Вест од Несвест (2010) by Бранко Прља книги

Grafi~ko ureduvawe i dizajn: Branko Prqa

Izdava: Goten www.gotenpublishing.com

CIP - Katalogizacija vo publikacija; Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 821.163.3 PRQA, Branko Vest od nesvest / Branko Prqa - Skopje: Goten, 2010. 290 str. : ilustr. ; 18 sm. Biblioteka: Enfant Terrible; kn. 1 Bele{ka za avtorot: str. 289 ISBN 978-608-4625-01-8 COBISS.MK - ID 86128650

kniga 1

Branko Prqa

VEST OD NESVEST

GOTEN Skopje, 2010

S OÂD R @ IÂN A Namesto voved: Vesti od Viki Li Ksi

Vesti vo zemjata na ~udata

Vesti od svetot na parite

Vesti od podzemjeto

165

Vesti od Kina

217

Bele{ka za avtorot

289

Исповед на еден кибер-терорист

Vesti od Viki Li Ksi 01: Hakeri Ovaa prikazna zapo~nuva vo vtorata polovina na 20-ot vek vo zatvorenite i so denovi neprovetreni prostorii koi mirisaat na otrovna me{avina od pot, opojni drogi i serotoninski isparuvawa od nevrosinapti~ki vrski koi rabotat so gigaherci brzina... decenii pred vremeto. Gledame haker, bejbi-bumer, dolgokos hipik so o~ila i xoint pome|u poòltenite zabi kako freneti~no ~uka na tastaturata. Gledame bukvi, brojki, simboli, no toj gleda hodnici, tajni sefovi, doverlivi dokumenti. I gledaj nasmevka na negovoto lice, prijatna struja mu pominuva niz 'rbetot, vozbuden e. No, {to pravi, zo{to go ostava dokumentot, zo{to ednostavno ne istr~a od tamu so dover livata valkana tajna za masakrite sprovedeni po naredba na nekoja vlada, valkanite tajni na diplomatot Iks, zadkulisnite ogovarawa?... Ne - toj e haker od starata generacija, za nego vaì edno pravilo - gledaj, no ne zemaj. Tie go pravat toa samo za da dokaàt deka moàt! Tie se tehno-gikovi, kralevi na te hnologijata no, da bideme iskreni, tie se luzeri bez kon takt so realnosta ili èlba da vlijaat vrz nea.

02: Kiber-pankeri Skokame nekoja decenija i op! vo osumdesettite sme. Podueni so stihovite „Youth Is Getting Restless!” i odgledani na dojkata na tehnolo{kata revolucija koja gi napravila zdravi i silni tehnofili, so potencijal da stanat teh nokrati, se ra|aat kiber-pankerite. Gadni momci, izra snati vo vremeto na slobodnata qubov, tie ja preziraat qubovta, taa gi asocira na ne{to rozovo i ligavo. Niv gi vozbuduva siviloto, temninata, te{kite noti i koènata obleka, patenti, sinxiri i kam{ici, tie se tehnofeti{isti, tie imaat samo dve erogeni zoni: brojkite 1 i 0. Nivnata maksima e „Informacijata mora da bide slobodna! ” I tie rabotat na toa, da batko, decata rabotat dodeka ti spie{ i sigurni se vo toa deka eden den }e te razbudat! Kiber-pankerite se xgan, no tie se umen xgan, tie ne se idealisti koi se borat za slobodata na informaciite, tie se samo prokleto besni {to site bitni informacii se vo racete na vladite, koi se vo racete na korporaciite. A kiber-pankerite gi mrazat korporaciite. No, kiber-pankerite, kako i pankot bea brzi, bu~ni i sakaa da napravat {to e mo`no pove}e {teta za pokratko vreme. Zatoa se izgorea, ukradoa premnogu {ifri, li~ni podatoci i broevi na kreditni karti~ki za da moàt da smenat ne{to pove}e otkolku sopstvenata finansiska sostojba. Ako im dolìme ne{to toa e idejata deka „Vo prirodata na informaciite e da bidat slobodno dosta pni”. Toa be{e nivnoto nasledstvo za idnite generacii. Na preminot na vekot se rodi edna nova generacija tehnokripovi, kiber-teroristite. 8

03: Kiber-teroristi “Nie ne sme hakeri, pokiberpaganbogu! Tie dolgokosi hipici patele od kolektivna iluzija deka nekade dlaboko vo Univerzumot vladee harmonija. Nie ne sme ni kiberpankeri, tie izumrea zaedno so poslednite knigi od Vilijam Gibson koi voop{to ne{to vredea. Nare~ete n$ kiber-teroristi, za{to nie }e go smenime svetot i ovoj pat sme seriozni! Nie sakame da ìveeme vo svet vo koj podatocite se slobodni, a mo}ta e vo racete na obi~niot ~ovek, bidej}i sekoj treba da ima pristap do informaciite. No, za ra zlika od na{ite prethodnici, nie }e go ovozmoìme toa. Kako? So slobodno {irewe na informaciite - bilo da se raboti za korporaciski planovi ili strogo doverlivi vladini operacii.” Pred mnogu godini, eden umen ~ovek, re~e: “Postojat pokazateli deka svetot se dviì kon dominacija na multinacionalnite korporacii, ~ija raste~ka monopolizacija na informaciite ostvaruva s$ pogolema mo} kako nad individuite taka i nad nacionalnite dràvi. Na{ite sredstva za diplomatija, politika, {pionaà i terorizam }e bidat elektronski.” I be{e vo pravo!

The end: Revolucijata e mrtva I toga{, na kiber-scenata se pojavi taa, Viki Li Ksi. Taa be{e tolku mo}na {to site veruvavme vo nea, taa n$ po vede vo zaedni~ka sloboda otkrivaj}i pred svetot tajni dokumenti koi mo`ea zasekoga{ da gi pomestat strukturite na mo}ta. I kone~no koga pomislivme deka Viki }e ne oslobodi, taa be{e la`no obvineta za mentalno zloupotrebuvawe na francuskata peja~ka na {ansoni @ilien Lasan`. Mladite {irum svetot protestiraa na ulicite, duhot na 1969 be{e voskresnat, a potoa - totalen krah! Mladite prvo bea povikani da gi spodelat svoite stavovi i sliki od protestite na internet platformata nare~ena Fejsluk. Tie navistina protestiraa, no nivniot protest be{e virtuelen, izguben vo mre`ata. Potoa tie tolku se navlekoa na toa {to zaboravija na protestite, revolucijata i Viki Li Ksi. Stapicata sozdadena od tajnite slu`bi be{e pove}e od uspe{na. I potoa...

Najnova vest! „Od doverlivi izvori doznavme deka Viki Li Ksi e vsu{nost taen kineski agent so agenda - uni{tuvawe na kapitalisti~kiot sistem!” I sega {to?... Ni{to. Samo se potvrduva starata pogovorka “Vistinata e samo refleksija na lagata vo ogledaloto na iluzijata...” ili be{e obratno? Kako i da e, gi objavuvame tajnite dokumenti na Viki Li Ksi. Prijatno ~itawe! 10

Viki Li Ksi, kiber-revolucioner

Vnimanie, ova {to }e go pro~itate mo`e da vi ja otkrie vistinata koja, mo`ebi, ne sakate da ja znaete. Bevte predupredeni Iskreno Va{a, Viki Li Ksi

петок 31.12.2021 година 1 БРОЈ 1

ВЕСТИ ВО ЗЕМЈАТА НА ЧУДАТА

Avijacijata se podgotvuva za odbrana

VONZEMJANITE JA NAPADNAA ZEMJATA!

Vonzemjanite, predvodeni so Ze-Iks-Spektrum, objavuvaat deka na dene{en den, 31.12.2021, ja prezemaat vlasta nad na{ata Zemja i & pora~uvaat na armijata da gi prekine podgotovkite za odbrana i mirno da se predade, za{to inaku }e moraat da primenat sila. Ako se predademe mirno, n& vetuvaat deka na{ata Zemja (kone~no!) }e bide primena vo sinata federacija na super-zemjite od galaksijata Andromeda.

LIKOVI: T. Urbo, preobraten turbo folker Naum Topuk, pronao|a~ Portparol na Mamu Mu Fakam (MMF) NRO, Neidentifikuvan Radio-taksi Ograbuva~ Har Ispoten, lik vo pot-maica Gargarin Vselenski, astronaut Bu~en Kozjak, pretsedatel na planetata Jogurt Luda Samo-Strela, samo-strela~ka D-r Otkaj Tiovde, nau~nik D-r Fiks Ideja, nobelovec G-din Kru{ O' Kru{, proizvoditel na kru{i Big Epl, Jabol Kovocet i Ja Bol~, metajabol~ni filozofi Platon, izumitel na internetot Prof. Mis La, filozof Van Gog (a.k.a. Van Borg, Jang Borg, Vog Gan, ^aKaNaKa), umetnik Prof. d-r Mengeme, eksperimentalen sadist Gdin Dilber Bilder, lider na liderite Aristotel, astralen proekcionist Dekart, otsuten filozof Micumito Micubi{i, avanturist i prosvetitel Niko La Tesla, nepriznaen genijalec Edi i Son, brat bliznak na Tesla Maconi, qubovnikot na Edi Albert Ajn{tajn, {aman i prou~uva~ na mravkite D-r Drevin, doktor po morbidnost T.S.Big Gej, kompjuterski izumitel Ze-Iks-Spektrum, prviot vonzemjanin ... i mnooogu drugi vonzemjani!

1 del Vesti od sega{nosta

НОВА УСПЕШНА АКЦИЈА НА УРБАНАТА ПОЛИЦИЈА

“]E ODAM NA @URKI”, VELI PREOBRATENIOT GRA\ANIN Rano izutrinava, okolu 5:30 po lokalno vreme, Urbanata Policija izve de u{te edna od nizata akcii za podobruvawe na urbanisti~kiot duh vo na{iot grad. Imeno, UP vleze nasilno vo domot na 23-godi{niot T. Urbo i mu gi odzede site CD-a so turbo folk sodr`ini i istite gi zameni so kolekcija na moderni tehno CD-a. “Nie rabotime vo imeto na urbanosta. T.U. be{e prijaven od negovite sosedi

zaradi negovoto neurbano odnesuvawe. Akcijata be{e izvr{ena brzo i uspe{no, a gra|aninot T.U. veti deka otsega redovno }e odi na `urkite na najgolemite svetski haus di-xei, koi ~esto go posetuvaat na{iot grad, i, kako {to doznavame od sosedite, toj ve}e po~nal so preslu{uvawe na vrednite tehno-kompilacii koi {to mu gi ostavivme,” ni soop{ti na~alnikot na Urbanata Policija, Em Si Polis.

САЕМ ЗА ИНОВАЦИИ

UNIVERZALNA MA[INA Gra|aninot Naum Topuk od s. Sredno-dolno-gornomalku-levo-pa-desno Neodlu~evci dobi prva nagrada na ovogodine{ niot saem za inovacii so negoviot patent “Uni verzalna ma{ina za ~itawe i produkcija na misli so dodatok za proizvodstvo na toaletna i vrednosna hartija, kako i katalizator 18

na izduvni gasovi i radioaktivni materii so alternativna namena za spi ritualno pro~istuvawe.” Vedna{ po proglasuvaweto na pobednikot, nagradata “Pofalnica, so kradewe na pronajdokot i prote ruvawe na pronao|a~ot vo zaborav” mu be{e vra~ena na sre}niot Topuk.

НОВИ СЛУЧКИ ВО ГИМНАЗИЈАТА „БИЛ ДЕБИЛ“

MLADINATA SÈ POBISTRA

av~era vo gimnazijata za amerikanizacija na vselenata “Bil Debil”, u~enikot U.S. zaradi me{aweto na eden od profesorite vo negovoto izrazuvawe na slobodni prdeì, go izrazi svojot revolt so ispu{tawe atomska bomba nad nepro svetenite ìteli na Ju`na Kamboxa, biv{a pokraina Zair, sega{na Nova Kuba. Ova nadareno mom~e be{e zapra{ano od na{ite novinari za izborot na loka cijata, na {to toj odgovori: “Tie se teroristi, ~ove~e, a nivniot lider, diktator. Toa go zasluùvaat!” I {to da se kaè po ova, osven, ura, za na{ata napredna mladina!

ММФ ВО ПОСЕТА НА НАШАТА ЗЕМЈА

NA[IOT GRAD KONE^NO SO KONCERTNA SALA! Mamu Mu Fakam (MMF), patuva~kata teatarska grupa od Juèn Kingston, v~era pristigna i vo na{iot grad kade {to vo Salata na Univerzumot odrà tri~asoven hipnoti~ki koncert. Site gra|ani koi ne bea prisutni na koncertot prisustvuvaa na tri~asovnata masovna histerija na aerodromot po povod ispra}aweto na ovaa patuva~ka senzacija. Histerijata od masovna prerasna vo semejna vo domovite na nesre}nite gra|ani. Seto toa dovede do op{to nezadovolstvo i opa|awe na inaku odli~nata produktivnost na edna, a vsu{nost i edinstvena razviena industriska granka vo na{ata dràva, proizvodstvo na ni{to, poradi {to se javi suficit na ne{to na koe nikoj ne moè{e da mu najde namena. Po povod tie slu~uvawa Ministerstvoto za kultura odobri sredstva za izgradba na ogromna koncertna sala vo koja }e moàt da se soberat site gra|ani, kade {to nivnite nervni sinapsi }e bidat pro~is teni od vselenskite zvuci na svetskata muzi~ka atrakcija. Taka na{iot grad kone~no }e dobie koncertna sala.

Mladite kone~no }e mo`at da prestanat da “{izat” po ulicite i parkovite. 20

ВО МВР ВЧУДОВИДЕНИ

KULTURATA POVTORNO @RTVA Napasnikot na taksistite vo ranite utrinski ~asovi vo vtornikot povtorno na padna! Nastanot se slu~i okolu tri ~asot po polno} koga ve}e poznatiot “NRO” (Neidentifikuvan Radiotaksi Ograbuva~) pobaral prevoz od taksi kompanijata “Baksuz”. Vedna{ po stignuvaweto na baranata destinacija, “NRO” mu stavil no` pod grloto na taksistot i mu pobaral da mu ja raskaè ìvotnata prikazna. Kako i obi~no, po zavr{uvaweto na prikaznata napasnikot istr~al od kolata vo nepoznat pravec. Vo MVR (Ministerstvo za V~udoviduva~ki Raboti) se v~udovideni od postapkite na ovoj zlostornik. Port parolot na MVR gospodin ûden Pajkanovski izjavi: “Od na{i izvori doznavame deka ‘Lovecot na ìvotni prikazni’, kako {to nie go narekuvame, planira da objavi kniga kon krajot na godinava, nare~ena

‘Taksist’. Imame soznanija deka Lovecot operiral vo pove}e stranski zemji i deka sorabotuval vo snimaweto na nekoi filmovi kako konsultant, na primer vo filmot ‘No} na prikaznata’ od renomiraniot re`iser [arm U{ovski i deka toj stoi zad nemirite me|u kon kurentskite taksi kompanii vo sosedna Crnija i Srna Gora nare~eni ‘Taksi Rat’. Kako i da e, po izdavaweto na negovata kniga nie lesno }e go fatime.” Ete, dragi ~itateli, kako stojat rabotite vo kultu rata i slobodata na izrazuvaweto. NRO, vo poslednoto intervju, pred da is~ezne

МФ И ВО НАШАТА ЗЕМЈА

UMEN KREDIT Na{ata dràva dobi kredit od 66,6 milioni dolari od me|unarodnata organizacija MF (Mind Fucking), koja se griì za odrùvaweto na “po èlnoto nivo na svesnost kaj naselenieto vo nera zvienite zemji.” Parite dobieni od MF }e se iskoristat vo: izgradba na “prifatili{ta za nadareni umovi” i “domovi za deca so napredni idei” i nabavka na aparatura koja treba da se instalira vo tie objekti. Se raboti za najnovata generacija

ma{ini IQ-2006 (Idiot Quality-2006) i ALBERT (Aplikacija na Ludosta vrz Buntovni Edinki so Razorni Tehniki) so koi treba da im se pomogne na ovie mladi umovi vo nivnoto pouspe{no so cijalizirawe. Ponudeni se i alternativni me todi, pred s$, evtinata varijanta na davawe ele ktro{okovi i u{te poevtinata eksploatacija na nivnite mozo~ni kletki vo razvienite zemji ili zamena na ovie napredni individui so niskobuxetni filmovi i sapunski serii, meso od {izofre ni~ni doma{ni `i votni i bezvredni artikli za ma sovna potro{u va~ka, za {to tre ba da se rasprava na pretstojniot samit za vrzuvawe na nevrza nite zemji, orga niziran od MF. Narode slu{aj!

ВО „АРЕНА“ ВИСТИНСКА АРЕНА

SUDIR NA CIVILIZACIITE Dali Teror }e go uni{ti Global?

a stadionot “Arena” utre vo prisustvo na iljadnici naviva~i na Gol-kupot }e se odr`i finaleto nare~eno “Krvav-kup: Love~ko oko”. Vo finaleto se o~ekuvaat novi vozbuduvawa. ]e se sretnat “Teror” od IRAK (Irelevantnite Rudimentirani Anti-globalisti~ki Korpusi) i “Global” od SAD (Soedinetite Antiteroristi~ki Dr`avi). Celta na finalnite igri e da se otkornat {to e mo`no pove}e delovi od telata za koi se dobivaat odreden broj poeni, a najmnogu za “Okoto na lovecot”, t.e. na kapetanot na ekipata. “Kakva borba o~ekuvate”, go zapra{avme g-dinot Zatru En Um, organizatorot na ovaa sportska manifestacija. “Se raboti za sudir na civilizacii. Od ednata strana gi imame Ira~anite, gadni momci, koi kako deca igrale fudbal na minskite poliwa {irum nivnata tatkovina, odbrani krvolo~ni gado vi, a od drugata vistinski sofisticirani ubijci, voeni veterani koi prisustvuvale na site voeni konflikti vo izminative pedesetina godini pre dizvikani od silite na svetskoto demokratsko preina~uvawe, a niv gi nema{e malku, neli?”

Навивачи во акција 23

EPP СООПШТЕНИЕ НА ПРЕТСТАВНИШТВОТО ЗА ВРСКИ СО ИДНИНАТА

NAMALUVAWE NA NASILSTVATA Na{iot pretstavnik za vrski so idninata soop{tuva: “Utre }e bide obla~no so povremeni vrneì od do`d, }e ima 4 ubistva, 5 soobra}ajki i 45 tepa~ki. Izglasu vaweto na zakonot za voveduvawe red vo idninata utre }e bide odloèn za utre. Vo oblasta na kulturata nema ni{to da se slu~uva. Sportot donesuva novi iznenaduvawa, no da ne otkrivame s$. A, vie ne zaboravajte da se obloìte!

Vest i od

kult urat a: n ema !

1.2 Vesti od idninata

ГРАДОНАЧАЛНИКОТ ОДРЖА ТРОГАТЕЛЕН ВОВЕДЕН ГОВОР

HAR ISPOTEN, EP NA NA[ETO VREME

“Har Ispoten, lik od det skiot ep za triumfot na primitivnoto nad civiliziranoto, kone~no od na{ata kalkanska scena se iska~i na svetskata. Toj mal, debel, smrdliv cinik vo pot-maica, ko go site deca odli~no go poznavaat, uspe{no ja otslikuva{e na{ata pri roda vo izminative de

cenii na ovie prostori. Zatoa nie, dràvjanite na ovaa kalkanska provin cija, Merija Sotrija, od Golemoto Kralstvo na Obedineti 1.056 Dràvi od Jugoisto~na Bretawa, denes, na 15.06.2056., sa kame da mu oddademe pri znanie na ovoj za nas, a naskoro i za svetot, golem lik so gradewe na bis ta, nare~ena 'Statua na Smrdeata'.” Ova be{e ka àno od strana na grado na~alnikot na glavniot grad na Merija Sotrija, g-dinot Deb El Prd E` (doktor na nauki i filozofija so umetnost, kalkansko-francuski obi~ai za higienata i svetska misla vsadena vo nego vite potni pori na korata na golemiot mozok) na otvoraweto na 156-ta svetska izlo`ba.

g-din Deb El Prd E` vo migovite na vistinska sre}a i radost, po jadewe 26

ДОЛГООЧЕКУВАНИОТ ИЗВЕШТАЈ НА АСТРОНАУТОТ ГАРГАРИН

KOLKU E TEMNO ZATEMNUVAWETO? MNAU (Mala, no Na{a Astronomska Unija) go soop{ti prviot izve{taj na na{iot slaven astronaut Gargarin Vselenski, koj be{e ispraten na Mese~inata po povod nejzinoto zatemnuvawe za da ja ospori taa masovna iluzija. I vistina, vo izve{tajot decidno se veli: “Ne se zatemnuva Mese~inata, tuku Zemjata!” Ova e navistina golemo soznanie koe, kako {to dozna vame od na{ite izvestuva~i, ve}e predizvika bum na pazarot na nau~no-filozofskata misla, kade {to se vodi te{ka rasprava za toa kolku vsu{nost e temno zatem nuvaweto. Da se prefrlime vo salata za sednici na svetskoto nau~no dru{tvo od kade {to ni pi{uva na{ata dopisni~ka Tem Nina: “Eve, tok mu vo ovoj mig se rasprava za toa dali postoi apsolutna temnina i izgleda deka e dokaàno deka ne postoi. Zatoa, spijte mirno”. Kako {to pro~itavte, dragi ~i tateli, na{ata MNAU povtorno go spasi Astronautot Vselenski uìva svetot, voveduvaj}i vo prvoto bawawe, po nekolku ramnoteà pome|u meseci. “Od MVB (Minister svetskite sili i ve~ stvo za vselenski brodovi) nata borba me|u dob rekoa deka tu{-kabina e lukroto i zloto. suz!” se àli Gargarin. 27

„PICA BUREK“ GENERACIJATA SÈ POGLASNA “Drugari, da ne dozvolime va{ata planeta namesto Burek da se prekrsti vo [vajcarsko Sirewe. Da im stavime kraj na nasilstvata! RaZuum!” be{e re~eno na krajot na sredbata od strana na na{iot pretsedatel Bu~en Kozjak.

Ve~erva, vo salata za konferencii na prekrasniot hotel “Obedinuvawe”, pod mototo “RaZuum!”, }e se odr`i sredba na ~etirite ~etvrtini od sosednata planeta Burek. Na{ata planeta Jogurt so vekovi nanazad bezuspe{no se obiduva da gi usoglasi sprotivstavenite stavovi i “vkusovi” na ~etirite oblasti. Imeno, kako {to znaete, najdominantnata od oblastite, nare~ena Meso, vo nemo`nosta da go razre{i sporot so vtorata po sila oblast Sirewe vo odnos na dominacijata nad Spana}, be{e izigrana od Pica, koja stana omilena me|u mladinata poradi svoite progresivni idei. Ideolo{kite sudiri od toa vreme rezultiraa so fizi~ki presmetki. Sostojbata denes ne e ni{to podobra i te`nee da preME\UPLANETARNA SREDBA VO HOTELOT “OBEDINUVAWE”

rasne vo u{te edna vojna vo nizata sudiri vo istorijata na ovaa planeta. “Drugari, da ne dozvolime va{ata planeta namesto Burek da se prekrsti vo [vajcarsko Sirewe. Da im stavime kraj na nasilstvata! RaZuum!” be{e re~eno na krajot na sredbata od strana na na{iot pretsedatel Bu~en Kozjak. Rezultatite od sredbata }e bidat soop{teni utre, a dotoga{, `iteli na Jogurt, spijte mirno i ne pridavajte im zna~ewe na glasinite za nemirite vo maliot region Ovo{en Jogurt, za{to se raboti za ~isti dezinformacii. ПРЕТСТАВНИЦИТЕ ОД ПЛАНЕТАТА НА РАЗУМОТ

DOBIVME KEC, A NEMA POPRAVEN

Priznaeni postignuvawata od oblasta na medicinata

“Nie, pretstavnicite od planetata na Razumot i Mirot, dojdovme deneska, na den 3554. 35/4 300405.5 univerzalno vreme da ja spodelime so vas na{ata mudrost i da gi prosvetlime va{ite mali, nedozreani glav~iwa, vè{teni od sme{ no-glupavi idei. Dojdovme da vi soop{time deka vie ste ~ir vo stomakot nare~en Vselena, tumor vo mozokot na golemoto-beskone~no-Op{t(e)stvo i deka ako ima barem edna rabota za koja vie ste vo pravo, toa e deka edinstveniot lek protiv tumorot e negovoto otstranuvawe.”, be{e kaàno na sredbata na pretstavnicite na visoko razvienite dràvi-gradovi od planetata Zemja i pretstavnicite na hiper-ultra-epten razvienite vonzemski civilizacii. Za toa {to se slu~i ponatamu ~itajte vo sledniot pasus. Golema Svetlina. Fejd aut. Kraj. 29

НОВ ЗАКОН ВО ИНТЕРГАЛАКТИЧКИОТ УСТАВ

ENDEMI^NITE VIDOVI MORA DA SE ZA[TITAT “So ovoj akt, nie, liderite na Gea Dominatriks, Obedinet Solaren Nadsistem od galaksijata Praviot Pat, go zabranuvame lovot na endemskiot ~ove~ki vid vo regionot na Solarniot Sistem, galaksija Mle~en Pat. Zabranata osobeno se odnesuva na site ponapredni civilizacii koi go obrazloùvaat lovot so niskoto nivo na svesnost kaj ~ovekot, kako i negovoto odnesuvawe koe ne pokaùva razumnost i emocii od povisoka frekvencija, tuku spored protokolot na tie 'visokonapredni-civilizacii-koi-si-dozvoluvaat-zasmetka-na-toa-da-izigruvaat-Gospod' edvaj stignuva do 4-tata frekvencija od mo`nite 56.” Kako {to ni be{e emitirano od oficijalni izvori, Konziliumot na Univerzumot so sedi{te na Gea Dominatriks ja donese ovaa odluka poradi zagrozenosta na ovoj endemski vid, koj s$ u{te moè da & dade na naukata vredni podatoci za potekloto na ìvotot. ОТКРИЕНА „ПОСЛЕДНАТА ПОРАКА“

“KOLKU LETA VREMETO!” VELI KAPETANOT

Најавена првата епизода од серијата за животот на живите луѓе

“Dobredojdovte na u{te edno od na{ite interesni pate{estvija niz Vselenata. Vo dene{nata emisija }e otpatuvame vo dale~nata galaksija M123/456. Patot otpo~nuva... Eve, dragi gleda~i, se nao|ame vo galaksijata M... tokmu sega dobivme izve{taj od na{iot kontrolen kompjuter: ‘Poradi relativnosta na vremeto, na Zemjata se izminati 654.321 g. od po~etokot na va{iot pat. ^ove~kata rasa e izumrena i, ve molime, vratete se za da ja voskresnete. Kraj na porakata.’ Kolku leta vremeto, dragi gleda~i, izgleda deka ve}e morame da se vratime. No, ne taguvajte, se gledame vo slednata epizoda na ‘Vol{ebnite pate{estvija niz vselenata’.” 30

- od “Elektronskiot zapis na poslednite lu|e vo materijalna forma, pred da zapo~ne erata na mre`nata elektro-individualnost”. Ako sakate da doznaete pove}e za realnite lu|e, na{ite predci, nivniot rudimentiran na~in na razmisluvawe i kako tie go do`ivuvale svetot, naso~ete gi svoite elektroni kon koordinatite 12-56-05/45,67 ve~erva vo 135.74 ~asot za da ja prosledite prvata epizoda od serijata: “Planetata na lu|eto”. I, ne zaboravaPrototip jte da gi platite smetkite kon TelElektroKom, na prviot za{to znaete deka isklu~uvawe zna~i smrt. e-~ovek

БАЛКАНСКИ ОЛИМПИСКИ ИГРИ

NE SME DOVOLNO LUDI, NO ]E BIDEME!

