Semina katalog 2018 by bostjan.bencic

Â®

O ONALN IO TRADIC

ERNO & MOD

rjenje a n t r v o rn ali modeihom tradicije s prid

Za vse, ki radi vrtnarite Lani sem končno ponotranjila, da lahko vrtnarimo zares povsod. Potrebujemo samo od sonca obsijan košček prostora kjer voda lahko odteka.

obdobji suše in vročine. Rastline rastejo počasneje, vegetirajo in čakajo na boljše čase. So ograje okoli zelenjavnega vrta nujne? So in lahko so tudi okrasne. Ugotovila bom, katere hranilne snovi vsebuje določena zelenjava in zato še bolj pestro jedla. Pri načrtovanju setve v zelenjavnem vrtu razmišljam o količinah pridelane zelenjave v določenem časovnem obdobju. Zato bom načrtovala več tiste, ki jo lahko na različne načine uskladiščim preko zime. Ker so tla najbolj bistven element vrta, bom seveda poskusila pridelati še več komposta, da bom z njim prekrila tla (namesto z drugo zeleno odejo). Prebrala bom kakšno knjigo o zgodovini zelenjave in vrtnarjenja na Slovenskem. Vsako leto znova skrbim za čebele. Poleg vseh možnih cvetlic in začimb bom pustila, da gre še kakšna zelenjava več v cvet - npr. brokoli in čebula. Čebele imajo rade tudi cvetoči plevel. Dober izgovor, da ne plevem.

Letos bom poskusila ozeleniti streho do polovice vkopane garaže pred blokom v centru mesta, in sicer s sajenjem vrtnin, cvetlic ter začimbnic v pekarske gajbice (več o tem v lanskih Razglednicah z vrta 5). Seveda, če bodo sostanovalci za. Razmišljam o zasipnicah in uskladiščenju zelenjave preko zime. Svetujem vam, da začnete “loviti deževnico”, ker je to koristno in enostavno. Zaradi klimatskih sprememb bodo poletja očitno zaznamovana z dolgimi

Semina in Royal Seeds Naše seme je kombinacija tradicionalnih sort, s katerimi ohranjamo svojo dediščino in modernih sort, s katerimi stopamo v korak s časom. Semina d.o.o je slovensko semenarsko podjetje z lastno blagovno znamko semen Royal Seeds. Semena, ki jih pakiramo v vrečice, so pridelana v državah Evrope in dodelana v največjem in naj-

modernejšem semenarskem podjetju v Italiji, SUBA SEEDS. Podjetje SUBA SEEDS se nahaja ob Jadranskem morju, v pokrajini Emilia Romagna. Pokrajina je zaradi podnebnih in vremenskih razmer, ustreznih tal, odlične tehnološke infrastrukture ter znanja in izkušenj tradicionalno poznana po kvalitetni pridelavi semen vrtnin. Tukaj, ob Jadranskem morju pridelujemo semena vrtnin za semenska podjetja iz celega sveta. Seme vrtnin, ki ga pakiramo v naše vrečice, pridelujemo tudi v Adria regiji (Vojvodina). Sorte semen vrtnin so stare evropske sorte, med katere uvrščamo tudi slovenske avtohtone in udomačene sorte. Vse je mogoče vzdrževati brez uporabe biotehnoloških metod in NISO GENSKO SPREMENJENE. Prilagojene so našim rastnim razmeram, niso zahtevne za vzgojo in dajejo okusne ter s hranili bogate pridelke, ki bodo razveselile vsakega ljubiteljskega vrtnarja. Seme pred pakiranjem kontroliramo v laboratoriju (zdravstveno stanje, kalivost, čistoto, vlago). Pakiramo samo seme, ki ustreza predpisanim mednarodnim standardom. Sortnost pa preverjamo na poskusnem polju.

Sortiman Royal Seeds DOMAČE SORTE Repa Kranjska okrogla; solate Ljubljanska ledenka, Dalmatinska ledenka, Unicum, Posavka, Majska kraljica in NOVA OŽIVLJENA STARA SORTA Belokriška; motovilec Ljubljanski; paprika Šorokšari, Kurtovska kapija in Botinska rumena; zelje Varaždinsko, Futoško in Ditmar; fižol Češnjevec, Jeruzalemski;

rumeno korenje; čebula Ptujska rdeča, rdeča pesa Egiptovska, ajda Čebelica, koruza trdinka Lj-275. SRBSKE SORTE Paradižnik Novosadski jabučar, paprika Slonovo uvo in Somborka, fižol v tipu Tetovca. ITALIJANSKE SORTE Solata Catalogna, vsi radiči, paradižnik Grande, Scatolone, Fiaschette, Belmonte, fižol Čudo Piemonta, Anellino di Trento; borlotto tipi (češnjevci), Meraviglia di Venezia. FRANCOSKE SORTE Korenček Nantes, endivija kodrolistna Fine de Louviers in endivija Cornet de Bordeaux, grah Kelvedon in Mali Provansalec, fižol Coco blanc a rames.

Regionalna pridelava semena Semena pridelujemo predvsem v naši regiji, v bližnjih evropskih državah - v Srbiji (Vojvodina), v Italiji (ob Jadranskem morju in pod Alpami), v Franciji, na Madžarskem, na Poljskem in tudi v Slovenji. Leta 2017 smo v Vojvodini pridelali seme teh vrtnin: korenček, solate, bučke, buče, redkvica, paradižnik, paprika, por, čebula, različna zelišča. Zakaj Vojvodina? Ker je Vojvodina blizu nas, kar pomeni, da je pridelava regijska, lokalna. Poleg tega Vojvodina ponuja tudi odlične pogoje za pridelavo semena - ugodno podnebje, pravilno razporeditev padavin, odlično globoko in humozno zemljo, ogromne poljedelske površine, pravo mehanizacijo, urejeno namakanje, znanje ter izkušnje.

900023

® HIGH

Za vse, ki radi vrtnarite

QUAL ITY

ASTRA

SEED S

HI-NONO-M Callistep hus chin MARU, M ŠA ŠANI ensis / MEŠ MJEŠAVN CA INA Tradicion

alna evro pska

sorta

• Vrečice Royal Seeds STANDARD (zelenjavna in cvetlična semena) • Vrečice Royal Seeds MAXI HOBBY (zelenjavna semena) • Vrečice Royal Seeds HERBAL LINE (zeliščna oz. začimbna semena) • Vrečice Royal Seeds TOMATO & CHILI LINE (semena paradižnikov in čilijev) • Vrečice Royal Seeds BIO LINE (ekološko pridelana semena) • Royal Seeds TRAVNE MEŠANICE SEMEN (semena za vrtno trato)

GH HI

50 cm

Linije izdelkov 8 0558 05 00 77000

A IC KV BE OT GLO / R ET CA RL S VI SCA DK O / E R SS će RO žavaju DO i osvje ®

N TO

Y SE

ave us Hrsk an če / ph us žujo Ra sativ osve e in tljav Hrus

Y IT AL QU

S ED SE

e Lin al MINAIM e r b KU I K ČR

N NA CR

a sa ell Nig

tiva

va ra

ba m či za

v ra

A IC EČ VR

n či za

NA ER IM PR A, IV JE LJ AN AD IR GR KL AZ CI OR RE BI IN T OS MP KO

HIGH

Solanum

QUAL ITY

E80000

TOMATO & CH ILI

001 EU KOSI-E tijstvo Kme

SEED S PARA DIŽNIK BELMON / RA JZ TE SEPA Najtežji L. RADA Najtežo paradižnik DEH (0,5 - 1 paradajz kg) izred (0,5

lycopersic

JE KL IR AN CI

RE IN

OS KO MP ZA

VR EČ IC A

OR AZ GR AD

LJ IV A,

PR IM ER NA

cm -50 25

- 1 kg) izvanrednega okusa nog ukus a

Naše semenske vrečice so moderno oblikovane, opremljene so z nazornimi in lepimi slikami ter vključujejo vse potrebne informacije za setev in vzgojo.

VREČICA JE BIORAZGRADLJIVA, PRIMERNA

Preizkušeno: EKO EMBALAŽA ZGRAD LJIV E BIORA A - plastificirana z zelenjavno plastiko - prvi in edini! • Seme CA J EČI mora biti hermetično pakirano, zato da dlje časa ohrani svoje lastnosti. Običajno seme pakiramo v papirnato embalažo, ki je K ERN E CI plastificirana. Pod znamko BZ Royal Seeds prvi v Sloveniji in A Z A KO M P O S T I N R širši regiji pakiramo seme v papirnate vrečice, ki so plastificirane z UNIKATNO in INOVATIVNO zelenjavno plastiko. Ta plastika je izdelana po najmodernejših proizvodnih postopkih iz zelenjave. Vrečice lahko recikliramo in so biorazgradljive, torej primerne za kompost ali biološke odpadke. Vrečice so označene z logotipom logo BIOPACK. P RIM

Predstavitev na sejmu Gornja Radgona Vsako leto se predstavimo na sejmu Gornja Radgona, kjer z velikim veseljem poklepetamo z vami. Vaše ideje, poglede, znanje, izkušnje nam služijo za pripravo optimalne ponudbe semen.

Slovenski vrt - Slovenija seje Več zelenjavnih vrtov pomeni več zdravja in lepšo okolico.

SVETOVALNA SPLETNA STRAN IN SPLETNA A TRGOVIN TRGOVINA • Spremljajte nas na naši spletni SPLETNA i s . strani: www.semina.si. Za urejen zelenjavni vrt mina in čim več okusnih pridelkov! www.se Vsa semena lahko naročite tudi prek spleta in vam jih pošljemo po pošti. SEMINA - FACEBOOK • Vrtnarjenje je družabno opravilo, zato smo postali aktivni tudi v družabnem omrežju Facebook. Z nami boste lahko harmonično vrtnarili vse leto.

ANJE

LIR

ZA KOMPOST IN RECIKLIRANJE

Vsebina KORENOVKE

Brstični ohrovt

Korenček

Raštika / Krmni ohrovt

Redkvica in redkev

ČEBULNICE

Kolerabica

Por

Koleraba

Čebula

Repa

STROČNICE

Rdeča pesa

Fižol

Zelena

Laški ali turški fižol

Pastinak

Limski fižol

Sladki komarček

Bob

SOLATNICE

Dolga vigna

Solata

Nizka vigna

Stebelna solata

Grah

MešanicE Baby Leaf

Čičerika

Radič

Leča

Endivija

Soja

Motovilec

OSTALE VRTNINE

Špinača in blitva

Koruza

PLODOVKE

Špargelj

Paradižnik

Bela detelja

Jajčevec

Ajda

Paprika in feferoni

Facelija

Kumare

ZAČIMBNICE IN ZELIŠČA

Bučke in buče

HERBAL LINE

Lubenica

TOMATO & CHILI LINE

Melona

BIO LINE

KAPUSNICE

CVETLICE

Cvetača

BOŽIČNO ŽITO

Brokoli

TRAVNE MEŠANICE

Zelje

LUNIN SETVENI KOLEDAR

Rdeče zelje

PODATKI O SEMENU

Kitajsko zelje

DOBRI IN SLABI SOSEDJE VRTNIN

Ohrovt

DARILA Z VRTA

Korenovke KorenÄ?ek (Daucus carota)

Najbolje raste na peĹĄÄ?enih, humoznih in globokih tleh. Gredic NE gnojimo s hlevskim gnojem ampak spomladi s kompostom, lesnim pepelom ali kameno moko. KorenÄ?ek sejemo od zaÄ?etka marca pa tja do junija. Pazimo, da ne sejemo pregloboko. Kali zelo dolgo: 3-4 tedne. Najbolje kali, Ä?e ga sejemo skupaj s semenom kopra. Ä&#x152;e Ĺželimo vedeti, kam smo sejali, ga sejmo skupaj s semenom redkvice. PrviÄ? ga redÄ?imo oz. pulimo, ko je visok 2-4 cm in 2 tedna kasneje ĹĄe enkrat. KonÄ?na razdalja med rastlinami naj bo 8-10 cm. Raste naj v meĹĄanih posevkih s Ä?ebulo, solato, redkvico, grahom, porom, zeljem in paradiĹžnikom. OdliÄ?no se obnese na visoki gredi. V Ä?asu rasti gredico zastiramo, da ohranjamo korenine hladne in prepreÄ?ujemo rast plevelom. Za zastirko so odliÄ?ni listi ĹĄpinaÄ?e, ki raste povprek po vrtu. KorenÄ?ke lahko pulimo vse poletje, tja do snega. KorenÄ?ke skladiĹĄÄ?imo v mivki, jih zamrznemo, vloĹžimo ali konzerviramo kot korenjev sok. OdliÄ?en je v voku - malo se zmehÄ?a in napije z maĹĄÄ?obo, tako da prebavimo veÄ? vitaminov, ki so topni v maĹĄÄ?obah. KorenÄ?ek je odliÄ?en za soÄ?enje.

NOVO! MINI KORENÄ&#x152;EK CARACAS â&#x20AC;˘ To je kratek koniÄ?ast korenÄ?ek in je dobra izbira za vzgojo na teĹžkih tleh. OdliÄ?en je tudi za setev v loncih kot BABY KORENÄ&#x152;EK ali MINI KORENÄ&#x152;EK. Je soÄ?ne oranĹžne barve, hrustljav in zelo okusen.

NANTES 3 â&#x20AC;˘ Sorta naĹĄih babic. Srednje zgodnja sorta (100 dni) oranĹžno rdeÄ?ih korenov, dolgih okoli 16-20 cm. FLAKER â&#x20AC;˘ Pozna sorta oranĹžno rdeÄ?ih korenov, ki so dolgi okoli 22-24 cm.

DOLGI TOPI BREZ STRĹ˝ENA â&#x20AC;˘ To je

stara evropska sorta; pozen in zelo roden korenÄ?ek. Koreni so dolgi, s topim vrhom. OdliÄ?en je sveĹž, za vlaganje, zamrzovanje in soÄ?enje.

KURODA / TOUCHON â&#x20AC;˘Zgodnja sorta oranĹžno rdeÄ?ih korenov lepe oblike, ki so dolgi okoli 14-18 cm, hrustljavi in odliÄ?nega okusa.

RUMENI JAUNE DU DOUBS

Pozna sorta rumenega korenja. Koren je velik (30 cm) in je primeren za sveĹžo rabo, skladiĹĄÄ?enje ter krmo domaÄ?ih Ĺživali.

VIJOLIÄ&#x152;EN KORENÄ&#x152;EK COSIMC PURPLE â&#x20AC;˘ Je korenÄ?ek, ki zbuja pozornost. Barva koĹže je svetlo vijoliÄ?na, meso pa v intenzivnih odtenkih oranĹžne in rumene barve, kar mu daje poseben okus.

KORENÄ&#x152;EK ATOMIC RED â&#x20AC;˘ Je briljantno koralno rdeÄ? korenÄ?ek, unikatnega videza, ki barvno obogati naĹĄe jedi. Je hrustljav, intenzivnega okusa, odliÄ?en je tako surov kot tudi kuhan. Sorta je posebno bogata z antioksidantom likopenom, ki prepreÄ?uje nastanek raka.

3 KORISTEN NASVET: Kavna usedlina v zelenjavnem vrtu Kavna usedlina vsebuje duĹĄik, fosfor, majhne koliÄ?ine kalija, bakra in cinka, zato je odliÄ?no gnojilo. Ker vsebuje kofein, odganja razliÄ?ne ĹĄkodljivce (polĹže, ĹžuĹželke). V majhnih odmerkih jo dodajamo kompostu, saj jo deĹževniki oboĹžujejo. Ker je rahlo kisla, z njo gnojimo tudi hortenzije, azaleje in praproti.

Redkvica in redkev (Raphanus sativus) Sejemo jo od maja do septembra. Ljubitelji naj jo sejejo vsakih 14 dni. Najbolje raste v meĹĄanih posevkih s solato, korenÄ?kom in paradiĹžnikom ali na robu gredic. Potrebuje tla, pognojena s kompostom, ki morajo biti vedno dovolj vlaĹžna, zato da prepreÄ?imo napad bolhaÄ?ev in da redkvice ne olesenijo. Ker hitro raste, jo je treba pravoÄ?asno redÄ?iti. Redkvice pobiramo ĹĄe mlade.

SAXA (=NON PLUS ULTRA) â&#x20AC;˘ Zgodnja sorta. Okusne in soÄ?ne redkvice so velike, okrogle in intenzivno rdeÄ?e barve. FLAMBOYANT 3 â&#x20AC;˘ Zgodnja sorta. Okusne in soÄ?ne redkvice so

velike, podolgovate, rdeÄ?e z belim vrhom.

ZIMSKA Ä&#x152;RNA â&#x20AC;˘ Ä&#x152;rna, ploĹĄÄ?ato okrogla Ä?rna redkev ima belo meso prijetno pekoÄ?ega okusa. Je zimska zelenjava, ki jo pobiramo pozno v jesen in jo lahko skladiĹĄÄ?imo. Sejemo jo julija.

Kolerabica (Brassica oleracea) Kolerabico gojimo v Evropi Ĺže stoletja. Je enostavna za vzgojo. Sejemo jo od zgodnje pomladi do srede poletja. Olesenelost prepreÄ?imo z rednim zalivanjem in prekrivanjem tal (mulÄ?). Lahko jo presajamo po vsem vrtu, tako da zapolnimo prazna mesta. Raste naj v druĹžbi s solato, fiĹžolom, grahom, rdeÄ?o peso, porom, ĹĄpinaÄ?o in paradiĹžnikom.

DUNAJSKA BELA â&#x20AC;˘ Zgodnja sorta (40-55 dni). Gomolj je ze-

leno bel, ploĹĄÄ?ato okrogel, hrustljav in okusen.

Koleraba (Brassica napus) RUMENA â&#x20AC;˘ Rumeno zelena koleraba s finim, rumenim, okusnim mesom, ki vsebuje veliko suhe snovi in lepo diĹĄi. Sejemo jo julija. Dozori okoli 90 dni po setvi. Primerna je za vzgojo v pozno jesen in se odliÄ?no skladiĹĄÄ?i. NepogreĹĄljiva za pripravo zelenjavnih juh. Je nezahtevna vrtnina.

Repa (Brassica rapa) KRANJSKA OKROGLA â&#x20AC;˘ Zgodnja domaÄ?a repa, ki hitro raste. Uporabljamo jo sveĹžo, jo kisamo ali skladiĹĄÄ?imo. Je ploĹĄÄ?ato okrogla z rdeÄ?e vijoliÄ?nim vrhom. Dobro uspeva povsod, kjer ima dovolj vlage. Sejemo jo julija, pobiramo septembra, oktobra.

Korenovke

KRANJSKA PODOLGOVATA • Zgodnja domača repa, ki hitro raste. Uporabljamo jo svežo, jo kisamo ali skladiščimo. Je podolgovata z rdeče vijoličnim vrhom.

Rdeča pesa (Beta vulgaris) Zelo zdrava vrtnina, saj vsebuje veliko železa in silicija, zato naj bi jo imeli na jedilniku vsaj enkrat tedensko. Prenaša tudi hladnejše podnebje. Potrebuje rahla, hranljiva humozna in vlažna tla. Raje ima vlažna kot sušna poletja. Ne pozabimo je razredčiti. Mlade rastlinice pohrustamo surove, najbolje skupaj s solato v solatni skledi. Hvaležna bo za dognojevanje z rastlinsko prevrelko. Rdečo peso obvezno sočimo.

EGIPTOVSKA • Srednje zgodnja pesa, ploščato okrogle oblike, temno rdeče barve. BIKOR • Srednje zgodnja pesa, podolgovato okrogle oblike, temno rdeče barve brez kolobarjev. DETROIT • Stara evropska sorta, temno rdeče barve in ovalne oblike. Idealna za domači vrtiček. Dozori v približno 60 dnevih po setvi. Primerna za svežo rabo, vlaganje in skladiščenje.

CYLINDRA • Srednje zgodnja pesa, podolgovata, temno rdeče barve brez kolobarjev.

Zelena (Apium graveolens) Gojimo tri vrste zelene: GOMOLJNO, STEBELNO ALI BELUŠNO IN LISTNO (glej vrečice Herbal Line).

PRAŠKA - GOMOLJNA ZELENA • Ima velik gomolj z belim in aromatičnim mesom. Uporabljamo tako gomolje kot tudi liste. Gomoljna zelena je izredno občutljiva vrtnina, ki zahteva veliko nege. Potrebuje veliko hranil (tudi lesni pepel) in vlage, zato tla prekrivamo ter poleti, ko je suša, obvezno zalivamo. Na prosto jo presajamo maja (ne prej) in gomolje pobiramo oktobra. Sadike presajamo plitvo (ima plitve korenine), sicer ne tvori gomolja. Sadimo jo na rob solatne in kumarične gredice.

GIANT PASCAL - STEBELNA ALI BELUŠNA ZELENA • Uživamo odebeljene listne peclje - v solatah ali kuhane. Odlični so za sočenje in obvezno jih dodajamo različnim jedem, saj vsaki izboljšajo okus. Zelena ima veliko hranilnih snovi in je zelo zdrava. Če želimo bela stebla, jo lahko osujemo, in to vedno z vlažno zemljo. Ko je suša, jo moramo zalivati.

(Pastinaca sativa) Veliki, kremasto beli koreni, dolgi do 40 cm, so rahlo sladki in imajo posebno aromo. Vsebujejo veliko vitaminov in mineralov. Uporabljamo jih kot korenček in korenasti peteršilj. Pastinak potrebuje humusna, hranljiva in vlažna tla. Prezimi. Korene kopljemo od jeseni do pomladi, če tla niso zamrznjena. Korene lahko tudi skladiščimo ali zamrznemo.

Pastinak

Sladki

komarÄ?ek

(Foeniculum vulgare var. dulce) Oblikuje â&#x20AC;&#x153;gomoljâ&#x20AC;?, ki je prvovrstnega in edinstvenega okusa. Kot samostojno jed ga pripravimo tako, da ga skuhamo in zmehÄ?amo na sopari. Lahko ga jemo tudi surovega v solatah. UĹživamo tudi mlade liste, ki jih kot zaÄ?imbo dodajamo mnogim jedem. Zahteva sonÄ?na in topla poletja, dobro pognojena tla ter veliko vlage (v suĹĄi obvezno zalivamo). Belimo ga tako, da osujemo rastline, ko so gomolji veliki kot Ĺžogica za golf. Nato jih postopoma ĹĄe veÄ?krat osujemo. Tri tedne po osipanju Ĺže pobiramo pridelek. 3 KORISTEN NASVET: Zasipnica tako, kot nekoÄ? NaĹĄi dedki in babice so doma pridelano zelenjavo shranjevali tudi v zasipnici. Danes smo na to malo pozabili. V zasipnici shranjujemo korenovke - repo, kolerabo, gomoljno zeleno, rdeÄ?o peso, korenÄ?ek, korene peterĹĄilja. Za zasipnico uporabimo kartonsko ali leseno ĹĄkatlo, veliko vedro ali Ä?eber, v katerega nasujemo mivko ali droben pesek, vlaĹžno zemljo ali Ĺžagovino. Nasujemo plast mivke, nanj poloĹžimo korene oziroma gomolje, zopet damo plast mivke in nato gomolje, dokler ni ĹĄkatla oziroma posoda polna. Tako pripravljeno zasipnico hranimo na temnem in hladnem prostoru. NekoÄ? (lahko pa tudi danes) so za zasipnico uredili del njive ali vrta in sicer tako, da so izkopali pribliĹžno meter globoko luknjo, jo obloĹžili z listjem in slamo, korene ali gomolje poloĹžili v jamo, jih pokrili z listjem ali slamo ter vse skupaj zasuli z zemljo. Danes zasipnico lahko kupimo (glej spodnje fotografije).

A TRGOVIN SPLETNA a.si

www.se

min

Solatnice Solata (Lactuca sativa)

Solata potrebuje sonÄ?no lego ter hranljiva in vlaĹžna tla. Sejemo je veÄ?krat zapored v razmiku enega tedna. Najbolje raste v meĹĄanem posevku s korenÄ?kom, ĹĄpinaÄ?o in Ä?ebulo. Lahko pa jo presadimo kamorkoli na prazno mesto v vrtu (npr. med plodovke in kapusnice). VeÄ? kot ima prostora, pozneje gre v cvet. Sejemo jo na gredico skupaj s kolerabico in redkvico. Solate delimo na mehkolistne glavnate solate ali puterice, krhkolistne glavnate solate ali ledenke, solate z odprto rozeto ali gentiline. Listi solate so lahko razliÄ?nih barv ali oblik.

MAJSKA KRALJICA â&#x20AC;˘ Je zgodnja, poletna mehkolistna glavnata solata, ki oblikuje svetlo zelene in Ä?vrste glavice. Primerna je za vzgojo v rastlinjakih, tunelih in na prostem.

NOVO! CANASTA â&#x20AC;˘ Zanimiva solata, ki oblikuje rahlo odprto glavo s hrustljavimi, rahlo nagubanimi listi z rdeÄ?kastim navdihom. V Evropi je zelo priljubljena. To je stara sorta, odliÄ?nega sladkastega okusa. Sejemo jo od junija do septembra, pobiramo pa od junija do novembra. UspeĹĄno jo pridelujejo tudi slovenski profesionalni pridelovalci zelenjave. NOVO! SOLATA V TIPU ZAGREBAÄ&#x152;KE KRISTALKE

Ledenka, prilagojena naĹĄemu podnebju in okusu. Glavice so velike, kompaktne s svetlo zelenimi in krhkimi listi. Je prijetnega okusa in lepega vonja.

LJUBLJANSKA LEDENKA â&#x20AC;˘ Poletna, domaÄ?a, krhkolistna solata. Oblikuje velike in kompaktne glave. Listi so bleĹĄÄ?eÄ?e rumenozelene barve.

DALMATINSKA LEDENKA â&#x20AC;˘ DomaÄ?a, poletna, krhkolistna solata. Oblikuje velike in kompaktne glave. Listi so bleĹĄÄ?eÄ?e temno zelene barve. UNICUM â&#x20AC;˘ Poletna, domaÄ?a, krhkolistna in izredno okusna solata. Oblikuje velike in kompaktne glave. Listi so bleĹĄÄ?eÄ?e zelene barve z rjavordeÄ?imi pegami.

NOVO! Originalno slovensko SOLATA BELOKRIĹ KA

STARA SLOVENSKA SORTA SOLATE - oĹživili so jo v Kmetijskem InĹĄtitutu v Ljubljani â&#x20AC;˘ Krhkolistna glavnata solata, svetle rumenozelene barve brez rdeÄ?ega listnega roba je selekcija Primorske ledenke. Rastline so velike in oblikujejo polzaprte glave. Primerna je predvsem za zgodnje spomladansko pridelavo, v toplejĹĄih predelih tudi za prezimno pridelavo.

NOVO! SOLATA GREAT LAKES 659 (MESA 659)

IzboljĹĄana tradicionalna sorta, ki oblikuje veliko in kompaktno glavo s krhkimi, rahlo nazobÄ?animi listi lepe zelene barve. Je odliÄ?nega okusa in idealna za solate in sendviÄ?e. Ne gre v cvet in je odporna na vroÄ?ino ter mraz. Glave naredi 83-90 dni po setvi. Sejemo jo od marca do avgusta, pobiramo pa od junija do novembra.

GENTILINA DIANA â&#x20AC;˘ Nova sorta solate gentilina, ki jo vzgajajo tudi profesionalni vrtnarji. Oblikuje velike kompaktne glavice s polodprto rozeto in svetlo zelenimi hrustljavimi listi. PrenaĹĄa poletno vroÄ?ino in ne gre v cvet, zato jo lahko sejemo veÄ?krat od pomladi do jeseni.

CATALOGNA â&#x20AC;˘ Posebna solata z zanimivimi krhkimi in zelo okusnimi kompaktnimi listi. Lahko trgamo posamezne liste (se obraĹĄÄ?a) ali poreĹžemo celo glavo z odprto rozeto. NE GRE V CVET, zato je primerna za vzgojo od pomladi do jeseni. Sejemo je veÄ?krat zapored v razmiku enega tedna.

BERIVKA â&#x20AC;˘ Berivko sejemo od marca do avgusta v vrste in jo ĹĄe mlado poreĹžemo. Lahko jo redÄ?imo in nekaj rastlin pustimo, da razvijejo hrustljavo glavico. MEĹ ANICA SOLAT ZA â&#x20AC;&#x153;BABY LEAFâ&#x20AC;? â&#x20AC;˘ MeĹĄanica semen solat je sestavljena iz 4 sort solat z razliÄ?nimi oblikami in barvami listov. Sejemo veÄ?krat na leto (na prosto, pod tunele ali v rastlinjake) in redno reĹžemo mlade, sveĹže, soÄ?ne listiÄ?e za solato. OdliÄ?ni so za pripravo karpaÄ?a. Posejemo tam, kjer imamo prostor. WINTER BUTTERKOPF (NANSEN) â&#x20AC;˘ To je zimska mehkolistna

glavnata solata. Spomladi oblikuje rahle rumenkasto zelene glavice. Sejemo jo v zaporednih setvah od 15. 8. do 15. 9., tako da prezimi v razliÄ?nih razvojnih fazah.

POSAVKA â&#x20AC;˘ To je zimska krhkolistna domaÄ?a solata, ki spomladi oblikuje hrustljave rumenozelene glavice z rdeÄ?im navdihom. Bolje prezimi, Ä?e jo prekrijemo s kopreno. Sejemo jo od sredine avgusta do konca septembra v razmiku enega tedna veÄ?krat zapored. ZIMSKA RJAVKA â&#x20AC;˘ Zimska solata, stara evropska sorta, prilagojena tudi naĹĄemu podnebju. Dobro prezimi, spomladi oblikuje kompaktne rdeÄ?e zelene glavice.

Stebelna

solata

NOVO!

