Pavčkove vitice 2021: Drobtinice by AnjaOSTP

OSNOVNA ŠOLA TONETA PAVČKA PAVČKOVE VITICE 2021

P a v č k o v e v i t i c e 2 0 2 1: D r o b t i n i c e Uredili: Mojca Žefran in Natalija Lokar Izdala in založila: Osnovna šola Toneta Pavčka Za založnika odgovarja: Majda Čengija Uredniški pregled: Staša Hočevar Zajc Jezikovni pregled: Urška Gršić in Mojca Novak Ilustracije: Tea Metelko Klemenčič Oblikovanje: Natalija Lokar Tisk: ARTPRO fotografija oblikovanje tisk d.o.o., 500 izvodov Mirna Peč, oktober 2021

Zbornik smo izdali s pomočjo Občine Mirna Peč in Zavarovalnice Triglav, d.d

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6-93-194 PAVČKOVE vitice 2021 / [uredili Mojca Žefran in Natalija Lokar ; ilustracije Tea Metelko Klemenčič]. - Mirna Peč : Osnovna šola Toneta Pavčka, 2021 ISBN 978-961-95534-0-4 COBISS.SI-ID 80194307

OSNOVNA ŠOLA TONETA PAVČKA PAVČKOVE VITICE 2021

Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, tisoč in tisoč zvez med nami, da gre po svetu – rama ob rami – svetloba z nami.

Ena svetlih zvezd je Tone Pavček, tako v času življenja kot tudi sedaj, ko kot zvezda gleda na nas. Katerokoli pesem ali verz preberem, vedno se najdem v njegovih besedah in preveva me občutek, da jih je namenil samo meni, da govori samo z menoj. To je svetloba, s katero me obsveti dragi Tone in tako nehote splete vez med nama. Na duhovni ravni poezija Toneta Pavčka spremlja vsakega, ki je začutil večno in neminljivo modrost poeta, povezano v rime, ki olajšajo dušo in osvetlijo življenje. Čas, v katerem živimo, je poln izzivov in pogosto se nam zdi, da tavamo v temi, da se je naša luč malce zatemnila, da ne sveti več tako močno in s takim žarom. Dozdeva se nam, da naša zvezdna moč počasi in potiho usiha. Tako je, dokler se naše poti ne srečajo z drugo zvezdo in – z ramo ob rami – si dajemo moč. Počasi se naše svetlobe združijo, postanejo svetlejše in polne žara. Ustvari se energija, ki nas popelje skozi vse izzive in nas usmeri v iskanje novih. Kajti ti, skupaj z ramo ob rami, ustvarjajo svetlobo med nami vsemi. Mladi literati so ustvarjali svetlobo s svojimi drobtinicami. Majhne utripajoče lučke so ustvarile svetlobo, ki vam bo polepšala dan, vam napolnila dušo in privabila nasmeh na obraz, med nami pa spletla drobne, tanke vezi, ki nam bodo v življenju še dobro služile. Kako lepo je spoznanje, da modrost biva tudi v mladih, neizkušenih dušah.

Ravnateljica Majda Čengija

Na letošnjem literarnem natečaju, že osmem po vrsti, so ustvarjalnemu pesnjenju mladim pesnikom in pesnicam pot kazali verzi Toneta Pavčka v pesmi Drobtinice. Že takoj na začetku jih pesnik nagovori z naslednjimi mislimi: »Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš – sence.« Seveda mu niso ostali dolžni in dodajajo: »Svetloba se v soncu rodi, svetleje kot vsaka druga luč gori. Čeprav se ti zdi, da si v temi, sonce vedno za vse enako žari …« Tema letošnjega natečaja je spodbudila mlade ustvarjalce k poglobljenemu razmišljanju o življenju, o njegovem bistvu in smislu, o prijateljstvu in družini, o sreči in otroških sanjah in še bi lahko naštevali. V svojih pesmih se sprašujejo, kaj pomeni biti in živeti ter ugotavljajo: »Živeti. Se roditi. Rasti in odrasti. Se iskati in se najti. Se zaljubiti in brezpogojno ljubiti. Kdaj obupati, a vedno v dobre ljudi zaupati. Biti, pa vendar na koncu umreti. Vendar pomembno je samo zares živeti.« In dodajo: »Življenje je čas, ki kot pesek skoz prste polzi. Ima svoj ritem. Včasih hiti, nam iz rok beži, že drugič se vleče, komaj si voljo obleče … Pa vseeno mine, izgine in postane preteklost.« Razmišljajo optimistično: »Življenje sta smeh in veselje, sta žalost in jok, a vedno v življenju se našla bo prava pot. Življenje je sreča, je vir luči. Je polna vreča majhnih, vsakodnevnih skrbi.« V nekaterih verzih pa je moč zaznati tudi kanček obžalovanja: »Po poti življenja hitela sem srečno. Hitela, živela, kot da življenje je večno. Ne ozirajoč se na drobne trenutke, na topel pogled, iskrene občutke.« Pa vendarle, življenje je lepo in mavrično, včasih že kar pravljično, če se potopiš v svet sanjarjenja in sanj. V njihovem pisanju je to čutiti: »Težko je v čudeže verjeti, razpreti krila in daleč poleteti. A če verjameš in sanjam slediš, se v življenju nikdar ne izgubiš.« In tudi svetujejo: »Naj sanje vodijo tvoj korak, premišljeno izbran naj bo vsak. Uresniči prav vse želje svoje in zapomni si – najlepše so samo tiste, tvoje.« V svojih verzih mladi pesniki razmišljajo tudi o prijateljih in svojih najdražjih ter povedo: »Prijatelj ve, katera beseda boli in katera beseda te nasmeji. Če mu skrivnost poveš, je ne izda, ker rad te ima.« Drugi hudomušno dodajo: »Prijatelj je, da ti pomaga. Družina je, da te podpira. Oče je, da te »komandira«. A sreča je, da imaš prijatelja, družino in očeta.« V njihovih verzih pa lahko preberemo še: »Nikoli nismo sami, prijatelji so z nami. Delimo si sanje in verjamemo vanje.« Sreča je, če si obdan z dobrimi in srčnimi ljudmi. Mnogi menijo, da se sreča zrcali na obrazu prijaznih ljudi. Temu pritrjujejo tudi ti verzi: »Sreča je v majhnih stvareh, sreča je v drobnih dlaneh. Sreča se v srcu rodi in nam v očeh zažari.« Predstavili smo vam le nekaj utrinkov iz bogate bere letošnjega pesniškega ustvarjanja. Odziv na razpis je bil izjemen, nad pričakovanji, kajti tudi lansko šolsko leto je močno zaznamovala »korona zgodba«. Iskrena pohvala in zahvala vsem pesnicam in pesnikom ter tudi vam, spoštovani mentorji, ker učence spodbujate v njihovem pesniškemu ustvarjanju. Na 8. literarnem natečaju je sodelovalo 195 učenk in učencev iz 21 osnovnih šol z območja Dolenjske, Bele krajine, Posavja in Štajerske. V zborniku se predstavljajo z 228 pesmimi. Vsi mladi literarni ustvarjalci, med njimi je tudi že lepo število »starih« znancev, so zopet pokazali in dokazali, da srčno ljubijo poezijo.

Pred vami je zbornik, ki vabi k branju. Strokovna ocenjevalna komisija je imela tokrat še posebej zahtevno nalogo. Kriteriji pri izbiri najboljših treh pesmi iz vsake kategorije so bili izvirnost, pristnost, jezikovna bogatost, slogovna in oblikovna dodelanost ter metaforičnost prispelih literarnih del. V zborniku so objavljene vse pesmi, ki so prispele na natečaj, kajti vse si zaslužijo, da jih beremo. Čisto na koncu se še enkrat pridružujemo stihom našega pesnika Toneta Pavčka, ki pravijo: »Vsi dihamo isti zrak in vsem kri po žilah polje, a nihče ni nikomur enak in vsak je sam svoje vesolje.« In: »Nobena pot ni ravna, nobena pot ni revna, a vsaka je zahtevna in tvoja ena sama – glavna.« Spoštovane mlade pesnice in pesniki, ostanite zvesti sami sebi, nosite sonce v očeh in svetlobo v srcu. Bodite dobri do sebe in dobroto širite, kamor vas zanese pot. Po poti življenja krmarite družno z ramo ob rami z vam dragimi osebami in sledite svojemu cilju vse do zvezd.

V imenu strokovne ocenjevalne komisije Mojca Žefran

NAGRAJENCI NATEČAJA

N A G R A J E N C I V 1. T R I L E T J U S O:

ZVEZDE SVETLEČE Na svetu si, da si prijatelj. Na svetu si, da si otrok. Na svetu si, da kot sonce siješ, za svojo mamico biješ. Tisoč in tisoč otrok je med nami, tisoč in tisoč otrok je pred nami. Tisoč prijateljev je po svetu – z ramo ob rami na našem planetu. Bodimo prijazni in veseli, nasmejani in srečni, da bomo prijatelji mi – zvezde svetleče – otroci vsi. Emilija Kočevar Banfi, 1. razred OŠ Metlika (mentorica: Darinka Vrlinič)

LJUDJE Vsi ljudje nekam hitijo, vsak dan pred časom bežijo. Kam … nihče ne ve. Vsem ljudem se nekam mudi, ne vedo, da življenje mimo njih beži. Vsak človek moral živeti bi polno življenje in brez skrbi, saj v življenju nič pomembnejše ni, kot je zdravje, saj vse več ljudi le po bogastvu hrepeni. Eva Čelofiga, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Tina Nikolić)

PEČAT Življenje ni lepo kot pravljica, ampak je pisano kot mavrica, ki izpuhti, ko nas več ni. Vsi si želimo pravljico, tekamo za mavrico, iščemo zaklad, za sabo puščamo svoj pečat. Filip Zupančič, 3. razred OŠ Veliki Gaber (mentor: Primož Vasle)

N A G R A J E N C I V 2. T R I L E T J U S O: ŽIVLJENJE Ko misliš, da ne gre naprej, si takoj le to povej – nihče ni doživel vseh zmag, v življenju osvojil vseh trofej. Čeprav se včasih zdi, da slabše ni, še vedno se Zemlja okrog Sonca vrti. Preteklosti ne moremo spremeniti, raje zdaj poskusimo, kaj narediti. Če misliš, da življenja nočeš nadaljevati in ga hočeš kar lastnoročno končati, pomisli, kako je dragoceno, življenja ne prodaj za nobeno ceno. Postranska škoda, velik hrup, to nas spravlja v obup. A, če združimo moči, lahko iztrebimo obupne dni. Življenje teče dalje in svet se vrti, nekje se rojeva, drugje pa umira. Vem, da me ne razumete vsi, a edini, ki kaj lahko spremenimo, smo mi. Življenje kot svetilka je, včasih je temno, a včasih sveti se. Na začetku treba je narediti nekaj napak, da lahko pozneje od veselja skačemo v zrak. Gal Žižek, 4. razred OŠ Grm (mentorica: Stanislava Šonc)

OTROK Ko sem se rodil, sploh nisem vedel zase, a risal sem nasmehe v družine naše. Otroški obraz je vedno dobre volje, njegov nasmeh pa širen kot vesolje. Rasel sem in rasel in spoznaval srečo, starši so mi rekli, da odganjal sem nesrečo. Sreča se veča, če jo deliš, kot drobtinice jo lahko razpršiš. Ko bom star in ko bom siv, bo moj notranji otrok še vedno igriv. Žan Cimerman, 5. razred OŠ Šmarjeta (mentorica: Mojca Slapšak)

ŽIVLJENJE Življenje se začne, ko te mami k sebi privije in oči od ponosa solzice skrije. Potem teče življenje do prvega zobka in buške, ko po travi s prijatelji tekaš do hruške. Življenje teče počasi, ko učiš se besede, a steče prehitro, ko z ljubljenimi deliš lepe trenutke. Življenje te včasih udari po nepremišljeni »buči«, če se na primer ne ustaviš pred semaforjem in rdeči luči. V življenju vse poteka tako, da se vse slabo obrne ter vse dobro z dobrim povrne. Svit Krevs, 5. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran)

N A G R A J E N C I V 3. T R I L E T J U S O:

RIBIŠKA DROBTINICA Na svetu si, da greš na ribolov. Na svetu si, da loviš ribe. Na svetu si, da sam si ribič in da s sveta odganjaš kormorane. Na svetu si, da sam si riba – včasih. Vsi lovimo isto ribo … Vsem po žilah teče Krka … A nihče ne lovi kot lovijo drugi in vsak je sam svoj ribič in svoje lastno ribiško vesolje. Gal Giodani, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Tanja Luštek) NOV ZAČETEK Vse se konča. Najbolj pisane rože ovenijo. Najzanimivejši oblaki odplavajo. Najlepše pesmi odzvenijo. A kmalu zraste nova cvetlica, priplava nov oblak in napiše se nova pesem. Vsak konec je nov začetek. Sprejmi ga. Star ključ ne odpre novih vrat. Pika Krevs Rupena, 8. razred OŠ Grm (mentorica: Tina Gačnik)

ŽIVETI Živeti. Se roditi. Rasti in odrasti. Se iskati in se najti. Se zaljubiti in brezpogojno ljubiti. Kdaj obupati, a vedno v dobre ljudi zaupati. Biti, pa vendar na koncu umreti. Vendar pomembno je, samo zares živeti. Ema Krnc, 9. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek)

1. T R I L E T J E

ŽIVLJENJE Molitev je prava žalitev. Molitev je zame čisto prava trditev. Molitev je celo žaritev. Narava je prava trava. Rad zunaj občudujem naravo, ampak jo večkrat zamenjam z napravo. Želje so moje čisto pravo veselje. Zdravje je čisto slavje, kdor ga ima, se nosi po pavje. Ammar Kokić, 3. razred OŠ Bršljin (mentorica: Tina Turk) GREMO ČEZ SVET Rad imam naravo, kdaj pa tudi napravo. Pridem na kmetijo, kjer opazim malo kravo, ki je visoko travo. Želje so moje povelje! Ko pride mali voz, mi odpelje zelje v gozd. Kupim napravo, da prodam svojo kravo, ki poje mi vso travo. Jeti začne goreti, a v srcu hoče živeti. Vendar poje ga velik hrt in z njim še moj vrt. Hrt poje prt, a reši ga krt. To vse sem prestal in se nikoli vdal. To pomeni živeti, a nekoč moraš umreti. Luka Leon Kovačič, 3. razred OŠ Bršljin (mentorica: Tina Turk)

SVET Luka, lahko bi že končal, ampak si se »afnal«. Pazi, iz zemlje rije krt, da vas ne bo pojedel hrt! Kupim napravo, pa dobim naravo. Vzredil sem kravo, ki mi je pojedla vso travo. Nočna mora je prava gora. Na njej je jeti, ki začne goreti. Rad bi naravo, pa dobim le travo. Nimam svoje želje, imam pa mamino povelje: »Pazi, na svet, da ne bo postal velika smet!« Lan Štalcar, 3. razred OŠ Bršljin (mentorica: Tina Turk) DOMOVINA Moj dom je v Sloveniji, moj dom je sreča, moj dom je med zvezdami in tudi nad oblaki. Svet nas bo popeljal po poti ljubezni, veselja in pameti. Ne vem, kam nas bo pot popeljala, vedno bomo med slabimi in dobrimi ljudmi, v srcu najbolj vemo, kateri od njih smo mi. Lejla Pečjak, 3. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Katja Kramer Simončič)

O MORJU Ribica plavati zna. Morski pes jo lovi, ribica pa mu zbeži. Ko mu zbeži, oddahne si, a morski pes čaka jo – to presneto ribico. Ribič pa lovi oba – ribico in psa. Morski pes in ribica sta potem v ladjo šla. Ko iz ladje sta prišla, sta prijatelja bila. Matic Pirman, Lea Saje, 2. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, PŠ Bučka (mentorica: Suzana Rajgl Zidar) PRIJATELJA Prijatelja sta šla na morje, videla sta dva delfina, ki sta plavala prav fina. Tam sta se žogala in kopala. Žogica je oživela in prav milo pela. Ko sta se odpočila, sta si pijačo naročila in se poročila. Maks Urbanč, 2. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, PŠ Bučka (mentorica: Suzana Rajgl Zidar)