Pasivnosta vo re{ava~kite momenti be{e osnovnata pri~ina za lo{ite rezultati na na{iot tim na {estite Olimpiski Igri na mentalnite pacienti od biv{ite Ju prostori, nare~eni “Luda~ka ko{ula 2012”. “I pokraj toa {to na{iot tim ve}e dvaeset godini intenzivno trenira za ovoj vid nastani, sepak potfrlivme. No, uslo vite vo koi ìvee dene{nata mladina davaat nade` za sozdavawe novi generacii uspe{ni sportisti so viso ko nivo na ludost koi so sigurnost }e ni ovozmoàt pove}e pobedi na Olimpiskite Igri vo idnina,” re~e selektorot na na{iot olimpiski tim. I dode ka na{iot tim se podgotvuva za vra}awe doma, ni ostanuva samo da se odjavime so èlbi za podobri rezultati na slednite Olimpiski Igri. Edna od na{ite natpreva ruva~ki vo ènskiot strela~ki tim, Luda Samo-Strela se nadeva na podobar plasman sledniot pat. 31

JA PLANIRATE LI IDNINATA? Znaete li {to ve ~eka utre? A, zadutre? Se razbira deka ne znaete. Da znaevte nema{e da ja sklu~ite taa pogubna zdelka, nema{e da trgnete na pat so toj avtomobil so rasipani sopira~ki, nema{e da se dvoumite okolu kupuvawe na stanot po koj }e `alite so godini... Sakate li da se za{titite od vakvi golemi i mnogu drugi pomali neprijatnosti vo va{iot `ivot? Sakate li da se bidete sigurni vo toa {to ve ~eka, EDNA[ ZA SEKOGA[!

Povelete vo

KRISTALNA TOPKA Prognozi (so 50-50% mo`nost za gre{ka) 100,00 Predviduvawe na edna slu~ka 500,00 Niza od slu~ki {to vodat do konkreten nastan 1.000,00 Qubov 2.500,00 SRE]EN PAKET: semejstvo, rabota, zdravje, pari 5.000,00 Kompleten tretman 25.000,00 НАЈНОВИ ВЕСТИ ОД ТЕМПОРОЛОГИЈАТА

VREMETO ZASTANA! Vremeto, dragi ~itateli, deneska vo 12:47 zastana. Nau~nici te vo izminative nemerlivi migovi bezuspe{no se obiduvaat da go pomrdnat. Dobivme izvestuvawe od eden od nau~nicite od timot Spasi go vremeto - “Izgleda deka otsega }e morame da `iveeme vo sega{nosta.” izjavi nemo}no nau~nikot. Za noviot razvoj na nastanite sledete go sledniot dnevnik vo 12:47. Do toga{, igrajte vremenska prognoza! 32

1.3 Vesti od paralelnite svetovi

СВЕТСКИ КОНГРЕС НА НАУЧНИ ДОСТИГНУВАЊА

PAT KON USPEHOT Na{iot renomiran nau~nik d-r Otkaj Tiovde na Svet skiot kongres na nau~nite dostignuvawa od oblasta na nau~nata fantastika, se pretstavi so predavawe na tema: “Paralelni stvarnosti i porti kon istite”. Toj, me|u drugoto, re~e deka uspeal da kontaktira so negoviot dvojnik Evesum Tuka od paralelnata dimen zija vo koja na{ata zemja e prosperitetna i edna od najbogatite vo svetot. Mo`ebi najinteresna e nego vata ponuda za razmena na lu|e me|u dvete dimenzii, za koja be{e objaven konkurs vo na{ata zemja na koj se prijavija 99,7% od naselenieto, iako be{e striktno naglaseno deka “patnicite” }e mora da se otka`at od svojata du{a, od ~ija energija }e se dobie energija za rabotata na ma{inata.

KAKO LU\ETO SE VCRVIJA “S$ trgna od ~ove~kata al~nost,” go zapo~na razgovorot renomiraniot no belovec d-r Fiks Ideja. “Pred iljadnici godini, ~ovekot voden od svojata èlba za s$ pove}e hrana, po~na da gradi ogromni klanici {to predizvika zasituvawe na populacioniot bazen na crvite koi ìveeja vo okolinata na klanicite. Crvite po~naa da migriraat kon ìveali{tata na lu|eto i tie ispla{eni od ovaa pojava re{ija da primenuvaat razni biohemiski sredstva za da gi uni{tat. Taka be{e upotreben i fatalniot preparat anticrv-M200/6, koj ne samo {to ne gi ubi crvite, tuku gi napravi inteligentni. Tie po~naa no}e da dràt sostanoci na intelektualnata mladina za mekotelen progres so cel, kako {to podocna doznaa lu|eto, “uni{tuvawe na odvratnata cica~ka rasa”, dodeka dewe gi potkopuvaa temelite na ~ove~kite ìveali{ta. Lu|eto, soo~eni so neviden i nere{liv problem, po~naa da begaat i begaa s$ do rabot na plo~ata Zemja od kade {to bea turnati vo prazninata i izedeni od Golemiot-Crv, na{iot Gospod i nosa~ na plo~ata Zemja.” 35

АГЕНЦИЈАТА ЗА МИСТИЦИЗАМ АЛАРМИРА

CRNITE MA^KI STANUVAAT BELI!? Agencijata za natprirodni misterii i okultni pra{awa v~era go objavi izve{tajot za zgolemenata stapka na racionalnost kaj mladinata. “Zagriù va~ki e faktot {to s$ pove}e mladi lu|e pribegnuvaat kon racionalisti~kiot svetogled, propraten so pozitivisti~ko-empiristi~ki tendencii vo opredelbata za idnite ìvotni profesii. Spored istraùvawata napraveni vo edna gimnazija za razvivawe na sueverniot pogled kon stvarnosta, duri 75% od u~enicite pokaàle anti-misti~ni gledi{ta i golema naklonetost kon rudimentite od prirodnite nauki s$ u{te zastapeni vo ovoj tip op{ti gimnazii,” soop{tuva Visokiot Misti~en Sve{tenik za Obrazovanie, a Ne{to Povisokiot Misti~en Kancelar

“Se pote{ko se nao|aat vudu kukli za deca vo gradov”, ni raska`uva eden zagri`en roditel. 36

za Natprirodni Pra{awa uveruva: “Probavme so site metodi, od pro~istuvawe so krv od luda koko{ka na polno} od 13-ot den na ra|aweto na Magareto so Mali U{i do perewe mozok so hipnoti~ka smesa od zborovi na na{iot pratatko Tercius Rajhus, no ni{to.” Gra|anskata asocijacija “Polna Mese~ina”, po po vod alarmantnata sostojba vo obrazovanieto i so cel da se podigne misti~nata svest kaj gra|anite, povikuva na palewe èni na klada na gradskiot plo{tad na pol no} na 06.06.2006. Bi le tite vo pretproda`ba moàt da se najdat vo Pur goton, ûma do ~uma i Demon 2. МИНИСТЕРСТВОТО ЗА ВРСКИ СО АПСТРАКТНИ ПОИМИ СООПШТУВА

HUMANOSTA UMIRA! V~era, kako {to ni soop{tuva Ministerstvoto za vrski so apstraktni poimi, poimot Humanost se razbolel od neizle~iva bolest predizvikana od virusot ZAZ. Speci jalistite po apstraktna medicina ne se entuzijasti: “Se raboti za mutiran virus, predizvikan od nenormalnite i vo posledno vreme s$ poza~estenite incestualni odnosi me|u Zavista, Al~nosta i Zlobata. Virusot gi zafa}a vitalnite organi na teloto na Humanosta, kako na primer Qubovta, Prijatelstvoto, Altruizmot i sli~no, pri {to doveduva do op{to razoruvawe na nivnoto ~uvstveno tkivo.” Ekspertite velat deka ova ne e prva kriti~na sostojba na poimot Humanost. Imeno, toj vo minatoto bil napa|an od brojni virusi, ima pre`iveano dva atentati, ~etiri srcevi uda ri, eden mozo~en udar i duri osumnaeset razli~ni telesni povredi vo najrazli~ni delovi od teloto. Pa, da se nadevame deka i ovoj virus }e bide samo u{te edna prele`ana pove}e vo klini~kata istorija na Humanosta i ni{to pove}e. 37

СПОРТ

NAVIVA^ITE NA K. SE NA PRVO MESTO Na dene{niot natprevar naviva~ite na K. posti gnaa pobeda so 3 ubistva, 34 pote{ki i 300 polesni povredi nad timot na naviva~ite na O. so rezultat 1:20:250. Me|utoa, na tribinite rezultatot e poinakov. Fudbalerite na timot K. smesteni na ju`nata tribina postignaa pari~na dobivka od 3.000 pari ~ni edinici, a tie na O. na severnata 3.700. Po ovoj natprevar, naviva~ite na K. se plasiraat na prvoto

Tenisot, na vtoro mesto spored kapitalot na klupi te, te`nee da go zazeme primatot godinava, no rezultatite se s$ u{te neizvesni.

mesto od listata, dodeka fudbalerite na K. zaostanuvaat so 50 pari~ni edinici zad fudbalerite na najprofitabilniot tim OK. Selektorot na fudba lerite veli deka pri~inata za zaostanuvaweto e vo bavnite konekcii na nivnite kompjuteri, po radi {to tie ne mo`ele dovolno brzo da kupuvaat akcii i da sklu~uvaat dogovori, no po smenata na provajderot, selektorot se nadeva na iska~uvawe na prvoto mesto. ОД ЛАБОРАТОРИИТЕ НА ВРВНИТЕ ИСТРАЖУВАЧИ

I PO KAFETO - KAFE! Vekovniot son na balkanskite nau~nici ostvaren

Denes, na ovoj veli~estven den, nau~nicite kone~no go postignaa ona {to so vekovi nanazad se obiduvale. Kone~no e napra vena ma{ina za patuvawe niz kafeto! Imeno, nau~nicite u{te pred trista godini otkrija de ka vremeto ne e apstra kten poim, nitu forma na energija, tuku deka pretstavuva zbir od ~esti~ki koi pa|aat vo ogromen sad koj se stesnuva na sredinata. Po okolu dveste godini se doa|a do famoznoto otkritie deka tie ~es

ti~ki se zrnca kafe. Od toga{ nau~nicite se obi duvaat da vospostavat ko ntrola nad tie zrnca. I ete, denes tie uspeaja da go svrtat ~asovnikot i da go vratat vremeto na zad. Postojat i nagovestuvawa deka tekot na zrncata mo`e da se usporuva, spored {to sega imame vreme na pretek. Zna~i: ostavete gi sekojdnevn i te obvrski, ne gri`ete se za idninata, ne brzajte, usporete se, ispijte kafe, pa u{te edno i u{te edno i u{te... 39

СРЕЌЕН ДЕН НА НЕДРЖАВНОСТА!

POVE]E NENE[TO OTKOLKU NENI[TO „Na dene{niot den zapo ~nuva idninata, vremeto ve}e ne se meri vo sekundi, tuku vo idnindi, a gletkata ne zavr{uva na horizo ntot, tuku tamu zapo~nuva; koga gledame kon yvezdite ve}e sme tamu, a koga smisluvame delo ve}e e gotovo.” Taka glase{e govorot na eden od prvite futuristi i pioneri na na{eto op{testveno ureduvawe. No, denes nie znaeme deka idninata ne postoi, kako {to ne postoi ni minatoto. Na{ata civilizacija na sega{nosta e izgradena vrz zabora-

vot i neplaniraweto i kako takva e edinstvena vo neistorijata. Denes imame celi gradovi koi se neizgradeni i nikoga{ nema da bidat, no sepak e prekrasno da se `ivee vo niv. Nehranata e odli~na, a nestandardot e na vi soko nivo. Neni{toto e vo opa|awe vo odnos na nene{toto, a i nevremeto ni e nakloneto vo odnos na na{iot neprostor, poradi {to treba da bideme pove }e od zadovolni,” pora~a na{iot nevladetel na proslavata na Denot na nedr`avnosta.

СООПШТЕНИЕ НА ДРУШТВОТО НА КУВАРИТЕ

PRONAJDENA KNIGATA NA SOZDAVAWETO! Na 23 septemvri 1993 g. se odrà sredba na Me|u narodnata Astronomska Unija, so cel da se imenuva prvata otkriena planeta nadvor od Sistemot na Golemoto-i-Samozaqubeno-Sonce. Po celodnevnata diskusija re{eno e planetata da se imenuva kako Kukis Primus. Na istiot den vo paralelnata vselena se odrà sredba na Me|unarodnata Gastronomska înija, so cel da se imenuva prvoto kola~e otkrieno nadvor od kralskata kujna na Semo}niot-Vladetel-Kuvar-Treti. Kola~eto e nare~eno Planetis Primus. Na 23 septemvri 2003 g. pisatelot na ovoj izve{taj, inaku ~len na redovnite pekarski sili na Armijata na Republika Gastronomikus, sfa}a deka postoi nekoja misti~na povrzanost me|u dvata nastani, nekoja kosmi~ka izmestenost, ~udesen ~in na telepatsko povrzuvawe me|u svetovite i voshiten od toa soznanie pravi kola~ od yvezdena pra{ina i izeduvaj}i go se premestuva vo povisokite sferi. Toj ~in e prosleden od drugite pripadnici na spomenatata armija koi go proglasuvaat nego za Pisatel-Pekar, {to e najvisok ~in vo tamo{nata armija. Potoa nekoi od niv gi pronao|aat zagubenite spisi na Pisatelot-Pekar i od niv ja sostavuvaat Golemata Kniga na Sozdavaweto na Yvezdenoto Kola~e. Na 23 septemvri 3003. g. ~ove~kata civilizacija e ve}e celosno izmorena od vojnite, svojata glupost, siro ma{tijata, al~nosta i e soo~ena so opasnosta od sopstvenoto is~eznuvawe. I navistina, da ne be{e 41

Toj, obi~en ~ovek, povle~en nau~nik, arheolog, me~ tatel, zanesenik po starite is~eznati civilizacii, koj ja pronajde so vekovi zagubenata Golema Kniga na Sozdavaweto na Yvezdenoto Kola~e, nema{e da se vrati verbata vo trudot, me|usebnoto pomagawe i sozdavaweto i navistina }e be{e kraj za vladeeweto na ~ovekot na ovaa mala, osamena planeta.

Pisatelot-Pekar & gi objasnuva tajnite na Golemata kniga na svojata sopruga (fotografija: blagodarenie na Golemata Istoriska Arhiva)

Namesto voved vo vtoriot del Dragi ~itateli, tuka zapo~nuva vtoriot del od na{iot vesnik. Na{a dol`nost, kako ure dnici, e da ve predupredime deka vo vtoriot del }e se sretnete so neverojatni soznanija od oblasta na paranormalnoto, zastra{uva~ki i skandalozni vistini za pos toeweto i kone~no vistini za samata vistina. Da ne ispadne deka izmisluvame, vi nudime i nekolku referenci vo vrska so spomnative problema tiki vo vid na biografii na nekoi od slav nite li~nosti niz istorijata. Avtorite na ovie teksto vi ne odgovaraat za mo`nite posledici po (pred s$!) mentalnoto zdravje na ne govite tvrdoglavi (Bog znae zo{to!?) ~itateli koi prodol`uvaat da ~itaat iako bea predupredeni. od redakcijata

АПЕЛ

JABOLKOTO NE, KRU[ATA DA “Pra{aweto, dragi ~ita teli, koe denovive se pos tavuva pred nas kako aktu elnost, no pred s$ i kako moralna odgovornost, e dali poskapuvaweto na ja bolkata ima nekakva vrs ka so poevtinuvaweto na kru{ite. Jasno ni e deka pove}eto od vas }e odgovo rat - da, no pomislete pred da odgovorite za{to se raboti za isklu~itelno ~uvstvitelno pra{awe. Odgovorot bi mo`el da bide i ne! Da, dragi ~itateli, nie mislime, poto~no

tvrdime deka poskapuvaweto na jabolkata ima vrska so zaverata na nivnite proizvoditeli i crvite koi zaedni~ki go kontroli raat pazarot na jabolkata. Zatoa, ve povikuvame na javen protest so cel da se nateraat crvite da se vratat na svoite rabotni mesta!” bea zborovite na eden od najgolemite pro izvoditeli na kru{i gospodin Kru{ O' Kru{. No, tolku za toa. Dene{nata tema e virtuelnata realnost.

НАУЧНА РАСПРАВА

VIRTUELNATA REALNOST E VIRTUELNA Kako {to se gleda od naslovot na ovaa nau~na rasprava, virtuelnata realnost e navistina virtuelna. A, sega da se navratime na kru{ite. 46

ЗДРАВЈЕ

KRU[A DA, JABOLKO NE. NO, DALI SEKADE? Deka jabolkata ne se zdravi e mnogu jasno. Ako e nejasno, setete se samo na mitot za Adam i Eva. Ako ova ne uka `uva na toa deka treba da jademe kru{i, a ne jabolka, toga{ ne znam {to uka`uva. Jasno e kako den deka da se jadat jabolka e grev, a da se jadat kru{i ne e. Kru{ite se zdravi i go zajaknuvaat teloto i duhot, nezavisno dali se nao|ate vo realniot ili virtuelniot prostor. Toa n$ navra}a na pra{aweto za virtuelnata realnost. Imeno, pra{aweto dali Adam i Eva bi bile kazneti da imale izedeno virtuelno jabolko gi ma~elo naj golemite misliteli, me|u koi i Big Epl od Wujork, Jabol Kovocet od s.Kiselica, Ja Bol~ od Nica i dr., no nieden od niv nema dadeno odgovor na toa pra{awe. No, za tie {to ne se zadovoluvaat so neodgovoreni pra {awa, eve ne{to i na taa tema.

i li fi ta, o u{ ja e kr vo zem voto t i o i k em gol gist ru{ vo Naj {olo pred k ru{ko kru kani e vo K sli top~

БИОГРАФИИ НА СЛАВНИТЕ ЛУЃЕ

PLATON vs HARI POTER “Dragi, sakam da porazgovarame za ne{to” mu re~e g-|a Majka-mu-na-Platon na g-din Tatko-mu-na-Platon, dodeka leèa vo bra~niot krevet od oreovo drvo vo nivnata golema ku}a vo glavniot grad na dràvata Angina, edna topla letna ve~er 1989 g. i.e. (izmislena era). „Kaì, draga” re~e g-din Tatko, ne digaj}i go pogledot od knigata vo koja be{e zadlabo~en ve}e nekolku ve~eri po red. „Mislam deka na{iot sin zasluùva pove}e od toa {to nie moème da mu ponudime.” “Zarem povtorno za toa!?”, se namurti g-din Tatko i go svrte grbot kon nea. “Da, povtorno za toa! Znam deka nie moème da mu pruìme s$, no mi se ~ini deka toj bara pove}e, toj bara ne{to... duhovno, me razbira{.” “Prati go toga{ na vremenski studii*, samo ostavi me da ja do~itam knigava...” “I da znae{ deka }e go pratam!” I taka Platon, kako edinstven sin na ovaa ari stokratska dvojka, e praten na vremenski studii vo Platonova Akademija, taa presti`na institucija za unapreduvawe na magioni~arstvoto. Prvite denovi mu pominuvaat te{ko. Odamna od doma, nenaviknat na obvrski i neve{t vo komunikacijata Mladiot Platon te{ko se prisposobuva na sredinata. Po~nuva da otsustvuva od ~asovite, da zaostanuva so materijalot i mu se zakanuva gubewe na stipendijata. No, eden od najpopularnite profesori na Akademijata, vsu{nost samiot nejzin osnova~, Stariot Platon, go prepoznava talentot na ovoj student i go povikuva na razgovor. * Privilegija na bogatite semejstva od Angina. Podrazbira pat so vremenska ma{ina vo obrazovni celi za eden ~len od sekoja generacija. 48

„Ka`ete mi, Mlad Platone, {to se slu~uva so vas, kako da se gubite?!” “Ne znam... vo po~etokot mi be{e interesno, no trikovite {to gi u~ime ne me inspiriraat. Sakam ne{to pove}e, a ne da bidam samo zabavuva~.” “[to e toa {to go bara{?” “Sakam da go smenam svetot, da mu dadam ne{to pove}e od zajak vo {apka! Sakam da stanam najgolemiot magioni~ar na svetot, koj }e gi odvede lu|eto vo nova era i nova percepcija na stvarnosta vo koja }e nema granici i site }e bidat toa {to treba - slobodni!” U~itelot go otpu{ta u~enikot bez komentar, no vo nego ne{to se razbuduva. Pominuva cela no} buden razmisluvaj}i za toa kolku Mladiot Platon e sli~en na nego koga bil mlad, pred da stane dekan i afirmiran magi oni~ar so preku 200 nastapi godi{no niz zemjata i svetot. Taa ve~er ne{to vo nego se prekr{uva.

Mladiot Platon 49

СЕНЗАЦИОНАЛНА ВЕСТ!

PLATON IS^EZNUVA Platon, najgolemiot magioni~ar na site vremiwa i dekan na presti`nata Akademija za Magioni ~arstvo, e pronajden is~eznat, odnosno ne e potvrdeno negovata prisutnost deneska rano izutrina. Nemame oficijalni podatoci, no se {pekulira deka Platon se obidel da go izvede najgolemiot magioni~arski trik na site vremiwa. Imeno, vo obidot da ja krene idnata Ajfelova kula i da ja odnese do Jonskoto More kade {to dobro }e ja izmie i }e ja vrati vo idno-id nata Francija na patot naiduva na pre~ka i poradi ma~noto, dolgotrajno i neuspe{no ubeduvawe na idnoidnite Grci da ja pu{tat kulata na granica, toj gubi sila i is~eznuva zasekoga{ vo me|uvremenskite tuneli. Kakva tragi~na sudbina! No, ne trevo`ete se, za sre}a tuka e negoviot dvojnik, poto~no samiot toj od idninata, kako student na vremensko patu vawe, koj }e se zameni sebesi na polo`bata dekan na Platonovata Akademija.

