorvsakokratrazveseli,kot nadvse pozitivna in optimistična oseba pa pri vsem tem kozarec vidi kot napol poln: »Prednost v moji dejavnost je seveda ta, da iz prve roke spoznaš svoje stranke, njihove želje in potrebe. Hitro se pokaže, kaj trg zahteva in potrebujeintakolažjeusmerjašinrazvijašsvojestoritve Slabostiprisvojem delu ne vidim oziroma jih nočem videti kot slabosti, ampak kot izzive, iz katerihskušamnareditirešitevzaboljšeposlovanje « Tako kot je sama hvaležna za podporo in vzpodbudo na samostojni poti, mladim želi predvsem veliko poguma »Ko se oglasi notranji glas, da je čas za spremembe, ga poslušajmo Zaupati moramo vase in začeti Vsak nov začetek je težak To je pot, na katero se je potrebno odpraviti z vztrajnostjo, odločnostjo, nujnim odrekanjem in s trdnim delom Izobraževanje, izpopolnjevanje in prilagajanje je nujno na dolgi rok poslovanja Danes obstajavelikoorodijinorganizacij,kitepripravijo,pomagajoinvodijonatej MINUT''.
T Belokranjec, 7-8/XXV 13
Z leve: Mojca Šikonja, Kristian Asani in Alenka
MAJA IVANIČ SVOJO PODJETNIŠKO POT PELJE ŽE SKORAJ ŠEST LET. »SAMA IDEJA, DA BOM NEKOČ USTVARJALA SVOJO VIZIJO V SVETU MODE, SE JE RODILA ŽE ZELO ZGODAJ V MLADIH LETIH, ZORELA PA JE VRSTO LET. SAMA ODLOČITEV NI BILA LAHKA, ČEPRAV JE TO DELO, KI GA OPRAVLJAM ŽE VRSTO LET Z VELIKO MERO ZADOVOLJSTVA IN VESELJA,« SE SPOMINJA MAJA, KI JE NAPOSLED DOČAKALA SVOJIH ''PET
poti, zato kar pogumno,« poudarja Maja, ki tudi v svojo prihodnost pogleduje sila optimistično »Vsekakor je ohranjanje zadovoljstva strank na prvem mestu Ker že odnekdajvidimizzivvoblačilihzamočnejše postave, je želja uvesti v svojo redno ponudbo tudi oblačila za to ciljno skupino uporabnic Želja in ciljev bo vedno veliko Zavedam se, da vsak nov uspešno izpeljan izziv pripelje do novega. Zato si želim le, da mi bo to delo še dolgo v veliko veselje in kar je najpomembneje, da se bodo stranke rada vračale,sajminivečjegaveselja,kovidimna osebi svoj kos oblačila, ki pripomore izraziti njenoosebnostinlepoto «
14 Belokranjec, 7-8/XXV
Belokranjec, 6/XXV 237-8/XXV 15
POLETJE 1942 IMA V BELOKRANJSKI ZGODOVINI POSEBNO MESTO. ITALIJANSKI OKUPATORJI SO V ZAČETKU JULIJA POZAPRLI NAPREDNE UČITELJE IN DIJAKE V ČRNOMLJU, SLEDILE SO NOČNE DEPORTACIJE DRUŽIN »BANDITOV«, NATO PA SO PO KMETIJAH, NJIVAH IN VINOGRADIH LOVILI BELOKRANJCE, STARE OD 15 DO 60 LET, DA BI SE ZNEBILI VSEH, KI BI SE JIM LAHKO UPRLI. Vojaki fašistične Italije so slepo izpolnjevali to, kar jim je ob začetku roške ofenzive ukazal general Robotti: »Naj vas ne briga trpljenje prebivalstva. V polni meri je treba uporabiti koristno okrutnost.« Do 9. septembra je samo v tedanji črnomaljski občini pogorelo 124 hiš, na območju Bele krajine še nekajkrat toliko. V koncentracijska taborišča so strpali 1336 Belokranjcev: iz Črnomlja 235, Metlike 201, Starega trga 196, Semiča 168, Dragatuša 146, Vinice 137, Gradca 96 in Radatovičev 37. »Avanti! Via!! Tre per tre! Vai!« so ukazi v italijanščini, ki še danes odzvanjajo v ušesih internirancev, takratnih otrok. Samo iz Črnomlja jih je bilo v taborišče na Rabu odvedenih 35. Pod rabskimi šotori se je v nečloveških pogojih rodilo 54 otrok, po čudežu jih je preživelo devet, med njimi dve Belokranjici, ki bosta septembra praznovali 80. rojstni dan: Tončka Planinc iz Svibnika in Marija Mima Pezdirc, roj. Šprajcer iz Črnomlja. Od otroških internirancev so med nami še vedno tudi Cvetka Planinc, roj. Pezdirc, Francka Brodarič, roj. Klemenc, Olga Bahor, roj. Stariha, Martina Badovinac, roj. Brodarič, Darka Čop, roj. Šimec, Jože Pezdirc, Štefan Malerič, Zlata Bižal, Jule Kavšek, Franc Janež, Franc Šprajcer in morda še kdo, za katerega ne vemo. Njihovi spomini so 80 let pozneje dragocen in boleč opomnik na krute vojne čase. (Ilinka Todorovski) del taborišča za ženske, otroke in starce .............................................................................. 16 Belokranjec, 7-8/XXV
Belokranjec, 7-8/XXV 17 bBaLFoto:eai dRFoto:uiVlaši.................................................................................................................................
