Blogorola 23/08 by Tiskana Blogorola

23 08

Blogorolin Hot’a’lot Drugi

svet Wazap?

Tema tedna: Meje jezika, meje sveta

Intervju: Žiga Turk Filmorola

www.blogorola.com

Meje jezika, meje sveta

Foto tedna: Ognjevito Bizarna scena & Hororskop Lajfstajl: Dišanje, greh in čebula

p l a z c e ni z r B vo c

sis tem! Okroglih

Ob nakupu katerega koli LCD ali Plasma TV sprejemnika vam podarimo Logitech X-240 2.1 multimedijski zvo足ni sistem!

,00

EUR

m .mi ww

ovrste.co m

:: blogoro l a 23| 08 :: 16. m a j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: UVO DNIK :: 3

Zgodovinski spomin sklerotičnih Ko v zadnji Mladini berem spomine Francija Zavrla ob 20. obletnici procesa proti JBTZ, si – podobno kot ob patetičnem republikanskem trkanju po prsih – mislim, da bi bilo za vse skupaj veliko bolje, če bi osamosvojitelji svojo krizo srednjih let reševali s harley-davidsonom, ne pa s to večno in naravnost morečo potrebo po pisanju lastne zgodovine.

Soizdajatelja: ČZP Večer d.d. in Hotalot d.o.o. Direktor projekta: Marko Vrtovec Odgovorni urednik: Gregor Fras

Da ne bo pomote, tele atate osebno izjemno spoštujem. Bili so nekje mojih let, ko jih je napadla ena najmočnejših vojsk na svetu. Bavčarju je menda sicer ušlo: “O, pizda”, a vseeno je oblekel policijsko uniformo, Janša, ki je takrat verjetno izjavil kaj bolj v stilu “O sveta pomagavka!”, pa je smuknil v zelene maskirne barve in se skupaj z njim postavil pred tanke JLA. Takorekoč s fračo!

Izvršni urednik: Simon Ručigaj Urednica fotografije: Marta Lamovšek Uredništvo: Katja Gajser Denis Živčec

Zmeraj me je sicer zanimalo, na čem so ti fantje takrat bili, a to morda niti ni tako zelo pomembno. No ja, FZ mi je enkrat malce namignil :). Dejstvo je, da so sprejeli –ok, naj jim bo – “zgodovinski izziv” in ga relativno uspešno pripeljali do točke, na kateri smo sedaj. In ta točka, čeprav imamo nekoliko višjo inflacijo, kot je povprečje EU, in čeprav je minister za finance Andrej Bajuk, vendarle ni tako zelo slaba, da bi se splačalo preveč sekirati.

Tehnično uredništvo: Matija Rijavec Jure Kajzer Ilustracija: Natan Oblikovna zasnova: Studio Designis Prelom: Jan Jereb, Kultura d.o.o. Uredništvo: Cankarjeva 1, 1000 Ljubljana T.: +386 (0)1 241 56 00 F.: +386 (0)1 241 56 04 urednistvo@blogorola.com www.blogorola.com Naročnina: narocnina@blogorola.com Oglasno trženje: Aleš Tranpa (tisk) T: +386 (0)2 235 31 40 Ervin Strnišnik (splet) T: +386 (0)40 666 645 E: oglasi@blogorola.com Tisk: Leykam tiskarna, d.o.o., Hoče

Ampak ja, bomo že preboleli. Čez dvajset let se tako ali tako ne bo več nihče ničesar spomnil, ali pa bo njihov zgodovinski spomin preveč nadrealističen tudi brez trave. Nato se bo izpraznil prostor za kolikor toliko objektivni zgodovinski zapis, ki bo vse skupaj meril že s povsem drugimi vatli. So it goes, je dejal Kurt Vonnegut. Gregor Fras, odgovorni urednik

: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : ::::::::::::::::::::

GO TO ↓

blogorola 23.8

naslednja stran >>

Intervju: Žiga Turk

Tema tedna: Meje jezika, meje sveta

Foto tedna: Ognjevito

Naklada: 50.000 izvodov. Gostovanje: Domenca d.o.o. Prispevki v tiskani izdaji Blogorole niso lektorirani in ne izražajo mnenja ali stališč izdajateljev ali uredništva Blogorole. Več o pogojih uporabe in sodelovanju si lahko preberete na www.blogorola.com.

Ironično je, da bi se morali tile fantje sedaj vsake toliko časa kdaj spet dobiti, zrolati kakšen džoint “na stare čase” in se jih malce nadrealistično spominjati ter smejati drug drugemu, tako pa so se uspeli bolj ali manj vsi skregati med sabo ali so se njihove življenske poti pač preprosto preveč razšle, da bi ponovno srečanje izpadlo preveč “spooky”.

Z Žigo Turkom sem imel na začetku veliko dilemo. Naj ga kot “kolega” blogerja tikam ali naj ga kot ministra za razvoj vljudno vikam? S sproščenostjo in neposrednostjo, ki jo lahkotno izraža z vsako besedo, je dilema pri njem zelo hitro odpadla. Seveda se bova tikala. In ravno zaradi te njegove človeške lastnosti, ki je v politiki milo rečeno zelo redka, ... (...)

Za nami je prvi maj, praznik delavcev in velikih kresov, iz katerih se vijejo veličastni ognjeni zublji, ki počasi izginjajo v zvezdnatem nebu. Ogenj je eden izmed štirih osnovnih elementov in izvor številnih simbolov. Tokrat nas niso zanimale iskrice v vaših očeh, temveč ogenj skozi vaše objektive. (...)

O dobrih ljudeh iz pi*ke materne

Posebna deklina je imela neko željo, ki verjetno ni bila želja ampak le trenutni napad smeha, ki je hotel še. Torej, nekaj malega o nas, ljudeh iz tukaj in ne tam. Naključni bralec, se sprašuješ zakaj se imenujemo tako? (...)

4 :: DRUGI SV ET :: W W W.D R U GI SV E T.C O M : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 2 3 |0 8 : : 16. maj 2008 ::

Vrednost stika z ljudmi Kako preživeti na samotnem otoku? se v Zgodbi leta sprašuje Morska, avtorica analitičnega članka o vrednosti stika z ljudmi. Bi ljudje res bili zgolj s tremi, večinoma materialistično uresničljivimi željami sposobni preživeti v izolaciji od drugih ljudi, ali pa morda vendarle za preživetje potrebujemo socialno interakcijo s soljudmi? Morda pa je dovolj preslikava lastnega jaza v žogo Wilson? Več: drugisvet.com/zgodba-leta

Življenje ↓

Moč pozitivnega razmišljanja Pozitivni pristop do ljudi in dogajanja okoli nas ima lahko neverjetno močan vpliv na uspešnost in učinkovitost nekega procesa. Ušatka je to na svoji koži izkusila na sestanku s zunanjim poslovnim partnerjem, s katerim imajo skupni projekt. Njegov pozitivni motivacijski pristop je h kreativnem razmišljanju in iskanju rešitev popeljal tudi takšne, za katere je na prvi pogled videti, da IQ nimajo višjega od monitorja, piše blogerka. V nadaljevanju poudarja še pomen vzpodbude in pohvale pri vzgoji otrok. Več: eussatka.ednevnik.si

Družba ↓

Ste še vedno proti smrtni kazni Ob zadnjih škandaloznih odkritjih incesta, posiljevanja in mučenja v Avstriji in aktualnem sprejemanju kazenske zakonodaje v Sloveniji, so se ponovno pojavila vprašanja, ali bi bila za največje zločince, kriminalce, posiljevalce in pedofile morda smiselna smrtna kazen. Že najstrožja kazen v Sloveniji – dosmrtni zapor, se je mnogim zdel prestrog ukrep proti človeškemu bitju. A kaj narediti s psihopati, kot je Josef Fritzl? O tem se na svojem blogu sprašuje Sanja. Več: www.vecer.com/blog/SOMETHING%20SPECIAL Zanimivosti ↓

Ljubice Josipa Broza Tita Josip Broz Tito ni bil samo veliki vodja bratskih narodov bivše Jugoslavije, ampak tudi veliki ljubimec. Ob 28. letnici njegove smrti (4. maj) se je tega, do pred kratkim manj poznanega dela maršalovega življenja, spomnil bloger Dicky Hardy. V svojem zapisu navaja podatke o sedemnajstih uradno evidentiranih Titovih ljubicah, večinoma še iz časa njegove politične ilegale. Več: dickyhardy.blogspot.com Izobraževanje ↓

Kaj študirati Blogerka Jasna se približuje koncu študija, pa se počuti, kot da pravkar začenja novo pot. Saj jo bo! Po diplomi iz kulturologije, za katero je prepričana, da je povsem neperspektivna, se bo vpisala še na eno bolj prizemljeno fakulteto, ki ji bo zagotovila delo. Tistim, ki se še odločajo, kaj bi študirali, svetuje, da ni vedno dobro poslušati le lastnega srca, ampak je treba dandanes razmišljati tudi o možnostih zaposlitve. Več: jasna.klinc.info

Vzgoja najstnikov v puberteti Vzgoja pubertetniških najstnikov je zelo zahtevna in delikatna zadeva, je po pisanju blogerja Volkca spoznal tudi njegov vse bolj zaskrbljeni prijatelj. Danes pač mladina doživlja vse večjo potuho v zakonodaji in svoje “pravice” zelo dobro pozna, vse bolj pa pozablja na dolžnosti. Šola kot vzgojni faktor je tako avtomatsko izključena, starši pa vse bolj izgubljajo avtoriteto nad svojimi pubertetniki. Volkec ugotavlja, da si v svojih najstniških letih niti približno ni toliko upal, kot najstniki danes, ob tem pa se mu zdi še, da je takrat svet bil varnejši. Kje ga torej starši lomijo pri vzgoji? Več: volkec.blog.siol.net

Pacienti na črtne kode Črtne kode so sicer super izum, uporaben povsod v gospodarstvu, od skladiščenja do trgovine, pa tudi v negospodarskih dejavnostih. Blogerju Malemu Slončku pa se nikakor ne zdi primerna ideja ljubljanskega Kliničnega centra, da bi s črtnimi kodami označevali tudi bolnike. “Pa kaj smo ljudje trgovsko blago?” se sprašuje. In kaj menite vi? Več: malisloncek.ednevnik.si

Mali hipohondri Kako vedeti, kdaj je vaš otrok res bolan, kdaj pa bolečino zgolj hlini? Mali hipohondri namreč dobro vedo, da je bolezen lahko razlog izostanka s pomembne kontrolke ali druge neprijetne zadeve in pogostokrat ocenijo, da se jim splača igrati na to karto. Tedi opisuje primer svoje dvanajstletne smrklje, ki jo je že nekajkrat ovila okoli prsta in hlinila bolezen, ko je bilo z njo vse v redu. Starši, kakšne so vaše izkušnje? Več: tedi.ednevnik.si

Foto: Marta Lamovšek

Zgodba leta ↓

:: bl ogorola 23| 08 :: 16. m a j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : W W W.DRU GI SVET.COM : : DRUGI SVET :: 5

Povezave do izbranih blogerskih sporočil najdete na: www.drugisvet.com Življenje ↓

Slovenija ↓

Kompromisi so pomembni za medosebne odnose

Smisel gladovne stavke Joška Jorasa

Verjetno se s stavkom iz naslova strinjamo vsi, a zakaj nam je potem v življenju tako težko popustiti in skleniti kompromis? Nekateri ljudje tega enostavno niso sposobni in tudi navzlic konfliktu vztrajajo pri svojem “prav”. Kaj je krivo za to, se sprašuje Leonora. Dejstvo je, da smo si ljudje med seboj različni in še posebej v partnerski zvezi se je tu pa tam potrebno znati prilagoditi in skleniti kakšen kompromis. Šele to zagotavlja miren in srečen odnos, zaključuje Leonora. Več: leonora. ednevnik.si

Ima gladovna stavka Joška Jorasa zaradi preprečitve umika cvetličnih korit na njegovi t.i. Evropski poti sploh kak smisel? Bolj kot to se zdi, da je Joras v igri za mejo zgolj nekakšen prostovoljni politični ujetnik obeh strani, ki ga izkoriščata po potrebi, piše dr. Onyx. Največji adut v rokavu je Joras svoji stranki SLS, ki si na njegovih plečih (in zemlji) vsaka štiri leta tlakuje pot v parlament. Vendar, ob letošnji spremembi vodstva, ki stranko ideološko vse bolj oddaljuje od tradicionalne ruralne kmečke baze, se zna zgoditi, da bo njen prestop parlamentarnega praga pod vprašajem. Več: dronyx.wordpress. com

Svet ↓

Za Američane je Nelson Mandela potencialni terorist Tajne službe ZDA vodijo listo kar tričetrt milijona oseb, ki jih sumijo, da so povezane s terorizmom. Doslej se je na teh seznamih znašel marsikdo, ki s tem početjem ni imel nič. Blogar s 100% Irony free poroča, da je ta “čast” doletela tudi Nelsona Mandelo, borca proti politiki apartheida in kasnejšega predsednika Južnoafriške republike. Več: www2.blog.siol.net

Foto: Marta Lamovšek

Olimpijski sponzorji upajo, da je Tibet pozabljen Letošnji olimpijski ogenj po vsem svetu podžiga proteste proti kršenju človekovih pravic na Kitajskem, še posebej v Tibetu. Na Športnih Vizijah 2 lahko preberemo, da si skupaj s prihajajočimi olimpijskimi igrami ugled oblikujejo tudi sponzorji, osredotočeni predvsem na prepoznavanje njihovih blagovnih znamk. Kljub podpori etično sporni organizaciji olimpijskih iger upajo, da bo zahodna potrošniška družba kmalu pozabila na njihovo zablodo. Več: blog.zmagovalec.com

Slovenija je raj na Zemlji Številni tujci, ki obiščejo našo deželico na sončni strani Alp, o njej večkrat navdušeno govorijo kot o raju na zemlji. Mojcas se je vprašala, zakaj je tako, saj imamo visoke davke, nizke plače, zbirokratizirano državo, zaplankanost, strah pred vsem, kar je tuje ... Po drugi stani pa Slovenci kot pristranski opazovalci verjetno ne vidimo vseh pozitivnih lastnosti naše dežele. To naj bi bila visoka kvaliteta življenja, ki se odraža v vključenosti v socialna omrežja, možnosti izbire življenjskega stila, dostop do kulturnih dobrin in izobraževanje in navsezadnje neokrnjena zelena narava. Več: mojcas.blog.siol.net

Wazap? Err0r: Pufination

Čet., 15. maj. Ob 21h

→ Cafe Metropol (Kersnikova 6, LJ) Otvoritev interaktivne instalacije. Pufiji, zasnovani na platformi Arduino, ponazarjajo mikroorganizme, ki sobivajo v odprtem ekosistemu, obiskovalec pa se vplete v umetno uprizorjeno “biosfero” preko aktivne, na senzorjih temelječe interakcije. ZANIMIVO!

