Vlada na Republika Makedonija Sekretarijat za evropski pra{awa
U~ime za EU
Основи за ЕУ
U^IME ZA EU
Наслов на публикацијата: U~ime za EU, osnovi za EU Издавач: Секретаријат за европски прашања Текст: Секретаријат за европски прашања Dizajn i pe~at: КОМА Lab. Тираж: 3000
Ovaa publikacija mo`e da se prezeme vo pdf format na www.sep.gov.mk/publikacii
CIP - Каталогизација во публикацијата Народна и универзитетска библиотека „Св. Климент Охридски” Скопје 341.171(4-672EU) U^ime za EU, osnovi za EU. – Скопје : Секретаријат за европски прашања, Влада на Рepublika Makedonija, 2007. - 28, [1] стр. : илустр. vo boja ; 21 sм ISBN: 978-9989-182-08-2 a) Evropska unija - Prira~nici COBISS.MK-ID 70862602
Pe~ateweto na „U~ime za EU, osnovi za EU” e poddr`ano so proektot „Strategija za informirawe i komunikacija so javnosta vo procesot za pristapuvawe na RM vo EU”, finansiran od GOFRE fondot (Global Opportunities Fund - Reuniting Europe) preku Britanskata ambasada vo Skopje. Stavovite i mislewata objaveni vo publikacijata „U~ime za EU, osnovi za EU” ne se odraz na stavovite i mislewata na Britanskata ambasada vo Skopje.
SODR@INA [to pretstavuva Evropskata unija?
5
Koga, kako i zo{to e sozdadena Evropskata unija?
7
11 17 18 20
Kako funkcionira Evropskata unija?
EU - Sloboda, pravda i bezbednost
Evropskata unija i evropskiot identitet
Pro{iruvawe na Evropskata unija
Makedonija - del od golemoto evropsko semejstvo
23
[TO PRETSTAVUVA EVROPSKATA UNIJA?
Evropskata unija pretstavuva zaednica na dr`avi od evropskiot kontinent, koi se obedineti so cel da ostvarat zaedni~ki politi~ki, ekonomski, socijalni i kulturni interesi. Do 2006 godina Evropskata unija ja so~inuvaa 25 zemji~lenki, od 01.01.2007 godina so vleguvaweto na Bugarija i Romanija, brojot se zgolemi na 27 zemji~lenki.
Avstrija
Grcija
Belgija
Luksemburg
Kipar
Malta
^e{ka Republika
Polska
Danska
Portugalija
Estonija
Slova~ka
Finska
Holandija
Francija
Slovenija
Germanija
[panija
Ungarija
[vedska
Irska
Obedineto Kralstvo
Italija
Bugarija
Letonija
Romanija
Litvanija
se znameto i himnata na Unijata
Znameto na Evropskata unija e sostaveno od 12 `oltozlatni yvezdi raspredeleni vo krug, vrz sina osnova. Pette kraci na yvezdite go simboliziraat edinstvoto na narodite od Evropskata unija, a izborot na brojot na yvezdite (12) se dol`i na simbolikata na brojot (ovoj broj pretstavuva simbol na sovr{enost i edinstvo).
Himna na Evropskata unija e temata od Devettata simfonija - „Oda na radosta�, sozdadena vo 1823 godina od kompozitorot Ludvig van Betoven. Himnata pretstavuva izraz na vizijata na Betoven za zbli`uvawe na narodite i rasite vo svetot.
KOGA, KAKO I ZO[TO E SOZDADENA EVROPSKATA UNIJA?
Evropa niz vekovite bila scena na ~esti i krvavi voeni sudiri. Krajot na Vtorata svetska vojna be{e prosleden so jakneweto na idejata deka edinstveniot na~in da se obezbedi traen mir me|u zemjite na evropskiot kontinent se sostoi vo nivnoto ekonomsko i politi~ko obedinuvawe. Zalo`bite na vidni dr`avnici i politi~ari bea naso~eni kon sozdavawe na nov poredok vo Evropa, koj bi gi obedinil interesite na narodite i naciite od evropskiot kontinent za podobra zaedni~ka idnina. Prvi~nata ideja za obedinuvawe na zemjite od evropskiot kontinent e inicirana od francuskiot politi~ar @an Mone, koj se smeta za arhitekt na Evropskata unija. Na 9 maj 1950 godina, toga{niot francuski minister za nadvore{ni raboti, Robert [uman, predlo`il obedinuvawe na proizvodstvoto na jaglen i ~elik na zemjite od Zapadna Evropa. Vo 1952 godina napraven e prviot ~ekor kon natamo{noto politi~ko i ekonomsko obedinuvawe na zemjite od Evropa.
