Mednarodna razstava sodobne likovne umetnosti, Novo mesto, Slovenija
16.september september 8. – 15.2016 oktober 2017 International Exhibition of Contemporary Art, Novo mesto, Slovenia
Fantazem slepil
The Phantasms of Delusions
Cikel letnih mednarodnih skupinskih razstav sodobne likovne umetnosti s skupnim naslovom Likovne vizije je med odmevnejšimi mednarodnimi in nacionalno priznanimi projekti Društva likovnih umetnikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja (DLUD). Leta 2017 je DLUD pripravil drugi mednarodni projekt sodobne likovne umetnosti z naslovom Etike-te, v okviru katerega svoje likovne vizije na tematiko družbene etike in etiketiranja posameznika predstavlja 32 umetnikov različnih ustvarjalnih praks. V projektu sodelujejo vabljeni priznani umetniki iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Madžarske, Avstrije, pa tudi Poljske in Nizozemske.
The series of annual international contemporary art group exhibitions known under the joint name Artistic visions is one of the more noticeable internationally and nationally acknowledged projects carried out by the Association of Fine Artists in the Dolenjska, Bela Krajina and Posavje region (AFAD). In 2017 AFAD prepared a second international project of contemporary art entitled Ethics - Etiquette, within the frame of which 32 artists will present their art visions on the theme of social ethics and etiquette through an array of creative practices. The project joined acknowledged artists from Slovenia, Croatia, Bosnia and Herzegovina, Macedonia, Hungary, Austria as well as Poland and the Netherlands.
Vsebinska zasnova projekta je v prvi vrsti vezana na današnji vsakdanjik človeka, nanj kot na razmišljajoče bitje. Temelji na družbenokritični (za)vesti, ki se manifestira v umetnosti. Motivika razstavljenih del nas sooča z robom Evropske unije, z obstojem znotraj in zunaj zahodne civilizacije in z njim povezanim preigravanjem Zahoda proti Vzhodu. Povezuje se tudi z regijo, ki jo DLUD pokriva. Člani društva večinoma ustvarjajo na obmejnih območjih Jugovzhodne Slovenje, ki jih je najbolj pretresel nedavni begunski val. Območje je, poleg obmorskega pasu in prekmurskega dela, nemalokrat tema političnih, gospodarskih, infrastrukturnih, medijskih in (nad)nacionalnih javnih in zasebnih polemik. Tako je namerna konfrontacija umetnika z gledalcem dosežena z izpostavljanjem najtežavnejših družbenih zagat modernega sveta.
As regards its contents the project is primarily linked to the contemporary everyday life of humans as thinking beings. It is based on the socially critical consciousness manifested in art. The motifs of the exhibited works confront us with the edge of the European Union, the existence within and outside of Western civilisation and the West trying to outsmart the East which is connected to this situation. It is also linked to the region covered by AFAD. Most of the Association members create in the border region of south-east Slovenia, which was most exposed to the last refugee wave. Together with the coastal region and the Prekmurje region this area is most commonly found in the discourse on political, economic, infrastructure, media and national public and private debates. BY way of this the intentional confrontation of the artist with the viewer is achieved through the exposure of the most burning social issues in today’s world.
Projektna postavitev Etike-te je študijsko zasnovana razstava z izborom najnovejših, pa tudi nekoliko starejših likovnih del na razpisano tematiko. Obravnava moralno vrednotenje človekovih dejanj znotraj socialnih struktur in mrež. Likovne poglede na naša etična ravnanja glede na dobro in zlo vpenja v likovne površine ter s tem pretresa naša načela, politična in verska hotenja, družbeno etiko, odnos do sočloveka in okolja. Izpostavlja etiketiranje kot družben pojav: etiketiranje drugačnega, etiketiranje posebnega in etiketiranje nepoznanega, v povezavi z evropskim konceptom državljanstva in s tem povezanim soočanjem različnih kultur na eni ter posameznikovim obstojem v uveljavljenih socialnih mrežah na drugi strani. Razstavljena dela s svojo izjemno heterogenostjo v veliki meri odsevajo večplastnost družbene etičnosti in njeno sodobno prezrtost ob nasprotno pompozni uporabi termina kot takega. Razstava tako opozarja na našo namerno slepoto do etičnega ravnanja in družbenega etiketiranja. O namerni slepoti govori Renata Salecl, ko pravi, da »paradoks sodobne družbe mnogokrat sploh ni to, da se o etičnih vprašanjih ne bi govorilo, ampak v tem, da se o teh vprašanjih nenehno govori in da prav to govorjenje daje odvezo, da bi v realnosti karkoli spremenili«.
V sodelovanju s srednjo šolo GRM, Center biotehnike in turizma in srednja šola za gostinstvo in turizem
2
Etika družbenega delovanja in odgovornosti je vsakdanja tema, svetovni spletni iskalnik Google pa najde več kot 45.000 rezultatov o etiki samo za iskanje v slovenskem jeziku. Pa vendar paradoks namerne slepote obstaja. Slovenski Inštitut za etiko in vrednote je izdelal okvirni evropski model,
The project Ethics - Etiquette is a study exhibition which includes a selection of recent as well as somewhat older artworks created on the prescribed theme. It addresses the moral evaluation of human actions within the social structures and networks. It shakes our principles, political and religious desires, social ethics, our relationship with fellow human beings and the environment by linking art views to our ethical behaviour at which it takes into account the good and evil. It exposes etiquette as a social phenomenon: Etiquette applied to the different, the special and the unknown in relation to the European concept of citizenship and the confrontation of various cultures linked to this on one side and the individual’s existence within the existing social networks on the other. With their extreme heterogeneousness the exhibited works are to a great extent a reflection of the multiple layers of currently overlooked social ethics and the pompous use of the term. The exhibition draws attention to our intentional blindness to ethical behaviour and social etiquette. Renata Salecl spoke about intentional blindness when she said that the »paradox of the contemporary society is not to be found in the fact that it does not speak about ethical issues, but in the fact that these issues are constantly discussed and that it is precisely these discussions that prevent anything from changing in reality.« We can hear about the ethics of social operation and responsibility almost every day, and the search engine Google provides us with over 45.000 hits on ethics when searching for results in Slovene language only. And yet the main paradox
3
ki izhaja iz evropskih kulturnih in zgodovinskih osnov ter iz pomembnejših znanstveno utemeljenih sodobnih modelov etike in vrednot. Sestavljen je iz več področij človekovega življenja in delovanja ter med drugim zajema: spoštovanje življenja, narave, okolja in zdravja; humanost, strpnost, človekovo dostojanstvo, enakopravnost, poštenost, skupno odgovornost, pravičnost in človekove pravice, kulturni pluralizem in tako dalje. Že bežen pogled na ta seznam z vso močjo potrka na našo vest in priznati si moramo, da je naša slepota namerna. Katere točke etičnega modela smo zanemarili pri sebi? Katere spoštujemo le v okviru naše najožje družbene enote, ki še zdaleč ne sega čez mejo? Katere samo slepo ponavljamo, kot pravila, ki nam jih je v usta položilo že Sveto pismo, knjiga vseh knjig zahodne civilizacije? Ob predstavljenih likovnih delih težko govorimo o vseobsegajoči in celostno obravnavani tematiki, saj ne izpostavljajo vseh vidikov, ki jih dandanes razumemo pod pojmom etika. Zajemajo predvsem širok spekter motivov, s katerimi se umetniki vsak dan srečujejo neposredno ali prek različnih informacijskih kanalov. Vprašanja o naših navadah, običajih, značajih in življenjskih nazorih