Družba 4 by Andreja Petrovčič

DRUÆBA 4

U»BENIK ZA DRUÆBO V »ETRtEM RAZREDU 9-letne OSNOVNE ©OLE

uËbenik, DELOVNI ZVEZEK IN priroËnik za uËitelje

S temami v uËbeniku in delovnem zvezku poskušamo uËencu približati in pomagati razumeti svet (samega sebe, druge ljudi, odnose med ljudmi ...), kar prispeva k njegovemu celovitemu razvoju osebnosti in aktivnemu sodelovanju v okolju.

DELOVNI ZVEZEK

PRIRO»NIK ZA U»ITELJE

DRUÆBA 4 — U»BENIk

U»BENIK

www.mladinska.com/ucbeniki

DRUÆBA 4

2 Druæba 4 Jaz, ti, mi vsi UËbenik za pouk družbe v Ëetrtem razredu osnovne šole Avtorice:

Ana Burnik Kosi, Milena Požun, Vladimira Prezelj

Recenzentke:

Mihaela Ogrin, dr. Tatjana Resnik Planinc, Jana Zirkelbach

Strokovni pregled in strokovna pomoË:

dr. Sabina Popit in dr. Ljubica MarjanoviË Umek

Uredniki:

Janka Laznik, Maruška Željeznov SeniËar, Milivoj StankoviË

Lektorica:

Aleksandra Lutar Ivanc

Ilustrator:

Peter ©kerl

Fotografije:

Fotoarhiv Mladinske knjige Založbe, revija PIL, Žarko TomšiË, Geodetska uprava RS, Iztok Dimc, O© StiËna, Ivanka Jazbec, Franci Trupej, Milena Požun, Ana Burnik Kosi, Vladimira Prezelj, Jože Hanc, Slavko CigleneËki

Mladinska knjiga Zaloæba, d. d., Ljubljana, 2008

Glavni direktor:

Milan Matos

Izvrπni direktor Programov:

Bojan Kuhar

Direktorica Zaloæniπtva uËbenikov:

Maja Jug Hartman

Opremila:

Barbara Jenko

Prelom in priprava za tisk:

KULT, Oblikovalski studio, Simon Kajtna, s. p.

TehniËni urednik:

Peter Svetek

Tisk:

Grafika SoËa, d. d., Nova Gorica, 2008

Naklada: 1000 izvodov 1. ponatis UËbenik je tiskan na okolju prijaznem papirju.

Vse informacije o knjigah Zaloæbe Mladinska knjiga lahko dobite tudi na spletnih straneh mladinska.com/uËbeniki in CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 3(075.2) BURNIK Kosi, Ana Družba 4 : jaz, ti, mi vsi : za Ëetrti razred 9-letne osnovne šole. [UËbenik] / Ana Burnik Kosi, Milena Požun, Vladimira Prezelj ; [ilustrator Peter ©kerl ; fotografije fotoarhiv Mladinske knjige Založbe ... et al.]. - 1. ponatis. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2008 ISBN 978-86-11-16207-2 1. Požun, Milena 2. Prezelj, Vladimira 237939968

Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je na 11. seji dne 28. 2. 2008 na podlagi 25. Ëlena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS. πt. 115/03 - ZOVFI-UPB3) in 15. Ëlena Pravilnika o potrjevanju uËbenikov (Ur. L. RS, št. 57/06) sprejel sklep št. 6130-1/2008/35 o potrditvi uËbenika Družba 4, Jaz, ti, mi vsi. Vse pravice pridræane. Brez pisnega dovoljenje Zaloæbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela in njegovih delov v kakrπnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru doloËil Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

Druzba 4_01.indd 3

2/19/08 7:48:54 AM

Kazalo 1. DRUŽINA ........................................................................................................... 6 DRUŽINSKO DREVO ............................................................................................... 8 DRUŽINE NISO ENAKE............................................................................................ 9 DRUŽINE IN DOMOVI............................................................................................ 10

