Blogorola 12/08

12 08

Blogorolin Hot’a’lot Drugi

svet Wazap?

Tema tedna: Težave s sosedi

Intervju: Kobrowsky

www.blogorola.com

Težave s sosedi

Filmorola Bizarna scena Lajfstajl: Bob, penis in zadrega Fotografija: Domači ljubljenčki

GLADKO

36,89 EUR

SEKSI

Moški strižni in brivski aparat Philips TT2021, protialergijski, vodotesen

108,59 EUR

Ženski depilator Philips HP 6503, kerami³en, blažilno hlajen

SAMO

137,89 EUR

Moški brivnik Philips HQ 8150, Speed-XL tehnologija, Lift&Cut sistem

www.mimovrste.com

:: blogoro l a 12| 08 :: 21. fe b r u a r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: UVO DNIK :: 3

Korupcija Jožeta Pučnika Pri študiju filozofije smo pri predmetu logika obravnavali tudi zelo zanimivo poglavje tako imenovanih “sofističnih napak”. Gre za retorične napake v sklepanju, ki jih pretanjeni govorci uporabljajo, da bi zavedli sogovornika oziroma, če se izrazim po domače, da bi mu “prodali svojo štorijo”.

Soizdajatelja: ČZP Večer d.d. in Hotalot d.o.o.

Direktor projekta: Marko Vrtovec Odgovorni urednik: Gregor Fras

Najbolj pogosti sofistični napaki, ki ju s pridom uporabljajo naši politiki, se imenujeta “proti človeku” in “proti očetu”. Prva napaka kot “dokaz” nekega argumenta uporablja diskvalifikacijo človeka. Za primer lahko uporabimo nedavno izjavo slovenskega predsednika vlade Janeza Janše, ki je podvomil o Borutu Pahorju kot njegovemu morebitnemu nasledniku z argumentom, da je “mladi predsednik stranke”. Janšev argument seveda nima nobenega atributa logičnega sklepanja (iz tega in tega lahko sklepamo na tole), ampak je nič drugega kot sofizem “proti človeku”. Še bolj smešna, a verjetno ravno zaradi tega v našem prostoru še bolj uporabljana sofistična napaka, je “proti očetu”. Gre za nadgradnjo napake “proti človeku”, a tokrat kot “argument” uporabimo diskvalifikacijo očeta oziroma preteklost človeka, proti kateremu želimo nekaj “dokazati”. Tudi to sofistično napako najdemo največkrat kot “lustracijski argument” desnega političnega tabora, gre pa nekako takole: “Ker je bil njegov oče komunist, tudi on ne more biti kaj prida.”

Osebno mi je v spominu najbolj ostala sofistična napaka “po analogiji”, kjer zaradi podobnosti dveh pojmov iz enega napačno sklepamo na drugega. Napake se spominjam predvsem zaradi primera, ki ga je uporabila naša

Izvršni urednik: Simon Ručigaj Urednica fotografije: Marta Lamovšek Uredništvo: Katja Gajser Jan Petretič Denis Živčec Tehnično uredništvo: Matija Rijavec Jure Kajzer Ilustracija: Natan Oblikovna zasnova: Studio Designis Prelom: Jan Jereb, Kultura d.o.o.

Uredništvo: Cankarjeva 1, 1000 Ljubljana T.: +386 (0)1 241 56 00 F.: +386 (0)1 241 56 04 urednistvo@blogorola.com www.blogorola.com Naročnina: narocnina@blogorola.com Oglasno trženje: Aleš Tranpa (tisk) T: +386 (0)2 235 31 40 Ervin Strnišnik (splet) T: +386 (0)40 666 645 E: oglasi@blogorola.com Tisk: Leykam tiskarna, d.o.o., Hoče

profesorica dr. Markičeva s pripombo, da se te napake v želji po senzacionalnosti radi poslužujejo mediji. Pokazala je primer časopisnega naslova “Študentje medicinske fakultete demonstrirajo.” Kasneje v članku se je seveda izkazalo, da so imeli študentje medicinske fakultete zgolj javno predstavitev (prikaz kot demostracijo nečesa), kar je seveda daleč od predstave študentov z molotovkami v rokah, ki jo je sugeriral časopisni naslov.

V zadnji Mladini se je z napako “po analogiji” kreativno poigral urednik, ki je članek o spektakularnem priprtju direktorja SCT Ivana Zidarja naslovil s “Somrak zidarjev”. Seveda pa bi se, glede na to, da gre za korupcijsko afero ob izgradnji razglednega stolpa na letališču Jožeta Pučnika, lahko z nekaj hudomušnosti z naslovom poigrali tudi nekoliko drugače, tako kot sem to storil jaz.

“Vse teče”, je pred davnimi leti zapisal nek drug filozof in ljudstvo je za potrebe vsakdanjika to spremenilo v pregovor: “Vse se vrača, vse se plača”. Nauk zgodbe pa je preprost: ne zaupajte časopisnim naslovom in, za boga milega, ne preimenujte imena letališča, da bi počastili spomin na velikega človeka.

Gregor Fras, odgovorni urednik

: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : ::::::::::::::::::::

GO TO ↓

6

blogorola 12.8

naslednja stran >>

Tema tedna: Težave s sosedi Tudi tisti, ki s(m)o najbolj imuni na politične zdrahe in podobne peripetije sodobnega človeka, ne moremo mimo dejstva, da se razne sosedske težave in težavice že kar prevečkrat zvrstijo v poročili na spletnih straneh, na televiziji (če jo kdo še gleda?) in drugod. (...)

16

Intervju: Kobrowsky

26

Foto tedna: Domači ljubljenčki

Tokrat smo se polotili nenavadnega kulturno-umetniškega pojava v slovenski blogosferi, ki pa je poznavalcem znan že od prej. Ta literarno-poetski subjekt sliši na ime Kobrowsky. Intervju je zapisan v njemu lastnem slogu - kobrowščini. (...)

Naklada: 50.000 izvodov.

Gostovanje: Domenca d.o.o.

Prispevki v tiskani izdaji Blogorole niso lektorirani in ne izražajo mnenja ali stališč izdajateljev ali uredništva Blogorole.

Več o pogojih uporabe in sodelovanju si lahko preberete na www.blogorola.com.

30

Valentinovo je mimo. Končno, si mislijo domači ljubljenčki – saj ste jih tisti dan morda čisto malo zapostavljali, ko ste se predajali partnerski ljubezni.

Zato je tokrat zagotovo pravi trenutek, da to nadoknadite. Mimogrede – ga sploh imate, domačega ljubljenčka? Je to kuža, muca, konjič, ribice ali morda piton? Kaj počne? Kako se kratkočasi? Kako lenari? (...)

... pelje po cesti Pesnica – Lenart osebni avto črne barve, z registrsko oznako MB. Ne, ni ukraden. V njem sta poleg voznika še dve osebi na zadnjih sedežih. Ženska (24), dolgolasa blondinka, bodoča pravnica in moški (43), podjetnik z atraktivno želiranimi lasmi in v črnem puliju. (...)

4 :: DRUGI SV ET :: W W W.D R U GI SV E T.C O M : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 1 2 |0 8 : : 2 1 . februar 2008 ::

Sindrom Tom & Jerry Odnosi med Slovenijo in Hrvaško so vse prej kot rožnati.

Kojotka jih je uvrstila v kategorijo sovraštva med sosednjimi državami, ki ga zaznamuje sindrom Tom & Jerry, ki se je razvil po osamosvojitvi obeh držav nekdanje Jugoslavije. Tako kot maček in miš tudi Slovenija in Hrvaška ne moreta druga brez druge, hkrati pa ne moreta doseči mnenjske enotnosti.

Odličen primer nenavadne zveze je glasovanje za evrovizijsko popevko, ko glasba premaga vse politične zamere.

Več: kojotka.ednevnik.si

Evropska unija se zapira vase Teroristične grožnje zahodnemu svetu niso dodobra pretresle zgolj vrednotnega sistema ZDA, ampak se v omejevanju človekovih pravic in svoboščin na račun varnosti vse bolj vase zapira tudi Evropska unija. Po mnenju Nostalgika s 100% Irony free po uvedbi Schengenskega informacijskega sistema to dokazuje tudi zbiranje podatkov o potnikih na letalih, arhiviranje elektronskih komunikacij posameznikov in napovedano odčitavanje prstnih odtisov potnikov, ki niso državljani EU. So takšni ukrepi upravičeni ali pa bi Evropa morala ohraniti vrednote čim večje odprtosti do ljudi vseh nacionalnosti, ras in verskega prepričanja?

Več: www2.blog.siol.net

Sondaža s strani Politbarometra Ob spremljanju zadnjih minut oddaje Vroči stol je dr. Onyxa zmotil telefonski klic. Prijazno dekle ga je povabilo k odgovarjanju na anketna vprašanja in ko je v glavi že razmišljal o podrobnostih zadnje reklame za pralni prašek, je na presenečenje ugotovil, da gre tokrat za politično anketo. Pred očmi mu je zaplesal prizor iz mladosti, ko so ga starši podučili, da mora na vprašanja tipa “kaj misli o Dolancu ali Mačku”, biti kar lepo tiho. No, tokrat se je odgovarjanja s cmokom v grlu sicer lotil, a pri odgovorih vendarle ni preveč “tvegal”.

Več: dronyx.wordpress.com

Življenje ↓

Ženski pogovori o seksu Koliko žensk pokaže svojo pravo seksualnost? Je spolno življenje med druženjem ženske družbe tabu tema? O tem piše Mv. Že pred njo je nekaj blogerk priznalo, da se le z redkokatero prijateljico pogovarjajo o tej temi. Po premisleku je ugotovila, da ima tudi sama podobno težavo. Pogreša “ragljo”, ki bi ji z neprimernim vprašanjem polepšala dan.

Več: mv.ednevnik.si

Dostojnost poklica avtomehanika Začenjajo se informativni dnevi. Marsikdo se je znašel pred življenjsko odločitvijo: “kaj bom, ko bom velik?” Za nekatere poklice velja, da so manj vredni od drugih. Bandy je slučajno prestregla pogovor, kjer je družba svarila prijatelja, naj se nikar ne vpiše v program avtomehanika. Poklic naj bi bil nedostojen. So se ti mladci morda vprašali, kako bi izgledal svet brez avtomehanikov, prodajalcev, kleparjev, gradbincev in vseh ostalih “nedostojnih” poklicev?

Več: bandi.blog.siol.net

Ko starši obmolknejo Se še spomnite znamenitega stavka “O tem se bova pa doma pogovorila!”, ki so ga naši starši ničkolikokrat izgovorili in ob katerem smo vedeli, da je bilo nekaj narobe. Swislar pa je ostal brez besed, ko mu je pred dnevi še ne triletna hčerka suvereno povedala, da se bosta pogovorila doma. Kot je ugotovil bloger, je treba v vseživljenjski šoli včasih vloge tudi zamenjati. Čeprav bo tvoj učitelj nekajkrat mlajši od tebe, te lahko nauči marsičesa.

Več: www.rtvslo.si/blog/swislar

Mediji ↓

Po Silvestru Šurli blog piše tudi Igor Kršinar Selitev nekdanjih vodilnih novinarjev tednika Mag na svetovni splet se nadaljuje. Po Silvestru Šurli je namreč blog odprl tudi Igor Kršinar. V svojem prvem zapisu prestavlja ozadje kreiranja nove medijske podobe v Sloveniji, ki je po njegovem vse bolj podobna tisti pred letom 2005. Pravzaprav bi lahko dejali, da je po kapitalsko-političnem prevzemu Maga –do takrat edinega vplivnejšega tiskanega medija z “drugačnim pogledom” – celo še bolj monotona. Kršinar navaja tudi, kdo po njegovem mnenju iz ozadja kroji slovensko medijsko realnost.

Več: igorkrsinar.blogspot.com

Foto: Reuters

Politika ↓

:: bl ogorola 12| 08 :: 21. fe b r u a r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : W W W.DRU GI SVET.COM : : DRUGI SVET :: 5

Povezave do izbranih blogerskih sporočil najdete na: www.drugisvet.com Bloganje ↓

Ko otroci nosijo bremena svojih staršev Ana od srca na svojem blogu pripoveduje presunljivo zgodbo majhne deklice, ki se je pri enajstih letih soočila s samomorilskimi težnjami njenega nesrečnega očeta – alkoholika. Breme težav svojih staršev je nehote prevzela na svoja ramena, kar jo je zaznamovalo za vse življenje. Danes odrasla ženska, prostovoljka na telefonu v stiski je “klik” doživela pri delovnem primeru podobne situacije, ki jo je sama doživela v mladosti. Od takrat so njene more izginile in postala je močna ženska, ki zmore nositi velika bremena.?

Več: odsrcadosrca.ednevnik.si

Morje – propaganda bivše Juge Azorček načenja zanimiv stereotip oziroma bolj trdovratno zakoreninjeno slovensko ideologijo. Z vprašalnim periskopom se je namreč ustavil na slovenski vnemi za morje. Morje, ki je že od nekdaj naš El Dorado. Postavil je drzno trditev, da so v bivšem sistemu ljudem zastrupljali pamet in dopust na morju povzdignili v ideal, ki nastopi po uspešno opravljenem delu. “Morje je bila posebna nagrada in vsak je moral biti zanjo hvaležen.”

Sklepa, da se je ta miselni virus dedno prenesel tudi na naslednje generacije.

Več: azorcek.blog.siol.net

Kardinal Rode vs. bloger Jin Oba sta zmagovalca Večerove akcije, in sicer je dr. Franc Rode izrekel bob leta, bobu blog (kot najboljšo blogersko izjavo) pa je zapisal Jin oziroma Sašo Ornik. “Lahko je varčevati pri potovanjih v daljne kraje, težko pri kosilu,” so bile Jinove zmagovite besede, slovenski kardinal pa je bralce Večera prepričal z napotkom slovenski mladini: “Fantje in dekleta, odgovornost do naroda se začne v postelji.” Na blogosferi je prvi o prireditvi poročal Marko Pigac, pri katerem najdete tudi nekaj fotografij blogerskega zmagovalca.

Več: www.pigac.si

Na eDnevniku pestro Na slovenski blogerski skupnosti eDnevnik.si dogaja, kot že dolgo ne. Številni blogerji so namreč svojo ustvarjalnost usmerili v organizacijo natečajev, ki vzpodbujajo blogersko aktivnost, inovativnost in kreativnost. Že skoraj mesec dni poteka akcija Prosti spis, v kateri blogerji objavljajo spise na določeno tematiko in z glasovanjem v komentarjih izberejo zmagovalca. Ana od srca, ki je zmagala v zadnjem, je že objavila naslov nove teme: Zadrega.

V petek pa štarta prvi od treh natečajev bloga eDi Art Community, kjer se bodo izbirali najboljša fotografija, poezija in proza.

Več: www.ednevnik. si

Svet ↓

Foto: Marta Lamovšek

Eko mesto sredi puščave BZdruženi arabski emirati so eni izmed vodilnih izvoznikov nafte, vendar pa že razmišljajo o časih, ko bodo zaloge črne krvi industrijskega sveta pošle.