(Lactuca sativa var. angustana)

Stebelna ali ĹĄparglejva solata (angleĹĄko Celtuce, kitajsko Wosun) je pri nas nekaj novega. Zelo grenke liste lahko uĹživamo v solatah, so pa tudi odliÄ?ni za prehrano Ĺživali. Rastlina oblikuje veliko, debelo, soÄ?no steblo (premera 8 cm), ki se ga olupi in nareĹže na tanke kolobarje, ki jih uĹživamo jih surove ali na hitro pokuhane v voku. Narezano steblo tudi vlagamo. Ima delikatesen okus. Sejemo aprila in marca na prosto. Bolje kali na svetlobi, zato seme rahlo prekrijemo z zemljo ali pa ga samo na rahlo pritisnemo ob zemljo. Razdalja sajenja je 40 x 40 cm. Rastline v ĹĄestih tednih zrastejo do 1 m visoko. https://www.youtube.com/watch?v=ebE4QDvZaS8

3 KORISTEN NASVET: Čas za razmislek o zelenjavnem vrtu Za vse, ki zelenjavni vrt že imate, in za vse, ki ga želite imeti Zelenjavni vrt nam mora biti všeč, zato ga tako na podeželju kot v naselju oblikujemo, kot si želimo. Danes imamo lahko koristen zelenjavni vrt povsod. Imeti moramo samo nekaj sončne površine - gredico, dvorišče, trato, atrij, teraso, balkon, streho. KAJ MORAMO UPOŠTEVATI, KO NAČRTUJEMO SAMOOSKRBNI ZELENJAVNI VRT • Na začetku ne razmišljajmo o rastlinah, temveč o prostoru, ki je na voljo. Potrebujemo lepo in uporabno ograjo. Potrebujemo vodo za zalivanje oz. namakanje. Jo bomo sami “ujeli”? Kje bo prostor za obvezen kompostni kup ali celo dva? Najboljši kompostni kup je na zelenjavni gredici, zato da je v stiku s tlemi. Imamo prostor, kjer lahko uživamo v delovnem zanosu? Imamo prostor za rastlinjak, za visoke grede, za tople grede? Kako bomo oblikovali gredice? Ne pozabimo, da zelenjavo najlaže obvladujemo, kadar so med različno oblikovanimi gredicami urejene potke. • Upoštevajmo svoje želje. Nihče nas ne sili, da gojimo korenček ali grah. Morda imamo raje solato in paradižnike. So nam všeč zelišča? • Treba je znati sprejeti neuspeh in se posledično odpovedati določenim rastlinam, ki ne uspevajo. Zato preizkušajmo in sejmo raje tisto, kar uspeva, kar je za nas enostavno in kar obvladamo. • Bodimo strogi. Ne sejmo brez načrtovanja. Dobro izkoristimo ves razpoložljiv prostor, na primer tako, da posejemo tudi rastline, ki rastejo v višino (ob ograji ali opori). • Bodimo dovzetni za spremembe, zvedavi. (Če na hitro pregledam zgoraj navedeno, se mi zdi, da vse to velja tudi v vsakdanjem življenju, ne samo pri vrtnarjenju.) KAKO ORGANIZIRAMO SVOJE GREDICE • Načrtujemo RAZNOLIKOST. Širina gredice naj bo med 1 in 1,5 m. Dolžina pa je odvisna od površine, lege, smeri in tega, kaj sejemo. Med gredicami obvezno naredimo potke. Sejemo v vrste - na gredico po 2, 4, 6 ali 8 vrst. • Ustvarjamo GIBANJE. Čim več različnih rastlin skupaj na isti gredici (MEŠANI POSEVKI) in čim bolj pester kolobar. NA NAŠEM VRTU NI PRAZNIH MEST. • Uporabljamo “TALENTIRANE” rastline - žametnica preganja ogorčice, zato naj raste povsod. Zelena s svojim vonjem odganja kapusovega belina, zato naj raste v bližini zelja. Več o teh rastlinah lahko preberete na naši spletni strani www.semina.si. NEPOSREDNA SETEV • Je najlažja, najcenejša in z njo vzgojmo najboljše rastline. • Gredice pred setvijo “pospravimo”. Odstranimo plevel in tla površinsko zrahljamo. • Pazimo na strukturo (zračnost, propustnost) tal. Po potrebi dodajamo pesek, kompost. • Sejemo vedno v vrste. Tako lažje plevemo, saj vemo, kam smo sejali. Ravne vrste na gredici dobimo, če sejemo ob napeti vrvici. Jaz vedno sejem v vrste in to, da niso najbolj ravne, me nič ne moti. • Obvezno in pravočasno REDČIMO. Tako USTVARJAMO PROSTOR, da zelenjava dobro uspeva.

Solatnice MeĹĄanice â&#x20AC;&#x153;Baby leafâ&#x20AC;? Pisane meĹĄanice razliÄ?nih listnatih vrtnin za rez mladih listov

NOVO! MIĹ INA MEĹ ANICA â&#x20AC;&#x153;BABY LEAFâ&#x20AC;? (RdeÄ?a pesa Bikor, radiÄ? Castelfranco, solata Batavia bionda, divja rukvica) To je meĹĄanica za rez mladih listov. Lahko jo sejemo celo leto - od marca do avgusta, na prostem v zelenjavnem vrtu ali na balkonu v zabojÄ?ku; od oktobra do marca pa v rastlinjakih. Ko so listi visoki 15-20 cm, jih Ĺže lahko reĹžemo. Obrastejo se. Sejemo jo veÄ?krat, da imamo vedno na voljo sveĹže liste. Lahko jih uĹživamo tudi kot MIKROZELENJE, se pravi poreĹžemo rastlinice, ko so visoke 3-8 cm, to je 5-10 dni po kalitvi.

RadiÄ? (Cichorium intybus) Potrebuje sonÄ?no lego in hranljiva, vlaĹžna tla. RadiÄ? sejemo v vrste kamorkoli na prazne gredice na vrtu. Izberemo veÄ? sort, da imamo celo leto sveĹžega z vrta. Spomladi posejemo Verono in TrĹžaĹĄki solatnik, ostale pa poleti. RadiÄ? Palla Rossa 5-Mesola lahko sejemo ĹĄe avgusta, ker prezimi. Jeseni moramo biti z radiÄ?i potrpeĹžljivi, saj tvorijo glavice ĹĄele, ko je dovolj hladno. Je odliÄ?na in zdrava solata. Vsebuje zdravilno grenÄ?ino intybin, ki mu daje specifiÄ?en okus in pospeĹĄuje prebavo.

PALLA ROSSA 3 - jesenski radiÄ? â&#x20AC;˘ Jeseni, odvisno od vremena, oblikuje vinsko rdeÄ?e glavice. Ne prezimi.

PALLA ROSSA 5 - MESOLA - zimski radiÄ? â&#x20AC;˘ Pozno jeseni in spomladi oblikuje vinsko rdeÄ?e kompaktne glavice.

CASTELFRANCO - jesenski radiÄ? â&#x20AC;˘ Jeseni, odvisno od vremena, oblikuje pegaste vinsko rdeÄ?e glavice. Ne prezimi.

NOVO! VARIEGATA DI LUSIA CROSARA - jesenski radiÄ? Ä&#x152;udovit glavnat radiÄ? rumeno bele barve z vinsko rdeÄ?imi pegami. Sejemo poleti in pridelamo jeseni (120 dni). Pri nas malo poznan, zato je Ä?as, da ga preizkusimo.

BIANCA INVERNALE - zimski radiÄ? â&#x20AC;˘ Pozno jeseni in spomladi oblikuje zelene kompaktne glavice. OdliÄ?no prezimi.

PAN DI ZUCCHERO - jesenski radiÄ? â&#x20AC;˘ Jeseni, odvisno od vremena, oblikuje velike podolgovate zelene glave. Ne prezimi. VERONA - celoletni radiÄ? â&#x20AC;˘ To je radiÄ?, ki ga sejemo Ĺže od pomladi naprej na gosto in do jeseni reĹžemo njegove zelene liste, ki se obraĹĄÄ?ajo. Jeseni ga razredÄ?imo, in pozno jeseni in spomladi bo oblikoval kompaktne ovalne temno rdeÄ?e glavice. OdliÄ?en je tudi za siljenje.

3 KORISTEN NASVET: Količina zelenjave za štiričlansko družino Če je prostor za vzgojo zelenjave omejen, moramo dobro premisliti, kdaj in koliko bomo sejali, da bomo imeli ravno prav zelenjave za štiričlansko družino. Običajno imamo določene zelenjave v nekem obdobju preveč, druge pa premalo. Okvirna poraba za 4 osebe: • SOLATE: sejemo vsake 2 tedna, 1 vrsto dolžine 3 m • PARADIŽNIK: na prosto presadimo 20 rastlin • BUČKE, CUKINI: od srede maja na prosto posejemo 2 vrečici s semenom (2 različni sorti) • REDKVICA: sejemo tedensko, pol vrečice • NIZEK FIŽOL: sejemo v začetku maja, junija in julija v 2 m dolge vrste • GRAH: sejemo marca in aprila v dve 4-5 m dolgi vrsti • KORENČEK: v aprilu, maju in začetku junija sejemo v 2 m dolge vrste (vsakič pol vrečice s semeni) • POR: v aprilu presadimo 50 rastlin med različne vrtnine (1 vrečica) • KUMARE SOLATNE: konec aprila posejemo 2 vrečici

NOVO! GRUMOLO BLONDE AMELIORE - zimski radič • Odličen radič, ki prenaša zelo nizke temperature. Oblikuje rozete iz svetlo zelenih, finih okroglih listov, ki so najbolj okusni spomladi. Sejemo ga od julija do septembra, pobiramo pa od jeseni do pomladi.

NOVO! GRUMOLO ROSSO - TIP SOLKANSKEGA RADIČA - zimski radič • Lep, na nizke temperature odporen radič, ki oblikuje vinsko rdeče rozete od jeseni do pomladi. Pozimi manj grenak kot jeseni. TRŽAŠKI SOLATNIK - celoletni

radič • Sejemo ga celo leto in tudi mlade okusne liste režemo celo leto. Po rezu se obraste. Nezahteven radič, ki je obvezen v vsakem zelenjavnem vrtu.

Endivija (Cichorium endivia)

SPLETNA

A TRGOVIN

m www.se

ina.si

Endivija bo hvaležna za sončno lego in vlažna ter hranljiva, rahla tla. Sejemo jo poleti za zgodnjimi kapusnicami, grahom, nizkim fižolom, zgodnjim krompirjem, čebulo in rdečo peso. Kasneje jo razredčimo in presajamo. To je odlična poznojesenska zelenjava.

DEČJA GLAVA • To je srednje zgodnja endivija za vzgojo od poznega poletja do pozne jeseni. Ne prezimi. Oblikuje velike kompaktne rozete z rumeno zelenim osrčjem.

MALAN (=BATAVIA GREEN) • Odlična endivija, ki oblikuje

40-45 cm velike rozete, s kompaktnim osrčjem zelene barve. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni jo pridelujemo na prostem, v rastlinjakih in tunelih pa pozimi ter zgodaj spomladi.

CORNET DE BORDEAUX • To je stara francoska sorta. Valoviti listi oblikujejo rahlo glavico, ki je v obliki korneta. Listi, ki so debeli, masleno rumene do zelene barve, so večji od nam znanih endivij in izredno dobrega sladkastega okusa. Lahko režemo še mlade liste, ker se obraste ali pa jo pustimo, da se razvije do polne velikosti. Primerna je za jesensko in zimsko pridelavo, saj prenaša nizke temperature. Posebno dobro se pozimi obnese pod folijskim tunelom.

ESKARIOL RUMENA • To je srednje zgodnja endivija za vzgojo od poznega poletja do pozne jeseni. Ne prezimi. Oblikuje velike kompaktne rozete z rumenim osrčjem.

Solatnice NOVO! KODROLISTNA FINE DE LOUVIER â&#x20AC;˘ Atraktivna endivija, s fino razrezanimi listi (Ä&#x152;IPKASTIMI), ki so odliÄ?nega in sveĹžega okusa. Ta hip je to svetovna uspeĹĄnica, ki prihaja iz Francije.

ENDIVIJA, MEĹ ANICA â&#x20AC;˘ Ä&#x152;udovita meĹĄanica endivij - Bubikopf (jesenska rumenozelena eskariolka), Fiorentina (zimska zelenorumena eskariolka), Verde a coure pieno (zimska zelena eskariolka), Fine De Louviers (kodrolistna rumenozelena). Seme sejemo v vrste na gosto. Lahko reĹžemo ĹĄe mlade liste (pisana meĹĄanica), lahko pa razredÄ?imo in pustimo prostor za razliÄ?ne endivije. Primerne so za vzgojo od poletja do zime.

Motovilec (Valerianella locusta) Sejemo ga od srede avgusta do konca septembra in to enakomerno po vsej povrĹĄini ali v vrste (laĹžje okopavamo). Setveno povrĹĄino rahlo prekrijemo z zemljo ali slamo, zato da ga do kalitve senÄ?imo in skrbimo za enakomerno vlaĹžnost. Liste trgamo posamiÄ? ali pa poreĹžemo celo rozeto in pustimo, da poĹženejo novi listi. Bolje prezimi, Ä?e ga prekrijemo s kopreno ali smreÄ?jem. Ne mara plevelov, zato ga redno plevemo.

HOLANDSKI â&#x20AC;˘ Okusen zgodnji motovilec, ki oblikuje velike rozete z velikimi, ĹĄirokimi, rahlo hrapavimi listi.

LJUBLJANSKI â&#x20AC;˘ DomaÄ?, okusen, zgodnji motovilec, ki oblikuje velike rozete s srednje velikimi, dolgimi, gladkimi in svetleÄ?imi listi.

VERTE DE CAMBRAI - v tipu Ĺ˝LIÄ&#x152;ARJA â&#x20AC;˘ Okusen motovilec, ki ima velike rozete s srednje velikimi, ovalnimi, temno zelenimi listi.

3 KORISTEN NASVET: Zbiranje vode za zalivanje zelenjavnega vrta Za zelenjavni vrt je voda zelo pomembna. Vrtne rastline brez zalivanja zelo slabo uspevajo. Zato vodo zbiramo takrat, ko jo je dovolj - pozimi in spomladi. Kupimo ali sestavimo razliÄ?ne zbiralnike vode. KakĹĄni bodo, je odvisno od lokacije in velikosti vrta. Ä&#x152;e imamo vrt ob hiĹĄi, zbiramo vodo, ki teÄ?e po Ĺžlebu. Kupimo posebno cev, ki jo umestimo v Ĺžleb in plastiÄ?en zbiralnik. Ä&#x152;e vrt ni v bliĹžini hiĹĄe, lovimo deĹževnico v sod.

Solatnice Špinača (Spinacea oleracea)

Najbolje jo bomo izkoristili, če jo bomo sejali spomladi in jeseni povsod po vrtu, na prazne gredice ali na prazna mesta med že rastoče vrtnine. Zgodaj spomladi, ko posejemo prve vrtnine, vržemo vmes še nekaj semen špinače. Korenine izločajo saponine, ki spodbujajo rast vseh vrtnin in pospešujejo godnost tal, kar dobro vpliva na vse vrtnine. Liste uporabljamo kot zastirko, površinsko kompostiranje in za zeleno gnojenje. Vonj špinače odvrača škodljivce, posebno bolhače. Korenine vedno puščamo v tleh. Pri setvi moramo upoštevati samo to, da špinača ne sme rasti v zemlji, ki je bila pognojena s svežim hlevskim gnojem. Če špinače torej ne pojemo, jo lahko porabimo na več načinov v zelenjavnem vrtu. Uživamo jo surovo ali kuhano neposredno z vrta.

MATADOR • To je hitro rastoča sorta, pri-merna za jesensko in pomladansko setev. Ima velike, temno zelene, svetleče liste, bogate z vitaminom C in železom.

Blitva ali mangold (Beta vulgaris) Blitva velja za delikatesno zelenjavo. Zelo popularna je na Primorskem, vendar odlično raste tudi v celinskem, hladnejšem podnebju. Stebla s “špargljastim” okusom kuhamo na pari. Liste uporabljamo kot špinačo. Vsebuje veliko vitaminov A in C ter kalija, mangana, železa in kalcija. Primerna je za vzgojo v rastlinjakih, tunelih in na prostem. Zelo lepa in uporabna je tudi v okrasnih loncih. Odlično prezimi. Liste trgamo, saj se obrastejo. Je nezahtevna vrtnina. Hvaležna bo za vlažna tla.

SREBRNOLISTNA • Je hitro rastoča sorta (60 dni). Temno zeleni listi imajo bela listna rebra in bele listne peclje. PISANOSTEBLENA ARCOBALENO MIX • Rastlina oblikuje stebla in rebra RAZLIČNIH BARV z velikimi zelenimi listi. Zelo lepa je tudi ZA DEKORACIJO v okrasnih loncih. BLITVA LISCIA A VERDE DA TAGLIO •Oblikuje zelena tanka stebla in gladke, tanke ter sladke, svetleče zelene liste. Novozelandska

špinača

(Tetragonia tetragonioides) NOVO! To je celo leto rastoča plazeča špinača, ki ima trikotne sočne liste. Pripravljamo jih tako kot špinačo. Sejemo jo maja na prosto in posamezne liste obiramo dopozne jeseni. Občutljiva je na mraz. Seme pred setvijo čez noč namočimo. Sadimo jo na razdalji 80 x 80 cm.

Malabar NOVO!

špinača (Basella rubra)

To je enoletna azijska popenjavka. Potrebuje veliko toplote, drugače pa je za vzgojo nezahtevna. Odlično raste v sončnem delu zelenjavnega vrta in v velikem loncu na balkonu (lahko v visečih košarah). Potrebuje oporo. Ko je suša, jo redno zalivamo. Raste hitro, tako da že 55 dni po setvi lahko uživamo mlade, velike in sočne, rahlo odebeljene, rdečkaste liste v solati ali pa jo uživamo kot špinačo. Uporabljajo jo tudi za zgoščevanje juh, jedi “stir-fries” in v jedeh s čilijem. Je tipična listna zelenjava in vsebuje veliko vitaminov A in C, železa ter kalcija. 3 KORISTEN NASVET: Zelene strehe Ozelenitev streh (individualnih hiš, velikih stavb, tako poslovnih kot različnih ustanov (bolnice) itd.) je projekt velikih mest po vsem svetu. Strehe so neizkoriščen prostor in vsako mesto potrebuje rastline, pa ne samo za čiščenje zraka. Zelena streha polepša okolico. Hkrati je dober izolator, saj poleti hladi, pozimi pa greje, vzdržuje primerno zračno vlago in nas varuje pred hrupom. Ozelenitev streh je enostaven projekt. Najprej je treba preveriti nosilnost strehe, da bo vzdržala težo zemlje, vode in rastlin. Debelina zemlje za drevesa mora biti 150 cm, za grmičevje 60 cm, za manjše rastline (cvetlice, trajnice, trata, zelenjava) pa 30 cm. Treba je poskrbeti za drenažo (odtok vode) in zalivanje oz. namakanje. Ozelenitev streh delimo na ekstenzivno (samo tanka plast zemlje in nizke trpežne rastline, ki prenašajo mraz in vročino) in intenzivno, kjer bomo aktivno vrtnarili.

Plodovke ParadiĹžnik (Lycopersicon esculentum)

Potrebuje veliko sonca, bogato gnojena tla in dovolj vode. Gnojimo obilno, lahko s kompostom, hlevskim gnojem ali z organskimi gnojili. Gnojimo meseÄ?no od zaÄ?etka cvetenja do konca zorenja. Raste naj ob opori (plastiÄ?ne ali bambusove palice). ParadiĹžnik redno zalivamo. Zastiramo ga, da ne raste plevel in da zemlja ostaja vlaĹžna. MeĹĄani posevek: nizek fiĹžol, korenÄ?ek, kapusnice, por, pastinak, peterĹĄilj, solata, radiÄ?, zelena, ĹĄpinaÄ?a, Ä?ebula, sladka koruza, Ä?esen in kapucinka.

Zdravi plodovi brez ĹĄkropljenja: ParadiĹžnik sadimo vsako leto na isto mesto v gredi. Izberemo mu sonÄ?no in toplo lego. Prednost ima tisti del vrta, ki je najbolj zaĹĄÄ?iten pred deĹžjem. Pred plesnijo, ki ga napade v vlaĹžnih poletjih, ga zaĹĄÄ?itimo tako, da rastline prekrijemo, vendar tako, da imajo veliko prostora (zraka) in svetlobe. Folija, ki ne prepuĹĄÄ?a deĹžja, naj bo napeta v Ä?im veÄ?jem oboku nad rastlinami, tako da imajo paradiĹžnikove rastline veliko prostora za rast. Vsak dan pregledujemo rastline in vse liste, na katerih se zaÄ?nejo pojavljati sivozelene pege, odtrgamo in uniÄ?imo (najbolje, da jih seĹžgemo). ParadiĹžnik v posodah: Ne pozabimo, da paradiĹžnik zelo dobro uspeva v posodah. Izkoristimo to njegovo lastnost in si z njim â&#x20AC;&#x153;polepĹĄajmoâ&#x20AC;? terase ter balkone. Vonj paradiĹžnika odganja muhe. Sadike sadimo poĹĄevno in globoko: ParadiĹžnikovo sadiko sadimo Ä?im globlje, kajti iz stebla poĹženejo stranske korenine. VeÄ?, ko ima rastlina korenin, moÄ?nejĹĄa bo in bolj zdrava. Pazite na temperaturo: ParadiĹžnik ne nastavlja plodov pri temperaturi pod 13 oC in nad 32 oC. Ä&#x152;eĹĄnjevi plodovi: Majhni Ä?eĹĄnjevi plodovi so idealni za zamrzovanje. Ne sprimejo so, tako da jih lahko posamezne jemljemo iz vreÄ?ke. Omakam, juham in drugim jedem jih tako lahko dodajamo celo zimo. Majhni Ä?eĹĄnjevi paradiĹžniki so primerni tudi na popotovanju, saj jih lahko enostavno shranimo v posodah in cele pojemo. OsveĹžijo nas, ne da bi se zmoÄ?ili z njihovim sokom.

VOLOVSKO SRCE â&#x20AC;˘ To je pozna, visoka in bujna sorta. Veliki plodovi (800 g) so znaÄ?ilne srÄ?aste oblike, svetleÄ?e neĹžno rdeÄ?e barve, zelo mesnati, soÄ?ni in izredno okusni. Niso primerni za transport. SAINT PIERRE â&#x20AC;˘ Rodna visoka sorta. Plodovi so rahlo ploĹĄÄ?ato okrogli, gladki, teĹžki okoli 200 g, izrazito sladkastega in prijetnega okusa. UĹživamo sveĹžega v solatah in omakah ter iz njega pripravljamo sokove in koncentrate. NOVOSADSKI JABUÄ&#x152;AR â&#x20AC;˘ DomaÄ?a visoka sorta. Veliki, okrogli plodovi (130-150 g) svetleÄ?e rdeÄ?e barve so zelo okusni. GRAPPOLINO FINNY F1 - paradiĹžnik v grozdu â&#x20AC;˘ Visok (indeterminanten), odporen, zelo roden in zdrav paradiĹžnik. Ima okrogle, intenzivno svetleÄ?e rdeÄ?e, okusne plodove, teĹžke okoli 120 g. Primeren je za vzgojo na prostem, v tunelih in rastlinjakih.

CHERRY BABY F1 - paradiĹžnik Ä?eĹĄnjevec â&#x20AC;˘ Visok (indeter

minanten), srednje zgoden, odporen, zelo roden paradiĹžnik Ä?eĹĄnjevec, ki se dobro prilagaja razliÄ?nim podnebnim in vremenskim razmeram. Ima okrogle, svetleÄ?e rdeÄ?e okusne plodove, teĹžke okoli 20 g. Primeren je za vzgojo na prostem, v tunelih in rastlinjakih. Uporabljamo sveĹžega in zamrznjenega.

HEINZ 2005 - nizek paradiĹžnik â&#x20AC;˘ Nizek ali determinanten paradiĹžnik. Plodovi so gladki, okrogli, iz 4-6 prekatov, teĹžki okoli 180 g in zelo mesnati. Dozorijo v okoli 90 dnevih po presajanju. OdliÄ?ni so sveĹži ali pa iz njih pripravimo keÄ?ap, omake in sokove. Plodovi ne pokajo.

GRANDE - nizek pelat â&#x20AC;˘ AvtentiÄ?na italijanska sorta paradiĹžnika, udomaÄ?ena tudi Ĺže v naĹĄih krajih. Nizek (determinanten) paradiĹžnik. Plodovi so gladki, podolgovati (8 cm dolgi), teĹžki 80-90 g, lepe temno rdeÄ?e barve. Dozorijo v okoli 120 dnevih po presajanju. Rastlina je moÄ?na, obilno rodi in je dobro odporna proti bolezni. OdliÄ?en pelat za sveĹžo rabo, kuhanje (omake), konzerviranje in suĹĄenje.

JajÄ?evec (Solanum melongena) VIOLETTA LUNGA â&#x20AC;˘ Plod je podolgovato hruĹĄkaste oblike, dolg okoli 20 cm, Ä?rno vijoliÄ?en in svetleÄ? ter ima Ä?vrsto zelenobelo meso. Dozori v okoli 80 dnevih po presajanju. Zahteva s hlevskim gnojem pognojena tla, veliko vode in sonÄ?no lego. OdliÄ?no bo uspeval v plastiÄ?nem tunelu in rastlinjaku.

Paprika in feferoni (Capsicum annuum)

SPLETNA

A TRGOVIN

mina www.se

.si

Potrebujejo sonÄ?no lego, vlaĹžna tla, obilno pognojena s kompostom ali hlevskim gnojem. Gnojimo meseÄ?no, od zaÄ?etka cvetenja do konca zorenja. Gredice paprike redno zastiramo, med poletjem dodatno gnojimo z rastlinsko prevrelko in ob suĹĄi redno zalivamo. Pred setvijo seme Ä?ez noÄ? namoÄ?imo v vodi. Rastlinam lahko nudimo oporo (mreĹža). Prvi plod odstranimo, da ne zavira rasti. Plodove kasneje redno trgamo, da nastajajo novi. MeĹĄani posevek - posamezne rastline lahko posadimo na gredice korenÄ?ka in zelja ter ob paradiĹžnik.

Ĺ OROKĹ ARI â&#x20AC;˘ DomaÄ?a, srednje pozna sorta, v tipu babure. Plodovi so soÄ?ni, srednje veliki, tipiÄ?no mleÄ?no bele do rumene barve. OdliÄ?na za sveĹžo porabo, polnjenje in vlaganje.

KALIFORNIJSKO Ä&#x152;UDO â&#x20AC;˘ Tip babure. Je srednje pozna sorta. Plodovi so soÄ?ni, srednje veliki, zeleni in rdeÄ?i. OdliÄ?na za sveĹžo porabo. KURTOVSKA KAPIJA â&#x20AC;˘ DOMAÄ&#x152;A, srednje pozna (125 dni) podolgovata in zelo rodna paprika - plodovi so boÄ?no sploĹĄÄ?eni, zelene in intenzivno RDEÄ&#x152;E barve. Primerna je za sveĹžo rabo, peÄ?enje in vlaganje.

SLONOVO UHO â&#x20AC;˘ To je SLADKA SRBSKA PAPRIKA, â&#x20AC;&#x153;ajvaruĹĄaâ&#x20AC;?, z velikimi in mesnatimi plodovi, ki na rastlini visijo. Zelena barva se v zrelosti spremeni v rdeÄ?o. TeĹžka je od 150 g do 250 g. Je odporna proti bolezni in daje stabilne pridelke. Za sveĹžo rabo, peÄ?enje in pripravo ajvarja.

BOTINSKA RUMENA â&#x20AC;˘ Tip paradajz paprike. Je domaÄ?a, srednje pozna sorta (110 dni). Plodovi so soÄ?ni, srednje veliki, tipiÄ?no mleÄ?no bele do rumene barve. Okusna in diĹĄeÄ?a paprika. OdliÄ?na za sveĹžo porabo in vlaganje. Vsebuje dragocene vitamine, predvsem vitamin C in veliko mineralov. 19

Plodovke NOVO! SOMBORKA • To je SRBSKA PAPRIKA, srednje zgodnja

v tipu “polbabure”, RAHLO PEKOČA in zato tudi zelo zdrava. Paprike so težke 60-90 g, svetlo rumene barve, zrele pa rdeče barve. Meso je sočno in debelo. Uporabimo jo lahko na različne načine, najboljša pa je polnjena s kislo smetano. Lahko jo pobiramo od 5 do 6-krat v sezoni.

FEFERONI SLADKI • To je sladek, dolg feferon (15 cm dolg, 2,5 cm v premeru) s tanko kožo. Svetlo zelena barva se v zrelosti spremeni v rdečo, oranžno ali rumeno. Rastlina je velika, kompaktna, močno rodna. Primeren je za svežo rabo, vlaganje in sušenje. Dozorevati začne okoli 80 dni po presajanju.

FEFERONI PEKOČI RUMENI • Srednje zgodnja sorta (100 dni) pekočih, intenzivno rumenih feferonov, dolgih 7-11 cm. Uživamo jih sveže ali vložene. Lahko jih vzgojimo tudi v okrasnih loncih kot balkonsko zelenjavo. FEFERONI PEKOČI ZELENI & RDEČI • Srednje zgodnja sorta (90 dni) temno zelenih, okusno pekočih feferonov, dolžine 7-11 cm. V zrelosti se obarvajo intenzivno rdeče. Uživamo jih sveže ali vložene.

Kumare (Cucumis sativus) Kumare potrebujejo dobro gnojena tla, zato jih pred sajenjem obilno pognojimo s kompostom ali hlevskim gnojem. Sejemo jih odvisno od lege in vremena od začetka do konca maja. Lahko jih sejemo v malo dvignjene gredice (spodaj je hlevski gnoj), v luknje globoke 1 cm po 3 semena. Po kalitvi pustimo rasti samo najmočnejšo rastlino. Druge presadimo na prazna mesta ali jih damo na kompost. V mrazu ne bodo kalila in rastla. Med rastjo jih dognojujemo s hlevskim gnojem ali kakšnim drugim gnojilom. Tekom rasti jih vsake dva tedna zalijemo z prevrelko iz kopriv. V suši ne rastejo, zato jih moramo NUJNO zalivati. Dobro rastejo samo, če imajo dovolj toplote in vlage, zato tla okoli njih obvezno prekrijemo z rastlinskimi ostanki, s slamo ali črno folijo. Hvaležne nam bodo za zavetrje. Ker so popenjavke, jih napeljemo na plastično mrežo. Tako vzgojene so tudi bolj zdrave in dlje časa rodijo. Na začetku mladim poganjkom pomagamo, da se ovijejo okoli mreže tako, da jih nanjo privežemo. Ob kumarični vrsti obvezno posadimo različne bazilike, saj privabljajo čebele in pospešujejo rast, ter zeleno in koper. Tudi solata je dober sosed kumaram, saj kumare sadimo ob solato, ko je ta že večja in mladim rastlinicam kumar nudi zavetje. Solato kmalu poberemo, da imajo kumare dovolj prostora za nadaljnjo rast.