Ne pominuva mnogu vreme, a Mladiot Platon vedna{ ja iskoristuva visokata polo`ba na koja {to se nao|a. Gi sobira najdobrite magioni~ari od zemjata da go napravat najgolemiot magioni~arski „pronajdok” na site vremiwa: PLATONET! Platonet e izum koj }e im ovozmo`i na lu|eto vlez vo edna poinakva stvarnost, spored nekoi narekuvana Virtuelen svet, iako samiot Platon go preferira terminot Svet na ideite. Toj svet e dizajniran spored negovite vrednosti i merki za sovr{en svet kade {to site lu|e }e mo`at da imaat s$ {to }e posakaat, so {to avtomatski }e bidat 50

oslobodeni od site èlbi, a èlbite se pri~inata na ~ovekovata nesre}a. Lu|eto voodu{eveno ja pri fa}aat ovaa ideja i vo slednite godini masovno se priklu~uvaat kon ovaa nova realnost. Denes, pogolemiot del od svetskata populacija e del od globalniot svet bez granici, Platonet. Za àl, Platon nabrgu po ostvaruvaweto na svojot son umira, no kon sredinata na 21-tiot vek od i.e. (informati~ka era) se vra}a vo elektronska forma, pretstavuvaj}i se pred Platonet populacijata kako GOSPOT(Golemiot Omni Sajber Panker Od Tehno-erata), gospodarot na elektronskoto vreme. Negovoto pojavuvawe e predvideno od golemite kompanii za proizvodstvo na kompjuterska oprema, tokmu koga popularnosta na Platonet opa|a poradi golemata kampawa protiv zavisnosta od virtuelnata stvarnost. I tokmu Toj, GOSPOT, }e bide izbraniot koj }e gi predvodi tolpite kon spasenie i nova Tehno-religija vo koja kone~no site }e moàt da go po~uvstvuvaat GOSPOT vo sebesi, direktno preku monitorite na svoite doma{ni kompjuteri. I {to ni ostanuva da kaème u{te, osven: „Bravo za Platon, no {to stana so Hari Poter?” REKLAMA za REKLAMA: Zaboravete go Hari Poter, PLATON ELEKTRONIKS vi nudi ne{to mnogu podobro:

Ne propu{tajte ja prilikata i vie da go po~uvstvuvate GOSPOT! Kupete gi najnovite modeli na kompjuteri od prodavnicite na Platon Elektroniks {irum svetot po ceni dostapni za sekogo, ili nara~ajte preku World Plato Web na adresata: WPW.ELEKTRO.MAN Vo me|uvreme, dodeka ne kupuvate kompjuteri, prefrlete gi va{ite mentalni frekvencii na nova tema. 51

ВЕСТИ ОД ДЛАБОЧИНАТА НА

FILOZOFSKATA MISLA Dragi ~itateli, dene{nata storija ni doa|a od dlabo ~inite na filozofskata misla na na{iot sogra|anin prof. Mis La. Taa prikazna ne e vistinska, taa e pot polno izmislena, kako i nejziniot avtor. Jas, vsu{ nost, ne sum jas, tuku nekoj {to pi{uva za mene, a toj, logi~no, ne e jas. I reportaàta ne e vistinska, tuku e falsifikat. Vo vistinskata prikazna se raboti za dlabo~inite na ~ove~kata glupost preraskaàni od ustata na na{iot tra~ majstor g-din Vra~. Toa e tragi~ na prikazna za ~ovekot i negovata potraga po moralnite vrednosti vo modernoto op{testvo. Toj, za àl, ne gi nao|a, no nao|a edno stol~e na koe sednuva i ja smisluva najgolemata misla na svetot.

prof. Mis La diplomiran mislitel i doktor po mislovni nauki

REKLAMICA * Instant mudri misli za sekakvi priliki * Re{avawe na sekojdnevni zagatki * Soveti, konsultacii i mislewa za razli~ni problematiki * Re{avawe mislovni i dr. racionalni maki * ^asovi po mislewe, razmisluvawe i obmisluvawe Najpovolni ceni vo gradot Aktivirawe na 1-5 milioni sinapti~ki transmisii: 500,00 (vo zavisnost od mozo~niot centar {to se aktivira) Aktivirawe na 5-10 milioni sinapti~ki transmisii: 1.000,00 (vo zavisnost od mozo~niot centar {to se aktivira) Rabota so leva hemisfera (animacija i stimulacija): 5.000,00 Rabota so desna hemisfera (animacija i stimulacija): 10.000,00 Vo paket: 12.500,00

Povelete kaj prof. Mis La 53

РЕЦЕПТИ

KAKO SE PRAVI AZOT OD BOZA

od rabotilnicata za pravewe azot od boza

Dene{niot recept e prave we na gazot... pardon, azot od boza. Zemete edno litar boza, isturete go vo {irok sad i ~ekajte da ispari bozata od nego. Toa {to vi ostanuva vo sadot e ~ist azot. Ako s$ u{te ne vi e jasno, povelete vo na{ata rabotilnica na ul. Bo, 3a, sekoj petok vo 19:00 НАУКА

AZOT, NE KISLOROD ZA ÔVE^KIOT ROD Atmosferata e stostavena od 78% azot, dodeka drugoto e prete`no kislorod, nekoi bedni 20% i drugi elementi, {to jasno ukaùva na faktot deka nie lu|eto di{eme azot, a ne kislorod. Toa go potvrduva i poznatiot eksperiment na D-r Bog Vog Gog. Vo eksperimentot, na subjektot mu se spre~uva dotokot na azot vo negoviot organizam so zatvorawe na di{nite pati{ta, po {to pacientot umira. D-r O. Blog Vlog Glog zaklu~uva: “Jasno e deka pri~inata za smrtta e nedostig na azot vo di{nite organi.” Trgnuvaj}i od neprocenlivo vredniot zaklu~ok na modernata nauka za zna~eweto na azotot za ~ovekot, neminovno ni se nametnuva pra{aweto, a {to e so Van Gog? Dali i toj di{el azot ili ne{to drugo {to mu ovozmoìlo da stane eden od “ve~nite”? Odgovorite sledat, ~itajte. 54

VAN GOG vs Â-KA Van Borg, najgolemiot pisatel na severozapadniot istok e roden vo maloto mesto London, vo indiskata kolonija Anglija. Majka mu, Madr Borg, u~itelka po kriminologija, go podu~uva Jang Borg na kriminalnite tehniki objasneti vo delata na Ed Gan Po i Aga Krist. Taka, od den na den Jang Borg se transformira vo najgolemiot kriminalen um na noviot vek, Man Borg. No, nabrgu se zasituva od takviot ìvot i re{ava da stane najgolemiot impresionisti~ki slikar, Van Gog. Van Gog ne uspeva da stane najgolemiot slikar na site vremiwa, pa re{ava da umre i da po~eka da bide otkriena negovata genijalnost i da ìvee od milion-

Van Gog, od vremeto koga s$ u{te bil “haj”, pred da stane “daun”. 55

skiot profit na negovite sliki. Taka, denes toj e eden od najbogatite lu|e vo Severna Amerika. Ima preubava èna, porno yvezdata Tawa, sakana sedumgodi{na }erki~ka, sopstvena plantaà na koka vo dvorot, bazen i s$ drugo {to eden prose~en Amerikanec bi posakal da go ima. No, edna ve~er Van Gog sonuva son deka e d-r Bog i se gu{i od kislorodot vo belite drobovi. Se budi izbezumen i go menuva ìvotot od koren. Prodava s$ {to ima. Ja pra}a èna si vo Isto~na Evropa, od kade {to poteknuva, ja prodava }erka si na trgovci so belo robje i se seli vo L.A. La Amerika, najgolemata prestolnina na drogata i ilegalnite aktivnosti vo Ju`na Amerika, go pre~ekuva svojot kral kako car. Na zabavite im nema kraj, no Man Bog se zasituva od poro~niot ìvot i odi na dale~niot istok. Od doverlivi izvori doznavame deka âKaNaZaVaKaDaGaNa Na[aNaVa (ôvekot Koj{to Ne Znaeme Ve}e Kako Da Go Nare~eme, Najgolemiot [izofrenik Na Vekot) se nao|a vo blizina na granicata me|u Ind i Ja. A sega, specijalno intervju so kralot na impresionizmot li~no, edniot i edinstven, Van Gog. ИНТЕРВЈУ

^aKaNaKa, najgolemiot {izofrenik na vekot ^aKaNaZaVaKaDaGaNa Na[aNaVa, najgolemiot indiski mistik i jogin, im dozvoli na na{ite reporteri da napravat ekskluzivno intervju so nego. Toj re~e: “Ja vidov tagata na ovoj svet. Ja vidov makata, zloto i al~nosta na ~ovekot. Ja vidov Statuata na slobodata i veruvajte mi, golema e. Vidov s$, no tolku od mene. Go napu{tam ovoj svet i vi posakuvam s$ najdobro.” Kakva senzacionalna izjava koja ja osvoi nagradata “Zlatna tapa” za najtapa izjava na site vremiwa. A sega, kone~no, ne{to za svesta. 56

V`arenoto Sonce stoe{e visoko na horizontot davaj} i mu zlatno-patinesta boja na ispotenoto muskulesto telo na Vog Gan, koj vo toj moment pomisli na toa deka e najdobar pisatel na {und romani vo modernata ki~ era i se po~uvstvuva osobeno prijatno. Stana od le`alkata kraj svojot bazen, zadovolno se protegna i se frli vo bistrata, sina voda.

NOVA KNIGA NA VAN GOG Kupete ja najnovata kniga na Van Gog: “Za toa kako umrev i bev voskresnat so pomo{ na knigata na Vog Gan: ’Za toa kako bev prosvetlen od deloto na âKa NaKa', inspirirano od ìvotot na Man Bog‘, so prekrasniot voved na presti`niot prof. m-r-d-r Bog vo koj se rasprava za poznatiot slu~aj na {izofrenija na Frau Ana O. Borg.” Pobrzajte, tiraòt e ograni~en!

НАУКА

SVESTA KAJ ANTROPOIDNITE MAJMUNI Denes }e zboruvame za nastanokot i razvojot na svesta. ]e zapo~neme so edno istra`uvawe sprovedeno vo Anglija kon krajot na minatiot vek. Eks perimentot koj e izveden od strana na poznatiot prof. d-r Mengeme, vklu~uva desetici primeroci antropoidni majmuni koi se podlo`eni na sekakvi vidovi izma~uvawa dodeka ne priznaat deka se svesni. Rezultatot od eksperimentot e: od deset majmuni, nieden ne priznava, {to zna~i deka kaj antropoidnite majmuni nema pojava na svest i svesno povedenie.

Луѓето не потекнуваат од примати, само

DARVIN BIL MAJMUN! Veli poznat anti-evoluciski nau~nik, i objasnuva: “Dedoto na ârls Darvin, prviot kultivator na magi~noto rastenie Kanabis Sativa na Evropskiot kontinent, edna ve~er tolku se naduval {to izbegal od doma i so denovi ne moèle da go najdat. Go prona{le vo eden kafez vo Londonskata zoolo{ka gradina, vo pregratkata na edna mlada majmunka. Za da se izbegne skandal, semej stvoto Darvin organiziralo ven~avka i od toj sre}en brak se rodil tatkoto na ârls Darvin, koj nikoga{ ne moèl da se pomiri so faktot deka e “majmunski sin” i taa frustracija ja prenesuva na svojot sin. Za razlika od tatkoto koj nikoga{ ne se spravuva so toj ma~en fakt, ârls ja iskoristuva svojata nadarenost za nauka da dokaè deka celiot ~ove~ki rod poteknuva od majmuni. 58

Ovoj nau~nik dodava deka teorijata na Darvin e besmislena i deka kako takva treba da se izbri{e od site u~ebnici po biologija. Spored nego, ne postoi edinstven predok na ~ovekot. â&#x20AC;&#x153;Sekoj ~ovek e individuaâ&#x20AC;?, tvrdi ovoj nau~nik i dodava deka toj li~no evoluiral od atomski crv od planetata Zorg (pod biv{a diktatura na kralot SarmaXik III, oslobodena od Demos Krat). Do ova soznanie do{ol so pomo{ na negovata MOP (Ma{ina za OdreÂduvawe na Potekloto). Povelete i vie, vo COP (Centarot za Odreduvawe na Potekloto) i za (mnogu) malku pari }e doznaete zo{to Darvin ne e vo pravo. Za podetalni informacii pi{ete na: lud.naucnik@loony.com

Poznatiot antidarvinisti~ki nau~nik so negoviot asistent, gi is~ituvaat informaciite od MOP 59

СОМНЕЖИ

MAJMUNITE LA@AT “Spored na{e mislewe se raboti za izmama od strana na ovie navistina tvrdokorni edinki. Sigurni sme deka majmunite znaat ne{to, no krijat, a toa jasno uka`uva deka tie se podgotvuvaat da ja uni{tat ~ove~kata civilizacija i da zavladeat so svetot. No, nie nema da go dozvolime toa i vo tekot na slednata nedela }e ja sramnime so zem ja celata majmunska populacija na ovaa planeta” be{e re~eno minatata nedela na sednicata na svetskite lideri od strana na liderot na liderite g-din Dilber Bilder. No, pred da gi vklu~ite televizorite i da se vratite kon prenosot na vojnata so majmunite, pro~itajte {to misli Aristotel za problemati~nata tema na svesta. NO, pred toa: izvadok od edno od pismata na Darvin kon majka mu, od negovoto legendarno patuvawe na koe gi oformuva teoriite za nastanuvaweto na vidovite. Draga mamo, Tuka, na brodot "Beardle" e mnogu interesno. Lu|eto se mnogu zabav ni i prijatni. No, patot e mnogu dolg i edna od zabavite koja ja praktikuvame tuka e natpreva rot vo pu{tawe brada. Prvo mesto go osvoi bradestiot Xon, a vtoro `ena mu, porane{na cirku zantka. Moram da ti priznaam deka tolku vlaknesti lu|e ne sum videl do sega, i ne znam dali e do nivniot nedostig na obrazovanie, no site po~naa s$ pove}e da mi nalikuvaat na majmuni..." 60

Devojka mu na Dar vin, go pozdravuva pred dolgiot pat.

биографии на славните луѓе

ARISTOTEL vs VREMETO Nikoj ne znae koga to~no }e se rodi Aristotel, no op{to e poznato deka ra|aweto na negovata filozofska misla nema da se slu~i na Zemjata. Toj kako mom~e }e ja poseti bazata na anti~kite domorodci na Mese~inata, nare~ena Antikus Grekus i voshiten od nivniot na~in na ìvot, }e re{i da se preseli tamu. Qubovta kon filozofijata i slobodata, kako i slobodnata qubov na ovaa baza }e mu godat na negoviot liberalen duh. Tamu }e nau~i kako da meditira i so pomo{ na re~isi besplatniot SAP (Servis za Astralna Proekcija) da patuva niz vselenata bez pridviùvawe na teloto. Taka, na edno od takvite patuvawa }e se sretne so eden drug vselenski patnik, sve{tenoto lice (i voedno vonzemjanin) sv. E.T. koj }e mu kaè deka site odgovori se nao|aat na edna planeta na istok od niv, nare~ena sv. Est. Dolgoto patuvawe sekako }e se isplati, za{to sv. Est osven preubavi plaì i Sonce, nudi odli~en (i re~isi besplaten) SEBSTVO (Servis za Ekstra Brzo Soznavawe na To~nite Vselenski Odgovori). Odgovorot }e bide: “Vrati se kon svojot izvor, za da ja pronajde{ pri~inata na svoeto postoewe”. Zna~i, odime povtorno na Zemjata! @ivotot na Zemjata vo me|uvreme }e se smeni. ôvekot }e ja izmisli industriskata, avtomobilskata, infor mati~kata, vselenskata i najposle fudbalskata revolucija. Nema da ima ìtel na Zemjata koj nema da misli na topki, da se zanimava so igrawe fudbal, pro gnozirawe rezultati, oblekuvawe vo dresovi spored najnovite modni trendovi i sl. Taka i Aristotel }e 61

bide zafaten od ova ludilo i }e po~ne da ja oformuva svojata kosmolo{ka teorija za Vselenata vo forma na fudbalska topka. Spored nego, so dvièweto na vselenskata topka (i tekot na vremeto i istorijata) upravuvaat natprirodni su{testva vo zavisnost od prognozata za dvièweto napravena od strana na drugi potprirodni su{testva (koi ne se svesni deka imaat vlijanie na site tie raboti). Tie i mnogu drugi soznanija za Vselenata i po{iroko Aristotel }e gi objavi vo knigata “Fudbalski univerzum” koja vedna{ }e stane bestseler. No, slavata }e bide kratkotrajna za{to eden tim nau~nici }e pronajde dupki vo negovata teorija, po {to taa }e se izdi{e kako topka! Razo~aran, toj }e se povle~e od javniot ìvot i }e se posveti na cve}arstvoto. No, cve}iwata toga{ ve}e }e bidat zameneti so oru`je i svetot }e poludi po noviot trend - ubivaweto. Taka, sportot u{te edna{ }e vleze vo ìvotot na Aristotel. Toj }e u~estvuva kako ~len na edna od voenite asocijacii na svetskoto prvenstvo vo vojuvawe, nare~eno USA! (Ura

Aristotel vo edna od bitkite, go izveduva negoviot poznat “bomba{ki sme~” 62

za Sadisti~kite Asocijacii!) i }e stane eden od najdobrite strelci, so 4300 ubistva vo sezona. Po uspe{nata kariera vo ubivaweto, Aristotel }e se povle~e od sportot i idninata i }e se vrati vo minatoto. I taka dragi ~itateli, tuka zavr{uva na{ata (sekako, fantasti~na) prikazna za idniot Aristotel, a prodol`uva prikaznata za Aristotel od minatoto koj otkako se vra}a vo 344 g. p.n.e. kone~no uspeva da se posveti na cve}arstvoto, so nade` deka eden den }e go unapredat vo gradinar. A da, i vo me|uvreme pi{uva mudri knigi.

REKLAMA Kako {to spomnavme na po~etokot, dragi ~itateli, Aris totel }e stane najpoznat od site idni misliteli so negovoto delo od minatoto “Misli, zna~i, postoj!”, koe mi lioni ~itateli niz vremeto i prostorot }e gi natera da go smenat svojot ìvot i da go osmislat svoeto postoewe. Eve eden od niv, tipi~en gra|anin na Lunatik, grad na idnata Mese~ina, ekskluzivno za na{iot vesnik. “Prvpat ja pro~itav ovaa kniga od Aristotel pred 20-tina godini koga ja nara~av preku ‘Vreme’, agencijata za vrski so minatoto. Otkako ja pro~itav, ìvotot mi se smeni. Od toga{ mislam, zna~am i navistina postojam!” Ete, dragi ~itateli, gledate kakvo vlijanie ima ova vozvi{eno i mudro delo vrz lu|eto, zatoa ne dvoumete se, nara~ajte ja ovaa izvonredna kniga preku ‘Vreme’ i }e vi ja ispora~ame vedna{! Ne propu{tajte ja ovaa prilika da si go izmenite ìvotot! Ako nara~ate vedna{ (VEDNA[!), }e dobiete podarok, alternativen ispravuva~ na ìvotot koj se stava na ’rbetot na ìvotot i se nosi samo 1-2 ~asa dnevno i samo za dve nedeli rezulta tite se ve}e vidlivi. Zna~i, dobivate dva senzacional ni proizvodi po cena na eden. Fantasti~no! Nara~ajte, vedna{! Zna~i, da ne povtoruvam, VEDNA[! 63

КУЛТУРА

KINESKA KULTURA

Dragi ~itateli, dene{nata tema e mnogu zdodevna i zatoa nema da zboruvame za nea. Namesto toa }e zboruvame za japonskata kultura, koja spored na{e mislewe e mnogu interesna, no bidej}i ne znaeme ni{to za nea, }e zboruvame za Eskimite koi ni se ~ini deka li~at na Japoncite, pa nekako isto mu se fa}a. Zna~i, Eskimite `iveat vo igloa i se zanimavaat so mrznewe i fa}awe ribi. Osven toa, ~esto razmisluvaat za tajnite na Vselenata, a vo prilog na toa zboruva faktot {to najgolemite umovi vo poleto na astronomijata bile (ili s$ u{te se) Eskimi. I navistina, {to e toa kaj ovaa rasa lu|e, za koi se zboruva deka se izbraniot narod, toa {to gi oddeluva od drugite? Dali razmi sluvaweto na tolku niski temperaturi e toa {to gi pravi nivnite nervni pati{ta poefikasni od tie na drugite, ili pri~inata e vo bogatata ishrana so riba? Nikoj ne znae, no toa {to site go znaat e deka Eskimite nosat kapi i zatoa denes }e zboruvame za kapite. МОДА

KAKO NASTANALE KAPITE Lu|eto mo`at da gi nosat kapite od razonoda ili potreba, no pred s$ kapite se nosat za da ne odleta glavata. U{te od damne{ni vremiwa na lu|eto im letale glavite ako ne gi dr`ele so race. Toa bila vistinska pre~ka vo rabotata, a znaeme deka rabotata go napravila ~ovekot, pa zatoa ~ovekot moral da go nadmine ovoj problem ako sakal da stane ~ovek. Taka, eden den toj ja izmislil kapata i stavaj}i ja na glava sfatil deka glavata ve}e ne mu leta, tuku deka cvrsto mu stoi na vratot. Od toj den kapata stanuva najdobar prijatel na ~ovekot. 64

УЧИЛИШТЕ ЗА НАТРУПУВАЊЕ КАПИТАЛ

QUBAM RUBQA * Nau~ete kako da se zbogatite zemaj}i pari od dru gite, preku nivno klevetewe za al~nost i nepravednost i obvinuvawe za ne pravno steknato bogatstvo. * Napredni tehniki na brkawe individui, celi semejstva (ili pove}e!) od nivniot dom i zazemawe na istiot!

Povelete, prijavete se!

Nema da zgre{ite! Najpovolno, najevtino, najekskluzivno! QUBAM RUBQA va{iot pravilen izbor ЕВОЛУЦИЈА

KAKO NASTANALA @ENATA Site znaeme deka najdobra prijatelka na ~ovekot e ènata. No, ~ovekot od sekoga{ ja nemal ènata pokraj sebe i iako ja imal kapata, ìvotot mu bil teòk. “Taka, eden den ~ovekot go zamoli Gospod da mu napravi èna, a Gospod mu kaà deka toa e mo`no samo ako od kapata se otkaè. I ~ovekot toa go stori i Gospod èna mu napravi od kapata. I be{e ~ovekot sre}en, s$ dodeka ne sfati kolkava gre{ka stori. @enata lo{a nabrzo se pokaà, ~ovekot samo go kara i mu dosaduva. I se pokaja ~ovekot ènata voop{to {to ja pobara, no ne sfati deka bez nea ne moè, za{to glavata }e mu letne.” Ete, toa be{e izmislenata prikazna za ~ovekot, kapata i ènata, a sega vistinskata prikazna za Dekart. 65

биографии на славните луѓе

NEZNAJNIOT JUNAK vs TES LA [to e iglo? Koe e negovoto poteklo i idnina; od {to nastanalo i kako }e se razviva?.. Toa se ve~nite pra{awa koi se nametnale vo glavata na sekoj ~ovek barem edna{ vo negoviot vek. No, toa e druga prikazna. Micumito Micubi{i, ma` vo srednite triesetti, po ni{to porazli~en od mno{tvoto maì vo negovata dràva, nacija, rasa... no, nie znaeme, a na skoro i vie }e doznaete zo{to toj ~ovek e poinakov od drugite. Micumito Micubi{i, edinka vo kolek tivnata svest na dràvata Ednomi ja, stanuva rasipan {raf vo ma{i nerijata, mrtvo tkivo, skapan zab, nepotreben del od celinata vo migot koga po~nuva da ja sfa}a bitnosta na individuata i nejzinata razli~nost od celinata kako neophoden uslov za spoznavawe. No, za ~udo, svesta za edinstvenosta vo nego ja budi i svesnosta za edinstvoto. Se obiduva da im go soop{ti ovoj sovr{eno logi~en paradoks na svoite soìteli, no tie ne go razbiraat. Ma{inerijata stanuva

Micubi{i, vo lov po sovr{enata azbuka 66

svesna za postoeweto na rasipaniot del vo nejzinoto metalno tkivo i vedna{ go otstranuva. Taka, go nao|ame Micubi{i vo Eskimija, studeniot ostrov kade {to `iveat izgnanicite od zemjata na kolektivnoto dobro, kradcite, filozofite, umetnicite, ludacite... sekoj vo svoeto iglo, izoliran vo svojata ledena samotija. Na{iot heroj ne podlegnuva na vakvata tortura, tuku naprotiv, taa u{te pove}e go motivira da razmisluva i da raboti, da sozdade ne{to preku {to }e go smeni “toa {to mora da se smeni”. Tuka se za~nuvaat korenite na negovata “Azbuka na bu{avosta”, {ifrirano pismo koe vo svojata struktura (nevidliva za okoto na svesta) go sodr`i kodot na osloboduvaweto od kolektivnata zabluda. [to e toj kod i kako funkcionira nikoj ne znae, no mnogu go imaat vkuseno i se imaat oslobodeno i sekoj den nivniot broj stanuva s$ pogolem. Iako ne dobivme dozvola za objavu vawe na samoto pismo, go objavuvame vovedot vo deloto na Micubi{i napi{an od samiot avtor: ГОЛЕМИТЕ УМОВИ И ГОЛЕМИТЕ ИЗМАМИ

NIKO LA TESLA Eden od najgenijalnite umovi na na{iot vek, Niko La Tesla e roden vo edno malo mesto vo Bavarija, pokraina Pivovarija, vo gostilnicata “Da e ìvo pivo” kade {to 30-godi{nata sluìtelka na pivo, g-|a La Tesla, od nervoza poradi postojano dopirawe na nejziniot zadnik od pijanite mu{terii, pred vreme se pora|a i na svet go donesuva maliot Tesla. Poradi predvremenoto doa|awe na svet, maliot Tesla trpi dve posledici: prvite nekolku meseci od ìvotot gi pominuva vo Inkubatorskoto Bure so Pivo vo lokalnata pivnica i osuden e postojano da bide pred vremeto, nerazbran i neprifaten od sredinata. 67

ИЗВИНУВАЊЕ

DRUGI IZVINUVAWA SLEDAT, ^ITAJTE! Se izvinuvame, po gre{ka sme ja vmetnale biogra fijata za Tesla, koja ni e predvidena za slednata nedela. Zna~i, ne zabora vajte, slednata nedela: doznajte s$ za Tesla i ne goviot zol brat bliznak - Edi i Son i qubovnikot na Edi, Maconi, vo prikazna ispolneta so intriga, izmami, ubistva, prequbi,

pa pak ubistva, pa malku brkawe so koli, mo`e i po nekoja eksplozija(zavisno od fondot {to }e ni go odobri Ministerstvoto za pirotekstika), pa povtorno ubistva, izmami i... {to mi be{e zborot? A, da, po ovaa mala nesakana pauza, da se navratime na prikaznata. Vedna{ po sledniot P.S.

П.С.

KONE^NO NE[TO ZA BU[AVOSTA Kolku da se znae, Tesla ne bil “bu{av” kako Ajn{tajn (za koj, patem re~eno, }e ~itate naskoro), tuku de~ko so sosema pristoj na frizura, a znaeme deka ~ovek ne mo`e da misli na strukturata i pragmata 68

na fizi~kata realnost i problemite na vselenata, a pritoa barem malku da ne mu se razbu{avi frizurata, {to go stava nau~niot legitimitet na Tesla pod znak pra{alnik.

