Državljanska in domovinska vzgoja ter etika 8, učbenik by Andreja Petrovčič

Pavla Karba, Nataša Jesenko

DRÆAVLJANSKA in domovinska VZGOJA ter ETIKA 8 uČbenik

DRÆAVLJANSKA in domovinska vzgoja ter ETIKA

uËbeniK ZA DRÆAVLJANSKO in domovinsko VZGOJO ter ETIKO V osmem RAZREDU OSNOVNE ©OLE Učbenik Državljanska in domovinska vzgoja ter etika 8: sledi najnovejšemu učnemu načrtu; smiselno nadgrajuje vsebine in koncepte med učitelji dobro sprejetega učbenika za 7. razred; učenca usposablja za življenje aktivnega, kritično razmišljujočega demokratičnega državljana; ponuja problemsko zasnovane vsebine, ki učence spodbujajo k samostojnemu razmišljanju in raziskovanju; vsebuje vsebinsko in oblikovno zasnovo, ki učiteljem omogoča izvedbo aktivnega pouka; omogoča medpredmetno povezovanje ter spodbuja poglabljanje in povezovanje znanja različnih predmetnih področij in dejavnosti šolskega in zunajšolskega življenja.

U»BENIK 7

drŽavljanska in domovinska vzgoja ter etika 8 — uČbenik

• • • • • •

U»BENIK 8

www.emka.si www.mladinska.com/sola

12,90 €

Človeštvo in prihodnost Globalni problemi človeštva Trajnostni razvoj: Varovanje naravnega in kulturnega okolja kot skupne dediščine človeštva Odnos do drugih živih bitij na planetu Problemi virov Bistvene razlike v sodobnem človeštvu Možnosti sodelovanja posameznika pri odločitvah o prihodnjem razvoju Etika za prihodnost

Človeštvo in prihodnost

GLOBALNI PROBLEMI ČLOVEŠTVA Spodbuda

Planet za dom Nekoč je živel mož, ki si je prizadevno postavljal dom. Hotel je, da bo njegov dom najlepši, najtoplejši, najdomačnejši na svetu. Nekdo je prišel k njemu prosit za pomoč, ker je gorel svet. Toda mož se je zanimal samo za svoj dom, ne za svet. Ko si je naposled uredil dom, je ugotovil, da nima planeta, kamor bi ga postavil. (Vir: De Mello, A.: Žabja molitev. Ljubljana: 1990)

Kako si razlagaš zgodbo? /izkušnje

Moje vedenje

Gotovo si že slišal geslo »Misli globalno, de luj lokalno«. Kako lahko v vsakdanjem življe nju uresničuješ to geslo?

Izvedel bom

Kaj je globalizacija? Kakšne pozitivne in ne gativne posledice nam prinaša? Kateri so naj večji globalni problemi, ki ogrožajo obstoj človeštva?

Kaj je globalizacija? Proces vedno večjega povezovanja, sodelova nja in odvisnosti med ljudmi z različnih delov sveta imenujemo globalizacija. Zajema različna področja človekovega življe nja: gospodarstvo, politiko, pretok informacij, turizem, šport, pravo, znanost, kulturo. Procese globalizacije omogočajo in pospešu jejo predvsem sodobne elektronske komuni kacije, mediji in prometne povezave, pa tu di dejstvo, da je potovanje po svetu po drugi svetovni vojni postalo dostopno zelo velike mu številu ljudi.

Stiki z ljudmi na drugih koncih sveta so po stali stvar trenutka, razdalje so se navidezno skrajšale, različni podatki so nam dostopnejši kot kadar koli prej. Nekateri pravijo, da je svet postal globalna vas. Izraz globalna vas je prvi uporabil kanadski znanstvenik Marshal Mac Luhan že v začetku šestdesetih let 20. stol. Poleg pozitivnih učinkov nam globalizacija prinaša tudi povsem nove razmere in vse bolj pereče globalne probleme.

Človeštvo in prihodnost

Dejavnost

– Kaj pomeni izraz globalna vas? – Uporabi domišljijo ter likovno ali besedno upodobi globalno vas. – Kakšen je vpliv sodobnih komunikacij na človekovo življenje? Poišči primer. – Na spletu poišči pravila spletnega obnaša nja (Netiquette). Ali jih upoštevaš?

