Blogorola 45/08

45 08

Blogorolin Hot’a’lot Wazap?

Tema tedna: Ciljaš, torej si

Intervju: Anže Višnar Filmska rola www.blogorola.com

Ciljaš, torej si

Foto tedna: Brez omejitev!

Bizarna scena & Hororskop

Lajfstajl: Narava, realnost in macola za Hada

1

2

:: bl ogorola 45| 08 :: 16. oktob e r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : U VOD N I K :: 3

Vsebina je vse ... Toda kaj je vsebina?

V zadnjih tednih se je moje zblojeno popotovanje v osrčje redefinicije medijev končno sestavilo v smiselno celoto. Če sem se na BlogWorldExpu v Las Vegasu še zgražal nad anemičnostjo klasičnih medijev, ki so povsem izgubili svoj kompas, pobudo pa so prevzele markertinške agencije z vzklikom »Content is everything!«, se je na letošnjem Golden Drumu v Portorožu zopet zgodil presenetljivi zasuk v obratno smer.

Soizdajatelja: ČZP Večer d.d. in Hotalot d.o.o.

Direktor projekta: Marko Vrtovec Odgovorni urednik: Gregor Fras

Prvo vprašanje na okrogli mizi s predstavniki Googla, Facebooka in Microsofta se je glasilo: »Ali se dojemate kot medij?« Odgovor je bil nedvoumen: »Seveda smo medij«, pri čemer je predstavnik Googla poskrbel za zanimiv preobrat: »But we don’t do content, we’re just a technology company.«

Izvršni urednik: Simon Ručigaj Urednice fotografije: Marta Lamovšek Tehnično uredništvo: Matija Rijavec Jure Kajzer

Skratka, v današnjem narobe svetu imamo torej naslednjo situacijo: imamo klasične medije, ki izgubljeno tavajo za pomanjkanjem lastnega smisla, imamo oglaševalske agencije, ki prisegajo na vsebino, in imamo sodobne medije, ki se ne ukvarjajo z vsebino, ampak se imajo za tehnološka podjetja.

Ilustracija: Natan Oblikovna zasnova: Studio Designis Prelom: Jan Jereb, Kultura d.o.o.

Uredništvo: Blogorola Kladezna 12, 1000 Ljubljana T.: +386 (0)1 426 50 73 urednistvo@blogorola.com www.blogorola.com Naročnina: narocnina@blogorola.com Oglasno trženje: Ervin Strnišnik T: +386 (0)40 666 645 E: oglasi@blogorola.com Tisk: Delo, d.d., tiskarsko središče

Vse bolj postaja jasno, da je redefinicijo doživel predvsem pojem vsebine. Vsebina ni več nekaj, kar bi si produkcijsko lahko lastili klasični mediji, iz tega vidika se tudi marketinško priseganje na

GO TO ↓

Ne gre torej za to, da bi se spremenili mediji, marketinške agencije ali tehnološka podjetja.

Gre za to, da se je v samem temelju spremenila vsebina, ki je postala demokratična, razpršena na avtonomne cone neštetih producentov, ki jih ni mogoče več spraviti pod en skupni imenovalec, medijski naslov ali blagovno znamko. Vsebina je danes tukaj, v vsakem izmed nas in čaka, da jo s pogumom smelega zapisovalca spravimo v javnost. Vsebina niso več mediji, marketinške agencije ali tehnološka podjetja – vsebina smo ljudje!

Gregor Fras, odgovorni urednik

: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : ::::::::

blogorola 45.8

10

Intervju: Anže Višnar

14

Tema tedna: Ciljam, torej sem

22

Fotorola: Brez omejitev!

Naklada: 50.000 izvodov.

Gostovanje: Domenca d.o.o.

Prispevki v tiskani izdaji Blogorole niso lektorirani in ne izražajo mnenja ali stališč izdajateljev ali uredništva Blogorole.

Več o pogojih uporabe in sodelovanju si lahko preberete na www.blogorola.com.

vsebino zdi le izpraznjena forma – vsebina je danes tako imenovani »user-generated content«, torej vsebina, ki jo ustvarjajo uporabniki, bralci, sleherni izmed nas.

naslednja stran >>

Anže Višnar je tista človeška točka, ki združuje slovenski les in prestižni Dubaj. Z eno nogo stoji na Slovenskih tleh, z drugo je zakoračil v Združene arabske Emirate. Posvetil se je eni sami poslovni ideji – v Emirate izvažati les, pohištvo in idejo o naravnem bivanju. Mu bo uspelo? Tako kot je zagnan – težko, da mu ne bi! (...)

Govori se, da ima vsak od nas cilje – postavljene zavestno ali podzavestno. Le redki med nami dejansko 'lebdijo v življenju' in se mu načrtno pustijo premetavati po svoje – vsaj upamo, da je tako.

Tokrat nas je zanimalo – se teh ciljev zavedamo? So to le hotenja, ali pa jih sistematiziramo, jih dosegamo s sistematičnim delovanjem? (...)

“Drage Blogorolovke in Blogorolovci! V rubriki Foto tedna objavljamo najbolj kreativne, vroče, izvirne in vsebinsko polne fotografije, ki ste jih posneli.” (...)

4 :: WAZAP ::::::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 4 5 |0 8 : : 1 6 . o kto b e r 2008 ::

Coldplay - Dunaj Ina Ülen t beetlejuice.blog.siol.ne

4 ting »Are You In« @K Making of photoshoo The Assistant cat myspace.com/vuckothe

16/10

ČETRTEK

17/10

PETEK

17/10

PETEK

17/10

PETEK

→ klub SubSub (Celovška 25, LJ) → Kud France Prešeren (LJ)

→ klub SubSub (Celovška 25, LJ)

→ Klub K4 (LJ) → ob 23h

Platinum Pied Piperse Soul melodije in beati v pravem pomenu besede s zasedbo iz Detroita, Platinum Pied Pipers, ki danes uživa že skorajda kultni status. Ogrela vas bo r’n’b/soul pevka Maya z novo spremljevalno skupino.

Official Elevate Festival PreParty Promo party enega najbolj

KUS KUS 5 LIVE! Balkan Root Tokrat štirje soundsystemi

prodornih evropskih festivalov sodobne in napredne elektronike – Elevate, ki vsako leto oživi v avstrijskem Grazu. Poslastica za glasbene gurmane.

– sodelujoči DJji, MCji, producenti in inženirji s področja bivše Juge. www.myspace.com/ disciplinskakomisija, www. myspace.com/bagasoundsystem, www.myspace.com/popaymusic

Goli oder Poleg zvenečih slovenskih imen bo festival postavil na ogled priznanega ameriškega klovna-bufona Erica Davisa, italijanski gibalni kolektiv Company blu in finsko zvezdniško skupino, Stello Polaris. Traja cel teden.

:: bl ogorola 45| 08 :: 16. oktob e r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : WA ZAP :: 5

Sodeluj tudi ti!

rijo Pošlji nam segodka o d ij af gr foto aj in nam pomag briko ru i at rj va st sou tografije fo ji šl o Wazap. P i na st o v visoki ločljiv naslov rola.com. wazap@blogo

Revolute v Orto baru Miha Rekar mr-foto.net

apu

ty z DJ Sylvain-om v Esc

Mondial pre & after par Miha Rekar mr-foto.net

18/10

SOBOTA

22/10

SREDA

23/10

ČETRTEK

→ klub SubSub (LJ)

→ Kiberpipa (Kersnikova 6, LJ) → ob 19h

→ Cvetličarna Mediapark (LJ) → ob 21h

Miligrami »plastik« Večer eksperimentalnih IDM in dubtechno zvokov bo skuhala ekipa Synaptic v polni zasedbi – šest DJev in dva instrumentalca (saksofon, e-guitar). Pričakujte izrazito čutno pa tudi »mind blowing« glasbo.

Spletne urice: FOWA report FOWA (Future of Web

KATALENA Vrhunska slovenska skupina v okviru Limited Edition koncertov. Katalena ljudsko glasbeno zapuščino slovenskega prostora prireja in izvaja na sebi lasten način. Zadnji album Cvik cvak! Obdeluje rezijansko glasbo in njeno peklensko repetitivnost.

Applications) bodo tudi letos komentirali slovenski udeleženci – vsak, ki jo je obiskal, bo v nekaj minutah predstavil izbrano tematiko.

6

b l ogo ro l a 4 5 |0 8 : : 1 6 . o kto b er 2008 ::

POLITIK A

Jin jinovsvet.com

Propad kolosa … Težko je napovedovati propad imperijev in velikih sil.

Otomani so na svetovnem odru v vlogi velike sile vztrajali stoletja. Leta 1689 so doživeli poraz pred zidovi Dunaja, mnogo hujši poraz od tistega, ko je mogočni Sulejman s svojo gromozansko armado prodrl skozi nekoč cvetočo Madžarsko in doživel neuspeh pred mestom ob Donavi. Pa vendar je imperij vztrajal kljub vsem porazom, kljub notranjemu razpadu in dekadenci, dokler ga šele prva svetovna vojna ni odplaknila na smetišče zgodovine. …

Poglejmo si Rusijo, to naslednico Sovjetske Zveze, ki so ji še pred desetletjem napovedovali potop. Zdelo se je tako, kakor da bo največja država sveta zdaj, zdaj razpadla. Gospodarstvo je drvelo v propad, kriminal je bil vseprisoten, prebivalstvo je trpelo revščino in se krčilo, vojna v Čečeniji je bila izgubljena, dolgovi so se kopičili. Imenovali so to Rusijo nekateri ‘modreci’ za bolnika Evrope, kakor so nekoč prej že radi imenovali Otomanski imperij. Izkazalo pa se je, da so bile njihove osmrtnice malo prezgodnje in Rusija leta 2008 znova ponosno stopa na svetovni oder in si išče svoj prostor pod soncem. …

Pa si poglejmo, kje so ZDA zdaj.

Zadolžene, vpletene v dve vojni, ki ju ne morejo več zmagati razen z izjemno brutalnostjo, osovražene, sredi gospodarske kri-

Nekatere 'zgodnje osmrtnice' so le projekcija želja nasprotnikov. ze, ki se utegne kmalu preleviti v čisto pravo recesijo. V nekaj letih, oziroma, točno v osmih letih Busheve vladavine, so ZDA zdrknile s položaja edine velike sile in zdaj se morajo soočati s svojimi lastnimi omejitvami.

Seveda, teh omejitev ameriške politične elite še nočejo priznati, ampak vsem ki realno gledajo na razmere v svetu je jasno, da obstojijo jasne meje, do katerih še seže ameriška moč. Že dolgo časa mnogi napovedujejo zaton ali celo propad ZDA. Pri tem je potrebno ostati na realnih tleh. Da, svet se spreminja, da, imamo več centrov moči in sistem velikih sil namesto sistema z enim samim centrom. Da, gospodarska kriza bo po vojaški katastrofi vojne proti terorizmu zlomila še en simbol ameriške premoči v svetu. Toda, po drugi strani govorimo o državi, ki se razprostira na skoraj deset milijonih kvadratnih kilometrov in ki ima čez 300 milijonov prebivalcev, ki premore delujoče institucije z dolgo tradicijo ter ogromen rezervoar produktivne in izobražene delovne sile. Govorimo o državi, ki lahko preživi mnogo hujše stvari kot poraze v vojnah daleč proč od svojih

meja ali gospodarsko krizo, ki se vleče nekaj let. Status ZDA v mednarodni areni se spreminja, a ZDA ostajajo velika sila. Tako bo še zelo dolgo, čeprav se bo nekaterim na čase dozdevalo, da je konec blizu.

Morebiti bomo v prihodnjih letih doživeli umik ZDA z mnogih področij sveta, koder so zdaj še zasidrane. Preženejo jih lahko njihovi tekmeci, Kitajci, Rusi, Indijci, ki razpolagajo z vedno več sredstvi in so doma v svojih regijah, medtem ko so Američani daleč, odženejo jih lahko razmere doma, ki ne bodo več dovoljevale zapravljanja milijard za tuje vojaške pustolovščine in stotine vojaških oporišč, medtem ko bo doma potrebno obnavljati ceste in železnice, vlagati v jedrske elektrarne in pomagati milijonom revnim.

To ne pomeni zatona, temveč le prilagoditev novi realnosti. … Če bodo ZDA kdaj propadle in izgubile status pomembnega svetovnega igralca, to skoraj zagotovo ne bo v naslednjih desetletjih zato je o zatonu ZDA še prezgodaj govoriti. Kakor drugi veliki imperiji, tudi tega čaka dolgo obdobje počasnega propadanja, ko ogromna moč še preprečuje dokončni razpad, a ne zmore ustaviti potrpežljivega delovanja časa, ki počasi okruši še tako velike človeške storitve, tudi mogočne sile, ki si domišljajo, da so večne.

