Ovekovečimo spomine zbornik by Miha Miha

POVZETEK

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

V aktivnosti ovekovečimo spomine skozi sproščene pogovore o vsakdanjem (preteklem) življenju in spominih opravljamo pol strukturirane intervjuje z mladostniki in starostniki. Naš namen je ugotoviti, kako ljudje upravljajo s preteklostjo v smislu (re)interpretacij spominov – kakšni so njihovi spomini in ali med njimi obstajajo vzorci ter razlike. Spomine obravnavamo kot kulturno prakso, ki je trdno povezana s sedanjostjo in služi kot obrambni mehanizem ter je ključna za doživljanje družbenega življenja. Poudarek je na individualnih izkušnjah posameznikov, na naracijah in interpretacijah doživljanja preteklosti.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Kazalo vsebine Rezultati analize ................................................................................................................................................... 2 Intervju 1 .............................................................................................................................................................. 3 Intervju 1 - analiza .......................................................................................................................................... 16 Intervju 2 ............................................................................................................................................................ 19 Intervju 2 - analiza .......................................................................................................................................... 31 Intervju 3 ............................................................................................................................................................ 34 Intervju 3 - analiza .......................................................................................................................................... 47 Intervju 4 ............................................................................................................................................................ 50 Intervju 4 - analiza .......................................................................................................................................... 62

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Respondente za opravljanje intervjujev smo pridobili s pomočjo prostovoljskega mladinskega društva IndiJanez v domu starejših Danice Vogrinec in naključno izbranih mladih preko omenjenega društva. Respondentov predhodno nismo obvestili o preučevani temi, da bi se izognili vnaprej pripravljenim odgovorom. Kot izhodiščno temo za začetek intervjuja smo izbrali temo o spominih, izhodiščno vprašanje pa se je nanašalo na spomin iz otroštva, ki so si ga najbolj zapomnili.

REZULTATI ANALIZE Pridobljeni intervjuji in analiza podatkov so bili uporabljeni za namene eksplorativne študije, zato rezultatov nismo posploševali na celotno populacijo, ampak zgolj predstavili ključne ugotovitve in usmeritve za prihodnje raziskave. Osredotočili smo se na analizo spominov, socializma in kapitalizma v povezavi z vnaprej zastavljenimi tematskimi sklopi. Intervjuji so DOBESEDNO prepisani iz snemalne naprave!

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Intervju 1 Od kot ste pa vi ? Iz Studenc, tu v mestu. Aha tu iz Maribora. Pa niste na kmetiji živeli ? Ne V bloku? V hiši Niste pa bili neki posestniki? Ne, ne ne, hišo imam. Aha to je tukaj od qulandije gor ne? Ja, zraven qulandije. Aha, pa to je družinska hiša? Ja družinska hiša, seveda. Kak ste pa živeli ko ste bili mali? To je zdaj vse skupaj čisto drugače kot je bilo ne, jaz sem že živel ko je bila Kraljevina Jugoslavija, To se pravi potem je prišel okupator, leta 41, se je vse spremenilo, hudi časi so bili, no in potem je bila vojna mimo in smo prišli pod socializem, potem pa osamosvojitev. Zdaj smo pa tu. Koliko ste stari? 24. Aha mladi ste bili ko smo se osamosvojili. No to je v bistvu moja glavna tema, pogled na socializem. Kako ste vi socializem doživljali, kako ga danes doživljate, če se je kaj spremenilo? Socializem je imel svoje prednosti, je pa imel tudi minuse. Kako to mislite? Prednosti,.. Prednost je na primer, vsi smo bili bolj enaki, sociala je bila boljša, šolanje je bilo lepše, lažje kot zdaj recimo. Plačujete vi šolnino kaj? Ja na začetku je treba nekje 20-30€ plačat. To ni dosti ampak po nekod že plačujejo šolnino, Tega takrat nič ni bilo. Potem domovi recimo, sindikalni domovi za zaposlovanje, tega ni več. Torej sociala je bila boljša. Kje ste pa bili zaposleni? Zdravstveni dom. Aha negovalec? Ne ne, zobni tehnik sem bil.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

No to je meni malo manj znano, jaz izhajam iz tak kmečke družine, jaz mam bolj predstavo tak po vojni, kako je na kmetiji izgledalo. Neznam si predstavljat kako je izgledalo življenje po 2. Sv. Vojni na Studencih v hiši. V mestu praktično, in da niste kmetovali in to, torej so starši hodili v službo? Ja seveda, kmete smo pa tudi imeli. Ljudje niso bili privatni kmetje ampak so jih dali v kmetijske zadruge, seveda kmetje niso bili tega veseli. Kaj so morali izmenjevat? Ne, vzeli so jim celo zemljo, da je potem zadruga to obdelovala, in tam so morali ti kmetje delati potem. To je to ko je meni oma pripovedovala da je hodila delati na državno zemljo. Ja to je to. Kaj potem pa so te zadrožniške zemlje razprodali? Če jaz to prav razumem ? Ker moja babica je potem to zemljo ko so hodili obdelovat, so jo potem za mali denar nekako kupili. Ja tako je to bilo, potem so jo lahko dobili nazaj. Po denacionalizaciji. Ja ampak ne zdaj, že takrat je bila to denacionalizacija? Ja ja saj pravim, to je imelo svoje prednosti, in tudi svoje minuse, socialno je bil bilo, ampak nekaterim to ni bilo čisto po godu, in razumljivo če so ti zemljo vzeli, in so morali hodit tja delat, dobro saj plačo so dobili, ampak vseeno ni bila njihova zemlja. Nacionalizirali so jo. Aja, zdaj pa mi je bol jasno kaj je bil problem. Ja saj tako kot sem rekel, prednosti za ene, minusi za druge. Kaj pa to ko ste imeli te počitniške hišice, to je tak blo verjetno od firm? Ja to je bilo od firm tako. Pa to ste morali plačat da ste šli na dopust? Ja že ampak ni bilo drago, vsi delavci so lahko šli na morje. Ja tudi to ja. Kaj pa tak, družabno življenje, pa iti v gledališče pa to, na kakšne predstave? To je bilo ja. Kaj pa tako občutek ko pomislite na takrat pa danes, kakšen občutek imate? Vam je prijetno ob tem, bi šli nazaj ? Brezskrbno življenje, bol kot danes, recimo takrat so imeli vsi službe, sigurne službe, in ko si šel v službo si vedel da če ga neboš kje polomu, boš do penzije v službi. Danes nič ni sigurno. Prvič neveš če jo boč sploh dobil, drugič lahko dobiš samo za določen čas pa take neumnosti, tega takrat ni bilo, to je bila ena taka sigurnost. Torej takrat vas, tudi če bi naredili neko napako v proizvodnji vas verjetno nebi takoj odpustili? Ne takoj ne, danes pa greš takoj. Brco v tazadnjo pa srečno. Pa to ste takoj po šoli začeli delati? Ja seveda. Brezposelnosti ni bilo, vsi smo bili zaposleni. Tisti ki se je učil je takoj dobil službo, ste vi 4

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

sigurni da boste dobili službo zdaj? Ne. Ja takrat pa ti si vedel da ko boš doštudiral, boš dobil službo. Pa si lahko izbral, nevem npr. vaši starši, kje so bili vaši starši zaposleni? Ja oče je bil obrtnik, mama pa gospodinja. No pa ste si lahko potem vi izbrali, da ste si vi želeli bit pravnik recimo, je bila ta možnost? Ja seveda, toda moral si naprimer tudi v ljubljano, v mariboru ni bilo nobene visoke šole, to je bilo samo v ljubljani. Pa vi ste študiral? Ne. Pa ste želeli? Ne. Pa ste uživali v delu zobotehnika? Ste si kdaj želeli kaj drugega? Ja ja sem užival, samo takrat je bla ena sigurnost. Kako pa kaj z dopusti? Ste lahko rekli da bi zdaj vi bili dva tedna doma pa ste si vzeli dopust? Ja čisto glih tak tut ni blo. Si pa dobil seveda si lahko dobil. Tako da so bili tak sproščeni odnosi med šefi? Tako tako, ni bilo nekega zajebavanja. Ni moral reči če mu kaj ni bilo všeč, izvolite tu imate knjigo, zdaj pa nažalost je tako Pa so bili tudi taki ki bi vam želeli to rečt pa niso smeli? Ja, takrat je bila taka zakonodaja ja. Tako da je zakonsko bilo to urejeno? Da vi ste sigurni da imate službo? Ja tako je bilo, zdaj pa ni več, to je kruto ampak tak je. Pa zdravstvo to je bilo vse urejeno, ste kakšne davke plačevali, tako kot danes? Ja, seveda, država živi od davkov, pač tako funkcionira, to je jasno. Brez davkov ni nobena država. Prej včasih so bile pa desetine, recimo kmet je moral desetino dat. Pa ena stvar ki jo danes tudi opažam kako mladi neznajo si nekih partnerskih odnosov si poiskat. To me mogoče tudi malo zanima, si težko predstavljam, ste izbirali al je to nekak se zgodilo, kdo vam je bil všeč al, ker danes se že vsi spoznavajo preko interneta, danes se skoraj nihče več ne spozna tak zunaj. Ja to so zdaj druge komunikacije, takrat interneta pa telefonov pa vsega tega ni bilo. Poznanstvo pa to mladi se najdejo kakorkoli to ni bil nikoli problem. Ste se družli kje na kakih mestih posebnih? Ja, ja gospodična ja, recimo takoj po vojni, mi smo imeli mladinske plese. Tam smo imeli kake orkestre alpa harmonike. Je bilo druženje seveda je bilo, pa ni bilo televizije je bilo več možnosti za 5

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

druženje. Danes pa so eni že zasvojeni z temi telefoni pametnimi, to ni dobro. Pa kaj če ste se z prijatelji hoteli družit ste prav vedeli da moreti iti na določeno mesto al ste se poklicali, al kako iz hiše v hišo? Pa to ni bil nikoli problem saj pa mladi so se našli. Ampak kje, kak? Kjerkoli al sta bila soseda, to pa res ni bil problem. Pa ste tudi kam dlje potovali ko ste bili mladi? Ne potovalo se pa takrat ni. Nekje dve leti po vojni, vse je bilo bedno, revščina je bila in jaz sem želel na morje, in sicer sem šel z vlakom do splita, od tam potem z parnikom. Tam ničkaj ljudi ni bilo, neurejeno o kakšnem turizmu skoraj da ni govora, takrat še vode ni bilo tako kot je danes. In vedno smo živeli kjer ni bilo dovolj hrane, ni blo niti kuharja ki bi znal kaj kuhat. Ampak bili smo zadovoljni stem kr je bilo. To ste z prijatelji šli? Ne takrat sem šel pa slučajno sam. Ampak zakaj pa sem šel tudi, te smo pa dobili od železnice, imenovalo se je KA12 ali nekaj takega, ki si dobil na železnici popust da si se lahko peljal. To je bil sindikalni popust. In to sem izkoristo. A torej je bila občutna razlika stem popustom ? Če nebi dobili popusta bi si lahko privoščili to? Ne, vrjetno ne. Tako da dejansko vam je država neke take stvari omogočla? Tako, točno tako. Z zakonodajo, saj pravim-ponavljam to je imelo svoje prednosti in svoje minuse. Mi smo bili recimo če vzamem, primerjam kot so takrat v tistem času živeli avstrijci alpa mi. Pri nas je bila revščina. Recimo avstrijci ki so bili že v kapitalizmu pa so že imeli določen standart. To se je pa tam izboljševalo, tako kot se tudi pri nas zdaj izboljšuje. Se vam zdi? V dobrem se ja. Pa kak zdaj mislite standart? Odvisno zaj kaj je standart? No recimo zdaj take razlike med avstrijci in nami ni. Tam so zdaj višji dohodki, višje plače. To že ja drugače pa nevem, mi mamo tudi vse. Mamo internet, mamo televizijo, mamo vse kaj češ, je tako? Ja, kaj pa kvaliteta življenja? Ja to pa si jaz nebi upal ocenit zdaj. Recimo kak kateri, recimo tam ljudje ki so brezposelni sigurno nimajo kvalitete življenja. En obrtnik naprimer tukaj pri nas pa sijajno živi. No pa ne samo obrtniki no. Vi ste na kmetiji ste rekli? Ne, ko sem mala bla, sem na kmetiji odraščala. Ampak sta tudi starša v zdravstvu bla zaposlena. Mama je v hrastovcu delala. Oče pa je gradbenik. Je imel svojo obrt? Slabo vam ni šlo ? Ne slabo nam ni šlo. Sta si zgradila hišo, ampak tudi potem on je v avstriji začel, neke posle rihtat. Imeli ste dostojno življenje. 6

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Dokaj ja. Hvala bogu, samo to pa nebi šlo takrat ko sem jaz bil mlad, takoj po vojni. To nebi šlo ker on nebi moral iti kot samostojni podjetnik, niti slučajno ne. Tako da ste vsi malo slabše živeli? Vsi, vsi. Vsi približno enako. Ni bilo teh velikih razlik. Kaj pa nekdo ki je bil neki blazni politik? So meli tudi nekaj tak, privilegije, posebej oficirji. Aja to je še bilo bol vojaško, pa so meli verjetno višje dohodke? Ja tudi to, to je jasno. Pa tudi v odnosu tak so, recimo se je videlo da imajo pa do vas odnos? Ja je bil ta odnos. Ampak take razlike pa spet ni bilo da bi lahko nekdo nos dvigoval. Aja to ja me je zanimalo. Ja to je pa zdaj bol opazno. Ja to je zelo opazno zdaj sploh pri otrocih. No že pri otrocih, in to je dobro? Ne ni dobro. Kaj pa vrtece, v vrtecu ste bili? Ja samo niso bili to taki vrteci. Trudli so se po materijalnih možnostih, koliko se je pač dalo kaj nardit, če ni bilo materjalne podlage je pa tudi bedno bilo vse skupaj. Ampak kot sem rekel. Približno, približno enaki vsi. Pa ko ste prej rekli da avstrija je bila že bol bogata tukaj pa revščina, kako to mislite revščina? Si takoj ko si stopil v državo si opazil da ni, po plačilih, kak mislite to revščina? Jaz vseeno živim tu v Sloveniji ko je že vse pisano, teško si predstavljam, kak mislite to revščina? -Recimo, avstrijci so že imeli avtomobile, pri nas ni bilo nič kaj dosti, redki so imeli kaki avto, kaki fiček, edino to. Recimo oni pa so se že vozli z fordi pa nevem kaj še vse. Kak ste pa vi šli če ste hoteli iti v katero drugo vas? Peš? Ja kaj pa mislite, mi smo leta 46, 47 dosti hodili se gibali in hodili na pohorje. Pa ni bilo nobene vzpenjače pa nič, pa smo peš hodli in smo bili veseli da smo hodili. Kaj pa trgovine ste imeli blizu al sploh niste hodili v trgovine? Hodli smo že, ampak trgovine so bile slabo založene. Ampak take neke osnovne sestavine kot sladkor,.. Ja ja to je bilo, lakota se ni trpela ne. Pa vi se spominjate vojne še? Ja seveda.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Kdaj ste bili rojeni nekje 12, 20? 29tega leta ja. No moja prababica ki je zdaj že nekaj let pokojna, ona pa je bila leta 12 rojena. No ona bi vedela kaj povedat o takrat, saj jaz tudi nekaj vem ampak ona bi več vedela. Pa je bilo to tak občutno pri nas da je vojna ? Ja seveda je bilo. Niso lepo delali z slovenskim narodom to je jasno. Postrelali so talce in tako naprej, nisi smel radia poslušat, kateri so ga imeli, redkokateri sicer. Tako da ni bil pri vsaki hiši radio, niste bili v stiku? Kak ste pa potem ko je bila vojna ko so neke informacije ste šli k sosedu poslušat? Ne saj noben ni vprašal za kako informacijo, kako informacijo želi, tega ni bilo. Pa vi ste vedeli takrat zakaj je vojna, kaj se dogaja? To smo vedeli ja, seveda smo vedeli. Če pa bi to temo odprla pa je to predolgo da bi to razlagal. To niso bili lepi časi to so bili hudi časi. Okupacija kot taka že, poleg tega je pa še bil nacizem, moram reči krut. Tudi do vas? Ja do vseh seveda. Vi ste bili v kakšni vojski? Ne še ne hvala bogu še ne. Ker sem bil takrat še premlad. Ampak sem bil že leta 44 že v nekem prednagovoru, ampak k sreči se je vojna nehala, moji letniki so že nekateri morali iti. Pa je dosti ljudi tak okoli vas recimo, starejših ki ste jih poznali pa to, da so morali iti v vojno, je dosti ljudi pomiralo? Tak iz vašega ožjega kroga. Tak da je bilo to nekaj normalnega da zgubiš strica, dedka. Tega ni bilo malo. Pa so vam to potem starši, ker danes mi to otrokom vse razlagamo in jim hočemo pri 3 letih razložiti kaj je smrt, so vam to starši takrat malo obrazložli da ste bolj razumeli? Ne ne ne. Ni se pogovarjalo o tem? Ne ne ne. Takda vi kot otrok ste tam pac bli, pa ste opazovali, niste spraševali verjetno? Recimo povem primer. Ko smo tukaj stanovali na studencih, in smo zunaj stali, pa so prišli iz koroške smeri, recimo ameriški bombniki, in so šli preko maribora in smo to videli kak so bombe spuščali na tovarno avtomobilov, takrat je bila to tovarna motorjev ne, in smo videlo to kak so bombe padale. Dobro tisto še ni bilo tako za nas nevarno, ker niso tukaj padale ampak na teznu, alpa recimo topništvo proti letalsko, je strelalo na ta letala, in ko so strelali je seveda potem tisto kaj se je razstrelilo, po tleh padalo. In jaz vem sem stal pri naši hiši, ko je naenkrat »tuf« naredilo in je na streho padel vlki kos tistega železa ko je tam gori eksplodiralo. To bi lahko na našo glavo tudi padlo. 8

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Toda mi si od tega nismo delali prav nobenih skrbi, starši in starejši pa so se že bali. Oni so se bali mi smo pa bili takrat stari nekje 10 ali 12 let in se se nismo te nevarnosti zavedali. Kak ste meli odnos z starši ? Ko tak malo danes gledate mladino, kak so do staršev? Kak ste vi imeli odnos z starši?So vas spraševali o spolnih odnosih? Razliko ja… Ne eh kje pa. Kje ste pa potem to nekak zvedeli? Med prijatli smo se to pogovarjali. Saj sem reko, mladina si je to našla nekak pač. Pa ste imeli potem ko ste si našli punco ste imeli možnost kam it al se je bilo treba kar poročit? A neee ne ne. Ste lahko bili tako malo svobodni? Ja seveda, recimo punce pa sem tudi imel, saj nisem pri prvi obvisel. Aha okej, kaj pa punce? So lahko menjavale? Bolj so že bile zadržane kot recimo fantje, to že drži. Bolj potihoma vrjetno ne? Ja kot sem rekel, mladina se znajde. Pa če danes pogledate na vojno nazaj, vi ste takrat še res bili bolj mladi, takrat se je verjetno zdelo smiselno to ljudem, da je ta vojna, so videli neko dobro plat tega? Ne ne vojna ni nikoli dobra plat. Torej niste čutili neke pripadnosti, da se borite za nekaj? Mi smo bili premladi da bi se borili. Zdaj seveda če greva v politično situacijo, tukaj v mariboru, je bil pa velik del nemškega življenja, torej recimo podeželje je bilo bolj slovensko, v mestu je bilo pa dosti nemškega. Recimo tudi nemške trgovine in tako naprej. Recimo takrat nismo imeli v mariboru samo slovenski časopis ampak nemški. So nemci imeli svoj časopis tukaj. In to je bil za okupatorja pravi balzam. In vedno je bilo tako da nemci so pa bili v glavnem bogataši. Kot sem rekel na podeželju je bilo pa slovensko življenje. In tisti ki so imeli denar in kapital so zatirali slovenski narod. Potem ko je prisla svoboda in se je dosti na to enakopravnost dalo pa svojo svobodo. Ker prej o svobodi ni bilo govora, tako da v tem smislu to je bilo vredu mi smo že bli slovenci o tem ni debate. Je pa po vojni kot sem rekel je bilo dosti nemškega življenja tukaj večinoma vsi ti kolobranti so potem šli preko meje gor v avstrijo. Ko se je tu pojavo komunizem. Tako da vi ste to potem kot neko odrešitev videli? Ja ja to bi rekel ja. Pa tak, opažam pri svojih vrstnikih da vsi tako idealizirajo socializem, ja pa so imeli vsi službe, .. Ja saj to je bilo, saj sem rekel. Samo to je imelo svoje prednosti in slabosti, zdaj kak za koga. Ampak vi zdaj, niste bili tako povprečen državljan, glede na izobrazbo itd. Povprečen povprečen. Ampak tako ko se pogovarjam z starejšimi, opažam da ne gledate nazaj koda je bilo teško življenje. 9