2. MEDOSEBNI ODNOSI .................................................................................. 12

OSNOVNE POTREBE, PRAVICE IN DOLŽNOSTI ......................................................... 14 BONTON IN OMIKA ............................................................................................... 15 PRIJATELJSTVO.................................................................................................... 18 PROSTI ČAS......................................................................................................... 22

3. PRAZNIKI IN PRAZNOVANJA ...................................................................... 24 PRAZNIKI IN PRAZNOVANJA .................................................................................. 26

4. ŠOLA ................................................................................................................ 30 ZGODOVINA IN POMEN ŠOLE ............................................................................... 32 UDELEŽENEC V PROMETU – VARNA POT V ŠOLO .................................................... 34

5. KAKO SE ZNAJDEMO V PROSTORU? ...................................................... 36 ORIENTACIJA ....................................................................................................... 38 ZEMLJEVID .......................................................................................................... 40 TLORIS STANOVANJA . .......................................................................................... 44

6. RAZVOJ DOMAČEGA KRAJA . .................................................................... 46

PRVA NASELJA ..................................................................................................... 48 NASTANEK MEST.................................................................................................. 49 OD OBRTNIŠKIH DELAVNIC DO TOVARN................................................................ 51 KULTURNI SPOMENIKI .......................................................................................... 53

7. VSI ŽIVIMO NA ISTEM PLANETU .............................................................. 54 NAŠ PLANET – NAŠA SKUPNA SKRB ...................................................................... 56

Druzba 4_01.indd 4

2/19/08 7:49:00 AM

Zgradba učbenika

Fotografije, zemljevidi in skice dopolnjujejo in pojasnjujejo osnovno besedilo. So pomemben prikaz snovi.

Naslov in barva tematskega sklopa 1. vaja

¡êky|%puh

ky|%puzrvêkyl}v

ky|%pulêupzvêluhrl

} : ê ê êW ê ê ±ê ê ê ê W ês ±ê ê ê ê ê W ±ê ê ê ê z ê êO ê ê ê ê ê{ ê ê W ê ê W ê ê ê

u :ê ê ê ê W ê ê : ±ê ±ê ê ±ê ê O ê ê ê êu : ê ê êW ê ê ê O ê k ê ê ê ê ê : êW ê : ê ê ê ê W ê ê ê ê O ê }ê O ê W ê ê ê O ê W ±ê ê ê êW ê : ±ê ê ê ê ê ê êr ê ê ±ê ê ê ê ê O ê} ê :ê ê ê O ê W ê{ ê ê ±ê ê ê W ê ê ê ê ê ê ê ê O ê} ê W êW ê ê ê ê ê ±ê ê ±ê ê O ê ê : ±ê êW ê ê ê ê ê ê v ±ê ê ê ê O ê ê ê ê ê : ê ê O ê ê ê ±ê

ê ê ê ê ê W ê ê O ê Àê ê O ê W ±ê ê ê ê ê u ê ê W ê ê ê ê Àê ê O ±ê ±ê ê ê z O ê ê ê ê : ê ê ê ê ê : ê ê ê ê W ê u ê êÂ : ê ê : Ãê ê ê W ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê{ ê ê ê ê ê ê ê êÂ ê ê Ãê ê ê ê ê ê W ê ê ê ê ê ê : ±ê ê ê ê u ê ê ê hê W ê ê ±ê ±ê ê ê ±ê ê êW ±ê ê ê ê ±ê êW ê ê O ê O ê ê