18 Belokranjec, 7-8/XXV
................................................................................... Belokranjec, 7-8/XXV 19
AVTOHIŠA VRTIN D.O.O. Koèevje 21, 8340 Èrnomelj tel: 07 35 66 101, mob: 040 454 020 20 Belokranjec, 7-8/XXV
RUDI VLAŠIČ dR:FotouiVlaši POLONA PAVLIN IZ ČRNOMLJA JE PO IZOBRAZBI DIPLOMIRANA PROFESORICA LIKOVNE UMETNOSTI S STATUSOM SAMOZAPOSLENE V KULTURI. SREDNJO ŠOLO ZA OBLIKOVANJE IN FOTOGRAFIJO TER PEDAGOŠKO FAKULTETO - LIKOVNA PEDAGOGIKA JE ZAKLJUČILA V LJUBLJANI. V ČASU ŠTUDIJA JE BILA BOLJ DEJAVNA V SLIKARSTVU, KIPARSTVU, RISANJU, ILUSTRACIJAH, POSLIKAVAH LOKALOV, USTVARJANJU SCENSKIH REKVIZITOV. IMELA JE KAR NEKAJ SAMOSTOJNIH IN SKUPINSKIH RAZSTAV, ZDAJ PA JI ZA SLIKARSTVO ZMANJKUJE ČASA. NJENA GLAVNA DEJAVNOST JE IZDELOVANJE MASKOT, KAR PA ŠE VEDNO ZAJEMA TUDI RISANJE, ILUSTRACIJE, OBLIKOVANJE IN POSLIKAVE. S POSAMEZNIMI SLIKAMI SODELUJE NA RAZSTAVAH KUD ARTOTEKA, KATEREGA ČLANICA JE. Belokranjec, 7-8/XXV 21
V sklopu Jurjevanja je 24. junija Rotarijski klub Semič – Bela krajina slavnostno otvoril lipov drevored na Gričku. Drevored je enoreden in se vijeodstavbevsedospomenikanavrhuGrička.Kulturnaprireditevjebila v senci starih dreves v osrednjem mestnem parku. Kot je poudaril predsednik kluba Stanislav Malerič, sta bili za projekt od zasnove do zasaditve 21 dreves potrebni kar dve leti vztrajnega dela in tesnega sodelovanjazObčinoČrnomeljterZavodomzavarstvokulturnedediščine Slovenije. Za izvedbo zasaditve dreves so v prostorih Zakladnice izvedli tudi javno dražbo preko 20 slik. Prireditev je imela tudi dobrodelno noto. RotarijcisoOsnovnišoliMilkeŠobarNatašeizročilidonacijo2.000evrov zanakupinvalidskihpostelj,kijihnujnopotrebujejogibalnooviraniotroci te šole. ŽupanAndrej Kavšek se je v govoru rotarijcemzahvalilza odlično zasnovan projekt in ozelenitev parka. Na prireditvi so člani kluba prejeli zahvalo ZVKD Slovenije za pomemben prispevek k ureditvi območja kulturnega spomenika državnega pomena ter za spodbujanje pozitivnega odnosa do naše skupne kulturne dediščine. Klub je z zasaditvijo, ki je potekala ob 15 – ti obletnici delovanja, domačemu kraju pustil trajnostni pečat. V spomin na čudovit drevored so nastali glineni memorialni lipovi listi,kotpoklonzavsedonatorje.Lepoobiskanaprireditevsejenadaljevala v spremstvu tamburic KUD Dobreč ob sprehodu skozi drevored vse do spomenikavNOBpadlimBelokranjcem.(vg)
NAGRIČKUOTVORILILIPOVDREVORED
22 Belokranjec, 7-8/XXV
AVTOŠTOPARSKI MUZEJ V METLIKI Miran Ipavec iz Kanala ob Soči sodi s svojimi pol mili jona preštopanih kilometrov med najbolj prepoznavne slovenske in evropske popot nike Poleg treh najboljših dosežkov v tekmovalnem avtoštopu, med katerimi je bil najbolj odmeven obisk 42 evropskih držav v 500 urah, je tudi avtor treh popotniških knjig in lastnik prvega Avtoštoparskega muzeja na svetu Ta je v mesecu juliju gostovaltudivMetliki Prva postavitev muzeja sega v leto 2014 v domači Kanal ob Soči Razstava, kinajbibilanamenjenaleboljšipromocijinjegovegaprvencaAvtoštoparske zgodbe–Mojaprvasvetlobnasekunda,jepreraslaokvirjedomačegakrajain do začetka korona krize razveseljevala, zabavala in izobraževala domače in tuje obiskovalce še v Ljubljani, na Bledu, v Piranu, Kopru, Tolminu in