nas namreč spremljajo na vsakem koraku in so del našega vsakdanjika. Etično ravnanje posameznika v razviti družbi je postalo toliko bolj pomembno z vzpostavitvijo nove realnosti znotraj skupne evropske multikulturne družbe. Etična zavest in moralno vedenje vseh nas »Zahodnjakov« naj bi preprečevala etiketiranje posameznikov in socialnih skupin. Pa jih res? Boštjan Kavčič se je z etiko spoprijel prav v evropskem kontekstu. Za razstavo je pripravil inštalacijo z naslovom Zlata kletka Evrope, pri kateri je uporabil pozlačeno bodečo žico in odpadke v modri barvi Evrope. Pospremil jo je z verzi Srečka Kosovela iz pesmi Ekstaza smrti, v kateri je pesnik že leta 1925 opozoril na vizijo smrti Zahodne Evrope: Lepa, o lepa bo smrt Evrope; kakor razkošna kraljica v zlatu legla bo v krsto temnih stoletij, tiho bo umrla, kot bi zaprla stara kraljica zlate oči. — Vse je ekstaza, ekstaza smrti. — V seriji Smeti je nastala grafika Vesne Drnovšek z naslovom Sistem 1. Umetničina grafična plošča so ostanki in sledovi smeti vseh nas – ljudi. Matrico predstavlja najdeni predmet oziroma tisto, kar je ostalo od predmeta, ko je postal smet. Sploščenih, povoženih in pohojenih niti ne opazimo več. So del vsakdanjika naše civilizacije. Vse najdene matrice umetnica odtisne take, kot so, brez dodatnih intervencij. Manipulacije nastajajo v odtisu, barvi, kombinaciji različnih grafičnih plošč. Skoznje nastajajo nova podoba in nove zgodbe in odpadki našega vsakdanjika dobijo drug pomen in status. Odnos človeka do okolja je osrednja tema slike Hunting madžarskega umetnika Géze Németh. Odrt a živ severni jelen stoji in opazuje. Pozornost
4
of intentional blindness exists. The Slovene Institute for Ethics and Values created a framework European model, which is based on the European cultural and historical basis as well as on important scientifically based contemporary models of ethics and values. This is comprised of numerous areas of human life and operation and includes (amongst others): respect for life, nature, the environment and health; humanitarianism, tolerance, human dignity, equality, honesty, mutual responsibility, justice and human rights, cultural pluralism and so on. Already a quick glance at the given list leans on our consciousness with full force and it is almost inevitable that we will agree with our intentional blindness. Which points of this ethical model have we neglected in ourselves? Which points do we respect merely within the frame of our narrowest social unit that does not reach across the border? Which points do we merely repeat blindly, as rules that were placed into our mouths by the Holy Bible, the book of all books in the Western civilisation? The presented artworks make it hard to talk about an integral and all encompassing theme, for not all aspects that we today understand under the term ethics are exposed. The works cover a vast array of motives that the artists encounter in their everyday lives - either directly or through various information channels. Our habits, rituals, characters and life views follow us at every step and are a part of our everyday lives. The ethical behaviour of the individual in a developed society has become even more important with the introduction of the new reality within the shared European multicultural society. The ethical consciousness and moral behaviour of all of us »Westerners« should supposedly prevent the labelling of individuals and social groups. However, is this true? Boštjan Kavčič addressed ethics within the European context. For this exhibition he created an installation entitled The Golden Cage of Europe in which he used a gilded barbed wire and trash in European blue. He accompanied this with Srečko Kosovel’s verses from the poem Ecstasy of Death, in which the poet as early as 1925 drew attention to his vision of death of Western Europe: Beautiful, oh Beautiful will be the death of Europe; as a luxurious queen in gold she will lie into the coffin of the dark centuries, she will die quietly, as if the old queen will close her golden eyes. — Everything is ecstasy, ecstasy of death. — Vesna Drnovšek’s graphic print System 1 emerged within the series Trash. The artist’s graphic plate is made from remains and traces of trash left behind by all of us – people. The matrix is created from a found object or rather from what was left of the object when it became a piece of trash. These days we hardly notice the flattened, driven over or trampled objects any more. They are a part of the everyday life in our civilisation. The artist prints the found matrixes as they are, without any interventions. The manipulations emerge once printed, in the colours and combinations of various graphic plates. A new image and new stories emerge through them and the everyday trash obtains a different meaning and status.
usmerja v človekovo uničevanje okolja. Živahno zeleno ozadje stopnjuje grotesknost prizora, samota severnega jelena pa se obrača na tragedijo neprestanega zmanjšanja števila živalskih vrst, ki jih iztreblja človek. Horizont v nastajanju je grafična instalacija Svetlane Jakimovske Rodić. Odtise drevesne skorje, ki so jo izdolbli lubadarji, je umetnica sestavila v visečo »zaveso« kot odgovor na medijske objave o posledicah žleda in škodljivosti lubadarja. Raziskovala je zgodovino pogozdovanja in ekološko škodo, ki jo je povzročil človek. V povezavi s tem bi termin »škodljivci« lahko prej povezali s človekom kot z majhno žuželko, ki je le izkoristila priložnost za razcvet populacije v okviru primernih pogojev, nastalih na zasaditvah monokultur. Egocentrično zahodno smetenje in zanemarjanje naravnih danosti se kot motiv pojavi tudi v delu Praia Cabo Santa Maria slikarja Simona Kajtne. Uprizoritev razbitine španske tovorne ladje, ki je na zelenortskem otoku Boa Vista v naravnem rezervatu Boa Esperança nasedla leta 1968 in še vedno »krasi« tamkajšnjo obalo, zgovorno pripoveduje o evropski (zahodni) ravnodušnosti do njenega mnogovrstnega vplivanja zunaj njenih meja. Posledice zahodnih (ne)intervencij zunaj meja Evrope lahko z grozo spremljamo na primer v južnem Sudanu, Somaliji, Jemnu in severni Nigeriji, kjer smrt zaradi lakote grozi poldrugemu milijonu otrok, je v Delu zapisal Tomo Križnar. Grafika Jožice Medle z naslovom Krivi smo vsi, ki smo vedeli, pa nismo naredili nič, je prvotno nastala v okviru znanstvenoraziskovalne postavitve ob zaključku doktorskega študija. Opozarja na človekovo dostojanstvo. Podobno kot Mislec Augusta Rodina je tudi stradajoči v Afriki misleče bitje, otrok naše vrste. Kot podoba iz čarobnega sveta ritualov pa je izrazito kolorita slika Girls paint boys Silvestra Plotajsa Sicoeja, ki nas opominja na lepoto afriških kultur. Kultur v izginjanju. Okrašenega kopalca v reki so poslikale deklice. Umetnika je zanimal igriv odnos do telesa, prvinski odnos do narave, izvor naše civilizacije, ki počasi izginja, kot izginja ali pa se prikazuje figura na sliki. V interakciji med valovanjem vode in poslikano podobo je nastal likovni diskurz, izražen v barvi in kompoziciji, vezan na kubistične vplive. V upodobitvi se zrcalita otroška igrivost in nedolžnost odnosa med spoloma, četudi se v njej skriva naše odtujeno dojemanje izvorov človeštva. Vendar čarobnost izpirajo nevzdržne razmere na domači zemlji, kot voda spira poslikavo telesa. Ljudje so prisiljeni v izgnanstvo. Izbeglice so slike o selitvah Igorja Rončevića. Nastajajo kot aluzije na velike geopolitične selitve narodov z juga proti severu. Puščice so simboli časa in prostora. Izhajajo iz osnovnih oblik spreminjajoče se narave ter označujejo smeri bazičnega gibanja – atomov, kromosomov, človeka in vseh skupin. Aspekte odhoda in prihoda simbolizira razdelitev formata na dve polovici oble – južno in severno. Podobno na selitve narodov, ki so že skozi stoletja zaznamovale kulturni razvoj človeške vrste, opozarja Janko Orač v ciklu risb z naslovom Romarji.