Ekologija postaja njihova nova religija. Kot je na Poslovnem utripu zapisal Zoran, v Abu Dhabiju gradijo prvo ekološko mesto na svetu: Masdar City. Mesto brez ogljikovega dioksida, avtomobilov in smeti naj bi zaživelo že leta 2016.

Več: www.poslovni-utrip.si

Javni prevoz po Turčiji Premikanje iz točke A v točko B je v Turčiji adrenalinsko doživetje, če uporabljate javni prevoz.

Priporočljivo je opraviti kratek tečaj iz barantanja, saj so Turški vozniki znani po tem, da radi navijejo cene svojim storitvam. Vsi, ki se odpravljate v deželo na meji med Evropo in Azijo, ne smete prezreti nasvetov o Turškem javnem prevozu. Za vas jih je pripravila Pina, ki na blogu opisuje kulturne šoke, ki jo tresejo na enoletnem potepanju.

Več: kulturosku.blogspot.com

Wazap?

Mad Caddies, Wil Ridge in Summerville

Sob., 23. feb. ob 20.00 → Cvetličarna Mediapark (LJ) Koncert melodičnega ska-punka.

Mad Caddies šibajo ska, cepljen na punk, rockabilly, reggae, dixie, surf, country in swing. Si upate? Upamo!!!

Psihomodo Pop

Čet., 28. feb. ob 21.00 → Cvetličarna Mediapark (LJ) Fantje že več kot dvajset let opravljajo svojo ˝rock`n`roll službo˝ z istim veseljem, kot na začetku kariere. Še vedno izjemno uživajo v igranju, na koncertih in tudi v vsemu ostalemu, kar je del tega posla.

Uživajmo še mi – na koncertu!

Radio Moscow

Pet., 22. feb. ob 22.00

→ Menza pri koritu, Metelkova (LJ) Brane Škerjanc z Radia Študent pravi: “ Z iskrenim nasmehom na obrazu lahko rečemo, da so Radio Moscow enostaven odgovor vsem tistim, ki neprestano tarnajo, da so se bluesovske in rockovske glasbene forme že zdavnaj izpele.”

Audiodevlish p.

Goasapiens

Pet., 22. feb. ob 23.00 → Klub K4 (LJ) V tokratni psihadelični juhi v goste prihajata vodilna člana psy-trance organizacije Goasapiens iz Beograda –ena izmed vodilnih DJ ekip ter organizatorjev na tleh Srbije. Oba DJ-ja imata za sabo več kot 150 partijev. Tokrat – bolj domače in melodično!

6 :: TEMA T ED N A ::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 1 2 |0 8 : : 2 1 . februar 2008 ::

Tudi tisti, ki s(m)o najbolj imuni na politične zdrahe in podobne peripetije sodobnega človeka, ne moremo mimo dejstva, da se razne sosedske težave in težavice že kar prevečkrat zvrstijo v poročili na spletnih straneh, na televiziji (če jo kdo še gleda?) in drugod.

In kot opazovalci lahko morda velikokrat dobimo vtis, da Slovenija prevečkrat vleče takratko – pa če to hočem ali nočemo (ali pa nam je vseeno). Že vrabci na vejah recimo čivkajo o raznih podvigih ministra za zunanje zadeve, dr. Dimitrija Rupla, ki naj bi vodil nekakšno nenavadno politiko s Hrvati.

V zameno za to nadlogo nas je prav lepo presenetil

novopečeni predsednik države, dr. Danilo Türk, ko je predsedniku Italijanske republike Giorgiu Napolitanu dal elegantno vedeti, da vloge fašizma na naših tleh nismo pozabili.

Tokrat nas je torej zanimal vaš pogled na politiko – lahko ožje, glede specifičnega vprašanja 'politike napram našim zahodnim in južnim sosedom', ali pa širše: kako gledate na politiko – se z njo sploh obremenjujete? Vam gre kakšna oseba posebej na živce?

Imate svojega favorita? Kako gledate na sosedske meddržavne odnose?

Težave s sosedi

Sodeluj v nagradni igri in postani kar želiš!

Hot or not?!

Izberi najboljši prispevek teme tedna in glasuj zanj. Glasovanje je sila preprosto – na številko 6400 pošlji SMS sporočilo, v katerega napiši ključno besedo HOT in številko prispevka, kateremu želiš dati svoj glas (npr. HOT1) Cena SMS sporočila je 1 €. Pogoje uporabe si preberi na: www.blogorola.com/hotornot.

Med vsemi poslanimi sporočili bomo izžrebali zmagovalca, ki bo prejel edinstveno wannabe majico. Prav tako bo svojo wannabe majico prejel tudi avtor prispevka, ki bo zbral največ HOT glasov.

:: b logorol a 12| 08 :: 21. fe b r u a r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : T EMA TEDNA :: 7

GLASUJ

BigWhale lubica.net/bigwhale/blog

POŠLJI SMS NA 6400:

Sosedske Hecna stvar so tile medsoseski odnosi. S sosedi se splača biti prijazen. Včasih. Zakaj so tisti sosedi onkraj meja še najmanjši problem, zato: Poznamo več vrst sosedov. Prvi so takšni, ki pridejo k tebi na obisk, s katerimi hodiš na kavo, s katerimi se družiš in se razumeš z njimi. Drugi so takšni, ki vedo kdaj greš na stranišče, ki vedo kaj si prejšnji dan vrgel v smeti in z njimi se razumeš samo pogojno. Tretji so takšni, ki jih ne poznaš. Slednji so bolj blokovski.

Najbolj zanimivi so drugi, pod pogojem, da se iz stanovanja/hiše tretjih ne širi kakšen čuden smrad po truplih. S tem avtomatično pridobijo deset točk na lestvici zanimivosti, saj ostali sosedi ugibajo ali je notri truplo človeka ali je notri poginil pes, ker je sosed odšel na daljši dopust ali pa se je enostavno med dopustom sosedu pokvarila zmrzovalna skrinja (stvar, ki se je resnično zgodila našim sosedom in moj foter, kot lokalni superjunak, je plezal iz našega balkona na njihovega ter rešil celotno situacijo).

Nazaj k stvari, zakaj so drugi, ponavadi zateženi sosedi zanimivi.

Zateženi sosedi ne marajo psov. Moti jih, da je na zelenici pred blokom pasji drek, ki ga ob enih zjutraj v trdi temi nisi očistil. Tisti drekec-pekec potem skazi tihožitje pečene svinjske zarebrnice z gnilim jabolkom, oboje je skozi okno odvrgel zgoraj omenjeni sosed.

Zateženi sosedi resnično ne marajo psov, saj se zelo radi zaderejo z balkona: “Zgini prasica tja od koder si prišla, pa svojo babo vzami s sabo!” Medtem, ko se zunaj sprehajaš s psom.

Tako zelo ne marajo psov, da imajo čas in poberejo nek pasji drek, ga zavijejo v aluminijasto folijo in ga prinesejo na tvoj prag. Pri tem

HOT1

pa zvesto trdijo, da se na pasje dreke spoznajo in da enostavno vedo, da je to drek tvojega psa.

No, da ne bomo ostali samo pri pasjih drekih, bom izpustil tisto zgodbo, ko sosed zahteva, da iz gozda prineseš vrečko s pasjim drekom. Bom nadaljeval s primerom zaraščenega vrtička. Sosed se ga blagovolji pokositi. Zato ker je to poseben tip zateženega soseda, mu seveda zatežiš nazaj. Poveš mu, da je pokosil eksperiment biotehniške fakultete iz katerega dela tvoja boljša polovica diplomsko delo.

Na koncu sprejmeš opravičilo soseda.

Zanimivi so ti sosedi tudi zato, ker imajo svoj pogled na čistočo stopnišča in so prepričani, da zato, ker v drugih blokih čistijo trikrat na teden, bomo morali tudi mi. Po kratkem pogovoru sosedu poveš, da je čistoča pač relativna, če se mu zdi umazano, pa naj počisti. Na koncu odideš, ker ti pove, da je srčni bolnik in da vse kar dela v bajti, je prostovoljno, na njegove stroške. Stopnišče pometeš čez kak mesec dni.

Zaradi obsedenosti s čistočo bo zateženi sosed protestiral proti vsakemu, ki bo na stopnišče postavil enolončnico - rastlino v enem loncu. Saj se iz rastline usipa listje in se potem raznaša po celi bajti. Taisti sosed bo vsak dan skrbno pregledal smeti in če bo našel kakšno (njemu) uporabno stvar, jo bo vzel ven iz kante, pozvonil pri tebi doma in te vprašal, če si tisto stvar v resnici mislil vržt v smeti. Razlagati mu, da ne, da si samo testiral kanto, ne bi imelo več smisla.

Marsikateri sosed je zanimiv in po svoje zabaven ampak tečnemu sosedu nihče ne seže niti do kolen. Edino potrebna soseda, ki pride fuk fehtat bi utegnila biti bolj zanimiva, pogojno seveda.

Opozorilo bralcu: vse opisane situacije so resnične in vsakršna podobnost z resničnostjo sploh ni podobnost.

8 :: TEMA T ED N A ::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 1 2 |0 8 : : 2 1 . februar 2008 ::

GLASUJ

gpohl gpohl.blog.siol.net

Politika in njen vpliv na sosedske (medčloveške) odnose Politika? Nekateri so v njej aktivni, drugi jo le aktivno spremljajo, tretji jo pozorno spremljajo, četrti (med katere štejem tudi sebe) pa jo spremljajo le ob večjih in pomembnejših dogodkih in dilemah. Kaj politika sploh je? Stara ljudska modrost pravi, da je politika predstavnica najstarejše obrti. Pa poglejmo v SSKJ: politika -e ž (i) urejanje družbenih razmer, odločanje o njih s pomočjo države in njenih organov. Tako pravi ena izmed mnogih definicij.

Sicer kot že rečeno politike ne spremljam ne vem kako zavzeto. Pa vseeno. Če se dotaknem malo naše zunanje politike, se ne morem znebiti občutka, da se mi vedno veliko prepoceni prodamo. Mignejo s prstom Američani, mi skočimo! Mignejo v Bruslju mi skočimo! Problem nastopi edino, če mignejo oboji hkrati. Kako bomo pa takrat skočili? O tem raje ne bom ugibal, se bom raje dotaknil tistega dela, ki me bolj zanima. To so sosedski odnosi.

Kdo si želi imeti s sosedi slabe odnose? Mislim da nihče! V končni fazi, ko bomo rabili pomoč bodo verjetno kot prvi lahko vskočili ravno naši sosedje. Prav tako, če pustimo izredne okoliščine ob strani, je tudi na čisto vsak “navaden” dan zelo zaželeno, da smo s sosedi prijatelji, če pa to ne želimo biti, pa vsaj da nismo sovražniki. Vendar spet, po drugi strani … Kdo pa si želi, da bi njegov sosed imel večji avto od njega?

Lepšo hišo? Več rož na balkonu? Želi si tega sigurno ne nihče, res pa je, da s(m)o eni mogoče bolj “fauš”, drugi spet manj.

Kaj pa meddržavni odnosi? Nič ni lepšega, kot zmaga naših športnikov nad, na primer, Hrvaško, Avstrijo, Italijo ali Madžarsko. Nič ni lepšega, kot se zavedati, da si v nečem boljši od sosedov. Tako pač je.

No pa da se na kratko vrnem spet na politiko in meddržavne odnose.

Zanimivo, politiki so vedno prijatelji. Slovenci vedno podpiramo Hrvate, Hrvati vedno podpirajo Slovence, nikoli ni nobenih resnih sporov, so le nesporazumi, ki jih domnevno rešujemo na mnogih srečanjih naših

Miss Nymphee missnymphee.blogspot.com

Nimam sreče Nekako mi je uspelo, da sem se ločila od ljubljene Ljubljane, za silo predala delo moji lubi in se s trugo na avtu odpravila na čisto prave družinske zimske počitnice. Brez zapletov seveda ni šlo, likala in pakirala sem ponoči, po špecarijo sem poslala Frasa, družino sem vpregla, da mi je iskala smučarsko opremo, v soboto ob enih, kar je bila planirana ura odhoda, sem bila še na šihtu in nekje ob štirih smo se, po uspešni namestitvi vseh komponent na in v avto, vendarle odpravili proti cilju. Z nekaj kratkimi postanki, brez teh seveda ni šlo, niti enkrat pa nam ni na pomoč priskočil nikogaršnji sosed, ta navlaka nepotrebna.

Pa saj, s sosedi nikdar nisem imela pretirane sreče. Moj prvi spomin na sosedo je precej zastrašujoč, podobno kot vsi moji spomini na psihične bolnike, še bolj zastrašujoča pa je misel, da teh v mojem življenju niti ni bilo tako zelo malo. No ja, mi je pa zgolj in samo ona grozila, da me bo polila s kropom. In zgolj in samo ona mi je ugrabila psa, potem pa s sekiro čakala na predrzneža, ki bi si drznil stopiti v njeno graščino.

POŠLJI SMS NA 6400:

HOT2

predstavnikov. Res je, da se kdaj pa kdaj odnosi zaostrijo, ampak nikoli pa zares ne poči. Pač ko postane vroče se spet zgodi sestanek, na katerem se ugotovi, da bo zadeve treba rešit, da bomo še naprej drug drugega podpirali in bili prijatelji. Torej vse lepo in prav, oziroma nič slabega, a ne?

Bi bilo res tako, če ne bi na mnoge ljudi ravno ta politika vplivala mnogo premočno. Politika s podporo medijev seveda. Ljudje smo bombardirani s tem, kako so sosedje “bav bavi” dokler tega ne začnemo dejansko verjeti.

Pojavi se vedno večja ksenofobija, vedno večji (negativni) nacionalizem, celo odkrita škodoželjnost. Naj sosedu crkne krava!

Kaj se je zgodilo s temi ljudmi, ki začnejo tako ravnati in razmišljati?

So morda pozabili, da so Hrvati (ali katerikoli drugi sosedi) tudi samo ljudje, tako kot mi sami? So morda pozabili, da ribam ni mar, kje v Piranskem zalivu je meja?

S sosedi in z njihovo politiko ter težavami v zvezi z le to, naj se borijo tisti, ki so za to (mastno) plačani! Ne trdim, da se naj odpovedo našim “nacionalnim interesom.” Če je neka pravica naša, po tem se naj za njo borijo! Boli pa me srce in ne morem verjet, da je človek (med katere spadam tudi sam) lahko zaradi teh problemov, za katere je neki zdravi naravni logiki (recimo ribam) popolnoma vseeno, tako zaslepljen, da začne odkrito sovražiti sočloveka. Da se začnejo prepiri, sovražni govor, celo pravo sovraštvo, pretepi, luknjanje gum na avtomobilih in v skrajni obliki celo vojne. Tega pa nekako ne dojamem. Zakaj? Zaradi politikov in medijev? Ali pa samo zato, ker so sosedje dejansko vsi slabi ljudje, samo zato ker niso Slovenci ampak so recimo Hrvati?

Naj za zaključek omenim samo še en verz iz meni zelo ljube pesmi.

Murat & Jose pravita: “Zapomn si! Ni važn s kje nekdo prihaja, edina stvar ki je važna, je, kaj mu v glavi dogaja! Od tega je odvisn al je out al je in!”

