Pred za etkom Planiranje spletnih strani je sestavljeno iz dveh procesov: najprej poiš ite vaše razvojne partnerje, analizirajte vaše potrebe in cilje ter predelajte izbran razvojni na rt, da izpopolnite vaše plane. Drug del pa je izdelava specifikacijo vašega dokumenta, ki ponazarja vaše ideje in na ine, ki jih boste uporabili. Pomembna je tudi vsebina, as razvoja, kaj boste pripravljeni dati za to in znate preceniti vaš trud in napor. Specifikacija dokumentov je odlo ilna za izdelavo uspešne strani, kot tudi izdelava na rtov in kriterijev, da ostane projekt osredoto en glede vaših ciljev in ugotovitev.
Planiranje Spletiš a se razvijajo skupine ljudi, da zadovoljijo potrebe ljudi neke druge skupine. Na žalost so spletni projekti pogosto ozna eni kot tehnološki problemi. Ti projekti se pretirano takoj navdušeno usmerijo v dolo ene spletne tehnologije in brskalnikove dodatke (Flash, digital media, XML, podatkovne baze in še mnoge druge), ne pa v zadovoljevanje realnih poslovnih potreb. Ljudje so klju do uspeha vsakega spletnega projekta. Za ustvarjanje bistva spletnih strani potrebujete pisce vsebine, informacijske arhitekte, grafi ne oblikovalce in tehni ne specialiste ter prodecenta ali odbor, ki bo nadzoroval dokon anje projekta. e je vaše spletiš e uspešno, bo imelo ciljno uporabniško ob instvo, zadovoljilo bo potrebe in pri akovanja uporabnikov ter ne bo preve zahtevno za uporabo. Ljudje, ki bodo uporabljali vašo spletno stran, bodo sami dolo ili bodisi je projekt popolnoma uspel. Ironi no, število kreatorjev spletiš a predstavlja ve ino navzo ih in sodelujo ih, medtem ko je bila vaše spletiš e planirano in v izdelavi. Zapomnite si: vsi navzo i lani razvojne skupine naj zmeraj ostanejo aktivni uporabniki, nekakšni skrbniški zagovorniki za uporabnike in njihove potrebe. Izkušeni skrbniški bojevniki pa morajo na tem mestu biti zelo skepti ni: prisotna so mo na ustva, management vpliva na upravljanje s prora unskimi omejitvami in zadovoljiti je potrebno razli ne ljudi, ki so v to vložili denar. Seveda lahko uspete s svojimi idejami, saj nimate izbire, e želite, da spletni projekt doživi popoln uspeh. e boste poslušali samo direktive, kako upravljati strani, kako ohraniti vaše procese znotraj lanov razvojnega moštva in narekovati navideznim uporabnikom, kar mislijo da je zanje najboljše, bodite pripravljeni, da lahko prihaja tudi do raznih neuspehov in polomij. Vklju ite dejanske uporabnike, preu ite njihove zahteve ter se odzivajte na to kar bodo povedali, testirajte vaše na rte z njimi ter nastavite vašo spletno stran tem bolj enostavno, tem ve ji bo uspeh vašega projekta.
Kakšni so vaši cilji Kratka izjava naj identificira dva ali tri cilje, ki bi naj bili temelj vašega na rtovanja spletniega projekta. Ugotovitev naj tudi vsebuje natan no dolo ene strategije glede na rtovanja spletnih strani, kako dolgo bo to vse skupaj potekalo, zgradba, as testiranja, dolo anje koli ine in kvalitete za merjenje uspešnosti spletnega projekta. Izdelava spletnih strani je neskon no dolg proces, ki ne vsebuje samo enkraten projekt z izgradnjo stati nih vsebin, ampak stalno posodabljanje. Dolgotrajno uredniško upravljanje in tehni no vzdrževanje mora biti pokrito z vašim prora unom in s plani produktivnosti spletnih strani. Brez vse te perspektive bo vaša elektronska objava doživela podobne propade, kot nekatere združbe obveš evalnih iniciativ - kot zelo obetajo za etek brez trajnih zaklju kov
Spoznajte vaše ob instvo Naslednji korak je, da identificirate možno ob instvo vašega spletniš a, da lahko spletiš e zadovolji njihovim potrebam in pri akovanjem. Znanje, interesi in potrebe uporabnikov se razlikuje od neodlo nih za etnikov, ki potrebujejo natan no in skrbno dolo ena navodila, do strokovnjakov, ki jih lahko že najmanjša stvar zelo ovira pri pridobivanju ali zadrževanju, da bi dosegli želene informacije kar najhitreje. Zelo dobro planiran sistem naj bi znal zadovoljiti uporabnike z razli nimi spretnostmi in interesi. Na primer, cilj vašega spletiš a je posredovanje internih informacij podjetja, papirnatih dokumentov za uporabnike, bodo vaši uporabniki tisti, ki bodo vašo spletno stran obiskali ve krat dnevno in tudi tisti, ki bodo stran obiskali le ob asno.