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Ja iz kakega zornega kota gledaš. Če na standart potem je bilo slabo ne. Poleg tega pa spet so tudi zdaj v socializmu so bili eni so bili proti temu. Dosti jih je bilo v zaporih, tisti niso na to lepo gledali, pač iz katerega zornega kota gledaš to. Tako da nisi mel neke možnosti ne strinjat se? Ne nismo imeli neke možnosti seveda ne. Seveda se nismo strinjali ne samo potem si že bil na listi ne. v najslabšem primeru ob glavo. In tega ni bilo niti tak malo. Kaj pa danes se vam zdi da je kaj drugače? Ja ja seveda je drugače. Na koncu koncev živimo v demokraciji, pravni državi. Takda bi rekli da je včasih bila bolj pravna država kot danes? Ne, ni bila. Ma kaki. Ne naša. Še socializem je bil je bila ta pravna sfera. Ja pa nebi rekel. Da je bila takrat. Danes je teška. Ja administrativna. Nevem, vete vi si ne morate to predstavljat, če niste tega doživeli. Mi vemo kak je to blo, in saj pravim, za nekatere ko so bili na oblasti so bili privilegirani, sigurno živeli. Pa kaj se vam zdi da so mladi včasih imeli bolj sproščeno življenje, možnost si ustvarit neko družino? Eni ja eni ne.Kaj jaz vem.. Kaj pa brezdomstvo? Se spomnite mogoče kakih brezdomcev. Takrat tega ni bilo. Vsi so meli službe, celo so morali iti v službo, brezdomstva pa sploh ni bilo. Pa niste morali torej se odločit da zdaj pa vi nebi hodili v službo. Pa da bi tu sedel na štoru pa gledal v zrak? Ne ne. od česa bi potem živel, saj nebi imel dohodkov. Ampak naprimer da bi se odločo da pa zaj bi si nevem zajca polovil, v gozdu pa bi na tak način hotel živet? Ne nee. Niti ni bilo vrjetno takega razmišlanja? Ne ne. Kaj pa če se je zgodilo da je kak otrok ostal brez staršev? Ali pa da je mož umr pa je bila žena gospodinja? Je bila sociala tu. Je dobila službo, je šla v službo da je svoje otroke preživela. Je imela možnost? Ja ja seveda.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Pa homoseksualnost pa to? Tega zaj se jaz ne spominjam jaz nisem bil v teh vrstah, tako da jaz tega nevem, mnda ni bilo toliko da bi to zaj standart prineso. Niti se ni vrjetno govorilo o tem. Ne ne. Mate otroke? Imam.. enega sina in eno vnukinjo. Jaz že tudi imam hčero 4 leto staro. Mate? Čestitam. Hvala. Pa ste poročeni? Na koruzi še. Ja no, saj sem jaz rekel, in to niste samo vi ampak to je zdaj v modi, samo to ma neko prednost, torej če se ne poročiš se nerabis ločit. Je tako? Nobenih stroškov ne prej pa ne pozneje. To me je zdaj prešinlo, tak. Nekih takih ustanov kot so domovi za starejše. Tega ni bilo ne? Ne tega ni bilo, to se je potem po vojni uredilo, pri nas pa tudi v nemčiji pa tega ni bilo. Naprimer vaši stari starši ko so bili na kmetiji, ja kje pa so imeli čas imet tiato babico bogo revo. Te so jih imeli doma pa dali jim hrano, oni pa so šli na delo, na njivo. Ja. Da bi tukaj bili neki domovi tako zdaj, tega pa ni bilo. Niti v nemčiji. Takda se je porablo še te stare ljudi na nek način ne? Kolko se je dalo seveda. Če ne druga je doma kuhala babica. Ste hodli v cerkev? Ste bili verni? Ne, to pa moram reči, v cerkev pa nisem hodil. Namreč iz čisto določenih razlogov. Ne da bi jaz imel kaj proti veri, edino pravilno da je kajti tisti nauk ki ga ima cerkev je pozitivn o tem ni debate, ampak ko se spominjam ko sem leta 41 hodil v gimnazijo, takrat smo imeli enega profesorja ki pa je bil mašnik in smo imeli verouk, na mojem spričevalu ko sem ga dibil je prvo pisalo vedenje, drugo je bil verouk na tretjem mestu je bila komaj slovenščina itd. imeli smo torej poudarek na verouku. Dobro nič proti temu. Potem pa hodil sem v gimnazijo v mestu, stanoval pa v radvanju tu zunaj in potem seveda si moral iti vsako nedeljo k sveti maši. Pod prisilo. Kaj pa se je zgodilo če nisi šel? Ja no, to nisi vredo ocen dobil. Sankcije so bile. Niso pustili.. no in potem smo morali hoditi, to sem si mislo okej kaj more. Oče je moral kupiti eno tako beležko, v tisto beležko sem moral napisati datum not, po maši sem moral pa do župnika da je podpisal da sem bil pri maši. In v ponedeljek pokazat da je bil podpis. To je bilo obvezno. Jaz pa kot človek prisile nisem nikoli prenesel. In tak da potem da nebom reko sem bil prav vesel da tega potem ko je vojna prišla več ni bilo. Ampak potem pa tudi

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

prvo obhajilo sem moral it, na birmo sem moral tudi.

Pa ste se poročili potem? Ja, ampak ne crkveno. Ker potem pa tudi to več ni šlo. Pa če se postavite nazaj v mladost vi očitno niste bili najbol vern človek? Vern ne ne. Kaj pa ostali okoli vas? Je bilo to nekak splošno da ljudje hodijo v cerkvo? Ne samo zaradi prisile? Ne nekaj pretirano ne. Tako da ni bilo to vse prežeto z krščanstvom? Je bilo dosti takih ljudi kot vi? Veste za čas kraljevine jugoslavije, pred letom 41. Sta bile v glavnem tukaj dve strojni, tako zvana krelikalna. Z druge strani so bili pa nacionalisti. So bli pa sokoli, in jaz kot družinsko že sem bil nekak nacionalistično vzgojen. In sem bil pri sokolih. Rekli so nam mladci. Takda že takrat nisem bil vzgojen, to so bili tačrni kot so rekli. Dol na dolenskem in tam so bili dosti bol verni in je bilo dosti več teh krelikalcev. Tukaj v mariboru pa nemci niti niso dopuščali kakšno koli politično obrestovanje. Nič takega da bi tu lahko se šel nekega politika. Ti si moral held hitler rečt pa gotovo pa nič več. Točno to. Pa vi se spomnite tega obiska hitlerja? Tukaj v Mariboru? Ja, samo jaz nisem bil takrat tam, mam pa ene ki so pa res hodili ga pozdravlat. Pa mislite da to bolj zaradi straha al ker so res podpirali? Eni so bili prav navdušeni, kot sem rekel. Maribor je bil nemško mesto. Podeželje pa ne. Recimo tu z jakovskega dola ko sem jaz to je bila vsaka malo večja hiša so imeli neki nemški posestniki ki sicer niso živeli tu ampak so pa prišli. Ja to so bilo bogataši. Ja babice pa dedki so delali za te ljudi. Ja tako je, mlinarji so bli pa odvisni od teh. in je reko dobro saj nerabiš hodit delat, pa si bil brez službe, to je že bilo kruto ja o tem ni debate, Kaj pa invalidnosti kot take? Se spomnite tega mogoče kaj? Invalidni otroci in invalidni ljudje, zadnič sem glih prebrala en zanimiv podatek da je 13% populacije invalidne. In se mi je tak zdelo kr velili del. Pa me tak malo zanima če se mogoče spomnite? Gospodična zdaj bom jaz to tak reko, prvič ta invalidnost, premalo gibanja, takrat smo se pa gibali, se nismo z avtom peljali od doma do trgovine, peš smo hodili. V najboljšem primeru z kolesom, pa je tudi redkokateri imel kolo. Torej smo se gibali in je bilo majn invalidnosti. Tako da bi jaz celo reko da kljub temu da takrat zdravstvena služba ni bila tako razvita vam povem da je približno enako bilo. Kaj pa tak kaki otroci? Ko so imeli prirojene težave pa to? Se je to kazalo v družbi? Ste sploh videli kdaj kaj takega kot mlad v socializmu, ker danes vidiš kakega starša z otrokom na vozičku gre skozi mesto. To se ne spominjam ne. 12

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

A tak ste rekli da so imeli duhovniki kr kontrolo? Ja ne malo, prisila je bila. Prisile pa nikoli nisem trpel. Jaz sem bil proti okupatorju. Potem ko se je vidlo kak so ljudi pobijali. Oni so naredili partizane, ker so zatirali jih. Posledica tega potem oni so si sami naredili partizane. Okupatorske. Kaj pa na titota sma pozabla. Torej spet govorim, plus in minus torej da je bil tito sicer gospod razumn, torej bi reko fini gospod rad lep rad se je v blišču pokazaj to ni kaj, seveda je pa tudi priznat kolko se je dalo je tudi nam nekaj pustil. Nekaj. Ampak samo je pa bla pa diktatura, komunistična. Zakaj je prišlo do golega otoka če ste kdaj čuli kaj o tem? Takda saj pravim tisto je tudi bla prisila, diktatura. Kot recimo v rusiji stanenizem tam pa sploh kaj ljudi so samo ubili svojih jih v sibirijo odpeljali in tako naprej. To so diktature, in tak je bila hitlerjeva prav tako. Tak da pravite tak karizmatičen pa to je bil? Ja saj je bil Pa ste se kdaj osebno z njim rokovali alpa ga videli? Ne ne nikoli niti videl niti rokoval. Nisem bil v teh krogih Aha te ste vi takrat ko ste začeli službo pa to so vrjetno prišle te generacije z štafetami, pa tista cela euforija tita? Vi ste to zamudli? Ja ja ja. Takda nimate nekega posebnega odnosa do…? Niti pozitivne, niti negativnega nimam. Tak tudo do socializma ste nekak tak ne? Ja nekak isto, nikoli nisem bil politik. Takrat tudi z politiko nisem prišel navzkriž. Tisti ki se je v to vpeljal pa ni bil zaželjen. Takrat so ga pa v najslabšem primeru za glavo manjšega nardili, in to so diktature. In isto je bilo kot smo rekli v rusiji, tudi na češkem in madžarskem. To so bili vsi sateliti rusije. Rusija je bila kar močna takrat? Ja seveda je bila. Pa dosti je tudi ruskih vojakov in tega sem prihajalo in tukaj ostajalo? Ne ne to pa je ena druga štorija, ko je tam nastal socializem po oktobrski revoluciji, so tudi vsi rusi bili pa komunizem pa so zbežali iz rusije. Med drugim so tudi sem prišli pribežniki. Po socializmu. To so bili spet tako zvani beli so rekli. Nekaj takega, so zbežali. Recimo jaz poznam še eno gospo ki je bila hčerka rusa. In ta rus je bil zdravnik in je prišel sem in je tukaj živel kot zdravnik. Tako da so bežali pa ne samo pri nas, tudi drugod po svetu. To so vsepovsot bežali pred komunizmom. Ja ruski je bil kr malo bol ne? Ja. Naši so se od njih naučili.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Ja, zanimivo mi je ko malo spremlam politiko in gospodarstvo, da kak se same organizacije vračajo nazaj na to socialistično logiko da imajo delovci neko možnost soupravlanja, lastništva, tako da očitno imamo neko nostalgijo v družbi ki nas vleče nazaj. Teoretično ja praktično pa ne. Se vam zdi da ne? Ne Kaj pa tak tukaj ko ste med starejšimi ljudmi, saj vrjetno se o tem ne pogovarjate ne, ampak kaj mislite kaj bi oni rekli? Da je bilo boljše včasih v socializmu? Al kapitalistična ureditev? Čist tak vaše mnenje? Saj sem rekel, vse ima svoje prednosti in minuse, nič pa ni idealno. No to smo mladi mi predvsem pozabli ne. Imamo to smer v popolnost.. Popolnega ni nič. Teško je to neko oceno dajat. Včasih ste hitro imeli otroke pa ste potem hitro morali k pameti prit. Danes pa norijo do 40 vsi potem pa.. kaj pa zdaj? Jaz pri sebi vidim da me je streznilo to mlad imeti otroka. Boljše začneš gledat na življenje. Ja. Saj to je vredo! Saj pravim prej ste imeli prej otroke pa ste začeli hitreje bolj pametno razmišlat. Seveda bodite zadovoljni da ga imate, vam povem. Ja saj sem. Pa še enkrat bi ga imela tak mlada. Verjamem, in to je vredu. Bodita kar naprej koruzdnika. Koruzdnika ja. Ja saj to ima tudo svoje prednosti in slabosti. Veste zakaj je to tako. Če se razumeta je tudi to vredu. To bi še vas vprašala. Ste rekli da ste bili poročeni, pa to so se sklepale verjetno zveze iz ljubezni? Ni bilo to nekaj takega da se moraš poročiti? Ker danes pari zelo hitro grejo narazen. Kaj ste mogoce ko je bila taka kaka kriza? Ostali skupaj zato ker ste iz nekega finančnega vidika al..? To mi je fascinantno da včasih ni bilo toliko ločitev. In teh stvari. Vete kaj. To pa je vera nekaj pripomogla. Recimo na vas vera ne gleda lepo, ker se niste poročili. In oni hočejo zakon met. Oni pravijo zakon je dva človeka pa otrok, saj to vse štima, samo jaz pa še zmeraj sem drugega mnenja. Nerabiš pa glih tistega papirja od cerkve, da se boste razumeli. če se kda ne marata pa tudi če bosta imela ta papir bosta šla narazen. Te je boljše da greta narazn. To me je zdaj prešinlo, se spomnite mogoče vi tak iz preteklosti iz otroštva recimo kakega primera dveh partnerjev ko se nista imela rada? Kaj so se ti ljudje ločili takrat? So vstrajali? So imeli lubice? Ne, skupaj so trpeli. Pa ste se morali takrat še na uradu poročit? Ne, samo ta matični urad je bil potem komaj po vojni. 14

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Ja malo bi nam koristlo take verske logike danes mogoče. Takrat pa so tudi malo potrpeli, ni to zmeraj z nevem z čem posipano, ampak včasih pridejo tudi krizni časi. In to so. In je treba tudi obojestransko potrpet. Tak je treba.

Vi se niste ločli? Ne se nisem ločil. Sem pa vdovec, nažalost. To se pa nič ne da nardit. To še pa nas vse čaka. Poroke, vdovstvo, v dobrem in slabem. ja to seveda, poroka boste videli ali se boste, nič pa ni narobe če se poročita. Jaz nimam nič proti poroki. Ni zaj to nekaj, eno malo zasiguranje pa je ja. Že tak simbolno. Ja ja tako. Nemoraš kr reči tak jaz pa grem zdaj. Ja te še vseeno nekaj veže. Ja ni pa to garant da bo to držalo. Ja. Kak fajn da sma se malo pogovorila. Je vedno fajn. Ja taki en čvek. Če mi bo še kaj manjkalo vas lahko pridem vprašat? Ja seveda. Če bom tukaj. Dopoldan sem navadno tukaj, razen soboto in nedeljo. Aja greste domov? Ja seveda. Jaz grem tudi čez teden domov. Jaz grem vsak dan domol. Jaz sem v hiši sam. Mene sin vsako jutro sem pripelje. Aha jaz sem pa mislila da ste tukaj v domu. Ne ne ne. Aja vi še vedno doma v hiši živite? Živim, večerjam doma. Vse. Seveda. In se pridete podružit malo sem? Vete kaj je. Jaz sem bil dosti sam. žene nimam več. Sin je šel proč je pri ženi, in jaz sam ko neki samotar, in vam povem sam bit ni fajn. Zato se ne ločite raje. Vam že naprej povem. No in je sin bil priden in je rekel kaj pa če bi ti sem šel, in sem se še celo upiral, pa kaj bom jaz tam med starimi. Ko neki stari penzionist. In na koncu koncev sem v družbi. Tukaj nas je 5. Moram rečt včasih se tukaj kaj dogaja, recimo zdaj enkrat je prišel na obisk en gospod Parklič, je bil pri nas pa smo se smejali, ker ima jezik nabit, pa so prišli tudi otroci nam prepevat. Skratka se nekaj dogaja, drugo polovico dneva pa sem doma. Pa še malo pofretate doma? Ja saj dosi več nemorem. Jaz sem še lansko leto bil vredu. Danes pa.. nič ni večno. 15

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Pa super ste. Kolko ste stari, pa se še tako dobro držite. Mi pa tak mladi tu pa nas že vse boli. Jaz sem hodil vsaki dan z ženo v cerkvo k maši. Ponavadi sma šla v stolnico. Ona si je želela in tu ni bilo vprašanja. Se še zdaj spominjam, nevem katera velika noč je bila, in takrat so bile tiste procesije in sma šla v stolnico malo prej da bi dobila sedež, in pridema noter, takrat še ni bilo dosti ljudi noter, te so se pa ljudje nabirali in je cerkev bila polna, in pride gospod župnik, ki je danes škof, je rekel vsi ven za procesijo, jaz kot dober vernik se vstanem, žena me potegne in reče tu ostani, pa rečem nič gospod župnik je rekel da moram it. Seveda je obsedela ona pametna, jaz butl grem ven. Ko smo prišli nazaj niti slučajno da si prišel noter. Takda se ni spodoblo da bi vaša žena šla v nedeljo sama v cerkev? Ne tega pa ni delala. Ampak bi bilo normalno da bi? Ja nebi bilo nič narobe. Pa so ženske tak same zahajale nekam, pa zvečer same po ulicah? Pa v gledališče? Ne ne, midva sma dosti v gledališče hodla, midva sma dosti na plese hodla, zelo zelo dosti. Nobenga silvestrovanja doma ampak zmeraj nekam. Pa kaj to tudi zaradi tega ker ste imeli kakšne ugodnosti v službah? Ja ja. Ampak mi smo radi hodli na plese. Ne ampak to nova leta ko ste hodli, to sem misla če so vam firme odstople kake hiše? Ne ne ne. Joj hvala za pogovor. Mene je veselilo. Tudi mene.