italijanskemGradiščuobSoči V Avtoštoparskem muzeju lahko najdemo številne zbirke, ki jih popotniki prinašajo s svojih potovanj Gre za številne nogometne šale, sladoledne žličke, krožnike, žogice za namizni tenis, kavne sladkorčke, značke, klobuke, pivske vrče in kartončke, kažipote, zastave, vstopnice za koncerte in športna tekmovanja, vozovnice za mestne prevoze, trajekte, vlake, letala … Poseben čar dajejo muzeju družabne igre Trebajeuganitizastaveevropskihdržav,prestolnice,državnemeje, različne vrste piva, število prebivalcev, skratka, vsako zemljepisno indrugoznanjepridešekakoprav Sevedanemanjkazemljevidovz neuradnimi svetovnimi rekordi, časopisnih člankov, različne tuje literature o avtoštopu in seveda avtorskih knjig slovenske avtoštoparskelegendevvečjezikih Muzej v Mladinskem centru v Metliki je bil odprt v mesecu juliju vsakdanodtorkadosobote Izvenurnikajebilpopredhodninajavi možen tudi ogled zabavne in poučne otroške predstave Boni in Muciiščetaživali,kigovoriodesetihživalihvbesediSLOVENIJA intraja30minut Navoljojebilatudiistoimenskaslikanica Venem odpoglavijjunakaodpotujetatudidoMetlikeintoplerekeKolpe RudiVlašič
ZAHVALA BAUMGARTNERSLAVICA V 88. letu nas je zapustila draga Ob izgubi drage mame, stare mame in taš e se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, stali ob strani in z nami delili žalost Pot zdaj te vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma. JOŽEF BEBAR iz Tanče Gore 120 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate. ZAHVALA Vsi njeni V 75. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama in babi ZAHVALA Boleč je spomin na leto 2007, ko nas je zapustil oče ZAHVALA AMALIJA DORNIŽ iz Vrtne ulice 11, Črnomelj V 83. letu nas je zapustila naša draga Če imaš nekoga rad, nikoli ne umre, ostaja v naših srcih, le daleč, daleč je. Žalujoči: vsi njegovi Belokranjec, 7-8/XXV 23
ZAHVALA ZAHVALA 24 Belokranjec, 7-8/XXV
ZAHVALA ZAHVALA ZAHVALA ZAHVALA Belokranjec, 7-8/XXV 25
ZAHVALA ZAHVALA 26 Belokranjec, 7-8/XXV
ZAHVALA ZAHVALA ZAHVALA Žalujoči: vsi njegovi Sporočamo žalostno vest, da je odšel naš dragi ate, stari ate, pradedek, brat, tast in stric VITOMIR in IVAN SLANA ZAHVALA Belokranjec, 7-8/XXV 27
ZAHVALA ZAHVALA V 74. letu nas je po težki bolezni zapustil Darinka Bezenšek 28 Belokranjec, 7-8/XXV
19.avgustob20.uripredKCSemič:Pojem,kersemsrečen,koncertVokalneskupineDOREMI;22. –24. avgustvKCSemič:Počitniškedogodivščine;26.–28.avgust:Zaključekpoletjanasem'škem placu; 30. avgust ob 20. uri v KC Semič: 2017, dokumentarni film o zlati košarkarski reprezentanci; 1. september ob 18.00 v KC Semič: Marušina prepletanja, otvoritev razstave Maruše Šneler; 3. september ob 12.30 na žel. postaji Semič: Peš in z vlakom na raziskovanje, pohod; 3. september ob 20.00 pri gasilskem domu Štrekljevec: Notre Dame v plamenih, film; 9. september ob 20.00 v KC Semič: Notre Dame v plamenih, film; 16. september ob 20.00 v KC Semič: Strast, dojenček in rompompom, stand up predstava Vida Valiča; 17. september ob 9.00 na Planini: Skozi kočevarske vasice na Mirno goro, pohod; 19. avgust ob 18.00 vVinoteki Semič:VečerVinske kleti Metlika; 23. september ob 17.00 v KC Semič: Naravna rešitev za možgane, predavanje Sanje Lončar; 29. september ob 19.00 v mladinski sobi pod Občino Semič: predstavitev dobrih praks Podjetniškega inkubatorjaBelekrajine,30.septemberob19.00vKCSemič:Podmorjemokolisveta,dokumentarni filmAndrejaVojeta.Spremljajtenasnawww.kc-semic.si.