Vo 1951 godina {est zemji od Evropa: Belgija, toga{na Zapadna Germanija, Luksemburg, Francija, Italija i Holandija go obedinile proizvodstvoto na jaglen i ~elik i ja sozdale Evropskata zaednica za jaglen i ~elik (EZJ^). Zemjite koi vo Vtorata svetska vojna bea protivnici, odlu~ija da stanat partneri i pravoto za donesuvawe na odluki {to dotoga{ & pripa|a{e na sekoja od zemjite oddelno, go dodelija na eden zaedni~ki „Visok upraven organ”. Vakviot ~ekor pretstavuval seriozen pokazatel za s$ pogolemata volja i interes na zemjite od Evropa za natamo{no obedinuvawe. Evropskata zaednica za jaglen i ~elik (EZJ^) poka`a golem uspeh vo svoeto funkcionirawe. Pozitivnite rezultati vo raboteweto na EZJ^ bea motiv, poradi koj zemjite u~esni~ki vo EZJ^ donesoa odluka da go primenat istiot model na obedinuvawe i vo drugite oblasti od zaedni~ki interes. Na toj na~in vo 1957 godina so dogovorot od Rim, bea sozdadeni i Evropskata ekonomska zaednica (EEZ) i Evropskata agencija za atomska energija (EAAE). Ovoj smel ~ekor pretstavuva po~etok na edna dolgoro~na i mirna sorabotka na zemjite od evropskiot kontinent i na toj na~in ja otvori mo`nosta za natamo{no obedinuvawe. So menuvaweto na politi~kite i ekonomskite uslovi vo Evropa i vo svetot, se menuva{e i jakne{e sora botkata na zemjite od Evropa. S$ pointenzivnata sorabotka ovozmo`i i posilen nastap na svetskata scena.
Razvojot na sorabotkata dovede do potpi{uvawe na Dogovorot od Mastriht, vo 1992 godina, {to se smeta za ra|awe (sozdavawe) na Evropskata unija. Evropskata unija ne e rezultat edinstveno na zaedni~koto rabotewe na {este zemji-osnova~i na EZJ^. Samata ideja za sozdavawe na „obedineta Evropa” povle~e i posledovatelno priklu~uvawe i na drugite zemji od Zapadna Evropa kon Unijata, koi do toga{ ne bea del od Unijata.
1973
Danska, Irska, Obedineto Kralstvo
1981
Grcija
1986
[panija i Portuglija
1995
Avstrija, Finska i [vedska
2004
Kipar, ^e[kata Republika, Ungarija, Estonija, Letonija, Litvanija, Malta, Polska, Slova^ka i Slovenija
2007 Bugarija i Romanija
Evropskata unija
Земји ~ленки Земји кандидати
So sozdavaweto na Evropskata unija be{e ozna~en po~etokot na obedinuvaweto na politi~kite i ekonomskite napori na zemjite od Unijata. Toa zna~e{e deka oddelnite zemji od Evropa se soglasuvaat zaedni~ki da donesuvaat odluki vo odnos na mnogu pra{awa. Zatoa, tie po~naa da razrabotuvaat zaedni~ki politiki (programi i aktivnosti) vo razli~ni oblasti, koi pretstavuvaa plan za zaedni~ko dejstvuvawe.
KAKO FUNKCIONIRA EVROPSKATA UNIJA?