SLADKARIJE Lizika rdeča, lizika sladka in čisto gladka. Bonbonček majhen kot balonček in rumen kot sonček. Sladoled mrzel kot led in čokolada dobra kot med. Ema Avbar, 2. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Jasmina Perko) SREČA Sreča ni nikoli molčeča in je vedno dišeča. Sreča je vedno zmožna in nikoli otožna. Sreča je med vsemi in med nami. Sreča je vedno debela in vedno vesela. Domen Bevec, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Lina Drenik)

NAŠ PLANET Svet je naš planet, svet je naš dom. To je moj planet, to je moj svet. Ta naš planet je življenje. Ta naš svet ima polno zvezd, ki lahko vzameš jih zvečer v pest. Ta naš planet ima polno mest, kjer kupujemo, kjer kraljujemo. Tam je moj dom. Eva Bevc, 2. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Polona Zoran Perko) MUCA SAMA JE DOMA Muca sama je doma, samo joka in dremucka. Zunaj rada bi bila, da bi se lahko igrala. A igrati se ne zna, naučila bi se zdaj, tako kot leti naš zmaj tja in nazaj. Ana Bobnar, 2. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Polona Zoran Perko)

MOJE ŽIVLJENJE Prijokala sem na planet, joj, kako je lep. Jokala sem in stokala, dudo sem »cuzala«. Nisem več dojenčica, zdaj sem že deklica. Rada plešem, rišem in že s pisanimi črkami pišem. Ko bom velika, bom skrbela za živali, to so prijatelji naši mali. Julija Drenik, 2. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Polona Zoran Perko) ROKA PRIJAZNOSTI Moja starša mi z roko pomagata že od otroštva. Saj roko potrebuje vsak otrok. Mami in oči bosta ob meni, ko bom kuhala in se igrala. Potrebujem ju, ker to sta moja starša. Vsak otrok ima vsaj enega starša, a nihče nima tako dobrega starša, kot ga imam jaz. Ker moja starša mi pomagata. Jaz ju imam zelo rada in vedno ju bom imela. Teja Fink, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Tina Nikolić)

DAN Ko jutranje sonce zbudi me, predrami se misel v meni, da lep dan je pred mano. V šolo se odpravim, prijatelje pozdravim in nov dan se v hipu obrne. Učiteljica me vprašala je, jaz dobro odgovarjala sem in srečna domov sem odšla. Gaja Gorenc, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Tina Nikolić) BELE ČEBELE Bele čebele, kaj naj storim? Bele čebele nabirajo med, pojedel ga bom spet. Bele čebele, kaj naj storim? Pazi, čebela, pičila bo! Iz sanj je zletela, tako pa ne bo. Taja Gorše, 1. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Barbara Avguštinčič)

ŽIVLJENJE NA SVETU Vsi enkrat vidimo zvezdo, vsi dolgo živimo, živali si naredijo gnezdo, radi tudi spimo. Ko spimo, sanjamo, da tatove odganjamo. Drevesa se majejo, zato nam zrak dajejo. Ko rožice zacvetijo, čebel'ce med nabirat hitijo. Čebelar je vesel, da bi kar čebel'ce objel. Kaja Kolenc, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Tina Nikolić) MOJA POT Po melodiji se sprehajaš kot svoja vsakdanja pot, ki jo komaj dohajaš, saj jo loviš povsod. Doživljaš dogodivščine, ki jih deliš s prijatelji, spletate jih v zgodbe, kot da bi bili pisatelji. Tina Lavrič, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Lina Drenik)

POČITNICE Počitnice so prima, to je dobra rima. Ko šola se konča, cel razred podivja. S sošolci se igram in na bobne zaigram. Ko pridem domov, šole ni več. Preoblečem se in bam, s sestro se igram. Se v bazenu igram in čofotam. In učim se skakati na glavo. Lan Lipoglavšek, 2. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Jasmina Perko) MOJE DROBTINICE Kuža Luža straži hiško, da ne ujame kakšno miško. Miške skačejo prek hiške. Mačka Tačka jih lovi, da v želodec jih dobi. Nato jaz sem se rodila in v vrtec sem hodila. Zdaj sem že v 2. a, ki abecedo že pozna. V krogu se dobimo, se kaj novega naučimo ali ponovimo. Kmalu grem v tretji razred in kaj novega dobim. Tako se ta pesem konča, luč se ugasne in zaplahuta. Zoja Lipoglavšek, 2. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Polona Zoran Perko) 26

SONCE Sonce je življenje. Sonce je svet, ki ga doživljaš. Sonce je veliko tako kot ljudje in svet. Svet je poln barv, zelena, modra in tako veliko drugih barv. Sonce je tvoje vse življenje. Sonce je svetloba. Sonce je vse, kar doživiš na svetu. Sonce je tvoj prijatelj. Sonce je vse, kar vidiš na svetu. Sonce ni luna. Sonce je prijazno. Sonce je lepo in svetlobno. In sonce ti pomaga vedno, ko si v senci. Nika Mikec, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Tina Nikolić) SONCE Sonce okroglo, sonce debelo, je vedno veselo, ko ima delo. Rada imam poletje, ko je na travnikih cvetje, se namakam v morju in uživam v sončnem obzorju. Neža Povše, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Lina Drenik) ROŽE Marjetica bela, lepa in dišeča, to je prava sreča. Vrtnica rdeča, velika in lepa, vsak dan zalita. Naja Primc, 2. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Jasmina Perko) 27

MAVRICA Mavrica na nebu se sveti kot sonce in dež. Rad bi poletel na mavrici, da bi videl, da bi videl njen svet. Mavrica je kot tobogan, spuščal po njej bi se vsak dan. Žan Rajšelj, 1. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Barbara Avguštinčič) JEZEN NA KORONO Korona, korona, zakaj si prišla? Zaradi tebe skoz smo doma! Zaradi tebe nikamor ne mor'mo! Karanteno vrgli bi v prepad, korono pa bi bilo treba zažgat'. Oliver Rangus Grivec, 1. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Staša Hočevar Zajc) METULJČEK Metuljček cekinček na nebu leti, okoli sonca leti in se smeji. Metuljček cekinček na rožo leti in medu nabere si, v širno nebo zdaj odleti ti. Naja Zupančič, 1. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Barbara Avguštinčič)

MAK Mak je cvetlica sreče, velike in rdeče. Mak je cvetlica čustev, ki delujejo hrepeneče. Mak je cvetlica parfumov, lepih in dišečih. Najboljše pri maku pa je to, da iz njega lahko makov biskvit pečemo. Zala Zupančič, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Lina Drenik) SADJE Hruška je zrela in malo debela, ko se zbudi, čmrlja dobi. Banana je znotraj debela, nič ji ni mar, da čisto je zrela. Češnja zrela na veji sedi in se smeji. Jagoda pečke ima in se igra. Neja Žagar, 2. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Jasmina Perko)

POT Gremo po poti, nikoli po ravni, vedno po vijugasti. Lahko se nam nesreča pripeti, narobe zavijemo. A pot se enkrat ustavi, nekdo drug jo bo nadaljeval. A ne bo enaka, mogoče podobna, a nikoli se za svet ne bo končala. Nik Žagar, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Tina Nikolić) POMLAD Pomlad je čas, ko rože zacvetijo. Pomlad je čas, da se zimski zaspanci prebudijo. Pomlad je čas za igro. Spomladi je zelo lepo. Ko je pomlad, ptički pojo, čebelice pa nektar nabirajo. Čeprav večkrat dežek gre, spomladi res zabavno je. Eva Andrejčič, 2. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Tanja Korošec) PO GOZDU GREM Po gozdu grem, da se sprostim. Po gozdu grem, da se razvedrim. Po gozdu grem, da se kaj naučim, sredi gozda rad sedim. Gozd je poln dišečih rož, puhasti oblački mi dajejo moč. Zimski zaspanci se že budijo, vsega novega se razveselijo. Martin Curk, 2. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Tanja Korošec) 30

SREČEN SEM Srečen sem, ko hranim Čikija. Srečen sem, ko se igram s Čikijem. Srečen sem, ko božam Čikija in ko ga spustim v naravo. Čiki je muc lepotec, Čiki je hiter, s Čikijem rada noriva in se skupaj veseliva. Jan Nose, 2. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Tanja Korošec) BONI Boni je muc. Boni je moj. Boni je lep. Z Bonijem se igrava. Ko z Bonijem noriva, se glasno veseliva. Zunaj veliko skupaj sva, srečna drug z drugim sva midva. Nejc Nose, 2. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Tanja Korošec) V ŠOLI SEM V šoli sem, da se učim. V šoli sem, da se smejim. V šoli sem, da se igram in velikokrat računam. Tu veliko plešem, tu veliko pojem, zelo rad kaj pojem, kaj pametnega vam povem. Aleks Novak, 2. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Tanja Korošec)

NA TRAVNIKU SEM Na travniku sem, da se razvedrim. Na travniku sem, da se smejim. Na travniku sem, da dobro se imam in da se zabavam. Na travniku je lepo, ko mamici utrgam kakšno rožico. Rožice zvežem v šopek, dam jih v vazico in se sladko smejim. Mamici jih podarim, da jo malo razvedrim. Na travniku je res lepo, ko zapojem pesmico. Eva Praznik, 2. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Tanja Korošec) S PRIJATELJI SEM S prijatelji sem, da se veselim. S prijatelji sem, da se pogovorim. S prijatelji sem, da se odkotalim in včasih tudi malo razjezim. Z njimi veliko se igram, tako prav dobro se razgibam. Včasih smo pri ribniku, drugič pa na travniku. David Škrilac, 2. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Tanja Korošec) JABLANA Na jablani raste jabolko. Na jablano pleza mravlja. Na jablani je lepo, ko splezam na njo. Mama pravi: »Jabolko je zdravo.« Očka pa: »Živimo z naravo.« Tijana Umbergar, 2. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Tanja Korošec) 32

IZKUŠNJE Dogodki, izleti in doživetja v naša življenja so vpeta. Izkušnje so skrite v nas, drobne kot las, a ne za okras. Dobimo jih drugod. Nato jih vzamemo s seboj vsepovsod. Filip Zupančič, 3. razred OŠ Veliki Gaber (mentor: Primož Vasle) S PRIJATELJI S prijatelji se zabavamo. S prijatelji se igramo. S prijatelji se družimo, če pa je z nami še Matic, si povemo kakšen vic. Prijatelji si zaupamo, včasih si pomagamo, drug drugega branimo in se ne tožarimo. Jakob Žefran, 2. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Tanja Korošec)

MANCA Na svetu sem zato, da se z drugimi igram in nasmejati jih znam. Mami in oči me ne data. Čeprav ju včasih spravim ob živce, me rada imata. Z bratom in sestro drug drugemu nagajamo, a včasih se tudi poigramo. Želim postati učiteljica gimnastike, ker sem kot žvečilni gumi in do neba raztegnem se. Manca Kuhelj, 3. razred OŠ Žužemberk, PŠ Dvor (mentorica: Tatjana Hren) IZ MAJHNE DEKLICE VELIKA JE POSTALA Iz majhne deklice Lina velika je postala. Vsa navihana norčije je igrala, vsa navihana norčije je igrala. Pisati in risati je začela, vsa hiša je cvetela. Vsa navihana norčije je igrala, vsa navihana norčije je igrala. Lina velika je postala in v šolo je vstopila. Vsa hiša je bila vesela. Vsa navihana z norčijami je prenehala, vsa navihana z norčijami je prenehala. Lina Plot, 3. razred OŠ Žužemberk, PŠ Dvor (mentorica: Tatjana Hren)

TIT Jaz sem Tit, včasih dobro skrit. Rad spuščam avione, pa tudi drone. Obožujem race in pasje tace. Zelo rad imam pico, a ne lisico. Če me boš spoznal, bova naredila veliko težav. Tit Rezelj, 3. razred OŠ Žužemberk, PŠ Dvor (mentorica: Tatjana Hren) VSE O MENI Sem prijazna in dobrodušna. Ko se smejim, vse smeha nalezem. Rada igram šport ali pa delam ropot. Rada se igram, sladko se smehljam. Moj dom je pravi čar kakor na roži bar. Iz morja skačem jaz kakor pravi as. Kadar spim, s soncem lebdim. Ko po gozdu se sprehajam, gozdne živalice pozdravljam. Želim postati veterinarka, pa tudi prava astronavtka. Zame ribice skačejo iz morja kakor pravo zlato, na svetu jaz sem zato, da mi je lepo. Vita Štupar, 3. razred OŠ Žužemberk, PŠ Dvor (mentorica: Tatjana Hren)

2. T R I L E T J E

POGLED V NEBO Ko pogledaš v nebo, vidiš, kako je vse lepo. Ozreš se še v oblake in vidiš vse brez napake. Vendar na Zemlji pa temu ni tako. Vsak človek tu ni kot nebo. Vsi na tem svetu imamo napake, vendar z njimi ne znajo lepo. Tukaj smo, da živimo življenje, da se imamo radi, včasih pa tudi prenesemo trpljenje. To je res pravo življenje. Nihče si ni enak, vendar vsi prestopamo isti prag. Pogled v nebo je brez sence, ker tam sije svetlo sonce. Živa Župevc, 5. razred OŠ Adama Bohoriča Brestanica (mentorica: Suzana Robek) RESNICA Vsak človek ima svojo usodo, tvoja dobra bo, če ne boš drugemu delal v škodo. Nismo si enaki, eni so prijazni, drugi trdosrčni so vojaki. Podajmo drug drugemu roko v pomoč, da svet ne utone v temo in noč. Srečal boš še veliko slabih ljudi, pazi, da takšen ne postaneš tudi ti. Naučiti se moral z njimi boš živeti, nikar pa ne misli, da to postane lažje z leti. Če dober boš, se ti vse bo povrnilo, niti v najslabših trenutkih pa ne obupaj, saj vse bo minilo. Rebeka Malnarič, 6. razred OŠ Bršljin (mentorica: Polonca Tratar Božič)

ŽIVLJENJSKA POT Na svetu si, da želiš. Na svetu si, da to dobiš. Na svetu si, da izgubiš in da z drugimi deliš. Vsi smo enaki, vsi smo drugačni. Vsi smo korenjaki, a hkrati plašni. Nobena pot ni gladka, in nobena nemogoča. Svet ti vse omogoča, če srcu pustiš, da je vodja. Človek ni odrasel, ko se spremeni, ampak ko dozori. Otroštvo moraš imeti, da boš znal živeti. Zvezde na nebu, zvezde v srcu. Da jih hraniš in ohraniš. Življenje živi, življenje postoji, te včasih dohiti, v starosti prehiti. Anastasija Tukić, 6. razred OŠ Bršljin (mentorica: Polonca Tratar Božič)

SVET SE SPREMINJA Svet je raznih barv kot slika iz neba. Sonce in dež lep par sta, iz tega nastala je mavrica. Pod njo igrajo se otroci in se smehljajo. V gore tema se bo prebila, doline nežne bo prekrila. Vse bo počasi utihnilo in v molk se zavilo. Noč že hitro je prišla, zato konča se pesem ta. Anamari Čebin, 5. razred OŠ Brusnice (mentorica: Barbara Gajski) ŽIVLJENJE SREČE Na svetu ni popolnega človeka. Na svetu tudi ni nepopolnega človeka. Ravno nekaj vmes. A življenje teče in teče … Človek ima ob sebi zmeraj neko zvezdico. Ta zvezdica se imenuje ZVEZDICA SREČ. Vedno smo si tudi sami sebi všeč. Ob njej se vedno počutimo varno. Pravzaprav je na nek način to tudi zabavno. A vsega je nekoč konec, zato naj bo tudi te pesmice konec. Maks Sladič, 4. razred OŠ Center NM (mentorica: Manja Štih Hren) SELITEV, SELITEV Živel sem v bloku, v bloku čudes. Imel sem prijateljev do širnih nebes. Nekega dne se preselimo in se vsi razbesnimo.

