1. številka December 2013
Skupnostni list Ško�e Loke
Zamorkla Skupnostni list Škofje Loke Odgovorni urednik: Miha Kordiš Lektura: Urška Honzak, Društveno stičišče — STIKS Izdaja: Zavod O, zavod škofjeloške mladine, Mestni trg 20, na pobudo in v organizaciji Kluba škofjeloških študentov, Mestni trg 20 Časopis je v procesu vpisa v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo. Naklada: 10.000 izvodov Kontakt: Spletna stran: www.zamorkla.si E-pošta: urednistvo@zamorkla.si Facbook: www.facebook.com/zamorkla.si
Andraž mali mentor dogodkov
Lenart Miklavčič avtor
Jan Gorše avtor Anej Korsika mentor prispevkov
Dan Juvan avtor
Marie Carnio ilustratorka
Anže Bertoncelj avtor
Miha Kordiš odgovorni urednik
Nastja Miheljak oblikovalka
Arijana Radić avtorica
ŠTEVILKI NA POT
Ime česa je Zamorkla Že nekaj let je minilo, odkar se je nazadnje oglasila Zamorkla, časopis odbitih, zabavnih in pogosto poučnih prigod lokalnih študentov. Letos se vrača v življenje v prenovljeni podobi in z novo misijo; nastaja namreč kot list loške mladine v službi celotne skupnosti. Kaj imam s tem v mislih? Časopis za razliko od velike večine obstoječega lokalnega in nacionalnega tiska ne nastaja pod pritiskom zasledovanja profita. Priprava vsebin in oblike časopisa je v rokah celotnega uredništva, ki stremi dlje: k vključevanja bralstva, se pravi vseh občank in občanov. Namen tako ni pasivno beleženje dogajanja, marveč njegovo aktivno soustvarjanje. Način izgradnje časopisa želi voditi z zgledom k vrednotam, na katere prisega vsebina: sodelovanje, solidarnost in kolektivno delovanje. V praksi se to prevaja v zagovor kakovostnih javnih storitev, lokalno samooskrbo, ekološko pridelavo, zadružno organizacijo delavcev in kmetov ter neposredno vključevanje občank in občanov v vsa vprašanja, ki zadevajo skupne plati življenja v našem mestu. S tem v mislih časopis nenazadnje spremlja tudi serija javnih tribun o perečih vprašanjih družbe. Te se bodo odvijale celo leto, posebej pa gre omeniti prihajajoči 13. december. Takrat bomo namreč v MKC Pri Rdeči Ostrigi odprli debato o vprašanju gradnje skupnostnih medijev, posvečeno izidu pričujoče številke. Poslanstvo Zamorkle je nenazadnje natančno takšno: gradnja skupnosti. Javni tribuni bo sledil koncert, glavna vloga pa bo pripadla skupini s pomenljivim imenom Srečna mladina. Vsebine časopisa so organizirane v stalne rubrike. Za začetek smo pozornost očrtali širše od Škofje Loke, saj ta ne obstaja izven siceršnjih družbenih procesov. Odskočišče je temu primerno – kaj pa drugega – aktualna kriza kot kriza kapitalizma. Sicer načrtujemo štiri tiskane izdaje na leto, vsebine pa bomo mesečno pokrivali na spletnem portalu, ki ga v prihodnosti nameravamo razširiti in nadgraditi. Vsekakor velja Zamorklo spremljati tudi tam. Številka pred vami je uvodna. Pripravili smo jo pisci, ki želimo na teh straneh izmojstriti pero in znanje, ob tem pa prispevati k boljšemu jutri in k istemu cilju spodbuditi celotno lokalno skupnost. Morebitno mladostno robatost in zanesenjaštvo nam bo bralstvo nedvomno odpustilo, sploh pri kobacajočih prvih korakih. Naj ta uvodnik služi kot povabilo k branju, razmisleku in soustvarjanju: Zamorkle posebej in lokalne skupnosti nasploh. Papir ali splet, dogodek ali platnica, pero ali objektiv – časopis je v svoji vsestranski dinamiki odprt vsakomur, ki bi želel prispevati in doprinesti k svetlejši bodočnosti. Srečno, Zamorkla! Miha Kordiš, urednik
Kazalo strani 4, 5 — Ljudska tribuna: Zamorkla vs. medijska industrija | strani 6, 7 — Ljudska tribuna: Utrinek sloge je največji strah | strani 8, 9 — Na sceni | strani 10, 11 — Knjižnica: Čista zanka | strani 12, 13 — Kukalo v svet znanosti: Ta prekleti delec | stran 14 — Za javno dobro: Varčevanje na račun znanja | stran 15 — Lonec: Loška medla
Zamorklina
LJUDSKA TRIBUNA
Zamorkla vs. medijska industrija V novinarskih učbenikih najdemo vse mogoče krilatice o tem, kako so mediji psi čuvaji demokracije, četrta veja oblasti itn. Mediji naj bi imeli v naši družbi prav posebno, častivredno poslanstvo. Nanje se ljudje vsakodnevno opiramo, ko poskušamo izvedeti, kaj se dogaja pri nas in po svetu. Skozi medije si bolj kot skozi kar koli drugega ustvarjamo podobo resničnosti, v kateri živimo, v katero naposled tudi verjamemo. Morda danes kje res še obstajajo svetle izjeme, ki se držijo zgoraj naštetih načel. Vendar lahko vsakdo, ki je vsaj nekaj časa preživel kot delavec znotraj kakšnega medija, potrdi, da so to v resnici visokoleteči ideali, ki s konkretno medijsko prakso nimajo opraviti skoraj ničesar.
rokih, ki privedejo do družinskih tragedij, pokolov in podobnih novic, ki se vse bolj pogosto znajdejo na prvih straneh. Senzacionalizem je seveda le en od številnih vzrokov, zaradi katerih je ideja o medijih kot četrti veji oblasti neslana šala. Če čigav, so mediji pes čuvaj vladajoče elite, nikakor pa ne demokracije, s katero se ta ponavadi enači. Zato dejstvo, da se danes ljudje ne upirajo še bolj in predvsem bolj uspešno, naenkrat postane veliko bolj razumljivo. Naenkrat postane jasno, da upor ni in ne more biti stvar dobre ali slabe volje, aktivnosti ali apatije. Ne, medijska krajina ustvarja svojo podobo sveta, ki z resničnim svetom v resnici nima veliko opraviti, in nas z njo dosledno pita. Podoba, ki nam jo slikajo, je podoba vladajočih, je njihova predstava o tem, kaj ta svet je in kam mora iti.