Kriteriji na rtovanja Vsak lan razvojne skupine spletiš a, bo po svoje prispeval k ciljem in spretnostim v projektu. Takrat, ko skupina doseže soglasnost vseh ciljev in predlogov pri vseh na rtovanih vsebinah, je spletiš e zrelo, da se ga za ne zasnovati. Glavni cilj na samem za etku je, da se identificirajo uspešni potencialni modeli drugih spletiš in se za ne gledati na problem na rtovanja s stališ a spletnih uporabnikov. Na žalost, produkcijske skupine redko vsebujejo lane, ki bi kot navadni uporabniki gledali na spletno stran zelo kriti no. Prav tako je zelo pogosto zelo težavno lanom skupine, ki niso najbolj podkovani v izdelovanju spletnih strani, da bi se njihova prizadevanja sploh upoštevala, razen v napotkih, ki jih lahko vidijo na že obdelanih drugih straneh. Skupina kritikov je idealen na in kako poiskati in kaj narediti, da spletiš e uspe. Vsak izmed lanov skupine ima svoj pogled na spletiš ez uporabniškega vidika. Vsak izmed lanov si naj naredi svoj seznam priljubljenih spletiš , ki so jim najbolj pri srcu in jo predloži drugim lanom kritiške skupine in jim predstavi uspešne elemente na rtovanja izbranega spletiš a. Le tako boste lahko enostavno ugotovili na rte drug drugega in nato za eli iskati skupno rešitev, glede na izbrane predloge, ki so jih posredovali lani skupine. To vodi do uspešega zaklju eka spletnega projekta.
Inventar vsebine Ko imate v idejo o poslanstvu spletiš a in o splošni zgradbi, lahko pogumno za nete z dolo itvijo celotne vsebinske zgradbe, ki bo uresni ila vaše na rte. Izgradnja inventarja ali podatkovnih baze iz že obstoje ih in povsem novih vsebin, vas bo prisililo, da se mo no posvetite k že obstoje im vsebinam in da izvedete natan en spisek vaših potreb. Ko ugotovite, kje vam primanjkuje vsebin, se lahko osredoto ite na tiste primanjkljaje in se izognete tratenju prostega asa na podro jih, pri katerih že imate dovolj vsega in so takoj na voljo za uporabo. Jasen pogled na vaše potrebe bo prav pripomogel pri izdelavi realisti nih razporedov in prora una za celoten projekt. Na rtovanje vsebine je eno izmed najtežavnejših opravil, ki porabi ogromno asa pri na rtovanju spletiš a. Za etek z jasnimi vsebinami pripomore, da ob zaklju ku izdelave spletiš e ne izgledalo dobro strukturirano, vendar brez vsakršnih vsebin.
Specifikacija razvijanja spletnih strani Specifikacija planiranja spletniš a je prikazana v zgoš enem stavku, ki vsebuje glavne cilje in vrednote in pravila za vse za kar bo še prišlo kasneje. Na rtovanje zanesljivega spletiš a je zelo drag in asovno potraten proces. Medtem, ko se ubadate z vsakodnevnimi izzivi pri izdelavi spletiš a, lahko prihaja do presenetljivih enostavnih rešitev, ki vas lahko zavedejo, da enostavno pozabite, kaj ste sploh ustvarjali, izgubite pregled nad prvotnimi prioritetami. Dobro napisana specifikacija je lahko mo no vodilo za vsakdanjo presojo dosežkov. lani skupine so oskrbljeni z nekakšnim kompasom, ki jih vodi zmeraj v pravi smeri in se tako lažje osredoto ijo na cilj spletiš a. Kot tako lahko zelo hitro postane primerjava za razpravo o mnogih odlo itvah posameznih lanov. Za odlo anje o morebitni koristnosti novih idej, ki se porajajo vsakodnevno, za merjenje napredka in seveda za pregled na žariš e celotnega procesa. V najslabšem primeru bi naj dobra specifikacija spletnih strani vsebovala vsebinsko podro je, predvidljiv prora un, plan dela in tehni ni pregled celotenega spletiš a. Najboljše specifikacije so zelo kratke, usmerjene natan no v cilje. Ponavadi so le osnutki ali povzetki celotnega spletiš a ali pa planirane tehni ne poteze. Kon ana razli ica specifikacije spletnih strani naj bi vsebovala glavne cilje, ugotovitve iz faze planiranja in pa tudi dobro sestavljene elemente spletiš a. Cilji in strategije: • • • • • • • •
Kakšno je poslanstvo vaše organizacije? Kako bo izdelava spletiš a vplivala na vaš poslanstvo? Kateri izmed dveh ali treh ciljev so najbolj pomembni za vašo spletiš e? Kdo bo vaše primarno ob instvo za spletiš e? Kaj mislite, kaj s bodo obiskovalci menili potem, ko bodo spletiš e zapustili? Katere spletno podpre strategije ste uporabili, da boste dosegli te cilje? Kako boste merili uspešnost vašega spletiš a? Kako boste v doglednem asu kon ali vašo spletno stran?
Produkcijski rezultati • • • • •
Koliko strani bo spletiš e vsebovalo? Koliko je najve je dovoljeno število strani, ki jih dovoljuje prora un? Katere posebne tehnike ali funkcionalne potrebe so zahtevane? Kolikšen je prora un spletne strani? Kakšen je planski na rt te strani, z vsemi datumi in mejniki? Kdo bodo lani moštva in kakšne so njihove dolžnosti?
To so velika vprašanja, ki si jih mora zastaviti vsak, ki se loti izdelave zahtevnega spletiš a. Na njih se preve krat pozablja. e še v tem tremutku še vedno ne znate odgovoriti na vsa ta vprašanja, potem ne bo nikakršnega pomena na rtovanje dela, saj ne zagotovlja uspešnega zaklju ek izgradnje spletniš a.
