Blogorola 36/08

36 08

Blogorolin Hot’a’lot Wazap?

1

Tema tedna: Krohot je pol zdravja

Intervju: Miran Amon Filmorola

www.blogorola.com

Krohot je pol zdravja

Foto tedna: Brez omejitev!

Bizarna scena & Hororskop Lajfstajl: Kaj kliknem, da pridem do nagih bab?

2

brezplaÄ?na objava

:: blogoro l a 36| 08 :: 14. avgust 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : ::: UVO DNIK :: 3

Vrednote – 1. del Nekaj uvodnikov nazaj se je na mojem blogu razplamtela bolj ali manj zasebna debata med menoj in – po njenem referiranju na Malega princa predvidevam – mladim dekletcem, s katero sva se zapela v debato o vrednotah. Jaz njej, da na svojem blogu pišem takorekoč zgolj o vrednotah, ona meni, da naj se še tako trudi, na mojem blogu ne najde nobenih vrednot.

Soizdajatelja: ČZP Večer d.d. in Hotalot d.o.o.

Direktor projekta: Marko Vrtovec Odgovorni urednik: Gregor Fras

Nato jaz njej, da nima niti najmanjšega pojma, o čem govori in da bo nekega dne, ko bo odrasla, že razumela, kako neverjetno se moti, ona meni, da sem prazen, plitek egoist, ki krade drugim ljudem energijo. Jaz spet njej, da če sva že natančna, potem nisem egoist, ampak kvečjemu egocentrik, ona meni nazaj, da prav, sem pač egocentrik in da naj raje poiščem nekaj tiste otroške radovednosti v sebi, če je je še sploh kaj ostalo.

Izvršni urednik: Simon Ručigaj Namestnica urednice fotografije: Anka Bulovec

Eh, zveniš kot kakšna moja bivša, sem si mislil sam pri sebi, moji komentatorki pa se je verjetno zdelo, da sem vsaj tako brezvezen kot njen fotr. Vsemu skupaj ne bi namenjal prevelike pozornosti – pač še eno produktivno komentiranje – če se ne bi ob tem spomnil nekega drugega dogodka, kjer sem se prav tako zapel glede vrednot.

Tehnično uredništvo: Matija Rijavec Jure Kajzer Ilustracija: Natan

Bilo je pred parimi leti, ko smo delali še nek drug medijski projekt. S sestro so naju povabili na letno razvojno delavnico medijske hiše Delo, na kateri naj bi predstavila naš takratni projekt. Razvojna delavnica je potekala v prenovljeni veliki sejni sobi Delove črne stolpnice, prisotni pa so bili vsi uredniki vseh edicij, člani uprave, resorni direktorji in kar je še teh velikih živin. Prezentacija je potekala gladko, s sestro sva bila takrat že zverzirana v prodajanju naše velike ideje, poslušalci so izgledali zadovoljni, ko me je po kratki vljudnostni debati (spomnim

Oblikovna zasnova: Studio Designis Prelom: Jan Jereb, Kultura d.o.o.

Uredništvo: Kladezna 12, 1000 Ljubljana T.: +386 (0)1 42 65 073 urednistvo@blogorola.com www.blogorola.com Naročnina: narocnina@blogorola.com

GO TO ↓

Prispevki v tiskani izdaji Blogorole niso lektorirani in ne izražajo mnenja ali stališč izdajateljev ali uredništva Blogorole.

Več o pogojih uporabe in sodelovanju si lahko preberete na www.blogorola.com.

“Vrednote?!”, sem zinil. “Kakšne vrednote?!”

Direktor trženja se je počasi in zmagoslavno obrnil naokrog, tako da je premeril vse urednike, potem pa se je mirno zaustavil pri meni in me lahkotno podučil: “Ja, vrednote so najbolj pomembna stvar pri mediju. V kaj verjamete, za kaj se boste zavzemali, kaj želite spremeniti?”

Z vso težo pomembnosti njegovih lahkotno izgovorjenih besed sem se v tistem trenutku zavedal, da ima seveda povsem prav. In da, po drugi strani, jaz nisem pripravljen na to vprašanje. Mimogrede, takratni direktor trženja Dela je bil moj prijatelj Zoran Trojar, sicer tudi bivši direktor Mladine, ki je seveda povsem dobro vedel, o čem govori.

Ko sem tistega dne prišel domov, sem vzel list papirja in prvič v življenju napisal svoje vrednote, ki jih želim uresničevati v mediju. (nadaljevanje prihodnjič) Gregor Fras, odgovorni urednik

blogorola 36.8

naslednja stran >>

10

Intervju: Buba Švabe

14

Tema tedna: Krohot je pol zdravja

22

Fotorola: Brez omejitev!

Naklada: 50.000 izvodov.

Gostovanje: Domenca d.o.o.

“Kakšne pa so vaše vrednote?”

: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : ::::::::::::::::::::

Oglasno trženje: Ervin Strnišnik T: +386 (0)40 666 645 E: oglasi@blogorola.com Tisk: Leykam tiskarna, d.o.o., Hoče

se Bauerjeve: “Ja, na mladih svet stoji!”) takratni direktor trženja Dela vprašal:

Miran Amon, znan kot duhovit, melanholičen in kreativen bloger Buba Švabe, živi v Krškem in je strokovnjak za računalniške sisteme v jedrski industriji. Njegov blog je eden tistih bolj polnih z vsebino – s čudovitimi fotografijami, potopisi in beležkami s potepov, mojstrsko zapisanimi mislimi, zgodbicami, razmisleki in s kančkom ironije pri opisovanju lastne ... (...)

Prav bizarno je včasih ugotoviti, kaj vse nas spravlja smeh. Ne le odštekani Monty Python, pač pa tudi kakšne japonske odštekane oddaje reality TV, kjer morajo tekmovalci iti skozi razna mučenja, da morda na koncu dobijo možnost dobiti glavno nagrado. Še bolj hecno je, če pogledamo v zgodovino – denimo – slovenske RTV, kjer najdemo razne Jakate Šraufncigerje ... (...)

“Drage Blogorolovke in Blogorolovci! V rubriki Foto tedna objavljamo najbolj kreativne, vroče, izvirne in vsebinsko polne fotografije, ki ste jih posneli.” (...)

4 :: WA ZAP :::::::::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 6 |0 8 : : 1 4 . avgust 2008 ::

Rock za prihodnje gen eracije – Celje Miha Rekar mr-foto.net

14/08

ČETRTEK

15/08

PETEK

15/08

PETEK

15/08

PETEK

→ SubSub, Celovška 25 (LJ) → ob 23h

→ SubSub, Celovška 25 (LJ) → ob 23h

→ Ambasada Gavioli (Izola) → 20h in sobota

→ Kud France Prešeren (LJ) → ob 20:30h

Aleksij: Oldies Goldies Večer nepozabnih house uspešnic in drugih podzvrsti tega elektronskega žanra (deep, tribal, progressive, electro …) z znanim slo. DJem in producentom Aleksijem. Mojster housa bo z dolgim, celonočnim setom v Klubu SubSub tokrat nastopil prvič po novem zagonu.

Beta V svet minimal funka, duba,

Avgustovska elektroliza Vrhunec poletja bo popularni plesni klub ovekovečil z 2-dnevnim dogodkom v Ambasadi in na parkirišču, ki bo spremenjeno v plažo z bazeni.

V petek se začne na preurejenem parkirišču in traja do 24. ure, potem pa v klubu nastopijo DEEP DISH – program vse do ponedeljka zjutraj.

Trnfest: Muisow Quartet Tran-

glitch hopa, dubstepa in sorodnih eksperimentalnih beatov vas bo popeljala četica DJev iz Slovenije in gost iz Hrvaške – Funk Guru (conFusion), Ko0 (Rx:Tx), Zergon (SynapticChill) in Besso (p4b.nu). Pripravite se na večer, v katerem se lahko zgodi karkoli.

sžanrsko hekerski koncert. S prvencem Smejmo se skupaj, ki je nastal pod produkcijo Alda Ivančića (Bast, Borghesia …), se skupina sarkastično roga konformizmu bebastih nasmeškov, ki jih niza naša glasbena industrija. Vam upamo priporočiti?!

:: bl ogorola 36| 08 :: 14. avgust 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :::::: WAZAP :: 5

Sodeluj tudi ti!

rijo Pošlji nam se ogodka d iz ij fotograf aj in nam pomag briko ru i at rj soustva tografije fo Wazap. Pošlji osti na jiv čl lo v visoki naslov rola.com. wazap@blogo

Boom Monk Mashup Reload Luka Matijevec (NuFrame) in Zu subsub.si

16/08

SOBOTA

19/08

TOREK

→ Kud France Prešeren (LJ) → ob 20:30h

→ SubSub, Celovška 25 (LJ) → ob 23h

Trnfest: Cold Snap Nu metal

Chilli Space Udobna sprostitev ob prvovrstni chill-out glasbi in pomirjujočih ambientalnih zvokih. ŠKUC Ventilator nadaljujejo poletno serijo legendarnih Chilli Space večerov v Klubu SubSub. Kulirali vas bodo Dojaja, Bizzy, Organon, Schrauff in Pavle Kocbek.

hard core. Metalska skupina iz Varaždina je šestčlanska zasedba, ki se je že predstavila v sosednjih državah, sedaj pa bo prvenec z naslovom Empty Promises predstavila tudi slovenski publiki.

20/08

PETEK

→ Kud France Prešeren (LJ) → ob 20:30h.

Po vstopnice na Petrol Za kulturne, športne in ostale prireditve.

Trnfest: Kristina Oberžan in Grooveyards Belokranjka iz Metlike je z glasbeno potjo začela v vodah klasične glasbe kot saksofonistka, nadaljevala pa kot jazz vokalistka, letos pa je magistrirala pri svetovno priznanih jazz vokalistih kot so Sheila Jordan, Mark Murphy, Jay Clayton, ...

www.petrol.si/vstopnice

6

b l ogo ro l a 3 6 |0 8 : : 1 4 . avgust 2008 ::

POLI T IK A

Nimiy nimiy.blog.siol.net

Zidarjevi talci in butalska država Pravljica z nesrečnim koncem a.k.a. šentviški predor dobiva bizarne razsežnosti. V svoji izjavi za javnost je “bog i batina” podjetja, ki je z miljoni evrov davkoplačevalskega denarja v ljubljanskem Šentvidu mešalo drek, v žugajočem tonu oznanil, da si je za lastno zaščito omislil kar 30.000 talcev. Ivan Zidar, ki se še enkrat več ne počuti prav nič krivega, ker ga je država očitno na to dobro navadila, se je izpovedal med drugim takole: “Kajti dimenzija osebnega maščevanja, ki ne pozna meja, ima lahko tudi strahovite posledice. SCT ima 3300 zaposlenih, z njim sodeluje 10.000 kooperantov, če zraven prištejemo še njihove družinske člane, to pomeni, da je od SCT odvisnih približno 30.000 ljudi. Če se želi nekdo meni osebno maščevati tako, da bo uničil tudi SCT, potem naj to pove naglas in prevzame odgovornost tudi za teh 30.000 ljudi.

To pa je velika odgovornost.”

Sporočilo Zidarja je jasno. Brez

V Butalah je vedno “sezona”. njega SCT ne obstaja. Če gre kapitan, bo šla k hudiču tudi barka.

Nekateri ljudje imajo pač probleme z dojemanjem realnosti. Če je kdorkoli postavil na kocko eksistenco 30.000 ljudi, potem je to predvsem Ivan Zidar, ki se je s svojim načinom vodenja očitno delal norca iz vseh, s katerimi je imel opravka. Tudi sedaj, ko v pravni državi vidi zgolj osebno maščevanje. A mu ne gre zamerit, ker je že predolgo navajen tega, da igra zgolj po svojih pravilih.

Za osvežitev spomina: gradnja šentviškega predora naj bi bila po pogodbi z izvajalcem SCT končana maja 2007 in naj bi stala 11,5 milijarde SIT (okoli 48 milijonov evrov). Predor so za promet odprli z več kot enoletno zamudo 1. julija 2008. Končna cena predora, ki

so ga zaradi odpadanja zaščitnega ometa kmalu po odprtju morali začasno zapreti, je znašala 136 milijonov evrov, kar je trikrat več od načrtovane.

Moji laični pameti se sedaj ponujata dva scenarija. Prvi je ta, da na SCT-ju niso sposobni izdelati nekega kredibilnega izračuna glede potrebnih sredstev za izgradnjo.

In drugič, da so na SCT-ju s svojo ponudbo

zavestno zavajali zgolj zato, da si pridobijo posel. V obeh primerih je očitno, da tak partner nikakor ne more biti zanesljiv, še toliko manj, ko je na koncu vseh polomij, ki jih je povzročil, v svoj bran sposoben zgolj izsiljevati z eksistenco 30.000 ljudi.

V Butalah je pač vedno “sezona”.

Poslovni utrip poslovni-utrip.si

Kmetijske subvencije morijo po Evropi skih državljanov verjetno ponovno poslabšalo, saj je Poljska z vstopom v Evropsko unijo pred štirimi

leti stopila tudi v sistem skupne evropske politike.

Foto: Robert Balen - Večer, Reuters

Po študiji, ki jo je objavila Svetovna zdravstvena organizacija, naj bi 45 milijard evrov vredna evropska denarna pomoč, ki jo evropska skupna kmetijska politika nameni kmetom, povzročila na tisoče smrti zaradi srčnih obolenj in kapi.