Čez čas pa zaspimo in sanje ukrotimo. Potem pa sestrico dobimo in bratca pomirimo. Pozabil pa ne bom, da hiša in blok sta naš dom. Lovro Tiran, 4. razred OŠ Center NM (mentorica: Manja Štih Hren) POT ŽIVLJENJA Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, a najlepša je zvezda Severnica, ki nas vodi od samega začetka do samega konca življenja. Niso vse ceste v življenju ravne, ampak so vijugaste. Tudi če obtičiš na vijugasti cesti, se nikoli ne boj in hodi naprej. Vsak kdaj prvič doživi trenutek, ko ni prepričan in je prestrašen. Nikoli ne obupujmo in sledimo svojemu srcu. Rosa Brinovar, 6. razred OŠ Dolenjske Toplice (mentorica: Jasmina Kokalj) ŽIVLJENJE Življenje nam je podarjeno. In v njem uživati nam je namenjeno. V njem se meni in tebi veliko obeta, ljubezen nam naše poti prepleta. Ja, življenje je knjiga neskončnih čudes. Enako kot svoje misli prepletamo v knjigo nebes. Na visoko goro odpravim se, na njej cilje opravim vse. Je konec leta, novi cilji priletijo, enako kot stvari v spomine odletijo. Lara Čengija, 6. razred OŠ Dolenjske Toplice (mentorica: Jasmina Kokalj)

SONČEN, SOČEN Sončen, sočen je bil Pavček naš. Sončne rime, sočne pesmi je pisal. Njegove pesmi so kot kolaž, barvaste, saj se on ni bal, ko jih je pisal. Lepe, sočne, sončne verze je delal, in ni in ni mu bilo žal, da je take pesmi pisal. Noel Jug, 6. razred OŠ Dolenjske Toplice (mentorica: Jasmina Kokalj) DAN IN NOČ Noč je temna, kakor da bi vse pajke ometla. Je črna in polna skrbi, a vsaka skrb nekam zbeži. Dan je svetel in nas osvetli, poln je lepih stvari. Stvari so stvari, polne skrbi. Včasih jih je treba vreči stran, da imamo vsi lep dan. Tim Kukman, 6. razred OŠ Dolenjske Toplice (mentorica: Jasmina Kokalj)

SVINČNIK Svinčnik dela veliko stvari. Lahko riše, piše in še druge stvari. Ko ponori, na pomoč radirka pohiti. Za njim vse pobriše, da ni več nobene sledi. Ko svinčnik drvi, kar naenkrat ne pušča več sledi. Takrat pride šilček in ošili ga. Zdaj naprej drvi in drvi. Pina Lavrič, 6. razred OŠ Dolenjske Toplice (mentorica: Jasmina Kokalj)

SVETLOBA Svetloba se v soncu rodi, svetleje kot vsaka druga luč gori. Čeprav se ti zdi, da si v temi, sonce vedno za vse žari. Če svetlobe ne bi bilo, senca ne bi senca bila, ladja ne bi v pristanišče prišla. Če svetlobe ne bi bilo, bi bilo življenje zelo težko. Zato bi morali zadovoljni biti, dokler nam sonce še vedno sveti. Miha Mihalič, 6. razred OŠ Dolenjske Toplice (mentorica: Jasmina Kokalj)

ZLATI IN ČRNI KORAKI Korakov ne štejemo ali pišemo, iz korakov se učimo. V življenju nastopi ogromno korakov. Nekateri so zlati kot zlato, drugi so črni kot pepel. Korake delamo previdno in premišljeno, ko spotaknemo se in pred oči zvali se noč temna, se poberemo z vsakdanjimi koraki, ki hitijo do zlatega. Poberemo se in jih delamo vedno več. Postajamo vedno bolj pametni in izkušeni, koraki postajajo zlati koraki, ki nas vodijo v prihodnost. Zato je vsak korak zlat toliko, kolikor se ga zavedaš, kako ga moraš narediti. Četudi korak je črn kakor noč, odkorakaj naprej, pogumno in bistro. Na koncu vseh korakov te čaka prihodnost, ki pove ti, da ne čakaj in pojdi vedno naprej. Pina Škerl, 6. razred OŠ Dolenjske Toplice (mentorica: Jasmina Kokalj) ŽIVLJENJE Življenje je pesem – poj jo na glas, da slišalo se bo v indijansko vas. Življenje je včasih kot ura – včasih daje občutek, da gre prehitro, vendar je vedno točna. Življenje je šestilo – riše kroge in kroge, ko zvezda na nebu ugasne, se nova rodi in nov krog se začne.

Življenje je vrtiljak – se vrti in vedno novi ljudje vstopajo in izstopajo iz njega. Življenje je film – ima začetek, uvod, akcijo, konec in zaključek. Tako kot je filmov veliko, je tudi število ljudi. Vsak je drugačen, a hkrati drugim podoben. Lucija Ana Povše, 6. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Irena Pleterski)

ŽIVLJENJE Življenje je kruto, je dobro, lahko je lepo ali grdo. Ampak življenje ima smisel, ker te obdajajo ljudje, ki jih imaš rad in tudi oni te imajo radi. Vem, da je včasih težko, ampak poberi se. Vedno obstaja dobra rešitev, tudi če ne veš, ne znaš, ne moreš. Uspelo ti bo! Si človek, ki lahko in zmore, ne sme te biti strah. Vsakemu kdaj spodleti a na koncu pomembno je, da se znamo pobrati. Lina Dobriha, 5. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, PŠ Bučka (mentorica: Urška Zidar)

DOBROTA Sonce sveti, nikoli ne ugasne. Seveda izgine, ko noč se spusti. Takrat tema nastane in v naših srcih temo prebudi. V naših sanjah je temno in svetlo, grdo in lepo, žalostno ter veselo. A če je temno, grdo in žalostno, se zbudiš v bel dan, svetel in nasmejan. V življenju pomembna dobrota je. Nekaj ko daš, to povrne se nazaj. Čez leto ali dve zgodilo se bo, pa če verjameš ali ne. Bodi prijazen, enkrat ti bo prav prišlo. Pa če verjameš ali ne. Dobrota prava je stvar. Anamarija Hočevar, 5. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, PŠ Bučka (mentorica: Urška Zidar) ŽIVLJENJE Sonce je vir upanja, ki nam daje del zaupanja. Sonce je vir življenja, ki nam daje del veselja. Ko ti spodleti, srce podporo dobi in lahko spet zaživi in veselje dobi. Žiga Kumljanc, 5. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, PŠ Bučka (mentorica: Urška Zidar)

ZAKAJ ŽIVIM Živim zato, da vsaj enkrat grešim, da dobim neko znanje in ga ne izgubim ter napake ne ponovim. Živim, da se zbudim, zbudim v življenju in ga zaživim, zaživim ga z upanjem, ki ga dobim, dobim od mame, od očeta. Živim, da lahko pohitim, pohitim v življenje, ki ga želim, ki bo sestavljanka, sestavljanka dobrih in slabih delčkov. A ko se življenje konča, je lepa sestavljanka. Manca Pleterski, 4. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, PŠ Bučka (mentorica: Urška Zidar) ŽIVLJENJE Življenje je kot sonce, življenje je, da gledaš sonce, življenje je, da živiš kot sonce. Življenje je, da dihaš zrak in postajaš junak. Če pa pride siv oblak, glavo pokonci, kot prvak. Živi sedanjost in uživaj mladost. Niko Rupar, 5. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, PŠ Bučka (mentorica: Urška Zidar)

PTIČKA Ptička sinička je na veji sedela. Veselo je pela, da bo v Afriko poletela. Ne mika je zima, raje tople kraje ima. Tam ne bo na hladnem samevala, raje bo s prijatelji pesmi prepevala. Vrne se nazaj, ko pride pomlad, saj domov se vsak vrne rad. Maja Mohorič, 4. razred OŠ Grm (mentorica: Lili Vavžik) PODOBA ZVEZD Zvezde morske so, druge na nebu svetijo. Vsak dan srečo prinašajo, druga drugi sporočajo: »Kadar jasno je nebo, na Zemlji in na nebu je lepo.« Zvezdni utrinki se podijo, morske zvezde se lovijo. Morske zvezde se z ježki igrajo, zvezde na nebu z Luno šepetajo. Ko majhen medvedek se zbudi, zvezde na nebu zaprejo oči. Tudi morska zvezda se je skrila, ker se riba je zbudila. To so zvezde vse, meni najsvetlejše prijateljice. Zala Vidmar, 4. razred OŠ Grm (mentorica: Lili Vavžik) PRIJATELJA Najboljša prijatelja sva dva. Oba v šolo hodiva, včasih pa skačeva sem ter tja …, dokler se to še da. Skupaj se pogovarjava. Z očmi nov dan odpirava, v preteklost se ne ozirava.

Se ne pretepava. Raje orehe skupaj lomiva in preštevava do konca sveta. Ko kuhava in pospravljava, zraven še pridno opravljava. »BLA BLA BLA,« se sliši v najini hiši. Hiši, ki odpira vrata veliki družbi in mali miši. Fran Žižek, 4. razred OŠ Grm (mentorica: Lili Vavžik) DROBTINICE SRCA Življenje je lepo, če si prijazen v njem, zato dobiš iz srca objem. Ko otroka dobiš, vedno, ko ga vidiš, z njim se veseliš. V šolo hodiš, da se učiš in tu veliko prijateljev dobiš. Ko vse bo temno, tebe ne bo, a veš, da spominjali se te bodo. Marko Črnugelj, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Emilija Klopčič) DROBTINICE ŽIVLJENJA Na svetu si, da se igraš, na svetu si, da se družiš, na svetu si, da se učiš, na svetu si, da srečo doživiš. Ko se naigraš, ko se nasmejiš, ko se naučiš, v službo hoditi začneš. Ko službo končaš, upokojenec postaneš, pokojnino dobivaš, se družiš, z vnuki uživaš. Ko čas smrti pride, duša v nebesa odide. Za vse tvoje drage na Zemlji spomin ostane. Klemen Jakša, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Marina Janjac) 49

STARŠEVSKE DROBTINICE Mama in oče sta tvoj dar, ki te žalostila ne bosta nikdar. Rada te imata in se s teboj igrata. Vse zate naredita in te z veseljem razveselita. Skupaj bodita za vedno in to bo zelo vredno. Vsepovsod sta v mislih s teboj, to je zate čudežni napoj. Vse to je ljubezen in ti si tega nadvse vreden. Imata te rada, ker ne moreta biti sama. Brez njiju ne moreš nič, ker ti si njun zlati ptič. Nik Jerina, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Marina Janjac) ŽIVLJENJE JE LEPO Na svetu si, da živiš in da od veselja žariš. Sonce je vir veselja, da se cel svet veseli življenja. Vesel si, če imaš prijatelje, saj te ti lahko osrečijo bolj kot sanje. A sanje so še vedno dobrodošle, ker so boljše kot more, ki so nedobrodošle. Na svetu si, da kraljuješ in vse ljudi okoli sebe osrečuješ. Zarja Kavčič, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Marina Janjac)

DROBTINICE Ko vrata se odpro, novo poglavje gre čez nebo. Nov dan mi posveti in me z energijo obsveti. Vsak nov korak … mi daje nov dan … da ponovno vzletim in zažarim … So vzponi, so padci … a vse se popravi … Mumbi Kolenac, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Emilija Klopčič) PRIJATELJSKE DROBTINICE Prijatelj je pravi prijatelj, ki piše pesmi kot pravi pisatelj. Prijatelj ve, katera beseda boli in katera beseda te nasmeji. Če prijatelj ti pomaga, pravi, da zmaga. Prijatelj te čaka tam, kamor nočeš sam. Če mu skrivnost poveš, je ne izda, ker rad te ima. Vid Kramarič, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Marina Janjac)

DROBTINICE OČETU V SLOVO Na svetu čisto majhen si, zvezda ti na nebu sveti. Rad imaš vse, ki so tvoji, ko pa te zapustijo, boli. Imel rad jih si, toda vsak mora enkrat umreti, tudi ti in jaz in čisto vsi iz tega lepega sveta moramo oditi. Žalostno je, ko zapustijo te, v nebesa gredo duše vse. Tam gor hočejo vsi, saj Bog za njih lepo skrbi. On nas rad ima vse, tudi tebe in mene. Oh, kako lepo nam bo, ko ponovno se vsi snidemo! Val Slana, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Marina Janjac) DROBTINICE V življenju nam včasih posije sonce, včasih pa nam zagrmijo črni oblaki, ki bodo pri žalosti vztrajali, dokler se ne predamo. Ko se boš šele odločil, bo nad tabo sonce posijalo. Ko se bo ulil še dež, bo mavrica nad teboj nastala. Ajda Zgaga Misja, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Emilija Klopčič)

ŽIVLJENJE Življenje je zvezda, ki modro žari. Življenje je sonce, takrat, ko ni več luči. So trenutki v življenju, ko se nam zdi, da nič ni resnično, to pravijo vsi. Življenje sta smeh in veselje, sta žalost in jok, a vedno v življenju se našla bo prava pot. V življenju veliko se nam pripeti, tudi če se nam včasih tako ne zdi. Vedno je vredno živeti in nikoli nad sabo obupati. Življenje ni bedno, če si ga popestriš. Življenje je največ vredno, saj sam ga krojiš. Življenje je sreča, je vir luči. Je polna vreča majhnih, vsakodnevnih skrbi. Če slučajno te kdaj dobi strah, posuj si čarobni prah, strah bo pobegnil v črno noč, vse bo kot nekoč. Lia Smerke, 6. razred OŠ Mokronog (mentorica: Nastja Stropnik Naveršnik)

ŽIVLJENJE Življenje lahko doživiš kot ljubezen, ki se včasih spremeni v bolezen. Lahko si ga predstavljaš kot lepoto, ki se spremeni v najhujšo grozoto. Življenje je lahko kot razburkano morje, a po neurju gre vedno na bolje. Žalost se spremeni v veselje, jeza v srečo. Nikoli na poti nisi sam, v srcu svojem čutiš, da v daljavi te gleda nekdo, ki pozna tvojo srečo. Razmišljaš dan za dnem, ne čutiš več bolečine. Z veseljem se zbudiš in nasmejan v nov dan odhitiš. Ana Uhernik, 6. razred OŠ Mokronog (mentorica: Nastja Stropnik Naveršnik) SONCE Ko se rodimo, smo malo sonce, se veselo smejimo, jokamo in se grejemo pod soncem. Veselo tekamo in dihamo sveži zrak, nihče nikomur ni enak. Nobena pot ni idealna, vsaka po svoje je zahtevna, vendar samo ena je glavna. Ko prehodiš več poti, prej prideš do svojega pravega obraza. Da pa prideš do svojega pravega obraza, ne gre brez smeha, solz in tudi kakšnega poraza. Ko pa enkrat bomo odrasli, vsi v svojih družinah bomo srečni in pod istim soncem bomo večni. Tia Ana Halužan, 4. razred OŠ Otočec (mentorica: Melita Turk) 54

DROBTINICE So drobtinice življenja, ki se postopoma drobijo iz kruha, in to pove nam, da življenje teče dalje. Ko se drobtinica zdrobi, se spomin zgodi. In ker življenje ni večno, je vendarle tudi srečno. Drobna Tina je drobtino zdrobila, jo na kolaček svoj del prilepila in marsikoga s tem razveselila. Ela Fir, 5. razred OŠ Stopiče (mentorica: Brigita Prus) UPANJE Življenje je pogosto težavno, a če pogledaš z druge strani, ti morda postane zabavno ravno zato, ker je sestavljeno iz mnogih plati. Ko odpre se nova pot, ti na skrivaj pove, kje najdeš pravi kot in kje najlepše rožice cvete. Tvoje življenje ni samo tvoje, če pogledaš naokoli, kaj hitro ugotoviš, da gre vsak po svoje, a vsi v isti meh. Življenje kakor voda teče in nas premika gor in dol, a nikoli nihče ne reče, kdaj vsega bo dovolj. Manca Lukšič, 5. razred OŠ Stopiče (mentorica: Jasmina Subić Tomašič)

ŽIVLJENJE KOT DROBTINICE Drobtinice smo ljudje, ljudje, ki blodimo po svetu, a svet je iz drobtinic. Živa smo bitja drobtinice, ki si ustvarjamo družinice, eni se veselijo že s samo mularijo. Živimo v čarobni dolinici, največji drobtinici, in ne pozabimo na zdravje, tako bomo dosegli vse svoje sanje. Ker sem padla, ne bom jokala, in pustila, da mi skozi rano teče kri, raje se bom takoj pobrala in šla naprej. Takšno je in bo življenje. In kdo smo mi? Vsi smo si različni, kot drobtinice, ki niso nikoli enake drugi. Pia Počervina, 5. razred OŠ Stopiče (mentorica: Brigita Prus) NOVO ŽIVLJENJE Naše življenje je popolnoma drugačno, kot včasih je bilo. Za maskami se skrivamo in se sploh ne vidimo. Nasmeh nas nič ne stane, zato odvrzimo vse skrbi in poglejmo okrog sebe, kako vse prelepo diši. Zazrimo se v nebo, kjer ptice tako svobodno letajo. Vsak dan ni prejšnjemu enak, včasih prihrumi oblak, ki popolnoma predrami nas. Ampak v življenju se prepleta toliko stvari, da zelo hitro žarek sonca tudi zate zažari.