Spremljanje procesa
Specifikacija spletnih strani definira nekakšno nadzorstvo vašega projekta. To dolo a kaj ter koliko boste morali vedeti o njem samem, prora un, ki je namenjen temu in plan razvojnih programov. Slab nadzor je zelo pogost vzrok, ki pripelje do propada projekta samega. V slabo planiranih projektih se pojavijo po neplanirani tehni ni dodatki, nove vsebine vsebine, ki niso usklajene z ostalimi, oblikovni dodatki, ki spremenijo konsistentnost in funkcionalnost. Pogosto ena sama sprememba ni usodna, toda zelo po asno stalno kopi enje novih dodatkov in sprememb je lahko dovolj, da porabijo prora un, uni ijo planirane projekte in pokopljejo vse možnosti za rešitev originalnega plana pod ogromnimi, neurejenimi in zmedenimi koli inami podatkov. Ne preskakujte kar na samo izdelavo spletnih strani, preden ne razumete kaj želite dose i in preden sami ne izdelate vrsto in realisti no specifikacijo za izgradnjo vaših spletnih strani. Bolj, ko boste pazljivo dodelali vaš plan, tem bolje boste lahko zadovoljni z vašim uspehom pri izgradnji in izdelavi vaše strani. Ena izmed odli nih na inov, kako obdržati vse obmo ja na istem tiru je, da si v naprej dolo ite maksimalno vrednostno število strani v planiranju spletne strani. eprav je število strani zelo težko z zanesljivost napovedati kot vodnik (konec koncev, so lahko spletne strani relativno obsežne), vam lahko služi kot nenehen spomin za vse udeležene v projektivnem izdelovalnem obmo ju. e se samo število strani mo no pove a, dolo ite nove meje ob ponovnem pogledu na zapleteno zgradbo vašega prora una avtomatsko. Ob pogledu nanj vam bo takoj jasno do kod se bodo vaše meje dvignile in to vas bo pošteno postavilo na realna tla ter se bo vaš zanos kmalu polegel v stvareh kot so "samo še eno stran dodajmo." Zelo dober na in, kako ostati pri istih vrednostih zoprnih obmo jih, je da se delamo, kot da je število pod strani na spletnih straneh "enako število ni ." e bo kdo želel dodati novo pod stran, se bo moral odlo iti ali to stran obdrži ali pa bo moral odstraniti stran in izbrati bolj ustrezno, ki je bolj po merilih prora una in plana, ki sta bila že veliko asa prej dolo ena, da bi pove ala število koristnih strani. Spremembe in oplemenitenje je lahko zelo dobra stvar, dokler vsakdo izmed vas ostaja na realnih tleh, glede posledic sprememb in izboljšav na prora un in asovne na rte projekta. Vsakršno spreminjanje temeljev planiranih vsebin, oblikovanja ali iz tehni nega pogleda, mora imeti zelo natan no dolo ene vzporednice z ponovnimi pregledi v prora un in v asovni na rt za izdelave projekta. Ljudje se pogosto radi izognejo razgovorom o spremembah in se bodo velikokrat strinjali z bistvenimi spremembami ali dodatki, ki se dodajo k planiranemu, kot pa da bi se postavili v bran projektu z dolgotrajnimi razgovori s trmastimi naro niki projekta ali s lani iste razvojne skupine. Toda privolitev v spremembe pogosto preloži v prihodnost težave, ki ste se jim v nekem trenutku izognili. Celotno povezovanje razporeda, prora una in nadzorovanja je edina pot, da lahko ostane projekt spletniš a na trdnih temeljih asa, denarja in kvalitete. Za to je potrebno le malo poguma in odkritosr nosti na frontah, ki lahko vam ob koncu izdelave prihranijo veliko skrbi. Zatorej naredite vaš plan zelo pazljivo in nato se ga trdno držite.
Razvojni proces spletniš Vsak zna ilen spletni projekt poseduje unikatne izzive, toda vsak proces razvijanja zapletenih spletiš v splošnem vsebuje šest pomembnih stopenj: • • • • • •
opredelitev spletiš a in planiranje informacijska arhitektura na rtovanje spletiš a izdelava spletiš a spletno tržništvo beleženje, vrednotenje in vzdrževanje
Razvijanje velikih spletiš je proces, ki bo verjetno zahteval ogromne prora unske vire, osebne in javne odnose, ki so posledica organizacij, tako med razvijanjem spletnih strani kot tudi mnogo kasneje po uspešnem razvoju. Zelo veliko spletiš je za elo zelo intenzivno svoje življenje, ker so jih naredile in zasnovale majhne skupine, ki so delovale v izolaciji od ostalih enakovrednih sodelavcev v organizaciji. Pri tem niso upoštevale zadanih ciljev spletiš a, ki bi morali predstavljati poslanstvo organizacije. Rezultati takšnega slabo planiranega spletiš a so pogosto kot sirote, katerim primanjkuje sredstev in pozornosti. e zelo dobro premislite o celotenem razvojnem procesu, boste ugotovili, da je izdelovanje strani pravzaprav "postranska zadeva" in zaseda prav isto zadnje mesto v zelo dobro premišljenem projektu. Naj bo vsak korak dobro premišljen, ker to zelo vpliva na nadaljne korake pri uresni evanju vašega plana. Razmislite preden karkoli ukrepate in imejte organizacijsko podporo, prora unska sredstva in sodelavce, ki jih boste potrebovali, da bo vaš projekt popoln uspeh.
Dolo itev in planiranje spletniš Za etna faza se pri ne s tem, ko dolo ite vaše cilje in namene za vašo spletno stran in ponovno za nete zbirati in analizirati informacije, ki ste jih že pred tem prejeli. Vse to boste potrebovali za uravnoteženje potrebnega prora una in virov. Tedaj je tudi as, da dolo ite vsebinsko podro je, ki jo bo spletiš e vsebovalo, potrebno interaktivno funkcionalnost, tehnološko podporo, globino in širino informacijskih virov, ki jih boste potrebovali, da napolnite z vsebinsko prazno spletiš e ter se sre ajte z uporabnikovimi pri akovanji. e ste celotno izdelavo spletnih strani predvidevali vnaprej, sedaj se boste tudi morali sestati in izbrati dolo eno podjetje za izdelavo spletnega oblikovanja. Idealno bi bilo, e bi se lahko na rtovalci nemudoma vklju ili v projekt in kar se da na hitro predstavili svoje poglede.