Jin jinovsvet.com

Gospodarska kriza je boleča za civilni sektor, a ameriškim oboroženim silam bi utegnila biti v pomoč pri pridobivanju novih vojakov, poroča McClatchy.

V preteklih letih so vse veje ameriških oboroženih sil zaradi nepriljubljenih vojn v tujini in majhnega zanimanja Ameri-

Posledica gospodarske krize je priljubljenost vojske.

čanov za vstop v vojsko, znižale svoje standarde, tako da je predvsem v kopenske sile prišlo mnogo bivših kaznjencev.

Zdaj pa se je slika popravila, saj je ob naraščajoči brezposelnosti služenje domovini, tudi v čezmorskih vojnah, postalo bolj mamljivo.

Kopenske sile so v preteklem proračunskem letu, ki se je končalo 30. septembra, rekrutirale 80517 vojakov, Marinci 37991, letalstvo in mornarica pa 66333, s čimer so vse veje razen letalstva presegle svoje zastavljene cilje.

Foto: Reuters

Večje zanimanje za vojsko

POLI TI K A

:: bl ogorola 45| 08 :: 16 . o kto b e r 2 0 0 8

7

Franci Frantar franci.frantar.com

Jörga Haiderja ni več

Foto: Reuters

Jörga Haiderja ni več, umrl je v prometni nezgodi. Slovenija ima svojega Jelinčiča, Italija svojega Berlusconija, Srbija je imela svojega Miloševića, Hrvaška je imela svojega Tuđmana, Avstrija je imela Jörga Haiderja. Kot kaže, v nobenem političnem prostoru ne gre brez primesi nacionalizma in javnega delovanja proti šibkejšim – manjšinam, tujcem, azilantom, ljudem druge barve, rase, vere, ali samo proti sosednjim nacijam. Politiki velikega kova odidejo in vedno znova pridejo novi. Ljudje – potencialni volivci, nasedajo populističnim politikom, ki vse dobro najdejo le v pripadnikih domačega naroda in njihovi visoki narodni zavesti, ter vse slabo v njihovih tujcih, ki po njihovih izjavah odžirajo vsakdanji kruh poštenim domačim ljudem. Nikakor niso dovolj sovražniki na domačem ozemlju, vedno jih je potrebno najti še pri sosedih – Srbi med Hrvati in Kosovarji, Hrvatje med Srbi, Slovenci med Hrvati, Avstrijci med Slovenci … in vedno se najde nek Jörg Haider, ki zna na takšen način zapihati na dušo množice, da najde »krivce« za vsa razočaranja in neuspehe. Čeprav vse razvitejše družbe dejansko potrebujejo priseljence in novo poceni delovno silo, nacionalisti tega ne priznavajo.

Jörg Haider je imel veliko za povedati proti Slovencem, predvsem proti dvojezičnosti na avstrijski Koroški, vendar mu zaradi njegove nestrpnosti ne bi privoščil tragične smrti. Za vse bi bilo veliko bolje, da bi bil živ in še bolje, da bi morda ne-

Nestrpni gost na kosilu? kega dne ubral le bolj spravljiv ton, ter pričel združevati sosede med seboj. Predvidevam, da žal tega ne bi nikoli naredil, ker sicer ne bi nikoli dosegel tako dobrega volilnega uspeha. Ko skrajna desnica v nekem demokratičnem političnem prostoru na volitvah doseže 29 odstotkov glasov (nekdanja Haiderjeva Svobodnjaška stranka, FPÖ – 18 odstotkov in sedanje Haiderjevo Zavezništvo za prihodnost Avstrije, BZÖ – 11 odstotkov), potem je s to družbo nekaj močno narobe. Za takšno stanje ne morejo biti krivci “Jörgi Haiderji”, ampak vsi tisti, ki pomagajo pri tem, da se neke moderne vrednote o človekovih pravicah in svoboščinah izrodijo. Očitno se ljudem slabša socialni položaj, se počutijo ogrožene in potrebujejo nekoga, na katerega bodo lahko pokazali s prstom. Čeprav je Jörg Haider rad hodil v Slovenijo občudovat njene lepote in mimogrede skočil na dobro kosilo, se ga bomo Slovenci zapomnili ravno zaradi njegove nestrpnosti. Meni se zdi, da je bila njegova mednarodno najodmevnejša poteza, ko je podprl Sadama Huseina v boju proti ameriškemu imperializmu in ga tudi obiskal (vir: 24ur.com).

Zanimivo bo videti, ali se bo avstrijska politika brez Jörga Haiderja do slovenske manjšine kaj spremenila. Objektivno gledano pa je bil vsekakor vešč in zelo uspešen politik.

Domen Savič e-demokracija.si

Po volitvah: Dvosmerno v enosmerno ulico?

Volitve so za nami, zmagali so zmagovalci, izgubili poraženci. Povolilno obdobje je čas preloma tudi na spletu, saj se v večini primerov začne sezona zapiranja spletnih mest in »ugašanja« dvosmernih komunikacijskih kanalov z javnostjo, ki so jih voditelji političnih opcij oglaševali med kampanjo.

Zanimivo je dejstvo, da bi ravno v času oblikovanja politik in prihodnosti koalicijske stranke morale puščati spletna vrata odprta tudi za volilno bazo, brez katere stranke ne bi mogle vladati oziroma upravljati s prihodnostjo. Stranke se morajo zavedati pomembnosti vzdrževanja spletne prisotnosti, saj osla lahko pelješ na led samo enkrat, volilca pa v najboljšem primeru dvakrat.

Težava je seveda v tem, da so spletna mesta političnih strank skonstruirana okrog konflikta (volitev) in da se zdi, da v navidezno nekonfliktnem ozračju ne najdejo prave energije za delovanje. Ključno vprašanje je povezano z obiskom in številom vsebin političnih spletnih mest – ali ljudi politika ne zanima, ker nima vsebine, ali politika nima vsebine, ker ljudi to ne zanima (pirc.cc press)?

Ne dvomim, da bodo politiki in njihovi predstavniki za stike z javnostmi (ni naziv ironičen?) še naprej vzdrževali enosmerno komunikacijo (je to sploh še komunikacija?) z volilno bazo oziroma politično javnostjo, vseeno pa se lahko vprašamo,

ali bodo izvajali dvosmerno komunikacijo in če jo bodo, ali bo imela ta komunikacija kakršnekoli oprijemljive posledice?

Bo KK v imenu Facebook javnosti parlamentu predstavila predlog določene spremembe? Bo BP v imenu Redbook javnosti

Če smo se iz zadnje predvolilne kampanje česa naučili, je bilo to spoznanje, da so politiki prišli na splet. zahteval določene bonitete za uporabnike spleta, ki brskajo že več kot pet let? Bo ZJ še naprej neodkrita spletna zvezda?

In s kom bo v naslednjem političnem spotu z gore hodil KE? Če smo se iz zadnje predvolilne kampanje česa naučili, je bilo to spoznanje, da so politiki prišli na splet. Ali bodo tu tudi ostali in v kakšnih gnezdih bodo čakali na naslednje volitve, pa bo pokazal čas. Zaenkrat kaže dobro.

Komentirajte na e-demokracija.si

ka 2.0” smo V kolumni “Politi blogajočim prostor ponudili , ki se s tim politikom in tis . jo rja va politiko uk rk, Majda Sodelujejo Žiga Tu in avtorji Širca, Tomaž Štih Doga. ch at Medijskega W pridružilo bo jim se da Upamo, še veliko drugih.

8 : : GOS PO DARSTVO ::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 4 5 |0 8 : : 1 6 . o kto b e r 2008 :: Eva Perčič memo.si

Finančna kriza, potrošniki in komuniciranje bank

Poslovni utrip poslovni-utrip.si

Venezuela zaprla 115 podružnic McDonaldsa Spopad s kapitalizmom?

Venezuelska vlada je zaradi domnevnih davčnih nepravilnosti za 48 ur zaprla vse McDonaldsove restaracije v državi, poroča BBC. Odkar je 10 let nazaj oblast v Venezueli prevzel Hugo Chavez, imajo tam tuje multinacionalke pogosto težave. Pred kratkim so začasno zaprli poslovne prostore proizvajalca pijač Pepsi. Chavez pa tudi podržavlja venezuelske podružnice ameriških naftnih družb.

Predlog zasnove nove komunikacijske strategije. standardni situaciji, kot smo jo priča te dni, si noben tržni strokovnjak ne upa dajati dokončnih odgovorov. Vseeno dodajam nekatere nasvete, ki bi si jih v bančnem komuniciranju splačalo držati. Pa da ne bo pomote to niso nasveti namenjeni ameriškemu trgu, ampak najprej in predvsem slovenskim finančnim institucijam.

Torej, če ste v bančni hierarhiji relativno visoko, si velja zapomniti naslednje točke in te nasvete karseda hitro tudi preliti v prakso: 1. Čas zagotovo ni zaveznik bank. Z vsakim končanim dnem v rdečih številkah na borzi, novimi propadlimi bankami po svetu in da ne pozabimo z vsako novo črno-belo naslovnico še ene ugledne mednarodne ali domače revije ali časopisa je zaupanje potrošnikov vse manjše. Kakovostne komunikacijske strategije morajo biti realizirane v čim krajšem času.

2. Naivno se je zanašati na moč avtoritet. Resda, guverner in finančni minister zagotavljata, da ni razloga za paniko, izkušnje čez lužo govorijo drugače.

Kljub zagotovilom top menedžerjev najuglednejših bank v ZDA, da ni nič narobe, so se le-te sesule kot domine. Potrošnikov “vsejevredu” ne pomiri. Zahte-

vajo konkretna zagotovila.

3. Zamrznitev standardnih kampanj. Se mi le zdi ali banke zadnje čase na veliko oglašujejo? Ampak bolj kot količina, je zanimiva vsebina! NLB vzhaja kolačke, gugalnica Abanke je z vsakim nihajem višje, Unicreditovi komitenti morda stopajo iz vrste in kaj že hoče povedati SKB s stolom v obliki srca? New York Times opozarja, da ima v časih finančne krize potrošnik izredno nizko toleranco do razkazovanja in napenjanja mišic finančnih znamk. Komitenti od svojih bank pričakujejo le eno odkritost, prizemljenost in konstruktivnost pri spoprijemanju z nastalimi težavami, namesto pretvarjanja, da se nič ne dogaja in da stvari normalno tečejo naprej.

4. En dober pisec še ne reši problema. Prav zaradi kompleksnosti problema serija oglasov, pa naj bo delo še tako odličnega kreativnega tima, najverjetneje ne bo prinesla zadostnega učinka. Aktivirati je potrebno raziskovalce, da kar se da hitro postavijo diagnozo “stanja duha” potrošnikov, odlične stratege in strokovnjake za krizno komuniciranje, ki začrtajo smernice delovanja in šele nazadnje pridejo na vrsto oglaševalci, ki vse znanje prevedejo v zaupanja vredno zgodbo.

5. Konkurenca nikoli ne počiva.

Zlom nekaterih in neučinkovito spoprijemanje (komuniciranje) s težavami večine ostalih bank v ZDA so s pridom izkoristile kanadske banke. Tako je npr. Cana-

dian Imperial Bank of Commerce v oktobru še povečala vložek v trženje in ta teden začela kampanjo “It’s worth a talk”. Bank of Montreal pa nagovarja potrošnike z vprašanji “How can I invest today and sleep tonight?”

(Kako naj investiram in mirno spim? op. ur.) in “How can I invest my money and keep it protected?” (Kako naj investiram denar in ga obvarujem? op. ur.).

In baje je učinek že viden!

Torej - za konec le še eno retorično vprašanje in odgovor.

Kako bi izkoristila vikend, če bi bila zaposlena kot direktorica marketinga ali članica uprave ene izmed bank pri nas? Najela bi varuško in se opravičila domačim, da me v nedeljo ne bo na kosilo. Nato bi za 48 ur aktivirala interdisciplinarni tim tržnih strokovnjakov (pri tem bi se seveda zavedala svoje neugodne pogajalske pozicije in se ne bi pretirano cenkala za višino zahtevanega plačila!). V soboto in nedeljo bi potem vsi skupaj raziskovali, brainstormali, ocenjevali, tehtali, načrtovali … da bi v ponedeljek top menedžerji na mizo ob kavi dobili karseda kratke in jedrnate napotke, kako obrniti trend kontinuiranega izgubljanja zaupanja potrošnikov.

No, pa prijeten vikend!

dare pravi: Sej najbrž veš, da je tist a naslovnica Economista šal a, a ne?