Globalni problemi človeštva Medtem ko se del sveta duši v preobilju, ker po trošniška miselnost ljudem narekuje, naj proizvajajo in trošijo čedalje več dobrin, drugod vlada revščina. Zaradi širjenja proizvodnje dobrin in izkori ščanja naravnih virov naraščajo okoljski (npr. poplave, suše, neurja), politični (npr. konflikti zaradi vode, nafte, plina) in družbeni proble mi (begunci, epidemije, pandemije, pomanj kanje hrane). Zahodni način življenja se vse

bolj širi (npr. moda, hitra prehrana) in izpo driva druge načine. Ohranjanje kulturne raz nolikosti tako postaja eden od izzivov naše ga časa. Zaradi hitrega pretoka dobrin in ljudi se hitreje in v večjem obsegu širijo tudi bolezni in krize. Problemi, s katerimi se človeštvo sooča danes, so med seboj povezani in jih ne moremo reše vati posamično in zgolj lokalno.

Človeštvo in prihodnost

revščina, lakota razlike

dolžniška kriza

(pre)naseljenost

znanost in etika

Globalni problemi

begunci

onesnaževanje

globalizacija bolezni kršenje človekovih pravic

terorizem

Dejavnost

– Razmišljaj o globalnih problemih. Kako so med seboj povezani? – Če bi bilo v tvoji moči, kako bi se lotil reše vanja izbranega problema? – Bi naštetim problemom dodal še kakega?

Izvedel sem

Globalizacija je proces vedno večjega po vezovanja, sodelovanja in odvisnosti med ljudmi z različnih delov sveta. Pospešujejo jo elektronske komunikacije, mediji in pro metne povezave.

čin

Preverjanje znanja, vsebin in veš

1. Pojasni pojem globalizacija. 2. Opiši posledice globalizacije. 3. Razloži povezanost globalnih proble mov človeštva. 4. Utemelji, zakaj so ti problemi grožnja človekovemu obstoju na Zemlji. 5. Kako lahko kot posameznik prispevaš k reševanju globalnih problemov?

Človeštvo in prihodnost

Slovarček

GLOBALIZACIJA – planetarni proces povezovanja, sodelovanja, medsebojne odvisnosti. EPIDEMIJA – izbruh in hitro širjenje nalezljive bolezni. PANDEMIJA – epidemija velikih (svetovnih) razsežnosti. POTROŠNIŠTVO – (pre)velika proizvodnja in poraba goriv in izdelkov, tudi takih, ki niso nujni; posledica so velike količine odpadkov in siromašenje virov. NETIQUETTE – spletni bonton (iz okrajšave »net« za internet in francoske besede »etiquette« za omikano vedenje, bonton).

Namigi Oglej si dejavnost globalnih modrecev na: http://www. theelders.org/ Gandon, O.: Razumeti svet: izzivi jutrišnjega dne. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2008. Deskanje na varnih vodah: gradivo za učitelje. Priloga: CD s priročnikom za razredne aktivnosti. Ljubljana: Center za metodologijo in informatiko, 2008. Plut, D.: Zeleni planet? Prebivalstvo, energija in okolje v 21. stoletju. Radovljica: Didakta, 2004. Pa še literarni izziv: Lowry, L.: Iskanje modre. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. Conlon-Mckenna, M.: Pod glogovim drevesom. Dob pri Domžalah: Miš, 2005. Arold, M.: Živeti hočem. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001. Puerto, C.: Zakaj prav jaz? Tržič: Učila, 2000. Doherty, B.: Abela. Ljubljana: Grlica, 2008. Cobain, B.: Ko nič več ni važno: priročnik za mladostnike z depresijo. Radovljica: Didakta, 2008. Sanders, P.: Droge. Ljubljana: DZS, 2000 (Zbirka Spregovorimo).

Človeštvo in prihodnost

TRAJNOSTNI RAZVOJ: VAROVANJE NARAVNEGA IN KULTURNEGA OKOLJA KOT SKUPNE DEDIŠČINE ČLOVEŠTVA Spodbuda »Vzgoja za trajnostni razvoj je vseživljenjsko prizadevanje, ki spodbuja posameznike, institucije in družbe, da gledajo na jutri kot na dan, ki pripada vsem nam – ali pa ne bo pripadal nikomur.« (Iz listine Združenih narodov Desetletje vzgoje za trajnostni razvoj 2005–2014)

Na kaj opozarja besedilo?