Neposredne subvencije so krive za preveliko proizvodnjo mleka in govedine v Evropi. Evropska unija letno porabi 16 milijard evrov za pospeševanje proizvodnje mleka, od tega kar 500 milijonov evrov nameni povečevanju porabe masla. Euobserver.com pravi, da je pred prvo širitvijo unije v letu 2004 zaradi skupne kmetijske politike umrlo 9800 ljudi, poleg tega je zaradi kapi umrlo še 3000 ljudi.

Navajajo še zanimiv primer Poljske. Poljska vlada se je dolga leta borila proti subvencioniranju “pridelovalcev mastne hrane”, odrezala jim je denarno pomoč in liberalizirala trg. Tako se je od leta 1990 do leta 2002 število srčnih obolenj zmanjšalo za 40 odstotkov, vendar pa se bo zdravstveno stanje polj-

P O LITIK A

:: b logorol a 36| 08 :: 14. avgust 2 0 0 8 E-demokracija e-demokracija.si

Slovenija se po e-sodelovanju lahko primerja z Burkino Faso Združeni narodi so napravili raziskavo o pripravljenosti 192 držav, ki so vključene v to organizacijo, na e-storitve. Države so razporedili glede na kazalce, ki vključujejo oceno spletnih strani, telekomunikacijsko infrastrukturo ter usposobljenost kadra. Letošnje poročilo se osredotoča na izboljšanje delovanja državnih institucij s pomočjo uporabe novih prijemov, predvsem na tehnološkem področju.

Raziskava ugotavlja, da so velike razlike med državami kar se tiče uspešnosti uporabe tehnologij.

Razlog za to se skriva predvsem v usposobljenosti in ravnanju ljudi in ne v sami tehnologiji. Za večjo učinkovitost pri uporabi tehnologij bo potrebno javni sektor motivirati za večjo uporabo modernejših sistemov. Potrebno bo poskrbeti tudi za njihovo usposobljenost ter usposobljenost vodilnega kadra.

Razvoj IKT tehnologije lahko zelo pomembno vpliva na samo delovanje državne uprave, menijo Združeni narodi.

Slovenija na področju e-pripravljenosti vlade zaseda 26. mesto z indeksom 0,6681. Nahaja se na istem področju kot Belgija, Italija, Litva ter Češka. Na področju e-participacije se je Slovenija odrezala nekoliko slabše in se uvrstila na 55. mesto z indexom 0,273. Na tem področju smo v družbi držav, kot so Poljska, Latvija ter Burkina Faso.

Vir: RiS

Jin jinovsvet.com

Šrotove sanje Prejšnji ponedeljek je Janez Drobnič zapustil Novo Slovenijo. Morebiti se bo pridružil novim Krščanskim demokratom, čeprav tega sam ni hotel komentirati. Jasno je le, da je NSi tik pred volitvami v krizi in da se bo kmalu morala soočiti z morebitnim izpadom iz parlamenta.

Desno od sredine grozi polom dvema strankama. Tudi v SLS so na trhlih nogah, čeprav se je z menjavo na vrhu stranke zdelo, da bodo ljudski skušali z vrha desnice v enem izmed naslednjih mandatov strmoglaviti Janeza Janšo. To jim ni uspelo, predvsem zato ne, ker jih je prvak slovenskih demokratov uspel povezati s tako imenovanimi tajkuni in jih zatreti že v kali. Utegne se zgoditi, da bomo po volitvah na desnici imeli samo eno stranko.

Kljub temu predsednik SLS Bojan Šrot napoveduje boj za deset pro-

centov. To je povsem nerealno in vsakomur je lahko jasno, da tega sam pri sebi v resnici ne pričakuje.

Uspeh bo že pet ali šest odstotkov, uspeh bo mogoče že samo preživetje stranke v parlamentu. Kar bi bilo za stranko s takšnim številom županov dokaj tragično, čeprav ne dokončno usodno. Če se je potrebno vprašati, kaj je SLS zadnja štiri leta počela v vladi, pa je drugo vprašanje NSI. Navsezadnje se lahko finančni minister Bajuk – kljub vsem kritikam – pohvali s presežkom in zadovoljivo gospodarsko rastjo, vse krivde za višjo inflacijo pa mu ob slabih svetovnih razmerah tudi ne moremo pripisati. Kje torej iskati odgovor, zakaj SDS tako zelo dominira politični prostor na desnici, medtem ko so njihovi soborci potisnjeni na rob in dejansko skoraj popolnoma uničeni?

Medijski Watch Dog medijski.blog.siol.net

Rupel v diskusiji proti Kučanu zanikal svojo “filozofijo” prevzemov medijev Bizarno, s prepoznavno vrnjeno žogico očitkov Milanu Kučanu (tj. komunistu in likvidatorju drugače mislečih, kot pravi) in predvsem neprepričljivo – v Večeru (5. avgusta 2008) – Dimitrij Rupel odgovarja na očitek Milana Kučana (objavljen v intervjuju v Večeru 2. avgusta 2008). Čeprav je polastitev medijev želja marsikatere oblasti, še zlasti take, ki nima veliko afinitet z demokratičnimi standardi, vsaka pač ne izpričuje tovrstne motivacije. Toda v slovenskih razmerah je novo realnost dobesedno konstituiral ta drugačen zorni kot; v nekem oziru bi smeli celo govoriti o fazah njegove realizacije, ki se je spontano oblikovala v nekakšno vojno stanje z mediji. Spodaj smo jih našteli zgolj paradigmatsko na primeru nekaterih indikativnih izjav zunanjega ministra Dimitrija Rupla; le zato, ker se v svojem odgovoru Milanu Kučanu minister na vse pretege distancira od svojih lastnih pobud in izjav! Ruplova ideja je po svojem dometu namreč skromna in se glasi: mediji in novinarji so tisti, ki nam nasprotujejo, edini način je torej, da jih zamenjamo. Faze v dojemanju medijev so si pri ministru sledile, kot je opisano spodaj.

Faza številka 1 ali svarilo pred vojno in dojemanje medijske realnosti kot vojnega stanja. Prevzem medijev s strani oblastnikov se je zgodil skorajda po militaristično, skratka najprej z napovedjo vojne. Vojaški žargon so uporabili politični zmagovalci, konkretno zunanji minister, takole: “Ponekod bi lastniki medijev temeljito razmislili, ali se jim splača vojna s politično opcijo, ki je doživela uspeh na volitvah in mnoge potrditve na mednarodni ravni.” (Mag, 22. 6. 2005) Faza številka 2 ali spremljanje dejavnosti “sovražnika”. Sovražnika v medijski vojni je bilo treba videti in slikati kot hudobca, kot vraga ali so-vraga, ki nam dela zlo, kot pove že sama beseda: “Sam imam občutek, da zadnja leta v našem komuniciranju prevladuje grobost. Največ medijske proizvodnje je namenjene sprotnemu, takojšnjemu učinku. V naših medijih vidim veliko grobosti in hudobije. Tega je veliko tudi drugod, npr. v ZDA, v Veliki Britaniji … vendar je tam poleg nizkotnosti tudi veliko dobrega, odličnega, duhovite-

ga, veliko skrbnega oblikovanja. Pri nas tega skoraj ni več.” (Prav tam) Faza številka 3 ali prepričevanje, da naj mediji uvidijo svojo zmotnost upiranja oblasti. Po Ruplu so slovenski mediji drugačni do te mere, da potrebujejo sprostitev. Njihova posebnost je v tem, da se upirajo oblasti: “Ste kdaj videli katero državo, ki bi imela take medije kot Slovenija?

Ne poznam nobene. Objavljal sem v vseh svetovnih časopisih, v vaši hiši pa so mi – svojemu zunanjemu ministru – zavračali besedila. Medijska politika je potrebna zelo resnega, sproščenega premisleka. Ne poznam države, kjer bi se mediji tako enotno postavili zoper demokratično izvoljeno vlado.” (Delo, 9. 7. 2005) Faza številka 4 ali prepoznanje ogroženosti in vojnega stanja, ki nasprotuje programu sprostitve Slovenije: “V Sloveniji imamo medijsko vojno proti politiki, ki uresničuje program slovenskega sproščanja in evropskega povezovanja. Slovenski državljani so nadvse prepričljivo rekli ‘ne’ usmeritvi Ropove in Kučanove politike, vendar se ta v zaostreni obliki nadaljuje v slovenskih medijih.” (Mag, 22. 6. 2005) Ruplove izjave ne potrebujejo veliko komentarja: po njegovem vstopu v SDS leta 2004 in predvsem po zmagi na volitvah je prišel čas, ko morajo mediji postati “naši”. Zgodovina je menda rekla “ne” Kučanovi politiki in tega se morajo zavedati tudi mediji. V skladu s tem so v vladajoči stranki tudi ravnali. Ruplova vojna z mediji je izpričana, njegovo izmikanje, ki ga vsebuje stavek “Za aktualnega zunanjega ministra lahko z gotovostjo izjavim, da nisem nikoli utemeljeval nobene filozofije o prevzemanju in kontroli medijev” pa je le – izmikanje.

Glede na usodo medijev po njihovem zavojevanju, ki ga je izpeljal Janez Janša v skladu z iskrenimi priznanji ministra, pa se je ta prelevila v zgodbo, ko nekateri na vse pretege blefirajo, da medijev nikoli niso osvajali, v resnici pa se je s tem izgubila najbolj dragocena stvar, namreč novinarska avtonomija.

Komentirajte na: http://medijski.blog.siol.net

7

8

: : GOS PO DARSTVO :::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 6 |0 8 : : 1 4 . avgust 2008 ::

Jin jinovsvet.com

Rebelde sucks tvam napredka, recimo mobilnim telefonom. Večina jih ne potrebuje za normalno funkcioniranje, nekateri so celo, ki jim večna dosegljivost pošteno para živce, a če ga že nimaš, te večina smatra za vsaj malo čudnega.

Znotraj kapitalističnega sistema je zelo pomembno ustvarjanje novih potreb, večinoma povsem nekoristnih. Na tak način je mogoče zaslužiti denar, na tak način se gospodarstvo razvija. Vprašanj je torej, kako ustvariti nekaj, česar drugi niti pod razno ne potrebujejo, in jim to potem prodati kot življenjsko nujnost. Če je teh življenjskih nujnosti vedno več, je tudi jasno, da dohodka nikoli ni dovolj, čeprav je tudi tega po večini zmerom več. Če se vrnemo nazaj k tisti deklici iz zgoraj citiranega odstavka. Otroci so dobra tarča. Če se odrasli še lahko odrečejo marsičemu, če lahko gredo v trgovino z lističem, na katerem so zapisane res samo nujne stvari in se ognejo zapeljivim produktom, pa je z

otroci težje. Kateri starš pa ne bi rad videl svojega otroka srečnega? In mali nergači znajo povrhu zelo dobro prepričevati. V tem se namreč urijo od malih nog naprej. Če torej mali nadebudnež na TV vidi dober oglas, ki je bil narejen ravno za takšno ciljno publiko, bo zahteval od svojega starša, da mu pridobi željen objekt. Tako, vidite, otroci postanejo eden izmed poglavitnih ciljev. Pa še veliko več prostega časa imajo kot starejši, tako da lahko celo trošijo čas in denar za stvari, za katere je njihovim staršem škoda truda.

Vsak otrok enkrat odraste, porečete. No, Igor ima malo drugačen odgovor in jaz se kar strinjam: “Ah, bodo že prerasli, si mislite.

Poanta pa je v tem, da se je s takšnim konceptom mladinskih telenovel – poimenujmo ga kar 'popolni paket' – ustvarja sodobni potrošnik. Ravno ta mladina bo gonilna sila sistema čez nekaj let, ko pride do služb. Telenovela za mladostni-

ke je pomemben košček v mozaiku, ki teži k temu, da se zastavlja čim manj pomembnih vprašanj ter da se čim več porablja. Če klecne še šolski sistem in bodo v šolah za domače branje brali Potterja, potem je to konec. Zaton vsakršne kritične misli, vzpon enoumja in popolnega konformizma.”

Stopimo malo nazaj in se zamislimo. Mar niso tudi nas tako vzgojili? V popolne potrošnike, ki smisel življenja iščemo v tem, kar imamo, ne kar smo. To, kar imamo nas definira bolj, kot vse naše vrednote, oziroma, naša glavna vrednota je po večini imeti več. Smo materialisti, zato so nas tudi veleblagovnice polne. Volišča nekoliko manj. Mnogim je mnogo bolj pomembno, kakšne cunje si bodo kupili, kot kdo jih bo vodil naslednja štiri leta. Da, zgodi se nam lahko, da nas bodo zaprli v zlato kletko. Če že nas niso.

Samo kaj, ko je v naravi stvari, da ta kletka ni za vedno zlata.

Foto: Reuters

Rebelde je telenovela, ki je obnorela najstnike po svetu. Tako zelo, da so se spremenili v divje potrošnike in do vrha napolnili žepe genialcem, ki so znali izkoristiti pravi trenutek in na trg plasirati izdelano skupino in malo morje izdelkov. V bistvu primer Rebelde predstavlja kapitalizem v svoji čisti moderni obliki. Ustvarjanje potreb in zadovoljevanje le teh.

Izredno dober prispevek na Demosu – Igor piše o tem, kako so marketinški guruji 'posilili svet’ in prav ima. Kako deluje moderni kapitalizem, na kak način na ljudi vpliva ustvarjanje potreb, ki jih še pred nekaj dnevi ni bilo in ki so dejansko povsem umetne, dobro priča tale odstavek: “Na drugi strani Slovenije je 11letnica na smrt jezna na svojo mamo, ker je ni peljala na koncert.