Foto: Reuters

Naslovnice časopisov in revij so zadnja dva tedna vse prej kot že videne. Povsem črna naslovka in beli “Oh, Fuck!” napis na Economistu. Time Magazine s črno belo fotografijo nepregledne kolone čakajočih na obrok iz obdobja velike depresije s pripisom “The New Hard Times“.

Prav tako črno bel Spiegel z belim napisom “Die Angst vor der Angst“. Da ne omenjam številnih fotografij zlomljenih finančnikov na skorajda vsakem novičarskem portalu in v dnevnem časopisju …

Kljub milijardnim državnim injekcijam je zaupanje v finančne institucije iz dneva v dan manjše. Lahko v tej nepredvidljivi situaciji komuniciranje sploh še pomiri in povrne zaupanje komitentov?

Mnenja so deljena. V tako ne-

:: bl ogorola 45| 08 :: 16. oktob e r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : GOS PODA RSTVO :: 9 Jeanmark imedi.si/blog/jeanmark

Finančna kriza je kot hurikan Katrina Katrina je prišla in odšla. In potem je prišla poplava.

In podobno je tudi s finančno krizo, ki se trenutno pripravlja ali pa je že nastopila. Ali smo na vrhuncu ali pač ne, je predvsem odvisno od tega, ali si optimist ali pesimist. Vrednosti delnic so padle, nekatere še bodo. Nekatere banke bodo propadle. Nekatera podjetja tudi. Pa kaj pol.

To se je dogajalo tudi prej in se bo še kdaj zgodilo. Včasih malce bolj koncentrirano, včasih malce manj.

Ampak prava grožnja je pa potem tisto, kar pride bolj počasi, kot poplava. In še počasneje se

Igor Andrenšek direktor družbe Sinhro, storitev Mooble, www.mooble.si

Na reševalni ladji pa piše – Titanik. potem umakne. V primeru finančnega hurikana, potem pride recesija. In morda, če bomo imeli res srečo, tudi deflacija.

Sreča zato, ker v deflaciji pač cene padejo. Hej! Namesto 1000 evrov boš dal 900 evrov za računalnik. Hura!

PS: Da si srečen zaradi deflacije, pa nekako spominja na srečo brodolomcev, ki zagledajo, da se jim približuje ladja, ki jih bo rešila. Na ladji pa je napis Titanik.

Poslovni utrip poslovni-utrip.si

Zakaj je Porsche najboljši?

Foto: Reuters

Veliko ljudi sanja, da bi nekoč imeli sloviti luksuzni športni avtomobil Porsche, prepričan pa sem, da bi se povprečnemu prebivalcu Evrope večina sanj izpolnila že, če bi postal samo delavec v podjetju Porsche.

Dnevnik namreč poroča, da so zaposleni v tem nemškem proizvajalcu športnih avtomobilov letos prejeli naslednje sporočilo: “Zaradi vašega prispevka k temu, da smo po vrsti let tudi

Taki delodajalci so zakon. lansko poslovno leto sklenili z lepim dobičkom, je uprava podjetja sklenila, da z vami znova deli ta dobiček. Zato bo vsak zaposleni dobil 6000 evrov. Lani je ta dobiček za delavce znašal 5200 evrov. Seveda pa boste novembra dobili še trinajsto plačo”.

Kaos vs. red 2

Bom nadaljeval tam, kjer je prešnji teden ostal Gregor Cuzak (cuzak.itivi.si). Cuzak pravi, da so podjetja na meji med kaosom in redom gazele. Sam razširjam tezo: vsa podjetja, razen uspešnih v relativno zrelih panogah, se nahajajo nekje med kaosom in redom. Neuspešna podjetja, ki so podlegla kaosu, propadejo. Velika večina ostalih pa ves čas išče priložnosti na trgu in jih poskuša izkoristiti. Tako po logiki stvari organizacijska struktura in kadrovska zasedba zaostajajo za zahtevami delovanja podjetja.

In kaj je glavni razlog temu?

Raven prihodkov in dobičkovnosti še ni ustrezna, kapital pa ima seveda tudi svoje zahteve: ustrezno nizko raven stroškov, kar še posebej vpliva na zaposlovanje. Trg dela je rigiden, obveznosti in njihova dolgoročnost so za podjetja, ki zaposlujejo, preveliko breme.

Za startup navedeno velja še posebej. Če nadaljujemo zgodbo o kaosu in redu, hitro ugotovimo, da je velika večina podjetij bližje kaosu kot redu. Ves čas se ustanavljajo nova podjetja, vsa imajo visoke cilje (za dosego katerih preizkušajo meje svojih zmožnosti), marsikatera propadejo, nekatera uspejo.

Z drugimi besedami, - vsa si želijo postati čimbolj urejena.

Pot do urejenosti (reda) pa gre preko ustreznega nivoja prihodkov in dobičkovnosti. To pomeni, da si tudi vsi lastniki podjetij pravzaprav želijo hi-

ter prehod od kaosa k redu.

Kaj pa pogled na kaos s stališča zaposlenih? Sam dvomim, da si zaposleni želijo delati v podjetjih, ki so blizu kaosu.

Morda jim še ustreza odsotnost natančne regulative ali pa precej svobode v samem

Če nadaljujemo zgodbo o kaosu in redu, hitro ugotovimo, da je velika večina podjetij bližje kaosu kot redu. procesu dela. Od tu naprej je pa že mejno. Predvsem je za zaposlene naporna naslednja ugotovitev: da podjetje začne dosegati ustrezne prihodke ob ustrezni dobičkovnosti, je potrebna visoka produktivnost (in inovativnost) zaposlenih.

Ob omejenih kadrovskih resursih (vsaka zaposlitev je pravzaprav ključna stroškovna postavka!) to pomeni večjo obremenitev zaposlenih, pritisk na njihovo učinkovitost, produktivnost, inovativnost, ustvarjanje dodane vrednosti ...

Startupi so tipična podjetja, ki vlagajo napore, da se premaknejo iz bližine kaosa v bližino reda/urejenosti. In imajo, tako kot vsa podjetja, na dolgi rok le dve možnosti: propad ali pa dolgoročno uspešnost. Dolgoročna uspešnost pa ponavadi pomeni red.

Komentirajte na www.andrensek.com

10 :: I NT ERVJU TED N A : : : : : : : : :

Anže Višnar je tista človeška točka, ki združuje slovenski les in prestižni Dubaj. Z eno nogo stoji na Slovenskih tleh, z drugo je zakoračil v Združene arabske Emirate.

Posvetil se je eni sami poslovni ideji – v Emirate izvažati les, pohištvo in idejo o naravnem bivanju.

Mu bo uspelo?

Tako kot je zagnan – težko, da mu ne bi!

Intervju: Si. R. Foto: Marta L.

http://visnar.eu http://worldwidestar. wordpress.com/feed/

Anže Višnar Kdaj in kako si začel blogati?

Bili smo družba prijateljev, samooklicani “kratki”, in ko so že trije blogali, si nisem mogel kaj, da še jaz ne poizkusim. Tako sem si aprila 2005, preden sem odšel na kratek potep po Evropi, postavil blog na Windows Live. Ker sem vsaka 2 meseca “ušel” iz Slovenije (ali je bil to obisk kake konference, sejma, ali prijateljev) je bil glavni namen preko bloga prijateljem sporočiti, kako sem se imel, gor dati fotke … poleg tega pa tudi objavljati druge pripetljaje in raznorazne zanimivosti.

Seveda je bilo najtežje pri izbiri imena in prijatelj Janko (s katerim od 5-ih “kratkih” edina še redno blogava) mi je bil v neznansko pomoč, in ustvarila sva znamko “worldwide star”.

Nisem sicer tiste vrste bloger, ki vsak dan objavi kak prispevek, se pa trudim objavljati dokaj redno, poleg tega pa čimbolj zanimivo. Glede na to, da imam veliko prijateljev po vsem svetu, na enem mestu poročam, kako se odvija moje življenje, poleg tega jih pa želim spodbuditi, da je potrebno storiti prvi korak, ki je vedno težak, vsi nadaljnji pa so precej lažji! Največje zadovoljstvo pa seveda pride, ko mi kdo pove kako, občuduje

moj trud, kar počnem, kako poskušam vplivati na druge … in to je moja energija za naprej!

Katere druge bloge bereš, kakšne imaš bralne navade? Komentiraš?

Dandanes že toliko ljudi piše blog, da se je težko odločiti, kaj boš prebiral. No, povsem odvisno je tudi od tega, koliko časa dnevno nameniš za branje blogov. Ko vklopim računalnik, kateremu pravim kar “moja pisarna”, najprej preletim mejle, nato se lotim branja novic iz Emiratov, nenazadnje še ostalih blogov. Zapise ponavadi preletim in se ustavim le na tistih bolj zanimivih – predvsem povezanih z Emirati, biznisom, marketingom …

Za raznorazne fore zmanjka časa, seveda pa so potrebne tudi te, da se malo sprostiš, razvedriš.

Res je, da po večini bolj poredko komentiram, a če se s čim ne strinjam ali želim povedati svoje mnenje, komentar ne uide. Drugače pa večinoma prebiram bloge prijateljev in znancev, da vidim, kaj se jim novega dogaja Kako gledaš na 'blogersko sceno' oziroma na 'blogosfero'?

11

Blogorola Janko Štefančič anko ⋆ www.genis.si/j ič ot vp Žiga Va tic.com ⋆ www.zigavavpo rc Danilo Kozode st.org ⋆ www.prihodno ppens Ha er Ev g Nothin oj.com ⋆ andrej.naberg Profil Človek ol.net ⋆ clovek.blog.si n io Daimon Ime: Anže ion.si Priimek: Višnar ⋆ www.daimon Vzdevek: Worldw Anej Mehadžič id češnar in verjetn e star, mr. green, ⋆ anej.si o denje Ime bloga: World se še kak najde :) Prihodnost in vo wide star st.org Spol: Moški ⋆ www.prihodno g stars URL: http://www. oo Biokozy’s sh tin RSS: http://wor visnar.eu/ .com ss re dp or ld ⋆ biokozy.w press.com/feed/ widestar.worda vrta eg oj m z ce ni led Razg Starost: 26 .com ss re dp ⋆ ervinator.wor Horoskop: Tehtni or irr M er ca um Dubai Cons Verjamem v: Sebe .blogspot.com or irr m er um ns Moji fetiši: Uf, ni ⋆ dubaico je kar, bodo bejbe an ov ljubosumne :D Podjetniško svet Razvajam se: Z do braževanje izo in bro čokolado in k.si vinom ⋆ mladipodjetni

Naj knjiga: Paul Ar misliš, obrni na gla den: Karkoli že Naj glasba: Hous vo e Naj film: The Go music dfather, 300, Alive Osebni slogan: Th e world is my playground Zares delam: Zase Za zabavo delam , za Vishnar d.o.o. : Kar delam zare s :)

Kolikor opazujem, je v Sloveniji blogosfera odlično razvita in veseli me, da so tu nekateri, ki poskrbijo tudi za raznorazna srečanja, kot je tudi Blogijada – blogerski piknik!

S čim vse se ukvarjaš?

Vedno poskušam početi drugačne stvari, biti drugačen. Tako sem lanskega januarja dobil idejo in si ravno leto nazaj kupil karto – za 3 tedne sem odšel v Emirate, ne da bi kogarkoli poznal, z željo, da bi tja uvažal slovensko pohištvo. Ko sem se vrnil domov, sem kar žarel od veselja, a vseeno, preteči so morali trije meseci, da sem se odločil, kaj res hočem. Tako sem izbral naravno masivno pohištvo in na trg pripeljati nekaj drugačnega. V pomoči prijateljev sem postavil koncept podjetja, dobil 5 dobaviteljev – slovenskih, postavil spletno stran, stiskal katalog in konec marca odšel za 7 tednov nazaj v Emirate, s ciljem, da grem naprej in uspem! Seveda je vsak začetek težak, a ne obremenjujem se z ničemer, vem, kaj hočem, imam svoj način dela, ki deluje, zato grem naprej in se ne ustavljam pred ovirami.

V osnovi si v Emiratih najprej želim postaviti trg oziroma omrežje na najvišji ravni – moram reči, da mi gre odlično od rok! Konec novembra se vračam, saj imam tokrat pomembne pogovore z lokalnimi partnerji. Prepričal jih bom, naj investirajo vame in odprl prvi salon Vishnar Furniture v Abu Dhabiju konec oktobra 2009, nato sledijo Dubaj (tu kot del kompleksa “Občuti naravo”, ki predstavlja

tretji – izobraževalni del mojega posla) ter ostale Zalivske države, po petih letih pa prodor na ostale svetovne trge.

Na Facebooku si v omrežju UAE – kako to?