O FANTAZISTIH ... Nasprotno, v resnici imamo opraviti z industrijo v najbolj dobesednem pomenu besede. Četudi se zdi, da med tovarniškim in medijskim delavcem obstaja velika razlika, ta ob podrobnejšem pogledu postane vedno bolj zabrisana, dokler naposled ne izgine. Tako kot lastnika vsakega proizvodnega obrata tudi lastnike medijev konec koncev zanima izključno ena stvar — dobiček. Slepi gonji za dobičkom je podrejeno vse in ta sla kar najgloblje prežema sodobne medije. To lahko vidimo na več ravneh. Ena je senzacionalizem. Rubrike, ki so bile nekoč omejene na črno kroniko in rumene strani, danes tudi pri t. i. resnih medijih vedno bolj silijo na naslovnice. Prepričujejo nas, da ima javnost pravico vedeti, da si javnost v resnici takšnih novic sama želi, da se, nenazadnje, takšne vsebine odlično prodajajo.
V italijanskem nogometu posebej virtuozne organizatorje igre imenujejo fantazisti. Tudi za medijsko industrijo bi lahko dejali, da je velik fantazist pri organiziranju moštva kapitala. S svojim spretnim preobračanjem vesti, določanjem tega, kaj je pomembno in kaj ne, organizira takšne napade, da interesi kapitala nikoli niso pod vprašajem.
… IN REALISTIH! Zato nas ne sme presenečati, da o interesih mladih, brezposelnih, upokojencev, obrtnikov, delavcev, kmetov, malih podjetnikov, torej vseh tistih, ki smo v naši družbi v resnici večina, ne slišimo praktično ničesar. Ker to niso naključja, se je treba organizirati in upreti na sistematičen način. Na tem dolgem pohodu šteje vsak korak, ki nas v konkretnem primeru, ki smo ga obravnavali, približa medijem, ki bodo demokratično upravljani. Predvsem pa moramo priti do medijev, ki se ukvarjajo z interesi ljudi, ne pa interesi vladajočih elit in kapitala. Prav s tega vidika so izredno pomembni tudi lokalni, skupnostni mediji, saj predstavljajo konkretne korake v našem boju za pravično in svobodno družbo. Ekipa realistov, med katerimi je tudi Zamorkla, je tista, ki lahko razkrinka fantaziste za tisto, kar so, za prodajalce popačene realnosti, ki je v službi interesov vladajočih. Skupnostni mediji, kakršen je Zamorkla, namreč delujejo na povsem druga-
Vse našteto je seveda zlagano, mediji sami ustvarjajo vsebine, s katerimi nato nagovarjajo javnost, mediji sami so tisti, ki so zagnali to dirko do dna, kjer bodo zmagovalci tisti, ki bodo na koncu objavljali najbolj banalne novice z največ krvi, sperme in nasilja. Ko zagovorniki tovrstnih novic govorijo, da si javnost želi prav takšnih, da drugačnih niti ne razume, pri tem zamolčijo, da so za poneumljanje bralstva najbolj odgovorni prav sami, saj so na tem sistematično delali več desetletij. Tudi predpostavka, da ima javnost pravico vedeti, je zlagana. V praksi to pomeni, da ima javnost pravico do spektakla, moralnega ogorčenja, na koncu celo moralne panike. Nima pa pravice, da bi vedela kaj več o zapletenih vz-
4
zorjev, saj ti na koncu odločilno vplivajo na samo uredniško politiko. Skupnostni medij pa odgovarja samo skupnosti in stoji ali pade kot družbeni projekt. Okoreli profesionalizem, ki je sam sebi namen, nadomešča s svežim entuziazmom, namesto vprašanja, kaj bi se bralo, pa si raje zastavlja vprašanje, kaj bi se moralo brati. Kaj je tisto, kar v naši družbi res šteje, kar zadeva vse nas in naše skupne interese ter kako lahko te kot skupnost zavarujemo in širimo. Proti ekipi fantazistov moramo realisti danes obrniti geslo maja 1968 in zaklicati: “Bodimo nemogoči in zahtevajmo realno!” V časih neskončnih potrošniških želja in užitkov, resničnostnih šovov in vsesplošnega družbenega spektakla je to nujno potrebno. Treba je dati glas malemu človeku, človeku, ki v naši družbi predstavlja večino in ki lahko takrat, ko se združi, postane nepremagljivi veliki človek. Tak glas je Zamorkla! Anej Korsika
čnih temeljih, kot je značilno za medijsko industrijo. Že sam proces pisanja, oblikovanja in uredniškega dela je popolnoma drugačen kot pri “velikih medijih”. Je skupna rast in učenje skozi prakso, je učeči se kolektiv, ki skupaj spremlja odločitve, in je na ta način neskončno bolj demokratičen kot kar koli iz medijske industrije.
O temi, ki jo odpira pričujoči prispevek, bo v petek, 13. 12. ob 18.00 v MKC Pri Rdeči Ostrigi potekala Zamorklina ljudska tribuna z naslovom Drugačen časopis za boljši jutri. Uvodne prispevke bodo predstavili:
Aleksander Sašo Slaček Brlek, raziskovalec na Centru za preučevanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Matija Stepišnik, predsednik Društva novinarjev Slovenije in urednik notranjepolitične redakcije časnika Večer Lenart Kučič, novinar in kolumnist sobotne priloge Dela Miha Kordiš, odgovorni urednik Zamorkle Razpravo bo moderiral Dragan Nikčević
Skupnostni medij svojih bralcev ne podcenjuje in si za njihovo pozornost ne prizadeva s senzacionalizmom. Takšen medij si prizadeva, da bi prodrl dlje in globlje, do samih korenin družbenih problemov, s katerimi se danes soočamo. Namesto fantazij, ki jih množično proizvajajo fantazisti, je skupnostni medij orodje v rokah skupnosti in mora zato nujno naslavljati realne probleme, s katerimi se skupnost v svojem vsakdanjem življenju sooča. Čeprav nas prepričujejo, da sodobni človek ni več človek pisane besede, temveč le še človek podobe, v Zamorkli stavimo na nasprotno. Prepričani smo, da je takšen časopis potreben. Tako kot institucija, ki jo lahko za razvoj svojih sposobnosti pisanja uporabijo vedno nove generacije škofjeloške mladine, kot z vidika širše skupnosti, ki si zasluži kar najbolj kakovostne razmisleke.