The attitude humans show towards the environment is the main theme in the painting entitled Hunting created by the Hungarian artist Géza Németh. A skinned yet still alive reindeer stands and observers. His attention is focused on the human destruction of the environment. The lively green background makes the scene more intensely grotesque, while the loneliness of the reindeer addresses the tragedy of the constant decline in the numbers of animal species as they are being exterminated by mankind. Horizon in the Making is a graphic installation created by Svetlana Jakimovska Rodić. As a response to the media publications on the consequences of sleet and the harmfulness of the bark beetle, the artist merged the tree bark prints carved by bark beetles into a hanging »curtain«. She researched the history of foresting and the ecological damage created by mankind. In relation to the latter the term »pest« should in truth be linked to mankind rather than the small beetle that merely took advantage of the opportunity it was given to boost its population within the frame of the favourable conditions that emerged as a result of the planted monocultures. The Western egocentric trashing and neglect of the natural possibilities appears as a motif also in the work Praia Cabo Santa Maria by the painter Simon Kajtna. The depiction of the wrecked Spanish cargo ship, which ran aground in the Boa Esperança natural reserve on the Capa Verde island of Boa Vista in 1968 and still »decorates« the shoreline, nicely illustrates the European (Western) careless indifference to its operations outside its borders. Tomo Križnar wrote for Delo that the consequences of the Western lack of interventions outside the European borders can be followed with terror in South Sudan, Somalia, Yemen and North Nigeria, where death from starvation threatens 1.5 million children. Jožica Medle’s graphic print entitled We Are All Guilty, Who Knew But Didn’t Do Anything, originally emerged within the frame of the scientific-research exhibition presented at the end of her doctoral studies. It draws attention to human dignity. Similar to Auguste Rodin’s Thinker the starving in Africa are also thinking beings, children of our species. The explicit colours in Silvester Plotajs Sicoe’s painting Girls Paint Boys remind us of the beauty of the African cultures and the magical world of rituals. Disappearing cultures. The painted bather in the river was painted by girls. The artist was interested in the playful attitude towards the body, the basic relation towards nature, the origin of our civilisation which is slowly disappearing, similar to the figure in the painting which is disappearing and appearing. In the interaction between the waves on the water and the painted figure the art discourse is expressed through colour and composition linked to cubist influences. In the depiction we can see a reflection of the child’s playfulness and innocence in the relation between genders, even if this hides our alienated perception of the origins of mankind. However, the magic is flushed by the unbearable conditions at home similar to when the water washes the painting from the body. People are forced into migration. Igor Rončević’s series of paintings entitled Refugees address the theme of migrations. They emerge as allusions on the great geopolitical migrations of
5
Umetnikovi sodobni romarji predstavljajo odmik od njegovih dobro poznanih velikih ter barvno intenzivnih platen, četudi ohranjajo bipolarnost z vnosom tanke modre črte. Modra razdelilnica v kompozicijski shemi namiguje na hojo po robu, med življenjem in smrtjo, med zapuščanjem domačega in iskanjem boljšega, ne vedoč, ali slednje sploh obstaja.
nations from the south towards the north. The arrows are symbols of time and space. They emerge from the basic forms of the changing nature and mark the direction of the basic movement – of atoms, chromosomes, man and all groups. The aspects of departure and arrival are symbolised by the division of the format into two halves of the sphere – south and north.
skupnim ciljem, je zdaj le še ruina, naseljena v meglenem spominu. Družba je postala država, geopolitična tehtnica z zlorabljenim in glasno izgovorjenim imenoim demokracija. Polje, v katerem z latentnimi manipulacijami, ustvarjanjem napetosti in neravnovesij, majhno število skritih posameznikov, skrbi za lastno bogatenje in večanje svojega vpliva.
Potovanja migrantov v neznano prav tako zaznamuje serija Carta incognita. Umetnik Hamo Čavrk apelira na milijone migrantov, ki danes iščejo nov dom. Nemara bo kakšen med njimi na njegovi karti spoznal zemljevid svojih potovanj in odkril svojo končno destinacijo. In grafike Marine Finci obravnavajo migracijske procese, politiziranje o upravičenosti migracij, pa tudi etičen odnos družbe in refleksije na s tem povezana družbena dogajanja. Beli kvadratki, razdeljeni v skupine, prodirajo v črne površine. Označujejo strah pred nepoznanim in morebitno ovrednotenje – etiketiranje.
In his series of drawings entitled Pilgrims Janko Orač also draws attention to the migrations of nations which have marked the cultural development of the human species for centuries. The artist’s modern pilgrims represent a deviation from his well known large and colour intense canvasses, even though they preserve his characteristic bipolarity with the introduction of the thin blue line. In the compositional scheme the blue division alludes on walking on the edge, between life and death, between leaving homeland and looking for a better place, not being certain whether this even exists.
Različne obraze migracij so v preteklih letih v svoje objektive hlastno lovili mediji. Grafični list Jasmine Nedanovski iz serije Mi pa gledamo gledalca postavlja v vlogo migranta. V objektivu fotoaparata je ujeta mreža in gledalec-migrant je muha. Njegova usoda je že odločena. Umetničino vprašanje etničnega ravnanja naslavlja krivce, odgovorne za verigo problemov, ki ob tem nastaja. Mi gledamo – kaj pa naredimo? Grafika vsebuje še natančen podatek: 18. aprila 2017 je bilo v Sloveniji 256 migrantov.
The migrant travels into the unknown are also depicted in the series Carta Incognita. The artist Hamo Čavrk appeals on the millions of migrants who are currently looking for a new home. Perhaps someone amongst them will recognise his journey on this map and discover his final destination. Marina Finca’s graphic prints also address the migration processes, the politicising of the rightfulness of migrations, as well as the ethical relation of society and the reflections to the social events related to this. The small white squares divided into groups are bursting into the black surfaces. They mark the fear of the unknown and their eventual evaluation – labelling.
Naša zahodna svoboda odločanja odpravlja zavore pri dojemanju etike in človečnosti. V kapitalistični družbi je največkrat bistven profit, ki se kaže v spremenjenih razmerah na našem planetu. Jože Kumer je z jadri raznih oblik in barv, razporejenimi po celotni nepravilni slikovni površini v delu Jadramo za luno, označil smeri razvoja naše družbe. Luna je prisotna na sončni belo obarvani ploskvi in na senčni strani, ki jo predstavlja odprtina v površini slike. Robovi njegovega dela so obarvani s toplo rumeno, saj družbe iščejo izhode v odločitvah ljudi, ki želijo oblikovati svet po svoje. Ne glede na senčno stran zgodbe pa delo poskuša govoriti o svojevrstnem kompozicijskem ravnovesju večpolarnih teženj.