Ko sem se lani poleti vpisal na FB, nisem kaj dosti poskušal širiti mreže (do takrat sem uporabljal le LinkedIn), a v Dubaju te sploh nobeden ne povpraša po cifri ali mejlu, ampak: “Ali imaš Facebook???”, in potem vidite, da so me s FB povsem okužili, jaz pa seveda poskušam ostale. Za mene je odlična socialna mreža in preko nje sem zopet stopil v stik s kar nekaj “izgubljenimi” prijatelji (in to celo po 15-ih letih!). In glede na to, da imam prijatelje od vsepovsod, z njimi pa želim biti ves čas v stiku, mi FB olajša delo in poskrbi, da se pogosteje spomnim nanje in jih povprašam vsaj, kaj novega dogaja v življenju.

In zakaj ravno UAE network? Govori, kaj želiš početi in svet se ti odpre, si vedno govorim. Ne skrivam svojih idej, ciljev, le mojih kontaktov ne dam, dokler z njimi ne pridem na določeno raven. V Emiratih si postavljam prihodnost in trenutno marsikaj trpi zaradi njih. Res da živim v raju (na Bledu), a tu ni izziva, brez njega pa ne znam živeti, in zato Emiratov ne dam, to je moj svet, moj izziv!

Seveda pa ni toliko pomembno kje si, kot pa s kom si, in če tam ne bi imel odličnih prijateljev (kakor jih imam tudi tu), si ne bi upal storiti tega koraka.

12

:: I N TERVJU TED N A : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 4 5 |0 8 : : 1 6 . o kto b er 2008 :

V Emiratih živi že kar nekaj Slovencev, ne vem natanko, a mislim da vsaj petdeset, in večinoma se ukvarjajo s poslom – s financami, izgradnjo dvigal, gradbenih vozil, črpalk za razsoljevanje … Moram povedati, so zelo uspešni.

Kaj sicer počneš v življenju? Kaj študiraš, si študiral? Kaj vse si že delal? Kakšna je tvoja 'pot'?

Uživam življenje, kot se mi ponuja! Prekratko je, zato je treba že sedaj izkoristiti marsikatero priložnost, saj nikoli ne veš, kdaj in če se sploh bo ponovila. No, seveda mi ne uspe iti na vsako kurjo procesijo, zgrabiti vsako priložnost, obiskati marsikaterega prijatelja, a vedno poskušam storiti maksimalno.

Lahko, da bom večni študent lesarstva! Naš sistem dopušča študentsko zabušavanje in tudi sam sem ga malo izkoristil. Šele ko sem postal dovolj močan, sem videl, kakšen vpliv ima okolica (še večjega kot vpliv domačih) s pogledom na dokončanje študija, češ da če ne doštudiraš, nisi nič. Ni res! Si toliko vreden, kolikor narediš. Res, da je lepo dokončati študij, v roke dobiti papir, se z njim postavljati …. A to ti še vedno ne bo zagotovilo službe, ti v njej prineslo uspeha!

Med samim študijem sem bil veliko dejaven v društvu, študentski organizaciji, svetu, izpeljal marsikateri projekt, tudi evropski kongres študentov lesarstva (5 dni, 240 študentov, 17 faksov iz 11 držav) in bil na koncu povabljen v Bruselj in kot prvi študent predstavil mnenje evropskih študentov lesarstva na izobraževanje in za industrijo v lesarstvu. Podjetja bi morala malo več iskati ambiciozen kader, ne pa, da jim ta uhaja – najhuje, da v tujino!

Zadnje pol leta gre večino časa za Emirate, za vzdrževanje stikov s prijatelji, iskanje novih povezav, priložnosti … Marsikdo me želi prepričati, naj npr. kam drugam vložim denar, a jaz vedno rečem, da sem sklad Anže Višnar, da vlagam in verjamem vanj!

Prijatelj Blaž mi je rekel, da vem, kje sem in

kam želim priti, vmesne poti pa ne poznam.

Res je – kaj ni tako slajše, samo ustaviti se ne smeš!

Načrtuješ, da bi se preselil za nekaj časa v Emirate? Že ko sem bil v prvo v Dubaju, sem sestri v telefonskem pogovoru rekel, da se čez pol leta vrnem, čez leto preselim, pa čeprav sploh nisem vedel, kako bom vse izvedel!

Vrnil sem se resda čez pet mesecev, v drugo se bom po letu dni, a selil se bom maja, s polletnim zamikom glede na prvotni načrt.

Emirati so svet, kjer se posluje osebno, posel dobiš največkrat na osebni ravni, in zato si jaz vse stike doli pridobivam počasi in se poskušam čimbolj zbližati z vsemi. Vzame čas, a uspe – vendar le, če si to ti, nikoli se ne smeš pretvarjati, da si kdo drug, saj se to v tistem svetu še bolj občuti, ker je stik med ljudmi toliko bližji. A za “davek selitve” sem vedel že v samem štartu – ako se odločim za uresničitev sanj, se bo potrebno seliti.

Za kako dolgo ne vem, lahko da za pet let, lahko da tudi za vedno, pa saj to ni toliko pomembno, bom že videl, kako se bo vse obrnilo.

Koliko sodeluješ s slovenskimi podjetji na področju lesne/predelovalne/pohištvene industrije? Imajo kaj posluha za tvoje načrte in vizije?

Slovenska lesna industrija že dolgo “caplja” v ozadju, ne upa si narediti novih, bolj ambicioznih korakov. Raje gredo na sejem v Beograd, kot pa investirati nekaj tisoč evrov več in iti denimo v Dubaj. Resda lahko izgubijo tistih nekaj tisoč evrov, koliko pa lahko dobijo? Nov trg, ki raste, raste in raste!

Z marsikaterim podjetju nismo prišli sku-

paj, saj že v samem štartu niso verjeli vame, so me gledali zviška, ali pa niso verjeli moji viziji. Jaz poslujem le z dobrim odnosom, ki mi je pomemben – tako na strani dobavitelja kot stranke.

A seveda so tu tudi izjeme – seveda je to mojih pet dobaviteljev naravnega masivnega pohištva in nekaj drugih, ki mi dobavljajo ostale produkte, s katerimi smo se odlično ujeli.

Kako lahko opišeš bivanje v emiratih?

Verjetno malokdo od nas pozna koga, kot si ti, ki tam preživi kaj več kot le nekaj turističnih dni …

V Emiratih živi že kar nekaj Slovencev, ne vem natanko, a mislim da vsaj petdeset, in večinoma se ukvarjajo s poslom – s financami, izgradnjo dvigal, gradbenih vozil, črpalk za razsoljevanje … Moram povedati, so zelo uspešni.

So pa Emirati povsem drug svet, ki se je v zadnjih letih povsem spremenil. Vedno je tako, da “kakor si boš postlal, tako boš spal”. Jaz nisem Emiratov občutil kot turist, saj sem imel srečo in sem jih že v samem štartu spoznaval preko takrat odličnih ljudi, sedaj prijateljev. Peljali so me v najboljše klube, me povabili na dogodke, mi predstavili svoje prijatelje, povedali, kako poteka poslovanje …

Drugače pa normalno življenje stane približno toliko kot pri nas, s tem da so najemnine višje (a zelo variirajo), nakupi cenejši (s tem da je izbira velika), uživanje pa dokaj drago, a se splača, saj je že vzdušje v klubih povsem nekaj drugega kot pri nas – hudoooooooooo dobro!

13

14 : : TEMA TED N A :::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 4 5 |0 8 : : 1 6 . o kto b e r 2008 ::

Ciljam, torej sem Govori se, da ima vsak od nas cilje – postavljene zavestno ali podzavestno.

Le redki med nami dejansko 'lebdijo v življenju' in se mu načrtno pustijo premetavati po svoje – vsaj upamo, da je tako.

Tokrat nas je zanimalo – se teh ciljev zavedamo?

So to le hotenja, ali pa jih sistematiziramo, jih dosegamo s sistematičnim delovanjem?

Kaj smo za doseganje svojih ciljev pripravljeni narediti? Kako se stimuliramo, kadar nam zmanjka volje ,zagona, morale?

In kako pazimo, da pri doseganju ciljev ne počnemo neumnosti?

Gremo kdaj čez 'trupla'?

Se grebemo? Smo tako zagrizeni, da je povprečen pitbul proti nam videti navadna brezzoba muca?

Pisali ste nam o svojih ciljih ter o dogajanju glede le-teh! Zaupali ste nam celo, ali so vaši cilji tudi vaše sanje ...

:: bl ogorola 45| 08 :: 16. oktob e r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : TEMA TED N A :: 15 100jko 100jko.blogspot.com

Moj seznam Nekaj dni nazaj sem dobil zamisel. Napisal naj bi si seznam stvari, ki jih želim v življenju storiti. To bi bil bolj tak blogovski seznam – na katerega bi se smelo dodajati, a pod nobenim pogojem brisati stvari.

Idejo za seznamček sem dobil od tv nanizanke My name is Earl. Toda ta seznamček mora imeti neko težo. Ker napisati seznam ciljev in ga potem ne izpopolnjevati je tako logično, kot si brisati rit z istim lističem papirja znova in znova. Tako, da mora biti neka kazen. Mah ne vem še. Lahko mi kdo napiše predlog ...

Zdaj pa k spisku. Moram se vprašati, kaj so mi življenjski cilji pri 20ih letih? Kaj želim in kaj MORAM doživeti. Kar začnimo.

1. Skok iz letala (upam, da s padalom).

2. Obiskati Las Vegas in se malo preseravati.

3. Obiskati London in muzej voščenih lutk.

4. Obiskati Pariz in stolpek v Parizu.

5. Ogledati si piramide v Egiptu (ne da me poje krokodil).

6. Ogledati si najmanj 10 plačljivih koncertov (pomeni vsi ti slovenski, ki so zastonj odpadejo).

7. Končati študij (šele na sedmem mestu?).

8. Odpreti/najeti lastni lokal (menda največja želja).

9. Seksati s črnko.

10. Iti na vsaj en trening breakdanca.

11. Da bi vedno imel na sebi 6pac (pa ne piv ampak mišic).

12. Seksat v troje.

13. Potapljati se med koralnimi grebeni.

14. Voziti rally.

15. Dati razviti slike iz računalnika in jih polepiti po stanovanju.

16. Imeti eno leto dovolj denarja, da moja družina ne bi bila nič prikrajšana.

17. Iti na petdnevni road trip s prijatelji (tisti ta pravi road trip).

18. Iti na seks trip z partnerko (in samo partnerko).

19. Imeti žensko, k je dejansko bolj potrebna, kot jaz.

20. Iti še v štiri glavna mesta drugih držav.

21. Imeti dva kužka (enemu mora biti ime Popaj).

22. Ne nehati pisati bloga (imeti vsaj 1000 bralcev na dan. Šala.).

No to je za enkrat to. Moje želje za naslednja leta. Če jih ne izpolnim polovico do 30. leta, bom nag teku čez Brežice.

UrošK pravi: 11.11.2018 bo Stojko gol teku po Brešcah, zapomnit e si ta datum!

Ištvan Ferkeš pravi: Dosti od tega sem že naredil, tak da ti lahko tud kaj pomagam. Recimo #14 ti lahko omogočim, samo če gremo prej k funki, pa te pol zategnem do doma po bližnjici ...

Donna donch-bonbonch.blogspot.com

Moja še ne zarisana ciljna črta Postavljam si jih sproti, cilje namreč. Večinoma se mi porodijo v glavi v »mojih osmih urah«. To je moje obdobje spanja, čas za fizični počitek, odklop telesa od moje delujoče notranjosti, ki v tem času poskrbi za miselne funkcije.

Med drugim se včasih tako odločim, kaj bom oblekla naslednji dan, kakšno zgodbo bom napisala, kam grem med vikendom, kako bom presenetila dragega ipd.

V življenju imam mnogo ciljev, mnogo načrtov, ki jih izpolnjujem počasi, korak za korakom. V glavi si vedno znova sestavljam različne situacije, ki bi me pripeljale do izpolnitve želj, kar zna biti včasih kar malo nadležno, saj se stvari nikoli ne iztečejo tako, kot si jih predstavljaš. Ljudje vedno znova presenečajo in menjavajo delčke v scenariju, kar ima včasih name tudi negativen vpliv. Še posebej majhne, nepomembne podrobnosti, majhne pozornosti, ki jih drugi spregledajo, mogoče ne opazijo, me spravijo iz tira. Kot vedno pravim: »Popolnost doseči je težko, a o njej sanjati prelahko.« Menim, da je ravno zaradi tega v svetu na splošno toliko razočaranj in nerazložljivih, včasih pogubnih, reakcij na nepričakovane izide.

»Da bi živela iz dneva v dan in stvari jemala na easy?« Verjamem, življenje bi bilo lažje, manj stresno, manj zaskrbljujoče.