Vabljeni k debati! Po tribuni sledi otvoritveni prigrizek in druženje, temu pa koncert skupine Srečna mladina ob 22.00. Več informacij na www.zamorkla.si
ZAMORKLA ČASTI! Izreži ilustracijo članka in jo prinesi s seboj. Na vstopki
Klasični mediji morajo imeti pri svojem delovanju vedno v mislih tudi interese svojih lastnikov in spon
te čaka kupon za pijačo!
5
Zamorklina
LJUDSKA TRIBUNA Ljudska tribuna je namenjena glasnemu prevpraševanju trenutnega družbenega ustroja, njegovih problemov in rešitev. Razmislek se giblje od primerov dobrih praks delavskega lastništva in zadružne organizacije gospodarskega življenja do vprašanj neposrednega sodelovanja prebivalcev pri vprašanjih skupnosti in kolektivnega delovanja državljanov.
Utrinek sloge je največji strah Kriza zadnjih let ni kriza, v kateri gre vsem slabo. Prav nasprotno. Kriza zadnjih let je čas, v katerem kapitalizem razkriva svoj pravi obraz. Je obdobje, ki zasleduje logiko profita ne glede na posledice in žrtve, ki jih ta povzroča. Od tega ima korist zgolj ena družbena skupina, posestniki velikega kapitala, združeni v enem samem cilju: uničenje skupnega dobrega na vseh možnih ravneh. Razlog: ohranjanje dobičkov in onemogočanje udejanjenja alternativ. Množica kmetov, obrtnikov, malih podjetnikov, delavcev, upokojencev in študentov je le postranska škoda, ki jo gre za vsako ceno obdržati razdeljeno.
stemsko kritiko in za obstoječe stanje najbolj nevarne. Vsako skupno akcijo mladih se zatre v kali, obvezno vsevprek opletajoč z rekom “na mladih svet stoji’’. Namesto aktivne vloge mladih se tako načrtno spodbujata apatičnost in pasivnost. Sistemsko se uničujeta kreativnost odraščajočih generacij in možnost njihovega resničnega doprinosa k družbi — ki si ga sicer vsi tako zelo želijo. Delitve pa se ne podžiga zgolj na eni fronti. Mladim v celoti se v glavo vceplja ideja o tem, da v resnici delajo samo za starejše in da gre ves njihov denar v roke upokojencem. To je v začetku novembra med drugimi izjavil tudi predsednik Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Antonio Spilimbergo. V intervjuju za Delo, v katerem nasploh mrgoli neresnic, je zatrdil, da je slovenski sistem financiranja pokojnin “zelo naklonjen starejšim’’. Nemudoma je hitel pristaviti, da se mlade v Sloveniji izkorišča na več ravneh in da so privatizacije rešitev za brezposelnost mladih. Mitični tuji vlagatelji naj bi menda večinoma zaposlovali izobražene v starosti do 35 let.
DELI IN VLADAJ Uničevanje skupnega se dogaja v senci sejanja razdora na vseh možnih ravneh: ustvarjajo se konflikti med delavstvom v javnem in zasebnem sektorju, med etnijami, spoli, spisek gre v nedogled. Med najbolj perečimi konflikti je nemara medgeneracijski, saj se v njem odraža večina aktualnih problematik. Največji odstotek brezposelnih je prav med mladimi, od katerih se po končanem študiju pričakuje, da bodo opravljali prekarna ali celo neplačana dela pod pretvezo, da je to “praksa’’, s katero naj bi pridobili izkušnje, ki jih bodo naredile zaposljive. V isti sapi se z raznimi reformami krči javno visoko šolstvo, kar neposredno pomeni razlikovanje na podlagi socialnega statusa in elitizacijo znanja. Poleg tega se z govorom (ki se prevaja tudi v uradne kriterije, npr. kriterije državnega štipendiranja) o tem, kateri od nas bodo kaj “doprinesli k družbi’’ in kateri ne, kateri od nas so potrebni za družbo in kateri so odveč, ustvarja razkol med študenti različnih študijskih smeri. Da gre za vrednotenje po potrebah družbe neenakosti, seveda ostaja zamolčano. Pod tako vzpostavljeno krinko se načrtno uničuje študijske smeri, ki so najbolje oborožene za si-
Vse takšne in podobne floskule o rešitvah, ki to niso, so nevarne. Nevarne zato, ker se za njimi skrivajo samo in izključno višji profiti tistih, ki že tako premorejo bajna bogastva. Tisti, ki pa (še) imajo službe, se jih morajo oklepati, če hočejo preživeti, pa čeprav to pomeni delo v neznosnih pogojih, brez kolektivnih pogodb in za minimalno plačilo. Najmočnejše orodje za pritisk na zaposlene je armada brezposelnih. Beri: ljudje, ki so izgubili že skoraj vse in so zaradi tega pripravljeni delati kar koli za kakršno koli plačilo v kakršnih koli pogojih. S tem predstavljajo grožnjo zaposlenim, ki velikokrat slišijo, da na njihovo delovno mesto čaka najmanj 10 drugih. Če je od tebe odvisno preživetje celotne družine, je vprašanje, ali
6
skloniti glavo ali povzdigniti glas, odločeno že vnaprej. In večje kot je število brezposelnih, boljši so pogoji za manipulacijo in izkoriščanje.
direktno prepreči združevanje izkoriščanih razredov zoper obstoječe stanje. S tem, ko se krivdo venomer vali na nekoga drugega, se krivca, ki je sicer v točno določenem družbenem subjektu, razprši in za njim se zabrišejo vse sledi. To vodi v položaj, v katerem tisti, ki se želijo upreti,v resnici nimajo ničesar, na kar bi lahko pokazali s prstom in rekli: ‘’To je to, tukaj se skriva problem, odpravimo ga!’’ Konkretni obrazi ljudi so skriti za institucijami, institucije se skrivajo za raznimi zakoni, predpisi, nekimi višjimi določili Evropske unije ter voljo vsemogočnih finančnih trgov. V takem primeru kaj hitro pride do tega, da se kmetje, obrtniki, mali podjetniki, delavci, upokojenci in študentje razidejo zaradi spora o tem, proti komu sploh protestirajo.