Evropskata unija po svojata forma i su{tina e unikatna zaednica na dr`avi, koja dosega ne sme ja sretnale vo svetskata istorija. Vo poslednite 50 godini nejziniot sistem postojano se razviva i se temeli vrz niza dogovori, potpi{ani od po~etokot na 50-tite, pa s$ do 2000-ta. Evropskata unija gi naso~uva aktivnostite kon realizirawe na slednite zada~i: „preku sozdavawe na zaedni~ki pazar i progresivno pribli`uvawe na ekonomskata politika na zemjite-~lenki, Zaednicata da se zalaga za harmoni~en razvoj na ekonomskite aktivnosti, postojan podem, zgolemena stabilnost, zabrzan rast na `ivotniot standard i pobliski odnosi me|u zemjite {to & pripa|aat.” Zemjite-~lenki na Unijata, so samoto pristapuvawe kon EU potvrduvaat deka se soglasni idnite merki i aktivnosti vo opredeleni oblasti da bidat razrabotuvani od strana na zaedni~kite institucii koi{to gi pretstavuvaat ne samo interesite na oddelnite zemji tuku i nivnite zaedni~ki interesi, odnosno interesite na EU. Ova zna~i deka zemjite~lenki na Unijata „prenesuvaat del od svojot nacionalen suverenitet na zaedni~kite institucii na Unijata”, odnosno na: Sovetot na Evropskata unija, Evropskiot parlament i Evropskata komisija.
Совет на Европската Унија
Европскi parlament
Европска комисија
11
Sovetot na Evropskata unija
Sovet na Evropskata unija Sovetot na Evropskata unija gi pretstavuva zemjite-~lenki na Unijata. Osnovnata zada~a na Sovetot na EU se sostoi vo donesuvawe na odluki, koi se odnesuvaat na site zemji~lenki na Unijata. Za vreme na sredbite na Sovetot na Evropskata unija, sekoja zemja~lenka ispra}a po eden minister, vo zavisnost od toa za koja tema i oblast stanuva zbor na sredbata. Sekoja zemja-~lenka na Unijata pretsedava so Sovetot na Evropskata unija vo tekot na {est meseci. Zna~i, godi{no so Sovetot na Evropskata unija pretsedavaat dve zemji-~lenki na Unijata. Vo 2006 godina so Sovetot na Evropskata unija pretsedavaa Avstrija (od 1 januari do 1 juni 2006) i Finska (od 1 juni do 31 dekemvri 2006). Vo prvata polovina na 2007 so Sovetot na Evropskata unija pretsedava{e Germanija, a vo vtorata polovina Portugalija. Za vreme na pretsedavaweto so Sovetot na EU, zemjata-pretsedava~ razrabotuva programa koja soodvetstvuva so klu~nite tekovni pra{awa, koi treba da gi sprovede za vreme na {estmese~noto pretsedavawe so Sovetot na EU. Sovetot na Evropskata unija e poznat i kako „Sovet na ministri” ili vo skratena forma - ednostavno kako „Sovet” . Sedi{teto na Sovetot na Evropskata unija se nao|a vo glavniot grad na Belgija - Brisel, koj voedno se smeta i za glaven grad na EU.
Sovetot na Evropskata unija ne treba da se poistovetuva so institucijata Evropski sovet, koja isto taka funkcionira vo ramkite na EU. Za razlika od Sovetot na Evropskata unija, vo ~ij sostav vleguvaat ministrite na zemjite~lenki, vo sostavot na Evropskiot sovet vleguvaat pretsedatelite na zemjite~lenki i Pretsedatelite na Vladite na zemjite-~lenki na Unijata. Tie preku sredbite vo Evropskiot sovet gi diskutiraat pra{awata od razli~ni oblasti na funkcioniraweto na EU. Evropskiot sovet pretstavuva najvisok organ za kreirawe na politikite vo Evropskata unija. 1
13
Evropski parlament Ovaa institucija e sostavena od pratenici koi gra|anite na zemjite-~lenki na EU gi izbiraat na direktni izbori. Izborite vo Evropskiot parlament (EP) se odr`uvaat sekoi pet godini. Na toj na~in ovaa institucija gi pretstavuva interesite na 493 milioni gra|ani na zemjite-~lenki na Unijata, odnosno nivnite evropski interesi vo zakonodavniot proces. So sekoe pro{iruvawe na Unijata se zgolemuva i brojot na pratenici vo Evropskiot parlament. Brojot na pratenici vo Evropskiot parlament se opredeluva spored brojot na naselenieto vo sekoja zemja-~lenka na Unijata. Toa zna~i deka sekoja zemja e pretstavena so razli~en broj na pratenici vo Evropskiot parlament. Na primer, brojot na pratenici od Germanija iznesuva 99, dodeka pak na Malta - 5. So vlezot na Bugarija i Romanija vo Unijata, brojot na pratenici vo Evropskiot parlament iznesuva 785. EP vo Brisel
14
Evropskiot parlament, zaedno so Sovetot na Evrop skata unija u~estvuva vo procesot na donesuvawe na zakonite od razli~ni oblasti vo funkcioniraweto na EU. Isto taka, vo ramkite na Evropskiot parla ment se odr`uvaat debati vo vrska so razli~ni pra{awa povrzani so tekovnite nastani i idnite aktivnosti na Evropskata unija. Rabotata na Evropskiot parlament e postojano otvorena i dos tapna za site gra|ani koi se zainteresirani vo `ivo da gi sledat debatite i glasawata {to se odvivaat vo Parlamentot. Delot na oficijalnata veb stranica na Evropskiot parlament, poznat kako „EP vo `ivo” (“EP Live”) ovozmo`uva prenos na site debati i glasawa, snimeni od Evropskiot parlament, dostapni na 23 oficijalni jazici vo Evropskata unija. „EP vo `ivo” ovozmo`uva i pristap do arhivskite videozapisi od preskonferenciite na Evropskiot parlament, va`nite slu~uvawa, kako i dostap do televiziskata stanica „Evropa preku satelit” (“Europe by Satellite”).