REKLAMA

ZA SLEDNONEDELNATA BIOGRAFIJA VO VID NA MINI-SUDSKA-DRAMA (nenadejno prekinata poradi nedostatok na prostor, a vsu{nost zaradi zajaknuvawe na efektot na is~ekuvawe kaj ~itatelot)

Nau~nata Istorija: Pretstavete se pred Vrhovniot sud, ve molam. Tesla: Niko La Tesla. Nau~nata Istorija: (Otvora golem tefter i ~ita. Mrda so glavata so izraz na nezadovolstvo. Potoa ja gleda sredenata frizura na Tesla i negovite strogo potstri`eni musta}i. Pomisluva na Ajn{tajnovite razbu{aveni musta}i i se nasmevnuva, potoa poglednuva kon Tesla i povtorno mu se vra}a izrazot na gadewe na liceto). Zna~i Tesla, ti tvrdi{ deka si go izmislil 20-ot vek? Tesla: Da. Nau~nata Istorija: Ima{ li dokaz?.. Dokazite za ova i mnogu drugi spektakularni pra{awa povrzani so Tesla, slednata nedela. ЧИТАЈТЕ

SPEKTAKULARNI OTKRITIJA ^itajte za senzacionalnata odbrana na Tesla i za toa kako Nau~nata Istorija stanuva svesna za sebesi (me|u drugoto i za svojata {izofrenija) i go otkriva planot na svojata zla blizna~ka motivirana od `elbata za pari, mo} i svetska dominacija... Slednata nedela. A sega kone~no: Vrzete gi pojasite, pro~ituvame! 69

AZBUKA NA BU[AVOSTA Od Micumito Micubi{i S$ ima granici, kako {to velat od A do [, a posle nema ni{to, nepostoewe, praznina i toa ne ni e potrebno. S$ {to ni treba se 31 bukva (se razbira i prazniot prostor, kako i nekolku interpunkciski znaci...) i mo`eme s$ da ka`eme, s$!

REKLAMA “Azbuka na bu{avosta” po najniski ceni vo Svetot (i po{iroko)! Javete se na 070/54321 Pobrzajte!

2.2 Nesvest od vest

ВЕСТИ ОД ЖИВИНАРСТВОТО

NEVEROJATNO SOZNANIE! Se nao|ame vo domot na g-din Soznanoski, koj utrinava dojde do izvonredno soznanie. Da ne dolìme, da mu dozvolime na g-din Soznanoski da ni raskaè. “Utrovo, hranej}i gi koko{kite doìveav neverojatna rabota. Edna od niv mi prijde i mi prozboruva. ’Vie lu|eto mislite deka moète da vladeete so svetot. Se odnesuvate so negrià kon drugite su{testva. Toa mora da prestane.‘ Bev v~udoviden. Koko{kata ima{e pravo! Toa e vistina, navistina sme za nikade.” Kakvo neverojatno soznanie, dragi ~itateli!

ИТАТЕЛИТЕ

ПИСМА ОД Ч

PEL

A ANONIMEN

ime Sel od s. Selce, po in an a| gr en uva~ na Jas, anonim struka odgled po , et en ` ne , ta na prethod Elc, 42 g. kon neto~nos am to ir V el t. ap aa `ivina, ne zboruv u o, koko{kite nanoski, tuk nata vest. Prv n e na g-di Soz t ne aa to ir g ie i r an ko zn ro, so olam da se m ve a to Za . na koko{kata ~nosti. gornite neto

ОДГОВОРИ ОД РЕДАКЦИЈАТА

ARGUMENTI, A NE PRAZNI ZBOROVI ^lenovite na redakcijata se revoltirani od neupatenosta (i nekulturata) na izvesni gra|ani koi gi koristat kutrite piliwa za postignuvawe na sopstveni celi. Za `al, vakvata pojava ne e izolira na, tuku e s$ po~esta i tokmu zaradi toa, sprotivno od polisata na vesnikot, redakcijata gi izjasnuva sopstvenite stavovi. Takvite kako g-din Sel Elc da ne se me{aat mnogu vo raboti vo koi ne se razbiraat. Deka koko{kite zboruvaat, znaat site, duri i najmalite. Zboruvaat i ku~iwata i ma~kite, pa duri i mravkite, toa e nau~no doka`ano od golem broj nau~nici, me|u koi e i golemiot Ajn{tajn. Vo prilog na toa, dene{nata bio grafija e tokmu za Ajn{tajn.

Najnov tip cigari za va{ite piliwa

PILI] MORIS garantiran uspeh, zadovolstvo, sre}a i vkus na va{ite piliwa

NARAÂJTE gi Pili} Moris cigarite preku besplatniot telefon 0055 54321 ili pobarajte gi vo ìvinarskata prodavnica do vas. Za prefinetiot vkus na va{ite piliwa vi obez bedivme silna, sredna i lesna verzija, kako i vo forma na tutun za xvakawe za staromodnite piliwa. PILI] MORIS cigarite: * go podobruvaat zdravjeto na va{ite piliwa i gi za{tituvaat od niza bolesti vklu~uvaj}i gi i gripovite inducirani bilo od ne higiena, od prezasituvawe na populacioniot basen, od Ameri~anite ili vonzemjanite * Ja zgolemuvaat potencijata na ma`jacite i plodnosta na ènkite * Im davaat “kul” izgled na va{ite piliwa PILI] MORIS i mnogu drugo... za{iten znak od 1789

Go iskoristuvame ovoj prazen prostor da razjasnime nekoi zabludi koi kruàt vo vrska so na{ite cigari. Prvata e deka upotrebuvame subliminalni poraki. Toa ne e to~no, i }e moè vedna{ da se uverite ako ja poglednete ubavo slikata na prethodnata stranica. Jasno e deka vo scenata vo koja petelot & nudi cigara na koko{kata nema nikakva seksualna aluzija, neli? Vtorata zabluda e deka na{ata firma ima vrska so nekoi antipilisti~ki organizacii, za {to mislam deka nema potreba da se komentira, bidej}i na{iov posleden proizvod, koj go promovira zdravjeto na piliwata upatuva jasna poraka kon site zli jazici. Da ìveat piliwata i slobodata na izbor (za pu{ewe)! 74

биографии на славните луѓе

AJN[TAJN vs MRAVKITE Albert Ajn{tajn e roden vo Anti~ka Zambija od tat ko sto~ar-nomad i majka profesorka po sobirawe {umski plodovi. Pod vlijanie na roditelite, no najmnogu na vujko mu, doktor po nelinearni sistemi vo op{testvenoto ureduvawe na socijalnite insekti, u{te kako mal poka`uva interes za prirodata. “Kako komuniciraat mravkite me|u sebe?” go pra{uva ma liot Albert tatko si, koj mu odgovara: “Utre se selime, najdov novi zeleni povr{ini za kravite ju`no od [varcvald.” Po pristignuvaweto vo klasi~nata [vajcarija, Ajn {tajn trgnuva na u~ili{te. Te{ko se vklopuva vo sre dinata vo koja dominira stavot deka mravkite se mikro-roboti koi se odnesuvaat po programa dirigirana od Apsolutniot Bog. Mladiot Albert e o~aen. Slabo napreduva na u~ili{te i negovite napredni sfa}awa se osudeni od sredinata. Pa|a vo vtoro oddelenie i go fa}a zakrivuvaweto na prostorot vo treto. Razo~aran vo sebesi, Ajn{tajn organizira edna lokalna zaednica na mravki vo anti-apsolutisti~ka organizacija so cel “ultimativno zabrzuvawe na mravjite misli i posti gnuvawe na beskone~na masa {to }e go progolta svetov, koj i taka ne zaslu`uva da postoi.”* No, tie vo odreden mig od zabrzuvaweto na mislite, pri brzina bliska do brzinata na svetlinata, stanuvaat super-svesni za sebesi i za celiot univerzum, postignuvaat prosvetluvawe i ja promenuvaat mislovnata traektorija vo nasoka na Tibet. Tamu po~nuvaat da gi propagiraat 75

svoite idei za prosvetluvawe, osloboduvawe od krugot na povtorlivoto i sobirawe otpadoci od hrana. Nau~nite krugovi vo [vajcarija se v~udovideni od vakviot ishod na nastanite i od koren gi menuvaat svoite religiozno-nau~ni sfa}awa, {to pre dizvikuva promena na op{testvenoto ureduva we. Tranzicijata ne e primena so odobruvawe od naselenieto, koe organizira nasilni protesti na koi javno gi palat mravkite. Doznavaj}i za toa, mrav kite od Organizaciskiot Odbor na Prosvetluvaweto so sedi{te vo Tibet, ispra}aat kolektiven bran na ~ista svetlina od nivnite prosvetleni umovi, koj ja sprùva [vajcarija. Ajn{tajn e prethodno izvesten i im se pridruùva na svoite drugarki. Tibetskata civilizacija na prosvetlenite mravki go prepoznava svojot Tatko i go pre~ekuva so site po~esti. Ajn{tajn, voshiten od ovaa civilizacija, re{ava da ja napu{ti naukata, da se odmori i da se posveti na meditiraweto. No, odmor nema. Od vremeto koga mravkite ja uni{tile [vajcarija, tie stanuvaat svesni za ogromnata mo} na umot. Toga{ kaj niv se javuva kultot kon ludosta. Go postavuvaat za dràven sovetnik na Golemata Najprosvetlena Mravka - Luda. Luda go voveduva Ajn{tajn vo osnovite na nivnoto op{testveno ureduvawe u~ej}i go za osloboduva~k ata sila na ludosta i kako taa da se kontrolira so cel da deluva kreativno vrz bitieto i okolinata. Voshiten od ovie idei, toj mu pora~uva na vladetelot da go {iri ova u~ewe, koj vedna{ organizira misioneri i gi pra}a na site ~etiri strani na svetot. Taka se za~nuvaat korenite na eden nov svet, svet na kontroliranata ludost. No, Ajn{tajn za àl ne do~ekuva da vidi dali svetot }e go poloì ultimativniot ispit, kontroliraweto na 76

ludosta, za{to umira na Tibet, kade {to i den denes stoi negovata statua do Najprosvetlenata Luda, mesto na golema energija i posetenost od site strani na svetot. Pa, povelete i vie, kartata ~ini samo 50 grama ostatoci od hrana, ne primame sinteti~ka.

Albert Ajn{tajn ja kroi negovata teorija koja }e go napravi slaven

REKLAMNA YVEZDI^KA *Manifest na Ajn{tajn: “Slobodnata volja i kvantniot mravjalnik”. Ako ja nara~ate ovaa kniga od Kvanta Pet [op, }e dobiete i gratis doma{no galeni~e proizvedeno po najnovi metodi na kvantniot genetski in`enering. Ako toa ne vi go re{i problemot so osamenosta, probajte so nekoi od slednive proizvodi.

TOPXILNICA Topovi po va{a merka!

Se ~uvstvuvate izmoreni? Ni{to ne vi odi od raka? Prijatelite ve napu{tija, a semejstvoto ve razo~ara? Dr`avata vi e za nikade? Nemate kade?

GRE[ITE! Imate kade! Povelete vo TOPXILNICA kupete si top, lansirajte se vo atmosferata i re{ete gi va{ite problemi! Eden od na{ite ponovi modeli na topovi 78

TOPXILNICA va{iot prijatel

ЗДРАВЈЕ

KAKO DA OSLABNETE 21 GRAM Ne mo`ete da se oslobodite od vi{okot kilogrami? O~ajni ste i depresivni zaradi toa? Prijatelite ve ismevaat, a sosedite izleguvaat na prozorcite da ve gledaat koga izleguvate od doma? Sakate li da im ja trgnete taa nasmevka od licata edna{ za sekoga{? Ako va{ite odgovori na ovie pra{awa se da, toga{ probajte go na{iot preparat “Instant smrt” od fabrikata Cijanid. Preparatot e zasnovan na drevnite recepti na indijanskite {amani i tibetanskite mudreci, kombiniran so najvisokata tehnologija na 21-ot vek. No, nau~noto objasnuvawe da mu go prepu{time na d-r Drevin.

НАУКА

D-R DREVIN “Spored najnovite nau~ni soznanija ~ovekot po smrtta gubi 21 gram. Nikoj ne znae kako ili zo{to, no toa ne e ni bitno. Su{tinskoto kaj ovoj preparat e {to toj nudi otstranuvawe na te`inata za samo nekolku sekundi. S$ {to treba da napravite e da go ispiete i te`inata ja nema! Jas, kako doktor na nauki i epten u~en ~ovek vi prepora~uvam da go kupite ovoj preparat, vedna{!” 79

TI!

POBEDNIK u~ili{te za pobednici

PRIJAVI SE * PRIJAVI SE * PRIJAVI SE * Ako veruvate vo slednite maksimi: * bidi slab, ne bidi debel! * bidi silen, ne bidi slab! * bidi ubav, ne bidi grd * bidi gord, ne bidi ponizen! Ako ve izma~uvaat pra{awata: * Kako da gi podu~ite va{ite deca da bidat: PRIJAVI SE! ZLATNI slavej~iwa i ne e za gubitnici! SUPER YVEZDI! * Kako da imate poskapa kola, podobra obleka, aparati spored najnovata moda! * Pove}e, pove}e pari! Prijavete se vo na{eto u~ili{te! Natprevaruvajte se! Pobedete, pobedete vo trkata! Za{to VIE mo`ete, vie ste INDIVIDUA koja veruva vo sebesi! PRIJAVETE SE i POBEDETE!

bidi del od nas! nie sme del od tebe! 80

АНКЕТА

[TO MISLAT LU\ETO Toa be{e d-r Drevin. A, sega da gi pra{ame lu|eto koi go probale ovoj preparat. Ka`ete ni g-din Le{ Ovski, kako se ~uvstvuvate? (Mol~i). Odli~no, g-din Le{ e bez zborovi, dragi gleda~i! Poglednete go samo negoviot lik, taa sovr{eno tenka stava, belinata na ko`ata. Neverojatno! Ovoj preparat e navistina ne{to posebno, edinstveno na na{iot pazar, proizvedeno za vas od na{ata fabrika Cijanid, po licenca od najgolemite svetski proizvoditeli na...

ЈАТА

КЦИ

НУВА

ИЗВИ

E M A UV

ДА Д РЕ ЊЕ О

ZVIN

adi t zar te a a v vinu na{i se iz Imeno, virus. k i . sn o i vesti aten oj ve a ov hodnite imaat f koja pred e. n e t t t , i a e i c i d r p us le ni tov a Ured inata na ini izg cija vir na teks d e e n a { a ` sodr arski ma va gener dr`inat enesuvam |e. o r t o lu pe~a oti za n we na s tot, vi p lemite b o a k a g Se r va menuv ani defe riki za b r u zvik a se otst enite ru k v t e d o dg Do }e po od ve

SE I

биографии на славните луѓе

T.S. BIG GEJ vs USPEHOT Na site ni se poznati golemite idei na T.S. Big Gej. No, negovata prva golema ideja bila da se rodi i taka napravil na 26-06-0026 pke. (pred kompjuterska era). Vo toa vreme sto~arstvoto s$ u{te ne bilo razvieno, lu|eto prete`no se zanimavale so zemjodelstvo. Na ma liot Big Gej seto toa mu se ~inelo zdodevno. Taka eden den na roditelite im kaàl: “Piperki, patlixani, kompiri. Kakva dosada! ]e zasadime friìderi!” Roditelite so voodu{evuvawe prifatile i nabrzo zasadile eden red friìderi, drug zamrznuva~i i po nekoj aparat za mraz, po insistirawe na tatkoto, da ne im se najde na lokalnite zemjodelski barovi. Proiz vodite nabrgu niknale, a niknala i prvata zdelka na Big Gej. “Gorewe”, zapaleni po sovremenite prirodni i ekolo{ki friìderi, gi otkupile po visoka cena. I navistina, so pravo, za{to friìderite vedna{ stanale hit. No, Big Gej ne zastanal tuka, toj sakal u{te. “Da zasadime satelitski anteni.” Roditelite vedna{ se zafatile za rabota. Koga niknale antenite, roditelite radosno gi pre ~ekale prvite mu{terii, no Big Gej bil voznemiren. “[to ti e, sine?” go pra{ale. “Ne znam, antenive mi se ~inat premnogu dobri, toa moè da donese problemi.” I navistina. Po nekolku dena se pojavile specijalci te od NASA (Nacionalna Anti-Satelitska Agencija) i gi sobrale site satelitski anteni. Roditelite bile zbuneti, no na Big Gej ve}e mu bilo jasno: “Ne sakaat da doznaeme pove}e. Koj znae {to ima gore, nad nas.”

(Odgovor: Biosfera. Oblakosfera. Temnosfera. Tepi hosfera, poto~no opa~ina na tepih.) Mladiot Big Gej ne bil zadovolen od takvata zamisla. Sakal da gi vidi vistinskite {ari na tepihot, a ne samo opa~inata, vi{okot {areni konci koi lu|eto od damnina gi prou~uvale i opevale so voodu{evuvawe. Zatoa toj gi vloìl site svoi sredstva za da izgradi vselenski brod. Mu pomognal negoviot drugar, Madam Adam. Vo eden mig kaj Adam se javil somne` vo mo`nosta da se napravi takvo ne{to, no Big Gej mu kaàl: “Jas ne se posomnevav koga ti mi re~e deka si prviot ~ovekèna. Zatoa, pomagaj, ili ne odi{ so mene.” Madam Adam se nalutil i Big Gej bil ostaven na cedilo. Ne moèj}i da go zavr{i proektot sam, bez tehni~kite poznavawa na Madam Adam, moral da gi najmi vrvnite nau~nici, no za toa mu trebale pari. Big Gej nekoe vreme talkal niz svetot baraj}i plodna po~va za novite izumi, koja kone~no ja na{ol vo Silikonskata Dolina, kade {to zasadil kompjuteri. Noviot proizvod predizvikal bum na svetskiot pazar T.S. Big Gej i Adam Madam, od vremeto koga s$ u{te bile prijateli

i mu ovozmoìl neograni~eni finansiski sredstva, a potoa i da izgradi vselenski brod i da zamine vo nepoznatoto. Koga Big Gej go probil tepihot, pred nego se otkril svet na boi koi nikoga{ porano gi nemal videno. Nasekade naokolu planeti, kako pole so {areni cve}iwa, a me|u niv pati{ta i mostovi, znaci i patokazi. Vistinski avtopat. Big Gej za mig zastanal, no potoa bez razmisluvawe odbral proizvolna nasoka i trgnal. Po nekolku godini roditelite na Big Gej s$ u{te ne moèle da se naviknat na is~eznuvaweto na nivnoto sin~e. Vo me|uvreme se vratile na sadeweto piperki i ìveele povle~eno. No, eden den Big Gej se pojavil. Ne bil mnogu smenet, no imal ~uden sjaj vo o~ite. “Sine, dobro li si?” go pra{ala majka mu, pregrnuvaj}i go. “Odli~no!” viknal Big Gej. “Lu|e, vie ne znaete kolku sme zatupeni nie! I ne zboruvam za sto~arstvo. Ne! Zboruvam za neograni~eni mo`nosti na umot. Nie si ìveeme pokrieni so na{iot tepih kako buba{vabi raduvaj}i se na na{ite temni ìveali{ta i ìvoti. I koga gledame gore, velime: ova e beskone~nost i sovr{enstvo, no toa e samo iluzija. Zad toa e vistinskoto! Svetovi, beskone~no mnogu svetovi isprepleteni i neograni~eni, patuva{ kade {to saka{, so mislite ili fizi~ki, seedno e, osoznava{ kolku moè{, granicite se vo tebe, a ne nadvor, a drugite ti pomagaat da gi nadmine{, ne ti gi nametnuvaat, za{to site se edno i ne pripa|aat na ni{to.” Negovite roditeli ostanale so podo tvorena usta. Toa o~igledno bilo premnogu za niv. Tie go sakale mirniot ìvot i ne barale ni{to pove}e od toa svetot da ostane ist kakov {to e. No, tokmu nivniot sin bil toj koj {to go smeni.

Rano utroto negovite go na{le vo bav~ata kako kopa. “Sadi{ ne{to?” go pra{ale. “]e vidite naskoro.” Ne pominala nitu edna nedela, koga od zemjata niknale ~udni aparati. Roditelite, o~igledno zbuneti, go pra{ale za {to se raboti, a toj odgovoril deka toa se detski igra~ki. Koga prvite mu{terii, koi slu{nale za vra}aweto na Big Gej, dotr~ale i doznale deka no viot proizvod se detski igra~ki, malku se razo~arale. No, koga razbrale deka igra~kite imaat sposobnost da gi crpat ~istite delta mozo~ni branovi od detskite mozoci i da gi materijaliziraat detskite misli, vedna{ ja sfatile vrednosta na ovoj predmet na paza rot. Roditelite od celiot svet naskoro brzale sekoj da mu obezbedi na svoeto dete takva igra~ka. I ne gre{ele. Toa {to taa igra~ka }e go napravi za nivnite deca, tie ne bi moèle da go napravat ni za iljada godini. “Svetot po~nuva da se menuva. Idnite pokolenija nema da ìveat vo laga, za{to nivnite roditeli, sega{ni deca, obdareni so mojot ultimativen podarok za ~ove{tvoto, }e moàt da go oblikuvaat na{iot svet spored svoite soni{ta. Noviot svet e na po~etok. Ve ~ekam pozadi opa~inata na tepihot. Boite se nezamislivi, }e vidite.”

Bil i negoviot izum za “napredno gledawe”

Bil Gejts go zavr{uva teatralno svojot monolog, nenadejno se svrtuva i vleguva vo sobata 26 vo men talnata institucija Bard Ovci, ostavaj}i me so podotvorena usta. Dojdov da intervjuiram eden od najgenijalnite lu|e na na{ata epoha, a najdov ludak! [to li o~ekuvav od ~ovek koj {to ve}e cela decenija e smesten tamu? Toa o~igledno ne e bez pri~ina. I tokmu vo ovoj moment od prikaznata, koga vol{ebnoto se nao|a vo smrtna opasnost da bide uni{teno so zdravo-razumski zaplet i mediokriteten kraj, do mene dopira straoten zvuk od neboto, zvuk {to nalikuva na nasilno kinewe na xinovska matka od koja se pojavuva dete. Deteto nare~ete go Red, za{to majka mu e Haos. Taa Ve~niot Raj, toj e Smrtniot ^ovek. Taa Neznaewe, toj Soznanie. I zamisluvaj}i ja taa scena, dodeka vo dale~inata s$ u{te se slu{a nebo para~kiot krik na vselensko ra|awe, ne mo`am, a da ne pomislam... Sepak uspea!

2.3 Vest za svest

НАУЧНА ФАНТАСТИКА

ZE-IKS-SPEKTRUM, PRVIOT VONZEMJANIN Ze-Iks-Spektrum e prviot od generacijata vonzemjani proizvedeni od ~ove~kiot um. Mal, zelen, simpati~en. Vonzemjan~e za sekoja namena. No, dene{nata prikazna ne e za nego, tuku za Ze-Iks-Spektrum, prviot od generacijata vonzemjani proizvedeni od ~ove~kiot um. Mal, zelen, simpati~en. Vonzemjan~e za sekoja namena. No, dene{nata prikazna ne e za nego, tuku za Ze-Iks-Spektrum, prviot od generacijata vonzemjani proizvedeni od ~ove~kiot um. ИЗВИНУВАЊЕ

GRE[KA VO TEKSTOT Se izvinuvame za gre{kata vo gorniot tekst, namesto Ze-Iks-Spektrum, treba da stoi Ze-IksSpektrum, prviot od generacijata vonzemja ni proizvedeni od ~ove~kiot um. Mal, zelen, simpati~en. Vonzemjan~e za sekoja namena. No, dene{nata prikazna ne e za nego, tuku za Ze-IksSpektrum, prviot od generacijata vonzemjani proizvedeni od ~ove~kiot um. Bidej}i gi popravivme gre{kite vo tekstovite, mo`eme da odime na novata senzacionalna biografija. 88

биографии на славните вонземјани

ZE-IKS-SPEKTRUM vs LU\ETO Prvo bea lu|eto, potoa se pojavi ZIS, a po nego mnogu drugi vonzemjani koi ja prezemaa vlasta nad lu|eto, no tie vsu{nost i ne bea vonzemjani, tuku virusi koi preku kompjuterite gi porobija lu|eto, sozdavaj}i Virtuelna Stvarnost za koja ~ovekot po~na da veruvat deka e realna. ^ekaj, toa e ve}e iskoristeno... Da po~neme od po~etok.

Eden od sozdava~ite na Ze-Iks, Ze Iks Si be{e edno ~ove~e koe misle{e deka e vonzemjan~e i toa na site im go ka`a. A, tie vikaat “Ovoj e Lud! Nosete go vo Nica!” I taka go pratija vo Nica, kade {to toj si kupi pica i zapozna edna rajska ptica koja mu raska`a edna prikazna: 89

“Site idei, site koncepti, zamisli i teorii se ve}e izmisleni. S$ {to go pravime e samo kopija na kopija na kopija, u{te od prvata misla.” Re~e d-r Nouit Ol i umre ne doznavaj}i deka negovite misli se kopija na mislite na vonzemjaninot Ze-Iks-Spektrum, koj e tatko na site idei vo vselenata. Toj e, ako ve}e sakate da znaete, Gospod na site va{i misli i na svesta {to ja poseduvate. Toj e prviot od generacijata vonzemjani proizvedeni od ~ove~kiot um. Mal, zelen, simpati~en. Vonzemjan~e za sekoja namena. Spored toa, ~ovekot e sozdaden od ZIS, a ZIS od ~ovekot, {to zna~i deka prikaznava ve}e nema logika i e, pove}e od o~igledno, vistinska. Zatoa, da se navratime na la`nite prikazni, t.n. vesti.

ЗАНИМЛИВОСТИ ОД НЕСЕКОЈДНЕВИЕТО

MISTERIOZNA STORIJA ZA JAJCATA Vo na{ata redakcija deneska pristigna misteriozna storija. S$ u{te ne znaeme od kade poteknuva, ni zo{to pristignala tokmu kaj nas. Pretpostavuvame deka se raboti za vistinita slu~ka. Ja prenesuvame vo celost. G-din K. utroto go po~nal na sosema voobi~aen na~in. Stanal, se izmil i po~nal da si podgotvuva pojadok. Bidej}i bil prili~no gladen, re{il da ne pojaduva biskviti “pti ber” so ~aj, tuku jajca. Ja otvoril kartonskata kutija i od nea izvadil dve jajca i gi stavil da se varat. Dodeka ~ekal da zovrie vodata, slu~ajno 90

se za~ital vo tekstot otpe~aten na vnatre{nosta na kartonskata kutija. Tamu go pro~ital ova: “Posakuvaj}i vi prijatni i veseli migovi konsumiraj }i gi na{ite jajca, Ve potsetuvame deka za site Va{i pra{awa koi se vrzani so poimot jajca na raspolaga we Vi stoi na{iot stru~en tim za informacii na tel...” K. gi izel jajcata, navistina pominuvaj}i prijatni i veseli migovi, no toga{ edna pomisla go protresla. Ne veruvaj}i vo mo`nosta takvo ne{to da e ostvarlivo, si ja zatresol glavata i trgnal da si vari kafe. Piej}i go kafeto zapalil cigara, koga povtorno go prodrmala istata pomisla. Ne mo`ej}i da izdr`i pove}e, go zemal telefonot i go svrtel brojot. [to mislite, koe pra{awe go postavil?