/izkušnje

Moje vedenje

Kako ti skrbiš za boljši jutri? Kako si razlagaš besedo trajno(st)? Kaj si se o človekovem ravnanju z okoljem že naučil pri drugih predmetih? Izvedel bom

Kaj je trajnostni razvoj? S čim se ukvarja eko logija? Zakaj je pomembno varovati naravno in družbeno okolje?

Kakšen razvoj je trajnostni razvoj? Trajnostni razvoj je razvoj človeške družbe, ki omogoča zadovoljevanje potreb sedanjih ge neracij, ne da bi bile ob tem ogrožene možno sti prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe. Cilj trajnostnega razvoja je zagotavljati dobre pogoje za življenje vseh živih bitij in ohranjanje življenja na Zemlji. Zato predpostavlja, da mo rajo biti varovanje okolja, razvoj človeškega go

spodarstva in kulture nujno povezani in da mo rajo potekati usklajeno. Spodbuja k zagotavlja nju možnosti zaposlovanja, izobrazbe, zdrav stvenega varstva, uveljavljanja državljanskih pravic in življenja v varnem in čistem okolju. Načelo trajnostnega razvoja, ki ga je sprejela Evropska unija, temelji na demokraciji, enako sti spolov, solidarnosti, pravni državi in spo štovanju temeljnih človekovih pravic.

Trajnostni razvoj včeraj, danes, jutri Ideje o trajnostnem razvoju niso nove, tako kot niso novi globalni problemi. Leta 1968 so se v Parizu strokovnjaki z vsega sveta prvič zbrali z namenom, da bi se pogo vorili o okoljskih problemih Zemlje. V naslednjih letih so k sodelovanju pritegnili mednarodno skupnost. Tako je leta 1972 v Stockholmu potekala pr va svetovna konferenca o človekovem okolju. Rezultat je bila deklaracija o temeljnih okolj skih načelih. Po nesreči v jedrski elektrarni v Černobi lu v Ukrajini in odkritju ozonske luknje sredi osemdesetih let je Svetovna komisija za oko lje in razvoj (WCED) leta 1987 objavila poroči

lo z naslovom Naša skupna prihodnost, v ka terem je predstavila pojem trajnostnega raz voja in pozvala vse vlade k dejavnemu sode lovanju. Na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju leta 1992 v Riu de Janeiru so sprejeli načrt trajnostnega razvoja, ki ga poznamo pod imenom Agenda 21. Nekaj let kasneje so tudi sloven ske nevladne organizacije pripravile Agen do 21 za Slovenijo. Temeljni sklep tega doku menta je, da mora gospodarski razvoj vključe vati skrb za okolje in socialno pravičnost. Pomemben premik je pomenil Kjotski proto kol (1997) o zmanjšanju izpustov škodljivih plinov.

Človeštvo in prihodnost

Prva strategija Evropske unije o trajnostnem razvoju je bila sprejeta leta 2001. Strategija trajnostnega razvoja EU, ki je bila prenovljena leta 2006, izpostavlja predvsem naslednja področja: – klimatske spremembe in čista energija, – trajnostni promet in prostorsko načrtovanje, – ohranjanje in upravljanje naravnih virov, – biotska raznovrstnost, – trajnostna potrošnja in proizvodnja, – javno zdravje, – socialna vključenost, demografske spre membe in migracije, – globalna revščina.

– Bi lahko svojo okoljsko ozaveščenost izbolj šal? Kaj si že storil za to? Kako lahko vplivaš na ravnanje ljudi v svoji okolici? – Lahko na podlagi dosedanjega razmišljanja sklepaš o pomenu varovanja okolja? – Poznaš kakšno okoljevarstveno organizaci jo? S katerimi dejavnostmi se ukvarja? – Razloži izjavo: Brez včeraj ni jutri. – Poišči primere zavarovane naravne in kul turne dediščine v svojem domačem okolju. Zakaj je ta naravna in kulturna dediščina za ščitena in kako jo ščitimo?