3 KORISTEN NASVET: Kulinarični kotiček / zelenjava je zdravilo O tem se veliko govori in piše, zato težko strnem vse, kar bi želela sporočiti. Skoraj nemogoče je na kratko povzeti vse hranilne snovi v zelenjavi, navesti, zakaj jih naše telo potrebuje, kaj zdravijo in katera zelenjava jih vsebuje. KLJUB TEMU NA KRATKO: • NESPORNO VELJA, DA JE NAJBOLJŠA ZELENJAVA IZ DOMAČEGA VRTA (sveža ali sušena, zamrznjena, vložena, predelana v sokove in mezge, skladiščena v zasipnicah ali hladnih kleteh). • ČE NIMAMO DOMAČE, KUPUJEMO SEZONSKO ZELENJAVO (poleti, kar raste poleti v naši širši okolici, pozimi enako, in pozimi vloženo na čim bolj naraven način) • NAJBOLJŠA KUPLJENA ZELENJAVA JE KAR NAJBOLJ SVEŽA, KI JE BILA ČIM MANJ ČASA NA POTI IN V SKLADIŠČU (zato ima prednost zelenjava slovenskega izvora) • JEMO RAZNOVRSTNO IN VEČKRAT NA DAN.

3 KORISTEN NASVET: S kompostom prekrivamo tla Kompost je obvezen v zelenjavnem vrtu, saj je osnova za kvalitetna tla, ki omogoÄ?ajo zdravo rast vrtnin. Kompost je odliÄ?en tudi za prekrivanje (zastiranje) tal med rastlinami med rastjo. Tudi jeseni vrtna tla pokrijemo z od 3 do 5-centimetrsko plastjo komposta (ki ga NE vkopljemo). Uporaba kompostne zastirke je zelo uÄ?inkovita (prednost pri zastiranju ima Ä?im bolj fin, droben kompost brez velikih delcev): â&#x20AC;˘ grede so vedno pripravljene za setev in sajenje. â&#x20AC;˘ Kompost vsebuje veliko drobnih delcev Ä?rne barve, zato se spomladi tla hitreje segrejejo, poleti pa dobro zadrĹžujejo vlago. â&#x20AC;˘ PolĹžem NE nudi zavetja in jih bistveno manj privlaÄ?i, saj se povrĹĄina komposta hitro presuĹĄi in ne vsebuje nerazpadlih organskih snovi. â&#x20AC;˘ Zavetja NE nudi niti voluharjem. â&#x20AC;˘ PovrĹĄina komposta se ne zaskorji in dobro prepuĹĄÄ?a vodo, zato okopavanje ni potrebno. â&#x20AC;˘ OdliÄ?no varuje tla, jih izboljĹĄuje, saj nudi hrano mikroorganizmom in deĹževnikom v tleh.

DARINA F1 â&#x20AC;˘ To je odliÄ?en in uveljavljen evropski hibrid solatnih kumar, zelo dolgotrajno roden in odporen proti boleznim. Plodovi so zelo okusni. Primeren je za pridelavo na prostem, v tunelih in rastlinjakih.

SPLETNA

A TRGOVIN

mina www.se

.si

DOLGE ZELENE â&#x20AC;˘ KlasiÄ?ne solatne kumare.

MARKETER â&#x20AC;˘ KlasiÄ?ne solatne kumare. TASTY GREEN (KING) F1 - HOLANDSKI TIP â&#x20AC;˘ To je zgodnji holandski tip solatnih kumar, ki so poznane po prijetnem in odliÄ?nem okusu in izredno dobri prebavljivosti. Kumare so temno zelene, gladke in dolge okoli 25 cm. Lahko jih gojimo od zgodnje pomladi do pozne jeseni na prostem, v tunelu in rastlinjaku. So tolerantne do bolezni ter odporne proti vroÄ?ini. Zelo enostavno jih je vzgajati in odliÄ?no rodijo.

LEVINA F1 - ZA VLAGANJE â&#x20AC;˘ To so odliÄ?ne, hrustljave kumarice za vlaganje. Hibrid je odporen proti bolezni. Redno jih obiramo, saj s tem pospeĹĄujemo nastanek novih plodov. Primerne so za pridelavo na prostem, v tunelih in rastlinjakih.

PARIĹ KI KORNIĹ ON - ZA VLAGANJE â&#x20AC;˘ OdliÄ?ne, hrustljave kumarice za vlaganje. Redno jih obiramo, saj s tem pospeĹĄujemo nastanek novih plodov. Primerne so za pridelavo na prostem, v tunelih in rastlinjakih.

NOVO! EksotiÄ?no KUMARE TRUE LEMON - OKROGLE Stara sorta (iz leta 1894) posebnih kumar, okrogle oblike (velikost jabolka). UĹžitna lupina je limonsko rumene barve (ni jih potrebno lupiti). So soÄ?nega, malce kiselkastega okusa po limoni in nikoli ne grenijo. So nezahtevne, dobro prenaĹĄajo suĹĄo in so odporne na plesen. Dozorijo v 60-70 dnevih po setvi. Zelo okusne so sveĹže in vloĹžene. Bolj ko jih obiramo, bolj rastejo.

Plodovke

BuÄ?ke ... (Cucurbita pepo,

... in buÄ?e (Cucurbita maxima,

Cucurbita patissonata)

Cucurbita moschata)

A TRGOVIN SPLETNA a.si

min www.se

â&#x20AC;˘ cukini in patiĹĄonke â&#x20AC;˘ vrtne ali jedilne buÄ?e oz. zimske buÄ?e â&#x20AC;˘ rastejo na grmiÄ?kih â&#x20AC;˘ rastejo na dolgih poganjkih â&#x20AC;˘ podlogovate ali okrogle â&#x20AC;˘ so razliÄ?nih oblik, barv in okusov â&#x20AC;˘ se ne skladiĹĄÄ?ijo â&#x20AC;˘ se odliÄ?no skladiĹĄÄ?ijo

Vzgoja je enostavna - sonÄ?na lega, veliko sonca, veliko hranil in vlage, zato gnojimo, zalivamo pod list in tla prekrijemo s slamo ali ostalimi rastlinskimi ostanki. Pazimo, da imajo dovolj prostora za rast. Ä&#x152;e smo na tesnem s prostorom, popenjave buÄ?e napeljemo na ograjo ali pa jih posadimo na enega od kompostnih kupov. Obvezno naj rastejo v meĹĄanem posevku s fiĹžolom, koruzo, kapucinko in cvetlicami, ki privabijo Ä?ebele (npr. s sonÄ?nico, cinijo, koriandrom, korejsko meto). BuÄ?ke redno trgamo, da rastejo nove, buÄ?e pa pobiramo ĹĄele jeseni, ko dozorijo in jih skladiĹĄÄ?imo do pomladi. Kdaj so buÄ?e zrele? Ko na njih potrkamo, morajo zazveneti votlo, imeti morajo razvito polno barvo, steblo mora biti posuĹĄeno in krhko.

GREYZINI F1 - BUÄ&#x152;KE â&#x20AC;˘ BuÄ?ke so svetlo zelene z belimi in zelenimi progami ter zelo okusne.

DIAMANT F1 - BUÄ&#x152;KE â&#x20AC;˘ BuÄ?ke so temno zelene ter zelo okusne. INDATLAN FEHER - BUÄ&#x152;KE â&#x20AC;˘ BuÄ?ke so zelenkasto bele in zelo okusne.

BIANCA DI TRIESTE - BUÄ&#x152;KE â&#x20AC;˘ BuÄ?ke so zelenkasto bele in zelo okusne. UĹžitne so v vseh velikostih. Trgamo Ä?im mlajĹĄe zato, da pospeĹĄimo tvorbo novih cvetov in plodov. Rastejo na grmiÄ?ku.

SOLEIL F1 - RUMENE BUÄ&#x152;KE â&#x20AC;˘ Plodovi so atraktivne rumene barve, cilindriÄ?ni, rastejo na kompaktnem in bujnem grmiÄ?ku. So tolerantne na pepelovko, zato bujno in dolgo rastejo. OdliÄ?ne za pripravo solat, juh, omak in jedi s testeninami, saj pri kuhanju obdrĹžijo svojo intenzivno barvo ter polepĹĄajo jedi. HOKKAIDO UCHIKI KURI - BUÄ&#x152;A â&#x20AC;˘ Hokkaido so odliÄ?ne zimske buÄ?e, oranĹžne barve in rahlo hruĹĄkaste oblike, teĹžke 1,5-2,5 kg z oranĹžno rdeÄ?im mesom. Iz njih pripravljamo razliÄ?ne zelenjavne jedi in kruh. So tudi zelo dekorativne.

BUTTERNUT WALTHAM - BUÄ&#x152;A â&#x20AC;˘ Zimska buÄ?a z oranĹžnim mesom, ki ima sladkast okus po leĹĄnikih.

MUĹ KATNA BUÄ&#x152;A â&#x20AC;˘ Velike, rebraste, ploĹĄÄ?ato okrogle buÄ?e, teĹžke 5-25 kg z oranĹžnim, sladkim in okusnim mesom so primerne za pripravo razliÄ?nih jedi. Jeseni oz. ĹĄele v Ä?asu skladiĹĄÄ?enja se zeleni plodovi obarvajo oranĹžno rumeno.

CONNECTICUT FIELD - BUÄ&#x152;A â&#x20AC;˘ To je velika, svetlo oranĹžna buÄ?a z rumenim, soÄ?nim mesom, ki tehta 7-11 kg. Meso je primerno za prehrano ljudi in Ĺživali. Plodovi so primerni tudi za dekoracijo in izdelavo buÄ? za noÄ? Ä?arovnic. Dozori v pribliĹžno 110 dnevih po setvi.

ATLANTIC GIANT - BUÄ&#x152;A â&#x20AC;˘ BuÄ?a je velika, ovalno okrogla, rahlo rebrasta in gladka, rumene barve s sivim navdihom. Meso je rumeno. Dozori v 100-125 dnevih po presajanju. Uporablja se za hrano ljudi, krmo Ĺživali in za okras. Lahko doseĹže teĹžo do 100 kg.

3 KORISTEN NASVET: Vrtna koprena je obvezna Koprene dobro prepuĹĄÄ?ajo zrak (70-75 %). Ob previdnem ravnanju (pred skladiĹĄÄ?enjem jo oÄ?istimo in posuĹĄimo, skladiĹĄÄ?imo v temnem in hladnem prostoru, z listkom oznaÄ?imo njene dimenzije, da spomladi ne â&#x20AC;&#x153;tuhtamoâ&#x20AC;?) jo lahko uporabimo za veÄ?kratno prekrivanje. ZGODNJA POMLAD â&#x20AC;˘ S kopreno prekrivamo zasejane gredice, zato da sta tla in zrak nad tlemi toplejĹĄa. V toplih tleh so ĹživahnejĹĄi mikrobioloĹĄki procesi, zato tudi rastline hitreje in bolje rastejo. Hkrati koprena vzdrĹžuje viĹĄjo vlaĹžnost tal in zraka pri tleh, kar tudi vpliva na boljĹĄo rast. S prekrivanjem zaÄ?nemo ob prvih setvah na prosto. Kljub prekrivanju mora biti dovolj toplo in tla ne smejo biti prevlaĹžna. S prekrivanjem bodo vrtnine zanesljiveje in hitreje rastle. Najkasneje v zaÄ?etku maja odkrijemo gredice, ki smo jih pokrili marca. Setve kumar, buÄ?k, fiĹžola, se pravi vseh vrtnin, ki smo jih sejali konec aprila, odkrivamo pozneje - po kalitvi in ko mine nevarnost pojava slane. POMLAD/POLETJE - TUNEL S KOPRENO Poleti lahko s prekrivanjem zaĹĄÄ?itimo rastline pred napadi ĹžuĹželk in vroÄ?im soncem tako, da naredimo tunel (veÄ? zraka). ZaĹĄÄ?itimo Ä?ebulo pred Ä?ebulno muho (maja), kapusnice pred kapusovim belinom, korenÄ?ek pred korenjevo muho, krompir pred koloradskim hroĹĄÄ?em in razliÄ?ne vrtnine pred bolhaÄ?i, kobilicami, listnimi zavrtaÄ?i ter minerji, zajci, pticami in morda celo pobeglimi kozami. JESEN/ZIMA â&#x20AC;˘ Jeseni Ä?ez noÄ? prekrijemo vrtnine, ki so obÄ?utljive na mraz (paprike, nizek fiĹžol, buÄ?ke, buÄ?e), da dlje dozorevajo. Motovilec, ĹĄpinaÄ?o, por, ohrovt lahko prekrijemo tudi preko zime (pobiramo pod snegom).

NOVO! OLJNA BUÄ&#x152;A GLEISDORFER Ă&#x2013;LKURBIS â&#x20AC;˘ Najbolj

razĹĄirjena evropska sorta za ekoloĹĄko in konvencionalno pridelavo, za oljno in pekarsko industrijo. Plodovi so znaÄ?ilne rumene barve z zelenimi progami v Ä?asu dozorelosti. Semena se z lahkoto loÄ?ijo od mesa. Seme ima visoko vsebnost olja (48-50 %). Raste na dolgih vreĹžah, zato se lahko seje na medvrstno razdaljo 210 cm. Tla obilno gnojimo z organskimi gnojili (hlevski gnoj). Ne prenaĹĄa mraza (mlade rastline pomrznejo pri -1 oC) in zelo visokih temperatur (veÄ? moĹĄkih cvetov).

Lubenica (Citrullus lanatus) CRIMSON SWEET â&#x20AC;˘ Srednje pozna sorta (90 dni). Plodovi so

okrogli, svetlo zeleni s temnimi progami in teĹžki 9-11 kg. Imajo sladko in soÄ?no temno rdeÄ?e meso. Primerna je za vzgojo pod tuneli in na prostem. Je odporna sorta, ki dobro prenaĹĄa transport. Zahteva tople in sonÄ?ne lege ter globoka, topla tla, pognojena s hlevskim gnojem.

Melona (Cucumis melo) ANANAS â&#x20AC;˘ Srednje zgodnja sorta (90 dni) za pridelavo v tu-

nelih in na prostem. Melone so ovalne, teĹžke 1,5-2,0 kg, rumeno mreĹžaste z okusnim sladkim in aromatiÄ?nim oranĹžnim mesom. Potrebuje veliko toplote, vlage (zalivamo pod list) in gnojena tla.

MEDNA ROSA â&#x20AC;˘ Srednje zgodnja sorta (105-110 dni) primerna za vzgojo v tunelih in na prostem. Melone so okrogle (1,6-1,8 kg), gladke, rumene barve z okusnim sladkim aromatiÄ?nim zelenkasto belim mesom. 23

Kapusnice Cvetača (Brassica oleracea)

Cvetača bo dobro rastla tam, kjer je dovolj vlage in ni prevroče. Potrebuje veliko hranil, zelo nam bo hvaležna za kompost. Dobri sosedje v mešanem posevku so paradižnik, zelena (rastoč skupaj bosta obe vrtnini dali boljši pridelek), nizek fižol in facelija. Slabi sosedje so krompir, ostale kapusnice in čebula.

SNEŽNA KEPA/SNOWBALL • Srednje pozna (110-120 dni), bela, okrogla in kompaktna cvetača. Najbolje raste v humoznih, vlažnih, dobro pognojenih tleh, na sončnih mestih. Rožo prekrivamo z listi. Njen najboljši sosed je paradižnik, sledijo nizek fižol, zelena in facelija. Poletne vročine ne prenaša najbolje in težko oblikuje rožo, zato jo vzgajamo spomladi in jeseni. FUJIYAMA F1 • Odličen hibrid cvetače, ki dozori v okoli 60 dni

po presajanju. Oblikuje lepe, snežno bele rože, težke okoli 1,2-1,5 kg. Rodi zanesljivo in obilno. Za poznopoletno in jesensko pridelavo.

Brokoli (Brassica oleracea)

Ena najbolj zdravih vrtnin, ki bi jo morali redno uživati. Brokoli je okusen in bogat z vlakninami, minerali ter vitaminoma C in A. Seme posejemo v zabojčke 5-7 tednov pred presajanjem na prosto. Sejemo ga lahko tudi na prostem (od marca do junija), takoj ko lahko obdelujemo vrtna tla. Presajamo ga od aprila do julija, na razdalji 40 x 50 cm. Tik pred cvetenjem odrežemo glavno mesnato rožo, da zrastejo stranske, manjše. Čarobni brokoli nas zalaga z okusnimi rožami celo poletje do pozne jeseni, v primorju pa tudi pozimi. Rože lahko zamrznemo in jih uporabimo pozimi. Dober sosed je zelena. Brokoli ima rad svetlobo in veliko vlage, zato suha peščena tla niso primerna za vzgojo. Pomembno: ob presajanju sadimo sadike tako globoko, da se listni peclji spodnjih listov dotikajo tal. Tako zaščitimo koreninski vrat in spodbudimo rast korenin.

CALABRESE NATALINO (CORVET) • Rastlina oblikuje veliko

sivozeleno rožo. Ko jo odrežemo, požene manjše stranske, ki jih režemo pozno v jesen. Glede okusa in vsebnosti vitamina (predvsem vitamina C) brokoli prekaša cvetačo. Optimalna temperatura za rast je 15-18 oC, zato uspeva od pomladi do zgodnjega poletja in poznega poletja v zimo. Dobra soseda brokolija sta paradižnik in zelena.

Zelje (Brassica oleracea)

Zelje bo dobro raslo tam, kjer je dovolj vlage in ni prevroče. Potrebuje veliko hranil, zelo nam bo hvaležno za kompost. Jeseni prenese nekaj mraza. Najbolje ga prezimimo v dobri kleti v lesenih gajbicah z ali brez glavne korenine. Dobri sosedje v mešanem posevku so nizek fižol, grah, korenček, solata, zelena, paradižnik, facelija, kamilica, kumina (izboljšujeta aromo). Slabi sosedje so česen, ostale kapusnice, čebula.

3 KORISTEN NASVET: SploĹĄna pravila pri kapusnicah Vzgojimo kakovostne sadike. Kapusnice so poĹžreĹĄne vrtnine, potrebujejo veliko hranil (duĹĄika) in vlage. Kompost je obvezen. Prekrivanje tal s pokoĹĄeno travo jim zelo koristi. Nikoli jih ne sadimo na isto mesto v gredi in tudi v sosedstvu naj ne rastejo. Na isto gredo jih sadimo vsake 4 leta. Proti ĹĄkodljivcem (kapusov belin, bela muĹĄica, stenice itd.) jih zaĹĄÄ?itimo tako, da je med rastlinami Ä?im veÄ?ja razdalja (4 na kvadratni meter). Presadimo jih po celem vrtu med druge vrtnine. Ä&#x152;e tal ne prekrivamo (mulÄ?imo), jih pogosto okopavamo (ko rastline kapusnic NISO VLAĹ˝NE). Ä&#x152;e gojimo veliko kapusnic, v zelenjavni vrt ne sejemo gorjuĹĄice, oljne ogrĹĄÄ?ice ali drugih kriĹžnic za zeleno gnojenje. Za zeleno gnojenje sejemo metuljnice (grĹĄko seno, detelje), facelijo in ajdo. Kapusnice tudi najbolje rastejo tam, kjer so prej rastle metuljnice, kot sta grah in fiĹžol. Kapusnice pobiramo pravoÄ?asno (ko dozorijo), ko je suho vreme in ne deĹžuje, saj v deĹžju in megli vpijejo preveÄ? vlage, zaradi Ä?esar gnijejo.

ZGODNJE ZELJE: za vzgojo dobrih sadik sejemo v zaÄ?etku aprila v toplo gredo, ogrevan rastlinjak ali na okensko polico in to 0,3-0,5 g na 10 m2. Na prosto presajamo aprila in maja na razdaljo 50 x 60 cm. Glave pobiramo junija in julija. POZNO ZELJE: za vzgojo dobrih sadik sejemo v zaÄ?etku maja na prosto in to 0,30,4 g na 10 m2. Presajamo maja in junija na razdalji 50 x 60 cm. Glave pobiramo od septembra do novembra.

NEW MIRODIMARU F1 â&#x20AC;˘ Zgodnje (6570 dni), zelo odporno zelje z okroglimi, modrozelenimi in okusnimi glavami, teĹžkimi okoli 1,5 kg. Uporabljamo ga sveĹžega. OdliÄ?no se prilagaja razliÄ?nim podnebnim in vremenskim razmeram.

DITMAR â&#x20AC;˘ Srednje zgodnje zelje (90 dni) s sploĹĄÄ?eno okroglimi, rumenozelenimi, okusnimi glavami. Uporabljamo ga sveĹžega. To je tradicionalna evropska sorta.

FUTOĹ KO â&#x20AC;˘ Srednje pozna DOMAÄ&#x152;A sorta (90-100 dni). Ima sploĹĄÄ?eno okroglo glavo, teĹžko okoli 2-3,5 kg in je posebne zelene barve. To je odliÄ?no zelje za sveĹžo porabo in kisanje.

NOVO! GOLDEN OXHEART - KONIÄ&#x152;ASTO ZELJE

Poznana in stara italijanska sorta (150 let) koniÄ?astega (ĹĄpiÄ?astega) zelja, ki dozori okoli 100 dni po setvi. Glave so teĹžke okoli 1,5 kg. OdliÄ?no za mali vrtiÄ?ek. Je neĹžnega okusa in za pripravo raznovrstnih zeljnih jedi.

SLAVA â&#x20AC;˘ To je srednje pozna sorta (120 dni). Glave so ploĹĄÄ?ato okrogle in jih uporabljamo sveĹže ali za kisanje.

VARAĹ˝DINSKO 2 â&#x20AC;˘ Pozna DOMAÄ&#x152;A sorta zelja (140 dni). Srednje velike glave so ploĹĄÄ?ato okrogle, posebne rumenozelene barve s finimi tankimi listi, zato je zelje odliÄ?no za kisanje in skladiĹĄÄ?enje. 25

Kapusnice Rdeče zelje (Brassica oleracea)

Rdeče zelje ima najmanj močen vonj med kapusnicami. Zaradi antocianov rdeče zelje reagira na kisla ali na bazična tla. Na kislih tleh postanejo glave rdečkaste, na bazičnih pa modre. Enako velja v kuhinji. Če rdečemu zelju dodamo kis ali vino, postne rdečkasto, če pa dodamo sladkor, se obarva modro.

ROXY • Pozno rdeče zelje (140 dni) s pokončno okroglo vijo

ličnordečo glavo, težko okoli 1,6-2 kg. Uporabljamo ga svežega ali pa ga skladiščimo.

Kitajsko zelje (Brassica pekinensis) YUKI F1 • To je zgoden hibrid, enostaven za vzgojo. Sedemdeset dni po presajanju oblikuje lepe kompaktne glave, težke okoli 2 kg. Je blagega in svežega okusa ter lepega videza. Odličen je za kuhanje, lahko pa ga jemo surovega v solatah. Potrebuje humusna, hranljiva in vlažna tla. Dobro raste v družbi s fižolom, grahom, kolerabico in špinačo.

Ohrovt (Brassica oleracea)

SPLETNA

A TRGOVIN

mina www.se

.si

VERTUS • Pozen ohrovt (140 dni) z okroglo, lepo zeleno glavo, težko okoli 1,8-2 kg. Odličen za pripravo zelenjavnih jedi pozimi.

Brstični ohrovt (Brassica oleracea) Sejemo ga sredi maja in sredi junija presajamo. Okoli rastline mora biti 50 cm prostora (v vse smeri). Konec septembra do srede oktobra mu odtrgamo rastni vrh (brsti se hitreje odebelijo). Pobiramo po prvem mrazu in ko so brsti veliki v premeru okoli 1 cm, kar je od začetka novembra do konca januarja.

LONG ISLAND • Pozna sorta (130 dni), srednje odporna na nizke temperature. Brstični ohrovt je visoko kakovostna zelenjava, bogata s hranljivimi snovmi, okusna, trpežna, pobiramo pozno v zimo in odlična za zamrzovanje.

Raštika

ali krmni ohrovt

(Brassica oleracea var. medullosa) Je visoka rastlina (do 1,5 m) s strženastim steblom in številnimi velikimi sočnimi listi. Daje velike pridelke zelene mase, dobro prezimi in čez zimo ostane zelena. Je odličen za voluminozno krmo od jeseni do pomladi (pokladanje ali paša). Primeren je tudi za podor. Iz sočnih listov si lahko pripravimo zanimive jedi.

Ä&#x152;ebulnice Por (Allium porrum) Rad ima peĹĄÄ?ena, rahla, hranljiva tla. Por sejemo na gosto, tekom leta ga redÄ?imo in uporabljamo ĹĄe mladega in sveĹžega v kuhinji. Tako imamo por na voljo tudi poleti. Presadimo ga lahko na razliÄ?na mesta v vrtu, saj je odliÄ?en sosed jagodam, korenÄ?ku, zeleni, paradiĹžniku, solati in kapusnicam.

CARENTAN â&#x20AC;˘ Srednje pozen por, ki prezimi. Rad ima peĹĄÄ?ena, rahla, hranljiva tla.

DOMAÄ&#x152;I DOLGI â&#x20AC;˘ Pozen jesenski por, obÄ?utljiv na mraz.

Spodnji beli del stebla je zelo dolg (60 cm). 3 KORISTEN NASVET: Globina korenin â&#x20AC;˘ Korenine zelenjave rastejo razliÄ?no globoko, kar je odvisno od tal in vremena. â&#x20AC;˘ Do 30 cm globoko zrastejo korenine solate, kolerabice, redkvice, Ä?ebule, Ä?esna, motovilca in ĹĄpinaÄ?e. â&#x20AC;˘ Od 30 do 60 cm globoko zrastejo cvetaÄ?a, fiĹžol, kumare, bob, brokoli, korenÄ?ek, por, rdeÄ?a pesa, zelena, paprika, grah in paradiĹžnik. â&#x20AC;˘ V globino od 60 do 100 cm pa si upajo korenine zelja, koruze, pastinaka in ĹĄparglja.

Ä&#x152;ebula (Allium cepa) Ä&#x152;ebula se dobro skladiĹĄÄ?i - spletemo pletenice in jih Ä?ez zimo obesimo v hladen, zraÄ?en, ne presvetel prostor. Sejemo jo v vrste in celo poletje poÄ?asi redÄ?imo. Izpuljene rastline pojemo ali pa jih presadimo kamorkoli v vrtu, saj je Ä?ebula dober sosed kumaram, korenÄ?ku, solati, paradiĹžniku in jagodam. Pridelek: proti koncu rasti, ko so Ä?ebule Ĺže dovolj velike, okoli rastlin narahlo okopljemo. S tem pretrgamo korenine, ki ne morejo veÄ? Ä?rpati dovolj vode, zato Ä?ebula hitreje dozori. Ä&#x152;ebula je zrela, ko se listi sami od sebe poleĹžejo po tleh. Ko Ä?ebulo izpulimo, jo lahko dlje skladiĹĄÄ?imo, Ä?e jo od 2 do 4 dni pustimo na soncu (previdno jo obraÄ?amo). PonoÄ?i in v primeru deĹžja jo pokrijemo ali pospravimo na suho.

HOLANDSKA RUMENA â&#x20AC;˘ To je ploĹĄÄ?ato okrogla, slamnato rumena Ä?ebula blaĹžjega okusa, ki se dobro skladiĹĄÄ?i.

PTUJSKA RDEÄ&#x152;A â&#x20AC;˘ To je srednje pozna sorta s ploĹĄÄ?atimi Ä?ebulami in z rdeÄ?erjavimi ovojnimi luskami ter rdeÄ?kastimi mesnatimi listi. Je ostrega okusa in se odliÄ?no skladiĹĄÄ?i. Vsebuje zelo veliko askorbinske kisline, ki ĹĄiri Ĺžile in raztaplja holesterol.

StroÄ?nice FiĹžol (Phaseolus vulgaris)

FiĹžol potrebuje rahla, hranljiva in vlaĹžna tla. Ä&#x152;e je v Ä?asu setve ĹĄe hladno, setveno povrĹĄino prekrijemo s kopreno ali pa ga sejemo v plastiÄ?nem tunelu. Temperatura tal za setev fiĹžola mora biti nad 10 oC. Kot metuljnica se sam oskrbi z duĹĄikom iz zraka, zato ga ne gnojimo s hlevskim gnojem. Gnojimo ga z mineralnimi gnojili v Ä?asu cvetenja, ne prej. Okoli opore poloĹžimo 8-10 cm zrn VISOKEGA FIĹ˝OLA v 3 cm globoko jamico. V fazi cvetenja ga rahlo osujemo. Visoke in dekorativne fiĹžolove â&#x20AC;&#x153;steneâ&#x20AC;? uporabljamo kot zaĹĄÄ?ito pred vetrom, na primer za kumare. Dobri sosedje so paradiĹžnik, kumare, kapucinka, zelje, solata, zelena in rdeÄ?a pesa. Ĺ etraj ga v njegovi bliĹžini varuje pred napadom uĹĄi. V suĹĄi ga OBVEZNO zalivamo.

BERGGOLD / NIZEK za rumene okrogle stroke â&#x20AC;˘ Zgoden fiĹžol, ki dozori Ĺže okoli 60 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka in zelo bujna. Svetlo rumeni stroki so okrogli, okusni in niso nitasti.

SUPERNANO GIALLO / NIZEK za rumene ploĹĄÄ?ate stroke Zgoden fiĹžol, ki dozori Ĺže okoli 70 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka in bujna. Rumeni stroki so ploĹĄÄ?ati, okusni in niso nitasti. Ä&#x152;UDO PIEMONTA / NIZEK za pisane stroke in zrno TO JE FIĹ˝OL, KI NAS BO NAVDUĹ IL. Je nizek in zgoden fiĹžol, saj dozori v 55-60 dnevih po setvi. UĹživamo stroke in zrnje. PloĹĄÄ?ati, vijoliÄ?no marmorirani in mesnati stroki so brez niti in izredno okusni. Pri kuhanju se obarvajo rumeno. Seme je marmorirano (pisano). PrenaĹĄa suĹĄo. STAROZAGORSKI / NIZEK za zelene ploĹĄÄ?ate stroke Zgoden fiĹžol, ki dozori Ĺže okoli 60 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka in bujna. Zeleni stroki so ploĹĄÄ?ati, okusni in niso nitasti.