MEDIJI POD PRITISKOM KAPITALA Številne medijske hiše v Sloveniji so v zadnjih desetletjih pristale v rokah posameznikov, saj je bil potreben odkup, da bi se sploh lahko ohranile. Cena, ki jo morajo plačati delavci — novinarji — je, da morajo v zameno za plačilo pisati po taktirki lastnikov. Navedeno je le še eden v vrsti dokazov, aktualnih v tekoči javni debati o državnem holdingu in slabi banki, kako družbi nevarne so pravzaprav privatizacije. Ravno preko sprivatiziranih medijev se začne prvi korak vžiganja razkroja skupnega v podzavest ljudi: če vsak dan poslušaš o tem, kako smo za nastalo krizno situacijo krivi sami, začneš temu po določenem času tudi verjeti.
Če dobro premislimo in pogledamo na situacijo od daleč, vidimo, kako elegantne tehnike je izoblikoval kapitalizem z namenom samoohranitve in onemogočanja alternativ. Te namreč obstajajo in so še kako žive, a jih je brez skupne akcije podrejenih razredov, ki sestavljajo ogromno večino državljanov, nemogoče udejanjiti. Prav zato je pomembna predvsem zavest o orožju elit, njegovem delovanju in namenu uporabe ter posledicah, ki jih pušča za seboj. Ko si bomo o tem na jasnem in ko si bomo priznali, da je moč zgolj v slogi in solidarnosti, lahko šele zaveje resničen veter sprememb.
S pomočjo medijev se ljudi, ki trpijo za istimi problemi in so v podobnem življenjskem položaju, drži vsaksebi. Namen tega je, da se ljudi med seboj spre in onemogoči kakršne koli možnosti povezovanja ter tako
Arijana Radić
7
Zamorkla
NA SCENI Dogajanje preteklega meseca je zgoščeno v razdelku Na sceni. Delavnice, razstave, nočno življenje oziroma utrip Škofje Loke nasploh slikovito beležimo na tem mestu. Za pokušino smo tokrat, mimogrede, ujeli le nekaj utrinkov; k soustvarjanju ste namreč vabljeni vsi, ki takšne ali drugačne aktivnosti pripravljate ali pa nanje naključno naletite.
Driskoteka predstavlja: Heloween MKC Pri Rdeči Ostrigi, 31.10.2013 Foto: Martin Štamcar
Driskoteka predstavlja: Heloween MKC Pri Rdeči Ostrigi, 31.10.2013 Foto: Martin Štamcar
Zamorklina tribuna MKC Pri Rdeči Ostrigi , 6.11.2013 Foto: Martin Štamcar
Ste organizirali dogodek? Pošljite nam do 5 fotografij enega dogodka in objavili jih bomo na naši spletni strani! Iz prispelega materiala mesečno pripravljamo kolaž dogajanja za tisk in splet. Fotografije prejemamo na naslovu urednistvo@zamorkla.si. Opremljene morajo biti z datumom in imenom aktivnosti ter nosilne organizacije, po želji pa še z imenom fotografa.
Mito Gegič: “Očetnjava” Sokolski Dom , 8.11.2013 Foto: Tone Štamcar
Mito Gegič: “Očetnjava” Sokolski Dom, 8.11.2013 Foto: Tone Štamcar
8
Ostriga predstavlja: Irski žur! MKC Pri Rdeči Ostrigi, 8.11.2013 Foto: Martin Štamcar
Začetni tečaj risanja z Laro Ješe Atelje CLOBB, 18.11.2013 Foto: Martin Štamcar
Ekološka tržnica na Mestnem trgu 20.11.2013 Foto: Martin Štamcar
Protestna zapora ceste Neobvoženi Spodnji trg, 27.11.2013 Foto: Mark Pralica
Začetni tečaj risanja z Laro Ješe Atelje CLOBB, 18.11.2013 Foto: Martin Štamcar
Začetni tečaj risanja z Laro Ješe Atelje CLOBB, 18.11.2013 Foto: Martin Štamcar
Stripi v Ostrigi: Sfarjev boemski, bizarni in sočni Pascin! MKC Pri Rdeči Ostrigi , 20.11.2013 Foto: Alenka Žumer
Žuramus MKC Pri Rdeči Ostrigi, 22.11.2013 Foto: Alenka Žumer
Protestna zapora ceste Neobvoženi Spodnji trg, 27.11.2013 Foto: Mark Pralica
9
Protestna zapora ceste Neobvoženi Spodnji trg, 27.11.2013 Foto: Mark Pralica
Zamorklina
KNJIŽNICA Rubrika nastaja v sodelovanju z založbo Sofija in Knjižnico Ivana Tavčarja. Zapolnjujejo jo obravnave in razprave ob aktualnih izdajah humanistične literature. Tokrat pod drobnogledom: francoski ekonomist Michel Husson z uspešnico Čisti kapitalizem.