Kako se naključnih števil lahko naučimo

Čet., 15. maja ob 19h

→ Kiberpipa (Kersnikova 6, LJ) Doc. dr. Marko Robnik-Šikonja bo na kratko pokazal nekaj načinov generiranja psevdo-naključnih števil in predstavil nekaj področij uporabe naključnih števil v umetni inteligenci, strojnem učenju in podatkovnem rudarjenju.

Pier Paolo Pasolini: Svinjak

Sob., 17. maj ob 19.30

→ SNG Drama (LJ) Ostra, neizprosna obtožba licemerstva sodobne družbe in njene fasade iluzornih vrednot v tekstu temeljnega italijanskega misleca šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Slovenija bogatejša za Nobelovega nagrajenca

Asus EEE – možnosti in omejitve

Slovenec se je znova znašel med dobitniki Nobelove nagrade. Na Slovenskem vremenskem blogu lahko preberemo, da je Nobelovo nagrado za mir za preteklo leto dobila okoljevarstvena skupina IPCC, katere član je tudi Slovenec Bojan Rode, uslužbenec Agencije Republike Slovenije za okolje. Nacionalni strokovnjak za emisije škodljivih snovi v zrak in emisije toplogrednih plinov je ravno na tem področju dodal svoj prispevek k delu IPCC. Več: meteomania.blog.siol.net

→ Kiberpipa (Kersnikova 6, LJ) Je majhen, eleganten in enako funkcionalen kot vsak povprečni prenosni računalnik. Katere so njegove značilnosti in zakaj je drugačen od ostalih? Kako ga je moč nadgraditi, tako strojno kot programsko, in kaj vse lahko počnemo in česa žal res (še) ne moremo.

Tor., 20. maj ob 19h

:: POLI TIK A ::::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 2 3 |0 8 : : 1 6. maj 2008 ::

Domen Savič e-demokracija.si

Britanska delavska stranka se po nove člane odpravlja na splet Potem ko je britanska delavska stranka na zadnjih javnomnenjskih anketah utrpela najslabši rezultat v zadnjih letih, so se njeni strategi po nove člane odpravili na splet in spletna socialna omrežja. Delavska stranka bo tako vaške trge zamenjala za spletna socialna omrežja, postavili pa so tudi spletni portal, s katerim upajo na povečano včlanjevanje v delavsko stranko. Navdih so britanski voditelji stranke dobili pri ameriških predsedniških kandidatih, ki letos s pridom izkoriščajo vse spletne tehnologije, britanski volivci pa lahko predstavnike delavske stranke

Delavska stranka bo vaške trge zamenjala za spletna družabna omrežja in tam pridobivala nove stranke. zaenkrat lahko kontaktirajo preko spletnega omrežja Facebook in MySpace, hkrati pa lahko preko storitve Twitter spremljajo delo svojih političnih izbrancev. Eluned Morgan, vodja spletnega oddelka stranke, je poudaril pomen ameriške predvo-

lilne kampanje, ki je “pokazala, kako lahko so spletne tehnologije koristne pri politični mobilizaciji volivcev.” Glyn Davies, najbolj znan bloger med valežanskimi politiki, je ocenil, da se na blogih politikov pojavlja veliko preveč obvestil s službe za stike z javnostmi in premalo osebne, samosvoje vsebine. “Potrebno je spremeniti način komuniciranja, saj imamo tukaj popolnoma drugačno občinstvo, ki zelo hitro oceni, kako iskreni ste,” meni Davies. Vir: icWales

Nostalgik www2.blog.siol.net

Mjanmar med opustošenjem in referendumom V Mjanmaru izvajajo referendum kljub nedavni vremenski katastrofi.

Foto: Reuters

Uničujoč ciklon, ki je prejšnji teden prizadel Mjanmar je po podatkih Združenih narodov terjal okoli 100,000 človeških življenj. Oblasti v Mjanmaru sicer priznavajo le 23,335 mrtvih. Številka se povečuje iz dneva v dan, k čemur prispeva počasna delitev človekoljubne pomoči, ki so jo mjanmarske oblasti do nedavnega celo zavračale. Kljub temu pa to vojaške hunte ni odvrnilo od izvedbe referenduma o novi ustavi. Tega so za maj napovedovali že pred časom in je del t.i. poti k demokratizaciji Mjanmara in morebitnem sestopu vojaške hunte z oblasti. Čeprav je večina mednarodne skupnosti Mjanmar v zadnjih dneh pozivala, naj referendum zaradi posledic ciklona raje preloži, so se generali odločili, da ga vendarle izpeljejo. V tistih provincah, ki pa so bile najbolj prizadete pa so ga prestavili. Na referendum je padla senca dvoma, saj so številni sodelujoči povedali, da so morali posredovati številke svojih osebnih izkaznic ter ime in priimek, s čimer pa so se počutili prisiljene v glasovanje za spremembe. Opozicija je mnenja, da je referendum le farsa in da se z njim želi hunta še bolj oprijeti že tako trdne oblasti. Dogodki prejšnjega avgusta in septembra kažejo tej tezi v prid, saj kljub želji ljudstva po resnični demokraciji niso reagirali z razpisom volitev pač pa z vojaško močjo, ki je na koncu pripeljala do številnih mrtvih. Prvi neuradni rezultati kažejo, da je referendum uspel, saj je za sprejetje nove ustave glasovalo od 80 do 90 odstotkov udeležencev. Prve demokratične volitve v Mjanmaru so napovedane za leto 2010, v dveh letih pa se lahko vojaška hunta, ki do sedaj ni kazala pripravljenosti na predajo oblasti, premisli.

:: blogoro l a 23| 08 :: 16. m a j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : PO LITIKA :: 7 Haro harotov.blogspot.com

Liberalci na oblast Provokativno radikalni prvak Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič bi moral že zdavnaj zapustiti politično sceno na videz miroljubne Slovenije. Njegov način razmišljanja in njegove besede so nekaj, česar ne bi smelo biti. Presenečen sem bil, da je človek, ki si je v politiki izbral tr-

žno nišo – nacionalizem, ki volivce zabava, da bi dobil glasove in katerega besede so pogostokrat skrajno primitivne, na predsedniških volitvah dobil kar petino glasov volivcev v prvem krogu. Ljudje radi volijo klovne in tiste, ki so preprosto zanimivi. Politika sama po sebi je dolgočasna.

Ljudje radi volijo klovne in tiste, ki so preprosto zanimivi. Jelinčič, Peče in podobni morajo biti izvoljeni. Če bi prvi postal slovenski predsednik, bi Sloveniji delal samo sramoto. Nihče nas več ne bi jemal resno. Sreča. SNS se mi je vedno zdela en sam mož. Jelinčič je preprosto preveč avtoritativen, da bi mu mlajši lahko mešali štrene. Peče in družba so še dolgo zdržali. Zdaj nadaljujejo podoben način dela pod drugim imenom. Vojak lahko reši pet ljudi ali jih ubije pet. Intelektualec jih lahko ubije na tisoče ali jih toliko reši. V katero skupino spada Jelinčič (na posnetku iz slovenske osamosvojitvene vojne), presodite sami.

Jin jinovsvet.com

Iraški oče, ki je ubil svojo 17-letno hčerko, ne obžaluje ničesar

Foto: Reuters, Robert Balen - Večer

Pred štirinajstimi dnevi je britanski Observer poročal o tem, kako je v Basri oče ubil svojo sedemnajstletno hčer Rand Abdel-Qader, ker se je zaljubila v angleškega vojaka. Za to dejanje vladnega uslužbenca ni doletela nobena kazen in že po dveh urah so ga oblasti osvobodile. Zdaj The Observer objavlja dele pogovora z njenim očetom. Abdel-Qader Ali obžaluje samo eno stvar – da svoje hčerke ni ubil že pri rojstvu: “Če bi se tedaj zavedal, kaj bo postala, bi jo ubil takoj, ko jo je njena mati rodila.”

Abdel-Qader Ali je svojo hčerko davil tako, da ji je s škornjem stal na vratu. Mlada študentka Rand se je učila angleščino na univerzi v Basri in je dvaindvajsetletnega angleškega vojaka Paula spoznala med prostovoljno pomočjo pregnanim družinam, ko je ta delil vodo. Svoji devetnajstletni prijateljici Zeinab je zaupala, da se je zaljubila vanj, a njun odnos je bil sestavljen le iz redkih pogovorov v časovnem obdobju štirih mesecev. Kot je zatrdila Zeainab, je Rand umrla devica, vendar ji to ni nič pomagalo, ko so jo z angleškim vojakom videli v javnosti in je za to izvedel njen oče. Abdel-Qader Ali je svojo hčerko davil tako, da ji je s škornjem stal na vratu. Ko je to videla njegova žena, je stekla v hišo po pomoč, a njena dva sinova, stara 23 in 21 let, sta pomagala očetu in skupaj so jo ubili, ter jo kasneje pokopali v na hitro izkopan grob. Med pokopom so njeni strici pljuvali nanjo. Policija je očeta priprla za dve uri, a mu je po njegovih besedah še čestitala za dobro opravljeno delo, saj je samo branil svojo čast. S ponosom je povedal, da ima od zdaj samo še dva sinova. “Tisto dekle je bilo moja življenjska napaka. Vem, da me Bog blagoslavlja za to kar sem storil. Moja sinova sta na moji strani in bila sta dovolj moža, da sta mi pomagala končati življenje nekoga, ki nam je vsem prinesel sramoto.” Njegova žena se je kmalu zatem ločila in pobegnila in se zdaj trese za svoje življenje. Še zdaj komaj verjame, v kaj se je spremenil njen mož, ki je bil ves čas njunega zakona miroljuben človek, a jo je po ločitvi še brutalno pretepel in ji zlomil roko. Vedela je, da je njena

hčerka prijateljevala z angleškim vojakom, a je to počela predvsem, da bi vadila angleščino. “Ubile so jo živali. Vsako noč, ko grem v posteljo, se spomnim njenega obraza, kako kliče na pomoč, medtem ko njen oče in brata končujejo njeno življenje.” Kakšna je to družba, v kateri je potrebno toliko nasilja nad ženskami? Kakšni so to moški, ki svoja gnusna dejanja imenujejo za častna, ker jim majhna pozornost pomeni nedovoljeno sramotitev? Kakšen zmešan človek bi si dovolil vse to opravičevati z Božjo voljo in bil še ponosen na svoj zločin? V Basri je v lanskem letu v ubojih iz časti umrlo 47 mladih deklet. Napad in okupacija Iraka sta gotovo bili napaki brez primere, a zaradi tega ne more biti tako, da so obrnemo in ignoriramo takšne zločine, češ da gre za drugačno družbo z drugačnimi vrednotami. Res, potrebno je našo pozornost usmeriti na našo lastno družbo, na vso Evropo in preprečiti, da bi se kaj takšnega dogajalo pri nas. Narobe je, če svoje lastne vrednote postavimo na stranski tir, da bi se borili proti ameriškemu imperializmu. Napaka, ki jo nekateri na levici že dolgo ponavljajo, je, da se – medtem ko znajo biti ostri do krščanskih skrajnežev med nami – pri drugih religijah sklicujejo na multikulturnost in vsako kritiko označijo za delo skrajnih desničarjev. Toda če ne verjamemo, da so naše vrednote neprimerno boljše, se je potem sploh smiselno boriti za njih? Če ne verjamemo, da se ima vsaka mlada ženska, ne glede na to, v katero okolje se je rodila, pravico pogovarjati s komerkoli se hoče, je najbolje da takoj opustimo svoja prepričanja in se podvržemo prvemu, ki bo prišel mimo in nam bo najbolj prepričljivo grozil. Vsaj jaz tega nisem pripravljen storiti.