FRENCH NAVY / NIZEK za zelene ploĹĄÄ?ate stroke ROFESIONALNA SORTA. Zelo zgoden fiĹžol, ki dozori Ĺže okoli 50 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka in zelo bujna. Svetlo zeleni stroki so ploĹĄÄ?ati, dolgi 15-16 cm, okusni in niso nitasti. HARVESTER SEL. SAVIO / NIZEK za zelene okrogle stroke PROFESIONALNA SORTA. Zgoden fiĹžol, ki dozori Ĺže okoli 60 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka, bujna in zelo zdrava. Zeleni stroki so okrogli, okusni in niso nitasti, dolgi 15-16 cm.

TOP CROP / NIZEK za zelene okrogle stroke â&#x20AC;˘ Zgoden fiĹžol, ki dozori Ĺže okoli 60 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka, bujna in zelo zdrava. Zeleni stroki so okrogli, okusni in niso nitasti. Ä&#x152;EĹ NJEVEC / NIZEK za pisano zrnje â&#x20AC;˘ Ä&#x152;eĹĄnjevec je nizka in zelo rodna, priznana evropska sorta za pridelavo pisanih zrn. Dozori Ĺže okoli 70 dni po setvi.

BORLOTTO LINGUA DI FUOCO SEL. ESTREMO / NIZEK za

pisano zrnje â&#x20AC;˘ TO JE PROFESIONALNA SORTA za vzgojo visokega fiĹžola za pisano zrnje. Rastlina je robustna, kompaktna, zelo zdrava in rodna. Stroki so dolgi 15-17 cm in imajo 7-8 ledviÄ?astih pisanih semen. Z obiranjem strokov zaÄ?nemo 85-90 dni po setvi. Primeren je za vzgojo na prostem, v tunelih ter rastlinjakih.

NOVO! SLAVONSKI ZELENI (KARIN) / NIZEK za rumeno zeleno zrnje â&#x20AC;˘ TO JE DOMAÄ&#x152;A SORTA nizkega fiĹžola, ki dozori okoli 75-80 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka in zelo bujna. Nekatere rastline so malo viĹĄje. Je odporen na visoke temperature. Seme je ledviÄ?asto, rahlo svetlo zelene barve in izredno okusno. V Slavoniji iz njega pripravljajo razliÄ?ne mineĹĄtre in juhe.

BORLOTTO LINGUA DI FUOCO / VISOK za pisano zrnje Tradicionalna evropska sorta visokega fiĹžola za pridelavo pisanega zrnja. Dozori pribliĹžno 85 dni po setvi. Rastlina je robustna, kompaktna, zelo zdrava in potrebuje oporo.

ZAKAJ Ĺ˝E VISOKI FIĹ˝OL? Z njim je sicer malo veÄ? dela: priprava opornih palic, namestitev opornih palic v zemljo, setev, osipanje, okopavanje, po potrebi privezovanje, v suĹĄi zalivanje, pletje ali prekrivanje tal. Vendar ima visoki fiĹžol veliko prednosti: â&#x20AC;˘ Rastline so robustne in uspevajo na vseh tleh in v vsakrĹĄnih pogojih. â&#x20AC;˘ Visoki fiĹžol raste navzgor in izkoristi â&#x20AC;&#x153;zraÄ?ni prostorâ&#x20AC;? zelenjavnega vrta, zato so listi varni pred napadi polĹžev, med listi neprestano piha, tako da se sproti suĹĄijo in niso izpostavljeni napadom bolezni. â&#x20AC;˘ Nekatere sorte zrastejo 3 m visoko. Sadimo jih tudi ob koruzi ali sonÄ?nicah. â&#x20AC;˘ Na tleh je prostor za buÄ?e in buÄ?ke. â&#x20AC;˘ Zrele stroke (za stroÄ?je in za zrnje) obiramo sproti, odvisno od sorte, od avgusta do konca septembra (glede na mraz). â&#x20AC;˘ Pozno jeseni lahko fiĹžol za zrnje poberemo, tudi Ä?e zrna ĹĄe niso zrela, saj jih lahko posuĹĄimo. â&#x20AC;˘ FiĹžol ima izredno hranilno vrednost: - v zrnu je 21-24 % beljakovin (kot v piĹĄÄ?anÄ?jem mesu), - zrna vsebujejo veliko Ĺželeza: 20 mg na 100 g (veÄ? kot ĹĄpinaÄ?a), - fiĹžol srka manj ĹĄkodljivih snovi iz tal in zraka kot ostala zelenjava. Kako vzgajamo visoki fiĹžol Izberemo oporne palice, ki naj bodo debele do 5 cm (na debelejĹĄih palicah fiĹžol zdrsi) in dolge do 3 m. Potisnemo jih v zemljo pribliĹžno 50 cm globoko, da bodo stabilne. Ä&#x152;e palice v parih zgoraj prekriĹžamo in naredimo konstrukcijo iz 2 do 3 parov, dobimo zelo gosto zeleno steno. Visoki fiĹžol sejemo tako, da NE senÄ?i zelenjavnega vrta. Kalitev pospeĹĄimo, Ä?e seme Ä?ez noÄ? namoÄ?imo v vodo. Lahko pa ga za 2 dni namoÄ?imo v ĹĄibek kamiliÄ?ni Ä?aj. To je stara tehnika razkuĹževanja semena, s katero uniÄ?imo glivice, ki zavirajo kalitev in rast. V Ä?asu rasti (tudi 4 mesece) dognojujemo, najbolje s kompostom. FiĹžol NE prenaĹĄa mraza, zato ga ne sejemo prezgodaj, ĹĄe posebej, Ä?e je vremenska napoved slaba. Od 8 do 10 semen razporedimo v krogu okoli palic. Pokrijemo z 2 do 3 cm debelo plastjo zemlje. Sadimo lahko po 2 semeni skupaj, da si kalÄ?ka medsebojno pomagata pri prebijanju morebitne skorje. Mlade rastline obvezno osujemo. Mlade rastline se ovijejo okoli Ä?esarkoli, tudi okoli sosednjih rastlin. Zato jim pomagamo in jih preusmerimo na palico. FiĹžol zaÄ?nemo pobirati od 10 do 11 tednov po setvi, nekje od konca junija naprej, odvisno od sorte in Ä?asa setve. Pobiramo sproti in redno. Pobiramo zelo mlade stroke za stroÄ?ji fiĹžol (lahko jih tudi vloĹžimo), malo veÄ?je stroke z izoblikovanimi zrni pa za kuhanje mladega zrna. Ko fiĹžol v celoti dozori, rastline pri tleh odreĹžemo, korenine pa ostanejo v tleh, saj jih bogatijo z duĹĄikom. SkladiĹĄÄ?imo suha zrna.

StroÄ?nice

BORLOTTO LINGUA DI FUOCO 3 SEL. EXTRA / VISOK za pisano zrnje â&#x20AC;˘ TO JE ODLIÄ&#x152;NA PROFESIONALNA SORTA za pridelavo pisanih strokov in zrna. Rastlina je robustna, kompaktna, zelo zdrava in potrebuje oporo. Stroki so dolgi 20-22 cm in imajo 7-8 okroglih pisanih semen. Z obiranjem strokov zaÄ?nemo kakĹĄnih 80 dni po setvi. Primeren za vzgojo na prostem, v tunelih ter rastlinjakih. RUMEN KRIVÄ&#x152;EK ANELLINO WAX YELLOW / VISOK za rumene okrogle stroke â&#x20AC;˘ To je bujen fiĹžol za pridelavo okusnih okroglih, rahlo ukrivljenih rumenih strokov, ki niso nitasti. Z obiranjem strokov zaÄ?nemo 75-85 dni po setvi. KRIVÄ&#x152;EK ANELLINO DI TRENTO / VISOK za pisane stroke in zrnje â&#x20AC;˘ Visok, bujno rastoÄ?, ki dobro prenaĹĄa razliÄ?ne vremenske razmere. Stroki so ukrivljeni, okrogli, zeleni z vijoliÄ?nimi lisami (rahlo marmorirani). UĹživamo zelo okusne stroke, ki niso nitasti in marmorirana zrna. JERUZALEMSKI / VISOK za rumene ploĹĄÄ?ate stroke â&#x20AC;˘ To je

odliÄ?en domaÄ?i fiĹžol za pridelavo okusnih ploĹĄÄ?atih rumenih strokov. Ker je to pozna sorta, zaÄ?nemo z obiranjem strokov kakĹĄnih 90-100 dni po setvi.

MERAVIGLIA DI VENEZIA A GRANO NERO / VISOK za rumene ploĹĄÄ?ate stroke â&#x20AC;˘ To je bujen fiĹžol za pridelavo okusnih, dolgih in ĹĄirokih ter mesnatih ploĹĄÄ?atih, rumenih strokov. Z obiranjem strokov zaÄ?nemo 80-90 dni po setvi.

SUPERMACONI / VISOK za zelene ploĹĄÄ?ate stroke â&#x20AC;˘ To je bujen fiĹžol za pridelavo okusnih velikih in mesnatih ploĹĄÄ?atih, zelenih strokov. Z obiranjem strokov zaÄ?nemo 80-90 dni po setvi.

NOVO! VIJOLIÄ&#x152;EN ZA STROKE / VISOK za vijoliÄ?ne stroke Zgoden fiĹžol, ki dozori Ĺže okoli 70 dni po setvi. Bujno raste. Stroki so lepe vijoliÄ?ne barve, odliÄ?nega okusa in niso nitasti. Ko stroke skuhamo, postanejo zeleni.

COCO BLANC A RAMES / VISOK za zelene ploĹĄÄ?ate stroke in bela okrogla zrna â&#x20AC;˘ Visok fiĹžol, bujno rastoÄ? (2 m), ki dobro prenaĹĄa razliÄ?ne vremenske razmere. Stroki so ploĹĄÄ?ati in zeleni. V strokih je obiÄ?ajno 5-7 belih zrn. UĹživamo mlade zelene stroke in bela zrna izrednega okusa. Zrna uĹživamo mlada in suĹĄena.

NOVO! TETOVAC (ALBINO) / VISOK za velika bela ploĹĄÄ?ata in ledviÄ?asta zrna â&#x20AC;˘ DOMAÄ&#x152;, visok, srednje pozni fiĹžol za pridelavo velikega in belega ledviÄ?astega zrnja. OdliÄ?en za kuhane jedi (enolonÄ?nice, pasulj). Potrebuje veliko prostora in moÄ?no oporo.

LaĹĄki ali turĹĄki fiĹžol (Phaseolus coccineus)

EMERGO â&#x20AC;˘ To je dekorativen fiĹžol, ki uspeva v slabĹĄih razmerah in slabih tleh. Ne prenaĹĄa previsokih temperatur, saj takrat odvrĹže cvetove, zato je odliÄ?en za sajenje na viĹĄjih, hladnejĹĄih legah. Ovija se okoli opore in oblikuje goste, zelene listne zavese in lepe metuljaste cvetove, tako v zelenjavnem ali okrasnem vrtu kot tudi v velikem okrasnem loncu. UĹživamo mlade stroke in zrnje. 30

(Phaseolus lunatus) Visok do 4 m (opora), toleranten na vroÄ?ino. V ploĹĄÄ?atih, pribliĹžno 7,5 cm dolgih strokih so velika, ploĹĄÄ?ata, ledviÄ?asta, vijoliÄ?nobela semena. Semena imajo okus po kostanjih in masleno teksturo, zato je to idealen fiĹžol za pripravo enolonÄ?nic. Semena uĹživamo sveĹža ali suĹĄena. Zelo zdrav fiĹžol (je izredno bogat z beljakovinami, vlakninami in s fosforjem ter kalcijem). Posadimo 6 zrn okoli ene oporne palice. Lahko ga gojimo v velikih okrasnih loncih na vroÄ?ih terasah.

Limski fiĹžol

A TRGOVIN SPLETNA a.si

Bob (Vicia faba)

www.se

min

SUPERAGUADULCE â&#x20AC;˘ Zraste 80-90 cm. Strok je dolg 30 cm (4-7 semen). Ker je odporen na mraz, ga sejemo Ä?im bolj zgodaj spomladi, v primorju tudi jeseni. VroÄ?ina mu ne ustreza, cvetovi odpadajo in napadejo ga uĹĄi. V vrtu njegov vonj odganja voluharja. V Evropi smo ga gojili Ĺže pred fiĹžolom. Zelo priljubljen je le ĹĄe v juĹžni Italiji. UĹživamo mlade zelene stroke, nedozorela semena (sveĹža ali zamrznjena) in tudi posuĹĄena velika semena. SveĹž bob kuhamo 15 minut, suho seme pa pred uporabo namakamo 10 do 12 ur, nato pa ga kuhamo 1 do 2 uri, v loncu na pritisk pa 35 minut. Lupina suhega boba je debela, zato ga kuhanega pretlaÄ?imo. Vsekakor ima bob znaÄ?ilen, rahlo grenak okus, ki pa ga lahko omilimo s primernimi zaÄ?imbami. Je eden od najboljĹĄih virov rastlinskih beljakovin.

Dolga

vigna (Vigna unguiculata

subsp. sesquipedalis) Je plezajoÄ?a tropska enoletnica, z 2-4 m dolgimi poganjki. V 70-80 dnevih po setvi zaÄ?nejo v paru rasti 50-90 cm dolgi stroki. Najbolje je pobrati in kuhati ĹĄe mlade in nezrele stroke. Uporabljajo jih v kitajski in malezijski kuhinji. Dolga vigna potrebuje veliko sonca in toplote. V deĹževnem in hladnem poletju slabo raste. Ob suĹĄi jo moramo redno zalivati. Je zelo obÄ?utljiva na nizke temperature. Zelo lepa je tudi v okrasnih loncih na terasah in balkonih.

Nizka vigna

(Vigna unguiculata subsp. unguiculata) V 80 dnevih po setvi se na nizkem kompaktnem grmiÄ?ku oblikujejo dolgi stroki z belim drobnim zrnom beĹž barve in s Ä?rnim oÄ?esom. Najbolje je uporabiti ĹĄe mlade in nezrele stroke, dolge 30-40 cm. UĹživamo jih surove ali kuhane. Uporabljajo jih v kitajski (â&#x20AC;&#x153;stir friesâ&#x20AC;?) in orientalski kuhinji. UĹživamo pa tudi zrna (podobno kot zrna ostalih stroÄ?nic). Redno gnojimo s kompostom in specializiranimi gnojili za vrtnine (stroÄ?nice). Potrebuje veliko toplote. Dobro prenaĹĄa krajĹĄa obdobja suĹĄe. Ko je visoka 15 cm, jo osujemo in tla zastremo. Lahko jo gojimo v okrasnih loncih.

StroÄ?nice Grah (Pisum sativum)

Grah je OBVEZNA vrtnina vsakega zelenjavnega vrta. Enostaven ga je vzgajati, poleti uĹživamo sveĹža soÄ?na zrna, pozimi pa posuĹĄena ali zamrznjena. Koristen je tudi za vrtna tla, ker jih bogati z duĹĄikom (zato korenine graha vedno pustimo v tleh). Sejemo ga od marca do avgusta, Ä?im pogosteje na razliÄ?nih mestih v zelenjavnem vrtu. Ko so rastline visoke pribliĹžno 15 cm, jih moramo osuti. Nudimo mu oporo. Dobri sosedje so korenÄ?ek, kumare, solata, zelje in koper. Zgodnje in pogosto obiranje pospeĹĄuje tvorbo novih strokov.

Ä&#x152;UDO AMERIKE â&#x20AC;˘ To je zgodnji (pribliĹžno 65 dni) in nizki (40-50 cm) grah. Stroki so zeleni, dolgi 6-7 cm, zrna nagubana. MALI PROVANSALEC â&#x20AC;˘ To je zgodnji (pribliĹžno 65 dni) in nizki (45-50 cm) grah. Stroki so zeleni, dolgi kakĹĄnih 5-6 cm, zrna okrogla in gladka.

KELVEDON â&#x20AC;˘ To je zgodnji (pribliĹžno 70 dni) in nizki (45-60 cm) grah. Stroki so temno zeleni, dolgi kakĹĄnih 6-7 cm, zrnje je oglato in nagubano. RONDO â&#x20AC;˘ Rondo je srednje zgodnji (pribliĹžno 75-80 dni) in visoki (80-90 cm) grah. Stroki so temno zeleni, dolgi kakĹĄnih 10-11 cm, zrna nagubana.

SENATOR â&#x20AC;˘ Senator je srednje zgodnji (pribliĹžno 80 dni) in

srednje visoki (90-100 cm) grah. Stroki so zeleni, dolgi kakĹĄnih 8-9 cm, zrna nagubana.

TELEFON â&#x20AC;˘ Telefon je srednje pozni (pribliĹžno 85-90 dni) in zelo visoki (160-180 cm) grah. Stroki so temno zeleni, dolgi kakĹĄnih 11-12 cm, zrna nagubana.

NOVO! CAROUBY - SLADKI OZ. SLADKORNI â&#x20AC;˘ Poseben

grah, pri katerem uĹživamo tanke, neĹžne, ploĹĄÄ?ate stroke (12 cm) sladkega okusa. To je visok grah, ki zraste do 150 cm in potrebuje oporo. Lepo cveti. Stroke redno pobiramo, ko so ĹĄe mladi (spodbujamo rast novih).

(Cicer arietinum ) Plod je zelo kratek strok (2 zrna). Pri optimalnih pogojih je lahko na eni rastlini tudi do 100 strokov. Redno jo gnojimo s kompostom in specializiranimi gnojili za vrtnine (stroÄ?nice). PrenaĹĄa vroÄ?ino in suĹĄo, saj oblikuje moÄ?an koreninski sistem, vendar jo v moÄ?ni suĹĄi v fazi cvetenja in nastavljanja strokov zalivamo. V hladnem poletju slabĹĄe raste in dozoreva. Zrnje je izredno okusno in ga uĹživamo podobno kot fiĹžol (kuhano). OdliÄ?na je tudi za kalÄ?ke. Suha zrna Ä?iÄ?erike namoÄ?imo v hladni vodi za 24 ur. Nato jih speremo, odcedimo in stresemo v lonec z veliko vode, ĹĄopkom zeliĹĄÄ?, Ä?ebulo in nekaj stroki Ä?esna. Ne solimo. Ko zavre, lonec pokrijemo. Kuhamo pribliĹžno 2 uri, lahko tudi dlje. Zrna med kuhanjem veÄ?krat poskusimo, da se ne razkuhajo. Ko je Ä?iÄ?erika Ĺže mehka (ne sme izgubiti oblike in se spremeniti v pire), solimo. PoÄ?akamo 5 minut in odcedimo. Ä&#x152;iÄ?erika je tradicionalna osnovna hrana v Indiji in jugovzhodni Aziji. Od tam se je Ĺže davno razĹĄirila na Srednji Vzhod in nato ĹĄe v druge sredozemske deĹžele. Najbolj znana jed iz Ä?iÄ?erke je arabski humus.

Ä&#x152;iÄ?erika

Leča (Lens esculentum)

Leča je enoletna metuljnica, visoka 50-70 cm s parno pernatimi listi. Cvetovi se razvijejo v pazduhah listov. Strok je majhen in vsebuje 1-3 majhna semena. Dozori v približno 100 dnevih po setvi (ko se stroki obarvajo). Potrebuje veliko toplote. Dobro prenaša krajša obdobja suše. Prenaša vse tipe tal. Ko je visoka 15 cm, jo osujemo in tla zastremo. Lahko jo gojimo v okrasnih loncih. Leča vsebuje veliko beljakovin (esencialnih aminokislin), dobrih ogljikovih hidratov, do 2 % olja, vitamine iz skupine B, železo, kalcij, kalij, fosfor in cink. Je zelo aromatična in se uporablja predvsem za juhe, enolončnice, v solati in za kalčke. Zeleno lečo kuhamo od 30 do 40 minut.

(Glycine max.) SEME NI GENSKO SPREMENJENO. Rada ima humozna in vlažna tla ter veliko sonca. Ob suši zalivamo. Ko je visoka 20 cm, jo osujemo in tla zastremo. Soja bogati tla z dušikom (izboljšuje vrtna tla), zato vzgojimo posamezne kompaktne grmičke tu in tam po vrtu. Semena začnejo dozorevati okoli 3 do 4 mesece po setvi. Kot pri vseh stročnicah, je tudi pri soji najbolj pomembno, da jo pred kuhanjem namakamo v hladni vodi vsaj 12 do 24 ur (poleti manj, pozimi pa dalj časa). Pomembno je, da zrna namakamo v veliki količini vode, da odpadne snovi odlijemo. Pomemben je tudi čas kuhanja. Za večino semen velja, da jih kuhamo do mehkega, pri soji pa bomo to težko dosegli - spet zaradi visoke vsebnosti beljakovin. Tudi ko je kuhana, je namreč nekoliko hrustljava. V navadnem loncu jo kuhamo od 60 do 75 minut, v “ekonom loncu” pa 20 minut. Soja vsebuje veliko vlaknin, beljakovin (esencialnih aminokislin), vitaminov in mineralov, predvsem veliko kalcija. Je zelo okusna in uporabna v veliko različnih jedeh.

Soja

3 KORISTEN NASVET: Zelenjava za mikrozelenje Mikrozelenje so mlade rastlinice, ki že imajo razvite korenine in nekaj lističev. So izredno bogate s hranilnimi snovmi, različnih oblik in barv ter pestrega okusa. Vzgoja je zelo enostavna. Tudi doma na okenski polici. Poskusite s temi semeni iz naše ponudbe: • Bazilika - je sladkastega okusa in primerna za vse mediteranske solate, juhe in omake. Zraste v 16 do 21 dnevih.• Rdeča pesa - je intenzivno rdeče barve, primerna za v vsako solatno skledo. Odlična je s česnom. Zraste v 16 do 21 dnevih. • Koriander - je aromatičnega limonskega okusa za v solate in kari. Odličen s pekočo hrano. Zraste v 10 do 16 dnevih. • Sabljasti triplat ali grško seno - za indijski pridih, s prijetno lešnikovo aromo. Dodamo ga krompirju in piščancu. V Indiji ga imenujejo meth. Zraste v 16 do 21 dnevih. • Redkvica - je intenzivnega in rahlo pekočega okusa, z njo osvežimo solatno skledo in sendviče. Sklada se s sirom. Zraste v 10 do 16 dnevih. • Divja rukvica - ima rahel okus po popru, primerna je za popestritev solat, sendvičev in testenin. Zraste v 16 do 21 dnevih. • Pisano stebelna blitva - ima delikatesen okus po blitvi. Pisana stebla obarvajo solato in mrzle mesne narezke. Zraste v 16 do 21 dnevih.

Ostale vrtnine Koruza (Zea mays )

SLADKA KORUZA • To je visoka (180-200 cm) sladka koruza. Ima storže s sladkimi zrni, ki vsebujejo veliko beljakovin in vitaminov. Dozori okoli 85 dni po setvi. Primerna je za svežo rabo (pečenje, kuhanje) in vlaganje ter zamrzovanje. Potrebuje dobro gnojena tla in dovolj vlage. Dobri sosedje so fižol, kumare, bučke, melone in paradižnik.

NOVO! KORUZA POKOVKA • To je srednje visoka koruza, enostavna za vzgojo. Ima storže z zrni, iz katerih pripravimo pokovko. Enostavna je za vzgojo. Jeseni, ko zrna dozorijo, jih oluščimo in shranimo za pripravo domače pokovke(kokice ali popcorn). NOVO! KORUZA LJ 275 • To je ena redkih slovenskih sort

poljščin. Njen avtor je Slovenec, prof. Ludvik Rozman iz Biotehniške fakultete. Tudi seme je pridelano v Sloveniji. Iz koruze LJ 275T pridelamo izredno okusna zrnja, ki jih zmeljemo v dišečo in okusno moko. Zrna so primerna tudi za kokošjo hrano. Kokoške ga rade jedo in so tudi bolj zdrave, njihova jajca pa so zlato rumena. Storže lahko tudi kuhamo in pečemo, tako kot sladko koruzo.

Špargelj (Asparagus officinalis)

Najraje ima lahka, prepustna tla, uspeva pa tudi na težjih, vendar odcednih zemljiščih. Izberemo sončno lego. Tla pognojimo s hlevskim gnojem in jih prelopatamo. Seme sejemo marca ali aprila v multiplošče, setvene zaboje ali lončke. Maja ali junija 8-10 tednov stare sadike presajamo na stalno mesto na prostem. Neposredno na prostem sejemo aprila ali maja. Razdalja med vrstami naj bo 1,5 m, v vrsti pa 25 cm. Za domače potrebe štiričlanske družine priporočajo nasad z 20 do 30 rastlinami šparglja. Poganjke pobiramo šele 3 leta po setvi in to 2-3-krat tedensko, ko so visoki približno 20-30 cm.

PRECOCE D'ARGETEUIL • To je poznana stara sorta, cenjena po vsej Evropi. Poganjki so lepe zelene barve z rahlo rozavijoličnim navdihom. Če gredico spomladi, pred odganjanjem, višje osujemo, bodo poganjki beli. Bela

detelja

(Trifolium repens) Z belo deteljo izboljšamo tla in popestrimo travnik. Sejemo jo od pomladi (marec) do srede septembra. Sejemo jo kot samostojno setev ali v mešanici s travami. To je plazeča rustikalna rastlina, ki raste na vseh tleh in prenaša tako sušo kot mraz. Je tip navadne bele detelje, ki dosega visoke pridelke in je vsestransko uporabna za pašo in košnjo.

Ajda (Fagopyrum esculentum) NOVO! ČEBELICA • Slovenska AVTOHTONA sorta ajde Čebelica je vzgojena na Kmetijskem inštitutu Slovenija. Seme je tudi pridelano v Sloveniji. Čebelica je zelo medovita. Semena (sivorjava do temno rjava) so primerna za pridelavo nadvse okusne moke in kaše. Iz celih rastlin si pripravimo zeliščne čaje. Če je ne porabimo, je odlična tudi za zeleno gnojenje. Sejemo jo od maja do konca julija. Ajda je vsestransko uporabna rastlina, zato bi jo morali sejati čim več. 34

Facelija (Phacelia tancetifolia) NOVO!

Facelija je posebna rastlina, zato moramo njeno seme vedno imeti pri roki, saj jo od pomladi do jeseni lahko posejemo na vsako prazno mesto v vrtu. V sorodu ni z nobeno vrtnino, hitro in bujno raste (razpleveli vrt), čudovito cveti in je izredno medovita. Čebele in druge koristne žuželke jo obožujejo in ko odcveti, nam služi za zeleno gnojenje (vnos organske mase v tla, kar pomeni več humusa v tleh). Cvetovi so lepi tudi v vazi, torej je čudovita cvetlica za rez.

3 KORISTEN NASVET: Cvetoča zelenjava privablja čebele V zelenjavnem vrtu vedno znova sejemo rastline, ki privabljajo čebele CVETOČE VRTNINE: kumare, paradižnik, bučke, buče, melone, paprika, jajčevec, lubenice, bob, šparglji (ko jih nehamo pobirati, cvetijo), koriander (se sam zaseje, je vitka rastlina in ga imamo lahko po celem vrtu), koruza, brokoli (običajno nam uide v cvet), mak za seme, peteršilj (pustimo ga v tleh do pomladi, ko zacveti, pri čemer ga pred cvetenjem lahko še režemo), korenček (če ga pustimo v tleh, bo naslednjo pomlad pognal cvetno steblo), čebula (pustimo kakšno cvetočo čebulo, saj je lepa in koristna, cveti pa zaradi temperaturnih nihanj), redkvica in rukola (ko nam kakšna uide v cvet, jo pustimo), jagode. ZAČIMBNICE: (ne porežemo vseh, zato da vedno kakšna cveti): bazilika, žajblji ali salvije, timijan, origano, sivka, drobnjak, listni česen, meta, melisa, agastake, ižop, koper, kumina, mačja meta itd. CVETLICE: sončnice, mak, kozmeja, cinije, ognjič, cinija, facelij, vijolice in mačehe, turški nagelj, gomfrena, ameriški slamnik, kalifornijski mak, portulak, ajda, lan itd. CVETOČI PLEVEL JE LAHKO MEDONOSEN: regrat, različne detelje, mrtva kopriva, rman, plazeči skrečnik, divja kamilica, navadni potrošnik, osat, čvrsti petelinček, enoletna suholetnica, navadna lakota, ivanjščica, tropotec, kačja dresen, ripeča zlatica, navadni grint, kanadska zlata rozga, navadni gabez itd. Tudi zato ni potrebno nenehno pletje. VEČ MEDONOSNIH RASTLIN NAJ RASTE SKUPAJ NA MANJŠI POVRŠINI! SEJEMO ČIM VEČ RAZLIČNIH MEDONOSNIH RASTLIN, KI DOLGO CVETIJO IN V RAZLIČNIH ČASOVNIH OBDOBJIH, npr. cvetoči brokoli oktobra, ajda septembra, peteršilj zgodaj spomladi. ČEBELICAM PRESKRBIMO SVEŽO VODO (morda s kakšnim manjšim bazenom, z jutranjim zalivanjem, pri čemer se kapljice nekaj časa ohranijo na rastlinah) V DOMAČEM ZELENJAVNEM VRTU NE UPORABLJAMO PESTICIDOV! NE POZABIMO, DA IMAMO TUDI VELIKO VRST DIVJIH ČEBEL! Medovite rastline smo označili s čebelico:

Začimbnice in zelišča Peteršilj (Petroselinum crispum)

Peteršilj je zelo stara evropska vrtnina, začimba, ki prihaja s področja Sredozemlja. Cenjen je predvsem zaradi posebnega eteričnega olja. Potrebujemo manjšo gredico s tremi vrstami peteršilja. Liste režemo vse poletje do pozne jeseni. Jeseni liste porežemo in zamrznemo. Pri korenastem pa korene izkopljemo in skladiščimo v kleti. Ker prenaša malo sence (ena redkih vrtnin), ga sejemo v bližino paradižnika. Ta mu nudi senco ob največji vročini, peteršilj pa spodbuja paradižnik k rasti in izboljša njegov okus. Peteršilj zelo dolgo kali, tudi 6 tednov. Na svetlobi kali bolje. Nikoli ga ne sejemo na isto gredico. Jeseni izkopljemo kakšen koren in ga presadimo v okrasni lonec. Na gredici najverjetneje prezimi in spomladi požene. Tako imamo tudi spomladi mlad peteršilj. Pozneje ga pustimo v cvet, saj ga imajo čebele zelo rade.