Intervju 1 - analiza Prvi intervju je bil opravljen z respondentom moškega spola, starim 88 let. Za namene lažje analize smo ga poimenovali z R1. Pričakovano je bil spomin najpogostejša tema intervjuja, pojavil se 81-krat, od tega večkrat v povezavi z negativno kot pozitivno percepcijo. Spomin je pri R1 bil največkrat povezan z negativno percepcijo znotraj tem o odraščanju in otroštvu, natančneje v družbeno političnih temah v povezavi z življenjem v času druge svetovne vojne. Respondent se je obdobja v času vojne spominjal izrazito negativno in nam v sklopu tega razlagal o takratni politični situaciji v Mariboru. »To niso bili lepi časi, to so bili hudi časi. Okupacija kot taka že, poleg tega je pa še bil nacizem, moram reči krut.« »…nič takega da bi se tu lahko šel nekega politika. Ti si moral Heil Hitler rečt pa gotovo, pa nič več.«

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

R1 je prav tako izražal izrazito negativno percepcijo religije v obdobju svojega odraščanja, ki se ni spremenila do danes. Pripovedoval nam je o učnem procesu, prisili in kazni pod nadzorom cerkvenih oblasti pred drugo svetovno vojno. »…v cerkev pa nisem hodil. Namreč iz čisto določenih razlogov. Ne da bi jaz imel kaj proti veri, edino pravilno da je kajti tisti nauk ki ga ima cerkev je pozitivn o tem ni debate, ampak ko se spominjam ko sem leta 41 hodil v gimnazijo, takrat smo imeli enega profesorja ki pa je bil mašnik in smo imeli verouk, na mojem spričevalu ko sem ga dibil je prvo pisalo vedenje, drugo je bil verouk na tretjem mestu je bila komaj … Potem pa hodil sem v gimnazijo v mestu, stanoval pa v Radvanju tu zunaj in potem seveda si moral iti vsako nedeljo k sveti maši. Pod prisilo.« Frekvenčnost pozitivne percepcije spomina je pri R1 v obdobju po vojni narastla in se največkrat pokazala v povezavi s socializmom in ekonomsko političnimi elementi kot so kvaliteta življenja, zaposlitev in sigurnost. Na tem mestu se je prvič pokazala vrednostna distinkcija intervjuvanca med socializmom in kapitalizmom. »Brezposelnosti ni bilo, vsi smo bili zaposleni. Tisti ki se je učil je takoj dobil službo.« »…brezskrbno življenje, bol kot danes, recimo takrat so imeli vsi službe, sigurne službe, in ko si šel v službo si vedel, da če ga neboš kje polomu, boš do penzije v službi.« Druga najbolj pogosta tema, ki se je izrazito pojavljala okoli pozitivne percepcije spomina in socializma, je bila socialno življenje v smislu prostega časa, izletov, potovanj in dogodkov. Tema družabnega življenja, kulturnih dogodkov in dopustov je bila hkrati v vrhu pojavnosti tem pri R1. Na tem mestu smo zaznali tudi prisotnost nostalgije kot distinkcijo z življenjsko situacijo danes, ki pa je bil tudi edini nostalgični pojav pri R1. »…v gledaliče, na plese, na plese sma midva hodila, zelo zelo dosti. Nobenga silvestrovanja doma ampak zmeraj nekam.« »…ampak ni bilo drago, vsi delavci so lahko šli na morje.« Socializem se je pojavljal kot drugi najpogostejši kod za spominom – pojavil se je 52-krat in je pri R1 bil v večini ovrednoten s pozitivno percepcijo, predvsem na področjih sociale, zaposlitve, šolanja in sigurnosti znotraj ekonomsko politične tematske skupine. Hkrati je na tem mestu ponovno bila vidna pozitivna vrednotna orientiranost nasproti kapitalizmu kot ekonomsko političnemu sistemu. »…vsi smo bili bolj enaki, sociala je bila boljša, šolanje je bilo lepše, lažje kot zdaj recimo.« »Potem domovi recimo, sindikalni domovi za zaposlovanje, tega ni več. Sociala je bila boljša.« »…ni bilo nekega zajebavanja. Šef ni moral reči če mu kaj ni bilo všeč, izvolite tu imate knjigo.« Pri respondentu se je ob pozitivnem vrednotenju socializma znotraj kvalitete življenja pokazala tudi prisotnost negativnega vrednotenja v smislu politike življenjskega standarda, sploh na področju primerljivosti standarda z drugimi državami, kar pa je tudi edina negativna percepcija socializma, ki smo jo tekom intervjuja zaznali.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

»…Pri nas je bila revščina. Recimo Avstrijci ki so bili že v kapitalizmu pa so že imeli določen standard …so že imeli avtomobile, pri nas ni bilo nič kaj dosti, redki so imeli kaki avto, kaki fiček, edino to. Recimo oni pa so se že vozli z fordi pa nevem kaj še vse.« Izboljšan življenjski standard, demokracijo in primerljivost z ostalimi razvitimi državami je R1 opredeljeval torej kot pozitivne elemente kapitalizma, ki pa so se pojavili samo znotraj omenjenih treh situacij. »Mamo internet, mamo televizijo, mamo vse kaj češ, je tako? Na koncu koncev živimo v demokraciji, pravni državi.« V splošnem je bilo tekom intervjuja kapitalizem omenjan manjkrat in večinoma percipiran negativno, sploh na področju ekonomske politike, medtem ko je socializem bil omenjan bistveno večkrat in bolj pozitivno percipiran. R1 je sicer posredno izražal nostalgijo za preteklimi kolektivnimi in socialnimi politikami, ampak je ostal politično in čustveno nevtralen, zato lahko rečemo, da percipira socializem in življenje v njem kot bolj pozitiven od trenutne kapitalistične ureditve Slovenije.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Intervju 2 Tako zdaj za začetek, veste o čem bi to naj bilo, pač o spominih. Ja vem ja. Jaz se spomnim otroštva od petih let naprej, takrat mi je stara mama umrla in takrat smo meli tako navado, da smo imeli te mrtve tri dni doma.

Aha. 3 noči 3 dni doma, in sem jaz poleg babice spala 3 dni. Potem matero odpelajo, jaz grem na pokopališče, pridem domu in grem tja spat kjer je ona spala.

A torej vaša babica? Mama pa je potem še dalje cajta živela, ko sem jaz malo dorastla, sem šla služit kmetu, ko sem bla osen let stara.

Od kod pa ste sploh? Slovenskih goric iz svete Barbare, Korena.

Kaj je pa bilo to, koliko cajta ste služili to je bilo normalno takrat ? Smo bli štirje otroci. Dva sta še bla mala, jaz sem pa bila starejša, pa sem morala stran it, ker ni bilo kruha, ni bilo krompirčka ni bilo ničesar. Mama je šla kmetu delati, je prinesla kos kruha zvečer, na štiri ,tri kose razdelila, da smo imeli vsak malo za pojest krompira. Pa ni blo, nismo meli svoje zemlje. Potem pa sem prišla jaz domov, sem tega kmeta zapustila, ker sem dobila domov iz sodišča, da se morem tam javit, in na sodišče sem morala it, ker me je stara babica dala intopolirat , to pa ne vete kaj je, to je vpisat na zemljo, da niso mogli brez mene prodat . To je bilo tak takrat, sej to je še danes nekak tak, tak je bila babica dobra, da je vedla da še jaz bom enkrat rabla to. In sem takrat dobla rekret iz sodišča, eni gospe , ki je imela advokata sina, sem pravla, pa mama lejpo prosin, tolmačn je nič sevejda ,taki frajer, ko si mlad pa vsejga polno razpoloženja in grem tja in ti bom jaz raztolmačla, in ti to potrdila in gospa prečita toto svojo. Kak daleč je prišla ne vem, in je takoj začela govorit, tak daleč pripravla in rekla, ko bojo rekli da je to za prodat, vstani gor to kupim jaz, in nemore nihče drug kupit.

Kak je pa blo kdaj ste vi drugače odraščali časovno pa to? Odraščala sem zlo slabo .

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Mislim kdaj je to bilo pred Jugoslavijo ? 1928 leta, 1928 leta vejte ke je to.

To je še v kraljevini Jugoslavije Tako. Nisn poznala dnara poznala sem pa zadnji dnar kaj so ga še naredli, ki je mel luknje petindvajšica pa smo jih na štrike navijali.

Bankovce ? Bankovce ja . Takrat so imeli kmetje veljavo nad državo bli so zaščiteni kmetje zelo danes niso več in so kmetje tako izkoriščali do so mogli otroci že delat če smo hteli živet potem sem pa jaz šla na delo kje ni kmetije pa so meli tudi tri otroke tam pa smo se nekaj svadli sej vete kak je tak podrobnosti nevem tam sem ga vdarla al kaj sem naredla ker potem ko so šli oni na kosilo so oni mene v štalinko zaprli.

Kak je pa blo, je oče tudi z vami bil? Nezakonski smo bli takrat se je to tak delalo ker prej kmetje niso smeli doma delat dec

Kak je pa mama bla? Mama je pa bla alkoholik. Lahko povem čist odkrito, ampak ta čas kaj so ji prinesli piti, ona pač uslugo vzela, takrat je bilo drugače, noben od nas otrok se ni podal v alkohol. Ko sem to bajto kupla , sma z mamo šle sem noter stanovat. Jaz sem šla delat, ona pa je bla doma in pila. Kaj češ tak je blo.

Kje pa je vaša mama delala? Nikjer, pri kmeti samo. In tak sem jaz potem prišla do tote hišice, sem to hišico kupla sem šla pol delat v Maribor.

Kakšni so bli odnosi z vašimi brati in sestrami? Mi smo bli raztrešeni vete. Jaz sem šla, druga je pa šla na gimnazijo v Lenart je hodla peš iz Korene.

Kolko je to razdalja To si nemorte predstvalat kolko je blo to hudo. Je mogla že ob pol šestih od doma it če je htela pravočasno prit do tja , je naredla gimnazijo delala je v tovarni avtomobilov TAM.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Jaz pa sem mogla it, kaj te češ. Potem pa je ta tretja sestra, pa je šla na kmetijo, tam pa je umrla. Brat pa je bil 17 let mlajši od mene, pa je mel tako sladkorno, pa je že tud pri dveh letih umrl. Potem sma še pa samo dve sestri ostali. Tota ta druga ma bajto, eno nadstropje, pa nima nobenega otroka doma, enega ma, pa še toti je šel od bajte. Zdaj pa ima enonadstropno bajto, pa ne more dol pa ne gor, ker jo je kap zadela. Mene pa je kap zadela, ker sem 15 let sama živela pri bajti.

Punci sta šle na svojo. Ker sta hteli družini met. Mene pa je kap zadela možganska. Pa pride hčerka domov ta starejša, pa mož zraven, pa ni mogel v bajto, ker jaz sem pustila ključ noter. Ker nisem bila sigurna, ti vrata odpreš, pa si pri meni. In mi pravi, mami odpri vrata in rečem, da ne morem odpret. Ker sem celo noč ležala na tleh. Potem pa sem rekla, mamo dva vhoda, sem rekla naj gre njen mož, tam vse okrog in tista vrata odpre, ker tu odspredi so eni hakli. Te pa je šel in zadaj in vrata gorl odprl in prišel not in me tak gor pobral kot otroka, pa me v pojslo dal in mi rekel » Veš Sabina mama pa je mrzla« Je rekla » Joj, veš kaj, pokliči zdravnika, da jo peljemo nah, dajmo zdravnika poklicat.« So me peljali v njeno stanovanje na Tezno in so zdravnika poklicali in me peljali v bolnico. Sem šla v bolnico kamor so me zvečer pripeljali, injekcijo vtaknili v rit, po domače povedano, saj zastopite ne. In res sem celo noč spala. No, te pa so mi rekli, da zdaj pa grete domov. Nič me niso slikali, pa nič. Mene domu pripela hčerka, jaz sem mislila, da bom znorela tak mi je začelo po glavi ružit. Eni traktorje vozijo, zdelo se je, da mi bo razneslo glavo. Kličem hčerko sem, sem ji rekla »Lepo te prosim če mi lahko od psihologa napotnico daš«, saj tak ne moreš živet. Je rekla, da me bo zvečer pklicala, ker zdaj ta gospa prihaja in odhaja. Zvečer pokliče, pravi, da bo ta gospa počakala. Mi je dala napotnico hčerka in v Hoče peljala. drugi dan je prišel izvid, možganska kap. Bila sem v kritičnem stanju, hvala bogu, da sem se tak izpeljala.

Ne, saj ni panike ampak zdaj se pa še malo zgodovinsko osredotočimo, pač to kaj imamo ivtervjuje. Kaj še mate zdaj?

V šolo ste pa hodli v osnovno? Ja, naredla sem osnovno.

Naprej pa nič? Ne, naprej pa nič.

Kak pa je blo sploh na šolah, to je bilo kaj drugače? Je bilo drugače. Če je prišel župnik v šolo. Mi smo imeli vsak teden, eno uro župnika.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

To je bilo obvezno? Ja, obvezno.

Kak je pa bilo to, oz. Zgledalo? Mi smo bili versko vzgojeni, nismo mogli reči, »Ne bom delal, ne bom tega nardil« Kaj ti kdo reče, vse moraš ubogat. Takrat smo bli otroci, saj vete, vzameš to kaj ti kdo reče in tak je bilo. Vete kaj, danes je pač to vse dugače.

Pa kaj, drugače ste verni, ali...? Ja, jaz sem hodila 20 let v cerkev. Verna sem, ja. Jaz to verjamem, pa to kaj piše, da je črno na belem.

Kak se je pa spremenilo to s časom? Ko so prišli Nemci gor in pol takrat ko je še Tito prišel gor in je nacistična država postala. Takrat se je to najbolj spremenilo. Še danes je vse narobe. Vam povem, nič druga ni, ampak narava nas tepe, ker mi naravi tudi nič ne damo. Poglejte kaj je prejšnji kmet naravi dal. Ob štirih zjutraj že je delal in drobnico nafojtral in ven spustil, zvečer ob enajstih je pa šel spat. Danes pa jih je Tito vse noter poslal, so vsi šli v tovarne in so v tovarnah dobili stanovanje. Jaz se samo zgražam nad tem, da nimate mladi ljudje služb.

Ja, to je za drugič pogovor. To je zelo škoda. Mladi ljudje bi zdaj morali življenje si uredit in nimajo od življenja nič.

Kako je pa bilo takrat s službami? Takrat je še bilo, ko je Tito prišel na oblast. Pred tem pa ni bilo služb. To so redke bile službe. Takrat tega ni bilo. Kmet je šel delat. Druga pa ni bilo.

To mislite pred Titom? Ja, preden je Tito prišel. Jaz sem znala delat, sem pri kmetu vpregla živino in sem svojo zemljico zorala.

Čisto sama ste znala, ja. Nič izobraženi, ampak ste pa znala. Pa tudi danes menda več vem kot tisti, ki je tehnik. 22

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Verjetno ja, dostikrat so praktične izkušnje, ki jih pridobiš važne. Kaj vse lahko dobiš, za jest, da lepo živiš.

Torej, v zadrugi ste delali. Kako dolgo ste rekli? 15 let.

15 let ste delali. Sem iz Zagorja odšla, potem in prišla v Maribor, v Lesnino, tukaj na Studencih. Eno leto sem še tukaj delala, potem pa sem se poročila z ravnateljem in sem šla nazaj v trnovsko vas, tam sem pa živela potem in otroke rodila, ki smo si potem tukaj hišico zgradili in štalico pa klet, sva oba z možem to nardila. In smo dve leti lepo skupaj živeli. Hčerki sta šli v srednjo šolo, jaz sem doma gospodarla, mela sem pa štiri svinjice, da ni bilo treba mesa kupovat. In zjutraj greva ven z možem kavico spit, hčerke so šle v šolo. In kavico spijeva, pa mož pravi, da mu je slabo. Sem rekla naj gre v posteljo, jaz bom pa čas skuhala, pa živino nahranla. Pridem nazaj, je bil mrtev, srčna kap.

Kako je bilo v zadrugi, glede odnosov s sodelavci. Jaz sem bila reven otrok, nisem imela za kruh pa nič in me je direktor v pisarno klical in rekel, da bom padla sredi dela. Sem mu rekla » Gospod direktor, ne morem, če nimam denarja.« Je rekel »Vam bom dal denar ko boš imela plačo.« Že prvi mesec tako. In res sem vzela flašo in dala pol litra vina in sem si naredla dvo litersko flašo, liter pa pol vode, pa pol litra vina zraven. Tako težko delo. Takega dela nobenemu ne privoščim, da delate tako. Tega noben noče delat. Danes vse delajo s stroji , danes ni več tega tako kot je bilo takrat, ko je bilo treba vse z rokami.

Ne saj, seveda, hvalabogu, da ni tako. Zdaj če bi ta mlade poslali not garat, bi padel tja prvi teden. Ker to moraš skopati res globoko, da se to počisti.

Pa kaj to ste vsi delali? Ja, vsi delavci. Kolko je bilo zaposlenih smo morali, izven pisarne kaj smo bili.Saj pisarna ne bi tega delala. Še tisti, ki je imel par ponijev, je moral it delat. Smo imeli par ponijev, za prevoz stvari.

Mislil sem, kakšni so bili odnosi s sodelavci?

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Lepo. Mi smo si zapeli, zmantrani zapeli ob koncu. Danes? Saj se ne poznamo več. Jaz sem prišla pred petimi leti, oktobra desetega bo pet let, sem takrat prišla sem razpoložena od petja in tega, zdaj ni bilo nič tega.

Torej, da se vam zdi, da takrat v vaših časih je bilo boljše? Naši časi so bili zlati. Res je, da smo fejst delali. Mi smo se zvečer pod jabolko vsedli, pa sladko pijačo pili, pa gospodinja je spegla sveži kruh. To je bilo zlato življenje. Kljub temu, da smo bili zmantrani. Nismo tolk spali, saj nismo mogli spat, če smo mogli vstat zjutraj. Delo nas je teplo.

Ja, seveda ja. To ne moreš drugače. Je pa tak, da če jaz primerjam današnje otroke. Moja je zdaj stara enih 53 let, druga bo pa drugo leto 50. Ne morem tega verjet, da je to bilo tak strašno trpljenje. Zemlje pa tak nisi mogel kupit , ker ti je nihče ni prodal. Danes pa tega kolko hočeš. Pa vete, kmetje propadajo. Tam kjer so bile njive, tam zdaj raste šuma. To je žalostno. Kupijo pa pustijo. Niste med njimi ne?

Ne, jaz sem psiholog. Hvalabogu, samo, da je služba. Hčera je šla medicino študirat, pol je doštudirala in šla v službo. Potem je pa šla študirat masažo. Mogoče se je malo prenaglila... Ampak to je tisto, saj si ne moreš pomagat.

Kako pa je bilo z zdravniki takrat? Ste hodili k zdravniku? Sem bila na porodu in pred porodom enkrat, drugače pa nič . Moja mama je bila 83 let stara pa ni nikoli šla. Mi smo bili vzgojeni drugače ,pa tudi hrana je bila drugačna. Kako pa je vzgoja bila? Kako vas je mama vzgajala? Mama me je tak vzgajala, da sem jaz preživela življenje. Potem so me pa vzgajali tudi kmetje. Jaz sem si želela v šolo drugače, ampak ni bilo denarja. In sem razmišljala kako bi lahko delala in zaslužla., kaj bom nardila, da bi lahko denar zaslužila, ker to ni tak enostavno bilo. Je pa takrat vsa zemlja o strica bila, ampak brez mene ni mogel prodat te parcele. In sem se odločila, da bom tak dolgo delala, da bo to moje, da bom imela svojo hišico, streho in lahko krompir sadila svoj. Jaz sem hrepenela po tem. Zdaj pa ko sem šla sem in prišle obe hčerki domov. Bila sem na oparaciji kolena in so mi dali železo not. In sem se odločila, da bom dala vsaki hčerki pol, da bosta imeli vsaka pol, da se ne bosta potem kregali ko bom jaz crknila. In res sta mi to željo izpolnile. Vsaka soboto pride ena po mene. Danes pride ta starejša, da me pelje v svojo sobico, da lahko stvari odložim, zaspim če mi paše . Ja, res hvala bogu, hčerki imam zelo pridni. Moram potrkat, vse mi prineseta. In me tudi spoštujeta.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Ste jih dobro vzgojili. Ja, saj mi pravijo te ženske, kako sta lahko tako pridne, da vsak dan pridejo k vam. Življenje tukaj je krasno, boljše kot drugje. Na deželi se kuha, tukaj je pa zdaj vse v zaprtem prostoru in se vse kuha. Hrana je pa vseeno dobra, jaz se redim, čeprav pol pustim. Meni tako dobro še ni šlo, da mi kdo na mizo prinese, jaz sem včasih kuhala za štiri družine, nas je bilo 13 ljudi. Zdaj pa imam hčerka vsaka svojo družino. Lepo smo se navadili. Vesela sem, da sta punci parcelo obdržali. Dokler še bom jaz.