EP vo Strazbur
Rabotata na Evropskiot parlament se odviva na dve lokacii, vo Brisel i vo Strazbur. Podgotvitelnata faza na raboteweto na pratenicite se odviva vo Brisel, dodeka pak glasawata - vo Strazbur. http://www.europarl.europa.eu/eplive/public/default_ en.htm
15
Evropska komisija
Evropskaта komisija
Evropskata komisija (EK) gi zastapuva i gi poddr`uva interesite na Evropskata unija i kako rezultat na toa funkcionira nezavisno i bez nikakvo vlijanie od strana na bilo koja zemja-~lenka na Unijata. Vo uloga na „~uvar na dogovorite na EU”, Evropskata komisija se gri`i za celosnoto sproveduvawe na zakonite koi se odobreni i usvoeni od strana na Sovetot na Evropskata unija i Evropskiot parlament. Evropskata komisija e edinstvenata institucija koja ima pravo da predlaga novi zakoni vo ramkite na Unijata. Za svoeto rabotewe Komisijata e odgovorna edinstveno pred Evropskiot parlament. Sedi{teto se nao|a vo Brisel.
16
EU - SLOBODA, PRAVDA I BEZBEDNOST
Edna od osnovnite celi na Evropskata unija, koja e vgradena i vo osnovite na idejata za „obedineta Evropa”, e garantirawe na pravdata, mirot i bezbednosta vo Evropa i obezbeduvawe na maksimalna za{tita za gra|anite na EU. So cel da se obezbedi pogolema efikasnost vo spravuvaweto so sovremenite rizici, zemjite od EU s$ pove}e gi obedinuvaat svoite napori za zgolemuvawe na bezbednosta vo Unijata preku spravuvawe so sovremenite rizici i opasnosti koi ne ja zasegaat samo Unijata, tuku i sekoj gra|anin na Evropskata unija. Istovremeno, EU ja zajaknuva i sorabotkata so drugite zemji od regionite od sosedstvoto na Unijata - Severna Afrika, Kavkaz i Bliskiot Istok, kako i so drugite zemji i organizacii vo svetot, {to pridonesuva za uspeh vo naporite za zgolemuvawe na bezbednosta vo EU.
EVROPSKATA UNIJA I EVROPSKIOT IDENTITET
Idejata za silna i obedineta Evropa ne mo`e da se ostvari dokolku kaj gra|anite ne postoi ~uvstvo na pripadnost kon EU, ~uvstvo koe se razviva preku promoviraweto na mnogubrojnite zaedni~ki simboli na EU. Znameto i himnata na Unijata go simboliziraat zaedni~kiot `ivot na narodite koi `iveat, u~at i rabotat vo Evropskata unija. No postojat i drugi simboli, koi se prisutni vo sekojdnevniot `ivot na gra|anite vo Unijata i koi u{te pove}e ja zgolemuvaat verbata vo toa deka tie pripa|aat na „obedineta Evropa” i deka se gra|ani na Evropa.