3 KORISTEN NASVET: Setev peteršilja v avgustu Peteršilj sejemo tudi sredi avgusta, ko je toplo, zato peteršilj bolje in hitreje kali kot spomladi. Tako ga imamo mladega že septembra in pozno v zimo. Če je zima mila ali če gredico prekrijemo, bo zdržal do pomladi. Naslednjo pomlad ne bo šel v cvet, ker je premajhen. Oktobra kakšno rastlino peteršilja presadimo v lonec in ga postavimo na teraso ali balkon.

DOMAČI LISTNIK • Rastlina ima gladke temno zelene, zelo aromatične liste, ki jih redno režemo. Lahko ga vzgajamo tudi v okrasnih loncih. Liste uporabljamo sveže, jih sušimo ali zamrznemo.

BERLINSKI (HALBLANGE) • To je odličen peteršilj za pridelavo

aromatičnih zelenih listov in velikih gladkih korenov. Nekaj korenov lahko pustimo čez zimo v tleh, saj običajno ne zamrznejo.

Rukola, divja rukvica ali zidni dvoredec (Diplotaxis tenuifolia)

NATURELLE • Odlična je za celoletno pridelavo drobno narezanih in zelo aromatičnih listov. Če je ne režemo pogosto, gre v cvet. Prvič režemo 8 tednov po setvi. Režemo jo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Lahko celo prezimi. Vse leto jo sejemo v lončke. Ima zelo izrazit okus in je obvezna v vsaki kuhinji. Ljubitelji jo lahko vzgojijo tudi v okrasnem loncu na terasi. 36

(Allium schoenoprasum) To je nezahtevna trajnica. Spomladi lepo cveti. Vse poletje reĹžemo cevaste liste, ki jih uporabimo v razliÄ?ne namene. Drobnjak vsebuje veliko vitamina C in Ĺželeza. Za zimo lahko listiÄ?e nareĹžemo in zamrznemo. V vrtu varuje sosednje rastline pred napadom pepelaste plesni. Raste tudi v okrasnem loncu na terasi ali balkonu.

Drobnjak

Bazilika (Ocimum basilicum)

SPLETNA

A TRGOVIN

mina www.se Seme bazilike kali na svetlobi, zato semen po setvi ne prekrijemo. Bazilika je zelo obÄ?utljiva na nizke temperature, zato jo sejemo v najbolj vroÄ? del vrta. Gojimo jo tudi v okrasnih loncih (skupaj s cvetlicami), lahko vse leto. Dobro se obraĹĄÄ?a, zato listiÄ?e redno reĹžemo (od zgoraj navzdol) in uporabljamo sveĹže za zaÄ?injanje razliÄ?nih jedi. Nikoli je ne zalivamo po listih. V vrtu cvetovi privabljajo Ä?ebele, sicer pa se ujema s paradiĹžnikom in kumarami. S svojim vonjem odganja muhe.

.si

GENOVESE â&#x20AC;˘ Ima velike, izredno aromatiÄ?ne listiÄ?e. DROBNOLISTNA â&#x20AC;˘ Oblikuje okrogel grmiÄ?ek z drobnimi, izredno aromatiÄ?nimi listiÄ?i.

Majaron (Origanum majorana) Oblikuje lep grmiÄ?ek s finimi aromatiÄ?nimi listiÄ?i. Mlade vrĹĄiÄ?ke poganjkov in listiÄ?e obiramo vse poletje. Tik preden se okrogli cvetni popki odprejo, zeliĹĄÄ?e poreĹžemo in ga damo suĹĄiti. Prilega se k mesu, paradiĹžniku, enolonÄ?nicam in h krompirjevim jedem. Ni zahtevna zaÄ?imbnica. Je odliÄ?en sosed Ä?ebuli.

Origano

ali dobra misel

(Origanum vulgare) ZaÄ?imbna trajnica, ki raste na sonÄ?nem delu gredice ali v okrasnem loncu na terasi. Za kalitev potrebuje svetlobo, zato semena po setvi ne pokrijemo, ampak ga samo pritisnemo ob tla. Raste naj v bliĹžini Ä?ebule (varuje jo pred plesnijo in vpliva na boljĹĄe skladiĹĄÄ?enje), korenÄ?ka, drobnjaka, pora in paradiĹžnika. ListiÄ?e in mlada stebelca za sveĹžo uporabo trgamo vse leto, za suĹĄenje pa ga poreĹžemo junija, tik pred cvetenjem. V Ä?ajne meĹĄanice vnaĹĄa lepo barvo in toplo aromo.

(Thymus vulgaris) To je trajno zeliĹĄÄ?e. Oblikuje grmiÄ?ek, visok 20-40 cm. Mlade poganjke lahko trgamo vse leto, obiÄ?ajno pa tik pred cvetenjem, ko ima timijan najveÄ?jo moÄ?, poganjke odreĹžemo in jih posuĹĄimo. Raste lahko povsod po vrtu, saj odvraÄ?a polĹže, listne uĹĄi in kapusovega belina. Timijan se prilega k mesu in zelenjavnim jedem.

Timijan

Začimbnice in zelišča (Saturea hortensis) Začimbnica, ki raste na sončnem delu gredice ali v okrasnem loncu na terasi. Za kalitev potrebuje svetlobo. Lističe in mlada stebelca za svežo uporabo trgamo vse leto, za sušenje pa ga porežemo junija, tik pred cvetenjem. V mešanem posevku naj raste s čebulo, z zeljem in nizkim fižolom (odganja uši). Odganja molje, zato ga, tako kot sivko, damo v omare. Šetraj tvori dobro harmonijo s fižolom, kot sosednja rastlina v vrtu in tudi v jedeh. Z njim tudi odlično začinimo grah, lečo, krompirjeve jedi in jedi iz zelja ter ohrovta. Paše tudi k mesu, ribam in jagnjetini.

Šetraj

Koper (Anethum graveolens)

Aromatična in zdravilna enoletnica, ki naj raste raztreseno po celem vrtu, saj ugodno vpliva na vznik korenja, kumar, zelja, kumar, rdeče pese, solate in čebule. Je odličen sosed kumaram in drugim vrtninam, saj njegova eterična olja vplivajo na bolj zdravo rast. Cvetovi privlačijo muhe trepetavke, ki se hranijo z listnimi ušmi. Zelenjavni vrt s koprom je preprosto lepši. Sveže liste dodajamo omakam in ribam (ne kuhamo) ter paradižnikovi, kumarični in zeleni solati. Cvetove in seme dodajamo kumaricam za vlaganje.

(Pimpinella anisum) To je visoka začimbnica z belimi cvetnimi kobuli, v katerih se razvijejo začimbna semena. Najbolje raste na sončnem delu gredice. Ko cvetni kobul spremeni barvo, septembra ali oktobra, cvetno steblo odrežemo in ga posušimo. Seme shranimo v temnem kozarčku. Za začinjanje ribjih jedi, sesekljanega mesa, karijev, jedi iz korenčka ter graha in peciva uporabljamo cela semena, ki jih tik pred uporabo zdrobimo ali zmeljemo (pazimo, da ne začinimo preveč). Najdemo ga v Ouzu, Mastiki, Pastisu in Pernodu. Semena so sladkasto cvetlične arome. Je zdravilen.

Janež

(Matricaria chamomila) Seme kali na svetlobi, zato ga po setvi ne prekrivamo. Kamilica je enoletna zeliščna cvetlica s čudovitim aromatičnimi cvetovi. Raste na soncu, na humoznih tleh. Kamilica je odličen sosed kapusnicam, krompirju, fižolu, grahu, solati, blitvi, rdeči pesi, špinači, zeleni, čebuli in poru. Kamilica krepi odpornost in okus sosednih vrtnin in odvrača porovega molja. Uporabljamo sveže ali posušene cvetove (cvetne koške) v obliki čaja, ki mu dodamo med, kar v telesu izboljša vsrkavanje kamiličnih učinkovin. Primeren je tudi za parne kopeli in obkladke. Deluje protivnetno, lajša bolečine in pomirja. Cvetovi so odlični za potpurije. Cvetove nabiramo opoldne ob suhem in toplem vremenu, ko je rumeni osrednji del koška močno izbočen in ko se povesijo beli jezičasti cvetni lističi.

Kamilica

Melisa (Melissa officinalis)

Melisa je začimbna in zdravilna trajnica, ki raste na prostem ali v najmanj 5 l velikem glinenem loncu na sončni legi, v zmerno vlažnih tleh. Za uporabo nabiramo mlade vršičke in liste pred cvetenjem. Primerni so za omake, solate, sadne solate, okusna je ob ribah, uporabljamo pa jo še s številnimi drugimi jedmi. Dodamo jo pred koncem kuhanja. Kot čaj ali dodatek kopelim deluje proti glavobolu in pomirja. Je odlična paša za čebele, zato kakšen grmiček

pustimo, da zacveti. Priprava Ä?aja: 2 Ä?ajni ĹžliÄ?ki zdrobljenih listiÄ?ev prelijemo z vrelo vodo in po 5-7 minutah precedimo.

Meta (Mentha spicata

Spearmint) Nezahtevna trajna zaÄ?imbnica, ki raste tudi v polsenci. Rada ima veliko vlage. Dobro prezimi. OdliÄ?no uspeva tudi v velikem okrasnem loncu, tudi na senÄ?nem balkonu. Obilno se razraĹĄÄ?a. Lepa je tudi, ko cveti. Liste trgamo vse leto. Za kalitev potrebuje svetlobo, zato semena po setvi ne pokrijemo, ampak ga samo pritisnemo ob tla. S svojo srÄ?no sveĹžo aromo je nepogreĹĄljiva v Ä?ajih, kot zaÄ?imba v razliÄ?nih jedeh in v razliÄ?nih kozmetiÄ?nih izdelkih.

Ĺ˝ajbelj

navadni

(Salvia officinalis) Enoletnica oz. trajnica (odvisno od zime), ki ima rada tople in sonÄ?ne lege. Ni zahtevna. Liste trgamo vse leto, uporabljamo sveĹže ali suĹĄene (izgubijo del arome). Lepo cveti. OdvraÄ?a uĹĄi, gosenice in polĹže, zato je v vrtu odliÄ?na med zelenjavo, predvsem med fiĹžolom, grahom, korenÄ?kom in solato.

Okra

ali bamija (Hibiscus esculentus) To je eksotiÄ?na, okrasna vrtnina, odporna na suĹĄo. Mlade nezrele

plodove (dolge okoli 6-9 cm) redno trgamo. Bamija je v bistvu delikatesa in specialiteta ter istoÄ?asno tudi zdravilo. Bogata je z vitamini in minerali. Ä&#x152;aj iz suĹĄene bamije pomaga diabetikom pri uravnavanju ravni sladkorja. Blagodejna sluz, po kateri je bamija poznana, odliÄ?no zdravi vse oblike ĹželodÄ?nih obolenj. Olje iz bamije reĹĄuje dermatoloĹĄke teĹžave. UĹživamo jo kot peÄ?eno in kuhano zelenjavo ali pa jo uporabljamo kot gostilo za juhe, Ä?orbe in zelenjavne omake. Bamijo lahko konzerviramo tako, da jo suĹĄimo, zamrzujemo, blanĹĄiramo ali mariniramo. Bamijo najdemo v vsakem bosanskem loncu in begovi Ä?orbi, saj jima daje znaÄ?ilen okus in gostoto.

GrĹĄko

SPLETNA

A TRGOVIN

mina www.se

.si

seno ali sabljasti

triplat (Trigonella foenum-graecum) Tradicionalna aromatiÄ?na rastlina, enostavna za vzgojo in vsestransko uporabna - v vrtu za zeleno gnojenje, za krmo domaÄ?ih Ĺživali ter za prehrambne in medicinske namene. Metuljnica, ki zraste 40-90 cm visoko, ima majhne listiÄ?e in bele cvetove, iz katerih se razvijejo stroki z 10 do 20 semeni. Cveti od junija do avgusta, seme pa dozoreva avgusta in septembra. Pred setvijo seme za 12 ur namoÄ?imo. Sejemo (povprek ali v vrste, ki so med seboj oddaljene 15 cm) v prazne gredice od pomladi do jeseni. Za zeleno gnojenje jo 2 tedna pred setvijo drugih vrtnin vdelamo v tla. Uporabljamo njene aromatiÄ?ne in zdravilne liste (surove ali kuhane) in kot zaÄ?imbo cela ali zdrobljena semena. So sestavni del karija in mnogih drugih zaÄ?imbnih praĹĄkov. Iz semen lahko pripravimo tudi kalÄ?ke.

Herbal Line POSEBNA ZELIŠČA Izbor semen iz linije HERBAL LINE je za vse raziskovalce začinjenih jedi in ljubitelje eksotičnega vrta.

Zelišča so koristna tako v vrtu kot tudi v kuhinji. V vrtu so običajno dobri sosedje drugim vrtninam, saj jih zaradi svojih snovi spodbujajo v rasti ali pa odganjajo škodljivce in bolezni. So eksotično okrasna, zato nam polepšajo vrt in terase ali balkone (uspevajo tudi v okrasnih loncih). Primerna so za pripravo zeliščnih čajev ali začinjanje različnih jedi. Trajnim zeliščem namenimo rob vrta, ki je v bližini mesta, kjer radi posedamo in meditiramo oz. počivamo, ker nas bodo razveseljevala s svojimi vonjavami. Enoletna zelišča posadimo kamorkoli na zelenjavnem vrtu. Uporabimo le malo domišljije in vrt bo takoj zanimivejši.

NOVO! STEVIA (Stevia rebaudiana) Sadike vzgojimo pri temperaturi nad 22 oC - posejemo v kakovosten substrat in semena pritisnemo ob tla, saj seme stevije kali na svetlobi. Priporočeno je pikiranje. Konec maja jo presadimo na sončen del zelenjavnega vrta ali v lončke (premera 16-18 cm). Redno jo zalivamo. V lončku raste vse leto. Mlade vejice redno pobiramo, da se rastlina lahko bujno razrašča. Liste posušimo in uporabimo. SIVKA (Lavandula angustifolia) • To je prezimen, zimzelen, aromatičen grmiček, ki zraste 30-80 cm visoko. Modrovijolični cvetovi močno dišijo (eterična olja). Sivka dobro uspeva tudi v loncih, kjer jo redno zalivamo in gnojimo. Sredi avgusta jo porežemo. Seme kali dolgo, potrebuje redno vlaženje in temperaturo zraka 20-25 oC. VRTNA JAGODA (Fragaria x ananassa)

Jagoda je enostavna za vzgojo. Konec marca in aprila jo sejemo v zaprtih prostorih v kakovostno zemljo za setev. Seme pritisnemo ob tla in ga pokrijemo z zemljo ali s papirjem. Vzdržujemo vlago. Seme kali 2-3 tedne pri optimalni temperaturi zemlje okoli 20 oC. Po 3-4 tednih sadike presadimo v lonček in ko mine nevarnost slane, jih presadimo na prosto v gredice ali okrasni lonec. Lahko sejemo tudi neposredno na prostem. Jagoda zahteva zelo sončno lego, veliko hranil, redno jo je treba zalivati in rahljati ter pleti tla.

NOVO! MERLAN / CELOLETNA • Rastlina zgodaj cveti in je kompaktne rasti. Zaradi svojih mnogoštevilnih roza cvetov je tudi zelo okrasna. Ima okusne plodove vse poletje. Merlan je privlačno barviti dodatek vrtu. NOVO! RAINBOW TREASURE / POVEŠAVA, CELOLETNA

Ker se bujno razrašča in plazi, je odlična jagoda za sajenje v zelenjavni vrt med zelenjavo ali cvetlice, v velike okrasne lonce in v viseče košare. Ima čudovite cvetove v belih in roza odtenkih. Plodovi so dišeči in sladki ter nas razveseljujejo vse poletje.

ANDSKA JAGODA (Physalis peruviana) Seme kali na svetlobi. Raste v obliki enoletnega grmiÄ?ka, najbolje na sonÄ?ni legi. SuĹĄo delno prenaĹĄa, a manj raste. Najbolje raste na sonÄ?ni legi. Glede tal ni obÄ?utljiva, zahteva samo veliko vode. OdliÄ?no uspeva v loncih na sonÄ?nih terasah in balkonih. Majhni oranĹžni oz. rumeni plodovi so podobni Ä?eĹĄnjevim paradiĹžnikom. Oviti so s papirnato lupino, zato so primerni kot okras ob jedeh. Plodovi imajo prijeten sladkast okus (kombinacija paradiĹžnika in ananasa) in so odliÄ?ni za pripravo sveĹžih prigrizkov, sadnih solat, pit in marmelad. RDEÄ&#x152;A STOLETNA Ä&#x152;EBULA ALI OZIMNI LUK (Allium fistulosum) â&#x20AC;˘ To je sorodnica Ä?ebule, vendar ne razvije Ä?ebul in ima votle cevaste liste, ki se po rezanju obrastejo. OdliÄ?na je kot dodatek k solatam. V doloÄ?enih jedeh jo lahko uporabljamo namesto Ä?ebule. Uporabimo jo tudi za okras. Ni zahtevna za vzgojo. Posejemo jo skupaj s peterĹĄiljem, saj jo tako pogosto uporabljamo kot peterĹĄilj.

LISTNI Ä&#x152;ESEN, Ĺ OPASTI Ä&#x152;ESEN ALI KITAJSKI DROBNJAK

(Allium tuberosum) â&#x20AC;˘ To je trajnica, lahko pa je tudi enoletnica v zelenjavnem vrtu. Za vzgojo je nezahtevna. Uporabljamo vedno zelene, ploske liste, ki imajo blag vonj po Ä?esnu. SveĹže liste uporabljamo podobno kot drobnjak za juhe, solate, skutne namaze ali pa jih pripravimo kot zelenjavo. Cvetovi so primerni za garniranje in meĹĄanje v potpurije.

Ä&#x152;RNA KUMINA ALI RIMSKI KORIANDER (Nigella sativa) To je nezahtevno, enoletno aromatiÄ?no zdravilno zeliĹĄÄ?e, ki ga sejemo zaradi Ä?rnih semen. Lahko jo sejemo veÄ?krat zapored, da imamo sveĹže seme dlje Ä?asa na voljo. Cvetov ne trgamo, ker se iz njih razvijejo glavice s semenom. Ko zaÄ?nejo glavice zgubljati zeleno barvo, vendar ĹĄe niso suhe in odprte, jih oberemo in posuĹĄimo. Semena shranimo v steklenem kozarcu na temnem mestu. AromatiÄ?na semena uporabljamo cela ali zdrobljena (terilnik) kot zdravilno zaÄ?imbo za razliÄ?ne jedi po vsem svetu ali za izdelavo olja. Arabci jo imenujejo â&#x20AC;&#x153;Habbatul barakahâ&#x20AC;? - semena blagoslova, saj naj bi Ä?rna kumina ĹĄÄ?itila pred vsemi boleznimi, razen pred smrtjo.

LISTNA ZELENA (Apium graveolens var. secalinum) â&#x20AC;˘ Rastlina ima moÄ?no narezane svetleÄ?e in aromatiÄ?ne listiÄ?e. Uporabljajo se kot peterĹĄilj (le da imajo okus po zeleni) za solate, juhe, enolonÄ?nice, omake. Liste uporabljamo sveĹže ali suĹĄene. SuĹĄeni listi odliÄ?no ohranijo aromo. Nezahtevna zaÄ?imbnica, za vsak zelenjavni vrt. KAPRE (Caparis spinosa) â&#x20AC;˘ Pred setvijo seme skupaj s finim peskom za 14 dni zamrznemo. Namesto tega lahko seme pred setvijo za 24 ur namoÄ?imo v topli vodi, ga zavijemo v vlaĹžno krpo, ki jo v zaprti plastiÄ?ni vreÄ?ki za 6-8 tednov hranimo v hladilniku. Nato (po obeh postopkih) seme za 24 ur namakamo v topli vodi in ga posejemo v lonÄ?ke, ki naj bodo do kalitve v temnem prostoru. Zemlja v lonÄ?ku se ne sme izsuĹĄiti. Ko mine nevarnost zmrzali in ko je rastlina dovolj velika, jo presadimo na prosto v okrasni lonec, ki ga postavimo na toplo in sonÄ?no mesto na balkonu ali terasi. OdliÄ?no prenaĹĄa vroÄ?ino. Prezimimo jo v hladnem in svetlem prostoru, saj prenese mraz do -8 oC. Kapra je Ä?udovit grmiÄ?ek z eksotiÄ?nimi cvetovi, ki raste tudi navzdol. Zaprti cvetni popki, vloĹženi v kisu, so delikatesa.

Herbal Line POSEBNA ZELIĹ Ä&#x152;A

KORIANDER (Coriandrum sativum â&#x20AC;˘ To je eksotiÄ?no enoletno zeliĹĄÄ?e, ki raste po celotnem zelenjavnem vrtu. Sejemo ga veÄ?krat zapored, da imamo na voljo sveĹže listiÄ?e. Uporabljamo listke, ki imajo znaÄ?ilen vonj, predvsem pa zrela semena (rjave barve), in sicer kot zaÄ?imbo za zeljne in paradiĹžnikove jedi, riĹž, meso in pecivo. Semena so sestavni del zaÄ?imbne meĹĄanice kari. Suha semena dodajajo vloĹženemu sadju in likerjem. Na sploĹĄno zelo zdravilna rastlina. V vrtu cvetovi privlaÄ?ijo koristne ĹžuĹželke. ZIMSKI PORTULAK (Claytonia perfoliata) â&#x20AC;˘ Uporabljamo ga namesto motovilca. To je na mraz odporna listnata zelenjava. Raste vse leto na senÄ?nih, vlaĹžnih legah, lahko pa tudi v loncu na senÄ?ni terasi. Zelene liste v obliki srÄ?ka vse leto uĹživamo v sveĹžih solatah. So nevtralnega, sveĹžega okusa, rahlo odebeljeni. UĹživamo jih pred cvetenjem. Po rezi se rastlina obraste. Listi so bogati z vitaminom C. RDEÄ&#x152;A VRTNA LOBODA ALI FRANCOSKA Ĺ PINAÄ&#x152;A (Atriplex hortensis) â&#x20AC;˘ Visoka, zelo dekorativna in nezahtevna enoletnica. Ima svetleÄ?e rdeÄ?e liste z rahlo kislim okusom, ki jih uporabljamo kot dodatek k solatam, juham ali kot zelenjavno prilogo. Mlade rastline uĹživamo kot ĹĄpinaÄ?o. Obvezna novost v domaÄ?em zelenjavnem vrtu.

PEHTRAN (Artemisia dracunculus) â&#x20AC;˘ Obvezna trajnica slovenskih vrtov, saj iz njega pripravljamo tipiÄ?no slovensko pehtranovo potico. RazraĹĄÄ?a se v obliki gostega grma, listi so ozko suliÄ?asti lepe zelene barve. Potrebuje sonÄ?no in toplo lego, gnojimo s kompostom, v mrzlih zimah ga zaĹĄÄ?itimo. Uporabljamo sveĹže ali zamrznjene liste in mlade vrĹĄiÄ?ke. Pehtran se ujema z razliÄ?nimi solatami, juhami in omakami. Primeren je tudi za vlaganje kumaric, aromatiziranje kisa, olja ali gorÄ?ice, za potico in ĹĄtruklje.

LIMONSKA INDONEZIJSKA BAZILIKA (Ocimum americanum Seme kali na svetlobi, zato ga po setvi ne prekrijemo z zemljo. Ä&#x152;udovita, koĹĄato razrastla enoletnica z ovalnimi listi in belimi, svetlo roĹžnatimi do vijoliÄ?nimi cvetovi. Ima moÄ?an vonj po vanilji. OdliÄ?na je tudi v okrasnih loncih v kombinaciji z drugimi rastlinami. OdliÄ?no se obnese v zelenjavnem vrtu, saj dobro vpliva na rast drugih vrtnin. ListiÄ?e uporabljamo, kot pri ostalih bazilikah, za solate, sladice in perutnino. Iz sveĹžih in posuĹĄenih pripravimo Ä?aj, ki pomaga pri teĹžavah s prebavili. Primerna je tudi za aromatiziranje olja in kisa. IZOP, OĹ˝EPEK, MILODUH (Hyssopus officnalis) â&#x20AC;˘ AromatiÄ?na grmiÄ?asta zaÄ?imbnica, trajnica z drobnimi modrimi, roĹžnatimi ali belimi cvetovi ob steblu. Mlade poganjke in listiÄ?e, rahlo grenkega aromatiÄ?nega okusa, uporabljamo sveĹže ali posuĹĄene. Kot zaÄ?imbo ga dodajamo k mesu, divjaÄ?ini, ribam, juham, solatam in enolonÄ?nicam. Uporablja se tudi za peko na Ĺžaru, aromatiziranje olja in kisa, za likerje in zeliĹĄÄ?na Ĺžganja. Cvetove uporabimo za gratiniranje jedi. Ä&#x152;aj je zdravilen. Raste na soncu. Ä&#x152;ebele ga imajo rade. S svojim vonjem odganja nekatere ĹĄkodljive ĹžuĹželke.

POLAJEVA MATERINA DUĹ ICA (Thymus pulegioides)

Blazinasto razraĹĄÄ?ajoÄ?a se trajnica. Cveti v rozavijoliÄ?ni barvi. Zelo diĹĄeÄ?a rastlina. VrĹĄiÄ?ke poganjkov in liste poreĹžemo pred cvetenjem. SveĹža in suha je primerna kot zaÄ?imba za krepke jedi, predvsem pa iz nje pripravljamo Ä?aj proti kaĹĄlju in teĹžavam z Ĺželodcem. Uporabljamo jo tudi za inhalacijo ali kot dodatek kopelim pri prehladih. V vrtu privlaÄ?i koristne ĹžuĹželke in odvraÄ?a ĹĄkodljive, zato naj raste v zeliĹĄÄ?ni gredici ob robu zelenjavnega vrta.

KLASASTA META (Mentha spicata) â&#x20AC;˘ KoĹĄato razrastla trajnica z zelenimi nacepljenimi listi in rahlo vijoliÄ?nimi do roĹžnatimi

ustnatimi cvetovi. Ena od bolj aromatiÄ?nih met. VrĹĄiÄ?ke ali posamezne liste poreĹžemo pred cvetenjem in jih (sveĹže ali posuĹĄene) uporabljamo za Ä?aje in za zaÄ?injanje solat, omak, jedi iz skute in jajc, sladic, osveĹžilnih pijaÄ?, sadnih solat in sladoleda. Primerna je tudi za potpurije in diĹĄavne vreÄ?ke, cvetliÄ?ne dekoracije in kot dodatek kopelim. Nezahtevna. Gnojimo s kompostom. Gnojimo jo lahko tudi kot posodovko.

KOREJSKA META (Agastache rugosa) â&#x20AC;˘ PrivlaÄ?na rastlina s slezenasto modrimi cvetnimi â&#x20AC;&#x153;sveÄ?amiâ&#x20AC;? z izrazitim vonjem in okusom po meti. Raste na sonÄ?ni legi na zelenjavnem in okrasnem vrtu, lepa pa je tudi v okrasnih loncih na terasah. Iz nje pripravljamo Ä?aje, listiÄ?e primeĹĄamo solatam ali potresemo po testeninah. OdliÄ?na Ä?ebelja paĹĄa. NAVADNA MAÄ&#x152;JA META (Nepeta cataria) â&#x20AC;˘ Trajnica. Visoka rastlina z lepimi roĹžnato belimi cevastimi cvetovi v navideznih vretencih. Nezahtevna. Po cvetenju jo poreĹžemo, da ponovno zacveti. Ä&#x152;e zeliĹĄÄ?e zmeÄ?kamo, se sprosti znaÄ?ilen vonj po meti. ZeliĹĄÄ?e zelo privlaÄ?i maÄ?ke - v njem se valjajo ali ga grizljajo in postanejo igrive. Mlade liste in poganjke dodajamo sveĹže ali posuĹĄene juham in omakam. Primerne so za pripravo Ä?aja proti prehladu, kaĹĄlju in za umirjanje nervoze. V vrtu odganja uĹĄi in veliko drugih ĹĄkodljivih ĹžuĹželk.

PERILA ALI Ĺ ISO (Perilla frutescens var. crispa) â&#x20AC;˘ Zanimiva

enoletnica z rdeÄ?imi listi in majhnimi klasastimi socvetji. Listi imajo kombinacijo okusa po koriandru, cimetu in limoni. Mlade liste in cvetove uporabljamo za zaÄ?injanje ribjih jedi (suĹĄi), solat in testenin. UĹžitni so tudi semena in rdeÄ?i kalÄ?ki. Z listi lahko kis obarvamo vijoliÄ?no. Enostavna za vzgojo. Raste tudi v okrasnih loncih na sonÄ?ni terasi.

RIMSKA KUMINA ALI KUMIN (Cuminum cyminum) â&#x20AC;˘ Enoletna diĹĄavna in zdravilna rastlina, enostavna za vzgojo in rast. Sejemo jo na sonÄ?no gredico v zelenjavnem vrtu. Iz belih ali roza cvetov se proti jeseni (pribliĹžno 115 dni po setvi) razvijejo okusna in zdrava semena, ki jih uporabljajo v vseh svetovnih kuhinjah. Cela semena popeÄ?emo do rahlo rjave barve v skoraj suhi (malo olja) ponvi, da spustijo svojo esenco. Lahko pa jih pred uporabo zmeljemo v prah.

RIMSKA KAMILICA (Anthemis nobilis) â&#x20AC;˘ Nizka rastlina, ki se odliÄ?no razraĹĄÄ?a in tvori goste cvetoÄ?e preproge, zato je odliÄ?na za ozelenitev negovanih povrĹĄin (namesto vrtne trate). Cvetovi so na dolgih pecljih, srebrno beli z rumeno sredino. Po cvetenju jo obreĹžemo. Cvetove uporabljamo v diĹĄavnih ĹĄopkih in potpurijih. Popolnoma odprte cvetove uporabljamo sveĹže ali posuĹĄene za pripravo zdravilnega Ä?aja, poparka ali razliÄ?nih kopeli. Ĺ˝AFRANIKA ALI BARVILNI RUMENIK (Carthamus tinctorius) Lepa okrasna rastlina s pokonÄ?nimi stebli, z ovalnimi listi, rahlo bodiÄ?astimi na robovih, z oranĹžnimi cevastimi cvetovi, zdruĹženimi v glaviÄ?asta socvetja. Nezahtevna, odliÄ?na za popestritev zelenjavnega vrta in rezano cvetje ter posuĹĄene aranĹžmaje. Cvetove in semena uporabimo sveĹže ali posuĹĄene. Izpuljeni cvetovi so nadomestek za Ĺžafran in uporabni za barvanje jedi ter naravnih materialov. Semena lahko uĹživamo kot dodatek k muslijem.