Kako pa je bilo včasih za praznike? Šli smo v cerkev, k žegnju popoldan. Lepo je bilo, lep običaj je bil.

Kaj to je bilo težko, za veliko noč, šunko recimo dobit? To je bilo vse domače.

Kaj pa, je kdaj kak kmet kaj dal? Zelo malo kdo ti je kaj dal, zelo malo takih, da bi ti kdo dal, če je dal boter mogoče. Zelo, zelo lepi običaji so to bili. Za vse svete. Takrat smo imeli večerjo. Takrat gremo skupaj vsi, alipa gremo v kak lokal. Danes je dosti ljudi, ki ne upajo človeka v oči pogledat, zdaj pa sami presodite zakaj.

Kaka je bila razlika med kraljevino in titovo jugoslavijo? On je čist pomladil vse skupaj. Drugače je bilo, tovarne so se delale, ljudje so se zaposlili. Iz naše občine so vozili trije avtobusi. In si morete mislit, da so bili vsi zaposlenih

Nezaposlenih bolj ali manj ni bilo? Ja, tako je. Danes pa se piše, zakaj toliko mladih nima hrane in starejši ne morejo preživeti. Enkrat so z letalom pripeljali nekaj malega, koliko so pripeljali ne vem, bi se zlagala.

Torej vaša mama ni dobivala penzije? Nič, nič.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Je bilo takrat težje starejšim? Ja. Danes lahko gredo sem v dom, drugi pa lahko doma ostanejo.

Ja, eni nočejo, želijo doma ostat. Kdaj ste pa začeli voziti avto? Pri 40 letih. Vozila sem pa do 80 leta. Potem pa sem bila na kolenih operirana. Potem sem si roko vozila in so mi rekli, da več ne bom mogla voziti.

Kako je bilo takrat z pridobivajem izpita? Prvo pomoč si nardil in so te prijavili.Potem pa si dobil inštruktorja. So me vprašali kje sem nardila izpit in sem kar tiho bila.

Kako je bilo s policijo takrat? Ni bilo tak strogo.

Pa kaj so ljudje bolj varno vozili takrat? Ne, ne. Ni bilo niti tako nevarno kot danes, ni bilo gužve. Jaz če peljem itak pride hčerka po mene. Imam pa vnuka, ki hodi v kemijsko šolo, drugi letnik je, v srednji šoli. Je pa priden, tuji jezik mu leži. Je bil tudi v Franciji. Zna dobro angleško. In mu je učiteljica rekla » Priden bodi, pa mi boš lahko pomagal tolmačit.«Zelo pridn pubec, sestra njegova pa zapravla deco ma pa je propzno.Na podeželju je blo tak da so se možje kmečki poročili ampak so eno deco naredli al pa dve eden pa jih je mel deset pa je ena umrla pa se jaz prišla zraven tja deseta tak da je zelo različno kot je zdaj bli pa so dobri ljudje kot so zdaj pa tudi slabi Kako so bili moški pa ženske v odnosih? Moški je bil enakopraven ženski, ker so ženske šle tudi v službe, kmetice so trpele. Danes tega ne delajo, danes se postavijo.

Kako pa je bl,o ko ste vi odraščali, vas tudi kdaj pa kdaj po več dni ni bilo doma ,ko ste delali kje pri kakem kmetu? Ne po koncu smo šli domu, pri nas ta hiša je bila starodavna, dedek je bil kovač, je imel svojo sobo, v drugi sobi pa smo otroci spali. Vsako soboto smo pobrisali z mokro coto, noter smo meli štiri postelje in tam smo spali, to je bilo hudo. Jaz sem bila 37 let stara ko sem prvič rodila, ko sem pa drugič pa 40 pa nisem nič zamudila, vse sem dobila kar sem htela.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Takrat se je full hitro rojevalo? Zadnjič sem čitala da je ena punca rodila pri trinajstih, pa vete zakaj, ker v šolah ne dajo zaščite, tudi ker ni več tega straha, mi smo takrat meli red in nek strah .Ni bilo tako lahko, tako razpašeno, ker so vsi rekli ko boš imela nezakonskega otroka boš privezana.

Pa vam je hudo blo? Ker sem bla nezakonska, zato pa tudi danes bi človeku povedala.

Do spolnosti pa je bil odnost bolj ... Redko, redko, ni bilo tako pogosto kot je danes, mi si nismo mogli tako privoščit, nismo bili tako spočiti.

Kako je pa bilo z nezakonskimi otroci? Moja mama je bila noseča in je rodila nezakonsko mene, in je šla v cerkev, pa vprašala, kdaj lahko k krsti prinese in so rekli ja. kjer pa ste dobili otroka ? More prit babica sem, prababica, pa botra da boste podpisali, da boste otroka krščansko vzgajali.

Pa drugače tak v družbi? Malo so znali katerega otroka pošinfat, malo, ni pa bilo tolko, ker smo vsi delali in ni bilo tak važno kaj si bil.

Kaj pa župniki so bili bolj strogi kot danes recimo? Ko sem se naučila brat in sem brala časopis, sem se zgražala nad župniki, kaj se piše, pa kaj se dela, ka,j nas pa so tak vzgajali, da niti roke nisi smel stegnit. Mogoče sem mela prav.

Kak ste pa moža spoznali ? Moža pa sem spoznala ko sem v trnovski vasi delala in je on postal vdovec. Tri leta poročen in je ženo kap zadela tudi, potem smo se tak začeli srečevat .Jaz sem šla od tam vstran, in je on vsak dan prišel s avtom, mi je rekel, jaz ne morem sam bit oženima se, sem rekla dobro in tako sma se vzela, imela dva otroka. Poročila sma se v komunistični partiji, moral pa je iti v partij, ker je bil rovnatelj šole. Lepo življenje sma imela.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Kako ste pa hčerke vzgajali ? Mož je bil bolj strog, delali sta vse za šolo, sta tudi sami delali.

Vaš mož je bil starejši ? Ja petnajst let, mož mora biti starejši. Dobro sma se ujela, plesala sma rada, vsako leto sma šla na počitnice tri krat

Kak je pa blo to na počitnicah ? Morje? Lušno je blo, sestra je imela vikend v Rovinju .

To je bila bolj taka avantura ? Ja tja je od sestre mož peljal, zelo lepo smo se znali imeti, danes sem spet čitala kako sranje je s temi mamili, jaz sem se tega najbolj bala ko so deca hodla v šolo, takrat še ni bilo tega tak danes pa je vse.

Pa kako je bilo to v kraljevini Jugoslavije tega niste poznali Ne tega jaz nisem nič poznala, to je zdaj prišlo kakih štiriindvajset let nazaj začelo, zdaj pa je že preveč raznašeno, od moža sin je od drog umrl.

Kako se vam je to zdelo takrat ? Vete kaj, on je bil zaposlen v banki v Mariboru na križišču Melja, tam pri avtobusni postaji , on je bil tam dolgo zaposlen, potem pa ker je znal dobro nemško, so ga dali od poslanca v Frankfurt. Takrat je on že malo k sebi prišel. Atek je šel k njemu gor v Franfurt in ga našel pijanec. Jaz sem misla, da bo umrl. Potem je prišel nazaj v Maribor in tukaj umrl. To so mi taki spomini ostali iz starih časov. Vse kaj sem preživela, je mama rekla, da je to čudež, da take stvari preživiš.

Ste meli dosti prijateljev? Ja, ja, sploh ko sem še imela doma, lušno je bilo. Delali smo dost ampak znali smo se lepo imeti. Tak je blo.

Ste s prijatelji na kosila hodli? Ste rekli, da ste po službi sok pili? Ja, smo, dost je bilo takih stvari. Danes je pa foušija po svetu, na deželi se niti pozdravijo več ne.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Takrat pa tega ni bilo? Eh, nikoli. Ne gre mi v glavo kako je lahko taka faušija, se mi zdi, da raste.

V Jugoslaviji, tega niste mogli imeti. Ja, res je. Takrat je imel vsak svoj avto. Takrat sem še lahko vozila breuz izpita. Pa jezik sem tudi imela dober, pa še zdaj imam. Dost ljudi spoznate, tudi takih stvari.

Še imate kaj povedat? Kaj pomembnega za zapisat? Kakšno je bilo najstniško med vojno? Te je bilo hudo. Jaz sem hrano nosila Partizanom. Pri eni strani so imeli vhod not in pri drugi ven in ležišča narjena.

Kak so bili učitelji takrat? Bili so zelo spoštovani. Danes niso.

Pa se vam zdi, da so bili opravičeni spoštovavanja? Ja, opravičeno. Danes ni več tak, to ni prav kako je danes v Sloveniji naši. Neke kazni za otroke bi morale biti. Če je v družini lahko, naj še tam blo.

Samo tudi v družini danes več ni kazni... Ne,pa res ni, ker razhajajo. Takih družin več ni kot so včasih bile. Včasih so naj imeli na štriku.

En projekt imamo, kjer malo po šolah hodimo in smo govorili z učiteljico, je rekla , da je dosti teh šol, imajoneko eno določeno število učencev, ki jih morajo imet, ne sme noben past, ker drugače bi program propadel, in bi drugače odpustili profesorje in zato spuščajo v šolo vse. Grozljivo je, učitelji so čist bez muči. Žalostno, tako dolgo so rabili, da so se izučili in danes ne sme nič nardit, ni to pravi človek več. Takrat so bili župniki, učitelji zelo spoštovani. Ker je država prežala nanje. Danes pa več ni spoštovan ne kmet, ne župnik, ne učitelj. Meni je tako žal.

Prostega časa niste kaj dost imeli? Ne, ne.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Kaj pa potem, ko ste z možem že bli? Ja, te sem mela otroke, te zrastejo grejo v osnovno šolo, te pa tak veste.

Kaj pa televizija pa take stvari? Ja, še zdaj gledam do polnoči.

Mogoče še kdaj pridemo. Jaz vam želim srečno pot, družino. Otroci in družina so vse. Danes je težko z družino it kje živet, jaz imam občutek, da je ne moreš obdržat.

Ljudje so včasih bili bolj prizanesljivi, zdaj pa je tako, da mora imet vsak vse prav imet. Tako je, če te vzgajajo, da imaš vse po svoje Vi ste si mogli prilagodit, Največ mora ženska pretrpet. Sploh kak imaš otroka. Ljudje včasih so morali ogromno pretrpet, med vojno.

Pa saj tudi vi ste med drugo svetovno vojno. Ja, ampak včasih je bilo to še hujše. Novi letniki so šli v vojsko in so bili fantje, ki so nas povabili v gostilno. Sem takoj letela. Saj veste bili so takšni časi, to so spomini.

Naša generacija, včasih pozabimo starejše spoštovat. Ne moreš vedet tega vsega. Je pa bila tudi hrana drugačna

Ja seveda videl si jo, je bila živa, potem pa ste jo pojedli. Jaz sem vsak dan jabolke jedla.

To so bil vaše jabolke ali je kmet prinesel? Ja, seveda bo kmet prinesel, ja.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Verjetno niste dobili v trgovini. Ne, to ne. Vete za pobirat pa bi nas imeli kmeti. Imam lepe spomine. Se spomnim, s sosedom sva bila sošolca in me je razkuril, pa sem šla na njihovo njivo, buče narezala. Me je v šoli zatožil in sem bila tepena v šoli.

A prav tepena ste bila v šoli? Je vsak svojo žibo prinesel.

A niste bili kaj hudo tepeni? Zdaj to kaj govorijo dramatizirajo ? Ne, nisem, ne eh. Vse smo doživeli in preživeli. Zdaj smo pa tu. Saj je težko zapustit doma vse skup, jaz sem vse hčerki zapustila. Včasih se razjočem, ampak sam, da majo otroci.

Ste pa lahko zdaj ponosni. O ja, sem zelo ponosna, na obedve. Imam pa penzijo po možu. Ker moja penzija bi bila premala. Tu plačam eno sobo, da sem sama , čez 600. Saj ni nikjer ceneje. Ne, ne, ne. Ni denarja. Pa nič ne dobiš za eno žival. Za zaklano žival moraš dosti dat, kaj šele za živo žival. Včasih se je vse doma zaklalo. To je bilo vse doma. Danes ni hec življenje

Intervju 2 - analiza Drug intervju je bil opravljen z respondentko ženskega spola, staro 89 let. Za namene lažje analize smo jo poimenovali z R2. Spomin se je v analizi intervjuja R2 pojavil 82-krat, prav tako pa je prevladovala negativna percepcija preteklosti oziroma natančneje odraščanja, tokrat znotraj teme družine in družinskih članov, ki je prav tako bila najpogostejša tema drugega intervjuja. Respondentka je po pričevanjih preživljala težko otroštvo kot nezakonski otrok in izhaja iz nefunkcionalnega družinskega okolja, mama je namreč bila alkoholik, sama pa je morala kot otrok za kruhom na drugo kmetijo. Poleg negativne percepcije lastne situacije, je respondentka poudarila tudi, da splošna družbena situacija ni bila naklonjena dostojnemu življenju posameznikom pred in v času druge svetovne vojne, sploh na področju izobrazbe in zaposlitve. »...sem si želela v šolo drugače, ampak ni bilo denarja. In sem razmišljala kako bi lahko delala in zaslužla., kaj bom nardila, da bi lahko denar zaslužila, ker to ni tak enostavno bilo.« »Smo bli štirje otroci. Dva sta še bla mala, jaz sem pa bila starejša, pa sem morala stran it, ker ni bilo kruha, ni bilo krompirčka ni bilo ničesar. Mama je šla kmetu delati, je prinesla kos kruha zvečer, na štiri ,tri kose razdelila, da smo imeli vsak malo za pojes.t Krompira pa ni blo, nismo meli svoje zemlje.«

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

»Zemlje pa tak nisi mogel kupit , ker ti je nihče ni prodal.« Znotraj negativne percepcije spomina se je socializem skladno z lastno življenjsko situacijo R2 pojavil na področju družinskih oziroma partnerskih odnosov, kjer je respondentka izpostavila dejstvo, da so ženske na kmetiji v socializmu bile bistveno manj enakopravne kot ženske, ki so bile zaposlene v tovarnah. Kot drugo negativno percepcijo socializma je izpostavila skrb države za starejše, spet glede na vidik lastne situacije in sicer, da v socializmu ni bilo tako dobro poskrbljeno za marginalizirane skupine, kot so na primer upokojenci, namreč takrat so po njenih pričevanjih živeli bistveno slabše kot danes, ko so urejeni domovi za ostarele ter oskrba na domu. Kot prednost kapitalističnega sistema je izpostavila še napredek in razvoj tehnologije ter olajšanje težavnosti dela v delovnem procesu. Drugih pozitivnih percepcij kapitalizma v intervjuju nismo zaznali, smo pa zaznali precej širšo področje pozitivne percepcije socializma. »Takrat je še bilo, ko je Tito prišel na oblast. Pred tem pa ni bilo služb. On je čist pomladil vse skupaj. Drugače je bilo, tovarne so se delale, ljudje so se zaposlili. Iz naše občine so vozili trije avtobusi. In si morete mislit, da so bili vsi zaposleni.« Respondentka je tekom celotnega intervjuja izpostavljala pozitivne lastnosti socializma v distinkciji do kapitalizma, hkrati pa smo pri R2 zaznali bistveno več nostalgije, ki je bila povezana predvsem z izhajanjem iz lastnih okoliščin in nekritične idealizacije preteklosti. Kljub težkemu otroštvu je R2 poudarjala vrednote socializma, ki so po njeni percepciji danes »razpasene«, sploh na področju medgeneracijskih odnosov in delovnih razmerij, kar smo opredelili kot nostalgična čustva.

»Ni bilo tako lahko, tako razpašeno, ker so vsi rekli ko boš imela nezakonskega otroka boš privezana.« »Naši časi so bili zlati. Res je, da smo fejst delali. Mi smo se zvečer pod jabolko vsedli, pa sladko pijačo pili, pa gospodinja je spekla sveži kruh. To je bilo zlato življenje. Kljub temu, da smo bili zmantrani. Nismo tolk spali, saj nismo mogli spat, če smo mogli vstat zjutraj. Delo nas je teplo.« Kot nostalgijo smo opredelili tudi respondentkin odnos do religije, namreč tekom intervjuja je večkrat povedala, da je globoko verna, kljub temu, da je po vojni, ko se je naučila brat, prebrala marsikatero negativno poročanje o duhovnikih in njihovih dejanjih za zaprtimi vrati. »Mi smo bili versko vzgojeni, nismo mogli reči, »Ne bom delal, ne bom tega nardil« Kaj ti kdo reče, vse moraš ubogat … Vete kaj, danes je pač to vse drugače.« Respondentka je skozi celoten intervju vzpostavljala vrednostne distinkcije v smislu tega, da je socializem bil boljši kot kapitalizem in da je kapitalistična logika izčrpavanja virov uničujoča za prihodnje generacije in svet kot tak. Podobno kot R1 je izpostavljala, da kapitalizem mladim ne obeta kvalitetne prihodnosti zaradi pomanjkanja služb in neprimernih vrednot. »Vam povem, nič druga ni, ampak narava nas tepe, ker mi naravi tudi nič ne damo. Poglejte kaj je prejšnji kmet naravi dal. Ob štirih zjutraj že je delal in drobnico nafojtral in ven spustil, zvečer ob enajstih je pa šel spat.« »Jaz se samo zgražam nad tem, da nimate mladi ljudje služb.« Pri R2 smo opazili, da v splošnem percipira življenje v socializmu in socializem kot boljši sistem od današnje kapitalistične ureditve Slovenije. Ugotovili smo, da izrazita pozitivna percepcija socializma

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

izhaja iz nostalgičnih čustev. Pravzaprav lahko rečemo, da ima zaradi narave lastne situacije respondentka splošno percepcijo sedanjosti in prihodnosti prevladujoče negativno. »Danes ni več tak, to ni prav kako je danes v Sloveniji naši.« »Danes je težko z družino it kje živet, jaz imam občutek, da je ne moreš obdržat.« »Danes pa več ni spoštovan ne kmet, ne župnik, ne učitelj. Meni je tako žal.« »Danes ni hec življenje.«

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Intervju 3 Zdravo No, daj mi za začetek povej, kaj se ti je v življenju vtisnilo v spomin. Pač karkoli. Na kirem področju?

Karkoli. Od otroštva naprej, nima veze. Prva punca.

Ja? Ja.

Bi mi povedo malo več o tem? Ja, zdaj če sva ravno pri puncah. Kak je zdaj, ko si pač ti odraščal ne, kak je zgledalo to spoznavanje, pa te zadeve ob puberteti? Hmm. Spoznavanje.

Kak ste se dobivali, dogovarjali za zmenke, karkoli? Ja, ne vem. En an prej smo se zmenli ponavadi, kdaj se dobimo.

Ja, pa kaj ste se to po telefonu, messengerjual kaj je blo takrat? Mislim, da sporočila, smsi.

Ja, pa ste se skrivali, al je blo to javno? Vse je blo javno.

Kak se ti pa zdi da je blo nekočto, babica, dedek? Ja, ne vem, verjetno so se zmenli kakih 14 dni naprej ob kolkih pa ki se dobijo, pri keri drevi.

Kaj pa nasploh dojemanje partnerstva pa seksualnosti pa tega, če bi primerjal zdaj pa takrat. Ja, ne vem, mislim, da je zdaj preveč to vse skup. 34

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Kak to misliš? Mislim, da ni nekega spoštovanja, mislim ko greš korak naprej. Včasih je bil bolj spoštljiv odnos, da so se verjetno leto pa pol spoznavali, pol so si dali lupčka po dveh letih, pri treh letih so se poročili, pol pa tak.

Kaj pa ti dojemaš kot spoštljiv odnos? Kaj si rekla?

