PORAJAJOČI SE SVET PISMENOSTI
? • Kaj si predstavljam pod tem pojmom? • Ali ta tema spada v vrtec?
• Kaj na tem področju že delamo? – doma, v vrtcu
• Kaj bi lahko izboljšali? Kako?
PORAJAJOČA SE PISMENOST • … spretnosti, znanja, vedenja, ki se razvojno pojavijo pred formalnim branjem in pisanjem • Čas pred vstopom v šolo • NI: učenje branja, pisanja – vsaj ne neposredno, načrtno (opism.)
• JE: postopno uvajanje otroka v svet pismenosti, razvoj spos., spretnosti
PISMENOST ŠIRŠI POMEN temeljne zmožnosti pismenosti (branje, pisanje, računanje) + druge zmožnosti (npr. poslušanje) + nove pismenosti (informacijska, digitalna, medijska)
OŽJI POMEN - sposobnost branja in pisanja
RAZUMEVANJE PSP PREJ: • Najprej je ‘nič’ – ‘pripravljenost za’ – potem ‘začetno BiP’ • Pripravljenost – rešitev: odložitev • Nepovezano učenje, vaje • Vloga staršev
SEDAJ: • Dolgoročen proces, kontinuiteta • Začetek: v zg. otr. • Socialne interakcije • Govorna kompetentnost • Spoznavne sposobnosti
Ob koncu predšolskega obdobja •
imajo otroci razvite predbralne in predpisalne zmožnosti: – – – – – –
poznajo različne vrste slikovnega in besedilnega gradiva, v bralnem gradivu ločujejo slikovni in črkovni del, brani ali pripovedovani vsebini sledijo in jo razumejo, samostojno pripovedujejo, ustvarjajo različna grafična in slikovna sporočila, poznajo različne vire informacij.
O končnih ravneh pismenosti ob koncu predšolskega obdobja ne govorimo, lahko pa naštejemo nekaj znanj in spretnosti, ki jih otroci usvajajo in razvijajo v vzgojnem procesu (iz Nacionalne strategije …).
Kurikulum: PSP integrirana v vsa področja
UVAJANJE V SVET PISMENOSTI • Ni več ? DA/NE pred vstopom v OŠ • ? = kako kakovosten bo ta proces • Čigava naloga je to??? • Na kakšen način bomo spodbujali PSP? – V VRTCU – DOMA
KOMUNIKACIJSKI MODEL • POSLUŠANJE
• BRANJE (PREDBRALNE VEŠČ.)
• GOVORJENJE
• PISANJE (PREDPISALNE VEŠČ.)
KOMUNIKACIJSKE VEŠČINE • Tvorijo JEZIKOVNI SISTEM • Preko njih poteka opismenjevanje • Postopnost, medsebojna povezanost
– najprej poslušanje, nato govor, BiP hkrati
• Spodbujamo samostojno in kritično razmišljanje • Več kot vložimo v primarni veščini – poslušanje in govorjenje, učinkovitejši bosta sekundarni – branje in pisanje
RAZVIJANJE POSLUŠANJA • Pogovor z otrokom, pripovedov. – vsakdanje situacije, opravila
• S: opisuje, razlaga, komentira… • O: opazovalec, ve, da govorimo njemu posluša glas, ton, način govora (čustv. komp.) svet doživlja kot varen, vreden zaupanja razume več, kot lahko pove, skladišči
- pravljice, zgodbice
- ritual, igrača, naročje - ! = neposreden in oseben stik, ugodje naraven govor, postavljanje ? -
• Branje otroku • Prepoznavanje glasov, zvokov:
– Iz narave, okolja (ptice, kosilnica) – Kaj je skriti zvok (npr. skrit v vreči) – Igre: Osel, kdo te kliče, Kukavica, Muhe
• Poslušanje in upoštevanje navodil – Vsakdanjik, postopoma – Poslušanje navodil
• Navodilo, O presliši – premalo vztrajamo, da izpolni, navadi se preslišati • Ne ponoviti več kot 2-krat, podkrepiti (?)
– Igre: Dan/noč – Risanje po navodilu
RAZVIJANJE GOVORA • KJE Spodbujanje k: – življ. situacije pripovedovanju, – spontani pogovor opisovanju, – v igri: igre vlog reševanju problemov, • KAKO razmišljanju, – opisovanje: • S: lastnega dela postavljanju • O: posnema vprašanj – ob knjigi – skupni ogled posnetkov, fotografij – ?