l O ê W ê Àê ê ê

w : ê

t ê O ê ê ê z ê ê ¢ªªªê ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê ê

å 2]Z gVd0 å 2]Z gVd0 p ê ê ê ê ê p Oê ê ê ê ±ê ê ê ê ê ê ê ¸ê

å GacRdR_[V ¡êêr ê Oê ê ê O êê Àê ±ê ±ê ±ê ±ê êê ±ê ±ê ±ê ê°¸

} ê W

ìê ê Oê ê W ±ê ê ê ê ê ê ê Oê ê ê ê O ±ê ê ê : Oê ê : ê ê ê :ê ê ê ±ê ê ê ê ê ê ê ê êÂ ê ê ê ê Ãê ìê ê}êz{pzrpêupzpêzht±êviyupêzlêwvêuhz}l{êpuêwvtv ìê êi : ê ê ê ê ê êÀê{vtêª¨ªê¡¢ê£¤ y O ®ê W ê ê ê ê ±ê ê ê ê O ê ê ê ê ê ê ê W ê ê ê O êêê ê w ®ê ê ê ê ê ê ê ê O ê ê ê ê ê ê ê

Rubrika Ali veš? opisuje zanimivosti, povezane z obravnavano snovjo.

Druzba 4_01.indd 5

Vprašanja za ponovitev snovi

Novi pojmi dodatno pojasnjujejo snov v posameznem poglavju.

2/19/08 7:49:14 AM

DRUŽINA Zgodba o družini babice Mine

Leto 1979 Njun prvi otrok, sin Matevž je bil star dve leti. Mina in Andrej sta pričakovala drugega otroka.

Leto 1975 Mina in Andrej sta se poročila.

Druzba 4_01.indd 6

2/19/08 7:49:17 AM

Leto 1982 Družina Mine je praznovala Matevžev peti rojstni dan. Nina, Minina in Andrejeva dvoletna hči, je neprestano vtikala prste v torto. Na praznovanju sta bila tudi Minina starša.

il star akovala

Leto 2002 Praznovanje novega leta. Zbralo se je veliko sorodnikov in prijateljev. Mina in Andrej sta postala babica in dedek, saj se je Matevž oženil in dobil sina Matjaža. Tako sta postala Minina starša prababica in pradedek. Tudi Nina je odrasla, ima fanta, a še ni poročena.

Druzba 4_01.indd 7

2/19/08 7:49:21 AM

1. vaja

DRUŽINSKO DREVO Večina od nas živi v skupnosti, ki ji pravimo družina. Ljudje, ki izhajajo iz ene družine, so v sorodu. Sorodstvo se širi s porokami in rojstvi. To lahko prikažemo na družinskem ali rodbinskem drevesu.

ˇ Ali ves? Imena sorodnikov se pogosto ponavljajo. Imaš tudi ti isto ime, kot ga ima kateri od tvojih sorodnikov?

Druzba 4_01.indd 8

ˇ Vprasanje 1. Kako praviš svojim starim staršem – babica, babi, oma, nona, stara mama, dedi, deda, nono …?

2/19/08 7:49:29 AM

1. DRUŽINA

DRUŽINE NISO ENAKE Nekoč so prevladovale velike družine z očetom, mamo, veliko otroki, starimi starši in drugimi sorodniki. Največkrat so vsi živeli v isti hiši. Do danes pa se je način življenja močno spremenil in so družine z veliko otroki redkejše. V današnji družbi prevladujejo manj številne družine, v katerih skupaj živijo oče, mama in otrok ali nekaj otrok. Ko otroci odrastejo, se ponavadi odselijo od staršev. Vedno več je tudi enostarševskih družin. To so skupnosti, v katerih živi otrok ali otroci z le enim od staršev. Veliko družin živi tudi v izven zakonski skupnosti, kar pomeni, da starša nista poročena, vendar živita in skrbita za otroke skupaj. Otroci, ki so jim starši umrli ali zanje zaradi različnih razlogov starši niso mogli skrbeti,

so lahko posvojeni ali pa živijo v rejništvu – v rejniški družini, zanje pa skrbijo rejniki. Nekateri otroci živijo pri svojih sorodnikih – starih starših, stricih, tetah itd. Starši se lahko po ločitvi ali smrti zakonca ponovno poročijo in si ustvarijo novo družino. Nov zakonec (očim ali mačeha) lahko v družino pripelje svoje otroke ali pa se paru rodi nov otrok. Tako lahko otroci dobijo novega brata ali sestro (polbrata ali polsestro). Za privajanje na spremembe v družini si je potrebno vzeti dovolj časa, strpnosti in prilagajanja. Ni vedno lahko. A družino ustvarjajo ljubezen, strpnost, pozornost do ljudi, s katerimi živimo, ne glede na to, ali živimo z biološkimi starši ali ne.