GLASUJ POŠLJI SMS NA 6400:

HOT3

In ja, predsodek do sosedov se je zakoreninil vame kot tič pohotnega starca v razbolelo pičko mlade, nič hudega sluteče device. Pa da ga jebem.

Tako je bilo, je in bo, preprosto vem. Ker tudi naslednjega soseda ne bi mogla ravno pohvaliti, kreten mi je do smrti povozil mačka, najnovejši sosedje pa mi kradejo cunje, mislim, how sick is that?! In tako prekleto butasti so, da jih po uporabi obesijo nazaj v skupno sušilnico. Kaj, a naj jih kradem nazaj, če pa nimam pojma, kaj so z njimi sploh počeli?

Sosedje so hudičeva zalega, vam rečem, in če bi bila doma, bi danes gotovo poslušala muziko do konca naglas, ker pa se nahajam v mondenem smučarskem središču in ker me tukajšnji sosedje res ne tangirajo preveč, si bom nadela nasmešek na obrazek in bila pridna. Saj to tudi znam.

:: blogoro l a 12| 08 :: 21. fe b r u a r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : TE MA TEDNA :: 9

GLASUJ

Zloba zloba.blog.siol.net

V katero rit bomo pa jutri zlezli? (o slovenski politični nenačelnosti) Slovenska zunanja politika nikoli ni bila hudo načelna stvar. V resnici ni bila niti malo načelna. Glede na to, da jo vodi mož, ki je svoje ime podaril že večini slovenskih strank in grel večino političnih stolov v državi, me to niti ne čudi.

Le naši majhnosti in nepomembnosti znotraj večje politične slike se lahko zahvalimo, da naša nenačelnost nikoli ni prišla preveč do izraza. Okej, malo smo se bodli s Hrvati okoli meje, malo nam je šel na živce Haider, iz Darfurja smo reševali mirovnega poslanika … Potem pa se počasi že konča. Slovenci smo se večino časa ukvarjali sami s seboj in s svojo – nenačelnostjo.

In potem se je zgodilo predsedovanje Evropski uniji.

V najbolj neprimernem času, v času ko so Američani in njihovi podrepniki dovolj napumpali kosovske Albance, da so se ti odločili imeti svojo državo. Kot da je nimajo.

Albanci? Albanija? Rings a bell? Večini ljudi ja.

Kakim Rusom recimo, ki imajo še kar nekaj avtonomnih pokrajin, ki bi si lahko zaželele iti po kosovski poti.

Mogoče Špancem, ki se jim puntajo Baski, mogoče celo Angležem, ki premorejo nekaj malega Ircev. Definitivno bi moralo začeti skrbeti tudi Nemce. Takole, od daleč se zdi, da je Turkov tam že dovolj za novo Turčijo, če imamo že drugo Albanijo.

Da ne bo pomote, Kosovarjem se pod Srbi ni najbolje godilo, a če je svet resnično hotel reševati kosovske težave, je imel na voljo še nekaj drugih vzvodov, povsem legitimnih, ki bi jih lahko vsaj poskusili uporabiti, preden se je ljudi prepričalo, da je neodvisno in samostojno Kosovo najboljša rešitev za vse.

O ja, saj je, le da ne za vse. Za Američane recimo, ki imajo zagotovo svojo računico s tem delom Balkana.

Zagotovo je rešitev všeč Angležem, ki imajo svojo računico z Američani ter vsem tistim, ki bodo lepo od daleč zrli proti nekemu Balkanu (ki ga, roko na srce, verjetno niti na zemljevidu ne bi znali najti brez svojih svetovalcev in ministrov).

Mi, baje Slovenci, pa živimo na tem Balkanu. Smo del balkanske skupnosti, z drugimi narodi zgodovinsko, gospodarsko in politično prekleto tesno povezani. In če kdo, bi Slovenci in vsa naša politika morali imeti hudo razdelana stališča do kosovskega vprašanja.

Pa jih ima? Če poslušam ministra Rupla, ki je še pred dnevi trdil, da smo Slovenci in Srbi tradicionalni prijatelji, in ki je danes povsem zgrožen, ker so Srbi napadli njegovo veleposlaništvo, se resno sprašujem, če kdo v tej naši državi sploh ve, kaj počne. Še pred tedni smo o samostojnosti Kosova govorili kot o najbolj samoumevni stvari, že danes smo precej bolj previdni. Malce pozno, se vam ne zdi? Veleposlaništvo so vam razmetali, zastave zažgali, slovenske trgovske centre pa ščitijo kordoni policistov.

Tradicionalni prijatelji?

Jebeš prijatelje, ko gre za tvojo državo, tvoje nacionalne interese in nenazadnje - tebe. Sploh pa – jebeš prijatelje, ki to niso. Ki so le del večje politične slike, tiste, ki se jim v nekem trenutku zdi lepša. Slovencem je trenutno povšeči – Evropska unija. Vodimo jo in se za njo skrivamo. Kot da je EU vsemogočna. Drek pa taka vsemogočnost – veliko birokratsko žrelo je, mlin političnih interesov, ki naše pameti presegajo za nekaj svetlobnih let. Mi pa sedimo na svojem papirnatem evropskem prestolu, prikimavamo, podpisujemo in se nasmihamo, med tem ko nedaleč stran vre.

Me prav zanima, kaj bo velika EU naredila, v kolikor bo na Balkanu spet počilo? Bodo na Kosovo poslali svoje vrle birokrate ali bodo počakali, da se ponovno umeša največja na tem svetu, Amerika? Lahko je biti moder, takole od daleč, lahko je ljudem govoriti, kaj je prav in kaj ne. Slovenija si tega ne more in ne sme privoščiti. Če smo že vtaknili svoj nos tja, kjer nas prav nič ne skrbi, imejmo dovolj jajc, da stvar vsaj izpeljemo do konca in prevzamemo odgovornost za posledice, ki bodo sledile. Nehajmo se skrivati za interesi velike Evrope in velike Amerike in si že enkrat priznajmo – Balkanci smo in to je naš svet, pa če to hočemo ali ne. In če bo sosedu crknila krava, bo slej ko prej prismrdelo tudi na naš vrt.

POŠLJI SMS NA 6400:

HOT4

In če bo sosedu crknila krava, bo slej ko prej prismrdelo tudi na naš vrt.

10 :: T EM A TED N A ::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 1 2 |0 8 : : 2 1 . februar 2008 ::

GLASUJ

malislonček malisloncek.ednevnik.si

POŠLJI SMS NA 6400:

Ata ali Ivan Zidar No, če že opisujem vse vaške posebneže na našem koncu, si zasluži svoj zapis tudi tisti, ki je trenutno najbolj na udaru. Njegovih dejanj ne bom niti obsojal niti odobraval, za to so pristojni drugi organi in drugi ljudje.

Najbolj zanimivo je, da se o njegovi karieri in življenju ne piše.

Saj tudi jaz ne vem veliko. Vem, da je bilo v mladosti doma nekaj podobnega, kakor pri ostalih sosedih, repa, krompir, zelje, kup otrok, eni čevlji in ena obleka za vse. Vmes vojna, kjer so najbolj nastradali otroci in pokanje za vsakim vogalom. Po vojni, kolikor je je komu uspelo naredit, šola. Vojska in iskanje kruha. Z brati se je v šestdesetih letih, kakor ostali, odpravil v Nemčijo. Po bratovih besedah so delali v tovarni po dve izmeni, skupaj so spali na eni postelji. O vrnitvi v Slovenijo ne govori nihče in tudi o njihovih vzponih ne. V par letih je od navadnega delavca na SCT ju prišel do direktorja. Njegovi bratje - eden je bil v socializmu direktor, drugi najmočnejši avtoprevoznik.

V pogovoru z ostalimi vidim, kako močan nos ima za posel. V osemdesetih letih Irak, takrat je podjetje SCT res postalo močno in tudi delavci so v letu, dveh Iraka zaslužili toliko, da so si uredili socialni položaj za vse življenje.

Devetdeseta leta. Eden izmed redkih vele sistemov, ki je preživel brez večjih pretresov, čeprav je bil obsojen na propad Njegovo podjetje je

V prihodnji številki

HOT5

iskalo posle povsod in tudi opravljalo vsa mogoča in nemogoča dela od zidanja kurnikov, do obnov cerkva in so preživeli. Vmes privatizacija in nekaj poskusov uničevanja podjetja. Vendar vse je on in SCT prenesel brez večjih pretresov.

No, nekatera dejstva so zamolčana javnosti. Velika ljubezen do nogometa, SCT Olimpija je v časih, ko je bil glavni sponzor, dosegala razcvet, a so ga, po nekaj neuspehih kluba, kratko malo odžagali in od takrat je bila Olimpija na poti v propad. Podjetje SCT je tudi med lastniki Ljubljanske banke v Nemčiji, katera je v devetdesetih letih reševala slovensko gospodarstvo bolj kakor celotna slovenska vlada. Je človek načel in vedno drži besedo. Čeprav je znano, da je znal kdaj pogledat globoko v kozarec in da je bil grozno navezan na mati, ima tudi velik čut za človeka v stiski in pomaga ljudem v težavah.

In tudi, če gledamo malce širše vso to afero, SCT in Zidar sta ključna akterja v gradbeništvu in če je zadnja afera namen uničit ta dva, je namen uničiti en kup gradbeniškega znanja, izkušenj in edino slovensko gradbeno firmo, ki je sposobna zgraditi kaj več kot kurnik, kajti če jo uničimo, uničimo tudi zadnji dragulj v slovenskem gospodarstvu. In potem bodo delali slovenski delavci v domovini enako, kot je delal Ivan v mladih letih v Nemčiji. To je golo dejstvo.

Več o prihodnji temi tedna na blog.blogorola.com

Nu.age Živimo v času, ki se premika s svetlobno hitrostjo. Smo v epicentru informacijske revolucije, ki predstavlja totalno razpoložljivost informacij. Naše bivanje zaznamuje hiperpotrošniška družba, kjer se vsi pehamo za čimvečjim zaslužkom in si ne vzamemo niti trenutka več zase. Toda kot vzporednica ali pa mogoče kot odpor temu dogajanju se v sodobni družbi pojavlja novo gibanje, ki se ga je prijelo ime “nu.age”.

Hot or not?!

“Nu.age” je ime za sodobno iskanje duhovnih spoznanj, novih družbenih vrednot in samoodkrivanja, ki nedvomno izhaja iz gibanja, ki ga poznamo pod imenom “new age”, a je vendarle drugačen. Če se je izraza “new age” skozi leta prijel nekakšen slabšalni prizvok kot posledica pretiranih posploševanj in instant razlag vzhodnjaških religij in duhovnih gibanj, je “nu.age” veliko bolj pragmatičen in racionalen. Svojo pot k spoznanju večkrat črpa iz znanosti in (zahodne) filozofije, psihologije in psihoanalize, predvsem pa iz tega, kako odkrije “svoj način bivanja” sleherni izmed nas.

V tokratni temi tedna se sicer ne sprašujemo o pojavu “nu.age” kot takega, ampak o sodobni duhovnosti na splošno. Si v današnjem času kdaj vzamete trenutek zase? Se kdaj sprašujete o tem, zakaj smo in kam gremo? Se kdaj sprašujete o lastnih vrednotah in v čem je smisel naših življenj? Kdaj začnete dan s “pozdravom sonca” ali nekajminutno meditacijo v tišini ali ob zvokih pomirjujoče glasbe? Brez skrbi, vse to vas še ne naredi za pripadnika nove “sekte”, mogoče pa vam vendarle na ta način uspe živeti s stresom sodobne kolektivne nevroze nekoliko bolj udobno.

Blogorola # 13/08 Teme tedna je osrednji vsebinski sklop Blogorole, kjer lahko s svojimi prispevki sodeluje vsakdo!

Pravila so preprosta – blogerka ali bloger na svojem blogu objavi zapis na izbrano temo in o zapisu obvesti uredništvo na:

tema@blogorola.com

Zapis naj bo čim krajši (okoli 2.000 znakov), saj želimo znotraj omejenega prostora objaviti čimveč prispevkov.

Mrtva črta: nedelja 24. 2. 2008 zvečer do 20:00

Srečna dobitnika edinstvene wannabe majice sta: → zmagovalni prispevek je napisala Kallisto (www.ednevnik.si/profile.php?u=kallisto) → zmagovalni SMS - Anže Špenko iz Dola pri Ljubljani

12 : : POLI T IK A :::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 1 2 |0 8 : : 2 1 . februar 2008 :: Tommb tommb.blog.siol.net

Kosovo republ(j)ik Vrednost srbskih nepremičnin na Kosovem in v Metohiji znaša preko 220 milijard dolarjev. izgubila tudi vse kar je imela na teh ozemljih, pridobila pa bo nove eksoduse beguncev.

Vrednost srbskih nepremičnin na Kosovem in v Metohiji znaša preko 220 milijard dolarjev. Od tega je najmanj za štiri milijarde USD v zasebni lasti 30.000 srbskih družin, ki so bile pregnane po prihodu mednarodnih sil leta 1999.

Z odcepitvijo Kosova je bila Srbiji odvzeta pravica do razpolaganja s kmetijskimi in gradbenimi zemljišči, gozdovi, službenimi, poslovnimi in stanovanjskimi zgradbami in seveda raznimi objekti v državni lasti. Ne pozabimo na vojne objekte – denimo vrednost vojnega letališča Slatina pri Priština znaša okoli 95 milijonov evrov.

Srbska podjetja imajo na Kosovu 1358 objektov,

samo premoženje Elektrogospodarstva Srbije na Kosovem pa se ocenjuje na 4,2 milijarde dolarjev. Po ocenah Svetovne banke vrednost mineralnih rezerv na Kosovem in v Metohiji znaša več kot 19 milijard dolarjev, tu pa je še seveda lignit, katerega zaloga se ocenjuje na okoli 14 milijard dolarjev, pa še rezerve svinca in cinka … Skupni ocenjeni znesek lastništva Srbije v Kosovem znaša – po Tanjugovih ocenah – okoli 220 milijard ameriških dolarjev.

Kaj je razlog, da Amerika podpira to dejanje, mi ni jasno. Je pa evidentno, da je tudi ameriška diplomacija ena velika šleva, saj kot glavni pobudnik “Kosova Republjik” čaka, da druge države najprej priznajo “Kosovo Republjik”. Po nekaterih ocenah bi naj velika večina Slovencev bila proti odcepitvi Kosova. To je seveda, glede na Prekmurje (madžarska manjšina) in Primorje (italijanska manjšina), razumljivo.

No Dimsi pa po EU verba sopodpisnike za skupno priznanje “Kosovo rebuljik”.

Foto: Reuters

Še danes v mojih ušesih odmevajo kriki “Kosovo rebubljik” in kasneje “uće-ka uće-ka” iz konca osemdesetih. Takrat smo bili nad tem vsi zgroženi in samo nekorektna kasnejša Miloševičeva politika je kriva, da so Američani in Albanci to izkoristili in je od včeraj Kosovo res “republjik”. Od takrat je minilo slabih 20 let.