Živimo torej v svetu množičnih migracij, v izmuzljivem globaliziranem svetu, okupiranem s pospešeno razvijajočo se tehnologijo ter specializiranimi stroji, ki vse bolj nadomeščajo človeka. Število prebivalcev je preseglo sedem milijard. Osnovno izhodišče v delih Tine Mohorovič je zato človeško telo. Z razpadajočo telesnostjo človeškega bitja v akvatinti raziskuje naše zavedanje o fizičnem telesu, ki je vse bolj površno. Še najbolj se zavedamo svojih rok in nog, ker jih večino časa gledamo. Prihodnost postaja podobno fragmentarna. Grafični diptih je metafora za prihodnost, ki je negotova, grozeča, vendar hkrati zbuja večno upanje v človečnost. Umetnica se sprašuje, ali je naša prihodnost res humanoidna. Uroš Weinberger se s sliko The March sprašuje o razmerju med kolektivizmom in individualizmom. Današnja družba je večinoma individualistično usmerjena, zato umetnika zanima, koliko skupinskega duha sploh še premoremo. Prizor prikazuje vzhodnonemško parado iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, iz časa totalitarnih režimov vzhodne Evrope. Umetnik je z barvno kompozicijo, ki namiguje na žarčenje digitalnega ekrana, simbola sodobnosti, dogajanje časovno prestavil v današnji čas. Družba, če hoče preživeti napade različnih vladajočih elit in ekonomskih konglomeratov, nujno potrebuje neko vrsto kolektivnosti, ampak tisto, ki ne bo vsiljena od zunaj, ampak bo po notranji potrebi in ohranitvi svobode iskala temelje novega svetovnega reda in ki bo spoštovala svobodo posameznika. Slika Dušana Kirbiša je polje naseljenih subjektov. Govori o Sledeh bivanja. Družbe ni več, ostanejo le še posamezniki. To, kar je modernizem poznal kot družbo, torej smotrno in organizitano struktiro sobivanja, usmerjeno k
6
Over the past years the media has greedily tried to capture the various faces of migrations into their lenses. Jasmina Nedanovski’s graphic print from the series And We Are Watching places the viewer into the role of the migrant. The lens of the camera caught the net and you, the viewer - migrant are a fly. Your fate is clear. By questioning the ethical behaviour, the artist addresses the guilty for all chain problems that appear in relation to this crisis. We keep on watching – but what do we actually do? The graphic print includes a piece of information: on 18th April 2017 Slovenia had 256 migrants. We live in a world of mass migrations and an evasive globalised world occupied by ever faster developing technology and specialised machines, which are increasingly substituting human beings. The world population has exceeded 7 billion people. Emerging from this Tina Mohorovič focuses on the human body as the basic starting point in her works. She uses the aquatint technique and the disintegrating materiality of the human body to research our awareness of the physical body, which is becoming increasingly superficial. We are most commonly aware of our arms and legs, because these are the parts of our body that we see most of the time. The future is becoming similarly fragmented. The graphic diptych is a metaphor for the uncertain and threatening future, which is simultaneously also providing us with eternal hope for mankind. The artist wonders whether our future is truly humanoid? In his painting The March Uroš Weinberger questions the relations between collectivism and individualism. Today’s society is predominantly individualistically
Na aktualni problem pranja denarja v razviti zahodni družbi in srhljiv občutek nemoči posameznika v sistemu je opozoril tudi Brane Širca. Dobesedno, saj je njegov Denar prenesena povečava podobe skeniranega denarja, ki je bil v postopku prenosa ročno opran. Metaforično je transakcije denarja sumljivega izvora v razne davčne oaze in s tem njegovo legalizacijo prikazal z mestoma praznimi belimi lisami in podobo spranosti. Različno napihnjene papirnate vreče dalje predstavljajo balone v ekonomijah, ocene bonitetnih hiš, medvalutna trgovanja na borzah, (prenapihnjene) visoke cene umetnin na dražbah in tako dalje. Veliko stvari v naši družbi je vezanih na denar. Veliko, razen osebne sreče v optimistični perspektivi, o kateri lahko razmišlja le cogito naše vrste. Rajko Čuber v svojem delu razkriva osebno likovno sublimnost, s katero se z veščim, samozavestnim pogledom sproščeno in vehementno ter obenem premišljeno poigrava na danem formatu. Njegova platna so vedno govorica – izzvanih ali spontanih – naključij in prav ta so mnogokrat tista, ki v odločilni meri vzpostavljajo odprt dialog z gledalcem. Njegov izraziti kolorit nam tokrat priča predvsem o razigranem veselju, oplemeniteni notranji sreči, izjemni življenjski energiji ter optimizmu. Odprt dialog z gledalcem je osrednja tema dela All Inclusive! Roberta Lozarja. Na/v sliki je vse, tudi gledalec, torej nič ne manjka. Etika ustvarjalca je na eni strani zaznamovana s potencialom njegovega lastnega vpisa v umetnino in s potencialom, umetniškim in tudi kakšnim drugim, ki ga v sliki vidi gledalec. V tem primeru avtor kot ustvarjalec postane tudi gledalec lastnega dela. Ta slika gledalca teoretično torej sploh ne potrebuje. Nasprotno pa Zoran Jakimovski z grafiko Jezerska idila gledalca nagovarja z vizualizacijo več stiliziranih minimaliziranih form, ki skupaj ustvarjajo temperamentno orkestracijo z ritmično dinamično arhitektoniko. Pri gledalcu vzbujajo senzualno etiko in zadovoljstvo trenutnega. Koncept univerzalnosti, ki ga preigrava Borko Tepina v sliki Portoriko, gradi na odnosu med dvema. Na zakonitosti dveh krogov, povzetih iz borilnih
oriented, thus the artist is interested in how much collective spirit do we still possess. The scene depicts an East German parade from the 1970s, a period of totalitarian regimes in Eastern Europe. With the colourful composition that alludes on the radiation of the digital screen, a symbol of contemporaneity, the artist has moved the events into the contemporary time. If it wishes to survive the attacks of the various governing elites or economic conglomerates, a society needs some sort of collective belief. However, this should not be forced from the outside, but should emerge from the inner need for preserving freedom and search for a basis of the new world order, which will respect the freedom of the individual. Dušan Kirbiš’s painting is a field of inhabited subjects. It addresses the Traces of Existence. Society no longer exists, there are merely individuals. What was known in modernism as society, i.e. a systematically organised structure of coexistence, oriented towards shared goals, is now merely a ruin, lost in the misty memory. Society has become the state, geopolitical scales with a loudly spoken and misused name of democracy. A field in which a few hidden individuals using latent manipulations, creating tension and disharmony, make sure they are getting rich while strengthening their influence. Our Western freedom of choice eliminates our inhibitions when perceiving ethics and humanity. Profit is essential within the capitalist society, and this is clearly shown in the changed relations on our planet. In his work We Are Sailing Behind The Moon Jože Kumer used various shaped and coloured sails spread across the entire painting surface to mark the directions in which our society is developing. The moon is present on the sunny, white painted surface as well as on the shady side, represented by the opening in the painting surface. The edges of his work are painted in a warm yellow colour, for societies seek exits in the decisions of people, who wish to form the world in their own way. Regardless of the shady side of the story, the work tries to address the unique compositional harmony of the multi-polar aspirations. Brane Širca drew attention to the current problem of money laundering in the developed Western world and the eerily feeling of powerlessness the individual experiences when opposing the system. Literally, for his Money is an enlarged image of scanned money, which has been washed in the transfer process. Metaphorically he has shown the transactions of dodgy money into various tax oases which lead to its legalisation with the partial white splotches and a washed out image. The variously inflated paper bags additionally present the balloons in economies, the rankings of credit rating agencies, currency trade on stock markets, the (inflated) high prices of artwork at auctions and so on. Numerous things in our society are linked to money. A lot, except for personal happiness in the optimistic perspective, which can only be perceived by the cogito of our species. Rajko Čuber’s work reveals sublime personal art, with which he plays on the given format with a skilful, confident view and in a relaxed and vehement manner. His canvasses are always a language of – provoked or spontaneous – coincidences which are often the points that establish an open dialogue with the viewer. His distinct colours often reveal the playful joy, the rich interior happiness, exceptional life energy and optimism.