Čista zanka Kapitalizem je v krizi. Nič novega. Po šestih letih svetovne recesije, ki se je začela s pokom ameriškega nepremičninskega balona, nam oblastniki ne znajo ponuditi drugega kot varčevalne ukrepe, privatizacijo javnega in uničevanje socialnih pravic, ki si jih je delavstvo skozi stoletja bojev izborilo s potom in krvjo. Neoliberalna ideologija, ki leži v osrčju takih ukrepov in ki jo podpirajo vladajoče finančne in gospodarske institucije, nam obljublja, da kapitalizem potrebuje zgolj dodatno injekcijo kapitala, ki bo zagnala investicije in obudila potrošnjo, s tem ustvarjeno bogastvo pa bo samo od sebe pronicalo do socialno najšibkejših. Oblastniški ekonomisti za nastalo situacijo večinoma krivijo preveliko prisotnost države in sindikatov, ki s stalnim nasprotovanjem vsemu dobremu preprečujejo normalno delovanje kapitalistične harmonije ter onemogočajo konkurenčnost v primerjavi s hitro razvijajočimi se deželami Vzhoda. A kljub vsem agresivnim posegom mednarodnih finančnih institucij in njihovih političnih zastopnikov se brezposelnost, socialna neenakost in javni dolg prizadetih držav le še zvišujejo, dostojnih zaposlitev in napredka pa ni od nikoder. Je za to kriva premajhna intenzivnost teh ukrepov ali se ključ do logike varčevanja skriva kod drugod?
pitalizem je kapitalizem velikih nadnacionalnih skupin, ki ne poznajo meja in so zažrte v vsako poro družbenega delovanja, od znanosti do vsakdana.
VRNITEV K MARXU Za razumevanje kompleksnega delovanja kapitalističnega ustroja se avtor obrne h Karlu Marxu, kritiku politične ekonomije in staremu znancu delavskega razreda. V kapitalizmu vlada nepomirljivo protislovje med delom in kapitalom. Delavci vsak dan del delovnika proizvajajo zase in s tem zaslužijo svojo mezdo, vendar s tem njihovega delovnika še ni konec. Delavci so prisiljeni proizvajati tudi presežke, po Marxu presežno vrednost, ki gre direktno v kapitalistov žep. Ta presežek kapitalisti izrabijo za vsiljevanje svoje družbene nadvlade in nadaljnje izkoriščanje delavskega razreda. To temeljno protislovje določa celotno družbeno strukturo in je znotraj kapitalizma nerešljivo. Mnogi bi ugovarjali, da je sklicevanje na avtorja iz 19. stoletja pri analizi današnje resničnosti neprimerno, saj se sodobni kapitalizem od tistega slabih 200 let nazaj preveč razlikuje. Kako lahko v času finančnih trgov, intelektualne lastnine in storitvenega sektorja še uporabljamo arhaizme, kot so delavci, kapitalisti in izkoriščanje? Takšno razmišljanje Husson ostro zavrača. Lahko bi rekli, da se je slika kapitalizma spremenila, okvir pa ostaja isti. Protislovja v samem bistvu kapitalistične produkcije proizvajajo enake probleme, kot so jih pred dvema stoletjema.
Michela Hussona, francoskega statistika in kritičnega ekonomista, v knjigi Čisti kapitalizem zanima prav to. Vprašanja se ne loti le s teoretskim pristopom, temveč svoja spoznanja potrdi tudi s kopico empiričnih podatkov. Delo je tako znanstveno kot politično naravnano. Knjiga nam nudi vpogled v kaotični mehanizem sodobnega kapitalizma in poda možen recept za njegovo odpravo. Ta recept ni le utopična predstava o egalitarni družbi, ampak konkreten načrt možnih posegov v državno politiko, ki je ob zadostni politični volji izvedljiv že danes. Avtor dokazuje, da sodobni kapitalizem teži k čistemu delovanju, zavrača vse oblike regulacije in se vedno bolj približuje svojemu idealu. Sodobni ka-
SVETOVNI DIKTAT KAPITALA Globalna podoba kapitalizma je uničujoča in kruta. Ne pozna državnih meja in prava, še toliko manj pa občutljivi in minljivi ekološki sistem. Kapitalistična globalizacija v svojem bistvu stremi k vzpostavitvi svetovnega trga in neposredne konkurence med delavci. Obstoj globalnega in dinamičnega trga dela je mogoč
10
(NE)IZOGIBNA BREZPOSELNOST
zaradi razvoja informacijskih tehnologij in znanosti. Kapital beži z območij, na katerih je cena dela previsoka, saj si tam ne more obetati visokih stopenj dobička. Na ravni globalnega gospodarstva multinacionalke skušajo proizvajati v državah z nizkimi plačami in prodajati drugje. Ta trend je danes zelo močan, o čemer pričajo pogoste selitve proizvodnje v dežele tretjega sveta, kjer je delovna sila cenejša. Tak odnos med regijami je skrajno protisloven in konflikten, vzpostavitev stabilnega svetovnega gospodarstva pa zaradi prevelikih razlik v razvoju proizvodnje različnih regij nemogoča. Težko bi govorili o linearnem razvoju, saj je globalizacija izključujoč proces, ki stalno izbira področja, »vredna« vključitve v svetovni trg, ostala pa izključi. Razen v nekaterih redkih primerih kapitalizmu vedno sledi poglabljanje neenakosti in opustošenja.
Ena bistvenih preprek, ki jim trenutni sistem ni kos, so naraščajoče množice brezposelnih. Da bi analizirali situacijo, se dominantni ekonomisti, ki imajo brezposelnost skoraj za naravni zakon, zatekajo k pojmu ravnotežne stopnje brezposelnosti. Potek sklepanja je takšen: če se stopnja brezposelnosti preveč zniža, se realna plača zvišuje hitreje kot produktivnost in podjetja so prisiljena dvigniti cene, da bi popravila stopnjo dobička. To počnejo, dokler dodatna inflacija ne upočasni napredovanja zaposlenosti oz. dokler ne proizvede naravne stopnje brezposelnosti. Husson opozori, da takšno sklepanje implicitno predpostavlja konstantno stopnjo dobička, s tem pa tudi konstantno stopnjo izkoriščanja delavstva. Vsak alternativni program, usmerjen v zmanjšanje brezposelnosti, mora spremeniti delitev dohodkov. To potrjuje analiza, ki brezposelnost pojasnjuje kot stranski proizvod zajema profitov s strani imetnikov finančnega kapitala. Porast brezposelnosti je posledica rasti virtualnih profitov. Te je treba oklestiti na obeh koncih: da bi stopnja brezposelnosti začela upadati, je treba zvišati realne plače zaposlenih, finančne dohodke pa neposredno obdavčiti. Vsak projekt proti brezposelnosti, ki bi hotel doseči svoj cilj, bi bil deležen močnega odpora s strani finančne aristokracije. Zoper njo je nujna moč mobilizacije zaposlenih, ki na koncu igra glavno vlogo. Ker bi se delavci znašli v boljšem položaju takoj, ko bi začela stopnja brezposelnosti upadati, lahko skrajšanje delovnega časa, ki bi dejansko ustvarilo nove zaposlitve, tehtnico še bolj jasno prevesi na stran delavstva. Boj proti kapitalizmu je boj proti bedi vsakdana. Zmaga je možna le z jasno začrtanim političnim programom, ki bo daljnosežen, legitimnost pa bo potrjeval z izboljšanjem dejanskih življenjskih razmer večine prebivalstva. Le konkretni posegi v politično in ekonomsko tkivo, taki, kot jih zariše tudi Husson v Čistem kapitalizmu, imajo potencial postati temelj novega družbenega reda. Reda, ki bo zagotavljal dostojno življenje celotnemu prebivalstvu. Anže Bertoncelj
Založba Sofija nam je priskrbela brezplačen izvod knjige, ki ga bomo v kratkem podarili dalje knjižnici Ivana Tavčarja. Vabljeni k izposoji in branju!