Ko si govoro, da je bilo prej bolj spoštljivo kot zdaj, kaj torej za tebe pomeni spoštljivo? Kaj dojemaš kot spoštljiv odnos? (Premor) Me lahko nekaj malo bolj lahkega vprašaš?

No, torej prej si rekel, da so se eno leto spoznavali preden je prišlo do kakršnega koli fizičnega stika. Zdaj pa misliš, da je to na začetku. In kaki odnos maš ti do tega, ti to ni al kaj? To je zdaj relativno ne. Veš, da mi včasih paše ne, da ni tak kot včasih. Ampak okej no. Kaki odnos mam do tega. Včasih je bil pomoje bolj čar. Zato pa je zdaj tolko ločitev pa tega. Iz mesca v mesec sejih dost skrega.

Se ti zdi, da je zdaj več tega kot je blo prej? Stoposto.

Se ti zdi, da je prej blo, samo da so bli bolj vzdržljivi s tem? Da so ostajali. Pomoje je mel prej pubec glavno besedo.

Torej misliš, da so bile deljene vloge. Kaj pa zdaj so deljene vloge? Zaj se je pa obrnila ta vloga, zdaj je ženska bolj tista glavna.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Kaj pa recimo gospodinjstvo pa to? Če smo že pri vlogah. Prej so vedno govorili, recimo če stare starše poslušaš so vedno govorli, da je oče bil neka avtoriteta, mama je bla bolj carta pa to. Kak pa se ti zdi, je še vedno to pri vzgoji, al se je tut to obrnilo? To je pol kaki odnos mata starša ne. Včasih oče hočekupit z nekim popuščanjem ne...Je to ljubezen otroka, kar je ful mimo, skregano z logiko. Poznam par primerov.

Kaj pa pri tebi je bil oče bolj strog al mama? Noben, oba sta bla isto stroga. Taki otrok ko sem jaz, tak nisem rabil stroge vzgoje. Vzorn.

Seveda. Pa si edinec al? Ne, mam sestro.

Mlajšo? Ne, starejšo.

Pa sta mela isto vzgojo? Al so ble kake razlike? Ona je bla bolj uporniški tip. Jaz sem bil bolj mirn.

Kaj pa, prej sva se nekaj pogovarjala o seksualnosti pa tem,pa zdaj sva pri družini in to. Sem se pač pogovarjala z enim gospodom, mi je povedal, da se o tem niso pogovarjali, sploh, recimo o menstruaciji. Pa o čemer koli, o spolnosti, kaj pa pri tebi? Nisem tak star ko zgledam

Ne, saj zato pravim, naša generacija. Ja, mi smo se normalno, odkrito pač pogovarjali o vsem tem. Ni bla glih tabu tema.

Kaj pa zakonska zveza recimo. Prej je blo kao normalno, da si se mogo z nekom poročit, pa zaštartat življenje,kaj pa zdaj, misliš, da še poroka igra kako vlogo al ni več v pomembnosti tega? Odvisno, zdaj ene punce dajo full na to, pa jim to nekaj pomeni. Meni je čist vseeno.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Kaj pa v družbi? Marketinško. Včasih so se iz drugih razlogov poročali kot danes. Večina gleda kolko dnara bo dobila v paketih, pa kolko dnara bo kdo dobo s tem. Včasih pa je bil to nek pomemben običaj, da bo ženin vzel nevesto.

Pa se ti zdi, ko si prej reko, se ti zdi, da smo postali bolj usmerjeni v neke materialne stvari kot prej? Absolutno

Kje to opaziš? Ja, povsod.

Kaj pa tak nasploh, ne samo v nekih odnosih, ampak tak nasploh? Za materijalnost, misliš, da si bolj prizadevamo to neko kopičenje dragih stvari? Ja, mediji so nam to pripeljali že v zibelko, v naše domove. Pomojem iz Amerike ne. Reklame, televizija.

Torej bi lahko rekel, da so mediji danes tisti akter, ki nekak narekuje družbeno življenje. Kaj pa prej? Kdo misliš, da je prej bil? Cerkev.

Misliš, da je bla ful pomembna takrat? Ja valda

Kaj pa danes? Maloda je zgubla pomen. Mislim, da kar krepko. Še vedno ma nek vpljiv, valda, nad politiko, nad razmere, stoposto. Ne tak odkrito, bolj prikrit pomen.

Pa zdaj ko si omenil politiko. Se ti zdi da je okej, da se cerkev spušča v neke politične teme, al misliš, da je to domena v kero oni ne bi smeli met vstopa? -To je zdaj težko ne, eni še dosti dajo na to ne… Sploh starejši našim babicam je to blo sveto

Kaj pa recimo zdaj pač primer, ki je zdaj nekak najbolj aktualen, glede tega zakonika ko je cerkev pač s svojo ideologijo predstavila svojo mnenje javno po televizij 37

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Vsak ma pravico do svojega mnenja mislim zakaj ne, vsak ga lahko pove ne to kak pa bo kdo sprejel je pa stvar vsakega posameznika

Torej se ti ne zdi to sporno ? Svoje mnenje lahko povejo dokler ni nekih drastičnih for.

Torej si nekak to za tolerance različnosti mnenj ? Ja valda.

Kaj pa prej misliš, da so bli bolj odprti do tega, al sploh ni blo tega ? Prej tak niso upali v socializmu, cerkev vemo kje je bla tak da, ne nekaj razen na podeželjih.

Se ti zdi da je bila razlika v vplivu cerkve na podeželju ? Nad izobraženimi je mela majnši vpliv.

Kaj pa tvoje mnenje kakšno je tvojo mnenje o prejšnem režimu ? Katastrofa, še danes plačujemo posledice prejšnega režima.

Bi mi povedal malo več o tem ? Kje na svetu, je do zdaj uspel, se šinfa kapitalizem, pol pa naj pove vsak nekaj boljšega nekaj bolj primernega, ni dober sistem ni idealen sistem ampak ni boljšega.

A torej te bolj moti to da kritizirajo današnji sistem ? To definitivno, ko živijo v nekih iluzijah, sploh pa ti ljudje, ki niso živeli, funkcjunirali v tem sistemu ogromno ljudi je živelo dosti slabše, kot zdaj so bli eni ki so meli res polne žepe, so bli ljudje ki si bili brez vsega, sploh to da nekomu pobereš bek premoženje, pa ga pol razdeliš, se mi zdi da ni fer ne veš, kako so prišli do teh premoženj, kako so se borili trudli za to dejansko. Niso kradli, ampak so to prigarali pol pa pride nekdo čez noč pa reče zdaj pa bomo spremenili to v družbeno.

Kot si rekel mi nismo živeli v tem času, od kot pa si ti dobil svojo podobo socializma ? Nevem, par knjig sem prečital, to kaj so mi moji stari starši. starši povedli zgodbe, sej logično, sej pa vidiš leta 80, je bla Jugoslavija zadolžena tak, da je blo to nekaj neverjetnega Tito je šel v Rusijo je

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

dobo kredit, je šel v Ameriko je dobo kredit, kredit, na kredit na kredit, vsi so meli službe od tega jih je 30% zabušavalo.

Zdaj ko si ravno delo, omeno največkrat kaj slišimo glede socializma je ono, to če si hoto delat si mel delo. Tud če nisi hoto delat si delal.

No ni bilo tolko brezposelnosti ko že govorijo o socializmu. Kak ti naj to razložim, če maš žakl brez podna, pa lahko dama noter dnara kolk hočema mislim, če bi bil kralj sveta, pa bi mel no limit, noben nebi bil lačn pa žejen, pa bi vsi meli službe, logično. Misliš da je vseeno bla takrat malo večja sigurnost glede dela kot ja zdaj ? Ja, samo to je blo kratkoročno, noben se ni zavedal kaj bo to prineslo kaj bo to prineslo za vse nas.

Kaj pa danes ? Kaj meniš o delu, o nevem teh pogodbah avtorskih, o sami sigurnosti na delu se počutiš varnega? Ja verjamem, pač v svojo znanje pa sposobnosti, pa tud če bom to službo zgubo, da bom kje drugje delo dobil.

Torej misliš da se vseeno da danes službo dobit ? Če maš interes, če hočeš delat jo pomoje dobiš.

Kaj pa odnosi na delovnem mestu ? Pač ti si zaposlen ne ? Je neka pozitivna klima, al se vsak za sebe drži ? Mi mamo full pozitivno klimo, se družimo tud izven službe, firma full lepo skrbi za nas, sem zelo zadovoljen, čeprav je to firma ki prihaja iz Avstrije, ki niso po standardih socializma je služba full vredu.

Kaj pa drugače misliš tud s tem gospodom ki sem se pogovarjala, da takrat so pač bli kot nek kolektiv, no ti si tud reko da ste, ampak potem kasneje je začelo prihajat do tega, da se je vsak začel vsak za sebe držat, da je vsak na svojo rit gledal po domače? To nemoreš primerjat, ker je sam tempo življenja drugačen, tehnologija, vse je drugače, ni zdaj tak ko takrat ko si mel en cajtng, pa eno televizijo pa si mel oprane možgane, danes pa ni maš dostopa do informacij iz celega sveta, pa se lahko začneš primerjat z Američani, Angleži, Nemci, s komer koli prej se pač nisi ker vse, kar je prišlo je blo cenzurirano, informacije niso ble takšne kot dejansko so, ampak so jih skrbno pregledali, pa je folk mel dejansko oprane možgane. Žal še jih eni imajo danes.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Kaj pa jemlješ kot to da imajo oprane možgane ? Da vsiljujejo neke informacije, nek pogled na svet takega kot si oni pač želijo da je ne, ne gledajo široko ampak ozko,

Misliš, da se to tud danes dogaja ali samo prej ? Se dogaja, samo ni tak očitno, mislim kak ti naj to razložim, danes imaš več medijev, ki predelujejo in dajejo različne informacije.

Kaj pa pač za delo če se vrnema misliš da danes človek ki dela ne dovolj velik dohodek da lahko živi neko normalno življenje ? Vsak si ga ima možnost nardit, dejansko vsak ma možnost, lahko si vsak odpre firmo, pa si nekaj zmisliš, pa nardiš neki login partnera, če poznaš. V Jugoslaviji ne bi mel te možnosti. Ne bi mogo prodat neke firme. Zaj pač maš možnost, maš odprte meje, lahko greš v Avstrijo, lahko greš v Nemčijo. Prej tega ni blo tak. Naprimer v Angliji, si rabo viso, da si lahko zaslužo, če nisi mel vise niso dobo službe, če nisi mel službe, niso dobo vise. Torej je bil začaran krog. Ujet si bil v Jugoslaviji, nisi mogo ven. Športno so lahko šli v tujino pri 18 letih. Dans lahko gre špornik ven pri 15 letih, kam hoče. Prej tega ni blo.

Torej imamo zdaj več možnosti? Ja, seveda. Logično.

Kaj pa recimo… Lahko si šel v Makedonijo.

Kamorkoli, ja. Kaj pa recimo glede izobraževanja? To, da imamo zastonj izobraževanje, to, vseeno se je ohranlo iz socializma, to se ti zdi okej? Da pač imamo svoj izobraževalni sistem? Pa ja, za izobraževalni sistem, to se mi zdi okej, ja. Čeprav kak izkoriščajo na teh položajih, kak se pokrade na ta račun, ampak prvotno pa to ni slaba ideja.

Mhm. Je pa ful svinjarije v tem.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Kot recimo? Sploh v zdravstvu. Sploh farmacija, zdravstvo. Izkoriščajo. Očitno izkoriščajo.

Kaj pa drugače, zdravstveni sistem, misliš, da mamo to porihtano? Katastrofa. Pridem v bolnico, odnos do mene, ono res katastrofa. Mogoče maš srečo, pa naletiš na koga normalnega, ampak v večini se tak počutijo kot jezus kristus. Kaj pa recimo, prosti čas ne. Ti ko si zaposlen, misliš, da maš vseeno čas, mislim, da maš neke hobije al je to samo delo, delo, delo. Ja, na nas je tak samo, dasi jih najdemo.

Kak pa recimo preživljaš prosti čas? Kak preživljam prosti čas. Čist odvisno, ne vem.

Prej so recimo šli, ne vem če so bili na podežeju doma, so šli v neko gostilno, pa so se tam družli, tot veselice al kaj pač že. Kaj pa danes kak misliš, da preživljamo čas? Kak misliš, da je izven mesta pri tem. Izven mesta je podobno no. Nena ga preživljamna facebooku no.

Kaj pa recimo, okej družli so se, tut ti se verjetno družiš, če zaj greš nekam ne, kolk misliš, da so socialne mreže danes pomembne? Torej veze, poznanstva, prijatelji? Ja, dosti. Mislim, so pomembne.

Iz kakega vidika? Ne vem če, recimo glede služb, kak si jih talajo, ne vem, glede….takih stvari je to zelo pomembno.

Mhm. Kako pa je tvoje mnenje okoli nepotizma, pač Slovenije, so kr pogosta praksa, da pač dobi človek službo, da pač pozna tam enega, parecimo razpis dajo ven, čeprav že vejo koga bojo vzeli. Pač nimam nič proti temu, če zaj človek pride na tak način noter, pa da je dejansko sposoben. In če človek dejansko dela to pol tak kot je treba. Slabo pa je, če nekdo ni sposoben, pa da potem izkorišča.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Torej vseeno misliš, da smo v naši družbi bolj usmerjeni v te odnose, da se nam ne zdi sporno, da če pač tvoj bližnji dobi službo, mu pač službo daš? Drugo je če ima nekdo pri vas službo, pa nekoga na tak način zaposli, hvala bogu. V javnih službah pa je to pokvarjeno.

Zakaj? Zato, ker bi dejansko vsi mogli met enako možnost. Ja, no ampak mislim, zakaj je zaj razlika če maš ti svoje podjetje… Če je to moja firma, lahko jaz zaposlim koga hočem, razumeš?

Ja..? Ker je to moje. V javnih službah paso to službe, ki so naše razumeš. Pač, mi jih plačujemo ne. Davkoplačevalec. Mamo vsi enako možnost.

Zaradi tega torej, okej. No, če gremo malo zaj nazaj na partnerstvo. To si se ful na napačnega spraula glede partnerstva pa tega…

Zakaj? Nisem primeren človek za to.

Zakaj misliš, da nisi primeren za to? Ja, ker nimam partnerja.

Pa dobro, saj to nima veze zaj. Prej sva se pogovarjala o oroki, pa o tem, da so se torej poročali, pa da je prej to blo bolj pomembno, danes eni ja, eni ne. Kdaj pa misliš, da so ljudje vstopali v neke resne zveze? Prej kot mi zdaj?Ja, valda. Vš kak je tisti dan po poroki ne, tista noč naprimer. So se ful hitro odločli. Saj jih razumem, dejansko.

Kaj pa zdaj kdaj misliš, da začnejo formirat neke bolj resne zveze? -Težko se je opredelit zdaj.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

No, kaj bi pa ti za sebe reko? Tam do 30 nekje, je fajn, da maš urejeno. Te zadeve.

Pa misliš, da se je pri nas do premaknilo zaradi življenja? Ja, zaradi tempa življenja. Eni delajo na karieri, pa nimajo časa.

No to recimo, ker se pogosto sliši, da imajo ženske dosti bolj pozno otroka, po 30 recimo. Misliš, da je to s tem povezano? Ja. Ne kaj preveč? Ja, pomojem, ja.

Okej. Kaj pa recimo izkazovanje čustev? Misliš, da so prej, primer v partnerstvu in družine, da niso tolk odprto kazali svojih čustev, misliš da jih zdaj bolj? To tuji, je relativno, mislim, ker je odvisno od človeka do človeka.

To je res, ampak tak nasploh, misliš, da se več pogovarjamo o nekih čustvih, pa o takih zadevah, ko so se recimo prej? Sploh če recimo vzamema, sicer to je stereotipno..Ampak okej. Prej recimo ni bilo v navadi, da je moški recimo plenice menjal, pa izkazoval ljubezen do žene in otrok, je bil bolj strog, neka avtoriteta. Takov smislu “kao ded” ne. Zdaj več ni tolko tega, ne? Dobro, na podeželju, se mogoče je nekaj ohranlo. Ampak splošno gledano, pa ni več tak. Če pa dedi so tako pičke, noge pobrite, manekeni bi radi bli, softiči taki, to je katastrofa. Sramota.

Zakaj je to sramota? Mislim, men je to bolano. Ded mora bit malo de, razumeš?

Kaj pa za tebe pomeni bit ded? Ded, da se ženska počuti varno, pač da ma nek občutek varnosti, da ni zdaj ženska tista, da se bo moški ob njej počuto varnega. Prej mora bit obratno. Bit dovolj nežen, pa dovolj mehki da...

Torej se ti zdi, da so neke deljene vloge znoraj partnerstva?

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Zdi se mi to okej, v tem primeru. Samo mora pač moški poskrbet, mislim mora… Fajn je, da moški poskrbi, da se znajde, da ne vem, ko pelje družino na morje, da se nena tam zgubi, pa ga punca rešuje.

Okej. Kaj pa če greva zdaj na odnose znozraj družine. Prej je blo ful tega, da so bli povezani s širšim sorodstvom. Misliš, da je to še vedno tak razširjene mreže, da recimo prej pomagaš nekemu daljnemu sorodniku kot prijatlu. Zakaj pa misliš, da je prišlo do te spremembe? Dosti je foušije, pomojem, tak ko gledam foušija, neka dedovanja, take stvari, pol pripeljejo do tega. Kaj pa recimo, če bi ti pomagal nekomu, bi prej pomagal tam nekemu daljemu bratrancu al bi prej pomagal svojemu prijatlu? Misliš, da bolj igra vlogo ta socialna bližina z nekom, al sorodstvo? Pomojem bolj socialna bližina. Sorodnika si nena sam zbereš, pač ga maš ne. Zaj pri prijatlih, pasi jih dejansko sam zbereš.

Pa misliš, da je blo prej tudi tak, da so na isti način gledali? Ne, prej je blo bolj, sorodniki, sosedi pa tak no..

Kaj pa sosedje? Sosedski odnosi? Jaz mam čist normalen, profesionalen odnos s sosedi. Razen pač tam, s stalnimi sosedi no, mamo bolj prijetnega ne. Mislim, saj se razumem s vsemi, ampakmislim, niti nočem meti predobrega odnosa, mam rad svojo distance pa svoj mir. Ne znam si predstavljat, da bo zaj sosed hodo tam, k meni, mi ne bi pasalo recimo.

Zdaj če še greva tak na družbo nan eke splošne poglede pa to. Kak se ti zdi, da so prej pa zaj, če dava primerjavo, gledali narecimo enostarševske družine. Prej je blo to, da si bil pankrt, zaj pa je nekaj čist okej, mislim sprejemljivo. Boljše je it kot pa, da živiš v nečem, v katastrofalnih razmerah. Z neko kregarijo, pa utrujaš vse zraven. Pa trpijo vsi zraven. Matrajo otroke, pa vse zraven, vse v svoji vližnji okolici.

No, za poroko sva se tak pogovarjala,prej je blo to ful pomembno, zaj več neke vrednosti ni, zaj te nena več noben postrani gleda če nisi poročen. Kaj pa recimo lat razmerja? Kaj?

Lat razmerja. Living apart together. To pač pomeni, da ti maš nekoga, to je danes nekak najlepši, šolski primer tega je recimo ženska stane doma, moški pa gre delat v tujino, misliš da je tega zdaj več kot prej? 44

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Ja, valda da je, mislim…

Pa se ti zdijo taki odnosi okej? Pa se ti zdi, da bi vseeno moglo bit ono tradicionalno. Jaz ne bi mogo tak živet.

Aha. Da ne bi vido otroka odraščat recimo, da me ni ko shodi, začne govorit…Ne vem,zmešalo bi se mi. Jaz ne bi mogo preživet.

Bi reko torej, da ti je družina, pač hipotetično,da ti družina bolj pomembna od službe? Ja, valda, normalno, ni?