ZIK ČRNOMELJ vabi:
KNJIŽNICASEMIČUČRNOMELJ 2.septemberob18.urinaPetrovemtrgu:začetek10.Slovenskegafestivala kamišibaj gledališča z razstavo »10 let kamišibaja na Slovenskem« (dogodek se izvaja v okviru 10. Slovenskega festivala kamišibaj gledališča); 3. september ob 11. uri v Cerkvi Sv Duha: slovesno odprtje festivalainprogramzaotroke(dogodekseizvajavokviru10.Slovenskega festivala kamišibaj gledališča); 3. september ob 18. uri v Cerkvi Sv Duha: program za otroke (dogodek se izvaja v okviru 10. Slovenskega festivala kamišibaj gledališča); 3. september ob 20. uri v Cerkvi Sv Duha: slovesno odprtje razstave mag. Igorja Cvetka, pionirja slovenskega kamišibaja (dogodek se izvaja v okviru 10. Slovenskega festivala kamišibaj gledališča); 3. september ob 21. uri v Cerkvi Sv Duha: program za odrasle (dogodek se izvaja v okviru 10. Slovenskega festivala kamišibaj
KAM V
24 8 ob19 30,MedgeneracijskivrtzaKulturnim domom Črnomelj: zaključek 15 Filmskega tabora Kolpa s projekcijo nastalih filmov; 7 9 2022 od 10 00 do 12 00, Center za socialno delo Dolenjska in Bela krajina, enota Metlika: svetovalna točka svetovalnega središča Pokolpje; 20 9 2022 od 17 00 do 19 00, Knjižnica Semič: svetovalnatočkaSvetovalnegasrediščaPokolpje; 21 9 2022 od 10 00 do 12 00, Ljudska knjižnica Metlika: svetovalna točka Svetovalnega središča Pokolpje; 21 9 do 23 9 Ljudska univerza ZIK Črnomelj: Dnevi svetovanja za znanje; 22 9 ob 19 00, Kulturni dom Črnomelj: Poj mi pesem –filminpogovorzVladomKreslinomterMiranom Zupaničem;26 9 ob19 00,LjudskauniverzaZIK Črnomelj: predavanje Pridelava cvetočih zdravilnih rastlin (Natalija Pelko, KGZS Zavod Novo mesto); 1 10 od 10 00 do 14 00, Medgeneracijski vrt Kulturni dom Črnomelj: DnevizeliščarstvavBelikrajini gledališča); 4. september ob 11. uri v Cerkvi Sv. Duha: okrogla miza »Poti slovenskega kamišibaja v desetih letih (dogodek se izvaja v okviru 10. Slovenskega festivala kamišibaj gledališča); 4. september ob 12. uri v Cerkvi Sv Duha: podelitev priznanj in Zlatega kamišibaja 2022 (dogodek se izvaja v okviru 10. Slovenskega festivala kamišibaj gledališča); 7. septemberob13.urivDomustarejšihobčanovČrnomelj:Bralnosrečanje; 20. september ob 18. uri v Knjižnici Črnomelj: razstava Talenti – razstave mladih likovnikov v knjižnici; 21. september ob 13. uri v Domu starejših občanovČrnomelj:Bralnosrečanje;22.septemberob19.urivKulturnem domu Črnomelj: Poj mi pesem (ogled filma in pogovor z Vladom Kreslinom in Miranom Zupaničem). Dogodek se izvaja skupaj z ZIK Črnomelj. Belokranjec, 7-8/XXV
29
................................................................................... 30 Belokranjec, 7-8/XXV
Črnomelj bo v začetku septembra 2022 mesto najboljših zgodb! Skupaj s soorganizatorji bomo gostili jubilejni 10. nacionalni festival kamišibaj gledališča, kar nam je posebej v čast. K nam pridejo najboljši kamišibajkarji iz vse Slovenije! Videli bomo 39 najboljših predstav za leto 2022, obeta se vrhunski program za otroke in odrasle in bogat spremljajoči program! Prijazno vabljeni!