: : GOS PO DARSTVO :::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 2 3 |0 8 : : 1 6. maj 2008 ::

Orange.and.Nuts orangeandnuts.com

Hočeš biti naslednji YouTube? Več kot VC in visoke menedžerske plače nam pomeni, da ustvarjamo skupnost 60+ ljudi, ki uživajo v svojem delu in to počnejo tako dobro, da je podjetje uspešno. • Če imaš storitev in želiš zaslužiti, mora storitev imeti ceno. • Možnosti, da zaslužiš milijon, so bistveno večje od možnosti, da zaslužiš milijardo. • Življenje je lagodno ne glede na to, ali imaš milijon ali milijardo. • Ali res hočeš upoštevati “nasvet” 50centa: “Get rich or die tryin’“? • Da bi zaslužil milijon, rabiš 2000 kupcev, ki ti vsak mesec plačajo 40. • Kupce za plačljive storitve je najbolj učinkovito iskati med podjetji. • Najbolj hvaležna so mala in srednja podjetja – veliko jih je in pripravljeni so plačati, če jim rešiš problem ali prihraniš čas. • Da si uspešen, bogat, priljubljen (ali karkoli je že tvoj fetiš), ne rabiš biti najboljši na največjem trgu – dovolj je da si najboljši v niši ali bolje opraviš storitev od vodilnega na tržišču. • Kar sproščeno. Dela ne bo nikoli manj. Na te ideje lahko gledamo na dva načina: tak podjetnik je neambiciozen in/ali ne upa uspeti; ali pa

si rečemo, da je njegovo delovanje pristnejše, saj bi rad drugim pomagal reševati njihove probleme in ob tem zaslužil dovolj za lagodno življenje. Od različnih predavateljev in bolj ali manj uspešnih podjetnikov sem že slišal tisto idejo, da živimo v iluziji, če mislimo, da bomo zdaj delali po 14 ur na dan, nato pa bomo podjetje prodali in uživali v brezdelju. Dela nikoli ne bo manj, kvečjemu več ali enako. Zato je bolje, da že danes poskrbimo za to, da lahko vodimo normalno življenje, delamo 8 ur, imamo prosti čas, hodimo na izlete in potovanja. Nikoli ne bomo mlajši in dela nikoli ne bo manj. To je zanimiva dilema, ki niti meni ni tuja. Vsekakor pa se z njo identificiram lažje kot z nekakšnimi na hitro narejenimi podjetniškimi idejami, ki so narejene zato, da se podjetje čez eno leto proda. Podjetji, v katerih sem partner, smo začeli iz nič, nikoli nismo dobili (niti prosili) kakršnihkoli sredstev (ne seed, ne VC) in uspelo nam je narediti uspešni podjetji. Domenca je vodilni ponudnik na trgu, praktično v vseh dejavnostih, s

katerimi se ukvarja, mimovrste=) pa je eden največjih trgovcev, vsekakor pa vodilna spletna trgovina v državi. Podjetji imata certifikat Družini prijazno podjetje, prav tako smo finalisti izbora Zlata nit za najboljšega delodajalca. Odnosi med sodelavci so odlični, dela se 8 ur na dan (seveda z občasnimi izjemami, so pa vse nadure plačane), delamo zanimive projekte, ki nas motivirajo, družimo se tudi izven delovnika. To so vrednote, ki nam veliko pomenijo. Veliko investitorjev trka na naša vrata, saj je denarja tudi v Sloveniji veliko, in vsi iščejo priložnosti za naložbe. Toda to sprejemamo z zrnom soli. Več kot VC in visoke menedžerske plače nam pomeni, da ustvarjamo skupnost 60+ ljudi, ki uživajo v svojem delu in to počnejo tako dobro, da je podjetje uspešno. Pa ne da ne bi bili ambiciozni ali da ne bi želeli doseči še več, daleč od tega. To želimo početi dovolj previdno, da zagotovimo stabilnost našim sodelavcem. Lahko bi rekel, da pod vplivom filozofije kaizen, a kljub temu z dovolj dinamike, primerne branži. Več (tudi povezave na predavanje D. H. H. in druga predavanja v sklopu Startup School) na: www. orangeandnuts.com.

Foto: Reuters

Nič lažjega – pojdi z mano. In odpujsala sta domov. V zadnjem času se v naši branži veliko (da ne rečem vse) vrti okoli tega, kako postati naslednji Google, YouTube, Facebook itd. Že zadnje konference, ki sem jih obiskal, pa tudi ostali dogodki, kjer se srečujemo ljudje iz industrije, se dogajajo ob nenehnem spremstvu ljudi iz različnih skladov tveganega kapitala (VC, venture capital). Na vsaki konferenci je tudi nekaj predavateljev, ki nam svetujejo, kako prepričati VC-je v naložbo, kako pripraviti t.i. elevator pitch, nekakšno 30-sekundno predstavitev, s katero osvojiš potencialnega investitorja. Kako, kaj, kdaj in komu naj rečemo, da nam bodo dali stotisoče ali milijone dolarjev ali evrov, s katerimi bomo financirali svoj start-up. Moram priznati, da sem se vsega tega prahu okoli VC-ja že malo najedel, saj vsi iščejo neke bližnjice do instant uspeha. Torej – kako podjetje v roku enega leta spraviti do vrednosti več sto milijonov evrov. V resnici ni tako enostavno in niti tako “plehko” ne bi smelo biti. Zato sem bil toliko bolj navdušen nad predavanjem, ki ga je imel David Heinemeier Hansson, partner v podjetju 37 signals (znani predvsem bo Basecampu) in avtor frameworka Ruby on Rails. 37signals so me že večkrat doslej navdušili s svojim razmišljanjem, predvsem s knjigo Getting Real. Nekaterim gre v nos njihov pametnjakovičevski način podajanja stališč (v smislu “mi smo pojedli pamet sveta in obstaja samo ena resnica”), toda meni tak način čisto ustreza – veliko bolje podajo svoje sporočilo, jaz pa sem dovolj samostojna oseba, da lahko presodim, katero njihovo stališče mi je OK in katero ne. David je predaval na Startup School 2008, ki je potekal aprila na univerzi v Stanfordu (kje pa bi drugje …). Svoje predavanje je zasnoval ravno okoli tega občutka, ki ga imam jaz v zadnjem času – vsi bi radi obogateli na hitro, najraje z denarjem VC-jev. Kaj se je že zgodilo s tem, da postaviš podjetje, ki ima dobro storitev, svojo storitev zaračunava in od tega živi? Nekaj njegovih glavnih poudarkov:

:: b logorol a 23| 08 :: 16. m a j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : GOS P O DARSTVO :: 9 PU poslovni-utrip.si

Milijonom Nemcev grozi družbeni propad

Foto: Reuters

V svetovno znani svetovalni družbi McKinsey so objavili študijo o gospodarski prihodnosti Nemčije, ki je še vedno najpomembnejši gospodarski partner Slovenije in zato vredna vse pozornosti. Največji slovenski izvozniki na nemški trg v prvih sedmih mesecih leta 2006 so bili Prevent Global d.d., Gorenje d.d., Impol d.d., Sava Tires d.o.o., BSH hišni aparati d.o.o. in Mura d.d., največji uvozniki pa Porsche Slovenija d.o.o., Acroni d.o.o, Gorenje d.d., AC-Intercar d.o.o., Prevent Global d.d. in Mura d.d. V najmočnejši evropski gospodarski velesili ni vse tako rožnato, kot se sliši ob omembi države, kjer

proizvajajo izdelke uglednih blagovnih znamk Audi, Bmw, Mercedes, Porsche in Nivea. Prebivalci v številnih predelih države se srečujejo z visoko brezposelnostjo, ki po podatkih Spiegla znaša 8,1 odstotka. Brezposelnost je še precej višja v vzhodnem delu, kjer je povprečno dosega kar 13.9 odstotka, v Berlinu je prejšnji mesec znašala kar 14,5 odstotka. Stanje na področju zaposlenosti v vzhodnem delu Nemčije je tako precej slabše od sosednje Poljske, ki je po podatkih Eurostata v marcu letos imela 7,7-odstotno brezposelnost. Pri McKinseyu pravijo, da nemško gospodarstvo že dolgo ni dovolj di-

namično, da bi lahko do leta 2020 obdržalo socialne standarde, kot jih pozna danes. Če se gospodarska rast ne bo dvignila, bo Nemčija postala velik socialen problem. Nemškemu srednjemu razredu, v katerega Spiegel uvršča zaposlene, ki zaslužijo od 70 do 150 odstotkov povprečnega prihodka, pa grozi propad. Leta 2000 se je v srednji razred uvrščalo 62 odstotkov Nemcev, v letu 2006 pa le še 54 odstotkov. Samo v šestih leti je iz srednjega v nižji razred nazadovalo kar 5 milijonov Nemcev, McKinsey pa tudi za prihodnost napoveduje nadaljnje izginevanje nemškega srednjega razreda.

Nemško gospodarstvo že dolgo ni dovolj dinamično, da bi lahko do leta 2020 obdržalo socialne standarde, kot jih zagotavlja danes.

10 :: I NT ERVJU TED N A ::: : : : : : : : : : : : : : : : : : :

Glede Žige Turka sem bil sprva v dilemi. Naj ga kot “kolega” blogerja tikam ali naj ga kot ministra za razvoj vljudno vikam? S sproščenostjo in neposrednostjo, ki jo lahkotno izraža z vsako besedo, je dilema pri njem zelo hitro odpadla. Seveda se bova tikala. In ravno zaradi te njegove človeške lastnosti, ki je v politiki - milo rečeno zelo redka, je Žiga Turk politik, ki ga velja tikati z vsem spoštovanjem.

Intervju: Gregorg Foto: Marta Lamovšek (www.zadetaodlajfa.si)

blog.zturk.com blog.zturk.com/feeds/ posts/default

Žiga Turk Žiga, za začetek razčistiva nekaj, kar me muči že dolgo časa – kaj je to “minister brez listnice”? Ti na vladnih kosilih ni treba plačati računa? Brez listnice pomeni, da ne skrbim za uporabnike proračuna in ne plasiram davkoplačevalskega denarja. Zato lahko vsakemu, ki pride k meni, že na začetku povem, da nimam denarja za njegove ideje. Vladnih kosil oz. neformalnih srečanj ministrov, brainstormingov in točk 'razno' je – za moj okus – premalo, za to bi z veseljem plačal kak račun. V politiko si vstopil kot popolni outsider. Kakšna je bila prva izkušnja s politiko? Politika pač pomeni, da delaš nekaj v dobro javnosti. In v zameno da to lahko delaš, daš javnosti do sebe vse pravice. Sicer smo politiki čisto navadni ljudje, le da je med nami večja koncentracija velikih egov. Izhajaš iz akademske sfere. So možne kakšne primerjave? Naj zastavim zanimivo vprašanje: kdo je bolj odprte glave, politiki ali študenti? Mladi so seveda dosti bolj odprti za spremembe. Študenti in politiki kar naprej opravljajo izpite. Na kratki rok se splača pretvarjati, da poznajo

odgovore na vse. Na dolgi rok ne. Sicer so pa študenti med politiki in politiki med študenti. In to ne prispeva ne h kvalitetnemu študiju in ne h kvalitetni politiki. S svojim blogom veljaš za nekakšnega neuradnega vladnega piarovca in, če smem pripomniti, boljšega piarovca vlada še ni imela. Kako pa na vladi gledajo na to tvojo “postransko” funkcijo? Hmm, neke podobne pohvale sem slišal od čisto zaresnih politikov. Moram biti pa popolnoma jasen: moj blog ni vladni PR, to je moja osebna zadeva. Nikoli ni ideja za kak prispevek prišla od koga tretjega, niti ni bil kak prispevek cenzuriran. Kolegi, se mi zdi, moj blog berejo ali pa jim kak prispevek natisnejo. Kolega Šturm in Rupel sta se pred časom kar resno zanimala za stvar, Rupel je potem tudi začel blogati. Bi morali vsi politiki blogati? Se bo to kdaj zgodilo? Če bodo morali, ne bo kake posebne koristi od tega. Večina bo stvar prepustila PR službi. Prepričan pa sem, da se bo politika vedno bolj odpirala ter ideje in rešitve iskala zunaj sebe, veliko usklajevanja med interesi pa prepustila drugim

Blogorola

Profil Ime: Žiga Priimek: Turk Vzdevek: Ime bloga: Turkov URL: blog.zturk.co čas-opis RSS: blog.zturk.co m m/feeds/posts/ default Spol: M Starost: letom pr im Horoskop: ne be erna rem Verjamem v: ljudi Moji fetiši: imam Razvajam se: na dr sitcom komediji zv obno: pivo ob na debelo: potova ečer nj civilizirane kraje a v daljne, lepe in Naj knjiga: jo še išč Naj glasba: Bach em ov 3. brandenbur ški koncert, In my lif e Call of the Search - George Martin, Naj film: As Good Katie Melua Pursuit of Happyn as it Gets, The Pan’s Labyrinth … ess, Mystic River, Osebni slogan: ne pusti se uokviriti v en slogan Zares delam: min ist Za zabavo delam er, raziskovalec : blogam, itak

ge Creativity Exchan ad.com ep yp s.t las ec tiv ⋆ crea analysis and views ws Ne Economist.com .com/f/ ⋆ www.pheedo globalagenda m co ist econom EurActiv.com com ⋆ www.euractiv. ki sa Guy Kawa aki.com ⋆ blog.guykawas r ke ac eh Lif ⋆ lifehacker.com Lunch over IP rip.com/ ⋆ www.lunchove Presentation Zen tionzen.com ⋆ www.presenta ics lit Po : Slashdot ot.org ⋆ politics.slashd

krogom. Tudi to je umikanje države. Bloganje je razmeroma malo pomemben člen v demokraciji 2.0.

osmislil pešačenje preko dvajsetih ulic Manhattna. Kul trgovina. Sindikat se ne pritožuje, da je odprta 365/24/7.

V prejšnji številki je v intervjuju Barbara Kvas, urednica blogerskega portala E-demokracija ugotovila, da so politiki preko blogov radi v stiku z navadnimi ljudmi predvsem v času volitev, potem pa to potrebo kar naenkrat izgubijo. Navedla je tudi primer aktualnega predsednika države, ki je pred volitvami blogal vsak dan, nato pa je kar naenkrat pozabil na to svojo strast … Normalno je, da pred volitvami politik išče več stikov z volivci. Po volitvah pa mora biti zvest podobi, ki je bila izvoljena. Jaz blogam ravno zato, ker imam javno funkcijo in ne vem, če bi kot civil sploh še blogal.