Vse prijateljice so šle, razmišlja, ko gleda poster od RBD. Mama je v sosednji sobi, sedi na postelji, boli jo hrbet, ker je skoraj devet ur stala za tekočim trakom. Zasluži 400 evrov neto, trd kruh, prigaran na normo. Ve, da je hči jezna nanjo, vendar ne ve, kako naj ji situacijo razloži. Bo že razumela, ko bo starejša. si reče, ko gleda položnice za stroške stanovanja. 170 evrov. Čez tri dni se sošolke v šoli pogovarjajo o koncertu. Zakaj pa ti nisi šla? Eee, mama je morala v službo, jo je sram. Tri najbolj priljubljene v razredu se malo nasmehnejo in spogledajo. Tudi zato, ker naša 11letnica ne diši po parfumu Rebelde in nosi malček ponošene čevlje.”

Kako otroku razložiti, da so Rebelde umetno skonstruirana skupina, ki bo že čez nekaj let utonila v popolni pozabi, kakor so prej izginili že kakšni New Kids on the Block ali kaj podobno umetnega? Kako razložiti, da mu čisto nič ne bo manjkalo, če ne bo videl koncerta ali ne bo imel zadnje zgoščenke?

Navsezadnje je res, da je vse skupaj navadna neumnost, kakor je tudi prenažiranje s čokoladicami kakšne znane firme neumnost, a če vsi vrstniki to počnejo, postane malemu izobčencu v njihovi družbi izrazito težko. Če vsi poslušajo določeno skupino, je težko biti drugačen. Hja, vedno je zelo težko biti drugačen. Saj zato je tako zelo malo ljudi, ki bi se odreklo pridobi-

:: b logorol a 36| 08 :: 14. avgust 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : GOS P O DARSTVO :: 9 Poslovni utrip poslovni-utrip.si

Na Češkem zaposlenih skoraj 300.000 tujcev

Foto: Reuters

Na Češkem je do sedaj svoje podjetje ustanovilo 70.000 tujcev, poroča češki statistični urad. Podjetniki, ki iščejo poslovno priložnost na Češkem prihajajo iz 149 držav. Dve tretjini tujih podjetnikov prihaja iz Vietnama in Ukrajine, 12.000 pa iz Slovaške. Tujci so aktivni predvsem v trgovinski in gradbeni dejavnosti. V prvi četrtini tega leta je Češka republika izdala kar 3 milijone dovoljenj za opravljanje poslovne dejavnosti, od tega so jih 88.000 pridobili tuji trgovci in poslovneži. Številni imajo dovoljenje za opravljanje več različnih dejavnosti.

Razcvet gospodarstva in 'gospodarstva'. Češke oblasti ocenjujejo, da ima dovoljenje za opravljanje poslov le petina vseh tujcev, ki legalno biva na Češkem zato predvidevajo, da podjetniku, ki je legalno registriran za poslovno dejavnost ilegalno pomaga še cel družinski “klan”, ki državi ne plačuje nobenih davkov. Konce junija je bilo uradno registriranih 272.500 tujih delavcev, večina jih je prihajala iz Slovaške in Ukrajine.

Boštjan Špetič, Zemanta bostjan.konstrukt.it

Pomnoževanje v živo udeleženih. Twitter opravlja funkcijo javnega komentarja in/ ali poročanja tistim, ki trenutno niso fizično prisotni. Neizbežno je, da se tam rodi vzporeden tok debate o debati. Chat ima pa to čudovito lastnost, da vzpostavlja neposreden stik enega duha z Vsakdo pozna ljudi, s katerimi pogovor gladko steče ne glede na okoliščine, v katerih se sogovornika znajdeta, in ljudi, s katerimi je iskanje vsake besede, ki bi premagala tišino, napor.

Včasih si imamo tudi toliko za povedati, da kar hlastamo za besedami, preskakujemo teme in so dnevi prekratki.

Bill Gates je znan tudi po tem, da je bil sposoben voditi dva pogovora z isto osebo hkrati, kar verjetno terja še precej večjo koncentracijo kot večglasno petje. Je pa zanimiva taktika za navidezno podvojitev časa, ki je na voljo za debato.

Ta anekdota izvira še iz časov pred mobilnimi telefoni in internetom, in pred razmahom s tem povezanih novih komunikacijskih kanalov. Če so takrat napovedovali informacijsko avtocesto, smo danes še korak dlje in informacije že skoraj dihamo.

Navajamo se na to hitrost in preskakovanje kontekstov, obenem pa se razvijajo nova orodja, ki nam pri tem pomagajo.

Zanimivo je opazovati posebnosti različnih medijev, ki jih imamo danes na voljo za pogovore. Kadar želim danes pomnožiti razpoložljiv čas, lahko uporabim razne spletne storitve. Prav razburljivo postane, ko se spontano hkrati pogovarjam v družbi z nekom v živo, obenem Twittam opažanja in vem, da Twitter nekaj ljudi za isto mizo spremlja prav tako “v živo”, s kom iz iste družbe pa teče še povsem ločen zasebni pogovor prek chata, zelo “v živo”.

Glasni pogovori v družbi imajo pač svoje zakonitosti in tokove, ki so plod prizadevanja vseh

Včasih si imamo tudi toliko za povedati, da kar hlastamo za besedami, preskakujemo teme in so dnevi prekratki.

drugim, zelo intimen, z jezikom kot edinim posrednikom misli.

Te storitve so super orodja, če se jih naučimo uporabljati - prava beseda je danes lahko tudi pravo orodje ob pravem času.

Komentirajte na: bostjan.konstrukt.it

“Start-me-up” V seriji kolumen tniki govorijo štirje mladi podje ih izkušnjah. o svojih podjetnišk nami Boštjan V prvi seriji so z , Gregor te an Špetič iz Zem a Arko iz aš M I, IV Cuzak iz iT or Andrenšek Platformis.si in Ig iz Moobla.

10 :: I NT ERVJU TED N A ::: : : : : : : : : : : : : : : : : : :

Miran Amon, znan kot duhovit, melanholičen in kreativen bloger Buba Švabe živi v Krškem in je strokovnjak za računalniške sisteme v jedrski industriji.

Njegov blog je eden tistih bolj polnih z vsebino – s čudovitimi fotografijami, potopisi in beležkami s potepov, mojstrsko zapisanimi mislimi, zgodbicami, razmisleki in s kančkom ironije pri opisovanju lastne vsakdanje realnosti.

Skratka – eno boljših čtiv v blogerskem svetu, če ravno nimamo kaj početi.

Intervju: Simon R. Foto: Danijela Klemenčič in Miran Amon (avtoportret)

http://bubasvabe.blog.siol.net/ http://bubasvabe.blog.siol. net/feed/

Buba Švabe Kaj pravzaprav počneš v življenju?

Nič takega, pravzaprav. Kot večina ljudi hodim vsak dan v službo (sem strokovnjak za računalniške sisteme v jedrski industriji – a se ne sliši to hudo?), za zabavo pa se ukvarjam s stvarmi, ki me veselijo. Dosti fotkam, včasih grem malo na zrak, peš ali s kolesom, kar pa mi ostane prostega časa, ga izkoristim za kovanje načrtov, kako zavladati svetu. Ne svetu, vesolju! Tega zadnjega ne okoli govoriti, je skrivnost.

Saj če imaš jedrsko elektrarno 'pod kontrolo', verjetno ni težko zavladati svetu (smeh)?

Sicer pa, bolj resno – marsikdo dvomi v varnost takih naprav. Kako ti gledaš na to – te ni strah jedrske 'moči'?

V javnosti je velik strah pred jedrsko energijo, ki pa je večinoma neutemeljen. Vsi se spominjajo Černobila, vendar je bil to en čuden splet okoliščin, ki se skoraj ne more več ponoviti. V modernih elektrarnah se upošteva zelo visok nivo varnostne kulture, tudi zaradi preteklih izkušenj. Jedrske elektrarne so danes zelo varne in še več se jih bo v prihodnosti gradilo, tako v svetu kot pri nas.

Zakaj si začel blogati, kako to počneš, kaj

pričakuješ od bloga?

V bistvu se sploh ne spomnim. Takrat, ko sem začel, je bil Siolov Blogos star komaj – mislim, da – nekaj mesecev, drugih ponudnikov blogerskih storitev pa pri nas praktično še ni bilo, ali pa jaz takrat še nisem vedel zanje. Pravzaprav sem takrat vedel samo za Jonasov blog in še nekaj drugih, osebno pa nisem poznal nikogar, ki bi blogal. Takrat so bili forumi še bolj aktualni.

Pa sem en dan rekel, da bi bilo mogoče fino, če bi pa še jaz začel pisati. Zakaj pa ne? Brez posebnega razloga, kar tako, prej iz dolgčasa kot zaradi kakšne konkretne potrebe.

Kako to počnem? Pač, kadar se mi zazdi, da imam kaj za povedat, napišem objavo. Ne komentiram aktualnih dogodkov ali kaj takega. V glavnem pišem osebne stvari, kaj se mi je zgodilo, o čem razmišljam, velikokrat objavljam fotografije. Je pa res, da zadnje čase blogam bolj malo.

Nimam pojma, kaj bi lahko od bloga sploh pričakoval. Blog pač je tam in nanj lahko napišem, karkoli mi v nekem trenutku pride na misel. To je to, nič drugega.

Kaj ti pomeni 'blogerska skupnost'?

Na začetku mi ni niti na misel prišlo, da bi lahko obstajalo nekaj, kot je “blogerska skupnost”.

11

Blogorola oga Iz volkovega b(r)l et l.n io ⋆ volkec.blog.s Nergač et Profil ⋆ chef.blog.siol.n xa Ro try.php?w=roxa ⋆ ednevnik.si/en Ime: Miran Novoblojenček Priimek: Amon .blog.siol.net Vzdevek: Bubašv ⋆ pikainmamlaz abe ožganostroj Ime bloga: brezve arkica in (njen) M Sp stroj.com URL: http://buba ze sploh krneki ⋆ blog.mozgano sv radižnik RSS: http://buba abe.blog.siol.net/ pa ni Življenje svabe.blog.siol.n et/ feed/ et .n ol .si og bl ⋆ saal.

Spol: M Starost: 28 Horoskop: Ne ve rjamem v horosk ope Verjamem v: Joej a Pescija Moji fetiši: / Razvajam se: Vsak Naj knjiga: Štopar dan bolj ski vodnik po galaksiji Naj glasba: Pink Fl Naj film: Blade Ru oyd Osebni slogan: Ne nner kar lahko odložiš odlagaj na jutri, na pojutrišnjem, Zares delam: Ra zmišljam o resnih problemih in buljim Za zabavo delam v ekran. : resnih problemih Razmišljam o in buljim v iskalo fotoaparata.

Nisem poznal nikogar, ki bi blogal, niti ni nihče poznal mene. Potem pa so počasi začela padati poznanstva, dogajati so se začela srečanja, druženja, bil je Blogres itd. Zdaj se mi zdi, da je že praktično pol mojih znancev blogerjev. Blogerska skupnost kot taka ne vem, če mi sploh kaj pomeni, je pa fino, da se ljudje spoznavajo in družijo tudi na tak način.

kega. Iztok Gartner in podobna sranja. Pa tistih brezveznih copy&paste for, ki smo jih vsi že milijonkrat dobili na mail. Pa še bi lahko našteval.

V glavnem: zdi se mi, da je zadnje čase “signal-to-noise ratio” v blogosferi na zelo nizkem nivoju in nič ne kaže, da bi se stanje kmalu kaj izboljšalo. Zato tudi izgubljam veselje do blogov.

Zakaj blogaš zadnje čase bolj malo? Si morda razočaran, ali pač zmanjkuje časa?

Enostavno časa je malo. Pa motivacije ni nobene.

Od kod tvoj nadimek Bubašvabe? Kaj pomeni in zakaj si si ga nadel?

Ah, to je že stara stvar, ampak je ostala do danes, še sam ne vem zakaj.

Včasih mi je bil všeč band Hladno pivo, ki je imel en komad z naslovom Bubašvabe, od tod nadimek. No ja, Hladno pivo imam še vedno rad, Bubašvabe je pa tudi še vedno njihov komad. Nekatere stvari se nikoli ne spremenijo. (smeh)

Katere bloge bereš, kaj imaš pri blogih rad, s čim te pritegnejo? In kateri oziroma kakšni blogi te odbijejo?

Pred časom sem imel v RSS bralniku 40 ali 50 blogov, ki sem jih večinoma sproti bral. Potem sem samo preletel naslove, danes pa RSS-a niti ne uporabljam več. Redno ne berem skoraj nobenega bloga, več ali manj samo tisto, kar slučajno prileti pod miško na Siolovem Blogosu.

Pritegne me vse, kar je napisano iskreno, osebno in brez nepotrebnega pametovanja. Osebne izkušnje različnih ljudi, ki živijo različna življenja. Fotoblogi so mi všeč. Kvalitetno narejene reportaže s potovanj in podobno.

Absolutno pa ne maram dolgoveznih komentarjev nekih kvaziintelektualcev, ki imajo nekaj za povedat o čisto vsaki stvari. Tudi jaz včasih hitreje tipkam kot razmišljam, ampak eni imajo to očitno še veliko hujše in sploh ne razmišljajo, ko tipkajo. Crnkovič je menda to rekel. In potem objavljajo popolnoma neberljive klobase, ki so same sebi namen in nimajo absolutno nobene koristne vrednosti.

Pa ne maram blogov, ki imajo po pet novih objav vsake pol ure ali kaj ta-

Ko sva že pri pivu: Laško ali Union, morda kaj tretjega? In, če je odgovor Laško, podvprašanji – se tudi tebi zdi, da je novo Laško nekam bolj vodeno? (smeh) V bistvu niti nisem nek hud pivopivec, če pa že, definitivno Laško. Union je bljak. Ja, zdaj, ko že ravno omenjaš, res se nekaj čudnega dogaja. Ne vem, če je Laško kaj bolj vodeno. Mislim, da je postalo bolj podobno Unionu. Kar je še bistvenu huje.