ПРАШАЊЕТО БИЛО:

KOJ E PRV, JAJCETO ILI KOKO[KATA? Odgovorot {to go dobil g-dinot K. gi nadminal granicite na negovite o~ekuvawa. Toj odgovor tolku go voznemiril {to istr~al od doma po pi`ami i od toga{ nikoj ve}e go nema videno. Tolku.

A, da! Odgovorot bil: VONZEMJANITE. 91

НАЈНОВА ВЕСТ

VONZEMJANITE JA NAPADNAA PLANETATA ZEMJA! Poplaki od vonzemjanite za pismenoto objavuvawe na vesta za nivnoto pojavuvawe. “Kade e dramati~nosta tuka?” zaklu~uva g-din Iks Ips od planetata Ilon.

Pred nekolku minuti stigna najnovata vest: Vonzemjanite ja napadnaa Zemjata! No, po~ekaj eden moment pred da po~ne{ da vreska{ i da tr~a{ naokolu kako bez glava. Ne trudi se da gi zdogleda{ na neboto vo bleskava leta~ka ~inija i ne baraj zeleno su{testvo me|u lu|eto, za{to tamu nema da gi najde{. Tie se vo tvoite

Dobrovolci se prijavuvaat za odbrana na Zemjata vo PFAA (People’s Front Against Aliens)

misli! Poto~no, tie SE tvoite misli, samo {to ne si svesen na toa. Zatoa, samo kako upatstvo, eve nekolku tipi~ni situacii za koi znaeme deka se delo na vonzemska inteligencija: Sekoj pat koga }e ti se javi nenadejna ideja, koga }e napravi{ ne{to nesvojstveno za sebe, ne sekiraj se, ne se raboti za tebe. Bidi siguren deka se raboti za niv... s$ u{te rabotime na slu~ajot... koga }e prepoznae{ ne{to ~udno i nesekojdnevno vo drugiot, blizok tvoj, koj ti se ~ini deka tolku dobro go poznava{. Ne dvoumi se, sto nasto e nivno delo... koga }e slu{ ne{ ne{to na {to ne se nadeva{, ili... ne ~itajte, ve la`at... koga }e po~uvstvuva{ deka nekoj si igra so tvojata sudbina, kako Marfiev zakon... A ... koga } e pro~ita{ nekoja vest vo nekoj vesnik za koja ne si ba{ siguren deka e vistinita... ne sme sigurni deka se raboti ba{ za niv. ВЕСТ ТОЛКУ НОВА, ШТО НЕМА ПОТАЗЕ

VONZEMJANITE NE JA NAPADNAA PLANETATA ZEMJA! Planetata Zemja ne e napadnata od vonzemjani, tuku od pe~atarski virusi koi, kako {to ve}e napomnavme, gi napa|aat pe~atarskite ma{ini i ja menuvaat sodr ìnata na tekstovite. Zatoa, ~itajte vnimatelno! Zemjani, slu{ajte vnimatelno... Od na{ite dopisnici od stranstvo doznavame deka ovaa pojava e zabeleàna vo site zemji, zatoa ne veruvajte nikomu. Zatvorete se doma i ako ve}e mora da izlezete nadvor... manipuliraat so va{ata svest... neka bide kratko i pod nikoj uslov ne dobliùvajte se do trafikite ili drug93

ite mesta kade {to mo`at da se nabavat vesnici. Izbegnuvajte gi i kni`arnicite,... ne ~itajte, mislete so svoja glava... za{to i knigite ne se imuni. Edinstveniot bezbeden izvor na informacii (i zabava, ne zaboravajte) e televizijata. АКО НЕ Е ТАЗЕ, ЌЕ ВИ ГИ ВРАТИМЕ ПАРИТЕ

ELEKTRO-MAGNETINI NAPA\AAT! Najnovata vest e: Televizijata e kontrolirana od Elektro-Magnetini! Se raboti za su{testva {to moàt da modificiraat sekakov vid na impulsi od elektromagnetska priroda. Ovaa vest e posebno interesna, ne samo poradi toa {to, najverojatno ve}e sfativte, ne moème da im veruvame na elektronskite mediumi, tuku zaradi faktot {to i samata svetlina pretstavuva elektromagnetski impuls. Site Elektro-pioneri na svetot, obedinete se! Zna~i, s$ {to doa|a do va{ite o~i moè, no ne mora, da bide vistina. Vo nekoi slu~ai moè da se ispita verodostojnosta so dopirawe, vkusuvawe ili mi risawe, setila koi dene{nata nauka gi smeta za nebitni i rudimentirani, no koi doprva }e go zazemat svoeto zas luèno mesto vo evolucijata na organskiot svet. Zatoa, dopirajte, mirisajte, vkusuvajte i moèbi }e se spasite od lo{ite Elektro-Magnetini, su{testva ~ija edinstvena cel vo nivniot brz i dinami~en ìvot e da gi porobat lu|eto i da si sozdadat armija poslu{ni potro{uva~i, koi }e kupuvaat televizori i taka }e & ovozmoàt podem na nivnata civilizacija. Da ìvee Imperatorot, Tato Elektron! Zatoa, kupete go na{iot najnov proizvod: VkusoVest, vesnik vo koj so pomo{ na ~udoto na genetskiot inènering informacijata od 94

(vistinskite!) vesti e pretvorena vo genetski kod i vgradena vo vesnikot. Otkako }e go izedete vesnikot, informacijata stignuva do mozokot, kade {to se de{ifrira vo vid na misli, t.e. vesti. Zatoa, pobrzajte vo na{ite prodavnici i kupete go VkusoVest.

agencija za li~nosti

LI^EN NOVINAR poli~en zdravje!

Direktno pred va{ata vrata, sekoj den! Ne im veruvate na vestite? Premnogu se bezli~ni, premnogu dale~ni? “Kako da im veruvam, koga ne go poznavam toj {to gi pi{uva”, veli eden gra|anin. Da, dragi gra|ani, nie postoime zaradi vas, zaradi va{ite èlbi i va{ata doverba. Nara~ajte svoj li~en novinar koj pred vas }e gi zapi{e (ili raskaè, po va{a èlba) site novosti od zemjata, svetot, sportot, vremeto... {to i da ve interesira. Pobrzajte! Nara~ajte si svoj li~en novinar! 95

П Р О П А ГА Н Д А Elitno u~ili{te za sozdavawe mladi kadri od oblasta na propagandata i srodnite tehniki na bawawe mozok

Najvisoki rezultati po najniski ceni vo gradot i dr`avata! Pobrzajte vo Propaganda! Izu~ete ja istorijata, formite i metodite na propagandata: * stanete vrven propangadist * ve podu~uvaat eksperti od USRA, ESESERE, KIVA, KUBE, ISRAEL i mnogu drugi elitni propagandisti~ki instituti Ekskluzivno vo Propaganda! Nau~ete kako da: * sozdavate efikasni slogani * ubedite grupa lu|e vo s$ {to }e posakate * stanete diktator, a drugite da ne znaat za toa (napreden kurs) ... i mnogu drugi tehniki na programirano odnesuvawe. Samo vo Propaganda! 96

ЗАВРШНО СООПШТЕНИЕ ОД РЕДАКЦИЈАТА

VISTINATA ZA TOPKITE Se nadevame deka se zabavuvavte, no dosta be{e. Vreme e da ja doznaete vistinata, a taa e: Nema nikakvi vonzemjani, ni pe~atarski virusi, nitu Elektro-Magnetini. Seto toa go napravivme so cel da ja zgolemime proda`bata na na{ite izdanija. Zatoa ne pla{ete se, nikoj ne vi gi kontrolira mislite, nitu ve rakovodi od nekoj ekran smesten vo }o{ot od va{ata soba, a gore navistina nema ni{to osven to~ki koi sekoja ve~er se pojavuvaat na neboto, za potoa da is~eznat i da bidat zameneti so edna pogolema i vo letnite meseci prili~no zdodevna topka i dolu gazite po asfalt, a ne po rotira~ka topka, koja osven okolu sebesi rotira i okolu prethodnata zdodevna topka, a dvete zaedno so drugi milijardi top~iwa okolu edna golema, masivna anti-topka, t.n. crna dupka, kade {to pretsedava vrhovniot anti-Gospod SAD (Samostoen, Apsoluten i Dobar) ~ie vistinsko ime ne smeeme da go izgovorime, za{to minatiot pat ne tu`e{e za avtorski prava, pa bankrotiravme dodeka mu gi isplativme site tie pari, pa i tro{ocite za intergalakti~kite transakcii, da ne vi raska`uvam...

вторник 25.04.2022 година 2 БРОЈ 2

ВЕСТИ ОД

СВЕТОТ НА ПАРИТЕ 31 ГОДИНА ПО ОТПОЧНУВАЊЕТО НА ТРАНЗИЦИЈАТА А ТАА СЕ УШТЕ НЕ„ТРАНЗИТИРАЛА“ НИКАДЕ Apsolutizmot, nekoga{ narekuvan tranzicija (koga u{te veruvavme deka toa “ne{to” }e pomine), s$ u{te vladee so site sferi na na{eto `iveewe, pred s$ so ekonomskata. Materijalnite neednakvosti od godina vo godina se prodlabo~uvaat, a siro ma{tijata raste. Ne ni pomogna ni MMF, ni Svetskata i Vselen skata banka... Ni ostana samo kone~no da se obideme da si pomogneme me|usebno, pa da vidime {to }e izleze!

LIKOVI: Zevs, kral na bogovite, bog na kralevite Tramp, milijarder Hera, `ena na Tramp Bil Ran{i}, mlad biznismen Xorx i Karolina, slugite na Tramp Atina, sopruga na Bil Ana, }erka na Bil g-din Aron Speling, biznismen ~ovekojadec Tori Speling, }erka na Aron, ekspert za speluvawe Fifti Cent, raper bez skr{en denar El Enar i St. Evska, dvoglavo su{testvo od Andromeda Pederer, teniser koj naplatuva po udar Pretstavnici od SUS (SpeÂciÂjalni Ugostitelski Sili) Majkl Xekson, R.I.P. Bil Gejst, gra|anin so kompjuterski problemi G. Vra~evski, vrhoven vra~ na Komisijata za anti-gra|anstvo G-din Sel Anec, gra|anin-selanec Sokrat Sokratovski, lokalen sola~ na pamet Jon~e Bonbon~e, politi~ar-proizvoditel na bonboni Krume Kozarkov, kozar G-din OvÂ~i Ka{kaval, pretsedatel la partijata BEE Eksl Rouz, roker-botani~ar Meri Xejn, gra|anka vo potraga po sloboda D-r Ajd', nau~nik-laik Bistar Bistrakovski, naroden prvobranitel Fraere, stranski platenik ... i mnogu drugi gra|ani-selani vo potraga po pari

1 DEL: TRAMP “Za mo}ta na parite”

ZEVS, KRAL NA BOGOVITE, BOG NA KRALEVITE! “Pove}eto od svoeto vreme Zevs go pominuval vo oblacite, na vrvot od edna visoka planina, nare~ena Olimp. Ottamu Zevs mo`el da vidi s$ {to se slu~uvalo na zemjata. Toj mnogu sakal da se {eta po oblacite i da frla molwi nalevo i nadesno, po drvjata i po karpite. Toj bog bil tolku silen {to koga ja zani{uval svojata gla va zemjata se tresela, planinite treperele, neboto potemnuvalo, a sonceto vedna{ se kri elo...” No, da trgneme od po~etok: Si bil edna{ eden Tramp...

Likovi: Tramp, milijarder Hera, `ena na Tramp Bil Ran{i}, mlad biznismen Kvami, prijatel na Bil Xorx i Karolina, Slugite na Tramp Atina, sopruga na Bil Ana, }erka na Bil Oficerot Glasot 104

[ p i c a : Skopje, Tvrdinata Kale. Avionot na Tramp sletuva na privatnata pista na Tvrdinata na Tramp. Tramp istr~uva od avionot i vletuva vo svojot helikopter. Ogromni bukvi “TRAMP” ni proletuvaat pred o~ite. Seto toa se slu~uva tolku brgu {to ne uspevame da gi fatime reklamite na golemite korporacii i firmi koi se nao|aat vo kadarot na kamerata po 1/24 od sekunda sekoj posebno: ~antata na Tramp, etiketata na negoviot kostum, rekla mite na zgradite, kompjuterite, televizorite, Hierarhijata na Olimpiskite vladeteli na ~elo so Tramp.

105

ladilnicite, ma{inite za perewe ali{ta, ma{ini te za perewe sadovi, ma{inite za su{ewe ali{ta, crna tehnika, bela tehnika, {arena tehnika, kaleidoskopska igra vo prozorcite od okolnite zraci, digitalno vmetnati vo 1/24, 2/24, 3/24… sekundi od kadrite… eden, dva, tri… subliminalni poraki. S$ e molskavi~no brzo, gr~evitata nasmevka na Tramp koja kako da veli “Jas sum gospodar na svetot, no toa e golema odgovornost… sekoj moment od vremeto e pari, ne tro{i go zaludno…” i povtorno logoto na Tramp na avionot, helikopterot, tvrdinata … vo horizontot se gleda zalez na sonceto i amerikanskoto zname {to se vee na tvrdinata. Slikata zastanuva. Se pojavuva logoto: TRAMP, silata na parite!

1 ~in

epizoda 101: Sonot na Tramp

Vrvot na tvrdinata na Tramp. Temnica. Naedna{ se slu{a vresok. TRAMP: Heraaaa! Hera vletuva vo spalnata soba na maòt &.. HERA: [to se slu~i, maù, {to soni, ta te ispla{i!? TRAMP (zadi{ano): Vizi ja imav, èno! â{a voda donesi mi i do mene sed ni. ]e ti raskaàm s$. Hera izleguva i se vra}a so ~a{a voda. Kamerata zumi 106

ra na edna kapka voda koja poleka se spu{ta po rabot na ~a{ata i zavr{uva na zlatniot poslu`avnik, a potoa se oddale~uva i ni dozvoluva da ja vidime ve}e osvetlenata prostorija. Prvo {to ni pa|a vo o~i e zlatoto. Nasekade! Po nozete od golemiot kre vet, mebelot, vratite, aparatite… Tramp se napiva voda.

EPP VODA TRAMP! Osve`uva, okrepuva, mislite vi gi zajaknuva, kon profit gi naso~uva! Voda Tramp, najbogatata voda so aktivni minerali vo svetot. Aktivnite minerali garantirano go zgoÂ leÂmuvaat mozo~niot kapacitet i oset za biznis. Ako upoÂtrebuvate samo 25 litri od ovaa te~nost dnevno, garantirano stanuvate biznismen od prva klasa: brz, re{itelen, bezmilosen!

VODA TRAMP

Edinstvena, nema kako nea!

Hera, soprugata na Tramp 107

TRAMP (zadovolno vo zdivnuva i prodolùva): Sonuvav deka bogatstvoto sum go izgubil i tebe so nego zaedno, imotot i s$ {to poseduvam vo mig is~ezna i me|u lu|eto smrtni se najdov! Bez mo}ite mili, so nozete bosi, gladen, valkan i èden. Izbezumen! Tramp povtorno se vozne miruva i èna mu go pregr nuva. Toj za moment se sviva vo fetalna polo`ba, no potoa, kako da mu teknu va ne{to se isprava i prodolùva so prikaznata. TRAMP: No, fala mu bes krajno na Boga, mojot ìvot smrten be{e migoven. Gladta golema smrtni~ka

2 ~in

Epizoda 201: Xorx i Karolina

Tramp vleguva vo salata za sostanoci, kade {to go ~ekaat Xorx i Karolina. Tie stanuvaat, toj kim nuva, ja sobira odorata so ednata raka i sednuva na prestolot. TRAMP: Xorx, Karoli na… mojata raka, desna 108

me natera da grabam i kradam, da udiram i begam, i taka edna{ begaj}i vo slepa uli~ka se najdov. Se svrtev nazad da se vratam, no pred mene grupa lu|e stoe{e. [esnaeset bea, no ne me pla{ea, kako mojot um da gi poznava{e, no od kade ne znae{e. Me gledaa i mol~ea. I bez zborovi s$ mi ka`aa, a potoa nagore se vivnav i nad mene tvrdinata moja mila ja vidov i, eve me, sega buden. HERA: Kolku ~uden son! Znae{ li {to zna~i, ? TRAMP: Da! No, utre za toa. Sega }e spijam, a ti so Xorx i Karolina zaka`i sostanok za rano izutrina.

i leva! Kako {to znaete, kralstvoto na{e pred kolaps se nao|a. Lu|eto odozdola po~nuvaat da ra zmisluvaat i toa, zamis lete, so svojata glava! Xorx i Karolina mrdaat so glava vo znak na neodo bruvawe.

TRAMP: Ima i takvi koi velat deka parite, na site nas mili, ne im se bit ni i deka duhovnite zado volstva im se dovolni! Toa e ne~ueno, race moi mili! Kako }e izgradevme nie imperija tolkava, site lu|e da mislea taka,

ve pra{uvam?! Vi velam, ne{to mora da se napravi, ovaa pojava da se spre~i, i toa vedna{! Imam plan, zatoa slu{ajte. Xorx i Karolina se dobli `uvaat i zazemaat stav na najgolemo mo`no vni manie.

TRUMP... TRUMP... TRUMP... TRUMP... TRUMP...

TRUMP... TRUMP... TRUMP... TRUMP... TRUMP... TRUMP...

Xorx i Karolina, slugite na Tramp, od mladite denovi so slikata na Tramp (desno) i tatko mu (levo), od kogo Tramp ja nasleduva imperijata i “sensot” za biznis, no i sklonosta kon tatko-ubistvoto, za{to kako {to dedo mu na Tramp nastradal od rakata na tatko mu, taka i tatko mu nastradal od negovata, no da ne otkrivame s$! 109

Go prekinuvame ovoj izvondredno napnat moment od na{ata mini drami~ka so mini-reklami~ka za u{te eden izvonreden brend na Tramp, patentiran od negovite pomo{nici, Xorx i Karolina

Peleni “XORX I KAROLINA” Pelenite “Xorx i Karolina” imaat odli~na vpiva~ka mo}, za mirizlivite gomnenca na va{eto bebence. Ne go nadraznuvaat gazeto, ne pravat osip po ne`nata detska ko`i~ka! Traat pove}e i vpivaat posilno od koi bilo drugi peleni na pazarot. Doka`ano! Napravivme eksperiment. Go ostavivme G-din Tramp da kaka 24 ~asa vo pelenite Xorx i Karolina i rezultatite bea izvonredni! Nikakvo protekuvawe, nikakva iritacija, nikakva reakcija voop{to! Ne-vero-jat-no! Xorx i Karolina, Xorx i Karolina, tamu kaj {to Tramp }e zaka({)ka, tie bri{at, tamu kaj {to }e se iskaka, tie vpivaat! Xorx i Karolina, Xorx i Karolina, na Tramp pelena!

epizoda 202: Planot na Tramp TRAMP (prodol`uva): 16 lu|e od dolu }e sobereme. Sekoj od niv, pretstavnik na po edna profitabilna profesija }e bide. ]e napravime drama so lu|e `ivi, me|usebno sprotiv staveni, za tajnite poraki da gi ra{irime i vo glavite na lu|eto da gi vmetneme! 110

Taka na{ata imperija od pepelta }e se izdigne i so svetot povtorno }e vlade eme! Kako i mnogu pati do sega, na{ata poraka preku televizija }e se prenesuva. Za detalite ponatamu, a sega: vo akcija! 16 junaci da izbereme, svetot da go pokorime!

epizoda 203: Bil i semejstvoto Slikata se pridvi`uva i so golema brzina n$ nosi vo svetot na lu|eto i vo domot na Bil Ran{i}, uspe {en 30 godi{en bankar, milioner. Bil pojaduva so semejstvoto, `enata Atina, sredno{kolska qubov i }erki~kata Ana, 7 godi{na galeni~ka na tato. Bil: …i jas mu velam: “Ako u{te edna krofna izede{, kako cajkan }e stane{!” Ha-ha!... Site se smeat, pa duri i malata Ana koja ne gi raz bira ba{ sekoga{ {egite

na tato, no gi saka, se raz bira za{to go saka nego. Atina: Bil, znam kolku saka{ da sedi{ i {egi da ni ka`uva{ no, du{o, 15 do 8 e, na rabota }e zado cni{.

Bil malku se namurtuva (pa, zarem zadocnil nekoga{ na rabota), no ne go poka`uva toa (toj e mnogu gri`liv kon drugite, znaete). Ja baknuva Ana a potoa i Atina i za mig ve}e se nao|a vo beskrajnata reka na gradskiot mete`.

epizoda 204: Kidnapiraweto Bil s$ u{te se osvestuva od udarot po glavata, koga go zabele`uva negoviot kolega Kvami kako stoi nad nego obiduvaj}i se da se nasmevne. KVAMI: Dobar li si, pri jatele mil? BIL (svrtuvaj}i se naoko lu): Kvami, od koja dimen zija paralelna izleze ti? Kade sme, doboga, jas i ti?

KVAMI: Ne znam, prijatele. Naokolu ima stotici, ne, mo`ebi iljadnici lu|e so zbuneti i ispla{eni lica. I pred da sfatat kade se, do niv dopira glas. 111

GLASOT: Dobredojdovte kandidati! Vrhovniot i semo}en g-din Tramp ve poz dravuva, povikuva i naredu va da u~estvuvate vo igrava na{a zaedni~ka! Vie ste vo tvrdinata na Tramp, tuka

nekolku dena }e pominete i }e bidete testirani. Naj dobrite }e vlezat vo fina lnata igra! Pra{awa ne se dozvoleni, a sekoj {to }e se buntuva il’ obide da izbega, go ~eka stra{na kazna!

Naskoro!

[OUTO NA TRAMP Dobredojdovte vo [outo na Tramp. Najrealnoto {ou na dene{ninata kade {to 16 kandidati }e se sretnat vo dosega neviden test na izdr`livost, hrabrost, snaodlivost i nehumanost! Tie }e se natprevaruvaat, karaat i sekakvi zlobi me|u sebe }e si pravat, samo za va{e zadovolstvo i ispolnuvawe na va{eto vreme koe inaku mo`ete da go minete so semejstvoto, prijatelite, so kniga ili na pro{etka! Samo za vas, 16 lu|e }e se poni`uvaat, navreduvaat i }e go pravat toa {to vie go pravite ili bi sakale da go pravite vo va{ata realnost, na TV, vo ova realno {ou! I ne zaboravajte! Vo tekot na

Bil Ran{i}, pove}e pati odlikuvan so nagradata Mlad biznismen na godinata

112

{outo tie }e nosat, }e koristat, }e gledaat, }e ve~eraat, }e posetuvaat, }e kupuvaat proizvodi, brendovi… koi i vie treba da gi gledate, kupuvate, posetuvate, kori stite… sekako, ako sakate da bidete uspe{ni kako niv, ako sakate da stanete del od taa elita, a nie znaeme deka sakate! Sakate, neli!!? Sakate!

epizoda 205: Begstvoto Glasot zamolknuva i me|u lu|eto se javuva tivok {e pot. BIL (na Kvami): Jas begam od tuka! So mene si, ili ne si? KVAMI: Sum! No}. Sireni i lave` na ku~iwa. Bil i Kvami izbezumeno tr~aat niz gusta {uma. Pukotnici naokolu. Mrak.

3 ~in

epizoda 301: Bil ne bil Bil

Bil se budi i poglednuva naokolu. S$ e tolku svetlo {to otprvin ne gleda ni{to. Vidot poleka mu se vra}a i po~nuva da raspoznava likovi. Go gleda milijarderot Tramp i se {treknuva. Saka da stane, no go presekuva ostra bolka vo desnata noga. TRAMP: Poleka Bil, po goden si bil. BIL: Od kade imeto moe go znaete? TRAMP: I do toa }e dojdeme.

BIL: Kvami! Kade e Kva mi, mojot prijatel mil!? TRAMP: Toa sega najmalku treba da te zagri`uva.

113

Vleguva Hera so kafe. HERA: Edno bez {e}er i edno blago so mleko. Go posluùva kafeto i za mig zastanuva, kako da se dvoumi. Tramp ja pogled nuva i (Bil bi moèl da se zakolne!) mu svetnuva iskra od okoto. Hera izleguva. TRAMP: Zo{to izbega? BIL: Kakvo pra{awe ne ~esno! Me grabnavte i od semejstvoto me oddelivte, mi nametnavte da pravam ne{to {to ne sakam i s$ toa bez pra{awe! Pa, jas sum ~ovek! Gordost imam! TRAMP: Ne si se smenil, si ostanal ist. No, ne si vo pravo. Ti ne si ~ovek! Bil prvo se nasmevnuva na takvata apsurdna izjava, a potoa go zabeleùva smrtno seriozniot lik na Tramp i se zamisluva. BIL: Kako mislite, zo{to me zbunuvate? TRAMP: Kako prvo, nema potreba da mi se obra}a{ so “vie”, ne sme stranci, bratu~edi sme! BIL: Kako mislite?... Zo{to, kako?.. 114

TRAMP: Slu{aj vnimatelno! Pred godini mnogu, tatko ti i tatko mi so sve tov vladeeja slo`no. Toga{ lu|e u{te ne postoeja, nitu za sebe znaeja. Kolku i da bea pravedni, tatko mi, Hronos i tatko ti, Japet, izmameni bea i podlo ubieni! Jas tatko mi go nas lediv, za{to ti interes ne poka`uva{e za politika i vladeewe, tuku so golemi idei se zanimava{e. Ti, lu|eto gi sozdade, od prav zemen i voda nebesna, spored svojot lik gi oblikuva i du{a im vdahna, a potoa ognot im go podari, umot i patot da im go osvetli. Potoa is~ezna i nikoj za tebe ni{to ne znae{e, s$ do neodamna koga za tebe doznav i natprevarov go organizirav, pod izgovor za spas na kralstvoto, a vsu{nost za tebe da te dovedam! Jas drugi rodnini nemam, bra te! Sakam zaedno so svetov da vladeeme, pravi~no da upravuvame, raj na zemjata da sozdademe za tvoite deca nesre}ni, napu{teni od tatko si!