Kontrolni seznam izdelovanja spletniš Vsako spletiš e ne potrebuje vseh izmed zmed spodaj naštetih to k. Razvijalci znotraj korporacij ali v drugih velikih podjetjih lahko ponavadi ra unajo na podporo v doma i hiši. e pa boste celotno projektiranje izvedli kot en sam lovek ali manjše podjetje, boste zagotovo potrebovali znanje in nobena izmed novih tehnologij vam ne sme biti tuja, saj boste lahko kar že na samem za etku pogoreli. Potrebujete pa tudi izkušenega na rtovalca, ki vam bo skušal sestaviti vse, kar boste potrebovali za izdelavo bistvenih vsebin spletnih strani ali majhne spletne trgovinice.
Izdelovanje • • • • •
Se bo vaša izdelovalna skupina oprla na doma e ljudi, na zunanje pogodbenike ali pa na kan ek obojega skupaj? Kdo bo upravljal celoten postopek? Kdo bo odlo aL o vsebini? Kdo bo vaša kontaktna oseba, ki bo komunicirala z zunanjimi pogodbeniki? Kdo bo izvajal funkcijo dolgoro nega skrbnika ali vzdrževalca spletiš a?
Tehnologija •
•
•
•
•
•
Kateri brskalniki in operacijski sistem naj bi vaše spletiš e podpiralo in na njem normalno delovala? o Windows, Macintosh, UNIX, Linux o Netscape Navigator, Internet Explorer, Opera, Mozila; katere so najnižje razli ice Hitrost omrežja povpre nega uporabnika oz. obiskovalca o Bo le za interno uporabi ali je namenjeno širši zunanji javnosti? o Ethernet ali zelo hitre povezave, ki so zna ilne za podjetja o ISDN, ali DSL srednje hitre povezave, ki so zna ilne za povpre na gospodinjstva v razvitem delu sveta o Modemska povezava za povezave z zelo nizkimi hitrostmi povezave, zlasti v revnejših državah Afrike in Azije Dinami en HTML (HyperText Markup Language) in dodane zmožnosti? o JavaScript ali VBscript sje potreben o Java aplikacije so potrebne o Slogovno oblikovanje (npr. CSS) je prav tako potrebno o Vti niki drugih izdelovalcev (npr. Flash) so potrebni o Specialni dodatki za strežnike v okolju UNIX in NT so porebni o Specialne varnostni dodatki za zasebnost podatkov so potrebni Kako bodo lahko uporabniki stopili v stik z vašimi ljudmi, ki so zadolženi za podporo? o Uporabniki lahko pošiljajo sporo ila preko elektronske pošte o Uporabniki lahko sodelujejo v klepetalnicah, v forumih, v spletna pomo i ali pa vzpostavijo stik kar preko telefona Podpora podatkovnim bazam? o Uporabniki se morajo prijaviti, da lahko dostopajo do katerekoli strani v spletiš u? o Zbiranje podatkov iz anketiranja? o Za iskanje je uporaba podatkovnih baze nujna? Avdio-vizualna vsebina o Slikovno ali zvo no obdelovanje?
Podpora spletnim strežnikom •
Spletni strežnik postavljen doma ali celotna stran postavljena na namenski spletni strežnik komercialnega ponudnika? o Edinstvena imena domen in ve pod domen? o Spletni prostor ali omejitev prenosa podatkov za dolo eno pla ilo? o Ustrezne kapacitete, ki zadovoljujejo ve je zahteve po prenosu podatkov? o Štiriindvajset ur na dan, sedem dni na teden podpora in vzdrževanje?
o o o o o
Statistika obiskov in pregled prometa podatkov? Analiziranje strežniških zapisov dogajanja: doma in na zunanjih strežnikih? Iskalnik, ki je prilagojen gleda na vašo vsebino? CGI (Common Gateway Interface) programiranje, podatkovne baze in strojna podpora omogo ena? Podpora podatkovnim bazam ali koordinacija z vzdrževalci sistema?
Prora un • • • •
• • • •
Sprotno pla ilo za posamezna dela ali dolgoro na pogodba o vzdrževanju in podpori Aparaturna oprema in programska oprema za lane razvojne skupine Nadaljnjo izobraževanje osebja o spletnih tehnologijah, podatkovnih bazah, spletno tržništvu in spletnem oblikovanju. Zunanji viri o Spletno nartovanje in razvijanje o Tehni ne konzultacije o Razvijanje podatkovnih baz o Spletno tržništvo Lastno osebje o Glavni urednik spletnih strani Nadaljnja strežniška in tehni na podpora Podpora podatkovnim bazam in vzdrževanje Dodajanje in vzdrževanje vsebin
Predpisi, ki se jih mora držati urejevalec strani Spletiš e, za katerega je odgovoren "prav vsak", lahko kmalu postane uboga sirota. Plan vzdrževanje naj dolo a, kdo je odgovoren za vsebino vsake strani v spletiš u. Za ohranitev doslednega uredniškega, grafi no oblikovalnega sloga boste potrebovali še eno osebo, ki bo delovala kot urednik celotnega spletiš a. Njegove naloge se bodo razlikovale, glede na to, kako se boste vi odlo ili za vzdrževanje vaše spletne strani. Nekateri uredniki bodo s celotno delo vzdrževanja vsebine na strani opravili sami in tako olajšali delo svojim sodelavcem, ki se bodo tako lahko posvetili drugemu delu. Drugi uredniki se bodo le usklajevali in nadzorovali delo mnogih sodelavcev, ki delajo neposredno na straneh samih. e se pa ve ljudi odlo i, da si bodo med seboj pomagali, se lahko uredniki odlo ijo in urejajo strani šele nato, ko so bile že narejene in s tem ne zadržuje celotnega procesa, ki je z njimi povezan. Vsekakor naj bi strani s pomembno vsebino strokovno pregledal urednik preden bodo javno objavljene. Za zagotavljanje uredniške kvalitete, mora vsak spletni urednik zagotoviti, da bo vsebina spletiš a odražala na ela podjetja in bo v skladu z lokalnimi zakoni in ne vsebovala podatkov, ki bi kršili zakon o avtorskih pravicah. Ve ina ljudi, ki prikazujejo slike, risanke, glasbene datoteke ali zapisane materiale kopirane z drugih spletiš in jih dodajo v svoje strani, enostavno ne razume avtorskih pravic in kakšne posledice ima lahko to. Spletni urednik mora poskrbeti, da ubrani svoje podjetje pred dragimi tožbam zoper zlorabe avtorsko zaš itenih materialov.