Kako gledaš na te 'tajkunske' vojne oziroma spopad Janeza Janše z pivovarskimi mogotci?

Ma kaj pa vem. Dejstvo je, da bogatašev nihče ne mara, tajkunskih povzpetnikov pa še toliko manj. Janša s to gonjo spretno nabira predvolilne točke pri slovenskih volivcih, žalostno pa je, da mu to očitno celo uspeva, vsaj sodeč po zadnjih javnomnenjskih raziskavah, ki kažejo, da poča-

12

:: I NT ERVJU TED N A :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 6 |0 8 : : 1 4 . avgust 2008 :

Po Eysencku sem verjetno nekje med melanholikom in flegmatikom. To pomeni, da sem malo bolj introvertiran kot ekstrovertiran, kar se tiče nevrotičnosti sem pa nekje na sredini lestvice. Preostala dva osebnostna tipa sta še kolerični in sangvinični.

Sem pa seveda optimist. Od danes naprej gredo lahko stvari samo še na bolje. (smeh)

si dohiteva Pahorja. Volitve bodo še zanimive.

Omenil si bend Hladno pivo. A si kak 'stari panker' pod krinko mogoče?

A ti slučajno izgledam kot kak panker? (smeh) Mah, to je bilo včasih ...

Snemaš čudovite fotografije. Imaš ta hobi že od prej? Si morda profi fotograf, fotografije tudi prodajaš?

Hvala. Ta hobi je za mene dokaj nov. Moj prvi fotoaparat je bil digitalni, že to dosti pove, pa še takrat, ko sem ga kupil (pred kakimi štirimi leti), se – razen v začetni evforiji – nisem kaj preveč ukvarjal z njim. Malo bolj intenzivno fotografiram približno zadnje leto. Slik ravno načrtno ne prodajam, če pa tu in tam pade kakšen cekin na ta račun, pa tudi nimam nič proti. Fotke bom prodajal, ko bom velik. (smeh) Kar nekaj si se na blogu ukvarjal z psihologijo, s Freudom ... Pravzaprav si bil na določenih mestih temeljito artikuliran, podobno, kot denimo Janez Rugelj. Od kod ti vzgibi? Samoanalize ali zgolj firbec, ljubezen do psihologije?

Psihologija me je od nekdaj veselila in če ne bi bil to, kar sem danes, bi študiral psihologijo.

Vedno me je zanimalo, zakaj so ljudje taki, kot so, zakaj se obnašajo tako, kot se obnašajo. Ne vem, zakaj, ampak nekako sem se na gimnaziji znašel v matematičnem oddelku in potem sem šel študirat računalništvo. Kar me je tudi veselilo in tega ne obžalujem, vseeno pa še vedno rad kdaj preberemo kako knjigo ali članek o glavi in kaj se dogaja v njej. In potem pride ven kakšen prispevek na to temo.

V enem od zapisov si napisal: “In zdaj še, kako se vse to tiče mene osebno, da bodo zadovoljni tudi tisti, ki so prepričani, da v vsaki objavi jamram in se smilim samemu sebi. Jaz sem bližje tistemu delu spektra, ki je socialno invaliden. Večino časa nimam absolutno nobenega pojma, kaj se od mene pričakuje. Večino časa nimam pojma, kako bi se naj obnašal, kaj naj bi govoril in kako se obnašal, da bi dosegel nek cilj. Sploh pa mi ni jasno, kako prepričljivo lagati, se pretvarjati, blefirati. Praktično ves čas sem en in isti jaz ne glede na to, s kom govorim. In to – sem ugotovil po globokem premisleku – je glavni razlog, zakaj me kar naprej življenje tepe po glavi. Ker sem socialno neprilagojen.” Še vedno tako misliš? Lahko elaboriraš? :) Pravzaprav – kaj ni neprilagojenost pogosto tudi konkurenčna prednost?

Ja, še vedno tako mislim. Ta izsek sicer leti na to, kako nekateri furajo skozi življenje. Z blefiranjem, laganjem in goljufanjem. Če hočeš biti “uspešen”, moraš lagati in krasti. Jaz sem pa raje iskren in se ne delam, da sem nekaj, kar nisem. To sem mislil s tem.

Kaj je pomen 'petih besed', rubrike s kratkimi zgodbicami na tvojem blogu? Gre zgolj za naključne besede, ki jih pač potem moraš uporabiti v zgodbi?

Nič ne pomenijo te besede, to je samo igrica za preganjanje dolgčasa. Eden pove pet besed, ki so po možnosti čim manj povezane ena z drugo, drugi pa napiše kratko zgodbico ali še bolje en sam stavek, v katerem uporabi vseh pet besed. To se igrajo otroci.

Si melanholik, optimist, pesimist – kako bi se opisal?

Po Eysencku sem verjetno nekje med melanholikom in flegmatikom. To pomeni, da sem malo bolj introvertiran kot ekstrovertiran, kar se tiče nevrotičnosti sem pa nekje na sredini lestvice.

Preostala dva osebnostna tipa sta še kolerični in sangvinični.

Sem pa seveda optimist. Od danes naprej gredo lahko stvari samo še na bolje. (smeh) Od bloga si se enkrat, 26. 12. 2007, že poslovil ... Pa je potem kar na novo oživel ... Kako to komentiraš? Se lahko dejansko posloviš od 'pisanja', tako vtisov s pohodov, kakor kratkih zgodbic, ki jih morda kdo (jaz zagotovo) z užitkom prebere?

Ni se mi dalo več. Po moje sem bil malo v depresiji. Po tem sem začel objavljati bolj poredko in večinoma samo fotografije z malo besedila. Ustvarjati pa ne moreš nehati, vprašanje je samo, kaj ustvarjaš, v kakšni obliki in na kakšnem mediju to pokažeš svetu. Vsi se nenehoma spreminjamo, rastemo, in to, kar je bilo v nekem časovnem obdobju zanimivo, je lahko v naslednjem trenutku že pozabljeno. Ne rečem, da nimam več želje pisati bloga, vseeno pa to danes počnem drugače, kot pred enim letom.

Koga naj intervjuvamo naslednjega?

Težko vprašanje. Zagotovo se bom komu zameril. Evo, naslednjega bi rad videl Safeta (http:// saal.blog.siol.net), ker na duhovit način dokumentira življenje iz malo drugačnega zornega kota, kot ga vidi večina.

:: b logorol a 36| 08 :: 14. avgust 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : I N TERVJU TEDNA ::13

Naročnik oglasa je TI, d.o.o., Spodnji plavž 24e, 4270 Jesenice

Digitalni fotoaparat Canon PowerShot A590 IS SUPERIT + Lexar SD 2 GB

super priložnost za lovce na 'Najboljše nakupe': komplet z digitalnim fotoaparatom (8 MIO pik locljivosti, 4x opticni zoom, DIGIC III procesor), torbico, polnilcem z dvema AA baterijama + Lexar SD 2GB kartica. Ovekovecite sedanjost za bodoce sentimentalne trenutke.

PRISMOJENIH

149,99

EUR

14 :: TEMA TED N A :::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 6 |0 8 : : 1 4 . avgust 2008 ::

Krohot je pol zdravja Prav bizarno je včasih ugotoviti, kaj vse nas spravlja smeh. Ne le odštekani Monty Python, pač pa tudi kakšne japonske odštekane oddaje reality TV, kjer morajo tekmovalci iti skozi razna mučenja, da morda na koncu dobijo možnost dobiti glavno nagrado. Še bolj hecno je, če pogledamo v zgodovino – denimo – slovenske RTV, kjer najdemo razne Jakate Šraufncigerje in podobno … In prav slastno se je krohotati ob izmislicah raznih Seinfeldov, pa ob oddaji Tretji kamen od sonca. Konec koncev – tudi slovenski komiki in igralci v komičnih nanizankah imajo kdaj kak svetel trenutek, pri katerem se ne smejimo iz zadrege, ker to gledamo, pač pa zato, ker je humor dober.

Ampak – nas tokrat zanima, kaj vas je najbolj spravilo v smeh? Se kdaj popolnoma sprostite z neustavljivim krohotanjem? Ste že kdaj padli s stola?

Obstajajo pri humorju za vas kakšne meje? So vam prijatelji kdaj ušpičili kaj takega, da vam ni bilo smešno, čeprav so se oni krohotali še nekaj časa po tem? Ste kdaj stopili na oder in pripovedovali smešne reči, pa vas niso razumeli? Ste kdaj poželi odobravanje in aplavz? Če bi bili stand-up komik – komu bi bili podobni ali kaj bi najraje pripovedovali? Če pravijo, da je smeh pol zdravja – na zdravje!

:: b logorol a 36| 08 :: 14. avgust 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : TE MA TEDNA :: 15 Perica Jerković perica.blog.siol.net

Humor je hecna stvar Fenomen humorja je nadvse zanimiv in vreden preučevanja. V preteklosti so se analiz in definiranja le-tega lotevali veliki umi, od Platona in Aristotela do Shakespeara in Einsteina, a najduhovitejša se mi zdi misel, ki jo je o zanimivosti teh analiz zapisal Elwin B. White: “Analyzing humor is like dissecting a frog. Few people are interested and the frog dies of it.” (V prevodu: “Analiziranje humorja je kot seciranje žabe. Nikogar ne zanima, pa še žaba pri tem crkne.”)

No, pa vendarle zarežimo v žabo. Velikokrat slišimo izraz dober smisel za humor. Enostavnega odgovora na vprašanje: “Kaj je dober humor?” seveda ni, ker humor ni tako univerzalen, kot bi sprva pomislili. Japonski humor se razlikuje od ameriškega, nemški od angleškega, slovenski stand-up komiki smo sčasoma spoznali, da se celo ljudje na različnih koncih Slovenije ne smejejo istim stvarem povsem enako. Kar je smešno enim, je navadno tudi drugim, a ne v enaki meri. Razlog tiči v socialnih, kulturnih, jezikovnih in drugih razlikah. Če na hitro elaboriram vpliv jezikovnih razlik na humor: nemški jezik je zelo decidiran in je nemški humor posledično bolj konceptualen, v angleškemu jeziku pa kar mrgoli večpomenskih besed, kar odpira veliko možnosti za besedne igre.

Jezikovne analize humorja se seveda ne ustavijo le pri sociolingvističnih značilnostih posameznih jezikov. Segajo na skoraj vsa področja jezikoslovja: na slovnico, semantiko, fonosemantiko, sintakso, onomatopijo, itd. Iz te smeri prihajajo zabavni sklepi, kot je npr. ta, da so besede, ki začnejo na k (ali pa vsebujejo ta glas) bolj smešne.

Zasledil sem več teorij o temu, kaj povzroča smeh. Občutek superiornosti, sprostitev tenzij, neskladje. Strinjam se z Oliverjem Stoneom, ki je v knjigi Stand-up! zapisal, da je v vsaki od teh teorij kanček resnice, največ pa v tisti o neskladju dveh konceptov, ki sta nekako povezana. Spodnja

slika je zabavna predvsem zato, ker gre za obnašanje, ki ni skladno s statusom Einsteina.

Vsak komik pa ve, da je presenečenje še kako zaželena embalaža za neskladje. Zato je idealno, če je beseda, ki razkrije nov pogled, ki poruši t.i. first story (Scenarij, kot si ga predstavlja publika glede na začetek zgodbe.) na samem koncu stavka. Ko pride do trenutka razumevanja nove perspektive, odsotnost dodatnih informacij ni le zaželena, ampak nujno potrebna, ker lahko možgani le tako novo spoznanje sproščeno “nagradijo” s smehom.

Sam menim, da ni dobrega in slabega humorja. (Za razliko od trditve, da ni dobre in slabe publike. Publika je lahko še kako dobra ali slaba!) Humor in duhovitost sta dva različna pojma. Humor je duh, sestavni element vsakega človeka. Duhovitost pa je sposobnost uspešnega prenosa lastnega duha na druge. Sposobnost interpretacije lastnega duha na način, da ga razumejo najširše množice, pa je odlika dobrega komedijanta.

“Analiziranje humorja je kot seciranje žabe.

Nikogar ne zanima, pa še žaba pri tem crkne.” (E. B. White)

Možganopralec mozganopralec.blogspot.com

Komu in čemu se smejimo Jaz osebno se najraje smejim Jimu Carreyju, seveda nepozabnim klasikam, kot so Ace Ventura – Pet Detective, Cable Guy, Dumb & Dumber ... Vsekakor pa se ne bi vsak strinjal z mano. Nekdo bi rekel: “Pa saj ta Jim Carrey je psihopat in ima ene in iste finte in face!” Moj odgovor bi bil: “Jah, kdo pa nima enih in istih fac in fint?” Mogoče Eddie Murphy in podobni? Ne, še slavni Charlie Chaplin je imel iste oz. podobne izraze – pa pustimo Chaplina, on je znal biti aktualen. Če gremo še k slovenski komiki: ponavlja se tudi Zrnec, ponavlja se Jernej Šugman, Tanja Ribič, Gojmir Lešnjak ...