ZEVS &co. vi pretstavuva RAJ NA ZEMJATA, epizoda 1 Dragi ~itateli, slu{ateli, gleda~i. De nes e poseben den! Denes e den koga si te treba da zastaneme i da pogledneme dlaboko vo sebesi. Denes treba da se zapra{ame! Zo{to postoime!? Zo{to pra vime {to bilo!? Zo{to di{eme, mislime, rabotime, sozdavame?... O, zo{to sme del od ovaa beskrajna vselena i ovaa golema i gorda nacija!? Gledajte ja na{ata emisija, “Raj na ze mjata” i }e doznaete zo{to! Sekoja nedela na va{ite TV-a, u{te edna prekrasna serija za ìvotot na ubavite i bogatite. Upatstva kako da stanete del od niv, kako da ìveete i da mislite kako niv. ]e da go doznaete odgovorot na ova i mnogu drugi pra{awa od ìvotot i smrtta, po najniska cena, za najmo`no kratko vreme. Garantirano. Ako ne bide taka, vi go vra}ame odzemenoto vreme, za najkratko mo`no vreme! Apsolutno rajski!

115

“Raj na zemjata” i vo na{iot grad, pobrzajte!

HEAVEN on Earth epizoda 302: Transformacijata na Bil (1 del) Bil e {okiran, ne znae {to da ka`e, mislite mu se zbrkani, ~uvstvata u{te pove}e, no ne{to vo nego po~nuva da se budi… ma~ni, temni iljadagodi{ni se}avawa… i pa|a vo nesvest. 116

epizoda 303: Transformacijata na Bil (2 del) HERA: Prometej! Razbudi se. Prometej! Bil se budi i ja gleda Hera do nego. Teloto mu gori i du{ata kako da mu se ras pa|a, no svesta mu e pro meneta, s$ e nekako kris talno i bleska. BIL: Kako me nare~e, èno?.. [to mi se slu~uva, s$ mi se zamatuva, pa bles ka, se vrti i vreska, me trese vol{ebna treska!?.. HERA: Te narekov so tvoeto vistinsko ime. Se menuva{, Prometej! Povtorno, po stotina reinkarnacii i smrtni ìvoti, bes mrten povtorno stanuva{! BIL: No, mojata èna, mojata }erki~ka mila, tie, tie kade se, im trebam, me vikaat, slu{am! HERA: Zaboravi gi niv! Celiot ~ove~ki rod e tvoe dete, tvoja èna i telo! BIL: No, ne! Ne moàm. Ana! Prometej vresnuva, no ne mu potekuvaat solzi.

Namesto toa, pred nego se pojavuvaat beskrajno mnogu lica koi mu zboruvaat, toj gi slu{a, ~uvstvuva, znae za niv… i toga{ razbira. HERA: Da, da… priseti se, ~uvstvuvaj, znaj! BIL: Tramp re~e… tuka be{e, kade e... toj re~e… HERA: Tramp!? Misli{ Zevs, Prometeju ve~en. Samit zvuk na toa ime go probiva umot na Prometej kako tap no`. BIL: No… Zevs! HERA: Da, Zevs. Toj pakt ti ponudi, no pred da se soglasi{, mora{ vistinata da ja ~ue{. Pred iljadnici godini tatko mu na Zevs, Hronos i tatko ti Japet so svetot vladeeja. Tie Titani bea, no vo borba ne zaginaa, kako {to Zevs ti re~e, tuku od rakata negova, izdajni~ka! I taa raka tatko-ubistvena nivnoto mesto go zazede i toj vladar na svetot stana. Ti be{e mlad i vo zatkulisnite igri na vladetelite nezainteresiran. 117

Tebe slobodata te intere sira{e pove}e otkolku mo} ta. Zatoa gi sozdade lu|eto, od glina, spored likot svoj i du{a im dade.

Prometej se prisetuva na toj radosen mig i se nasmevnuva. Prvite lu|e! Negovite deca. Negovite mili, naivni deca!

MILI I ^ISTI DECA Najpovolno vo gradot! Prodavame mili i ~isti deca po najpovolni ceni vo gradot i po{iroko. Garantirano umni i ubavi, bez vo{ki i bolesti, poslu{ni i mirni (nakqukani so najnovite antidepresanti i ap~iwa protiv ADD), odgledani na reklami i bezvredni filmovi so minimum 150 eksplozii, ubistva i srceparatelni sceni (koi zavr{uvaat so “Aj lav ju!”). So pred znaewe vo IT i biznis, mito i korupcija, geni so pretpriema~ki potencijali. Najbrza dostava vo gradot. Ne propu{tajte! Ako nara~ate vedna{: dobivate bonus osobina na deteto odgledano na politi~ki slogani - politi~ki svesno i nesovesno dete!* Ne propu{tajte! _________ *Osobeno pogodni za agitirawe na izborite.

118

epizoda 304: Transformacijata na Bil (3 del) HERA (prodolùva): No, prazni bea tie lu|e, bez sodrìna i zatoa ti im go podari ognot, koj im ovozmoì soznanie. Zevs, podliot Zevs, mojot drag ma` izmamnik i nevernik, be{e besen na tebe, za{to soznanie im dade na nego vite slugi pokorni i verni i na edna planina te okova, na stra{na sudba te osudi! PROMETEJ: Kavkaz! Pred o~ite na Prometej mu se javuvaat sliki na ogrom na karpa, mr{ojadec koj sekoj den mu go jade xigerot, koj povtorno i povtorno raste, ranite, pekolnoto sonce, bolkata… HERA: Da! Po iljadnici

godini stra{na maka, spasot kone~no dojde, no po cena na besmrtnosta… i od toga{ smrten ìvot ìvee{, od eden vo drug ~ovek reinkarniraj}i se, s$ do denes… Denes, povtorno besmrten, o Golem!.. i toa na Zevs blagodarej}i mu. No, ne od doblest, vnimavaj! Imperijata na Zevs pred kraj se nao|a. Lu|eto se tolku dolgo laèni, mameni i ograbuvani, od Zevs i boèstvatadrugiubeduvani deka nivniot svet e najdobar moèn i deka na niv im treba da gi `rtvuvaat svoite molitvi, materijalni dobra i misli. No, lu|eto po~naa da se osvestuvaat, lagi ne sakaat ve}e,

Golemata trka za spas na ~ove~kiot rod zapo~na! Bil e na prvo mesto

119

vistinata im e pomila i za nea se volni da umrat! Bunt golem protiv Zevs i kompa nija se bli`i. I zatoa ti si tuka. Buntot da go zadu{i{ i lu|eto povtorno da gi pot~ini{, za{to ti si niven edinstven prijatel me|u al~nite i sebi~ni bo`estva, eden doblesen. Zatoa begaj, drag Prometeju, begaj ottuka, pred Zevs da te iskoristi, spasi go rodot svoj, vidot ~ove~ki! PROMETEJ: Ne! ]e go ubijam Zevs, toj stvor zol! HERA: Ne, tvojata misija Edna voobi~aena rabotna ve~er na Tramp, pominata vo planirawe na utre{nite zdelki, spletki i aktivnosti povrzani so vladeeweto so svetot.

120

ne e taa, tuku lu|eto da gi spasi{. A, Zevs mora da postoi, za{to toj zloto go pretstavuva i ramnote`a vnesuva, toj mora da po stoi, inaku svetot ne mo`e da opstoi. Zatoa, oble~i se i niz vratana izlezi, toa e izlez taen. Odi, svetot spasi go! Prometej izletuva kako molwa i Hera ostanuva sa ma, so nasolzeni o~i, tivko mrmorej}i ne{to. HERA: Odi… spasi gi… odi… si… sine…

Po uspehot na Rizik, najnovata senzacija doa|a

SVETOT NA LU\ETO! Ve}e znaete s$ za osvojuvaweto na svetot. Uìvavte vo uloga na generali koi gi osvojuvaat zemjite od svetot! Napoleon, Hitler, Bu{ ne se ve}e tolku dale~ni idoli za vas, za{to i vie znaete kako e da si igra{ igra so figuri na lu|e i ja po~uvstvuvavte sre}ata na pobedata, koga va{ite protivnici pa|aa vo o~aj dlaboko vo no}ta i gi kolnea potro{enite pari na pijalak i gricki. Sega vi nudime ne{to sosema novo. Vi nudime mo`nost da bidete realni lu|e vo realni situacii na edna sosema nerealna plo~a so nerealni figuri koi }e ve pretstavuvaat realnite vas vo nerealni situacii. Kolku ednostaven, no uspe{en koncept. Zo{to da ìvee{ realno, koga moè{ da igra{ realnost! Nerealno!

4 ~in

epizoda 401: Prometej re{ava da gi spasi lu|eto

Svetot na lu|eto. No}. Ti {ina. Prometej, sam, po glednuva kon neboto. PROMETEJ: Zo{to me os tavi O~e! Zo{to ne mi objasni!? Zo{to me obdari so doblest, no ne i so gri`a, zo{to me obdari so um, no ne i so hrabrost? Zo{to me ostavi da sozdadam eden cel rod, no ne me osposobi da se gri`am za nego? Ostaven

sam na sebe, tolku vreme! Tie se kako deca, prekrasni i surovi, vistiniti! No, izgubeni se, O~e, tolku vre me napu{teni, kako mene!.. Da… da! Zaedno sme potpol ni! Moite deca }e dobijat vistinski gri`liv tatko kakov {to jas nikoga{ ne sum imal, a tie }e bidat ona {to jas nikoga{ ne sum bil, zgri`eni deca! Da, da! 121

VO SLEDNATA EPIZODA: - Prometej go poveduva narodot vo kone~na bitka protiv Zevs i drugite boèstva i s$ ona {to tie go pretstavuvaat vo nade` za sloboden i bezgrièn svet. - Silite na Zevs se obedinuvaat. Boèstvata od site bogati zemji vo svetot se obedinuvaat protiv narodot od siroma{nite zemji. - Vozbuda, krv, kr{ewe nasekade! Ne propu{tajte! - Ne propu{tajte! - Nikako ne propu{tajte! - Ako propu{tite }e se kaete!

epizoda 402: Vojnata Logorski kamp. Se slu{aat jadikuvawa na raneti voj nici i po nekoj krik. [a torot na Prometej. Vnat re Prometej zadlabo~en vo nekoi mapi i planovi, go nadgleduva napreduvaweto na negovite edinici.

122

Vleguva oficer. OFICEROT: G-dine ge nerale, da vi se obratam dozvolete. PROMETEJ: Dozvoleno. OFICEROT: Poseta ima te, gospodine. PROMETEJ (za~udeno): Poseta? Koj mra~en duh, mi ja remeti mislata vo ova doba od no}ta? OFICEROT: Hera, veli deka Hera se vika, gospodine. PROMETEJ (re{itelno): Neka vleze.

Hera vleguva, vnimatel no, kako da saka so sekoj napraven ~ekor da se izvi ni zaradi ovaa nenadejna poseta. PROMETEJ: Hera, kakvo iznenaduvawe, kakva ra dost, vo ovaa no} ispol neta so nemost! HERA (poslobodno): O, drag Prometej, na narodot spasitel! Slu{am, dobro napreduva{, sekoj den maòt mi Zevs e s$ pobe sen, molwi frla naokolu, bez red. PROMETEJ: [to te nosi tuka, kakva namera ~udna, ne e belki besot na Zevs, tvoeto izvestuvawe mud ro, za{to toa ve}e go znam, draga Hera. HERA: Ne e toa, mil Pro metej, tuku ne{to drugo, ne{to {to na du{ata mi teì ve}e dolgo vreme, ve}e ve~nost edna cela! PROMETEJ: Kaì mila Hera, ne drì me vo ne znaewe temno!

HERA: Prometeju mil, ~o ve~ki spasitelu, sedni sega i slu{aj, za{to ova {to }e go kaàm nozete nema da go izdràt tvoi! Znae{ deka tatko ti i ~i~ko ti se ubieni od zlata raka na bratu~ed ti, no toa {to ne go znae{ ni ti, ni nieden ìv stvor, e deka ènata na ~i~ko ti bila po{tedena, no i grabnata. A, ubiecot na nejziniot ma` za èna ja zema, o da, istiot toj, bratot tvoj! Prometej otprvin ne uspe va da razbere, no potoa gi povrzuva rabotite. Zevs e toj koj go ubil tatko si i se oènil so… majka si!.. Zevs… toj e negov brat… Hera e negovata majka!.. o, Boè!.. kakva sudba kleta!.. PROMETEJ: Majko! HERA: Sine!

123

“KAIN I AVEL”, krema za raka

EDNA RAKA MA^KA[, DVETE MEKI! Postojat mnogu kremi za race na pazarot, no niedna ne e kako “KAIN I AVEL”. Obidete se. Nama~kajte ja ednata raka so na{ata krema i samo po pet minuti sleduva iznenaduvawe. Ne samo nama~kanata raka ja dobiva sveìnata, mekosta i ne`nosta {to ja zasluùva, tuku i drugata! Kako se slu~uva ova, go zapra{avme d-r Krem d'Krem. “Pa, videte vaka, ovaa krema ima edna aktivna sostojka vo nea, nare~ena ‘razbuditis-zavistis-bratus’ koja dejstvuva psihoaktivno vrz koàta na nama~kanata raka koja posledi~no na toa stanuva predobra. Drugata raka puka od zavist i gi vle~e hranlivite i bogati supstanci kon sebe i na toj na~in i taa se podmladuva” Neverojatno neli. Nara ~ajte vedna{ i vie }e se uverite kolku e delotvorna ovaa krema. Za pola cena, cela krema. Edna raka ma~ka{, dvete ne`ni, zna~i, edna krema za ~etvrtina cena! Da padne{ na nos i da stane{ }os, ako ne kupi{! Zasnovana na arhai~nite vistini! Mora da e vistinita! 124

epizoda 403: Prometej i Hera Vo me|uvreme dodeka rekla mata dejstvieto vo svoi race go zema, Prometej i Hera muabet si napravija, povtorno se zbli`ija, raz deleni iljadnici godini, povtorno pronajdeni, od sre}a ispolneti. PROMETEJ: Majko! Zevs }e go ubijam, }e go odmazdam tatko mi, t.e. i dvajcata tatkovci i tebe zaedno, vo paket! HERA: Sine, ostavi go nego! Ne zaboravaj zo{to

borbava ja vodi{! Lu|eto spasi gi, na mene zaboravi! Sine, moram da odam, Zevs sigurno ve}e me bara, moram da odam, pred da me uni{ti. PROMETEJ: Ne odi si, majko! Ne odi kaj svojot ma~itel! HERA: Ne gri`i se za mene, sine, naviknata sum jas, cela ve~nost e dolg period za steknuvawe navika. Lu|eto ne zaboravaj gi!

125

FINALE: EPILOG I dodeka Zevs sudbinata na ~ove~koto dostoinstvo i negovata sloboda ja zape~atuva, a Prometej zaludno misli na spasenieto na lu|eto, da ne gi zaboravime i nie lu|eto koi ni pomognaa da ja napi{eme dramava vrz osnova na realni slu~ki. Tramp, g-dinot koj gi okupira na{ite ekrani so negovata prekrasna zlatna nasmevka i zanosna frizura, g-dinot Bil Gejts, ne tolku zastapen na na{ite televiziski, no postojano zastapen na na{ite kompjuterski ekrani i site onie znajÂni i neznajni junaci koi pridonesuvaat za na{ata opsesija so pari. Im blagodarime na site biznismeni {to rabotat za na{e dobro, kradej}i od nas i obiduvaj}i se da ne pregazat ili udrat vo na{ite bedni koli so nivnite besni koli na na{ite zaedni~ki ulici vo nivnoto brzawe da zavr{at neÂÂ koj biznis za na{e dobro. Im blagodarime za ~uvstvoto na odgovornost na site politi~ari koi vodeni od `elbata za pari i mo} rabotat denono}no za nas i na{ata podobra idnina, tro{at iljadnici za nas i na{ata idnina i kradat milioni za nas i idninata na na{ite deca. I na kraj, & blagodarime na televizijata i drugite mediumi za{to se gri`at rabotite da ostanat takvi kakvi {to se, a po mo`nost i polo{i, so edna edinstvena cel - zabava, ne ~ekaj, ne be{e toaâ&#x20AC;Ś a, da: PARI! Ajde, site zaedno: 126

PARI, PARI, PARI... Ka~uvajte se, kapetanot Tramp ve povikuva!

127

2 DEL: POP-AP “Za popularnite raboti...”

KOLITE VO DEPRESIJA!? Vo na{iot grad vo posledno vreme se slu~uva edna mno gu ~udna pojava. Avtomobilite od razni marki i godini na proizvodstvo nenadejno zapa|aat vo depresija i, {to e u{te po~udno, nikoj ne ja znae pri~inata za toa. “Se slu~i naedna{. Eden den sosema normalno si voze{e, a drugiot nema{e volja nitu da se pomrdne” ni se doveruva eden gra|anin-voza~. Me|utoa, od Ministerstvoto za avtomobilistika tvrdat deka ja otkrile pri~inata za vakviot fenomen: “Lu|eto ve}e ne se zadovoluvaat so obi~ni koli, sakaat s$ pobrzi, poskapi, pogolemi. Toa e ve}e prerasnato vo eden vid manija i ni se ~ini deka nikoj ve}e ne mo`e da go spre~i toa, a najmnogu od toa patat ne-tolku-luksuznite-avtomobili koi se preprodavaat od eden na drug, selej}i se od semejstvo vo semejstvo za s$ pomalku pari. I kako posle toa nema da gi fati depresija! Zatoa, za dobroto na tie avtomobili koi nekoga{ gi sakavme i ni bea dovolni, da, navistina bev me sre}ni vozej}i se vo niv, apelirame da & se stavi kraj na ovaa bolna opsesija!” izjavi g-din Kole Nostalgija za na{iot vesnik.

130

MOBILNI RASTAT NA DRVJA!

Zdruèna akcija na “Makomob” i “Demobil” Makomob v~era ja ot po~na akcijata na sa dewe novi tipovi mo bilni telefoni koi ne se {tetni po zdravje to, za{to ne emitiraat {tetni zraci. “Se ra boti za nova generacija ’prirodni‘ (vo bukvalna smisla na zborot) mobilni telefoni, pro izvedeni po licenca na germanskiot proizvo ditel ’Naturola‘. Na na{ite plantaì po sadivme iljadnici pose vi 'Naturola' model 331 i 441 i se nadevame deka }e ima interes kaj gra|anite, pred s$ za{to ova go pravime zaradi niv i nivnoto zdravje.” No, na{ite izvori tvrdat poinaku. Pred izvesno vreme organizacijata za demobilizacija ’Demobil‘ vr{e{e pritisok vrz Makomob zaradi proizvod stvoto i preproda`bata na visoko{tetni mobil ni telefoni. Spored niv, na{ata zemja emitirala ogromno koli~estvo vakvi {tetni zraci koi poteknuvale tokmu od mobilnite i bile registrirani duri i od strana na nekoi vonzemjanski civilizacii. Poslednive se ispla{ile za zdravjeto na nivnite ìteli i ostvarile kontakt so ’Demobil‘ (kako edin stvena organizacija za demobilizacija vo zemjava) i 131

preku niv pora~ale deka ako taa pojava ne prestane, }e gi uni{tat fabrikite na Makomob. Za vozvrat, vonzemjanite ponudile tehnologija za odgleduvawe prirodni i ne{tetni mobilni telefoni. I taka na{iot narod u{te edna{ (po slu~aite so natrupaniot nuklearen i hemiski otpad) be{e spasen od strana na vonzemjanite. Barem tie s$ u{te mislat na nas!

TORI SPELING PRVA VO NATPREVAROT PO SPELUVAWE V~era vo SAD (Super Al~ni Dràvi) }erkata na poznatiot biznismen od oblasta na manipulacijata so ~ove~nosta i slobodata, g-din Aron Speling, mladata i ne tolku ubava, no prili~no na{minkana, Tori Speling osvoi prva nagrada za speluvawe na dràvniot {ampionat. Po te{ka borba i neizvesnost taa be{e ednoglasno izbrana za pobednik na desettiot dràven natprevar vo speluvawe od strana na nejziniot tatko, inaku edinstven ~len na komisijata i osnova~ na ovoj turnir. Ova e desetta

Sre}nata Tori se javuva na drugarite od Beverli Hils da se pofali za pobedata

132

pobeda po red na ovaa talentirana devojka. Vo finaleto protivnikot ne uspea da go speluva zborot “timpanomastoidektomija”, dodeka Tori uspe{no go speluva{e zborot “uvo”. Ja zapra{avme za komentar, a taa ni re~e: “Protivnikot be{e navistina bez vrska, i zaradi toa ~uvstvuvam malku gri`a na sovest, no sepak sum presre} na!” Kolku sovesno od na{ata super-yvezda!

Apel na eden ~itatel: Apeliram kon poslednava vest, osobeno kon izjavata na Tori. Jas mnogu pati vo `ivotot sum dobival nagradi, kako i moite kolegi, vpro~em so godini si gi davame eden na drug, pa nikoj od nas, ve uveruvam, nikoj, nitu edna{ ne se posramil od toa. ^ao, od Manu!

50 CENT ISÊZNA! Raperot Fifti Cent ja zapo ~nal karierata peej}i po siroma{nite crne~ki getoa. Vo eden od pabovite vo koi nastapuval, go zabeleàl eden producent, pro~uen lovec na mladi talenti, i go pokanil da snimi edna pesna vo nego voto studio. Toga{ siroma{niot peja~ re kol deka ne moè da si dozvoli takvo ne{to, bidej}i vo xebot ima samo 50 centi (t.e. polovina dolar). Producentot vetil deka toj }e gi pokrie site tro{oci. 133

Taka zapo~nala legendata koja od den za den s$ pove}e raste. I taka be{e s$ do minatata nedela koga 50 Cent ne se pojavi na snimaweto na novata pesna. Razluteniot producent mu se javi doma, no ne go na{ol, pa zapo~nal potraga po nego. Se slu{ale razni glasini niz gradot deka bil viden vo nekolku kazina, luksuzni prodavnici, po nekoi humanitarni zdru`enija, siroma{ni kraevi i sekade pravel samo edno - tro{el i daval mnogu pari. Kon krajot na denot kone~no go na{le vo negoviot star kraj kako sedi so nekoi siroma{ni de~ki i razgovara. Go sobrale i go vratile doma. 50 Cent imal samo edno objasnuvawe za vakvoto odnesuvawe: “Ne e fer! Se vikam 50 Cent, a imam 50 milioni dolari; ne go zaslu`uvam toa ime i nema da prestanam da tro{am i da davam pari dodeka ne spadnam na 50 Centi!” Pa, ako imate potreba od pari, obratete mu se na ovoj raper, so zadovolstvo }e vi gi dade.

SUPER O^AJNI DOMA]INKI! Edna od amerikanskite “o~ajni” doma}inki, idol za na{ite superdoma}inki 134

Producentite na uspe{nata amerikanska serija “O~ajni doma}inki”, po pa|aweto na nejziniot rejting re{ile da go pobaraat re{enieto vo pozaostanatite op{testva, za{to slu{nale deka tamu doma}inkite se mnogu poo~ajni. Vo izborot na mo`nite zemji kandidati pobedile balkanskite zemji. Po istraùvaweto sprovedeno po nacionalnite televizii na balkanskite dràvi, za favorit bila izbrana edna emisija, na{ata “Super doma}inka”. Producentite re{ile da gi spojat dvete vo svetski super-mega hit “Super o~ajni doma}inki”. Od organizacijata velat: “Se raboti za realno {ou vo koe }e stavime osum o~ajni doma}inki vo eden dvosoben stan, so edna mala kujna, sekoja so po dve deca, vo rok od cel ìvot, bez mo`nost za izleguvawe. Poslednata koja }e preìvee, }e bide pobedni~ka i }e dobie ma{ina za perewe sadovi.” Odli~no! Site doma}inki na balkanot obedinete se i gledajte ja ovaa serija!

“LEB I SOL”, NOVO KAFULE Ginisovata kniga na rekordi za gradot Skopje veli: grad so najmnogu ugostitelski objekti i prodavnici za obleka i obuvki po `itel vo svetot. I navistina, sekoj pat koga }e izlezeme vo grad gledame izniknato novo kafule, butik, restoran… [to ja pravi ovaa na{a po~va tolku plodna za toj biznis s$ u{te ne e jasno, no analiti~arite na ovaa pojava velat deka koga lu|eto pomalku bi gi tro {ele svoite pari po takvite mesta verojatno bi im ostanuvalo pove}e za drugite raboti. Taka velat nau~nicite, no tie ne znaat s$, neli? Ovaa nedela se otvori novo kafule, nare~eno “Leb i sol”. No, ne izbrzuvajte, toa nema nikakva vrska so legendarnata skopska grupa, tuku pretstavuva konceptualno kafule, kakvi {to ima s$ pove}e vo na{iot 135

grad. Otidovme na mestoto i go zapra{avme gazdata za {to se raboti. “Ova e mesto kade {to se sobiraat site poznati gradski filosolfi, ili t.n. 'sola~i na pamet' i raspravaat za `ivotot, smrtta, smislata na sedeweto po kafeani i sl.” “[to imate na menito?” “Od doma{ nite pijalaci imame Sokratsko pivo, a od stranskite Hajdeger pivo i pro~ueniot Plafon koktel (ti go lepi mozokot za plafon!), za treznite umovi prepora~uvame Sv. Avgustinska voda. Za jadewe nudime samo zelen~uk, kako na pr. [openhauerska salata i ovo{ni salati so Zenonsko ovo{je, za{to ne se razmisluva lesno so te`ok stomak.” I taka dragi ~itateli, ako vi e solen pametot, povelete vo “Leb i sol”!