V skladu z načeli evropske strategije je sloven ski Svet za trajnostni razvoj leta 2005 sprejel Strategijo razvoja Slovenije. Dejavnost

Na strani http://www.focus.si/index. php?node=232 si izračunaj svoj ekološki odtis.

Aktivisti Greenpeacea protestira jo ob obletnici nesreče v Černobilu, Nica, april 2010.

Ekologija Ekologija se ukvarja s preučevanjem odnosov med živimi bitji in njihovim naravnim okoljem ter posledicami človekovih posegov v naravo. Danes je nujno predvidevati vplive človeko vih dejavnosti na okolje, zato je poklic ekolo ga potreben bolj kot kadar koli prej. V zadnjih desetletjih je nastalo veliko okolje varstvenih skupin in gibanj, ki si prizadevajo

reševati okoljske probleme in ozaveščati ljudi. Naše ravnanje je ekološko, kadar ravnamo od govorno do sebe in drugih ter upoštevamo naravne zakonitosti in trajnostni razvoj. Tako poznamo ekološka prevozna sredstva, ekološko prehrano, kmetijstvo, energijo ipd. Govorimo o izdelkih, ki so bio, eko, 100-od stotno naravni ipd.

Človeštvo in prihodnost

Znak za recikliranje

Embalažo, ki nosi ta znak, je mogoče predelati in ponovno uporabiti.

– Kaj meniš, k čemu poziva zgornja slika? Iz misli si slogan. – V slovarju poišči, kaj v grščini pomeni bese da ekologija. Lahko to povežeš z dejavno stjo, s katero se ekologija ukvarja? Različne ekološke oznake

Izvedel sem Dejavnost

– Doma poišči izdelke, ki nosijo tak ali podo ben znak. Primerjaj, katerih izdelkov upo rabite več, tistih z ekološkimi oznakami ali onih brez njih. – Kaj meniš o okoljski ozaveščenosti ljudi v tvojem kraju? Utemelji odgovor. – Sestavi anketo, s katero boš ugotovil stop njo ozaveščenosti članov svoje družine, so šolcev ali krajanov. – Izdelaj zgibanko, s katero boš spodbudil svoje sokrajane k večji skrbi za okolje. – Ponovi, kar si se o ekoloških temah naučil pri drugih predmetih (biologija, geografija).

Trajnostni razvoj predpostavlja skladnost razvoja, skrbi za okolje, skrbi za vsa živa bi tja na Zemlji in socialne pravičnosti ter ta ko omogoča ohranjanje planeta za prihod nje rodove. Vlade mnogih držav že nekaj desetletij na črtno sledijo načelom trajnostnega razvoja. Z ekološkim (ozaveščenim) ravnanjem lahko vsak prispeva k ohranjanju naravnega okolja.

Človeštvo in prihodnost

čin Preverjanje znanja, vsebin in veš 1. Katere so značilnosti trajnostnega ra zvoja? Pojasni pomen trajnostnega ra zvoja za prihodnost človeštva. 2. Navedi nekaj dokumentov, ki govorijo o trajnostnem razvoju. 3. Katero področje Strategije trajnostne ga razvoja EU se ti zdi še posebno po membno? Utemelji, zakaj. 4. Zakaj je treba ohranjati naravno in kul turno dediščino? Analiziraj svoj odnos do dediščine. 5. Na primeru problema iz svojega okolja izdelaj načrt rešitve v skladu s trajnost nim razvojem. 6. Ali je trajnostni razvoj mogoč? Utemelji.

Slovarček

STRATEGIJA – postopek, načrt za dosego cilja.

Namigi Katere akcije za varovanje okolja potekajo na tvoji šoli? Pridruži se jim. Morda je tvoja šola ekošola. Ponovi vrednote ekošole in jim sledi. Oglej si dokumentarni film Neprijetna resnica ali pa film Dan po jutrišnjem. S pomočjo spletnega orodja Google Earth (http://earth. google.com) si lahko ogledaš tudi naravne znamenitosti sveta. Naravovarstveni atlas Slovenije (www.naravovarstveniatlas.si) ti ponuja pregled naravne dediščine v naši državi. Na spletni strani Evropske komisije lahko med drugim najdeš podatke in dejavnosti s področja trajnostnega razvoja: http://ec.europa.eu. Na spletnih straneh Unesca najdeš seznam svetovne naravne in kulturne dediščine, ki je pod zaščito Unesca: http:// whc.unesco.org. Vključene so tudi Škocjanske jame. Lambert, N.: Evropejčki. Radovljica: Didakta, 2008. Devereux, P.: Ekologija. Ljubljana: Grlica, 2006. Tola, J.: Šolski ekološki vodnik. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2005. Gore, A.: Neprijetna resnica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007. Gandon, O.: Razumeti svet: izzivi jutrišnjega dne. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2008. Sam, A: Zemlja ima srce. Ljubljana: Društvo Jasa, 2009.