Kaj lahko naredimo starši?
Porast GJM … Raziskave: UU
• Gibanje (hrana – žvečenje) • Navajanje na poslušanje • Slušna pozornost • Slušno razločevanje
• Pogovor (ZAKAJ - razlaga, opisovanje) • Branje
• Pripovedovanje - vsakdanji dogodki, zgodbice, ob branju • Bibarije, igre s prsti • Rajalni plesi (ponavljanje) • Prepevanje, izštevanke, deklamacije • Vaje, igrice – za širjenje besednega zaklada, usvajanje pojmov
• nove besede, izmišljanje, iskanje rim, uganke
– za razvoj govoril (pihanje, oblizovanje) – za pravilno izgovorjavo posameznih glasov
Govorni model – odrasli govor
RAZVOJ BRANJA in PISANJA • Namen = razumeti:
– kako poteka BiP – kaj vpliva na uspešnost pri učenju BiP – katere spretnosti, veščine, spos. mora imeti otrok prej usvojene
• … da vemo, na kaj moramo biti pozorni v predšolskem obdobju • KAJ IN KAKO TO ŽE DELAMO / KAJ IN KAKO BI LAHKO IZBOLJŠALI?
RAZVOJ BRANJA • učenje naklonjenosti do knjig • spoznavanje, kako knjiga deluje – ogledovanje ilustracij, predvidevanje vsebine – navidezno branje – spoznava smer listanja
• odkritje, da tisk sporoča – spoznava smer branja – opazi ponavljanje črk
• zapomnitev zapisanega, vsebine
• situacijsko globalno branje napisov – prepoznavanje posameznih besed • ožje okolje – LEGO, RISANKA • širše okolje – SPAR, STOP
• primerjanje globalno “branih “ besed – spoznava črke, jih primerja
• glasovna analiza besed – sliši posamezne glasove
• sinteza – povezovanje v zloge • bralna tehnika
PREDPOGOJ • SLUŠNO ZAZNAVANJE • prvi, zadnji glas • iz katerih glasov • KONCEPT BRANJA • kako berem, kje začnem, razlikovanje slikovnega in tiskovnega gradiva, pomen “črka, beseda”
• UPORABA “KLJUČEV” • Opora (pomen) • ! slikopisi, bes. zaklad
• BRALNA MOTIVACIJA • interes za branje • poslušanje
RAZVOJ PISANJA • GROBA MOTORIKA – FINA MOTORIKA – GRAFOMOTORIKA • 3D - 2D – svinčnik, papir • Labirinti iz žice, s prstom, svinčnik • RAZUMEVANJE POJMA PISANJA
– Razumevanje strukture knjige • Da beremo črke, ne slik oz. da govorjeno besedo predstavlja zapis, ne slike
• SMER PISANJA
RAZVOJNOST PROCESA PISANJA • “STOPNJE” – – – – –
čečkanje ustvarjanje oblik, ki se približujejo oblikam črk preslikovanje, pisanje črk O lastni način črkovanja (po svoje) črkovanje oz. pravilni zapisi
MEDSEBOJNAPOVEZANOST PROCESOV BiP
!!! Sledenje s prstom, ko beremo!!!