Boš poskusil prepričati šefa, da vsem ministrom privošči po enega macbooka air? Slišal sem namreč govorice, da ima Janša edini v vladi maca … Šef ministrom privošči katerikoli računalnik. Po treznem premisleku sem ugotovil, da macbook air ni optimalen stroj zame. Poleg tega dvomim, da bi preko njega lahko dostopali do vladne informacijske infrastrukture. Izboljšanje le-te, posodobitev, nevtralnost do operacijskega sistema uporabnika … je naloga za nov mandat. Med predsedovanjem se je nismo upali lotiti.

Blogi naj bi bili na prihajajočih predsedniških volitvah v ZDA eden ključnih medijev. Kdo bolje bloga, Hillary ali Obama? Ne berem ne enega ne drugega. Včasih pogledam kak posnetek na YouTube. Dvomim, da blogata lastnoročno. Ja, na blogih je kar nekaj debate o bodočem predsedniku. Veliko je virusnega oglaševanja … Internetu namenjamo vedno več ur našega časa in aktualne teme se temu primerno pojavljajo tam. Ključnost nekega medija je zelo povezana z deležem časa, ki ga ljudje ob tem mediju ali s tem medijem preživijo. Delež časa, porabljenega v internetu, raste.

Sedaj pa nekaj resnejših vprašanj. Prva asociacija na razvoj je Lizbonska strategija. Lahko za naše bralce na hitro in preprosto pojasniš, za kaj sploh gre? Lizbonska strategija je načrt sprememb in reform, da bi v EU še naprej dobro živeli, da bi se razvijali hitreje in ustvarjali boljša delovna mesta. Strategija išče ravnotežje med prioritetami konkurenčnega in na znanje in ustvarjalnost oprtega gospodarstva ter skrbjo za ljudi in okolje.

Ko smo že ravno pri ZDA; pravkar si se vrnil iz New Yorka, o čemer lahko v zanimivem potopisu beremo tudi na tvojem blogu. Kako se ti je zdel Apple Store? Po tem, ko me je 5. avenija pustila razmeroma hladnega, je Apple Store

Se Slovenija dovolj hitro razvija? Kje smo in kam želimo? Kateri so za nas ključni razvojni elementi? S hitrostjo smo lahko zadovoljni. Do leta 2013 naj bi ujeli povprečno razvitost EU, in trendi so za to zelo dobri. Naš razvoj v zadnjem obdobju je v obstoječi strukturi gospodarstva izkoristil že veliko rezerv, v prihodnje pa se bo treba za ohranjanje dobičkov bolj nasloniti na znanje

: : I NTE RVJU TED N A :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 2 3 |0 8 : : 1 6. maj 2008 ::

Spremembe od spodaj navzgor - tiste prave, se bodo dogajale z demokracijo 2.0. Na bloge mnogi izlivajo predvsem svoje nezadovoljstvo. Meni so rekli, naj za božjo voljo neham pisati na twitter, ker samo nekaj nergam. Ampak ko se imaš fajn, ne greš tega napisat na mikroblog. oziroma se prestrukturirati. Opozicija ropota, da se je premalo tega zgodilo že v tem mandatu, ampak dokler ima gospodarstvo možnost rasti na lažje načine, dokler so dobički lepi tudi z manj znanja, gre pač v to smer. Postali smo bogatejši in nič nismo zamudili. Zdaj prihaja čas za spremembo vzorca razvoja. Veliko osnov za to je pripravljenih - od Sveta za konkurenčnost, okrepitve Tehnološke agencije, premikov v strukturi vpisov na univerzo, rasti sredstev za raziskave in razvoj, okrepitve sodelovanja med gospodarstvom in znanostjo … Kakšne so primerjalne prednosti Slovencev pred drugimi? Kje so naše rezerve? Na kaj bi se bilo smiselno osredotočiti? Slovenci imamo kar ugoden geografski položaj, smo člani EU in drugih mednarodnih organizacij. Smo pridni, delovni, zanesljivi, razmeroma dobro izobraženi … Ampak kakih posebnih prednosti nimamo. Svet hitro napreduje, ljudje so marsikje pripravljeni trdo delati ali študirati, da bi napredovali. Prepričan sem, da imamo še veliko rezerve, ko gre za podjetnost in ustvarjalnost, tudi v tem, da bolj zaupamo v svoje sposobnosti, vase. Meni se zdi, da je za razvoj ključnega pomena radovednost. Smo dovolj radovedni ali imamo Slovenci občutek, da tako ali tako že vse vemo? Radovednost je prav gotovo zelo pomembna lastnost. Vodi k ustvarjalnosti, inovativnosti; pomembno je iz vsega tega tudi znati narediti posel, odpreti delovna mesta. Ja, imamo tudi nekaj tega občutka, da smo najbolj pametni, da sami vse najbolje vemo, da ne potrebujemo denimo tujih lastnikov, ki bi s seboj prinesli tudi znanje, tujih managerjev, tujih profesorjev, Slovencev, ki so študirali v tujini. Te dni organiziram sestanek o scenarijih za nizko-ogljično Slovenijo - kako razvoj peljati v okolju prijazno smer. Zraven smo povabili Angleže. In sem dobil jezno pismo, kaj da vabimo zraven tujce, kot da sami ne bi imeli dovolj znanja. Ob tem pa moram vendarle dodati, da nimamo prav nobenega razloga, da ne bi bili samozavestni in s tujci sodelovali brez kakršnihkoli kompleksov majhnosti. To je vsaj tako slabo, kot če se tujih vplivov izogibamo. Mandatu se približuje konec. Kaj vse bi

podčrtal kot svoje ključne uspehe (ali neuspehe) v teh štirih letih? Minister nisem bil vsa štiri leta, ampak sem minister šele dobro leto. Ustvarjalnejši del posla - načrtovanje reform - so opravili drugi. Žal je bilo po tem kar nekaj časa izgubljenega. Po mojem prihodu marca 2007 je Služba vlade za razvoj dosledno zagovarjala reformno smer, topogledno recenzirala predloge zakonodaje in spodbujala ministrstva. Sodelovali smo pri pripravi množice reformnih zakonov, opravili smo razvojno recenzijo proračuna, obranili proračunsko realnost velikih razvojnih projektov, pomagali višati proračun za znanost in tehnologijo, krepitev tehnološke agencije TIA. Vzpostavili smo dober dialog s civilno družbo s prevzemom vodenja Sveta za trajnostni razvoj in tlakovali pot za to, da postane trajnostna komponenta razvoja še bolj organsko vpeta v razvojna razmišljanja. Podčrtal bi Svet za konkurenčnost z desetimi razvojnimi skupinami. Ta ostane za mano, ne glede na bodoči obstoj SVR. Tehnološki razvoj, raziskovalno politiko, njene prioritete, policymaking smo zaupali strokovnjakom iz raziskovalnega sektorja in industrije. Od njih pričakujem tudi predloge o nujni modernizaciji visokošolskega in raziskovalnega sektorja. Za isto mizo smo spravili ljudi iz znanosti in gospodarstva. Teh povezav mora biti še več. Na evropskem parketu dobivamo čestitke za predsedovanje. Ne samo tistih vljudnostnih, uradnih, v kamero. Pridejo po SMS-ih, mailih, na štiri oči; jaz osebno predvsem za slovenski prispevek k osvežitvi lizbonske strategije in v zvezi z energetsko klimatskim paketom. Pogled na razvoj, inovacije, tudi na internet, je postal bistveno modernejši. Neuspehi? Nekaj primerov: Besede “talent” se ni dalo spraviti v lizbonsko strategijo. Prav tako ne številk ob cilju, da naj vlade dajo zgled pri varčni rabe energije in svojih avtoparkih. V zvezi z domačimi temami je treba odkrito povedati, da nisem več ministroval v najboljših mesecih za reforme. Nekaj zadev, denimo na področju socialnih transferjev, dolgotrajne oskrbe ipd., je ostalo v predalu. Kakšna se ti zdi slovenska blogosfera? Nekje si zapisal, da gre končno za spremembe “od spodaj navzgor” … Vedno, ko se je v računalništvu pojavilo kaj no-

vega, si tam okrog našel same super ljudi – npr. okrog hišnih računalnikov, amig, atarijev, prvih pecjev, na DECnetu, na internetu ... Potem se težišče druščine premika levo po Gaussovi krivulji in povprečje je čedalje slabše. Pri blogih pa se mi zdi, da se dogaja nekaj drugega. Early adopters smo bili spet predvsem tehnični navdušenci, ampak pravo vrednost sfera dobiva, ko se ji pridružuje vedno več tistih, ki jih vodi tudi in predvsem desna - umetniška, ustvarjalna, intuitivna, empativna - polovica možganov. Spremembe od spodaj navzgor - tiste prave, se bodo dogajale z demokracijo 2.0. Na bloge mnogi izlivajo predvsem svoje nezadovoljstvo. Meni so rekli, naj za božjo voljo neham pisati na twitter, ker samo nekaj nergam. Ampak ko se imaš fajn, ne greš tega napisat na mikroblog. Uživaš trenutek. V mikroblog se potožiš, ko stojiš v zastoju, v vrsti, ko te kaka neumnost res razkuri, pa hkrati ni vredna dolgega zapisa na blog. Kaj pa koncept državljanskega novinarstva? Se ti zdi, da imamo kaj možnosti? Zdi se mi, da ljudje potrebujejo dnevno dozo novic. Sploh ni nujno, da so te novice povezane z bistvenimi domačimi ali svetovnimi političnimi ali športnimi dogodki. Pustimo ob strani, ali je to dobro ali slabo. Tabloidi denimo pišejo večinoma o nepomembnostih in to lahko blogi ljudem nadomestijo. Niso pa državljani pogosto priča pomembnim dogodkom. Priložnost vidim v tem, da akterji pomembnih dogodkov sami pišejo o njih, uredniki, lahko državljanski, pa lahko iz tega sestavijo dnevni mozaik. To si zdaj delamo na nek način sami – denimo z google readerjem ali z izmenjavo zapisov (shared items). To funkcijo bi lahko pri googlu še izpopolnili. OK, hvala ti za ta pogovor. Za konec bi te samo še prosil, če lahko izbereš naslednjega intervjuvanca s kratko argumentacijo … Predlagam Jureta Zupana oziroma ljudi, ki delajo blog Kvarkadabra. Morda lahko s tem naredim kaj za promocijo znanosti med mladimi. Predlagam Tomaža Štiha iz Bloga “Libertarec”. V ZDA se jaz gotovo ne bi zavzemal za manj vmešavanja države in več vpliva trga, pri nas pa je treba take misli vsaj slišati. Predlagam Danila Turka, da ga vprašaš, če je še bloger.

AČ

JA VA

14 :: TEMA TED N A :::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 2 3 |0 8 : : 1 6. maj 2008 ::

Meje jezika, meje sveta

Pred kratkim je slovensko javnost presenetila odločitev edinega slovenskega medijskega inšpektorja, da kaznuje časopisno hišo Dnevnik, ker je njen hišni kolumnist Marko Crnkovič naslov svoje kolumne naslovil z angleškim “I feel politics”. Takšen naslov je v nasprotju s slovensko medijsko zakonodajo, po kateri morajo biti vsi naslovi časopisnih člankov v slovenskem jeziku. Da gre za eklatantna dvojna merila, je jasno že na prvi pogled. V času, ko nas na vseh izdelkih široke potrošnje in promocijskih sporočilih preplavljajo amerikanizmi – konec koncev se je Marko Crnkovič v inkriminirani kolumni ukvarjal z uradnim angleškim (sic!) sloga-

Glasuj za najboljši prispevek teme tedna in zadeni iTIVI!

nom slovenske države “I feel Slovenia” – je kaznovati novinarje ali kolumniste zaradi tovrstnih naslovov povsem neprimerno. In tudi neustrezno. Ali to pomeni, da v Sloveniji ne morejo nastati članki z naslovom “Ecce homo!” ali “J’accuse!” Zakaj bi se morali v javnem komuniciranju omejevati zgolj na slovenski jezik? Avstrijski filozof Ludwig Wittgenstein je dejal: “Meje mojega jezika so meje mojega sveta.” Je torej kazen časopisa Dnevnik dokaz meja našega sveta? Vprašanje seveda ni enostransko in odpira različne teme, nas pa je seveda zanimal vaš pogled na to problematiko.

Hot or not?!

Izberi najboljši prispevek teme tedna in glasuj zanj. Glasovanje je sila preprosto – na številko 6400 pošlji SMS sporočilo, v katerega napiši ključno besedo HOT in številko prispevka, kateremu želiš dati svoj glas (npr. HOT1) Cena SMS sporočila je 1 €. Pogoje uporabe si preberi na: www.blogorola.com/hotornot.

Med vsemi poslanimi sporočili bomo izžrebali zmagovalca, ki bo prejel dvomesečni brezplačni iTIVI paket 3DVD hkrati. Prav tako bo isti iTIVI paket prejel tudi avtor prispevka, ki bo zbral največ HOT glasov.