7
športov. Dveh krogov, ki se stikata v eni točki. Krogov, ki stojita samostojno vsaksebi drug nasproti drugemu. In krogov, ki se prekrivata, oziroma ki se sekata v dveh točkah. Dva subjekta sta lahko, ob upoštevanju etičnih načel, kot kroga – drug drugemu nesuperiorna. Človek v odnosu z drugim človekom in notranjost človeka sta tudi vodilna motiva slikarstva poljske umetnice Elżbiete Kopacz. Odnos med bratoma, z raziskovanjem lastnih dobrih in slabih aspektov, je navdihnil nizozemska umetnika Harma Verstratena in Petra Verstratena, da sta razvila t. i. igro etike; orig. naslov je The Game of Ethics. Pravzaprav delo ne predstavlja igre kot take, temveč povabilo gledalcu k iskanju dialoga na igriv način. Konec koncev etika ni enoznačno določena. V okviru etike je prostor za diskusijo, odvisna je od individualnega izvora in karakteristik. A razglabljanje o etiki je kot pogled v ogledalo. The Game of Ethics gledalcu ponuja prostor za refleksijo, pogled nase v ogledalu, znova in znova. Igra življenja rojeva različne situacije – glavna dejanja, ki vodijo tok življenja. Ob teh temeljnih dogodkih vedno nastajajo stranski učinki, ki se jih morda niti ne zavedamo. Jože Marinč se v delu Arheologija barv dotika premišljevanja o delovanju posameznika v družbi. Vsak individuum pušča v življenjskih situacijah za seboj najrazličnejše sledi, podobno kot ostajajo v lončkih sledi barv. Delo je reminiscenca na delo umetnika v preteklih dveh letih. Ni pa nujno, da načelo univerzalnosti v odnosu dveh ne rodi občutja bridke in jedke človeške osamljenosti. Ikonografski motiv krajine Igorja Banfija z bežnim, zabrisanim amorfnim bitjem izraža občutje osamljenosti preprostega človeka ob grandioznosti narave. Predstavlja slehernika med nami. Olja iz serije By the lake odsevajo tiho eksistiranje, izraženo v horizontali in zrcalnem odblesku skoraj abstraktne krajine in figure na vodni površini. Amorfna forma sključene prikazni simbolizira krhkost in minljivost samotnega bivanja. Mirno spokojnost narave prežema slutnja minevanja, smrti. Z zrcalnostjo kot odsevom notranjega stanja negotovosti se je spoprijela tudi avstrijska umetnica Larissa Tomassetti v analognih fotografijah z naslovom Schwebezustand. A živahen kolorit je vse prej kot določilo pričujoče razstave. Mnogo umetnikov se je pri pripravi del na tematiko etike vrnilo k risbi, skici kot bazični tehniki likovnega stvarjenja. Umetniki so zaznavanje odsotnosti etičnega ravnanja v družbi zavedno ali nezavedno zaznamovali z odsotnostjo barve, belino oz. praznino, ki odraža prvinsko nepopisanost, čistost in brezmadežnost. Mateja Kavčič želi z razkrivanjem in odslikavanjem detajlov narave opozoriti na dejstvo, da je vsak še tako majhen košček nepogrešljiv gradnik velike celote, katere del smo mi, ljudje. Umetničina namerno siromašna izrazna sredstva z odsotnostjo barv nosijo večplastno simbolno sporočilo. Pričajo o kritiki sodobnega sveta in njegove obsedenosti s potrošništvom, ki sloni na zavajanju z bleščečo zunanjostjo. Namigujejo na vse bolj perečo problematiko izumiranja čebel in posledično vse slabše opraševanje rastlin, od česar je odvisen obstoj človeka. Odstrt skelet rastlin
8
An open dialogue with the viewer represents the central theme of Robert Lozar’s work All Inclusive! The painter included everything, even the viewer, thus absolutely nothing is missing. The ethics of the artist is on one hand marked by the potential of his own presence in the artwork and the potential - artistic as well as any other - which the viewer can notice in the painting. In this case the artist - the creator - also appears as the viewer of his own work. Theoretically this painting does not even need a viewer. On the other hand, Zoran Jakimovski’s graphic print Lake Idyll addresses the viewer with a visualisation of multiple stylised minimalised forms which create a temperamental orchestration with rhythmical dynamic architectonics. They raise sensual ethics and the satisfaction with the present within the viewer.
pa ne nazadnje razkriva matematično pravilnost narave na eni in »napake« oziroma individualne odklone na drugi strani.
The concept of universality, with which Borko Tepina plays in his painting Puerto Rico, builds on the relationship between two. It plays with the laws of two rings taken from martial arts. Two rings that touch in one point. Rings that stand independently, one opposite the other. Rings that cover each other or that cross in two points. Taking into account the ethical principles two subjects cannot be superior in relation to each other – just as the two rings. A man in relation with another man and the man’s inner self are also the central motifs in the paintings by the Polish artist Elżbieta Kopacz.
Roman Makše skozi razporeditev objektov, katere zaznamuje geometrija in materialna raznolikost z ohranjanjem izvorne barvitost materialov, preiskuje odnose in relacije na formalni ravni razstavne celote, kot tudi v prenesenem pomenu življenjske izkušnje, v kar vstopa razmislek o položaju in vlogi sodobnega kiparstva.
The relationship between two brothers, researching their good and bad aspects, inspired the Dutch artists Harm and Peter Verstraten, to develop The Game of Ethics. The work does not consist of a game as such, but offers the viewer an invitation to search for a playful dialogue. For ethics does not have a single definition. Within the frame of ethics there is space for discussion, which depends on the individual origins and characteristics. However, contemplating about ethics is as looking into a mirror. The Game of Ethics provides the viewer with a space for reflection, an insight into one’s mirror, over and over again. The game of life gives birth to ever new situations – the main actions that lead the flow of life. These basic events are always accompanied by side effects which we no longer even realise. In his work Archaeology of Colours Jože Marinč contemplates the function of the individual within society. Every individual leaves traces in a life situation, similar to the traces of paint that remain in the pots. The work is a reminiscence of the work of the artist over the past two years. It is a given that the principle of universality in a relation between two will lead to the feeling of bitter and caustic human loneliness. The iconographic motif of Igor Banfi’s landscape with a fleeting, blurred amorphous creature, expresses the feeling of loneliness of the simple man when found opposite the grandiosity of nature. It represents the everyman within us. The oils in the series By The Lake reflect the silent existence expressed in the horizontal and mirror reflection of the almost abstract landscape and figure on the water surface. The amorphous form of the hunched ghost symbolises the fragility and transience of their own existence. The peaceful serenity of nature is overcome by the premonition of transience, death. The Austrian artist Larissa Tomassetti also addressed the mirroring as a reflection of the inner state of insecurity in her analogue photographs entitled Schwebezustand.