SPILANTES, BRAZILSKA KREĹ A ALI ZOBOBOLKA (Spilanthes oleracea) â&#x20AC;˘ Zanimiva enoletnica z rumenordeÄ?imi cvetovi v glaviÄ?astih socvetjih. Rada ima toploto. Uspeva tudi v okrasnih loncih. Liste in cvetove uporabljamo kot zelenjavo ali kot diĹĄavnico v juhah, solatah itd. Imajo rahlo ĹĄampanjsko pikantno oster okus. PreĹžveÄ?eni listi osveĹžijo dah, krepijo dlesni in lajĹĄajo zobobol.

Herbal Line POSEBNA ZELIŠČA VRTNA RUTICA (Ruta graveolens) • Kompaktna in dekorativna, vedno zelena trajnica, z majhnimi sivozelenimi lističi in rumenimi cvetovi. Rahlo grenke liste naberemo pred cvetenjem in jih sveže ali posušene v majhnih količinah uporabljamo kot začimbo za solate, meso in ribe. Z njimi aromatiziramo likerje in žganje, ker blagodejno vpliva na želodec. Raste naj ob robu zelenjavnega vrta, saj je uši ne marajo in se tako izogibajo tudi vrtninam v njeni bližini. Ker ima močan aromatičen vonj, jo v Južni Ameriki uporabljajo kot zaščito pred hudobnimi duhovi. 3 KORISTEN NASVET: Vrtni “lounge” ali vrtni salon Vrt ni namenjen samo pridelovanju zdrave hrane, ampak tudi sprostitvi, počitku, branju in druženju, zato oblikujemo svoj vrtni salon ali “lounge”. Naj bo to zaveten prostor, ki ima tudi senco (morda streho sami naredimo) in po možnosti kakšen lep razgled. Izberemo stole različnih oblik in velikosti, da bomo lahko udobno brali ali si privoščili družaben piknik. Izberemo rastline, ki so nam všeč in bodo v danih pogojih uspevale. Če imamo več prostora, si omislimo enostavno zunanjo kuhinjo in diskretno osvetlitev. Če pa želimo v vrtnem salonu tudi delati, moramo imeti dobro svetlobo in mizo zaščiteno pred vetrom.

A TRGOVIN SPLETNA a.si

www.se

min

MUĹ KATNA KADULJA ALI SALVIJA ALI Ĺ˝AJBELJ (Salvia sclarea) Dekorativna, pokonÄ?na rastlina z velikimi sivo polstenimi, ovalno koniÄ?astimi listi s smolnatim vonjem. Cvetovi so lilaroĹžnati z vinsko rdeÄ?imi do vijoliÄ?astimi ovrĹĄnimi listi, sveÄ?asta socvetja so dolga in razvejana. Mladi listi in poganjki so uporabni zaradi svojevrstnega smolnatega okusa kot zaÄ?imba za jajÄ?ne jedi in sladice. Iz njih pripravljamo Ä?aje ali z njimi aromatiziramo napitke, npr. vino. Cvetovi so za garniranje, posuĹĄeni listi in cvetovi pa so obvezen del potpurijev, saj podaljĹĄajo obstojnost vonja. OdliÄ?na Ä?ebelja paĹĄa.

LIMONSKA TRAVA (Cymbopogon sp.) â&#x20AC;˘ Ni enostavna za kalitev, potrebuje visoko temperaturo 25-30 Â°C. Ko kali, je zelo enostavna za vzgojo in izredno dekorativna. NajlepĹĄe raste v okrasnem loncu, ki ga Ä?ez zimo postavimo v hladen, svetel prostor. Ima sveĹž vonj in okus po limoni z navdihom vrtnice (vsebuje eteriÄ?no olje citral). Uporabna je kot sveĹža, mleta ali suha zaÄ?imba za Ä?aje, juhe in praĹĄke kari. Dodajamo jo perutnini, ribam in k morskim sadeĹžem. Primerna je za izdelavo potpurija. Uporabljajo jo v kozmetiÄ?ni industriji. DiĹĄeÄ?e sveÄ?e z limonsko travo odganjajo mrÄ?es. OZKOLISTNI AMERIĹ KI SLAMNIK (Ecihnacea angustifolia) OdliÄ?na, lepo cvetoÄ?a trajnica, njeni cvetovi (roĹžnati, vijoliÄ?ni in beli) so zelo dekorativni in privlaÄ?ijo Ä?ebele. OdliÄ?na je za rezano cvetje. Nezahtevna je in odporna na suĹĄo. JeziÄ?asti cvetovi so primerni za garniranje jedi. IzvleÄ?ek ali Ä?aj iz korenin in sveĹže ali posuĹĄene cvetoÄ?e rastline podpirajo delovanje imunskega sistema. OdliÄ?na Ä?ebelja paĹĄa.

MAK ZA OKRAS IN ZA SEME (Papaver somniferum) â&#x20AC;˘ NADVSE OKUSNA SEMENA SO PRIMERNA ZA RAZLIÄ&#x152;NE JEDI. To je dekorativna enoletnica z neĹžnimi cvetovi na dolgih cvetnih steblih. PosuĹĄene semenske glavice lahko uporabljamo v suhih ĹĄopkih, semena pa so uĹžitna in jih uporabljamo za razliÄ?ne jedi ter za pridobivanje olja. Nezahtevna, zelo dekorativna in koristna rastlina.

NOVO! POLJSKI MAK (Papaver rhoeas) â&#x20AC;˘ Ä&#x152;udovit klasiÄ?en mak je okrasna enoletna rastlina, ki je v celoti uĹžitna. V Italiji je zelo popularen in ga imenujejo â&#x20AC;&#x153;rosolaccioâ&#x20AC;?. Liste jemo kot listno zelenjavo, zelene cvetne popke uĹživamo v solatah ali peÄ?emo s polento. V Ä?asu cvetenja mak poreĹžemo in cvetne listiÄ?e previdno posuĹĄimo v senci. Svilnate cvetne rdeÄ?e liste, uporabljamo za razliÄ?ne zdravilne sirupe in Ä?aje, barvanje jedi in Ä?ajev ter oblek in za potpurije. Ä&#x152;e cvetov ne poreĹžemo, se bodo v cvetni glavici oblikovala uĹžitna semena.

MEHIĹ KI PEHTRAN (Tagetes lucida) â&#x20AC;˘ Enoletni eksotiÄ?ni in aromatiÄ?ni nenehno cvetoÄ?i grmiÄ?ek izvira iz Mehike, kjer ga imenujejo YAUTHLI. Uspeva na sonÄ?nih legah. Ima vpadljive, drobne, rumene cvetove in liste z intenzivnim okusom po pehtranu in/ali janeĹžu, ki jih suĹĄimo in uporabljamo za razliÄ?ne Ä?aje (tudi proti prehladu) ali kot dodatek k jedem (jajÄ?nim in ribjim jedem, sirnim namazom). Je odliÄ?en za vzgojo v zelenjavnem vrtu (odganja ĹĄkodljivce) in kot obrobna rastlina na gredicah z okrasnimi rastlinami. Gojimo ga tudi v okrasnih loncih na balkonu. Lep je kot rezano cvetje. VRTNI OGNJIÄ&#x152; KABLOUNA (Calendula officinalis) â&#x20AC;˘ Obvezna cvetlica vsakega zelenjavnega vrta, saj je dekorativna, odganja ĹĄkodljivce, godi vrtnim tlom, pospeĹĄuje rast sosednjih rastlin, primerna je za oblikovanje poletnih ĹĄopkov, uĹžitna in tudi zdravilna. Cvetne listiÄ?e intenzivnih barv in prijetnega okusa dodajamo solatam, omletam in siru. Iz cvetov pripravljamo ognjiÄ?evo mazilo. 45

Tomato & Chili Line paradižniki in čiliji vseh oblik in barv Paradižnik

PARADIŽNIK je najbolj priljubljena zelenjava povsod po svetu. Tudi pri nas ne manjka v nobenem zelenjavnem vrtu. Še na balkonu se mora udomačiti. Preizkusite različne oblike in barve paradižnika. Paradižnike vzgojimo iz sadik. Seme posejemo v različne posodice, lončke (25 oC). Sadike vzgajamo v svetlem prostoru (18-21 oC) in jih redno zalivamo ali pršimo. Ko se razvijeta prva dva prava lista, prepikiramo v večje lončke. Ko ni več zmrzali, sadike sadimo na sončno in toplo mesto, poševno in globoko. Tla zastiramo. Paradižnik zelo dobro uspeva v posodah (njegov vonj odganja muhe).

AURIGA • To je priljubljen paradižnik iz vzhodne Nemčije, srednje visok za vzgojo na prostem (potrebuje oporo). Dekorativni okrogli paradižniki so svetleče oranžne barve, sočni in zelo aromatični, težki 50-100 g. Najokusnejši so sveže nabrani za solate, sendviče. BALKONZAUBER • Nizek (50 cm), zgoden, kompakten, robusten in roden paradižnik. Primeren je za sajenje v lonce ali na prostem. Zreli plodovi so okrogli, gladki, lepe rdeče barve, sočni, ne pokajo, težki 30 g. Ker je zgoden in nizek, ga lahko sejemo tudi neposredno na prostem. BELMONTE Sel. RADEH • To je največji paradižnik, plodovi

so težki 1-2 kg. Rastlina zraste do 3 m visoko (opora). V zrelosti se roza barva spremeni v rdečo. Poznavalci in hkrati sladokusci trdijo, da je to najokusnejši paradižnik. Je srednje zgoden, visok, bujne rasti, primeren za vzgojo na prostem, pod tuneli in v rastlinjaku.

BIRON F1 - PROFI • To je klasičen, srednje zgoden hibrid, visoke in močne rasti (potrebuje oporo), odporen na bolezni in nematode. Plodovi so lepe rdeče barve, sočni, okusni in čvrsti, težki 250-300 g. Odličen je za vzgojo na prostem.

FIASCHETTE â&#x20AC;˘ To je stara italijanska sorta, ki izvira iz okolice Neaplja. ParadiĹžnik je niĹžje rasti, vendar zelo roden. IZRAZITO ODPOREN NA SUĹ O. Plodovi imajo obliki slive, teĹžki so okoli 15-25 g, rubinasto rdeÄ?e barve, dobre teksture in intenzivno Ĺživahnega okusa. Uporaben je za solate, omake, kot pelat in za suĹĄenje. GOLDENE KONIGIN â&#x20AC;˘ To je visoka sorta rumenega paradiĹžnika, ki izvira iz NemÄ?ije. Primeren je za vzgojo na prostem. Plodovi so okrogli, srednje veliki, z gladko in Ä?vrsto lupino, dobre arome in prijetnega okusa. Enakomerno zlato rumeni postanejo, ko so zreli.

ILDI â&#x20AC;˘ Mini Ä?eĹĄnjev paradiĹžnik z dekorativnimi plodovi rume-

ne barve (12-15 g) prepriÄ?a s svojim sladkastim okusom in mehko lupino. Zraste do viĹĄine 150 cm (potrebuje oporo). Primeren je za vzgojo na prostem, v rastlinjakih ali v loncih. UĹživamo jih sveĹže - pohrustamo kot Ä?eĹĄnje, v solatah in sendviÄ?ih. PloĹĄÄ?ate grozde z do 100 plodovi lahko tudi posuĹĄimo in uĹživamo do oktobra.

NOIRE DE CRIMĂ&#x2030;E â&#x20AC;˘To je soÄ?en paradiĹžnik za popestritev poletnega vrta. Visoka (podpora), zelo rodna sorta, ki izvira z ruskega Krima in je prilagojena razliÄ?nim rastnim razmeram. Plodovi so teĹžki od 100 do 200 g in okusni (odliÄ?na kombinacija kisline in sladkorja). Barve se prelivajo od temno rdeÄ?e, prek vijoliÄ?ne do Ä?rne. Uporabni so za solate, sokove, vlaganje, kuhanje.

NOVO! PARADIĹ˝NIK Ä&#x152;RNI Ä&#x152;ERI â&#x20AC;˘ Visok (opora) dekorativen Ä&#x152;RN Ä?eri paradiĹžnik. ParadiĹžniÄ?ki so okrogli, majhni in temni s sladkim dinamiÄ?nim okusom. Tudi v loncu se odliÄ?no obnese.

SCATOLONE 2 â&#x20AC;˘ To je unikatna italijanska sorta. Na visoki in bujni rastlini rastejo podolgovati plodovi, dolgi okoli 11-13 cm intenzivne rdeÄ?e barve. Plodovi so votli, zato so odliÄ?ni za polnjenje in suĹĄenje. Primeren je tudi za solate in omake.

SUPERSWEET 100 â&#x20AC;˘ To je visok, zelo zgoden, obilno roden, dekorativen koktajl paradiĹžnik. Majhni, s premerom okoli 2,5 cm, aromatiÄ?ni in sladki rdeÄ?i paradiĹžniki rastejo na 30 cm dolgih grozdih. V grozdu je do 100 paradiĹžnikov. UĹživamo jih cele in sveĹže. Zelo odporen je na razliÄ?ne bolezni. Primeren za vzgojo na prostem in v rastlinjakih ter v LONCIH. 47

500 - 1.000

SKOVILOVIH ENOT

Minimalno pekoÄ?i

40.000 - 70.000

200.000 - 350.000

SKOVILOVIH ENOT

PekoÄ?i SKOVILOVIH ENOT

Izredno pekoÄ?i

200.000 - 350.000 SKOVILOVIH ENOT

Izredno pekoÄ?i

200.000 - 350.000 SKOVILOVIH ENOT

Izredno pekoÄ?i

200.000 - 350.000 SKOVILOVIH ENOT

Izredno pekoÄ?i

200.000 - 350.000 SKOVILOVIH ENOT

Izredno pekoÄ?i 1.000.000 +

SKOVILOVIH ENOT

Nevarno pekoÄ?i

10.000 - 25.000 SKOVILOVIH ENOT

Srednje pekoÄ?i

Tomato & paradiĹžniki in Ä?iliji Ä&#x152;ili Aj, pekoÄ?i Ä?iliji! Ä&#x152;ILI paradiĹžnik dopolnjuje. Tudi Ä?iliji so izredno raznovrstni. Predvsem jih gojimo kot trajnice v posodah. Seme posejemo v razliÄ?ne posodice, lonÄ?ke (22-30 oC). Sadike vzgajamo v svetlem prostoru (20 oC) in jih redno zalivamo ali prĹĄimo. Ko se razvijeta prva dva prava lista, prepikiramo v veÄ?je lonÄ?ke. Ko ni veÄ? zmrzali, sadike sadimo na sonÄ?no in toplo mesto v gredi ali v velike posode. Ä&#x152;ilije lahko v posodah gojimo veÄ? let.

ANAHEIM â&#x20AC;˘ Blag in velik Ä?ili (15-18 x 3-5 cm). V zreli fazi se obarva iz zelene v rdeÄ?o. Dozori v 70-90 dnevih po presajanju. UĹživamo zelene in rdeÄ?e plodove. Anaheim je zelo okusen sveĹž, posuĹĄen ali peÄ?en (za polnjenje). Uporaben je v salsah in jedeh Âťtex-mexÂŤ. FIRE CRACKER (PETARDE) â&#x20AC;˘ To so spektakularni Ä?iliji, zelo okrasni zaradi svojih barv - od bele, vijoliÄ?ne, rumene, oranĹžne do rdeÄ?e. Uporabni so za vse pekoÄ?e jedi. Rastlina zraste do okoli 0,5 m in je veÄ?letna, zato jo obvezno gojimo v okrasnih loncih. Ä&#x152;iliji dozorijo 90-100 dni po presajanju. HABANERO CHOCOLATE â&#x20AC;˘ Spada med najbolj pekoÄ?e Ä?ilije. AromatiÄ?ni plodovi so nagubani, s premerom 4 cm in dolgi 5 cm. Ko zorijo, se iz temno zelene obarvajo v Ä?okoladno rjavo. GrmiÄ?asta rastlina zraste do viĹĄine 90 cm. Primerni so predvsem za veÄ?letno gojenje v loncih. Prvi plodovi dozorijo 100-110 dni po presajanju. Uporabni so za pripravo pekoÄ?ih omak, sals in ostalih mehiĹĄkih ter karibskih specialitet.

HABANERO RDEÄ&#x152;I â&#x20AC;˘ SvetleÄ?i rdeÄ?i plodovi so veliki (3,5-5 x 3-3,5 cm), rastlina pa je lahko visoka od 50 do 120 cm. Zaradi tropsko sadnega okusa so plodovi obvezni v vseh salsah. Predvsem je namenjen za veÄ?letno vzgojo v loncih. Dlje Ä?asa ko je plod na rastlini, bolj pekoÄ? je.

HABANERO RUMENI â&#x20AC;˘ SvetleÄ?i rumeni plodovi so veliki (3,5-5 x 3-3,5 cm), rastlina pa je lahko visoka od 50 do 120 cm. Zaradi tropsko sadnega okusa so plodovi obvezni v vseh salsah. Predvsem je namenjen za veÄ?letno vzgojo v loncih. Dlje Ä?asa ko je plod na rastlini, bolj pekoÄ? je.

Chili Line vseh oblik in barv RED CAP MUSHROOM RDEČI • Izvirajo iz Karibov. Dozorijo v približno 70-90 dnevih po presajanju. Čiliji imajo obliko gobe oziroma zvonca, so nagubani, veliki 4 x 2,5 cm. Ko dozorijo, se obarvajo rdeče. Uporabni so za vlaganje, sušenje in pripravo vseh mehiških ter azijskih jedi. Rastlina lahko zraste do višine 1 m. Večletne rodne rastline dajejo plodove od pomladi do jeseni, zato jih gojimo v loncih na sončnih terasah.

YELLOW CAP MUSHROOM RUMENI Izvirajo iz Karibov. Dozorijo v približno 7090 dnevih po presajanju. Čiliji imajo obliko gobe oz. zvonca, so nagubani, veliki 4 x 2,5 cm. Ko dozorijo, se obarvajo rumeno. Uporabni so za vlaganje, sušenje, polnjenje in pripravo vseh mehiških ter azijskih jedi. Rastlina lahko zraste do višine 1 m. Večletne rodne rastline dajejo plodove od pomladi do jeseni, zato jih gojimo v loncih na sončnih terasah.

NOVO! ČILI BHUT JOLOKIA / Trenutno najbolj pekoč čili na svetu - nuklearno pekoč • TI ČILIJI SO EKSTREMNO PEKOČI. UPORABLJATE JIH NA LASTNO ODGOVORNOST. Dozorijo v približno 120 dnevih po presajanju. Čiliji so 6-9 cm dolgi in okoli 2,5 cm široki, rahlo grobe teksture, rdeče ali oranžne barve. Rastlina lahko zraste do višine 1 m.

SERRANO (MINI JALAPEÑO) • To je klasična sorta čilija iz Mehike. So srednje pekoči. Rastline so robustne in zrastejo zelo visoko ter dajejo velike pridelke. Hrustljavi svetleči plodovi so dolgi 2,5-5 cm (s premerom 1 cm) in so temno zeleni ter rdeči. Odlični so za pripravo sals in sušenje.

RECEPT Odlična domača čilijeva omaka Pripravljena v petih minutah Za dva srednje velika steklena kozarca potrebujete: • • • • • • • • • • •

6 - 7 rdečih čilijev 2 habanero čilija 4 jalapeno čilije 1 srednje veliko šalotko 4 stroke česna pest peteršilja 1 limeto 1 žlico jabolčnega kisa 1 žlico balzamičnega kisa 2 žlici olivnega olja 4 žlice domače paradižnikove mezge • 1 žlico rjavega sladkorja • 2 ščepca soli A TRGOVIN SPLETNA a.si

Priprava:

min www.se Vse sestavine na grobo narežemo in damo v sekljalnik, dodamo še vse tekočine in dobro zmešamo in sesekljamo. Vse skupaj prestavimo v lonec in pokuhamo do vretja. Ko zavre, na srednjem ognju kuhamo še približno 15 minut in ves čas mešamo. Omako pretočimo v čiste steklene kozarce in pokrijemo z odejo, da vakuum dobro zagrabi.

Bio Line Ekološko pridelana semena

Za vse ljubitelje ekološkega oziroma organskega zelenjavnega vrta smo pripravili pester izbor ekološko pridelanega semena. Seme je pridelano po mednarodnih standardih za ekološko pridelavo brez uporabe fitofarmacetvskih sredstev in mineralnih gnojil. Sorte so evropske tradicionalne in dajejo v naših pogojih s hranili bogate in okusne pridelke. Domači vrt naj bo kar najbolj “ekološki”. Prisluhnite naravi, poskrbite za rodovitna tla, ne uporabljajte fitofarmacevtskih sredstev, vzgajajte čim več različnih rastlin skupaj in se pred škodljivci in boleznimi zavarujte z različnimi naravnimi metodami. Pridelki bodo okusnejši in bogatejši s hranilnimi snovmi in energijo.

BLITVA SREBRNOLISTNA • To je najbolj razširjena tradicionalna sorta blitve v Evropi. Oblikuje velike, rahlo nagubane temno zelene liste in srebrno bela stebla ter rebra. Liste nabiramo, ko so veliki kot dlan, pa tja do velikosti 1 m. Trgamo zunanje liste, s čimer spodbujamo rast novih. Za boljšo rast zalivamo s pripravkom iz koprive in gabeza. Tla med rastlinami prekrivamo. Raste naj v mešanem posevku s korenčkom, fižo-lom, redkvico in solato. Lepa je v cvetlični gredici v zelenjavnem vrtu ali velikem okrasnem loncu na terasi. BUČA MUŠKATNA • Ploščato ok-

rogle, močno rebraste ZIMSKE buče, velike 25-50 x 15-30 cm in težke 7-40 kg. Meso je temno oranžno, sočno, odličnega okusa. Primerna je za pripravo juh, pit, marmelade in sladic. Dozori v 125 dnevih po presajanju. Skladiščimo jo 4-8 mescev. Tla je treba obvezno prekriti. Redno dodajamo kompost ali jo posadimo na kompostni kup. Za oprašitev so nujne čebele, zato okoli buč posejemo čim več medonosnih cvetlic in začimbnic.

BUČKA BLACK BEAUTY • To je lepa, srednje zgodnja, rodna sorta, z lepimi temno zelenimi bučkami. Redno obiramo, da nastavlja nove plodove. Raste na grmičku. Redno dodajamo kompost ali jo posadimo na kompostni kup. Za oprašitev so nujne čebele, zato okoli bučk posejemo čim več medonosnih cvetlic in začimbnic.

DIVJA RUKVICA ALI TANKOLISTNI DVOREDEC • To je nezahtevna listnata začimbnica in obvezen dodatek k različnim jedem. Posejemo jo 2 do 3 vrstice ob peteršilju, ker jo režemo oz. strižemo tako pogosto kot peteršilj. Bolj ko jo režemo, bolj se obrašča. Listi so močno narezani in specifično aromatični (z okusom po kreši in orehu hkrati). Ljubitelji jo lahko gojijo v posodah na balkonu ali celo na okenski polici (zunanji). Ne mara suše.

ENDIVIJA ESKARIOL RUMENA • To je jesenska endivija, ki oblikuje velike zelene glave s svetlo sredino. Je nezahtevna vrtnina, ki potrebuje le dovolj sonca in vlage za rast ter razvoj. Gnojimo jo s kompostom. Tla med rastlinami zastiramo. Sejemo oz. sadimo za grahom, zgodnjim fižolom, redkvico, solato. 50

NIZEK FIĹ˝OL SLENDERETTE â&#x20AC;˘ To je nizek, roden fiĹžol, ki, odvisno od vremena, dozori 60 dni po setvi. Primeren za pridelavo okroglih zelenih strokov, ki niso nitasti. Stroke za zimo zamrznemo ali vloĹžimo. Pred setvijo semena Ä?ez noÄ? namoÄ?imo v kamiliÄ?nem Ä?aju (kamilica seme razkuĹži in pospeĹĄi kalivost). Dobro raste v druĹžbi s paradiĹžnikom, ki ga varuje pred ĹĄkodljivci, in s kumarami, z zeljem, s kolerabico, z rdeÄ?o peso, s kamilico in z ognjiÄ?em. Proti uĹĄem se borimo s pripravki iz kapucinke in pelina.

GRAH RONDO â&#x20AC;˘ To je srednje visok grah (70 cm), zato mu nudimo oporo (mreĹža, leskove veje). Stroki so dolgi 10-11 cm in imajo temno zelena sladka zrna. NajboljĹĄa so sveĹža zrna, za zimo pa jih posuĹĄimo ali zamrznemo. Pred setvijo semena Ä?ez noÄ? namoÄ?imo v kamiliÄ?nem Ä?aju (kamilica seme razkuĹži in pospeĹĄi kalivost). V njegovo neposredno bliĹžino posejemo kamilico, solato, korenÄ?ek in redkvico.

KORENÄ&#x152;EK NANTES â&#x20AC;˘ To je srednje zgoden korenÄ?ek, intenzivno oranĹžne barve in zelo okusen. Pred setvijo lahko seme zmeĹĄamo z drobnim peskom ali mivko in ga za dva ali tri dni postavimo na toplo. MeĹĄanico sejemo v suhem zatiĹĄnem dnevu v vrste. Raste naj v druĹžbi s Ä?ebulo, porom, timijanom (odganjajo korenjevo muho) in z ognjiÄ?em, drobnjakom ter s Ä?esnom.

KUMARE MARKETMORE â&#x20AC;˘ To je stara evropska sorta soÄ?nih solatnih kumar. Pred setvijo seme Ä?ez noÄ? namoÄ?imo v mleku ali v pripravku s Ä?esnom. Med kumare posejemo Ä?im veÄ? bazilike in kopra. 3 KORISTEN NASVET: Ograje okrog zelenjavnega vrta NaĹĄi zelenjavni vrtovi so obiÄ?ajno ograjeni, kar je pravzaprav pravilno. V naselju prepreÄ?ujemo dostop psom in morda ĹĄe kakĹĄnim drugim nezaĹželenim bitjem, na podeĹželju pa tudi divjim Ĺživalim. Ä&#x152;e pa imamo vrt v bliĹžini gozda, si moramo omisliti elektriÄ?no ograjo. Ograje nas varujejo tudi pred nezaĹželenimi pogledi in moÄ?nim vetrom. ViĹĄina ograje je odvisna od Ĺživali, pred katerimi varujemo vrt. Ograje so lahko tudi lep okras. Lahko pa jih sami okrasimo tako, da sluĹžijo kot opora za popenjanje razliÄ?nih rastlin (buÄ?e, kumare, cvetlice ...) Ograje so: â&#x20AC;˘ lesene klasiÄ?ne ograje ĹĄe iz vrtov naĹĄih babic (razliÄ?nih oblik in barv), â&#x20AC;˘ kamnite (zloĹženi kamni v mreĹžah), ki jih lahko ozelenimo. Na severni strani na ograjo postavimo kakĹĄen lonec z rastlinami, â&#x20AC;˘ mreĹžnate ograje. Naredimo ograjo, ki bo funkcionalna, ekoloĹĄka in estetska. Lesene so ĹĄe vedno najlepĹĄe in tudi najbolj inovativne.

Skupnostni vrt Sotočje

Skupnostni vrt onkraj gradbišča v Ljubljani Skupnostni vrt v Mariboru

A TRGOVIN SPLETNA a.si

m www.se

3 KORISTEN NASVET: Skupnostni vrtovi - dovolj za vse! V Sloveniji so nevladne organizacije v okviru projekta Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri izdale Priročnik za ureditev skupnostnega vrta. Namen je podpreti lokalne skupnosti pri prevzemanju aktivne vloge v zagotavljanju blaginje s trajnostnim upravljanjem življenjskih virov v svojem okolju. Skupnostni vrt polepša okolico. Pridelamo svojo hrano in prijetno preživljamo prosti čas v dobri družbi. Priročnik vsebuje navodila za oblikovanje in vzdrževanje skupnostnega vrta tako v mestu kot na podeželju. V Sloveniji je že nekaj skupnostnih vrtov, prepričana sem, da jih bo še več.

PARADIŽNIK ACE 55 VF • To je srednje visok paradižnik, s ploščato okroglimi, sladkimi in sočnimi plodovi, težkimi okoli 190 g. Odličen je za solate in omake. Dozori 90 dni po presajanju. IMA NARAVNO ODPORNOST PROTI PLESNI. Paradižnik potrebuje veliko sonca, redno ga je treba gnojiti (kompost in pripravki iz koprive, gabeza, ognjiča ter zelja), zalivati (nikoli po rastlinah) in prekrivati tla (mulčenje).

PETERŠILJ DOMAČI LISTNIK • To je stara evropska sorta peteršilja, ki so ga sejale že naše prababice. Oblikuje velike aromatične liste, ki jih režemo vse poletje do pozne jeseni. Dobri sosedje peteršilju so čebula, por, česen, paradižnik, redkvica, ognjič, žametnica, slaba soseda pa je solata. Vzgajamo ga tudi v okrasnih loncih. 52

Bio Line EkoloĹĄko pridelana semena POR CARENTAN 2 â&#x20AC;˘ To je najbolj znana evropska sorta pora. Por je lepe sivozelene barve z debelim belim steblom. Dobro prezimi. Sadike razliÄ?nih velikosti presadimo (globoko) na razliÄ?na prazna mesta v zelenjavnem vrtu na gredice s kapusnicami, korenÄ?kom, solato, kumarami, z zeleno ali pa jih pojemo. Pognojimo ga s kompostom in zalivamo s pripravki iz koprive (gnojenje) in kamilice (za zdravje).

RADIÄ&#x152; PALLA ROSSA 3 â&#x20AC;˘ RadiÄ?, ki jeseni, ko se temperature ustrezno zniĹžajo, oblikuje okroglo, kompaktno rdeÄ?o glavico, izrazitega okusa. Dobri sosedje so kapusnice, kumare, boreÄ? in koper. RDEÄ&#x152;A PESA DETROIT â&#x20AC;˘ To je intenzivno rdeÄ?a in soÄ?na rdeÄ?a pesa. Najbolje raste v druĹžbi s koprom, fiĹžolom, Ä?ebulo in ĹĄetrajem. RdeÄ?a pesa ne ustvari harmonije s ĹĄpinaÄ?o, krompirjem, paradiĹžnikom, peterĹĄiljem in z blitvo, zato naj ne raste v njihovi bliĹžini. Kuhamo jo, vlagamo ali soÄ?imo.