:: b logorol a 23| 08 :: 16. m a j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : TE MA TEDNA :: 15

GLASUJ

Alcessa alcessa.wordpress.com

V stavku in besedi 1. Meje mojega sveta - v stavku Povprečen stavek lahko primerjamo z dejanjem gledališke igre, v kateri se nekaj konkretnega dogaja, tam je glavni igralec, pogosto so tam tudi njegovi soigralci, na odru praviloma tudi mineva čas, včasih kdo prehodi kakšno pot, in vse to v sreči, nesreči, žalosti, smehu itd. Pozornemu gledalcu in poslušalcu pri tem morebiti ne uidejo omejitve, ki vplivajo na razvoj dogodkov pri tej pomembni enoti jezika kot poteku enega dejanja. Pa si poglejmo preprost primer iz slovenščine: Janez (glavni igralec) občudujoče (način) gleda (konkretno dogajanje) Marijo (cilj dogajanja). Povedano po slovnično: Janez (osebek, kdo ali kaj) občudujoče (prislovno določilo načina, kako) gleda (povedek, kaj dogaja) Marijo (predmet, koga ali kaj). Mariji je Janez tudi všeč in zelo ji godi, da jo občudujoče gleda, vendar se hkrati zaveda, da je v tej igri samo tarča gledanja, predmet dejanja, ki ga izvaja glavni igralec, namreč naš osebek Janez. Marija je moderna ženska in bi rada bila občudovana in dejavna oseba hkrati, ne pa samo pasiven predmet občudovanja. Hkrati tudi ve, da nima smisla Janezu pripovedovati o svojih težavah, ker je ne bo poslušal. Pa prijateljice? Ne bo šlo, ker bodo mislile, da se dela pametno … Tako naša Marija vsa zamišljena na vprašanje prijateljice Mojce, a bo kaj z Janezom, odvrne: Janez pravi, da sem lepa. Potem ji vzame sapo. Seveda! Kako tega ni opazila prej! V stavku da sem lepa je Marija vendarle osebek, aktivno bitje, ne pa predmet glagola oz. moškega poželjivega opazovanja! Dokaz: da (jaz, kdo ali kaj) sem (kaj dogaja) lepa (kakšna lastnost osebka). Je to vse? Marija še zmeraj razmišlja, ker se ji vseeno zdi, da je z zgornjim primerom nekaj narobe. Razmišlja in razmišlja, potem pa ima naenkrat vsega poln kufer, naroči si campari in s prijateljico raje klepeta o čevljih. Tja, na žalost Marijina domneva, da je lahko vpričo Janezovega mnenja tudi glavni igralec svojega lastnega dejanja, ne drži. Marija tudi v tem primeru ostaja predmet dejanja, samo višji nivo je treba preveriti: Janez (osebek) pravi (dejanje), (koga ali kaj: [da sem lepa.] (predmet) Isto velja, če Janez le molče gleda: Janez (osebek) vidi (dejanje), (koga ali kaj: [da je Marija lepa.] (predmet) Facit: Ko smo (v celoti ali delno) podvržene pogledu oz. mnenju nekoga, smo zmeraj predmet dogajanja.

2. Meje mojega sveta - na koncu besedi Predstavljajte si diskoteko, v kateri je 50 punc in 50 fantov. Nenadoma glasba utihne in slišati je nekoga, ki reče: Potem sva šla k meni in se ljubila celo noč. 5 minut za logiko: za koliko ljudi iz zgornje diskoteke velja, da je zgornji stavek resničen in so šli z govorcem ter se z njim ljubili celo noč, če ga je a) izrekla ženska? b) izrekel moški? In? Še kdo, ki je po tem matematičnem dokazu mnenja, da ženske v slovenščini nismo zapostavljene?

POŠLJI SMS NA 6400:

HOT1

Predstavljajte si diskoteko, v kateri je 50 punc in 50 fantov.

16 :: TEMA TED N A :::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 2 3 |0 8 : : 1 6. maj 2008 ::

GLASUJ

Lord Wales lordwales.blog.siol.net

Dan Evrope (mi čutimo Evropo) Napak aktualne vlade je bilo preveč, da bi še lahko verjeli vanjo. Pokrajine? Če se spomnimo, zadnja Ljubljanska je bila obdana z žico.

V resnici pa čutimo predvsem inflacijo, pot in prenizke plače. Ker nočem ponavljat kritik okoli in glede naše vrle vlade, poskušam biti vsaj za dan Evrope, dan osvoboditve izpod Fašizma in nacizma, evropsko optimističen. Imeli smo Evropa forum v soju žarometov z našim najpomembnejšim svetilničarjem, in srečanje županov Evropskih prestolnic, o katerem mediji skoraj niso poročali. Poročali so, vendar ne na prvih straneh! Razlika je očitna, in razlika med glavnim svetilničarjem in Ljubljanskim županom je očitna. Medtem ko se prenova Ljubljane v korist vseh meščanov in obiskovalcev nadaljuje, je SDS že tretjič prekinila odločanje, tokrat sejo parlamentarnega odbora, kjer naj bi odločili o pokrajinskem referendumu. Ko se že tretjič ponovi isti politični trik iste najpomembnejše vladne stranke, se lahko vprašamo: kaj se gredo? Kaj je dobrega naredila konzervativna in v marsičem nestrpna stranka? Kaj je naredila za medkulturni dialog, geje in lezbijke, drugače misleče, za odpravo revščine in strpnost? Bore malo, če sploh kaj. Ksenofobna politika z veliko populizma in nacionalizma verjetno ni po meri ljudstva? Vsaj državna TV poroča o seji sveta SDS, kot bi se šlo za slavno 17 sjednico nekdanje ZKJ? Kot da koalicijske stranke ne bi videle, vedele in se zavedale, da bo jesenski politični orkan močno

GLASUJ

Slovenski jezik je izredno bogat jezik Tema tedna o mejah jezika, mejah sveta, razpisana ta teden v Blogoroli, mi je blizu in domača. Tako besede v slovenščini kot predvsem v angleščini in nemščini me spremljajo skozi življenje. Najbolj tiskane besede. V knjigah najbolj. Tako v zasebnem življenju kot v mojem poklicnem in zatorej v službenem delu. Vedno znova spoznavam, kako je slovenski jezik izredno bogat jezik. Z bogatim besednim zakladom. Vse mogoče pojme in zadeve, stvari in dejanja lahko čudovito opisuješ in se igraš z besedami. Z domačimi, slovenskimi besedami. V osnovni šoli sem bila uspešna v spisju. V šolskem letu 1964/1965 (kje je že to) sem bila najbolj uspešna dopisnica spisov v takratnem Pionirskem listu. Za nagrado sem dobila nalivno pero in knjigo. Knjigo imam še danes. Po končani gimnaziji sem odšla študirat slovenski jezik in knjižničarstvo. Knjige me spremljajo skozi življenje. Službeno, delovno in zasebno. Zasebno so zame knjige najljubši predmet. S pravim bogastvom misli, ki so izražene s tiskanimi besedami. Doma prebiram knjige večinoma v slovenščini. V službi se srečujem s strokovnimi knjigami, v tujih jezikih večinoma v

HOT2

zamajal Slovensko politiko na levo! Ponovila se bo ista zgodba, le bolj Evropsko, manirlih in strpno. Spet bodo zamenjave na ministrstvih, filmski sklad bo deloval kolikor toliko normalno, popravljene bodo ene krivice, da se bodo delale druge. To je Slovenska politika! In večini ljudstva je malo mar, kdo vlada. Za sproščanje ljudstva bomo skrbeli politični satiriki, delati pa bomo mogli kljub temu sami. Zamenjava v levo pa pomeni predvsem stanje vladanja magistra Ropa, kjer vlada ni po nepotrebnem obremenjevala ljudstva, niti ni bila preveč naklonjena poražencem 2 svetovne vojne. Napak aktualne vlade je bilo preveč, da bi še lahko verjeli vanjo. Pokrajine? Če se spomnimo, zadnja Ljubljanska je bila obdana z žico. Kaj naj Slovenija počne z pokrajinami? Ali nimamo dovolj državne birokracije? Zato je pohod ob žici dober spomin na preteklost. In čas, da se od preteklosti naučimo napak in živimo za prihodnost. Prihodnost po meri ljudstva! Evropo imamo, napake ponavljamo – koliko referendumov smo imeli? Predsedovanje Evropi je pomembno, še pomembneje je znižanje inflacije in Evropske plače državljanov. Za Evropsko delo! Čas je za spremembe, za strpnost in multikuluro. Predvsem pa za depolitizacijo države.

Zavestna Samost www.ednevnik.si/zavestnasamost

Resnično mi dvigne pritisk poslovenjena spakedranka “menedžment”. Saj nismo Srbi, da bi “piši, kao što govoriš”.

POŠLJI SMS NA 6400:

HOT3

angleščini in nemščini. Tako spoznavam bogato besedišče v teh jezikih. Ne moti me tuja terminologija, ki jo večinoma lahko nadomestimo s slovenskimi izrazi. Najbolj me motijo slovenske spakedranke iz tuje terminologije. Sama dosledno uporabljam izvorno obliko. Izpostavila bom samo dve, izredno razširjeni angleški besedi: management in marketing. Upravljanje, vodenje in trženje. Resnično mi dvigne pritisk poslovenjena spakedranka “menedžment”. Saj nismo Srbi, da bi “piši, kako što govoriš”. Ali uporabljajmo izvorno obliko ali pa slovensko izrazoslovje. Manager ni menedžer, ali je manager ali poslovodni delavec ali vodstveni delavec ali kader ali vodja. Vsako tujo besedo lahko ustrezno nadomestimo s slovensko. Ali uporabljajmo dosledno tujo, izvorno obliko , kot to počnejo Nemci ali uporabljajmo besede v slovenščini. Nemške strokovne knjige so včasih “polovico” v angleščini. Tako je ohranjen angleški strokovni jezik, a Nemci imajo tudi svoje besedišče. Najbolj odmevajo nemške sestavljanke v eni besedi, da ima ena beseda čez dvajset črk. To je šele “zabavno”. Nemška posebnost.

:: blogoro l a 23| 08 :: 16. m a j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : TEMA TEDNA :: 17

GLASUJ

Morska morska.blog.siol.net

Kdo bo zaščitil slovenski jezik (ali skrb za govorno kulturo) Zakon naj bi določal tako pravice kot obveznosti na nekem konkretnem področju in sankcije, če dejanja na področju, ki jih zakon ureja, niso skladna s le tem. Zatorej so zakoni nekako nujni za obstoj in razvoj družbe, sploh odkar imamo posredno besedo pri njihovem sprejemanju tudi sami prebivalci skozi demokratične volitve. Do tu vse lepo in prav, kljub vsemu pa se ravno pri zakonih marsikdaj zaplete. Vprašanja kot so doslednost, konsistentnost, izvajanje zakonov in še bi lahko naštevali, velikokrat ne dobijo dovolj argumentiranega odgovora, kar veliko pripomore k povečevanju nezaupanja vanje. Ob zadnji razgreti razpravi o globi, ki jo je izdal medijski inšpektor družbi Dnevnik zaradi angleškega naslova ene izmed kolumn, so moji možgani kljub svoji elastičnosti sproducirali nekaj vprašanj, ki so v zavetju tiste nagubane sive gmote zaman iskala odgovore in na koncu obupala. Prvo vprašanje se dotika načina nadzora. Vladni uslužbenci najbrž ne berejo časopisov, oziroma je njihovo število bolj edninsko kot množinsko, saj za to vendar nimajo časa, zatorej sklepam, da so sankcionirani prispevek odkrili v t.i. kliping zbirki (zbirki objav v medijih, ki se nanašajo na področje ministrstva). Glede na to, da je bil predmet “obsodbe” naslov, ne morem mimo pomisleka, da morda tudi pregled teh objav poteka bolj v stilu širjenja pahljače kot temeljitega iskanja nepravilnosti. Sum se še poveča ob odkritju članka s povsem angleškim naslovom v drugem nacionalnem tiskanem mediju (“Something about the Day OF”), kjer se celo v njegovi vsebini pojavi “dvojezični” stavek (“Dan pred day off uvedimo Holy Border’s Day). Prav tako sem prepričana, da se marsikdo strinja z menoj o tem, da je pisanje v časopisih velikokrat slovnično in pravorečno nepravilno, pa nihče ničesar ne ukrepa. Ko na nacionalnem radiu slišim novinarko, ki se ji “ponesreči” besedna zveza “najbolj ugodnejši”, ko večina njih v en rog trobi “z otroci” in ne upošteva še marsikaterega drugega slovničnega pravila, me kar popade pesimizem, ko pomislim na življenjsko dobo slovenskega jezika. Kaj si ob tem misliti drugega kot to, da se sankcije izrekajo bolj po nekem naključju, osebnih preferencah inšpektorja, morda politični pripadnosti posameznih medijev? Če so pravila določena, naj veljajo za vse enako in naj se tudi nadzor opravlja dosledno in korektno. V zakonih pogrešam tudi več pozornosti sami uporabi slovenskega jezika. Kakšna zvrst se kdaj uporablja, poudarek na pravorečju in slovnični pravilnosti… In razmišljanje se še bolj vname, ko se spotaknem ob členu, ki govori o besedilih ob prodajnih izdelkih, ki da morajo biti v primeru tujih blagovnih znamk prevedena v slovenščino, pri čemer je poudarjeno, da morajo biti le ta za uporabnika razumljiva in v slovenskem