»Screenshots« Alojza Konca pletejo pajčevinasto zgodbo človeške intime tako mimoidočih kakor avtorja samega. Ob naključnih srečanjih umetnik potopisno portretira posameznike in situ. Ljudi najrazličnejših narodnosti, starosti, poklicev, stanov in položajev. Portreti so izključno črtni. Skozi črtno liriko umetnik odstira etiko današnjega humanega bivanja. Sodobna digitalna tehnologija mu pri tem omogoča združitev klasičnega risanja z mobilno algoritemsko metriko. S predstavljenimi portreti umetnik ustvarja e-ikone naše trpeče družbe.
Del razstave je končno tudi 60-minutna performativna postavitev Srečka Jorša in Radharani Pernarčič z naslovom Iz raz padanja v večnost, ki motiviko posameznih del oživlja, saj jim dodaja dimenzijo giba. Performans se tematsko in metodološko dotika človekovega bivanja v sodobnem svetu, ki po eni strani nagovarja k vse večji produkciji in h kopičenju dogajanja, a obenem ne omogoča/ustvarja dovolj družbenih kontekstov notranjega miru, da bi sploh lahko slišali in opazovali. S tem posredno pod vprašaj postavlja tudi samoumevnost želje in stvaritve v preobjedenem svetu: ali sploh znamo ločiti pomenljivo od nepomenljivega? Ali si znamo dati/vzeti dovolj časa, dovolj tišine in dovolj potrpežljivosti, da prava želja, prava poteza in pravi pomen stvari šele zares zrastejo v nas? Naj tokratni fantazem slepil ne (p)ostane le nova odveza in pretveza za nadaljevanje našega ustaljenega vsakdanjika. Naj oživi in zaživi v prenovljenosti nas samih in naših dejanj. dr. Ines Vodopivec
However, lively colours are far from being the provision of this exhibition. While preparing the works on the theme of ethics numerous artists returned to drawing, sketching as a basic art technique. The artists have knowingly or subconsciously marked their perception of the lack of ethical behaviour in society with the lack of colour, with whiteness or emptiness, which reflects the primary blankness, purity and immaculateness. By revealing and depicting details from nature Mateja Kavčič wishes to draw attention to the fact that every - even so small piece represents an unmissable building block in the whole, of which we, people, are a part of. The artist’s deliberately chosen poor means of expression with a lack of colours carries a multilayered symbolic message. It criticises the contemporary world and its obsession with consumerism, which is based on misleading the consumer with a sparkling exterior. It hints towards the increasingly pressing issues of the ever closer extinction of bees and consequentially the ever poorer pollination of plants upon which the survival of mankind depends. The revealed skeleton of the plants reveals the mathematically regularity of nature on one hand and the ‘faults’ or individual declinations on the other. Alojz Konec’s Screenshots weave the spider web story of human intimacy, one of the passersby as well as the artist himself. During random meetings the artist performs travel portraits in situ. He depicts people of various nationalities, age, professions, classes and positions. The portraits are created exclusively with lines. The artist uses the lyricism of lines to reveal the ethics of contemporary human existence. Modern digital technology enables him to merge classic drawings with mobile algorithm metrics. With the presented portraits Konec creates e-icons of our suffering society. By placing objects marked by geometry and material variability denoted with the preservation of the original colour of the materials, Roman Makše researches the relations on the formal level of the disassembled whole, as well as in the transferred meaning of life experience, which includes the thought on the position and role of contemporary sculpture. The exhibition also includes a 60 minute performance by Srečko Jorš and Radharani Pernarčič entitled From Disintegration to Eternity, which gives life to the motifs of certain works by adding a dimension of movement to them. The performance thematically and methodologically touches upon human existence in the contemporary world, which on one hand tries to lead to increased production and the massing up of events, while at the same time it does not enable/create sufficient social contexts of inner peace to actually be able to hear and observe this production. Through this it directly questions the self evidence of the desire or creation in the overflowing world: do we still know how to differentiate between the meaningful and the non-meaningful? Do we know how to give/take enough time, enough quietness and patience for the true desire, the right move and the right meaning of things to grow within us? Let the phantasm of delusion not become merely a new absolution and pretence for the continuation of our established every day. Let it liven and spark to life in the renewal of ourselves and our actions. dr. Ines Vodopivec
9
Igor BANFI (SI)
10
Hamo ÄŒAVRK (SI)
From the By the lake series, olje na platnu, 70 x 100 cm, 2015
Carta incognita, akvatinta, 80 x 100 cm, 2016
11
Rajko Čuber (SI)
12
Vesna Drnovšek (SI)
Brez naslova, akril na platnu, 100 x 150 cm, 2017
Sistem 1:, barvni globoki tisk, 100 x 70 cm, 2017
13
Marina Finci (BIH)
14
Svetlana JakimovskaRodić (MK)
Etikete I in II, digitalni tisk, 70 x 100 cm, 2017
Horizont v nastajanju, grafiÄ?na instalacija, 450 x 150 cm, 2017
15
Zoran Jakimovski (MK)
16
Simon Kajtna (SI)
Jezerska idila, akvatinta, mezzotinta, 50 x 70 cm, 2016Â
Praia Cabo Santa Maria, olje na juti, 158 x 210 cm, 2012
17
Boštjan Kavčič (SI)
18
Mateja Kavčič (SI)
Zlata kletka Evrope, pozlačena bodeča žica, modro obarvani odpadki, 200 x 133 x 60 cm, 2017
Sanje, oglje na platnu, 80 cm, 2017
19
Dušan Kirbiš (SI)
20
Kumer Jože (SI)
Sledi bivanja, akril, svinčnik in tiskarska barva na platnu, 100 x 150 cm, 2017
Jadramo za luno, akril na leseni plošči, 135 x 98 cm, 2017
21
Elżbieta Kopacz (PL)
22
Alojz Konec (SI)
Pod mostom, akril in kolaž na kartonu, 72 x 103 cm, 2010
14 - 144 portretov, Canvas print Screenshot Touchpen na TouchWiz risbe, 300 dpi, Android, 240 x 280 cm, 2016–2017
23
Robert Lozar (SI)
24
Roman Makše (SI)
All Inclusive!, meš. teh. na platnu, 110 x 130 cm, 2017
OBzid, železo, les, žgana glina, aluminij, 125 x 100 x 8 cm, 2015
25
Jo탑e Marin훾 (SI)
26
Jo탑ica Medle (SI)
Arheologija barve, akril, les, 120 x 200 cm, 2017
Krivi smo vsi, ki smo vedeli, pa nismo naredili ni훾, 65 x 48 cm, papir 100 x 70, 2017
27
Tina MohoroviÄ? (SI)
28
Jasmina Nedanovski (SI)
Humanoid in No body, diptih, akvatinta, 70 x 100 cm, 2017
Iz serije Mi pa gledamo, linorez, 70 x 100 cm, 2017
29
Geza Nemeth (HU)
30
Janko OraÄ? (SI)
Hunting, akril, 100 x 100 cm, 2014
Iz cikla Romarji, I, oglje, grafit na papirju, 50 x 80 cm, 2017
31
Silvester Plotajs - Sicoe (SI)
32
Igor RonÄ?ević (HR)
Girls paint boys, olje na platnu, 230 x 150 cm, 2015