Skoraj nemogoče. Saj sem človek, ki ima rad vsako stvar pospravljeno v svojem predalu, strogo začrtano na seznam, po uri in datumu shranitve. In, če kdo vdre v mojo organizacijo misli in predmetov, povzroči nenadno zmedo, s katero se razburjeno ukvarjam še nekaj dni. Hkrati s predalčkanjem idej in ciljev pa se v meni že od nekdaj pogreva žilica tekmovalnosti s samo sabo, ki me ves čas preganja naprej, mi ne pusti niti pet minut počitka, zahteva samo visoke ocene vseh področij in premišljena dejanja.

Nisem nikakršen perfekcionist, še manj zaskrbljena živčna razvalina … Sem le človek iz mesa in krvi, ki stremi v smeri popolnosti in čaka, da bo ura tekla po taktu, ki si ga želim.

V podrobnosti svojih ciljev, svojih želja, strahov, pozornosti in navad se raje ne bom spuščala, da ne izpadem kot neusmiljen kritik sebe in drugih ter popolnoma nehumano bitje.

Postavljam si jih sproti.

16 :: T EM A TED N A ::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 4 5 |0 8 : : 1 6 . o kto b e r 2008 :: Pilot pilot.blog.siol.net

Cilji, sanje Nočem biti tisti zagrenjenec.

Ljudje smo si različni v mnogih rečeh, še najbolj pa pomoje v naših prepričanjih. Velika debata, ki temelji na različnosti prepričanj, je, ali imamo eno življenje. Ali imamo dušo, ki se, ko umremo, ponovno utelesi in živimo naprej kot nekdo drug? To nas deli v veliko podskupin. Sam se štejem za člana tiste, ki pravi, da je vsak človek edinstven, mešanica telesa in karakterja, da smo lahko zelo podobni komu, ampak nikoli enaki. Zato sem mnenja, da imamo eno življenje in zato živim svoje eno življenje tako, kot ga hočem. Nočem biti čez 50 let preplavljen s občutkom zagrenjenosti zaradi neizpolnjenih sanj in nedoseženih ciljev.

Ko bom velik, bom pilot. To so moje sanje, pa hkrati tudi cilj, katerega se še predobro zavedam. V tem vidim neizmerno svobodo, katero enačim z lepoto.

To ni moj edini cilj, je pa edini za katerega lahko rečem, da so tudi hkrati moje sanje. Drugi cilji so dosežki v poljih potapljanja, sreče, družine … bolj klasični cilji.

Nekatere si želim bolj goreče kot druge. Primer: poklic pilota. Za ta cilj bom naredil vse. Zadolžil se bom za veliko vsoto denarja, se šolal in se odpovedal večini družabnega življenja za ta čas, samo zato, da bom lahko en dan ponosno stopal po terminalu nekega letališča, v uniformi in nasmešku, ki nakazuje ponos in občutek dosežka. Samo zato, da bom lahko letel in počasi odplačeval stroške šolanja. Samo zato, da se mi bo svet zdel še manjši. Samo zato, ker verjamem, da je zadovoljstvo s poklicem nekaj najlepšega na svetu, nekaj kar ti lahko da odlično osnovo za srečno življenje. Če delaš nekaj, kar bi delal zastonj, samo zato, ker te to tako zelo veseli, imaš definitivno veliko bolj pozitiven pogled na svet. In če imaš pozitiven pogled na svet, gre vse lažje. Zato bom za to naredil vse.

Glede posledic tega cilja si ne zatiskam oči. Na sprejemcih so nam lepo povedali. »Zamudili boste rojstne dneve, obletnice, poroke prijateljev, pogrebe družins k i h č l a n o v, božiče in nova l e t a .

Delali boste v majhnem, glasnem prostoru, ki vas pred nečloveškimi razme-

rami varuje le s tanko plastjo stekla. Vaš bioritem bo zmeden, jedli boste slabo hrano, živeli samo od kave in stresa. Vstajali ob dveh ponoči in šli spat ob desetih zjutraj. Čutili boste, da je zgodnje dopoldne, a vaše oči bodo videle črno temno nebo. Tako zgubljeni in zmešani boste, kot še nikoli. Ali res hočete ta poklic?« Vseh devet prisotnih nas je pritrdilo s ”Yes sir, I do.” I do. Hočem. S tem poklicem je res tako. Večinoma vsaj. Prijatelji se zdesetkajo. Ampak dobra stvar tega je, da vidiš, kateri so tisti pravi. Tapravi ostanejo in te imajo v srcu, vedno, kot ti njih, povsod kamor greš. So s tabo, ko letiš, so s tabo, ko si doma ali pa takrat ko čakaš na let domov in se sprašuješ, ali si se pravilno odločil. Če bi jih takrat to vprašal, bi ti pritrdili, ker so pravi. Isto je z družino. Odnosi lahko propadejo, ali pa se okrepijo. Lastno družino pa si ustvariš, ko nastopi čas za to. Gre zgolj za vprašanje predanosti. Ali si dovolj predan.

Ko bom velik, bom potapljač. Delam na tem. Ne hobi, bolj način življenja. Enake sposobnosti moraš imeti kot za pilota, zato mi je pa všeč. Občutek za orientacijo, stabilna osebnost in skuliran razum. Pa modro je. Veliko modrine. To vedno pomaga. Tudi tukaj načrtujem plezati po stopničkah navzgor.

Oziroma navzdol. Zakaj? … So objave namenjene temu.

Ko bom velik bom očka, mož … najbrž. Ko bo čas za to. Če pogledam par ljudi, k jih poznam, so starejši 5 let od mene in imajo družine. To je zame prezgodaj. Ampak nekoč pa bom pripravljen.

Z doseganjem ciljev je pa tako, če si nekaj dovolj goreče želiš, da bi za to dal vse, boš to dosegel. Vsak je talentiran za nekaj, vsakega nekaj veseli. Ampak naravni talent te lahko pripelje le do neke točke. Od tam pa do večnosti te mora pripeljati volja. Rineš in rineš in rineš naprej, korak za korakom, meter za metrom, dokler nisi tam, kjer si hotel biti pred dvema, petimi, desetimi leti. In ko prideš do tja, si zadaš nov cilj in ponoviš cikel, ker veš, da te občutek dosežka lahko popelje nekam, kjer si zares srečen.

Ko si zares srečen s doseženimi sanjami, lahko lažje in z večjim zagonom uresničiš ostale cilje.

Eno življenje, brez obžalovanj. »Whiskey Hotel Yankee« His will was strong, and yet, broken. He had given up once a long time ago. His dreams lay shattered before him, only a relic of the past, not showing their once glorious shine and conviction. Now he was bitter, older, harder. Now he didn’t show what he felt. Unhappy with his life, bitterly unsatisfied with his past, scared and unsure of his future. He is the man I never want to be. That is why I chase my dreams, and that is why I will chase them to the end of this earth, even if it kills me one day.

One life, no regrets.

:: bl ogorola 45| 08 :: 16. oktob e r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : TEMA TED N A :: 17 Morska morska.blog.siol.net

Pomemben je start Vsak izmed nas ima v biološkem pogledu svoj začetek in konec. Če bi si življenje predstavljali v podobi poti, bi lahko rekli, da ima svoj start in svoj cilj. Vendar za razliko od običajnih poti zakoličenih s startno in ciljno točko, kjer velja pravilo, kdor prvi prispe čez ciljno črto, zmaga, le to v primeru življenja ne velja. Žal pa je ta tendenca kljub temu opazna pri velikemu številu ljudi, katerih življenjski način kar vsijuje sklep, da jim je smrt edini cilj njihovega obstoja. Že tu se pokaže prvo preverjeno pravilo, da usmerjenost k cilju kot hobotnica zaobjame sleherno področje našega delovanja in nas razmeroma hitro popelje do realizacije.

Zastavic z napisom »start« in » cilj« si ne izberemo sami, ampak o njih odločajo drugi. Startno zastavico nam podarijo (ali vsilijo, odvisno od pogleda) starši, ciljno zastavico pa v večini prejmemo kot posledico evolucijskih zakonitosti, o katerih bolj ali manj odloča narava, čeprav tudi smrt ni vedno popolnoma naravna.

Na koncu koncev se torej vsi enkrat znajdemo na istem cilj, ko naše srce preneha biti, a kljub temu imamo na poti do njega ogromno prostora in časa, da si postavljamo celo paleto ciljev in z njihovo realizacijo le to odenemo v mavrico barv in ne dopustimo, da na njej vladata sivina in enoličnost.

Velikokrat slišimo ljudi reči, da je bolj kot cilj pomembna pot do njega, kar pa je dokaj pomanjkljiva trditev. Natančneje bi namreč morali reči, da je še pred potjo izjemnega pomena start oziroma izbira cilja. Postavljanje ciljev je vse prej kot mačji kašelj in veliko ljudi te veščine ne osvoji nikoli ter se posledično vrti v začaranem krogu neuspehov, razočaranj in občutka nesposobnosti.

Priporočil pri receptu za smotrno postavljanje ciljev je kar nekaj, zato bom tu izpostavila le tiste bistvene. Prvo je to, da si je treba postaviti realne cilje. Bolj kot je cil nerealen, večja je verjetnost neuspeha. Izbira nerealnih ciljev pa je tudi tipični instrument, s katerimi ljudje slednjega opravičujejo in si s tem blažijo občutek razočaranja nad samim seboj. Če si recimo nekdo, ki je znatno nizke rasti postavi za cilj postati profesionalen in uspešen košarkaš, mu bo to težko uspelo. Podobno utopično

je, ko dekle nizke rasti sanja o karieri vrhunske manekenke ali ko nekdo, ki nima niti najmanjšega talenta za slikanje, sanja o slavi svetovno priznanega slikarja. Realnost cilja je določena z oceno lastnih sposobnosti, truda, ki smo ga pripravljeni vložitii in pomenom, ki ga cilj predstavlja za naše življenje. Na podlagi tega lahko postavimo cilj, ki bo usmerjal naše vedenje in nas srečno pripeljal do uresničitve.

Drug pomemben kriterij je jasnost cilja. Bolj kot je cilj abstrakten, težje najdemo način za njegovo realizacijo. Ko ljudi povprašamo, kaj si želijo v življenju, so njihovi odgovori velikokrat splošni, kot naprimer sreča, ljubezen, denar, ugodje in podobno. Ko jim postavimo podvprašanje, kaj konkretno bi jim to stanje prineslo, pa naletimo na tišino. Iz tega sledi, da je za prave cilje potrebno poznati samega sebe in vedeti, kaj v življenju hočemo. Tudi abstraktni cilji lahko služijo kot izgovor za to, da se nam ni treba preveč truditi.

Na tretjem mestu vidim pogoj, da je postavljen cilj izključno nekaj, kar si želimo mi in ne kakšna druga pomembna oseba, ki nam ga skuša nekako vsiliti, češ da ve, kaj je dobro za nas. Če sledimo takemu cilju, prej ali slej izgubimo motivacijo, saj se ne trudimo zase in se enkrat zavemo, da realizacija takega cilja za nas nima tiste prave vrednosti.

Za zaključek bi morda omenila le še to, da je priporočljivo izbirati take cilje, ki niso ne prelahki, ne pretežki, saj lahek cilje ubija motivacijo, težek pa vzbuja dvom vase. Predvsem pa je pomembno vedeti, da so neuspehi eden temeljnih komponent doseganja ciljev in nikakor ne pomenijo dokončnega negativnega izida, ampak le orodje za prihodnje poskuse. Cilje namreč lahko na sami poti spreminjamo in modificiramo, najpomembneje pa je vztrajati, kajti ni nam treba uspeti v prvem poskusu, pomembno je le, da nam uspe.

Za desert pa še vprašanje, kaj naredimo, ko je cilj dosežen? Se z vsemi štirimi vržemo na pot proti novemu? Ne, privoščimo si vsaj nekaj samohvaljenja in uživanja v lastnem dosežku, kajti le to nam da zagon za nove podvige.

Kako uspešno prispeti čez ciljno črto?

Jodla jodlajodla.info

Cilji in naši začetki Vsak, ki že ima določen poklic, se spomni svojih začetkov in svojih ciljev. Vsi pa najbrž tudi ne, ker nad svojim ciljem oz. poklicem v življenju niso najbolj navdušeni. Pri takem cilju, ki cilja na našo voljo, poklic, se je treba res izjemno potruditi. Ciljev mogoče ne dosežemo tudi zaradi denarnih sredstev, lokacije šole, ipd. Vse se vedno tudi ne da narediti le z voljo, temveč le s trudom.

Vsi, ki imajo radi čokolado, se zavedajo, da je ne morejo pojesti preveč zaradi prebavnih motenj. To ni bil le en problem ali cilj. Obstaja jih še neskončno. Kdor slabo začne, dobro konča – vsaj tak je bil se mi zdi, nekdanji pregovor. Vsem, ki se še niso odločili za svoj poklic oz. cilj jim želim najboljše.