OZONSKA LUKNJA – pojav stanjšanja zaščitne ozonske plasti, ki ščiti Zemljo pred ultravijoličnimi žarki. SOCIALNA PRAVIČNOST – zagotavljanje in upoštevanje enakih možnosti za vse ljudi. BIOTSKA RAZNOVRSTNOST – raznovrstnost živih bitij. ČISTA ENERGIJA – energija, pridobljena na način, ki ne onesnažuje okolja. NARAVNA DEDIŠČINA – živa in neživa narava, ki jo je treba varovati za dobro sedanjih in prihodnjih generacij (različni naravni pojavi, rastline, živali, življenjski prostori). KULTURNA DEDIŠČINA – vse, kar je ustvaril človek in je potrebno varovati za dobro sedanjih in prihodnjih generacij (npr. arhitektura, umetnine, spomin na načine življenja v preteklosti). DEMOGRAFSKE SPREMEMBE – gibanje, spremembe prebivalstvenega sestava, rodnost, umrljivost, staranje, preseljevanje (migracije).

Še literarni posladek: Kermauner, A.: Juhuhu pa ena gnila plastenka. Dob pri Domžalah: Miš, 2005.

Človeštvo in prihodnost

ODNOS DO DRUGIH ŽIVIH BITIJ NA PLANETU Spodbuda Neki misijonar je želel napraviti vtis na domačine. Nekaj jih je vzel s seboj na polet z letalom. Ko so pristali, so bili njegovi sopotniki tiho. Misijonar je navdušeno vzkliknil: »Kaj ni bilo čudovito! Kaj zmoremo ljudje! Bili smo visoko na nebu, nad hišami, nad drevjem in gledali dol na zemljo!« Domačini so ostali ravnodušni, njihov vodja pa je pojasnil: »To znajo tudi žuželke!« (Povzeto po: De Mello, A.: Žabja molitev II. Ljubljana, 1990)

Kaj meniš o povezanosti domačinov z nara vo? Kaj se je misijonar v zgodbi lahko naučil od njih? /izkušnje

Moje vedenje

Morda imaš kakšno domačo žival. Zanjo skr biš in si nanjo navezan. Žival ti naklonjenost vrača na svoj način.

Izvedel bom

Kaj pomeni etika spoštovanja življenja? Zakaj spoštovati druga živa bitja? Kdaj je moj odnos do drugih živih bitij human?

Spoštovanje vsega živega Ljudje smo odgovorni drug za drugega in za življenje vseh drugih živih bitij. Smo le del na ravnega okolja. Le če bomo spoštovali življenje drugih živih bi tij, bomo lahko ohranili svoje življenje. Vsa živa bitja smo namreč med seboj odvisna, zato je nujno vzdrževati naravno ravnovesje vrst. Čebele, denimo, se hranijo s cvetnim prahom. Nasprotno so nekatere rastline odvisne od opraševanja čebel. Če je cvet oprašen, se raz vije seme za novo rastlino. Rastline pa proi zvajajo kisik, ki ga potrebujejo čebele in vsa druga živa bitja, tudi človek. Izumiranje živalskih in rastlinskih vrst je vsak danji pojav, ki nas mora skrbeti.

Dejavnost

– Razmisli, kaj bi se zgodilo, če bi izginile vse čebele. (To bi bil ekocid.) – Poišči še kak primer soodvisnosti živih bitij. Uporabi znanje biologije. – Poišči načine odvisnosti človeka od drugih živih bitij. – Poznaš kako zavarovano območje narave v svoji bližnji okolici?