Vsakemu v življenju ni lahko. Če pa nemočnemu podaš roko, pri srcu ti bo toplo in ta toplina zlepa minila ne bo. Liu Šeško, 5. razred OŠ Stopiče (mentorica: Jasmina Subić Tomašič) SLADKO-SLANE, KISLE DROBTINICE Drobtinice so lahko majhne ali velike. Taki so tudi trenutki z ljudmi, ki jih ceniš ti. So sladko-slane zabave prenekaterih kislih obrazov ali pa skrbno izbrane in to od moje mame. Drobtinice ne padajo le iz kruha. So lahko resnične ali zlagane, take, ki kapljajo ali celo odtekajo v potokih, ko kaj slabega se ti zgodi. Sladke so potice, kisle od borovnice, slane pa iz solnice. Mamina je navadno sladka, slana in kisla borovničasta potica, ki za nas ni nikoli krivica. Rebeka Ucman, 5. razred OŠ Stopiče (mentorica: Brigita Prus)

KJE SO DROBTINE Drobtine so spomini, prelepi in fini, saj slabe si ne zapomnimo in kaj hitro jih izbrišemo. Iz drobtin nastane kruh, iz spominov pa celo življenje. Čeprav se najde nekaj grdih muh, se najde tudi lepo mnenje. V življenju najdemo žalost in veselje, a vemo, da vsaka pot nekam pelje, morda v naše posebno, zadovoljno vesolje. Bodimo sami sebi svoj zgled, naredimo kakšen domišljijski premet, še vedno pa pazimo, da se med domišljijo ne izgubimo. Nina Vidmar, 5. razred OŠ Stopiče (mentorica: Brigita Prus) DROBTINICE Drobtinica tam na skali, o, vsak si te želi! Drobtinica, ljuba, majhna, vsak otrok te hoče, a nihče ne joče. Si kot sonce sredi zvezd. Tam na nebu svetiš nam. Pest drobtinic rad imam, a včasih jo komu dam. Tam na zemlji drobna pikica, slikica, to si ti, drobtinica. Kdor te najde, vsak te hoče, z vsemi delim za ljubi mir. Filip Činkole Črček, 5. razred OŠ Šmarjeta (mentorica: Mojca Slapšak) 58

LE EDEN SI Na svetu vsak je junak, na svetu vsak je rojak, a na svetu le eden si ti. Lahko imaš brata ali sestro, saj to pravi je zaklad, ki ne dobi ga vsak. Luna, sonce, ves ta svet, poln neodkritih je čudes. In čakajo nate, da le ti odkriješ jih. In le ena je narava, ki daje ti vse, zato spoštuj jo s svojim srcem in ljubi jo kot mater. Ptičke, cvetje, vse cveti, vse diši, le zate vse dehti. Eva Gazvoda, 5. razred OŠ Šmarjeta (mentorica: Mojca Slapšak) DAN SPREMEMB Vse je temno kot noč, tudi sam si vroč, vroč od jeze, ki kot mravlja po tebi leze. Prijatelj pa ima dan, ki blešči se kot zlat uhan. Sonce prijetno sije, srce lepo bije. Toda ko pokaže se ti sonce, gre vse na boljše konce. Ta kanček teme ni veliko breme. Spet uživaš na Zemlji ti in vesel si, kot prej bil si. Tako do konca dni slabih dni več ni. Živa Kocjan, 5. razred OŠ Šmarjeta (mentorica: Mojca Slapšak) 59

ŽIVLJENJE Ko sonce zjutraj posveti, te pogreje in v tebi veselje zbudi. Sonce da ti energije za cel dan, ko je s tabo, naj za nič ti ne bo mar. Vsi dihamo isti zrak, zato srečen bodi, da si tak. Zrak pomeni nam vse, zato z njim drugačno je. Pot vodi nas vsepovsod, zato sledi ji in našel boš pravi kot. Pot bo težka in vesela, zato pazi, da vate ne udari strela. Zvezde so majhna luč na nebu, ki svetijo na zelo visokem bregu. Ko zvezde čutijo, da spimo, na nebu svetlo zažarijo. Tristan Korenič, 5. razred OŠ Šmarjeta (mentorica: Mojca Slapšak) PRIJATELJ Prijatelj je kakor cvet, poln prijaznih besed, ki na kruh namaže ti med in kupi najboljši sladoled. Cvet, ki rad te ima, cvet, ki rad te spozna, cvet, ki pozornost ti da, cvet, ki knjigo ima in v njo zapiše se skrivnost vsaka. A tudi če viharna je noč, polna zvezdnih utrinkov, ki jih je moč, ti delo opravljaj smejoč, zaupaj tistemu, ki ti je v pomoč.

Življenje bistvo ima, redko kdo ga spozna. Bistvo življenja je, da zabavaš se, z najboljšim prijateljem družiš se, ki ti v oporo je. Valentina Prešeren, 5. razred OŠ Šmarjeta (mentorica: Mojca Slapšak) TA SVET JE ZATE Na svetu najdeš kotiček zase, tam, kjer trava raste samo zate. Čebelice igrajo se s tabo, nabirajo med in se smehljajo. Na svetu najdeš pravo ljubezen, ki ponesla te bo v nebo. Na nebu sončni žarki proti tebi hodijo. Na svetu najdeš prijatelje, ki ti bodo stali ob strani in bojo vedno skupaj držali. Na svetu najdeš dom in ustvariš si družino, ki spremljala te bo do konca življenja mirno. Sara Zupan, 5. razred OŠ Šmarjeta (mentorica: Mojca Slapšak)

PESEM NAVDIHA Beseda govori, da naša naloga je, ko na svetu si, se moraš potruditi in vlak žalosti zamuditi. Nato se pomiriš, se na posteljo uležeš in v miru zaspiš. Ponoči sanjaš, kako tečeš in svojo žalost stran od sebe mečeš, v mislih ji nasvidenje rečeš. Na mizi nobene drobtinice več ni, zato ne bodi žalosten ti. Nuša Bobnar, 6. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Barbara Goršič) SONCE Hodim po gozdu, sonce mi sije v oko, veter zapiha in zdi se, da drevesa pojejo. Oblaki zakrijejo nebo, žarki skozi ne morejo. Veter v vejah šelesti, črne oblake razpodi. Osem sončnih žarkov na nebu prikaže se in veter omami vse. Ula Bobnar, 4. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Starešinič) PRAVA POT Nobena pot ni prava. Kaj pa pot, po kateri se sprehajaš? Pazi, da ne prideš na pot, po kateri hodi kojot.

Pot najdi v sebi, naj te pripelje k meni, skupaj jo bova prehodila in se veselila. Jakob Drenik, 4. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Starešinič) KAJ SMO LJUDJE Kaj smo ljudje? Ljudje smo drobtinica sreče, ki nam je podarila življenje in nam prinaša vse veselje. Ljudje smo enaki, a vendarle različni. Milijarde nas je, zato se ne bojimo tega planeta. Na svetu smo zato, da nas pred njim ni strah. Življenje je veselje, zdravje in vse skupaj v drobtinici sreče. Ajda Dular, 4. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Zdenka Mežan) SVOBODA Vsi dihamo zrak, ki je vedno enak. Lahko dozoriš, do sonca pohitiš. Sonce skozi listje in veje gnezda greje. Sije nam v oko in zdi se, kot da nam drevesa pojejo. Alja Gole, 4. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Starešinič)

DAN Zjutraj zgodaj vstani, ker če pozno se zbudiš, lahko veliko zanimivega zamudiš. Dopoldan naredi veliko, ko dan je še mlad, in da zvečer z zadovoljstvom greš spat. Popoldan je čas za zabavo, izkoristi čudovito naravo, ko lahko je vse malo obrnjeno na glavo. Večer je čas, ko si odpočiješ in počasi v svet sanj zaviješ. Lana Gole, 5. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran) POČITNICE Prišlo je poletje, ko poslovimo se od šole, si doma najdemo zavetje in pospravimo šolske torbe. Sprosti se in uživaj in veliko se razgibaj, za nove stvari se zanimaj in svojo domišljijo pridno »zalivaj«. Oglej si širni svet. In v daljavo pojdi letet kot pravi poet, da do septembra dobiš svež zalet. Lana Gole, 5. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran) ČLOVEK Svet je v vesolju nastal, človek ga je razdelil na veliko držav. V vsaki državi veliko je mest, do njih vodi mnogo vijugastih cest. 64

V vsakem mestu veliko je ulic, v katerih živi dosti ljudi. V koščku narave se človek sprosti, da pozabi na vsakdanje stvari. Kot mala drobtinica na tem planetu človek se zdi, vendar pomemben kot košček kruha iz preteklih dni. V vsakem človeku najdeš nekaj, kar te razveseli, in to ti pomeni več kot tisoč bogatih stvari. Gloria Jarc, 5. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran) KARANTENA Karantena se je zgodila in nam veliko hudega povzročila. Ostali smo doma, ker šola zaprta je bila. Maske smo nosili, da bi se lahko čim prej spet družili. Na videokonferencah smo se učili, namesto da v šolo bi hodili. Ko v šolo nazaj smo prišli, vsi veseli in srečni smo bili. Gloria Jarc, 5. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran)

KEPICA MALA Kepica mala, puhasta vsa, sredi poletja k nam je prišla. Igriva, nagajiva, navihana vsa, na travi se igrala, ta kepica mala. Je v vodo skočila, si tačke zmočila, ta kepica mala. Mucko zagledal, prvič zalajal in ji nagajal. Sem mu priboljške dajala, ga na sprehod peljala in ga redno česala. V veselje in srečo je meni postal, to kužek moj zlati bo vedno ostal. Gloria Jarc, 5. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran) PETELINČEK JE ZBOLEL Zunaj se že dela dan. A petelinček je bolan. Včeraj se je prehladil. Kdo nas bo zbudil? Grlo ga zelo boli. Res nas že zelo skrbi. Vedela bo cela vas, petelinček naš je izgubil glas. Ela Jevšek, 5. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran)

OBLAK Na lepo modro nebo se črn oblak pripodi, kakor da tovorni vlak prihrumel bi. Ko grdo pogleda in »zabenti«, pod posteljo se skrijejo otroci vsi. Z oblaka švigne strela cik-cak, ob tem pa nastane blisk in pok, ki se ga ustraši še tak junak. Iz oblaka kapljica prileti, kot da oblak zajokal bi. Sprva majhne kapljice rosijo, nakar se v nevihto spremenijo. Kapljice veter ponese sem ter tja, dokler ne padejo na tla. Na tleh se v reke in potoke spremenijo ter se v morju izgubijo. Za dežjem sonce posije in mavrico razkrije. Tim Lan Kocjan, 5. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran)

POČITNICE Kmalu po začetku šole začnem razmišljati takole: »Koliko je še dni, do prvih počitniških dni? En, dva, tri, uh, veliko to zveni.« Po mesecu ali dveh, prve na vrsti so od treh. Ko jesenske počitnice minejo, meni v mislih naslednje že rojijo. Do naslednjih prazničnih je le še nekaj dni in kot bi mignil v novem letu si. Kot bi mignil, zimske počitnice so mimo in že mislim na toplejšo klimo. Že je tukaj prvi maj, ki že malo spominja me na raj. Ko pa junija je konec šole, popustijo vse zavore, saj poletne počitnice so tu. Juhuhu, juhuhu! Tim Lan Kocjan, 5. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran) PONOSEN SEM, DA SEM SLOVENEC O, ti Slovenija, ti naša si največja premija, tako majhna, raznolika, čudovita, včasih zgledaš skoraj že kot slika. Ponujaš nam mnogo lepega, neskončno očarljivega. Občudujemo te vsi Slovenci, ki tvoji smo največji pevci. Mi pojemo o tvojih darovih in tvojih gozdovih. Ne pozabimo še na naše gore, ki so preprosto nore. Na drugem delu naše »kure« pričakajo nas morske ure, kjer morje mirno valovi in čudovito šumi. 68

Doma pričaka nas goveja juha, ki jo naša mama skuha. Preprosto, ogromno je reči, ko naša Slovenija ponosne nas naredi. Živeti tu je kot doma, udobno, srečno in brez solza. Tim Lan Kocjan, 5. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran) ZGODBA ŽIVLJENJA Drobne zvezde sredi vesolja nad nami lebdijo in skrbijo, da ljudje mirno spijo. Atomi skrbijo, da svet trdno stoji, človek na njem varno živi. Majhni delci, ki po Zemlji plavajo, sredi noči utonejo, nov dan ustvarijo. Nov dan, nova zgodba, nova drobtinica sredi vesolja. A to človekova je zgodba, pomembna pogodba, prelepih drobtinic polna. Lana Kramar, 6. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Barbara Goršič)

SREČA V DRUŽINI Sreča je v majhnih stvareh, sreča je v drobnih dlaneh. Sreča se v srcu rodi in nam v očeh zažari. Je sreča v družini doma, tu se veselje spozna, ko topel ti mamin poljub odžene skrbi in obup. Ko očka te dvigne v zrak, prežene tesnobo in mrak. Me sestra za roko drži, v življenju vse lažje se zdi. Moja družina je ta, kjer se ljubezen pozna. Kjer se sreča rodi, tam zloba nima moči. Klara Krevs, 5. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran) SREČA Sreča je, ko imaš nekoga rad in ti to predstavlja največji zaklad. Srečo imaš, ko se ti kaj pripeti, a ti nič hudega ni ter se vse dobro razreši. Srečen sem, da mi je Bog takšne starše izbral, da bom lahko dober človek postal. Srečen sem, ker so učiteljice krasne, prijazne in pametne pa tudi kdaj špasne. Svit Krevs, 5. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran)

KOŠČEK KRUHA Kos kruha v roki držim in pazim, da ga ne zdrobim. Ko prvi grižljaj naredim, že par drobtinic na tla zakotalim. Te bodo za naše kokoške, da jih razveselim. Ko drugi grižljaj naredim, spet nekaj drobtinic na tla zakotalim. Te bodo za mravljice, da bodo še bolj pridno delale. Ko spet grižljaj naredim, spet par drobtinic na tla zakotalim. Te bodo za naše ptičke, da bodo razveseljevale svoje otročičke. Kruh pojedel sem do konca, drobtinic več ni. Zdaj pa k mamici hitim, da nov kos kruha dobim. Matevž Kukman, 6. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Barbara Goršič) ŽIVLJENJE Življenje je kratko, a če ga znaš uživati, je sladko. Lahko imaš dobro življenje, le imeti moraš potrpljenje. Če v življenju tvoje delo dobronamerno je, kasneje ti poplača se. Usoda odločila bo, kaj se s tabo zgodilo bo. In vedno, ko imaš problem, zdaj ti en nasvet povem: »Nasmehni se in reši ga!« A to vendar le moje misli so, vaše morda drugačne so. A različnost nas bogati in zato bodi, kar si. Jaka Markelj, 5. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran) 71

DROBTINICA ŽIVLJENJA Drobtinica, drobtinica si ena sama. Si zdravje, veselje, svoje življenje. Nikoli se ne vdaš in srečo imaš. Kar imaš, pa lahko tudi daš. Življenje je zdravje, veselje, zabava, trpljenje. V življenju so tudi običaji, navade. In če jih imaš, si lahko srečen. Včasih so zabava in veselje, drugič mišljenje in potrpljenje. Hana Neža Matkovski, 4. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Zdenka Mežan) JUNIJ Junija že vse lepo cveti, tudi gozd že ozeleni. Zjutraj sonce te zbudi in te v šolo napoti. Junija otroci veseli so, si sonca želijo, brezskrbnih dni se veselijo in s starši na morje odhitijo. Junij je najlepši mesec, takrat praznujem rojstni dan. Lepo se imam in tega nikomur ne dam. Lina Mikec, 5. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran) MISLI V življenju je polno mladosti, a največ radosti. Dogajajo se nam vzponi in padci, a z vztrajnostjo jih lahko premagamo. V življenju imamo prijatelja, ki ti vedno stoji ob strani. Sedi v isti klopi, a hodi po drugi poti.