knjižnojezikovnem standardu. Kupim, a takoj zatem razočarano ugotovim, da se v odstavku namenjenem medijem uporabi jezika nameni le tole: “Jezik v medijih, registriranih v RS, je slovenski” in “Izdajatelj, ki je ustanovljen oziroma registriran v RS, mora razširjati programske vsebine v slovenskem jeziku, ali pa morajo biti na ustrezen način prevedene v slovenščino.” Za piko na i pogledam še v zakon o RTV, kjer moje razočaranje doseže višek, saj je edina omemba jezika v določilu: “Posebno pozornost posveča razvijanju splošne, jezikovne in politične kulture.” Morda še najbolj od vsega navedenega pa me zmoti, ko sam zakonodajalec krši sprejete zakone. V odločbi o globi časopisu Dnevnik, ki jo je priložil Marko Crnkovič na svojem blogu, je namreč najti kar nekaj napak, s čimer se krši zakonsko določilo, da naj bi bila v uradnih dokumentih upoštevana slovnična pravilnost in pravorečje. Primeri (prevzeto po omenjenem prikazu na blogu): Kršiteljici morata pŠačati… zoper odločbo lahko vŠožita (morda je res le tipkovna napaka, a vendarle ni ravno zanemarljiva), …Le ta določa, mora izdajatelj (manjka besedica “da”)… je globa odmerjena, odmerjena (podvojitev besede), …. Kršiteljica pravna oseba… (ki se ponovi nekajkrat, a vselej brez vejice, ki je nujna za prvo besedo), vejic pa je tudi kar nekaj odveč, prav tako pa jih kar nekaj manjka. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da vsak dan videvamo veliko javnih oseb, ki jih zavezuje uporaba knjižnega jezika (pojasnilo uporabe: Večinoma se piše in bere, v govoru pa se uporablja pri javnih in uradnih nastopih. Gre za jezikovno zvrst, ki dosledno upošteva jezikovna pravila. Knjižni jezik se prosto govori takrat, kadar govoreči javno nastopa pred številčnejšim zborom poslušalcev - tudi po radiu in televiziji). Ob nastopih poslancev, ministrov in drugih javnih oseb pa lahko samo beležimo napake v njihovem govoru in sicer od nepravilne uporabe vikanja (ste šli, ste šel), dvojine (sva šle, nastala sta dva društva), napačno sklanjanje in neuporaba rodilnika (z otroci, to ne vem), nepoznavanje uporabe predloga s/z (z skupino, z sestro) do ministrice, katere besedi “letošnjo leto” se človeku kar zatakneta v ušesih. In za piko na i lahko zakonodajalcu glede na vse napisano očitamo tudi neizvajanje zakonskih nalog, ki se na področju jezika glasijo: Organizirana skrb za ustrezno jezikovno rabo v založništvu in množičnih občilih, organizirana skrb za govorno kulturo v slovenskih elektronskih medijih, ureditev stanja v medijih (uresničevanje jezikovnih določb Zakona o RTV in Zakona o medijih, odpravljanje položajsko neupravičenih primerov rabe slenga in narečja v osrednjih in pokrajinskih medijih). Biti oglobljen s strani nekoga, ki je v svoji funkciji nedosleden, nejasen in nekonsistenten najbrž ni navdušujoče, še posebno, ko le ta svojega dela ne opravlja korektno, pa zato ni sankcioniran.

POŠLJI SMS NA 6400:

HOT4

Kaj si ob tem misliti drugega kot to, da se sankcije izrekajo bolj po nekem naključju, osebnih preferencah inšpektorja, morda politični pripadnosti posameznih medijev?

: : TEMA TED N A :::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 2 3 |0 8 : : 1 6. maj 2008 ::

GLASUJ

Slončkarije malisloncek.ednevnik.si

POŠLJI SMS NA 6400:

Jezik je živ

HOT5

“Daj mi mir, štejem” in “Daj mi jezero tolarjev”. Ta dva stavka sta mi ostala v spominu in govorita o tem, kako je slovenščina živ jezik in da ima v različnih narečjih določena knjižna beseda čisto drugi pomen. Da razložim tistim, ki ne razumete. “Šteti” pomeni v določenih predelih Slovenije “brati” in to besedno zvezo najdemo tudi v prleški pesmici “Kad sam mali bia”. “Jezero tolarjev” sem moral plačati nekje v Prekmurju v neki trgovini. Mišljeno je bilo, kot sem potem ugotovil iz računa, da je prodajalka od mene hotela tisočaka. Vse skupaj pišem zaradi ene čisto banalne stvari. Začela se je pojavljati težnja, da bi uporabljali čisto knjižno slovenščino, brez tujk in tujih besed. Za Zakon o gospodarskih družbah vem, da govori, da naj bi bile imena podjetij v slovenščini in torej naj ne bi uporabljali tujih besed, razen določenih izjem. Ja no, vse lepo in prav. Samo kaj, ko sta na voljo dve interpretaciji. Vzemimo za primer podjetje Kompas holidays gmbh. Po prvi interpretaciji bi se podjetje pravilno moralo imenovati Kompas holidays d.o.o. Druga možnost pa je še malo bolj striktna in bi se moralo prevajat tudi Kompas počitnice.

V prihodnji številki

Drugi primer je sedaj, ko so se odločili, da mora biti celo naslov v časopisu slovenski in je medijski inšpektor izdal odločbo, da je naslov “I feel politics” v nasprotju z zakonom. No ja, saj ima možakar prav - to pa res ni slovensko. Ampak mene nekaj še bolj skrbi. Pred leti sem bil na obisku pri družini, ki živi v tujini in govori slovensko. Dedek in babica sta bila iz naših koncev in sta se odselila pred vojno, svoje znanje sta prenašala na svoje potomce. Res je, da niso imeli veliko stikov s slovensko govorečimi ljudmi. In ko pridem k njim, sledi šok. Ja ljudje so govorili slovensko in to celo narečje iz mojega kraja. Samo razumel sem jih toliko kolikor razumem kitajsko. In to se je meni zgodilo, ko svoje pojoče narečje uporabljam na vsakem vogalu in zelo redko uporabljam knjižno slovenščino. Prišel sem do spoznanja, da je jezik živ in se spreminja, kakor se spreminja svet okoli nas. Da lahko sledi času, mora sprejeti nemcizme, italjanizme, hrvatizme in v zadnjem času tudi amerikanizme, toda glavno je, da je funkcionalen. Če tega ni, se dokaj hitro zgodi, da postane jezik mrtev.

Več o prihodnji temi tedna na blog.blogorola.com

Na tripu Hehe, ni to, kar mislite. No ja, ali pa tudi, kakor vzamete. Ob bližajočem poletju smo za tokratno temo tedna izbrali popotovanja.

Kaj vam pomenijo potovanja? So potovanja samo odklop od ustaljenega vsakdanjika ali avanturistična raziskovanja novega in neznanega? Zanima nas vse. Od vaših najbolj odbitih avantur do največjih zablod, od zdolgočasenega poleževanja na Tahitiju do adrenalinskih trekingov v deželah, kamor še ni stopila človeška noga. Zakaj potujete, kako potujete, s kom potujete in sploh vse, s čimer lahko skupaj izdelamo prvovrstni državljanski štoparski priročnik po galaksiji.

Blogorola # 24/08 Teme tedna je osrednji vsebinski sklop Blogorole, kjer lahko s svojimi prispevki sodeluje vsakdo! Pravila so preprosta – blogerka ali bloger na svojem blogu objavi zapis na izbrano temo in o zapisu obvesti uredništvo na:

tema@blogorola.com

Zapis naj bo čim krajši (okoli 2.000 znakov), saj želimo znotraj omejenega prostora objaviti čimveč prispevkov. Mrtva črta: nedelja 18. 5. 2008 zvečer do 20:00

Hot or not?!

Srečna dobitnika dvomesečnega brezplačnega iTIVI paket 3DVD hkrati (nagrade) sta: → bralci so za najboljšega izglasovali prispevek, ki ga je napisal Malisloncek (ednevnik.si/malisloncek). → zmagovalni SMS je poslala Alenka Selčan iz Ljubljane.

20 :: TEHN O LO G IJA ::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 2 3 |0 8 : : 1 6. maj 2008 :: Indijanka moblog.si

Novi iPhone 3G prihaja tudi v Evropo

Danes sem naletela na “najdaljše” sporočilo za javnost v svoji poklicni zgodovini. Še URL sporočila je daljši od sporočila za javnost samega, ki pravi “Telecom Italia je podpisal pogodbo za uvedbo iPhone v Italiji.” In to je to. Kaj več podrobnosti o prihodu in času prihoda iPhona v Evropo oz Italijo Telecom Italia ne daje. Na netu sem nato izbrskala, da naj bi se to zgodilo “pozneje” letos in da

naj bi k našim sosedom prišla nova različica iPoda 3G, ki temelji na evropskem standardu UMTS. Poleg tega je zaslediti informacije, da je z Applom podpisal pogodbo tudi Vodafone, ki naj bi iPhone ponudila novim desetim trgom po svetu – v Avstraliji, Novi Zelandiji, Egiptu, Južni Afriki, Turčiji, Grčiji, Italiji, Indiji, na Portugalskem in na Češkem. Lahko bi rekli – končno. Od 5,4 milijona iPhonov, prodanih v zadnjih 10 mesecih, jih namreč “znatno število” ni bilo aktivirano v mobilnih omrežjih Applovih partnerjev, je povedal Tom Cook iz Appla. Svetovno povpraševanje po trenutno najbolj zaželenem mobilniku je ogromno in Apple načrtuje, da jih bo letos prodal 10 milijonov. S širitvijo svoje prodajne mreže sem prepričana, da jim bo to tudi uspelo. Med tem pa AT&T razmišlja, kako nase prikleniti še več kupcev. Ugibanja govorijo, da naj bi bil AT&T pripravljen subvencionirati mobilni-

ke v vrednosti 200 dolarjev, kar bi pomenilo, da bi iPhone uporabnika ob sklenitvi dveletne pogodbe stal ‘le’ 199 dolarjev. In 200-dolarska subvencija ni veliko, če pomislimo, koliko AT&T zasluži od vsakega posameznega kupca v dveh letih, še posebej s povečano uporabo mobilnega interneta, mobilnih iTunes in drugih privlačnih aplikacij, ki jih omogoča iPhone. Apple pa ni dejaven le na širitvi svoje prodajne mreže. Poleg tega krožijo tudi novice, da bo nova različica iPhona na trgu hitreje, kot je bilo pričakovati (rečeno je bilo, da bo iPhone 2.0. na voljo sredi poletja). Po pisanju The Fly on The Wall naj AT&T-jevi zaposleni ne bi smeli na počitnice med 15. aprilom in 15. majem zaradi ‘razburljive predstavitve novega produkta’. Do izida te Blogorole bo že jasno, ali so presenetili ali ne.

Digitalni skener negativov

Večnamenski polnilec na sončno energijo

Že nekaj časa korakamo v digitalni dobi in “analogne” fotografije ter debeli albumi spominov počasi izumirajo. Če želite vaše zbirke starih fotografij digitalizirati in jih prenesti v spletne albume, potem vam bo zelo prav prišel tale skener negativov. Če ste si v preteklosti razvojne negative fotk pridno shranjevali, jih lahko sedaj hitro in brez težav spravite na računalnik s pomočjo kakšnega od takih skenerjev. Zadeva podpira tudi 35-milimetrske diapozitive, zanjo pa boste morali odšteti okoli 80 funtov.

Geeki se v naravi vedno težko znajdemo, ko nam zmanjka baterij za razne fotoaparate, predvajalnike MP3, prenosnike in podobne gadgete. Sedaj lahko na kampiranje s seboj vzamemo tale prenosni polnilec, ki deluje na sončno energijo. S pomočjo priloženih adapterjev lahko polnimo večino polnilcev, USB vhod pa bo poskrbel za večino ostalih geekovskih napravic. Žal pa je res, da boste stvar morali pustiti na soncu vsaj 10 ur.

→ www.iwantoneofthose.com

→ mobile.brando.com.hk

Foto: promocijsko gradivo

:: FET I Š I :: K R ATKO CASN I K .C OM : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :::::::::::::::::::

:: blogoro l a 23| 08 :: 16. m a j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : TEH NO LO GIJA :: 21 Aleksij geesem.blog.siol.net

Igra tedna: Tropix Založnik: Selatra Žanr: miselna Igrano na: N73 Peščeni otoki, poležavanje pod palmami, zbiralnik sončne energije za polnjenje mobilnika in sandoku. Edino, kar manjka Tropixu, so lepa dekleta v bikinijih, ki bi postregle s kakšnim koktejlom. Tudi ta teden sem se lotil preigravanja igre z elementi tamagočija. Tropix je namreč skupek mini iger, serviran na tropskih otokih. Z preigravanjem ene izmed petih mini iger si zaslužite peščene dolarje, s katerimi potem kupujete različne stvari za prikupno opico, ki vas nenehno spremlja. Mini igre v Tropixu so: Sandoku (sudoku z twistom v imenu), Puffer Popper (streljanje balonov kadar združite tri ali več balonov enake barve, ti izginejo), Jungle Jump (skakanje z ene platforme na drugo, izogibanje nevarnostim in nabiranje banan – vse v enem) in Cascade (nekakšna različica MahJonga). V zadnji mini igri moramo uganiti, v kateri izmed treh školjk se skriva biser. Igre seveda sčasoma postajajo vse

bolj zahtevne, temu primerni so tudi količine peščenih dolarjev, ki jih pobašemo v žep po uspešno prestanem izzivu. In kaj z vsemi temi peščenimi dolarji? Kupujete lahko otoke in tja odpotujete s svojo opico. Zapravljate jih lahko tudi za razne okrasne predmete, s katerimi okrasite svoje otočje (in seveda tudi opico). Grafika in zvok v igri sta povprečna, sama igralnost pa tudi plava v podobnih vodah. Če ste ljubitelji mini iger in če radi kopičite nepotrebne stvari, potem predlagam, da poskusite to bizarno kombinacijo tamagočija in miselnih iger.

Hej ti!

Želiš zaslužiti z mobilnim telefonom?