PAČ, moje mnenje je, da se ponavlja vsak, ampak ko se naveličaš enega, se pač smejiš drugemu in ko si sit drugega, se smejiš tretjemu in tako naprej, dokler spet ne prideš do prvega. Tako ti je lahko vedno zabavno. Moti me tudi kritiziranje slovenske komike, naprimer: “Če ni Bosanca ali pa seksa, ne znamo, brez tega slovenske komike ni!” Tako je ... Bosanec mora nujno biti, ali katerikoli drugi državljan bivše države, ker smo dolgo živeli pod isto državo in oni

so del našega življa! Upam si staviti, da imate v svoji ulici vsaj enega državljana bivše države! Verjetno ste že videli kakšno slovensko humoristično nanizanko, nadaljevanko kot “Čokoladne sanje”, “Začnimo znova”. V sledečih serijah npr. Bosanca ni bilo. In kako se vam je zdelo? Ja, stavim da raje gledate NMK (Vesota) ali pa odsurfate na YouTube gledat Matevža Hadžiselimovića.

Problem slovenskega humorja je v nas, Slovencih, ker ga ne sprejemamo takega, kot je.

Majhen nasvet za tiste, ki niste zadovoljni s tem kar je humorja na televiziji: Priporočam vam obisk gledališča (ogled komedije). Tam boste videli da Jernej Šugman ni samo Bosanec...

In če se smejimo šalam o seksu, Bosancu in pohabljenim starcem s tem ni popolnoma nič narobe. Raje se od srca nasmejmo telesni oz. značajski in situacijski komiki, kot pa da se prisiljeno smejemo “kaonajžlahtnejšiinnajboljintelektualni” besedni komiki.

Brez Bosanca ni slovenskega humorja?

16 :: TEMA TED N A :::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 6 |0 8 : : 1 4 . avgust 2008 :: David Verlič Davidverlic.blogspot.com

Črni humor Haha – saj ne more biti res!

Moj smisel za humor se je z leti spremenil. Če me je nekoč v smeh spravil že lahkotni slovenski humor, me dandanes nasmehne črni humor. V to kategorijo lahko dodam tudi Blogorolin Hororskop, ob katerem se s prijatelji redno nasmejemo – škoda le, ker Blogorola izhaja le enkrat tedensko ...

Nikoli nisem bil preveč dober v pripovedovanju vicev.

Slednjega sem prvič slišal iz ust zamejke, še preden je postala prva voditeljica rubrike Pop In v oddaji 24 ur in po vseh teh letih mi je ta vic še vedno všeč!

Mož pripelje ženo v porodnišnico. Čez dobro uro ga v čakalnici ogovori porodničar, ki je pomagal ženi pri porodu: “Vaša žena je rodila, toda na žalost nimam dobrih novic.”

“Kaj pa se je zgodilo, povejte, povejte!” zaskrbljeno vpraša novopečeni očka.

“Z vašo ženo je vse v redu, toda novorojenec ni takšen, kot bi pričakovali ...”

“Kakšen pa je?”

“Nima rok,” odrezavo izusti porodničar.

“Ah, saj to ni problem, bo pač tekač,” reče ponosno oče.

“Ne tako hitro. Tudi nog nima ...”

Oče trzne, toda takoj zatem se zravna in reče: “Tudi to ni problem, bo pa mislec!”

“Hmmm, na žalost to še ni vse,” reče porodničar in ga odpelje do novorojenca. Le-tega, zavitega v plenico, poda očetu. Oče ga stisne k sebi, nato ga odkrije, da bi ga bolje videl, ko naenkrat uvidi, da je njegov naraščaj nenaravno, izjemno velik človeški uhelj. Dobro ga pogleda in na ves

glas reče: “Ti si moj potomec in rad te imam takšnega, kot si!”

Porodničar ga mrko gleda in doda: “Ni vam treba kričati, pozabil sem vam povedati, de je gluh …”

Donch donch-bonbonch.blogspot.com

Iskrenost s kotička ustnic Ne potrebujem komikov – moj smeh soustvarjajo malenkosti, ljudje iz okolice.

“V smeh me spravljajo najine debate brez pomena, brez cilja, polne bedarij in sanjarjenj. V smeh me spravlja veverica iz Ice age-a in šala o poredni slivi. Nasmeh na obraz mi nariše lepa pesem neznanega avtorja. Všeč mi je, ko mi grizljaš uho in čutim tvojo vročo sapo. Ko sem žalostna mi pripraviš vroč kakav in toast v upanju, da se ti nasmehnem. Če resnost ne izgine iz mojega obraza, me s skuterjem odpelješ na mrzlo hladen Schandy in na porcijo odbojke. V smeh me spraviš, ko med tuširanjem pihaš vame milne mehurčke, jaz pa jih neumorno spiram znova in znova. Nasmehnem se, ko me objameš preko ramen in mi pritisneš topel poljub na vrat.”

Ni lepšega, kot dan začeti s tem, da nekomu narišeš nasmeh na obraz z malenkostjo, ki razveseli le njega.

Takšnega iskrenega! Nenadzorovanega in sproščenega, ki se pojavi nenapovedano in povzroči poseben sijaj v očeh ter rahlo rdečico. Kot, da bi premraženem otroku ponudil košček čokolade, lačnemu psu kos mesa.

Pravijo, da je dandanes mogoče kupiti vse ... Pa je?

Lahko je kupiti dober avto, veliko vilo, ter celo lažno ljubezen ... le nasmeha ne. Tistega resničnega!

Za mojo dobro voljo niso potrebni veliki projekti, vztrajni komiki ter serije s prisiljeno, nerealno komič-

nostjo ... Moj smeh soustvarjajo malenkosti, ljudje iz okolice, majhne dragocenosti, kratki trenutki, ki jih ljudje okoli mene ves čas počenjajo ZAME.

:: blogoro l a 36| 08 :: 14. avgust 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : TEMA TEDNA :: 17 1danica od1danice.blog.siol.net

Smejmo se!

Smeh je ena od najbolj sproščujočih človeških aktivnosti. Sploh. In spraviti ljudi v smeh je skoraj umetnost.

Skoraj – kajti nekateri se bodo smejali bolj ali manj vsemu. Ljudje so včasih pač pretirano prijazni in prizanesljivi. Cenijo že sam trud “vsmehspravljalca”in če jih smešnost vicev ne zlomi, da bi se zakrohotali na ves glas, potem bodo od sebe dali vsaj en tak spodoben prijazen smehec, da ga bo vendarle slišati. To še bolj drži, če se ljudje bojijo, da bo drugače uničeno dobro razpoloženje ob sicer pomembnem in prijetnem dogodku, kot je rojstni dan, ali – bognedaj – poroka.

Takle smehec bomo pa ja spravili skupaj!

Spomnim se časa, ko mi je bilo tam okoli devet let, moj dve leti starejši brat jih je moral torej imeti enajst.

Na večdnevnem obisku pri sorodnikih nama je včasih postalo dolgčas in ena od najinih igric (veliko bolj zanimiva kot npr. množenje na pamet) je bila tale: Brat: Dajva se smejat!

Jaz: V redu.

On: Ha ha.

Jaz: Ha ha ha. Če sva se potrudila, sva prišla do čisto pravega stresajočega, zvijajočega smeha. In je bilo smešno. Kaj? Ja smeh, vendar!

Večkrat nama je pomagal naš ati. Pogruntavščina mu je šla na živce in temu primerno je reagiral: “Ja, nehajta že vendar!”

In lahko si mislite, da je potem kar bruhnilo iz naju.

Ni bilo več pomoči. Kar trgalo naju je. Pa sva se morala umiriti, ampak, milo rečeno, je kar trajalo. Ker vsega si pa tudi ne moreš ukazati, kajne? A vam ne bi šlo na živce, če bi se dva smejala kar tako, samo da se?

Ampak po tistem, ko sva bila kregana, sva se zato, ker je bilo smešno.

Med orodji za spravljanje v smeh mi najprej pridejo na misel vici. Šale. Take in drugačne. Čeprav se v svojem izražanju izogibam opolzkim, nespodobnim izrazom in kletvicam, je včasih kaj od tega nujno za dober vic. Celo črni humor. Potem pa tak vic poveš počasi in “z guštom”, resno in ravno prav napeto. In če je dober in ti uspe, si obilno in glasno nagrajen z odzivom. Na televiziji je kar nekaj dobrih komikov, ki to obvladajo.

Meni je pa še bolj všeč nekaj drugega. Nekaj nezapisljivega – ali mi bo morda vsaj malo uspelo?

Všeč mi je humor trenutka. Tisti humor, ki kot iskrica vžge celo mašinerijo odzivov, vzklikov, nasmeškov, pripombic ter vprašanj, ko nekdo nečesa ni slišal, ker se že vsi smejijo. Humor, ko na nek stavek, podatek ali kar koli že, kot nalašč pade domislica, ki spada ravno tja, kot puzli, ki naredijo pravo sliko. Ampak nekdo se je mora ravno pravi trenutek spomniti! Tako je nekoč sodelavka planila v smeh (najbrž še najbolj zato, ker je bilo nepričakovano), ko sem ji na vprašanje “Koliko žličk?” (sladkorja v kavo) odgovorila “Osem, ampak bogvari pomešat!”

Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje, pravijo. Ali pa ima najdaljše kable. V srednji šoli sem imela sošolko, ki je imela močan glas, temu primerno se je tudi smejala precej glasno. Nekoč smo bili v gledališču in

med igro so povedali tudi vic. Ampak ravno konec ji je pa ušel, ti šment! Med vsesplošnim smehom je ona spraševala sosedo: “Kaj je rekel? Kaj je rekel?” Seveda se je soseda morala vsaj malce zresniti, da ji je lahko odgovorila. Torej je Majda izvedela konec ravno, ko je dvorani malce potihnilo. Potem se pa zasliši njen gromki: “Ho ho ha ha! Ha ha ha !” In seveda je cela publika brez problema ponovila vajo.

Tudi sicer je ena najbolj smešnih stvari videti (in slišati) druge, kako se smejijo. Kajti nekateri ljudje se smejijo celi: ni jim nerodno (zakaj tudi?) pokazati širok nasmeh ali se krohotati na vsa usta, da se trese cel stol, če sedijo, da se trese ves špehek – in tak smeh je presneto nalezljiv. Zelo prijetno in zelo priporočljiva terapija za družbe s prenapetim ozračjem.

Kamper pravi: Ni boljšega,kot solzen poč ivati po dobrem smejanju. Čisti občutek sreče.

Rak pravi: pa vedno bolj zažeSmeha je vedno manj, je premalo, ker nam je len. Pa ne, da se smejemo enili smo se zelo. hudo. Kje pa! Samo sprem jaznega, nevsiljiJe pa smeha več vrst. Pri udi je posloven. čet , vega se res razveseliš iv, se pa znajo tudi Otroški iskren je nenadkrilj nam je njihov smeh grdo pačiti,če opazijo, da bedakov in podzvrst všeč. Obstaja tudi smeh či poseben smeh. zro posmeh. Dober vic pov ntani, brez vidnega Najboljši pa je tisti spo , dejansko posledivzroka, posledica naključja smeh ob pravi naca trenutnega navdiha. Ta lednjih smehov nas z pla ključni družbi sproža i samo novi besedi. ob najmanjši pripombi, tud o redki. Nekaj takega So pa taki smehi zelo, zel žbi pred mnogimi sem doživel v prijetni dru al v nepozabnem ost je leti. Vsem sodelujočim srečamo, se najprej spominu. Ko se slučajno ti, šele nato pozdrakot otroci pričnemo smeja in odnosi, ko se je to vimo. Eh, kje so tisti časi Danes ima – izgleda no. dogajalo tako sponta ne obupajmo, dajmo – tudi smeh ceno. Ampak – nasmejmo se!

18

:: T EM A TED N A :::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 6 |0 8 : : 1 4 . avgust 2008 ::

Mavrična lektura mavricavpravljici.blog.siol.net

Spolna vzgoja pri nas doma Seksal pa ne boš!

Prva zgodba (Tamali ima tri leta): K Tamalemu je prišel na obisk prijatelj iz vrtca. S sabo je pripeljal še starše. Nekaj čas smo bili skupaj v dnevni sobi, potem si je Tamali zaželel neke igrače, ki pa so bile v spalnici. S prijateljem sta šla v spalnico, pa ju ni in ni bilo nazaj. Čez nekaj časa se sliši iz spalnice smeh. Potem pa že letita proti kopalnici. Mama malega obiskovalca in jaz greva za njima. Bilo je sumljivo. Tamali in obiskovalec sta v spalnici stikala in našla v omarici kondome. Prijateljček je hitro odprl dva ovitka in stekel v kopalnico, naš pa za njim. Ko sta točila vodo v kondoma, sva pokukali v kopalnico. Njen mali jo je bistro pogledal in rekel: “Glej mami, oni imajo tudi vodne balone, samo da so večji kot naši.” Ups :D Druga zgodba (Tamali ima štiri leta): V knjižnici sem si sposodila knjige o spolnosti za otroke 3-5 let, ki sem jih nekaj dni s Tamalim “preučevala”. En večer pa pride hudo resen k meni in začne: “Mami, vidva z atijem pa ne bosta več imela otrok!” Popraskam se po glavi: “Zakaj to misliš?” Mali pa hudo resno: “Ker sta že seksala, pa mene naredila.” Skušam mu pojasniti: “Veš, saj pari ne seksajo samo enkrat …” Pa me mali ustavi: “ Vem, samo ati je takrat, ko je mene naredil, do konca spraznil svoje vrečke.” Ups :D Tretja zgodba (Tamali ima 10 let): Muc naju povabi na kosilo. Tamali ve, da sva prijatelja, ne pa v kateri fazi sva.

Dobimo se v restavraciji, jemo, pijemo, se imamo lepo. Ob koncu se poslovimo, Muc naju pospremi do avta, me po-

V prihodnji številki

boža po hrbtu in se skloni, da bi me poljubil. Oko sokolovo Tamalega zaledeni. Muc se prestrašen ustavi sredi giba.