Petčlanska družina

Marija Zakušek je postala Slovenka leta 000 zaradi svoje dobrote do otrok, ki jih je sprejela v rejo.

ˇ Ali ves?

Enostarševska družina – mama in otrok

Velika družina

• Če imaš doma težave, te skrbi ali si sam ne znaš odgovoriti na nekatera vprašanja, lahko vedno pokličeš na brezplačni telefon za pomoč otrokom v stiski, kjer ti bodo prijazni ljudje pomagali z nasvetom (ni se ti treba predstaviti). • V STISKI NISI SAM, OBRNI SE PO NASVET IN POMOČ. • Brezplačni telefon za otroke in mladostnike – TOM 080 12 34 Rejništvo: družina sprejme k sebi otroke, ki so izgubili starše ali iz drugih vzrokov ne morejo živeti pri svojih starših. Posvojitev: odrasli pari si izberejo mladoletnega otroka brez staršev in skrbijo zanj ter ga vzgajajo.

Druzba 4_01.indd 9

2/19/08 7:49:40 AM

2. vaja, 3. vaja

DRUŽINE IN DOMOVI Ljudje smo edina bitja, ki si ustvarjamo domove – prostore, kjer živimo. Za urejeno življenje in dobro počutje v svojih domovih si ljudje domove uredimo. Tako si, če imamo dovolj velik dom, uredimo prostor za kuhanje in prehranjevanje – kuhinjo, prostor za umivanje – kopalnico, prostor za spanje – spalnico, prostor za druženje – dnevno sobo in prostore za otroke – otroške sobe. Če je naš dom majhen, si ga uredimo tako, da isti prostori služijo več namenom, npr. da je dnevna soba tudi spalnica ali da je kuhinja hkrati tudi dnevna soba in podobno. Dokler se v domu počutimo varno in prijetno, se v njem radi zadržujemo. Če hočemo, da je bivanje v našem domu prijetno, moramo za prijetno počutje skrbeti vsi domači. Tako skrbimo, da je naš dom lepo urejen in spoštujemo »domača pravila«.

Družine se med sabo razlikujejo in tako se razlikujejo tudi naši domovi. Eni živimo v hišah, drugi v stanovanjskih blokih (stanovanjih), eni v velikih stanovanjih, drugi v manjših, eni v mestnih naseljih (mestih), drugi v vaških naseljih (vaseh). Ob tem se boste lahko vprašali: »Kje je bolje živeti? V mestu ali na podeželju? V hiši ali v bloku?« Odgovor ni preprost in pravilnega odgovora ni. Nekateri ne bi nikoli svoje hiše na podeželju zamenjali za stanovanje v bloku, saj »se bojijo« sosedov, življenja, značilnega za blok, hrupa in »živžava«. Drugi pa ne bi zamenjali svojega stanovanja v središču mesta za hišo, saj cenijo to, da imajo v bližini trgovine, šole, zdravstvene domove in lahko večina obveznosti opravijo peš ali s kolesom. Eni ljubijo relativno mirno podeželsko življenje, zato živijo na podeželju, medtem, ko se drugim zdi vsakodnevna vožnja s podeželja v mesto odvečna in naporna, zato živijo v mestih.

Na podeželju, kjer prebivalci živijo od kmetijstva, k domačiji ali kmečkemu domu poleg stanovanjske hiše sodi tudi gospodarsko poslopje. Marsikje so kmečke domove zaradi sodobnega načina življenja že preuredili v sodobnejše domove.

