Blogorola 31/08 by Tiskana Blogorola

31 08

Blogorolin Hot’a’lot Drugi

svet Wazap?

Tema tedna: Voda, vir življenja

Intervju: Nataša

www.blogorola.com

Voda, vir življenja

Filmorola

Foto tedna: Brez omejitev! Bizarna scena & Hororskop Lajfstajl: Privlačnost, nepremišljenost in Metalcamp

Naročnik oglasa je TI, d.o.o., Spodnji plavž 24e, 4270 Jesenice

59,50 EUR

SMEŠNIH!

:: blogoro l a 31| 08 :: 10. j u l i j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : ::: UVO DNIK :: 3

Virtualno in realno Zadnje dni vprašanja o realnosti in virtualnosti prežijo name takorekoč izza vsakega vogala. Vprašanja so, ker prihajajo po večini iz medijev, značilno cinično tendenciozna, v smislu: “A pa vi blogerji sploh še znate razlikovati med realnostjo in virtualnostjo? Ali ste že povsem izgubili stik?”

Soizdajatelja: ČZP Večer d.d. in Hotalot d.o.o. Direktor projekta: Marko Vrtovec Odgovorni urednik: Gregor Fras Izvršni urednik: Simon Ručigaj Urednica fotografije: Marta Lamovšek Tehnično uredništvo: Matija Rijavec Jure Kajzer Ilustracija: Natan Oblikovna zasnova: Studio Designis Prelom: Jan Jereb, Kultura d.o.o. Uredništvo: Kladezna 12, 1000 Ljubljana T.: +386 (0)1 42 65 073 urednistvo@blogorola.com www.blogorola.com Naročnina: narocnina@blogorola.com Oglasno trženje: Ervin Strnišnik T: +386 (0)40 666 645 E: oglasi@blogorola.com Tisk: Leykam tiskarna, d.o.o., Hoče

Prispevki v tiskani izdaji Blogorole niso lektorirani in ne izražajo mnenja ali stališč izdajateljev ali uredništva Blogorole. Več o pogojih uporabe in sodelovanju si lahko preberete na www.blogorola.com.

V virtualnosti sem preživel nekaj najbolj realnih momentov. Iskren pogovor, neverjetno bližino istih misli, čutenje nekoga, čeprav kilometre daleč. Je bilo vse to v resnici nerealno? Zame nedvomno ne - saj sem vse čutil! Virtualnost se me je dotaknila na najrazličnejše načine: smejal sem se ji, jokal sem, se zaljubljal in se jezil.

Virtualno prehaja v realno in nazaj. Podobe, ki si jih v glavi gradimo v svojem vsakokratnem stiku z realnostjo, so naše interpretacije teh podob, torej so virtualne prav toliko kot realne. Najlepša prispodoba za to je tista Platonova o ujetniku v jami, ki vidi realnost skozi obrise senc, ki jih iz zunanjosti na stene riše sonce. Če bi ta ujetnik snel okove in splezal iz jame ter se zazrl v sonce, bi ga le to takoj oslepilo in ne bi videl še dolgo potem. Sodobna interpretacija Platonove prispodobe bi bila, da ujetnik tudi po tem, ko se je že navadil sončne svetlobe in je naposled končno le uzrl realnost, še zmeraj vidi le ogromne oglaševalske panoje.

Je kaj narobe z mladimi, ki cele dneve preždijo za računalniki in buljijo v ekran? Seveda je! Natanko isto “narobe” kot z vsemi ostalimi ljudmi, ki s praznimi pogledi blodijo po mestu, isto “narobe” kot z vsemi politiki, ki nam lažejo v obraz, isto “narobe” kot z vsemi, ki so v pehanju za materialnimi dobrinami že zdavnaj pozabili, kako diši mehka trava v rosnem jutru. Virtualnost je stanje zavesti, ne pa ekstenzija medija! Gregor Fras, odgovorni urednik

: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : ::::::::::::::::::::

GO TO ↓

blogorola 31.8

naslednja stran >>

Intervju: Nataša

Tema tedna: Voda, vir življenja

Fotorola: Brez omejitev!

Naklada: 50.000 izvodov. Gostovanje: Domenca d.o.o.

Če povem po resnici, nimam pojma. Zdi se mi, da je zame vse skupaj povsem realno, pa četudi je najbolj globoko v virtualnosti. In po drugi strani - tudi kadar sem zunaj, na cesti, ali ko berem časopise in gledam televizijo, nikoli zares ne vem, koliko je vse skupaj realno. Ali to že pomeni, da sem izgubil stik, bejbi, in dotik?

Nataša alias Salonitka je tista črnolaska, ki bloga že nekaj let – začela je z lastnimi zgodbicami, ki so se ji svaljkale v računalu, danes pa piše kolumno za Primorske novice, poje v ženskem revolucionarnem pevskem zboru in se sploh ne da motiti, kadar pusti službo v sociali, da bi šla zasledovat svoja poklicna hotenja. Okretna in zabavna sogovornica z brutalnim ... (...)

S temo tedna v tokratni številki Blogorole smo se pridružili in podprli Unicefovo humanitarno akcijo z naslovom “Vsaka kapljica šteje” – akcija je namenjena otrokom v državah v razvoju, ki jih pestijo težave s pomanjkanjem čiste pitne vode. A seveda je tema, povezana z vodo, lahko veliko širša, saj zadeva tudi vse nas v našem vsakdanu. (...)

»Drage Blogorolovke in Blogorolovci! V rubriki Foto tedna objavljamo najbolj kreativne, vroče, izvirne in vsebinsko polne fotografije, ki ste jih posneli.« (...)

: : WA ZAP :::::::::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 1 |0 8 : : 10. julij 2008 ::

Beach party - maturantje na Pagu Marko Ocepek www.delbello .si

10/07

ČETRTEK

10/07

ČETRTEK

10/07

ČETRTEK

11/07

PETEK

→ Lanšprež → ob 15h do ned., 13. jul.

→ Križanke (LJ) → 21h

→ Klub SubSub (Celovška 25, LJ) → 23h

→ Klub SubSub (Celovška 25, LJ) → Pet., 11. jul.

Le Soleil – Festival gledališča glasbe in plesa V štirih festival-

Massive Attack Prihaja ena najpomembnejših in najvplivnejših angleških skupin – Massive Attack. Na koncertu, ki bo zagotovo zaznamoval letošnje koncertno dogajanje, se bomo lahko prepustili trip-hop mojstrovinam, kot so ˝Safe from harm˝, ˝Angel˝, ˝Protection˝, ˝Unfinished sympathy˝ in še mnogim drugim.

After Attack Potem, ko bodo Massive Attack 10. julija stresli ljubljanske Križanke, se boste pred popotresno nevarnostjo lahko umaknili v Klub SubSub, kjer se bo zgodil After Attack – uradni afterparty koncerta. Didžeji bodo nostalgični triphop stopnjevali do bolj plesnih zadev, da vam premigajo kosti.

Friday Subbing Semo in Kustur sta

skih dneh se bodo na Le Soleilu predstavili vrhunski glasbeni, gledališki in plesni nastopi. Poudarek bo na etno glasbi ter uličnem, fizičnem oziroma plesnem teatru. V petek nastop vrhunske etno zasedbe Katalena.«

že vrsto let aktivna predstavnika slovenske hiphop scene. Prvi predvsem kot gostujoči vokalist pri številnih zasedbah (npr. Murat in Jose), drugi pa kot DJ s spoštljivo kilometrino. V petek bosta v Klubu SubSub za gramofoni poskrbela za prijetno pozibavanje ob ritmih R’n’B in soula.

:: bl ogorola 31| 08 :: 10. j u l i j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : ::::: WAZAP :: 5

Sodeluj tudi ti!

rijo Pošlji nam se ogodka d iz ij fotograf aj in nam pomag briko ru i at rj soustva tografije fo Wazap. Pošlji osti na jiv čl lo v visoki naslov rola.com. wazap@blogo

e 2.0 - SubSub

Blogorola Parte Zu subsub.si

11/07

PETEK

12/07

SOBOTA

→ Koper & AG, Izola → ob 12h

→ Lent (Maribor) → ob 21.30

DiscoNautica 08 Orto Smart

Omara Portuondo 'Gracias'

Music Getaway. 2 dni, 45 ur zabave, 4 prizorišča, več kot 40 glasbenih gostov. Ob množici didžejev iz regije bo gostil mojstre, kot so Sharam (Deep Dish), Moonbootica, M.I.K.E. in Ian Pooley. Letošnja posebnost bo petkov večerni program, ki je zasnovan kot poklon pionirjem čikaškega housa.

Ob zaključku festivala Lent bo na velikem odru nastopila ena najbolj karizmatičnih pevk 20. stoletja, Omara Portuondo. Po nekaj letih molka, je Gracias dolgo pričakovani album in nov projekt leta 1930 rojene dive kubanske glasbe Omare Portuondo.

12/07

SOBOTA

→ Lent (Maribor) → ob 21.30

Partibrejkers & Ruiz Partibrejkers so nedvomno ena najpomembnejših in najodmevnejših skupin bivše jugoslovanske rock’n’roll scene. Nastali so leta 1982. Tri leta kasneje so izdali svoj prvi album, ki je dober stari rhythm'n'blues ter rock'n'roll približal še eni izgubljeni generaciji najstnikov.

Po vstopnice na Petrol Za kulturne, športne in ostale prireditve.

www.petrol.si/vstopnice

b l ogo ro l a 3 1 |0 8 : : 1 0. julij 2008 ::

POLI T IK A

Zloba zloba.blog.siol.net

Poceni kupovanje političnih točk A vi mene zajebavate? bo to. Zgolj še ena od potez kupovanja političnih točk, ki jim v zadnjih tednih ni videti konca. Dragi državljani, vaše mnenje šteje. Čeprav o nečem, o čemer ne veste nič in čeprav nas v resnici ne zanima. Vi samo sodelujte in si v glavo že enkrat vbijte prepričanje, da ste pomembni. Današnje vladno pisemce se mi zdi ravno toliko trapasto kot brošura izpred nekaj tednov, v kateri je uvodni nagovor prispeval sam gospod vrhovni poglavar in v kateri me vlada seznanja, da je v naši deželici vse tako zelo lepo in prav, v resnici tako zelo lepo in prav, da se ti cuker v krvi dvigne nad priporočljivo mejo. Pustimo ob strani, da je zloženka zamotana v SDSovske barve, pustimo ob strani kičasto fotko na naslovnici, ki me opominja, kako zelo radi se imamo; pomembno je, da zdaj končno vem, kako lepo živim, od kar našo čredo vodi Janševa vlada. Res, po-

trebovala sem zloženko, da mi je potegnilo. Tako kot potrebujem ministra Žerjava, da prepove vsa gradbena dela na avtocestah v poletnem času (nič hudega, če se dan za tem, ko naj bi prepoved že stopila v veljavo, zataknem na kranjski avtocesti zaradi polovične zapore cestišča) ali recimo čudovite organe pregona, ki tik pred zdajci (beri: volitvami) na zaslišanja vlečejo tako ‘pomembne’ ljudi, kot je gospod Zidar in še boljše, bivši državni tožilec, gospod Penko. Jups, državljani potrebujemo kruha – no, čepic in iger. Nič hudega, če se gospod Zidar le nekaj ur po prijetju že pojavi na otvoritvi ene najbolj spornih gradenj v Sloveniji – Šentviškega predora – in res ni panike, če mu skoraj v istem trenutku na glavo pade preplačani omet tega istega predora. V Sloveniji je vse lepo in prav, v Sloveniji je tolk fajn. Če je vse tako zelo super in fino, mi res ni jasno, zakaj vlada naokoli razpošilja trapaste zloženke, vanje tlači kilometre samohvale, stran

zmeče gore denarja in potem še poziva državljane, naj aktivno sodelujejo v oblikovanju slovenske prihodnosti. Če je vse tako super in fino, bi morali trenutni oblastniki mirno pričakati september, ko jim bo narod potrdil njihovo neomajno vero v dobro delo, jim podaril še en mandat in zraven glasno ploskal. Za trenutek bi skoraj pomislila, da mogoče slika ni tako zelo idealna, da nekomu malce voda teče v grlo. A seveda se ne dam. Na mizi imam še vedno modro-rumeno zloženko, ki me opomni, da živim v zmoti in da ‘pripadam generaciji, ki ji je dano, da demokratično odloča in svobodno živi.’ Je sploh še kaj boljšega? Hmmm – mogoče s kako novo čepico in majico? Tako se bom zagotovo počutila še bolj slovensko. Nič, grem kako mnenje zabeležit pa preverit nabiralnik. Mogoče me čaka še kako razsvetljenje.

Pris komentira I FEEL SICK.

Foto: promocijsko gradivo

Danes sem iz poštnega nabiralnika potegnila novo zloženko, tokrat jo je prispeval Urad Vlade RS za komuniciranje. V tej zloženki mi vestni slovenski birokrati prijazno razlagajo slogan ‘I feel Slovenia’ in me pozivajo, naj prispevam svoje mnenje o tej ’slovenski znamki’. To mnenje naj napišem na zloženko, zraven lahko odgovorim še na nagradno vprašanje in si mogoče prislužim kako majico ali čepico, vse skupaj pa moram poslati Uradu – po pošti. A vi mene zajebavate? Kdo sploh še karkoli pošilja po pošti? Čepice? Majice? In nenazadnje; Kaj hudiča vam lahko jaz povem o znamki ‘I feel Slovenia’? Da mi je všeč? Da mi ni všeč? Kaj ne obstajajo posebne službe, ki se ukvarjajo s tem? Kaj nimamo strokovnjakov, ki jih mimogrede še drago plačujemo, da se ukvarjajo s promocijo Slovenije? Verjetno jih imamo kot listja in trave in skoraj prepričana sem, da bo vsako moje (ali katerokoli mnenje) uporabno ravno toliko kot nič. Tistih par čepic boste sicer razdelili, da bo nekje neka stara mama srečna – in to

P O LITIK A

:: b logorol a 31| 08 :: 10 . j u l i j 2 0 0 8 Jin jinovsvet.com

Ženske kvote Na letošnjih parlamentarnih volitvah bodo prvič veljale ženske kvote, poroča RTVS: »Ženske kvote pomenijo, da na listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot četrtino skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov.« Zdaj imamo v vladi tri ministrice, v Državnem zboru pa enajst poslank. Žensk je torej resnično malo in tisti, ki se zagnano borijo za enakopravnost, si želijo to spremeniti. Kvote so pri tem lahko samo eden izmed načinov za dosego tega cilja. Tak pristop poraja nevarnost, da bo v parlament prišlo veliko nesposobnih žensk, ki ne bodo uvrščene na strankarske liste zaradi svojega znanja, ampak preprosto zato, ker so ženske. Po logiki stvari bi moralo biti v družbi prav toliko sposobnih žensk kot moških, in parlament nam jasno dokazuje, da lahko marsikateri ne preveč brihten politik daleč prileze, vendar po drugi strani ni rečeno, da bodo zaradi kvot tiste sposobne ženske pripravljene stopiti v politiko. Dolgoročno bo pomembno, kako bo političen sistem privlačen za tiste ženske, ki imajo kaj pokazati na tem področju. Kvote niso ravno najboljši izraz zaupanja v volilno telo, saj ljudem vsiljujejo določeno strukturo kandidatov. Sreča je, da v državi nimamo veliko temnopoltih državljanov, ker bi potem bilo potrebno tudi za njih uveljavljati določene kvote. Najboljši način, kako se boriti za boljši dostop žensk do višjih položajev, je dobra izobrazba za vse, tako da lahko vsak državljan do

Spol ne sme biti pomemben pri izbiri najboljšega kandidata za zastopnika ljudstva. polnosti razvije svoje sposobnosti – ne glede na to ali je moški ali ženska –, in boj proti predsodkom. Nikomur ne bi smelo biti onemogočeno, da zasede kakšen položaj v družbi samo zato, ker ni pravega spola. Ne, odločati bi morala samo primernost za delovno mesto, znanje in sposobnost. Kvote morajo biti samo prehodno sredstvo za večji napredek pri enakopravnosti spolov, ne nekaj, kar bi nas spremljalo za vedno. So sredstvo, ki naj bi politične stranke sililo k temu, da si poiščejo najboljše kandidatke. Navsezadnje bo v interesu političnih strank, da si pridobijo najboljše kandidatke in bodo iskale po vseh mogočih naslovih, od gospodarstva do drugih sektorjev, da bi le za svojo stvar osvojile tiste ženske z največ primernega znanja. Kot poroča RTVS, poslanka Zaresa Majda Širca: »Kvote razume kot spodbudo in kot orodje, ki je potrebno, dokler se ne bosta spremenili zavest in percepcija.« Ta zavest in percepcija sta pri zadevi najbolj pomembni, pravzaprav ključni. Ne kvote, pač pa sprememba mnenja večine državljanov, moških in žensk (včasih se zdi, da predvsem žensk), da spol ni pomemben pri izbiri najboljšega kandidata za zastopnika ljudstva.

Kitaj blog.kitaj.net

Milijonska prevara s polletnimi vinjetami Po podatkih Darsa je bilo do sedaj prodanih že preko 700.000 vinjet. Če špekuliram, da so 200.000 vinjet pokupili tujci, je bilo v teh dneh na slovenska vetrobranska stekla, za pol leta, nalepljenih 500.000 zelenih nalepk. Teh 500.000 voznikov bo čez pol leta moralo kupiti nove in po vsej verjetnosti se bo vsaj 400.000 od njih odločilo za letne vinjete, saj je menjava nalepk pač tečno opravilo, povrh vsega pa je celoletna vinjeta tudi cenejša.

In v tem grmu tiči vladna prevara vredna 6.000.000 evrov! Zakaj teh 400.000 voznikov ni smelo že sedaj kupiti celoletne vinjete in tako prihraniti 15 evrov? Morda bo pa argument slovenske vlade, ko se bo zagovarjala pred Evropo: »Saj nismo ogoljufali le tujcev, temveč tudi naše državljane.« Da sem se včeraj od Vrhnike do cestninske postaje Log vozil s povprečno hitrostjo 20km/h pa je (ne) povsem druga zgodba.

Majda Širca www.zares.si

Kermaunerjev odhod

Danes je natanko mesec dni od tega, ko sem napisala blog, ki ga objavljam šele danes. Bilo je v nedeljo ponoči, ko sem se vrnila iz Avberja, kjer smo z Alenko in Tarasom dolgo in prijetno predli – na koncu v temi, ko je svetloba že zapustila njuno kamrico. Bloga kasneje nisem objavila, ampak sem ga za hec pokazala Tarasu. Bil je ravno na prijaznem (on bi dejal hotelskem) preverjanju svoje kondicije v bolnišnici Petra Držaja, kjer so bili klepeti z njim še posebej dragoceni – dobesedno drago cenjeni. Obesil se je na moj zapis, ga “zaplenil”za svojo bodočo knjigo in takoj obljubil odgovor nanj. Pravzaprav se je z njim ukvarjal vse do nedelje, ko me je klical iz Kanegre in poročal o (končno) dobrem počutju. Da je na morju sicer brez pisalnega stroja (oh, ta njegova izmučena mašina, ki je morala tako pogosto na servis, da bi sploh zmogla služiti njegovi eruptivnosti!) – toda da uživa, je dejal! Predlagal je, da sporočimo njegove misli na sobotni konvenciji in mi jih narekoval. Dolžan sem prispevati to, je zatrjeval, ko sem se – kot običajno- poskušala vzdržati njegovih eksplicitnih naporov v Zares, sploh pa prihodu v Ljubljano. Cenil je to naše (samo) omejevanje, a hkrati vztrajal na svojem (njunem) sporočilu. “Končno sem napisal dolg komentar na tvoj zapis,« je nadaljeval. »Ampak bi ga rad še razvijal; toliko je tega, kar se mi sproža! Nisem še povsem zadovoljen, čeprav moja 'vrhovna sodnica' (Alenka, seveda) pravi, da ga je čisto dovolj in gre lahko v tipka-

nje,” mi je dejal. “Pusti sedaj to in raje uživaj,« sem ga zaustavljala. “Oh, saj uživam! Berem, berem … Goltam … Danes ponovno Shakespearov Kakor vam drago – kaj vse lahko ponovno raz-berem!” Ne vem, katere asociacije so se mu sprožile ob spodnjem – povsem preprostem zapisu. A ni bilo stvari, ki bi lahko ostala brez njegovega fidbeka. Odmeva. Izreka smisla. Ni bilo stvari, ki bi ga pustila v tišini. Zato se tudi ni bal smrti, temveč tistega (večnega) življenja, ki bi ga prisililo v tišino. Nadaljevanje »Kermaunerjeva vrnitev« si preberi na Majdinem blogu: http://www.zares.si/ kermaunerjev-odhodkermaunerjeva-vrnitev/

mno “Politika Začenjamo s kolu o prostor m 2.0”, v kateri bo ajočim og bl em ponudili vs so no ut en Tr . m politiko li Žiga di tr po je an lov sode a in Tomaž Turk, Majda Širc da se jim bo , pa o Štih. Upam o drugih. pridružilo še velik

:: GOSP O DARSTVO ::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 1 |0 8 : : 1 0. julij 2008 ::

Jin jinovsvet.com

Utah prva ameriška država z obveznim tridnevnim vikendom V ameriški državi Utah so vsi državni uradniki dobili obvezni tridnevni vikend. Razlog: naraščajoče cene goriva. Guverner John Huntsman se je odločil, da bodo državni uradniki zdaj delali štiri dni tedensko po deset ur, tako pa bodo zmanjšali porabo tako goriva, potrebnega za avtomobile in kot električne energije v stavbah. Zanima me, kako bo to vplivalo na delovno sposobnost ljudi. Cel dan, od jutra do večera bodo v službi. To je zagotovo pokazatelj prihajajočih sprememb v načinu življenja ob rastočih stroških goriva in energije. Potrebno bo zmanjšati porabo energije za prevoze na delo, pa tudi porabljati bo potrebno bolj lokalne izdelke namesto tistih, uvoženih čez pol sveta. To bo naredil trg, saj bo cena prevoza v ceni izdelka predstavljala vedno večji delež.

Optimiziranje časa in porabe goriva!

Cinik komentira Predvsem pa - poglejmo, koliko elektronskih/elektr ičnih naprav imamo doma. Vse več! Energija, voda, kruh – luk suzne dobrine prihodnosti!

Megafotr megafotr.blog.siol.net

DDV bom kompenziral Kahel pravi, da je kompenzacija 35 milijonov ameriških dolarjev ruskega klirinškega dolga edina možnost za zaprtje terjatev do ruske federacije. Če prav razumem – Rusi so Kahlu rekli, da naj vzame ladjo ali pa se jebe. In jebiga, kaj pa Kahlu drugega preostane – še srečen je lahko, da niso Rusi predlagali kompenzacije s kamni ali zrakom. Dobro prakso kompenzacij bi lahko torej podjetja uveljavljala tudi takrat, ko DURS izstavi zahtevo za plačilo DDV. Naslednjič jim bom poslal preprosto predlog za kompenzacijo z oglaševanjem na naših spletnih mestih.

Ne rečem, da ladje ne rab imo. Nujno. In to veliko. Ampak še bolje bi bilo, če bi Rusi kom penzirali s prevzemom naših jed rskih smeti. Naj živi Mayak!

Foto: Reuters

Dinozaver komentira

:: b logorol a 31| 08 :: 10. j u l i j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : GOS P O DARSTVO :: 9 Saša blog.amec.si

Prijaznost v opisu del in nalog

Foto: Marta Lamovšek, osebni arhiv kolumnista

Vsakič, ko obiščem Ameriko, se sprašujem, kakšne pogodbe o delu za vraga podpisujejo njihovi delavci, ko so vsi tako prijazni. Ko pri nas vstopiš v trgovino, si deležen kakšnega “Daaan,” kar je morda še vedno pospremljeno s prijetnejšim nasmeškom, kot ga marsikdaj prejmeš v kakšni germanski državi. V Ameriki – in vedno pogosteje tudi v Angliji – pa obvezno dobiš konkreten in prijazen pozdrav: “Hallo! How are you doing today?” Jasno, da prodajalca nikakor ne zanima moje počutje, ampak sliši se veliko prijazneje, kot le dve zategnjeni črki. V lokalu, kjer ne naročaš ravno kakšne hitre hrane in te streže natakar, bo ta omizju vedno pristopil z širokim nasmeškom, se najprej predstavil s svojim imenom, npr.: “Dober večer. Moje ime je Ana. Danes vam bom stregla jaz. Kako

Dokler bo vladal študentski monopol … se počutite? Itd.” Mislim, da bi me vrglo po tleh od šoka, če bi kaj podobno prijaznega doživela pri nas. Spet bom na dan privlekla naše “urejene” germanske sosede, ki so nas na naših smučarskih počitnicah pustili čakati do onemoglosti, kajti kruh, ki smo ga želeli dobiti ob juhi, ki so nam jo že dostavili, očitno ni bil ravno v opisu del in nalog natakarja – ta se je mirno sprehajal mimo nas in menjaval prte sosednjim mizam. Dokler bo pri nas obstajal študentski monopol na trgu delavne sile za dela, ki zahtevajo predvsem in včasih LE prijeten nasmeh in nekaj prijaznih besed do strank, tako dolgo bomo vsaj 200 svetlobnih let oddaljeni od ameriške prijaznosti.

Gregor Cuzak cuzak.itivi.si

Segmentacija - ali kako odrezati štruco

Medtem, ko sva danes z Alešem ugotavljala, kako pomemben je feedback v marketingu, naj nadaljujem tule in povem še, zakaj je res tako pomemben. Z eno besedo, zaradi segmentacije. Kdor vsaj malo povoha marketinške časopise, da ne rečem, da se s trženjem resneje ukvarja, je že slišal kakšen t.i. poslovni pregovor. Eden izmed teh pregovorov pravi, da ‘20% strank ustvari 80% profita’, kar je sicer kar splošno znano paretovo pravilo. Manj očitno je drugo zelo pogosto opaženo dejstvo. In sicer to, da se v preostalih 80% strank najbolj verjetno skriva vsaj 50% strank, ki ne, da so nizko profitne, ampak delajo izgubo. Pozor, to niti niso nujno stranke, ki pri podjetju ne bi naredile nič prometa. Ne, ne, le stroške nam delajo večje, kot imamo od njih koristi. Zaradi takšne porazdelitve strank je vpliv zelo majhnega dela strank na poslovanje podjetja lahko izjemno velik. Povečanje zvestobe strank za 5% lahko pomeni zvišanje profita podjetja za 50% in več in to brez novih strank. Ključ za podjetje je v tem, da ugotovi, v katere stranke je potrebno več vložiti. Pri tem tržniki velikokrat govorimo o trženju 1 na 1, ampak to je, vsaj na nivoju resnično kakovostne prilagoditve, redko uresničljiv cilj. Namesto ideala, to je trženja 1 na 1, celotno bazo naročnikov narežemo na kose. Načinov, kako

odrezati je ogromno, vendar je tudi večina nesmislenih in nepotrebnih. Ključ je v tem, da si bazo naročnikov razrežemo tako, da potem znamo posamezne kose čimbolje upravljati. Malcolm Gladwell ima na to temo briljantno predavanje na TEDu. Pravi namreč, da če vse uporabnike obravnavaš enako, jih nikoli v povprečju ne moreš zadovoljiti tako dobro, kot če jih razsekaš na segmente. Svetovno vodilno podjetje v ‘rezanju štruc’ je britanski Tesco. V knjigi Scoring Points opisujejo, kako so se lotili segmentacije. Glavno sporočilo knjige je to, da se pri segmentiranju hitro znajdeš pred podobnim problemom, kot ga ima gasilec, ki se želi odžejati na hidrantu. Ni problem v premalo podatkih, ampak v njihovi huronski preobilici. Ker je podatkov tako veliko, se je v njih zelo lahko izgubiti, oziroma se pretvarjati, da nam je jasno, kaj počnemo, čeprav nam v resnici ni. ‘Rezanje štruc’ je zato prava umetnost. Dunnhumby, Tescova genialna agencija za segmentacijo, to obvlada. Njihovo glavno vodilo pred analizo podatkov je to, da se v analizo ne spuščajo na slepo, ampak si vnaprej oblikujejo zelo jasno predstavo o tem, kaj naj bi jim analiza dala. Brez dobre predstave, kaj je mogoče v podatkih najti, je delo veliko manj učinkovito. Do dobre predstave pa je mogoče priti le z zelo dobrim poznavanjem produkta na eni strani in kupcev na drugi. Komentirajte na: cuzak.itivi.si.

10 :: I NT ERVJU TED N A ::: : : : : : : : : : : : : : : : : : :

Nataša alias Salonitka je tista črnolaska, ki bloga že nekaj let – začela je z lastnimi zgodbicami, ki so se ji svaljkale v računalu, danes pa piše kolumno za Primorske novice, poje v ženskem revolucionarnem pevskem zboru in se sploh ne da motiti, kadar pusti službo v sociali, da bi šla izpolnit svoja poklicna hotenja. Okretna in zabavna sogovornica z brutalnim pivškim naglasom.

Intervju: Simon R. Foto: Marta L.

salonitka.blog.siol.net salonitka.blog.siol.net/ feed/atom/

Salonitka Najprej nujno vprašanje – kako, kaj, zakaj, s kakšnim namenom, pričakovanji, željami, hotenji in inspiracijo blogaš? Boš pisal v dialektu, originalno po pivško? (smeh) Začela sem aprila 2006, ko sem bila doma na bolniški 14 dni – to je bila moja prva in zadnja daljša bolniška. Bloge sem sicer brala že prej in zdelo se mi je zanimivo. Tudi sama sem ugotovila, da imam spravljenih veliko zgodbic, besedil, in ker nisem zaupala v tehnologijo – diski se pač sesuvajo – sem se prijavila na Delov blog in tam objavila nekaj besedil. Všeč mi je postalo, ker so ljudje komentirali, in sem začela pisati tudi nekakšne dnevniške zapiske, počutke. To je bilo to. Na Delovem blogu sem postala »slavna« kot Margareta in potem kot Nataša – tisti blogi so še vedno tam –, pa potem ugotovila, da je Delov blog vizualno premalo fleksibilen, ni mi ustrezal dizajn, zato sem se pred kakim letom preselila na Siol, ki je lep in pisan, privlačen bombonček. Ko si se lotevala pisanja – si imela pomisleke objavljati ali si hotela samo deponirati besedila? Ne.

Zakaj ne? Stvar karakterja. (smeh) Si taka ekshibicionistka? Tudi. V kakem smislu? Imam čudno navado – saj se učim, da ne bi vedno – pač rada povem, kar mislim. Tudi napišem, kar mislim. Lahko olepšam, zakrijem, ampak bistvo ostane. Prepričana sem v lasten izreden smisel za humor in nimam težav zapisov deliti z drugimi. Ego, pač! Si obvestila prijatelje in sorodnike? Ne, mama me ne bere. Čeprav, oče se pa ravnokar spoznava z internetom. Sicer pa sta starša navdušena nad mojo kolumno v Primorskih novicah, mojo Cvetličarno, ki jo objavljam zadnje tedne. Si že vedno pisala? Najprej sem seveda brala – vse otroštvo sem porabila za branje zadev, ki jih je bilo treba prebrati. Spisi v osnovni šoli so bili sploh zabavni – recimo o tem, kako je Ivanova mati tekala za vozom … Iz tega bi lahko nastal cel hec, no, ta-

Blogorola NOUPS & CO. iol.net ⋆ Tebizvoni.blog.s lj bo Re a on Sim log.siol.net ⋆ Simonarebolj.b Ziggy /blog/ziggy ⋆ www.vecer.com Katarina iol.net ⋆ Katarina.blog.s Si. R. Profil ⋆ Log.rucigaj.com Sweetnightmare iol.net ⋆ Morska.blog.s Ime: Nataša Zloba Priimek: Smerde lj l.net Vzdevek: Salonitk ⋆ Zloba.blog.sio T NA BI M Ime bloga: Črno a KO & logspot.com URL: salonitka.bl rdeče ⋆ Kombinatke.b og.siol.net te on M RSS: salonitka.bl Dominika og.siol.net/feed/ .tuditi.delo.si te atom/ on m ika in ⋆ Dom Spol: Ženski Gushto Starost: 35 in sk uditi.delo.si oraj 8 mesecev Nevrosemantika.t ⋆ Horoskop: Strelka Mah Verjamem v: Vend delo.si eto, karmo in ⋆ 61mah.tuditi. zdravo pamet. Mica Moji fetiši: Banja sladoleda ti.delo.si Razv ⋆ Zareceno.tudi

ajam se: Se ne nosim mučilni pr . Okrog stegna ip Naj knjiga: Vstani omoček. te pesmi upora in re sužnji (zbirka volucije) Naj glasba: Ska Naj film: Blade Ru Osebni slogan: Fa nner k, stara, v luži stojiš! Zares delam: V re roku, maham sociadnem odpovednem Za zabavo delam li v slovo. : Spoštovanemu. EnSive lase svojemu ega na dan, najmanj.

krat si nisem upala. Vedno sem pisala bolj zase, do začetkov bloganja. Aktivna si tudi v partizanskem ženskem pevskem zboru? Ni partizanski! Nikakor nismo politično opredeljene. To je ženski pevski zbor, ki poje pesmi upora in revolucije – smo internacionalne. La revolucion? Ja (smeh). Imamo tudi svoj blog, napovedane imamo redne vaje, vse več pa tudi nastopamo. Zbor je sicer nastal kot posledica burne dekliščine, kjer nas je pet ugotovilo, da rade in lepo pojemo – ko smo odkrulile tisto reč na dekliščini, smo se tri ustanoviteljice dobile na pivu, dveh ali treh, in ustanovile zbor ter določile koncept. Strogo ženski zbor, ki poje pesmi upora in revolucije. Za repertoar sem jaz najprej posodila knjigo Vstanite sužnji, ki je postala naše sveto pismo. Sedemindvajsetega aprila, na dan OF smo imele ustanovitveni zbor v prostorih Roga. Tam smo imele avdicijo in začele prepevati. Sestajamo se enkrat tedensko – nastopile pa smo tudi že v Menzi pri koritu na Metelkovi. To so lepi spomini! Ste kvalitativno dobre? Mladostne glasove imamo, smo dokaj ubrane, nismo pa ravno dunajske pojoče deklice. Zelo smo zagnane in pojemo v tujih jezikih – španščini, portugalščini, ruščini, hrvaščini in nemščini. Žene in matere, ki imajo obveznosti, včasih izostanejo, samske in jalovke (smeh) pa smo redno prisotne. A vse razumejo, kaj pojejo v tujih jezikih? S tem se uspešno spopadamo. Trudimo se s prevodi, nekatere imajo tudi

fonetične opombe. Tiste, ki smo videle dovolj telenovel v življenju, pa znamo to že po občutku. Katera je vaša največja uspešnica, s katero najbolj zažgete? Najbolje odkrulimo Hej brigade, to je gotovo, sicer pa imamo trenutno v delu tudi zelo lepo špansko revolucionarno Asturiana oziroma Dime donde vas, morena. Boš kaj zapela? Ne, lahko pa prideš na nastop, na Koper Ground 8. avgusta, potem pa 28. avgusta v Medano, na Dneve vina in poezije v organizaciji študentske založbe Beletrine. Kaj sicer počneš v življenju, v katerem poklicu si aktivna? Pravkar zapuščam socialo, vrgla se bom v reči, ki sem si jih vedno želela delati, pa nisem imela jajc. Sedaj je čas za jajca – kurja, prepeličja, nojeva, gnujeva, cojones skratka. Kaj bo to? Ukvarjala se bom z refleksoterapijo na stopalih – moj drugi poklic in še čim, pisala kolumne in morda še kaj – sem pa tudi izvežbana, sposobna organizatorka raznih delavnic in podobnih reči. Kaj te je pregnalo iz sociale – o tem si pisala tudi na blogu? Preobjedla sem se je, pa ugotovila sem, da ne prenašam avtoritete. Bo kdo žalosten, ker odhajaš?

: : I NTE RVJU TED N A : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 1 |0 8 : : 10. julij 2008 :

Nekoč se bo pojavila mrtvašnica za bloge, kjer se bodo zbrali vsi stari blogi, nekega lepega dne – ali noči – pa bo prišel hudoben virus, se naselil v mrtve bloge, ki bodo oživeli in se začeli pojavljati povsod. Ne, saj z nekaterimi ohranjam stike. To so NOUPS, eni od pobudnikov društva Mostovi. Kaj pa pišejo na blogu? Kako vidijo psihiatrijo skozi lastne oči. Kako jo vidijo? Ne ravno rožnato. Kako pa jih družba gleda? Jaz ne vem, zakaj bi morala te ljudi, ki so sicer bolni, obravnavati drugače od svoje sosede. Spoznala sem, kakšen odnos ima družba do njih, kaj jih stigmatizira, nekateri so izjemno inteligentni, ustvarjalni, a se v družbi zaradi stigme ne morejo povsem izraziti. So to vse geniji na meji blaznosti? Ne, tudi to je predsodek, neka ljudska modrost, ki jo je nekdo lansiral. Dejstvo je – z enimi ljudmi lahko v življenju odlično shajamo, z drugimi pa ne. Tako je tudi pri teh bolnikih. Ohranila sem pač stike s tistimi, ki so mi simpatični. Si ti strokovnjak za psihologijo? Ne, sem laik. Tudi plačana sem bila tako. Kaj pa si po stroki? Teologinja. Teologinja v psihološko-socialnih vodah torej … (smeh) Ja, kaj naj pa bi bila – farovška kuharica? (smeh) Zakaj pa ne? (krohot) Hja, dobro vprašanje. Kaj si pa mislila, da boš? Nič. Tako sem želela podaljšati svoj občutek gimnazijskega maturanta. Podobno, kot jaz s študijem novinarstva. No, jaz sem šla tja tudi zato, ker drugje ni bilo več prostora. Začela sem na filozofski fakulteti, splošno jezikoslovje in bibliotekarstvo, potem sem naredila prvi letnik bibliotekarstva in ga pustila, vpisala filozofijo, naredila drugi letnik jezikoslovja in filozofije, potem pa pavzirala, delala in se vpisala na teologijo, ki mi je ponudila zavetišče – grešnici! Med študijem si živela v Ljubljani ali v Pivki? Ma komaj sem čakala, da pobegnem iz Pivke. Kdo pa hoče tam živeti! (smeh) Ampak, zdaj me pa mika morje … Se preko bloga spogleduješ? Ne. Od komentatorjev ni nihče tako naravnan. Imaš same nenavadne moške komentatorje …

Ja, Štulič recimo – tričetrt reči ga ne razumem, je pa zabaven (smeh). Pa 1tastar recimo – sumim, da gre za inteligentnega upokojenca, ki poleg pregledovanja cen v Lidlu, Šparu, Mercatorju in Hoferju preučuje tudi žensko psiho. Morda bi kolegica Katarina lahko povedala več o tem. Zdi se mi, da fura neke nazore, a ne ve, kako bi jih umestil v svet sodobne ženske (smeh). Zato se včasih zateče v vulgaren humor, ko ga je najbolje pustiti. Izbrišeš kaj komentarjev? Ne. Samo tu in tam kaj popravim, če se kdo zatipka. Z brisanjem bi porušila koncept in energijo bloga. Kakšen je pa svet sodobne ženske? A ne bereš Cosmopolitana? (smeh) Zanimivo vprašanje, vredno poglobljene misli … Kako dojemam svet? Kot velik lunapark. Odvisno, ali greš v hišo strahov, na vrtiljak ali kupit kokice, da se jih nažreš. Je tvoja religija zabava? Po definiciji sem katolik, verjamem v dobrega starega Jezusa, ker sem vzgojena v tej veri in se mi ni dalo ukvarjati z new-ageom, da bi poiskala Budo ali kogarkoli, ki bi ga posvojila kot svojega. Zakaj bi se ukvarjala z vzhodnjaškimi zadevami, če imamo že tu osebo na križu, ki zadostuje. Kot teologinja – kako ohraniš to eno religijo, glede na to, da se tam ukvarjaš z religijami in si nad tem? Saj absolutno spoštujem vse, a govorim zase, da se mi ni dalo posvojiti nekih čudnih filozofij in religij. Seveda sem si katolicizem rahlo priredila. Vsi častijo itak poganske simbole? Ja, seveda, ogenj vedno ponazarja luč, svetlobo in podobno. Temo bi res bolj težko. A hudič, nosilec noči? Sirota, ni se strinjal z aktualno politiko in je odletel (smeh). Je Lucifer Janša ali Golobič? Joj, srce, s tem se pa jaz ne ukvarjam. Vem le, da mi še niso izplačali preplačane dohodnine, kar je skrajno nesramno. Težko je delati intervju z nekom, ki je tvoj prijatelj (ti) … Ja, morda bi moral prinesti diktafon na naše kvačkarske zabave … (smeh) Katere bloge in kaj bereš? Ma, berem kar nekaj blogov, v glavnem ljudi, ki so mi blizu. Skozi blog si ljudje sicer, o nas, piscih, naredijo tako mnenje, da potem v živo

kar zazijajo od začudenosti, ko nas spoznajo v živo. To je pomembno vedeti pri branju. Z veseljem recimo berem Simono Rebolj, skozi njena besedila se z lahkoto prebijam in uživam. Simona je zame izredno dobra piska blogov, je ostra in brez dlake na jeziku ali na jajcih, verjetno brez dlake nasploh. Berem tudi Katarino, berem Morsko, ki jo poznam in mi ponudi zanimiv kontrast med tem, kako piše in kakšna je v živo. Brala sem tudi Ziggyja, redno, a ta kurbež se je odločil, da odpotuje v Ugando in izbrisal je vse objave! Zakaj?! Seveda berem tudi nekaj svojih dobrih starih delavskih proletarcev – Mah, Možakarja, Mico, Dominiko in druge, ki so ostali za menoj na Delu. Berem tudi Ireno, ker me zanimajo hollywoodski trači, berem Seksa (Petin-G-Seks). Berem tudi Crnkoviča, da mu občasno omenim, kako rad ima suši. Nekoč me je ziritiral z izjavo, kako so s prijatelji na balkonu jedli suši in pili šampanjec, da sem mu potem nekaj objav komentirala s sušijem. Ko je oznanil sina Jonasa, sem mu odgovorila, naj mu bo s sušijem postlano. A Jonasa bereš? Ne, video me ne zanima. Kaj pa Iztoka Gartnerja? Odvisno od naslova. Če da kak skrajno butast naslov, ga kliknem. Si na to ponosna, se upaš s tem pohvaliti v Blogoroli? Ne vem, če bi se hvalila, a drznem pa si! Kaj pa ti misliš, da bo s temi našimi blogi, bodo kar obviseli v vesolju interneta? Nekoč se bo pojavila mrtvašnica za bloge, kjer se bodo zbrali vsi stari blogi, nekega lepega dne – ali noči – pa bo prišel hudoben virus, se naselil v mrtve bloge, ki bodo oživeli in se začeli pojavljati povsod. Okužili bodo medmrežje – vse obstoječe stvari, kot je davčna uprava, vlada RS. Teksti in fotografije –recimo slika Iztoka Gartnerja – se bodo pojavljali na RKC forumu in drugod. Apokalipsa bo! Ablogalipsa? Ja, točno to! Za eno zadnjih vprašanj – od kod tvoje ime Salonitka? Resnično ne vem, od kod mi je kapnilo. Ko sem prišla na Siol je bila Nataša že zasedena, zato je priletela Salonitka. Šele potem sem razmislila, kaj bi to bilo – nekaj, kar te ščiti, a je strupeno, ker je iz azbesta. Koga naj intervjuvamo naslednjega? Pesnico Mah (61mah.tuditi.delo.si).

14 :: T EM A TED N A ::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 1 |0 8 : : 1 0. julij 2008 ::

Voda, vir življenja S temo tedna v tokratni številki Blogorole smo se pridružili in podprli Unicefovo humanitarno akcijo z naslovom “Vsaka kapljica šteje” – akcija je namenjena otrokom v državah v razvoju, ki jih pestijo težave s pomanjkanjem čiste pitne vode. A seveda je tema, povezana z vodo, lahko veliko širša, saj zadeva tudi vse nas v našem vsakdanu. Kakšen odnos imamo do vode? Se sploh zavedamo, kakšen privilegij imamo, da lahko pijemo čisto vodo kar iz pipe? Kako smo sprejeli nedavno spoznanje, da so vodo, ki je osnovni vir življenja, odkrili tudi na Marsu? V tokratni številki Blogorole si preberete in oglejte, kako o vodi razmišljajo naši državljanski novinarji.

:: b logorol a 31| 08 :: 10. j u l i j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : TEMA TEDNA :: 15 Renton rentonaktivno.blogspot.com

Pomanjkanje vode, ki vodi v vojne Danes je glavni razlog za vojne nafta. Cena kar narašča, saj naj bi je zmanjkovalo – pa je pravzaprav ne. Nafte je baje še ogromno, veliko, zelo, nadvse, ful ... Še Bosanci so jo odkrili! A kmalu ne bo vode. Pitne namreč. In takrat se bodo težki tanki in oborožene pehote odpravile v planinske raje, kot je Slovenija, da bi »ubranili nacionalne interese« svojih ogromnih držav. Porušili bodo naše vlade, ljudi bodo pognali v beg, sami pa bodo točili vodo za žejne bogataše, ki bodo zanjo plačali v mastnih denarcih. Reveži bodo pili viski. Tako, kot je napovedal Mark Twain. Za vodo pa se bomo tepli. Si predstavljate? Ni vode, s katero bi se odžejali. Ni vode, s katero bi se umili. Ni vode, s katero bi kuhali! 40 odstotkov prebivalstva je že prizadetega zaradi pomanjkanja vode. Agencija za okolje Združenih narodov ocenjuje, da bo čez petdeset let 3 milijarde ljudi brez vode. Najbolj verjetna žarišča vojaških konfliktov bodo na Bližnjem Vzhodu (okej, v bistvu se bodo tam le nadaljevala), v Afriki in ob svetovnih veletokih, vključno z Donavo. Poglejmo si kritična območja, kjer je voda že luksuz: 1. Rumena reka, Kitajska Vse tri reke, ki napajajo severni del Kitajske, so močno onesnažene. Spodnja reka, ki napaja najpomembnejši kmetijski predel države, je bila leta 1997 sušna 226 dni. Na severu Kitajske sta dve tretjini kmetij, a le petina vode. 2. Ganges, Indija Najbolj sveta hindujska reka je tako onesnažena, da so kmetijska območja ob njej resno ogrožena. Istočasno sekajo drevesa, gradijo vedno več stavb, ledeniki, ki napajajo reko, pa se talijo. Zato državo ogroža suša. Zavoljo te reke sta se že prepirala Bangladeš in Indija. 3. Aralsko jezero Aralsko jezero je bilo svoje čase četrto največje na svetu in eno izmed najbolj rodovitnih območij planeta. A gospodarske napake so ta kraj spremenile v zastrupljeno puščavo. Reki, ki sta polnili jezero, so Sovjeti preusmerili, da bi v puščavi lahko gojili bombaž. Med letoma 1962 in 1994 je gladina jezera upadla za 16 metrov. Na tem območju je smrtnost novorojenčkov grozljivo narasla, pogosta pa sta tudi slabokrvnost in rak. 4. Turčija Sirija in Irak sta obtoževala Turčijo, da krade njima potrebno vodo, saj že nekaj časa na Evfratu in Tigris gradi jezove. Poleg tega pa načrtujejo ambiciozen načrt, da bi prodajali vodo iz reke Manavgat celotnemu Bližnjemu vzhodu. 5. Bližnji vzhod Voda je na tem območju življenjskega pomena - zanje celo pomembnejša od nafte. Leta 1967 se je vnela vojna zaradi reke Jordan. Več ko je prebivalstva, manj vode je na voljo. Izraelci porabijo štirikrat več vode od Palestincev na drugi strani reke. Poleg tega pa se prvi nočejo umakniti z Galilejskega morja, ki predstavlja 30 odstotkov njihove vodne zaloge. Siriji to kakopak ni všeč. 6. Nil Združeni narodi poročajo, da bo dostop do vode edini in glavni razlog za vojaški spopad v Afriki v naslednjih 25 letih. Največ možnosti, da se zgodi tak spopad, ima-

jo države, ki si delijo reke s sosedami. Že zdaj nastajajo konflikti zaradi izkoriščanja vodnih virov za namakanje in elektrarne. Leta 1991 je Kairo napovedal uporabo sile, če mu bodo preprečili dostop do Nila, ki teče tudi skozi Etiopijo in Sudan. Če bo število prebivalcev v teh državah še naprej rastlo, bo bitka za vodo toliko hujša. 7. Mexico City Mexico City je mesto, zgrajeno na nekdanjih jezerih, tone. Ker črpajo podtalnico pod mestom, se zemlja vgreza. Poleg tega pa z naraščanjem prebivalstva potreba po vodi narašča in brez primernega izsuševalnega sistema se voda meša s kanalizacijo. Mestu grozi resno pomanjkanje čiste vode. Kakšni so razlogi za »vodno krizo«? 1. Večanje števila prebivalcev, ki bo sredi stoletja doseglo nad 9 milijard. Večina novih prebivalcev se bo rodila na območjih, ki imajo že zdaj težave z vodo. 2. Večanje bogastva, kar pomeni večja poraba vode. V Indiji in na Kitajskem prebivalstvo bogati in ti ljudje bodo (upravičeno) potrebovali svežo vodo non-stop. Tudi za svoje jakuzije in bazene. 3. Večanje gospodarskih dejavnosti - turizem in zabavništvo, kar tudi zahteva dodatne vodne vire. 4. Hitra urbanizacija, saj manjši vodnjaki in cisterne niso koristne v gosto naseljenih območjih. 5. Sprememba podnebja lahko z višjimi temperaturami vpliva na povečano izpuhtevanje vode in pomanjkanje dežja. 6. Zmanjševanje vodnih virov, kar je posledica povečane porabe vode in prekomerno črpanje. 7. Onesnaževanje, ki naredi vodo pravzaprav nekoristno za človeško telo. Vojna za vodo? Ko bo torej po celem svetu primanjkovalo vode in bodo le nekatere države priviligirane imetnice tega bogastva, bodo močne države, ki bodo kakopak potrebovale vodo za svoje ljudi, pridobivale nujno tekočino z vojnami. Mogoče pa bodo multinacionalke plačevale vojske, da zasedejo vodne vire, iz katerih bodo ustekleničevali pitno vodo. 5 evrov za pol litra? Najmanj. Tako kot zdaj Arabci služijo z nafto, bomo nekoč mi z vodo. Nafte ne morejo piti, mar ne? Če naši cepci na državni in lokalni ravni ne podarijo vode prvemu, ki pride mimo. Tako kot jo bodo baje Italijanom.

Kot zdaj Arabci služijo z nafto, bomo nekoč mi z vodo.

16 :: TEMA T ED N A :::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 1 |0 8 : : 1 0. julij 2008 :: Morska morska.blog.siol.net

Ko se izvir izsuši Kozarec vode, prosim. Kaj? Nimate?!

Ena izmed tragičnosti človeštva je tudi nenehno pehanje za dobrinami, po katerih hrepeni, ker jih pač nima in se posledično počuti prikrajšanega, ko pa cilj in z njim dobrino, po kateri je tako vneto hrepenel, končno pridobi, le ta izgubi svojo vrednost. Še več – dejansko sploh ne ve, kaj bi z njo počel, saj mu postane nekako samoumevna. Nekaj, kar naj bi skorajda sodilo v paket ob nastopu življenja. Skladno s tem se človek vse premalo zaveda vseh dobrin, ki jih ima vedno na voljo in se konkretneje zdrami šele, ko je zanje prikrajšan. V to rubriko se uvrščajo predvsem osnovne dobrine, med katere sodi tudi voda. Odkar je človeku uspelo svoje zgradbe opremiti z vodovodi, ukrotiti vse naravne »ponudnike« vode in to neprecenljivo tekočino spremeniti celo v dobro naložbo, je le ta postala njegova last. A očitno vedno znova pada na izpitu imenovanem »biti dober gospodar«, saj se tudi do vode vede kot do vseh stvari, ki so mu na dosegu roke in se mu zanje ni potrebno potruditi, kaj šele, da bi med dobrodošle občutke uvrstil določeno stopnjo spoštovanja. Včasih se mi zdi, da bi morali vsaj enkrat na mesec imeti tako imenovani vodni post, ko bi bili brez vode. Ob teh dnevih bi si nabavljali vodo v bližnjih vodnjakih, ki bi jih postavili v ta namen in početje bi poleg bližnjega srečanja z zgodovino, ko so najbrž veliko bolj pazili na porabo vode, saj jo je bilo treba vedno znova prinašati v vedrih, morda prispevalo k zavedanju dejstva, da preskrbljenost z vodo ni tako samoumevna kot si mislimo. Se spomni-

te, kako je, ko prejmemo obvestilo o moteni preskrbi z vodo? Ali še bolje, ko le tega preslišimo in si želimo zjutraj skuhati kavo, sprati s sebe sledi objema noči, masturbirati pod vodnim curkom v kopalnici ali pa poplakniti grlo, v katerem so se zataknile partnerjeve sramne dlake? Danes niti ni tak problem, saj se lahko zapeljemo v bližnjo prodajalno in kupimo hektolitre ustekleničene vode. Da, kupimo. Preprosto in hitro. Zakaj bi bili brez vode, ko pa jo lahko kupimo? A spet nekaj pozabljamo. Za nakup ne potrebujemo le denarja, ampak tudi razpoložljivost blaga, ki ga želimo kupiti. Hipoteza, da vodo pač lahko uporabljamo, ker jo plačujemo, se podre v trenutku, ko le te zmanjka. Kdaj bomo mi na vrsti? Si lahko predstavljamo, da ponekod hrepenijo po tej prozorni tekočini, tako kot nekateri hrepenijo po novem avtomobilu, jadrnici ali kupu zidakov pod streho? Bi bili pripravljeni za te prikrajšance darovati vodo, tako kot se daruje kri? V človeškem telesu je navsezadnje od dve tretjini do tri četrine vode, ki je razporejena po celicah, krvi in limfi, kosteh in zobeh. Če vode v telesu kronično primanjkuje, le to zapre delavnico. Bi torej darovali vodo v humanitarne namene? Naj pričnemo organizirati vododajalske akcije in z udeležbo izkažemo svojo človeškost? Nenazadnje – ali bi bilo morda dobro kdaj le pomisliti, da bomo enkrat tudi sami prikrajšani za kozarec vode, za katerega bi celo najhujši alkoholiki v trenutku ozdravili, da bi le po svojih žilah začutili pretakanje hladne, osvežilne reke, ki bi odplaknila vso zalogo smeti, ki se je nakopičila zaradi predolge abstinence? Kdo bo nam priskrbel vodo, če nam bo le te zmanjkalo?

Kobrowsky kobrowsky.com

Vodohlap janez tóči vodov lonce, sajutri bópri peklo sónce. “zaradu činka toplegrede”, po médijih gre dóbe séde. zadaj za angléško trato, janez sigo jiso lato. dapo zimnev ničje léd, go jijo kar u topl gred. vézdga peče, tkóle reče: “vsemvam vodo bómna bral,

v la vórje, flaše, piskre, v cisterne, jobóm dal.” inpo tuje, izsu šuje, po tóke, mlake inje zera, tolmune, luže invo djake, izvseh štiren vodo tera. doma razsuje toplo gredo, vsoso lato zméče ven, inpra sico zbeto nira,

teri znjénar diba zén. po témpa v ga ražo, seo tpravpo emba lažo, vba zénve shadva ópre stavi inna sušo sepri pravi. Šepla kate razo bési, med predhišnimi drevési. “Kdórbó jutri rabil vodo, kmeni pride najspo sódo.” Ako zjutraj zéhne léno,

okróg hiše jeme gléno. Izhiše stópi in - O FAK! nadglavo lasten ma o blak. Janez vzrak gledi o tóžno, nivédel, daje tótud móžno. Če v žep gréš okró griti, nepo zabi gapo kriti.

:: blogoro l a 31| 08 :: 10. j u l i j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : TEMA TEDNA :: 17 Black Betty betmenka.blogspot.com

Obuti Maček www.obutimacek.com

H20H20H20H20

Etos dihidrogenoksida

H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2O H2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2OH2OH2O H2O H2OH2O H2O H2O H2O H2OH2O H2O H2OH2O H2O H2OH2OH2O H2OH2OH2O H2O H2O H2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2O H2OH2O H2O H2OH2O H2OH2O H2O H2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2O H2OH2O H2O H2O H2OH2O H2O H2O H2OH2O H2O H2O H2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2O

O 2

H2O H2O H2O H2O H2OH2O H2O H2O H2O H2O H2OH2O H2O H2O H2OH2O H2OH2O H2O H2O H2O H2OH2O H2O H2OH2O H2O H2O H2O H2OH2OH2O H2OH2OH2OH2O H2O H2O H2OH2O H2OH2O H2O H2O H2O H2O H2OH2O H2OH2O H2OH2OH2O H2O H2OH2O H2OH2O H2O H2OH2O H2O H2O H2OH2O H2O H2OH2O H2O H2O H2OH2O H2OH2O H2O H2OH2O H2O H2O H2O H2O H2O H2O H2OH2O H2O H2O

H2O

H2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2O H2O H2OH2O H2O H2OH2O

H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2O

H2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2O H2OH2O

by: Betmenka

H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2OH2O H2O

H2O

Zemlja – modri planet. Zaradi vode. Človek, večinoma sestavljen iz vode. Življenje? Brez vode ne obstaja. Pogosto slišana mantra v zadnjem obdobju: »Če bi v nekem trenutku iz našega planeta izginile čisto vse čebele, bi človeštvo imelo še štiri leta življenja.« Izrek pripisujejo Einsteinu. Pustimo čebelice. Koliko let dni življenja bi imelo človeštvo še pred seboj, če bi se v neki bizarni nanosekundi čisto vsa voda preselila v nek drug sončni sistem? Dva dni, mogoče tri … Pa vendar nam ni mar. Da voda ob kateremkoli danem trenutku ob zasuku nekega ventila preprosto priteče iz cevi, ki štrli iz stene, je samoumevno. Kot tudi, da je v drugi luknji v steni vedno elektrika, v trgovini vedno kruh in mleko in v denarnici vedno nekaj papirja, ki ga lahko zamenjamo za praktično karkoli si poželimo. Ob vsem tem se nihče ne zna prav dobro spoprijeti z dejstvom, da spadamo krepko v zgornji del najbogatejšega dela tega nemirnega planeta in da je naše življenje temu primerno lagodno. Z idejo o šparanju prijetno osvežilne tekočine se soočimo v kakšnem hotelu, kjer nas z obvestili v kopalnici opominjajo, da premišljeno ravnamo z vodo in da ne pretiravamo z menjavami brisač, saj to pomeni dodatno pranje. Tipičen odziv je seveda: »Kaj hudiča, saj sem plačal, mi boste pa že menjali brisače vsak dan.« Medtem pa … Na drugem koncu planeta (a hkrati ne toliko daleč od nas)m v majhni vasici, ki se preživlja s poljedelstvomm usahne še zadnji vodnjak. Ljudje so brez vode. Ne morejo je dobiti drugje, ni vodovodov, ni trgovine, ni denarja. Ni izbire in ni upanja. Bipolarno nasprotje naših trgovinskih polic, ki se šibijo od različnih vod v plastenkah in steklenicah (te zadnje so bistveno bolj okolju prijazne). Pa že voda iz pipe oziroma iz vodovoda je v večini primerov povsem zadovoljivo okusna za pitje. Kaj torej lahko naredimo mi, ki imamo možnost in predvsem sredstva ($$ in €€), da kaj spremenimo? Obstaja precej organizacij, ki zbirajo sredstva za pomoč pri oskrbi s pitno vodo za države v razvoju. Nevladne

Brez nje tudi nas več ni. Pijmo jo odgovorno. organizacije. Društva. Podjetja … Zgleden primer je Ethos Water, kalifornijska družba (sicer v lasti korporacije Starbucks), ki od vsake prodane plastenke vode prispeva del sredstev za izboljšanje dostopa do čiste pitne vode v tretjem svetu. Od vsake plastenke donirajo 10 centov (v kavarnah Starbucks stane 0,7 litra litra 1,8 dolarja), kar sicer pomeni manj od 10 odstotkov prodajne cene. Če seštejemo milijone prodanih plastenk dnevno, nanese to izredno lepo vsotico, ki se iz dneva v dan veča. Ker je koncept zasnovan zelo tržno, se seveda tudi sam od sebe oglašuje, prodaja – in preko marketinških vsebin tudi širi glas o perečem problemu. Roko na srce – bistveno bolj kul in vesti prijazno je piti takšno vodo, kot denimo konkurenčni izdelek, ki stane enako, a nima tovrstnega učinka. Marsikomu se zdijo takšne kampanje sranje, a dejansko vsak majhen prispevek šteje –milijoni majhnih prispevkov (po 10 centov) dnevno končno pomenijo izjemno zajetna sredstva za izgraditev vodovodov in druge infrastrukture za oskrbo z vodo. Tisti strašni naziv iz naslova tega zapisa ni nikakršni strašni bojni strup, ampak čisto navadna voda. Voda, brez katere sploh ni pomembno, kakšen avto vozimo, kaj počnemo v življenju in kaj si drugi mislijo o nas. Ker brez nje tudi nas več ni. Pijmo jo odgovorno.

: : TEMA TED N A ::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 1 |0 8 : : 1 0. julij 2008 ::

Schnuy schnuy.wordpress.com

Ogroženo: eksotične živalske vrste in povsem navadna voda Za tigre marsikdo ne opazi, da izginjajo. Kaj pa za vodo?

V prihodnji številki

Več o prihodnji temi tedna na blog.blogorola.com

Poletne romance Poletje nas je s svojimi vročinskimi vali in divjimi nevihtami dodobra streslo iz hlač in nam privzdignilo že tako prekratka krilca, zato je prav, da se času in stanju primerno vprašamo, se nostalgično spomnemo ali pa si sladostrastno zamislimo kakšno poletno romanco, ki nas je ali pa nas še bo vznemirjala to poletje. Se še spominjamo osnovnošolskih ljubezni na končnih izletih, prve ukradene sladoledne poljube v mesečini, dolga ljubljenja na peščenih plažah … ? Zanima nas seveda vse, vključno z umazanimi podrobnostmi!

Blogorola # 32/08 Teme tedna je osrednji vsebinski sklop Blogorole, kjer lahko s svojimi prispevki sodeluje vsakdo! Pravila so preprosta – blogerka ali bloger na svojem blogu objavi zapis na izbrano temo in o zapisu obvesti uredništvo na:

tema@blogorola.com

Zapis naj bo čim krajši (okoli 2.000 znakov), saj želimo znotraj omejenega prostora objaviti čimveč prispevkov. Mrtva črta: nedelja 13. 7. 2008 zvečer do 20:00

Blogorola podarja vsem bralcem en mesec brezplaËnih filmskih uæitkov!

iTIVI, d.o.o. Vse pravice pridr ane. Ve informacij na www.itivi.si.

V sodelovanju z najveËjo slovensko spletno videoteko iTIVI, Blogorola svojim bralcem podarja en mesec brezplaËnih filmskih uæitkov. BrezplaËni mesec filmskih uæitkov aktivirate s promocijsko kodo HOT-DVD-LOT , ki jo vpišete v ustrezno polje na spletnem mestu www.itivi.si .

:: T EHNO LO G IJA :::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 1 |0 8 : : 1 0. julij 2008 ::

Tjaša L. moblog.si

Karmen gizmoti.si

Osnovni priklic in alternativa

Samski stol

Že zelo zgodaj, ko sem bila še dokaj majhen in naporen otrok, sem se odločila, da hočem imeti vse. Ker si nikoli nisem vzela dovolj časa, da bi ta “vse” natančneje definirala, se je skozi leta konstantno spreminjal in tako vedno vključeval točno tisto, kar je tudi na začetku – vse. Pred kratkim sem ugotovila, da me najbolj od vseh stvari spravlja ob živce to, da nikakor – ampak res nikakor – ne morem biti ob istem času na dveh ali treh različnih krajih. (Pa ne pravim, da nisem poskušala.) Otroško prepričanje, da bom imela vse, se tukaj torej zaleti ob Kitajski zid in se neslavno razleti. Če ste brali Harryja Potterja, verjetno veste, da s predmeti ne bi smelo biti tako velikih problemov. Obstaja super zadeva, ki se strokovno imenuje osnovni priklic. S pomočjo osnovnega priklica lahko kadarkoli od koderkoli prikličemo k sebi točno tisto stvar, ki jo potrebujemo. Med stvarmi, ki si jih jaz najpogosteje želim priklicati, so gotovo mobilni telefon, Macbook in krema za roke. Vsi vemo, kako zoprno je, ko pozabimo doma kakšno izmed teh treh stvari ravno takrat, ko jo zares nismo nameravali pozabiti. Do potrebe po tem, da bi bili v določenem trenutku na treh različnih krajih, ponavadi pride takrat, ko si en sestanek skrbno zabeležimo v iCal na Macbooku, za drugo pomembno opravilo, ki ga ne smemo spustiti, uporabimo opomnik na mobilnem telefonu, tretjega pa

zapišemo kar na listek in ga vržemo nekam v torbico. (Smešno, ampak jaz še vedno mislim, da bom vse tiste listke našla ob pravem trenutku.) Rešitev težave je tokrat prispeval Apple. MobileMe je nova storitev, ki omogoča, da je vsaj vaš desktop v določenem trenutku na štirih različnih krajih. Booked once, booked everywhere. MobileMe povezuje vse - iPhone, Mac, iPod touch in celo PC. Vseh človekovih najboljših prijateljev (poleg kreme za roke) vam torej ni več treba nositi s sabo, dovolj je le ena – kot pravijo pri Applu, “It all goes where you go”. Nikjer ne piše, ali to pomeni, da se istočasno kot vse te hi-tec zadeve posodobljajo tudi listki v torbici. Če se ne, potem grem raje še malo vadit osnovni priklic. Zaenkrat se mi še ni ravno posrečil, a to je verjetno le zato, ker premalo vadim.

Hiline Maya Single naslonjač – ali stol? Ali gugalnik? Je na 78. mestu Top 100 gizmov v reviji T3. Ultimativni multimedijski stol. TV ali računalniški zaslon si lahko postavimo točno tako, da se lahko samo še nagnemo nazaj, poguncljamo in uživamo. Adijo, podrti kavči in neudobne vreče za sedenje. Dobila sem namig, da je tale stol odličen za tiste, ki zdravijo pivskega mačka – če si ga lahko privoščijom seveda. Stol, ne mačka. Stane namreč 7600 evrov.

Koncept digitalnega snemanja spominov

Wiiljinec za računalnik

Tehnologija bo kmalu napredovala tako zelo, da bomo lahko svoje življenje digitalno posneli iz prve osebe s pomočjo zelo majhnih prenosnih videokamer. Tako si bomo spomine lahko shranjevali digitalno ali pa svoj pogled v živo prenašali na YouTube. Prvi koncepti takšnih idej že nastajajo. Eden od njih je Camoria, domislica nekega nemškega designerja, ki meni, da je tovrsten “video lifestreaming” naslednji logični korak naprej od blogov oziroma novejših mikroblogerskih platform, kot je Twitter.

Glede na izjemen uspeh Nintendove igralne konzole Wii, ki je igranju dodala nov, revolucionaren način nadzora, kateri temelji na gibanju rok in ne toliko na pritiskanju gumbov, je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo tehnologija razširila tudi na druge igričarske platforme. Medtem ko Sony baje že izdeluje nekaj podobnega za Playstation 3, so pri podjetju GoLive2 Wiijev nadzorni plošček preprosto skopirali in prilagodili za uporabo na osebnih računalnikih. Ponujajo 3 različice, ki se razlikujejo glede na sposobnosti. Problem je samo, ker dvomimo, da si bodo zagotovili dovolj podpore razvijalcev iger, da bi se zadeva prijela.

→ dvice.com

→ sphere.golive2.com

Foto: promocijsko gradivo

:: FET I Š I :: K R ATKO CASN I K .C OM : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :::::::::::::::::::

:: blogoro l a 31| 08 :: 10. j u l i j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : TEHNO LO GIJA :: 21 Aleksij geesem.blog.siol.net

iPhone s tipkovnico QWERTY

Igra tedna: Pocket Chef

Morda gre le za del marketniške kampanje, ki spremlja za konec tedna napovedan izid novega iPhona 3G, pa vendar ne gre zanemariti govoric, ki so zakrožile po spletu. Po poročanju spletne strani theregister. co.uk naj bi namreč obstajali delujoči prototipi popularnega iPhonea z izvlečljiv tipkovnico qwerty. Zanimivo – medtem ko se večina proizvajalcev trudi implementirati funkcionalno tipkovnico na zaslonu, naj bi Apple ubral ravno nasprotno pot. Za to potezo naj bi se odločili, ker dobršen del ciljne javnosti a priori zavrne tipkovnico na zaslonu in raje kupi mobilnik s fizično tipkovnico. Tako bi “iPhone slip” (prepričan sem, da tovrstnega modela ne bi poimenovali “slide” – to vendar počnejo vsi ostali) prepričal tudi t.i. poslovne uporabnike, da kupijo napravo. Sčasoma bi morda spoznali, da je tipkovnica na zaslonu iPhona dejansko odlična. Starih navad se je pač težko otresti …

Kuhanje brez pomivanja posode? Da prosim! Naslov: Pocket Chef Založnik: Gameloft Žanr: simulacija kuhanja/hitri prsti Igrano na: N73 Pocket Chef prinaša čar kuhinjskih eksperimentov tudi v naše žepe. Skozi dobro zasnovane kuharske izzive se med igranjem te igre lahko dejansko naučimo še kaj skuhati v resnični kuhinji. V kariernem kuharskem načinu potujemo po svetu, se učimo novih receptov in poskušamo biti karseda dober kuhar. V igri je na voljo okoli petdeset receptov, katere postopoma odkrivamo. Vsakega uspešno pripravljenega obeda pa se lahko lotimo tudi v instant načinu.

Kako kuhamo? Vzemimo bananin/jabolčni shake, najprej olupimo jabolko tako, da nož premikamo gor in dol, medtem ko se jabolko samodejno obrača. Sledi rezanje jabolka in banane na manjše koščke – to storimo tako, da nož premikamo levo in desno, ko se nam zdi, da je košček primerno velik, pa ga preprosto odrežemo. Dodati je potrebno še malce sladkorja, soli in mleka ter vse skupaj lepo premešati. Svež koncept igranja, ki dejansko zasvoji. Tako grafično, kot zvokovno je igra zelo dobro podkovana, kuhanje pa je sila preprost proces pritiskanja vidno označenih tipk. Pozor, igra nas zasvoji in naredi zelo lačne.

Foto: promocijsko gradivo

:::: ::::::::::::::::::::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : KRATKOCAS N I K . COM : : FETI Š I : :

Športni copati iz Back to the Future II

Hladilni jopič za pse

Poleg hoverboarda iz kultnega filma Back to the Future 2, so bili športni copati Nike Hyperdunk, v katerih se je v letu 2015 sprehajal Marty McFly (Michael J. Fox), med oboževalci najbolj zaželen zbirateljski izdelek. Teženje in množičen spletni pritisk fanov na Nike, da naj vendarle naredi ta model copatov, se je končno izplačalo in Nike Hyperdunk so postali resničnost. Sicer samo v omejeni izdaji 350 izvodov, kar sedaj pomeni, da na eBayu dosegajo vrednost celo do 2000 dolarjev.

Poletna vročina ni nadležna in naporna samo za ljudi, temveč tudi za naše štirinožne prijatelje, na katere v teh dneh ne smemo pozabiti. Hladilni jopič, namenjen psom, bo poskrbel, da od pasje vročine ne omagajo. Vodoodporen, lahek a trpežen, na voljo je v modri in oranžni barvi. Pomagal bo uravnavati telesne temperature vašega najboljšega prijatelja.

→ ebay.com

→ www.random-good-stuff.com

Vsebina je vse!

“

Super tiskalnik za domaco uporabo. Prednosti pred drugimi tiskalniki so nizka cena, preprosta uporaba, dobra locljivost, vecnamenskost...

“

Aleksij geesem.blog.siol.net

uporabnik Aleksander Papler o Canon PIXMA MP14

0,25€

Vaši komentarji in priporocila nam pomagajo, da skupaj ustvarjamo sodobno in informirano nakupovanje. Zato vas za vsako objavljeno mnenje nagradimo s 25 centi dobroimetja na vašem mimovrste=) racunu

WWW.MIMOVRSTE.COM

: : FOTORO L A ::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 1 |0 8 : : 1 0. julij 2008 ::

log.blogspot.com š Pirnat | wannabefotob

je v oblake | Ale ⋆Zmagovalec tedna Potapljan

Brez omejitev!

Drage Blogorolovke in Blogorolovci! Po temeljitem premisleku na podlagi vedno številčnejšega glasu ljudstva smo se naposled le odločili, da vas v rubriki Foto tedna nehamo omejevati s posebnimi tematskimi razpisi. Namesto tega lahko odslej v rubriki Foto tedna sodelujete s katero koli fotografijo, ki je posledica pritiska na sprožilec vašega fotoaparata in ki si jo želite deliti z nami. Fotografije v čimvečji ločljivosti, z imenom avtorja in povezavo do bloga avtorja ter naslovom fotografije pošljite na naslov uredništva foto@blogorola.com.

:: blogoro l a 31| 08 :: 10. j u l i j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : FOTO RO LA :: 23

↑ V dvoje je lepše | Urška

Uršnik | naulici.blogspot.c

↑ Mawc | Klara Skaza | my

space.com/skazateam

↑ RGB 2 | Aleš Sušnik | wtf.si

rec | tomazgorec.s

↑ Sara | Tomaž Go

janjauk.com

↑ Zavetje | Dejan Jauk | de ↑ Trafalgar Square | Nina

Filipič | vezalka.blogspot.c

:: LAJF STAJL :::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 1 |0 8 : : 1 0. julij 2008 ::

Doktor Živago zivagovblog.wordpress.com

Človeška nepremišljenost terja krvni davek Kakšen odnos imamo do nevarnosti?

teren – kraški apnenec seveda, pa tudi brezna ter jame. Obstoja ob neprevidnosti planincev nevarnost udora tal pod nogami. In jaz nisem poslušala opozorila, naj prej z nogo potipam, če so tla stabilna, ampak sem v otroški razigranosti in tudi objestnosti stopila na skalo na kupu kamenja in se v sekundi izgubila v črni globini pod menoj … Ne vem, kako in kaj, ampak nekako sem se uspela v tisti usodni sekundi prijeti za rob; še zavpiti na pomoč nisem utegnila; vsi okoli mene pa so bili čisto frapirani, strmeli so vame v šoku, vsa skupina … Ali je bil morda res sveti angel varuh z menoj v tistem trenutku, ko bi lahko padla v brezno in umrla – da sem zdaj, hvala bogu, živa in pišem te vrstice. V tistih nekaj sekundah se mi je pred očmi zvrtelo vse življenje, videla sem samo spev vesolja, toda s tem grozljivim dogodkom sem se naučila ceniti svoje življenje, da poskušam izkoristiti iz dneva kar najboljše in sprejeti lastno umrljivost. Tresla sem se od strahu in pretresenosti, brez glasu sem ostala. Vodič je bil tako pretresen, da me niti ni kregal za neumnost, ki sem si jo sama zakuhala; k sreči pa nisem imela staknila hujšega kot nekaj prask. Dobra šola za vnaprej. Včasih se najhitreje naučiš na lastnih napakah, toda ta šola te lahko drago stane. Skratka, včasih znamo biti res nepremišljeni, da podcenjujemo nevarnost v avanturah, kar se nam lahko krepko maščuje. Žal. Pa vi, imate kake izkušnje, ko ste strmeli starki z koso v oči in se ji srečno uspeli izmuzniti?

Foto: Reuters

Nedavna tragedija je pretresla Slovenijo in tudi tujino. Še nedograjena HE Blanca v je svoje vodno žrelo potegnila štirinajst ljudi v dveh kanujih – od tega jih je devet mrtvih, štiri pogrešajo, edino žena pokojnega sevniškega župana in poslanca v DZ je čudežno preživela. Iskreno sožalje svojcem in prijateljem žrtev. Tragična nesreča je že označena za najhujšo nesrečo, ki se je pripetila na vodah v zgodovini slovenske države. Kar je še bolj pretresljivo, po poročilih vrtijo video, kjer veselo razpoloženi ljudje veslajo v kanujih brez zaščitne opreme proti jezu in se spustijo. Sploh se niso zavedali, da bodo le nekaj trenutkov kasneje ujeti v objem rečnega boga. Čeprav so bili bojda opozorjeni. Toda sila narave, reke Save, ima veliko moč, zlasti, če je zaradi zajezitve reke nastal umetno narejen vrtinec, sifon, na jezu HE. Tragična nesreča. Morda so res vedeli, da ne bi smeli pluti čez prelivna polja, morda so jih strokovnjaki res opozorili, toda morda niso dobro premislili v kako nevarno avanturo se podajajo, pomenljiv pa je tudi naslov odprave, Zadnji spust (po še neokrnjeni Savi). Morda so res mislili, da ni tako nevarno, da se bodo lahko varno spustili čez slap. Ne vemo. Človek je žal nagnjen temu, da si želi avantur, da mu zapluje adrenalin po krvi. Zato obstajajo za odvisne od adrenalinskega šoka v zabaviščnih parkih vlaki smrti, skakanje z mostov, stavb, pečin, anten itd., raftanje, veslanje čez brzice, spuščanje po kraških jamah (speleologija), alpinizem, dirkanje s formulo 1 in motorji – seznamu kar ni konca. Pred časom je nekaj belgijskih turistov povsem nepripravljenih, v japonkah in poletnih oblačilih seveda, odšlo na izletek v naše gore; seveda jih je presenetil snegec in reševati jih je morala gorska reševalna služba, na račun davkoplačevalcev seveda. Spomnim se primera, ko je šel razred pred približno 50 leti na izlet k lokalni reki in je enega fanta zagrabil vrtinec, tako, da je še učitelj skoraj utonil pri reševanju. Mi pa smo se pred kakimi desetimi leti odpravili v goro, kjer je takšen

:: blogoro l a 31| 08 :: 10. j u l i j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : LAJFSTAJL :: 25 Nora nora.blog.siol.net

Metalcamp, Tolmin 2008 Pa se je zgodil – cel teden, teden črnine in razvrata, dobre muzike in zanimive družbe. Jaz sem ga šla okusit en dan, eno noč, 24 ur odklopa. Verjamem, da bi bil cel teden še boljši, a kakor pravijo – kdor z malim ni zadovoljen, velikega ni vreden. In v tem primeru se bom reka morala držati, saj zaradi dopustov ne morem izostati iz službe. Drugič si vzamem večjega (kot vedno), čas za Metal camp seveda. Začelo se je nekako tako, da sva parkirala avto, plačala za karte in vstopila. Potem se ne spomnim več, ha ha. Saj se hecam! Nekaj še vem. Vem, da smo precej spili, da smo precej hodili, da sem kmalu onegavila 19-letnika z 19-centimetrskim (vsaj tako je re-

kel), da smo kadili, tako ali drugače, da je potem padal dež, da nisem bila mokra, da me je vse bolelo, ker nismo imeli spalnih vreč, da me je zbudil prekleti agregat in soparno sonce, da me je potem bolela glava, da smo morali v lekarno, da sem se tresla in – nenazadnje – da me je naslednjega dne Soča spravila k sebi. Kako točno so si sledili dogodki težko definiram. Predpostavljam pa, glede na video posnetke, ki sem jih nato našla na telefonu, da je bila najprej tema in potem jutro. Na posnetkih večinoma tudi ni kaj drugega videt kot temo – če pomislim, da se sploh ne spomnim, kdaj sem to snemala in zakaj, pa je stvar dokaj sprejemljiva. V glavnem, nekaj je

posneto, kaj sem videla, kaj sem hotela ujeti pa sam Bog ne ve. Vsaj muzika v ozadju se kar dobro sliši. Na enem od posnetkov se se celo nekaj vidi. Zagotovo sem videla kakšnega jeznega švaba, ki je dobro muval, ali pa me je nekaj zrajcalo, da sem posnela. Ko sem se zbudila, je brnel jebeni agregat, ki se ga sliši v ozadju posnetkov, ko so rekli, naj na kavo čakam dve uri, ko je bila pred tuši kolona kot pri milijonski vrednosti sedmice na Lotu, ko sem prehodila tri kilometre, da so mi za tri evre prodali pollitrsko Zalo, ko me je tako jebano bolela glava in ko mi je vse padlo dol, ko je frend še spal v avtu, ko nisem vedela kam naj se zakopljem, da bom spet normalna. In potem je bila tam naša lepa Soča

Nisem bila bolna – preživela sem Metalcamp! in folk, ki je norel v njej. Eni oblečeni, eni nagi, eni v kopalkah, eni v gatah kot midva. Skoraj sem spustila dušo od njene ledenosti, čeprav moram priznati, da je veliko boljše zdravilo za mačka od vseh analgetikov. Komaj zjutraj sem se spomnila, da vso noč in cel dan nisem pomislila na seks. Napredujem!. Ob treh popoldne me je prijatel dostavil pred blok, ob štirih sem že delala. Ni bilo enostavno držati odprtih oči, zadrževati slabosti v trebuhu in se obenem prijazno smehljati strankam, ki so začudeno spraševale, ali sem bolna.

Mali Buda malibuda.eu

Foto: Marta Lamovšek, Tit Košir - Večer

Zakon privlačnosti v praksi Resnično velikokrat se ujamem v razmišljanje, da to pravzaprav drži. V zadnjem letu sem imel vsaj tri pomembne želje. Bile so predvsem iskrene, želel sem si z vsem bitjem, v meni ni bilo dvoma, še najbolj pomembno pa je, da sem v njih verjel, si jih vizualiziral in imel prave dobre namene. Včasih ne morem verjeti svojim očem, izkušnji, kako to res deluje. Občasno gre moj zakon privlačnosti že tako daleč, da določen moment nekaj premišljujem, naslednji trenutek pa je to že na pladnju. Primer lahko podam tudi takole:

Dve leti že nisem srečal svoje bivše prijateljice, niti nisva imela več stika. Med svojim enotedenskim dopustom pa sem se spomnil nanjo. Spomnil sem se močno, iskreno, pristno. V mislih sem imel njeno podobo, nasmeh se mi je prikradel na lice, čutil sem njeno bit ob sebi. Ko sem prišel z dopusta, sem teden dni pozneje s prijateljem šel na neko prireditev. Verjeli ali ne, to prijateljico sem srečal. Objela sva se in vedela sva, da ni naključje.

:: FI LMO RO L A :::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 1 |0 8 : : 10. julij 2008 ::

Kratkočasnik

Svet filmov

Dan, ko se je ustavila Zemlja

Booty Call Bunz in Ruhton sta

Film iz leta 1951 velja za klasiko – posneli so ga po 2. svetovni vojni in na začetku hladne vojne, sedaj pa bo njegovo močno družbenopolitično sporočilo prenovljeno. Prihaja decembra …

najboljša prijatelja, ki peljeta na zmenek prijateljic Lysterine in Nikki. Dobijo se pri dekletih doma, kjer nameravajo kartati, a se kmalu zapletejo v povsem drugačne igre …

Več: kratkocasnik.com

Več: svet-filmov.blogspot.com

PaucStadt

Top 50 Najboljših ali najljubših? Kakor hočete. Filmi, ki so pustili globok pečat pri avtorju. Izbor je povsem subjektiven, se razume. Spremembe bodo, zagotovo, zaenkrat pa je seznam tak … Več: paucstadt.blog.siol.net

Iztok Gartner

Hancock I. G. razpreda o nabritem in zoprnem superjunaku, ki je upornik in se požvižga na vse – nekdo ga v filmu prepriča, da naj se obrije in uredi. Posneto po legendarni predlogi. Gartner pravi, da je film patetičen …

Več: iztokgartner.blog.siol.net

PaucStadt paucstadt.blog.siol.net

In Bruges (2008)

Ray: Ne šalim se. Tu že ne bom. Ken: Tukaj morava počakati, da pokliče. Ray: Kaj pa če ne pokliče dva tedna? Ken: Bova pač tukaj dva tedna. Ray: Dva tedna? V jebanem Brugesu? V tej sobi? S tabo? Ni šans! In Bruges morda deluje kot mali film, a se mu ne vidi. Gre za dodelan žanrski miks, ki vsebuje solze in tudi smeh. Na trenutke črna komedija, ki se že v naslednjem hipu lahko obrne v tragično dramo. Spoznamo dva poklicna morilca. Ken (Brendan Gleeson) je nekoliko starejši, pravi lisjak svojega ceha, drugi je Ray (Colin Farrell), mlajši, morda zato tudi bolj nervozen, nestanoviten, zdolgočasen. Šef ju je namestil v Bruggu, lepem belgijskem mestu, kjer čakata na naslednjo misijo. Do izvedbe naloge imata dva tedna, kar se zdi idealen

čas za bližnje spoznavanje velemesta. Kenu je to v veselje, kupi si vodiča in uživa. Ray je drugačen, zaprisežen Irec, ki prisega le na domača mesta. Brugge sovraži in komaj čaka, da bo naloge konec. V dobro voljo ga delno spravi mlada Belgijka, s katero se zaplete v čudno romanco. Ko Ken izve za nalogo, se začno nad Bruggem zbirati črni oblaki. Film vsebuje kar nekaj likov, ki so zanimivi in vredni pozornejšega spremljanja. Glavna, Ken in Ray, sta si navzven zelo različna. Že njun odnos do Bruggea kot turistične destinacije razkrije marsikaj. A družijo ju tudi podobnosti. Oba imata na vesti že kar nekaj nečednosti, Ken je v dolgoletni karieri verjetno pospravil že lep zalogaj trupel, Ray pa je pred kratkim doživel hudo tragedijo, ko je ob streljanju na župnika nesrečno umoril tudi mladega dečka. To ga spremlja in ga tudi uničuje. Ray deluje nestabilno, nesigurno, kar zagotovo ni dobro za njegov tip poklica. Ken navzven deluje mirno, sprijaznjen je s službo. Zanimiv stranski lik sta tudi Rayeva prijateljica Cloe in pritlikavi igralec, ki se bolj kot z igro ukvarja z mamili. Prav pritlikavi prijatelj se na začetku zdi, da je zraven zgolj zaradi nekaj vicev, ki jih na njegov račun sproža Ray. No, njegova prisotnost dobi pomen v izdihljajih filma. Ne bom rekel, da gre za prevrat, a eno tako kruto poigravanje

usode vseeno zaznam. Harry, njun šef, ki v Brugge pride osebno rešiti nekaj zadev, pa za našpičenega morilca premore presenetljivo moralno držo. Kar gre najbolj izpostaviti, so dialogi. McDonagh jih izpili do konca, sem in tja morda še bolje kot Tarantino. Dialogi tečejo in držijo vodo, so dovolj ostri in prodorni. Igralca jih več kot zadovoljivo interpretirata. Prijetna je tudi fotografija, ki Brugge prikaže v pravljični luči. Tako v dnevni svetlobi, kot v nočnih barvah se v mesto lahko zaljubimo. Spoznavamo ga skupaj s protagonistoma in, kot Ken, uživamo. Nasilja je kar nekaj, a režiser ga uspe zapakirati v politično korekten paket, kar mu gre šteti v minus. Igralski kader zadovolji – Brendan Gleeson je vedno odličen v svoji vlogi, sploh pa mu ustrezajo tiste, v katerih igra prijaznega negativca. Ralph Fiennes ima malo manevrskega prostora, a dovolj, da film dvigne, pohvaliti pa gre Farrella. Po mojem mnenju je to njegova najboljša vloga po mnogih letih. Dober je tako v humornih momentih kot tudi tam, kjer gre bolj zares. Z vidika črne komedije je to ena boljših stvaritev zadnjega leta. Kot triler se ne obnese tako dobro, a tega verjetno nihče od ustvarjalcev niti ni želel. Že to, da ga imajo mnogi za evropski Šund, je poklon vreden pozornosti. No, Šund ravno ni, je pa morda eden boljših substitutov.

iTIVI KOMENTAR

Voditelj vrača udarec Sveže drugačno. :) Anamarija M. Kako bi bilo videti, če bi se TV hiše dobesedno vojskovale med sabo? No, tu imate najboljšo priložnost, da to vidite – poleg tega pa se še nasmejite »divjim« izjavam, prekrasni modi 70-tih let (še posebej frizuram) ter večni moški bolezni – šovinizmu!

En mesec brezplačnih filmskih užitkov za Blogorolovce! Promocijsko kodo HOT-DVD-LOT vpiši na spletni strani www.itivi.si in si zagotovi cel mesec brezplačne filmske zabave v največji filmofilski skupnosti v Sloveniji.

PLA

ČN

www.itivi.si

Foto: promocijsko gradivo

Martin McDonagh je zagotovo manj znano filmsko ime, ki pa, tako kaže, z velikimi koraki vstopa med prvoligaše. Leta 2006 je za kratki film Six Shooter prejel Oskarja, letos pa je z naslovnim močno opozoril nase.

:: B I ZA R K E ::::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 1 |0 8 : : 1 0. julij 2008 ::

Ruth ne-smisel.blogspot.com

Biti nesrečen je še vedno moderno Tisti občutek, tako jebeno prevladujoč, da me nervira, ker mu ne morem pobegniti. Ko pa je še pomešan z utrujenostjo je to dobitek. Glavni. Hej, pobegnimo malo od tega. Zavleči se v delo ali pa zavleči kako lajno spida, koke, česar koli. Ubij se ga z alkoholom, ne pozabi z njim splakniti (zadnjo) tableto xanaxa. Uleži se na posteljo in bodi tri dni priklenjen nanjo. Vmes pokadi kakšen cigaret, da ti kri teče malo hitreje po žilah. In ko se počutiš za odtenek bolje, prižgi televizor in si oglej kakšen del serije Seks v mestu. Zagotovo takrat, kadar se več ne spomniš kako (dober) fuk izgleda in se ne spraviš v hlače, ki si jih nosil še pred mescem dni. Pomembno je, da se počutiš živega. In srečen si, da si dozo endorfina dosegel tako enostavno. Če bo

vse po sreči, bo to točno tisti del Seksa v mestu, ko je nakupovanje glavna dejavnost, ti pa si že itak zapravil zadnji drobiž za kokakolo, ki je več kot potrebna za prebujenja jutranjega mačka. Kurba, danes zvečer se dogaja v mestu! Gremo! Gremo! Hiter hladen tuš, hrana je sekundarnega pomena, ker po tistem nasilnem praznjenju želodca do sebe nimaš nobenega spoštovanja več. Važno je, da si založen s cigareti in litrom jebenega alkohola. Za vsak primer. Da si zagotoviš dolgo pot do doma in osovraženost samega sebe. Glavobol te po zjutraj spomnil na to. In tako jutro je popolno za postavljanje vprašanja –ali se da tako živeti= Odgovor ne je soglasen. Spizdi!

Renton rentonaktivno.blogspot.com

Zakompleksana mati spremenila enajstletnico v kurbo Starši želijo dostikrat vplivati na življenja svojih otrok. Foter je bil recimo zanič nogometaš, a ker je bila njegova večna želja biti žogobrcar, terorizira svojega sinčka že od drugega leta starosti, da bi postal fuzbaler. Mama je vedno hotela biti zdravnica, a ker zaradi pomanjkanja denarja/talenta to ni mogla postati, je orgazmirala ob E.R., dokler ni njena hčerka zrasla in bila godna za fakultetno izobraževanje. Marš na medicino! Očka je od vedno sanjaril, da bo

uspešen pevec, a ker nima posluha, so ga na vsakem nastopu skoraj ubili. Zato zdaj sinčka forsira, da se uči solo petje, četudi je njegovo petje podobno zvoku, ki ga povzroča uriniranje koze na pločevino. Mama je hotela biti lepa kraljica lepotnih tekmovanj. Kaj je lepšega, kot če si omisliš živo Barbiko. Po verjetnosti z lastnimi geni. (nadaljevanje na: http:// rentonaktivno.blogspot. com/2008/07/zakompleksanamati-spremenila.html )

Zvita T. v. zvitafelgna.blog.siol.net

Poleg tega obstajajo še takšne in drugačne zanimive registrske tablice: CE-FURJI, CE-STAR, KR-VAVICE, KR-ANJSKA, GO-HOME, GO-ODBYE, LJ-UBEZEN, MS-DOS 6, MS-DOS 7, MS-WIN XP, MS-OFFICE, LJ-MB, LJ-JEBIGA, LJ-UBIANA, LJ-UBIM TE, KR-ANJ, CE-STNINA, KR-MIMO, PO-CAKAJ, NM-CAKU, SG-AVIDU, LJ-JEBAC, LJ-GAYCAR, LJ-MEGLA, LJ-TIC, PO-LONA, KR-ETEN, LJ-EJ SEKA, KK-SI KEJ, LJ-BABA, PO-NOVNO ...

Foto: Reuters, Zvita T.V.

K(u)P – dreka

:: blogoro l a 31| 08 :: 10. j u l i j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : BIZARK E :: 29

Beckham ima ribji zadah

Človek bi pričakoval, da na svetu skoraj ni ženske (ok, pa tudi kakšnega možaka), ki ne bi želela poljubiti šminkerskega nogometnega zvezdnika Davida Beckhama. A glej ga zlomka, zadnjih nekaj tednov se ob poljubih z njim želodec obrača celo njegovi soprogi. David ima namreč močan zadah po ribah. Slednji seveda ni posledica pomanjkljive ustne higiene, temveč posebne kure s kapsulami ribjega olja, ki jih zvezdnik uživa vsako jutro. Zaradi ribjega olja naj bi na treningih in tekmah imel več energije.

(e)stradanje

Zimbabvejska stonoga

Nove, kdo ve katere že volilne zmage zimbavejskega predsednika Roberta Mugabeja se je najbrž najbolj iskreno razveselila njegova soproga, nekdanja tajnica Grace Mugabe. Medtem ko se Zimbabve utaplja v zunanjih dolgovih, vsesplošnem pomanjkanju in lakoti, pa si njihova prva dama s temi težavami zagotovo ne kvari dobrega razpoloženja. V državi so ji namreč nadeli vzdevek »prva nakupovalka«. In to ne kar brez razloga – Grace je namreč obsedena z nakupovanjem, v njenih nakupovalnih vrečkah pa se najpogosteje znajdejo pregrešno dragi čevlji. Slednjih ima v svoji domači zbirki že krepko čez 3000 parov. »Imam zelo ozko stopalo, zato odslej nosim samo še čevlje znamke Ferragamo,« je pojasnila pred odhodom na konferenco svetovnih voditeljev o lakoti. Še preden pa je gospa Mugabe z zasebnim letalom odletela v Rim, so ji na zasebni tekoči račun nakazali 80.000 dolarjev denarja, namenjenega spontanim nakupom.

Slavne joškarice

Bralci ameriške revije In touch so s strani uredništva dobili zanimiv poziv – izbrati so namreč morali hollywoodske zvezdnice z najlepšim oprsjem. Na prvo mesto so presenetljivo uvrstili Jessico Simpson – pevko, ki se običajno uvršča na vrhove lestvic najslabše oblečenih in najbolj zoprnih estradnic. Na drugo mesto so bralci uvrstili super modelko Tyro Banks, na tretje pa igralko Scarlett Johansson

Foto: promocijsko gradivo, Reuters

⋆

⋆ ⋆ ⋆ HORORSKOP

⋆⋆⋆⋆

⋆

Oven V vas se nabira veliko jeze, srda in frustracij. Morali bi se pošteno izkričati. Tako bi prihranili kakšen rupurut.

Bik Pravijo, da so nekateri ljudje kot vrhunsko vino. Starejši kot so, boljši so. No, vas so očitno skladiščili pri napačni temperaturi.

Dvojčka Pretiravate s solarijem. Za božjo voljo, saj ste kot prezrel kaki, ki so ga pozabili na soncu.

Rak Zdi se, da imate veliko za povedati, a nihče ne razume tega, kar prihaja iz vaših ust. Rado Muler je očitno dobil dostojnega naslednika.

Lev Poletje je pravi raj za vse, ki ste depresivni. Sedite na pomol in počakajte, da vas odnese plima.

Devica Pred nami so tedni, polni avantur, seksa in zabave. Še dobro, da so na TV spet pričeli ponavljati Našo malo kliniko. Tako boste tudi vi ob večerih imeli kaj za delati.

Tehtnica Uredite si bioritem in pričnite Škorpijon Zadnje čase jeste za dva. Težava skrbeti zase. Grozno je, da ob dveh popoldan je le v tem, da niste noseči. še vedno izgledate kot prometna nesreča.

Strelec Prej ali slej vas bodo zalotili, da lulate v bazen. Dovolj čas še imate, da to nehigienično razvado opustite.

Kozorog Izogibajte se poležavanju na nudističnih plažah. Napadle bi vas lahko ujede, misleč da gre za nekaj, kar je nekoč bilo živo.

Ribi Maščujte se partnerju za storjeno krivico. Slecite se in ga pošteno prestrašite.

Vodnar Spor med vama se že ohlaja. Kmalu se boste lahko spet vrnili v vlogo ponižne “deklice za vse”, ki je za partnerja pripravljena celo z lasmi umiti tla.

30 hmhm://Salotka.bejba.SEX ...VCERAJ SE MI JE PA SPET ZGODILO NEKAJ, CESAR NISEM PRICAKOVALA. SAJ NE, DA BI MI BILO NERODNO TO PRIZNATI, NASPROTNO, AMPAK ... SPOZNALA SEM GA NA BLOGHECU. HIHI, CE SE S TEM TUKAJ POHVALIM, BO SE KDO MISLIL, DA SEM ... NO, PRIJATELJICAM PA ZE LAHKO POVEM, KAJNE?

VCERAJ SEM SPOZNALA ENEGA NOVEGA ... SPLOH NE SMEM POVEDAT, KDO JE, KER JE 'SLAVEN'. SAMO KRATICE, M. IN C.!

IN, STA SLA DO KONCA?

AJDA, BESEDE PRISPEVAL SI. R.

NEEE ... MI JE PA PAPAU MUCO ...

wp}v}hyuhêsh rv±ê ±ê{ ê ê¢¨±ê£¢§ªês O

k O ê êsh rlt u ê ê êW ê ê ê ê { ±ê ê ê : ê ±ê ê ê ê ê ê êê : ê :±ê ê¹ ºê w ê ê ê ê ê{ ê ê ê O ê ê ±ê ê ê êê ê O ê êW ê ê ê¡¨¢¥±ê ê ê ±ê ê ê ê: ê ê ê ê ê ê ê êw ê ê ê ê©ê ê¡£ê ê ês O u ê ê ·

¾ êêìêê