11
Zamorklino
KUKALO V SVET ZNANOSTI Z navidez preprostim, skoraj otroško radovednim vprašanjem, kako nekaj deluje ali kaj točno nekaj je, lahko hitro spravimo v zadrego sebe ali koga drugega. Vrstice sprehoda skozi dogajanje na področju znanosti zastavljajo točno taka vprašanja in nanj iščejo poljubne odgovore.
Ta prekleti delec V zadnjem času so se novice iz sveta fizike večkrat prikradle na naslovnice časopisov. Najpomembnejša med njimi je gotovo prišla julija lani, ko so iz Velikega hadronskega trkalnika na švicarsko–francoski meji sporočili, da so odkrili dolgo iskani Higgsov bozon, bolj splošno znan kot »božji delec«. Odkritje je zagotovilo letošnjo Nobelovo nagrado in zaključilo poglavje fizike, ki se imenuje standardni model, h kateremu se vrnemo kasneje. Delec je torej izjemno pomemben, toda zakaj?
delec boljši naslov glede na to, da se navezuje na neko drugo, mnogo starejšo knjigo”. Na koncu sta vztrajnost in trud uspela. 4. julija lanskega leta so našli delec, čigar vedenje se zelo dobro ujema s tistim, ki ga pričakujemo od Higgsovega bozona. Svoje odkritje so z večjo zanesljivostjo potrdili šele marca letos in zanj oktobra podelili Nobelovo nagrado Higgsu in Englertu.
ZGODOVINA Preden lahko pojasnimo Higgsov bozon, moramo razložiti ozadje razvoja moderne fizike. Na koncu 19. stoletja je veljalo naivno prepričanje, da je fiziki v grobem že uspelo razložiti svet okrog nas. K sreči sta kmalu zatem vskočila slavni Einstein s teorijo relativnosti in malo manj slavni Max Planck kot začetnik kvantne mehanike. Kvantna mehanika je po svojem začetku leta 1900 hitro in uspešno raziskovala lastnosti in obnašanje najmanjših naravnih gradnikov. Štiriinšestdeset let po Plancku pa sta Peter Higgs in Francois Englert s sodelavci neodvisno drug od drugega teoretično napovedala delec, kasneje poimenovan Higgsov bozon. Na koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja je to omogočilo Stevenu Weinbergu in Abdusu Salamu razvoj elektrošibke teorije. S tem je bil postavljen standardni model, ki izjemno dobro opisuje obnašanje osnovnih delcev. Vendar je bil tedaj le teorija, ki je bila v poskusih še nepotrjena. Treba je bilo najti več delcev, vsak izmed njih pa bi dal svoj žig veljavnosti delu teorije. Šele z vsemi zbranimi žigi bi lahko standardni model razglasili za veljavnega. S tem se je začel lov na delce. Nekatere so našli hitro, zadnjega, Higgsovega, pa se je iskalo in iskalo. Bil je tako izmuzljiv, da je ameriški fizik Leon Lederman svojo poljudno knjigo o njem želel poimenovati kar Od boga preklet delec, a mu je založnik svetoval spremembo naslova, “saj bi bil božji
STANDARDNI MODEL Stari Grki so verjeli, da je svet sestavljen iz majhnih, nedeljivih enot, imenovanih atomi. Kasneje se je v Hirošimi izkazalo, da so atomi še kako deljivi. Sestavljeni so iz protonov, nevtronov in mnogo manjših elektronov. Standardni model gre še naprej in predpostavlja cel živalski vrt različnih delcev. Te delce delimo na dve vrsti, fermione in bozone.
12
ODKRIVANJE BOZONA
Fermioni so osnovni gradniki snovi. Trije fermioni, imenovani kvarki, tvorijo protone ali nevtrone. Ti skupaj z elektroni, ki so prav tako fermioni, sestavljajo atom.
Glavni vzrok za tako dolgo čakanje na odkritje so predstavljale izjemne energije, ki so potrebne pri iskanju. V ta namen so pod švicarsko–francosko mejo izkopali krožni tunel s sedemindvajsetkilometrskim obsegom. Vanj so postavili magnete, s katerimi so pospešili delce do hitrosti, ki so komaj kaj nižje od svetlobne. Delce so nato čelno trčili med seboj. Energija, s katero se zaletita dva skupka delcev, je primerljiva tisti, ki jo imata dva avtomobila ob trku s hitrostjo 50 km/h. Posledica tako silovitega trka je nastanek mnogih novih delcev. Večina med njimi zelo hitro razpade. V primeru Higgsovega bozona je čas razpada �,���������������������16 sekunde. Povrh vsega se pojavi zgolj enkrat na nekaj milijard trkov.