Informacijska arhitektura V tej fazi potrebujete natan en pregled vsebine in organizacije spletnih strani. Skupina naj bi do sedaj napravila popis celotne vsebine, opisala, katere nove vsebine so potrebne in naj dolo ijo organizacijsko zgradbo spletnih strani. Tako,j ko je bila dodelana in obdelana vsebinska arhitektura, boste morali narediti majhne prototipe delov spletnih strani, da lahko testirate in dobite prvi vtis, kako se po strani lahko premikamo in kako izgleda. Takšni prototipi so zelo dobri iz dveh razlogov. Prvi , tako se najbolj enostavno in najboljše vidi celotna navigacija in razvoj uporabnikovega vmesnika. Prototipi naj vsebujejo dovolj podstrani, da lahko natan no ocenimo, kako se je pomikati po menijih in iz le-teh preidemo na celotno vsebino spletnih strani. Drugi razlog pa je, da izdelava prototipov dovoljuje grafi nim oblikovalcem, da še bolj dodelajo povezave med kako izgleda stran in kako navigacijski vmesnik deluje na celotno informacijsko oblikovanje. Klju za izdelavo dobrih prototipov je, da že na samem za etku niso preve kompleksno narejeni ali da so izdelani z takšno vnemo, da razvojne skupine že za to vse skupaj porabijo preve truda in asa, ne pa da bi vse to namenili kon nemu izdelku in izdelavi morebitnih alternativ. Tipi ni rezultati ali dogovorjene ugotovitve na koncu te faze naj bi vsebovale naslednje stopnje: • • • • • • • • • • •
Podrobna specifikacija spletnih strani Podroben opis celotne vsebine spletne strani Spletni zemljevid, predogledi, osnutki in celotna vsebina Podrobna podpora za tehni no specifikacijo Podprta tehnologija razli nih brskalnikov Podpora za hitrost internetne povezave Strežnik za spletno postavitev in pripomo ke zanj Predlogo za izdelavo programske ali tehni ne podpore za dolo ene zna ilnosti spletne strani Na rt za implementacijo oblikovanja in izgradnje spletnih strani Eden ali ve izdelanih prototipov razli nih spletnih strani Ve grafi nih oblikovalnih oblik in vmesnikov za razli ne sheme ali konceptov
Spletno na rtovanje V fazi spletnega na rtovanja projekt nujno potrebuje svoj pogled in zaznavanje, spletno mrežo strani, oblikovanje strani in vsekakor grafi no oblikovalni standardni, ki so ustvarjeni in nadaljnje dodelani. Sedaj se lahko ilustracije, slike in ostale druge grafi ne in avdio-vizualne elemente, ki so potrebni za stran, se lahko pripravljajo in ustvarjajo. Vsekakor je v tej fazi tudi mo no zaželeno, da se za nejo raziskovati, pisati, organizirati, zbirati in urejati pisne vsebine, ki bodo prikazane na strani. Vsakršno programiranje, oblikovanje podatkovnih baz in vstavljanje podatkov samih, oblikovanje iskalnika naj bo sedaj že kar na dobri poti zaklju evanja. Glavni cilj vsega tega je, da se izdelajo celotne vsebinske komponente, funkcijsko programiranje in sta oba pripravljena za kon no fazo: izgradnjo dejanski spletnih strani z celotno vsebino.
Tipi ni produkti ali kon ne ugotovitve na koncu te faze, naj bi vsebovale naslednje detajle:
Vsebinske komponente, podrobna organizacija in sestavljanje • •
•
•
• •
Tekst, urejen in lektoriran Podrobno grafi no oblikovanje za vse tipe spletnih strani o Dokon an grafi ni vmesnik za šablonske strani o V glavi in nogi dodelana grafika, simboli, gumbi in ozadja Podrobni elementi posameznih stran in dokon ane verzije klju nih strani, ki služijo za odsko no desko za naprej o Spletni grafi ni standardi, primeri za velike, kompleksne strani Grafi no oblikovalni vmesnik in osnovna spletna stran z vsebinsko mrežo sta dokon ana o Dokon ana HTML predloga spletne strani Ilustracije Fotografiranje
Funkcionalne in logi ne komponente • • •
Skripti JavaScript, Java, oblikovno programiranje Tabele podatkovnih baz in programiranje, vzajemno delovanje predlog je kon ano Oblikovan in preizkušen iskalnik
Predloge e ustvarjate in upravljate stran sami ali pa imate najetega profesionalnega spletnega razvijalca, naredite predloge za vašo novo spletno stran sami. Dodajanje novih pod strani je veliko lažje, e lahko za nete iz strani, ki že obstajajo v osnovni navigaciji in spletno oblikovanje v njem samem. e pa delite razvijanje strani z ostalimi ljudmi, boste prav tako hoteli, da vaši sodelavci prav tako uporabljajo predloge z vsemi navodili, kako naj obdelujejo tekste in grafi ne vsebine, ki so predpisani z standardi. Zelo popularni razvojni programski paketi, kot je Adobov Macromedia Dreamweaver vam omogo ajo zelo kvalitetne in dobre predloge in še nekaj standardnih knjižnic z grafi nimi in kod HTMLami, ki pomagajo ustvariti nove strani in obdržati vašo spletno stran.