LEK PROTIV MISLEWE BREINTOKS Osven za izmaznuvawe na korata na golemiot mozok, “Breintoks” se koristi i protiv prekumerno pametewe. - Pred nekolku godini (pred prethodnite izbori) imavme pacient so prekumerno pametewe. “Pame Ne misli draga, tam s$” se àle{e toj “koj mi vetil zemi Breintoks! ne{to, a ne ispolnil, posebno politi~arite. Pametam kolku gre{ki pravat tie, kolku kradat, a potoa n$ ubeduvaat deka ne go pravele toa. Toa mi pravi problemi, za{to sekoj pat koga treba da zaokruàm ime na izbornoto liv~e, nemam kogo da zaokruàm!”. Na pacientot mu dadovme “Breintoks” i toj zadovolen 136

otide da glasa i go popolni glasa~koto liv~e bez dvoumewe! Zatoa, ako i vie imate dilemi od sli~en tip, povelete kaj nas i site problemi predizvikani od prekumerno mislewe (ili pametewe) }e is~eznat i vie povtorno }e bidete sre}ni. “Breintoks”, va{iot vistinski izbor!

“DENOT NA BEZVESNOSTA” Dragi ~itateli, denes nema nova vest, zatoa {to denes e “Denot na bezvesnosta”. Ne vrtete po kanalite, za{to zaludno barate vesti, ne kupuvajte vesnici, za{to denes pe~atarskite presi miruvaat i novinarite se na izlet, a toa vi go sovetuvame i vam: izlezete nadvor, pro{etajte se sami ili so semejstvoto, ili ako ostanuvate doma, svarete si kafe i pro~itajte nekoja ubava kniga. Dene{niov den se slavi vo celiot svet i deneska nema da ima ubistva, poplavi, po`ari, vojni, bolesti, kra`bi, izmami, soobra}ajki … za{to nema koj da izvestuva za niv.

PO “DENOT NA BEZVESNOSTA” Dragi ~itateli, denes vo nula-nula ~asot i nula-edna minuta nastana haos {irum svetot, kako i sekoja godina po zavr{uvaweto na “Denot na bezvesnosta”. Reporterite se najdoa na mestata na nastanite, a novinarite izvestuvaa, pe~atnicite rabotea so polna parea i do utrinskite ~asovi svetot se vrati vo normala. “Ova u{te edna{ uka`uva na potrebata od ukinuvawe na ovoj praznik”, velat urednicite na vesnicite. 137

IZBOR NA PESNA NA UNIVERZUMOT I ovaa godina pretstavnicite na site pozna~ajni planeti so minimum inteligenten ìvot na niv u~estvuvaa na izborot na pesna na univerzumot - Univizija. Ovaa manifestacija e moèbi najzna~ajnata, po Univerzalnoto prvenstvo vo brkawe bela topka po zelena treva, na stan koj privlekuva pove}e posetiteli i gleda~i od koj bilo drug vo univerzumot. I ovaa godina, kako i sekoja druga, Univizija ne pomina bez {pekulacii i skandali. Povisokite civilizacii bea obvineti od poniskite deka “se raboti za politika” i deka nivniot izbor e pristrasen. Od druga strana, ima{e i kritiki do organizacijata na ovaa manifestacija, MTV (Megagalakti~ka Tele Vizija), koja kategori~no gi otfrli site kritiki za regularnosta na izborot. Pobedni~ kite, ili pobedni~kata (kako vi odgovara, za{to ova su{testvo od galaksijata Andromeda ima dve glavi) El Enar i St. Evska, izjavi deka toa e nejziniot (nivniot) najsre}en den vo ìvotot. Ete, dragi ~itateli, taka zavr{i u{te eden nastan od galakti~ko zna~ewe.

138

VESTI OD SVETOT NA MATEMATIKATA Vnimanie: ne e za nematemati~ari

[vajcarskiot teniser Pederer be{e proglasen za pobednik na turnirot Parifik Open i be{e bogato nagraden so pola milion dolari. Pederer izjavi deka e presre}en, no ne poradi parite, za{to do sega ima zaraboteno kolku za dva `ivoti (a ne zaboravajte, toj poteknuva i od bogato semejstvo), tuku zaradi ubaviot i golem pehar koj }e ja dopolni negovata doma{na kolekcija od pehari. Inspirirani od ovoj nastan, nie napravivme edna presmetka, a tie {to ne sakaat matematika gi zamoluvame da ne ~itaat pove}e. Vo finalniot me~ se izigrani prose~no 5 udari vo eden poen, 6 poeni (30 udari) vo eden gem, 9 gemovi (54 poeni, 270 udari) vo eden set i, kone~no, 3 seta (27 gemovi, 162 poeni i 810 udari) vo celiot me~. Matematikata se odnesuva na dvajcata igra~i, no ako ja podelime na polovina dobivame 405 udari na g-dinot teniser Pederer. Zo{to se iznama~ivme volku so taa neomilena nauka kaj mnogu deca (pa i vozrasni)? Odgovorot e vo ova: eden udar na top~e so teniskiot reket vo rakata na Pederer vredi, ni pomal ku, ni pove}e od: 1234 dolari (okolu 61.500 denari)!!! Pa, sega vie presmetajte kolku e prose~nata plata vo na{ata zemja i dali vredi da se trudime, ili site da po~neme da trenirame tenis!

Gem,Set, Me~, Sef! 139

EK EL L AN TI

LEKOT “ANTI LE-LEK” POSLEDEN HIT NA FARMACE VTSKATA SCENA

Od Zegin velat “Lekot ‘antile-lek’, pomaga i vo najte{kite slu~ai na Lo{osluhitis.” Nekoi od na{ite popularni peja~ki yvezdi trgnu vaat po primerot na amerikanskata peja~ka Kris tina Agilera, koja za tekstovite na svoite pesni gi koristela SMS-porakite dobieni od fanovite. Najnovite pesni koi se sozdadeni kaj nas na ovoj na~in stanuvaat instant-hitovi. Me|u niv najpoznati se: “Odi ma {etaj, nau~i da pee{”, “Ku~eto mi se razbole, a ma~kata odamna izvr{i samoubistvo od tvoite pesni” i najpopularnata “Koga te slu{am, stomakot mi se gr~i, a glavata me boli, xabe krkam lineks, a ni kafetin ne pomaga”. Vo Zegin, velat deka imaat re{enie za vakviot problem, a toa e lekot “antile-lek”, koj pomaga i vo najte{kite slu~ai na Lo{osluhitis. 140

INVAZIJA NA KLUPITE POKRAJ KEJOT NA VARDAR Dragi ~itateli, deneska se slu~i neviden nastan, slu~ka dosega nezabeleàna vo arhivite na nitu edna zemja vo svetot. Imeno, rano izutrinava kejot na Vardar, inaku slobodna {eta~ka zona, osamna “okupiran” od stotici Klupi! Nie se najdovme na mestoto na nastanot i gi zapra{avme nadle`nite za slu~ajot za {to se raboti: “Ova e nesekojdneven nastan. Kako {to gledate, Klupite se tuka i nemaat namera da se pomrdnat. Ne sakame da ve zalaùvame, za{to situacijata e seriozna: slobodnata {eta~ka zona e pod okupacija od vonzemjanska rasa, poznata kako Klupi. Se obidovme da komunicirame so niv, no tie ne pokaùvaat nikakva èlba za kompromis, samo sedat tamu i mol~at! Vakvoto odnesuvawe ne moè da se tolerira!” Nabrgu po na{iot razgovor, na mestoto na nastanot se pojavija SUS (Specijalni Ugostitelski Sili) i sprovedoa uspe{na akcija na “~istewe” na kejot na Vardar. Klupite bea trgnati i na nivno mesto bea postaveni stolici i masi od strana na tamo{nite ugostitelski objekti. Nekolku lu|e od tolpata reagiraa na nastanot: “Pa, koja e poentata!? Slobodnata zona e povtorno okupirana!” No, so prijatelski {lakanici od strana na pripadnicite na SUS im be{e ukaàno deka postavenite stolici i masi se “za{tita” od pov tornoto pojavuvawe na zloglasnite Klupi. I taka, ovoj nesekojdneven nastan zavr{i i site sre}ni si otidoa doma. A utre, site na kafe pokraj kej!

141

KLIME, SAKAM MEDMAKS! Koga ne{to zasluùva da go spodelite so bliskite - ne brzajte! Koga sakate da raskaète za va{ite zgodni i nezgodni prijateli, ili ednostavno sakate da go koristite noviot MedMaks tarifen model na GlobiMak - ne brzajte, ima vreme. Ne brzajte vedna{ da vrtite po telefon, poleka, {tedete go vratot od vko~anuvawe, a ako ve}e morate da se javite, dogovorete se kade i koga, izlezete nadvor, pro{etajte se, napravete relaksira~ki muabet so bliskiot. Za nekoi razgovori ne vi e potreben telefon. Zboruvajte i pove}e od 60 min. Besplatno! KOSMOSON vi nudi kosmi~ki son i spoznavawe na su{tinata na postoeweto, misti~ni tehniki na teleportacija na podmornici vo ezera i drugi tajni na golemite majstori na bezì~nata tehnologija, po najevtini ceni vo gradot, vselenata i potesno. Pobrzajte!

„Mamo, raska`i mi prikazna pred spiewe!”, “Sega zlato, odi legni si i zemi go telefonot.”

142

GOLEMITE IZMAMI NA 20-TIOT VEK Na tema: Propagandni tehniki, ili “Kako da ocrni{ eden ~ovek” i da mu ja ukrade{ slavata i parite

“Slu~aj TESLA” Eve {to vikaat nekoi izvori za ovoj golem um: SUPERMEN (CRTAN FILM): Ludiot nau~nik Tesla saka da go uni{ti gradot kade {to ìvee Supermen (od nepoznati pri~ini, no po s$ izgleda deka e samo lud)! Negovite “zraci na smrtta” se zakanuvaat deka }e go sramnat gradot so zemja… O, Boè! No, ne o~ajuvajte, za{to tuka e Supermen, koj go spasuva gradot i go smestuva Tesla tamu kade {to pripa|a: vo ludnica! ENCIKLOPEDIJA BRITANIKA (i mnogu drugi renomirani enciklopedii): Guqelmo Markoni, italijanski nau~nik go izmislil radioto (i vo 1909 g. e nagraden so Nobelova nagrada za toa), prv primenuvaj}i go bezì~niot prenos na informacii, revolucioneren koncept (neophoden za idnite pronajdoci: TV, radar, mobilni telefoni, za upravuvawe so sateliti i sl.), koj }e go zabrza razvojot na dvaesettiot vek so nevidena brzina. Tesla e spomenat samo kako inventor na naizmeni~nata struja. 143

FAKT (najposle vistinata) Genijalniot (i sekako ne lud) nau~nik Tesla e tatko na iljadnici pronajdoci koi go smenija dvaesettiot vek na bezbroj na~ini; zaradi nego pe~kite n$ great zime i ventilatorite n$ ladat lete vo domovite, aparatite rabotat koga }e gi vklu~i{ i svetloto sveti koga u~i{, za{to toj ja izmislil naizmeni~nata struja; radioto (i bez`i~nata telegrafija) e izum na Tesla (a ne na Markoni). Tesla po~inal sam i bez skr{ena para, dodeka negovite kolegi so podobro ~uvstvo za biznis i iskoristuvawe i omalova`uvawe tu|i idei gi prezemale negovite pronajdoci i zaslugi (Markoni, Edison i kompanija) se davele vo pari. Likot na Tesla e zaboraven, ili ako e zapomnet toga{ e lik na lud nau~nik koj saka da go uni{ti svetot, dodeka vo stvarnosta toj me~tael za svet so besplatna energija za site, svet vo koj ne bi se vodele vojni za nafta, no ete, nekoj sakal da bide poinaku.

FOR TRUTH, JUSTICE & THE AMERICAN WAY 144

Zdru`enieto na bogati gra|ani izvestuva

MAJKL XEKSON PRED BANKROT! Poznatiot pop peja~, Majkl Xekson, nekoga{ poznat ne samo po svojot glas, tuku i po ogromnoto bogatstvo, se nao|a pred bankrot. Majkl, koj e naviknat na luksuzen ìvot, ne moè da si prosti sebesi zaradi vakviot ishod na nastanite i pravi rimejk na negovata pesna “Jas sum lo{!” vo “Jas sum bo{!”. Zdruènieto na bogati gra|ani formira{e fond za pomo{ na ovoj peja~. Pa, pomognete mu i vie na Majkl da si gi vrati parite, pratete mu po eden denar! Presmetano e deka koga sekoj ìtel na planetava bi pratil po eden denar na Majkl, toj bi sobral preku 7 milijardi denari, {to e dovolno da izleze od depresijata. Ovaa ideja be{e so voodu{evuvawe prifatena od drugite muzi~ki, filmski i sl. biv{i bogati yvezdi, koi si formiraa svoi privatni fondovi. Za àl, fondacijata “Spasete ja Afrika” koja isto taka saka{e da ja iskoristi ovaa ideja za da gi spasi decata vo Afrika be{e tuèna za avtorski prava za idejata od “Zdruènieto na bogatite gra|ani” za {to }e mora da plati 5 milioni denari. No, radosna vest e {to od ovie pari na liceto na barem eden biv{ bogata{ povtorno }e se javi nasmevka.

BESPLATEN OGLAS Bil Gejts bara pomo{ od ~esnite gra|ani. Kompjuterot do ma mi se rasipa, a na servis mi baraat 1.000 denari za reinstalirawe na Vindous, pa ako imate nekoj denar vi{ok, bi bil blagodaren... 145

3 DEL: FARMER “ZA farmerite, PROTIV gra|anite”

OTVORENO ODDELENIETO ZA BORBA PROTIV GRA\ANSTVOTO Okoliskiot pretsedatel i vrhoven vra~ na KA, Vra~evski, v~era gi pu{ti vo upotreba prostoriite na Oddelenieto za borba protiv gra|anstvoto vo koe rabotat sedum obu~eni vra~evi i vidoviti me{tani. Selanite ja ocenija ovaa postapka kako odli~na i se nadevaat deka vo idnina }e mo`at da bidat za{titeni od “stranskite” upadi i podmetnuvawa na “nefarmerska” tehnologija vo niv nite domovi. Samo minatata godina se registrirani preku stotina sitni i nekolku pogolemi infiltrira wa na takvite tehnologii vo na{ata zaednica, vo sferata na sto~arstvoto, preku zemjodelstvoto, doma}in stvoto i sl. Zabele`itelen e slu~ajot na g-|a Stavrevska koja na mestoto na postavenata mehani~ka stapica za gluvci vo nejziniot dom na{la polifazno-retroaktiven kr{a~ na mraz, no se pretpostavuva deka vo ovoj slu~aj se raboti za gre{ka na “infiltratorite”. “Neprijatelot ~eka zad sekoe }o{e. Bidete budni i pomagajte si!” pora~a Vra~evski pri pu{taweto na oddelenieto vo pogon.

g-din Vra~evski vo selski trans 148

Radio Mileva prenesuva:

“KRAVATA [ARKA GO MERKA [ARKO!” Dragi soselani, deneska vo na{eto selo se slu~i ne verojaten nastan. Kravata [arka, poznata po svojata ekscentri~nost i ispadi vo javnosta izjavi deka go saka [arko, ku~eto na g-din Stoj Koj. Po povod ovaa nevoobi~aena slu~ka g-din Koj izjavi: “Pa, taa krava e luda! Moeto ku~e nikoga{ ne pokaàlo simpatii kon nea, nitu kon nekoja druga krava. To~no e deka ponekoga{ gi grize za opa{ot, no toa e od ‘pedago{ki’ aspekt, za da ne vleguvaat na mojot imot.” No, Radio Mileva, sosetkata na g-din Koj, veli poinaku. “Gi vidov nekolku pati vo nivata kako se brkaat i se zadevaat i veruvajte mi, vo toa ima{e pove}e od ’pedagogija” Neoficijalnite izvori velat deka mladite zakaàle svadba za noemvri, no moèbi }e ima malo odloùvawe zaradi finansiskite po te{kotii na [arko okolu nabavkata na do volno golem prsten za [arka.

Najevtini burmi i drug zlaten nakit, vo zlatara “Zlatno tele”. Povelete! 149

Komisijata za antigra|anstvo prijavuva

DORÔVSKI DR@I DVE NESPOJLIVI FUNKCII Dor~o Dor~ovski, kowot na g-din Sel Anec e prijaven od strana na KA (Komisija za antigra|anstvo) za naru{uvawe na Zakonot za spre~uvawe na antigra|anstvoto zaradi izvr{uvaweto na dve rabotni funkcii. Ednata e tran sportna i e povrzana so izvr{uvaweto na prevoznite aktivnosti za g-din Anec, a drugata rabotna i se odnesuva na ora~kite zadolènija na ovoj kow. Na{ata redakcija se najde na mestoto na ni go intervjuira{e g-din Anec. “Ne e vistina! Se raboti za kleveta od strana na mojata sosetka Anka Selova, koja vo edna prilika pobara da go kupi Dor~o, no jas ja odbiv i sega mi se odmazduva. Dor~o e vreden i odgovoren kow. Toj nikoga{ ne bi prekr{il nitu eden zakon, duri i da mu dadete cela kutija kocki {e}er.” Ako se dokaè deka “klevetata” e vistinita, vo KA velat deka toa bi zna~elo povreduvawe na ~lenot 22 od zakonot za spre~uvawe na gra|anstvoto. Vo to~kata 5 od ovoj ~len pi{uva deka izbrano ili imenuvano doma{no “transportno” ìvotno pod sopstvenost na privatno lice-farmer ne moè voedno da vr{i i “rabotna” funkcija preku koja se ostvaruva li~na korist ili koja bilo forma na profit. Dodeka KA go ispituva slu~ajot, malku poinakvi vesti od na{eto selo: G-|a Anka Selova: “[to }e mi e kow, jas si imam kola!?” 150

Filosolski prikazni od na{eto selo

SOKRATOVSKI [IRI SOMNITELNI IDEI

Sokrat Sokratovski, na{iot pro~uen lokalen sola~ na pamet i najverniot posetitel na lokalnata kafeana “Leb i Sol”, mesto za sobirawe na lokalnite “kafeanski fisolfi”, v~era, po izleguvaweto od taa kafeana se upatil kon najbliskoto pole. Na{ite izvori doznavaat deka tamu im odr`al govor na vrabotenite poljaci, koi pottiknati od toa zapo~nale {trajk. Razgovaravme so eden od niv. “Ne sakam ve}e da rabotam na poleto, sakam da bidam kondura xija!” veli toj, kako vpro~em i site preostanati poljaci. Po nekolku~asovna istraga go pronajdovme Sokratovski kako spie vo eden endek i mu pobaravme izjava. Toj si gi protre o~ite i re~e: “Samo im zboruvav za toa kako treba da se usovr{at vo rabotata, za{to: 'Znam deka ni{to ne znam' e edinstveniot pravilen `ivoten stav.” “No, {to e rabotata so konduraxistvoto?” “Toa im go spomenav samo kako primer, nema nikakva vrska so niv.” Otidovme pak kaj poljacite, koi ve}e rabotea na podobru vaweto na nivnite polski konduri i im objasnivme za {to se raboti. Poslednata vest {to ja imame od poleto e deka e polno so depresivni poljaci koi ne rabotat za{to ne se si gurni dali dovolno znaat za polskite raboti. Sokratovski (desno) vo “berberska” faza od nego vata filozofija 151

ZA POLSKITE RABOTI KONE^NO I KAJ NAS! “Za polskite raboti”, fenomenalniot prira~nik za pol jaci i kaj nas! Ovaa kniga e odli~en informator od oblasta na polskite raboti za po~etnici, no i veren “sovetnik” za iskusnite poljaci. Vo nea }e najdete s$ {to vi treba, od informacii za toa koi alati se koristat, koi tehniki se najdobri i s$ drugo {to }e vi ovozmo`i da stanete pro fesionalen poljak. Zatoa, izlezete od depresijata i vlezete povtorno vo poleto! Po neverojatno niski ceni vo lokalnata prodavnica za {talsko |ubre. Pobrzajte, tira`ot e ograni~en!

Sovr{en prira~nik za Vas i Va{eto semejstvo, idealen za mladi, perfekten za stari. “Za polskite raboti”, Va{eto vtoro semejstvo. 152

Komisijata za anti-gra|anstvo zaklu~uva

NELEGALNO FINANSIRAWE NA KAMPAWITE Na v~era{niot sostanok vo domot na Mile (za{to pro storiite na KA momentalno se koristat za natprevarot vo pravewe piti na na{ite najvredni doma}inki) komisijata za anti-gra|anstvo re{itelna, so stav deka nelegalnoto finansirawe na kampawite za promocija na doma{nite proizvodi treba da se kazni. Celata debata be{e pottiknata od strana na nekolku lokalni proizvo diteli na patlixani i piperki (“Crveno e, dobro e!”), kako i odgleduva~i na prasenca za ednokratna upotreba (“Lapni, goltni!”). Nivnata kampawa, spored soznanijata na KA, e finansirana od nadvor, {to e nedozvolivo. “Nie nemame ni{to protiv kampawite. Nas n$ zasega na~inot na koj tie se finansiraat.” Na sredbata be{e re{eno spomenatite “naru{iteli na zakonot” da bidat kazneti so zaplenuvawe na nivnite proizvodi. Sostanokot zavr{i so zaka`uvawe na utre{nata “Lapni, goltni!” proslava na doneseniot zakon vo prostoriite na KA. Omileniot pijalak kaj mladite, "Boza-Loka" e pod somnenie za stransko finansirawe

153

SLUÂJOT NA JONÊ BONBONÊ KA bara istraga

“Slatkiot” Jon~e

Slu~ajot na Jon~e Bonbon~e dolgo vreme ja potresuva{e na{ata zaednica. KA kone~no bara istraga od polskite sili da sprovedat istraga na slu~ajot. Jon~e, ovoj na{ najgolem proizvoditel na bonboni i drugi blagi rabo ti, pred nekolku meseci be{e prijaven od strana na eden na{ novinar za poseduvawe na nelegalna smetka vo bankata za bonboni vo seloto [vajc Parija. Jov~e vedna{ ja demantira{e taa vest i go tu`e{e na{iot novinar za kleveta. Nadle`nite vo [vajc Pari ja mol~at, a polskata policija ne reagira. Do slednite vesti, ne jadete bonboni.

KOZATA NA KRUME PRAVI PROBLEMI Kozata na Krume Kozarkov, pro~uena duri i vo drugite sela poradi svojot nezapirliv apetit, koj ne po{teduva ni{to, e prijavena od strana na D. Debelkov. Toj tvrdi deka kozata v~era, dodeka toj bil vo lov so nekolku drugi soselani, vlegla vo negoviot dom i go izela siot mebel, so s$ kujnata! Kozarkov tvrdi deka toa ne e vistina i deka Debelkov go prodal mebelot den pred toa i go potkrepuva svoeto tvrdewe so toa deka zav~era go 154

videl kako iznesuva nekoi masi i stolici od doma, no ne mu pridal zna~ewe na toa. No, Debelkov ima alibi, dvajcata soselani, koi navodno bile na lov so nego vo izminative tri dena. Kozata nema alibi. Taa sega se nao|a vo na{ata polska stanica i od tamu tvrdat deka do sega ni{to ne izjavila, no deka go izela stapot.

NOVA PARTIJA VO NA[ETO SELO Ovcite od na{eto selo v~era odr`ale iten sostanok na ov~ata inteligencija i formirale ov~a partija, nare~ena BEE. Go zapra{avme novoizbraniot pretsedatel na ovaa partija koj bil povodot za vakvoto organizirawe na ovcite. G-din Ov~i Ka{kaval izjavi “Bee!”, a negoviot portparol dodade deka diskriminatorskiot odnos na sviwite od na{eto selo kon niv, kako i nivnata dominacija na pazarot za meso gi naterala na vakov radikalen ~ekor. Tie ve}e planiraat da u~estvuvaat na pretstojnite izbori i se nadevaat na solidni rezultati. Ni nagovestija i nekoi od sloganite so koi }e nastapat: “Pomalku holesterol, pove}e proteini!” i “So na{ata volna nema zima!” Pa, da im posakame sre}a nim i na drugite kandidati na pretstojnite izbori na doma{ni `ivotni.