Bojim se, da bo pol manj do takrat, ko bodo zahtevali samostojnost tudi za JZ del Makedonije. Ko sem leta 1987 stažiral JNA v Makedoniji v mestu Kičevo, so že tedaj Makedonci godrnjali nad načrtno albanizacijo določenih mest (Tetovo) …

Skratka – Amerika je spet uspela premakniti meje. Spet ji je uspelo podžgati staro sovraštvo in prižgati novo, še globlje sovraštvo. Od turških časov pa do včeraj je bilo Kosovo srbsko ozemlje. A 17.2.2008 je Bush uspel narediti novi “republjik”.

Jugoslavija in kasneje Srbija je na Kosovem gradila in investirala, včeraj pa je poleg ozemlja

:: blogoro l a 12| 08 :: 21. fe b r u a r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : PO LITIK A :: 13 Nostalgik www2.blog.siol.net

Zapiranje Evrope Ko so pred nekaj leti v ZDA uvedli skeniranje prstnih odtisov za obiskovalce držav, ki za vstop potrebujejo vizum in tistih, ki v ZDA potujejo brez biometričnih potnih listin, smo se lahko le zgražali ob še eni od paranoidnih ukrepov ameriške vlade v tej “vojni proti terorju”, ki je iz dneva v dan poteptala kakšno od osebnih svoboščin lastnih, predvsem pa tujih državljanov. A sledile so uveljavitve biometrije v številnih evropskih državah, tako zdaj tudi pri novih potnih listih RS. Morda si je kdo mislil, da tako nerazumnega in zastrašujočega ukrepa v EU le ne bodo sprejeli, a sodeč po sistemu SIS (Schengenski informacijski sistem, poveza baz podatkov o posameznikih, ki vstopajo v področje za lažji nadzor in “lovljenje” oseb, ki jim vstop v območje ni dovoljen) so morda le bili indici, da tudi “odprta” Evropa počasi a zagotovo koraka v smer, ki so jo ubrale ZDA. Potem se je odvila še zgodba o hrambi podatkov o potnikih na letalih, o arhiviranju elektronskih komunikacij posameznikov itd.

Ko so 20. decembra lani v SIS vstopile nove članice, smo na tem blogu že pisali tudi o negativnih

Potnikom, ki niso državljani EU in vstopajo v EU, naj bi na letališčih po novem odčitali prstne odtise.

straneh sistema SIS, ter o vedno večjem zapiranju Evrope pred prebivalci “tretjih držav” (kot jih označuje uradna bruseljska terminologija), o težavah, ki jih imajo priseljenci s pridobitvijo vseh dovoljenj za vstop, bivanje, kaj šele za delo in morda celo državljanstvo. Pri vsem tem, pa je EU dejansko nekako v istem času kršila svoje lastne temelje o prostem gibanju državljanov EU po teritoriju EU. Govorim seveda o izganjanju Romunov iz Italije.

Sedaj, skoraj dva meseca po razširitvi schengenskega območja na 24 držav, pa je evropska komisija, oz. skupina pod vodstvom komisarja za pravosodje, svobodo in varnost Franca Frattinija, prišla na dan z novimi predlogi o “varnosti” znotraj meja EU. Med predlogi pa najbolj zbode v oči prav prej omenjeni sistem iz ZDA. Tako naj bi po novem predlogu potnikom, ki niso državljani EU in vstopajo v EU na letališčih odčitali prstne odtise. Tako kot v ZDA. Poleg tega, da

tak poseg že sam po sebi krši vse osebne pravice posameznika, da brez lastnega privoljenja ne privoli v odvzem prstih odtisov, gre pri vsem skupaj še za dodatno omejevanje gibanja ne-EU državljanov na ozemlje Unije.

Vse je seveda, kot vedno, upravičeno z obrambo Evrope pred “terorizmom”, saj naj bi ta ukrep preprečil masovni pritok neželenih oseb v Unijo, oz. oseb, ki jih nekateri smatrajo za morebitne povzročitelje kaznivih dejanj in terorističnih akcij proti državam in prebivalcem EU. Obrabljena krinka, ki jo poslušamo že leta in leta, vanjo pa najbrž ne verjame nihče več. Evropa se zapira, pa čeprav si na vse pretege laže, da se odpira.

Vprašanje je, zakaj se mora Evropa tako močno zgledovati po ZDA, kadar je vprašanje “varnosti”, sploh v povezavi s “bojem proti terorju”.

Namesto, da bi se vsaj Evropa (pravzaprav pa bi se moral cel svet, a ostanimo pri Evropi), zavzemala po čim večji odprtosti, po tem, da daje možnosti tudi drugim, ne glede na to ali imajo EU državljanstvo, se ta raje zapira, kot trdnjava, ki se boji nekih napadov od zunaj.

Očitno nekateri še niso sposobni pustiti za seboj take miselnosti.

Blogar www2.blog.siol.net

Foto: Reuters, promocijsko gradivo

Tisti dan v mesecu Spet je prišel tisti dan v mesecu, ko se vlada počuti nelagodno in se zvija v neprijetnih bolečinah. Tisti dan, ko nevarni centri iz ozadja povedo svoje negativno mnenje. In kaj tokrat pravi termometer protivladnega razpoloženja?

Po februarski raziskavi Politbarometer Vlado premierja Janeza Janše podpira 33 odstotkov vprašanih (decembra 32), ne podpira pa je 57 odstotkov. Podpora vladi ostaja na decembrski ravni, ko je imela najnižji odstotek podpornikov doslej.

S podporo vladi pa je povezana tudi stopnja zaupanja v državne institucije (Vir: Žurnal24).

Diagnoza: Analize iz laboratorija kažejo, da je 57 odstotkov nespro-

ščenih Slovencev oz. slovenskega volilnega telesa že kritično obolelega. Po besedah pacienta gre menda za dokaj staro bolezen, ki jih pesti že dvanajst let, na petdeset let podlage. Zadnja tri leta jim je sicer nekako uspelo to bolezen zatreti, vendar se je v zadnjem letu spet močno razpasla.

Bolezen je hudo prizadela skrajno desno roko volilnega telesa, ki ima že hude težave in je le še nekaj tkiva prepoznavnega, zato priporočamo takojšnjo amputacijo. Za preostalo obolelo telo pa dobro strgalo, dva aspirina in trinajst oče naš-ev s prošnjo po čudežu. Drugače pa priporočamo skrajno mirovanje, brez mentalnih presežkov, vsaj do ope-

Bolezen je hudo prizadela skrajno desno roko volilnega telesa, ki ima že hude težave in je le še nekaj tkiva prepoznavnega, zato priporočamo takojšnjo amputacijo.

racije, ki bo nekje septembra, ko se bo tudi pokazalo, ali bo potreben hujši poseg. (prof. dr. Toni B. Logar)

14

:: GOSP O DARSTVO :::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 1 2 |0 8 : : 2 1 . februar 2008 ::

Nostalgik www2.blog.siol.net

Zadnja meja tekmi, pri čemer pa imamo skoraj na vsakem koraku še druge dokaze, da se temu počasi a zanesljivo bližamo. Vzemimo, da je bil včerajšnji prelet ruskih bombnikov nad ameriško letalonosilko res le “napaka”, pri čemer so Rusi kršili še japonski zračni prostor, toda, če vemo, da so nekateri ameriški poveljniki “trigger happy”, se lahko samo vprašamo, kakšne posledice ima lahko nespametno ravnanje kakšnega ameriškega častnika na slab dan.

Ameriška politika preventivnega napada, ki ji de facto dopušča, da napade kogarkoli in kadarkoli, če si le izmisli sum, da državo nekdo ogroža, prav tako lahko pripelje do novih kriznih situacij – ne le tam, kjer se vojna dejansko dogaja, pač pa tudi v mednarodnih odnosih.

Denimo v primeru ameriškega napada na Iran lahko z gotovostjo trdimo, da se bodo Rusko – Ameriški odnosi močno poslabšali.

Toda svet, v katerem živimo, je ena sama meddržavna tekma, ki jo trenutno tudi vodijo ljudje, ki so dejansko veterani neke že končane tekme. Hladnovojna miselnost vodilnih politikov v ZDA in Rusiji je

Vse otročje tekme je treba preseliti tudi v vesolje! tista, ki najbolj ogroža prihodnost planeta. Odstopi od sporazumov, ki sta jih velesili sprejeli še med hladno vojno, sta le še dokaz več.

Ruski odstop od pogodbe o orožju v Evropi, ameriško vztrajno zavračanje meddržavnih pogodb in sporazumov (vzemimo na primer njihovo vztrajanje, da mednarodno sodišče ne sme soditi njihovim vojakom (državljanom) ter vlaganje številnih vetov v Varnostnem svetu ZN, ki onemogočajo sprejetje številnih resolucij.

Ko pa se že omenja Kitajska, naj samo spomnim, da prav ta država zagotavlja dobavo orožja nekaterim diktatorskim državam, denimo Mjanmaru, kjer je Kitajska poleg Indije glavni dobavitelj orožja vojaški oblasti. Zatorej sploh ne preseneča, da bi se nekateri radi oboroževali tudi tako, da svoje orožje nameščajo v orbito. Pa čeprav je bil že daljnega leta 1967 sprejet sporazum, ki to prepoveduje. Ampak saj vemo, sporazumi so

tukaj le za okras, le zato, da se jih spoštuje takrat, ko se ima od njih korist, potem pa se jih ovrže, spremeni, “ustrezno dopolni” ali pa dejansko kar ignorira. Miselnost, da si lastimo (lastijo) planet je očitno pregloboko zakoreninjena v glave številnih voditeljev, zato tudi niso sposobni narediti koraka naprej. Če vzamemo še primer globalnega segrevanja, nam le to potrdi zgornjo tezo. Večje, industrijsko bolj razvite države le s težavo sprejemajo nove pogoje o zmanjševanju izpusta toplogrednih plinov v ozračje. ZDA kot vemo še do danes niso ratificirale Kjotskega sporazuma, na nedavni konferenci na Baliju pa so jih morali dejansko prisiliti (še pomnimo slavni poziv ene od držav na konferenci, ko je njihov predstavnik zavpil delegaciji ZDA: “Vodite, sledite ali pa izginite!”), da so vsaj pristali na to, da se bodo še naprej pogovarjali o ustreznem nasledniku Kjota.

Kdaj bo svet za seboj postil to miselnost, da si brezpogojno lasti ta planet in, da lahko z njim dela kar hoče, brez posledic, je glavno vprašanje. Vprašanje, ki bo dejansko odločalo o prihodnosti planeta.

Foto: Reuters

Da človeška neumnost nima meje že vemo. Da se večina držav na tem planetu obnaša otročje in neodgovorno, prav tako. Da si ga nekatere države kar lastijo, tudi.

Toda, kot tudi že vemo, sam planet ni dovolj – vse te otročje tekme je treba preseliti tudi v vesolje. Pa pustimo sedaj ob strani tekmovanje o tem, kdo bo prej na luni, kdo bo prvi v vesolju itd. Dosti bolj skrbijo namere nekaterih, ki si želijo tudi oboroževalne tekme v vesolju.

Kot danes poročajo na spletni strani BBC-ja, naj bi Kitajska in Rusija pripravljali sporazum, ki bi sodelujoče države zavezal k neširjenju orožja v vesolje. Kar pa je nekaj, česar ZDA seveda ne bodo hotele podpisati. ZDA se že na splošno ne marajo vezati s kakršnimkoli sporazumom, še posebej ne, če ga ne pripravijo same in ni njim v korist.

Tudi Rusija in Kitajska, pobudnici tega sicer pozitivnega sporazuma, se ne držita načela neširjenja orožja, sicer na zemlji.

Postavitev jedrskega ščita v Evropi (Poljska in Češka) ter ruski protiudarec z nameravano postavitvijo raket v Belorusiji je le najbolj vroč korak proti novi oboroževalni

:: b logorol a 12| 08 :: 21. fe b r u a r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : GOS PO DARSTVO :: 15 PU poslovni-utrip.si

Ležalnik lezalnik.com

Povprečna slovenska plača v letu 2007 je znašala 834,5 evra

1 Dolar in 1 cent dobi ...

Plače so rasle v vseh treh sektorjih dejavnosti.

Povprečna neto plača za leto 2007 je znašala 834,50 EUR in je bila za 7,9 % višja kot za leto 2006. Povprečna mesečna plača v decembru 2007 je znašala 1.342,80 EUR in je bila za 5,9 % višja kot v letu 2006. V decembru 2007 pa je zaposlena oseba povprečno zaslužila 870,70 EUR neto.

Povprečne mesečne bruto plače v letu 2007 so se v primerjavi z letom 2006 zvišale v vseh treh sektorjih dejavnosti. V sektorju nekmetijskih dejavnosti so se povprečne bruto plače najbolj zvišale v dejavnosti rudarstvo (za 7,0 %), sledijo predelovalne dejavnosti, kjer so se povečale za 6,8 % glede na leto 2006. V sektorju storitvenih dejavnosti so povprečne bruto plače najbolj porasle v trgovski dejavnosti (za 7,6 %) in finančnem posredništvu (za 7,3 %). Najmanjši porast povprečnih mesečnih bruto plač je bil v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, kjer je bila povprečna bruto plača za leto 2007 višja za 3,2 % glede na leto 2006.

Vir: Statistični urad RS

Odločili smo se, da z mesecem januarjem zaključimo našo “bodi plačan za komentiranje na Ležalnik pika Com” akcijo, saj so nizki ToboAds zaslužki skoraj žalitev za naša podjetna bralca : ). Zato na podlagi januarskih zaslužkov podeljujemo zadnjega 1,01 dolarja na ta račun. Kdo ni zadel na lotu, a je imel srečo na Ležalnik pika Com? Rezultati naših pridnih komentatorjev so naslednji: Kot orkan je priletel informator (aka morske želve aka poštne številke aka rebelde slike aka kako izdelati internetno stran… itd :) ) in prevzel vodstvo v mesecu januarju s 17 komentarji ter tako precej daleč za sabo pustil dosedanja top komentatorja miha z desetimi komentarji in Igre z osmimi. Z več kot enim komentarjem lestvico zmagovitih zaključujeta še stari in kLuka s po dvema komentarjema.

Sicer pa se je v mesecu januarju nabralo 13 nesrečnih komentatorjev.

Vsem komentatorjem se iskreno zahvaljujemo za komentiranje, spoštovanega informatorja pa vabimo, da nam na na zivjo (at) lezalnik pika com spusti svoj PayPal id, da mu nakažemo trdo zasluženega 1,01 $ oziroma da sporoči, kateri dobrodelni organizaciji naj jih nakažemo :).

Za naslednjič pa takole – najbolj priden komentator dobi banner na Ležalnik pika Com.

Danilo Kozoderc Prihodnost.org

Menedžer je žalosten odšel, imel je namreč veliko moč

Foto: Reuters

Pojdi nazaj v svoje podjetje in pozabi vse, kar si delal do sedaj.

Menedžer je prišel h velikemu učitelju menedžmenta in ga je vprašal: “Učitelj, kako naj dosežem popolni notranji mir?”

Učitelj mu je rekel: “Učinkovito upravljaj svoj čas, neprestano reorganiziraj podjetje, najemaj odlične sodelavce, razjasni si vizijo podjetja, skrbi za stalne izboljšave, odlično vodi sestanke” Menedžer mu je rekel: “Učitelj, to počnem že ves čas odkar sem menedžer.”