Begunci, akril na platnu, 46 x 160 cm, 2016
33
Brane Širca (SI)
34
Borko Tepina (SI)
DENAR 1$, ročno prenesen tisk na papirnato napihljivo vrečo, 185 x 100 cm, 2013
Portoriko, olje na papir, 100 x 70 cm, 2017
35
Larissa Tomassetti (AT)
36
Harm Verstraten (NL) Peter Verstraten (NL)
Schwebezustand 1-3, analogna fotografija, 100 x 70 cm, 2006
Game of Ethics, zaslonska slika, 180 x 130 cm, 2017
37
Uroš Weinberger (SI)
38
Srečko Jorš (SI) Radharani Pernarčič (SI)
The March, olje na platnu, 200,5 x 141 cm, 2016
Score 29-31: IZ RAZ PADANJA V VEČNOST, performativna postavitev, 60 min., 2017
39
Biografije Biographies Igor Banfi (SI)
Rojen leta 1973 v Murski Soboti. Diplomiral je leta 1997 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo. Podiplomski študij je končal leta 2000 pod mentorstvom prof. L. Logarja. Ima status samostojnega ustvarjalca na področju kulture. Živi in dela v Ljubljani in Murski Soboti. e: banfi.slikar@gmail.com
Hamo Čavrk (SI)
Rojen leta 1950 v Sarajevu (Bosna in Hercegovina). Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu in med leti 1977 in 1979 sodeloval v podiplomski delavnici prof. A. Augustinčića v Zagrebu. Magisterij iz grafike je končal na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Danes dela kot docent na Akademiji primijenjenih umjetnosti v Reki (Hrvaška). Je prejemnik številnih nagrad. e: cavrkh@gmail.com
Rojen leta 1973 v Šempetru pri Gorici. Diplomiral je leta 2003 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pri prof. L. Vodopivcu in prejel je univerzitetno Prešernovo nagrado za kiparstvo. Leta 2007 je kot štipendist Ministrstva za kulturo za študij videa magistriral pri prof. S. Draganu. Od leta 2007 je samozaposlen v kulturi. e: bostjankavcic@gmail.com, www.bostjankavcic.com
Mateja Kavčič (SI)
Rojena leta 1970 v Novem mestu, otroštvo je preživela v Brestanici. Diplomirala je leta 1994 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. J. Berniku in prof. J. Muhoviču ter leto kasneje obiskovala slikarsko specialko pri prof. L. Logarju. Leta 2007 je pridobila pedagoško andragoško izobrazbo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1995 ima status samozaposlene v kulturi. Je dobitnica priznanja Majskega salona 2011. Zadnjih petnajst let živi in ustvarja v Škofji Loki. e: mateja.kavcic@gmail.com, matejakavcicslikarka.wordpress.com
Dušan Kirbiš (SI)
Rojen leta 1957 v Brestanici. Diplomiral je leta 1982 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Po diplomi se je izpopolnjeval na specialki iz grafike pri prof. B. Borčiču. Je dobitnik študentske Prešernove nagrade za grafiko za leto 1981. Živi in dela kot samostojni likovni umetnik v Brestanici. e: rajko1cuber@gmail.com
Rojen leta 1953 na Jesenicah. Leta 1973 je končal Pedagoško akademijo v Mariboru, leta 1978 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1980 končal slikarsko specialko in leta 1982 tudi grafično specialko. Izpopolnjeval se je na Visoki šoli za umetnosti v Berlinu med leti 1986 in 1988. Od leta 2000 je redni profesor na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Je dobitnik mnogih nagrad. e: dusan.kirbis@ntf.uni-lj.si
Vesna Drnovšek (SI)
Jože KUMER (SI)
Rajko Čuber (SI)
Rojena leta 1973 v Trbovljah. Leta 1997 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo. Leta 2001 zaključila magistrski študij grafike pri prof. L. Logarju, prav tako v Ljubljani. Živi in dela v Ljubljani. Je prejemnica številnih nagrad. e: drnovsek.vesna@gmail.com
Marina Finci (BIH)
Rojena leta 1960 v Sarajevu. Leta 1984 je diplomirala na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu pri prof. D. Hozi, smer grafika. Leta 1988 magistrirala na Fakulteti likovnih umetnosti v Beogradu pri prof. B. Karanoviću, smer grafika. Je dobitnica sedmih nagrad za grafiko. Dela kot dekanka na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu. e: m.finci@alu.unsa.ba
Svetlana Jakimovska-Rodić (MK)
Rojena leta 1965 v Kumanovem (Makedonija). Leta 1990 je diplomirala na FLU v Skopju pri prof. D. Malidanovu. Istega leta je vpisala podiplomski študij grafike in magistrirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, pri prof. L. Logarju. Živi in dela v Ljubljani. e: svetlana.jakimovska-rodic@guest.arnes.si
Zoran Jakimovski (MK)
Rojen leta 1953 v Kumanovem (Makedonija). Diplomiral je leta 1978 na Akademiji za likovno umetnost v Beogradu in podiplomski študij končal leta 1982 prav tako v Beogradu. Dela kot profesor grafike na Fakulteti za likovno umetnost v Skopju, na Univerzi St. Kiril in Metodij, kjer je bl med leti 1998 do 2002 tudi dekan. Je prejemnik več nagrad. e: jakimovski@mt.net.mk
Simon Kajtna (SI)
Rojen leta 1971 v Trbovljah. Po končani srednji šoli za računalništvo v Velenju se je vpisal na Pedagoško fakulteto v Ljubljani. Sledil je vpis na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1997 diplomiral pri prof. A. Jemcu. Je prejemnik Študentske in Univerzitetne Prešernove nagrade za slikarstvo. Ustvarja in živi v Šentjerneju in Ljubljani. e: simon_kajtna@t-2.net
40
Boštjan Kavčič (SI)
Rojen leta 1953 v Novem mestu. Diplomiraj ke leta 1982 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. A. Jemcu in prof. M. Butini. Od leta 1981 do 1987 je služboval kot likovni pedagog na novomeškem srednješolskem centru, naprej pa deloval kot samostojen delavec v kulturi. Živi in dela v Dolenjskih Toplicah. Prejel je nekaj nagrad in priznanj. e: slikar.kumer@gmail.com
Elżbieta Kopacz (PL)
Rojena leta 1970 v Toruńu (Poljska). Končala je študij na Fakulteti likovnih umetnosti Univerze Nikolaja Kopernika v Toruńu in diplomirala iz slikarstva z odliko v delavnici prof. L. Wolskiega leta 1996. Za svoja dela je prejela številne nagrade doma na Poljskem in v tujini. e: e-pošto dobim v sredo
Alojz Konec (SI)
Rojen leta 1956. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Razstavlja od leta 1974 po različnih vsem svetu, kjer se njegova dela nahajajo v javnih in zasebnih zbirkah. Deluje kot slikar, grafik in srednješolski učitelj, piše strokovna in didaktična besedila. Je avtor knjige Likovna zgodovina danes, ter osnutka učnega načrta za predmet Likovna umetnost za gimnazije. e: alojz.konec@gmail.com
Robert Lozar (SI)
Rojen leta 1967 v Novem mestu. Leta 1993 je diplomiral pri prof. M. Krašovec na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1992 je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Od leta 1995 do 2000 je bil odgovorni oz. glavni urednik revije Likovne besede. Od 1994 ima status samozaposlenega na področju kulture. Leta 2006 je prejel delovno štipendijo Ministrstva za kulturo RS. Atelje v Gradcu. e: robilozar@yahoo.com
Roman Makše (SI)
Rojen leta 1963 v Ljubljani. Leta 1989 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer kiparstvo ter končal podiplomski študij kiparstva leta 1994. V letu 1987 je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Je redni profesor za področje kip-