Foto: promocijsko gradivo

::::: ::::::::::::::::::::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : KRATKOCAS N I K . COM : : FETI Š I : :

Avtomatska miza za Mahjong

Replika Batsignala

Mahjong, priljubljeno kitajsko namizno igro, ki jo pri nas poznamo predvsem v obliki računalniških iger, lahko sedaj izkusite tudi v živo. Tale miza ne služi le kot igralna površina, pač pa vam bo ploščice tudi premešala in zložila na kup. Podobno kot mize za druge igre na srečo s pomočjo računske moči mikroprocesorjev poskrbi za pravično metanje kocke, ploščice pa zloži s pomočjo magnetov. Če se slučajno sprašujete – da, Mahjong se igra tudi za denar.

Najbrž nisem edini, ki mu je Batman eden ljubših superherojev in nestrpno pričakuje novo filmsko nadaljevanje Temnega viteza, ki prihaja poleti. Mogoče nam ga uspe priklicati kaj prej, če si vsi fani nabavimo tole repliko Batsignala in vsako noč svetimo v nebo. Žal doseg petih metrov najbrž ne bo dovolj, prav tako pa s ceno 430 dolarjev ni ravno namenjena vsakomur.

→ www.ecplaza.net

→ www.entertainmentearth.com

NiĀ lažjega. Prijavi se brezplaĀno!

www.mooble.si

22 :: FOTOTED N A :::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 2 3 |0 8 : : 1 6. maj 2008 ::

Ognjevito

⋆Zmagovalec tedna Warm Touch | Paradox | deathfish.deviantart.com

:: blogoro l a 23| 08 :: 16. m a j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : FOTOTEDNA :: 23

Posebno → obvestilo → → → → → →

Brez omejitev!

Drage Blogorolovke in Blogorolovci! Po temeljitem premisleku na podlagi vedno številčnejšega glasu ljudstva smo se naposled le odločili, da vas v rubriki Foto tedna nehamo omejevati s posebnimi tematskimi razpisi. Namesto tega lahko odslej v rubriki Foto tedna sodelujete s katero koli fotografijo, ki je posledica pritiska na sprožilec vašega fotoaparata in ki si jo želite deliti z nami. Prispevke še zmeraj pridno pošiljajte na foto@blogorola.com.

↑ Ognjevito | Blaž Divjak | blazek.blog.siol.net

↑ Izgubljeno v ognju | Urška Uršnik | naulici.blogspot.com

↑ Nešteto isker | Tony/ Sansetox | myspace.com/sansetox

↑ Ogenj | Sandra Janžekovič | sancafoto.blog.siol.net

:: LAJF STAJL ::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 2 3 |0 8 : : 1 6. maj 2008 ::

Zvita T. V. zvitafelgna.blog.siol.net

O dobrih ljudeh iz pi*ke materne Posebna deklina je imela neko željo, ki verjetno ni bila želja ampak le trenutni napad smeha, ki je hotel še. Torej, nekaj malega o nas, ljudeh iz tukaj in ne tam. Naključni bralec, se sprašuješ zakaj se imenujemo tako? Tukaj si lahko prebereš več o tem. To, da rešujemo avtomobile neznancev pred padcem v greznico, je dobro dejanje, kajne? To, da živim v takem kraju, ki se imenuje isto kot eden izmed naših mejnih prehodov, je čisto naključje, ampak ubežnikom in tatovom to ni jasno, saj so že dobre 3 km od tukaj iskali mejni prehod, ki ga žal tukaj (še) ni. Ker smo dobri ljudje, smo jih napotili na pravega. Tepemo se samo na gasilskih veselicah, če se že, ker v fine lokale pač ne zahajamo kaj preveč. Smo dobri do drugih, do fine gospode, da jih ne dobijo po surli, kajne? Da prav lepo pozdravljamo gospo, ki je v svojih rosno mladih letih vrgla svojega otroka v kurilnico, je dobro dejanje, kajne? Tudi njeno dejanje, tako je videti, ni bilo kaj ekstra slabo, saj se še vedno sprehaja med nami.

To, da privabljamo gruče ljudi iz okoliških krajev zaradi žitnega kroga, ki ga je naredila pijana mularija, je dobro dejanje. Hoteli smo jih pač seznaniti z lepoto našega kraja! No, in z njihovo neumnostjo. Namreč – so ljudje, ki so videli kako krog raste, kako se nekaj sveti sredi belega dne, čeprav je krog nastal ponoči. Dobri ljudje lažemo? Dobri ljudje se več kot 10 km vozijo v rikverc s traktorjem in prikolico samo zato, da bi dobili gajbo piva. In s tem NE ogrožamo prometa. Če ne bi bili dobri ljudje, ne bi Janša nikoli našel sebi primerne osebe. Tako pa je tukaj našel Urško, ki je naša sovaščanka. Mimogrede, poroke bo, tako kot je bila že lansko jesen. Smo svetovni prvaki v marsičem, med drugim tudi v igranju na diatonično harmoniko, in v juckanju. Kaj so slabi sosedski odnosi, ne vemo, ker preprosto ljubimo svoj mir, svojo zemljo in sosedovo vino. Sparkica, smo res tako dobri? Za sedaj toliko o dobrih ljudeh iz pi*ke materne.. več o njih (verjetno) še sledi.

Blogerski zapis o dobrih ljudeh.

Eirene eirene.blog.siol.net

Naključna srečanja, tista dišeča Ti si za v knjigo, za v film. Midva sva za v film. in jaz sem jokala, kot nisem nikoli potem za nobenim. In se nasmehnem in odhitim dalje. Najlepše dišim ob tebi. Komaj, ko se ti približam v objem, se zavoham, takrat pride do izraza moj vonj in moj parfum. Spojen s tvojim diši najomamnejše. Ti si za v knjigo, za v film. Midva sva za v film. Ta knjiga je zaprta in na polici, zgodba je pa za vnuke. Love you. Tam, nekje, nekoč … Foto: Reuters

Kako neizmerno lepo je, ko se v naglici dobesedno zabiješ v najlepšo ljubezen svojega življenja, tako kot On, zatopljena v musko, ki pribija skoz slušalke in v mobitel, ki sporoča, da imam, tako kot On, še tri minute do vlaka. In se samo osuplo, zmedeno, presenečeno pogledata, oba zamrmrata ime drug drugega in se toplo objameta. V naslednji sekundi se spet oba zavesta sveta okrog sebe in postane malček nerodno, se hitro opravičita za naglico in odšibata, ker ura sporoča, da imava še natanko dve minuti časa do odhoda. In ko oba fletna hitiva vsak v svojo smer, se obrnem, pogledam za njim in me prešine val topline skozi celo telo – ko je bilo ravno tako začetek maja, bilo je toplo, koža se je ponosno razkazovala, oba sva bila luštna, bila je železniška postaja

:: blogoro l a 23| 08 :: 16. m a j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : LAJFSTAJL :: 25 White Owl whiteowl.blog.siol.net

Sobe

Foto: Marta Lamovšek

Počasi imam že dovolj lovljenja sebe po neštetih sobanah, iskanja vedno novih in novih zasilnih izhodov. Te prekleto dolge sobe me uničujejo – starajo moje kosti, dušijo pljuča. Vedno z velikim navdušenjem odpiram težka, skrivnostna, neprebojna vrata. S previdnostjo naredim prvi korak, globoko vdihnem, da se poskušam navaditi vonja – pogledam naokoli, da oči zaznajo kaj znanega, prijetno domačega. Naslednji korak je že korak v neznano, v meglo. Bežen pogled odkrije življenje okoli mene. vse polno je metuljev, tistih živobarvnih, mavričnih barv. Ko poteče rok trajanja enega prostora takoj zavijem levo, v novo, neznano sobo. Prestrašim se velikanskih senc. Če dobro pogledam, vidim ogromne pajke – polno jih je, vsi gredo proti meni z največjim užitkom. Ne ustrašim se veličine. Moja prisotnost, vonj, hlad jih ubija. Niso zanimivi. Odpravim se naprej, tokrat v desno ... Odprem. Znajdem se v modrini – v ozadju se svetlikajo gore školjk. Zabredem v vodo, prija mi slano. Končno se počutim varno nekje v samotnem prostoru, na toplem soncu. No, je le luč nekje visoko nad menoj. Mikec Mikec.si

Evil Nina Evilnina.blogspot.com

Prepovedan greh: šalotka in čebula

Wasted

Verjetno že iz lastnih izkušenj veste, da se je potrebno tej zelenjavi (šalotki oz. čebuli) odreči, v primeru da ne želite, da vas nato boljša polovica naslednjih 24 ur postrani gleda. Čebula ima poleg neprijetnih posledic tudi pozitivne stranske učinke. Vsebuje namreč veliko vitamina C in antioksidantov. Priporočajo jo kot naravno sredstvo za pomoč pri zmanjševanju holesterola in nižanju krvnega tlaka, na splošno pa pri težavah s srcem in ožiljem. Krom, ki ga čebula vsebuje, pomaga pri vzdrževanju nivoja inzulina, obenem pa njeno uživanje znatno zmanjšuje tveganje za pridobitev raka na črevesju. Nauk zgodbe -> najprej zdravje, potem kultura! Ravno malo prejle sem užival to pre-

Najprej zdravje, potem kultura! grešno zelenjavo in ker je bila šalotka izjemno, izjemno pekoča je bilo potrebno ustno votlino ohladiti. Naj še omenim, da nisem občutljiv na pekoče stvari, a tokratna šalotka je bila res fenomen, tako da se je bilo potrebno poslužiti hlajenja jezika z jogurtom, kot to počnejo v Keniji. Tam imajo namreč na menijih manj pekoče, pekoče ter zelo pekoče stvari, vedno pa si ob prehranjevanju jezik hladijo z jogurtom. Jogurt odlično opravi svoje delo in prav nič ne pokvari okusa, kot bi si morda sprva mislili.

Ponoči se okrog mene sprehaja strast, mi razkazuje svoje telo, a ga vedno umakne, ko jo poskušam polizati. V sanjah mi kaže svojo moč. Zbujam se mastno nepotešena in zmedena – koža polzi po namišljenih ostankih slasti in hrepeni po nečem konkretnem. Ulice so oropane poželenja, mimobežniki mi nikoli ne zadišijo in vedno bolj me vleče na drugo stran, kjer so dotiki manj škodljivi …

Življenje je niz sob. Po napornem iskanju znanega mi zmanjka moči, usedem se na tla in vse se zlije v eno, rjavo. Izgubljam se v sencah starih dreves. Dovolj je bilo! Pdpravim se naprej, naravnost za soncem, ki mu vedno bolj peša sijaj. Noč … S težavo odprem majhna steklena vrata na koncu dolgega hodnika. Padec v morje perja. Vse okoli mene je lahkotno, nežno v barvah beline – nedolžno. To mi je najmanj znano. Počutim se zmedeno v neznanem svetu. Daleč stran od znanega, domačega. Ne znajdem se v varnosti mehkobe. Vsak nežen dotik me zaboli. Brezzračni prostor mi jemlje dih. Svetloba mi žge oči. Ubija me. Življenje je niz sob. In s komer se v trenutni sobi znajdemo, to nam kroji prihodnost.

Nočne strasti.

26 : : FI LM O RO L A :::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 2 3 |0 8 : : 16. maj 2008 :: PaucStadt

Oskarji

Kratkočasnik

Mgerenčer

Funny Games U. S. Michael Haneke je leta 1997 posnel hud šoker, poln žanrskih dobrot, ki so takoj zlezle pod kožo in ježile gledalčeve dlake. Sem in tja je bilo treba zamižati na kakšno oko ali preusmeriti misli, kajti atmosfera, ki jo je režiser gradil, je bila zelo napeta, klavstrofobična in mučna. Sadizem in zabava združena v igro, kjer ni izhoda. Filmu je bilo naslov ...

Cannes 2008 V Cannesu je že vse nared za prihod zvezdnikov. Oskarji predstavljajo še zadnjih osem kandidatov, ki se potegujejo za zlato palmo. To bo na slovesnosti ob zaključku podelil Robert de Niro. Le Frontière de l’aube je film o igralki, katere mož jo zapostavlja, saj je v Hollywoodu. Zaplete se s fotografom, ki jo je nekega dne prišel fotografirat za intervju.

The X Files: I Want to Believe Res bi rad verjel, da filmsko nadaljevanje Dosjejev X, ki 10 let po izidu prvega dela prihaja v kina to poletje, ne bo smrdelo. Kot mnogi, sem bil sem velik oboževalec serije do kakšne 6. sezone, ko je njena kvaliteta začela strmo padati. Glede filma, ki so ga (ne preveč posrečeno) podnaslovili z I Want to Believe, ostajam skeptičen.

The Tenant Huh, Roman Polanski ima na grbi že marsikaj: nekaj legendarnih filmov (npr. Rosemary’s Baby in Chinatown), tragično smrt svoje žene Sharon Tate, ki jo je zakrivila Mansonova banda ter obsodbo za spolni odnos z mladoletnico, zaradi katere je zapustil ZDA in zdaj živi v Franciji. The Tenant (1976) predstavlja še en njegov izlet med temačne plasti ...