Dostopnost Za veliko organizacij je omogo anje enakega dostopa spletnim stranem osnovna politika. Zelo pomembno pa je, da naredite vaše spletno oblikovanje predlog in vsebin vaših strani tako, da si s tem zagotovite, da bodo uporabniki lahko dostopili do nje na kakeršenkoli na in. S tem boste sami sebi napravili velik dobi ek, saj bo dostopnost zelo visoka. Kako dostopna je vaša stran, lahko preverite z enostavnim orodjem, kot je Bobby. Bobby je popolnoma zastonj, saj ga sponzorira Center for Applied Special Technology. Nato, ko vnesete vaš želen URL (Uniform Resource Locator), Bobby preverja, ali je vaša stran dovolj dobra, da prestane njihov test. Med testom preverja in si skrbno zapisuje vse možne potencialne blokade, ki bi ovirale uporabnike za normalno brskanje po vaših spletnih straneh. Bobby prav tako predlaga morebitne izboljšave in spremembe, ki bi pripomogle k lažjemu brskanjem. Preverite vaše oblikovanje pri vsakem razvojem mejniku, da se izognete morebitnim nepotrebnim asovnim zaostankom in potencialnim dodatnim stroškom.
Zgradba spletnih strani Pri tej dozoreli in dobro premišljeni fazi projekta, se dodela do konca ve ina spletnih strani spletiš a in se napolni z vsebinami. S akanjem, da boste imeli podrobno izdelano zgradbo spletnih strani, znano vsebino in sijajno dodelan grafi ni vmesnik spletiš a. Ne za nite torej z izdelavo prehitro. Seveda pa, e boste izdelali to fazo prehitro, se boste lahko iz tega potegnili kaj koristnega. Nau ili se boste nove stvari o grafi nem oblikovanju in o izdelavi prototipa v dovršeno v kon no razli ico spletiš a. Bodite pripravljeni, da izboljšate vaše oblikovalske sposobnosti v asu razvijajo ega se spletiš a in lahko iz tega izlo ite šibke to ke, ki bi lahko bili na poti do popolnega uspeha. Vsekakor izboljšate navigacijo in vsebino, e le-tega še niste storili poprej. Ko je bila spletiš e narejeno, z vsemi stranmi in vsemi podatkovnimi bazami, ki so programiramsko povezane, je as da se izvede beta testiranje spletiš a. Testiranje naj opravijo uporabniki zunaj vaše razvojne skupine in bodo le na tak na in gledali da celotno spletiš e zelo kriti no in bodo posredovali vse programske in tipkarske napake, recenzirajo celotnega oblikovanje in u inkovitosti spletiš a. Sveži uporabniki bodo neizbežno zabeležili stvari, tako da boste lahko vi in vaša razvojna ekipa pregledali in popravili vse napake in druge morebitne nepravilnosti. Šele nato, ko bo stran popolnoma preizkušena in brez napak, lahko objavite vaše spletiš e in objavite naslov URL in domeno na javnih straneh, da jo bo lahko obiskalo ve je število ljudi. Tipi ni produkti ali kon ne ugotovitve na koncu te faze, naj bi vsebovale naslednje detajle: • • • • • • • •
dokon ana koda HTML za vse spletne strani, prostor na strani je zapolnjen z vsebino dokon ana navigacija in zgradba povezav vse podatkovne baze so izdelane in povezane s stranmi vsi grafi ni elementi, ilustracije in fotografije so na svojem mestu lektorirana je celotna vsebina in teksti na straneh morajo biti dokon ani testirane so podatkovnie baze in funkcijskionalno povetovanje s stranmi testiranje uporabniku podportih postopkov, odgovor na poslano elektronsko pošto, forumi, obrazci. arhiviranje celotnih elementov spletiš a, kode HTML, programske kode in vsega ostalega razvojnega gradiva
Berljiva koda Ve ina poslovnih oddelkov v ve jih podjetjih se bo dogovorila z ekipo, ki izdeluje spletne strani, da bodo naredili za etno razli ico spletiš a. Celotno spletiš e morajo narediti po ustreznih merilih in s tem zagotavljajo edinstvenost spletiš a. S tem ko prevzamejo nase odgovornost za spletiš e, se tudi morajo držati dogovorjenih pravil. Dnevno posodabljanje in urejanje vsebin, ki je potrebno, da je stran sveža, pa pogosto prevzamejo ekipe v podjetjih. Ponavadi šele po prakti nem vzdrževanju spletiš a naro niki opazijo, kako pomembna je zgradba, kako jo je razvijalec naredil in kako zgleda celotna koda HTML in druge kode, ki povežejo spletiš e v celoto. eprav je koda HTML pravzaprav enaka za spletne brskalnike. Za vzdževalce pa so lahko razlike v zapisu opazne, za primer vzemimo navedena primera: 1. primer
<!-- Za etek tabele ==== --> <table summary="Komite za raziskavo loveštva tabela II, leto 2001." border="0" width="100%" cellspacing="0" cellpadding="1"> <tr valign="top"> <!-- ================ --> <td width="50%"> <p class="vsebina"> Skrajni rok za predložitev</p> </td> <td width="2%"> </td> <td width="48%"> <p class="vsebina"> Sklicana sre anja za leto 2001</p> </td></tr> </table> <!-- Konec tabele ===== --></p>
2. primer <p><table summary=" Komite za raziskavo loveštva tabela II, leto 2001." border="0" width="100%" cellspacing="0" cellpadding="1"><tr valign="top"><td width="50%"> <p class="tabletext"> Skrajni rok za predložitev</p></td><td width="2%"> </td><td width="48%"> <p class="tabletext">Sklicana sre anja za leto 2001</p></td></tr></table>
Katerega izmed primerov lažje razumete (predpostavimo, da poznate nekaj kode HTML)? Ta primera imata natan no enako kodo in ju brskalnik razume popolnoma ekvivalentno. Toda ve ina ljudi bo primer 1 enostavno izbrala za lažje berljivega in bolj razumljivega. e boste navezali stike z razvijalcem, ki izdeluje vaše spletiš e, je zelo pomembno da razumete njegov na in dela in v kakšni obliki piše kodo, v kakšni obliki bo kon na verzija, ko bo stran dokon ana in e je programska oprema, ki jo uporablja razvijalec kompatibilna z vašimi zahtevami za sprotno vzdrževanje. Nekateri spletno razvojni programi, ki izdelujejo kode HTML, ki so za loveka skoraj popolnoma nerazumljive, ki brez popolnega (in tudi dragega) popravljanja in uvrš anja kode v loveku dobro znano obliko za izboljšanje razumljivosti. So pa tudi drugi programi (kot je recimo Adobe Macromedia Dreamweaver), ki pa celotno kodo HTML prikažejo na enostaven na in, da jo razumemo brez vsakršnih težav, kar pomeni seveda veliko prednost in lažje popravljanje ter dodajanja, e se odlo ite za razne popravke ali pa želite urejati kode HTML neposredno vzdrževati vašo spletno stran. e boste nekoga najeli, da vam naredi in dodela vaše spletiš e, je zelo pomembno, da se pozanimate katera orodja bo uporabljal za pisanje kod HTML in vseh ostali kod. Zahtevajte, da vam lahko pokaže nekaj primerov kod HTML, ki jih je napisal že za druge stranke. Preverite, e se znotraj kode nahajajo komentarji, ki podrobno razlagajo namen kode in e je itljivost kode ustrezna. Bodite popolnoma prepri ani, da ne bo prišlo do kakršnihkoli problemov ali konfliktov v uporabi vaših priljubljenih spletnih orodij za urejanje kode HTML vaših spletno razvojnih izdelkov.
Spletno tržništvo Vaše spletiš e je lahko integriran del tržnih kampanij in korporacijskih programih, zadolženih za stike z javnostjo in vaš spletni naslov naslov se bi naj pojavil na isto vsakem gradivu za stike in na pomožnem materialu vaših razvijajo ih se projektih. e je vaša spletiš e bolj ali manj namenjeno za lokalno uporabo, potem morate poskrbeti za to, da bo naslov spletni naslov strani viden na mestih, na katere lokalni uporabniki najprej naletijo. V tem primeru lahko pozabite na vse procedure prijavljanja na spletne indekse, kot so Yahoo, Google in Najdi.si. Lokalne knjižnice (in šole, e je vsebina vsekakor primerna za njih) so ponavadi klju nega pomena za propagiranje novih spletnih strani znotraj lokalnih geografskih obmo ij. Vsekakor boste izkoristili na priložnosti, da lahko svojo spletno stran oglašate preko dolo enih poslov, radia in tiska, pri dobaviteljih, loklanih panojih in na drugih spletiš ih. Vaša organizacija bi lahko bila prisotna tudi pri neprofitnih dobrodelnih akcijah ali v šolskih dogodkih. Cena spletnega gostovanja in spletnega prostora je ponavadi trivialna, in takšna lokalna predstavitev dogodkov vklju no z vašo spletno stranjo, bo zelo pove ala obisk vašega spletiš a in zavest navzo nosti spletiš a. Sponzoriranje na vašem spletiš u bo verjetno tudi zanimalo lokalne organizacije. Veš spletni naslov (URL) bi se naj pojavil na vseh: • • • • • • • • • • • •
tiskanih reklamah radijskih in televizijskih reklamnih spotih ve jih oglasnih deskah, pri kioskih na zelo prometnih obmo jih vašega podjetja ali v lokalnih knjižnicah, šolah in na drugih za to namenjenih prostorih kampanjah preko elektronske pošte vizitkah dopisih ra unih in strokovnih poro ilih priro nikih za izdelke in na njihovih škatlah garancijskih karticah publikacijah in reklamnih gradivih plakatih in oglasnih deskah drugih tiskarskih izdajah
Beleženje, vrednotenje in vzdrževanje Obilica podatkov in informacij o vaših obiskovalcih se lahko shrani s pomo jo programov, ki jih lahko zaganjate na vašem spletnem strežniku. Celo najbolj enostavni zabeleženi podatki, koliko obiskovalcev (vsak obiskovalec se zabeleži samo enkrat) ste imeli v dolo enem asu, katere strani so zahtevali za vpogled in drugo. Z analiziranjem zabeleženih podatkov vašega spletiš a, lahko iz tega razvijemo kvantitativne podatke o tem, kako uspešno je vaše spletiš e. Zabeleženi podatki vam bodo povedali, katere strani so bile najve krat zahtevane, katero katere operacijske sisteme imajo obiskovalci nameš ene in s katero vrsto brskalnika (IE, Mozilla, Opera) opazujejo vaše spletiš e. Ti podatki, ki jih zabeleži strežnik lahko tudi daje informacijo, iz katerega geografskega (navadno se zapiše država iz katere so) podro ja prihajajo vaši bralci spletiš a. Uporabnost vseh teh zabeleženih podatkov temelji na tem, kaj ste na strežniku nastavili, da se beleži in odvisno je od ljudi, ki vzdržujejo strežnik. Podroben pogled v zabeležene datoteke je lahko klju do kon nega uspeha spletiš a. Vaš spletni administrator naj shranjuje vse zabeležene podatke za dolgoro no analizo in se naj pripravi na morebitne spremembe informacijskih kategorij. Številni programski paketi so narejeni za lažjo izdelavo in branje poro il spletnega prometa, vklju no s podatkovnimi grafi in tabelami analiziranih podatkov. Podjetja, ki gostijo spletiš a, pogosto omogo ajo zelo popularne programe za analiziranje podatkov, kot je WebTrends, so ponavadi zastonj. Predenj sklenete pogodbo z katerimkoli podjetjem, ki imajo na voljo spletno gostovanje (ISP), zmeraj vprašajte o morebitnih pripomo kih za analizo zabeleženih podatkov. e vaše izbrano podjetje (ISP) ali spletna korporacija nima na voljo nobenega dobrega paketa, ki omogo a dobro analizo, se posvetujte z spletnim administratorjem, e vam lahko zagotovi dostop do mese nega strežniškega dnevnika vašega ra una. Osnovne verzije takšnih programov za analizo, kot je recimo WebTrends stanejo približno 300 dolarjev in jih lahko poganjate na doma em osebnem ra unalniku, e imate dostop do surove verzije zabeleženih podatkov od vašega izbranega podjetja (ISP) ali spletne korporacije.
Vzdrževanje spletnih strani Ne opustite vaše spletiš e, ko bo le-to enkrat zaživelo in bo najve ji naval obiskovalcev kon an. Estetski in funkcionalen pogled na velika spletiš a mora biti stalno pod nadzorom in skrbno negovan, še zlasti, e si ekipa posameznikov deli odgovornost glede posodabljanja vsebin. Nekdo izmed njih mora biti dolo en in odgovoren za koordinacijo in dodajanje novih podatkovnih vsebin, vzdrževanje grafi nih in urejevalnih standardov in zagotavljati, da bo programiranje in povezovanje vseh strani ostalo popolnoma nedotaknjeno in funkcionalno. Povezave do svetovnega splet so minljive, saj se njihova pot zelo hitro spreminja, zato boste morali periodi no preverjati, ali povezave k stranem zunaj vašega obsega še vedno delujejo ali so bile odstranjene. Ne dopuš ajte vašemu spletiš u, da bo osirotelo, ko se bo šele za elo spoznavanje z ob instvom. e jih boste razo arali s po asnim posodabljanjem, bo še dvakrat težje vso to ob instvo znova prepri ati, da se vrnejo na vaše spletiš e.
Varnostne kopije in arhiviranje spletiš a Spletni urejevalec spletiš a naj bi zagotavljal, da je celotno spletiš e brez pomanjkljivosti shranjeno na varen in zanesljiv skladiš ni medij, ki bo prepre il morebitne katastrofalne strojne napake na vašem spletnem strežniku in zato ne bo spletiš e izginilo v ni , kar bi bilo
seveda zelo tragi no in izgubljeno bi bilo veliko truda. Ve ina spletnih strežnikov vzdržuje svoje komponente s profesionalnimi informacijskimi tehnikami ali komercialnimi spletnimi oskrbovalniki, ki svoje strani arhivirajo in shranijo vsaj enkrat na dan. e ne veste zagotovo kakšen je vaš arhivski urnik, je najboljše da vprašate vašega spletnega administratorja ali tistega, ki vam je prodal celoten sistem. loveška napaka je najbolj pogosta in zato se kar hitro zgodi, da se katera stvar na hitro nehote izbriše. Zato potrebujete hiter dostop do arhiviranih kopij vaših datotek spletiš a. Na nesre o se lahko zelo enostavno zgodi, da prepišete starejše datoteke z novimi (ali celotne mape in datoteke v njih), da izbrišete po pomoti napa no datoteko ali pa iz neprevidnosti prepišete ali izbrišete celotno delo nekoga drugega, medtem ko želite posodobiti spletiš e. Arhivske kopije (idealno je, da se datoteke arhivirajo vsakih štiriindvajset ur) vseh datotek so lahko klju ne za popravilo napak. e je vaše spletiš e uspešno, bo kaj hitro postalo zelo pomemben dokument vašega podjetja in njegovega dela, vaše dovršenosti in zelo dragocen dokument "dejanskega stanja", v katerega se bo stran preoblikovala skozi as. Na žalost premalo pozornosti namenjeno k temu pogledu na spletne strani, in tako na ta na in izgubljamo zgodovinske dokumente, saj nih e ve ne misli o ohranjanju trajnih kopij spletiš . e pa je vaše spletiš e veliko, lahko urednik, ki ureja stran, razdeli celotno stran na dele in jih nato zbere in shrani v datoteke periodi no ali pa, da se dogovorite z vašim podjetjem za gostitev spletnih strani, da naredijo arhivske posnetke strani vsake toliko asa. Tako bo lahko shranjena za dolgoro no uporabo. Kot zagotovilo bomo imeli "papirnato sled" zgodovine, ki so jo pustila navadna podjetja s trdim delom in urjenjem. Brez vsakršnega plana lahko vaša celotna zgodovina lahko izgine brez vsakršne sledi.