Vsi smo enaki, a hkrati drugačni. Do uspeha pa nas vodita povezanost in vztrajnost. Nika Piko, 6. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Barbara Goršič) DROBTINICA KRUHA Žito po svetu počasi zori, veselimo se dneva, ko se pozlati. Mama nam speče kruh domači, hvaležni in srečni zanj, nismo ne lačni ne tečni. Zato ne bodi objesten, se s kruhom ne igraj, drobtino pojej, lačni otroci po svetu hrepenijo po njej. »Šola je kruh,« izrek se glasi, naj lakota izgine iz vsake vasi. Urban Somrak, 5. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran) DROBTINICE ŽIVLJENJA Vsaka drobtinica kruha je pomembna, z njo potujemo po svetu, z njo rastemo k nebu, z njo živimo in se učimo. Čeprav včasih mislimo, da je samo ostanek kruha, je spomin na lepe dni, ko smo še vsi srečni bili. Neja Strajnar, 6. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Barbara Goršič)

DROBTINICA Majhne reči so kot zvezda na nebu, ki svetijo ponoči. In osvetlijo stare oči gospodu, ki spi v svoji koči. Jaz se sprehajam po stezi življenja, ki pravi le eno: »Vedno imej svoje mnenje.« Tako hodim in hodim preko rek. Vidim stare, starejše in najstarejše opeke. Hodim skozi gozdove. Drevesa so majhna, velika, tanka in močna. Vsa so raznolika. Pesem o tem že kar zdaj povem. Govori o majhnih rečeh in velikih stvareh. Saj tudi majhne reči skrivajo svojo lepoto za tvoje oči. Drobtinice se vam ne morejo upreti. Vsak mora svojo zvezdo imeti. Lili Štimec, 4. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Zdenka Mežan) PESEM O SONCU Sonce navsezgodaj v travo se spusti, čebele in mravlje delovne zbudi, sonček se smeje in rožice šteje, ki na polju že pridno cveto. Ti, pomladno sonce, si naredilo, da je srce v meni poskočilo. Domišljijo odpeljali so prvi žarki prek neba v senco svetle lise. Vroč poljub mi sonce da, zemlja prebudi se. Morje toplega zlata vsakogar umije. Ves dan je vir moči. Daje se z neba. Temne sence prek neba, dan slovo že jemlje, zadnji vroč poljub od sonca in zemlja že sladko dremlje. Neja Vrhovec, 5. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran)

ŠOLA Rad bi spet v šolo šel, s prijatelji se lepo imel. Včasih je bilo težko, a v glavnem je bilo lepo. Od doma šola čudna je, stikov ni in maske le. Sošolec je postal ekran, najraje bi ga vrgel stran. Razkužil in mask imam dovolj, od tega imam že glavobol, živeti brez korone si želim, v sreči, zdravju in brez priporočil. Neja Vrhovec, 5. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran) ZMAGA IN PORAZ Človek ne prenese poraza, upa na zmago in pohvalo. Vsakemu, ki doživi poraz, se na obrazu pokaže jok in stok. A človek ne obupa kar tako, bori se za svojo zmago. Poklon dobi, ko porazi poraz, takoj dobi nasmeh na obraz. Tajra Zilić, 4. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Starešinič) 75

ŽIVLJENJE Vsi različni, vsi enaki, vsi smo ljudje. Vsi živa bitja, vsi del vesolja, vsi smo ljudje. Vsi prijatelji, nerazdružljivi, mi smo ljudje. Vsi se rodimo, odraščamo in na koncu se vse stiša in umiri v tišino. Alja Globokar, 4. razred OŠ Trebnje (mentorica: Tina Šlajkovec) ŽIVLJENJE Vse stvari, četudi majhne, so pomembne. En dober dan, ki se sliši daleč stran, bo nekomu polepšal vsakdan. Ena nova rastlina bo pomagala ohraniti svet lep. A vse potrebuje luč, sonce, toploto. Brez tega ne bi nič bilo. Sonce preganja sence tako kot pozitiva negativo. To je naše vodilo. To nas vodi po vseh poteh življenja. Če smo prišli do razpotja, izberemo dobro pot, slabe zapustimo. Tako tečejo leta in življenje se konča kot vse stvari. A poskrbimo, da bosta veselje in dobrota dolgotrajna. Ada Simončič, 4. razred OŠ Trebnje (mentorica: Tina Šlajkovec)

VSI SMO LJUDJE Vsi smo različni, a vsi smo ljudje. Ljudje umremo različni, enega za drugim nas čas poje. Umrejo nekoč predniki, a v našem srcu ne. Pridejo nasledniki kot zvezdice nočne. Na svetu si, da živiš in zelo važno je, kaj narediš. Važno je, kaj čutiš v srcu in kaj čutiš na življenjskem koncu. Vsak ima svojo pot, a ne brez ovinkov. Lahko naletimo na kot, a to ni konec življenjskih utrinkov. Tukaj smo kot zvezda, ki nekoč ugasne. Nekoč bomo umrli, a imeli bomo spomine prijazne. Izak Zaletel, 4. razred OŠ Trebnje (mentorica: Tina Šlajkovec)

ŽIVIM Življenje živi vsak po svoje, eden skače, drugi poje. Včasih se ti zdi, da življenje nima smisla, a v vsaki zgodbi je vsaj nekaj bistva. Življenje je tvoje obdobje, zato vsak trenutek izkoristi čim bolje. Včasih pomisliš na kakšen svoj greh, pusti to zadaj, ustvari si svet. Druži se s tistimi, ki so ti všeč, pazi na tiste, ki zganjajo nered. Naj ti ne bo nobena stvar ovira, a raje se izogibaj prepira. Zdaj pa adijo, pazi na red, življenje je fino, sladko kot med. Lovro Barle, 5. razred OŠ Trebnje, PŠ Šentlovrenc (mentorica: Teja Zajec) VSAKDAN Na svetu si, da živiš. Tuširaš se, da ne smrdiš. Ko spiš, misliš, da dišiš. Ko govoriš, odpiraš usta in potem slišiš, da nekdo nekaj hrusta. Vsakič, ko se zbudiš, želiš, da nazaj zaspiš. Ko budilka zvoni, tebi se vse čudno zdi, greš iz sanj in čutiš vsakdan. Nikola Kovačević, 5. razred OŠ Trebnje, PŠ Šentlovrenc (mentorica: Teja Zajec)

NALOGA SVETA Na svetu smo, da za naravo poskrbimo. Na svetu smo, da s kolesi okoli drvimo. Na svetu smo, da se v naravo skrijemo in živali ne pobijamo. Namesto da drevesa podiramo, se okrog gozdov zbirajmo. Na svetu smo, da za okolje skrbimo in čisto za nami pustimo. Ivana Bagon, 4. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Lidija Ožek) LJUBEZEN SVETA Na svetu si, da deliš ljubezen. Na svetu si, da si ljubezen. Na svetu si, da jo osvojiš in v srcih ljudi prebudiš. Zato po svetu hodi z odprtimi očmi. Našel jo boš, mnogo je živi. Zlahka se ji prepusti z odprtimi usti. Lara Kastelic, 4. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Lidija Ožek) SVET SANJ Na svetu si, da ustvariš sanje. Na svetu si, da verjameš vanje. Na svetu si, da jih uresničiš, ne izničiš. S sanjami ustvariš svet, se veseliš, da jih obiščeš spet. Hodi po svetu kot popoln sanjač. Teci k njim in jim bodi domač. Lovro Kek, 5. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Lidija Ožek)

ZAKAJ? ZATO! Zakaj rože dišijo lepo? Zato, da jih vonjaš lahko. Zakaj ptice lepo pojo? Zato, da slišiš jih lahko. Zakaj sonce močno sije? Zato, da vidiš, kam se pot tvoja vije. Zakaj življenje ni vedno lahko? Zato, da hvaležen si za vse lepo. Monika Lah, 6. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Maja Sušin) ČRNO-BELI SVET Dvoje mojih oči … Vsak gleda v svojo smer in vsak drugače misli si. En pogled je temen kot najtemnejša noč in vidi le slabe trenutke mojega sveta. Drugi je svetel, svetlejši kot zvezda severnica! Ta vidi le dobre trenutke mojega sveta. Skupaj sta ravnovesje dobrega in slabega, zato na mojem obrazu, v mojem svetu sta oba. Katarina Žefran, 6. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Maja Sušin)

POT ŽIVLJENJA Uspešen boš v življenju, če znal slediti boš učenju. Saj le tisti kaj velja, ki zares veliko zna. Ne pozabi na dobro srce, brez njega tudi ne gre, saj zlo izgubi, prijateljstvo pa moč dobi. Na poti v življenju ne pozabi na prijatelje, saj pravo prijateljstvo več velja, kakor velik kup zlata. A vsem težavam se ne moreš izogniti, so tudi ovire, preskoči jih hrabro in to brez zamere. Če vsem kiticam boš sledil, v življenju veliko boš pridobil. Žiga Novak, 5. razred OŠ Žužemberk (mentorica: Jana Mrvar)

3. T R I L E T J E

PESEM ŽIVLJENJA Življenje je kot pesem, ki piše naše zgodbe. Naše solze in nasmehe, trenutke svetle, lepe. Življenje je tvoje, živi ga po svoje. Da se pesem še naprej poje, ljubi vse, kar je tvoje. V življenju bodi to, kar si, da pesem svoj naslov dobi. Pesmi ne pusti brez naslova, da za vedno ostane tvoja. Pesem je kakor rima, ki tebi zdi se prima. Verz pa košček življenja, ki naredi zate veliko veselja. Ko življenje se konča, ostane le pesem brez zaključka. Takrat v daljavi prižge se nova lučka. Sara Dobrovoljc, 7. razred OŠ Bršljin (mentorica: Jerneja Luštek)

ISKRICE ŽIVLJENJA V življenju veliko se nam zgodi, največ je pozitivnih reči. Karkoli lahko polepša nam dan, sonce, nasmeh, sreča, včasih le dejstvo, da si ta dan bolje naravnan. Življenje je lepše, če ti mama poljub pritisne, če se ti prijatelj nasmehne, če ptiček pred oknom ti pleše. V naši družini pomagamo si vsi, dajemo si navdihe, tolažbo, zato pozivam tudi vas, odprite se dobroti, da življenje bo teklo po pravi poti. Pika Hren, 7. razred OŠ Bršljin (mentorica: Jerneja Luštek) SVET Svet je okrogel kot žoga, vrti se kot centrifuga v pralnem stroju. In žoga se kotali po svetu kot svet po nebu. In na nebu sonce kot svetilka, ki sveti na vse konce. Ta svet je naš dom, naredimo ga lepšega, da na njem bo še kaj vrtečega, igrivega in svetlečega. Lana Luštek, 7. razred OŠ Bršljin (mentorica: Tina Mihelič)

DROBTINICE Na svetu je več ras, več spolov, več obrazov, ampak vsi prihajamo iz enega. Ko si še v vesolju, gledaš prijaznost. Ko se rodiš, odraščaš in odrasteš, sam deliš prijaznost ob vseh doživetih dogodkih, ki v naši glavi za vedno donijo. Kot vsako bitje, pa ima naše platno dve strani, dobro in slabo, s čimer ni nič narobe. Ljudje po svetu so različni, a še vedno nekje enaki, tu, v njihovih srcih. Anna Miklič, 7. razred OŠ Bršljin (mentorica: Tina Mihelič) REKA Življenje je kot bistra reka, v soju sonca vedno drugačna, z vsemi skrivnostmi je včasih svetla, včasih temačna. Reka ni nikoli sama, je roža s cvetovi obdana, je življenje tisočerih misli, ki s tokom sanja in plava.

Tok reke je vedno nepredvidljiv, varen in miren, včasih ves razburljiv. A kljub vsemu struga vila se bo, tvoje srce pa izbiralo bo. Vse reke in morja so del oceana, naj naša življenja bodo vedno s srečo obdana. Julija Redek, 7. razred OŠ Bršljin (mentorica: Jerneja Luštek) ČENČAČ GRE NA DOPUST Čenčač je na dopust odvihral, saj doma že vse je sčenčal. Čenčač gre na dopust brez sladoleda polnih ust. Usede se v čenčamobil in se odčenča v deželo največjih, najbolj smešnih pa seveda najbolj čenčastih čenčarij. V Čenčariji se res dogaja, skoraj da so sčenčali še zmaja. Med sabo se čenčajo vsi, vendar so zelo dobri prijatelji. Lovro Boltez, 7. razred OŠ Brusnice (mentorica: Darja Šinkovec) SREČA V SREČI Sreča ni vreča ali nesreča, ne bonbon ali balon. Sreča je lahko, ko poješ piškot ali ko zaviješ na pravo pot. Sreča ima tudi ljubezensko plat, kjer potrebuješ samo dva. Lepo je, če imaš metuljčke, še lepše pa, ko imaš poljubčke. Gabrijela Čebin, 7. razred OŠ Brusnice (mentorica: Darja Šinkovec)

BUČMAN IN EVA Bučmana iz 7. razreda vsi sprašujejo, kaj tako zardeva. Vendar še sam ne ve, ali zaradi sosedove Eve ali dobre ocene. Poskuša zadržati nasmeh, kadar se sreča s frajersko Evo. V njenih očeh zgubi se kot za šalo, vanje gleda neprestano. Bučman se zaljubi kot teleban, saj o njej razmišlja cel ljubi dan. Zala Jaklič, 7. razred OŠ Brusnice (mentorica: Darja Šinkovec) VESELJE Veselje je nekaj zelo posebnega. Včasih pa se v njem skriva tudi kaj nenavadnega. Ko te obda veselje, si cel razigran. Nikoli zaspan! Nekaterim veselje pomeni žoga, drugim pa dobra gledališka vloga. Vsak ima veselje svoje, to je večje kot vesolje. Tara Jazbec, 7. razred OŠ Brusnice (mentorica: Darja Šinkovec) VESELJE Veselje je, ko se odpraviš na morje in veš, da ti ne more biti bolje. Veselje je, ko je vroče za znoret, ti pa si privoščiš sladoled.