Bozoni, kamor poleg Higgsovega spadata bozona W in Z, gluon ter foton skrbijo za odnose med fermioni. Foton je nosilec elektromagnetne sile, ki drži elektron »prilepljen« k protonu. Bozona W in Z sta nosilca šibke jedrske sile, zadolžene za radioaktivni razpad. Gluon pa je nosilec močne jedrske sile, ki drži skupaj kvarke. Poleg tega so bozoni tudi delci polj. Polje je področje, kjer lahko delovanje sile opazimo. Ostane nam samo še en bozon, Higgsov.
HIGGSOV BOZON Kot ostali je tudi Higgsov bozon delec svojega polja, ki se imenuje Higgsovo polje. Njegova naloga je podeljevanje mase delcem. Delci sami po sebi nimajo lastnosti mase, ampak jim jo podeli Higgsovo polje preko Higgsovega bozona. Masivnejši delci bolj sodelujejo s poljem kot tisti z manjšo maso. Temu delovanju se reče Higgsov mehanizem. Skozi čas se je za lažjo predstavo tega mehanizma uporabila že mnogokatera primerjava. Zamorkla kot škofjeloška revija lahko poskusi s škofjeloško primerjavo.
Tako kratek razpadni čas pomeni, da delcev ne morejo zaznati neposredno, opazna pa je lahko sled, ki jo pustijo v merilnikih. Za odkritje sta bila ključna merilnika CMS in ATLAS, pri katerem že dolgo sodelujejo tudi slovenski fiziki.
FIZIKA PO STANDARDNEM MODELU Je fizika sedaj zaključena celota? Seveda ne! Stanhdardni model je daleč od popolne slike narave. Seznam nerešenih fizikalnih vprašanj se povečuje z razumevanjem sveta. Pozoren bralec je lahko opazil, da gravitacije sploh nismo omenjali. Težava je njena šibkost, kar se opazi, na primer, ko majhen magnet drži žebelj in nasprotuje celotni gravitacijski sili Zemlje. Zaznavanje gravitonov, njenih teoretičnih sestavnih delcev, je s trenutno tehnologijo nemogoče.
Na Loškem gradu v času, ko vladajo freisinški škofje, poteka zabava. Ločani so enakomerno porazdeljeni po dvorani. Na zabavo pride tudi škof in se sprehaja po dvorani. Vsi v njegovi bližini se mu želijo približati in naredijo gručo okrog njega. Tisti, od katerih se škof oddalji, se vrnejo nazaj na svoja mesta. Zaradi gruče ljudi, zbranih okoli sebe, ima škof večjo maso od običajne. Hkrati z večjo maso ima tudi večjo gibalno količino in se zato težje ustavi ter spet premakne, ko se enkrat ustavi.
Veliko nerešeno skrivnost predstavljata tudi temna energija in temna snov, ki sestavljata 95 % znanega vesolja, vendar ju neposredno ni mogoče zaznati. Za njun obstoj vemo samo preko opazovanj obnašanja galaksij.
Podobno lahko razložimo tudi Higgsov bozon. Na gradu še vedno poteka zabava. Pri vratih dvorane se začne širiti neka govorica. Ločan pri vratih nato stopi do svojega soseda, ki ga zanima, o čem se govori. Ločani spet ustvarijo gruče, ki se kot val razširijo po dvorani. Tako kot je prej škofu dala gruča ljudi večjo maso, imajo sedaj maso tudi gruče, ki nastajajo, ko se po valovih razširjajo govorice. Takšno gručo predstavlja Higgsov bozon.
Na srečo trkalniki in raziskovalci niso odnehali. V prihodnosti pričakujemo še boljše razumevanje življenja, vesolja in sploh vsega. Jan Gorše
13
Zamorkla
ZA JAVNO DOBRO Javne storitve dandanašnji nimajo velike vrednosti v besedah in dejanjih politikov. Od privatizacije zdravstva do komercializacije šolstva, korak za korakom se njihovi kvaliteti spodnaša tla, javnim uslužbencem pa reže plače. S kakšnimi težavami se sooča javni sektor, kakšno vlogo igra v življenju državljanov in koliko je v obtožbah politike resnice, preverjamo na primeru Škofje Loke.
Varčevanje na račun znanja NAMEN REZOV V ŠOLSTVU
Temni oblaki varčevanja in finančnih rezov so že nekaj časa nad nami. Evropska unija nam vsiljuje varčevanje v javnem sektorju pod pretvezo, da je prav ta povzročil krizo. Največji udarec so pri tem prejeli v izobraževalnem sistemu. Ne samo v višjem šolstvu, temveč tudi v srednješolskem in osnovnošolskem izobraževanju. Največji razlog za udarec je v tem, da je izobraževalni sistem največji podsistem javnega sektorja. Tu naj bi se zato lahko tudi največ privarčevalo. Vlada se je zadeve lotila na najbolj zanesljiv in preizkušen način, v duhu gesla »deli in vladaj«. V medije so pricurljali neresnični podatki o plačah učiteljev, dopustih in delovnih urah, ki so služili kot gorivo za opravičevanje rezov. Tako so bile v zategovanje pasu prisiljene tudi vse šole. Izjema ni bila niti škofjeloška gimnazija.
Varčevalni ukrepi niso naklonjeni kakovosti znanja. Ministrstvo za znanost, kulturo in šport je lani omejilo vpis na gimnazije, ker si želi večjega vpisa na srednje poklicne in strokovne šole. To pomeni več vpisa na šole, ki onemogočajo nadaljnje izobraževanje in spodbujajo delo za minimalno plačo. Kljub omejevanju javnih gimnazij pa je bil predlagan nov oddelek v zasebni gimnaziji. Varčevalni ukrepi v šolstvu gredo na roke predvsem delodajalcem (kapitalistom) in vladajoči politiki. Bogati bodo bodisi doma ali v tujini že prišli do kakovostne izobrazbe. Zalomi se za vse druge, predvsem tiste na dnu družbene lestvice. Ti imajo možnost »splezati« po družbeni lestvici le s pridobitvijo izobrazbe. Ravno ta skupina pa ima o učiteljih slabo mnenje. To mnenje je posledica manipulacije medijev s strani politike, ki je v krempljih kapitala. Učiteljem se za njihovo delo ne moremo dovolj zahvaliti, saj so edini, ki mladim omogočajo perspektivo. Prihodnost ljudstva je v veliki meri odvisna od prihodnosti kakovosti šolstva. Le izobraževalni sistem lahko omogoči boljše življenje za večino neprivilegiranih državljanov.