Kaj pa recimo do invalidnih oseb? Kak misliš, da je blo to takrat porihtano? Oz. kaki je odnos malo do invalidnosti pa tega? Zaj lahko povem samo z mojega vidika. Meni so vreji ne, mislim, nimam nekih predsodkov. Včasih so dost boljši kot “normalni” ljudje, mislim v narekovajih.

Kaj pa politika? Kako mnenje maš ti okol politike kot je danes? Demokratično, čeprav dejansko mi nena. Je kul.

Torej zdaj nimaš nekega izrazito negativnega pogleda na politiko, če prav razumem? Splošno gledano al pri nas?

Pri nas. Pri nas jesvinjarija. Klasična. Ki ti mene najdeš.

No,kaj je recimo svinjarija v politiki? Ja, da si dvestranki delita parplament, že 25let

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Kaj pa šolstvo, prej sma se pogovarjala… Bi mogla najt kolegico, ki študira politologijo. Ti ne moreš faksa zaključit, če nena po njihovih notah igraš. Prideš na izpit pa ti bivši minister predava in tin a izpitu igraš vse prav, ampak ne poveš tega kaj on hoče slišat te pač nena spusti naprej, dokler nimaš dovolj opranih možganov, da lahko ta faks zaključiš.

Zdaj glede šolstva, sva se že pogovarjala, da je pač kul, da mamo vsi možnost brezplačnega izobraževanja. Zdaj me pa zanima, tvoje izkušnje s šolo. Kak je blo recimo, ko si bil recimo v svoji šoli. Avtoriteta,učitelj, starš. Take stvari. Prej recimo, če nisi bil priden, je prišel učitelj pa te je zažgal ne, pa starš tut ni šel tja pa tožo. Kak misliš, da je danes s tem? Zaj so pomojem preveč zaščiteni froci. Saj nea pravim, da bi jih mogli tepst. Ampak če zdaj učitelj povzdigne glas, so tam že starši v vrsti s tožbami pa pritisk na učitelje, ki si ne morejo ustvarit neke avtoritete, ki je nujno potrebna, da lahko nekoga nekaj naučiš. Pač tu so vsi ne vem, preveč zaščiteni. Vseeno se mora vedet, kdo je učitelj, kdo je učenec.

Ja, nekadisciplina pa red. Kaj pa odnos dostarejših?Misliš, da mamo pozitivn odnos do starostnikov? Jaz osebno mam, ja. Zaj splošno gledano pa… Nekdo, ki je 40 let delal, pa ustvarjal, da je to kaj je danes, da ga pol z 270 eur pokojnine ržemo v neko stanovanje, pa se naj človek znajde ko je nemočen, je to totalna svinjarija. Plačevali za pokojninsko blagajno, ki so jo pol spraznili z svinjarijami, v pač politiki ne…Se mi zdi nagravžno. Mislim, razvrednotiš nekoga, ki je pošteno delal.

Kaj pa obratno? Dojemanje mladih? Dobro, saj starejši imajo pač odnos tak kot ga pač majo. Ker njim niso jasni toti facebooki, pa ženske, ki pri 15 hodijo nage skor, po svetu. Že meni je nagnusno,kaj šele njim.

Kaj pa nasploh, kaki odnos misliš, da ma družba do mladih? Po eni strain govorijo, namladih svet stoji, po drugi strain pa moraš met 15 let izkušenj, če hočeš nekje delat, pa take zadeve, mogoče malo nerealne zadeve za takestvari. Misliš, da majo nasploh dober odnos do mladih, mislim, da jim dajo možnost, da grejo recimo za sebe? Recimo, programna fakulteta ne…Je 7 let kasiral študenta, ni pa dal enega delovnega mesta za to področje.Mislim zdaj konkreten primer tut na vašem faksu ne. Soprogrami, ki so prilagojeni ne za študente pa za delovna mesta ampak so prilagojeni za to, ker pač neki professor rabi službo in če neki program ukinejo, on ne ne bo imel službe. To je svinjarija. Mislim kako lahko en program, ki 5 let pasira enega študenta, ki ni dobo en službe, enga delovnega mesta ni zata program, pa še kr se nadaljuje, tega je ogromno pri nas.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Kaj pa kdo misluš, da je kriv za to? Pa ne bi zdaj o tem. Se boma z mojo bližnjo sosedo spet sporekla. Saj vsi vemo kak je.

Bom vzela slabo kot odgovor. Vemo kak je s tem. Recimo strojništvo nima delovnih mest, pa je omejitev recimo vpisa, ne vem.

Ja, samo dobro, to je zaj tak ne. Za strojništvo si mogoče tudi niso mislili, da bo tolk ljudi zaj. Je, marsikaj, ki bi se lahko malo bolj razširlo, da bi ljudje meli službe. Sj razumeš kaj hočem povedat.

Torej misliš, da je že malo problem v zasnovi. Jaz mislim, da sma načeloma vse veš, edino če bi mi malo povedal nasploh o tvoji družini, kak si odraščal, bivanske razmere. Ste živeli samo mama, ata, ti pa sestra, al vas je blo več? V bistvu jaz sem živel z mamo pa očimom, od tretjega leta dalje, pa sestro. Normalno sem živel. Nič žejen, bos.

Ste mi tak povezani pa to? Ja, kr. Smo se razumeli, ja. Kaj pa k verouku si hodo? To pa ne bi več. Pa še to zaradi babice.

Kaj pa tvoje najstništvo? Oh jebote. Ful tak živahen in navihan sem bil. Sem zadovoljen kak se je izteklo. Pač čist povprečno.

Dobro, jaz mislim, da sva šla čez vse veš. Tak, da hvala, da si si vzel čas.

Intervju 3 - analiza Tretji respondent je bil mlad moški, star 26, rojen po osamosvojitvi, v kapitalističnem ekonomsko političnem sistemu v Sloveniji. Za namene lažje analize smo ga poimenovali z R3 Pričakovano, se tema spomina ni pojavljala tako pogosto kot v intervjujih starostnikov - omenjena je bila za vsaj polovico manjšo vrednost. Največkrat je bila omenjena tema kapitalizma in življenja v njem in sicer 51-krat, od tega pogosteje znotraj negativne percepcije, v 26-ih primerih, medtem ko se je znotraj pozitivne percepcije kapitalizem pojavil 18-krat. Ugotovitev nas je presenetila, namreč

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

respondent sam je kapitalizem opredelil kot najboljši možen ekonomsko političen sistem do zdaj, sploh v kontrastu do socializma.

»Kje na svetu, je do zdaj uspel (socializem)? Se šinfa kapitalizem, pol pa naj pove vsak nekaj boljšega, nekaj bolj primernega. Ni dober sistem ni idealen sistem ampak ni boljšega.«

Skladno s prejšnjim odstavkom je imel R3 tudi izrazito negativna stališča in predstave o socializmu, sploh na področju politike in družbenih institucij.

»Katastrofa, še danes plačujemo posledice prejšnega režima.« »…ogromno ljudi je živelo dosti slabše, kot zdaj. So bli eni ki so meli res polne žepe, so bli ljudje ki so bili brez vsega, sploh to da nekomu pobereš bek premoženje, pa ga pol razdeliš, se mi zdi da ni fer. Ne veš,kako so prišli do teh premoženj, kako so se borili, trudli za to dejansko. Niso kradli, ampak so to prigarali, pol pa pride nekdo čez noč pa reče ,zdaj pa bomo spremenili to v družbeno.« Negativna stališča o socializmu so se kazala tudi na področju zaposlitve in (individualnih) ekonomskih zmožnosti, kot tudi v primerjavi z ostalimi državami. Respondent je navajal objektivne zgodovinske podatke in nam na vprašanje od kod mu znanje, odgovoril, da je največ slišal od staršev in širše družbe ter tekom šolanja. »Nevem, par knjig sem prečital, to kaj so mi moji stari starši. starši povedli zgodbe. Sej logično, sej pa vidiš leta 80, je bla Jugoslavija zadolžena tak, da je blo to nekaj neverjetnega, Tito je šel v Rusijo je dobo kredit, je šel v Ameriko je dobo kredit, kredit, na kredit na kredit, vsi so meli službe od tega jih je 30% zabušavalo.« Glede na zalogo znanja in vedenja, ki jo ima R3 o socializmu, nas ni presenetil ugotovitev, da smo v tem intervjuju našli večjo stopnjo pojavnosti nostalgije kot pri intervjujih starostnikov. Nostalgija se je pojavljala predvsem znotraj tem o vrednotah in partnerskih odnosih, kot tudi znotraj področja družbenih institucij (predvsem izobraževanja) in enakih možnosti za vse. »… Veš, da mi včasih paše ne, da ni tak kot včasih. Ampak okej no. Kaki odnos mam do tega. Včasih je bil pomoje bolj čar. Zato pa je zdaj tolko ločitev pa tega. Iz mesca v mesec se jih dost skrega.« »Včasih so se iz drugih razlogov poročali kot danes. Večina gleda kolko dnara bo dobila v paketih, pa kolko dnara bo kdo dobo s tem. Včasih pa je bil to nek pomemben običaj, da bo ženin vzel nevesto.« Posredno se je znotraj zgornjega citata pokazala negativna percepcija kapitalizma in vrednot danes. Kljub temu, da je R3 izražal zadovoljstvo z lastno zaposlitvijo, odnosi v službi, splošno marketinško klimo in možnostmi ter demokracijo znotraj kapitalizma, ga je v več primerih navajal v sklopu negativne percepcije, predvsem na področjih vrednot in partnerskih odnosov, kar je ponovno razložilo pojav nostalgije znotraj istih tematskih sklopov. »Zaj so po mojem preveč zaščiteni froci. Saj nea pravim, da bi jih mogli tepst. Ampak če zdaj učitelj povzdigne glas, so tam že starši v vrsti s tožbami pa pritisk na učitelje, ki si ne morejo ustvarit neke avtoritete, ki je nujno potrebna, da lahko nekoga nekaj naučiš. Pač tu so vsi ne vem, preveč zaščiteni. Vseeno se mora vedet, kdo je učitelj, kdo je učenec.« 48

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Skladno z nostalgičnimi občutki, je tudi trenutno politično ekonomsko situacijo percipiral kot izrazito negativno in skorumpirano, sploh na področju šolstva in zdravstva. »So programi, ki so prilagojeni ne za študente pa za delovna mesta ampak so prilagojeni za to, ker pač neki professor rabi službo in če neki program ukinejo, on ne ne bo imel službe. To je svinjarija. Mislim kako lahko en program, ki 5 let pasira enega študenta, ki ni dobo en službe, enga delovnega mesta ni za ta program, pa še kr se nadaljuje, tega je ogromno pri nas.«

»Sploh v zdravstvu. Sploh farmacija, zdravstvo. Izkoriščajo. Očitno izkoriščajo … Katastrofa. Pridem v bolnico, odnos do mene, ono res katastrofa. Mogoče maš srečo, pa naletiš na koga normalnega, ampak v večini se tak počutijo kot jezus kristus.« Glede na lastno pozitivno percepcijo kapitalizma in negativno percepcijo socializma, vključno s pojavi nostalgije in visoko pojavnostjo negativnega pogojevanja kapitalizma, nismo mogli sklepati, ali je R3 socializem percipiral kot boljši sistem oziroma obratno. Ker nismo opravljali kontrolnih intervjujev, s katerimi bi podrobneje raziskali ugotovitev, percepcija R3 glede obeh sistemov ostaja neopredeljena.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Intervju 4 No če te tak vprašam, če pogledaš v preteklost svoje življenje, je kaki spomin ki se ti je najbol vtisno? Karkoli, nekaj kar ti je zdaj prvo šinlo v glavo. Mogoče to ker moj dedek je zelo hitro umr, jaz sem bla stara 4 leta in se vbistvu nič ne spomnim, se pa spomnim enega dogodka, kak sma šla na jagodni sok z smetano peš do gostilne in sma pela pika poka pod goro. Dejansko to je edino kaj se spomnim sploh od njega. Mogoče mi je toti spomin ostal in si ga tolkokrat ponavlam da je vseeno ostal še tam ker je dejansko edini spomin na njega. Pa zakaj misliš tak da ga ohranjaš tu? Ja nevem pomojem zato ker je res edini spomin kaj ga mam od njega pa večkrat se spomnim na to. Nevem zakaj. Kolko pa si bila stara ko je umr? 4 Se maš kakšnega drugega dedka? Mhm Dosti? Ja enga še mam, pa babico še mam eno, ja po očetovi strani mam še babico pa po mamini strani še mam dedeka. Mogoče malo povedala tak kje živiš pa kaj sta ati pa mami pa kak ste živeli pa če maš kakega brata, sestro? No živim v mihovcih pri ormožu, tak na vasi no, mama je nardila trgovsko šolo ampak je že kot mala začela delat kot natakarca, in ji je bilo ful všeč toto delo, in je zdaj 4 leta nazaj oče kupo kafič en takda zaj mata toti svoj kafič ker je ona zaj ful srečna ko to dela, ona bi vbistvu kr spala tam če bi lahko. Oče on je pa električar po poklicu, pa dela na eni firmi na kareri tam v ormožu. Je pa mislim da glavni vzdrževalec al nekaj takega. Takda on tam dela zaj že par let, vmes je delal še v henklu tukaj v mariboru 2 leti samo potem je pustil zaradi vožnje ker mu je bilo prenaporno. Zaj pa ma fajn ker dela skoraj za isto plačo kot bi delal tu, pac malo majn so mu tam ponudli ampak ma 2 minuti do tja vožnje. Mama tak že od nekdaj torej dela v kelnariji. Kaj si edinka? Ja edinka sem ja. Pa v hiši živite al v stanovanju? Ja mislim živimo v hiši ampak živimo v zgornjem nadstropju ker spodaj je včasih živela še babica ampak se je potem preselila ker je našla partnerja drugega. Zaj pa je stric živel spodaj samo zdaj gre ven takda bomo zaj preuredili celotno hišo, in bomo torej živeli v celi ne ker do zdaj smo samo zgoraj meli stanovanje. Takda si ti vbistvu z babico pa dedkom živela ko si bla mala? Ja onadva sta vbistvu spodaj živela pa še brat od očeta, mi pa smo bli gori pač že odkar sm bla mala. 50

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Že predn sm se rodila je oče zgoraj stanovanje uredil, potem pa je vbistvu dedek umr. Plan je bil da bi šla v ljubljano živet, ampak ker je dedek umr sta potem ostala zaradi babice. Ker oče ni htel babice same pustit ona pa ni htela v ljubljano. Kaj pa sta delala babica pa dedek? Dedek je vozo tovornjaka zaj nevem če je bil to po poklicu ampak pač to je opravljal toto delo, ampak on je vbistvu živel na hrvaškem, on je bil hrvaški državljan in se je preselil nevem kolko je bil star kakih 20 let mogoče malo več pa se je preselil v slovenijo, in je tukaj delal pa si je ustvaro življenje pa je babico mojo spoznal in sta si potem začela graditi hišo, ma pa on zelo dosti bratov in sester zaj nevem točnega števila ampak bratje so vbistvu trije ja sester je pa vec zaj nevem ampak ziher ene 4 vsaj no. In pol je on vbistvu ker je blo tam grozno življenje mislim ful so bli revni pa to ne pa pač niso meli lepega življenja in je on pač prišo sem iskat boljšo prihodnost al kak bi rekla in on je pol dejanko nevem kak je to potekalo. Babica pa je bla posvojena pa je živela pri rejnikih, ker jo je mama vbistvu zapustla al kak bi rekla ker je rodila pri 16 in jo je pusla pri toti familiji, nevem točno, in je ona tu živela potem ko je pa njena mama umrla pa ji je pusla ful zemlje, in pol sta si z dedekom že itak tisto hišo zgradila in vse, in potem je dedek počasi spravo svoje brate še v slovenijo, in je vbistvu vse svoje tri brate spravo sem pa jim dal denar pa zemljo pa vse da so si lahko oni zrihtali življenje. Takda vi zdaj živite na tej parceli ko je babica bla? Ja sosednja hiša je to Ampak je bil to tak vlki kos zemlje da se je to..? Ja, tu je bil en kos zemlje je bla vlka parcela pa še levo pa še prek ceste, vse je mela. Ker je ona njo mela tak rada da ji je vse zapustla. Ni pa bla edinka ne? Ne, praktično je njo mela rajši kot pa svoje otroke ker je bla ful pridna pa tak in je pač to vse pusla njej, drugače je bla pa frizerka babica. Ares? Pa veš približno kdaj sta se rodila babica pa dedek? Tak približno ker moja babica recimo se je že leta 18 rodila ne. Ja zaj si me pa dobla ker jaz si ne zapomnim tega, nisem si zapomnla niti za starše. Ampak tak po 2 sv. Vojni? am dedek je bil star mislim da majn kot 50 ko je umr in to je blo 18 že nazaj nekje. Takda po vojni sta se rodila? Ja, babica je pa stara, veš da nevem kolko. Ona je tudi očeta mojega ful mlada rodila, to je v familiji. Pa kaj ste meli kake situacije z denasocializacijo pa da so vam zemljo vzeli alpakaj? Mislim da ne To se ne spomniš ne? Ne če pa se pa niti nena vem tolko. Nevem tak se mi zdi da dejansko v naši družini se ful malo menimo o dedeku pa kak je blo včasih, nevem vrjetno vsi vejo ampak noben ne razmišla da bi mogoče jaz tudi rada kaj vedla ampak pač jaz vedno vprašam ko me kaj zanima. 51

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Kaj se pa tebi zdi kak je blo včasih? Nevem. Amm kaj zaj ko so bli oni še mlajši? Ja ja tak, če vidiš kake distinkcije včasih-danes? Ja pomojem je blo ful težje vse, mislim zaj če gledam sebe pa babico ko ni mela niti prave mame pa recimo dedeka ko je živel tam baje da jim je šlo ful grozno tam na hrvaškem ker zaj je prišla njegova sestra iz švice ker njegova sestra se je pa pri enih 17 odselila v italijo in je tam spoznala moža italjana in sta se skupaj preselila v švico. In so zaj prišli na obisk, mislim vsaki dve leti pridejo, in je ona tudi zadnič razlagala zgodbo, pa se je jokala kak je dedek rešo svoje brate pa tut sestre bi naj jim pošiljal denar. Ona se je pa dejansko na nek način tudi rešla stem da je šla. Pa zaj ji gre ful fajn toti njen mož je ful vredi človek tak ful prijazn pa vse pa dva otroka mata. Pa glede na to da so se v švico preselili je on vseeno mel tolko premoženja v italiji, ker majo še toto njegovo staro hišo pa še en vikend so tam kupli v italiji nekje ob obali. So si lahko vsaj temelje neke zgradili tam, in pol ko so začeli delat morem rečt da so zdaj kr premožni no. Na vsaki dve leti pridejo tak vedno z novim avtom. Dejansko si je vredo življenje ustvarla zdaj ja. Ampak jo pa ful vleče nazaj. Pa konstantno se meni v italjanščini ker jaz sem se v srednji šoli sicer malo italjansko učila, zdaj sem sicer že malo pozabla ampak takrat ko sem bla na gimnaziji sma se dosti preko facebooka pogovarjale. Pa sem zdaj v kontaktu z vsemi, pa z njenim mlajšim sinom ko je zdaj star 30, z njim sma v ful dobrih odnosih, z njim pa se dejansko takrat 4 leta nazaj ko so prišli ko sem bla jaz že dokaj odrasla bi lahko rekla ker pred tem sem bla vseeno froc ko so prišli pred tem še nazadnje ne, sma se tak zlo dobro ujela tak ful sma si podobna no škoda da ga ni v sloveniji da bi se malo več pogovarjala, ampak se pa menima res razn če mam nevem kaj alpa grem na potovanje se dejansko menima skoraj vsaki dan. Pa si slike pošiljava pa tak. Je pa njej ful teško ja pomojem tak če bi lahko bi prišla ziher na pol leta sem ne. Kaj pa danes misliš da je še treba it iz slovenije da kaj dosežeš? Ker očitno je včasih blo tak če pogledama v splošnem je veljalo da če si iz slovenije šel si nekaj dosego. Ja to je zaj ful odvisno ne, pač lahko ti gre tudi v sloveniji tut fajn če si ustvariš nekaj ne. lahko ti gre pa tut bolše v tujini, ful odvisno. Se ti zdi? Ja. Pa odvisno tudi od posameznika v kaki situaciji si. Za nekoga ko bi ga poznala bi mu rekla naj gre v tujino ne da mu bo tam šlo bolše ne. Za sebe pa sama pri sebi vem da bi šla ful v tujino, sem tudi htela it študirat v tujino. Pa nisem šla in zaj pač starejša ko sem tak bol se mi zdi da mam jaz tut tu v sloveniji ful šanso. Takda zaenkrat sem malo pustila to idejo, če pa bi bila kaka dobra priložnost pa bi šla. Zaenkrat. Zaj če bi mela nevem recimo ful resnega partnerja pač če bo to to bi se definitivno z njim prvo pogovorila pa bi probala najt neki kompromis kaj bi blo najbolše za oba, ker zaj on ful razmišla da bi on šel tja, sma malo zamenjala. Odvisno je ful od dejavnikov.