Učitelj ga je pogledal in prepoznal je v njem odličnega menedžerja. Rekel mu je: “Pojdi nazaj v svoje podjetje in pozabi vse, kar si delal do sedaj. Zaupaj v svoje zaposlene in jim pomagaj, da bodo lahko brez tebe peljali podjetje naprej.”

Menedžer se je obrnil in žalosten odšel. Imel je namreč ogromno moč. (ki je ni želel izgubiti)

16 :: I NT ERVJU TED N A ::: : : : : : : : : : : : : : : : : : :

Tokrat smo se polotili nenavadnega kulturnoumetniškega pojava v slovenski blogosferi, ki pa je poznavalcem znan že od prej. Ta literarnopoetski subjekt sliši na ime Kobrowsky. Intervju je zapisan v njemu lastnem slogu kobrowščini.

Intervju: Sím Onrú Čigáj Foto: Marta Lamovšek (zadetaodlajfa.si)

kobrowsky.sopca.com kobrowsky.sopca.com/feed

Kobrowsky Kdo je Kobrowsky?

Zbiralec žólčnih kamnov, simpatizer travniških površin, čistilec Enorókega Pudlja, iskalec sedmega agregatnega stanja, klepostih in spoštovani gledavec ter poslušavec, kakor me nazivajo radijski in televizijski voditelji. Po filozófskem prepričanju Zategadeljist (kerver jamem, daji ma vsak »ZAKUGA« svój »ZATEGADELJ«), popo litičnem desničar, sajjém zdésnoroko, dasiravno bi zmógel tópo čéti zusti, ampak kdósem, dabise sódil, povérskem pasem častilec Enorókega Pudlja, sajver jamem, daso pudlji zle sile, kijihje nazemljo poslal Véliki Kóder, dabi znjimi pobebil Ljudi. Častilci Enorókega Pudlja ve rjamemo, dabó Enoróki Pudelj, kije posvojeni sin Velikega Kódra, ka téri gaje po svójil po tém, koje zaradi zlómljenega srca u móril njegovo mamo De Bélo Buldogkuzlo, kimuje sr cé strla, kojenanj sédla, sajsojo i zdali zadnjikolki, nékegadné pri šelna zemljo inssvojo eno roko enkrat zavselej po metel spudlji.

Organizacija Enorókega Pudlja jeskrivna or gani zacija, kije odgovórna za 90% izgi nótjev pudljev posvétu (zao stalih de sétpro centov sopre prosto odgo vórni lju djé, kisojih pudlji zživcirali alipa vsagdrugi normalen pes alimačka) inbóm za radi njéne o mémbe najverjétneje likvi diran, za

tóle pohi tiva zinte rjujem. E nako sebó go dilo vsakemu, kisibó drznil portre tirati Enorókega Pudlja. Nadenj sepóšlje Fata, stekla róza pudljica nestabilnega značaja.

Skratka: Ko Brówsky niničpo sébnega.

K čemu stremi Kobrowski, kaj je njegovo hotenje?

Kobrówsky vsako jutro najprej stremi v strop in zaspano mežiklje. Oh, se pardoniram. STRMI. Nadalje pa večino dnéva strmi k tému, da binje góvna činpi sanja pri šel všólska be rila. Oh, separdo niram. STREMI. Ne dvómi namreč, dabó nékega dné slo vénski narod tóliko zrél, dabó tana čin vsesplošno spre jét, če nedru gjé pav sajvdr žavniu pravi.

Katera otroška pesmica bo to? Jo lahko navedeste?

Tóbó O tróška O spavanka.

Zakaj se mora začeti ravno z otroško pesmico v prvem berilu?

Stare na vade jete žkóspre me niti, kerlju djé nósijo že lézne srajce terso stari psi slabó u čljivi, ta kódanepriča kujem, dabódo lju djé kartakó pogra bili novi této. Tudi be séda »glodavec« seze

PROFIL Ime: Kobro Priimek: Wsky Vzdevek: Kobrow sk Ime bloga: Kobr y oblog URL: kobrowsky.s BLOGOROLA RSS: kobrowsky.s opca.com opca.com/feed Spol: M Bičskvit Starost: 18 logspot.com ⋆ bitchskweet.b Horoskop: Letalo nosilka Verjamem v: Enor Centrifuka .blogspot.com Moji fetiši: Krtače ókega Pudla

⋆ tamcentrisite za čé vlj e, er Sm uz bl ilja n Móri, Damjan Mur en Slaven ol.net .si Razvajam se: Zb ko, Sandistar og bl o. oj ⋆ mrm ranjem starih Po lit kinih zabavnikov iMalarka Naj knjiga: AMZS com -jeva knjiga prito

⋆ urska.sopca. žb in pohval Kai Naj glasba: Hrop enje astmatika, kai.sopca.com

⋆ kime skuša u jéti, ko be žim znje govo Au stralc de narnicov žepu m ⋆ trik.sopca.co Naj film: Gay Nigg er s Fr ica om kl Dé Outer Space Moška .net Osebni slogan: Pr morska.blog.siol

⋆ éden pri tisneš, védno po gléj, če Bivša Miza je .com Zares delam: Z m toa létni papir… spetziva.blogspot

⋆ ré Róme Vsakršne lju žo lovim Cigane sin v So sédo največkrat vmoji di, ampak .net mréži ponékem sosed.blog.siol ⋆ čudnem na ključju vétu as Najlépšaslikan Rómi Étnična skup pri stanejo Cigani pot.com/2006 gs lo .b da ⋆ widrawan Zindije Poročeni ina, ki i zhaja i oinihm /12/ljudje-polni-b Za zabavo delam oški inhkrati lju djé : Ulivance zgodb-in.html

lópo časi u vaja vsplošno rabo inše lépča zbótrajalo, dase pre glóda skózi sképso na vadnega člo véka. Dógmo, daje Zemlja o krógla, sonajprej go jili poznanstvenih labora tórijih, pajo po tém, ko some nili, daje dovolj zréla, za čéli nale takih lépit poméstnih hišah injo všóle dali šelé, kojim drugega niveč ka zalo. Za tóse ta kópo časi pri jémlje. Tó, dapaje pólna krtov, pavé praktično vsagbe dak, kersojo ta kojvta kniliv uđbenike.

Po vsemno rmalno upo rabo Ko browščinev vsa kdanji ko muni kaciji priča kujem še léče zdvajse tlét, vjavni indr žavniv pravi pav róku 25 do 30 lét.

Zavpo rabo Ko brówščinev lite ra turi si pala stimpa tent, ki bóspro ščenše lé 50 lét pomoji smrti. Léto 20158 v Slovéniji vidim kot léto Ko brówščine. Ži vimov dobi nenéhnih in hitrih spre mémb. Jezik nesmé o stati 300 lét zakačami.

Za katere ciljne publike pravzaprav ustvarja Kobrowski?

Papo gléjmo... Moja napisana poezija jena méjena gluhim, kiznajo brato.

Po témso tuše lite rarni ve čéri zaslépe inpa zvóčni posnétki nablogu. Po želji palahkó tudi slépi preberejo napisano ingluhi po slušajo mp3 alipa pridejo nalite rarni ve čér. Pre vérjanja zaenkra tše ni. No, pada nepo zabim naglasbo – ona jena ménjena vsemo stalim.

Ofino. Čebi šedo mata kópo predalčkal, bimél bóljpo spravljeno.

Kdaj in kje se je rodil Kobrowski in kako je ta porod potekal?

Kobrowsky seje rodil v času, ko ljudjé šeniso bili tóliko po učeni o spolnosti inso mislili, dače moški do bie rékcijo, dajo móra ta koj v žénsko vtaknit, dae rékcija po jénja. Čežda jene varna i nsplohško dljiva. No, u

sóda jena nesla, daso oče e rékcijo dobili, ravnov času, kosem jazven rinil. Sajbi jobil vtaknil vbabico (kiza babici niti nibila ta kós tara, 3 križe jena hrbtu no sila, pašepri témjije enega po magal no siti Simon), agaje žena (moja mati) takó mrko izpod obr vio pazo vala, dasije zgódaj premislil. Nu, go tovo semvam ježé kdajzgo dilo, daste rinili skó zvrata ven, me dtémko jene kdódrug rinil skóznja nótr... Porod je bilpre céjna póren.

Kakšna je izobrazba Kobrowskega?

Nakahljico meje naučila babica. Lulat. Kaka cemse sam. Po témje pri šla mate matika, fizika indomo vinskav zgója. I mélsem sta rabakus, poka térem sempo rival kugle injih štél. Na njemsem i mél na tančno zabe léženo, kóliko bom bónov se mžépo jédel i nkóliko miji hješeo stalo.

Abakus je i mél kugle večih barv, ta kókot bom bónska škatla. Enkra comi sestre skrile bom bóne, pasemse ta kóra zjézil, dasem abakus pre lomil napól. Po témsomi oča djali, dačegabóm šeenkrat napól, me bódo ta kóv darili, dasemebó slišalo odja Drana pado Varda rja. Na dalje some šepo u čili, dabóm v témpri méru i mél štiri četr tine. Tóje biló tudi moje prvo sréčanje zvlómki.

Na tósem shodil. Téga semse na učil o dmačke. Véste, o trok vseopo naša, karvidi. Pri nasso bi lipav sibólj léni inso največ ležali nao króg, kotépihi. Mačko sem največkrat videl ho diti. Prvič semse nadvé nogi po stavil, kosem tóvidel po čéti obe šalnik zape rilo.

Go voriti semse naučil ska sét. Po slušal semnajveč pravljice. Na učil semse raznovrstne fraze zavsako pri lóžnost. Čemej naprimer kdóvprašal alisem lačen inčesem žékaj jédel, semodgo vóril: »Ska kala semsa móóóó, še listka nibi lóóóó, MEEEE, MEEEE , MEEEEE!«

18 :: I NT ERVJU TED N A ::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 1 2 |0 8 : : 2 1 . februar 2008 ::

O SPAVANKA Spi, mali mó jsine, xpi, mami cana ttékri či.

Čebi seže néhal znjimi i grat, préjbi o drasel inéhal biscat.

Čese zbu di šinza prósi šza piti, žéje tumama, date poriti.

Mami tvoja tita kódólgo govo ri, dana koncu ska pira, šali grače alti.

Inkopo noči mo rijo tesanje, ta kojje tumama, za pitti dažganje.

Za tópa, sine kmó jmali, spi.

Ačeti vendar u ide u hlačke, mami capravi, sokrivei gračke.

Od kje Kobrowskemu njegovo ime?

Ebay. Zraven semdo bilše mp3 player insramne glake Boba Marlija.

Ima Kobrowski družino – kakšna je struktura te primarne socialne celice, v kateri biva?

Nima. Družno smose odlo čili, daseraz sélimo.

Oča sošliv klét, mama sošliv kévder, sestre sošle čisto cpót dol, bratje pačizdol doplate, kjérje bilprej dédek, ababico namjev tpel jala so cjalna služba. Jazsem ostal vdnévnisobi, kereden móra glédat tele vizor.

Kako Kobrowsky gleda na druge pisce?

So to konkurenti, se nad kom še prav pose bej navdušuje (v lokalnem in globalnem pogledu)?

Nadruge pisce glédam predvsem skózi njihovo pi sanje. Največkrat grémna lite rarni ve čér zavtorjevo knjigo vroki, vknjigo papréjnare dim luknjo, skózi ka téro potém glédam pisca. Enkrat Semšalamuna glédal skózi Jésihovo knjigo.

Tisto jebišelé héc...

V lo kalnem po glédu senavdu šujem nadpiscem se nika. Česo se véda céne do volju gódne. Na čeloma pami lo kalno o kólje nipre večpri srcu, grémrajev na ravo.

Všéčsomi pisci križank. S tistimi svojimi metaforami inkrižanji. Oni naprimer nerečejo svoji babi: »TISI KOZA!«, marveč jo po étično o pišejo kot: »TISI MANJŠA DO MAČA ŽIVAL SSRPASTIMI RO GOVI, KISEGO JI ZLASTI ZARADI MLÉKA!!!« Navaden pisec bina primer vzgódbi one marni babi na pisal ta kóle: Janez se je zjutraj zbudil z manjšim mačkom.

Odprl je predal z nogavicami in ugotovil, da je le-ta povsem prazen. Slišal je ženo, kako ropota s posodo v kuhinji. Očitno mu je pripravljala zajtrk. »OPERI MI ZÓKNE, KOZA!«, jo je pravično nadrl.

Križankaš bi tona pisal po vsemdru gače: Vódoravno: 1 - pleteno oblačilo za na nogo Navpično: 1 - manjša domača žival s srpastimi rogovi, ki se goji zlasti zaradi mleka Operimi 1 navpično, 1 vódoravno!!!

K ZÓKNE Z A Kaj pa ženske – je Kobrowsky romantik, kako gleda na ženski svet? Pesnikom, poetom in stihoklepcem je običajno svoja nekakšna filozofija okoli ženščet …

Mnógi moški (patudi preneka tére žénske) so mnenja, dažénska spada vkuhinjo, zašte dilnik.

Koco doben moški semóram stém nestrinjati, sajsem mnenja, daso najbóljši kuharji moški.

Babam bidal vróke metlo incunjo, prenekatérikrat pénis, ku halnico paraje skurim (čejele séna, čeje plastično josto pim, ko vinsko paeno stavno skrijem), kotda sezgo di kakšen sfižen jéšprenj ali okrnjene pólnjene paprike. Prinasje sicer védno kuhala mati, karspo štujem, tóda i mélaje povdarjeno Ademovo Adamovo jabolko, znala paje tudi zabasirati, takóda semnjéno hrano jédel. Precestro paso oča lonce napo ctréšje skrivali...

Brez žénsk panebi biló poe zije inkot vsakemu pésmostihcu sotudi meni nav dih. Tale pésem je i zraz moje po pólne predanosti inbrezpo bójne lju bézni dožénske: KOPALNI PLAŠČ Naglavi imam kopalni plašč.

Snél sem ga stebe, ker si bila mrtva.

Zakopal sem te v snég in s scalino narisal križ.

Rad sem te imél. Čeprav si bla grda.

Kakšen odnos ima Kobrowsky do mamil, alkohola, raznih smešnih rastlinjadi ter zeli?

Nespórno déjsto je, damnógi izmed bralcev sedaj nebi bi li tam intókar so innebi vtémtre nutku téga brali, midva panebi sedajle se délav tém striptiz lokalu inse vsaksvojonagicovna róčju dr žéč pogo varjala omeni, čenebi biló alko hóla. Vsivémo, daza nósijo lépjane najstnice insamske žénske zepru véto (tiste najbólj za gréte tudiz erlenmajerico) sperme, vzahvalo refe réndumu palahkó tudi slédnje regu liramo.

Alkohól jetórej po trében zana dalje vanje člo véške vrste, za tóga po dpiram. Samsega nebóm ni koli ta kóna pil, dabise zjutraj zbudil zve likim tre buhom, ra spo štujem patiste rado živke, kitó zmórejo. Bre znjih (inu zvésteganam

Alko Hóla), binas nebi ló (inno ben nebibral Blogo róle, kibi zatórej žalosno pro padla). Mamile pajém, kadar rabim navdih.