“PREDBRALNE” DEJAVNOSTI • GRAFIČNO ZAVEDANJE – VIDNO RAZLOČEVANJE • Opazovanje
– Grafične značilnosti tiskanih črk (podobne, različne)
• GLASOVNO ZAVEDANJE
– SLUŠNO RAZLOČEVANJE – Razločevanje glasov (mm), povezava glas-črka
• branje knjig, slikopisov • “branje” prikazov v peskoniku • branje simbolov, znakov – promet
• iskanje podobnosti, razlik • Glasovne igrice • prvi glas, zadnji glas, telefon… • zaploskaj, ko slišiš S v besedi • ploskanje zlogov
“PREDPISALNE” DEJAVNOSTI • Obvladovanje telesa, prostora • Ročne spretnosti, manipuliranje s predmeti • Uporaba različnih “pisal” – čopič, voščenke, flomastri, barvice
• Uporaba in izdelov. znakov, simbolov
– znak s sliko/besedo, uporabi v igri (bolnica)
• Rokovanje z različnim materialom – znaki, “pisanje” oz. oblikovanje črk – palčke, kamni, storži, zamaški
SPOZNAVANJE SVETA ČRK IZHAJAMO IZ OTROK… • poimenovanje in kazanje v knjigah • prepoznavanje oblik • • • •
– magnetne črke, hrana, narava, predmeti
pisanje svojega imena izrezovanje iz časopisov oblikovanje iz različnih materialov barvanje črk
RAZVIJANJE GRAFOMOTORIKE • Načela razvijanja grafomotorike: – od večjega k manjšemu (roka, format) – od preprostega k zahtevnemu (labirinti, vzorci) – od zunaj – notri (tla, pesek - list, zvezek) • rišejo poti, vzorčke, okraske, ponazarjajo gibanje živali, oseb – različni materiali • pesek, riž, pena, voda, glina, testo, folija, volna, vrv – več čutov • recitira ali posluša pesmico: leze, leze polžek počasi… • gibanje: v prostoru, na list; vrvica
DEJAVNOSTI ZA RAZVIJANJE GRAFOMOTORIKE • čečkanje • vlečenje črt
– vodoravno, navpično, poševno, krive, vijuge, sklenjene
• risanje oz. ponavljanje krožnih gibov
– npr. navijanje klobčiča, centrifuga, polžek
• risanje likov • risanje
– prosto – človeška figura (sebe, prijatelji, družina) – po navodilih
• zgoraj, spodaj, L, D; • npr. na zgornji strani lista nariši, na zg. levi strani nariši…
• barvanje – upoštevanje omejitev
• • • • •
obrisi predmetov nadaljevanje niza, vzorcev labirinti povezovanje pik sledenje s prstom, z debelo barvico, flomastrom po podlagi (folija, list) • dopolnjevanje (polovica jabolka) • prerisovanje/preslikave (znaki, liki, črke, imena) • piše – preslikuje črke: na začetku pohvalimo, ne popravljajmo; na veliko na različne načine, po različnim materialnih, poteznost ! ČE TO ŽE SAM DELA IN JE OSTALO OK!
Ne stati za hrbtom in ga opozarjati, ampak ponuditi, da ustvarja.
• POZORNI: – – – –
Pravilna drža pisala (razvijanje pincetnega p.) Ustrezen pritisk na podlago Poteznost (od L proti D, od zgoraj navzdol) Učenje pojmov (poveži, obkroži, prečrtaj)
• NE SILIMO, AMPAK SPODBUJAMO – Didaktične igre, materiali (preko vseh čutov) – Spodbudno okolje (nastavimo, ponudimo) – Posnemanje (zgled, prijatelji)
PREJ : GROBA, FINA MOTORIKA!!! Fina – – – – – – – –
motorika Listanje knjig, revij Natikanke, vlagalke Gnetenje (testo, plastelin) Igra z majhnimi predmeti (fižol) • Prelaganje, presipavanje, pobiranje Lepljenje, obvladovanje škarij Šiljenje, radiranje Prepogibanje lista Zavezovanje vezalk OTROCI, KI IMAJO TEŽAVE Z GRAFOM., MORAJO RAZVIJATI GROBO M.
RAZVIJANJE PSP • IZHODIŠČA – Osnovna dejavnost je igra; otroka pritegnemo – Postopnost – Značilnosti otrok – Ustrezno, bogato (učno) okolje – Medsebojno sodelovanje vrtec -dom
NAČELA • Izkušnje s pismenostjo so del vsakodnevnega otrokovega življenja in aktivnosti • O so aktivni udeleženci (učnega) procesa ter graditelji lastnega znanja in učnih strategij • Fleksibilnost – ne obstaja samo ena razvojna pot • Upoštevanje komunikacijskega modela
KAJ IN KAKO DOMA
• RAZVOJ GOVORNIH KOMPETENC • RAZVOJ MOTORIKE 3X • GLASNO / SKUPNO BRANJE • POSTAVLJANJE VPRAŠANJ • UREDITEV SPODBUDNEGA OKOLJA • ZGLED
SKUPNO oz. GLASNO BRANJE • Razvijamo: sposobnost poslušanja, besedni zaklad, govor – BESEDIŠČE, POMENSKO ZNANJE!