Več: paucstadt.blog.siol.net

Več: oskarji.blog.siol.net

Več: kratkocasnik.com

Več: mgerencer.blog.siol.net

Jan. G. filmxi.blog.siol.net

V divjini (2007) Izvirni naslov: Into the Wild Scenarij in režija: Sean Penn Igrajo: Emile Hirsch, Marcia Gay Harden, William Hurt … Trajanje: 148 minut

po končanem kolidžu brez slovesa pobegnil komandi represivnih staršev (Marcia Gay Harden in William Hurt) in se podal na odisejado po ameriški celini, drugemu aspektu nekaj prostora odreja v osrednjem delu, ko prek hipijevskega para (Catherine Keener in Brian Dierker), dobrodušnega farmarja (Vince Vaughn) in osamljenega starca (Hal Holbrook) predstavi tri zanimive perspektive ameriške družbe, sicer

iTIVI KOMENTAR

Simpsonovi (sinhronizirano) Luštna zadevica Jernej Z. Tudi jaz Simpsonove spremljam že kar nekaj let in prav z nestrpnostjo sem pričakoval njihov film ter ga končno dočakal. Sam po sebi ni zelo drugačen od same serije, le da problem tukaj rešijo v uri in pol. Vseeno boste našli dovolj komičnih situacij, ki so prav značilne za to družino. Sinhronizacija? Meni se ni zdela tako katastrofalna, zdi se mi, da je bila celo dobra. Župan Springfielda z Jankovičevim glasom – haha! Mislim, da je sinhronizacija na dokaj visokem nivoju, le mi smo se navadili na ameriške glasove, ki jim seveda ni para.

En mesec brezplačnih filmskih užitkov za Blogorolovce! Promocijsko kodo HOT-DVD-LOT vpiši na spletni strani www.itivi.si in si zagotovi cel mesec brezplačne filmske zabave v največji filmofilski skupnosti v Sloveniji.

PLA

ČN

www.itivi.si

Foto: promocijsko gradivo

Na tematsko kompozicijo road-movieja lahko vedno pogledamo z dveh različnih perspektiv; prva je protagonistova notranjost, ki tekom popotovanja doživlja nesluteno preobrazbo, druga pa razgibano okolje in interesantna družba, ki tako ali drugače vplivata na junakovo čustvovanje in mišljenje. Sean Penn v impresivni drami o uporniškem mladeniču Christopherju McCandlessu (Emile Hirsch), ki je leta 1990

pa se v celoti posveča subtilnemu in detajlnemu prikazu razvoja Christopherjeve osebnosti. Ta s svojo idejo o svobodi in popolni neodvisnosti, ki jo udejanja z brezciljnim in brezskrbnim vandranjem po svetu, izkazuje krvavečo notranjost in bridko razočaranost nad obstoječo stvarnostjo, čeprav je sam prepričan, da ga njegovo početje vodi v poglobljeno kontemplacijo in končno duhovno izpopolnjenost. Odmikanje od družbe, nezavedno odklanjanje emocionalnih stikov, stopnjujoča se introvertiranost in metodično samozanikanje dosežejo svoj vrhunec na pusti in hladni Aljaski, kamor Christopher odide, da bi po svojem prepričanju v samoti opravil še sklepno dejanje svoje spiritualne preobrazbe; a v resnici se zgodi ravno obratno in mladenič se šele v agoniji boja zave svoje velike zmote. Film V divjini poleg izjemne tematske ostrine krasita še graciozna naracija in perfektna obrtniška dovršenost, posebej pa velja izpostaviti tudi sijajno igralsko predstavo z mladim Hirschem na čelu. Ocena: 9 od 10.

28 :: B I ZA R K E :::::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 2 3 |0 8 : : 1 6. maj 2008 :: Zloba zloba.blog.siol.net

Do nadaljnega se ne staram. Pika. Pred nekaj dnevi sva se srečali. Jaz in ona. Ista leta, isti faks, ista družba. Vsaj – nekoč. Videli se nisva kakih pet, šest let, zadnjič pa sva se dobesedno zaleteli sredi ene večjih trgovin. Komaj sem jo prepoznala. Razvlečena majica na razvlečenem telesu, rokovanje, ki spominja na polaganje mrtve ribe v sogovornikovo dlan, zbledeli lasje in še bolj bled tip. Kaj naredi 5 let življenja človeku? Kje je nasmejano, navdušeno bitje, polno življenja, ki sem ga spoznala na faksu? Se pod kilogrami povešene kože in bledega obraza še skriva kak kanček optimizma? Po nekajminutnem obujanju spominov se je končno nasmehnila in ja, vsaj za trenutek, nasmeh je bil tisti pravi, vse ostalo, telo in obraz, pa – starikavo. Bledo. To bi še nekako preživela, če ne bi bil postaran tudi njen značaj. Saj smo vsi starši, vsi redno zaposleni, a pišuka Polde, kaj se je res potrebno zgražati, če iz štacune vlečem 4 piksne pira sredi popoldneva, ker pridejo prijatelji na obisk? In je res tako čudno, če sem zadovoljna, da ima otrok večer z očetom in bom jaz lahko šla ven? “Ti se pa nisi čisto nič spremenila,” je bila njena ugotovitev. Ko bi le bilo res. Pet let se pač pozna. Predvsem na telesu, obrazu. Veliko več volje potrebuješ, da ostaneš v enem kosu in ker sama nisem ravno kak vzor špartanskega

življenja, se take in drugačne gube pridno nabirajo na meni. Vseeno – babičine garderobe se ne dotikam. Razvlečenih sivih majic, ki bi pokrile še gležnje, ne dajem nase, čeprav letim le v najbližjo trgovino. Tu in tam si uspem politi malo barve po obrazu in laseh, kocine zaenkrat še pulim in tudi maskaro znam uporabljati. Kavbojk še nisem zamenjala za hlačni kostim, srajc premorem bore malo in ja, priznam, še vedno sem zaljubljena v usnjene jakne in allstarke. Bolj kot zunanji videz pa me vedno znova razočara misel, da veliko (preveč) ljudi popolnoma spremeni starševstvo. Običajno na slabše. Dejstvo, da imajo otroke, večina ljudi razume zelo preprosto; Da sami niso več otroci in da se morajo temu primerno obnašati. Guess what? Biti starš ni isto kot umreti in biti dobra mama ne pomeni nehati živeti. Halo? Kakšen zgled in kakšen motiv pa bom svojemu lastnemu otroku, če bom cele dneve samo gnjavarila, opletala z metlo in pobirala umazane cunje? Česa se bo otrok sploh veselil, če bo vsak dan gledal razvlečeno, depresivno in razočarano gospodinjo, ki bo zdaj zdaj izpustila dušo? Ali sem res neodrasel, neresen, nezrel človek, če še vedno zahajam med ljudi, žuram, pijem pivo iz pločevinke in naokoli skačem bosa?

Prav nič nezrelo ali otročje se ne počutim. Prej obratno. Po vsej rutini stanovanjestarševstvo-služba se mi marsikdaj zazdi, da nimam več volje in želje zabavati se, noreti in dihati na polna pljuča. No, od zadnjega srečanja s spomini na ‘mladost’, bom zagotovo bolj pridno zmešana, neresna in otročja. Resnično si ne želim pristati v tisti razvlečeni majici, starikavi frizuri, nesrečnem frisu in obupanem pogledu. Do nadaljnjega se ne staram več, do nadaljnjega ostajam otrok.

Bohinjski blog www.bohinj-info.com/blog

Pomanjkanje javnih WC-jev – ali smo v Bohinju na boljšem ali na slabšem? Kaj pa vizualen izgled “dixijev” – meni osebno se zdi lesena preobleka zelo elegantna in cenovno ustrezna rešitev, pa vam? Kako bi vi rešili ta problem? Kje opažate največji primanjkljaj sanitarnih objektov?

Foto: Reuters

Danes izpostavljam nekoliko bolj umazano temo. Dejstvo je, da ga ni junaka, ki ne lula in ne kaka, in da vsi potrebujemo prostor, kjer opravimo potrebo, ko nas narava pokliče. To še posebej velja za tiste, ki so po dolgotrajni vožnji z avtobusom že na robu pričakovanja takega olajšanja. Vprašanje pa je, kje?! Turisti v Bohinju imajo zelo malo možnosti. V Ribčevem Lazu sta jim sicer na voljo dva javna WC-ja in nekaj “dixijev” na različnih lokacijah, kar je sicer zelo pohvalno. Še vedno pa očitno premalo. Glede na odzive gostov se namreč večkrat lahko vprašamo, ali naj tiste, ki jih “prime” na “toilet free” lokacijah, prosimo, da zdržijo do prvega javnega WC-ja ali naj jim pustimo, da se znajdejo v naravi. Mogoče bi na vsake toliko naredili držala za WC-papir? (Šalim se, da ne bo kdo mislil, da mislim resno, saj me osebno zelo motijo sumljivi kupčki papirja, ki jih srečaš ob bolj odročnih potkah - še slabše je, če so ti kupčki zaradi sestave uporabljenega papirja tam dlje, kot le do prvega dežja!) Ker je tudi pri teh dejanjih izredno pomembna kultura vsakega posameznika, ki je včasih vidno primanjkuje, je potrebna tudi ustrezna organizacija javnih sanitarij. Zanima me, kaj vi menite o tej temi in ali se tudi sami občasno poslužujete tovrstne javne infrastrukture? Če primerjate z drugimi turističnimi destinacijami

:: blogoro l a 23| 08 :: 16. m a j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : BIZARK E :: 29

Beckhamov četrti “zadetek”

Britanski tabloid Closer trdi, da je Victoria Beckham, slavna soproga še bolj slavnega nogometnega zvezdnika Davida Beckhama, že četrtič noseča. Dodajajo tudi, da naj bi Victoria nad nosečnostjo bila popolnoma vzhičena, saj upa, da bo končno rodila deklico. Beckhamova imata tri sinove: 9-letnega Brooklyna, 5-letnega Romea in 3 leta starega Cruza. Zlobni jeziki so že v preteklosti namigovali, da je Victoria zanosila vsakič, ko se je David od nje želel ločiti. No, ja … če se bosta Beckhamova v bodoče sprla še večkrat, bo David v kratkem imel lastno nogometno moštvo, Victoria pa enajst dodatnih razlogov za kupovanje absurdno dragih kreatorskih otroških oblačil. Če se jima bo želja po deklici končno uresničila, bo tega najbrž vesela prav Posh. Končno si bo lahko z nekom delila konfekcijsko številko.

(e)stradanje

Ga bo Ashton pokazal?

Igralec Ashton Kutcher, po mnenju nekaterih znan tudi kot “za umret ljubek” partner filmske veteranke Demi Moore, je izjavil, da si želi vstopiti v svet porno industrije. Navdušila naj bi ga zdaj že upokojena zvezda tega žanra, Jenna Jameson, ki je s pornografijo postala ena najbogatejših Američank. S Kutcherjem sta se spoznala na snemanju erotične satire Spread, kjer naj bi v nekaterih prizorih šla dih jemajoče daleč, kot pravi zvezdnik sam. V tem trenutku še ni znano, ali si Ashton želi v filmih nastopati ali jih le producirati, brez dvoma pa lahko pričakujemo veliko medijsko odmevnost njegovega prvega izdelka.

Kot kraljica popa zarine jezik v grlo

Na koncertu v Parizu je Madonni očitno dokončno postalo jasno, da komadi z njenega novega albuma Hard candy resnično niso bogvekaj. Zato je pozornost poskušala pritegniti na drugačen način. Na odru je strastno poljubila eno svojih plesalk, točno tako kot je to pred leti naredila z Britney Spears in Christino Aguilero. Pevka, ki se približuje petdesetim in še vedno nosi krono Kraljica popa, je po poljubu podražila z vprašanjem: “Koga ljubite bolj? Mene ali Rolling Stones?” Ker so obiskovalci navdušeno zaploskali jim je odgovorila: “Vedela sem, da boste odgovorili tako”.

Foto: Reuters

⋆

⋆ ⋆ ⋆ HORORSKOP

⋆⋆⋆⋆

⋆

Oven Že dlje razmišljate o delavnem mestu, kjer bi do izraza prišli vaši telesni atributi. Nasvet: zaposlite se v cirkusu spak.

Bik Zakaj ne bi pričeli zbirati vrtnih palčkov? Glede na to, da je vaš slab okus in obupen smisel za estetiko znan daleč naokoli, si lahko kaj takega mirne duše privoščite.

Dvojčka Bliža se obletnica mature, vi pa ste svojo telesno težo skoraj potrojili. No ja, vam vsaj nekdanji sošolci ne bodo mogli očitati, da ne zaslužite niti za hrano.

Rak Hrepenite po slavi in pojavljanju v medijih. Naj vas potolažimo: če ne prej, bo vaša fotografija časopise krasila takrat, ko vam bodo svojci objavili osmrtnico.

Lev Se spomnite, ko so vam rekli, da velikost ni pomembna? No, lagali so.

Devica Nikar ne hranite hišnega ljubljenčka z žvečilnim gumijem. Balončke bo delal na napačni strani telesa.

Tehtnica Živce vam para nadležen golob, ki se je utaboril na vaši okenski polici in vam s svojim gruljenjem ne pusti spati. Čas bo, da zamenjate okna.

Škorpijon Skrajni čas, da v smeti vržete tiste pirhe, ki vam še zmeraj krasijo mizo. Konec koncev smo zajadrali že v polovico maja.

Strelec Vsakič, ko vam kdo reče “Idi v rit!”, vam na obrazu zaigra poreden nasmešek. Ah, pravi pacek ste!

Kozorog Na vašem mestu ne bi toliko razglašali, da ste si kupili novo kaseto Zlatka Dobriča. Konec koncev ste še zmeraj samski in zagotovo ne želite, da tako tudi ostane.

Vodnar Dioptrija vas muči. Predlagamo, da pred nakupom svojih prvih očal, doma odstranite vsa ogledala. Pač vsega ni dobro videti. In od takrat, ko ste se na zadnje videli kristalno jasno, je minilo že kar nekaj časa.

Ribi Pripetilo se vam bo, da boste izjemno prostaški, vulgarni, perverzni SMS, poln izprijenih seksualnih izrazov, poslali svoji mami. Tokrat pomotoma.

: : B I TC H SKWEET. BLO G S P OT.C OM : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 2 3 |0 8 : : 1 6. maj 2008 ::