Kaj pa tak nasploh recimo kaj več o tem kak so prej živeli razn tega da jim je šlo slabo, mislim slabo, zaj iz tvoje izkušnje ampak tak občutek, kaki občutek maš kak so živeli včasih, bolše slabše? Zakaj bolše zakaj slabše? Ja slabše pomojem to kaj sem že zaj rekla ne, bolše pa mogoče to ker vseeno ni blo televizije, telefonov, vseh totih zadev tudi semizdi že otroci so imeli več od otroštva kot pa zdaj ko vsi gledajo v tote svoje ipede iphone, to sma glih mele z vaneso pogovor pa pač nevem kam to vodi, pa če bi mela zdaj svojega otroka bi kr delala na njegovi vzgoji. Ker mam eno sosedo naprimer ko sta pač mama pa 52

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

hčerka sta kr hitro rodile in sta vbistvu v ful prijatelskih odnosih in je povedla da da v 4 razredu osnovne šole so ene njene kolegice že mele spolne odnose. Naprimer pač take stvari pa vedno več je tega pa se ne razve tak ker vseeno starši pa otroci nimajo več takega osebnega odnosa. Se ti zdi da so ga imeli včasih bolj? Ja pomojem ja, jaz bi rekla da ja, pa včasih so bli otroci dejansko otroci zaj pa so že…. Pa misliš da so bli bol izobraženi o spolnosti? Ne takrat se mi zdi da ne da bi bli bol izobraženi ampak pomojem niso niti razmišlali o tem zaj pomojem če bi našim otrokom pač našim generacijam vzeli telefone bi blo bolše saj vse pride to iz interneta pa spleta ker drugače od kod bi oni to vse znali tak iskreno. Pomojem je to krivo. Ker jaz tudi že jaz sem se takrat še z barbikami igrala ne da bi zaj nevem pač seksala z nekom. Jaz sem še tudi risanke gledala neve, konec osnovne šole zjutraj ker mi je blo fajn ko so bli power rangeri na pop tv-ju, danes pa že bi blo čudno da bi nekdo risanko gledal tolko star. Nevem tak se mi zdi da vseeno takrat so meli nevem sicer niso meli materijalnih stvari ampak so meli lepše otroštvo. Odvisno sicer spet v kaki družini si bil. Kaj pa tak iz nekega ekonomskega vidika? Tak splošno družbenega? Nevem, ja pomojem je blo včasih tudi kaj težje kot pa zdaj turizem nevem. Vseeno dosti slšimo v mariboru da je vedno več ljudi v podjetju ko ma neko foro samoupravne logike pa mogoče se zavzameš kdaj da je kr nostaologije prisotne med mladimi alpa tut ne no, mogoče se jaz gibam v takih krogih. Nekega obujanja spominov na pretekle čase ki bi naj bli bolši in kaj misliš o tem? Nevem mogoče jaz nisem nekaj v stiku z takimi ljudmi ampak se mi zdi da sploh zdaj recimo nevem ful ljudi tak jamra, po drugi strani pa maš ful delovnih mest recimo ne, in marsikdo je rajši na socialni pa vleče tisti denar od tam pa ne gre nič delat. Jaz vedno rečem dobro mogoče ne za vse ampak za marsikoga se delo najde če ga hoče najt ne, takda zaj nevem, vem pa ja da marsikdo reče da je blo včasih bolše ja. Mogoče par let nazaj ko so bli še tolarji so bli bolši časi jaz se zaj ne spomnim ne. oz spomnim se da sma šle z mamo v trgovino pa sama pri sebi vem da sem dobla jurja pa sem šla v trgovino pa sem si kupla senvič pa sok pa lučko pa nevem kaj pa mi je še 500 tolarjev ostalo. Takda že po tem lahko sklepam kar se tega tiče so bli bolši časi ja ampak tak če pa gremo še nazaj k dedkom pa babicam, to pa se mi pomojem zdi da vseeno ne.

Se spomniš mogoče od babice pa dedka kakih takih komentarjev pa to ko stari ljudje radi pokomentirajo ja mi smo pa tak pa tak živeli ali pa ja ko smo mi bli mali pa to ni blo tak.. Hmm joj vbistvu ne zaradi tega ker z dedkom se ful malo vidima, z babico pa ona je tak bol moderna babica. Na zaj osredotočena in nena neke komentira kak je blo takrat takda nevem. Mogoče se ne spomnim če je kaj rekla. Takda ona če že je mogoče bol v negativno smer kaj pojamrala ko smo šli še kaj na obisk k toti njeni pravi mami, ker ona je vseeno v stikih z njo ostala, nevem sicer na kaki način ampak sem tudi jaz hodla k njej na obisk k njeni pravi mami ne. ker je bla pol na koncu v domu za ostarele, in smo šli tak na par tednov k njej na obisk. Pa sem pri njej ful dobla filing da je ful vesela pa da jo ma ful rada pa tak koda bi ji blo res žal za to kaj je nardila, ampak ona je vedno govorila da pač ni mogla je vzdrževat pa jo je pač zato dala vstran, ker tudi ona pač moja babica neve kdo je njen oče. Nevem kak se je to zgodlo. Takda ona je praktično sama ostala njena mama pri 16 in je ni mogla 53

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

vzrževat. Ona je vbistvu umrla za mojo pravo babico po mamini strani. Saj če tak gledaš 16 let ni dosti razlike ne potem na koncu, ona je bla stara nevem kr dosti.. Kaj si pa tak nasploh misliš o socializmu? Pa o ureditvi o načinu razmišlanja, o celi logiki socializma? Mogoče če postaviš neko primerjavo z kapitalizmom nevem to sta neka dva pola o katerih danes v sloveiji še vedno radi debatiramo pa komunisti pa levi pa desni pa oni pa narodno osvobodilna fronta… Hmm, nevem kaj bi ti rekla. Kaj sploh veš o socializmu tak? Kaj se najbol spomniš ko ti omenim to besedo? Joj ne najdem prave besede, ja, ..nevem daj mi neke smeri.. Kaj pa vem, kake smeri ti naj dam,… kaj ste se učili v šoli kaj o socializmu? Pa o socialistični ureditvi slovenije pa o jugoslaviji.. Nekaj smo se učili ja, samo bol malo semizdi tak, pri zgodovini smo omenjali, ja to mene glihkaj dosti ni zanimalo tak ti bom rekla zato bol malo vem. Kak si pa predstavljaš kak je zgledalo to tak če si zamišlaš firme, pa zaj ni nekega vlkega lastnika od enega,…si predstavlaš tak 60 let nazaj kak se je živelo? Ja vrjetno ni blo tolko podjetji pa vsega ko je zdaj.. Misliš? Nevem. Zaj se je vseeno vse bol razvilo al kak bi rekla.. Ja zaj če tak pogledama, se je vseeno zaposlilo tričetrt maribora pa ko je šlo v stečaj je ostalo dosti ljudi brez dela ne takda osamosvojitev je vseeno prinesla gledano zgodovinsko je prinesla neko krizo, že na koncu 80 in 90ih .. ampak dobro, takda nimaš nekega sploh filinga? Ja nevem, jaz bi rekla da zdaj vseeno res, za moje pojme je več majnših podjetnikov al kak bi to rekla, prej je vrjetno res blo par ljudi ki je zaposlovalo večina ljudi, zaj pa je dejansko ful majnših..

Kaj pa Tito? Se spomniš titota? Kaj si pa o njem misliš? Kaj ti on predstavlja, kot politik kot oseba, kot figura? Ja, nevem jaz osebno nevem dosti stvari, če pa poslušam od dedka ali pa od recimo brata od dedka pa so vsi kao v njegovem času bolše živeli, ker naprimer brat od dedka ma še zdaj po garaži tak slike od njega. Pa tudi dedek semizdi da še ma v oni njegovi stari hiši v spalnici celo ja. Ker on ma tak na desni strani ma sliko od njega, ker babica pa je tam mela tak marijo izobešeno. Takda ni ratalo to ven izrinit vere od doma? Je babica še vseeno imela marijo zraven njega? Ja, nevem zdaj dve leti nazaj še vem da je blo tak ja. Kaj pa si misliš o jugosceni pri nas? Vseeno mamo ful nekih cec pa stavrosov pa tega.. Ja to pač meni je to všeč ker to poslušam, ampak prvo je to vrjetno zaradi nevem pač ljudi ki tu živijo ker vseeno jih je prišlo dosti iz pač jugoslavije, vedno več se jih sem seli, mogoče še vedno z občutkom da bodo boljše živeli al kaj naj rečem ker poznam dosti ljudi, ker jaz sem pri meji doma ne, in recimo poznam dosti ljudi ko se iz hrvaške ker tu pri meji jim gre še vseeno ful slabo, ful ljudi se sem priseljuje, pa dosti jih poznam tudi zaradi kafiča ko mamo da jih hodi na delo sem ker se jim bol 54

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

splača, ker marsikdo misli da je tu niska plača ampak oni tam majo še nižje. In mogoče zato tudi pa mogoče ker nimam tak neke dobre muzike al kak bi rekla, in se pač to posluša nevem ker vseeno malo sliči na slovenščino. Vseeno še nas dosti nas mladih razume srbo-hrvaško, mogoče glih ne da bi se znal sporazumevat ampak, nevem kolko ti je kaj domača hrvaščina pa to? Ja jaz mogoče hrvaško bolše ko slovensko govorim ker vseeno pač familija, pa še zraven meje sem, ampak glede na to kak je mala slovenija vseeno en del že zarad meje potegne pa to se posluša nevem mogoče to gre še iz generacije v generacijo nevem posluša en posluša še drugi pa tretji potem pa še zarad glasbe se nekak naučiš jezik pa ti postane tak blizu no. Ker z starejšimi ko se pogovarjaš, eni zelo idealizirajo socializem meni pa pač ne, ne. tako si rekla kdo je prej dobro živel bo reko da je blo bolše kopa zdaj ne, kdo pa je takrat slabše živel pa bo reko da je danes bolše ne. ampak kaj pa si misliš glede same ureditve recimo kapitalizem se steka v eno vbistvu ti nisi lastnik nimaš nekega pravo glasa pri delovnem procesu medtem ko socializem pa je delal na tem da ti si del podjetja da si solastnik da se nič nemore brez tebe zgodit danes pa se podjetje proda pa gre jih 10.000 na ulico brez vprašanja, včasih se to ni moglo zgodit. Stega vidika, kaj si o takih stvareh misliš? Sta čist dve drugi logike ne, nekaj je kolektivno, nekaj pa je individualno.. Ja socializem se mi zdi bolši če tak gledaš. Ker vseeno kak bi rekla, vseeno je nekaj si pač del nečesa. Se ti zdi da majnka to danes ljudem, da se počutijo pripadni nekam? Ja mogoče res ja. Kaj pa tak recimo svoje prijatle ko gledaš tak, si optimistična za njihovo prihodnost, kak nasploh vidiš situacijo med mladimi danes ker tu mamo tudi ne dve skrajnosti, eni stojijo na tem da z mladimi sploh ni tak slabo, da smo ful produktivni da ful delamo itd, eni pa pravijo da za mlade ni prihodnosti. Kaj pa ti misliš? Ja jaz mislim da mladim tak čas študija da nam kr fajn gre no, če gledaš kero drugo državo semizdi da, dobro saj marsikje si vzamejo kredit da si lahko plačajo šolnino pa majo tudi zagotovljeno službo na koncu ne, ampak vseeno nam negre tak slabo v času študijskih let kar se tiče zaposlitve pa jaz vidim problem predvsem v tem na fakultetah no bi jaz malo omejila število mest kaj se tiče spisa oz. kr fejst no, ker vseeno ni tolko delovnih mest in je prevec razpisa za fakulteto ni pa teh delovnih mest, takda določene smeri bi jaz kr ukinla, recimo moja soseda nevem sicer kaj študira, kr nekaj ko je sama priznala da tega v sloveniji niti ne more opravljat, nevem neke z cestami, to bi v kakih večjih mestih lahko. Ampak sama je priznala da dela tak nebo dobla v sloveniji ne. nevem takda recimo kake take smeri ko pač ni prihodnosti v sloveniji bi jaz vseeno ukinla. Kar se pa tiče prava pa to pač moja smer bi pa definitivno zmajnšala to ker že zaj je pravnikov preveč ne, in se mi nezdi smiselno da se jih vpiše 150 al kolko, tu pa 200 v ljubljani, pa evropska pa v novi gorici še. Če mamo več odvetnikov kot jih majo v avstriji,takda recimo to no, da se malo omejijo mesta. Pa mogoče bi lahko mladi začeli razmišlat o poklicnih šolah ker semizdi da vsi silijo v gimnazije ne, zaj nevem kako je zaj stanje ampak prej vem da so vsi silili v gimnazije. Takda to pa lahko ravno tak uspeš pa 4 leta prej končaš alpa še več, pa si dejansko že zaposlen, ker marsikdo študira pa tak nič ne doštudira naprimer..

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Kaj pa recimo ko si prej rekla da maš partnerja pa to, pa če si zaj predstavlaš da recimo se vama zgodi otrok, kakšne vidiš opcije da zalaufata neko družino? Se ti zdi to izvedljivo pri nas? To je tudi spet odvisno od posameznika, če gledam najin primer bi recimo blo to izvedljivo ker on je vseeno redno zaposlen izredno še študira, hiša je napisana na njega ker so mu starši napisali hišo na njega, starši pa živijo v stanovanju posebej, takda finančno pa jaz bi tudi dobla podporo finančno iz strani mojih staršev tudi, bi blo to izvedlivo no, bi te že eno leto tudi pavzirala na faksu pa potem nadaljevala, takda recimo v najini situaciji bi blo to izvedljivo, zaj če pa pogledam koga drugega ko nemore sam sebi neke plačat nevem stanovanja naprimer kot študent pri tistem pa malo težje ne. takda ja odvisno od posameznika. Kake pogoje ma. Ti si 93 letnik? 95 Takda ti si se dejansko že v sloveniji rodila? Ja Pa tak vrjetno niste meli nekega teškega življenja glede na to da je za vse poskrbljeno? Ne Ste meli jugeca ko si bla mala? Neee, prvega avta kaj se spomnim je bil neki audi taki stari, pol smo ga kot old timera prodali ker smo ga obdržali.

Kaj pa ste meli kako lado alkaj alpa deda? Nee.. Niste meli nobenega starega avta? Fičeka? Ne ko sem bla jaz mala ne, edino če pred tem to pa nevem. Kaj pa dan mladosti recimo praznujete? Oziroma tak dan mladosti ko je se ga spomni kdo? Ne, ne. Ti se pa vidiš tak v svojem poklicu tak prava, misliš da boš dobila službo? Ja to me je začelo zanimat že tak v osnovni šoli, nevem zakaj sploh kak sem prišla na to idejo, pa pol se me je to držalo še ker sem šla v gimnazijo, nisem mela niti druge opcije kaj bi šla no, nisem pa šla na gimnazijo ker nisem vedla kaj bi ampak zato ker sem vedla da hočem it na pravo. Dobro lahko bi šla na ekonomsko gimnazijo alpa kaj druga ampak se mi ni zdelo nekaj smiselno. Kam pa si hodla? Na ptuj v gimnazijo Takda si se vozla tja iz ormoža? Kolko te je to? Ja, nekje 25min, z vlakom 20min. najprej sem se z vlakom vozla potem pa sem se z busom zato ker vlak je prvo stal nekje 20e avtobus pa je bil normalno niso meli sploh mesecnih kart, potem pa so uvedli mesečne karte tudi za 20, te pa sem se z busom začela vozit ker mam avtobusno postajo nasproti doma. 56

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Aja te pa tak. Osnovno pa si hodla kam? K veliki nedelji sem hodla. Peš. Edinka torej, So te razvajali? Pa jaz bi rekla da niti ne no, mogoče babica takrat ko sem bla še mala. Zaj ne več. Ampak drugače pa bi jaz rekla da ne da ful nisem bla razvajena. Nikol ni blo tak da bi mi zaj nevem kaj vse kupovali. Ker marsikdo tak reče za mene ko me tak ne pozna osebno če sem razvajena, pa dejansko nisem, ker jaz ful rada potujem pa grem tja pa grem tja in potem vsi mislijo da meni starši vse plačujejo ampak neja pa vidijo delam tu pa delam tam pa nonstop sem v gostilni doma, pa nonstop delam pa še študiram takda jaz nebi rekla da sem razvajena, starša mi plačujeta od takrat ko sem začela študirat mi plačujeta stanovanje, to je to ni pa zaj da bi mi še kaki denar davala na mesec, saj vem da je že to dosti, stanovanje, ampak pač glede na to da si lahko to privoščimo nevem zakaj si nebi plačala to. Pa nekak sta zakonsko dolžna glede na to da nena z njima živiš ne. Ja to je tut res ja, no pač hočem povedat da recimo bi smo trenutno v takem stanju da bi mi lahko še dala nevem kolko na mesec pa mi tudi plačala potovanja ampak jaz osebno nočem tega ker sta me tak vzgojila pa semizdi da tut bol cenim stvari ker si jih sama kupim. Pa ste v rednih stikih? Hodiš domov? Ja ja jaz hodim nevem čez vikende domov. Aja, z vlakom, avtom? z vlakom, zaj razmišlamo da bi kupli, ker oče misli kupit novi avto ker rabi za ribičijo pa za njegovo delo, pa ko gre kam rabi večji prtljažnik, in glede na to da avto zaj ni več tolko vredn in se ga ne splača prodat, takda je reko da ga vrjetno da meni ne, ampak načeloma ga tak nerabim ker železniško mam tak tu blizu, pa doma mam tudi tak 5min do železniške hoje, pol kaj pa naj tu v mestu mam 10min do faksa, kam se naj z avtom vozim.. takda niti nima smisla. Z babico, dedki, bratranci, sestričnami, to ste kak? Kosila pa to? Vbistvu smo ful v bolšem odnosu smo z družino po očetovi strani, ko so doma preko ceste, dva brata od dedeka živita preko ceste, ampak smo v bolših odnosih z njihovimi sinovi takda z bratranci pa sestričnami od mojega fotra ne ker z starejši so pokregani vsi med sabo. Zakaj pa? Amm vbistvu od mojega dedeka drugi brat živi levo preko ceste, saj sem ti rekla zgodbo kak je on vse pripeljal, in pol se je zgodlo to da je moj dedek umr, in ko je umr je dejansko zahteval neki denar nazaj, in to se je šlo za nič proti temu kaj je on njim vse dal ker on je pusto njim parcele za hišo ne ko so vse gradbene gor do šume, in že od tega če to proda vse si lahko gre bajto zgradit eno ful vlko, to pa vse mu je pomagal, in on niti tega nebi smel nazaj zahtevat ne ker je to blo nic. Tak koda bi rekla da sm zaj jaz tebi dala hišo ti pa si meni posodla nevem 5 jajc razumes, in zaj hočeš ti totih 5 jajc nazaj met. Pač naprimer. In pač valda je prišlo do zamere, pa on je tut nasploh taki da ni dober človek, naprimer do hčere ne do sestrične od mojega fotrak, pa ona živi z hčerko tudi ampak je šla z partnerjem narazen in od takrat stanuje pri očetu, toti oče o kerem zaj govorim on pa je mel ženo prej ne mamo od nje pa sina enega in je dejansko začel varat in jo je vrgel ven iz hiše, in totega drugega sina ker ga ni nikol maral ker je res taki človek da adijo, in je oba vrgel ven, pa je vmes pri ljubici živel pa tak, ni vredu človek no mislim kdo to dela, koda bi bil brez srca pa še zaj se ful grdo 57