• Kaj je pomembno:
– vloga odraslega, navdušenje, odnos = nalezljivo – bližina, toplina ki jo med branjem ustvarimo – izbor primernih knjig: pester, raznolik • pravljice, pesmice, basni, poučne knjige
– beremo z občutkom, različno barvo glasu
• postavljanje ločil, ve, kje se konča stavek/poved, loči premi govor)
- O pokažemo ilustracije - redno, vsakodnevno: krajše zgodbice vsak dan
• Večkratno branje, PONAVLJANJE (slike, zgodbe v glavi):
– 1. branje: spoznajo okvir zgodbe, ilustracije – ponovno branje: menjavanje vlog med otrokom in odraslim (O je pripovedovalec) – branje spodbujamo s ?
• Branje v nadaljevanjih
– omogoča razumevanje dogajalnega časa in prostora
• Individualno branje z otrokom / v paru: otrok gleda knjigo in sledi branju • Možnosti: rime, zvočnost besed, dolgo/kratko, možnosti za učenje, spoznavanje glasov (zaploskaj, ko slišiš medved), pravilne izgovorjav glasov • Lutka: popestritev, dodatna govorna spodbuda plašnim • Obnavljanje: ne “učiti”, spontano; podoživljanje • Obisk knjižnice (svobodna izbira)
POSTAVLJANJE ? branje •
VSEBINA PRED BRANJEM:
•
VSEBINA PO BRANJU
– Kaj mislite, da bomo izvedeli? (napovedujejo glede na naslov ali ilustracijo) – Kaj se bo zgodilo? – pri mlajših se ? nanašajo na dogodke, osebe, predm. na sliki – pri starejših na zgodbo kot celoto
• Je bilo prav, da se je deček tako obnašal? Kaj bi lahko naredil drugače?
– ali na povezanost med prebranim in otrokovim življenjem • Se je tebi že zgodilo kaj podobnega?
– nenavadna, smešna ?
• Kaj bi bilo, če bi Rdeča kapica pojedla volka?
•
OBLIKA:
– Dolgo/kratko besedilo, beseda
POSTAVLJANJE ? ostalo • POMEN, RAZVIJANJE POJMOVNIH MREŽ:
– O: Zakaj? – S: Kaj pa ti misliš? Odgovor na otrokova vprašanja, pojasnilo
SPODBUDNO UČNO OKOLJE BiP vpeto v vsakdanjik Izkoristiti spontane trenutke učenja Smiselno in načrtno ponujati dejavnosti, materiale Red, urejenost: – grupiranje, razvrščanje – odnos do knjig • Materiali na dosego rok – Papir, revije, barvice, šilček, škarje, lepilo • Bogato tiskovno okolje – različne vrste • Opremljenost sobe z risbami, plakati, napisi, simboli • • • •
LASTEN ZGLED • Kakšen odnos imam do knjige? • Kakšen pomen pripisujem branju, pisanju? • Otroci so tihi opazovalci … - kako mi prebiramo knjige - kako nam knjige, revije pomagajo pri iskanju informacij, idej (recepti) - kako nam pisana beseda pomaga pri komunikaciji (vabila, sporočila, listki) Navdušenja se “nalezejo”!!!
DA NE POZABIMO • Večji del otrokovega predšolskega branja in pisanja poteka spontano in neopazno v vsakdanjih življenjskih dogodkih. • Vloga odraslih je, da jim ponudimo material, dejavnosti, jih spremljamo, spodbujamo, po potrebi posredujemo. • Vsak otrok ima svojo razvojno pot, ki ji je treba prisluhniti, ji slediti.
ZA ZAKLJUČEK »Ob
vas so si zgradili (si gradijo) varen pristan, od koder se bodo podajali v širni svet….
….in iz tega sveta bodo prinašali buške, modrice in praske ….svoje zmage in vedno nove podvige, …in se vračali k vam, da si naberejo novih moči.
Izobražen je tisti človek, ki ve, kje bo našel tisto, česar ne ve. (G. Simmel)
POVABILO NA SKUPNO POT ISKANJA … Pri tem se učimo od otrok, ki jih že majhni uspehi navdušijo in spodbudijo k novemu raziskovanju sveta pismenosti.