Veselje je, ko zaslišiš šolski zvonec ali ko zagledaš babičin lonec in veš, da se v njem kuha okusna babičina juha. Veselje je, ko se nasmeješ od srca in to deliš s prijatelji brez dna. Lili Kobe, 7. razred OŠ Brusnice (mentorica: Darja Šinkovec) KRIPTOTELEBAN Delnica pada, kripto pada, teleban še kar naklada: »Vse je v redu, vse je ful, šlo bo gor. A ti je kul? Vloži svoje dve, tri kune, garantiram, to bo šlo do lune!« »Teleban, ne šopiri se preveč, vse lahko gre v dnevu preč, vse lahko propade ti čez noč, sedaj pa, oprosti, grem jaz proč.« Lin Luzar, 7. razred OŠ Brusnice (mentorica: Darja Šinkovec) MOJ TELEBAN Oh, ta teleban, kot iz sanj podan, on bo moj, v celoti moj, hočem ga sedaj, takoj! Ko vidim njegove lepe oči, nasedem kot ladja na čeri, od ljubezni v glavi se mi zvrti. Pa čeprav teleban vzoren ni, vseeno po ljubezni mi diši. Ta teleban bo moj, le moj, hočem ga sedaj, takoj! Lin Luzar, 7. razred OŠ Brusnice (mentorica: Darja Šinkovec) 89

NAŠ BUČMAN Spet naš bučman kuha mulo, češ da mu frizura ni v nulo. In da zmanjkalo mu je baterije, zato ne more igrati tiste telefonske norčije. In vse kar sliši in vidi, mu je odveč, vse bi vrgel daleč, daleč preč. Toda naš bučman misli le na eno in edino, svojo sladko mandarino, tam nekje z glavo čisto mimo na lepo preklo imenovano Tino. Lin Luzar, 7. razred OŠ Brusnice (mentorica: Darja Šinkovec) MORJE POLJUBOV Štiri ure se voziš, pa nikamor ne prideš. Ko po petih urah zaspiš, se kmalu na morju zbudiš. Stojim zgoraj na plantaži, gledam okoli in zagledam fanta, ki se sprehaja po plaži. Najprej se skrijem, potem zobe si umijem in grem na plažo za njim. Dan preden gremo, poljub si želim in v zadnji sekundi ga na lice dobim. Tinkara Medle, 7. razred OŠ Brusnice (mentorica: Darja Šinkovec)

NORI FANTJE Zjutraj, ko v razred pridem, takoj za glavo se primem, ko vidim, kaj ti norci delajo, nikoli ne odnehajo. Ko učiteljica pride, takoj znori, saj v rokah bučman britvico drži! Za radirko jo je zamenjal, ejejej, le kdo bi v to drezal?! Veliko domišljije imajo vsi, a samo pri izgovorih, pri učenju je več ni. Tinkara Medle, 7. razred OŠ Brusnice (mentorica: Darja Šinkovec) POČITNICE Konec šole se bliža in vsi smo v startu, da v kopalke skočimo in se v morje namočimo. Mama spakira kovčke in potem se podamo do naše točke. Očka že zjutraj na kakšno pivo, jaz in mami pa v trgovino. Nove face v okolju, vsak v svojem vesolju. Veselo vidim nasmehe nove, saj čutim, da je sreča prišla tudi pome. Nuša Mrak, 7. razred OŠ Brusnice (mentorica: Darja Šinkovec)

ZAKAJ Zakaj mora biti vse normalno, če je pa lahko spontano? Kajti spontano je bolano! Ko lahko skočiš ven in si sam svoj junak. Saj ko si sam, si prost in vesel, da bi kar zapel. Tian Černe, 9. razred OŠ Dolenjske Toplice (mentorica: Vesna Kastelic) DREVO PRED ŠOLO Pred našo šolo je veliko drevo. Ne ve nihče, od kje, ne ve nihče, kako. Veliko, mogočno, z zelenimi listi. Kdo bo splezal gor, kdo bo prvi, kdo bo tisti? Veje svoje razteza visoko, če kdo bo na vrhu, bo padel globoko. Že stare so veje in staro drevo. Nihče ni bil zgoraj. Zakaj? Zato. Naše drevo pred šolo stoji in pred drevesom učitelji. Če vzameš priložnost in skočiš gor, na tleh te pričaka šolski ukor! Hana Fink, 7. razred OŠ Dolenjske Toplice (mentorica: Vesna Kastelic)

GOSPA Zraven poti, v mirnem gozdičku hiška stoji. In ven iz te hiške se nam smeji. Starejša gospa z velikim nasmeškom in ta je le ta, ki te nasmeje, če je sonce ali mrak, te sreča odeje. In stara gospa nam peče piškote z ljubeznijo in čokolado in še druge dobrote! Pa ko jo zagledaš, tedaj ji povej: »Zaradi vas sem srečnejši kot kdaj koli prej!« Hana Fink, 7. razred OŠ Dolenjske Toplice (mentorica: Vesna Kastelic)

PAVČKOVE DROBTINICE Pavček piše o drobtinah, o življenju, o vrlinah. Spremlja nas od sem do tja kakor mala iskrica. Zabavne čenčarije, poredne lumparije, odkar se zbudiš, dokler ne zaspiš. In Tone rad izmisli si nove besede, kot so vsebesede, kot so nebesede, kot so čenčarije, polne čarovnije. Kar sproti si izmisli – na kaj vse pomisli! Zavili smo s pota, preidimo na bistvo. Kaj je zdaj s tem Pavčkom, kaj je zdaj s to iskro? Le naj vam povem, Pavček bo z nami, odkar gremo spat, dokler nas sonce ne predrami! Hana Fink, 7. razred OŠ Dolenjske Toplice (mentorica: Vesna Kastelic) DROBTINICE Človek ni njegove roke, človek ni njegove noge. Človek je njegove misli in človek misli, kar je. Ko človek misli, kar misli, on sam sebi pokaže, kdo je. V življenju drugi vedo za tvoja dejanja, a nihče ne vidi vsa tvoja znanja.

Če si dober, misliš dobro, delaš dobro, si dober. Če si slab, misliš slabo, delaš slabo, si slab. V življenju ne dobiš, česar hočeš. V življenju dobiš, kar si. Zato bodi dober in dobro se ti godi. Ko prestopiš prag mišljenja, da veš vsega, kar je, vidiš pešce okrog sebe novega, odprtega mišljenja. Ne nosi okoli duše, polne sovraštva, ko pa je lahko polna junaštva. Zamera te le upočasni, zato naj ti bode izpod časti. Kaj pa ti, bralec? Misliš dobro ali slabo? Te življenje vodi do strmega padca ali te vodi gor, v nebo? Lana Furtula, 9. razred OŠ Dolenjske Toplice (mentorica: Vesna Kastelic) DROBTINICE Ko sončni vzhod vzide, te nova sreča oblije. Svetloba kot med pride, vse sence poskrije. Kjer mleko in med se cedita, vladarje čast zgradi. Vino in kruh se medita, so od njiju le male krušne sledi. Kristina Kastelic, 9. razred OŠ Dolenjske Toplice (mentorica: Vesna Kastelic)

SENCE Življenje v sencah je težko. A verjemi, vse lepše bo! Pa so rekli: »Lahko bi naredila bolje.« Zaradi tega bila sem slabe volje. A s prijatelji vse je spet lepo. Stopila sem iz senc na svetlo stran. Kaj bi pa bilo, če ne bi jih imela? Še kar v sencah bi sedela. Tjaša Medle, 7. razred OŠ Dolenjske Toplice (mentorica: Vesna Kastelic) DROBTINICE Nobena pot ni ravna, nobena pot ni kriva. Vsaka je zahtevna, a vsaka manj zahtevna. Vsaka pot vodi v cilj, če le hodiš po svoji poti. A pazi, da ne padeš. In glej naprej! Mija Muren, 9. razred OŠ Dolenjske Toplice (mentorica: Vesna Kastelic) ODVEČNE SKRBI Kakšen si, ko v šolo se ti mudi? Kakšen si, ko te nekaj skrbi? Kakšen si, ko se nekaj zgodi? Kakšen le, če ne pod stresom, zaskrbljen, žalosten … To normalno je, skrbi pa že ne! Ne skrbi, vse popravi se. Le obupaj ne! Mija Pavlin, 7. razred OŠ Dolenjske Toplice (mentorica: Vesna Kastelic)

POZITIVA Zakaj misliš, da je vse slabo, da ne bo šlo? Ko gledaš naokoli, vse prazno je. A jaz vem, da to vidijo le tvoje oči. Ozri se okoli s pozitivo, začuti sonce, sledi mu, začuti prijatelje, spoštuj jih. Za to se trudi, saj vem, da bo šlo. Kmalu pa ti vse bo lepo in v vsem videl boš dobro. Mija Pavlin, 7. razred OŠ Dolenjske Toplice (mentorica: Vesna Kastelic) USPEH VS. PORAZ Ko pogledaš v tuje oči, se ti zdi, da je telo v temi. A ko odrasteš, veš, da je to absurdno. Na svetu smo, da trudimo se, da polepšamo svet. Ko uspelo nam bo, bo to popolno. Mija Pavlin, 7. razred OŠ Dolenjske Toplice (mentorica: Vesna Kastelic)

DROBTINICE Poti niso ravne, niti revne, niti zahtevne, včasih samoumevne. Ko sonce vzide, v šolo moram iti. Ko zaide, v rjuho moram se zaviti. Ponoči zvezde so nad nami, z očmi vse zajemi in jih objemi, da bodo tudi tebe gledale. »Vsi dihamo isti zrak,« pove bratu brat, vsak je vsakemu enak, to mora vedeti vsak. Človek ne dozori, včasih srce boli. A ne hiti, čas pa hitro beži. Aleks Pečjak, 9. razred OŠ Dolenjske Toplice (mentorica: Vesna Kastelic) KAJ JE NAJLEPŠE Pri človeku dobrota, pri babi modrost – to pomembna je lastnost. Pri mami razum – ta z nasveti poveča moj pogum. In pri bratu – z njim vse je kot v zlatu. Zala Gole, 7. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek)

OBLAK Oblak je kot junak. Ponekod so dežja veseli, nekje pa domove uničujejo svinčeni streli. V situacijah takih se skupaj bomo zbrali, si roke podali in s sveta odgnali vse težave, ki nam gredo po glavi. Zala Gole, 7. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek) O ŽIVLJENJU Življenje je sonce žareče, ki prebada deževne oblake, kot kazalec v stenski uri teče, na poti do sreče nam riše korake. Življenje vsak dan postavlja ovire, kot razburkana reka pelje v prepire, v srcu začuti melodijo lire, kot cestni ovinek se izogne zamere. Vsak ima svojo barvo sreče, lovi vseživljenjsko znanje, želi izpolniti cilje hrepeneče, na koncu potone v večne sanje. Maja Hlebec, 9. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek) DROBTINICA Težko je v čudeže verjeti, razpreti krila in daleč poleteti. A če verjameš in sanjam slediš, se v življenju nikdar ne izgubiš. Naj sanje vodijo tvoj korak, premišljeno izbran naj bo vsak. Uresniči prav vse želje svoje in zapomni si – najlepše so samo tiste, tvoje. Karin Košak, 7. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek)

DROBTINICA Življenje je lepo, igrivo, veselo, zabavno, barvito – kot polje cvetlic. Lahko pa je mora, strah, dolgčas, tema – kot črn oblak. S svojimi dejanji gradiš si ga sam. Marjanca Krajšek, 9. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek) MOJI DROBTINICI Z življenjem je treba previdno ravnati. Vse strahove in ovire pregnati. Odpreti oči, začeti živeti in brezskrbno poleteti. Življenje je čas, ki kot pesek skoz prste polzi. Ima svoj ritem. Včasih hiti, nam iz rok beži, že drugič se vleče, komaj si voljo obleče … Pa vseeno mine, izgine in postane preteklost. Lara Njeguš, 9. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek) DROBTINICA Na svetu smo, da se učimo in da znanje pridobimo. Tu šola stoji, ki za nekoga je prava smola. Vanjo vsak dan hitiš, četudi si ne želiš. A treba se je truditi in zastavljene cilje osvojiti. Jasna Omahen, 7. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek)

100

DROBTINICA O ŽIVLJENJU Za nekoga radost in sreča, za drugega bridkost in ječa. Za nekoga je izziv, želja po uspehu in iskrenem nasmehu. Lahko je biser v naših očeh, v lupino školjčno zavit, v notranjosti sijoč in barvit. Lucija Škoda, 9. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek) MOJI DROBTINICI Živeti pomeni želeti. Želeti si sonca. Želeti si smeha. Želeti si preživeti v svetu tegob. Nikoli ne vemo, kdaj nas bo življenje na svojih perutih poneslo v trpljenje. Bodimo pripravljeni na izzive, ki nam jih je v zibelko položila usoda. Ema Erna Weber, 9. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek) NAPAKE Napake delamo vsi, včasih ponesreči kakšna se zgodi. Poznamo male in velike, včasih neumne in zabite. Ko misliš, da napaka nevidna je, kar naenkrat vse za… se. Za nekatere le ti veš in je kakor skrivnost, ki sama ne izda se. A napaka nikoli ni napačna, vsaka z namenom se zgodi. Ajda Zaletel, 7. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek) 101

DROBTINICI Vsak je sam svoje vesolje. Včasih so nejevolje, a vedno gre na bolje, če si znaš postaviti semaforje. So padci in ovire, so vzponi in doline, je žalost in smeh, a vsak ima svoj greh. Ula Zidar, 7. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek)

ŽIVLJENJE JE Življenje je sreča, življenje je znanje, življenje je skrivnostno potovanje. Življenje je včasih trpljenje, mišljenje, življenje je … Tjaša Bajc, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Tanja Luštek)

102

DROBTINICE PO DROBTINICAH Življenje je tako z namenom, da se zjočeš, se smejiš, veliko ovir, vendar se ga ne bojiš. Včasih si sam, brez podpore, brez prijateljev, brez vsega, imaš le eno, imaš le strah. Nekaj, kar te doleti, ko najmanj pričakuješ, ti povrne novo upanje, temu rečemo LJUBEZEN. Smrt ni konec. Je nov začetek. Začetek nove poti, novih spominov. Maruša Blatnik, 8. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Tanja Luštek)

103

TISTI TRENUTKI Življenje je kratko, vendar sladko. Ko se rodimo, v svetu za vedno pečat pustimo. Ko rastemo, rastemo hitro in bi radi postali največji velikani. Prerasli bi mame, očete in vse naše sosede. A ko rastemo, postajamo modri … In svet začne hiteti, brzeti mimo nas. Ko si velik, se ne znaš več ustaviti in se zazreti vase ter se poglobiti v trenutek, ki ga živiš zdaj. In ko si zrasel do konca, ko si že skoraj velikan, takrat vidiš svoje otroke, mlade, brezskrbne in vesele in te spomnijo na dni, na tiste drobne, srečne trenutke in zaveš se, da je življenje le eno, zato ga živi in doživljaj z vsem svojim bitom. Poslušaj svoj utrip srca, sledi svojim sanjam, počni, kar te veseli. Pot, ki jo prehodiš, je dolga, vendar ni vredna nič, če ne živiš v tem trenutku. Žana Jelinič, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Irena Pleterski) 104

DROBTINICA Na svetu si, da gledaš Luno. Na svetu si, da si za luno. Na svetu si, da sam si luna in da s sveta odganjaš … Vsi gledamo isto Luno, a vsakemu kaže drugo pot in vsak prehodi svoje ovinke. Neja Jerman, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Tanja Luštek) BITI TO, KAR SI Si to, kar si, in to je tvoja supermoč, mi nekoč neki modrec je dejal. Odšel je rekoč: »Le tako boš svojo srečo koval, da boš to, kar si.« In res kot pribito drži, po svetu hoditi – tak, kot si, nositi svetlobo, biti sebi in drugim dovolj. Ema Kapler, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Tanja Luštek) PO POTI ŽIVLJENJA Po poti življenja hitela sem srečno. Hitela, živela, kot da življenje je večno. Ne ozirajoč se na drobne trenutke, na topel pogled, iskrene občutke. Živela za plehke sem zabave, za nočno življenje. Živela, da všeč bila bi drugim, živela življenje – kot da je večno. Ema Kapler, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Tanja Luštek)

105

SONCU Preko listov na veji se mi smejiš, vsak večer pred nočjo bežiš. Siješ, kot da najsvetlejša si luč, zgleda, kot da nikdar ne boš fuč. Po travnikih zelenečih plešem s teboj, božaš me po licih, le moj si nocoj. Brezgrešno sem v beli obleki plesala, mogoče nastala bo nova instagram objava. No, mogoče bom pa kar zaspala ali skakala, mogoče pa brala. Ob potoku žuborečem na klopci sedim, samo, da veš, Sonce, tole pesem tebi posvetim. Ema Kapler, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Tanja Luštek) ŽIVLJENJE V življenju je veliko poti, a vedno se le ena zgodi in ko najdemo tisto pravo, takrat je čas za zabavo. Življenje postavlja mnoge ovire nam, pa ne pusti, da zavijemo drugam. Zato treba je iti skozi oviro, da lahko življenje nadaljujemo mirno. Niso samo ovire, so tudi srečne poti, na katere vsakdo večkrat naleti. Sreče naj bi bilo več kot ovir, a na žalost nekaterim ni namenjen ta tir. Kljub temu da si nismo enaki, smo vsi lahko junaki, saj z majhnim dober dan lahko nekomu polepšamo dan. Vsi pa bi si morali zapomniti, da na svetu nismo zato, da drugim srečo krademo. Patricija Kokove, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Irena Pleterski) 106