IZDELAVA KOMARNIKOV Belokranjec, 7-8/XXV 31
ŠPORTNO OBARVAN JULIJSKI DAN V METLIKI Dan športa na Pungartu 2022 se je odvil v soboto, 16. julija. Na štirih igriščih na Pungartu in za Osnovno šolo Metlika so organizatorji pripravili turnirje v treh Jernej Starašinič, Krasinec 9 a, 8332 Gradac, tel.: 07 30 69 229, gsm 041 385 439 in 040 748 688 ali e-pošta: kmetija.trdic@gmail.com prodaja mesagovejegasvežegainsvinjskeganadomu oddaja apartmajev različnih športih, v nogometu, košarki in odbojki. Poleg tekmovanj so organizatorji ponudili še jutranjo jogo z Zdenko Kavčič ter celodnevno dogajanje za otroke. Organizatorji do g o d k a , Š p o r t n o društvo Pungart, so pripravili športni dogodek, o katerem se bo v Metliki, pa tudi izven meja Bele krajine, še dolgo govorilo. Udeležile so se ga ekipe iz vse Slovenije. Številni so bili mnenja, da je športni dan v Metliki daleč najboljši športni dogodek v Sloveniji in da se ga bodo udeležili tudi v bodoče. Celodnevnega dogodka se je udeležilo 50 prijavljenih ekip nogometa, košarke in odbojke, skupaj z obiskovalci pa se je dogodka udeležilo kar okrog 1500 ljudi. Predsednik športnega društva Pungart Marko Jankulov je povedal, da cilji za prihodnje Dneve športa na Pungartu ostajajo veliki. Njihova največja želja je, da bi v društvo privabili nove člane, ki bi zgodbo o športu za lepši jutri peljali naprej. Ta dan je v Metliki potekal tudi 5. Anžetov triatlon. Športnik Bogomir Dolenc s Športnim društvom E.M.I. z dobrodelnimi športnimi dogodki zbira denar za otroke, obolele za rakom in drugimi težkimi neozdravljivimi boleznimi, odvijajo pa se po vsej Sloveniji. Triatlonci so se v jutranjih urah podali na plavanje v reko Kolpo, sledilo je kolesarjenje po lokalnih cestah v okolici Metlike, tekaški del pa je potekal v samem središču Metlike. Na Anžetovih triatlonih vsak sodeluje po svojih zmožnostih. Pomembno je gibanje in sodelovanjem, vsak udeleženec pa s prijavnino donira za otroke z rakom. Dobrodelni dogodek je potekal v sodelovanju z Občino Metlika, Zavodom za turizem, kulturo in šport Metlika, Športnim društvom Pungart ter ob pomoči številnih prostovoljcev in organizacij. Rudi Vlašič 11.junijasmosenekateriKloštranizbralinanašemžepetemsrečanju,kije bilodveletiprekinjenozaradikorone.Kotprejšnjaletajebilnazelenicipri cerkvi postavljen velik šotor, poleg njega pa so bila razna otroška igrala. Letos se nas je zbralo približno šestdeset odraslih in tudi veliko otrok, od enoletnega Vida do najstarejšega prisotnega Albina. Mnogi niso prišli, nekateri zaradi bolezni, drugi zaradi službe ali kakšnega drugega vzroka.