Druzba 4_01.indd 10

2/19/08 7:49:43 AM

1. DRUŽINA

Stanovanjski bloki

Naselje hiš

Življenje družin in njihove navade so odvisne od okolja, v katerem živijo. Tako se življenje v naših mestih precej razlikuje od življenja na podeželju, življenje v hribih pa se močno razlikuje od življenja v dolinah ali ravninah. V kakšnem okolju živiš ti? Danes je zaradi sodobnega načina življenja zelo malo pravih kmečkih družin, ki se preživljajo s kmetijstvom. Spodnje slike prikazujejo preživljanje dneva družine Novak, ki se preživlja s kmetijstvom, in družine Kovač, ki se ne ukvarja s kmetijstvom. Ugotovi razlike in podobnosti.

Marsikje na podeželju so opustele ali stare kmečke domove rešili pred propadom ljudje, ki živijo v mestu. Stare zgradbe so obnovili in sedaj v njih preživljajo prosti čas ob koncu tedna ali med počitnicami.

DRUŽINA KOVAČ

DRUŽINA NOVAK

ZGODAJ ZJUTRAJ

Druzba 4_01.indd 11

ZJUTRAJ

OPOLDAN

POPOLDAN

ZVEČER

Novakovi že opravljajo kmečka opravila.

Pri Kovačevih je še vse mirno. Vsi še spijo.

2/19/08 7:49:54 AM

PRAZNIKI IN PRAZNOVANJA

Druzba 4_03.indd 24

2/19/08 8:11:26 AM

so vanja so dnevi, ki Prazniki in prazno u emu pomembnem posvečeni kakšn ali minu iz bližnje dogodku ali spo r. i. Tako so se np daljne preteklost ja o poznali koledar is n r le k o d , je d u lj ih elu ravnali po letn d ri p , ev ec es m in avi. Z naravo in ar n o p z. o h si ča ji iz narave so še it b i« im n st o vn ri »sk atera praznovanja ek n a n za ve o p o n ved ovanje. Praznike st u p r. p n i, aj ič b in o ične načine, a zl ra a n o m je u prazn nja povezana va o zn ra p so o n navad ljudi, dobrimi m je n že ru d , em lj z vese … no, glasbo, darili željami, dobro hra ikov je za nekoga Vsak izmed prazn an sebnega. Kateri d verjetno nekaj po lj ajraje in ga najbo v letu imaš sam n ješ? nestrpno pričaku

Druzba 4_03.indd 25

2/19/08 8:11:33 AM

➜ 8. vaja, 9. vaja

DRŽAVNI PRAZNIKI (Glej stran 28).

KULTURNI PRAZNIKI (Glej stran 29).

PRAZNIKI IN

DRUŽINSKI PRAZNIKI • • • • • • • • •

ROJSTVO ROJSTNI DAN KRST GOD OBHAJILO BIRMA POROKA OBLETNICE POROK OBLETNICE SMRTI

so včasih verjeli, da »Ljudje na Koroškem ljo, srečen, rojen v bo otrok, rojen v nede po drugi svetovni petek pa nesrečen. Še d v navadi, da so vojni je bilo poneko eca starosti trdno otroke do osmega mes e in noge so povili povijali v povoje. Rok navada popolnoma ta je es an D . lo te ob izginila.« n mi je mamica »Za sedmi rojstni da s smetano in jagopripravila veliko torto sošolcev, ki so mi dami. Prišlo je veliko ajbolj sem bil vesel prinesli lepa darila. N električnega vlakca.«