„Nie ne gi zbli`uvame dr`avite, nie gi obedinuvame narodite!”
18
@an Mone, 1952
Vo 1992 godina so donesuvaweto na Dogovorot od Mastriht be{e vovedena kategorijata „dr`avjanstvo” na Evropskata unija. So posebna odredba se opredeluva deka „Sekoe lice koe ima dr`avjastvo na edna od zemjite-~lenki e dr`avjanin na Unijata”. So toa, gra|anite na zemjite-~lenki na Unijata stanuvaat i gra|ani na EU, koi imaat opredeleni zaedni~ki politi~ki prava.
Gra|aninot na Evropa raspolaga so pravoto slobodno da se dvi`i, da raboti i da `ivee na bilo koe mesto, vo bilo koja zemja vo Evropskata unija. Isto taka, sekoj dr`avjanin na Unijata, bez ogled na toa od koja zemja-~lenka na Unijata doa|a, ima pravo da glasa i da se kandidira na lokalnite i evropskite parlamnetarni izbori vo zemjata-~lenka kade {to `ivee. Zemjite-~lenki koristat i unificiran dizajn za paso{, koj go sodr`i imeto na Evropskata unija, napi{ano na jazikot na zemjata-~lenka, koja go izdava paso{ot, kako i nacionalniot grb na zemjata. Od 1996 godina vo EU se izdava i unificiran model za voza~ka dozvola. Idejata za voveduvawe na edinstvena evropska valuta - evro, isto taka go simbolizira zaedni~kiot `ivot na gra|anite vo EU. Idejata za voveduvawe na edinstvena evropska valuta be{e dogovorena so Dogovorot od Mastriht vo 1992 godina. Evroto e vovedeno kako nacionalna valuta na 1 januari 2002 i pretstavuva unikaten primer vo svetskata istorija. Evroto gi zameni nacionalnite valuti na zemjite ~lenki na EU, koi za mnogu zemji pretstavuvaa vekovno stari simboli i go pretstavuvaa nivniot nacionalen suverenitet. So voveduvaweto na evroto be{e napreven golem ~ekor kon idejata za celosno ekonomsko obedinuvawe vo EU. Istovremeno, voveduvaweto na evroto go zajakna i ~uvstvoto za pripadnost na gra|anite na EU kon golemoto evropsko semejstvo. Denes evroto kako nacionalna valuta se koristi vo 13te zemji ~lenki na Unijata: Avstrija, Belgija, Francija, Finska, Germanija, Grcija, Irska, Italija, Slovenija, Luksemburg, Holandija, Portugalija i [panija.
19
PRO[IRUVAWE NA EVROPSKATA UNIJA
Pro{iruvaweto na Evropskata unija e proces koj e od zaedni~ki interes, kako za zemjite koi se zalagaat da stanat del od Unijata, taka i za samata EU. Vo osnova na idejata za pro{iruvawe na Unijata le`i konceptot za sozdavawe na „obedineta Evropa”, na „Evropa bez granici”. Ovaa ideja po~na da se realizira na 1 maj 2004 godina, so vklu~uvawe vo Unijata na zemjite od Isto~na Evropa koi do padot na Berlinskiot yid i ru{eweto na komunisti~kiot re`im bea del od t.n. Isto~en blok od Evropa: ^e{kata Republika, Estonija, Ungarija, Letonija, Litvanija, Polska, Slova~ka, Slovenija, Kipar i Malta. Vlezot na 10-te novi zemji vo Unijata be{e od golemo zna~ewe za idejata za sozdavawe na „golemoto evropsko semejstvo”, bidej}i go simbolizira{e obedinuvaweto na zemjite od Isto~na i Zapadna Evropa, a so toa i krajot na podelenosta na Evropskiot kontinent.
20
Pro{iruvaweto na EU e proces koj ne zavr{i so vlezot na desette zemji od
Isto~na Evropa. Na 1 januari 2007 kon Unijata se priklu~ija Bugarija i Romanija. Makedonija, Turcija i Hrvatska go dobija statusot na zemji-kandidati za ~lenstvo vo EU, {to zna~i deka ovie zemji, po sproveduvaweto na promenite so koi }e se dobli`at do drugite zemji od Unijata, isto taka }e mo`at da stanat del od Evropskata unija.