ŽIVLJENJE Vsak v življenju najde svojo pot, čeprav včasih polno zmot. Ni pomembno, za kaj se odločiš, pomembno je le, da si prave cilje določiš. In poraz naj ti ne prekriža poti, saj smer za to pot veš le ti. Na koncu zmaga vsak drug drugemu enak. Konec poti je za vse isti: polni, popisani listi. In ti listi se nikoli ne izgubijo, saj z njimi naši nasledniki spomine podoživijo. Katja Kosec, 8. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Irena Pleterski) MOJE DROBTINICE Na svetu si, da živiš. Na svetu si, da se izkažeš. Na svetu si, da se pokažeš. Na svetu si, da si to, kar si. Življenje je čas, ki teče in se ne ustavi, doleti te vse mogoče, a čas gre naprej. Življenje je kot nit, nikoli ne veš, kaj se ti lahko zgodi, zato obstajajo PRIJATELJI. Mojca Parkelj, 8. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Tanja Luštek)

107

DVE DROBTINICI Na svetu si, da gledaš zvezde. Na svetu si, da greš za zvezdami. Na svetu si, da sam si zvezda in da s sveta odganjaš noč. Zvezda ne dozori do svojega ozvezdja brez vesolja in planetov, brez utrinkov in kometov, brez zvezdnega prahu in neskončnih svetov in neznanih planetov. Patricija Pregrat, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Tanja Luštek) KOLESARSKA Nobena pot ni prestrma. Nobena pot ni preovinkasta, a vsaka je zabavna in uresničena. Najraje imam ciljno ravnino, ko pridem med prvimi na svojo etapo. Najhitrejši je zadnji krog, ko zadnjih sto metrov letim na vso moč. Taj Strajnar, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Tanja Luštek) V KARANTENI V karanteni si, da skrbiš za zdravje. V karanteni si, da ostaneš doma. V karanteni si, da si razkužuješ roke in da s sveta odganjaš bolezen. Taj Strajnar, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Tanja Luštek)

108

SREČA JE … Obala je, da ladja najde svoj pristan. Delo je, da človek plača kruh vsak dan. Bratje so, da ti kalijo mir. A sreča je, da imaš pristan in kruh in mir – vsak dan. Prijatelj je, da ti pomaga. Družina je, da te podpira. Oče je, da te »komandira«. A sreča je, da imaš prijatelja, družino in očeta. Janez Strašek, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Tanja Luštek) ŽIVLJENJE Vsi smo ljudje in vsi imamo srce, vsi imamo ime in ljubezen tle nekje. »Lajf« je kot darilo, zato vzemi si ga kot družino – fino in ljubeznivo. Družina bo ta, ki te nikoli ne bo podrla na tla in sam dobro veš, da je fino, ko zbijaš negativo. Ti samo razmišljaj pozitivno, saj veš, če hočeš, se vse da. Bodi optimist in požvižgaj se na vse, bodi to, kar si in ne oziraj se nazaj, ti samo prodiraj naprej in delaj to, kar te veseli. Življenje ni samo trpljenje, je tudi veselje, zna biti čudovit', samo moraš se mal' sprostit'. Moraš biti pripravljen na vse, na vse stvari, ki se zgodijo ti 1, 2, 3 … Jan Šribar, 8. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Irena Pleterski)

109

LJUBEZEN Nihče ne ve, od kod je prišla. Objame me, kot da bo zdaj zdaj spet odšla. Kar stisne me v srcu, ko jo začutim. Že od otroštva vem zanjo, slutim jo in jo kot najstnik občutim. To je že stara gospa, a vedno spremlja mladost. Včasih se ji pridruži še prijateljica Norost, ko pa odideta, ti ostane nova Modrost. Nastja Vdovč, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Tanja Luštek) SONCE Z neba se mi smejiš, oditi mi ne pustiš. Želim te ob sebi, zato sem vedno pri tebi. Ja, kaj me gledaš tako, ti kdaj hudo je bilo?! Veš, da žalega ti ne želim, še sama sebi se smejim. Ko pride tema, v noč zagrne oba, nasmeh na licu je kot žarek sonca. Nastja Vdovč, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Tanja Luštek)

110

TI Gledam te, a te ne vidim, otipam tvojo dlan, a te ne začutim, kot da pred mano je telo, ki čisto je belo. A tole ni res! Pred mano si ti, čisto takšna kot si, posebna, da take je ni. Nastja Vdovč, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Tanja Luštek) SMISEL ŽIVLJENJA Življenje je brez pomena, dokler nočemo slišati njegovega svetlega zvena. Spraševati se o smislu življenja, lahko je brez pomena. Iskanje smisla življenja z odprtimi očmi in s srcem in voljo ter prijateljsko roko, lahko sadove sreče rodi. Tereza Zupet, 9. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentorica: Irena Pleterski) DRUGAČNI Vsi ljudje na zemlji smo drugačni – eni so žejni, drugi pa lačni, eden nosi krilo, drugi pa hlače, vemo, da to je drugače. Eden je črn, drugi bel, ni važno, če je suh ali debel. Vsak si zasluži živeti, brez razlik, norčevanj in vse pravice imeti! Noeli Knafelc, 8. razred OŠ Frana Roša, Celje (mentorica: Maja Verhovšek)

111

SMISEL ŽIVLJENJA Vsak človek je na tem svetu z razlogom, da bi bil nekomu sonce, dajal mu varno zavetje, pisal njegovim zgodbam konce in poslušal njegovo petje. Vsak človek je na tem svetu z razlogom, da bi bil nekomu desna roka, pomagal mu zjutraj vzhajati, kakor kruhu moka, zvečer pa kot toplo sonce zahajati. A vsak se tega ne zaveda, da nekdo ga ima rad. Prijatelj je zanj neznana beseda, tega ne prizna rad. Vsak ima nekoga tistega, ali je partner ali prijatelj, a vedno si sam svoje zgodbe pisatelj. A niso vsi ljudje tako svetli, nekateri so nesramni in temačni, lahko bi temu tako rekli. Zato vedno vedi, da je tvoje življenje v tvojih rokah in v tvoji zadnji besedi. Noeli Knafelc, 8. razred OŠ Frana Roša, Celje (mentorica: Maja Verhovšek) DOLINA SANJ V dolini sanj si sam v svoji glavi in pričarani postavi. A nato je tu še svet, resnično življenje in smeh. Ljudje pozabljajo nanj in se odpravljajo v dolino sanj. Zato ne zaidi tja, da ne odtavaš stran. Lara Borković, 8. razred OŠ Grm (mentorica: Tina Gačnik) 112

SPREMEMBE Spremembe so neizogibne, čar ljudi. Njihove misli se obračajo kot strani. Ljudje zaradi sprememb postanejo novi jaz. A ne spreminjaj se v nov obraz. Lara Borković, 8. razred OŠ Grm (mentorica: Tina Gačnik) TELO Mi smo telo, sam svoj ščit. A si nismo všeč zaradi vseh ljudi. Se skrivamo, zakrivamo, v mislih blodimo. A vsi čakamo in dočakamo popolno harmonijo. Lara Borković, 8. razred OŠ Grm (mentorica: Tina Gačnik) MOČ SRCA Srce bije večno le za eno osebo srečno, ki izredno rad jo imaš in ji vso pozornost daš. A ko te nenadoma pusti – samega, brez slabe vesti – vedi, da življenje gre naprej in še močnejši si kot prej. Nika Burger, 8. razred OŠ Grm (mentorica: Tina Gačnik) 113

NISI SAM Udarec v roko, dve brci v nogo. Kri že poden pokriva, tebi pa bully strah v kosti vliva. Veš, da nisi sam, zato dlan mi podaj! Skupaj bova to godljo rešila in tako veselo na koncu slavila. Nika Burger, 8. razred OŠ Grm (mentorica: Tina Gačnik) TEBI Govorice o tebi, ne najdeš se v sebi, tisoč pogledov na hrbtu čuteč, znotraj v srcu prestrašen preveč. Naj te ne skrbi, kaj si drugi mislijo. Vsak vidi svet skozi svoje oči. Bodi to, kar si. Nika Burger, 8. razred OŠ Grm (mentorica: Tina Gačnik) ČAS CVETENJA Vsak dan se zbudiš in začneš obstajati. Nisi ti, samo si. Veniš. Sprašuješ se, kdaj boš znova oživel. Kdaj se boš znova zbudil z nasmeškom? Bomo kdaj vzklili, začeli živeti in nehali le obstajati? 114

Poglej cvetlice. Tudi one potrebujejo dež, da ustvarijo pisane cvetove. Tudi one potrebujejo čas. Vzemi si ga. Pika Krevs Rupena, 8. razred OŠ Grm (mentorica: Tina Gačnik) POMEN Smrt da pomen življenju, solze dajo pomen veselju, slabo da pomen dobremu. Zato te vprašam, ali je vsa ta bolečina vredna veselja? Ima to trpljenje pomen? Morda pa bodo nekega dne barvaste rože zapolnile razpoke tvojemu poškodovanemu srcu. Pika Krevs Rupena, 8. razred OŠ Grm (mentorica: Tina Gačnik) MISLI ŽIVLJENJA Življenje je kratko, a vendarle sladko, velikokrat grenko, kot vrvica tenko. Ljubezen je roža, te nežno poboža, je lepa kot cvet, zanjo dal bi ves svet. Prijaznost je svet, brez nje bi ves planet bil v vojno vpet, zato je treba prijaznost imet'. Prijatelji so neprecenljivi, niso zamenljivi, skupaj smo srečni, četudi so včasih tečni. Tara Borojević, 8. razred OŠ Metlika (mentorica: Helena Kostelec) 115

PRIJATELJA SPOZNAŠ V NESREČI Včasih, ko padeš, si nočeš priznati, si nočeš priznati, da si na tleh in da sam ne moreš vstati, pomoči pa nočeš iskati pri drugih ljudeh. Oprijemaš se vsega na poti in lezeš naprej, misleč saj bo nekako že šlo, toda ne moreš prek svojih mej, zaveš se, da ne gre več tako. Na mestu obstaneš in prosiš pomoč, dregaš in vlečeš mimoidoče rekoč: »Glej, že v tretje sem padel pod isto oviro, potrebujem tebe za to, kar je meni čez mero.« Toda kot da bi znanec gledal skozi tujčeve oči, stran odmika poglede ter proč odhiti. Le pravi prijatelj te opazi, tudi ko nisi pri močeh, ko ves umazan, obupan ter strt ležiš na tleh. In on te tudi takrat kot prijatelja spozna, saj kadar kaj je narobe, takoj to zazna. Roko iztegne proti tebi in te potegne gor k sebi. Končno spet tako ne čutiš več hladne zemlje pod dlanjo, temveč trden prijem in prijateljev zvesti objem. Iz tebe prežene vso zmedo ter podari ti nasmeh in ohrabrujočo besedo. Čeprav ne zahteva ničesar v zameno, ve, da mu bom tudi jaz vedno pomagal vstati, kadar bo padel, s tal se pobrati. Lucija Radež, 7. razred OŠ Otočec (mentorica: Barbara Pavlovič Plevanč) TIK TAK Tik-tak, štiri odbila je ura, tik-tak. Hišo zaklenem in s kolesom se odpeljem, po cesti asfaltni drvim, za mano dviga prašen se dim. Vroče sonce mi potne kaplje šteje, odbije tik-tak in že sem na cilju. 116

Tam pod lipo visoko, staro 100 in več let, v senci sključen sedi, očala si briše, ob njem časopis prepognjen leži. »Dedek!« zakličem in zapeljem se tja, iznad očal me on prepozna. Pospravi očala v žep na karirasti srajci, zapestno uro pogleda in pravi: »Zamujaš, mali!« Zasmejeva se in klopca pod lipo je ves najin svet. Čas se potihoma za vogalom skrije in že ga ni več. Pripelje se sladoledar in še preden dedka prosim za kepico eno, že jih prinese zame tri in zase dve, po vrhu prelite s smetano stepeno. Prijetno naju ohladi in sladek okus po jagodi ostane mi v ustih še dolgo potem, ko korneta in dedka več ni ... Tik-tak, štiri odbila je ura, meni pa se čas je ustavil na klopci v parku pod lipo zeleno z dedkom in smetano stepeno. Andraž Rataj, 7. razred OŠ Otočec (mentorica: Barbara Pavlovič Plevanč) ISKANJE SVOJE ŽIVLJENJSKE POTI Svojo življenjsko pot si ustvarjamo sami. Včasih premislimo, drugič tvegamo, ali pa se le zbegamo. Včasih velike imamo cilje, nič ne koristi njih obilje. Človek se neha truditi, ne vidi več svoje poti. Potrebno najti svojo je stezico in le vztrajno hoditi po njej, če korakal boš po svoji poti, ti v življenju vse bo OKEJ! Lea Rifelj, 7. razred OŠ Otočec (mentorica: Barbara Pavlovič Plevanč)

117

LEPOTA IN BOLEČINA ŽIVLJENJA Življenje je lahko polno, lepo ali slabo, pestro, dolgočasno, vedno res ne more biti krasno. Lepota nam včasih se prikaže, a vse lepo kmalu se umaže. Takrat rodi se bolečina, ki ji konca ni ne kraja. Pred teboj neskončna je ravnina, brezpomenska površina, z vseh strani tesno nas stiska, gora stresa in tesnobe. Ko pot ti zaustavi hrib in ko splezaš nanj, sonce pot ti osvetli, pogreje mehka te toplota. Takrat spoznaš pomembno stvar: da nikdar nisi sam, s teboj sta večna spremljevalca, življenjska bolečina in lepota. Lea Rifelj, 7. razred OŠ Otočec (mentorica: Barbara Pavlovič Plevanč) ODNOSI MED LJUDMI Kako se s prijateljem razumeta? Kako se pogovarjata? Kakšen vajin je odnos? Kdo koga vleče le za nos? Odnosi vselej nihajo in nas tako učijo. Ko enkrat vse je v redu, varen si lahko. Ko odnosi so ljubeči, vse je svetlo in čudovito. Ko v hudih časih je težko, vsaj na nekaj se lahko zanesemo.