Heroin je npr. dóber za AA BB rime, čepa hóčete napisati stanco ali haiku, papripo róčam etanól, po méšan shélijem, čézpa suhi jagodni i zbor létnik 1997. Zafilmsko recénzijo jenaj bóljši suh régra ckapljico utekočinjenega Metamfetamina (hvala, Iztok), zeló sméšne sopa tudi potónike in razni kaktusi. Eni izglédajo kot ljudjé v različnih pózah. Tisti somi najbólj sméšni. Hihi.

Otroci smrdijo.

Je Kobrowsky ponosem Slovenec, tesno vtkan v slovensko družbo, ali bolj globalno naravnan pocameznik?

Mojastarša staslo Vénca. Jazsem Bosanec. Tudi samne razumem. Semsepa po pólnoma asimi liral, sajžé o drojstva ži vim ve činoma zgoljmed slo Vénci (tudi moji sestri staslo Vénki) insem pre vzél njihove na vade ter inu šége. Rapa sepo méšam tudi zo stalimi. Ta kóle glo balno imam rad črnke in azijatke, žédalj časa paiščem nativno Ameri čanko, pajih nitiv Amster damu nimajo. I zgléda, dabóm móral gorva Meriko.

Kakšna še prav posebna misel za konec, morda napotek za življenje ali kaj tackega?

Po védal vambóm zgódbo odéčku zoki Nave. Tukaj povém zgódbo odéčku zoki Nave. Simon Ručigaj seza misli. Ta kisto seza misli pov préčen bravec. Nadpov préčni bravec tózgódbo žépo zna injo dostikrat pri pove duje svojim o trokom invnukom. Potémtakem lahkó sklépamo, daje pov préčen bravec Blogoróle najstniška lahkoživa alhko hóličarka skilome trino, daljšo od Slim ciga réte. Sramte bódi, Blogo róla!

Prevod intervjuja v uradno slovenščino je na voljo na Blogorolinem blogu (blog.blogorola. com).

–– V naslednji številki bomo objavili intervju z Morsko.

20 : : TEHN O LO G IJA ::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 1 2 |0 8 : : 2 1 . februar 2008 :: Tidra moblog.si

Aleksij geesem.blog.siol.net

Modu phone Izraelski proizvajalec Modu na te dni predstavlja modularni mobilnik, ki z različnimi “srajčkami” razširja svojo osnovno funkcionalnost. Telefon v velikosti kreditne kartice in s težo nekaj čez 35 gramov lahko “oblečemo” v predvajalnik mp3, navigacijsko napravo GPS, digitalno kamero, budilko, video predvajalnik in druge naprave.

Modu bo mobilnik na trg poslal v začetku oktobra, zaenkrat so sklenili dogovore s mobilnimi operaterji iz Italije, Rusije in Izraela.

Tržna cena za paket osnovnega telefona in ene srajčke (najverjetneje predvajalnika mp3) naj bi znašala okrog 190 evrov (odvisno od subvencije operaterja). Dodatne srajčke, ki bodo na voljo v trgovinah in knjigarnah, pa naj bi stale med 10 in 60 evrov.

Modujev telefon za prenos podatkov zaenkrat podpira le tehnologijo GPRS in ne omogoča priklopa na omrežja wi-fi. Nadgradnja v 3G je že napovedana.

Toshibin žepni multipraktik Pri Toshibi so napovedali nov mobilnik G450.

Pravzaprav je G450 več kot le mobilnik, saj združuje štiri naprave v eni. Uporabi se lahko kot HSDPA modem, mobilni telefon z osnovnimi funkcijami (klici in SMS), lahko je USB ključ ali MP3 predvajalnik. Seveda vse zgoraj naštete reči mobilniki že omogočajo, kaj je torej drugačnega? Predvsem to, da je G450 velikosti malce večjega USB ključa. Če ga želimo uporabljati kot modem ga je potrebno zgolj vklopiti v USB režo in že lahko deskamo po spletu s hitrostjo do 3,6 Mbps. Dodatne nastavitve naj ne bi bile potrebne, saj pri Toshibi zatrjujejo, da so poskrbeli za učinkovit plug and play.

V vlogi mobilnega telefona se ta multipraktik obnese nekoliko slabše.

Na voljo so osnovne funkcije - klici, pošiljanje sporočil in ura z budilko.

Zelo uporabna je možnost polnjenja baterije kar preko reže USB. G450 se najslabše obnese v vlogi USB ključa, oziroma MP3 predvajalnika. Tukaj je deležnih graje predvsem zelo skromnih 160MB spomina, ki ga imamo na voljo.

Ptičje hišice s stilom

Budclicks.

Spimpajte si slušalke

Zakaj ne bi tudi lačne ptičke pozimi imele moderno oblikovanih hišic? Pri oblikovalski hiši Eva Solo, so za njih pripravili vrhunske steklene hranilnike, ki jih lahko obesite pred svojo hišo in pokažete sosedom, da imajo pri vas celo ptičje hišice več stila kot njihova podrtija.

Seveda se potem lahko vprašamo komu so res namenjene: pticam ali vam. In čeprav je zime že skoraj konec, je vseeno treba priznati, da zgledajo res stajliš.

Budclicks imajo možnost postati naslednji hit med modnimi dodatki za mlade. Živimo v časih, ko lahko na ulici srečamo več ljudi z slušalkami v ušesih, kot tistih brez. Zato ni čudno, da tudi slušalke postajajo način izražanja identitete ali pripadnosti subkulturi.

Budclicks so majhni, gumijasti nastavki različnih barv, oblik in motivov, s katerimi lahko okrasite vaše slušalke in posledično vaša ušesa. Na spletni strani ponujajo vrsto različnih vzorcev, ki segajo od hipijevskih rožic in gobic, do metalskih smrtnih glav. Cena okoli $8 ni ravno pretirana, koliko pa je zadeva kičasta pa presodite sami.

→ www.evasolo.dk/products-foderkugle.html

→www.budclicks.com

Foto: promocijsko gradivo

:: FET I Š I :: K R ATKO CASN I K .C OM : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :::::::::::::::::::

:: blogoro l a 12| 08 :: 21. fe b r u a r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : TEH NO LO GIJA :: 21 Zakladi interneta zakladi.com/blog

Zakladi interneta zakladi.com/blog

Jedilni pribor in posoda iz titana

Amerika se pripravlja na internetno vojno

Kadar sta pomembna teža in vzdržljivost, je najbolj primeren material vsekakor titan (Ti). Titan je trdnejši in lažji od jekla in bolj odporen na vročino, kot aluminij. Poleg tega je tudi izredno odporen na sol in klorirano vodo in ne povzroča nobenih alergijskih reakcij.

Titan je tudi idealen odgovor na zahteve, s katerimi se soočite na potovanjih. Če iščete zanesljivo in robustno opremo za izlete v neznano in hkrati nočete igrati tovorne mule, boste našli odgovor v izdelkih Ti-Time.

Ti-Time jedilni pribor je na voljo v standardni in zložljivi različici. Tako kot vsi titanovi izdelki, je jedilni pribor nevtralnega okusa in izredno vzdržljiv. Zložljiv pribor prihrani dragocen prostor, kombinirana žlica z vilicami (žvilice oz. spork) pa potrebo po enem kosu pribora.

Ti-Time posoda, narejena v celoti iz titana, je bistveno bolj robustna in odporna na vročino, kot aluminijasta, hkrati pa dosti lažja od jeklene posode.

Ponve in posode lahko uporabljate na odprtem ognju.

Američani so ustanovili nov oddelek njihovih zračnih sil (Air Force) z imenom: Air Force Cyber Command in že iščejo kandidate, ki bi jih zaposlili kot svoje nove cyber vojake. Trenutno se ukvarjajo z izbiranjem lokacije za nov kontrolni center.

Ko sem to bral, sem začel razmišljati, kam bi v Slovenijo postavili takšen center. V Ljubljani se bo začela gradnja novega računalniškega faksa, ki bi lahko imel dvojno vlogo. Vsa infrastruktura bo v vsakem primeru postavljena, če bi se načrti še malo dodelali, da bi bila stavba in infrastruktura zaščitena proti potencialnim cyber napadom, bi imeli kar dober komandni center.

Si predstavljate, da bi na predavanja hodili tudi študentje vojske v vojaških uniformah, ki bi se izobraževali v umetnosti hackanja in crackanja?

Ve; kot 20.000 izdelkov pri vas doma!

Foto: promocijsko gradivo

:::: ::::::::::::::::::::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : KRATKOCAS N I K . COM : : FETI Š I : :

Ledene proteze

Domači letni kino

Še eden tistih izdelkov, ki uporabne vrednosti pravzaprav nima in služi bolj kot zabaven poceni trik na kakšni zabavi.

Ledene “kocke” v obliki protez bodo zagotovo izzvale nekaj smeha in začudenih pogledov. Naredite jih lahko z kalupom, ki ga prodajajo trgovini Fred & Friends, nato pa z njimi postrežete pijačo prijateljem in opazujete njihovo reakcijo.

Letna kina, sploh tista ameriška, kjer si lahko film ogledate kar iz avta, so pri nas redkost. Če se v kinematografskih dvoranah počutite utesnjene in bi si film želeli ogledati nekje v naravi ob zaprti družbi, potem je tole prenosno, zunanje filmsko platno prava stvar za vas. Že res, da boste potrebovali tudi projektor in dobro ozvočenje, ampak samo pomislite: glasba na vaši vrtni zabavi bo dobila svojo projekcijo, večerni zmenki pod zvezdami romantičen film in poletni pikniki svojo fuzbal tekmo.

→ www.worldwidefred.com/frozensmiles.htm

→ www.thebackyarddrivein.com

WWW.MIMOVRSTE.COM

22 : : LAJFSTAJL :::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 1 2 |0 8 : : 2 1 . februar 2008 :: Jin jinovsvet.com

Bobu blog Večer je včeraj podelil priznanje za najboljšo izjavo po mnenju bralcev, Bobu blog. Zmagala je izjava Franca Rodeta: ‘Fantje in dekleta, odgovornost do naroda se začne v postelji.’ Prvič je bilo podeljeno tudi priznanje Bobu blog. Dobil sem ga jaz za to izjavo: ‘Lahko je varčevati pri potovanjih v daljne kraje, težko pri kosilu.’

Bil sem resnično presenečen. Tako nad tem, da sem zmagal, kot tudi nad številom vseh glasov (11.900).

Navsezadnje ta blog niti nima toliko obiska, kaj šele komentarjev. Ko sem čakal na razglasitev, mi je srce divje razbijalo. Imel sem pripravljen govor, ampak trema je bila velika. Ni tako enostavno stopiti pred množico ljudi in kaj povedati. Sicer se znam razgovoriti in izgubiti tremo, toda tisti začetek je nekaj najbolj strašnega na svetu.

Povedati pa sem nameraval približno tole: “Rad bi se zahvalil vsem tistim, ki so glasovali za mojo izjavo, Večeru pa za priložnost, ki je bila dana desetim blogerjem katerih izjave so bile nominirane za Bobu blog. Število blogov raste iz dneva v dan, s

tem pa tudi njihov pomen. Na to nagrado ne gledam samo kot na nagrado za nekaj mojih besed, pač pa za priznanje vsem blogerjem, da so tudi njihove besede lahko pomembne in upoštevanja vredne.

Bloganje je svet besed, včasih tudi fotografij in video zapisov, povečini pa vendarle besed, ki jih bolj ali manj anonimni avtorji objavljajo na spletu, proč od ustaljenih medijev, velikokrat samo za majhen krog prijateljev in znancev, od katerih se lahko zgodi, da je večina le spletnih znancev, takšnih, ki se med seboj še nikoli niso videli v živo.

Gotovo tukaj tiči nevarnost, da se pisci skrijejo za svojo anonimnostjo, da zaprti v svoje sobe, brez nadzora, širijo nestrpnost in sovraštvo do tistih, ki jih ne marajo.

Podoba spleta je mnogokrat podoba dežele brez pravil, kjer vladajo nenehni boji in kjer lahko vsak pljuva po vsakem, če je le dovolj spreten, da ga pri tem nihče ne razkrinka. Ni vse dobro, vsak napredek s seboj prinese tudi nekaj slabosti.

A kam bi prišli, če bi se pustili voditi našim strahovom. Izpustili bi veliko priložnosti. Kajti bloganje je tudi priložnost za mnoge, da se naučijo izražati svoje misli, drugim pustijo brati, kar so ustvarili z večjim ali manjšim trudom in se soočijo z njihovimi reakcijami, tudi če so te negativne. Na tak način lahko spoznajo mnenja številnih, ki so se pogumno podali na splet, svet tisočerih različnih pogledov na svet jim leži na dlani. In to je lahko samo dobro.

Bloganje ni neposredna konkurenca novinarjem, pač pa gre tukaj za sobivanje, dopolnitev. To je širjenje sveta možnosti.”

Sem si prej vse skupaj napisal, toda potem sem malo obrnil, ker si nisem zapomnil na pamet. Kakorkoli, bolj kot to, da sem zmagal, je pomembno, da je deset blogerjev bilo nominiranih in povabljenih na prireditev. To pomeni, da so blogi postali pomembni. Na pomenu bodo samo še pridobivali. Izjave so sicer bile enakovredne tistim ‘ta bolj pomembnim.’ Jaz sem navijal za Mišo, zmagal pa je Franc Rode.

Pa tudi spoznal sem nekaj zelo

zanimivih ljudi, po prireditvi smo se še dolgo pogovarjali, bilo je res lepo. Zelo upam, da se še kdaj srečamo. Beremo pa se gotovo. Blogerji smo res sami prijetni ljudje. :) Nekaj malega bi še dodal o mojem bloganju. Še malo, pa bo tretja obletnica tega bloga, ki se je vmes selil. Ko sem začel, je bilo pri nas tega zelo malo, bral pa sem po večini alternativne spletne strani z vsega sveta. To je name tako vplivalo, da je še zdaj polovica blogov, ki jih berem, tujih, navezan pa sem na nekaj pomembnih spletnih strani. Vse najdete v mojih povezavah.

Na bloganje ne gledam kot na nekaj, kar bo nadomestilo novinarstvo, kot ga poznamo danes. To je predvsem alternativa, mnenje ljudi, ki nimajo dostopa do prvih strani časopisov. Je tudi dopolnitev. V tej smeri, je to nekaj zelo dobrega, ker širi prostor debate in omogoča ljudem, da si ustvarjajo mreže prijateljev, s katerimi si delijo podobne interese, ki jih veselijo podobne stvari.