21
Makedonija
Turcija
22
Hrvatska
MAKEDONIJA - DEL OD GOLEMOTO EVROPSKO SEMEJSTVO
Republika Makedonija stana zemja-kandidat za ~lenstvo vo Evropskata unija. Toa e gole足 mo priznanie. U{te pogolema obvrska. Da go nadopolnime izgubenoto vreme i da se vratime tamu kade {to sekoga{ sme pripa|ale. Vo golemoto evropsko semejstvo Gabriela Konevska- Trajkovska, 2006
23
Zoшto e va@no pro[iruvaweto na EU i vlezot na Makedonija vo Unijata?
Pro{iruvaweto na Evropskata unija e od golemo zna~ewe, kako za zemjite koi sakaat da stanat del od Unijata, taka i za samata Unija. Uspe{noto funkcionirawe na Evropskata unija vo tekot na pove}e decenii ja potvrdi idejata deka samo „obedineta Evropa” mo`e da zna~i i „silna Evropa”. So pro{iruvaweto na Unijata i vlezot na novi zemji-~lenki se zgolemuva zonata na mir, demokratija, stabilnost i prosperitet, so {to se zgolemuva i bezbednosta na narodite vo Evropa. Pro{iruvaweto na Evropskata unija zna~i i zgolemuvawe na ekonomskata mo} i otvorawe na novi rabotni mesta vo starite i novite zemji-~lenki na Unijata. So vlezot vo EU gra|anite ja dobivaat mo`nosta nepre~eno da patuvaat, u~at i da rabotat vo bilo koja druga zemja-~lenka na Unijata.
24
So toa se podobruva i na~inot na `iveewe na gra|anite na zemjite od EU, bidej}i vlezot vo Unijata zna~i deka tie uspeale da sozdadat podobri uslovi vo oblasti koi go zasegaat sekojdnevnoto `iveewe i bezbednosta. Pro{iruvaweto na Evropskata unija so novi zemji~lenki zna~i i zgolemuvawe na kulturnoto bogatstvo i raznovidnost, mo`nost za razmena na idei i podobro razbirawe me|u narodite. Steknuvaweto na statusot „zemja-kandidat” za ~lenstvo vo Unijata go potvrdi faktot deka Makedonija pretstavuva sostaven del na Evropa i toa ne samo geografski. Zaedni~kiot pat niz istorijata so narodite od Evropa, kako i golemiot udel na Makedonija vo bogatoto kulturno nasledstvo na Evropa govorat za toa deka mestoto na Makedonija nesomneno pripa|a vo Evropa. Vizijata na Makedonija i makedonskite gra|ani deka tie se del od Evropskata unija, u{te pove}e svedo~i za voljata i podgotvenosta na zemjata i nejzinite gra|ani, da se prezemat site potrebni ~ekori so koi Makedonija }e mo`e da stane del od Evropskata unija i da go dade svojot pridones za natamo{niot razvoj na „golemoto evropsko semejstvo”.
25
Kako do vlez vo Evropskata unija? So cel da se obezbedi nepre~eno i uspe{no funkcionirawe na Ev ropskata unija i po vlezot na novite zemji-~lenki vo Unijata, EU formulira{e tri osnovni kri teriumi koi zemjite-kandidati za ~lenstvo }e treba da gi ispolnat pred da vlezat vo Unijata:
1
1. Politi~ki kriterium: zemji-
2 26
3
te-kandidati treba da imaat stabilni institucii, koi }e garantiraat de mokratija, vladeewe na pravoto, ~ovekovi prava, po~ituvawe i za{ti ta na malcinstvata.
2. Ekonomski kriterium: zemjite-kandidati zadol`itelno treba da imaat razviena funkcionalna pa zarna ekonomija i da se vo mo`nost da se spravat so prtisokot na kon kurencijata i pazarnite tekovi vo ramkite na Unijata.
3. Celosna primena na pravoto na EU: zemjite-kandidati treba da gi sprovedat obvrskite od zakono davstvoto na EU, koe e poznato kako acquis communautaire.
Ovie kriteriumi ne treba da se gledaat kako preduslov edin足 stveno za vlez na Makedonija vo Evropskata unija. Nivnata pri足mena e potrebna, pred s$, za po足dobruvawe na sekojdnevniot `ivot na sekoj od nas!
www.sep.gov.mk