arstva na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. e: roman.makse@guest.arnes.si
Jože Marinč (SI)
Rojen leta 1954 v Dolnji Brigi. Diplomiral je leta 1979 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter nadaljeval podiplomski študij pri prof. J. Bernik v letih 1979 do 1981. Študijsko je ustvarjal v Franciji (Cite Internationale des Arts in Paris, 1992, 2002) in Avstriji (Millstatt, 1995). Živi in ustvarja v Kostanjevici na Krki. e: jozemarinc@gmail.com
Jožica Medle (SI)
Rojena leta 1959 v Novem mestu. Diplomirala je leta 2002 na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Trenutno je doktorandka na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu in junija 2017 je postavila doktorsko razstavo v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Leta 2007 je bila soustanoviteljica in prva predsednica Društva likovnih umetnikov Dolenjske. Živi in ustvarja v Šentjerneju. e: jozicamedle1@gmail.com
Tina Mohorovič (SI)
Rojena leta 1988 v Novem mestu. Diplomirala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani na področju grafike globokega tiska. V šolskih letih 2009/2010, 2010/2011 in 2011/2012 bila asistentka pri predmetu Grafika II, pod mentorstvom prof. B. Kovačiča, spec. Končala je podiplomski študij scenskega oblikovanja – smer scenografija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, kjer je v šolskem letu 2015/2016 prejela študentsko Prešernovo nagrado. Je samozaposlena v kulturi kot scenografka. e: tina.mohorovic@gmail.com
Jasmina Nedanovski (SI)
Rojena leta 1981 v Novem mestu. Diplomirala iz grafike pri prof. S. Grajfonerju leta 2006 na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 2010 je končala magistrski študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pri prof. B. Suhyju in prof. J. Muhoviču. Živi in deluje v metliki. e: jasminanedanovski@gmail.com
Geza Nemeth (HU)
Rojen leta 1944 na Madžarskem. Leta 1969 je diplomiral iz arhitekture na Miklós Ybl Technical College. Od leta 1982 deluje kot umetniški direktor, član in svetovalec različnih likovnih skupin, studijev in galerij. Večkrat se je izpopolnjeval in ustvarjal v New Yorku, Washingtonu in Rimu. Je ustanovitelj likovne fundacije in založniške hiše. Živi in dela v Budimpešti (Madžarska). e: art@gezanemeth.hu, nemeth.geza@artezi.hu, http://gezanemeth.eu/
Janko Orač (SI)
Rojen leta 1958 v Celju. Leta 1997 je diplomiral na Šoli za risanje in slikanje, visoki strokovni šoli v Ljubljani pri prof. D. Kirbišu. Specialko je končal na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu pri prof. N. Arbanas. Za svoja dela je prejel številna priznanja. Ima status svobodnega likovnega ustvarjalca. Je avtor in vodja slikarskih kolonij Novomeški likovni dnevi in Zibika-Tinsko. Živi in ustvarja v Novem mestu in Zibiki. e: janko.orac@telemach.net , www.oracjanko.si
Silvester Plotajs- Sicoe (SI)
Rojen leta 1965 v Ljubljani. Leta 1988 je diplomiral pri prof. E. Bernardu na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je nadaljeval podiplomski študij slikarstva pri prof. G. Gnamušu in grafike pri prof. L. Logarju. Leta 1990 se je izpopolnjeval na Minerva Akademiji v Groningenu na Nizozemskem pri prof. M. Tissingu. Dela kot samostojni ustvarjalec v Ljubljani. e: sicoe@plotajs.com
Igor Rončević (HR)
Rojen leta 1951 v Zadru. Na Akademiji likovnih umetnos-
ti u Zagrebu je diplomiral leta 1976 pri prof. Š. Periću. Večkrat se je kot štipendist francoske vlade izpopolnjeval v Parizu, ter bival in ustvarjal v Italiji, Nemčiji in ZDA. Od leta 1995 predava na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu, kjer je danes redni profesor. Leta 2006 je o njem izšla monografija. e: roncevic.i@gmail.com
Brane Širca (SI)
Rojen leta 1971 v Ljubljani. Leta 2003 je diplomiral pri mag. D. Slavcu in dr. T. Mastnak na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Je soustanovitelj in predsednik Kulturno umetniškega društva VIČ ter soustanovitelj in vodja umetniške skupine S.K.U.P. Je prejemnik nekaj nagrad. Živi in ustvarja v Ljubljani e: brane@sirca.org, www.sirca.org
Borko Tepina (SI)
Rojen leta 1948 v Ljubljani. Med leti 1967 in 1969 je študiral arhitekturo na FAGG, odd za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1973 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo. Od leta 1983 ima status samostojnega ustvarjalca v kulturi. Je ustanovitelj revije Likovne besede ter glavni in odgovorni urednik med leti 1985 do 1995. Od leta 2010 je predavatelj predmeta Medijska umetnost in grafično oblikovanje na FAM in IAM, Ljubljana in Osnove vizualnih komunikacij na Univerzi v Mariboru, FERI. e: borko.tepina@guest.arnes.si
Larissa Tomassetti (A)
Rojena leta 1972 v Beljaku, (Avstrija). V letih 1990 do 1996 je obiskovala univerzo „Mozarteum“ v Salzburgu, smer slikarstvo in grafika. Prejela je več štipendij avstrijske vlade za ateljeje in razstave ter štipendijo École des Beaux-Arts (ENSBA) v Parizu. Je prejemnica mnogih nadrag doma in v tujini. Od leta 2000 deluje kot likovna direktorica galerij v Avstriji. e: lalla@aon.at , http://www.larissa-tomassetti.com/
Harm Verstraten in Peter Verstraten (NL)
Brata v umetnosti, slikanju in poeziji, fotografiji in zabavi, skulpturah in pesmih, risbah in pitju, digitalnem oblikovanju in medijih na fizičnih nosilcih. e: nocnoc@planet.nl, peetur@ziggo.nl
Uroš Weinberger (SI)
Rojen leta 1975. Zaključil je študij slikarstva (2003) in podiplomski študij slikarstva (2005) na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Leta 2001 je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Kulturne rezidence: Akademija za likovno umetnost v Sofiji, Bolgarija (2002), Ministrstvo za kulturo RS v Berlinu, Nemčija (2009), Schafhof - Europäisches Künstlerhaus Oberbayern, Freising, Nemčija (2013). Živi in ustvarja kot samostojni kulturni ustvarjalec v Ljubljani in Novem mestu. e: wein16@gmail.com
Srečko JORŠ (SI)
Po izobrazbi oceanolog (morski geolog). Večinoma se udeležuje krajših in daljših raziskovalnih odprav predvsem v oceanih. Zaključil je Flamsko plesno akademijo in občasno deluje kot koreograf in izvajalec, predvsem v sodelovanju z Radharani Pernarčič in Dejanom Srhojem. e: wein16@gmail.com
Radharani Pernarčič (SI)
Diplomirana koreografinja in plesalka (AHK SNDO, Amsterdam) in kulturna antropologinja (FF, Univerza v Ljubljani). Aktivno deluje na področju poezije in performativne umetnosti, občasno pa tudi antropologije in videa. Od leta 2009 vodi somatski in kognitivni trening, leta 2012 pa je ustanovila SENSEncePICNIC – platformo za raziskavo giba, telesnosti, izkušnje in percepcije. Izdala je 2 pesniški zbirki: Vesolje žalujko, veter žaluzije, 2008 in Bull-roarer, 2014 (nominirana za Jenkovo nagrado). e: srecko.jors@gmail.com