Dajana Dajana.si

Ko sem bila v zadregi, nisem upala govoriti. Nisem mogla govoriti. Začelo se je s puberteto in s prijateljevanjem s fanti. Okoli trinajstega leta sem strašno rada imela, če me je kakšen fant pogledal, nisem pa vedela, če bi odprla usta ali ne in kaj naj bi za božjo voljo bi rekla nazaj…

Bilo mi je grozno nerodno kazati čustva. Bilo mi je grozno nerodno povedati ali pokazati nekomu, da ga imam rada… Pri nas se o čustvih nikoli ni govorilo. Mama nam nikoli ni rekla, da naju ima s sestro rada, a je to pokazala. Rekla pa nikoli ni nič! Zdaj seveda to razumem, razumem, da ni znala drugače, takrat pa nisem…

Spominjam se, da sem kot štirinajstletna imela dober kontakt z nekim dve leti starejšim fantom. Pisala sva si dolga pisma. Bil je brat žene mojega strica in smo se videvali pri

stari mami. Enkrat ali dvakrat na leto. Takoj pa, ko sem ga videla, sem izgubila dar govora! V pismih sem mu pisarila po dolgem in počez, domišljije ni bilo konca… Takoj pa, ko sem ga videla, mi je postalo nerodno in nisem mogla odpreti ust…

To pa me spominja še na nekaj drugega. V četrtem razredu smo imeli pri slovenščini proste spise(haha), ki smo jih morali povedati na glas, pred tablo, kot govorne vaje. Prosti spis napisati… je bila zame mala malica… A to povedati... pred tablo… govoriti drugim o mojih najintimnejših občutkih… ne, nisem mogla spregovoriti. Učiteljica se je čudila češ - napisala si tako dober spis, daj povej no… Jaz pa nisem mogla: blokada, black out…

No, zato pa sem zdaj nadoknadila z blogom, ane? A že spet je samo pisanje…

Foto: Reuters

Zadrega

:: blogoro l a 12| 08 :: 21. fe b r u a r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : LAJFSTAJL :: 23 Morska morska.blog.siol.net

Živel penis (ali jaz sem za naravne materiale) …

Nikoli nisem bila materialist. V smislu, da bi kopičila razno razne predmete in jim po možnosti namenjala posebne prostore v stanovanju, nekakšne kvazi oltarje s podnapisi, od kod prihajaja, za kaj se uporabljajo in po možnosti koliko so vredni.

Kot otrok sem seveda zbirala različne reči kot so sarvieti, značke, znamke, posterje, a to je bilo bolj v smislu pomagala za pogovore z vrstniki. Če ti je namreč zmanjkalo besed, si vedno lahko rekel: Oh, zadnjič sem našla tako čudovit serviet, a je babica nanj postavila svojo zobno protezo in komaj sem našuntala našo zverino, da ji jo je izmaknil, medtem pa sem jaz pred njegovim zobovjem rešila unikaten serviet.

Danes je moja zbirateljska žilica zašla za oblake. Edini oltar, ki ga imam, se nahaja v rdeči omari, ki sploh ni moja, v njej pa skrbno čuvam stvari, ki se na takšen ali drugačen način bo-

hotijo z napisom Bon Jovi. V njej so cdji, vcdji, dvdji, majčke, knjigice, posterji, dnevniki, broške, obeski, … manjkajo mi le kakšne tangice.

Spet sem zašla. Hotela sem pisati o posebni vrsti zbirateljstva. Takega namreč, ki je bolj v domeni žensk. Nekatere izmed njih namreč zbirajo tiste ponaredke moškega spolnega organa, ki slišijo na ime vibrator in dildo. Priznam, nisem neki poznavalec teh reči, kar včasih celo skrivam, da ne bi kdo na podlagi tega ocenil, da sem seksualno neizobražena, a nekako si moram priznati, da sem morda le majčkeno za kačami kar se tega tiče. V teh raznobarvnih penisuljcih različnih oblik, velikosti in celo z raznimi funkcijami ne vidim skoraj nič privlačnega. V erotični prodajalni ponavadi obstanem pred tistimi policami, s katerih se mi razkazujejo in z odprtimi očmi ter usti strmim vanje.

No, najbrž si okolica misli, da jih občudujem, v

resnici pa se zataknem v razmišljanju, kaj hudiča naj z njimi počnem. Z nekaterimi bi lahko recimo igrala bejzbol, drugi so priročni za primere, ko zmanjka elektrike, saj se prav prijetno svetijo, tretji bi prišli prav za obešalnik, četrti bi lahko prevzeli vlogo kuhalnice in podobno.

In na koncu se mi poraja vprašanje… zakaj neki bi si te korenjake tlačila med noge, ko pa jih lahko uporabim za toliko drugih reči?

Po drugi strani pa priznam, da kdaj pa kdaj namesto teh sodobnih orodij uporabljam druge, ki naj ne bi bile namenjene spolnim igricam. Recimo kakšen izdelek, ki so ga naredili po podobi penisa. Takšna je kakšna parfumska škatlica in podobno. Sadja in zelenjave ne uporabljam, ker se mi zdi škoda, raje jih namreč pojem. Na koncu koncev pa se vedno vrnem na začetek, tja, kjer se odločno postavim na stran svojega varovanca penisa. Tistega pripetega na seksi moško telo, mesnatega in napolnjenega s krvjo, na katerem se bohotijo žile, ki bi najraje eksplodirale in razsipale strast, ki se je nakopičila v njih, tistega z gladko glavico, ki se sveti bolj kot katerikoli “poličar”, ki čaka na posvojitev in tisti, ki utripa, ko doseže svoj vrhunec v notranjosti mojega gorečega telesa ali pa v objemu mojih pohotnih ust in rok.

Prisegam na naravne materiale.

Obramba je končala z zaključnim govorom.

Zmaga je zagotovljena.

Dvorana se je razživela in parole “Živel penis” odmevajo po sodnih hodnikih. Sodnica nemočna udarja s kladivcem, na koncu pa se preda in pridruži množici.

Ponosno stopim na ulico, potegnem iz torbice svoj edini, rdeči, umetni vibrator, vzamem iz njega baterije, ki jih bom uporabila za brezžično miško ali mp3 player in ga zalučam v smeti.

Sežem po mobitelu in pošljem sms z vsebino: “Potolkla sem jih. Prihajam. Poženi motor svojega pohotnega vojaka.”

Kokos Karli germov.blog.siol.net

Foto: Reuters

Besede Iščem najbolj smešno slovensko knjižno ali pogovorno besedo.

Niko je dodal: Gorgonzola, sataraž. kiblflajš.

Flajšter, buška, pazduha.

Sonny je dodal: raufank, kašnica, pšenek, lauženk, štenge, štopl, razmadeževalec, stenogram, dezen.

Zvita T.v. : špajz, čevapčič, štrudl, rajngla.

Inkab : tištoh, empar, šefla, razpočnica,nabodalo, motovilec.

Harl3: zobotrebec, čmrlj, pohajkovalnik, redkonuc.

Sebek: sntntn.

Ninushka: šparhet, žujca, trajtar, valek, brajda, popek.

Anja: traktor.

Marvin: banger, šašje, barbar, kurcpotka, prekucnik, kiler.

Hanha: pajaco, organoleptičen (lol).

Floro: štrumpant’l, p’rderban, nekošn’.

Tako, zbiranje predlogov je zaključeno. Glasovanje traja danes do polnoči. Če ne bo glasov, bom izbral tisto, ki je meni najbolj smešna.

24 :: FI LMO RO L A :::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 1 2 |0 8 : : 2 1 . februar 2008 :: 1001 film

PaucStadt

Senso Ali 3-krat juhu za Alido

In the Valley of Elah Spoznamo

Valli: zato, ker je bila krasotica in zaradi čudovitih predstav v filmih Senso in Il grido (Krik, 1957), ki sem ju videl v Kinoteki. Tam do konca junija vrtijo velike filme iz evropskih arhivov.

očeta, ki ugotovi, da je za sinom, ki se je ravno vrnil iz Iraka, izginila vsaka sled. Ni se mu javil, ne oglaša se na telefon, niti v vojaški bazi ne vedo, kam je izginil. Enostavno je poniknil …

Več: tisocenfilm.blog.siol.net

Več: paucstadt.blog.siol.net

Kratkočasnik

Indiana Jones in Kraljestvo kristalne lobanje Prvi napovedni

Mgerencer

Estrellita – Pesem za domov Tako

dolgo pričakovane nove dogodivščine dr. Indiane Jonesa je tu!

Arheolog bo ponovno delal štalo po svetu z bičem in dobrim humorjem. Zlobneži že bežijo …

se imenuje eden najnovejših slovenskih filmov, ki naj bi bil suveren in avtorsko najbolj zaokrožen od lanske bere izdelkov. Menda 'štima celoten paket', kar bo avtorju Metodu Pevcu – upajmo – prineslo tudi kakšno nagrado.

Več: kratkocasnik.com

Več: mgerencer.blog.siol.net

PaucStadt paucstadt.blog.siol.net

The Doors (1991)

Čeprav sem v film zaljubljen že nekaj časa in mi je uspelo videti konkreten kup filmov, sem slikosuk The Doors, močno biografijo legendarnega rockerja Jima Morrisona, videl šele pred kratkim. Film sem imel dolgo na svojem seznamu želja, a šele zadnjič, ko sem tako veselo brskal po itivijevi ponudbi, sem dokončno sklenil, da si ga ogledam. In če sem pred meseci prečesaval filme, ki so pustili pečat v prejšnjem desetletju, je prav, da vrstico ali dve namenim tudi tej kultni drami.

Skupina The Doors, ki je navduševala množice tam ob koncu 60-ih, začetku 70-ih, sam zaradi mladosti nikoli nisem konkretno poslušal.

Jasno, klasike, kot so Light my fire, Touch me in predvsem The End, ki se tako odlično poda k Apokalipsi danes, sem vzel za svoje, a kaj več pač ne. Tudi revolucionarnega duha Jima Morrisona ne zaznavam tako, kot nekateri starejši kolegi.

Biografija znanih, velikih mož in žena mi je blizu. Rad berem biografske bukve, enako rad gledam biografske filme. Oliver Stone, znan seveda po mnogih filmih, je leta 91 na filmski trak prinesel slavo in bedo frontmana kultnih The Doorsov. In brez problema lahko zapišem, da je končni produkt vreden ogleda, še več, zaradi odlične režije, glasbe in Vala Kilmerja utegnem film prišteti celo med boljše produkte 90-ih let.

A naj grem po vrsti. Oliver Stone je dober režiser, nekdo bi rekel, da je celo odličen. Ok, če spregledam predlanski World Trade Center, čudno patriotsko himno padlemu NY, pa flop Alexander, čudno biografijo Aleksandra Velikega. Kot na dlani je, da je Stone najboljše filme delal pred 20 leti, in takrat je delal res dobre filme.

Režija v naslovnem filmu me je pritegnila. Sploh koncertni vložki so

dobro posneti, tam kjer Morrison skoči med množico in neprekinjeno poje, recimo. Dokaj zanimivo se mi zdi dejstvo, da Val Kilmer za vlogo ni bil konkretno nagrajen.

Vloga, ki je za vedno zaznamovala njegovo kariero, je bila odlično odigrana. Nekje sem prebral, da tako dobro ne bi nastopil niti sam Jim Morrison. Kilmer lik odlično razvije, od nadebudnega pisca, poeta, do zadrogiranega blazneža, ki publiki sredi Miamija kaže spolni ud.

Gledalec se z likom, z Morrisonom, poveže, ga začuti v dobrem in slabem - pri tem gre velik delež zaslug prav Kilmerju. Ampak v filmu gre hvaliti celotno zasedbo, tudi Meg Ryan je presenetljivo všečna, želel bi le več Madsena. Vsaka torta ima češnjo na vrhu in v tem primeru je to zagotovo glasba. Repriza najbolj znanih pesmi deluje, predvsem pa gre opozoriti na kompletno izvedbo psihadelične himne The End. Za sladokusce.

Film se tematsko deli na dva dela.

Prvi je tisti grobi začetek, ko The Doors prilezejo iz anonimnosti.

Drugi del se osredotoči predvsem na Morrisona in njegovo propadanje. Drugi del je težje gledati, ekscesi glavnega protagonista so vse bolj pogosti in tako živo prikazani, da je boleče. A prav zaradi tega film tako zadane.

iTIVI KOMENTAR

World Trade Center ⋆⋆⋆ World Trade Center (drama/zgodovinski) Izkoristiti priložnost za hiter zaslužek brez posebno velikih stroškov. Pa enega znanega igralca, da pritegne. Nicholas Cage je povprečen, vsi ostali pa drugorazredni igralci. Film, za katerega bi bilo bolje, da ga nebi bilo.

En mesec brezplačnih filmskih užitkov za Blogorolovce!

Promocijsko kodo HOT-DVD-LOT vpiši na spletni strani www.itivi.si in si zagotovi cel mesec brezplačne filmske zabave v največji filmofilski skupnosti v Sloveniji.

BR

EZ

PLA

ČN

IM

ES

EC

www.itivi.si

!

Foto: promocijsko gradivo

Režija: Oliver Stone Igrajo: Val Kilmer, Meg Ryan, Kyle MacLachlan, Michael Wincott,…

CV_Y^#h^! Y#d#d#! HiZ\cZ (&! &%%% A_jWa_VcV edVciV

Cdk^XZ C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

CV_Y^#h^ cdk^XZ

Z Wda_ kgd ØZ Z Wda_ hkZ !

Z Z Wda_ V`ij !

Vac oWgVcZ cV Z Z Z[bUOQ! cZb bZhij

lll#cV_Y^#

h^$cdk^XZ

26 :: FOTOTED N A :::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 1 2 |0 8 : : 2 1 . februar 2008 ::

Domači ljubljenčki

Valentinovo je mimo. Končno, si mislijo domači ljubljenčki – saj ste jih tisti dan morda čisto malo zapostavljali, ko ste se predajali partnerski ljubezni. Zato je bil tokrat zagotovo pravi čas, da jim to nadoknadite. Poslali ste nam fotografije domačih ljubljenčkov – kako se kratkočasijo ali lenarijo ter kakšni so, kadar so najbolj 'luštkani'. Same luštne fotografije!

⋆Zmagovalec tedna Črt | Alla | alla.tun-design.com

:: blogoro l a 12| 08 :: 21. fe b r u a r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : FOTOTEDNA :: 27

Tema → naslednjega → tedna → → → → → →

Neodvisnost

Kosovo je razglasilo neodvisnost – in cel svet si daje opravka s tem.

Ampak, gre za širši pojem, ne le političen. Ste to samostojnost že ujeli v objektiv? Morda mamo samohranilko, ali pa očeta, ki sam, brez mame, poskrbi za otroka? Je samostojen pes, ki teka prosto po ulicah, ali pa morda najstniki, ki še niso povsem pod političnim vplivom? Je za vas pojem samostojnosti žensko oprsje, ki ne potrebuje modrca – ste ga ujeli v objektiv (ali celo v roko)? Samostojen je lahko tudi zvonček, ki sam raste iz spočite zemlje, daleč od drugih …

Prispevke pošljite na foto@blogorola.com.

↑ Pika | David Klasinc | lubica.net/bigwhale/blog/

↑ Brko | Ana Novak

↑ Moja žoga | Aleš Sušnik | wtf.si

↑ Sestavljena žvav | Ko Brówsky | kobrowsky.sopca.com

↑ Lenoba | Janez | johnny.blog.siol.net

↑ Filip | Maja K. | coffeeblack7.blogspot.si

↑ Meow | Katra Petr | girlwithstripes.deviantart.com

: : B I ZAR K E :::::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 1 2 |0 8 : : 2 1 . februar 2008 :: Zloba zloba.blog.siol.net

Puščanje krvi sredi trgovine Ravno prav nejevoljna, utrujena po napornem dnevu, vstopim v enega od večjih nakupovalnih centrov v Ljubljani. Načrt je bil preprost; Vzamem košarico, vanjo stlačim cedevito, tampone, kremo za obraz Nivea, plačam in pobegnem domov. Pospravljat. Izležavat.