18 : : TEMA TED N A :::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 4 5 |0 8 : : 1 6 . o kto b e r 2008 :: Tina Bolta tinabolta.blogspot.com

Življenje ni škatla lego kock Potrebno je več, kot samo en mali možiček, ki skaklja od ene naloge pa do druge.

Pred kakšnima dvema letoma sem posnela en kratek filmček, ki je nastal iz čistega blefa, se pa v njem skriva veliko resnice.

Zgodba nas popelje v Tivoli, kjer živi Borut, klošar.

Star je kakšnih 19 let in prav nič mu ni hudega. Čez dan poseda na klopcah in opazuje ljudi, ki se sprehajajo mimo. Še najraje ima tekače, prav zavzeto jih opazuje in na podlagi njihovega teka ugotovi, kakšna je njihova osebnost. Zvečer pa se skrije v 'toplino' gozda in spi ter sanja o tem, da bi tudi sam nekoč tekel v najboljših tekaških čevljih in trenirki.

In te njegove sanje so tako močne, da se nekega dne odloči, da jih bo izpolnil, in ta njegova želja postane cilj. Poišče si službo in vse mu gre kot po maslu ... Čez nekaj let pa se vrne v Tivoli. Usede se na isto klop, kjer je presedel toliko ur in tednov, in spet opazuje tekače. In se spominja, kako je včasih opazoval njihov tek in njihovo osebnost. A sedaj je njegov pogled prazen. Nič več ni ognja v njih, s katerimi bi zaznaval tekače in njihovo strast. Izgubil je ljubezen do tega, izgubil je svoj cilj in kar je najbolj žalostno – izgubil je svoje sanje, To je le en sam banalen primer, kako hitro nas lahko zanese nekam drugam. Vsak ima svoje cilje, a mnogokrat se na poti, ki naj bi nas vodila do tega cilja, izgubimo. Veliko rečem se je treba odpovedati, mar-

V prihodnji številki

sikaj morda tudi spremeniti. Cilji ponavadi niso lahko dostopni, za njih se je treba potruditi. Ampak svet je tak, da gre hitro naprej. Vedno nove in težje zahteve visijo nad nami in človek lahko hitro ostane nekje zadaj, v svojem svetu, kjer je vse lepo in prav.

Ja, življenje niso lego kocke. In potrebno je več, kot samo en mali možiček, ki skaklja od ene naloge pa do druge. Potrebna je ena globoka in močna želja, taka, ki te drži nekje nad zemljo, da ne opaziš vseh tistih tisoč rož, ki že ležijo na tleh, ker so jih lastni cilji preprosto povozili. Ker ko si enkrat povožen, ko obležiš na tleh in se zaveš, da si v slepi ulici, potem boli. In je hudo, ker ti cilji pobegnejo in sanje zletijo v nebo ...

tashy pravi: Noro lep zapis. Prav ono – aaaa. Pa tudi na nek žalosten način zelo resnič en. Ampak kljub vsemu – včasih je bolj od doseže nega cilja pomembna pot, ki nas do tega pripelje.

Timeless pravi: Zakaj more resničnost tega posta tok bolet? »Ker je tako večja verjetnost , da ne boš delala takih napak, Jasna.« Spomnim se filmčka, najbol j mi je ostal v spominu prizor, ko Borut strmi v izložbo.

Več o prihodnji temi tedna na blog.blogorola.com

Kriza za vse – čeprav je niso vsi povzročili?

Zagotovo vsaj malo gledate televizijo, berete časnike, morda sledite poslovnim novicam.

Zagotovo ste zasledili, da se 'tam zunaj, v svetu velikih bank, podjetij, nacionalnih bank, finančnih ustanov in drugi tujezvenečih organizacij nekaj dogaja'.

Pravijo, da se trese ves finančni svet in to tako zelo, da tresljaje, morda pa tudi udarce utegnemo občutiti vsi, tudi tisti, ki na borzah nimamo kakih velikih vložkov, ki nismo prihrankov investirali za 'boljšo prihodnost'.

Kako gledate na te dogodke? Se kaj pripravljate na morebiten 'črni scenarij'? Ste panični ali skulirani?

Dragi državljanski novinarji – kaj vam predstavlja in kako na vas vpliva ta svetovna finančniška kriza?

V čem vidite rešitev? Je res vse povezano s pogoltnostjo tistih, ki imajo nekaj (ali zelo veliko) denarja?

Blogorola # 46/08 Teme tedna je osrednji vsebinski sklop Blogorole, kjer lahko s svojimi prispevki sodeluje vsakdo! Pravila so preprosta – blogerka ali bloger na svojem blogu objavi zapis na izbrano temo in o zapisu obvesti uredništvo na:

tema@blogorola.com

Zapis naj bo čim krajši (okoli 2.000 znakov), saj želimo znotraj omejenega prostora objaviti čimveč prispevkov.

Mrtva črta: nedelja 19. 10. 2008 zvečer do 20:00

19

20 : : TEH N O LO G IJA :::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 4 5 |0 8 : : 1 6 . o kto b er 2008 :: Rupsi moblog.si

Kako daleč so dežele vzhajajočega sonca! Če mislite, da je Evropa ali Amerika Meka za uporabnike mobilne telefonije, se krepko motite. Južna Koreja in Japonska tvorita enega najnaprednejših telekomunikacijskih trgov in nudita svojim uporabnikom storitve, na katere bomo pri nas morali čakati še nekaj let. Če vas pot kdaj zanese v J. Korejo, vas bo najprej presenetila naslednja stvar. Ljudje med telefoniranjem telefonov ne držijo prislonjenih na uho, temveč jih med pogovarjanje držijo kar v rokah. Izkoriščajo namreč potencial video telefonije, ki se pri nas zaenkrat še ni prijela.

Pa naštejmo nekaj zanimivih dejstev o mobilnih uporabnikih J. Koreje: Južna Koreja ima okoli 44,5 milijonov naročnikov kar je skoraj 91% vseh prebivalcev. 63 odstotkov J. Korejcev svoja plačila izvaja preko mobilnih telefonov. Več kot 30 odstotkov J. Korejskih študentov pošlje preko 100 kratkih sporočil na dan.

J. Korejci na svojih mobilnih telefonih spremljajo televizijske programe v povprečju skoraj

130 minut na dan. Skoraj 100 odstotkov J. Korejcev kupuje mobilne melodije. Širokopasovni internet je prisoten v skoraj 80 odstotkih domov. V letu 2006 je bilo skoraj 57 odstotkov vse prodaje glasbe opravljeno digitalno. 37 odstotkov Južno Korejcev kupuje igrice za mobilne telefone.

Med mladimi dekleti je zelo priljubljena aplikacija Polygraph (po domače detektor laži), preko katere ugotavljajo, ali so njihovi fantje z njimi iskreni ali ne. Če storitev vzamejo resno ali ne je njihova odločitev, kljub temu pa ostaja storitev med najstniki v J. Koreji zelo popularna.

Druga zanimiva storitev se imenuje Navi Call Taxi. Vse kar morate narediti, je, da na določeno številko pokličete taksi, ta pa bo v trenutku vedel vašo točno lokacijo. Da bi bila storitev bolj varna za mlade ženske, pa le ta obvesti starše/prijatelje o taksijevi lokaciji ter o njegovi številki ali imenu. Praktično, varno, enostavno. Le kdaj lahko pričakujemo podobne storitve

pri nas?

Kratek vpogled v življenje mobilnega telefona v Južni Koreji pa boste dobil z ogledom

filmčka na YouTubu (iščite A Day in The Life of a Mobilephone in Seoul).

Vokitoki na navijanje

Nova rubikova kocka

Walkie-talkieji danes, v dobi mobilnih telefonov, izgubljajo uporabno vrednost. Še vedno pa so lahko odlična igrača, namenjena mlajšim.

Tile so še posebej zanimivi, ker ne potrebujejo baterij, temveč jih poganja kar dinamo. Minuta navijanja zadošča za 8 ur delovanja ali uro in pol pogovora na razdaljo do treh kilometrov. Opremljeni so z majhnimi zasloni LCD in delujejo na 8 kanalih.

Če sestavljanje klasične Rubikove kocke že popolnoma obvladate, je morda pravi čas, da sprejmete izziv in razmislite o njeni novi, naslednjegeneracijski različici.

Sestavne kocke so sedaj neenakomernih velikosti in namesto barvnih polj vsebujejo ogledalca, kar težanost popelje na nov nivo.

Zaenkrat jo prodajajo samo na Japonskem, ampak glede na zanimanje, ki ga je sprožila v spletu, jo bo kmalu moč kupiti tudi drugod.

→ www.iwantoneofthose.com

→ www.amazon.co.jp

Foto: promocijsko gradivo

:: FET I Š I :: K R ATKO CAS N I K .COM : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :::::::::::::

:: bl ogorola 45| 08 :: 16. oktob e r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : TEHN OLOGI JA : : Zakladi interneta zakladi.com/blog

Prvi Google telefon HTC G1 - kar zanimiva strojna oprema. Škoda je le, da ne moreš uporabiti dobrih slušalk, ker telefon nima navadnega priključka za slušalke. Manjka tudi podpora za predvajanje video posnetkov.

Kaj so torej glavne razlike v primerjavi z iPhone-om 3G? Baterija: HTC: 130 ur pripravljenosti in 5 ur pogovorov, iPhone: 300 ur pripravljenosti ter 5 ur pogovorov (3G) ali 10 ur (2G).

Zaslon: HTC: 3,17'', iPhone: 3,5''.

Htc ima tudi klasično tipkovnico, s katero lahko zagotovo tipkate hitreje. iPhone ima možnost priključitve navadnih slušalk. Htc je priložena kartica 1 GB microSD (trenutno možno dokupiti kartice s kapaciteto do 8GB), iPhone je na voljo z 8 ali 16 GB (ni možnosti razširitve). iPhone ima trenutno tudi to prednost, da obstaja zanj ogromno programčkov.

Po moji oceni je iPhone trenutno boljša izbira. Toda počakajmo še malo, da vidimo, kaj bodo pripravili ostali proizvajalci mobilnih telefonov in kakšni programi se bodo pojavili za platformo Android.

Procesor: Qual-

comm® MSM7201A™, 528 MHz; Operacijski sistem: Android; spomin: ROM: 256 MB, RAM: 192 MB; velikost: 117,7 mm x 55,7 mm x 17,1 mm; teža: 158g z baterijo; zaslon: 3,2'' TFT-LCD občutljiv na dotik z ločljivostjo 320 x 480 (HVGA); omrežja: HSDPA/WCDMA: Evropa: 2100 MHz US:1700/2100 MHz Quad-band GSM/GPRS/ EDGE: 850/900/1800/1900 MHz; podatkovni prenos: 7,2 Mbps download (HSDPA) in 2 Mbps upload (HSUPA); trackball s tipko enter; tipkovnica QWERTY; vgrajen GPS z vso potrebno programsko opremo in zemljevidi; Bluetooth® 2.0 EDR; Wi-Fi®: IEEE 802.11b/g, HTC ExtUSB™ (11-pin mini-USB 2.0 in audio jack v enem); 3,2 megapixel fotoaparat s samodejnim ostrenjem; microSD (SD 2.0 kompatibilno); audio: AAC, AAC+, AMR-NB, MIDI, MP3, WMA, WMV; baterija: 1150 mAh; digitalni kompas, detektor gibanja.

Foto: promocijsko gradivo

:::::: ::::::::::::::::::::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : KRATKOCAS N I K . COM : : FETI Š I : :

Rokavice z USB gretjem

Japonski Kenzan masažni pripomoček

Zima prihaja in geeki, ki se tudi v mrazu ne morejo odtrgati od svojega računalnika (ali pa imajo samo slabo prekrvavitev in zato mrzle okončine), se lahko letos veselijo teh rokavic z gretjem USB. Kabel vključimo v vtičnico USB na računalniku ali igralni konzoli in rokavice bodo poskrbele, da bodo vaši prsti spet hitro odzivni.

Temperaturo lahko regulirate, žal pa potrebuje vsaka rokavica svoj kabel USB.

Zanimiv masažni pripomoček smešnega videza prihaja iz Japonske in je namenjen masiranju lasišča.

Sestavljen je iz 92 plastičnih špic, ki si jih posadimo na glavo, nato pa jih s pomočjo ročajev nežno premikamo sem in tja. S takšno tehniko masaže naj bi sproščali stres in napetost ter povečevali kreativnost.