etičMikTjašao:Fot PluttjažMao:Fot
Prišli so tudi taki, ki bodo v bližnji bodočnosti postali naši sovaščani. Vabljeni pa so bili tudi tisti, ki so nekoč živeli v vasi, pa so si novi dom ustvarili drugod. Da so taka druženja dobrodošla, pa tudi potrebna, je bilo videtipotem,dasosemnogizadržalidolgovvečer Sevedajevsepotekalo ob obilni raznovrstni hrani in pijači. Izkazale in potrudile so se mnoge gospodinje,kisonapekledovoljpecivaindrugihdobrot.Nikakornesmem pozabiti na vse, ki so dogodek organizirali in poskrbeli, da ni ničesar manjkalo,dajebilovsetako,kakorobtakihsrečanjihmorabiti. VasKlošternivelika,sajštejenekajvečkotdvajsethiš,todaljudjesosložni in se vsi med seboj dobro razumemo in tudi pomagamo, ko je potrebno. Lahko smo za vzgled mnogim drugim vasem. Vsi se veselimo našega naslednjega srečanja naslednje leto, saj se tradiciji ne nameravamo Miroodpovedati.Pavliha
32 Belokranjec, 7-8/XXV
VlašičRudiFoto: RUDI VLAŠIČ Belokranjec, 7-8/XXV 33
34 Belokranjec, 7-8/XXV GRADBENIŠTVO astefanic315@gmail.com 040 803 443
TADEJ FINK 7-8/XXV 35
36 Belokranjec, 7-8/XXV od 1999 Nudimo: svetovanje lastnikom gozdov gozdno gojitvena dela posek, spravilo lesa, strojno se njo odkup in prodajo lesnih sortimentov prevoze lesa izgradnjo vlak mul enje zaraslih površin izdelavo sekancev .......................................................................... 00386 41 636 779, 00386 31 636 779 gozdarstvo.solar@gmail.com Lesnika gozdarstvo d.o.o. Petrova vas 23, 8340 Črnomelj Jože Lilič iz Radovice pri Metliki je 29 julija obeležilposebenjubilej,praznovaljenamrečsvoj 90 ti rojstni dan Gospod Jože, ki je bil rojen v Združenih državah Amerike, je bil star le 2 meseca, ko se je družina podala na tri tedne trajajočo plovbo domov, v Slovenijo Po morju je plul, a na morju, kot pravi, ni bil nikoli ŽivljenjskapotgajeodpeljalavRadovico,kjersi je ustvaril družino in dom Vse življenje je kot hišni gospodar delal na kmetiji, kjer je opravljal številna in raznolika dela Številnih kmečkih opravil iz časov, ko se je vse še delalo ročno, kot pravi, ne bo nikoli pozabil Spomini na ličkanje koruze, košnjo trave z vaškimi kosci, mlatenje
žita s cepci, obdelovanje vinograda, pa nošenje vreč žita na ramenih v mlin Jamnik, dobro uro hodaoddoma,sošekakoživi Dobrosespominja tudi mesečnih nakupov izdelkov kot so vžigalice, kvas, milo in tu in tam kakšen vijak ali žica, medtem ko je bila radenska že pravo razkošje; kupili so jo le enkrat ali dvakrat letno, ob večjih praznikih. Gospod Jože redno spremlja vsa dnevna poročila, prebere časopis, zelo rad pa si ogleda tudi televizijski kviz. V okolici je poznan kot zelo marljiv in delaven možak, ki je vedno pripravljen
priskočiti na pomoč. Danes si dneve krajša z manjšimi opravili na vrtu ob hiši, nahrani svoja hišna ljubljenčka, muco in psa in doda, da vsa dela že od nekdaj opravlja z velikim veseljem indobrovoljo.Družini, sorodnikom, sosedom in prijateljem, smo se z najboljšimi željami pridružili tudi predstavniki krajevne organizacije RK Radovica, Občinske organizacije RK Metlika, KS Radovica, gasilskega društva Radovica in podžupanja občine MetlikaMartinaLeganJanžekovič 90 LET JOŽETA LILIČA
Belokranjec, 7-8/XXV 37 ...................................................................
38 Belokranjec, 7-8/XXV