Tamali pa izusti: “Poljubiš jo lahko, seksal pa ne boš!” Jaz zakričim: “Tamaliiiiiiiii!” Muc se začne opravičevati. Tamali pa: “Samo hecam se.” Tole sploh ni smešno, čeprav smo se potem vsi trije smejali.

Več o prihodnji temi tedna na blog.blogorola.com

Voliti ali ne voliti?

Volitve so eden izmed temeljev demokracije, saj v predstavniških demokratičnih sistemih ljudstvo dejansko zavlada samo na dan volitev. Takrat se ljudstvo enkratno odloči, potem pa naslednja štiri leta le še kasira bolj ali manj ugodne posledice svoje odločitve. A kljub temu, da se s posledicami volitev soočamo prav vsi državljani, se zadnja leta volilna udeležba – ne samo pri nas, ampak povsod po svetu – drastično manjša, predvsem pri mladih. V prihodnjih tematskih straneh se bomo torej povprašali, kako je z volitvami, volilno udeležbo, državljansko nepokorščino, demokracijo in kar je še takšnih stvari.

Boste letos volili? Zakaj ja oziroma zakaj ne? Zaupajte nam svoje mnenje – kajti vsak glas šteje!

Blogorola # 37/08 Teme tedna je osrednji vsebinski sklop Blogorole, kjer lahko s svojimi prispevki sodeluje vsakdo! Pravila so preprosta – blogerka ali bloger na svojem blogu objavi zapis na izbrano temo in o zapisu obvesti uredništvo na:

tema@blogorola.com

Zapis naj bo čim krajši (okoli 2.000 znakov), saj želimo znotraj omejenega prostora objaviti čimveč prispevkov.

Mrtva črta: nedelja 17. 8. 2008 zvečer do 20:00

19

20 :: TEHN O LO G IJA ::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 6 |0 8 : : 1 4 . avgust 2008 :: Rupsi moblog.si

Sabs geesem.blog.siol.net

Ko glasba zazveni drugače

Kmalu mobilni telefoni s 3-D zasloni

Pred kratkim sta podjetji LG in Dolby napovedali sodelovanje. Dolby kot strokovnjak na področju zvoka in LG kot eden večjih proizvajalcev mobilnih telefonov bosta poskrbela za eno boljših glasbenih izkušenj na mobilnih telefonih do sedaj. Tehnologija se imenuje Dolby Mobile, v LG-jeve telefone pa jo bodo začeli vgrajevati do konca leta. Pa si poglejmo nekaj funkcij, ki jih bodo telefoni z Dolby Mobile možni izvajati.

Prva se imenuje Mobile Surround. Poslušalcem bo omogočala realistično surround izkušnjo kar na njihovih slušalkah. Idealno za gledanje filmov na vašem mobilnem telefonu.

Sound Space Expander obogati zvok in mu doda širino. Tako dobra glasba zveni še bolje.

Natural Bass tehnologija poskrbi za globlji in udarnejši bas in tako skrbi za boljšo dinamiko glasbe.

High-Frequency Enhancer je tehnologija, ki ob ojačani glasbi skrbi da visoki toni še zmeraj zvenijo tako kot je bilo zamišljeno.

Sound Level Control skrbi, da je glasnost skozi celotno skladbo približno enaka. Tako glasbo je veliko lažje poslušati, ob enem pa tako izničimo možnost presenečenj za naša občutljiva ušesa.

Mono-to-Stereo Converter izboljša poslušanje skladb, ki so v osnovi posnete v mono tehniki, se pravi sklad pri katerih se levi in desni kanal ne razlikujeta.

Mobilni telefon postaja osnovna platforma, ki bo verjetno sčasoma nadomestila tako računalnik kot tudi druge naprave zabavne elektronike. Razvoj različnih tehnologij za predvajanje multimedijskih vsebin je tako logičen korak naprej. Le kaj si lahko še obetamo v prihodnosti?

Pred kratkim sem filozofirala, kaj vse sploh še lahko rabim kot aplikacijo oz. izboljšavo na mobilnem telefonu. Sanjarjenje je eno, drugo je realnost in ta govori, da so 3-D zasloni bližnja prihodnost za mobilne telefone.

Podjetje Seiko Epson razvija programsko opremo za njihov 3-d prikazovalnik oz. za mobilce z ločljivostjo 500 PPI. Gre za največjo ločljivost za takšno uporabo, razen seveda tistih pri projekcijah.

Deluje z uporabo posebnih “lenticular” leč, ki se jih položi preko pikslov, kar omogoča gledanje slik iz različnih kotov. Podjetje načrtuje prvo lansiranje takšnih prikazovalnikov v naslednjih dveh letih.

:: FET I Š I :: K R ATKO CASN I K .C OM : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :::::::::::::::::::

Tudi pri nas lahko včasih opazimo kakšnega navdušenca nad unicikli, kako se – spretno loveč ravnotežje – pelje po ulici. Kaj pa bi se z njim zgodilo, če bi ga spustili po strmem hribu?

Da, tudi takšna norost obstaja.

Imenuje se Mountain Unicycling ali krajše “MUni” in zahteva še več spretnosti, predvsem pa specializiran gorski unicikel, s širšim kolesom in močnejšim ogrodjem. Na spletu boste našli številne video posnetke, ki vas bodo mogoče zvabili k tej relativno novi ekstremnošportni aktivnosti. → www.unicycle.co.nz

Zložljiva kitara Kaj narediti, ko se od svoje kitare ne morete ločiti tudi na dolgih potovanjih, kjer je prostor za prtljago močno omejen?

Nabavite si tole montažno verzijo, ki jo sestavimo iz treh kosov in tehta komaj 2 kilograma.

Zaradi svoje votle narave sicer ne bo oddala takšnega zvoka kot prava akustična, lahko pa si jo priklopite na slušalke, zvočnike ali ojačevalec.

→ www.adirondackguitar.com

Foto: promocijsko gradivo

Gorski unicikel

:: blogoro l a 36| 08 :: 14. avgust 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : TEHNO LO GIJA ::21 Zakladi interneta zakladi.com

Aleksij geesem.blog.siol.net

Inovativne računalniške igre

Videokonferenca na kolesih

Industrija računalniških iger je zadnja leta samo štancala nove verzije starih iger.: Halo 1, 2, 3; Doom 1, 2, 3; Quake 1, 2, Quake Arena …

Vsaka naslednja verzija je imela boljšo grafiko malo pametnejšo umetno inteligenco in manjše spremembe v načinu igranja. Danes se v enem letu proizvede 10x več novih iger kot se je v začetnem obdobju računalništva toda nove in revolucionarne ideje pa so še vedno tako redke kot takrat, če ne še bolj.

Vse te igre so prvoosebne streljačine, torej le variacije na temo a v osnovi vse enake. Skoraj nihče si več ne upa izumljati nove nore načine igranja. Toda kljub vsemu se še vedno najdejo ljudje z dobro idejo in voljo, da ustvarijo nekaj res novega, revolucionarnega ali vsaj malo drugačnega.

V igri Spore (spore.com) začneš kot mikroorganizem, ki se razvija in zori skozi čas. Kot igralec svojo živalco oblikuješ od samega začetka in ji s tem tudi določaš obnašanje. Največja novost v igri je ustvarjalec (Creature Creator) kjer oblikuješ svojo žival tako, da ji določiš obliko, vrsto ust, število in pozicijo nog in rok …

Nokia je predstavila prototip, ki videoklice predstavi v novo dimenzijo. Jeppe je namreč spletna kamera, lično zapakirana v mini robota, ki v sebi skriva dvosmerno kamero, digitalni kompas in zvočni senzor.

Vse skupaj postane še toliko bolj zabavno, ker je robot vodljiv preprosto prek mobilnika. Si kar predstavljam videokonferenco, pri kateri se lahko gremo tudi skrivalnice. Geeky.

Vsebina je vse!

“

Fotoaparat je manjši kot sem sprva mislil, kar pride tudi prav, saj ga lahko spravim tudi v žep. Dela zelo lepe fotografije, presenecen sem tudi nad videi, saj naredi lepši video, kot moja kamera...

“

upor uporabnik Aljoša o digitalnem fotoaparat Canon PowerShot A590 IS

+

0,25€ :::: ::::::::::::::::::::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : KRATKOCAS N I K . COM : : FETI Š I : :

Kartica za mixanje

Naj vas zbudi vonj slanine

Foto: promocijsko gradivo

Plastinkus je zanimiva poceni igrača. Gre za DJ “turntable” za mixanje glasbe v velikosti kreditne kartice. Ko z nohtom podrgnemo po njej, naj bi nastajal zvok, podoben pravemu “scratchanju”.

Ne vemo sicer, kako se to sliši v praksi, najbrž pa ni nič kaj preveč posebnega, saj stane samo 3 evre.

Zanimivo je, da prihaja izdelek iz istega podjetja, ki je splet navdušilo z žafransko drago tipkovnico OLED Optimus Maximus.

Še ena izvirna budilka, ki vam ne bo težila z nadležnimi zvoki in melodijami.

Zjutraj vas bo namreč zbudil vonj

Najboljši smo zaradi vaših komentarjev, priporocil in nasvetov, s katerimi skupaj ustvarjamo nakupovanje bolj kvalitetno, zato vam za vsako objavljeno mnenje placamo 0,25€ v obliki dobroimetja na mimovrste=)

po sveže pečeni slanini.

Wake n' Bacon je predelana budilka, ki namesto alarma, zjutraj sproži pečico, v katero smo prejšnji dan nastavili rezine slanine. Če želite izkoristiti možnost “dremanja” in si spanec podaljšati za 10 minut, boste morali vstaviti novo rezino.

WWW.MIMOVRSTE.COM

→ http://www.artlebedev.ru/everything/plastinkus/

→ www.mathlete.com

22 :: FOTORO L A :::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 6 |0 8 : : 1 4 . avgust 2008 ::

f.si

t | Aleš Sušnik | wt

Tlakovana po ⋆Zmagovalec tedna

Brez omejitev!

Drage Blogorolovke in Blogorolovci! Po temeljitem premisleku na podlagi vedno številčnejšega glasu ljudstva smo se naposled le odločili, da vas v rubriki Foto tedna nehamo omejevati s posebnimi tematskimi razpisi. Namesto tega lahko odslej v rubriki Foto tedna sodelujete s katero koli fotografijo, ki je posledica pritiska na sprožilec vašega fotoaparata in ki si jo želite deliti z nami.

Fotografije v čimvečji ločljivosti, z imenom avtorja in povezavo do bloga avtorja ter naslovom fotografije pošljite na naslov uredništva foto@blogorola.com.

:: blogoro l a 36| 08 :: 14. avgust 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : FOTO RO LA :: 23

azinger.blogspot.com men Razinger | klemen-r

↑ Na ponovno snidenje | Kle

k | naulici.blogspot.com

↑ Veliki Jaz | Urška Uršni

↑ Pajkov Dom | Dejan

↑ Four logs near the

↑ Žežo Pik | Alenka | alla.tu

n-design.com

om Jauk | dejanjauk.c

river | David Verlič |

davidverlic.blogspo t.com

24

:: LAJFSTAJL ::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 6 |0 8 : : 1 4 . avgust 2008 ::

Zvita T.V. zvitafelgna.blog.siol.net

Kje je miška? Kje so nage babe? Še malo, pa bo brskal po avtomoto-traktor straneh.

– in tako naprej … Dlje kot do fliperja nisva prišla, ker je potrebno nabaviti še router – moj oča bi rekli rovte, ampak pustimo – torej router, da bo lahko imel dostop tudi do interneta.

Moji živčki niso za takšne stvari, prav tako kot niso bili za učenje, kako delati z mobilnim telefonom.

Ampak jaz verjamem v očeta, vem da se hitro uči in da bo po nekaj dneh že klikal kot nor po vseh novicah in avto-moto-traktor straneh.

Minil bo mesec, ko bo začel pisati blog. Pisal bo o deklini, ki jo ima zelo rad in je čudo od bitja, ki sama piše bedastoče na blogu in ga je

naučila. kako se s tem dela. Well, that would be me. Ignore that.

Vse bo super, tu pa tam bo zamrznil računalnik, se pojavilo vprašanje, kaj je to replay in zakaj za vraga dobiva maile od neznancev, ki vedo, da bi si rad povečal penis.

Tega me ni strah.

Strah me je predvsem vprašanja, ki bo verjetno sledilo kaj kmalu po priklopu na povezavo v svet.

“Tanja, kaj vtipkam da nage babe vidim?”

Foto: Reuters

Resnično občudujem starejše ljudi, ki se začno učiti, kako upravljati z računalnikom. Resno. Stvar sploh ni tako preprosta, čeprav se nam, ki se z njim poznamo že več let, zdi to nekaj čisto navadnega in samoumevnega. Začetki so tako najbolj težki, predvsem pa smešni.

“In sedaj primite za miško in jo premaknite v desni kot zgoraj.”

Prime miško, jo dvigne v zrak in potem gleda v učitelja kot 5-letni otrok.

Napočil je čas, ko se bodo tudi moj oča začeli učiti. Včeraj so se naučili kako igrati fliper, kje je tipka F4 in kaj pomeni tipka F2 itd. In po koncu igre se pojavi okence z rezultatom. “No, oča, sedaj pa kliknete na tisti OK na ekranu.” In oni se s prstom premikajo proti ekranu do OK. “Ne, ne, primeš za miško in jo pripelješ do OK.” “Kje pa je miška? Ne vidim je.”