→ videogame.brando.com.hk

→ www.kilian-nakamura.com

21

22 : : FOTO RO L A ::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 4 5 |0 8 : : 1 6 . o kto b e r 2008 ::

spot.com

ška Uršnik | naulici.blog

| Ur ⋆Zmagovalec tedna Me vidiš

Brez omejitev!

Drage Blogorolovke in Blogorolovci! Po temeljitem premisleku na podlagi vedno številčnejšega glasu ljudstva smo se naposled le odločili, da vas v rubriki Foto tedna nehamo omejevati s posebnimi tematskimi razpisi. Namesto tega lahko odslej v rubriki Foto tedna sodelujete s katero koli fotografijo, ki je posledica pritiska na sprožilec vašega fotoaparata in ki si jo želite deliti z nami.

Fotografije v čimvečji ločljivosti, z imenom avtorja in povezavo do bloga avtorja ter naslovom fotografije pošljite na naslov uredništva foto@blogorola.com.

:: bl ogorola 45| 08 :: 16. oktob e r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : FOTOROLA :: 23

↑ Are You In? | Metka L.

| myspace.com/aktem

↑ Potovanja | Tomaž Gorec

pulse.blogspot.com

↑ Evergreen | Basani | cor

| www.tomazgorec.si

space.com/skazateam ↑ Grafit | Klara Skaza | my

rs

s | myspace.com/master_

↑ Hungry boys | Master_r

24 : : LAJF STAJL :::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 4 5 |0 8 : : 1 6 . o kto b er 2008 :: Had had.si

Naj me kdo z macolo po glavi Na Kanalu A gledam nanizanko Svingerji in se sprašujem, kaj hudiča je to? To naj bi bilo smešno?

Zanimivo za gledat? Ups. Očitno nisem ciljna publika oziroma sem prestar, da bi razumel te “šale”, ki so v tem “šovu”. So pa zelo 2.0, saj imajo celo video blog. Pogrešam samo vreščanje Nine Osenar – nasveti za šoping in bi bilo vse popolno! No ja, tri minute tega “šova” je zadovoljilo moje potrebe po “osveščenosti”.

In naj me kdo z macolo po glavi, kajti to se mi bo zdelo precej bolj smešno kot pa Svingerji!

Swizec pravi: Človek bi še razumel, da ni smešno. Ampak da je vse skupaj posneto kot en velik zmazek kar iz roke?

Pa da igralci igrajo slabše kot otroci v vrtcu? To pa res ni za na javno televi zijo … Bo še kdo travm e imel.

potopisnik pravi: Bil zadnjič na intervjuju z eno od glavnih igralk in je med vrsticami poved ala, da naj ne pričakujemo preveč od prve epizod e, ker so se šele kasneje bo lj ujeli in bo bolje. Prvo čis t verjamem, za drugo pa – raje ne bom zadrževal diha …

Žalb pravi: Tako Svingerji kot Brat bratu sta katastrofaln i, tako vsebinsko, kot tud i igralsko. Pa vseeno, če bi moral izbrati slabšo , bi izbral Svingerje. Pre dvsem zaradi Nine. Je slaba igralka. Zdi se, da igra pač samo sebe. Grozen smeh, neobvladljive geste, kok ainski attitude ….

Davor pravi: RTVSLO in POP+A se gre do zdaj igrico: kdo bo naredil slabšo, bo lj slabo zaigrano in manj smešno “hu moristično” nanizanko. Zaenkrat je žal (za gledalce žal) neodločeno, saj sta tako Bratu brat kot Svingerji nekaj popolnoma nesmešnega, negledljivega, tako poden zaigrano, da bolj ne more biti.

Ko gledaš Bratu brat in se spomniš angleškega originala, se ti zdi, da si gledal pri originalu resničnost, zdaj pa gledaš uprizoritev osnovnošo lskega gledališkega krožka dvorazred ne štiriletne posebne šole iz Spodnje zgo rnje Kungote.

(Moje opravičilo Dvora zredni štiriletni posebni šoli v Zgornji spo dnji Kungoti in njenemu gledališkem u krožku, saj če nekaj s tem nazivom slu čajno res obstaja, zagotovo bolje up rizarja karkoli, kadarkoli, kjerkoli!) Skr atka – bruh na kvadrat!

rok&tjaša pravita: 3 minute si zdržal? dober si, midva nisva niti polne minute, ker tole je pa res preveč. pa res mi ni jasno, kako je Nina Osenar s svojim “pig-face” (pujsa st obraz, op. ur.) kdaj prišla med lepotice??

Marin pravi: Mislim, da v večini teh slovenskih komedij in nan izank manjka tisti sponta ni humor. Tukaj že takoj vid iš, da je vse prisiljeno. Ne vem , ali so to zanič igralci ali pa scenaristi vedno znova ne naredijo domače naloge .

Swizec pravi: To so zanič igralci, ker v nobeni nanizanki ni sponta nega humorja, saj ga preprosto ne more biti. Lahko malček spontano kaj naredijo, da izp ade bolj naravno, drugače pa mora biti vse močno premišlje no.

Sploh če računaš, da več ino ameriških nanizank sne majo iz več zornih kotov in se igralci med sabo niti ne vidijo, ko snemajo dialog. Najpr ej en igralec opravi svoj del dialoga direktno s kamero brez soigralca, potem drugi.

Mi pa to vidimo kot dinamiče n, naraven dialog dveh oseb, ki jih lahko vidimo direkt v ob raz, od strani ali karkoli.

Tega ne moreš delat sponta no, ni šans.

:: bl ogorola 45| 08 :: 16. oktob e r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : LAJFSTAJL :: 25 Aljažek aljazek.blogspot.com

Izgubljen Naveličan sem načrtovanja, dogovorov in podobnega, zaželel sem si malo spontanosti.

Popoldne sem se odločil, da se bom izgubil sredi gozdov in poskušal najti pot nazaj. Vzel sem fotoaparat, se dobro obul ter odpeljal na Vimperk. Začel sem na standardni poti, potem pa se odcepil na levo v brezpotje, podrast in gosto drevje. Imam kar dober občutek za orientacijo, zato sem vsaj približno vedel v katerem delu gozda se nahajam.

Prijetna svetloba zahajajočega sonca, vonj gozda... hmm, čudovito. Kmalu sem opazil tudi prvo

Izgubil sem se, dišal po gozdu ... gobo, ki sem jo pustil pri miru.

Ker je sonce že zahajalo, je bilo že kar temno, zato sem pospravil fotoaparat. Potem se je začel pa boljši del pohoda. Rahlo sem tekel po gostem gozdu, preskakoval podrta debla, veje, skoraj plazil med smrekami, skakal čez skale. Uspelo mi je, kar sem nameraval. Izgubil sem se. Sploh nisem vedel, kje sem, poti tudi ni bilo, bile so le stezice, ki jih uporablja divjad. Tek je končno postal zanimiv. Počasi sem dobil občutek »prvinskosti«, pravega stika z naravo. Čeprav se je tek malce upočasnil zaradi vse gostejšega drevja, sem vseeno zelo užival. Našel sem tudi vrtačam podobne oblike površja. Verje-

tno se je kakšna podzemna jama udrla, zemlja jo je skozi stoletja napolnila, še vedno pa je bilo v okolici razmetano skalovje. Spustil sem se v eno »luknjo«, plezal po skalah in skakal z ene na drugo. Res me je fotoaparat oviral, zato bo naslednjič ostal doma.

Po kakšni uro teka/hoje/plazenja sem prečkal markirano pot, toda vseeno zavil nazaj v brezpotje.

Zvoki civilizacije so potihnili, slišal sem le ptičje petje.

Opazil sem, da sem verjetno na severni strani hriba, ker se je zelo stemnilo, sonca nisem videl, klanec pa se je nahajal na moji desni strani. To je tudi pomenilo, da tečem že nazaj, proti začetni točki. Po občutku sem se orientiral ter tekel v samoto. Po parih minutah sem pred sabo opazil malo svetlejše drevje. Še vedno nisem vedel točno, kje sem, zato sem se spustil po makadamski

gozdni cesti. Končno sem prepoznal eno pot – bil sem kilometer od začetne točke iz gozda.

Res sem užival, tek me je sprostil, neznano okolje mi je nabilo adrenalin, pa nadihal sem se svežega zraka. No, pa še tak prijeten vonj po jesenskem gozdu sem imel.

je že dolgočasila tako zelo, da se v večini ne spomnimo niti enega obraza. Potrebno je bilo nekaj drugega. Zato so ljudi zaprli v bar. Gledanost je bila rekordna.

Druga sezona nas je že tako dolgočasila, da se v večini ne spomnimo niti enega obraza. Potrebno je bilo neka drugega. Še bolj čudnega. Ljudi so zato zaprli na kmetijo. Pravkar nas dolgočasi druga sezona. Ki je verjetno manj gledana od prve. In katere obrazov nastopajočih ne bomo prepoznali na ulici.

V bolj čudnih situacijah se nahajajo »navadni« ljudje na TV ekranih, bolj žive se počutijo navadni gledalci. Ker lahko zapustijo svojo sobico, medtem ko jo »navadnež« na TV ne more. Ker mu ni treba delati kot natakar, kar je nuja »navadnežu« na TV. Ker mu ni potrebno vedeti, kakšne barve je krava. Sploh veselo je, ko se ljudje sprejo. Ali ko se osmešijo.

To nas naredi vesele. Navdušene.

O tem lahko potem govorimo.

Nerodam se lahko smejimo. Ker so takšni, kot mi. Samo da so oni na televiziji. »Navadneži«, ki se jim godi slabše, kot nam, navadnežem pred TV, nas naredijo vesele. Žive!

Kaj bo sledilo, ko se bomo navadili gledanja mestnih otrok, kako molzejo kravo? Bodo ljudi zaprli v zapor? Jih postavili v prostor poln različnega alkohola in jih potem opazovali pri delu? Jih bodo postavili na ulico, da bodo tekmovali kdo bo z beračenjem zbral več denarja? Nisem pravi za ugibanje. Niti za gledanje.

Vsekakor bo zabava za navadneže postajala vse bolj groteskna. Šokantna. Šok doza za nekaj minut ... Dolgočasno. Do naslednjega šoka!

Agapetos pravi: Mene tudi občasno prema mi klic divjine in se brezci ljno potikam po naravi. Res je super občutek svobode!

Nárëlaimë pravi: Zakon! Jaz si kaj takega naj brž ne bi upala, orientaci jo imam čisto preslabo za na merno zgubljanje v gozdu.

Črni Peter crnipeter.blogspot.com

Realnostni šov

Foto: Reuters

Zaradi »šok oddaj«, »šol prizorov«, »šok novic«, »šok fotografij« postajamo imuni na šoke.

Izgubljamo zdravo pamet, ker se nam šok zdi pričakovan. Celo pogrešamo ga. Pričakujemo šok.

In z vsakim šokom, ki nam ga postrežejo, se meje sprejemanja šoka pomaknejo. Šok terapija. Šok, ki je rajcal včeraj, danes ne rajca več. Zato je potreben nov, še bolj

Sodoben dokaz, da smo še živi

šokaten šok. Šok za danes. Ker jutri bo že nov.

Zaprti ljudje v sobi so svoj dan predstavljali šok. Gledanost je bila rekordna. Druga sezona nas

26 :: FI LM O RO L A ::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 4 5 |0 8 : : 1 6 . o kto b e r 2008 :: Jan. G.

Jan. G.

Bančni rop Film avstralskega veterana Rogerja Donaldsona je kot lucidni heist iz šestdesetih in sedemdesetih – tolpa roparjev postane podaljšana roka obveščevalne službe in plen mafije, saj ukradejo v bistvu obscene fotografije državnikov in beležnico mafijskega šefa …

Več: filmxi.blog.siol.net

Dirka smrti želi biti koktejl Pobesnelega Maxa, Kaznilnice odrešitve in Bena Hura – pravzaprav pa je v resnici dokaj slab rimejk Dirke smrti 2000.

Po gospodarskem zlomu je svet podrejen kaosu, zločesta šefica zapora pa prireja in prodaja smrtonosne dirke …

Doktor Živago

Twilight Luč sveta je ugledal predfilm Twilight, ki ga snemajo po knjižni uspešnici Stephenie Meyer. Zgodba o adolescentnih vampirjih, ki so zadnje čase spet popularni – ne pozabimo, da je ravnokar startala tudi TV serija True Blood (Prava kri) …

Več: zivagovblog.wordpress.com

Več: filmxi.blog.siol.net

Iztok Gartner

Recenzije Spet en kup recenzij filmov, ki jih gleda I. G. Tokrat so na sporedu Rogue o velikem krokodilu, 'hudičevo srhljiv' Mirrors o stari psihiatrični bolnišnici, ki je čudna, ter Descent, ki je 'babja grozljivka', v kateri babe počnejo moške reči. Pa še druge …

Več: iztokgartner.blog.siol.net

PaucStadt paucstadt.blog.siol.net

Rezervni deli Do slovenskega filma nikoli nisem gojil preveč globokih čustev, vedno mi je vse skupaj delovalo preveč morbidno, tu-

robno in nesproščeno. Pa vseeno lahko zapišem, da v novem tisočletju slovenski film pride-

luje boljše filme. Bolj gledljive, ki dodobra spominjajo na filme, ki nosijo tisto tipično evropsko grenkobo.

Rezervni deli so žalosten film, ki vseskozi nosi bolečino in grenkobo. Bolečina se čuti, grenkoba se okuša. Ludvik Zajc, bivši državni prvak v speedwayu, prvi v samostojni Sloveniji, kot večkrat ponosno pove, na stara leta ostane sam. Žena mu je umrla za rakom, sam je izgubil službo.

Sedaj v starem, nekoliko dodelanem kombiju tihotapi ljudi. Od hrvaške meje pa do italijanske.

Vsak večer znova in znova. Šef mu dodeli novega sodelavca, mladega, nekoliko naivnega Rudija, ki pa se obrti hitro uči.

Ludvik je vajen vsega hudega, nič ga ne more več presenetiti, niti šokirati. Rudi je nov, ob prvi vožnji ga takoj šokira zgodba mlade Makedonke, ki mora za kos pice nuditi posteljne užitke.

Na začetku se nam zazdi, da je prva izkušnja Rudija vendarle toliko streznila, da se bo službovanju odpovedal, a večkrat ko gre na pot, bolj jeklena čustva dobi. Spozna, da tako je, da tu ni prostora za čustva in moralna pravila. Ujet je v svet, ki je njegovega starejšega pajdaša že dodobra spremenil. In to ga delno straši, mlad je še in nekje globoko si tega zagotovo ne želi. A ven iz tega ne more več.

Nadaljevanje na: paucstadt.blog.siol.net

iTIVI KOMENTAR

Emanuela 2 Prav nedolžno Marinka J. Verjamem, da je bil film za leto 1975 resnično revolucionaren. Za današnje čase, ko nas z vseh strani bombardirajo s cenenimi hard porno filmi, pa je Emanuela pravzaprav presenetljivo lep subtilen erotičen film, primeren za tiste čase, ko je bila na pohodu seksualna revolucija po načelu »če si nismo fouš, imamo vsi dovolj...« Primeren film za obujanje mladostnih spominov takratne generacije, neprimeren za tiste, ki pričakujejo mnogo seksualnih prizorov. Nežna, blaga, na trenutke romantična erotika.

Foto: promocijsko gradivo

Slovenija (2003) Režija: Damjan Kozole Igrajo: Aleksandra Balazović, Primož Petkovšek, Aljoša Kovačič, Peter Musevski, Valter Dragan …

27

28 : : B I Z AR K E ::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 4 5 |0 8 : : 1 6 . o kto b e r 2008 ::

Poslanstvo kavbojevega mlajšega brata Pozno popoldne. Tričlanska femili sedi za mizo in ob kosilu (ki ga je mimogrede že tretji dan zapored pripravil avtor teh vrstic in za to ni pričakoval čisto nič v zameno, nasprotno: to počne izključno iz dobrote in ljubezni!) premleva dnevne dogodke. Pes zleknjen na tepihu čaka, da bo komurkoli padlo iz krožnika karkoli užitnega.

Sosed (pod vtisom predhodnih razgovorov o nosečnicah, otrocih in familijah): Nejo, a bi ti kdaj v prihodnosti imel kakega bratca al pa sestrco?

Kavboj: Bratca bi mel ja.

Sosed: Kaj pa sestrico?

Kavboj: Tut … Mogoče. Samo, a bi dobil starejšiga al bolj majhnega bratca?

Soseda: Ma zdej je, kar je - ti bi bil v vsakem primeru ta starejši bratec. Pa bi potem mlajšega lahko mirkal in branil, če bi blo treba.

Kavboj: Jaaaa!

Soseda: Kako bi dal pa ime bratcu?

Kavboj: Hmmm… Ne vem …

Sosed: Pa dej razmisli malo. Men je recimo Domen ful lepo ime …

Kavboj: Ne, ne, ne… Oči, že vem!!!

Golman bo, GOL-MAN. Oči, a prou?

Dejta no, proooosim!?

Geekchick geekchick-s.net/tamala

Blondinke za telebane * Že nekaj časa iščem to knjigo, a neuspešno.

Zaenkrat se poslužujem funkcijske tipke F1, pa tudi tukaj ne najdem več odgovorov. Še vedno čakam naročen priročnik Kako se hihitati kot blondinka, potem pa mislim, da sem na dobri poti do, ne vem še sicer česa, ampak v vsakem primeru nekaj novega.

Pogled v mojo to do listo: - pobarvaj se na blond – narejeno; - odstrani modrostnike – narejeno; - nosi čimveč roza barve – nemogoče; - nauči se hihitati – še čaka; - ne bodi pametna – težko izvedljivo; Ima še kdo kakšno alinejo za opravila? *Being Blonde for Dummies

Krigl krigl.wordpress.com

Odvisnost od alkohola Včeraj sem ugotovil, da sem rahlo odvisen od alkohola.

Pač, 2 tedna sem vsak dan šel na pivo(enega ali pač dva). In ta teden sem ugotovil, da to ne pelje nikamor. Če nisem spil enega piva, sem bil ves depresiven, pasiven, brez volje in pač povsem nesrečen.

Tako da sem se odločil, da bom bolj pazil na to, koliko ga spijem.

Odločil sem se, da dokler se ne bom počutil odlično in bil srečen brez alkohola, ne bom spil nobenega piva. In zadeva deluje. Sicer se je skušnjavi težko upreti, vendar se da.

Sicer pa moram reči, da nisem bil odvisen od alkohola v pravem pomenu besede, vendar sem bil samo tako, malce odvisen. Ampak če bi tako nadaljeval, bi kmalu pozabil živeti.

Lep pozdrav!

Foto: Reuters,

Sosed sosed.blog.siol.net

:: bl ogorola 45| 08 :: 16. oktob e r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : B I ZA RKE :: 29

(e)stradanje

Zakaj je Posh tako suha

Obstaja samo ena pot, kako postati in ostati tako vitek, kot je Victoria Beckham. Stradanje. Nobenih maščob, sladkorja, bele moke. Gospa Beckham na dan zaužije le okoli 1000 kilokalorij. Redno se ukvarja s športom – pred časom je celo eno izmed sob v svoji ameriški rezidenci preuredila v fitnes studio. Izumila je tudi poseben način, kako oblikovati noge: vsak dan pleše v visokih petah.

Kreativna Jessica

Jessica Alba večinoma telovadi kar doma, pred televizorjem. Pri tem pa ne uporablja kakšnih dvdjev z vajami aerobike, temveč svojo novo Wii igralno konzolo, s katero se precej razgiba. Občasno igra tudi tenis, obiskuje fitnes, boksa, igra baseball in dela kardio vaje.

Seveda tudi ona redno prakticira jogo.

Ku ku pod lasuljo

Kočljiva situacija: legendarna igralka Joan Collins je v prijetni družbi prikorakala na podelitev nagrad Pride of Britain, ki jih podeljujejo v Londonu. Vreme ravno ni bilo na strani orga-nizatorjev, saj je temperatura bila okoli osem stopinj nad ničlo, poleg tega pa je še močno deževalo in pihalo. In potem se je zgodilo: močan sunek vetra je za nekaj centimetrov dvignil lasuljo Joan Collins ter razkril, da zvezdnica očitno že dalj časa skriva svoje naravne lase. Kljub lasulji pa lahko rečemo, da 75-letna ljubiteljica krzna in težkega nakita, znana po vlogi Alexis v seriji Dinastija, še zmeraj izgleda vražje dobro.

Foto: Reuters, promocijsko gradivo

⋆

⋆

⋆ ⋆ ⋆ HORORSKOP

⋆⋆⋆⋆

⋆

Oven Glede na to, da najraje seksate »od zadaj«, bi vam kdo utegnil pripisati sloves zahrbtne osebe.

Bik Tako malo prijateljev, pa še s temi ravnate kot svinja z mehom.

Dvojčka Kar lahko storiš danes, ne prelagaj na jutri. Sploh če si muha enodnevnica.

Rak V temi je sicer vsaka krava črna.

Takšno z veliko ritjo pa se da prepoznati tudi po obrisu.

Lev Od kod vam ta paranoičen občutek, da vas vsi opazujejo? V resnici vas že več let nihče ni niti pogledal.

Devica Izjemno veseli ste vrnitve mladega, črnolasega znanca. Dobre sogovornike je namreč tako težko najti …

Tehtnica Nedeljsko obujanje spominov bo prekinilo zavedanje, kako dolgočasno in pusto življenje je za vami.

Škorpijon Potrebno bo temeljito spremeniti načrte za prihodnost.

Zamudili ste namreč veliko priložnost, ki bi vam lahko prinesla veliko vznemirljivega.

Strelec Že res, da je kovačeva kobila vedno bosa, a vaša je že skoraj gola, podhranjena in premražena.

Kozorog Po tem, ko ste se zredili, so se je vaša nova zaposlitev premaknila še korak dlje od vas.

Vodnar Neprestano živčno kopitljate na Ribi Zanimivo bo videti vaš izraz, ko mestu, grizete nohte, zavijate z očmi in boste doma našli tisti kup tolarskih tisogloboko vzdihujete. Umirite no že enkrat čakov, ki ste jih pozabili menjati v evre. svoje živce!

30 :: GON Z O RO L A :::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 4 5 |0 8 : : 1 6 . o kto b e r 2008 ::

Prašni Kartoni and Rajšp Ivo Combinating recreational drugs in free time. No, recreating with combining drugs in free time. No… Fuck, whatever!

Kdo je kurba, kdo bloger?!

O raznih zaslužkih preko blogov je bilo na širnem slovenskem medmrežju med blogerji že večkrat govora. Tudi samo podstrešje je, kot sami veste, dobilo ekskluzivno ponudbo, da svoje misli in mnenja o tem in marsičem strne v tedenski prispevek ter je zato več kot mastno plačano. Vse fino in prav, bi lahko rekli, a kaj, ko imamo tudi tiste, katerih žepi so prazni, kar jih posledično spravi v situacijo ''fovšije''. S tem mislimo tisto, ko ima vaš sosed ženo z večjimi joški, boljšim avtomobilom in večjim kaminom in mu zato na vrt spuščate vašega hišnega ljubljenčka ter vas pobira od smeha, ko on tam opravlja potrebo.

No, taka zavist je doletela enega, ki naj bi se imel za samooklicanega blogologa, kaj je to ne vemo, mislimo pa, da je to nekdo, ki svoj prosti čas v preveliki meri posveča nesmiselnemu izražanju mnenj po medmrežju. Kvalitetno preživljanje časa pa tako, kajne?!

Našemu blogologu pa vse skupaj ne da miru in zato se odloči, da naniza vse dogodke zadevši gromozanskih firm v sodelovanju z blogerji (za ogromne zneske seveda), in pod fakte zapiše skrajno resen in težak stavek: ''Ali veste, da so skoraj vsi izbrani blogerji med seboj poslovno oziroma družbeno povezani?''

Ta stavek podstrešju ni dal miru! Več dni smo tuhtali, kako daleč in globoko gre res vsa ta stvar in kdo vse je vpleten v to enostransko namišljeno parado, ki se tako grdo igra z običajnimi blogerji in daje nam eliti možnost, da brezskrbno živimo na plečih ubogih in

revnih. Po temeljitem pregledu, klikanju, branju in dolgočasenju med nepomembnimi vrsticami smo ugotovili sledeče: - Blogerji bi se radi prodali, če je v igri denar (ali kakršnekoli druge materialne dobrine).

- Kliki kot plačilo ne štejejo!

- Elitizem obstaja in vsem pač ne more uspeti.

- Če imate joške, vam je sigurno lažje in pot do uspeha je krajša.

To so nekako torej pravila, ki veljajo in katerih se držimo kot pijanec plota, seveda pa nas ovira to, da nimamo jošk in zategadelj tudi ne moremo kar tako do vseh teh dobrin, ki jih superzvezdniki imajo. Pa ni, da se pritožujemo, medtem ko vse lahko berejo na računalih, smo mi eni redkih, s katerimi si lahko obrišete *nekaj* ali pa v nas zavijete solato z vrta ali kako drugo povrtnino. Če vprašate nas, kdo je kurba, vam lahko povemo samo to, da bi mi bili še večja! Če ni fovšije, je baje za vse zadost!

Sledite razpletom na http://prasnikartoni.wordpress.com

31

32