STANJE NA GIMNAZIJI Gimnazija Škofja Loka deluje že 63 let in je ena najboljših gimnazij v Sloveniji. O njeni kakovosti pričajo že podatki, da so imeli dijaki samo v lanskem šolskem letu 99,5–odstoten uspeh na splošni maturi. Šestnajst zlatih maturantov, več kot dvajset državnih prvakov iz desetih kategorij znanj, štirje dijaki na mednarodnih tekmovanjih, od tega trije na olimpijadah znanj. S takimi dosežki dijakov se uspejo pohvaliti le redke šole, zasluga za dosežke pa gre predvsem predanim učiteljem. Ravno ti pa so zaradi posegov v šolski sistem čedalje bolj obremenjeni. Ujeti so v birokracijo, izpolnjevanje nepotrebnih obrazcev in formularjev. Kljub temu se še vedno trudijo najti čas za kakovostno poučevanje. Učitelji na škofjeloški gimnaziji za dodatne priprave na maturo in olimpijade znanj niso plačani in to delo opravljajo zastonj, zgolj iz ljubezni do dela in dijakov.
Če bomo sledili logiki varčevalnih ukrepov, učiteljem nižali plače, jih še bolj obremenjevali, jim posedali v razrede vse več dijakov in tako nižali kakovost izobraževanja, ne bomo rešili nobenega problema. Le svoje otroke bomo oropali prihodnosti in kakovostne izobrazbe. Lenart Miklavčič
14
Zamorklin
LONEC Velike multinacionalne korporacije, kot je na primer Monsanto, prek patentov vzdržujejo monopol nad velikim delom kmetijskih rastlin in vzrejnih živali. S tem problem lokalne samooskrbe in ekološke pridelave postaja vedno bolj pereč, zato se mu gre posvetiti posebej in z vso pozornostjo. To rekši pa prvo številko otvarjamo nekoliko bolj sproščeno, s predstavitvijo ene bolj znanih tradicionalnih škofjeloških jedi.
Loška medla V prvi izdaji Zamorkla pripravlja tradicionalno, avtohtono škofjeloško jed. Ob tem gre morda za najstarejšo jed naših krajev, ki po starosti prekaša tako žgance kot močnik. Loška medla je gosta kmečka jed iz prosene kaše in vode, zabeljena s smetano in polita z mlekom. Medla je skromna jed, o čemer pričajo njene sestavine in odsotnost začimb. Edini začimbi sta sol in zabeljena posneta smetana. Če pa je kuharica za razliko od Zamorkle premožnejša, jo lahko zabeli tudi z ocvirki ali maslom. V tradicionalnem okolju se to ni dogajalo prav pogosto, saj so medlo jedli predvsem revni prebivalci, večinoma kmetje, ki so si meso morda privoščili le za božič ali veliko noč. Danes, ko se tradicionalni recepti pripravljajo v takih in drugačnih preoblekah, lahko loško medlo obogatimo tudi z rezino suhega domačega mesa. Priprava jedi je zelo enostavna. Potrebujete polovico jogurtovega lončka prosene kaše, 30 dag moke, posneto smetano, sol in mleko. Kašo zavrite v dveh litrih slane vode, po petih minutah kuhanja dodajte moko in med mešanjem kuhajte še pol ure. Smetano, ki ste jo posneli z domačega mleka, porumenite v ponvi in jo dodajte medli, ko je ta že na krožniku. Jedi pristavite nekaj toplega mleka, ki ga boste zlili na krožnik, ko bo na njem ostalo še nekaj medle, ki jo boste tako pojedli do konca. Vsi tisti, ki vam je kuha tuja, lahko loško medlo poskusite pri Boštjanu na Križni gori, pri Danilu v Retečah, v Kašči na Spodnjem trgu in pr’Starman v Stari Loki. Dober tek! Dan Juvan
IZID ZAMORKLE SO OMOGOČILI:
15
NAPOVEDNIK Drobtinice iz prihajajočega dogajanja:
Med 20. 12. in 31. 12.
Video animacija na fasadi Občine Škofja Loka Od 18.00 do 22.00 na Mestnem trgu
21. 12.
Koncert ob izidu plošče Human reich: Damir Avdić (BiH / SLO) Ob 21.00 v MKC Pri Rdeči Ostrigi
Japonska 22. 12. Potopis: Ob 19.00 v MKC Pri Rdeči Ostrigi
26. 12.
27. 12.
Otroški film: sreča na vrvici Ob 16.30 v Kinu Sora
...
Dedek Mraz s spremstvom, otroška voščila Ločanom Ob 18.00 na Mestnem trgu
...
Koncert Gal in Galeristi Ob 20.00 na Mestnem trgu
28. 12.
Veliki Ostrigin koncert: LET 3 (HR) Ob 21.00 v MKC Pri Rdeči Ostrigi
7. 1.
Koncert: Rade Šerbedžija in Zapadni kolodvor, gost Jure Ivanušič Ob 19.00 v Sokolskem domu
Gledališko–glasbeni dogodek: “Štefka, kaj bo za praznike v loncu” Ob 17.00 na Homanovem vrtu
Prispevaj k vsebini in razvoju skupnostnega časopisa! Če: poznaš primere zlorab, izkoriščanja, šikaniranja in teptanja dostojanstva delavcev, kmetov, obrtnikov, malih podjetnikov, študentov in upokojencev; želiš vključiti svoje bodoče aktivnosti v naš napovednik ali že pretekle v fotorubriko Na sceni; pišeš, fotografiraš, organiziraš, si spletni čarodeji ali bi želel nekako prispevati, pa morda še ne veš kako; bi pomagal pri raznosu Zamorkle po koščku svoje soseske; ti ideja skupnostnega časopisa zbuja radovednost, pa se v gornjih vrsticah ne najdeš. Piši nam! e – pošta: urednistvo@zamorkla.si spletna stran: www.zamorkla.si facebook: www.facebook.com/zamorkla.si