Druzba 4_03.indd 26

• MARTINOVANJE je praznik, ko praznujemo konec kmečkih del na polju ter zorenje vina. (11. november) • JURJEVANJE je praznik, ki se je pri nas ohranil v Beli krajini. V zelenje oblečenega dečka vodijo od hiše do hiše, pojejo in pobirajo darove. Včasih je bil ta dan pastirski praznik. Pastirji so na ta dan začeli goniti živino na pašo. (24. april) • PUSTOVANJE je starodaven običaj, ki predstavlja slovo zime in prihod pomladi s pomočjo šem in mask. Pri nas najbolj znana pustna maska je Kurent ali Korant. Korant ga imenujejo na Ptujskem polju. • KRESOVANJE je praznik Kresnika, po ljudskem izročilu Sončevega boga. Ljudi je nekoč bilo strah, če bi se zgodilo, da bi Sonce umrlo. Zato so Soncu v pozdrav, v pomoč in zahvalo v noči na 24. junij na visokih gričih kurili kresove, da bi mu bili bližje.

Borovo

Tilen, 9 let

PRAZNOVANJA, POVEZANA Z LETNIMI ČASI IN Z DELOM

Kurenti

2/19/08 8:11:42 AM

3. PRAZNIKI IN PRAZNOVANJA

CERKVENI PRAZNIKI • • • • •

PRAZNOVANJA Ena izmed bajk v Prek murju pripoveduje, da je bil Korant prelep mladenič. Ženske od blizu in daleč so norele za njim, da ni imel nikjer miru. Umaknil se je v pušča vo in prosil boga, naj mu skazi obraz . Bog ga je uslišal in zrasli so mu rogovi. Takšen se je vrnil med ljudi. Po tem so ga ženske pustile pri miru. V spomin nanj so začeli praznovati pustn i torek z razposajenimi norčijami. Na jvečja sramota za Kurenta je bila, če so mu sneli masko ali celo kožuh.

Božič

MIKLAVŽEVANJE BOŽIČ VELIKA NOČ BINKOŠTI MARIJINO VNEBOVZETJE (Miklavž in božič sta tudi praznika zimskega časa)

Belokranjske pisanice

Božič je krščanski praznik, ki je med ljudmi najbolj priljubljen. To je praznik Kristusovega rojstva. Na ta praznik se kristjani še posebej pripravljajo. Spletejo vence iz smrekovih vej, na katerega postavijo štiri modre ali bele sveče in venec okrasijo z barvnimi trakovi. Imenujemo ga adventni venec. Vsako nedeljo prižgejo eno svečo … Ljudje se na božični dan obdarujejo.

Kresovanje

Jurjevanje

Druzba 4_03.indd 27

»Po legendi naj bi nekoč svetnik vrgel v neki dimnik nekaj zlatnikov, ki so padli v nogavico ob ognjišču. To je bil začetek božičkove nogavice, v katero še danes otrokom dajejo darila. Ob božiču se doma zbere vsa družina. Z okraski in lučkami okrasijo božično smreko, ki predstavlja veselje. Pod smreko postavijo jaslice s hlevom, pastirji, votlino in pokrajino, ki prikazujejo Kristusovo rojstvo. Pod božično smreko postavijo darila. Na praznično pogrnjeni mizi so kruh, pogače ter druge slastne in okusne jedi.«

Velika noč je največji kršč anski praznik. Na ta dan se kristjani spominjajo Kristusove smrti in vstajen ja. Znano je barvanje jaj c, ki jih imenujemo pisanice ali pirhi. V kršč anstvu so simbol Kristus ovega vstajenja. Med najzanimivejše izdelane pi sanice sodijo belokranjsk e pisanice. Uvrščajo jih med najlepše okrašene v Evropi. Za veliko noč lju dje jedo jajca, hren, šunko in doma spečen kruh .