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

obnaša mislim do hčerke pa vnukice, tak kr gre do tja pa je ono kaj zaj, pa recimo tudi do mene ma take komentare včasih naprimer kaj zaj ti kaj boš 100 let študirala pa da sem debela pa take recimo, nevem ful je pač taki. Torej on misli da bi zaj ti že mogla doštudirat pa že met službo pa to? Ja ja valda. Zaj jaz 3 leta študiram pa koda zaj že 100 let študiram pa neke take. Takda on še je to stara šola? Ja ja. Pa njemu tak nič ne paše, pa zaj ma že tretjo žensko, ločo se je, pa on je pokregal vse, naprimer tota sestra ko je iz švice prišla, pač nevem kako zgodbo je on povedal no ona zaj ne mara tete danice skero je on bil prej porpčen, ona pa je tut taka vredu ženska pa je tak trpela zraven njega pa vse ne, in da ji je šel to naret, ker ona je pol nekak zvedla da jo vara al kak je blo to in na koncu zaj tota sestra ko bi lahko svojega brata nekam poslala ne glede na to kaki človek je zaj recimo pač grdo gleda njo. Ker smo šli zadnič te na krst ko so oni bli tu na obisku pa ona ni htela niti pozdravit. Tak še jaz ko sem bla v družbi njih, ni htela niti blizu prit, tak je že mene grdo gledala češ kaj se jaz zaj tam menim. Pač toti starejši so vsi pokregani. Tisti ta drugi brat pa je tak podobn njemu ne, onadva ko prideta skup pa mešata štrene to vse pokregata med sabo ne. meni pa se zdi da smo zaradi tega mi mladi bol povezani. Takda to je sestrična od njega, preko ceste pa sta še bratranec pa sestrična od fotra, pa toti bratranec ma že družino zdaj, dva otroka ma, en je 4 mesce star, ena pa je stara 3 punčka. Pa sandra še je ona ma svojega partnerja zdaj ona še magisterij je naredla pa zdaj dela v toti šoli z otroci z posebnimi potrebami. No mi pa se ful vredu razumemo, za božič, za bilokaj .. si večkrat kaj spečemo zunaj, saj pravim mogoče smo zaradi tega mi tolko bol povezani, ker jaz gledam na sandro pa na anito ne, totidve sestrični od fotra, nevem onidve sta meni ko sestri. Torej ko si ti bla mala ste to tak dejansko na enem hofu živeli, če si jaz zaj to prav predstavljam preko ceste pa tam za bajto pa to, to je dejansko bil en vlki štikl zemlje, in zaj to vsi nekje tam v bližini živite? Ja mi smo babica, tu prek je ena hiša pa tu prek je še ena hiša, takda smo sosedi vbistvu, je pa tota parcela ko smo mi pa vse nazaj, pa desno vse pa tu gor, ker je en gozd še odzadi to vse pa je blo prej v lasti mame od babice, mislim ne prave mame, ker je ona podedovala to vse po njej. Zanimivo ne da se je babica tak strinjala da je dedek vse brate sem pripeljal, pa kr zemljo razdelil. Ja moja babica pa je najbol prijazn človek kaj obstaja na celem planetu, ona bi meni to dala vse. To je tota moderna babica ne? Ja, ona pa je res meni tak, jaz jo mam vbistvu rada kot mamo. Pa ona je mela kak svoj salon ko je bla mlada? Ne to pa nevem vbistvu no, hodla je sem na frizersko šolo v maribor, ampak pol pa nevem, nevem kak je to delala, vem da je en cajt delala od hiše do hiše, na črno. Kolko jaz njo poznam vbistvu je mnda še zastojn rezala lase. Kolko sta pa mami pa ati stara? Mama bo letos stara 42, oče pa je star 44.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Aha te sta mlada, zanimivo ne kak so nas meli pri približno istih letih starši takrat. Tak 20, 22, 23. Danes pa že če ga maš do 30 si dober, čeprav zdaj se mi zdi zadne čase kr vedno več vidim nekih mladih mamic.. Ja jaz bi rekla da je zdaj spet kak bi rekla postalo moderno alkaj da maš zdaj tak hitro otroka. Mogoče so ljudje ugotovili da se splača ne. Ja nevem to je tudi recimo kdo je zadnič reko, po telefonu sem se z nekom menla in je reko da ena skupna kolegica da je prišna na idejo da bi ona zdaj mela otroka ker ma že partnerja, in da je zaj tolko lažje ker je tolko mlajša pa da vseeno ma vse pogoje za to ne, tudi stanovanje pa vse, in zakaj nebi zdaj dejansko ker pol bo stara nevem 40 pa bo otrok že odrasel pa bo ona vseeno še šla nekam pa potovala pa tak in bi ji blo vseeno lažje kopa da bi ga pri nevem 35 ga rodila ne, no pa tudi nasploh poznam nevem al je to zaj slučajno ampak ful dosti punc tak tudi ne mojih kolegic ampak od kolegic kolegic bi zaj rade mele otroka, poznam en primer ko sta celo šla narazn zaj dva ker je ona tak težila z otrokom. Ja baje so čisto panične ženske. Ja, takda zgleda da.. Kaj politiko spremljaš kaj? Bol bogo

Kaj pa gospodarstvo pa ekonomija pa to? Ja jaz včasih gledam kaki dnevnik pa malo preberem cajtnge pa je to to. Takda neko kazensko pravo pa to neboš? Ne mene trenutno najbol zanima družinsko pravo v toto smer bi jaz potem šla. Ampak bomo vidli nevem to me je nekak najbol pritegnilo, kazensko pa nisem se zaj niti naredla izpita takda nevem mogoče me bo zanimalo mogoče ne, ker sem pa hodla na prva dva predavanja pol pa več nisem hodla, takda nevem nimam predstave. Kaj si rekla da je oče po izobrazbi? Električar. Aja. Ja pri njem pa je blo nekak.. kak je blo to..on je nekak menda je htel it na 3. Študirat, on je srednjo šolo končal in je htel it na fakulteto ampak nevem al mu niso hteli plačat al niso mogli. Ker on pa je htel it. On je ful razgledan človek non stop gleda tote dokumentarce pa izobraževalne, tak res ve, nevem , o nevem neka žival čudna kak se pari naprimer, res tak vseved je no.

Takda niste neka politična družina ono ko je nedeljsko kosilo pa pade neka debata o politiki..? bol prej o ljubezni al pa o čem? Nee nee sploh ne. Pri nas je če je že kaj je o kakem delu alpakaj, je pa res da foter spremla ful politiko, ampak to se bol ko ne z mamo menita, on se krega, on se meni tam z televizijo pa se non stop pizdi, pa sem mu rekla te pa kandidiraj pa naredi malo spremembe haha 59

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Tak keremu tam malo napačno elektriko potegni pa malo reda naredi.-Ja saj sem mu rekla da bi lahko šel za župana, ziher bi mel podporo, mogoče vsaj v naših krajih bi kaj spremenili ne. pa dejansko bi mogoče celo bil izvoljen glede na to da mamo skoz iste kandidate pa nonstop je vse še slabše ko prej. Ja ja, ceste sicer kao popravljajo, pol do naslednih volitev pa so še hujše kot so ble. Ja. Sem mu glih rekla da si bo tote gume vse uničo na avtu ko se vozi po ormožu. Jaz sem glih zadnič pravla da zaj pa se malo pozanimam pa dam odškodninski zahtevek, ker mamo do jakoba pa res take ceste glej da,.. enostavno nemores da bi se izogno luknam, no pač glej naj pride cestopoglednik z mano naj se pelje z mano, od moje hiše do mojega delovnega mesta pa naj pogleda kaka je cesta ki se jaz lahko umaknem, pol pa naj mi pelje avto na servis pa naj mi pogled sprednja dva mortizera pa ves ta potrošen material ki trpi ne zaradi tega. Glej katastrofa, komu pa jaz plačujem 100€ cestnine na leto..zakaj? zato da ko se zapeljem v bankino dol da mi je mortizer doli pri uhi vun porine alkaj. Ja res ja, pa to pozimi jaz nevem kak majo to zmenjeno, zaj nazadnje ko je bil tisti pune sneg, pa je blo grozno vreme, kak so splužli.. nič ni blo spluženo razumeš, glavna cesta, niker nič, da bi se vsaj oni pločnik, če je pot do javnega prevoza do tja, in tik pred železniško jaz naprimer ko mam kufer, kufer ni šel dalje, pa če nebi bla bol močna pa nebi mela tak vlkih čevljev pa to tak niti hodit nebi mogla tam, pa vse ledeno seveda in sem tak padla, da če takrat nebi mela, mislim da sem šla takrat prvi dan v službo, al kak je blo to ko sem delala v eni pisarni, in valda da nem zamudla ne, če ne bi poklicala policijo pa rešilca pa bi tam tak tulila da adijo ne, naj grejo v kurac to je katastrofa glej res. In pol sem pisala itak na občino in ni blo niti odgovora pa nič ne, pa še toti isti od komunale pridejo k nam tudi k baru splužit vse in plačamo kr lepo cifro semizdi ne, in so nam še betonski tegl razbil pa premakno za 3 metre naprej razumeš, pa ni to tak da nebi mogo prit mimo, ker je to dosti placa. Ja nam so lani veš ko travo kosijo z totimi stranskimi, žive meje in to, na cesto veje od dreves pa to ne, no mi mamo cesto čisto ob hiši in so ob hiši slive, in je toti frajer se pripeljal z totim pač traktorom, kombajnom karkoli že je, in nam je tak porezal drevesa gor, ko so gledala na cesto, samo tak sta samo dve hiši tam to so samo domačini, in so nam tak dol porezali da že zaj par let ni nobene slive gor. Mislim.. to so moje slive veš kaj mislim, ne me jebat no. Takda če zaklučima če dama neko zaklučno misel, kaj boma rekle, si zadovoljna z svojim življenjem, in okoljem in državo v kateri živiš? Jaaa, zaj če gledam sebe sem kr zadovoljna s svojim življenjem, mogoče tudi zato ker tolko delam na tem da bi bla čimbolj zadovoljna. Z državo no nisem tak zadovoljna v kateri živim al kak naj rečem, nevem no sam pravim, jaz mam recimo dobre možnosti pa že od prej predpogoje da mi bo vrjetno lepo šlo, večini oz dosti ljudem pa vrjetno nebo tak šlo, marsikaj bi se moglo spremenit no, ja drugače z svojim življenjem sem pa kr zadovoljna, ampak sem tudi sama zaslužena za to, ker lahko bi jaz tudi zaj, dobim državno štipendijo, pa lahko bi še staršem rekla da mi dajo 100€ vsaki mesec zraven pa bi jaz zaj gledala v luft cele dneve ne, pač naprimer, vsak si naredi sam kak si naredi, zaj eni majo boljše pogoje za to eni pa slabše. Takda to se lahko strinjama da neke razlike danes so večje kot pa včasih ko je bil naprimer tvoj dedek mlad? Ja to tak ja. Dejansko se vse spreminja če tak gledaš, v enem letu se marsikaj spremeni kaj šele v 60 letih. 60

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Zakaj misliš da se to tak pospešeno dogaja? Ja nevem, mogoče ker vseeno je kak bi rekla, nevem tehnologija pa vse gre že tak naprej pa internet pa vse, že internet je pomojem tisti glavni krivec za marsikaj, nevem včasih so se otroci igrali na igrišču zdaj so na telefonih naprimer, nevem zaj lahko vse na telefonu narediš, lahko se naročiš na bilokaj, pač vse preko telefona. Misliš da tudi zaradi tega danes več kera zveza razpade kot pa je blo to včasih? Ko so vseeno ljudje ostajali skupaj.. Jaa, definitivno, dosti jih je zaradi tega skupaj ampak še več pa jih gre narazn oz je njihov odnos definitivno slabši zaradi tega. Vedno maš neko opcijo ki bi lahko bla boljša, prej pa ni blo telefona pa sploh nisi mel predstave kaj obstaja. Ja to tudi, mogoče niti ni tolko zaupanja več, med partnerji zaradi spleta pa totih vseh družbenih omrežji kaj so ne. nevem ker nikol neveš, dobro odvisno zaj tudi od partnerja zaj ko gledam naprimer druge kolegice, pač nikol ni ziher non stop čekira telefon, nikol neveš, marsikaj se lahko zgodi, maš zaj večjo izbiro, nevem zaj lahko pač vse ma svoje prednosti pa slabosti, saj splet je dejansko vredo, če ga znas uporabljat vredo pa če maš dobre namene, nevem pač meni je fajn, jaz nena zaj visim na facebooku, okaj včasih priznam da sem, pa je bla to ful izguba cajta pa mi je šlo to v nič, pa hodim po zidu gor pa dol koda nimam kaj pametnega za delat, ampak zdaj sem se pa odločla da ni varjante, naprimer sploh nimam aplikacije gor na telefonu, ker te tak nič ne grem, edino kaj uporabljam je messenger, ker vseeno se pogovarjam z totimi iz tujine ljudmi, ostalim nena niti odpisujem, pa na facebooku pa dejansko ga uporabljam samo zaradi prave ne ker mamo skupino tam, in se marsikaj uporabnega najde, pa mogoče da vseeno pač da vejo da obstajam objavim kako sliko ampak res mogoče enkrat na 3-4 tedne od kakega potovanja, to pa je tudi to, pa fajn mi je nevem recimo ker po novem ful rada kuham pa najdem vse recepte gor pa to, pa si lahko kaj poiščem pač odvisno kake namene maš no. No to sem te še misla za na konec vprašat, zaj če se postavima na to mesto tu in zdaj, si ne želiš da bi živela v drugačnem svetu v drugačni ureditvi nevem, ti je okej tako kot je? Ja glede na to pač v čem sem živela do zdaj oz. kak sem živela do zdaj mi je o.k. definitivno pa pač se lahko še vedno vse spremeni na boljše oz. določene stvari bi se mogle spremenit na boljše. Takda, to je to.

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

Intervju 4 - analiza Četrti intervju je bil opravljen z respondentko, staro 23 let. Za namene lažje analize smo jo poimenovali z R4. Za razliko od ostalih intervjujev je znotraj tega najpogostejša tema bila družina in družinski člani ter sorodniki. Frekvenčnost pojavljanja je bila majhna in enakomerno razporejena v primerjavi s preostalimi intervjuji – najpogostejša tema je bila omenjena 22-krat, kljub temu, da je intervju trajal dlje kot ostali. Pojavnost pozitivne in negativne percepcije socializma v tem intervjuju je bila zelo blizu uravnotežena in se je prav tako pojavljala v manjši frekvenci kot v intervjujih preostalih respondentov. Frekvenčnost negativne percepcije socializma je bila pogostejša za en kod in sicer se je najpogosteje pojavljala na področju družine in družinskih članov ter posledično standarda in sigurnosti, kar je gledano na intervju kot celoto, razložljivo, kajti respondentka je večino časa govorila o preteklosti svojih (naj)ožjih družinskih članov, ki pa po njenih pričevanjih niso imeli dobrih družinskih preddispozicij in so v mladosti živeli težko življenje. »Ja pomojem je blo ful težje vse, mislim zaj če gledam sebe pa babico ko ni mela niti prave mame pa recimo dedeka ko je živel tam, baje da jim je šlo ful grozno tam na hrvaškem.« Pozitivna percepcija socializma je vsebinsko zaobjemala več tem kot negativna percepcija – poleg družine in standarda je vsebovala še tematiko o vrednotah in vzgoji otrok ter mladih. Prav tako se je v večini primerov pokrivala z nostalgičnimi čustvi, sploh na mestih, kjer je R4 primerjala odraščanje in vrednote v preteklosti in danes. »Včasih so bli otroci dejansko otroci…« »… sicer niso meli materialnih stvari ampak so meli lepše otroštvo. Odvisno sicer spet v kaki družini si bil.« Tekom intervjuja smo opazili, da je zaloga informacij pri R4 večinsko temeljila na subjektivnih spominih njenih družinskih članov in da respondentka ni imela lastnega kritično razdelanega odnosa do socializma kot ekonomsko političnega sistema in življenja v njem, zato smo jo usmerili z bolj direktnimi vprašanji. »Nevem, jaz osebno nevem dosti stvari, če pa poslušam od dedka ali pa od recimo brata od dedka pa so vsi kao v njegovem času bolše živeli, ker na primer brat od dedka ma še zdaj po garaži tak slike od njega. Pa tudi dedek se m izdi da še ma v oni njegovi stari hiši v spalnici celo ja.« »Ja socializem se mi zdi bolši če tak gledaš. Ker vseeno kak bi rekla, vseeno je nekaj si pač del nečesa.« Prav tako smo pri analizi percepcije kapitalizma naleteli na uravnoteženo pojavnost negativne oziroma pozitivne percepcije - število kodov se je ponovno razlikovalo za eno število. Poglobljena analiza je pokazala, da je respondentka iz vidika lastne situacije kapitalizem percipirala kot pozitiven, namreč življenjsko situacijo je imela funkcionalno urejeno na vseh področjih, kot je navajala, medtem ko je negativna percepcija kapitalizma temeljila predvsem na opažanjih znotraj okolja, v katerem je respondentka živela. »…zaj če gledam sebe sem kr zadovoljna s svojim življenjem, mogoče tudi zato ker tolko delam na tem da bi bla čimbolj zadovoljna.«

OVEKOVEČIMO SPOMINE – E-ZBORNIK INTERVJUJEV S STAROSTNIKI

»…nevem tehnologija pa vse gre že tak naprej pa internet pa vse, že internet je pomojem tisti glavni krivec za marsikaj, nevem včasih so se otroci igrali na igrišču zdaj so na telefonih naprimer, nevem zaj lahko vse na telefonu narediš, lahko se naročiš na bilokaj, pač vse preko telefona.« »… pa to pozimi jaz ne vem kak majo to zmenjeno, zaj nazadnje ko je bil tisti pune sneg, pa je blo grozno vreme, kak so splužli, nič ni blo spluženo razumeš, glavna cesta, nikjer nič.« Po opravljeni poglobljeni analizi smo ugotovili, da R4 niti socializma niti kapitalizma kot družbeno političnega sistema respondentka ni dojemala v negativni oziroma pozitivni konotaciji. Posredno se je pokazal kritičen odnos do trenutnega ekonomsko političnega stanja, ni pa se pojasnilo, ali je bila drža respondentke odraz njene lastne kritične presoje ali rezultat družbenega okolja oziroma kolektivnega spomina. Podobne nejasnosti so s pojavljale tudi v percepciji socializma, ki se je nagibala v smeri pozitivne percepcije in je v večini primerov bila zaobjeta s nostalgičnimi čustvi, zato smo R4 v vrednotenju odnosa do socializma in kapitalizma označili kot neopredeljeno.

O nas Kulturno društvo Mladinski center IndiJanez sodi med najdejavnejša društva v Mariboru (in širše) na področju kulture in mladine. Naše delovanje na področju mladine je usmerjeno predvsem v neformalno izobraževanje mladih, pridobivanje socialnih in drugih kompetenc, v širjenje razumevanja za drugačne (osveščanje), medgeneracijske aktivnosti in aktivnosti sobivanja v mestu, s poudarkom na mladih z manj priložnostmi in socialnim vključevanjem.

Program v sklopu katerega se izvaja aktivnost »Ovekovečimo spomine« financirata: