Blogorola 33/08

33 08

Blogorolin Hot’a’lot Wazap?

Tema tedna: Ko bom velik, bom astronavt

Intervju: Callisto Satu Filmorola

www.blogorola.com

Foto tedna: Brez omejitev!

Bizarna scena & Hororskop Lajfstajl: Nakupovanje s pisanimi hlačkami

Ko bom velik, bom astronavt

1

2

Naročnik oglasa je TI, d.o.o., Spodnji plavž 24e, 4270 Jesenice

Vecfunkcijska naprava Canon PIXMA MP140

Vzemii v roko k najlepše jl š spomine, i natisnjene ti j v locljivosti l lji ti do 4800 x 1200 dpi, z velikostjo barvne kapljice 2pl. ter trajno obstojnostjo natisnjenih fotografij s sistemom ChromaLife100.

Enostaven USB priklop, priložena programska oprema Easy-PhotoPrint.

SMEŠNIH!

59,50 EUR

:: blogoro l a 33| 08 :: 24 . j u l i j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :::: UVO DNIK ::3

Med oblaki “Oblak pojmov” oziroma “tag cloud” je sicer že stara pogruntavščina in sega tja v zgodnja devetdeseta, ko se je na veliko eksperimentiralo s hipertekstualnostjo in večdimenzijskostjo tipografskega zapisa, na novo pa so ga kot popularni “fičer” odkrili blogi, kjer se uporablja kot prikazovalnik ključnih besed v spletnih zapisih.

Soizdajatelja: ČZP Večer d.d. in Hotalot d.o.o.

Direktor projekta: Marko Vrtovec Odgovorni urednik: Gregor Fras

Osnovni princip zapisa “tag clouda” je preprost.

Ključne besede, ki se večkrat pojavijo v zapisu, so zapisane z večjo tipografijo, tiste besede, ki pa se pojavljajo manjkrat, pa so tudi tipografsko manjše.

S tem ustvarimo prikaz ključnih besed, v katerem že na prvi pogled opazimo, katere besede so ključne za neko besedilo oziroma množico besedil. Za tiste, ki si še zmeraj ne predstavljate, kako izgleda “tag cloud”, si poglejte naslovnico Blogorole, kjer v kazalu zgoraj desno predstavljamo teme aktualne številke in z uporabo različnih velikosti tipografij poskušamo prikazovati pomembnost posamezne teme, ki se nahaja znotraj časopisa.

Izvršni urednik: Simon Ručigaj Urednica fotografije: Marta Lamovšek Tehnično uredništvo: Matija Rijavec Jure Kajzer Ilustracija: Natan

Variacije in permutacije “tag clouda” so neskončne.

Z njim lahko “merimo” ključne besede, najbolj brane avtorje, najbolj pogoste asociacije, največkrat izbrane kategorije, najbolj relevantne teme in tako naprej in naprej. “Tag cloud” v tem smislu ni nič drugega kot prikaz agende – taktičnih tem nekega medija.

Oblikovna zasnova: Studio Designis Prelom: Jan Jereb, Kultura d.o.o.

Uredništvo: Kladezna 12, 1000 Ljubljana T.: +386 (0)1 42 65 073 urednistvo@blogorola.com www.blogorola.com Naročnina: narocnina@blogorola.com Oglasno trženje: Ervin Strnišnik T: +386 (0)40 666 645 E: oglasi@blogorola.com Tisk: Leykam tiskarna, d.o.o., Hoče

Prispevki v tiskani izdaji Blogorole niso lektorirani in ne izražajo mnenja ali stališč izdajateljev ali uredništva Blogorole.

Več o pogojih uporabe in sodelovanju si lahko preberete na www.blogorola.com.

Kdaj je politična agenda prenehala biti program v korist državljankam in državljanom in kdaj je postala trivialna, zmedena in populistična gmota nepomembnosti?! Politika je postala pritlehna vsebina v bleščeči formi, ki nagovarja temačna področja naših osebnosti – strah pred novim, drugačnim, posebnim… Pri tem ji z dnevnim servisiranjem katastrofične agende pomagajo tudi mediji, ki skupaj s politiko ustvarjajo kulturo strahu, v kateri ni več upanja na boljši jutri.

Kateri oblak pojmov bo zasijal na našem nebu – politični ali blogerski?

Gregor Fras, odgovorni urednik

Lahko se vprašamo, kakše bi bil “tag cloud” slovenske politike? Verjetno bi bili z največjo tipografijo : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : ::::::::::::::::::::

GO TO ↓

blogorola 33.8

naslednja stran >>

10

Intervju: Callisto Satu

14

Tema tedna: Ko bom velik, bom astronavt

22

Fotorola: Brez omejitev!

Naklada: 50.000 izvodov.

Gostovanje: Domenca d.o.o.

zapisani pojmi, kot so “Tajkuni”, “Hrvaška meja”, “Predsedovanje EU”, “Uravnoteženi mediji” in “Sproščena Slovenija”, medtem ko bi bili s čisto malo, komaj še vidno tipografijo, zapisani pojmi “Enakopravnost”, “Iskrenost”, “Solidarnost”, “Socialnost” in podobno.

Jakob, ki bloga pod imenom Callisto Satu, je plesalec, novinar, koreograf, inštruktor aerobike, vizažist in bloger, čigar blog bi lahko iz množice izbrali po prevladi modre in turkizne barve, ki ga odeva v nekakšno umirjeno, globoko modrino. Na vrhu njegove bloga se diči citat “V plesu je kanček norosti, ki na vse deluje zelo blagodejno,” Edwina Denbyja. ... (...)

Se še spominjamo, kaj vse smo si želeli postati kot otroci? Piloti, vojaki, policaji, zdravnice, pravnice in manekenke, vse mogoče se je znašlo na naših seznamih in projekcijah, kako se vidimo v prihodnosti. Toda želje so eno, realnost pa drugo. ... (...)

“Drage Blogorolovke in Blogorolovci! V rubriki Foto tedna objavljamo najbolj kreativne, vroče, izvirne in vsebinsko polne fotografije, ki ste jih posneli.” (...)

4 :: WA ZAP ::::::::::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 3 |0 8 : : 24. julij 2008 ::

a

r - Barcelon Festival Sona Ahac Meden hac twitter.com/a

25/07

PETEK

25/07

PETEK

26/07

SOBOTA

26/07

SOBOTA

→ SubSub, Celovška 25 (LJ) →

→ Železniki → 20h

→ Avditorij, Portorož → 21h

→ Travni vrh pri Hotedršici → ob 22h

MCLaren & The Digital Adventure Večžanrske kompozicije,

Krawal festival Krawal festivala se bo tokrat udeležila tudi slovenska težkometalna zasedba Sweet Sorrow.

V petek nastopajo Disdrug This Fuck, Damir Avdič, Bosanski Psiho, Let3, Muškat Hamburg, v soboto pa TriFOR60, Gollwog, O. S. D. S. Bastards, MetalSteel in True. www.myspace. krawal

Rock Partyzani V ekipi so sami preverjeni mački in mačka slovenskega pop rocka, ki so se kalili v mnogih popularnih slovenskih skupinah: Botri, Martin Krpan, Agropop, Magnifico & Pismejkersi, Don Mentony Band, She itd. Slovenska superskupina – odličen yu/slo rokenrol!

9. bobnarski festival Od 22 do

ki se z levim očesom spogledujejo z elektronsko glasbo, z desnim pa s klasičnim pop-rockovskim zvokom.

Klub SubSub gosti domači bend MCLaren & The Digital Adventure.

Ogrevajo Hare Krišna Hippie Groovies, pred koncertom pa Siletich.

23 ure bo potekal program uveljavljenih tilkalskih virtuozov, noč pa se bo prevesila v jam session sestavljenih zasedb. Info: drfreudster@gmail. com (Matjaž, 040 222 728). Zna bit zanimivo!

:: b logorol a 33| 08 :: 24. j ul i j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :::::: WAZAP :: 5

Sodeluj tudi ti!

rijo Pošlji nam se ogodka d iz ij fotograf aj in nam pomag briko ru i at rj soustva tografije fo Wazap. Pošlji osti na jiv čl lo v visoki naslov rola.com. wazap@blogo

ktor rnir DH Rea Paintball tu ek ilš Dona Gom pot.com onch.blogs donch-bonb

Novi Disko: Scha tz!

Luka Matijevec (NuFrame) subsub.si

26/07

SOBOTA

28/07

PONEDELJEK

→ Ljubljanski grad → ob 21:30

→ Sotočje, Tolmin → ob 21h

Film pod zvezdami: Poželenje, nevarnost V novi čutni

Saša Zver, Louis Sclavis in Zlatko Kaučič Deveta edicija

drami režiserja Gore Brokeback odpotujemo v čas druge svetovne vojne, ko so Kitajsko okupirale japonske sile. Plaha mladenka Wong se pridruži igralski skupini, ki skuša s svojimi nastopi krepiti domoljubje rojakov, a se …

kreativnega tabora Sajeta prinaša Saša Zvera, ki se vpiše v serijo Štefančič-Trobentar-Drobež. Za njim le s klarinetom in saksofonom v rokah na oder stopi Louis Sclavis, strasten v svojih solo nastopih. Kot legendo francoskega free-jazza in ...

29/07

TOREK

→ SubSub, Celovška 25 (LJ) →

Chilli Space Kuliranje, kot ga lahko le sanjate. Legendarni Chilli Space večer prvič v Klubu SubSub! Do polnoči na klubski ploščadi in nato v drobovju kluba vas bodo kulirali Bizzy, Dojaja, Octex in Electrosaurus.

Balzam za oči bodo mešali VJi Rasta in NejaAka.

Po vstopnice na Petrol Za kulturne, športne in ostale prireditve.

www.petrol.si/vstopnice

6

b l ogo ro l a 3 3|0 8 : : 2 4. julij 2008 ::

POLI T IK A

Renton rentonaktivno.blogspot.com

Komunistični diktator idol Saše Pečeta Vsak politik ima svojega idola.

Janez Janša Josipa Stalina, Vladimir Putin samega sebe, George Bush hudiča in Sašo Peče Josipa B. Tita.

Tu sta si s svojim bivšim botrom Zmagom enaka. Drugje nič več, saj Plemenitemu naci(onali)stu ni bilo povšeči, da je Saško hotel od stranke več.

In zakaj je Pečetu Tito tako všeč?

Ker je bil suveren in ponosen. In ponos baje slovenski politiki primanjkuje. Pustimo človečnost, sočutnost in vest. To je balast. Ponos. A na kaj naj bi bili le ponosni?

Na neko napihnjeno zgodovino?

Ravno na zgodovino slovenskega naroda ne moremo biti ponosni.

Bi mar bili ponosni na to, da so se naši dedje v najbolj ključnem trenutku preživetja pobijali med seboj? Bravo, dediji!

Poleg tega pravi Saško, da bi morali politiki biti najprej ljudje, po-

Tudi demokracija ni tako nedolžna, dokler se jo izvaja s kapitalizmom v žepu.

na diktatura ni vredna obstoja. Čeprav bi o sistemih lahko debatirali še celo noč. Tudi t.i. demokracija ni tako

nedolžna, dokler se jo izvaja s kapitalizmom v žepu.

No, malo smo zašli, pa nič ne de.

tem šele politiki. Mar trdi, da je bil njegov idol, sv. Tito, najprej človek in potem šele diktator? Kakopak!

Kot zelo človeški politik je svoje nasprotnike pošiljal na Otok smrti, kot zelo človeški politik je živel na veliki nogi v družbi z žirafami.

Tito za vekomaj, ne?

Druže Tito, mi se ti kunemo, ali kako že gre tista parola?

Da ne bo pomote, partizanom slava in čast. Rešili so naš narod (tisto, česar klerofašisti niso zjebali) in pognali “velike narode” v beg. In your face! Ne podpiram pa sistema, ki je nastal po NOB. Nobe-

Jin jinovsvet.com

Demokratski kandidat za predsednika ZDA se je v minulih dneh v Afganistanu na svoj drugi dan obiska v nemirni državi srečal s predsednikom Karzaijem. Uradno je bil na kongresnem obisku, spremljala sta ga še senatorja Hagel in Reed, a navzven je bilo vse skupaj videti kot predvolilna kampanja, izvožena v tujino. Turneja sicer obsega še Irak, Jordanijo, Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo.

Barack Obama je Afganistan označil za centralno fronto boja proti terorizmu in predlagal prihod dodatnih dveh bojnih brigad, ki naj bi okrepili ameriško prisotnost. Po drugi strani je za primer izvolitve napovedal umik iz Iraka v 16 mesecih – od tam bi postopoma umikali vojake in skrb za varnost prepuščali Iračanom.

Njegov torkov zunanjepolitični govor je medtem že kritiziral republikanski tekmec John McCain, ki je predloge označil za naivne in preuranjene. Kot je izjavil, je Obama na dan prišel s predlogi, še preden je sploh obiskal Afganistan ali se pogovarjal z generalom Petraeusom. Po drugi strani je v svoji ko-

lumni za New York Times Obama delno priznal uspehe povečanja ameriških sil v Iraku. Januarja leta 2007, tik pred začetkom pošiljanja dodatnih sil v Irak, je še trdil, da bo to imelo kvečjemu nasproten učinek od želenega. Zdaj je ravno zmanjšanje števila padlih vojakov in zmanjšanje ravni nasilja izkoristil za predlog o umiku sil. Pričakovati je, da bodo republikanci poudarjali, da se John McCain v svoji podpori povečanju sil ni zmotil in da je s tem boljši voditelj kot njegov tekmec.

Toda Obama je nepričakovano dobil pomoč. Ta je prišla v obliki izjave iraškega predsednika vlade Nourija al-Malikija, ki je v intervjuju za nemški Spiegel izjavil, da bi rad videl čim hitrejši umik ameriških sil: “Ameriški predsedniški kandidat Barack Obama govori o šestnajstih mesecih. To bi, mislimo, bilo pravo časovno obdobje za umik, z možnostmi za manjše spremembe.”

Iraški predsednik vlade se je previdno ognil podpori demokratskemu kandidatu in je izjavil, da je izvolitev predsednika stvar Ame-

ričanov. Poudaril pa je, da tisti, ki razmišljajo o krajših časovnih obdobjih, razmišljajo bolj realistično. Za razliko od Obame je John McCain pripravljen vojake pustiti v Iraku tudi do sto let, če bi tako nanesla potreba, in podobno kot predsednik Bush nasprotuje postavljanju časovnih okvirov za umik.

To je nekaj, kar frustrira iraškega voditelja, ki si želi urnik umika tujih sil.

V štabu McCainove kampanje so se na to odzvali, da ‘je ameriškim volivcem bolj mar vojska, kot iraški voditelji.’ Kljub takšnemu odgovoru pa je jasno, da je McCain v težavah. Leta 2004 je namreč na vprašanje, kaj bi naj ZDA naredile, če bi suverena iraška vlada zahtevala umik tujih sil, odgovoril: “No, če se bo razvil takšen scenarij, potem mislim, da je očitno, da bi morali oditi – če bi bila izvoljena vlada Iraka, in bili smo že zaprošeni, naj zapustimo druge kraje po svetu.”

McCainov štab se je znašel v škripcih. Po eni strani bi želeli obdržati ameriške vojake v Iraku, saj trdijo, da ravno povečanje sil

omogoča umiritev države: število padlih ameriških vojakov je padlo na nekako 30 mesečno in tudi žrtev med civilisti je manj. Po drugi strani bo ameriška javnost zdaj težko podpirala njihove predloge, saj jim Obama obljublja umik iz nepriljubljene vojne, temu pa pritrjuje tudi iraški predsednik vlade.

No, kljub temu so se potrudili s tole izjavo: “Razlika med Johnom McCainom in Barackom Obamo je, da Barack Obama brezpogojno podpira umik in ignorira dejstva na terenu in nasvete naših najvišjih vojaških poveljnikov. John McCain verjame, da mora umik temeljiti na razmerah na terenu.

Predsednik vlade Maliki je večkrat potrdil enak pogled, in je to storil tudi danes. Čas ni tako pomemben, kot ali odidemo z zmago in častjo, kar očitno ni skrb Baracka Obame.

Resnica ostaja, da je imel senator McCain prav glede povečanja sil in da se je senator Obama motil. Zdaj ne bi bili v položaju pogovarjati se o odgovornem umiku, če bi prevladali pogledi senatorja Obame.”

Foto: Reuters

Al-Maliki podprl načrt za umik

P O LITIK A

:: blogoro l a 33 | 08 :: 24 . j ul i j 2 0 0 8 Janez K. trik.kitaj.net

Izbriši me nežno Pisatel Branislav Nušić se je pred dežjem umaknil v neko uto. Tam je bil tudi nekdo, ki je prav tako iskal streho nad glavo. Vprašal je Nušića: “Dobri človek, kdo si?” “Jaz sem Branislav Nušić,” je odgovoril pisatelj. Neznanec se je začel smejati in je pripomnil: “Če si ti Branislav Nušić, potem sem jaz minister!”

Hudomušni Nušić se ni dal zmesti in je vprašal neznanca, kaj vidi okoli sebe. Neznanec pove, da vidi ulico, drevesa … Naprej mu Nušić reče: “Sedaj pa stopi na stolico in povej kaj vidiš.” Ker sta bila pod streho, je neznanec le malo videl.

Na koncu pa ga pisatelj prosi naj stopi na mizo in pove, kaj sedaj vidi. Neznanec zaradi strehe ni videl okolice in rekel je, da sedaj ne vidi nič.

Nušić mu je odvrnil: “No sedaj si pa minister!”

Poanta je v tem, da ko si na visokem položaju, kot je minister, ne vidiš več problemov malih ljudi, ali pa jih nočeš videti!

Tako kot Nušićev minister nič ne vidi, tudi naš notranji minister nič ne ve. Rad bi izigral odločbo ustavnega sodišča o izbrisanih in ga zaobšel z ustavnim zakonom. Spoštovani Matevž Krivic lahko v nedogled ponavlja, da izbris nima nič skupnega z državljanstvom, ampak

da je bilo 18.000 ljudi izbrisanih iz registra stalnega prebivališča ‘ala card’. S tem so ljudje izgubili možnost zaposlitve, zavarovanja …

In zato se mi zdi nenavadno, da tisti, ki se mu je zgodila krivica, ne bi zahteval odškodnine. Tudi če bi izbrisani kalkulirali, ne razumem, kaj je tu narobe. Vsi kalkuliramo, to je naravno. Za svobodno in demokratično Slovenijo smo se borili zato, da lahko svobodno mislimo, izbiramo …

Ko se zgodi brezglava nesreča, se nam žrtve smilijo, tudi če so bile same krive za nesrečo, če pa so izbrisani naredili ‘napako’, potem nam je vseeno, jih hočemo pregnati, deportirati (živali so nam dražje od njih izdajalcev) samo zato, ker so drugačni od nas.

Mate, Janša in kompanija se ne morejo znebiti komunistične mentalitete. V demokraciji je naloga večine, da poskrbi za manjšino, pa naj bo še tako marginalna. Bližajo se volitve, grabi jih panika – kaj je lažjega, kot pokazati s prstom na grešne kozle?

PS. Še celo tak patron, kot je Bush, spoštuje odločitev sodišča, pa tudi če se z odločitvijo niti najmanj ne strinja. Še dolga pot nas čaka do pravne države.

Barbara Kvas e-demokracija.si

Foto: Marta Lamovšek

Obamova formula do YouTube uspeha je razkrita Obamov spletni guru, Arun Chaudhary, je na predavanju pojasnil, zakaj so bili odzivi na Obamov YouTube kanal boljši od odzivov na kanal njegove bivše nasprotnice Hillary Clinton. Po Chaundharyjevo je ključna hitrost in kvaliteta materiala, povprečen gledalec Obamovih posnetkov na YouTube pa je star čez štirideset let.

Najbolj gledani videoposnetki niso bili posnetki s humorno noto temveč posnetki, ki so se ukvarjali z materialom, ki ga klasični mediji niso prikazali, med najbolj gledane pa se uvrščajo Obamovi govori ter dogodki, ki jih ni bilo v načrtu posamezne prireditve.

“Poleg hitrosti objavljanja videoposnetkov, ki so se na mreži po-

javili še pred koncem prireditve, ki so jo pokrivali, se je Obamova ekipa zelo potrdila tudi pri živem prenosu slike s terena,” opozarja Chaundhary in nadaljuje: “Ni treba, da se tak način poročanja o delovanju politika zaključi s koncem volitev – če je politik izvoljen, je tak način dela odličen pri vzdrževanju transparentnega političnega delovanja.”

Statistika je pokazala, da je povprečen gledalec Obamovih YouTube nastopov starejši moški, star od 45 do 55 let, v povprečju pa si en Obamov YouTube nastop ogleda od deset do dvanajst tisoč ljudi. Absolutni rekorder je Obamov govor o rasizmu, ki si ga je ogledalo skoraj pet milijonov uporabnikov.

Domen Savič e-demokracija.si

Janez Janša je zlata afna

Če naj bi državljansko novinarstvo že prestopilo prag našega doma in sedaj sedi na zofi v dnevni sobi, je politični splet sporočil, da ga še nekaj časa ne bo, saj je v tunelu pod Gradom neznosna gneča.

Ampak – začnimo na začetku, pri nastanku slovenskega političnega spleta. Zanj je odgovoren aktualni premier Janez Janša, ki je, če je verjeti državni televiziji, konec meseca junija leta 2006 izjavil zgodovinske besede: “Na tej novinarski konferenci [se] ne bi rad spuščal na nivo spletnih forumov.” Novinarji so ga namreč spraševali o pisanju pokojnega bivšega predsednika države, dr.

Janeza Drnovška, ki je na spletnem mestu Gibanja za pravičnost in razvoj aktualnega premiera označil za “princa teme”.

Vseeno je bil Janšev odklonilen odnos do komentiranja rojstvo slovenskega političnega spleta. Če nekaj negiraš, potem negiran objekt mora obstajati.

Slovenski politični splet se razvija počasi in impulzivno. Razloge za počasen razvoj je potrebno iskali v zapletenosti političnega spleta, ki je veliko bolj zapleten kot občasno “politično spuščanje ventilov” v slovenski blogosferi.

Sodelovanje je v političnem spletu bolj pomembno kot tekmovanje in namesto klikov bolj šteje kvalitetna dvosmerna komunikacija z javnostjo, ki jo zanima soustvarjanje politik. Politični splet se trenutno aktivira ob volitvah, saj imajo le redki politiki in njihovi svetovalci izdelan načrt stalne spletne prisotnosti.

Poudarjam – politični splet mora obstajati 24 ur na dan, 356 dni

na leto, vseh deset let v desetletju. Politični splet obsega vladajoče in vladane, državljane in državnike, parlament in rajo. Izključevanje posamezne skupine ni dobro in vodi v deformiranje političnega spleta, ki se na koncu izrodi v politični marketing.

Incident z Janezom Janšo in pokojnim Janezom Drnovškom je bil prvi pogovor o političnem spletu, v katerem so sodelovali mediji, politiki in ljudje. Brez Janeza ta komunikacija ne bi bila mogoča in tako je Janez ustvarjalec slovenskega političnega spleta. In čeprav mu skušajo temne sile kontinuitete odvzeti laskavi naslov bob leta 2006, mu na tem mestu neprizivno podeljujem nagrado za ustvarjanje slovenskega političnega spleta v obliki zlate @.

Komentirajte na: e-demokracija.si

mno “Politika Začenjamo s kolu mo prostor 2.0”, v kateri bo ogajočim ponudili vsem bl no so politikom. Trenut li Žiga Turk, di tr sodelovanje po až Štih in Majda Širca, Tom ga Watch avtorji iz Medijske se jim bo da , Doga. Upamo pa ugih. dr o lik ve pridružilo še

7

8

:: GOSP O DARSTVO :::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 3 |0 8 : : 2 4. julij 2008 ::

Danilo Kozoderc prihodnost.org

Z neumnimi vprašanji do inovativnih idej Le zakaj bi to brali, saj zagotovo ne boste izvedeli nič novega? zali prototip gospodinjskega mešalnika, ki ste ga naredili v vašem podjetju. Morda bi vprašal, če se da z njim mešati tudi zemljo. In ko bi vaš sin stopil v nove poslovne prostore vašega podjetja, bi morda vprašal, kje je peskovnik. In vi bi lahko pomislili, da pomeni peskovnik prostor za igro, za preizkušanje novih idej, da morda pomeni konkretno za vaše podjetje ustvarjalni prostor, kjer ljudje prihajajo do novih zamisli.

Ustvarjalnost se vedno začne s vprašanji. Neumnost ljudi pa izhaja iz tega, da imajo odgovor na vsako vprašanje. Človek, ki je ustvaril McDonald’s, si ni rekel: “Glej, saj že imajo hamburgerje.

Meni ni potrebno narediti tega.”

Ne, on se je vprašal: “Kje na poti lahko dobim vedno

enake hamburgerje?” In tisti, ki je začel z nizkocenovnimi poleti, si tudi ni rekel: “Letalskim družbam gre slabo. Zakaj bi se s tem ukvarjal?” Vprašal se je: “Kaj ljudje resnično želijo od poleta in kaj lahko vržemo ven?” Pablo Picasso se je vprašal: “Ali je možno predstaviti človeško figuro še na kakšen drug način?” in je ustvaril kubizem.

Neumna vprašanja se rojevajo iz opazovanja, radovednosti, navdihov in priznavanja nevednosti.

Glas sodb (naš lasten ali od zunaj) nam govori, da so stvari takšne kot so, da se ne da narediti drugače, da smo neumni in še kaj. Radovednost pa nas spodbuja, da se vprašamo ‘zakaj ne’, ‘čemu potrebujemo nekaj’, ‘kaj je bistvo stvari’. Priznana nevednost nam omogoča, da vprašamo zelo temeljna vprašanja: ‘zakaj ima stol 4 noge’, ‘zakaj so sončne celice tako drage’, ‘kaj je tako privlačnega v ustekleničeni vodi, da jo ljudje kupujejo’.

Ta ‘neumna’ vprašanja nam ne dajo enoznačnega odgovora, ki

takoj konča iskanje. To niso vprašanja, ki jih postavljajo učitelji, ko preverjajo znanje. To je vprašanje, ki odpira spraševanje in ponuja različne možne odgovore. To je vprašanje, ki vrta in raziskuje v globino.

‘Neumna’ vprašanja ne sodijo, so kratka in odprta. V odlični knjigi Creativity in Business, ki je navdihnila tudi zgornje razmišljanje, najdemo nabor desetih temeljnih vprašanj: Kaj je cilj, ki bi ga radi dosegli; katere rešitve smo poskusili; Zakaj te rešitve niso delovale? Kakšni so vaši občutki v tej situaciji? Kakšno je vaše stališče v tej situaciji? Katere koristi dobivate iz te situacije?

Kaj je realnost v tej situaciji? Kaj bi radi videli, da se zgodi? Kaj morate narediti v tem trenutku? Kako bi bilo drugačno vaše življenje, če bi se situacija spremenila? Katera je ena stvar, ki bi jo spremenili, da bi bilo tako, kot želite? še zaključno ‘neumno’ vprašanje: “S čim se v tem prispevku težko strinjate?”

Foto: Reuters

Tri- ali štiriletni otrok nima veliko zadržkov pri postavljanju vprašanj. Malo je vzorcev, ki bi ga silili k postavljanju ‘pametnih’ vprašanj.

Ko se vprašanje porodi, sploh ne razmišlja in ne oglasijo se različne sodbe o neumnosti vprašanja, pa da verjetno že vsi vedo odgovor na to vprašanje, da se to sploh ne da narediti ... Otrok enostavno vpraša in se ne obremenjuje, kako bo izpadel. Postavi ‘neumno’ vprašanje, ki je po navadi zelo temeljno vprašanje in nam da hitro jasne in pametne odgovore. Z malo prakse lahko tudi sami postavljamo takšna vprašanja.

Za začetek pomaga, če si predstavljamo, kaj bi v dani situaciji vprašal 4-letni otrok, če bi mu predstavili problem oziroma izziv, če bi videl nek dogodek ali predmet. Kaj bi vprašal otrok, če bi mu povedali, da iščete novo službo? Morda bi vprašal, zakaj hodite v službo. Na prvi pogled neumno vprašanje. Če pa si poskusite odgovoriti nanj, se odpre precej novih pogledov. Kaj bi vprašal otrok, če bi mu poka-

:: blogoro l a 33| 08 :: 24 . j u l i j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : GOS P O DARSTVO :: 9 Had had.si

Število blogerjev v Sloveniji se povečuje Podjetji Iprom in Valicon sta junija naredila raziskavo uporabe interneta v Sloveniji. Zaključki s področja bloganja so sledeči: “V primerjavi z rezultati lanske raziskave se je število uporabnikov interneta, ki imajo svoj blog, povečalo s 7 na 9 odstotkov, število komentatorjev se je povečalo z 28 na 38 odstotkov, 75 odstotkov pa jih bloge vsaj bere. Poleg tega, da je blogerjev, njihovih bralcev in komentatorjev vse več, je med aktivnimi uporabniki tudi vse več mlajših in takšnih, ki pišejo pod lastnim imenom. Blogi postajajo tudi vse bolj večpredstavni, saj se opazno povečuje raba videa.

Blogerji so večinoma bolj kot z obiskom svojih blogov (povprečen blog ima na mesec manj kot 100 obiskovalcev) zadovoljni s povečanim številom komentatorjev, čeprav skoraj polovico blogov berejo znanci. Spreminjajo se tudi navade blogerjev, ki so v preteklosti blogali večinoma pod psevdonimi, novi člani skupnosti pa za to večkrat raje uporabljajo kar lastno ime.” (vir: www.iprom.si) Odlično. Število piscev blogov se povečuje, kot tudi število bralcev in komentatorjev. Priznam, da me

Kaj pa kvaliteta zapisov? je to, da ima povprečen blog manj kot 100 obiskovalcev mesečno, popolnoma presenetilo. Kajti vseeno sem pričakoval višje številke.

Vendar, ko smo že pri povečanem številu blogerjev, me zanima, kaj si mislite o kvaliteti blogerskih zapisov? Ali s povečanjem števila piscev kvaliteta pada ali se izboljšuje? Ali blogerji med seboj vseeno tekmujejo, čeprav tega nihče ne bo priznal? Ali to sploh vpliva na zapise?

O anonimnosti na blogih sem že pisal in se mi zdi, da je ugotavljanje, ali je več blogerjev anonimnih ali pa se podpisujejo s svojim imenom (in kdo lahko sploh zatrdi, da sta ime in priimek res prava?) povsem nesmiselno!

No, sam sem bil prepričan, da se je trend rasti piscev blogov ustavil in da se celo zmanjšuje. Mogoče pa je krivda za to samo v meni samem, ki nisem več tako na tekočem glede dogajanja v blogosferi in mi marsikateri dober blog tudi uide in gre mimo mojega bralnika RSS!

Poslovni utrip poslovni-utrip.si

Foto: osebni arhiv kolumnista

Življenjski standard v Ljubljani Zurich, Dunaj in Ženeva so mesta, ki svojim prebivalcem nudijo najboljši življenjski standard na svetu, pravijo letošnji rezultati raziskave, ki jo je opravila ugledna raziskovalna družba Mercer.

Peti na lestvici je Vancouver (Kanada) in šesti Auckland (Nova Zelandija), sledijo tri nemška mesta; Düsseldorf, Munchen in Frankfurt.

Kvaliteta življenja je pričakovano najnižja v Bagdadu.

Rezultati študije za naše glavno mesto niso zelo spodbudni. Imamo se za vodilno državo skupine novih držav članic Evropske unije, vendar pa je od našega glavnega

Kakovost življenja v Ljubljani ne izstopa. mesta, po kakovosti življenja, boljših kar nekaj vzhodno-evropskih mest. Od Ljubljane, ki je zasedla 82. Mesto, je boljša Praga (71), Budimpešta (74) in Vilna (78), le malo slabše pa živijo prebivalci Varšave (85) in Rige, ki se je uvrstila na 89. mesto. Prehitel nas je celo Cape Town (Južna Afrika), ki je zasedel 80 mesto.

Igor Andrenšek, direktor družbe Sinhro, www.mooble.si

Kako se startup razlikuje od klasičnega podjetja? kompenzirajo izostanek osnovnih sestavin klasičnih podjetij.

Malo se bom ustavil pri tej zgodbi – generatorju vrednosti startupa. Zgodba mora biti po definiciji skrajno zanimiva, privlačna, z logičnim zapletom (vstop na trg, lansiranje storitve, Pri klasičnih in uveljavljenih podjetjih ter korporacijah je zadeva enostavna: ustvarjajo prihodke, pod črto pa jim ostane dobiček . Vrednost gospodarskega subjekta je pa nek večkratnik doseženega letnega dobička. Kakšen je ta večkratnik, je odvisno od privlačnosti panoge, podjetja, letne rasti prihodkov, dobička in podobnih atributov.

Startup je – v primerjavi s tem – specifičen: navadno (še) ne ustvarja večjih prihodkov, dobiček je načrtovan šele čez nekaj let, a kljub temu so značilnosti startupa tudi investitorji, zaposleni, produkt/storitev, nastop na trgu ...

Lahko se vprašamo: zakaj potem sploh startup, če mu manjkajo ključne sestavine, kot so prihodki, dobiček, tudi prepoznavna blagovna znamka? Odgovor je seveda skrit v sami zgodbi, ki je pravzaprav temelj vsakega startupa: bodoči prihodki, dobički, kar cel paket* so tako visoki in še vedno tako verjetni, da več kot

»Start-me-up« V seriji kolumen tniki govorijo štirje mladi podje ih izkušnjah. o svojih podjetnišk nami Boštjan V prvi seriji so z , Gregor te an Špetič iz Zem a Arko iz aš M I, IV Cuzak iz iT or Andrenšek Platformis.si in Ig iz Moobla.

Motive lahko najde tudi v sinergičnih učinkih, znanju ali čem drugem. uspešno pozicioniranje) in finim razpletom (uspešnost v skladu s pričakovanji, po možnosti nad njimi).

Po drugi strani mora biti nujno prisoten faktor realnosti. S tem hočem reči, da zgodba ne sme biti pretirana, nerealna, za lase privlečena. Če še bolj konkretiziram, edina “nerealna” komponenta je lahko samo odziv trga.

Ta je lahko v resničnosti drugačen, kot je v zgodbi – ni pa to priporočljivo.

Toliko na kratko o ključni substanci vsakega startupa. S tem sem poskušal več povedati, kot pa da bi govoril o običajnih stereotipih, povezanih s startupi: nič dopusta, vsakodnevno delo do poznih ur, neugodno razmerje med delovnimi nalogami in kadrovskimi resursi, konstantni birokratski zapleti … Čeprav ne rečem, da omenjeni stereotipi ne držijo.

OPOMBA: *S paketom mislim na to, da se lahko pojavi kakšna večja korporacija, ki startup kupi. Motive lahko najde tudi v sinergičnih učinkih, znanju ali čem drugem.

Ni torej nujno, da v dobičku. Se pravi – razvije se nova zgodba ...

Komentirajte na: www.mooble.si

10 :: I NT ERVJU TED N A ::: : : : : : : : : : : : : : : : : : :

Jakob, ki bloga pod imenom Callisto Satu, je plesalec, novinar, koreograf, inštruktor aerobike, vizažist in bloger, čigar blog bi lahko iz množice izbrali po prevladi modre in turkizne barve, ki ga odeva v nekakšno umirjeno, globoko modrino. Na vrhu njegove bloga se diči citat “V plesu je kanček norosti, ki na vse deluje zelo blagodejno,” Edwina Denbyja. Družbo mu dela citat o ljubezni Tennesseeja Williamsa iz Tramvaja poželenja o zamotanosti srčnih poti, ki spominjajo na gorske ceste. Ples in ljubezen torej – strasti, ki definirata Jakoba!

Intervju: Simon R. Foto: Marta L.

http://callistosatu.blogspot.com/ http://callistosatu.blogspot. com/feeds/posts/default?alt=rss

Callisto Satu Čemu, s kakšnimi hotenji, nameni, vizijo, željo, ambicijami blogaš?

Po pravici povedano, sem čisto navaden internetni odvisnik. Dva Myspace profila, pa Facebook, ki se ga zelo bojim zaradi številnih aplikacij in seveda še blog. Bloganja sem se lotil čisto po nesreči, ko sem se odločil, da prekinem odnos z Myspaceom. Zapadel sem v depresijo, ki jo povzročilo internetno neizpostavljanje, da pa bi jo pozdravil, sem začel pošiljati misli v svetovni splet. Ni pomagalo, kmalu sem si spet odprl Myspace. (smeh) No, blog pa je ostal, čeprav včasih dalj časa sameva.

Kako, kaj blogaš – kje so tvoje omejitve, kako si si jih zastavil?

Blogam o sebi in bližnjih, stvareh, ki se me dotaknejo in pustijo pečat. Z blogom rešujem svet ali pa samo tarnam nad nesrečno ljubeznijo, se veselim neverjetnih dogodkov in izražam navdušenje ali pa ogorčenje nad mimoidočimi trenutki. Načeloma skrbim za to, da v mojem svetu ni stvari, ki bi me omejevale in blog je ena izmed njih. Tovrstno pisanje je kot ples, kjer lahko izrazim sebe brez preprek. Ples besed, ki osvobaja.

Kaj ti pomeni blog? Katere bloge bereš in kaj

ti pomenijo?

Verjamem, da je blog idealna stvar za pošiljanje energije v splet. Energije, ki jo začutijo drugi blogerji in se na ta način med sabo povežejo.

Moram priznati, da sem spoznal že nekaj izjemnih ljudi preko bloganja.

Niti najmanj se denimo ne morem strinjati s tem, da je internet neoseben in hladen. Že samo v zapisih se skriva toliko najglobljih stvari, ki definirajo človeka, da konec koncev obraza in fizične podobe sploh ne potrebuješ. No, seveda je zelo luštno, ko tej energiji narišeš še obraz in recimo z njo kofetkaš vsak četrtek ob Ljubljanici.

Tile spletni zapiski so odlični tudi za to, da si na tekočem z ljudmi, ki ti veliko pomenijo, spremljaš vsak njihov korak in se navdušuješ nad njihovimi vedno novimi izrednimi domislicami.

Katere bloge bereš in kaj ti pomenijo?

Priznam, da nisem zelo vesten bralec drugih blogov, ali bolje rečeno, ne surfam po blogih. Sem pa stalno prilepljen na določene avtorje in sem zelo, zelo zvest odjemalec njihovih vsebin. Do novih blogov se dokopljem samo po priporočilu drugih. Če me prepričajo, postanem zasvojen.

Branje blogov je še poseben užitek takrat, ko bereš o ljudeh, ki jih zelo dobro poznaš in ko pišejo

11

Blogorola

Profil

Shia Jezebel blogspot.com ⋆ myownjezebel.

Zadeta od lajfa .blogspot.com ⋆ zadetaodlajfa r fe Andrej Ho r /blog/andrej-hofe ⋆ www.rtvslo.si Miša Molk /blog/misamolk ⋆ www.rtvslo.si Evil Nina pot.com ⋆ evilnina.blogs ha nc Do ch.blogspot.com ⋆ donch-bonbon Johnnys Girl irl.blogspot.com ⋆ johnnyslittleg Fotorocker gspot.com ⋆ fotorocker.blo

Ime: Jakob Priimek: Kapus Vzdevek: Callisto Sa Ime bloga: Najle tu pša pravljica URL: callistosatu .b RSS: callistosatu logspot.com .blogspot.com/ feeds/posts/defa ult Spol: Moški Starost: 23 Horoskop: Bik Verjamem v: Ener Moji fetiši: Okrašegijo cigarete (ki jih ne ni papirnati robčki, ka Razvajam se: S šo dim), make-up. pingom, hrano in spanjem.

Naj knjiga: Marlo Morgan: Imenov ali so jo Dvoje src Naj glasba: A je to re sno vprašanje?

Vsa! (skoraj :)) Naj film: Vanity fa Osebni slogan: Yo ir in Chicago universe as u go u create your own alo Zares delam: Ko ng. t novinar, inštrukt aerobike, plesale or c Za zabavo delam in koreograf. : Pojem, Make-up Tenis … ,

o stvareh, ki so jih že delili s tabo, hkrati pa jim na blogu dajo neko novo formo, ki te prevzame. Takrat si rečeš, kako neverjetne ljudi dejansko poznaš. Seveda preberem tudi kakšen, jaz jim pravim “trič trač” blog, ki je super zato, ker šokira in vzburja različne čute.

Od kod tvoje ime – Callisto Satu – in od kod ime bloga, Najlepša pravljica?

Verjetno najbolj samovšečen del tega intervjuja. (smeh) Ummmm, takole … Pravzaprav sta Callisto Satu in Najlepša pravljica imeni, ki sta neločljivo povezani, stvar pa je sila preprosta.

Callisto v stari grščini pomeni najlepši moški, Satu pa v finščini pravljico. Torej Callisto Satu je skoraj enako kot Najlepša pravljica. Zakaj je tako naslov temu blogu, še sam ne vem … Morda zato, ker se včasih, ko berem svoj blog, vse skupaj zdi kot pravljica, kjer nastopaj čarovnice, dobre vile, palčki, žirafe, pošasti, medvedi in še kaj.

Kaj vse pravzaprav počneš?

Joj, počnem ogromno stvari. Sem v obdobju, ko bom počasi zožil svoj repertoar dejavnosti, ampak ne preden bo to zares nujno potrebno. (smeh) Sem plesalec. Ples me zaznamuje že od mojega sedmega leta, kar pomeni, da plešem že šestnajst let in to je stvar, brez katere mi živeti ni. Ljubi kruhek si služim z delom novinarja in inštruktorja aerobike. Kakorkoli obrnem, sem na nek način odvisen od nastopanja. Brez tega ne gre.

Torej plešeš in se udejstvuješ na performerskem področju - kako je s tem v Sloveniji, kaj je potrebno za uspeh, koliko ljudi lahko uspe in

kakšne so 'tipične usode'? Kako se s tem soočaš? Kaj sploh plešeš kaj s tem izražaš, kako to počneš, imaš vzornike, pri nas ali v tujini?

V Sloveniji je zelo malo profesionalnih šov plesalcev in vsi, ki smo trenirali različne zvrsti plesa, smo kmalu prišli do zaključka, da večina od nas ne bo živela samo od plesa in da je potrebno hodit v šolo. Sam se zavedam, da v plesu nikoli ne bom tako vrhunski, kot bi lahko bil, edini razlog pa je, da se mu ne morem ali pa morda tudi ne želim posvetiti popolnoma. Tako mi ples služi, da do neke mere potešim svojo željo po nastopanju in na drugi strani s koreografskimi deli željo po izražanju.

V želji po nastopanju je med tvojimi ambicijami tudi AGRFT? Kako blizu si? Kaj pričakuješ od AGRFT, kaj vidiš v tej 'poti' zase?

Z AGRFT je smešna zgodba. Drugo leto bom končal študij, od katerega nisem odnesel skorajda nič. Pod streho pospravim še nekaj izpitov in diplomsko nalogo. Pred kratkim pa sem spoznal nekaj odličnih osebkov iz akademije, ki so mi predstavili njihov svet in ugotovil sem, da je to idealen študij zame. Če se bom po diplomi še vedno želel živeti študentsko življenje, bo AGRFT prava stvar, sicer pa se mi zdi, da zastavljene cilje lahko dosežem tudi brez nadaljnjega študija.

Kaj pa si študiral? Kaj ti pri tem študiju manjka in zakaj si vztrajal do konca?

Lotil sem se študija komunikologije na FDV, saj je bilo to edina normalna opcija za družbeno bitje, ki sploh ne uživa v naravoslovju. Dejansko me moti, da sem osvojil premalo praktičnih znanj za spopad z aktualnimi problemi, s katerimi bi se srečal v službi kot komunikolog. No, zato pa vem, kaj je mama kuhala Aristotelu za večerjo.

12 :: I NT ERVJU TED N A :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 3 |0 8 : : 24. julij 2008 :

Ljudem se njihova življenja večkrat ne zdijo nič posebnega, preveč podobna ostalim bivanjskim usodam, hkrati pa silno radi spremljajo življenja drugih.

Stvari, ki se jih lotim, načeloma izpeljem do konca. Tudi izpeljati štiri leta trajajoč projekt, ki ti ni najbolj pogodu, je odlična šola za življenje in dokaz določenih sposobnosti.

Se mi samo zdi, ali ti je modra barva in cvetje zelo pri srcu – ugibam na podlagi tvojega bloga! Lahko poveš kaj glede tega? (smeh) Verjetno sklepaš iz okrasja na mojem blogu. (smeh) Ja, modra in turkizna sta moji najljubši barvi. Verjetno zato, ker imam plave oči. Cvetje? Ummmm, tu pa si ga pihnil mimo, vse rože v moji oskrbi gredo zelo kmalu rakom živžgat. (smeh) Je pa res, da v je med sličicami v naslovu bloga nekaj cvetlic, brez posebnega razloga.

Kakšen je tvoj 'svet'? Katere vrednote v njem prevladujejo?

Moj svet je zelo, zelo pisan, ni samo moder in turkizen … (smeh) Verjamem, da je vsak sam popolnoma odgovoren za svoje življenje in poti, ki jih izbira. Ne prenesem omejenosti, ta me hitro spravi ob živce. Veliko mi pomeni samostojnost, odlično pa se počutim, če me obdajajo kreativni in ambiciozni ljudje. Ljudje z načrti, ljudje, ki rastejo in se razvijajo. Svoboda in prijateljstvo, ki gresta skupaj z roko v roki, tako zavezujoče in tako osvobajajoče hkrati.

Spoštovanje sebe in drugih.

Kako postavljaš čustva, izkušnje, signale v okolje in iz okolice?

Mislim, da smo zato ljudje na svetu. Zato, da komuniciramo čustva in izkušnje v okolico in ta nazaj v nas. Na srečo me definirajo stvari, s katerimi se lahko neprestano izražam. Novinarstvo, aerobika, ples in nenazadnje blog. Tisti, ki so mi blizu, vedo, da ga je včasih nujno

prebrati, sploh kakšnega žalostnega, saj tako vedo, kaj se z mano v resnici dogaja in če so ga kje polomili. (smeh) Edino čustvo, ob katerem težko funkcioniram, je žalost, na mojo grozo pa sem tudi izredno občutljiv. Seveda ne na vse, ampak samo na tiste, ki so mi blizu, ostale lahko povozim kot za šalo. Prijatelji in ljubezen ustvarjajo moje okolje, v katerega največ vlagam, tu pa je seveda še občinstvo, ki sprejeme umetniško preoblikovano verzijo mene.

Kje si novinar, katero področje pokrivaš?

Kako doživljaš svet umetnosti na eni strani kot performer, na drugi pa kot po možnosti čimbolj objektivni opazovalec?

Kot novinar delam za rumeni tednik in najbolj bran spletni portal v Sloveniji, pokrivam pa več ali manj družabno sceno in estrado, ki je pri nas tako ali tako ni … (smeh) Ja, tudi rumeni novinarji smo novinarji in ne napihujemo le brezveznih zgodb, tlačimo prazne slame in prodajamo obraze. V svetu šovbiznisa se prav tako pretakajo verodostojen informacije, seveda pa je tudi nekaj tračev – še v politiki jih najdemo, pa jih ne bi med zvezdniki. To, da sem vključen v oba svetova, mi le koristi pri eni in pri drugi stvari. Ko sedim za mizo in pišem članek, natančno vem, kako bi reagiral, če bi nekdo pavšalno in neargumentirano, kar tako počez, ocenil moj nastop. Na odru in v izjavah za javnost pa se zavedam, kaj mediji radi izkoristijo in obrnejo v svojo prid.

Vidim, da imaš med športi navedene tudi tenis, košarko in formulo?!? Tale formula malce preseneča. Upam, da ne gledaš tudi nogometa? :-) (smeh) Tenis je moj najljubši šport, poleg športnega plesa, kjer sem dve leti kot član držav-

ne reprezentance v latinskoameriških plesih zastopal barve Slovenije. Vsako prosto uro in lepo popoldne izkoristim na oranžnem pesku, čeprav mi bolj ustreza hitrejša podlaga na zaprtih igriščih. Seveda ne zamudim tudi nobenega pomembnega dvoboja na televiziji, kjer zelo vneto kričim in navijam zraven.

Formula predstavlja tipično nedeljsko popoldne z banjico sladoleda v naročju in spodbujanjem rdečega moštva iz Maranella. Sem mislil, da me bo vse skupaj minilo, ko je Schumacher prenehal z dirkanjem, pa še vedno vztrajam.

Nogomet? (smeh) Gledam samo velike tekme, torej evropska in svetovna prvenstva. Navijam za tiste, ki nosijo najlepše drese in zadnji dve tekmi so zmagali moji favoriti. Turkizno modri Italijani na svetovnem in rdeče zlati Španci na evropskem prvenstvu. Sreča je na strani najlepših … (smeh) V svojem profilu na Bloggerju imaš zapisano “The total history of almost anyone would shock almost everyone. ~Mignon McLaughlin” . Kako lahko tole bolj obširno interpretiraš? :) (Prevod: Popolna zgodovina skoraj vseh bi šokirala skoraj vsakogar.)

Ljudem se njihova življenja večkrat ne zdijo nič posebnega, preveč podobna ostalim bivanjskim usodam, hkrati pa silno radi spremljajo življenja drugih. Vse življenjske zgodbe so tako posebne, da bi pretresla skoraj vsakega.

Vsakega, ki ima srce in je čuteče bitje. Pretrese te tudi, če nekdo živi isto usodo, kot ti. Premalo se zavedamo, kako pomembni so naši trenutki na Zemlji, čeprav se nanjo vrnemo večkrat.

Koga bi želel videti v enem od naslednjih intervjujev?

Mišo Molk.

www.radenska.si

¤ Û| Foto: UNICEF/HQ07-2196/Giacomo Pirozzi

13

POM NAKU Z E T N ALI 0.75L J 3 CE IC S S DARU A L 919 SKE C ” NA 1 RADEN NICEF U “ S A V LA. I SM VRO. H E POŠLJ 1 J PEVA IN PRIS

VSAKA KAPLJICA ŠTEJE. www.unicef.si

Posamezni znesek prispevka je 1 €.

Prispevajo lahko uporabniki Mobitel GSM/UMTS in Si.mobil - Vodafone. Mobitel in Simobil - vodafone se odpovedujeta vsem prihodkom iz naslova tako poslanih SMS-ov.

Zbrana sredstva bomo namenili za UNICEF-ove programe čiste pitne vode. Unicef ne podpira izrecno nobenega izdelka ali storitve.

14 :: T EM A TED N A :::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 3 |0 8 : : 2 4. julij 2008 ::

Ko bom velik, bom astronavt Se še spominjamo, kaj vse smo si želeli postati kot otroci? Piloti, vojaki, policaji, zdravnice, pravnice in manekenke, vse mogoče se je znašlo na naših seznamih in projekcijah, kako se vidimo v prihodnosti. Toda želje so eno, realnost pa drugo.

Nam je uspelo uresničiti mladostne sanje in smo res postali astronavti in miss sveta? Kaj nam je pri tem pomagalo in kaj nas je oviralo?

Kako pomembne so odločitve o šolanju, izbiri srednje šole, fakultete – vse to so vprašanja, s katerimi se tudi v teh poletnih mesecih ubada marsikdo med nami.

Zanimale so nas vaše izkušnje, vprašanja, razmišljanja in razglabljanja …

:: blogoro l a 33| 08 :: 24 . j u l i j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : TE MA TEDNA :: 15 Anže F. anze.frantar.com

Povem vam čez nekaj let Vprašanje: “Kaj boš, ko boš velik?” se mi je vedno zdelo zelo smešno, če ne celo butasto. Vsakega malega piščeta, ki je ravnokar prestopil prag osnovne šole čaka to vprašanje. Od vrtca, ko smo si vsi želeli biti piloti in zdravniki pa do šolskih dni, ko bi se vsi radi postavili v vlogo učitelja, ki lahko po mili volji “teži” učencem dan za dnem.

Jaz, kakor pomnim, že od vrtca naprej rad pogledam kakšen lep helikopter. In želim si, da bi lahko kdaj kakega tudi sam pilotiral ali pa se vsaj malo zapeljal z njim. Nekaj časa sem torej želel postati pilot. Običajna želja fantka, ki se mu zdi svet tako velik in tako preprost.

Moje sanje o pilotiranju so se deloma uresničile. Prišla je nova tehnologija in z njo tudi zabavna industrija, ki je postregla z ogromno paleto zanimivih iger za vse starostne skupine. Ni trajalo dolgo, ko se je na mojem računalniku znašla igra Flight Simulator. Z veseljem sem jo igral. Bilo mi je v veselje. Strast pa se je kmalu prenesla tudi na vlake ter ladje in tako sta se simulatorju letenja pridružila še simulator plovbe ter vožnje vlaka.

Počasi sem se postaral za dve leti in zanimati me je začel način vodenja države. Seveda se tudi v veščini vodenja države preizkušam v simulatorju.

Lahko počnem, kar mi pride na pamet, pa za to ne nastrada nihče v resničnem življenju. Igro Rise of Nations priporočam vladi Republike Slovenije, saj imajo tako dobro novo mizo ter računalnike, da bodo brez problema igro igrali skupaj. Tako vsaj ne bo žrtev v resničnem življenju.

Sedaj, ko sem vpisan v srednjo šolo in me v mesecu septembru čaka novo okolje, se ponovno sprašujem: ne kaj bom, ko bom velik, temveč: kaj bom, ko odrastem?

Odgovora še vedno ne poznam. Upam pa, da mi bo jasno, še preden se bom moral dokončno odločiti. Res je, da me veseli delo v medijih ali v informacijski družbi. Tako poskušam počasi, a vztrajno prit na našo nacionalko. Natančneje – na prvi program radia Slovenija. Vse se tako zelo vleče. Dogovarjam se že približno tri mesece, vendar so se na nacionalnem radiu vmes odločili za zamenjavo vodilnega kadra, urednika mladinskega programa. In tako sem čakal in čakal, da so našli novega. Ta mi je nato naposled sporočil, da imajo počitnice ter da lahko v stik stopiva nekje sredi avgusta.

Rad bi se torej poskusil v medijih, preden se sploh odločim zanje. Torej: kaj bom, ko odrastem? Vam povem čez nekaj let.

Luka pravi

eni no smešno tudi m To vprašanje je o. an m z ma, kaj bo …. me prav zani

Morska morska.blog.siol.net

Jaz bom pa vozila kamion Vzgojiteljica v vrtcu: No otroci, kaj boste, ko boste veliki?

Miha: “Pilot.”

Maša: “Zdravnica.”

Mitja: “Čarovnik.”

Ostali odgovori: Astronavt, Harry Potter, bogat, zdravnica, manekenka, nogometaš ...

Morska: “Ko bom velika, bom vozila kamion.”

Vzgojiteljica začudeno pogleda: “Kamioni so ja za fantke.”

Morska najprej žalostno pogleda, potem pa reče: “Pa kaj, jaz bom vozila kamion.”

Učiteljica v prvem razredu: “No učenci, kaj boste, ko boste veliki?”

Odgovori so podobni kot v vrtcu.

Morska: “Učiteljica, delala bom na banki, prodajalka, pevka, knjižničarka, slikarka, vozila bom avtobus ...”

Učiteljica z začudenim pogledom: “Ja kako pa boš vse to naenkrat počela?”

Samo eno stvar si moraš izbrati.

Morska se zamisli, nato pa: “Saj ne bom naenkrat, enkrat eno, drugič drugo...”

Poklicna svetovalka na koncu OŠ: “Tukaj imaš seznam in opis fakultet, preuči jih in si izberi eno.”.

Morska: “Kdo pa je rekel, da bom študirala?”

Svetovalka: “Glede na tvoje sposobnosti je edina smiselna pot gimnazija – fakulteta in potem naprej.”

Morska: “Ne bo šlo. Naredila bom eno srednjo šolo in to je to. Čim manj šole, tem bolje. Šola je zguba časa.”

Svetovalka: “Kaj pa si želiš početi v življenju?”

Morska: “Nimam pojma.”

Opisan fenomen je bil prisoten pri mnogih sovrstnikih in upam si reči, da se dogaja še danes. Otrok namreč še ni obremenjen z najrazličnejšimi pričakovanji in pravili družbe, zato verjame, da bo lahko počel vse tisto, kar si bo želel. Z odraščanjem, v katero sodi tudi proces socializacije, pa se prej kot slej znajde v precepu med tistim, kar si želi in tistim, kar od njega pričakujejo starši, učitelji in družba. Če sta obe pola usklajena, je potek bolj ali manj uspešen, če pa pride v tem procesu do neskladja, se zaplete.

Za žensko pač ni primerno, da bi vozila kamion ali avtobus, za nekatere poklice je treba opraviti dolgo pot, kar odraščajočega velikokrat prestraši,

starši imajo pogosto svoje fiksne predstave o tem, kaj bo njihov otrok postal, sama šola pa velikokrat prav tako zavre še tako goreče želje, saj vse preveč zahteva le t.i. nižje stopnje znanja (zapomnitev podatkov in podobno), vse premalo pa dela na razvoju višjih oblik znanja kot so kreativnost, motivacija, uporaba znanja v praksi in podobno. In če se že vse navedeno le nekako uskladi, na koncu trčiš na omejene finančne sposobnosti, ki v primeru šolanja dokaj stran od domačega kraja, predstavljajo prevelik zalogaj.

V mojem primeru je šlo za all inclusive paket, zaradi katerega sem pristala na srednji šoli, kjer sem se vsaj dve leti spraševala, kaj tam počnem, ko pa se mi je v tretjem letniku le prižgala lučka v obliki slike, kaj si resnično želim početi v prihodnosti, sem spet trčila na raznorazne oblike prepričevanja, v katerih me je skorajda vsaka učiteljica skušala pridobiti na svojo stran, češ da je predmet, ki ga predava pravšnja pot zame.

Ko sem takoj po srednji šoli pričela delati na področju, ki ni imel nikakršne povezave z mojo izobrazbo, sem ugotovila, da je ogromno stvari, ki se jih lahko naučiš brez kakršnekoli šole, le če to hočeš. Prav tako sem vsak dan začudeno pogledovala proti obupanim obrazom sodelavcev in nisem mogla sprejeti dejstva, da je lahko delo reducirano le na sredstvo, ki prinaša plačilo, vse ostalo pa je le rutina. Sama sem vedno iskala nove možnosti in čeprav sem, ko sem pristala na položaju vodje oddelka, bila prestrašena vse od štrlečega palca na nogi pa do zadnjega naelektrenega lasu, mi je uspelo pridobiti večino kompetenc tudi za uspešno igranje te vloge.

Motivacija za ohranitev ognja v lučki, ki se je prižgala proti koncu srednje šole, pa je nekje v ozadju naraščala in čakala na svojo priložnost. Ko jo je le dočakala, je ogenj zažarel in z vsemi štirimi sem se oprijela ponujene možnosti in se podala na sicer dolgo in zahtevno pot, na kateri pa še danes vztrajam in vem, da bom brcala z vsemi močmi dokler ne pridem do cilja.

Sošolka na fakulteti: “Kakšni so tvoji rezultati testa o najprimernejšem poklicu?”

Morska: “Ne maram vprašalnikov. Tale pravi, da sem rojena za učiteljico.”

Sošolka: “A niso to tvoje otroške sanje?”

Morska: “Hja, po vseh inštrukcijah, uvajanj nove delovne sile in ugotovitvi, da si lahko še tako kompetenten v podajanju znanja, pa je na koncu še vedno veliko odvisno od prejemnika, zaradi česar je rezultat velikokrat negativen in tvoj trud zaman, pa pri našem šolskem sistemu, ki je še vedno nedodelan in poln lukenj … Ne, hvala.”

16 :: T EM A TED N A :::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 3 |0 8 : : 2 4. julij 2008 :: Sweet Sensation mysweetsensation.blogspot.com

“Ko bom velika, bom pametna in bogata” Ničkolikokrat so nas v otroštvu in mladosti starejši radi spraševali: “Kaj pa boš, ko boš velik?” In odgovori so bili seveda raznovrstni. Otroška glavica je majhna, a kljub temu ni omejena. Svet otroku leži na dlani. Sanje se mu še vedno zdijo kot oddaljena resničnost, za uresničevanje želja pa je le še vprašanje časa. Svet odraslih je še tako zelo oddaljen. In zato so tudi odgovori temu primerni. Čisti kot solza. Omejitev je le nebo.

To vprašanje pa lahko pogledamo iz več vidikov, saj je nekako večplastno. Če ga pogledamo iz ene strani, se v njem skriva vizija. Otroške sanje, ki (mogoče) postanejo resničnost nekega dne. Odrasli skušajo v otroku prebuditi neke tihe skrite želje, hotenja, sanje, občutek potrebe po nečem, za kar se je vredno boriti.

Po drugi strani pa gre le za obujanje sladkih spominov na neskrbno, upov polno in optimistično naravnano otroštvo, ki so ga odrasli že nekoliko izgubili. “Mihec, kaj pa boš ti, ko boš velik?” In Mihcu se nariše širok nasmeh na obrazu, pokažejo se beli mlečni zobje: “Piiiilooot!” “O, lepo. Tudi jaz sem si to želel.” A zdaj si pa ne več? Kaj pa zdaj, ko si odrasel Miha? Ti zdaj sanje niso več dovoljene? So sanje le otroška disciplina?

Koliko teh otroških hrepenenj se pa dejansko uresniči? In koliko jih počasi a vztrajno potoni v morje neuresničljivega? Koliko duha z njimi umre? Verjetno kar veliko. Otrok počasi odrašča in z njim tudi želje, te se spreminjajo in hoteno postane večje in hkrati bolj oddaljeno. Sčasoma sanje zbledijo, pospravimo jih na zgornjo polico in zapremo v omaro, kjer jih pozabimo.

Pa postavimo vprašanje enkrat za spremembo odraslim: “Kaj pa bi ti želel biti (postati)?” Vsi odrasli si ne upajo odgovoriti na to vprašanje. Ene je preveč stah, da bi se pregloboko pogreznili v sanje in bi bilo potem bujenje v realnost prekruto. In bi jim za vedno ostal tisti neprijetno grenek okus v ustah. Po nemogočem, neuresničljivem, nedosegljivem. Spet drugi pa se iz sanj ne morejo zbuditi in ne opazijo resničnosti. Živijo le v sanjah, to je njihov svet, svet mavric, pisanih barv, sreče in veselja. Krute resničnosti ni. Ne obstaja. Najbolje je, če si nečesa res želiš, da z vsem duhom in telesom strmiš k temu. Ampak do cilja nas čaka mnogo, premnogo preprek. Vprašanje je, ali smo dovolj močni in željni, da jih bomo zmogli preskočiti. Čemu torej vedno eno in isto, stotisočkrat ponovljeno vprašanje, zlajnano, da ga že ptički na vejah čivkajo spet in spet? Je prihodnost res tako pomemb-

na, da pozabimo na sedanjost, jo pustimo teči mimo nas po zaprašeni poti, jo izgubljamo v vetru, nam počasi polzi med prsti kot jutranja rosa, in samo strmimo nekam daleč naprej, v prihodnost? Ki pa mogoče niti ne pride. Vse prevečkrat se osredotočamo samo na našo prihodnost in odmišljamo sedanjost. Zakaj se ne prepustimo toku in živimo za sedanjost? Zakaj ne moremo živeti le za točno ta trenutek tukaj in zdaj? Pozabimo na včeraj, odmislimo jutri. Danes je tu. Le danes imamo. Samo enkrat je danes. Seize the day! Užij dan. Prepusti se toku življenja. Živi za danes!

In kaj bom jaz, ko bom velika?

Ko bom velika, bom pametna in bogata, heh. Kakšnih dvajset let nazaj sem imela na zalogi vedno pripravljene odgovore: kuharica, tajnica, šivilja, frizerka, kasneje tudi učiteljica, prevajalka, predsednica ... Res so se želje spreminjale. A so vedno ostajale v mejah uresničljivega.

Zdaj pa verjetno ne bom več rastla in sem velika točno toliko kot sem. In kaj si danes želim biti? Resnično moram dobro premisliti, poiskati skrite kotičke.

Ja, dobro jih vidim, svetijo se v temi kot zvezdice na jasnem nebu. Hm, rada bi bila marsikaj. Vem, da se tu s popolnostjo ne morem igrati, je samo utopija, lahko pa se potrudim, da bom vsaj približek vzdržnemu. Želim biti najboljša prijateljica in pomagati prijateljem v težavah, jim prisluhniti in ponuditi roko in ramo, na kateri se lahko zjočejo, se smejati z njimi in deliti veselje. Želim biti pridna hčer in pokazati staršem, kako dobro so me vzgojili in da jih imam tudi zaradi tega tako rada. Želim biti ljubeča žena in stati možu ob strani v dobrem in slabem (kako gre že to potem naprej?) ... Želim biti ljubezniva mati in izkazovati svojo ljubezen najinim otrokom. Želim biti prijazna soseda, pri kateri si lahko kadarkoli sposodiš skodelico sladkorja ali kozarec olja, in lahko se zjutraj oglasiš k meni na klepet ob kavi. Želim biti najboljša teta in kupovati nečakom sladoled. Želim biti dobra vukinja in hoditi s starimi starši na sprehod, ob katerem prijetno poklepetamo. Želim biti uspešna učiteljica in posredovati čim več znanja naslednjim generacijam. In nenazadnje želim biti dober sočlovek, s katerim bo bivanje znosnejše. Želim biti ... želim biti ... najbolj pa si želim biti - to kar najbolje znam - biti JAZ. Tukaj in zdaj. Če mi to uspe, sem izpolnila svoje želje.

Sanja http://www.vecer.com/blog/SOMETHING%20SPECIAL

Ko bom velika, bom jaz Večina ljudi je imelo v otroštvu sanje o tem, kaj bodo, ko bodo veliki. Tudi jaz nisem izjema. Nisem imela le ene želje, ogromno jih je bilo. Spreminjale so se iz meseca v mesec, iz leta v leto. A vse te sanje so ostale v otroštvu. Po sili razmer sem po poklicu postala nekaj, o čemer nikoli nisem razmišljala, a me vseeno veseli.

Upam le, da bom sedaj, ko bom diplomirala, našla tudi službo, ki me bo zadovoljevala.

A v življenju sem imela eno izkušnjo – ne morem reči slabo, ker sem se iz nje ogromno naučila, ki me je pripeljala do tega, da imam le eno željo v povezavi s tem, kaj bom, ko bom velika.

Dobrih pet let sem bila v resni vezi z moškim, ki mi je takrat pomenil vse. Zanimal me je le on, živela sem le zanj, želela sem ustreči vsaki njegovi želji, a pri tem pozabila nase. Stara sem bila slabih šestnajst let, ko sva začela hoditi. Minevala so leta, odrasla sem in počasi dojela, da to več nisem jaz. Prava Sanja je zaživela, ko sem bila s prijatelji, sama, doma … Z njim sem bila drugačna, bolj mirna, zadržana, nesproščena in vedno v strahu zaradi njegovih izpadov neutemelje-

nega ljubosumja. Karkoli sem rekla ali naredila ni bilo prav. Vedno sem mu želela ustreči in prav pazila sem na to, kaj rečem, da bi se izognila prepirom.

Ko sem to dojela (res je trajalo dolgo), sva najino vezo prekinila. In od takrat imam le eno željo od katere ne odstopam. Želim biti jaz!

vec pravi Terzija balko

niči, poor jo človek ures lik ko v , ljo že to Bravo! S – se zavedaš, ic lep. Sicer pa kl po ak vs di tu stane zazna ne? Srečni večina ljudi niti bi j se v lje že te da tudi krenili po te o to spoznali in smo tisti, ki sm ! v po dolgem času poti. Lep pozdra

Pomembno je, da živimo sproščeno in smo zvesti sebi.

:: blogoro l a 33| 08 :: 24 . j u l i j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : TEMA TEDNA :: 17 Black Betty betmenka.blogspot.com

Zakaj nisem nikoli postala frizerka Koliko eureka momentov sem imela v življenju, niti ne vem, saj jih je bilo ogromno. Ni je stvari, ki je ne bi želela preizkusiti in narediti. Kakšne neumnosti tudi sem, naprimer skočila z garaže z odprtim dežnikom, doma nosila paglavce iz mlake in se pretvarjala, da zdravim ranjene živali. Ko sem bila malce večja, no, starejša, sem sanjala o tem, da bom uspešna, predvsem pa zajebana poslovna ženska brez frocov in hkrati veterinarka, ter da se bom ljubiteljsko ukvarjala z vinogradništvom. Trenutno sem samo zajebana, brez frocov, z enim mačkom in vinogradništvu smo najbližje s preizkušanjem vina. Ampak to zelo temeljito. Vsak drug teden sem hotela postati nekaj drugega. Ja, prilično zmedena sem bila. Že od malega sem kazala talent za razne ročne spretnosti. Igračam sem sama šivala oblekice, jim iz lego kock naredila gradove in celo mesta in vse punčke so imel urejene pričeske. Večina na krtačko, seveda. To sicer ni bila neka otroška želja – ko bom velika bom frizerka –, ampak je bilo nekaj tretjega. Če sem v radiu nekaj metrov okoli sebe zagledala bujen, skodran dolg šop las, je roka kar sama segla po škarjah in... slek, slek, slek ... Ga ni bilo več. Lahko bi rekla, da sem bila prav obsedena.

Tako je bilo tudi enkrat, ko naju je z mlajšo sestro mami morala pustiti same, ker je imela nočno in ni našla nobenega varstva za naju (jah, sva bili pač naporni). Mislim, da naju ni bilo nič strah, v bistvu nama je bilo prav carsko (no, vsaj meni) in vedno sva se igrali kakšne igrice. Tako sem sestro prepričala, da se morava iti nujno frizerje, ker je imela prav obupno predolge in preskravžljane svetle lase in bi bilo ful fajn, če bi imela eno kratko frizurco, na

paža recimo. Ona je bila za. Jaz pa hitro škarje v roke, jo posadim na stol in gremo – “Britney Spears style all the way.”

Seveda, mati pokličejo domov pet minut po končani operaciji, da preverijo, če je vse v najlepšem redu in sestra ponosno razlaga, kako fino sem jo postrigla. Sama sem stala zraven telefona in sem samo slišala, ne tako zelo ponosno, predvsem pa zelo nepovezano kričanje iz telefona: “Kaaaaj? A sta vidve čist zmešani?” Ostale besede so mi ostale nerazumljene, ker je sestro zajela povodenj solz, mati pa je zaradi panike pozabila tvoriti smiselne stavke. Čakanje na jutro je bilo zelo razburljivo in noč brez spanca zelo dolga. Meni se ni zdelo nič narobe in dokaj hitro sem podlegla težkim vekam in zaspala, mati so se v službi sekirali in si do konca požrli vse nohte, tudi na nogah, sestra pa je bila predvsem prestrašena zaradi mamine reakcije – in kako bo šla zjutraj v vrtec, saj veste, tako iznakažena.

Mati so zjutraj najprej poiskali delujoče škarje v službi, ker smo doma vse škarje okužili z lepilom in so bile zatorej za takšne urgentne operacije povsem neuporabne.

Ko naju je zjutraj vrgla iz postelje, da naju nadere, sem jo slišala reči samo: “No, saj si jo povsem solidno ostrigla.

Dejansko jo lahko peljem v vrtec, ne da bi me bilo sram.”

Malce je še popravila frufru in smo šli.

Na tej točki se je moja frizerska kariera tudi končala. Nekako nisem več dobila nobenega modela za treniranje, razen občasnega testiranje potrpežljivosti lastnega lasišča.

Vsekakor Stevo in Mič veliko bolje spita, ker sem škarje in krtače zamenjala za svinčnik in računalnik. :D

Za začetek – skočila z garaže z odprtim dežnikom!

Si. R. log.rucigaj.com

Vojak, krojač, metal'c in pisun Nekoč smo vsi sanjali, kaj bomo. Seveda se je to spreminjalo, kar je bilo posledica našega srkanja vtisov in vplivov iz okolice. Sam sem bil sicer odličen matematik in fizik, pa so v luči tega vsi še razumeli fascinacijo z vojsko, z orožjem in fiksno idejo, da bi bil rad tankovski oficir. Zalomilo seje že naslednje leto, ko sem začutil rokenrol in hotel postati krojač – da bi si znal zožiti kavbojke. Potem sem bil seveda nekaj let brez kakršnekoli izrecne ideje, nakar je gospodična psihologinja v sedmem ali osmem razredu, na podlagi nekakšnega vzorca in obrazcev ugotovila, da me očitno pričakuje svet besednega avtorstva – prav spomnim se, ko je rekla, da bom pisatelj ali pa scenarist, morda filmski režiser.

Nikomur nič jasno, še najmanj pa meni, ki so me zanimali samo računalniki, igre, glasen heavy metal, pank in rokenrol, nekaj hipurske muzike in pretepanje z vsakim, ki je za to izkazal količkaj interesa.

Gimnazija je bila druga štorija – fizika in matematika me kar naenkrat nista zanimala, vse bolj se je začelo odstirati življenje. Prve subkulturne aktivnosti, močne pripadnosti nekim interesnim skupinam, zaznavanje prvih konfliktov v družbi, nenadna želja po novinarstvu, potem motoviljenje po raznih redakcijah, vpis na FDV … V nekaj letih sem postal spreten frilenser, kar je nekak žargonski izraz za tiste, ki so dejansko samostojni/svobodni novinarji, po drugi plati pa tudi tisti, ki jih novinarske hiše niso zaposlovale. Kmalu so se poja-

vili različni avtorski projekti drugih zvrsti, torej izven novinarskih voda – vsa ta leta pa me je, verjetno zaradi nekdaj močnega navdušenja nad literaturo, spremljalo tudi hotenje po pisanju romanov, poezije, scenarija za film …

Take poti zase pred leti zagotovo nisem načrtoval. Če že kaj, sem si želel mirne službe v prijetnem delovnem okolju, možnost komentirati in vrednotiti dogajanje v družbi, poročati in sporočati. A svet medijev se je medtem obrnil na glavo. Svobodnjaški način dela seveda bogato nagrajuje tiste, ki tipajo nova področja in stopajo po poteh, katerih sprva niso imeli namena ubirati. Pojavili so se prvi scenaristični projekti, nedavno tudi prvo naročilo za roman.

Hecno pri vsem skupaj je, da sem na tisto prijazno psihologinjo iz osnovne šole povsem pozabil, šele lani ali predlani sem se je spomnil. Ne verjamem, da je tako dobro videla v mojo prihodnost, niti, da je bil tisti sistem evaluacije mojih kapacitet, hotenj, tudi življenjske poti, tako dobro zasnovan, da bi mi lahko napovedal dejavnost za kakih dvajset let naprej.

Morda pa se mi je takrat to zdelo tako nenavadno, da sem enostavno po tej poti rinil podzavestno, iz radovednosti? Hecno bi bilo, če bi me skozi življenje vlekel čisti, stokrat prekaljeni firbec …

A, po drugi plati – mladostniško življenje je kot startup podjetje. Vsak mora najti svojo zgodbo in jo pretvoriti v solidno korporacijo.

18

: : TEMA TED N A :::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 3 |0 8 : : 2 4. julij 2008 ::

Donch donch-bonbonch.blogspot.com

Amnezija Jane Doe Želela sem si postati pevka, kakor je pevec moj oče. A z njim so odšle tudi moje sanje.

Se sprašujete, kdo za vraga je Jane Doe? Ravno to sem se tudi jaz spraševala med zdolgočasenim strmenjem v obrabljene tapete, ki kar kričijo k prenovi. Tu so že od kar pomnim, vendar še nisem opazila, da so tako skrbno od vrha do tal prepletena s pajkovimi mrežami. Dolgo sem napenjala možgane in iskala skrite znake, morda namige ali pa prebliske v rdečih packah, ki se nesramno bohotijo na steni. Kako so prišle tja? Haha, to so bili dobri časi, ko sem še neumorno verjela v Božička, v brezskrbno življenje, v pravljice in Zobno miško.

Bila sem mala svetlolasa deklica z velikimi načrti in iskrivih oči. Starša sta me oboževala in mi vedno ustregla z vsemi mogočimi stvarmi. Iz dneva v dan sem stala pred ogledalom v maminih najnovejših čevljih, z vrtoglavimi nekaj centimetri, ki so bili za tiste čase skoraj polovica mene. Vsak nov dan mi je predstavljal nov izziv, novo barvno kombinacijo in nov par čevljev, kateri danes že počasi preraščajo v nevaren fetiš. Tako sem v vrtoglavih petah dosegla do tretje police, kjer so se skrivala mamina ličila, takrat moderne češnjevo rdeče šminke in pastelna senčila. Po pravici povedano se teh šmink nikoli nisem naveličala, tako da sem navadno poskrbela, da je bil moj make-up bolj podoben klovnovskemu, kot pa čemu drugemu. Ko sem se takole našemila, sem nerodno prišepala do ogledala, vzela v roke daljinski upravljalnik ali najbližjo krtačo, ter na ves glas vreščala refrene takratnih uspešnic.

Hotela sem postati pevka, kot moj ati. Bila sem zvezda zase. Sanjarila sem o velikih odrih, osvetljenih s tisočerimi

lučmi in o množici, ki navdušeno vpije moje ime. Glasov si nisem domišljala, odzvanjali so v moji glavi. Čutila sem takte, tihe udarce metronoma, ki so zapodili moj srčni ritem tja v nemogoče. Opazovala sem note, tresenje strun, nežne premike violinskega loka in premikanje prstov po belih tipkah klavirja. Moje življenje so bila notna črtovja, moje oči so hrepenele po violinskih ključih in šestnajstinkah. V tem času so torej nastali tudi ti rdeči madeži, spomini na češnjeve šminke in moje sanjarjenje.

Vendar, ljudje se spreminjamo kot vreme. Danes smo sonce, jutri sinovi dežja. Vsake toliko časa sedem k starem pianinu, ki ves zaprašen stoji v dnevni sobi, in si zaigram delček starih melodij. Obožujem namreč občutek, ko se naježim in me spreleti srh, občutek, ko me oblije nostalgičnost. Ati se je odselil, ko mi je bilo sedem let. Že več kot dvajset let se ukvarja z glasbo. Ima tudi studio, band in veliko koncertov v tujini.

In kaj počnem jaz? Nič. Moje sanje je vzel s seboj. Umrla je ljubezen do glasbe, ljubezen do violinskih lokov in težkih klavirskih tipk. Ravno glasba mi ga je vzela in ga postavila na svetovne odre, soji žarometov v mojih očeh pa so ugasnili.

Kaj si želim postati danes? Kdo sem? Kam grem?... Sem Jane Doe, popolna neznanka. Živim iz dneva v dan, iz ure v uro. Živim zase, za svojo skrivnostno identiteto. Sem neznano ime in neznan priimek, ki se skriva za hrepenečimi besedami in nepremišljenimi dejanji.

Mala=) pravi

injamo iz dneva Ljudje se sprem a. kl re si t ko o Tk vu življenje vrti v dan nas v bist st ;) LP, v dan. Iz dneva jamo. Zlo dobr po in m re sp se da , in sili v to anja*

V prihodnji številki

Več o prihodnji temi tedna na blog.blogorola.com

Pivo – več kot le pijača?

Poletje je in marsikdo ne more shajati brez najbolj razširjenega osvežilnega in alkoholnega napitka: marsikje ni le predmet burnih razprav med lokalpatrioti različnih 'barv', pač pa je zaradi piva zagotovo kje nastala tudi že kakšna manjša vojna.

Pri nas ga denimo zadnje čase povezujemo z bojem političnih frakcij, na laškem Pivu in cvetju, najbolj odmevni pivski prireditvi v tem delu Evrope, pa so najbolj znanim slovenskim pivovarjem menda posvetili celo pivo z imenom Tajkun. Gre seveda za odraz gospodarsko-politične situacije pri nas – seveda vsi z zanimanjem pa pričakujemo naslednje volitve, da vidimo, kako se bo zgodba razpletla in kakšno vlogo bo pivo igralo na političnem odru Slovenije.

V temi tedna nas tokrat zanimajo vaši pomisleki ob pivu: kako ga uživate, kaj imate najraje; se vam je morda zaradi tovrstnih zapletov, v katere se spušča celo sam predsednik vlade, pivo kaj zamerili – ali pa ga še vedno radi srebljete, neobremenjeno, v največji vročini in še bolj z guštom ob večerih?

Blogorola # 34/08 Teme tedna je osrednji vsebinski sklop Blogorole, kjer lahko s svojimi prispevki sodeluje vsakdo! Pravila so preprosta – blogerka ali bloger na svojem blogu objavi zapis na izbrano temo in o zapisu obvesti uredništvo na:

tema@blogorola.com

Zapis naj bo čim krajši (okoli 2.000 znakov), saj želimo znotraj omejenega prostora objaviti čimveč prispevkov.

Mrtva črta: nedelja 27. 7. 2008 zvečer do 20:00

19

20

: : TEHN O LO G IJA :::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 3 |0 8 : : 2 4. julij 2008 ::

Gyzar moblog.si

Nokia šteje korake Step counter je brezplačna aplikacija, ki v bistvu ni nič drugega kot rezultat osvoboditve najbolj priljubljene funkcije Sports Trackerja.

Deluje tako, da analizira in šteje tresljaje telefona. Metoda ni ravno najbolj zanesljiva, saj odpove npr. že ob hiperaktivnem tresenju noge pri sedenju. Ampak, okej – če aplikacijo uporabljate dosledno, se pravi, da jo ob motečih aktivnostih izklopite, so rezultati zavidljivo relevantni.

Lahko si tudi ustvarite profil, v katerega vnesete svojo težo in višino, in aplikacija za vas šteje tudi porabljene kalorije. Ampak mene kalorije ne ganejo preveč: bolj kulastično se mi zdi videti, kako dolgo sem hodil in koliko sem dejansko prehodil. Ha, ampak ne morem se izogniti niti pogledu na okence s pokurjenimi kalorijami, ker se vse lepo prikaže na enem zaslonu. Štetje korakov. Ha, Freud bi gotovo že tukaj

pripomnil kakšno o analni fiksiranosti. Da bi bila aplikacija še primernejša za tiste, ki želijo vse kontrolirati, pa vodi tudi zgledno urejeno statistiko, polno grafov in stolpičastih prikazov.

Program deluje v N95 (8GB in ne-8GB) in na N82. Prenesete ga lahko iz www.nokia.com.

Prenosni pripomoček za limbo

Fotoaparat, ki ga vržete

Poletne zabave na prostem si lahko popestrite z zabavno igro limba.

Pomaga vam lahko Limbo String, prenosni pripomoček, ki od tal v loku napne vrvico, pod katero se morate prebiti, nato pa jo lahko znižujete vedno nižje. Če glasbe nimate, vam lahko napravica zaigra svoj nabor “limbo” komadov. Igrali pa se boste lahko tudi ponoči, saj se na dotik občutljiva vrvica ponoči sveti. Kako nizko lahko grete?

Zelo zanimiv koncept fotoaparata prihodnosti je Flee.

Objektiv je skrit v žogici, podobni tisti za tenis, zraven pa sta priključena še baterija in oddajnik bluetooth. Žogica ima tudi posebna krilca, da lepše leti po zraku.

Flee namreč vržemo v zrak, fotoaparat pa v prej nastavljenih intervalih fotografira tla pod sabo in preko bluetootha pošilja najbrž zelo zanimive in zabavne fotografije na vaš mobilni telefon.

→ www.iwantoneofthose.com

→ www.behance.net/Gallery/flee-digital-cam/106492

Foto: promocijsko gradivo

:: FET I Š I :: K R ATKO CASN I K .C OM : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :::::::::::::::::::

:: blogoro l a 33| 08 :: 24 . j u l i j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : TEHNO LO GIJA ::21 Sabs geesem.blog.siol.net

Poslovni utrip poslovni-utrip.si

Mobilna melodija namesto Autana

Ljubljana bo naslednje leto pokrita z brezžičnim internetnim omrežjem ki jih je v Ljubljani več kot sto - v posameznih kavarnah, lokalih, informacijskih centrih in knjižnicah. MOL namerava s postavitvijo 500 dostopnih točk vzpostaviti mestno brezžično omrežje, ki bo s signalom pokrivalo “širše središče mesta. Več o tej temi na Speakr.si.

“

Zvocnike imam že 6 mesecev. Odkar jih imam, delajo res izvrstno in so vredni pohvale.

Bas je odlicen, nic hrešcanja, velika glasnost moti kvecjemu sosede.

“

Če se je v zadnjem času kdo zvečer sprehajal ali celo posedal kje na klopici na naši obali so ga več kot verjetno zmotili nadležni komarji.

Letos celo neki nevarni uvoženi!!

Jaz rešujem stvar pač tako, da se poleg svoje Laure Biagiotti našpricam še z Autanom in potem je to Laura Autanotti, kar seveda že po imenu sodeč ne diši ravno najlepše.

Ta problem je še malce bolj pogost v Južni Koreji, kjer komar poleg pika lahko prinese še kakšno bolezen, zato je Korejski SK Telecom ponudil novo storitev, kjer lahko uporabniki downloadajo poseben ton, ki odbija komarje.

Gre za stvar, ki so jo uporabljali tam že od leta 2003 in sicer je to zvok, ki generira proti-komarske zvočne valove od 300Hz do 600Hz, ki deluje nekje do okoli enega metra. Ta zelo uporabna zadeva se je razširila tudi drugod po Aziji in ne bi bilo slabo, če bi ga lahko uporabljali tudi pri nas!

Portal Speakr poroča, da Mestna občina Ljubljana že v drugem četrtletju leta 2009 načrtuje postavitev brezplačnega brezžičnega internetnega omrežja.

Trenutno lahko Ljubljančani, turisti in obiskovalci do interneta lahko dostopajo na e-točkah, brezžično pa le v bližnji okolici tako imenovanih vročih točk,

Vsebina je vse!

uporabnik Erzy o kompletu zvocnikov 5.1 X-540

+

0,25€ :::: ::::::::::::::::::::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : KRATKOCAS N I K . COM : : FETI Š I : :

Lasulje za dojenčke

Pepelnik/vaza Zanimiva ideja, kako elegantno skriti pepelnik in njegov smrad v današnjem okolju, ko kadilce vse bolj preganjajo in grdo gledajo.

Vaza z lepo rožico, na kateri si lahko spočijejo oko nekadilci, je uporabna tudi za tiste, ki radi kakšnega skadijo doma (drugje tako ne morejo več), saj lahko služi tudi kot pepelnik.

Foto: promocijsko gradivo

Zelo smešno in srčkano ali bizarno, morda le rahlo moteno. Vmesnega mnenja o lasuljah za dojenčke, ki jih prodajajo na Babytoupee.com, skoraj ne morete imeti.

Najbrž je sprejemljivo, če dojenčka našemite za pusta ali za kakšno smešno fotografijo. Drugačne rabe teh lasulj, ki imitirajo frizure Donalda Trumpa, Samuela L. Jacksona in Boba Marleyja pa si enostavno ne predstavljamo.

Vaši komentarji in priporocila nam pomagajo, da skupaj ustvarjamo sodobno , kakovostnmo informirano nakupovanje.

Zato vas za vsako objavljeno mnenje nagradimo s 25 centi dobroimetja na vašem mimovrste=) racunu

WWW.MIMOVRSTE.COM

→ www.babytoupee.com

→ www.gnr8.biz

22

: : FOTO RO L A ::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 3 |0 8 : : 2 4. julij 2008 ::

⋆Zmagovalec tedn

a Milni mehurčki | Had

| had.si

Brez omejitev!

Drage Blogorolovke in Blogorolovci! Po temeljitem premisleku na podlagi vedno številčnejšega glasu ljudstva smo se naposled le odločili, da vas v rubriki Foto tedna nehamo omejevati s posebnimi tematskimi razpisi. Namesto tega lahko odslej v rubriki Foto tedna sodelujete s katero koli fotografijo, ki je posledica pritiska na sprožilec vašega fotoaparata in ki si jo želite deliti z nami.

Fotografije v čimvečji ločljivosti, z imenom avtorja in povezavo do bloga avtorja ter naslovom fotografije pošljite na naslov uredništva foto@blogorola.com.

:: blogoro l a 33| 08 :: 24 . j u l i j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : FOTO RO LA :: 23

↑ Črno na belem | Dejan Jauk | dejanjau

k.com

↑ Budweiser @Ba

rcelona | Ahac M

rška Uršnik ↑ Svoboden | U

eden | twitter.c

pot.com

| naulici.blogs

šnik | wtf.si

↑ Just grass | Aleš Su ↑ Na pol crknjen pes

| schnuy.wordpre

ss.com | Mateja Pi

vk

om/ahac

24 :: LAJFSTAJL ::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 3 |0 8 : : 2 4. julij 2008 :: Widra Wanda widrawanda.blogspot.com

FilEm Padale so, še padajo, ko se izgubljam med črkami, namesto med oblaki – še vedno bežim, čeravno bolj počasi in brez tistega naivnega zanašanja na to, da bo enkrat minilo kar samo od sebe – ko se bo spet nagrbančilo in me ujelo, bom spet na istem, ampak sem potlačila, zaprla v omaro in se spomnim na to vsakič šele, ko jo že odprem pa se vsa njena vsebina raztrešči po parketu, da potlej spet tlačim in tlačim in še vedno nabiram in odlašam in odrivam in se skrivam tudi med platnice, padajo kar po tekočem traku, od Nabokova do Naomi Klein, od Pereca do Kafke, preostalega pa ne bom napisala, da trojna formula tokrat ne obvelja (prosto po Mojci).

Pa ne vem, če imam res kaj veliko povedati o njih, o prebranem – to je toliko več svetov v moji glavi, da jih ne morem enostavno popredalčkati, ko se vse preplete – pa ne le, ker jih berem več naenkrat, ampak se vzporedno dogaja še resničnost in virtuala in je v sosednjem stanovanju čisto drugo vesolje, kaj šele v naslednji ulici, v naslednjem kraju – toliko o referendumu o pokrajinah.

Sem včeraj, ko so se na nebu zagozdili velikanski črni oblaki, sredi velikega polja, sredi koruze in sredi pšenice in trave, zaslišala saksofon – nek fante je stal tam sam

samcat in zvoki so se tako lepo zlili z okoljem, začetek nekega filma, mogoče je to tudi eden od izhodov, da si predstavljaš, da je vse le na platnu, da tebe ni tam.

Seveda bom zbežala še dlje z bencinom, kot da se sonca še nisem najedla ob kosilu na obali, ko mi je pogrelo malvazijo, ker res ne razumem kako ti lahko prinesejo vino že toliko prej, da je vse toplo, ampak tja kamor grem, bo pivo drago in res ne vem, kako bo, vse to, četudi bo dober film, dobra ireala, nadrealistično in malo bolj proti jugu – ni naključja v besedi sur-realizem.

V bistvu se zdajle filam z mer-

ciji in razmišljam o zdravstvenem zavarovanju in o ljudeh iztrošenih od življenja, ki nimajo kam zbežati in v svoji osamljenosti na lastni koži in srcu in ožilju in raku čutijo duhovno puščavo, v katero jaz le na trenutke verjamem, pa še to se tolažim, da je le zaradi menstruacije, ker včasih, včasih se ti pa le zazdi, tako po Svetlanino, da smo pa res vsi ljudje in bi lahko praznovali skupaj, ker sem še vedno le eno naivno šibko dete, ki ima še čisto preveč rumenih barvic in temper na zalogi.

Ker, navsezadnje, nam včasih rata se takole znajti v ovoju nekega sta-

novanja, za isto mizo, ko se smejimo in mečemo karte dokaj odkrito in se nam zdi, da sploh ni važno, koliko se zares poznamo, če se tepemo za lubenico iz iste sklede in si delimo nekaj istih spominov, recimo, kdo je komu skuhal kavo z mlekom, da tista tema in dež in mraz od zunaj ne morejo notri, četudi so odprta balkonska vrata in se vonja nežen vonj mehčalca pravkar opranega perila.

Se nam zazdi, da smo, če že ne iz istega sveta, pa vsaj iz istega filma, sveže prepleskanega na rumeno za stene in svetlo modro neba za na strop.

Pika in Mamlaz pikainmamblaz.blog.siol.net

Življenje, kot v filmu …

V filmu Emirja fakin Kusturice. kjer od vaju Mirotovo (njen mož) številko mobitela?”

WTF???

Pa nimaš mi kaj 10 minut po polnoči sploh hodit na 'obisk'! OK – razen, če kdo umre! Naju hodit spraševat za tel. številko SVOJEGA moža?????

Razpoloženje je, seveda, uplahnilo in sva mogla prvo strest še tisto polovico penine, da se je sploh začelo spet kaj dogajati.

Jebemti život …

Foto: Reuters

Sobota zvečer.

Moj dopust je že en teden preteklost. Ker pa je žena podaljšala za en teden, je bil v soboto nekako njen zadnji prosti večer pred začetkom dela.

Ambient je primerno romantičen.

Na mizi polovično izpraznjena steklenica penine. Ura je 00:10, midva pa se brezskrbno predajava še zadnji dopustniški predigri.

TOK-TOK-TOK ?????

Hitro si navlečem spodnjice in pokrijem ženo. Naštimam se v brezskrbnogledamtv pozo in rečem: “Jaaaaa?”

Po nekaj sekundah molka vstopi tašča in sramežljivo reče: “A ma

:: blogoro l a 33| 08 :: 24 . j u l i j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : LAJFSTAJL :: 25 Zvita T. V. zvitafelgna.blog.siol.net

Ko nakup postane nočna mora

Foto: promocijski material

Tega ne pišem zaradi tega, ker bi se zadnje dni gužvala v takšnih in drugačnih trgovinah na razprodajah. Jih ne maram. Nakupovanje je ena izmed bolj težko izvedljivih zadev, vsaj pri meni. Ko se namenim, da grem dejansko v šoping, bom domov verjetno prišla brez vsega. Ko pa grem mogoče na kakšno kavo, mimo izložbe in parih trgovin, pa bi najraje hodila od-do, dokler ne nabavim še kaj viška, kar bom naslednji dan lahko reklamirala, vrnila ali zamenjala.

Nakupovanje maram v tej meri, dokler v trgovini ni gneče ali koga zraven mene, ki bi mu parala živce s svojo izbirčnostjo. Problem nastane tudi takrat, ko ne veš več, katero številko nosiš. Oziroma je nočeš več vedeti … In moraš stvari dejansko poizkusiti in obleči.

Taaa-daam, pa gremo v garderobo.

Ponavadi tako samo z eno številko ene krpice dveh različnih modelov in z enim parom hlač. In tisti, ki je zraven, je nekje daaaaleč na drugi strani. Se zaprem, če se sploh da.

Marsikje pač to ni možno. Marsikje

kabine, garderobe ali kakorkoli jih že poimenujete, nimajo niti vrat.

Je samo zavesica, ki jo kot zanalašč sem in tja premetava tista prekleta klima, ali pa tisti kolešček ne gre do konca. Čakaj, če jaz vidim onega tam, ali vidi tudi on mene ..?

Nekje so te zavese dolge do tal, nekje pa sežejo le malo pod kolena.

Isto je z vratci. Dajo se zakleniti, super. Ampak – zakaj za vraga so odžagana? Če si bom že kaj izposodila in dala v torbico, tega verjetno ne bom storila z nogami, da bo vidno. Ali pač? o.O Imajo trgovci in tisti, ki izdelujejo te garderobne omare, kakšne čudne fetiše na nogavice in štumfe pisanih barv? Na hrapave pete in prevelike palce? Na čevlje?

Kje sem ostala? Aha – grem v garderobo, samo z eno številko dveh različnih cunj in enim parom hlač.

Poskusim obe, nobena prava. Super. Poskusim hlače, pretesne. Jebemu!

“Ej, pssst, halo, ma mat kje siiii?

Alooooo!?”

Nič. Ampak sliši me trgovka, ki se

vljudno ponudi v pomoč. Ahem, ja tole dvoje bi številko večje, anede, pa tele hlače bi številko ali dve večje. Hvala! Vse skupaj mi vrže čez zgoraj odžagana vrata – ne, niso samo spodaj! Zadeve mi pomoli čez zavesico.

Poskušam in … O, joj, te kavbojke so še vedno preozke. Res, katero velikost že rabim? “Gospa ali gospodična … Kako je, v redu?”

“Eeem, .. še probavam,” ji rečem.

“No, le pokažite se, da vidimo, kako stvar stoji.” Ja, stvar ne stoji, stvar se oprijemlje, kot da me bo zdaj, zdaj požrla!

In spet čez nekaj sekund isto vprašanje. Pomolim ji kavbojke in jo prosim, naj prinese druge. Prinese jih. Mi jih da. Ampak tokrat ne zgoraj čez, ali tako čez zavesco. Da mi jih konkretno v roke, medtem ko njena glava gleda v moje pisane vzorce na gatah. Se mi bo kar pridružila, ali kaj?

Končno se spravim vanje in se z nekaj prigovarjanja pojavim izven kabine pred velikim ogledalom.

Meni niso všeč. Žepi kar štrlijo, rit

V živo rdečemodro-rumenih in še kakšna barva spodnjicah z napisom “Plug and Play”! pa je tako razvlečena, jak! “Pa, tole je super, odlično izgledate. Zadnjico vam stisne in naredi zelo fajn na pogled! Pa še drage niso!”

Z materjo se srečava na blagajni, kjer ji dam tisti pogled, da naj raje ne hodi več z mano po trgovinah, če me misli zapustiti kot klošar prazno flašo vina. Plačam kavbojke in potihem vprašam, katero številko hlač mi je prodala, ker naslednjič … Uff, naslednjič, ko grem po nakupih, ne smem obleči živo rdeče-modro-rumenih in še kakšna barva se najde spodnjih hlačk, na katerih piše “Plug and Play.”

Nasvet? Ob vsakem nakupu obujte različne čevlje in nogavice. Tako vas bodo težje identificirali.

26

: : FI LM O RO L A ::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 3 |0 8 : : 24. julij 2008 ::

Kratkočasnik

Watchmen Svojo premiero v spletu je doživel prvi napovednik filma Watchmen, posnetega po adaptaciji kultnega stripa Alana Moora.

Več: kratkocasnik.com

Flygirl

PaucStadt

Karmen

Stop-Loss Po 11. septembru je bile v ZDA posnetih že nekaj filmov – Stop-Loss sem pogledala, da vidim, kaj je naredil Ryan Philippe, ki me doslej še ni razočaral. Zgodbo o vojaku, ki se vrne iz Iraka v Teksas, a se mora kmalu vrniti. Iskati …

Ni prostora za starce S tem filmom sta brata Coen presegla vse dotedanje meje (Blood Simple in Fargo) in naredila izdelek, ki ga brez kančka dvoma lahko razglasim za najboljši film novega tisočletja do sedaj.

Hancock Film, ki sem ga šla gle-

Več: filmoljub.blog.siol.net

Več: paucstadt.blog.siol.net

Več: zibelka.si/blog

dat samo zaradi Willa Smitha. Ker Will je vedno vreden ogleda. Superjunak se sooči s krizo identitete in jo utaplja v alkoholu. Perfidna kritika ameriške družbe – nepriznavanje pravega uspeha …

Jan. G. filmxi.blog.siol.net

Skafander in metulj Naslov izvirnika: Le Scaphandre et le papillon Dežela in leto nastanka: Francija, 2007 Režija: Julian Schnabel Igrajo: Mathieu Amalric, Emmanuelle Seigner, Marie-Josée Croze, Anne Consigny …

re in fantazijske vizije, Schnabel, ki se je odločil njegova razmišljanja prenesti na celuloidni trak, pa je film ob pomoči scenarista Ronalda Harwooda osnoval tako, da bi se čimbolj približal prvoosebni pripovedi avtobiografskega romana.

V Skafandru in metulju tako v svet zremo pretežno skozi Jean-Dojeve oči; najprej ugledamo zmedeno bolniško osebje, ko se pripovedovalec zbudi iz tritedenske kome, nato občutimo njegovo grozo ob ugotovitvi, da ga okolica ne more slišati, spremljamo bridko sooče-

iTIVI KOMENTAR

Voditelj vrača udarec Sveže drugačno :) Anamarija M. Kako bi izgledalo, če bi se TV hiše dobesedno vojskovale med sabo? No, tu imate najboljšo priložnost, da to vidite, poleg tega pa se še nasmejite “divjim” izjavam, prekrasni modi 70-tih let (še posebej frizuram) ter večni moški bolezni – šovinizmu!

En mesec brezplačnih filmskih užitkov za Blogorolovce!

Promocijsko kodo HOT-DVD-LOT vpiši na spletni strani www.itivi.si in si zagotovi cel mesec brezplačne filmske zabave v največji filmofilski skupnosti v Sloveniji.

BR

EZ

PLA

ČN

IM

ES

EC

www.itivi.si

!

Foto: promocijsko gradivo

Čutna in iskrena drama Skafander in metulj režiserja Juliana Schnabla pripoveduje – še bolje, izpoveduje – življenjsko zgodbo Jeana-Dominiquea Baubyja (Mathieu Amalric), ciničnega urednika francoske revije Elle, ki je zaradi kapi ostal paraliziran in skorajda popolnoma ujet v svojem telesu, saj je edini način, da je komuniciral z zunanjim svetom, predstavljalo mežikanje z levim, neprizadetim očesom. Potem ko je Bauby utrpel tragične posledice infarkta, je negovalkam narekoval svoje memoa-

nje z lastno podobo in nezmožnostjo skrbeti zase, prepoznamo besede obupa in resignacije, a kmalu zatem vendarle zaznamo vitalnejši in bolj optimistični ton, ko pripovedovalcu iz opresvinega skafandra, potopljenega globoko pod vodno gladino, pomaga pobegniti bujna in brezmejna domišljija. Njegovo introspekcijo tu in tam prekinjajo intimni spomini, v katerih zdaj objokuje svojo brezbrižnost in neotesanost, zdaj podoživlja lepe trenutke z bližnjimi, spet drugič je njegov pogled usmerjen v stvarno sedanjost, v kateri spravljivo gradi mostove s preteklostjo. Schnabel vsa njegova videnja posreduje v prefinjeni barvni harmoniji in subtilni zvočni milini ter z izrazito liričnim slogom rahlja meje s širokimi prostranstvi onkraj čutno zaznavnega, predvsem pa v neoekspresionističnem in abstraktivističnem duhu mojstrsko obroblja metuljeva gibka krila, ki naj si jih, da bi ukrojil podobo tudi po svoji meri, gledalec poslika sam.

Blogorola podarja vsem bralcem en mesec brezplaËnih filmskih uæitkov!

iTIVI, d.o.o. Vse pravice pridr ane. Ve informacij na www.itivi.si.

V sodelovanju z najveËjo slovensko spletno videoteko iTIVI, Blogorola svojim bralcem podarja en mesec brezplaËnih filmskih uæitkov. BrezplaËni mesec filmskih uæitkov aktivirate s promocijsko kodo HOT-DVD-LOT , ki jo vpišete v ustrezno polje na spletnem mestu www.itivi.si .

27

28 :: B I ZA R K E :::::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 3 |0 8 : : 2 4. julij 2008 :: Aleš www.wtf.si

Kako živeti brez elektrike Pred časom smo imeli remont tople vode.

Danes smo imeli “remont” elektrike, od 5h do 7h.

Budilka ni problem, ker je itak telefon, če ne pali, imam dve naravni budilki (LeeLoo & Ayya).

Kopalnica v soju svečke. Fuckin’ romantično.

Sploh, ko sem ugotovil, da sem na zobno krtačko dal tekoče milo namesto zobne paste.

Mmmmm, okus aloe vere čutim še vedno, vsakič ko podrem kupčka *hikaloevera*.

Med čiščenjem ušes ugotovim, da mi nekaj visi iz ušesa – prekleto dolga dlaka? Nope, vrvica od tampona, tampon v ušesu, palčke za ušesa pa tam, kjer (ne) morajo biti.

Britje? Elektronski brivnik. Ehh, sej je na baterije, to mora delat. Sure. Najprej rdeča lučka, ker so baterije prazne, potem se tako in tako sploh nisem videl v ogledalu.

Voda mora teči, to nima veze z elektriko – japajade! Peti štuk, nekako je treba vodo pripeljati gor, fizika klecne že v prvem nadstropju (ugibam), izgledal sem kot pri kaki stari štirni, odpiral in zapiral pipi, pumpal gor in dol, da sem dobil tista 2 deci vode za obraz si umit.

Spakiram nahrbtnik za v torbo, stlačim vse notri, začnem tipati, kje je prenosnik in zakaj sem vtaknil vanj kuverto polno papirjev in ne prenosnika – zamenjam.

Kava. Grelec za vodo je na elektriko, drek, topla voda iz pipe, kavo not, natren, odprem hladilnik, vtaknem glavo vanj, da najdem mleko – aha, tamle je. Vsaj to mi je skoraj ratalo (skoraj!) iz prve.

Izlet v garderobno sobo. Avtomatska luč na senzor, kot vedno pomaham senzorju, da bi se me usmilil in prižgal luč, po desetih sekundah debilnega mahanja se spomnim, da smo brez elektrike. Aha, dajmo se oblečt v temi, v garderobni sobi ni okna. Če izgledam, kot da bi me oblekla mavrica … Kriv je Elektro Gorenjska!

Bi šel v službo z motorjem? Ehh, ne, premraz … Ker ni elektrike, ne dela gretje sedeža.

Z avtom? Itak ne bo vžgal, ni elektrike.

Hmmm, dober izgovor v stilu: “Psa imam bolanega …” Dvomim, da bi delovalo.

Ven iz stanovanja, do dvigala, gumb, tišina.

Aja, ni elektrike, jebemtištengeiz5štukadodol. Vmes poslušam, če kdo zbija po dvigalu, ker je bil butl in ni videl obvestila v dvigalu, da ne uporabljati dvigala okoli 5. ure. Tišina.

Hmm, začnem poslušati, če mogoče kdo le v notranjosti globoko diha, ker mu je/ji je nerodno. Tudi nič. Poslušam, če koga notri močno črviči od jutranje kave in zadržuje, da se ne bi usral. Ehh, tudi nič. Brezveze.

Plus točka –ker ni bilo elektrike, sem se razgibal. To bi moral narediti večkrat. Japajade …

Had www.had.si

Saša Gerčar www.sasagercar.com

Eno, dve ali več jabolk Tale sokec je prav njami. Po okusu bi rekla, da je mešanica pomaranč, banan in nekaj jabolk, a proizvajalci pravijo, da je v njem ena pomaranča, ena banana in ena jabolkA … Jah,

morda pa so natančno šteli in vanj res vtaknili nekaj jabolk, eno pomarančo in eno banano?

Itak so navadno tisti, ki jim slovenščina ne gre najbolje, toliko boljši pri matematiki.

Moka Mlinotest z dodatkom Ne, Mlinotest nima nove moke na tržišču.

Dodatek črvičkov moki, ki ima rok trajanja do 30.11.2009 in je bila kupljena manj kot teden dni nazaj, pa je pokvaril pripravo kukijev!

Mogoče – ker je meso že “svinjsko” drago – bi moral biti celo vesel, ker ga dobim v moki brezplačno? Ali pa tudi ne!

Mini Miss minimiss.blog.siol.net

Kaj delam? Sama tega ne vem in se ne zavedam, ampak sem vseeno izvedela, kaj za vraga počnem. Smrčim ravno ne. Velikokrat me nosi luna, da govorim, se pogovarjam (sama s seboj), lahko tudi kričim (ne se ustrašit!). Če je spanec zelo dober, momljam ali pa zavzdihnem (to se sliši tako: “Mmmmmm …”) – no, ja.

Enkrat me je nekdo zjutraj klical in sem se avtomatično oglasila in zaspala nazaj. Čez deset min pa sem se spomnila: ‘Čak, to pa ni bila budilka … Videla sem, da tisti, k me je klical, me je poslušal celih deset minut, ko sem zaspala nazaj. Potem sem se javila in

na drugi strani:‘Kaj še nisi vstala? Kaj pa tok vzdihuješ? Kaj pa delaš? Mi te pa tu poslušamo ’(očitno jih je bilo več in so me poslušali ker je dal ta na zvočnik). Ko sem to slišala, sem samo fuknla slušalko dol! In šla nazaj spat. Seveda da me je bilo sram!

Velikokrat tudi sanjam. No, sanjam veliko (pomoje sanjam že vse življenje, včasih si to še posebej zaželim). Navadno se ničesar ne spomnim. Velikorat se zaradi tega zbudim čisto mokra (mokre sanje? Hec!) in zadihana, srce mi močno bije (še posebej pri morah).

Včasih se zbudim, če sanjam kaj čudnega ali nerealnega in si rečem: “Kaj je bilo pa to?”

Foto: Reuters, had.si

Med spanjem

:: blogoro l a 33| 08 :: 24 . j u l i j 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: BIZARKE :: 29

(e)stradanje

Salma je očitno že iztržila dovolj

Za oskarja nominirana igralka mehiškega rodu Salma Hayek je v petek razdrla zaroko s francoskim milijarderjem Francoisom-Henrijem Pinaultom, je sporočil igralkin agent Cari Ross. Drugih podrobnosti ni želel razkriti. “Z obžalovanjem sporočamo, da je zaroka Salme Hayek s Francoisom-Henrijem Pinaultom razdrta,” je dejal Ross in dodal:” Dodatnih komentarjev ne bo”. Salma Hayek in Pinault sta se zaročila marca lani. Spoznala sta se leta 2006 v Benetkah in imata hčerko Valentino Palomo, ki se je rodila septembra lani.

Pa pa, bradavica!

Bila je njen zaščitni znak, četudi morda marsikomu ni bila preveč všeč.

A očitno je motila tudi lastnico. Sarah Jessica Parker, zvezda Seksa v mestu, je očitno s svoje brade operativno odstranila prepoznavno bradavico.

Spremembo so najprej opazili pri časopisu Daily Mail – primerjali so igralkino starejšo fotografijo s novo fotografijo, posneto na neki bejzbolski tekmi. Koža na njeni bradi je bila opazno gladkejša.

Sarah Jessica novice še ni potrdila, so pa njeni prijatelji novinarjem izdali, da je nedavno res bila na manjši operaciji. Kaj točno so ji operirali, pa niso hoteli povedati.

Zlomi si nogo, Heidi!

Heidi Klum, nemški manekenski multipraktik (z več nastavki?), je svoje lepe noge zavarovala za več kot 2,2 milijona dolarjev. Še preden so sestavili zavarovalno polico, so postavno mamico pregledali v Londonu. Na podlagi tega “tehničnega pregleda” je Heidi svojo desno nogo zavarovala za 1,2 milijona dolarjev, levo pa za nekoliko manj – za 1 milijon dolarjev.

“Vsoti se razlikujeta zaradi majhne brazgotine na levem kolenu,” je povedala Heidi, ki te dni začenja s peto sezono televizijske oddaje Project Runaway.

Foto: promocijsko gradivo, Reuters

⋆

⋆

⋆ ⋆ ⋆ HORORSKOP

⋆⋆⋆⋆

⋆

Oven Treba bo prestopiti rob rodnega gnezda. Boste poleteli v svobodo ali pa se boste klavrno razmazali po pločniku? To je popolnoma v vaših rokah.

Bik Imate dva izjemno zabita prijatelja.

Med njima se počutite kot salama v idiotskem sendviču. Si res želite takšne družbe?

Dvojčka Glede na vaš nesveži videz bi kdo utegnil pomisliti, da ponoči spite v krsti.

Rak Vaše hujšanje ob polni Luni je spet splavalo po vodi. Nič hudega. Tako ali tako vam ni več pomoči.

Lev Nikar ne trgajte krast s starih ran.

Preveč sveže in boleče so še. In povrh vsega bi to poleti v kopalkah izgledalo skrajno neestetsko.

Devica Se vam ne zdi čudno, da vas po novem ignorirajo celo komarji? Vidite, celo bauci imajo nivo.

Tehtnica Ne hodite kot mačka okoli vrele kaše. Pri vaši postavi se ogljikovim hidratom raje sploh ne približujte.

Škorpijon Včeraj med seksom pa spet niste mislili na partnerja, kaj?

Strelec Zmeraj ste si želeli videti džunglo, a nikoli niste imeli denarja. Privoščite si jo kar zastonj! Nasvet: Poglejte v spodnje hlače.

Kozorog Zgodilo se bo, da se boste v kratkem pogovarjali s svojo največjo simpatijo, pri tem pa nevede imeli makova zrna med zobmi.

Vodnar Vaša spolna obsedenost s Tejo Stuša je presegla že vse meje dobrega okusa. Izprijeno!

Ribi Pričnite uporabljati kvalitetno vlažilno kremo. Videti ste namreč, kot da ste bilo prisotni že pri padcu Bastilje.

30 HTTP://SEXOROLA.LJUBLJANA.SI DEKLETA SPET NISO IMELA NIC PAMETNEJSEGA ZA POCET, KOT DA SE DOBIJO IN CVEKAJO O RAZNIH ZADEVAH. V KLUBU NAD MESTOM JE BILO LOVISCE PRAZNO. AMPAK BEVANDA JE BILA CEMERNA IZ POVSEM DRUGEGA RAZLOGA ...

NEKAJ ME BOLI ZE DVA DNI ...

MA, NEE ... NEKAJ DRUGEGA JE, AMPAK MI JE SMOTAN POVEDAT ...

KAJ MORAM PO TRAKTOR, DA IZ TEBE IZVLECEM?

TE JE ONI Z BATINO SPET VSO NOC OBDELOVAL?

PRI IRENI SIRENI SEM BRALA O TISTI MENSTRUALNI CASICI, PA SEM JO KUPILA ... AMPAK ZGLEDA, DA SEM JO NAROBE OBRNILA, KER JE NE DOBIM VN ...

AJDA, BESEDE PRISPEVAL SI. R.

EJ, KAJ SI PA TI TAKA KISLA KUMARA?

31

32

DOM? A N N E D E T K A S V O GOROL O L B I T A M E J E R P Š I .COM A ŽEL L O R O G O L .B W W ROL0! W O G O L B A N E S I Č O NAR