2/19/08 8:11:58 AM

DRŽAVNI PRAZNIKI

PRAZNIKI IN

Državni prazniki (med njimi so tudi kulturni, ki smo jih omenili že prej) so z izjemo 17. avgusta, 15. septembra in 23. novembra dela in pouka prosti dnevi. Za državne praznike na hiše in stavbe izobesimo slovensko zastavo. Na prireditvah se med slovesnostmi zapoje tudi slovenska himna. Državni prazniki so: • 1. NOVEMBER, DAN SPOMINA NA • 1. IN 2. JANUAR, NOVO LETO MRTVE • 8. FEBRUAR, PREŠERNOV DAN, • 23. NOVEMBER, DAN RUDOLFA SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK MAISTRA • 27. APRIL, DAN UPORA PROTI Tega dne leta 1918 je general Rudolf Maister OKUPATORJU razorožil gardo mariborskih Nemcev in Na ta dan se spominjamo, da je bila 27. aprila prevzel oblast v Mariboru. leta 1941 ustanovljena OF (osvobodilna • 26. DECEMBER, DAN fronta). Ljudje, ki so sodelovali v OF so SAMOSTOJNOSTI se uprli nemškim vojakom, ki so zasedli Spominjamo se dogodka, ko smo Slovenci z slovensko ozemlje, preganjali ljudi z domov, glasovanjem odločili, da želimo živeti v svoji jih zapirali v taborišča, v šole uvedli nemški državi, Sloveniji. jezik ipd. • 1. MAJ, PRAZNIK DELA Je praznik delavstva. Izhaja iz spomina na krvave delavske demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886. V današnjem času je praznovanje 1. maja povezano z velikimi zborovanji ali protesti delavcev. • 25. JUNIJ, DAN DRŽAVNOSTI Slovenija je 25. junija leta 1991 razglasila svojo samostojnost oziroma ustanovitev nove samostojne države, Republike Slovenije. Pred tem smo Slovenci živeli v državi, ki se je imenovala Jugoslavija. • 17. AVGUST, DAN ZDRUŽITVE PREKMURSKIH SLOVENCEV Z MATIČNIM NARODOM • 15. SEPTEMBER, DAN VRNITVE PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI • 31. OKTOBER, DAN REFORMACIJE

Prazniki in praznovanja v Sloveniji (državni prazniki so zapisani z rdečo) Dan državnosti

Druzba 4_03.indd 28

2/19/08 8:12:05 AM

3. PRAZNIKI IN PRAZNOVANJA

PRAZNOVANJA

Faksimile Zdravljica

KULTURNI PRAZNIKI Ob kulturnih praznikih se spominjamo ljudi, ki so prispevali h kulturnemu razvoju v Sloveniji. Praznika, povezana s kulturo sta: • PREŠERNOV DAN ali SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK (8. februar) To je dan, ko se ob številnih proslavah spominjamo smrti Franceta Prešerna, najpomembnejšega slovenskega pesnika. Ob tem prazniku dajemo posebno veljavo vsej umetnosti in kulturi. • DAN REFORMACIJE (31. oktober) Ta dan je posvečen Martinu Luthru, ki je 31. oktobra leta 1517 v Wittenbergu v Nemčiji s 95 tezami nastopil proti takratni cerkvi in jo želel spremeniti (reformirati). Pri nas je bil najbolj znan reformator Primož Trubar, slovenski protestantski duhovnik. V želji po vsesplošnem napredku Slovencev, še posebej pa v želji, da bi se vsi Slovenci naučili brati in pisati v maternem jeziku, je napisal prvi dve slovenski knjigi Katekizem in Abecednik. Dan reformacije je pomemben zgodovinski, verski in kulturni praznik.

Katekizem

Primož Trubar

France Prešeren

ˇ Vprasanja 1. S pomočjo koledarja opiši praznike: kateri so državni, kateri cerkveni. 2. Katera praznovanja so povezana z letnimi časi in delom? 3. Opiši še svoje družinske praznike.

Volitve: dogodek, ko se lahko vsak polnoletni državljan z izrekom za ali proti odloči o pomembnem vprašanju. Okupatorji: vojaki, ki zasedejo tuje ozemlje. Taborišče: zapor. Druzba 4_03.indd 29

2/19/08 8:12:11 AM