REDKVICA TONDO ROSSO â&#x20AC;˘ To je hitro rastoÄ?a lepo rdeÄ?a redkvica. Sejemo jo lahko zgodaj v rastlinjake ali tople grede in na prostem od marca do konca julija. Redkvice sejemo v veÄ? zaporednih setvah; ljubitelji vsakih 14 dni. NajboljĹĄe so, ko imajo premer okoli 2 cm. Poleti dozorijo v ĹĄtirih tednih, spomladi in jeseni pa v osmih. Sejemo jih na gredico z nizkim fiĹžolom, solato in paradiĹžnikom. Ko se te vrtnine obilno razrastejo, smo mi redkvice Ĺže pobrali.

SEZAM â&#x20AC;˘ To je visoka in lepa rastlina, z diĹĄeÄ?imi belimi ali roza cvetovi, ki privlaÄ?ijo metulje in ptice. IzboljĹĄa vrtna tla. Zahteva ZELO toplo in sonÄ?no lego in prepustna, humozna tla (gnojimo s kompostom). Sejemo jo v vrste in kasneje redÄ?imo, pravzaprav se zredÄ?i kar sama. Mlade rastline potrebujejo dovolj vlage in zaĹĄÄ?ite pred moÄ?nim vetrom, ko pa razvije moÄ?an koreninski sistem, je rastlina moÄ?na in ima raje bolj suha tla. Seme poberemo, ko se stroki posuĹĄijo, vendar preden se odprejo.

SOLATA LEDENKA LEDENA KRALJICA â&#x20AC;˘ To je lepa, glavnata solata ledenka, ki hitro in dobro raste v vseh vremenskih pogojih. Glavice so velike in kompaktne, svetlo zelene, z nazobÄ?animi, krhkimi in sladkimi listi.

SOLATA MEHKLISTNA MAJSKA KRALJICA â&#x20AC;˘ To je zgodnja mehkolistna glavnata solata s kompaktno srednje veliko glavico. Listi so okrogli, mehki, zeleni z rahlo rdeÄ?kastim navdihom ob robovih. Raste naj v meĹĄanem posevku s paradiĹžnikom, Ä?ebulo, fiĹžolom, z grahom, s kolerabico in ĹĄpinaÄ?o.

SOLATA HRASTOLISTNA RED SALAD BOWL â&#x20AC;˘ To je rdeÄ?a lahkotna hrastolistna solata. ReĹžemo jo kot berivko, kasneje pa pustimo, da oblikuje glave. Ima mehke liste z osveĹžujoÄ?im okusom.

Ĺ PINAÄ&#x152;A GIGANTE DE INVERNO â&#x20AC;˘ Ĺ pinaÄ?a z velikimi, svetleÄ?e temno zelenimi listi, ki so rahlo mehurjasti in koniÄ?asti. Odporna je proti nizkim temperaturam, zato dobro prezimi. Posejemo je Ä?im veÄ?, tudi povprek po celem vrtu (ne med rdeÄ?o peso, rukolo in cvetaÄ?o). Jemo jo mlado, z veÄ?jimi listi prekrivamo tla (mulÄ?enje), korenine pa pustimo v tleh, ker jih izboljĹĄujejo.

Cvetlice V vsakem zelenjavnem vrtu so cvetlice enoletnice obvezne, saj ga popestrijo in polepšajo. Sejemo ali presajamo jih kamorkoli med zelenjavo ali pa med zelenjavnimi gredicami oblikujemo cvetlične gredice. Izberemo cvetlice, ki so nam všeč, privabljajo čebele in so odlične za rez (za živahne poletne šopke). Cvetlice potrebujejo veliko svetlobe (v senci ne cvetijo), zmerno mero hranil in dovolj vlage, zato jih ob suši zalivamo. Aprila in maja jih posejemo neposredno v zelenjavni ali okrasni vrt ter v posode. Kasneje jih razredčimo in presadimo na katerokoli prazno mesto v zelenjavnem vrtu, tudi posa-mično med zelenjavo. Najlepše bodo, če redno režemo odcvetele cvetove. Nato samo še uživamo. Tudi v različnih jedeh ...

PORTULAK ALI TOLŠČAK, POLNJEN CVET, MEŠANICA (Portulaca grandiflora) Višina: od 10 do 15 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Ker je seme zelo drobno, ga pred setvijo pomešamo s finim peskom, da ga lažje enakomerno posejemo. Je nizka enoletnica, s katero ustvarimo cvetočo preprogo. Odlično prenaša sušo in vroče sonce (sukulentna rastlina). Ima plezajoče steblo in bele, rumene, roza, oranžne, rdeče polnjene cvetove. Primerna je tudi za skalnjake in za setev med betonskimi ploščami.

Diši!

LOBELIJA, PLAVA (Lobelia erinus) • Višina: od 10 do 20 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Seme kali na svetlobi, zato ga po setvi ne prekrijemo. Je nizka enoletnica, ki neprestano cveti in je primerna za obrobke, balkone, grobove in zasaditev okrasnih posod. Cvetovi so svetleče modre barve. Redno jo gnojimo. NOVO! KITAJSKI NAGELJČEK PERSIAN CARPET, MEŠANICA (Dianthus chinensis) • Višina: od 20 do 30 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do avgusta. Nizek pisano cvetoči kitajski nageljček z lepimi enostavnimi cvetovi v različnih barvnih odtenkih. Cvetovi tudi lepo dišijo. Odličen za obrobke, za cvetlične gredice ali v vrtu med nizko zelenjavo ter v okrasnih loncih. Potrebuje sonce in vlago.

AGERAT ali NEPOSTARNIK, MODER (Ageratum mexicanum)

Višina: od 25 do 30 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Nizka, zelo hvaležna enoletna cvetlica, ki cveti od pomladi do jeseni in nam krasi obrobke, gredice in terase. Da obilno cveti, jo redno gnojimo in zalivamo.

NOVO! KAPUCINKA NIZKA JEWEL, MEŠANICA (Tropaeolum nanum) • Višina: 30 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Kapucinka, ki raste v obliki grmička. Cvetovi se razvijejo nad listjem in so polnjeni ali polpolnjeni v različnih svetlečih barvah. Kapucinko sadimo povsod, vendar najbolje raste na manj gnojenih tleh. To upoštevamo, ko jo sadimo skupaj z balkonskimi rastlinami v korito. Cela rastlina je užitna. Je nepogrešljiva cvetlica z ekološke vrtove. Tudi v vazi so cvetovi in poganjki izredno dekorativni. 54

Ĺ˝AMETNICA (Tagetes sp.) Ĺ˝ametnica je Ä?udovita, vsestransko uporabna enoletnica, ki dolgo in bogato cveti. Ima poseben vonj. Cvetovi so razliÄ?nih barvnih odtenkov. OdliÄ?na je za cvetliÄ?ne gredice, obrobe in okrasne posode. Ĺ˝ametnica naj raste tudi med zelenjavo, saj odganja nekatere ĹĄkodljivce, uravnava rodovitnost tal in dobro vpliva na rast sosednjih rastlin. Obvezno jo sadimo ob paradiĹžniku, krompirju in peterĹĄilju. Vpliva tudi na zdravje tal.

FAVOURITE, MEĹ ANICA â&#x20AC;˘ ViĹĄina: od 20 do 30 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Nizka. Cvetovi so enojni v razliÄ?nih rumenih, oranĹžnih in rjavkastih barvnih odtenkih.

CHAMPION, MEĹ ANICA â&#x20AC;˘ ViĹĄina: od 20 do 30 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Nizka. Cvetovi so oranĹžni, rumeni, rdeÄ?e rjavi. BROCADE, RDEÄ&#x152;A (Tagetes patula nana) ViĹĄina: od 25 do 30 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Nizka kompaktna, bujno rastoÄ?a Ĺžametnica z lepimi svetleÄ?e rdeÄ?imi cvetovi.

CALANDO, MEĹ ANICA â&#x20AC;˘ ViĹĄina: 30 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Nizka kompaktna, bujno rastoÄ?a Ĺžametnica z ogromnimi cvetovi v rumeni (limonsko in zlato), globoko oranĹžni in mareliÄ?ni barvi. Barve, ki nam poĹživijo vrt.

SIERRA, MEĹ ANICA â&#x20AC;˘ ViĹĄina: 70 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Visoka kompaktna, bujno rastoÄ?a Ĺžametnica z lepimi svetleÄ?e cvetov v rumenih, rdeÄ?ih in oranĹžnih barvnih odtenkih.

KALIFORNIJSKI MAK, MEĹ ANICA (Eschscholzia californica) ViĹĄina: od 30 do 40 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobraPrelepa enoletna cvetlica, ki hitro raste in bujno cveti. Cvetovi so odliÄ?ni za v vazo. Ko odcveti, jo poreĹžemo, da se obraste. Ima enojne cvetove v oranĹžnih, rumenih, roza in rdeÄ?ih barvnih odtenkih. Sejemo jo veÄ?krat zapored, da nam od junija do novembra krasi zelenjavni vrt.

PETUNIJA (Petunia hyb.)

MEĹ ANICA â&#x20AC;˘ ViĹĄina: od 30 do 40 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Veliki in dekorativni lijakasti cvetovi (beli, roĹžnati, rdeÄ?i, vijoliÄ?ni) celo leto krasijo obrobke, gredice in okrasne lonce na terasah in balkonih. To je enoletna cvetlica, ki najbolje raste v zraÄ?nih tleh in na soncu. Redno jih dognojujemo.

Cvetlice POVEĹ AVA SHOWERS â&#x20AC;˘ ViĹĄina: od 30 do 40 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. To je Ä?udovita meĹĄanica barv poveĹĄajoÄ?ih petunij (podobne surfinijam). Sadimo jih v balkonska korita, viseÄ?e posode ali na gredice, kjer se po tleh bujno razrastejo. Med rastjo jih redno zalivamo in gnojimo. Potrebujejo sonÄ?no lego in veliko toplote.

DALIJA OPERA, MEĹ ANICA (Dahlia sp.) â&#x20AC;˘ ViĹĄina: 35 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Kompaktna nizka dalija s polpolnjenimi cvetovi v intenzivnih rumenih, oranĹžnih, vijoliÄ?nih, belih in rdeÄ?ih barvah. Sadimo na obrobke, med zelenjavo ali na rob zelenjavnih gredic, na cvetliÄ?no gredico ter v okrasne lonce. Intenzivno in bujno cveti vse poletje.

NOÄ&#x152;NA FRAJLA, MEĹ ANICA (Mathiola bicornis) â&#x20AC;˘ ViĹĄina: od 30 do 40 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Enoletnica, katere drobni cvetovi se odprejo zveÄ?er in diĹĄijo pozno v noÄ?. Ima izrazit in moÄ?an sladkast vonj. Je nezahtevna cvetlica, ki jo sejemo tam, kjer lahko uĹživamo v njenem vonju. Lepo raste tudi v okrasnih loncih na terasi ali balkonu.

OGNJIÄ&#x152;, MEĹ ANICA (Calendula officinalis) â&#x20AC;˘ ViĹĄina: od 40 do 60 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Vsestransko uporabna in zelo lepa cvetlica enoletnica. Ima kompaktno rast in Ä?udovite svetleÄ?e cvetove v odtenkih rumene in oranĹžne barve. OdliÄ?na je tudi za rez. Najbolje raste na soncu. Raste naj po celem zelenjavnem vrtu, saj ugodno vpliva na rast drugih vrtnin. Iz cvetov pripravimo ognjiÄ?evo mazilo.

DiĹĄi!

ZAJÄ&#x152;KI, MEĹ ANICA (Antirrhinum majus) â&#x20AC;˘ ViĹĄina: od 50 do 90 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je Ä?udovita enoletnica, ki je zelo razĹĄirjena v naĹĄih vrtovih. Bogato cveti vse poletje, in sicer v odtenkih bele, rumene, roza in rdeÄ?e barve. Primerna je za okras gredic, obrobkov in popestritev zelenjavnih vrtov. Cvetovi v vazi dolgo zdrĹžijo. Cvetlica ni obÄ?utljiva, vendar najbolje raste na soncu. ASTRE (Callistephus chinensis) Astre so lepe enoletnice, ki v razliÄ?nih barvnih odtenkih bujno cvetijo od srede poletja do pozne jeseni. Izberemo jim kakĹĄno manjĹĄo sonÄ?no gredico v zelenjavnem vrtu. Primerne so tudi za zasaditev obrobkov in, v kombinaciji z drugimi cvetlicami, okrasnih loncev. Obvezne so v zelenjavnem vrtu. Ob suĹĄi nam bodo hvaleĹžne za zalivanje. Cvetove redno reĹžemo, zato da poganjajo novi. So odliÄ?ne cvetlice za rez in v vazi zelo dolgo zdrĹžijo.

NIZKA, MEĹ ANICA â&#x20AC;˘ ViĹĄina: 40 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra

NOJEVOPERNA, MEĹ ANICA â&#x20AC;˘ ViĹĄina: 50 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra. Veliki cvetovi v razliÄ?nih barvnih odtenkih na zelo razvejanem steblu. Zgodaj cveti. MEISTER, MEĹ ANICA â&#x20AC;˘ ViĹĄina: od 50 do 60 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra 56

PRINZESS, MEĹ ANICA â&#x20AC;˘ ViĹĄina: od 50 do 60 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra. HI-NO-MARU, MEĹ ANICA BARV â&#x20AC;˘ ViĹĄina: od 50 do 60 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra. To je unikatna enoletna astra POMPON z dekorativnimi dvobarvnimi cvetovi z belimi obrobki.

POLNJENA GREMLIN, RDEÄ&#x152;A â&#x20AC;˘ ViĹĄina: 75 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra â&#x20AC;˘ Pozna astra z impozantnimi in velikimi polnimi cvetovi rdeÄ?e barve. Ima zelo pokonÄ?no in kompaktno rast.

POLNJENA GREMLIN, MODRA â&#x20AC;˘ ViĹĄina: 75 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra. Pozna astra z impozantnimi in velikimi polnimi cvetovi barve sivke. Ima zelo pokonÄ?no in kompaktno rast.

POLNJENA GREMLIN, ROZA â&#x20AC;˘ ViĹĄina: 75 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra. Pozna astra z impozantnimi in velikimi polnimi cvetovi roza barve. Ima zelo pokonÄ?no in kompaktno rast.

A TRGOVIN SPLETNA a.si

min www.se

LAN RDEÄ&#x152;I (Linum grandiflorum Rubrum) â&#x20AC;˘ ViĹĄina: od 50 do 60 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija in avgusta. NeĹžna in trpeĹžna cvetlica naj raste v gosti skupini. Sejemo ga v okrasni vrt, ĹĄe lepĹĄi pa je v zelenjavnem vrtu. Svilnati cvetovi so intenzivno rdeÄ?e barve. Enostavna in nezahtevna cvetlica enoletnica.

Ĺ ABOJEV NAGELJÄ&#x152;EK, MEĹ ANICA (Dianthus caryophyllus Chabaud) â&#x20AC;˘ ViĹĄina: od 50 do 60 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. DiĹĄeÄ?i nageljÄ?ek je primeren za sajenje na cvetliÄ?ne gredice in v cvetliÄ?na korita. Rastlina je kompaktna, cvetovi sveĹžih in intenzivnih barv. Redno reĹžemo cvetove za v vazo. OdliÄ?no se obraĹĄÄ?a. Potrebuje sonÄ?no lego in apnena tla.

BRESKVICA, MEĹ ANICA BARV (Impatiens balsamina) ViĹĄina: 70 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. To je srednje visoka enoletnica z lepimi velikimi, polnjenimi cvetovi, ki spominjajo na kamelijo. Cvetovi so na pokonÄ?nih in Ä?vrstih steblih. Nezahtevna je in Ä?e ima dovolj prostora, cveti vse poletje do jeseni. Raste tudi v polsenci. OdliÄ?na je v skupinah za obrobke in med zelenjavo v zelenjavnem vrtu. Raste tudi v okrasnem loncu na balkonu. Redno jo zalivamo in gnojimo. Je uĹžitna in tudi zdravilna.

DiĹĄi!

Cvetlice

SONÄ&#x152;NICA (Helianthus annuus) SonÄ?nice so Ä?udovite cvetlice, razliÄ?nih velikosti ter oblik in barv cvetov. Cvetijo celo dolgo poletje. Vse zelo hitro rastejo, so nezahtevne. So odliÄ?na Ä?ebelja paĹĄa in zrela semena imajo ptice zelo rade. Cvetove redno reĹžemo za v vazo. Jeseni jo razreĹžemo in pustimo na vrtnih tleh, saj nam s svojo obilno rastlinsko maso bogati tla. Sadimo jo obvezno v zelenjavni vrt ali na svoje gredice (pazimo na viĹĄino, saj visoke senÄ?ijo sosednje rastline) ali raztresene po celem vrtu. Dobro uspevajo tudi v veÄ?jih okrasnih loncih.

NIZKA, POLNJENA SUNGOLD â&#x20AC;˘ ViĹĄina: 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je nizka sonÄ?nica, bujno razvejana, s polnimi, lepimi in velikimi cvetovi zlatorumene barve. NIZKA, TWILIGHT ZONE â&#x20AC;˘ ViĹĄina: 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra To so Ä?udovite nizke sonÄ?nice. Rastline so zelo moÄ?ne in razvejane, polne cvetov v rumenih, rdeÄ?kastih in rjavkastih odtenkih.

VISOKA, MEĹ ANICA â&#x20AC;˘ ViĹĄina: od 180 do 200 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Lepa pisana svetleÄ?a meĹĄanica. ENOLETNI SLEZ MAJORETTE POLNJENI, MEĹ ANICA (Alcea rosea) â&#x20AC;˘ ViĹĄina: 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija in avgusta. To je Ä?udovita visoka cvetlica z vrtov naĹĄih babic. S svojimi svetleÄ?imi in Ĺživahnimi barvami popestrijo obrobke vrtov. Lepi so na gredicah ob hiĹĄi. Cvetovi privlaÄ?ijo metulje in Ä?ebele. Potrebujejo odcedna tla in veliko sonca. Gnojimo 1-krat letno, predvsem s kompostom. To so enoletne ali trajne cvetlice. RDEÄ&#x152;A SALVIJA ALI RDEÄ&#x152;A OKRASNA KADULJA (Salvia splendens) â&#x20AC;˘ ViĹĄina: od 35 do 40 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je enoletna cvetlica, ki ima zanimive cvetove intenzivno rdeÄ?e barve in dekorativne liste. Celo sezono, tudi v Ä?asu vroÄ?ine, ko jo zalivamo, ohranijo cvetovi svojo intenzivno barvo. OdliÄ?na je za obrobke, cvetne gredice in okrasne lonce. KOZMEJA PICOTEE (Cosmos bipinnatus) â&#x20AC;˘ ViĹĄina: 110 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je ena od najlepĹĄih in najelegantnejĹĄih cvetlic enoletnic. Rastlina je visoka, moÄ?no razrastla z dekorativnimi listi in velikimi cvetovi bele barve z rdeÄ?kasto ali roza obrobo. Raste naj v skupini, na severnem delu zelenjavnega vrta, na cvetliÄ?ni gredici ali ob hiĹĄi. OdliÄ?na je za rez, saj v vazi dolgo zdrĹži. To je zelo nezahtvena cvetlica, primerna za vsak vrt, obvezna pa v zelenjavnem vrtu, ker privlaÄ?i Ä?ebele. Sejemo jo v vrste ali raztreseno po gredici. Rastejo lahko na gosto. CINIJA (Zinnia elegans) To je Ä?udovita cvetlica enoletnica. Na kompaktnem steblu se vedno znova tvorijo prelepi veliki cvetovi razliÄ?nih barv. Obvezno ji namenimo gredico v zelenjavnem vrtu. V vazi zdrĹži zelo dolgo. Potrebuje sonÄ?no lego. Ko se dobro ukorenini, se prebije tudi skozi suĹĄno obdobje. ODLIÄ&#x152;NA CVETLICA ZA REZ.

CANDY STRIPE â&#x20AC;˘ ViĹĄina: od 60 do 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Cvetovi so razliÄ?nih barv z rdeÄ?imi lisami. 58

DROBNOCVETNA LILIPUT, MEĹ ANICA â&#x20AC;˘ ViĹĄina: od 60 do 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Majhni cvetovi razliÄ?nih barv.

KAKTUSNA, MEĹ ANICA â&#x20AC;˘ ViĹĄina: 90 cm; sejemo: od aprila do

maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Lepi cvetovi razliÄ?nih barv.

MEĹ ANICA â&#x20AC;˘ ViĹĄina: od 60 do 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Lepi cvetovi razliÄ?nih barv.

RDEÄ&#x152;A â&#x20AC;˘ ViĹĄina: od 70 do 90 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Veliki cvetovi rdeÄ?e barve.

RUMENA â&#x20AC;˘ ViĹĄina: od 70 do 90 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Veliki cvetovi rumene barve. NOVO! MEĹ ANICA CVETLIC ZA Ä&#x152;EBELE â&#x20AC;˘ Ker skrbimo za Ä?ebele in njihovo hrano, v zelenjavni vrt naÄ?rtno sejemo rastline, ki privabijo Ä?ebele. Na razliÄ?ne dele zelenjavnega vrta lahko veÄ?krat posejemo meĹĄanico cvetlic, da bomo imeli cvetoÄ?e mini preproge od julija do oktobra.

GLAVINEC POLKA DOT, MEĹ ANICA

(Centaurea cyanus) â&#x20AC;˘ ZA SUĹ ENJE â&#x20AC;˘ ViĹĄina: od 30 do 50 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je staromodna cvetlica, vendar ĹĄe vedno najlepĹĄa za Ĺživobarvne pastelne ĹĄopke, tako sveĹže kot tudi suhe. Redno jo reĹžemo in dobro se obraĹĄÄ?a. Lepa je tudi za obrobke in popestritev zelenjavnega vrta. Je kompaktna rastlina z mnoĹžico cvetov v Ä?udovitih odtenkih roza, modre, vijoliÄ?ne in bele barve. Ni zahtevna cvetlica, raste na vseh tleh in prenaĹĄa suĹĄo. NajlepĹĄa pa je na sonÄ?ni legi. Cvetovi privlaÄ?ijo Ä?ebele in metulje.

GOMFRENA, MEĹ ANICA (Gomphrena

globosa) â&#x20AC;˘ ZA SUĹ ENJE â&#x20AC;˘ ViĹĄina: 60 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Ä&#x152;udovita, manj poznana enoletnica, ki ne razoÄ?ara. OdliÄ?na je za sveĹže in suhe ĹĄopke (suĹĄimo jo kot ostale cvetlice). Kompaktna rastlina s kroglastimi cvetovi v vijoliÄ?nih, roza, rdeÄ?ih in belih barvnih odtenkih. Lepa je tudi v okrasnih loncih v kombinaciji z drugim balkonskim cvetjem. Redno jo reĹžemo (ko je cvet v polni barvi) in dobro se obraĹĄÄ?a. Nezahtevna cvetlica, ki ima rada sonce in prenaĹĄa vroÄ?ino ter suĹĄo. Lahko jo pognojimo, ko zaÄ?ne cveteti, najbolje s kompostom.

SUHA ROĹ˝A, MEĹ ANICA (Helichrysum bracteatum) ZA SUĹ ENJE â&#x20AC;˘ ViĹĄina: od 60 do 100 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je odliÄ?na enoletnica za zasajanje gredic, najlepĹĄa pa je v suhih ĹĄopkih. Cvetove poreĹžemo, ĹĄe preden se odprejo in jih posuĹĄimo v senci. Izberemo sonÄ?no mesto in lahka ter hranljiva tla.

Cvetlice / Božično žito

STATIKA, LIMONIUM, MEŠANICA (Limonium sinuatum) ZA SUŠENJE • Višina: od 70 do 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je bujno cvetoča enoletnica, namenjena predvsem za suho cvetje. Cvetovi so rahlo slamnati in različnih barvnih odtenkov. Potrebuje sončno lego in hranljiva tla. KAPUCINKA OUT OF AFRICA (Tropaeolum majus )

POPENJAVKA • Sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je enoletnica z dolgimi plezajočimi poganjki, dekorativnimi okroglimi listi in s čudovitimi cvetovi. Sejemo jo po celem vrtu, saj je nadvse koristna - privablja čebele, prekriva tla, spodbuja rast drugih rastlin in jih varuje pred napadi različnih škodljivcev. Prelepa je tudi v okrasnih posodah, le če ima dovolj svetlobe, vlage in hranil. Celi cvetoči poganjki so odlični za oblikovanje eksotičnih šopkov. Užitna je vsa rastlina.

LEPI SLAK HEAVENLY BLUE (Ipomoea purpurea) • POPENJAVKA • Sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Pred setvijo seme namočimo v vodi. Cvetovi so prelepe modre barve, posamezen cvet pa živi le en dan. Vsako jutro se odpirajo novi cvetovi. To je hitro rastoča popenjavka, zato naj se vzpenja ob ograji, pergoli, žici, vrvici ali kolu. Lepi slak ima rad sončno in zavetno lego ter veliko vode. OKRASNE BUČKE, MEŠANICA (Cucurbita

pepo) • POPENJAVKA • Izberemo sončno gredico in rodovitna tla. Posadimo jih lahko tudi ob ograjo. Med rastjo zalivamo in dognojujemo. Prikupne majhne plodove različnih oblik in barvnih vzorcev uporabljamo za okrasitev stanovanj in poletno jesenske aranžmaje.

VRTNA MARJETICA, POLNJEN CVET,

MEŠANICA (Bellis perennis) • DVOLETNICA Višina: od 15 do 25 cm; sejemo: od junija do julija; presajamo: septembra; cveti: od januarja do aprila. Dvoletnica, ki jo sejemo poleti, da cveti vso pomlad. Lepi polni cvetovi so v belih, rdečih in roza odtenkih. To ni zahtevna cvetlica. V mrzlih zimah jo moramo zaščititi pred mrazom. Lepa je na obrobkih, na cvetličnih gredicah in v okrasnih loncih v kombinaciji s tulipani, mačehami in narcisami. Lističi, ki imajo okus po kostanju, so odličen dodatek k solatam.

TURŠKI NAGELJČEK, MEŠANICA (Dianthus barbatus) DVOLETNICA • Višina: od 40 do 60 cm; sejemo: od junija do julija; presajamo: septembra; cveti: od aprila do junija. To je dvoletna cvetlica. Cvetovi so beli, roza, rdeči, vijolični in lepo dišijo. Primeren je za okras gredic in za rez. Lep je v okrasnih posodah na balkonih in terasah. Potrebuje sončno lego in dobra hranljiva tla. Da bolje prezimi, ga prekrijemo.

MAČEHA ALI VIJOLICA (Viola sp. SWISS GIANT) • DVOLETNICA • MEŠANICA BARV • MODRA Z OČESOM • RDEČA Z OČESOM • RUMENA Z OČESOM • Višina: od 10 do 30 cm; sejemo: od junija do julija; presajamo: septembra; cveti: od oktobra do decembra in od marca do maja. Jeseni in spomladi krasi cvetlične gredice, obrobke in predvsem okrasne posode. Nezahtevna je in dobro prezimi. 60

3 KORISTEN NASVET: Cvetlice za okrasitev groba Kaj ko bi letos sami zasejali grob s cvetlicami enoletnicami ...? Zemlji na gredici dodamo malo kupljene zemlje, da jo obogatimo. Posejemo cvetlice, ki so nam ljube. Med rastjo, predvsem poleti, redno zalivamo in občasno tudi gnojimo. V največji vročini bodo preživele samo, če jih redno zalivamo (lahko enkrat tedensko, ampak zelo obilno). Morda je prav, da naše pokojnike večkrat obiščemo. Cvetlice, ki so primerne za grob: • Mačehe - posejemo jih poleti v vrt, jeseni presadimo na grob. Cvetijo pozno v zimo (odvisno od vremena) in nato takoj spomladi, ko mraz popusti. • Kalifornijski mak - s svojimi nežnimi cvetovi polepša vsak grob. Ko odcveti, ga porežemo in bo ponovno zacvetel ali pa na njegovo mesto presadimo kaj drugega. Kombiniramo ga lahko z drugimi cvetlicami. • Vse cinije - zelo trpežne cvetlice in enostavne za vzgojo. Cvetijo vso poletje v pozno jesen, so lepih pisanih barv. • Kapucinka - lahko popenjava, če upamo, da bo vse prerastla, ali grmičasta, ki se ne razrašča, vendar tla lepo prekrije. Cveti vso poletje do pozne jeseni. • Vse žametnice (tagetesi) - tako visoke kot nizke. So nezahtevne. • Kozmeja - za pogumne, ker zraste zelo visoko. Ni lepšega okrasa. • Ognjič - za oranžno-rumeno poživitev, nezahteven. • Portulak ali tolščak - odporen na vročino, se lepo razraste in barvito cveti.

Božično žito za lepše praznike ... Setev božičnega žita je lepa navada, ki v prihajajočem letu napoveduje obilno žetev, saj simbolizira nov kruh in novo življenje. Božično žito je tudi simbol svetlobe in upanja. Na Gorenjskem ga imenujejo “božično žito”, na Štajerskem “kaljeno žito”, na Dolenjskem “pšenička”, v Beli Krajini pa je “večno življenje”. Nežne zelene bilke pšenice so prelepa poživitev v predprazničnih dneh. Mlade pšenične bilke so užitne in zdrave. Običajno ga sejemo okoli 4. decembra (sv. Barbara) in 13. decembra (sv. Lucija), da je okoli Božiča bujno in lepo zeleno. Seme bolje kali, če ga čez noč namočimo. Posodico, ki ima na dnu luknje, napolnimo z zemljo. Seme posejemo tako, da se zrna dotikajo, nato jih prekrijemo s tanko plastjo zemlje. Postavimo na toplo in kar se da svetlo mesto v kuhinji ali dnevni sobi. Da preprečimo rast bilk v eno smer, lonček vsak dan malo obrnemo. Zalivamo zelo previdno, saj semena pri prekomernem zalivanju rada postanejo plesniva, listi pa porumenijo. Nežnim rastlinicam zelo godi, če jih vsak dan rosimo z mlačno vodo. Ko prva setev ozeleni, posejemo novo. Tako bomo imeli v stanovanju zelen okras v času, ko narava zunaj še počiva. Še bolj nenavadno zelenje dobimo, če pšenici dodamo nekaj semen sončnic, redkvic ali celo žametnic.

A TRGOVIN SPLETNA a.si

min www.se

Diši!