“Tukaj v levem kotu.” In klikne na OK. “Kam jo pa zdaj dam?” Hehe

:: blogoro l a 36| 08 :: 14. avgust 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : LAJFSTAJL :: 25 Widra Wanda widrawanda.blogspot.com

Poker Se mi zdi, da me skušajo razčetveriti takoj iz prve, me iz čiste slovenceljske foušije ali z lastno šibkostjo prosečih na ulicah prepričati, da se razdam na vse strani – med hribe napleskam, tja proti Bohinju pa vse do Dolenjske. Alo, takole pa res ne bo šlo, ker imam take nogice, da me ljudje sprašujejo: “A te sploh držijo?” In se tudi z devetimi mačjimi življenji ne prebijem čez vse te, ki grabijo po meni in če rečem, da se ne bojim več navezanosti, mi je v oporo in enkrat bi se morala verjetno do konca naspati, ne pa da bluzim še čisto zablurana in niti malo udomačena med nekimi pečenji vola na ražnju, da še bolj podvomiš v civilizacijo na vse pretege, in kravami v ogradah pa enimi ljudmi, ki jim rečem: “Midva se pa poznava ane, a veš, od takrat, k' je ful d'ž padu.”

Me še vedno žulijo kamni v medenico, ko bežim pred nakopičenim in na kupe nametanim v lastne omare razsutega gnezda, ki bi ga bilo treba na novo splesti, ampak na slabih temeljih karkoli graditi se nikakor ne splača, sem praktično preverila na več hišicah iz kamnov, treba je pretrgati popkovino in zaiti na Aljaski, ali še bolje vziti tam daleč na jugu, takolele iščoč svobodo neke jezerske gladine, bežeč pred vsakdanom, pred utesnjenostjo in potem pade mraz in se tlačim v svojo jakno, do vratu zapeta, čeprav ne gre več za zidove, za to, da karkoli skrivam pred svetom, ampak za zaščito lupine, ki jo rabim, da me ne odplakne v napačne globine sedmih metrov, da se niti dna ne vidi in voda me zmami, da zaplavam vanjo, ledeno mrzlo, iščoč svobodo v temi z baterijo, kje bova spala, da me zaob-

jame gluha noč in toplina spalke, da sem pokrita in hkrati znotraj vesolja cela in gladka, brez fuzlov v glavi.

Ker ne maram vozljanja in hrapavost površine, me prepriča ravno toliko, da se je dobro oprimem, ampak ne maram pa nekih vlačenj in tega, da se dela karkoli na silo, da moram kaj narediti, da imam urnike in obveze in pričakovanja bližnjih in daljnih in tistih, ki bi to radi bili v mojih očeh in tistih, ki se jim zdi, da razumejo ta svet in ne razumejo preprostih stvari, da me je treba nahraniti, ne pa od mene samo jemati in to ravno, ko sem mislila, da sem se naučila dajati – pa ne leti nate z makom med zobki, ker v tvojih očeh lahko preberem, da mi bo kljub vsemu uspelo, pa ne leti na vse tiste, ki grejo za onim neskončnim hrepenenjem in razgledom, ki gredo vse višje in

dlje in letijo brez redbula in osladnosti gumijastih bombončkov v kombinaciji s sladkorno peno, da bi se kič raztreščil in bi znali sprejemati brez spreminjanja, se potopiti brez posebnih priprav, tako zelo spontano, brez planiranja in organiziranja, brez blefa za pokeraše, ki se obračajo stran z očmi in skrivajo za sončnimi špegli.

Sem vedno za dokler je igra, dokler se špila za cele kupe žetonov in se blefira z ravno pravšnjo mero naivnosti in optimizma, sicer je pa že Šalamun vse povedal, jest lahko samo obsedim in kimam, če bi lahko, pa ne morem, ker je treba spet iti, me vse roke tega sveta porivajo dalje, da bo prah spet ostal nepobrisan in se bom zataknila v kakšno poko v času, se je oprijela, da obstane do naslednjega kompleta samo mirujoča reka, v katero nikoli ne stopiš dvakrat.

Varagal varagal.blog.siol.net

Prababica in moje prvo stanovanje Še danes se nasmejim ob spominih na svojo prababico, ki je v bistvu bila mačeha moje babice. Kljub temu smo jo vsi imeli za našo prababico oziroma, kot smo ji rekli – omico.

Tudi ona nas je vzela za svoje. Še toliko bolj, ker svojih potomcev ni imela. Od poroke z našim pradedkom, ki je nekaj let kasneje umrl, je bila njena največja skrb in delo, skrb za njenega posinovljenca, našega malce “svojega” strica Frančka, o katerem bom kaj napisal ob kakšni drugi priložnosti. Nazadnje sta svoja skupna leta preživela v majhnem stanovanju na Pobrežju.

Po osamosvojitvi Slovenije, v času, ko so se lastninila stanovanja, sem jaz že resno korakal skupnemu življenju s svojo izbranko naproti. Živela sva v podnajemniški hišici in sanjala o svojem lastnem gnezdecu, kot to pač počno vsi mladi pari.

Kmalu se je pokazala pot k uresničitvi najinih sanj. Odkup omičinega stanovanja. Resda je bilo majhno, a bilo bi samo najino. Tudi omica ni imela nič proti temu. Rekla sva ji, da je ne podiva v kakšen dom za ostarele in da lahko v stanovanju živi še dalje, dokler bo pač zmo-

žna skrbeti zase in za strica. Dve leti zatem je omica v svoji postelji zaspala za vedno. Strica je k sebi vzela ena od njegovih sester, tako da sva lahko s svojo boljšo polovico začela z urejanjem gnezdeca.

Treba je vedeti, da je omica preživela tako prvo kot drugo svetovno vojno, kar je v njej pustilo določene sledi. Predvsem strah pred pomanjkanjem, ki je vodil k temu, da je kopičila vse mogoče. Še bolj pa nemogoče. Na trenutke se nam je smejal cel blok. Dneve so preživljali na balkonu in se “kotali” od smeha, medtem ko smo mi praznili stanovanje. Kako tudi ne. Med drugim smo iz stanovanja odnesli 300 kilogramov časopisov, revij, prospektov, čeprav omica ni bila naročena na noben časopis ali revijo. Odnesli smo več kot 70 litrov belega olja – s plesnijo na vrhu. Za dober kubični meter polivinilastih vrečk, od katerih so nekatere imele natisnjene reklame podjetij iz let 1950–1960.

S testeninami smo napolnili golfa, čeprav smo zadnje sedeže podrli.

Pohrustali so jih pujsi na eni kmetiji na Dravskem polju. Ne bom pozabil glasu Zlatorog-Henklovega informatorja na drugi strani telefo-

Imela je strašno zalogo makarov, mila in starih časopisov. na, ki se je komaj zadrževal, da ni bruhnil v nekontrolirani smeh, ko sem mu pojasnjeval, da imam 80 kg glicerinskega mila, katerega bi jim rad oddal, ker pri milem bogu ne vem, kaj bi z njim. Pa govorim le o delčku sobe majhnega stanovanja. Omare so bile zgodbica za sebe. Toliko novih, ne nošenih oblačil, ki so se nabirala skozi desetletja, in tako lepo zavetje za stotine moljev, ki so nam jezno krožili ob glavah, ko smo vdrli v njihovo kraljestvo. To ni bil boj z mrčesom.

Bilo je mesarsko klanje. A tudi igrivo mesarjenje živčkov, kateri so vse burneje in z nekimi meni do tedaj nejasnimi prijemi začeli obvladovati moje telo. Tekstilnim moljem so se kmalu v skupnem boju pridružili še molji iz moke, praška in kaj kmalu sem imel občutek, da imam opravka z vsemi mariborskimi molji. Kot da bi se združili pod parolo: molji vseh dežel, združite se! Od takrat dalje imam kar rahlo fobijo

pred njimi. Ko katerega opazim, rušim in lomim vse pred seboj, dokler satana malega ne pripopam na kakšen zid.

Potem je bila na vrsti še kopalnica.

Pa balkon, kjer je bilo med drugo ropotijo kar nekaj kilogramov kamenja. Nič me ne vprašajte, zakaj.

Morda … Na koncu še klet. Bog pomagaj! Ha, ha! Pa žal ni. Smo morali kar sami narediti red in poslušati še veliko smeha z balkonov, kjer so si sosedje naredili pravo piknik zabavo. Verjamem, da smo jim polepšali kar prenekateri dan. Se mi zdi, da je bilo celo nekaj žalosti, ko smo z vsem končali.

Obžalujem, da takrat vsega skupaj nisem poslikal. Prej in potem. V obnovo je bilo vloženega kar precej več denarja kot za sam nakup.

Molji so nekje po razpokah bloka lizali svoje rane. Kar se mene tiče pa sem zelo, zelo zadovoljen, da je naša osamosvojitvena vojna trajala le deset dni. Kotičke sob imam že zdaj naložene z razno šaro. Pri štirih letih vojne verjetno tudi lulat ne bi imel kam.

Hja, je že tako, da jabolko ne pade daleč od drevesa.

26 :: FI LM O RO L A :::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 6 |0 8 : : 1 4 . avgust 2008 :: Jan. G.

FlyGirl

Dosjeji X: Hočem verjeti Avtor

Dopustniški filmi FlyGirl se

bloga je tokrat obdelal nov film, ki so ga posneli neodvisno od obstoječega TV materiala. A navdušenje hitro plahni, zadeva pa spominja na klasičen, neinovativno predelan znanstveno-fantastični triler …

je tokrat poigrala s celo bero lahkotnih filmov: od komedije Daddy Day Camp, preko Tatoatorja, Iluzionista in celo klasičnega Diplomiranca iz leta 1967. Menimo, da je njen izbor kar dober, da prebrodite filmsko krizo do jeseni, ko se začnejo spet megahiti v kinodvoranah.

Več: filmxi.blog.siol.net

Selemjan

Jan G.

Harrison Ford in umivanje obraza Bloger se je poigral z

Preden hudič izve, da si mrtev je družbeno-kritična kreacija

Barthesovim dognanjem iz analize Julija Cezarja - da se obrazi akterjev potijo, kar je izraz njihove nemirne psihe. To teorijo je potem apliciral na Harrisona Forda, ki si v mnogih filmih menda umiva obraz ...

z zgodbo v ogrodju kriminalnega trilerja, ki ima v ospredju nadvse različna si brata Andyja (Philip Seymour Hoffman) in Hanka (Ethan Hawke). Lotita se ropa, ki ga režiser Sydney Lumet prikaže kot mučno eksistencialno dramo z obrisi starogrške tragedije.

Več: selemjan.blog.siol.net

Več: filmoljub.blog.siol.net

Več: filmxi.blog.siol.net

PaucStadt paucstadt.blog.siol.net

Sid & Nancy (ZDA, 1986) pač le slišal. Lani je celotni kritiški del zaploskal filmu Control, ki kaže zgodbo Iana Curtisa, legendarnega frontmana punk-rock skupine Joy Division. O filmu čez nekaj dni.

Ta spis je namenjen drugi punkrock legendi, ki je pred več kot 30 leti trgala na britanskem otoku. Sid Vicious, kultni in ekscentrični basist punk fenomena Sex Pistols, je vse življenje živel, kot v filmu. Bil je kralj, ki je prerasel bas kitaro in postal legenda in mit, simbol novega vala angleške mladine, ki je s Sex Pistolsi žugala kraljici. Čeprav je imela skupina morda še bolj odpiljenega pevca, pa Sid vseeno velja za prvi simbol skupine. Podobno, kot je bil prvi simbol skupine The Beatles John Lennon. Pa še ena podobnost je med njima – oba sta imela žensko, ki jima je mešala glavo in ju oddaljevala od kolegov v skupini.

Kar je bila Yoko Ono Johnu Lennonu, je bila Nancy Spungen Sidu.

Ko sta se srečala, eden bolj zadet in zbegan od drugega, je bila to ljubezen na prvi pogled. Neločljiva privlačnost in zavedanje, da sta od tistega trenutka naprej kot eden. Delovala sta kot eno. Žal ju ni družila le ljubezen. Ah kje, ljubezen še najmanj. Družil in držal ju je heroin, ki sta ga uživala s tako vnemo in veseljem, da bi še liki iz Rekvijema za sanje zgolj skomignili z rameni. Heroin jima je odpiral vrata v raj in zapiral vrata realnosti. Podiranja in samouničevanje svojih duš nista zaznala.

Sid, ki je bil vlečni konj anarhije, je živel anarhijo s heroinom v krvi.

To je seveda trgalo Sex Pistolse, ki niso bili sposobni več nastopanja, saj je bil lider v drugem svetu. Ni preostalo drugega, kot da se Sida dokončno znebijo.

iTIVI KOMENTAR

Dežela svobode Priredba knjige, ki knjige ne žali S. L. Jackson Barbara B. Mel Brooks ima poseben čut za režijo. Dvanajst stolov je, za razliko od večine ostalih filmov, ki so takšne ali drugačne parodije, filmska adaptacija knjige z istim naslovom. Brooksu je uspelo prikazati nervozno ihto, s katero se zgodba odvija.

Dvanajst stolov je tako zgodba o ljudeh, ki so prepričani, da jim pripada več, kot si dejansko zaslužijo, o odraščanju, prijateljstvu in poštenju. In še dobro, da je pri vsem tem komedija ...

Dobro, zgodba morda ni najbolj sveža, filmov o zadrogirancih je bilo že kar nekaj. A vseeno je treba dodati, da gre za vpogled v življenje enega večjih punk legend in že zaradi tega je film več kot vreden naše pozornosti.