Človeštvo in prihodnost

Human odnos do živali Tako kot je človek odvisen od drugih živih bi tij, tako je življenje živali marsikdaj odvisno od človekovega ravnanja z njimi. Sodobno razumevanje dobrobiti živali temelji na petih svoboščinah živali: – odsotnost lakote, žeje in podhranjenosti, – odsotnost bolečin, poškodb in bolezni, – preprečevanje strahu in neugodja, – možnost izvajanja živalski vrsti značilnega vedenja, – zagotovitev primernega okolja (bivalni po goji, ki nudijo zavetje in udoben prostor za počitek). Področje varstva živali v naši državi pravno ureja Zakon o zaščiti živali. Ta zakon določa

odgovornost ljudi za zaščito življenja, zdravja in dobrega počutja živali, opredeljuje pravila za dobro ravnanje z živalmi, določa, kaj se šte je za mučenje živali in katera ravnanja z njimi so prepovedana. Določa tudi pogoje, ki morajo biti zagotovlje ni pri reji, prevozu in zakolu živali. Dejavnost

Številne oblike mučenja živali ljudje v dolo čenih primerih dopuščajo (npr. poskusi na ži valih v laboratorijih, neustrezni transporti ži vali, množična vzreja živali v majhnih in zapr tih prostorih, različne oblike ubijanja živali za hrano itd.), saj jih ne prištevajo k mučenju. – Kakšno pa je tvoje mnenje o tem? – Na spletnih straneh poišči, kje so zavetišča za živali, zakaj so nastala in kaj je njihov namen?

Za razmislek: Moški je napisal pismo majhnemu hotelu v mestu na ameriškem srednjem vzhodu, ki ga je nameraval obiskati med počitnicami. Napisal je: Zelo rad bi s seboj pripeljal svojega psa. Lepo je negovan in zelo dobro vzgojen. Bi mi dovolili, da ostane čez noč z menoj v sobi? Takoj je dobil odgovor lastnika hotela: Ta hotel vodim že vrsto let. V vsem tem času mi še noben pes ni ukradel brisač, rjuh, jedilnega pribora ali slik s sten. Nikoli nisem moral nagnati psa iz hotela sredi noči, ker bi bil pijan ali bi se nespodobno vedel. Nikoli mi tudi še noben pes ni pobegnil, ne da bi poravnal račun. Zatorej je vaš pes dobrodošel v mojem hotelu. In če bo vaš pes jamčil za vas, ste tudi vi prijazno vabljeni, da ostanete pri nas. (Vir: Albrecht K., Zenke R.: Kurja juhica za dušo v kocki. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000)

VSEBINA

UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 DEMOKRACIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Kaj je demokracija? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Izvor pojma demokracija in kako demokracijo razumemo v sodobnih državah . . . . . . . . . . . . . Demokracije skozi zgodovino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sodobne demokracije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Smisel demokracije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nastanek Republike Slovenije in ustroj slovenske demokratične države . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6 7 8 15 24 27

DOMOVINA, DRŽAVA IN AKTIVNO DEMOKRATIČNO DRŽAVLJANSTVO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Domovina in država . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sodobno državljanstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Organiziranost in delovanje Evropske unije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Slovenija v Evropski uniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

47 53 56 65

ČLOVEŠTVO IN PRIHODNOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Globalni problemi človeštva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Trajnostni razvoj: Varovanje naravnega in kulturnega okolja kot skupne dediščine človeštva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Odnos do drugih živih bitij na planetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Problemi virov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Bistvene razlike v sodobnem človeštvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Možnosti sodelovanja posameznika pri odločitvah o prihodnjem razvoju . . . . . . . . . . . . . . . . . . Etika za prihodnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

71 75 79 82 87 91 93

IZBIRNE TEME . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 Kulturna in jezikovna raznolikost Evropske unije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 Naravne nesreče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101

Pavla Karba, Nataša Jesenko

DRÆAVLJANSKA in domovinska VZGOJA ter ETIKA 8 uČbenik

DRÆAVLJANSKA in domovinska vzgoja ter ETIKA

U»BENIK 7

drŽavljanska in domovinska vzgoja ter etika 8 — uČbenik

• • • • • •

U»BENIK 8

www.emka.si www.mladinska.com/sola

12,90 €