Travne mešanice

Trata je sestavni del vrta. Da bomo imeli lepo in trpežno trato, moramo upoštevati kar nekaj navodil. Tla dobro pripravimo Tla prekopljemo. Glede na tip tal dodamo kvalitetno zemljo ali kompost (predvsem na tleh, revnih s humusom) in pesek (predvsem na težkih tleh, da jih prezračimo). Tla počistimo in poravnamo Poberemo kamne, ostanke korenin in ostalih rastlinskih delov. Površino pregrabimo in poravnamo. Površino ali povaljamo ali jo pustimo 2-3 tedne, da se uleže. Gnojenje s specialnimi gnojili za trato Pred setvijo gnojilo enakomerno potresemo po površini, pregrabimo in s tem površino še enkrat poravnamo. Tekom rasti gnojimo 4x: konec marca, maja, v začetku julija in v začetku septembra. Gnojimo pred ali med dežjem. Setev travnega semena Seme posejemo čim bolj enakomerno po celi površini. Setveno površino nato pregrabimo, tako da seme rahlo prekrijemo s slojem zemlje. Površino povaljamo ali jo pritisnemo z večjo desko. S tem omogočimo boljši kontakt semena z zemljo in posledično boljšo kalitev semena. Zalivanje 3-4 tedne po setvi posejano površino vsak dan zalivamo 10 minut. S tem omogočimo boljšo in hitrejšo kalitev semena trav. Poleti, ko ni dovolj padavin, zalivamo zjutraj ali zvečer. Zalivamo obilno (VEČ VODE NAENKRAT) in manjkrat, zato da namočimo plast tal do globine 15 cm (8-10 l/m2). Košnja Prvič kosimo, ko je trava visoka 6-10 cm in to na 2/3. Nadaljnje košnje: Od marca do oktobra kosimo enkrat tedensko. Kosimo vedno enako visoko, na 5,5 cm, oz. na 2/3 višine trave, tako da odstranimo 1/3 listne mase. Pokošeno travo vedno odstranimo s trate. Zračenje trate (vertikuliranje) Spomladi s posebnimi ostrimi grabljami trato dobro pregrabimo. Hkrati z vilami za prekopavanje enakomerno po celi površini v tla naredimo luknje. S tem odstranimo odmrlo travno rušo, prezračimo in osvetlimo prizemno plast tal in rastline travne ruše ter spodbudimo razraščanje. Obnova obstoječe razredčene in grde trate Trato čim nižje pokosimo in jo nato globoko in intenzivno pregrabimo. Površino pognojimo s specialnim gnojilom za trato, posejemo izbrano mešanico semen, prekrijemo z zemljo in po možnosti povaljamo. Dva tedna površino zalivamo.

Travna mešanica MUNDIAL ZA ŠPORTNE TERENE Travna mešanica Mundial je profesionalna mešanica namenjena za oblikovanje trate v domačem vrtu, na športnih terenih in v parkih, kajti odlično prenaša obremenitve in se po košnji hitro obrašča. Trata je ob pravilni negi kompaktna, zdrava in harmonične zelene barve. 1 kg = 40 m2

Travna mešanica TIVOLI UNIVERZALNA MEŠANICA Sestavljena je iz kvalitetnih vrst in sort trav ter je namenjena za setev domače vrtne trate, rekreacijskih površin in parkov. Ob pravilni negi oblikuje gosto, kompaktno in zelo lepo večletno trato. 1 kg = 40 m2

Travna mešanica SPORT ZA ŠPORTNE TERENE Travna mešanica je namenjena za oblikovanje trate v domačem vrtu, na športnih terenih in v parkih, kajti odlično prenaša obremenitve in se po košnji hitro obrašča. 1 kg = 40 m2

Travna mešanica ZA SUŠNE IN MEDITERAN SONČNE LEGE Je preizkušena mešanica, namenjena za sončne in sušne površine. Zaradi posebne sestave ob pravilni negi oblikuje gosto in kompaktno večletno trato. 1 kg = 40 m2

Travna mešanica SENKA ZA SENČNE POVRŠINE Travna mešanica je namenjena za setev na delno senčnih površinah. Sestavljena je iz visokokakovostnih trav, ki ob pravilni negi uspevajo tudi v manj ugodnih pogojih. Primerna za domače vrtove in parke. 1 kg = 40 m2

LUNIN SETVENI

JANUAR 1 PO

0h-7h

FEBRUAR

8h-10h

2 TO

od 10h

3 SR

do 3h

4 ČE

do 4h

od 14h PLODOVI

6 SO

od 1h

2 PE

PLODOVI

3 SO

od 4h

5 PE

1 ČE

do 10h

od 11h

4 NE

KORENINE

5 PO

KORENINE

6 TO

do 22h

od 4h

7 SR

CVETOVI

8 PO

KORENINA

8 ČE

9 TO

KORENINA

9 PE

LISTI

10 SO

do 23h

CVETOVI

11 NE

PLODOVI

od 3h

12 PO

7 NE

do 11h

od 12h

do 3h

10 SR

do 14h

11 ČE 12 PE

do 2h

13 SO 14 NE

od 15h

od 16h

16 TO

18 ČE 19 PE

PLODOVI do 5h do 10h

od 19h

do 13h

od 14h

21 NE

do 14h

22 PO

LISTI

do 20h

18 NE

LISTI

19 PO

LISTI do 18h

21 SR

od 21h

od 19h

PLODOVI do 12h

od 13h

23 PE

KORENINE

24 SO

KORENINE do 2h

od 3h CVETOVI

od 19h

28 SR

9h-11h

od 12h

do 22h

30 TO 31 SR

od 20h

27 TO

KORENINE

29 PO

1h-14h

26 PO

od 7h

do 18h

16 PE

25 NE

PLODOVI

27 SO 28 NE

od 13h

do 6h

1h-15h

22 ČE

do 12h

25 ČE 26 PE

od 15h LISTI

23 TO

15 ČE

20 TO

CVETOVI

od 13h

do 17h

17 SO

od 6h

20 SO

24 SR

do 12h

14 SR

do 2h

od 10h

PLODOVI

13 TO

LISTI

15 PO

17 SR

do 9h

od 23h

od 23h do 11h

RAZDELITEV RASTLIN: Rastline "CVETA" (Rastline, ki jih gojimo zaradi cvetov): enoletnice, cvetoče začimbnice, trajnice, cvetoče grmovnice, okrasne čebulnice, brokoli itd. Rastline "LISTA" (Rastline pri katerih uživamo liste): zelje, ohrovt, solata, radič, endivija, motovilec, blitva, listnate začimbnice itd.

MAREC

APRIL

1 ČE

1 NE

PLODOVI

2 PE

do 21h

3 SO

od 22h

2 PO

do 16h

3 TO

KORENINE

4 NE

od 1h

4 SR

do 19h

CVETOVI do 2h

od 3h

5 ČE

5 PO 6 TO

LISTI

6 PE

od 8h

od 17h

do 15h

od 16h

7 SO

PLODOVI

8 ČE

LISTI

8 NE

PLODOVI

9 PE

LISTI

9 PO

do 4h

od 5h

10 TO

do 4h

11h-19h

7 SR

10 SO

do 17h

od 18h

do 7h

11 NE

8h-24h 1h-15h

12 PO

od 16h

do 19h

13 TO

12 ČE 13 PE

do 23h

14 SR 15 ČE

od 20h

11 SR

od 8h do 3h 4h-6h

14 SO

LISTI

15 NE

LISTI

16 PO

16 PE 17 SO 18 NE

LISTI

18 SR

19 PO

LISTI

19 ČE

20 TO

od 1h

20 PE

do 18h

22 ČE 23 PE 24 SO 25 NE 26 PO

od 19h

22 NE

KORENINA

23 PO

od 9h CVETOVI

27 TO

15h-19h od 20h

od 2h KORENINE

do 2h od 4h do 13h

od 14h

do 8h

16h-24h

24 TO 25 SR

PLODOVI do 13h

od 14h

27 PE

KORENINE do 23h

28 SR

PLODOVI

28 SO

29 ČE

PLODOVI

29 NE 30 PO

30 PE

do 1h

od 1h

26 ČE

do 5h

od 9h PLODOVI

21 SO

KORENINA

do 8h

17 TO

od 8h

21 SR

od 15h

0h-13h

14h-24h 1h-24h

31 SO Polna luna

Prazna luna

Rastline "PLODA" (Rastline, pri katerih uživamo plodove): paradižnik, paprika, kumare, bučke, buče, koruza, grah, fižol, soja, žitarice, sadje itd. Rastline "KORENIN" (Rastline, pri katerih uživamo korene, gomolj ali čebulico): korenček, redkvica, kolerabica, repa, krompir, rdeča pesa, čebula, por itd.

Vir: The Maria Thun Biodynamic Calendar 2018, Matthias Thun

KOLEDAR 2018

LUNIN SETVENI

MAJ 1 TO

JUNIJ 0h-10h

1 PE

od 11h

2 SR

LISTI

2 SO

3 ČE

do 23h

3 NE

4 PE

PLODOVI

4 PO

5 SO 6 NE 7 PO

do 7h

od 14h do 20h

9 SR

do 20h

11 PE

od 13h od 3h

do 17h

14 PO do 10h

21 PO

do 8h do 6h

25 PE

do 14h

26 SO 27 NE

od 22h

od 21h

12 TO 13 SR

KORENINE

20 SR

23 SO

do 6h

7h-11h od 13h

do 3h

4h-14h

od 18h

od 22h

do 13h

od 14h PLODOVI

do 9h do 1h

10h-22h 2h-15h

do 7h

od 8h KORENINE

do 13h

od 14h do 23h

25 PO

LISTI

26 TO

LISTI do 13h

28 ČE

LISTI

29 PE

30 SR

LISTI

30 SO

od 23h od 16h

24 NE

27 SR

od 8h do 17h

do 6h

do 20h

22 PE

14h-17h od 18h

do 7h

od 4h

KORENINE

29 TO

31 ČE

do 3h

11 PO

21 ČE

KORENINE

28 PO

10 NE

19 TO

od 15h

4h-14h

od 6h

LISTI

od 20h

PLODOVI

do 4h

do 5h

9 SO

18 PO

od 7h

do 21h (Odlično 20h-6h)

od 5h CVETOVI

LISTI

od 21h

od 17h

22 TO

24 ČE

do 4h

17 NE

do 19h

23 SR

KORENINE

8 PE

16 SO

do 8h 9h-20h

od 17h

15 PE

KORENINE

19 SO

7 ČE

14 ČE od 11h

18 PE

20 NE

od 18h

PLODOVI

16 SR 17 ČE

od 21h

do 12h do 2h

13 NE

15 TO

od 21h

CVETOVI

10 ČE

do 9h

6 SR

od 12h

8 TO

12 SO

5 TO

PLODOVI do 11h

13h-20h od 21h

8h-12h

od 14h PLODOVI PLODOVI

do 1h 2h-6h

7h-12h

od 21h

7h-18h

AVGUST

JULIJ 2 PO

do 10h

3 TO

2 ČE

od 11h

do 12h

5 ČE

13h-24h od 15h

1h-14h

6 PE

LISTI

7 SO

do 12h do 4h

od 13h 5h-18h

19h-24h

do 19h

4 SO

10 TO

od 14h

11 SR

18h od -20h 21h

do 17h do 7h

5 NE

do 14h

od 15h

6 PO

KORENINE

7 TO

KORENINE (Odlično od 18h)

8 SR

do 3h

od 4h

10 PE

CVETOVI 1h-5h

11 SO

od 13h PLODOVI

13 PO

13 PE 14 SO

7h-10h

1h-5h

12 NE

8h-20h

11h-23h

od 20h

PLODOVI

9 ČE

9 PO

12 ČE

od 6h

3 PE

CVETOVI

4 SR

8 NE

1 SR

KORENINE

1 NE

do 18h

od 19h

14 TO

KORENINE

15 NE

PLODOVI

15 SR

KORENINE

16 PO

PLODOVI

16 ČE

KORENINE

17 TO

do 8h

17 PE

od 9h

18 SR

KORENINE

18 SO

19 ČE

KORENINE

19 NE

20 PE

do 19h

21 SO 22 NE

od 20h

do 5h

24 TO

od 19h

PLODOVI

25 SO

26 ČE

PLODOVI

26 NE

27 PE

do 6h

28 SO

2h-5h

29 NE

10h-18h

27 PO

od 6h

28 TO

do 16h

30 PO 31 TO

7h-9h

od 17h

CVETOVI do 8h

Polna luna

od 15h

do 1h

od 2h PLODOVI do 14h

15h-24h

24 PE

25 SR

od 20h

LISTI

23 ČE

LISTI do 18h

13h-19h

do 14h

22 SR

od 6h

23 PO

od 3h do 12h

20 PO 21 TO

CVETOVI

do 2h

od 9h do 7h

od 8h

do 1h

od 2h do 17h

29 SR

od 7h

30 ČE

LISTI

31 PE

od 1h

Prazna luna

Vir: The Maria Thun Biodynamic Calendar 2018, Matthias Thun

K O L E D A R 2 0 18

LUNIN SETVENI

SEPTEMBER 1 SO

OKTOBER

do 20h

od 21h

1 PO

2 NE

KORENINE

2 TO

3 PO

KORENINE

3 SR

4 TO

do 11h

6 ČE 7 PE

14h-20h

9 NE

od 2h

11 TO

do 5h

15 SO

17 PO

PLODOVI do 20h

od 21h

do 4h

od 14h

11 ČE

od 16h

do 1h

30 NE

od 14h

od 2h KORENINE

PLODOVI PLODOVI od 16h-22h 23h

do 4h 5h-7h

od 23h

CVETOVI

20 SO

CVETOVI

23 TO

26 PE

29 SO

od 17h

19 PE

LISTI

od 4h

do 16h

do 22h

26 SR

do 3h

LISTI

18 ČE

25 ČE

28 PE

od 6h

do 14h

od 15h LISTI

do 13h

24 SR

od 7h

7h-13h

do 5h

15 PO

LISTI

do 6h

od 21h

CVETOVI

14 NE

25 TO

27 ČE

do 20h

22 PO

od 6h do 15h

do 6h

KORENINE

21 NE

KORENINE

23 NE

9 TO

17 SR

od 9h

do 5h

KORENINE

16 TO

od 7h

do 8h

21 PE

24 PO

od 17h

do 6h

19 SR

22 SO

od 21h

do 16h

18 TO

20 ČE

od 21h

od 15h

13 SO

od 12h do 20h

do 14h

8 PO

12 PE

do 11h

14 PE

16 NE

od 20h

KORENINE

13 ČE

od 14h

10 SR

od 5h 6h-19h

12 SR

18h-22h 7h-24h

7 NE

8 SO

do 4h

do 17h

6 SO

10h-19h

3h-12h

10 PO

CVETOVI

5 PE

CVETOVI do 9h

od 18h

4 ČE

od 12h

5 SR

do 17h

od 3h do 8h

od 9h

27 SO

KORENINE

28 NE

do 22h

29 PO

CVETOVI

30 TO

do 22h

31 SR RAZDELITEV RASTLIN: Rastline "CVETA" (Rastline, ki jih gojimo zaradi cvetov): enoletnice, cvetoče začimbnice, trajnice, cvetoče grmovnice, okrasne čebulnice, brokoli itd. Rastline "LISTA" (Rastline pri katerih uživamo liste): zelje, ohrovt, solata, radič, endivija, motovilec, blitva, listnate začimbnice itd.

od 23h

NOVEMBER

DECMBER

1 ČE 2 PE

PLODOVI od 23h

3 SO

do 22h

4 NE

KORENINE

5 PO

do 21h

6 TO 7 SR

od 11h od 6h

do 14h do 2h

14 SR

KORENINE do 13h do 22h

6 ČE

LISTI

7 PE

LISTI

9 NE

11 TO 12 SR od 18h

do 21h

od 14h

5 SR

PLODOVI

7h-19h

15 ČE

3 PO

od 2h

do 9h do 6h

KORENINE

13 ČE

od 20h

14 PE

do 22h

15 SO

od 10h

do 2h

od 8h do 13h

od 22h KORENINE

do 3h

4h-16h

od 17h

do 5h

od 6h CVETOVI

do 8h

od 9h

16 NE

LISTI

17 SO

do 23h

17 PO

LISTI

18 NE

LISTI

18 TO

19 PO

LISTI

16 PE

do 3h

od 9h

20 TO 21 SR

do 22h

20 ČE 21 PE

do 10h

22 SO

22 ČE 23 PE

do 8h

od 9h

19 SR od 23h

PLODOVI do 3h

od 4h

do 9h

10h-20h

do 15h

23 NE

9h-16h

od 23h

do 9h

10 PO

LISTI do 1h

12 PO 13 TO

od 19h

od 4h

2 NE

8 SO

od 15h

3h-18h

10 SO 11 NE

od 22h

do 5h

do 3h

4 TO

do 10h

8 ČE 9 PE

1 SO

od 11h

od 21h od 16h

do 21h

24 PO

24 SO 25 NE

6h-24h

26 PO 27 TO

od 9h

28 SR

do 15h

od 16h

od 23h

25 TO

do 23h

26 SR

PLODOVI

27 ČE

PLODOVI

28 PE

do 9h

od 10h

29 ČE

PLODOVI

29 SO

KORENINE

30 PE

PLODOVI

30 NE

KORENINE

31 PO Polna luna

do 18h

od 19h

Prazna luna

Vir: The Maria Thun Biodynamic Calendar 2018, Matthias Thun

K O L E D A R 2 0 18

Podatki o semenu VRSTA / SORTA

BAZILIKA BLITVA (MANGOLD) BROKOLI BOB BUČE BUČKE CVETAČA ČEBULA ENDIVIJA FIŽOL NIZKI FIŽOL VISOKI GRAH JAJČEVEC KOLERABICA KOLERABA KORENČEK KUMARE LUBENICA MELONA MOTOVILEC OHROVT OKRA PAPRIKA PARADIŽNIK PETERŠILJ POR RADIČ RDEČA PESA REDKVICA REPA SLADKA KORUZA SOLATA ŠPARGELJ ŠPINAČA ZELENA ZELJE

TEMP. ZA KALITEV V ºC 15 - 20 10 - 15 10 - 25 10 - 25 20 - 35 21 - 35 10 - 25 12 - 25 18 - 20 15 - 25 15 - 25 8 - 24 20 - 35 10 - 25 10 - 25 8 - 23 15 - 30 20 - 30 24 - 35 15 - 22 8 - 25 15 - 30 18 - 35 16 - 35 13 - 20 12 - 30 15 - 20 10 - 15 7 - 32 15 - 25 16 - 21 8 - 20 20 - 25 7 - 24 16 - 21 17 - 28

ŠTEVILO SEMEN V 1 GRAMU 800 50 300 - 400 0,5 - 1 5-7 6-8 300 250 - 300 550 - 600 3-4 3-4 3-4 250 - 270 250 - 330 330 - 500 900 30 - 40 10 - 20 20 - 30 600 300 18 140 - 170 280 - 320 450 - 600 350 - 400 500 - 600 50 - 60 100 - 140 400 - 500 5-7 700 - 900 40 - 50 80 - 100 2.500 250

GLOBINA SETVE 0,1 cm 3 cm 1 - 1,5 cm 4 - 5 cm 2 - 3 cm 2 - 3 cm 1- 1,5 cm 1 cm 1 cm 3 - 5 cm 3 - 5 cm 5 cm 1 cm 2 cm 3 cm 1 cm 2 cm 2 - 4 cm 1 - 1,5 cm 1 cm 1 - 1,5 cm 2,5 cm 1,5 cm 0,5 - 1 cm 1 - 1,5 cm 1 cm 0,5 - 1 cm 3 cm 2 cm 1 - 2 cm 2 - 3 cm 0,5 - 1 cm 3 cm 1 - 2 cm 0,5 cm 1,5 - 2 cm

RAZDALJA RASTLINAMI RAZDALJA MED VRSTAMI 30 - 35 40 60 - 80 60 - 80 150 - 200 90 - 140 60 - 80 20 - 25 30 - 35 40 - 70 80 - 100 60 - 80 60 - 80 30 40 25 - 35 150 - 170 170 - 230 150 - 200 30 50 60 - 90 60 - 80 70 - 90 20 - 25 35 - 50 20 - 25 40 15 - 20 40 80 30 - 35 130 25 - 30 40 - 50 50 - 70

MED (cm)

ČAS SETVE RAZDALJA V VRSTI 20 30 50 - 60 20 - 30 100 - 150 60 - 80 50 - 60 7 - 10 25 - 30 5-8 20 - 25 6-8 40 - 50 25 30 3-5 80 - 90 70 - 120 50 - 100 5 50 40 - 60 40 - 60 35 - 50 2-5 10 - 15 18 - 20 15 - 20 3-5 25 30 25 - 30 30 3-5 20 - 30 50 - 55

ZA VZGOJO SADIK V ZABOJČKU III - IV III - IV II - IV II - IV III - IV

DIREKTNO NA PROSTO V IX - X IV - VI II - IV IV - V IV - V IV - VI IV VI - VII IV - V IV - V II - VII

II - IV

III - IV III - IV III - IV III - IV III - IV III - IV III - IV

III - IV

III - IV III - IV

III - VIII VII III IV - V IV - V IV - V VIII - IX IV - VI III - VIII IV - V III - VIII IV - VI VI - VIII IV IV - VII VII IV - V IV - VII V III - IV; IX - X IV - V IV - VII

ČAS POBIRANJA PRIDELKA V - IX X - III VI - XI VI - VII IX VII - IX VI - XI VIII - IX XI - XII VII - X VIII - IX VI - XI VII - X V-X IX - X VII - XI VII - IX VIII - IX VIII - IX X - IV VIII - III VII - X VII - IX VII - X IV - XII VII - III VIII - III VII - XI VI - XI X VII - IX VI - XI V V; IX - XII IX - X VII - XI

KOLIČINA SEMENA ZA SETEV (kg/ha) 3 15 - 20 0,3 - 2,2 200 - 250 3-6 3-5 0,3 - 2,2 5-8 0,8 - 4 100 - 120 90 - 100 160 - 220 0,3 - 3 4,5 2-3 3-7 3-5 4-5 4-6 10 - 12 0,3 - 2,2 8 - 10 0,8 - 2,4 0,4 - 2,2 10 - 20 3-5 8 - 20 15 - 20 12 - 15 3 - 5,5 15 - 20 0,9 - 3 4-7 24 - 30 0,3 - 1,5 0,3 - 2,8

Dobri in slabi sosedje vrtnin VRTNINA BELUŠI ALI ŠPARGLJI BUČKE IN BUČE ČEBULA ČESEN ENDIVIJA FIŽOL GRAH JAGODE KAPUSNICE KOLERABICA KORENČEK KROMPIR KUMARE MANGOLD ALI BLITVA PARADIŽNIK PAPRIKA POR RADIČ RDEČA PESA REDKVICA IN REDKEV SLADKA KORUZA SOLATA

ŠPINAČA ZELENA

DOBRI SOSEDJE paradižnik, peteršilj, kumare, solata bazilika, čebula, fižol, sladka koruza, kapucinka, rdeča pesa korenček, rdeča pesa, radič, solata, kumare, jagode paradižnik, rdeča pesa, korenček, kumare, jagode, vrtnice fižol, por, kapusnice boreč, kapusnice, kolerabica, solata, kumare, zelena, krompir, paradižnik, rdeča pesa, šetraj, jagode korenček, redkvica, zelena, špinača, kumare, buče, bučke, sladka koruza, solata, kapusnice, kolerabica česen, por, solata, redkvica, fižol, špinača, boreč, drobnjak, čebula fižol, zelena, paradižnik, facelija, špinača, krompir, solata, por, endivija, grah, koriander, mangold fižol, špinača, zelena, rdeča pesa, redkvica, por, solata, krompir, grah, paradižnik čebula, paradižnik, radič, redkvica, mangold, por, česen, grah, solata, drobnjak, koper, žajbelj, zelje kapusnice, kolerabica, špinača, sladka koruza, bob, žametnica, kapucinka, meta, kumina, kamilica bazilika, koruza, visoki fižol, grah, zelena, špinača, čebula, por, rdeča pesa, solata, zelje, koper, koriander redkvica, redkev, kapusnice, korenček, fižol fižol nizek, korenček, kapusnice, por, pastinak, peteršilj, solata, radič, zelena, špinača, kapucinka, redkvica, kolerabica, čebula korenček, zelje zelena, korenček, paradižnik, solata, kolerabica, kapusnice, jagode, endivija, kamilica, špinača paradižnik, visoki fižol, korenček, solata nizki fižol, kapusnice, kolerabica, česen, čebula, bučke in buče, kumare, koper, kumina, koriander fižol, korenček, solata, paradižnik, špinača, mangold, kapusnice, kolerabica, grah, kapucinka, šetraj paradižnik, solata, fižol, kumare, bučke, buče, melone, krompir redkvica, korenček, kumare, čebula, radič, por paradižnik, fižol, beluš, rdeča pesa, kolerabica, kapusnice, grah, koper, meta, boreč, špinača, sladka koruza, paradižnik, fižol, redkvice, kolerabica, kapusnice, krompir, jagode, grah, solata grah, špinača, paradižnik, fižol, por, kolerabica, kapusnice, kumare, kamilica

SLABI SOSEDJE česen, čebula kumare zelje, fižol, grah, por fižol, kapusnice, grah

grah, česen, por, čebula

SETVE PO OBDOBJIH (odvisno od lokacije; v Primorju se vse seje malo prej)

Od januarja do srede marca v zaprtih prostorih: Čili, feferoni, jajčevec, lubenica, melona, paprika, paradižnik, peteršilj, solata, zelena, zelišča

čebula, por, česen, fižol, krompir, paradižnik kapusnice čebula, česen, jagode, kapusnice

Od marca do aprila na prosto: Brokoli, čebula, grah, kolerabica, korenček, pastinak, peteršilj, por, radič za rez, rdeča pesa, redkvica, rukola, rukvica, solata, zelje

korenček

sončnice, paradižnik, buče, zelena, grah rdeča pesa paradižnik, krompir, redkvica

grah, krompir, kumare, koper

Od aprila do konca maja na prosto: Brokoli, brstični ohrovt, buče, bučke, cvetlice enoletnice, čičerika, dolga vigna, fižol nizek, visok fižol, grah, kolerabica, korenček, kumare in kumarice, leča, limski fižol, lubenica, melona, nizka vigna, ohrovt, rdeča pesa, redkvica, sladka koruza, soja, solata, špargelj, zelišča, zelje

fižol, rdeča pesa, grah

špinača, visoki fižol, krompir, koruza, por kumare

zelena, rdeča pesa

Od junija do konca julija na prosto: Črna redkev, endivija, fižol nizek, grah nizek, kitajsko zelje, koleraba, nizka vigna, radič, rdeča pesa, redkvica, repa

zelena, peteršilj

rdeča pesa sladka koruza, solata, krompir

Od avgusta do konca septembra na prosto: Blitva, motovilec, peteršilj, špinača, zimska solata

Darila z vrta

Začimbe za pečen krompir Da bo imel pečen krompi pravi okus!

Začimbe za pizze in testenine Kakšno lepo darilo je začimbna mešanica, ki jo lahko uporabljamo za pice in testenine. Dišeče, iz domačega vrta. Sestavine: 10 g origana, 10 g rožmarina, 10 g bazilike (Genovese, drobnolistne, rdečelistne), 10 g timijana, 10 g česna. Priprava: Začimbe naberemo tik pred cvetenjem in posušimo. Ko se lističi drobijo med prsti so primerni za uporabo. Česen narežemo na tanke rezine in ga v pečici na 50 oC posušimo. Posušene začimbe in česen pomešamo in v možnarju zdrobimo. Z njimi napolnimo lepe kozarčke ali dekorativne vrečice.

Sestavine: 3 g mletega popra, 10 g paprike, 10 g peteršilja, 30 g soli, 10 g origana, 10 g rožmarina, 5 g kumine, 40 g pražene čebule. Priprava: Začimbe, sladko papriko in praženo čebulo posušimo. Vse skupaj zdrobimo v terilniku in stresemo v okrasne vrečice ali lončke.

Sol z desetimi začimbami Čudovita barvna in aromatična mešanica soli in začimb je odlična za izboljšanje juh, solat, omak, enolončnic in pečenk.

Sestavine: 50 g morske soli, 5 g rožmarina, 5 g pehtrana, 5 g kopra, 5 g origana, 5 g bazilike, 5 g melise, 5 g komarčka, 5 g majarona. Sami lahko najdemo kombinacije, ki nam bodo še bolj ustrezale! Priprava: Začimbe posušimo. Ko so dovolj suhe, so primerne za drobljenje v možnarju skupaj s soljo. Drobimo intenzivno, da se sol obarva zeleno. Nato zapakiramo v okrasne vrečice ali kozarčke.

Kis s kapucinkami Kapucinka ima kombinacijo okusa popra in redkvice. Sestavine: ½ l kisa, 1 polno dlan cvetov in cvetnih popkov kapucinke. Priprava: Čiste cvetove in zaprte cvetne popke damo v prozorno steklenico in jih prelijemo s kisom. Po desetih dnevih iz kisa odstranimo cvetne popke in cvetove. Cvetovi kis obarvajo v čudovito rumeno oranžno barvo.

Semena na traku - naredimo sami Potrebujemo: različna semena, moko, vodo, majhno skodelico, čopič, škarje, ravnilo, svinčnik, žličko, kuhinjske papirne brisače (različno potiskane). Priprava: 1 listič papirne brisače z ravnilom razdeliš na 2 cm široke trakove. Papirna brisača ima lahko različne potiske, zato so potem setveni trakovi zelo živahni. Brisačo lahko izrežeš tudi za v okrasni lonec, v tem primeru naj bo okrogle oblike. Na vsakem traku s svinčnikom označiš mesto za semena (razdalja je odvisna od vrste zelenjave ali cvetlice in je označena kot medvrstna razdalja na vrečicah).

V skodelico daš moko in dodajaš vodo. Mešaš dokler ne dobiš gosto, a še rahlo tekočo maso. S čopičem na naneseš maso na označena mesta na brisači. Na vsako točko z lepljivo maso daš seme. Ko se masa posuši brisačo razrežeš v trakove. Posamezne trakove shraniš v ustrezno označene papirne vrečice. Papirne vrečice lahko okrasiš in podariš. Spraviš v temnem in hladnem suhem prostoru do časa setve. Na gredici “izkoplješ” plitev jarek, kamor položiš trak in ga prekriješ s tanko plastjo zemlje. Semena, ki kalijo na svetlobi, ne prekriješ.