Nadaljevanje na : http://paucstadt.blog.siol.net/

Foto: promocijsko gradivo

Režija: Alex Cox. Igrajo: Gary Oldman, Chloe Webb, David Hayman … Življenjska zgodba glasbenikov je vedno dobrodošla tema za filmski trak. Kar nekaj muzičarjev je videlo svojo življenjsko zgodbo prenešeno na velika platna, nekaterim pa to ni uspelo, saj so prej zapustili naš preljubi svet. Le kaj bi dejal Jim Morrison, ko bi videl Vala Kilmerja v svojih škornjih. Ha. Ray Charles je premiero za las zgrešil, ampak bodimo potolaženi, Ray bi svojo dramo

Kino doma!

iTIVI, d.o.o. Vse pravice pridr ane. Ve informacij na www.itivi.si.

V sodelovanju z najveËjo slovensko spletno videoteko iTIVI, Blogorola svojim bralcem podarja en mesec brezplaËnih filmskih uæitkov. BrezplaËni mesec filmskih uæitkov aktivirate s promocijsko kodo HOT-DVD-LOT , ki jo vpišete v ustrezno polje na spletnem mestu www.itivi.si .

www.itivi.si

27

28 : : B I ZARK E :::::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 3 6 |0 8 : : 1 4 . avgust 2008 :: Doncha donch-bonbonch.blogspot.com

100pp 100pp.zru.si

Čips

Pfuuuj, jebemti!

Kateri je bil že tisti Francoz, ki je pomočil kruh v lipov čaj in se znašel spet v otroštvu zgolj zaradi vonja, ki ga je ta kombinacija vzbudila v njegovemu spominu?

Meni se je zgodilo nekaj podobnega.

Sodelavec je cel teden od ponedeljka do danes težil, naj kupim čips. Čips gor in čips dol, da bi ga najraje klofnil.

Danes pa je napočil trenutek, ko sem mu med pavzo rekel, naj ga gre kar kupit in mu dal dva evra. Nisem mogel verjeti, ko se je čez pet minut vrnil iz trgovine z dvema vrečkama Pata čipsa.

Kot svetinjo smo odprli eno od vrečk in ponesel sem prvi čips najprej k nosu. Itak vse povoham, preden dam v usta.

In tedaj se je zgodil efekt, isti, kot pri tistemu Francozu.

Oh, žlahtni vonj čipsa. Pa ne tistega novodobnega, rebrastega, z okusom paprike ali iz krompirjeve moke in s tisoč dodatki odštancanega. Ne, ampak takega, kot je tisti srbski iz Čačka – v prozorni embalaži. In tale Pata ni bila nič drugačna. Ko sem potegnil vonj rezine skozi nos, se je odprl čudežni predalček in povezal ta vonj z Mikijevim zabavnikom, ki sem ga bral kot sedem-, osemletni Mihec v domači kuhinji in segal s prsti v vrečko. Še enkrat sem povonjal čips in sedaj sem imel pred seboj Politikin zabavnik. In v trenutku sem bil v Begunjah v trgovini, kupoval Politikin zabavnik in čips, se vračal peš proti avtobusni postaji, ki je bilo pred Kovačevo hišo, sedel sem na zeleni klopici, tam blizu so bili Zajčava Albina, Korošcova Katarina, Marjana, Tanja, Marjan, Brane in domača hči Katarina ...

(Celotni prispevek na http://100pp.zru.si/article. php?blog_id=1576 )

Dona, kakršna je v resnici …

Ne, ta post ne bo nikakršen samovšečen ali pa samohvalen spis. Je le ena izmed mojih muh in razmišljanj, katera se mi danes podijo po glavi. Ravno sem malo brskala po računalniku in odkrila mojo prijavo na simpatijah, glasujzame ipd. To me je močno pretreslo in mi dalo povod v zgražanje nad samim sabo.

Tako nekako se mi zdi, da sem prerasla takšne načine pokazati se folku, prerasla sem besedila z miljoni zvezdic, emoističnimi x-i in oglatimi oklepaji, zgražam se nad svojim izpred dveh let nazaj napisanim opisom zase, v pocukranem jeziku ipd.

Zakaj sem počela vse te stvari, ki me pri drugih danes tako motijo in mi dajejo njihov motiv otročjosti?

Kocine se mi postavijo pokonci, če samo vidim blog opis z: Sem xX*___*Xx, frendeki me kličejo (in nato miljon imen od Bucike, Cucike dalje) …***xXXxXX[[[ČaaVzzz BeJba 1 in 2, RaDa vaju MaaaM*xX… MwAaa ]] Ooooo Fuj! Ne me sicer zdaj gledat grdo, če me vidite na cesti, samo – fuj, noooo … To je enako, kot mi-

ljoni srčkov na msnju, kako ljubite en drucga, tisti teden, ko ste skupaj.

WTF, kaj rabi cel svet vedet za Bubija, kako je srčkan, in ti je forever najlepši … (O tem problemu je govoril že dr. Srečković in se z njim popolnoma strinjam).

To tako zelo sovražim, še bolj kot ankete, s katerimi mi težijo vsak dan preko telefona. Fuuuuj …

Vem, da sem tudi jaz ena mala šmrkla, pa da vam grem na živce …

Samo – fuuuuuuuuj, no!

Nika darlingnikki.blog.siol.net

Jebeno jutro dežurnemu zdravniku na inhalacije v Celje. brskam naprej po torbici in tudi denarnice z zdravstveno izkaznico nimam sabo. Če ni to jeba?! Sredi astmatičnega napada sem, brez vsakršnih zdravil. K sreči obstajajo dežurne lekarne, v katerih se da dobiti Claritin brez recepta in moja mami, da ga gre iskat.

Upanje, da se bo malo izboljšalo, obstaja.

Tačas, da dobim tablete, bom pa na svežem zraku sedela in upala, da se mi sapnik sam od sebe razširi na normalno stanje. Ker to je nevzdržno. Kot da bi probal dihati po slamici. Kar probajte, ni fajn, premalo kisika. Zvečer pa, ko končno pridemo domov, si bom vpihala toliko Ventolina, da bom totalno zadeta in bom zaspala kot ubita. Can’t wait. Zdaj grem pa”uživat” v bolečini dihanja ter odpiranja in zapiranja oči. Srečno ...

zdravila in zdravstveno kartico in jo bom povsod jemala s seboj. Nikoli več ne bom tega sranja trpela, ej – majkemi.

P.S. Skrajni čas, da sem spet nehala kadit, ja. Še prepozno, po mojem.

P.S. 2 Zdej bom imela posebno torbico za vsa

Foto: Reuters

Ko se zbudim s tako težo na prsih, da ne morem vdihnit, vem, da dan verjetno ne bo najboljši. Nato vseeno vdihnem, zrak v pljučih zaboli in izzove kašelj. Počasi poskušam odpret zalepljene oči, pa ne morem. Odtavam v kopalnico, jih umijem, da se odlimajo in jih počasi odpiram. Boli, pa nisem prepričana če zaradi močne svetlobe ali česa drugega… Nato se pogledam v ogledalo in zagledam zjebano verzijo sebe. Oči otekle, rdeče, obraz utrujen, kot da ne bi nič spala … Pa še vedno mi v pljučih piska in težko diham. Ja, tako zgleda človek po nekaj ur trajajočem astmatičnem napadu, ki pa se sploh še ni končal. Prva misel: “Jebemti, ven iz hiše moram.” Stopim na zrak, domačim je takoj jasno, kaj se dogaja, ker lahko moj dihanje slišijo zeloooo daleč. Prebrskam torbico, v kateri bi po vseh pravilih morala biti Ventolin in Claritin. Ventolin, da razširi sapnik, Claritin, da zreducira alergično reakcijo. In – surprise, surprise, ni ju. Spomnim se, da sem ju pred odhodom dala na mizo, da jih bom vzela … Pa jih očitno nisem. Jap, temu se reče slab dan. Mami bi me peljala k

:: blogoro l a 36| 08 :: 14. avgust 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : BIZARKE :: 29

Najbolj seksi olimpijka

Nekaj tednov pred pričetkom olimpijskih iger v Pekingu so na spletu zagnali veliko glasovanje, v katerem so poznavalci športa in športnic izbirali najlepšo oziroma najbolj seksi olimpijsko predstavnico. Na presenečenje mnogih je največ glasov prejela relativno neznana kanadska ritmična gimnastičarka Alexandra Orlando. Alexandra se je rodila v Torontu, le za las pa je zgrešila že nastop na olimpijskih igrah v Atenah. 21-letna lepotica je doslej v žep pospravila že šest zlatih medalj s tradicionalnih športnih iger Commonwealtha. Kadar se ne poti in preteguje svojih gibčnih udov na napornih treningih, je Orlandova pridna študentka trženja.

(e)stradanje

Paul si je nakopal novo

Potem, ko ga je Heather Mills finančno dodobra obrala, si Sir Paul McCartney slabih pet mesecev po mukotrpni ločitvi “s svežo ljubeznijo” celi rane na znameniti ameriški cesti 66.

66-letni nekdanji član skupine The Beatles se na legendarni Route 66 zabava s 47-letno milijonarko Nancy Shevel iz New Yorka. Golobčka se vozita v fordu broncu (letnik 1989), doslej pa sta naredila že okoli 1600 kilometrov. Pot sta začela izpred McCartneyjeve vile v Homptonu na Long Islandu pri New Yorku. Na postankih so McCartneyja oblegali tudi oboževalci in skoraj povsod je moral podpisovati avtograme. Na neki bencinski črpalki v zvezni državi Illinois se je fotografiral tudi s peterico mladih fanov. “Videti sta kot sveže zaljubljena,” je za časnik povedal eden izmed te peterice. Medtem ko se srečen parček prevaža po ZDA, pa lahko mi že pričnemo pobirati stave, za koliko milijonov ga bo obrala Nancy. No? Kdo bo prvi?

Najslavnejši slovaški nos

Ko so jo vprašali, kaj je na njej najbolj posebnega in nenavadnega, je kot iz topa izstrelila: “Moj nos!” Njen, za spoznanje morda res nekoliko ostreje oblikovan nos, pa vsekakor ni edina lastnost, zaradi katere bi Kamila Filipcikova bila tako zelo posebna. Leta 1991 rojena Slovakinja je v letošnji modni sezoni sodelovala že na več kot štiridesetih modnih revijah prestižnih oblikovalskih znamk. V tem trenutku predstavlja Kamila eno redkih manekenk iz dela Evrope, kjer se ženski priimki končujejo na “-ova”, saj so modni agenti že dalj časa na lovu za “prijaznimi, preprostimi deklicami iz sosednje ulice”, ki jih prej kot v ostri, skrivnostno zadržani vzhodni Evropi, najdejo v sončni Avstraliji ali ZDA.

Foto: promocijsko gradivo, Reuters

⋆

⋆

⋆ ⋆ ⋆ HORORSKOP

⋆⋆⋆⋆

⋆

Oven Na določenem delu vašega telesa nastaja nekaj, kar spominja na sir. Za božjo voljo, ukrepajte!

Bik Če bi verjeli legendam o vampirjih, bi lahko pomislili, da ste nesmrtni. Tudi vi namreč ljudem že leta intenzivno pijete kri.

Dvojčka Tako zelo ste brezvezni, da se nam za vas ne ljubi sestavljati horoskopa.

Rak Poletje je šlo mimo vas. Tako kot mladost. In sreča. Denar. Prijatelji. Seks.

Lepota. Atraktivna postava. Kariera. Denar.

Smisel za humor …

Lev Ob koncu tedna boste prava tarča posmeha. Vaša bivša ljubezen se bo namreč pred skupino prijateljev glasno razgovorila o vaših telesnih hibah in klavrnih posteljnih akrobacijah.

Devica Po Mariboru se klati smrklja, ki trdi, da je vaša hči. No, samo v vednost.

Tehtnica Očitno ste se odločili še naprej furati ta nezdravi življenjski slog. Lepo.

Počasi lahko razmislite tudi o tem, katera barva rož se najbolje sklada z vašim nagrobnikom.

Škorpijon Mama vam je vedno govorila, da se ne smete pogovarjati s tujci. V kolikor je nočete razočarati, se nikar ne zaposlite v azilu za priseljence.

Strelec Odhajate na dopust, vaši sodelavci pa medtem že izbirajo znamko penine, s katero bodo veselo nazdravljali na dan vašega odhoda.

Kozorog Radi imate raznorazne padavine.

Namig: peljite se kdaj skozi kakšen slovenski predor.

Vodnar Resnično ste začutili olimpijski duh. Sedaj presedite pred televizorjem ob gledanju tekem še dodatne štiri ure dnevno.

Ribi Če ste že po horoskopu riba, to še ne pomeni, da morate oddajati tudi takšen vonj.

30

HTTP://RADA.IMAMF.UK ZADNJIC SMO SE POGOVARJALE O REKREACIJI IN PO DOLGEM CASU SEM SE ODLOCILA, DA GREM SPET NA JOGO K SVOJEMU STAREMU DOBREMU UCITELJU ...

ZAKAJ PA TAKO MOCNO SEPAS?

HEJ, KAKO SI?

JAH, KOLK IMAM ... MALO ... IZPAHNJEN. SAJ BO MINILO ... ENKRAT.

NA JOGI SEM BILA ...

JA KAJ SI PA DELALA?!? PA JA NISI ...?!?

AJDA, BESEDE PRISPEVAL SI. R.

SAJ SEM VEDELA, DA SE NE BI SMELA DOL DAT S TANTRA JOGA MOJSTROM ...

31

32

DOM? A N N E D E T K A S V O GOROL O L B I T A M E J E R P Š I .COM A ŽEL L O R O G O L .B W W ROL0! W O G O L B A N E S I Č O NAR