118

Le mi ustvarjamo odnose, zanje smo sami odgovorni, kakšne z drugimi si naredimo, v takšnih živimo. Lea Rifelj, 7. razred OŠ Otočec (mentorica: Barbara Pavlovič Plevanč)

DOBROTA V svetu se dobrota kaže kot neizmerna lepota. Če si dober do ljudi, enakega deležen boš tudi ti. Ne trudi se okoli mogočnih, vplivnih ljudi, raje svoj čas nameni ubogi deklici. Pomagaj v družini, vsepovsod, to osreči te, zagotovo – brez zmot! Rad pomagam – pa ne za slavo, denar, pač pa za srečo in notranji žar. Matija Škrget, 7. razred OŠ Otočec (mentorica: Barbara Pavlovič Plevanč)

DROBTINICE Drobtinice so vsepovsod ali pa nikjer nikod. Drobtinice so lahko velike ali pa le majhne pike. Ko gledamo zelo od daleč, smo tudi mi le majhne pikice, katere nosimo v srcih veliko več kot majhne drobtinice. Jakob Fortuna, 8. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Novak)

119

POJDI ŽIVET Mogoče še ne veš, kdo si, tudi sama še nisem prepričana in vem, da včasih boli. Lahko potočiš solzo, zakričiš v nebo, nato vstani, uživaj in pozabi, najdi srečo, najdi sebe, njega, njo. Vstani in pojdi, pojdi živet! Vem, da nekaj te žene naprej, mene žene njegov smeh, vztrajam, da ga bom nekoč lahko objela. Žene me to, da sem ji povedala, kako zelo mi je všeč, ja, všeč so mi punce in mogoče bom nekoč le njena, za to se borim. To ve ona in še nekaj ljudi in zdaj veš ti, močno si želim, da se ti ni stemnilo pred očmi. Ne skrbi zame, vstani in pojdi, pojdi živet! Verjamem vate in v to, da je nekje tvoj nekdo. Če iščeš svoj biser, naj ti povem, ti si biser! Prepusti se sebi in našel boš razlog, nekaj, nekoga, nekoga, ki ti bo pri iskanju pomagal, se veselil, ko se boš našel. Ne odnehaj, lahko se boriva skupaj! Le vstani in pojdi, dete, pojdi živet! Povej ji, da ti je noro všeč, povej mu, da vsepovsod slišiš njegov šepet, vstani in pojdi živet! Zala Hrastar, 9. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Novak)

120

ŽIVLJENJE Rodil si se, da bi živel, da bil bi srečen in vesel. Veselje deli med ljudi, da srečni bi bili vsi. Vsi smo isti, saj živimo, dihamo, gledamo v domovino. Vsak po svoje naj živi, čeprav različni smo si vsi. V življenju vsak ubere svojo pot in se znajde vsepovsod. Ena lažja, druga težja, na cilju pa ti je hvaležna. Vedno pojdi le naprej in pokonci glavo imej. Tjaša Hribar, 8. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Novak) DROBTINICE ŽIVLJENJA Drobtinice življenja nas v življenju vodijo in nam vse dobro v življenju nudijo. Ko se bomo enkrat ustavili, nas bodo naprej vodile in nas nikoli pozabile. Drobtinice nam pomagajo, da se ne izgubimo, ampak da se vedno na poti življenjski razveselimo. Vedno nam veselje in srečo podarijo in nas v žalosti nikoli ne zapustijo. Od rojstva naprej nas spremljajo in nas nikoli ne okregajo. Vedno se lahko na njih zanesemo, saj nas čez pot življenjsko kar ponesejo. Rok Jankelj, 8. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Novak)

121

SREČA 1 Čutim jo tukaj, čisto pri srčku, me greje, me čuva, me boža po ličku. Ko sem v najgloblji temi, se v meni prižge, mi pride naproti, ko obupal sem že. Čutim, ko raste v temi, s sončnimi žarki iz mene žari. Začutim jo, ko mama objemček mi da, jaz pa jo kličem kar sreča. Tinkara Krevs, 9. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Barbara Goršič) SREČA 2 Ni veliko potrebno za srečo, le majhen nasmeh in veselja vrečo. Ni določena na stare in mlade, važno je le, da povzroči obilo zabave. Sreča ni stvar, ki jo primeš. Je nekaj, kar zlahka vzameš. Srečo vsak rad bi imel, zato moraš paziti, da kdo ti je ne bi vzel. Je nekaj v tebi, kar nenehno gori, nikoli ne ugasne, se vedno smeji. Tebi pa povzroči, da zasvetijo se ti oči v temi. Tinkara Krevs, 9. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Barbara Goršič)

122

KONEC Delam z rokami, gledam z očmi, srce mi bije, imam do smrti ure tri. Zato iskren bom z vami, nočem oditi in vas cmerave tu pustiti enako kot ostali. Rok Lavrič, 7. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Novak) VSAK Vsak je zase junak, ki sonce deli, mu nihče ni enak, se veselijo z njim vsi. Vsak hodi po poti, je vsaka težavna, sploh uspehu naproti, nobena ni ravna. Vsi učimo se iz porazov, delamo napake, da dozorimo do obrazov in smo vir svetlobe vsake. Vsakemu na poti kak prijatelj se pridruži, da človek se ne zmoti in pristane v blatni luži. Rok Lavrič, 7. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Novak)

123

ŽELJE Tišina, mir, svetloba, milina, vir, svoboda, je vse kar si želim, da v življenju jaz dobim. Rok Lavrič, 7. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Novak) BREZ SONCA Kaj bi mi brez sonca? Kam bi nas vodila pot brez svetlobe in toplote? Bila bi hladna in temačna. Kaj bi mi brez sonca? Lažje je v dvoje, troje, z nasveti in podporo, toplimi žarki objema. Kaj bi mi brez sonca? Brez sonca jaz, ti ali on? Hodili bi po težki poti, sami, kot izgubljeni. Kaj bi jaz brez sonca? Pot je lažja in mehkejša, spremljajo me sončni žarki. Mama, oče, sestra. Jan Makše Beljan, 9. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Novak)

124

DROBTINICE POTI ŽIVLJENJA Na svetu si, da si, na svetu si, da greš, kamor hočeš, na svetu nisi, da delaš, če nočeš. Vse veze zvez so večne, čeprav so včasih tečne. Če ne znaš izgubiti, ne moreš dobiti. Ko biješ bitko življenja, potrebnega je veselja. Vedno vse mine in ko gre, vse izgine. Janž Progar Brinjevec, 7. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Novak) DROBTINICE Drobtinice so povsod: v glasbi in notah, na knjižnih policah, domačih pečicah ter v drobnih ročicah. Vsak človek v duši ima drobtinice tri, da z njimi obdarja življenjske poti. Drobtinice so majhne stvari, ki nimajo duš, le majhne dlani, da z njimi objemajo najlepše dni. Lan Štimec, 7. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Barbara Goršič)

125

KAJ Z ŽIVLJENJEM Kaj z življenjem bi počeli, če ga ne bi imeli? Življenje namenjeno je, da koristno uporabi se. Brez življenja bedno bi bilo, zato namen je, da živimo aktivno. Z živalmi živeti je lepo, zato zanje skrbimo zelo. Zato poslušajte, vsi ljudje! Življenja ne zavrzite, da izpolnite najgloblje želje, ki jih rodi vaše srce. Jan Zupančič, 8. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Novak) NAJSTNIŠKA LETA Sprašujem se, zakaj sem sploh na svetu in odgovor iščem po neskončnem spletu. Nimam pojma, kaj me še v življenju čaka, in če bom res srečala tistega junaka. Primerjam se z ostalimi ljudmi in ugotavljam, da me njihov uspeh prav nič ne boli. »Joj, kako bila bi rada taka, lepa, postavna in popularna! A le zakaj sem jaz taka spaka?« je misel veliko najstnic, ki ne vedo, da se lepote ne meri tako. A v teh letih se pogosto spozabimo in preveč poudarka na videzu porabimo. Pozabimo, da je videz le drobtinica našega pravega jaza, ki se bolj po naši notranjosti odraža.

126

Če neki osebi v življenju ustrezaš, ji ne bo pomembno, kako izgledaš, srce bo samo biti začelo in si še več tega želelo. Brina Kramer, 8. razred OŠ Trebnje (mentor: Smiljan Pristavnik) PRAVE SESTAVINE ŽIVLJENJA Življenje je prekratko potovanje, da ga zapravili bi za spanje. Vsi živimo za svoje sanje, saj če v njih ne bomo verjeli, tudi normalno ne bomo živeli. V življenju treba si je znanja nabrati, dobro knjigo prebrati in se s kom spoznati. Te malenkosti polepšale nam bodo dan, da ne bo tako beden in zaspan. Življenje je naša neprecenljiva vrednost, a kmalu bo postalo prava bednost. Vsi izgubili smo del našega srca, ker samo še tekmujemo, kdo več ima. Zanimamo se le še za družabna omrežja, medtem ko polna smeti so naša obalna obrežja. Dandanes buljimo samo še v mobilne naprave, ki čisto so zmešale naše glave. Narave in ljudi sploh več ne poznamo, ker preveč dela z nepomembnimi stvarmi imamo. Poglejmo v sonce, zazrimo si v oči in priznajmo, da lepšega od življenja na svetu ni. Včasih se v nebo zazrimo in se s prijatelji poveselimo. Živimo za srečne in drobne trenutke, ki nam dajejo toplino in prijetne občutke. Za srečo so pomembne le tiste drobtine, ki našemu življenju dajo prave sestavine. Drobne stvari naredijo ljudi, z nasmehom na obrazu pomagajo ti. Glorija Zaletelj, 8. razred OŠ Trebnje (mentor: Smiljan Pristavnik) 127

SONČNI KROG Na svetu smo sonca, na svetu smo zvezde. Če sonc več ni, preganjamo sence, če zvezde ugasnejo, spusti se tema. A tudi tema izgine … Če pa teme ni več, je sonce osamljeno, zato hodi po svetu in išče druga sonca. Ko ga najde, pa sklene spet krog, skupaj poiščeta temo, da kot zaljubljeni zvezdi spet osvetlita nočno nebo. Naja Dobnik, 8. razred OŠ Veliki Gaber (mentor: Primož Vasle) SESTAVLJANKA DRUGAČNOSTI Ljudje smo na prvi pogled zelo si podobni, vsak ima oči in usta in lase. A če pogledamo v možgane, bi ugotovili, da so tam različne misli zbrane. Nekaterim bolj matematika leži, v drugih duh umetnosti žari. Pa vendar vse to nas še bolj bogati, saj vsak od nas doda svoj košček v sestavljanko drugačnosti. Julija Stopar, 8. razred OŠ Veliki Gaber (mentor: Primož Vasle)

128

MOZAIK Smo kamenčki na polju, smo trava v vesolju, smo zvezde v nočeh, imamo svoj nasmeh. Nikoli nismo sami, prijatelji so z nami. Delimo si sanje, verjamemo vanje. Sestavljamo mozaik, vsak zase je svoj lik. Zala Zupančič, 8. razred OŠ Veliki Gaber (mentor: Primož Vasle) POTI Človek hodi po poteh življenja. Življenje je polno učenja. Včasih moramo mimo trpljenja, da dosežemo želeni cilj. Cilj je visoko, pred njim mnogo ovir. Zato pa so prijatelji, ki priskočijo na pomoč in s tem povečajo našo moč. S prijatelji – je vsaka pot polna smeha in radost se na njej nikoli ne upeha. Zala Zupančič, 8. razred OŠ Veliki Gaber (mentor: Primož Vasle)

129

SODELUJOČI UČENCI IN UČENKE OŠ Adama Bohoriča Brestanica 2. triletje: Živa Župevc OŠ Bršljin 1. triletje: Ammar Kokić Luka Leon Kovačič Lan Štalcar 2. triletje: Rebeka Malnarič Anastasija Tukić 3. triletje: Sara Dobrovoljc Pika Hren Lana Luštek Anna Miklič Julija Redek OŠ Brusnice 2. triletje: Anamari Čebin 3. triletje: Lovro Boltez Gabrijela Čebin Zala Jaklič Tara Jazbec Lili Kobe Lin Luzar Tinkara Medle Nuša Mrak OŠ Center NM 2. triletje: Maks Sladič Lovro Tiran

OŠ Dolenjske Toplice 2. triletje: Rosa Brinovar Lara Čengija Noel Jug Tim Kukman Pina Lavrič Miha Mihalič Pina Škerl 3. triletje: Tian Černe Hana Fink Lana Furtula Kristina Kastelic Tjaša Medle Mija Muren Mija Pavlin Aleks Pečjak OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert 1. triletje: Lejla Pečjak 3. triletje: Zala Gole Maja Hlebec Karin Košak Marjanca Krajšek Ema Krnc Lara Njeguš Jasna Omahen Lucija Škoda Ema Erna Weber Ajda Zaletel Ula Zidar

131

OŠ Frana Metelka Škocjan, PŠ Bučka 1. triletje: Matic Pirman Lea Saje Maks Urbanč 2. triletje: Lina Dobriha Anamarija Hočevar Žiga Kumljanc Manca Pleterski Niko Rupar OŠ Frana Metelka Škocjan 2. triletje: Lucija Ana Povše 3. triletje: Tjaša Bajc Maruša Blatnik Gal Giodani Žana Jelinič Neja Jerman Ema Kapler Patricija Kokove Katja Kosec Mojca Parkelj Patricija Pregrat Taj Strajnar Janez Strašek Jan Šribar Nastja Vdovč Tereza Zupet OŠ Frana Roša, Celje 3. triletje: Noeli Knafelc OŠ Grm 2. triletje: Maja Mohorič Zala Vidmar Fran Žižek Gal Žižek

132

3. triletje: Lara Borković Nika Burger Pika Krevs Rupena OŠ Metlika 1.triletje: Emilija Kočevar Banfi 2. triletje: Marko Črnugelj Klemen Jakša Nik Jerina Zarja Kavčič Mumbi Kolenac Vid Kramarič Val Slana Ajda Zgaga Misja 3. triletje: Tara Borojević OŠ Mokronog 2. triletje: Lia Smerke Ana Uhernik OŠ Otočec 2. triletje: Tia Ana Halužan 3. triletje: Lucija Radež Andraž Rataj Lea Rifelj Matija Škrget OŠ Stopiče 2. triletje: Ela Fir Manca Lukšič Pia Počervina Liu Šeško Rebeka Ucman Nina Vidmar

OŠ Šmarjeta 2. triletje: Žan Cimerman Filip Činkole Črček Eva Gazvoda Živa Kocjan Tristan Korenič Valentina Prešeren Sara Zupan OŠ Toneta Pavčka 1. triletje: Ema Avbar Domen Bevec Eva Bevc Ana Bobnar Eva Čelofiga Julija Drenik Teja Fink Gaja Gorenc Taja Gorše Kaja Kolenc Tina Lavrič Lan Lipoglavšek Zoja Lipoglavšek Nika Mikec Neža Povše Naja Primc Žan Rajšelj Oliver Rangus Grivec Naja Zupančič Zala Zupančič Neja Žagar Nik Žagar 2. triletje: Nuša Bobnar Ula Bobnar Jakob Drenik Ajda Dular Alja Gole Lana Gole Gloria Jarc Ela Jevšek Tim Lan Kocjan Lana Kramar Klara Krevs

Svit Krevs Matevž Kukman Jaka Markelj Hana Neža Matkovski Lina Mikec Nika Piko Urban Somrak Neja Strajnar Lili Štimec Neja Vrhovec Tajra Zilić 3. triletje: Jakob Fortuna Zala Hrastar Tjaša Hribar Rok Jankelj Tinkara Krevs Rok Lavrič Jan Makše Beljan Janž Progar Brinjevec Lan Štimec Jan Zupančič OŠ Trebnje 2. triletje: Alja Globokar Ada Simončič Izak Zaletel 3. triletje: Brina Kramer Glorija Zaletelj OŠ Trebnje, PŠ Šentlovrenc 2. triletje: Lovro Barle Nikola Kovačević

133

OŠ Veliki Gaber 1. triletje: Eva Andrejčič Martin Curk Jan Nose Nejc Nose Aleks Novak Eva Praznik David Škrilac Tijana Umbergar Filip Zupančič Jakob Žefran 2. triletje: Ivana Bagon Lara Kastelic Lovro Kek Monika Lah Katarina Žefran 3. triletje: Naja Dobnik Julija Stopar Zala Zupančič OŠ Žužemberk, PŠ Dvor 1. triletje: Manca Kuhelj Lina Plot Tit Rezelj Vita Štupar OŠ Žužemberk 2. triletje: Žiga Novak

134

SODELUJOČI MENTORJI IN MENTORICE OŠ Adama Bohoriča Brestanica Suzana Robek

OŠ Mokronog Nastja Stropnik Naveršnik

OŠ Bršljin Jerneja Luštek Tina Mihelič Polonca Tratar Božič Tina Turk

OŠ Otočec Barbara Pavlovič Plevanč Melita Turk

OŠ Brusnice Barbara Gajski Darja Šinkovec OŠ Center NM Manja Štih Hren OŠ Dolenjske Toplice Vesna Kastelic Jasmina Kokalj OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Janja Jerovšek Katja Kramer Simončič OŠ Frana Metelka Škocjan, PŠ Bučka Suzana Rajgl Zidar Urška Zidar OŠ Frana Metelka Škocjan Tanja Luštek Irena Pleterski OŠ Frana Roša, Celje Maja Verhovšek OŠ Grm Tina Gačnik Stanislava Šonc Lili Vavžik OŠ Metlika Marina Janjac Emilija Klopčič Helena Kostelec Darinka Vrlinič

OŠ Stopiče Brigita Prus Jasmina Subić Tomašič OŠ Šmarjeta Mojca Slapšak OŠ Toneta Pavčka Barbara Avguštinčič Lina Drenik Barbara Goršič Staša Hočevar Zajc Zdenka Mežan Tina Nikolić Mojca Novak Jasmina Perko Mojca Starešinič Polona Zoran Perko Mojca Žefran OŠ Trebnje Smiljan Pristavnik Tina Šlajkovec OŠ Trebnje, PŠ Šentlovrenc Teja Zajec OŠ Veliki Gaber Tanja Korošec Lidija Ožek Maja Sušin Primož Vasle OŠ Žužemberk, PŠ Dvor Tatjana Hren OŠ Žužemberk Jana Mrvar 135