Gledat televizijo. Karkoli, kar pač ne vključuje gužvanja z neznanci.

Zataknilo se je že pri vratih. Kolona ljudi se je vila od vhoda proti neznanemu cilju nekje v globini nakupovalnega centra. Večinoma stare mame in njihovi spremljevalci, nekaj malo mlajših posameznikov v razvlečenih cunjah, nekaj čudnih frizur in nekaj nakupovalnih torb.

Horda ljudi, ki sumljivo potrpežljivo nekaj čakajo.

Kaj? Prva asociacija je bila – lotomanija.

Zagotovo bi vsi ti ljudje hoteli milijon in še malo evrov. Mogoče kaka hudo dobra promocija? Delijo kaj zastonj? Nič od naštetega. Na koncu vrste je bila navadna miza in za njo dve teti. Škatla z vato in – igle. Teti sta ljudi pikali v prste. A?? Dnevi zdravja ali nekaj takega je pisalo na beli steni nad mizo.

Cela vrsta zgolj za to, da bodo ti ljudje izvedeli kaj? Kakšna je raven sladkorja v njihovi krvi?

To je bila edina stvar, ki mi je padla na pamet.

Tam, sredi nakupovalnega centra, na hodniku med štacunami, brez kakršnekoli intime ali

pametne higiene, Slovenci stojijo v vrsti, da jim nekdo izmeri krvni sladkor? Se še komu zdi prizor bizaren? Kaj nam to pove o slovenskem zdravstvenem sistemu? Če se ljudje pustijo špikati na hodnikih nakupovalnih centrov, ne prav veliko lepega.

Tisti redki, ki nam ni bilo jasno, kaj se sploh dogaja, smo debelo gledali, zmajevali z glavami in odšli po svojih nakupih in si mislili svoje. Še nekoliko v transu sem zatavala do polic, izbrala prvo stvar, ki sem jo nujno potrebovala in jo že hotela zabrisati v zeleno košarico, ko se mi je obrnil želodec.

Tam je ležala. Vata. Vsa napihnjena in bela, z ogabno rdečo packo na sredini. Krvavo, jasno.

Nekdo je očitno že dobil iglo v prst in potem svoje ostane gladko zabrisal v nakupovalno košarico. Bljak. Zeleno plastiko sem odložila na tla in odkorakala naprej. Zamikalo me je, da bi si dala izmeriti sladkor v krvi, ker je ob videnem verjetno padel pod nulo, ali pa vsaj kakšnega odgovornega vprašala, če je trgovina res najbolj primeren kraj za tovrstno preverjanje zdravstvenega stanja Slovencev.

A se mi je ob pogledu na vrsto, ki se je vmes še malo podaljšala, zazdelo, da sem ena redkih, ki se ji vse skupaj zdi – ogabno. Skoraj toliko, kot ves rompompom okoli valentinovega. Eh ja, baje sem bila čudna že kot otrok.

Gaby www.lubica.net/gaby/blog

Mojcas mojcas.blog.siol.net

Infarkt Včeraj, ravno, ko sem se ujela, da razmišljam o nekom, se mi iz TV zadere Whitney Houston: “So, goodbye.

Please, don’t cry. We both know I’m not what you, you need.” Imelo me je, da vržem nekaj gor pod strop v ekran.

Prekleta baba, zdaj se boš pa še ti norca delala iz mene, sem si mislila. Ko je privriskala okoli vogala še madame Dion z: “Every night in my dreams, I see you. I feel you. That is how I know you go on!” sem po hitrem postopku

Iskrenost malih otrok izkloplila TV. To je bilo včeraj več, kot lahko prenesem – če bi Mariah Carey zažrvgolela: “I still believe, someday you and me will find ourselves in love again” (čakte, grem izbruhat zajtrk, ki ga nisem pojedla…), bi me pomoje ruknil infarkt.

Draga sestrična Marjanca, zdaj je pravi čas, da me prideš udarit s kolom po glavi, kot si mi obljubila. Hvala! Love is not good for me. (Ljubezen ni dobra zame, op. ur.)

Ker je Jakob ponoči jokal, sem se odpravila k njemu in seveda prav uspešno zadremala. Čez nekaj časa, ko se je naveličal obračat in prevračat, več kot očitno je imel namreč probleme s spanjem, se obrne k meni in izjavi: “Mamica, jaz ne morem poleg tebe spat, ker imaš veliko rit in velik trebuh, pa nimam prostora”.

Mnja …

Foto: Marta Lamovšek, Sašo Bizjak - Večer

28

:: blogoro l a 12| 08 :: 21. fe b r u a r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : BIZARKE :: 29

(e)stradanje

Zvezde seksajo

Medtem, ko se je na sončni strani Alp pričela serija nedeljskih oddaj z naslovom Zvezde pojejo, pa se na Kitajskem v teh dneh ukvarjajo z bistveno bolj zanimivimi rečmi. Zadevo bi lahko poimenovali “Zvezde seksajo”. Enemu najslavnejših kitajskih filmskih igralcev, Edisonu Chenu, so s prenosnega računalnika ukradli 1300 fotografij, ki ga prikazujejo med poskočnimi posteljnimi dejavnostmi. Zadeva ne bi bila niti pol tako zanimiva, če mu družbo na fotografijah ne bi delalo na desetine slavnih Kitajk z vseh področij estrade. Sicer precej zadržane zvezdnice na fotografijah počnejo kopico stvari, ki bi morda koga utegnile spomniti na Severino. In, ne ... Tisto, kar držijo v rokah ali med ustnicami, ni mikrofon. Bi bilo pa zanimivo, če bi računalnik ukradli tudi kakšnemu slovenskemu zvezdniku. Kdo ve, katere zvezdnice (in najbrž tudi kakšen moški zvezdnik) bi v tistem trenutku prebledel.

Noge, noge, noge

Lucija Gubenšek, mariborska starleta, ki s svojimi kratkimi oblekami vsako nedeljo poskrbi, da se oddaja Superzvezda prelevi v dokumentarec o človeški anatomiji, je postala reklamni obraz priljubljenega slovenskega izdelovalca čevljev. V kratkem bomo njene dolge noge lahko videvali na plakatih po vsej državi. Dobra stran tega: ker so jumbo plakati res zelo veliki, bodo morda slovenski moški končno opazili, da ima Lucija tudi obraz.

Iris Mulej noče biti vlačuga

Iris Mulej, slovenska “radabibila Paris Hilton”, je za hip odložila svoje lasulje, močna ličila in globoko dekoltirane oblekice, ter se odločila vložiti tožbo proti določenemu slovenskemu tabloidu. Ta jo baje želi prikazati kot vlačugo.

Na živce ji gre tudi, da jo želijo javnosti predstaviti tudi kot neutrudljivo žurerko.

Kakšna krivica! Da je Iris precej zadržano dekle, lahko potrdijo gostje vseh 1500 zabav, ki se jih je v zadnjem letu udeležila.

Foto: Reuters, New York Times, Robert Balen - Večer

⋆

⋆

⋆ ⋆ ⋆ HORORSKOP

⋆⋆⋆⋆

⋆

Oven Še danes ne morete pozabiti dneva, ko vas je v otroških letih mama zalotila v njenem spodnjem perilu. Slaba novica: tudi ona ne.

Bik Edina stvar, ki vas na tem svetu veseli in zanima, je pokljanje tistih mali plastičnih blazinic, v katere na pošti ovijajo lomljive pošiljke. Roko na srce, to je tudi edina stvar, ki jo na tem svetu zares obvladate. Bog je pri vas skoparil s talenti.

Dvojčka Če boste počakali samo še malo, bo tisti kos sira v vašem hladilniku oživel. Čeprav še ni pomlad, je napočil čas za veliko hišno čistilno akcijo. Pometite z navlako, starimi spomini in energijami.

Rak Celo Kosovo se je osamosvojilo, vi pa še vedno visite na grbi svoji materi. Če se vam družba ne bi posmehovala, bi puščali, da vam zlata mami briše celo rit. Dajte no, dovolj ste stari. Čas bo, da poletite iz gnezda in se postavite na svoje noge.

Lev Samba, rumba, čačača, fokstrot ...

Ponudba je zares bogata, le pogum morate zbrati. Družabni plesi spadajo k osnovni omiki vsakega civiliziranega človeka. In ne ...

Tisti kilavi posteljni bugi-vugi, ki ga partnerju predstavite enkrat na teden, ne spada zraven.

Devica Čez nekaj dni vas bo obiskal znanec, ki ga že dolgo niste videli. Njegovega obiska se ne boste prav nič razveselili, saj prav ta človek v vaših očeh velja za pokvarjenega, hinavskega in intelektualno nerazvitega.

Ljudje konec koncev nikoli nismo marali svojih zrcalnih podob, kajne?

Tehtnica Vaša koža spominja na površino Lune. Čas bo za obisk dermatologinje – ali pa samopostrežne trgovine, kjer boste kupili vrečko za na glavo.

Škorpijon Totalna panika! Kam je izginilo vaše spolovilo?! Samo namig: za hip dvignite svoj trebuh. Se vam ta sendvič, ki ga držite v rokah, še zmeraj zdi tako slasten?

Strelec Pazite se posameznikov s prijaznimi obrazi in večnimi nasmehi. Hinavci in zahrbtneži ne delajo razlik med ljudmi. Saj se spomnite … Celo Severina ga je “fasala od zadi”.

Kozorog Očitno imate slabe gene, saj se starate hitro, kot zlati delišes na vročem poletnem soncu. Groza! Poglejte, kako dobro za svoja leta izgleda pevka Cher!

Vodnar Pregovor pravi: “Povej mi, kaj bereš, pa ti povem, kdo si.” Uau, očitno ste Victoria Beckham.

Ribi Pregovor pravi: “Povej mi, kaj ješ, pa ti povem, kaj si.”. Uau, očitno ste kuhinjski mlinček za odpadke.

30

:: B I TC H SKWEET. BLO G S P OT.COM : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 1 2 |0 8 : : 2 1 . februar 2008 ::

Joške rešujejo življenja!

V trenutku, ko tole berete ... ... pelje po cesti Pesnica – Lenart osebni avto črne barve, z registrsko oznako MB. Ne, ni ukraden. V njem sta poleg voznika še dve osebi na zadnjih sedežih. Ženska (24), dolgolasa blondinka, bodoča pravnica in moški (43), podjetnik z atraktivno želiranimi lasmi in v črnem puliju. Moški in ženska spolno občujeta, napol slečena, hlastno – on zarit vanjo, mokro do konca, da lepljivo tleskajo stegna ob stegna, ko jo nabija (gladko, a trdo) od zadaj in nekoliko s strani. Na njeni strani zarošena šipa, s kratko pristriženimi, nenalakiranimi nohti grabi naslonjalo voznikovega sedeža.

Ta z nekoliko priprtimi očmi obvladuje blage ovinke, ne da bi umaknil nogo s plina. Voznik (29) ima v kavbojkah do konca vzdraženega, neobrezanega kurca, ki bi ga lahko pomotoma zamenjal za prestavno ročico, ko stoji in sili iz razporka. Voznikove oči švignejo na vzvratno ogledalo. Za njim je par vozil v primerni razdalji. Vidljivost optimalna. Njena šminka, razmazana po licu in bleščeči vlažni mehurčki sline, rahel vonj po znoju in pički (kljub klimatski napravi). Voznikove oči so nehote fiksirane na fukajoči par za njim – rjavkasti kolobar njene velike desne joške raste v vidnem polju, raste, raste... V zadnjem trenutku se z norim manevrom izogne kombiniranemu vozilu, ki se po prehitevanju v škarje ni uspelo umakniti nazaj na svoj vozni pas.

*** ...sta v enodružinski hiši v okolici Šenčurja gospa H. in gospod J., njen izvenzakonski partner, oba odvetnika, sredi tridesetih, brez otrok, zapletena v verbalni konflikt. H. je objokana in zaripla v obraz, skremžena, usta napol odprta, da ven sekajo zobje, J. pa nekoliko šokiran, bled, s hladnim znojem na čelu. Pred pol ure sta skupaj končala (ona drugič) na tleh v kopalnici. J. je z natančno merjenimi zadnjimi štirimi sunki izbrizgal zajetno količino goste sperme v njeno veliko, črno obraščeno odvetniško pizdačo, ki je utripala v valovih drugega, silovitejšega orgazma.

Potem si je umil roke, s katerimi je prej ril po njej, si nataknil uro, pogladil lase in odšel v dnevno sobo, da bi si prižgal cigareto. Ona je prišla za njim malo kasneje in nenadoma so iz nje bruhnile komaj artikulirane obtožbe.

Seveda sta se sprla zaradi službe. Seveda sta bila kriva oba; on zaradi rahle malomarnosti, s katero je obravnaval njene primere, ko ga je vprašala za nasvet, ona zaradi (ne neupravičene) ljubosumnosti do pripravnice B. (26), nekoliko nižje rasti in vabljivo močnih stegen, ki se, tako si je H. predstavljala, ovijejo okrog njegovega koščenega hrbta, da ga majhna, tesna in natančno obrita pička te prasice B. (po kateri je H. prvič zahlepela

nekega novembrskega večera lani, ko sta se skupaj tuširali po partiji skvoša) pocuza vase.

Najprej sta kričala, potem sta se malo ruvala, nato je nastopilo metanje predmetov. V nekem hipu, ko je bilo videti, da jo bo J. obvladal – začel ji je namreč zvijati roko na hrbet, so se ji iz kopalnega plašča izmuznile joške, težke, vlažne, s trdimi bradavicami, ki so zaplesale pred njegovim nosom. Ovedel se je, roke so mu padle z njenih, obraz se mu je sprostil.

Ona pa od samega presenečenja ni zmogla drugega, kot da je pograbila njegovo glavo in mu potisnila obraz med joške in nato dol, dol, proti vlažnemu črnemu gozdu. *** V trenutku, ko tole berete, se dogajajo še neštete druge zgodbe, bolj ali manj dramatične, a vse enako resnične. V Dogošah, v Sežani, na Igu, v Prestranku, Kočevju, Tolminu in Zagorju... To sta bila le dva naključno izbrana primera, dve zgodbi, ki bi se najverjetneje končali tragično, če bi bili akterji pod vplivom alkohola. A niso bili. Bili so pod vplivom – jošk.

Zato v Bičskvitu pravimo: joške so dobre.

Joške rešujejo življenja!

Umetnik: http://inhumannews.com

Blogorola podarja vsem bralcem en mesec brezplačnih filmskih užitkov!

iTIVI, d.o.o. Vse pravice pridržane. Več informacij na www.itivi.si.

V sodelovanju z največjo slovensko spletno videoteko iTIVI, Blogorola svojim bralcem podarja en mesec brezplačnih filmskih užitkov.

Brezplačni mesec filmskih užitkov aktivirate s promocijsko kodo HOT-DVD-LOT , ki jo vpišete v ustrezno polje na spletnem mestu www.itivi.si.

www.itivi.si