BEE ve povikuva na op{to stri`ewe na slednite izbori! 155

[OK VO GRADINARSTVOTO GUNS’N’ROSES SE RASPA\AAT! Eksl Rouz, pro~ueniot botani~ar i frontmen na popularniot gradinarski bend “Pi{toli i rozi” v~era na pres konferencijata izjavi deka ve}e ne gi saka rozite i pi{tolite. “Tie moàt da vi napravat samo problemi. Nekolku pati vo mojata profesionalna gradinarska kariera sum se bocnal od roza i mi potekla krv, a od takva gletka pa|am vo nesvest!” Drugite ~lenovi na bendot ne se soglasuvaat: “Toa sme nie! Pi{toli i rozi. Tie dve raboti go definiraat na{iot poseben stil na gradinarstvo, èstoko i brzo! Ne znam {to mu e na Eksl, izgleda negovata nova devojka mu go zamatila umot.” “Tie se samo qubomorni na nego za{to toj e neèn, romanti~en i emotiven. Strièweto rozi so Magnum 46 za nego e minato! Eksl denes uìva vo pleteweto i re{avaweto krstozbori. Imixot na “lo{o mom~e od gradinata” be{e samo maska.” Poslednite glasini velat deka Eksl }e formira nov bend nare~en “Peleni i papu~i”. Eksl veli deka saka najmalku pet de~iwa

156

VOJNA NA GRADINARÎWATA! Internet blogot “Flora bez fauna” deneska ima{e nevidena posetenost zaradi tekstot posveten na raspravijata vo gradinkata “Veseli cvetovi” okolu pojadokot {to go dobile gradinar~iwata toj den. Eden del od gradinarite tvrdea deka pojadokot e neuredno rasturen po po~vata, dodeka drugite tvrdea deka toj ne sodrì dovolno koli~estvo azot, bez koj mladite cvetovi ne samo {to ne moàt da bidat veseli, tuku ne moàt ni pravilno da se razvivaat. Na{iot reporter izvestuva od terenot: “Dragi ~itateli, deneska vo gradinkata “Veseli cvetovi” i ne e ba{ tolku veselo. Gradinarite se podeleni na dva tabori i ve}e formirale partii. Pretstavnicite na “Konzervativnata i ~ista partija” velat deka }e go bojkotiraat “gradinareweto” dodeka po~vata ne se sredi spored evropskite propisi i pravila, a portparolot na “Partijata za gradinarski progres” mu prepora~a na svojot podmladok deka podobro e da ne jade ni{to, otkolku siroma{nata i zagadena hrana koja im se dava. Nadle`nite velat deka s$ e vo red so hranata i gi obvinuvaat mediumite i politikata za {irewe sekakvi idei koi malite i ne vini umovi gre{no gi razbiraat. Za pove}e informacii posetete go blogot “Flora bez fauna, blog za prosperitet na rastenijata (na smetka na ìvotnite)” “Decata gledaat premnogu televizija!” velat nadle`nite 157

MERI XEJN JA TU@I DR@AVATA! Meri, }erkata na Kanaba, ja tuì dràvata, poradi: 1) Nemawe na sloboda na izrazuvawe 2) Ma, {to se zezame, poradi nemawe nikakva sloboda! So ovaa tu`ba, vo dve kusi, no mnogu silni to~ki, Meri nastapi pred osnovniot sud vo na{eto selo i dobi kazna od dve godini zatvor, bez mo`nost za pomiluva we. Meri se ~uvstvuva dobro, veli deka yidovite ne moàt da gi ograni~at nejzinite slobodni misli i deka, od inaet “tripa” najmnogu {to moè. So novi vesti, od zatvorot “Merilend”, se javuvame {tom }e gi dobieme, a vie dragi ~itateli, ostanete pokraj va{ite vesnici, sleduva reklama: Meri Kanaba Xejn

158

OD GOVOROT NA EDEN OBIÊN ÔVEK PRED EDNA TOLPA Dragi soselani, se slu{aat glasini deka vo na{eto mirno i zdodevno selo se infiltriraat lu|e {to {irat nevoobi~aeni idei. Se pojavuvaat reklami za razni pijalaci, soveti od razni stru~waci, kako da ne ni bil dobar ìvotot pred toa i ne sme znaele {to da pravime bez niv. Mnogu ni trebaat tie! Jas velam, re~ete ne! [to i da vi kaàt, vie samo odre~no: NE! Samo toa }e ve spasi od novo to i }e ja so~uva tradicijata na staroto, za koja dobivme ves ti od u~enite i upatenite deka sekoj den o~ekuvaat da bide povtorno pronajdena. Zatoa, ne davajte se i so silata na selanstvoto napred, odnosno nazad, se izvinuvam, vsu{nost stojte si vo mesto, mislam, odete si doma, ne stojte sega tuka, de, odete si ama doma stojte, mislam ne bukvalno, tuku stojte na svoite stavovi i vrednosti. Pozdrav!

D-R AJD' SO NOV NAPITOK Se ~uvstvuvate bez idei, da ne re~eme “glupavi”, mislite vi se stereotipni i nikako ne moète da izlezete od krugot na obi~nosta. Probajte go najnoviot pronajdok na na{iot okoliski lekar d-r Ajd', vol{eben pijalak {to od obi~en i zdodeven ~ovek ve pravi indijanski {aman, poglavica na plemeto Saksii, Krejzi Gras. Moèbi lu|eto nema da reagiraat soodvetno na vas, moèbi duri }e zavr{ite vo zatvor ili ludnica, no toa e cenata na neobi~nosta. Za malku pove}e pari, d-r Ajd' ve iz(v)lekuva od kakva bilo institucija (me|u koi se i gorespomenatite). Bidete neobi~ni, bidete Krejzi Gras, so noviot pijalak na d-r Ajd'. Ajd'! 159

ANKETA ZA KVALITETOT NA BEZALKOHOLNITE PIJALACI VO NA[ETO SELO Vo na{eto selo, kako {to znaete, ima nekolku proizvoditeli na bezalkoholni pijalaci. Komisijata za antigra|anstvo, me|u drugoto se gri`i i za kvalitetot i bistrinata na pijalacite so koi ovie proizvoditeli se prisutni na pazarot. Bile ispitani deset od vkupno osum proizvoditeli i tri se proglaseni za najbistri, “Najbon Akva” od proizvoditelot Najdo, “Predobra voda” od Dobre i narodniot prvobranitel Bistar Bistrakovski, koj nema vrska so anketava, no ima najbistro ime i prezime.

Gra|anska asocijacija Z@ZB (Zdrav `ivot so zdrava boza) apelira kon “matnosta” na vakvite anketi i nivnata smi slena anti-propaganda kon vekovniot pijalak - bozata. 160

Od druga strana, bozata na Lek, bila povtorno proglasena za najmatna. “Da se razbereme, kvalitetot na bozata tuka ne e vo pra{awe, site znaeme kolku e taa zdrava za ~ovekot, no nikako ne mo`eme da se pomi rime so nejzinata netransparentnost; taa e tolku matna {to ni so najsovremenite uredi ne mo`evme ni{to da vidime niz nea.” Ete, dragi ~itateli, toa se rezultatite od ovaa mnogu zna~ajna i umna anketa, od koja na{eto op{testvo }e ima nesogledlivo zna~ajni posledici vo idninata, ako ne realnata, toga{ sekako vo imaginarnata.

ANTIGRA\ANSKATA KOMISIJA BARA REAKCIJA OD NEJAVNOTO NEOBVINITELSTVO KA bara od NN da sprovede postapka za da se utvrdi (ne daj Bo`e!) eventualnata odgovornost na ~inovnicite vo Ministerstvoto za Neodbrana vo vrska so netro{eweto na parite od buxetot. “Vo buxetot bea predvideni sredstva za kupuvawe oru`je, vozila, uniformi i sl. koi ne se potro{eni. Barame odgovornost, barame tro{e we!” velat vo KA. Odgovornite (koi ne sakaat da im se spomene imeto), velat deka smetaat deka na na{eto selo ne mu treba takva oprema i ja investirale vo kupuvawe seme, hrana za stoka, grade`ni materijali za izgradba na {tali i sl. “Na{eto selo e poznato po miroqubivosta i nenasilstvoto, duri i da n$ napadnat, nie nema da reagirame, {to }e ni se toga{ site tie oru`ja i vozila, {to da mu pravam jas na eden, da re~eme, tenk? Mo`am samo gasenicite da mu gi nahranam so zelka, ako me razbirate, za{to drugo ne znam! Ovoj poteg na KA e besmislen i ne e vo soglasnost so potrebite na na{eto selo.” Veli eden anonimen i miroqubiv selanec. 161

FRAERE, STRANSKI PLATENIK, NI SOLI PAMET Stranskiot platenik Fraere, na v~era{nata sednica vo lokalnoto Ministerstvo za tra~ i ogovarawe, izjavi deka na na{eto selo mu e potreben zakon za sloboden pristap do informacii. “Ako sakate vo Okoliskata zaednica, }e mo rate da bidete potransparentni”, re~e toj. Na sednicata od strana na selskata partija be{e izrazen somne` za vakvoto tvrdewe: “['o }e mi e sloboden pristap do informacii koga ja imam èna mi? Taa e najdobar informator! Znae s$, za sekogo od seloto, pa i po{iroko. Veruvam deka taka e i so va{ite èni, majki i sli~ni ènski su{testva, pa i vie maìte ne ste polo{i. Zatoa, mu pora~uvam na platenikot Fraere da si se vrati vo negovite severni i ladni krai{ta i da razmisli kolku e zatvoren toj i negovoto selo, a ne tuka da ni soli pamet nam!” Po vakvite iscrpni i uverlivi argumenti platenikot Fraere navistina se vratil doma i po~nal da se interesira pove}e za ìvotot na negovite sosedi (no, toa e ve}e druga prikazna). Ete kolku nie moème da i dademe na Okoli jata, a taa ne e svesna! “Aktivistki” na Selskata partija vo akcija 162

сабота 29.09.2023 година 3 БРОЈ 3

ВЕСТИ ОД

ПОДЗЕМЈЕТО

::: Zo{to Makedonija }e si go smeni imeto vo MekDonija! ::: Zo{to pi voto e dobro za maìte, a lo{o za ènite! ::: Zo{to vo Irak nema Vero! ::: Kako Bed Hulio Priti ja napu{ti Henifer Hani ston zaradi Anhelina Holi vo Vestite od svetot na poznatite latino-sapun ski arii! ::: Kako da napravite Azot od boza... ~ekajte, toa go ima{e vo minatiot broj, ili be{e predminatiot? Kako i da e, ima interesni raboti vnatre, pa ÎTAJTE!

::: Doznajte pove}e za zaverata na zabarite protiv slobodniot svet so vgraduvawe mikro~ipovi za perewe mozok vo plombite! ::: Doznajte kako internetot ja ubi televi zijata! ::: Doznajte kako da se pro svetlite preku davawe odredena suma pari na glavatarot na Sektata na pro svetlenieto i drugi svetlosni efekti! ::: I ne zaboravajte da se osve`ite so na{ite sponzori: KOKAINSKA KOLA i da ja zemete dnevnata doza PROZAIK dodeka u`ivate vo vestite od podrumot na ... eve ja (so poznatata replika):

GASI BE SVETLO! CELA PENZIJA NA STRUJA ]E MI OTIDE! ©

LIKOVI: Avtorot Reporterot Babata, baba mu na avtorot G-din ^e Gevarovski, piroman Ajn{tajn, genijalec so problemati~na frizura Barbi i Makedonka, kukli [emsa i [open, sovr{en muzi~ki par Xorx Karina, ekspert za marketing D-r Karies, zabolekar David i Golijat, bora~i Koko{ka bez glava Henifer Aniston, Bed Piti i Anhelina Holi, trijagolnik Huliana Roberts, luda nau~ni~ka Voditel na kviz Koko{ Jasupa, natprevaruva~ka vo kviz Raska`uva~ot Isako Fernandez, Alberto Ajn{tajn i Marija, quboven trijagolnik, br. 2 Crvot i jabolkoto, neprijateli na Isako Fernandez Konsumerist, site lu|e Voditelot Bob, lik so dijamantska nasmevka i zlaten prsten Super Trajko, Super-Makedonec Bili D'Gej i kompanija Miki Maus i Papata, smrtni neprijateli Pajo Kastrov i Mao, verni drugari Sumiks i Zernon, filozofi trgovci ... i mnogu drugi likovi od podzemjeto

VESTI ZA VREMETO Deneska vremeto be{e OK, so povremeni naplivi na ne-OK vreme i toga{ site po malku se nervirav me, osobeno baba mi, koja re~e, citiram: “Ako ne me umre{ ti, }e me umre vremevo”. Inaku vremeto e fizi~ki fenomen koj mnogu lu|e do sega se obidu vale da go definiraat, no pritoa uspeale samo da si ja razbu{avat frizurata. Kako na primer: Ajn{tajn! Da, toa e Ajn{tajn. Poglednete ja vnima telno negovata frizura. Pramenot na levata strana na negovata glava e nastanat koga toj otkril deka pod dejstvo na gravitacija osven prostorot, mo`e da se zak rivi i vremeto. Od toa soznanie do{lo do tolku silno zakrivuvawe na negovite mozo~ni branovi {to toa se odrazilo na negovata kosa. No, nekoi nau~nici {peku liraat deka vistinata le`i vo edna druga grmu{ka, poto~no vo edna konkretna grmu{ka vo koja toj zapoz nal edna li~nost so isto taka zna~ajni zakrivuvawa vo odredeni (malku poinakvi) delovi od teloto. Se raboti za mladata studentka po fitnes Frau Pamela Anderson. [to se slu~ilo vo taa grmu{ka ne znaeme, no poslednite nau~nici gi poso~uvaat tokmu tie slu~uvawa kako pri~i na za ~udnata frizura na Ajn{tajn. Tolku za vremeto. Sega ne{to za prostorot.

Prodavam prostor. Ili menuvam za vreme. Cena po dogovor. [ifra: Ajn Cvaj 169

VESTI OD PROSTOROT

Nau~nicite koi se zanima vaat so prostorot, za razli ka od tie {to se zanimava at so vremeto i tvrdat deka vremeto e beskone~no, velat deka prostorot ne samo {to e kone~en, tuku sekoj den sta nuva s$ pomal. Kako ekstre men primer na taa pojava e tokmu na{iot grad Skopje, kade {to se sobrani nau~ nicite od celiot svet za da ja ispitaat ovaa neizle~iva ~uma na modernoto vreme. Na{iot reporter se javuva od terenot. Reporterot: Da, se nao|am tuka, na Prviot samit na nau~nicite koi go istra`u vaat fenomenot na namalu vaweto na prostorot, koj se odviva vo najgolema taj

nost, pozadi zatvorenite vrati na prekrasniot hotel Prosto Oro, vo centarot na gradot, kade {to, me|u dru goto se nao|a epicentarot na ovaa fizi~ka anomalija. Nau~nicite se voodu{eve ni {to mo`at da se najdat vo centarot na slu~uvawata, nekoi od niv duri padnaa vo trans od sre}a i po~naa da ja peat pesnata “Zajdi, zajdi” i da baraat vrski za dobivawe makedonski paso{. [tom } e doznaeme ne{to pove}e za rezultatite od Prviot samit na prostornite nau~nici, }e ve izvestime. Ete, dragi ~itateli kakva e sostojbata so prostorot vo svetot i kaj nas. Sega odime so mal reklamen blok.

ROMPER-STOMPER

Va{eto Ego ima problemi so prostorot. Ne vi pomogna duri ni dogradbata na 2 sobi, 3 bawi i 8 balkoni? Ne gri`ete se. Tuka e Romper-Stomper! Samo naso~ete go Rompi kon ku}ata na va{iot sosed i toj }e ja sramni so zemja, a Stompi vedna{ }e vi otpe~ati uredna dokumentacija za poseduvawe na zemji{teto i }e mo`ete da po~nete so izgradba vedna{. Zatoa, nara~ajte go Romper-Stomper sega, i }e go dobiete besplatniot mini Bio-Romper, sovr{en za zabavi; garan tirano dezintegrira cel ~ovek za nekolku sekundi. 170

Decata POLUDEA po noviot DELI 6 Ajvar Ajvarot - produkt br.1 na makedonskata prehranbena industrija e pred nova era! Novata generacija na piper ki od avstraliskata sorta Deli 6 (Deli {est), proizve dena od makedonskite emigranti vo Avstralija ra|a {est pati pove}e od site dosega{ni vrsti. Ovaa sorta ima i u{te edna revolucion erna osobina, a toa e niska to~ka na Ajvarlivost, so {to se za{teduva na energijata i vre meto vlo`eni vo procesot na proizvodstvo na ajvarot. Za ovaa sorta piperki vedna{ se zainteresiraa Sloven cite i ponudija ogromni sumi pari za nivno otkupuva we i proizvodstvo na nivniot svetski poznat Ajver, no na{ite emigranti kategori~no odbija, bidej}i toa go pravele, citirame: “Ne za pari, tuku za prosperitetot i dobrosostojbata na svojata mati~na dr`ava”. Airlija! 171

ВЕСТИ ОД МАНЕКАНСТВОТО

TRAGEDIJATA NA BARBI Baba mi: Ne moàm ve}e da izdràm! ]e me umre{! [to pravi{ po cel den vo podrum? Barem zaklu~uvaj ja vleznata vrata. Ne moàm sekoj pat koga }e vleze ili izleze nekoj tvoj drugar da tr~am dolu da proveruvam dali e zaklu~eno. ]e mi vleze nekoj, }e se skrie pod ska lite, no}e }e mi tropa na vrata i }e umram od strav! Se izvinuvame zaradi malata „diverzija“ na baba mi, koja nenadejno upadna vo tekstot. Vo dene{nata epi zoda na Pop ikoni koi go smenija svetot, }e go razgle dame fenomenot na kuklata Barbi. Barbi nastana vo 1959 godina i vedna{ stana hit. Taa za milioni devoj~iwa {irum Amerika, a naskoro i po{i roko, pretstavuva{e simbol na ne{to nedosti`no, son za Holivud, glamur i ubavina i kontrapunkt na nivni te majki-doma}inki. Vo tekot na evolucijata na svojot izgled Barbi dobi i sestra so poinakva boja na koà, a na 38 godini (vo 1997 g.) nejzinata anoreksi~na polovina kone~no malku se popolni, no nejzinata òlto-zlatna kosa ostana ista. Barbi prozbore na 33 godini, od nejas ni pri~ini (ne navleguvame vo implikaciite na ovaa vozrast, za koja religioznite poznava~i tvrdat deka ne e slu~ajna) i prvite zborovi & bea “]e imame li dovolno obleka nekoga{?”, “Oboàvam {oping!” “Sakam da pravam pica zabava” i “âsot po matematika e zdodeven”. Po 40-tina godini uspeh, Barbi nesigurno za~ekoruva vo Noviot Milenium. Se pojavuvaat novi i pointeres ni kukli na pazarot. Proda`bata od godina vo godina opa|a. Proizvoditelite sfa}aat deka moraat da bidat 172

Барби, од фабри чките погони во срцата и душите на милиони анорексични деца. vo tek so vremeto i pravat igra nare~ena “Barbi pro tiv Godzila”, koja ne doì vuva uspeh. Potoa & pravat blog na koj taa gi zapi{uva svoit e doìvuvawa, misli i poetski tvorbi, od koi najpoznati se “Bluzot na fabri~kata lenta”, “Sakam da sum brineta” i “Plasti ka” (obrabotka na poznata ta pesna na Idoli). Blogot e poseten, no nedovolno i nabrzo i taa ideja propa|a. Poslednata ideja, “Realna ta Barbi” doìvuva uspeh, no za kratko. Po ovie neus pesi nabrgu se javuvaat gla sini za ru{eweto na tvr dinata nare~ena Barbi. “Barbi korporacijata se nao|a pred kolaps!”, tvrdat analiti~arite, i dodava at deka dokolku nabrzo ne

napravi ne{to za da izleze od krizata, kolapsot navis tina }e dojde. Pri~inata za toa, velat tie, e vo toa {to decata od izminatite dece nii ja sakale Barbi tokmu poradi nejzinata sovr{e nost i nedosti`nost, no bidej}i denes s$ pogolem broj deca i vozrasni nali kuvaat na Barbi kuklite i se odnesuvaat kako niv, taa ve}e ne se ~ini tolku nedos ti`na. Poslednata vest e deka Bar bi zapo~nuva sudski proces protiv roditelite i pro izvoditelite na obleka, kozmeti~ki proizvodi i sli~no, koi ja “barbarizi rale” mladinata na Ameri ka i uni{tile eden idol.

Barbi si zaminuva vo ve~nosta na spek takularen na~in - so eksplozija, vo soglasnost so nejzinata `ivotna prikazna. 173

PODEMOT NA “MAKEDONKA” Podu~eni od primerot na Barbi, na{ite proizvoditeli na nepo pularnata kukla Makedonka, go menuvaat izgledot na ovaa kuk la oble~ena vo tradicionalna narodna obleka i ja oblekuvaat spored svetskite hitovi. Ja rep rogramiraat sosema, i namesto da ja pee “Biljana platno bele{e” i da se odnesuva ponizno, progra merite na na{ata poznata korpo racija za zadovolstvo i razonoda na obi~niot gra|anin “Merak” go implementiraat glasot i odnesu vaweto na Pariz Hilton vo ovaa kukla. Rebrendiraweto na “Make donka”, osven nov imix, podraz bira i novi `ivotni stavovi. Izrasnata na socijalisti~ko mle ko, potoa zameneto so religiozno lep~e, taa sega masovno se kquka so ap~iwa “Prozaik” za pottiknu vawe na materijalisti~ki stavo vi i vrednosti i generalno pro zai~en stav kon `ivotot, zagaran tirano, od fabrikata “Materijal

grl iz a hepi grl”. Najnovata “Makedon ka” }e se vika “Holi dej-in-Las-Vegas” i lu|eto od “Merak” se nadevaat deka balkan skite ma`i za koi e nameneta ovaa kukla vo prirodna golemi na, kone~no }e si go najdat merakot. A sega vesti od Balkanot.

Makedonkite sportuvaat, pod vlijanie na amerikanskite trendovi. 174

VESTI OD VALKANOT! Balkan, zborot {to asoci ra na “valkan”, barem vo umot na tie {to se smeta at ~isti, a toa se nebal kancite, na nivna sre}a i radost, kone~no is~ezna od geografskite karti i e zamenet so golf igrali{ te. Ovoj ogromen proekt e finansiran od ligata na kolku stari tolku i boga ti Amerikanci, koi velat deka klimata na Balkanot e sovr{ena za igrawe golf, ama deka planinite otse koga{ im pre~ele da si gi ostvarat soni{tata i taka re{ile da gi “ispeglaat” i da si go napravat ovoj teren spored svoite `elbi, da stavat dupki kade {to sakaat, znamenca kade {to }e im se dopadne, ve{ta~ki ezerca, trevni povr{ini i sli~

Балкан, валкан, исто ти е - велат странските компулсивни мијачи на раце.

no, po èlba. Bidej}i, nemi novno se javil problemot so ìveali{tata na ìtel~i wata na ovaa rudimentirana provincija, starite i boga ti Amerikanci ovoj prob lem go re{ile kolku geni jalno, tolku i pragmati~no. Na mestoto na sekoj grad izgradile Mini-golf grat ~iwa za deca, kombiniraj} i gi iskustvata od Dizni lend i Golfvorld. Lu|eto gi smestuvaat vo ku}arkite od Mini-golf igrite, so {to se re{ava i problemot so nev rabotenosta, koj ovoj del od svetot go potresuva pove}e decenii nanazad, bidej}i sekoj e zadolèn za odrù vawe na svojata ku}arka i terenot okolu nea, za {to e platen. I ete taka, na{iot region e povtorno spasen od edna stranska i golema nacija, koja n$ nau~i kako da ìveeme podobro i da bideme podobri kon sebesi i svojata okolina. 175

СЕКОЈДНЕВНИ МАКИ НА ОБИЧНИТЕ ЛУЃЕ

SLUÂJOT NA GRA\ANINOT [KOR Ê GEVAROVSKI Dobar den, dragi gleda~i. Se nao| ame pred proda vnicata na na{iot sogra|anin Gevarovski, koj rano izutrinava stanal da ja otvori istata, no se soo~il so ~udna pojava. Gospodine Gevarov ski, objasnete ni {to se slu~ilo izutrinava. Gevarovski: Pa, kako i sekoj den, stanav okolu pet ~asot i trgnav po roba. Otkako go zavr {iv toa, se upativ kon prodav nicata i koga sakav da otklu ~am, vidov deka na re{etkite ima katanci koi ne se moi. Reporterot: Znaete li ~ii se? Gevarovski: Da. Na sosedot ~ie ime nema da go kaàm, ama toj si znae koj e, za{to ne e prv pat vaka da se “{eguva” so mene. Reporterot: Znaete li zo{to go pravi toa? Gevarovski: Znam. Od zloba. Merak mu e da se ma~am dodeka gi skr{am katancite. I sekoj pat nao|a s$ posilni katanci, samo da se zabavuva dodeka jas se potam. 176

Геваровски: катанците нема да ме запрат. Да живее револуцијата!

Reporterot: No, zo{ to? Dali mu imate napraveno ne{to, pa vi se odmazduva? Gevarovski: Sekako deka nemam! Apso lutno ni{to! Znae te, jas sum ~ovek koj sepak prostuva, ne e toj vinoven. Vremi wata se takvi. ^ovek na ~oveka mu e volk. No, da ne ve zadr`u vam, a i jas moram da se fatam za rabota.

ВЕЧНИ МАКИ НА НЕОБИЧНИТЕ ЛУЃЕ

ODGOVORNOSTA NA SEKOJ GRA\ANIN KON OP[TESTVOTO Gospodinot Gevarovski od minatata reportaà kaà edna re~enica koja }e bide zapametena dolgo vreme po povtornoto otvorawe-zatvorawe-otvorawe-zatvorawe itn. na negovata prodavnica, dolgo vreme otkako negoviot sin Xej-Ar Geva rovski }e ja pretvori taa mala prodavnica vo sinxir super marketi, a negoviot sin Di-xej-ar Gevarovski vo diskoteki, a negoviot sin Em-Si-Ar Gevarovski }e ja zapee vo niv pesna ta “Merak ti e da se potam, dodeka ti uìva{”, pottiknata od istata poznata re~enica na negoviot pradedo. Zatoa, vnima vajte {to zboruvate, inaku va{ite zborovi moè da se najdat prvi na top lista od idninata, koga vrednostite na umetnos ta i pop-kulturata }e bidat spu{teni na nivo vo koe [emsa }e bide [open. Toa, osven {to e samo po sebe degradira~ki, pretstavuva i realna opasnost, bidej}i va{eto idno-jas vo idnoto vreme koga }e bide izmislena ma{inata za patuvawe niz vreme to }e bide tolku isfrustrira no poradi reputacijata {to ja ima (mereno po negovite minato-vremenski standar di i merila za estetikata i umetnosta) {to }e mora da se vrati vo minatatoto i da izvr{i ubistvo (t.e. samoubistvo) na negovoto minato-jas.

177

VESTI OD KULTURATA Denes }e se odr`i koncertot na [emsa vo pridru`ba na [open, na skopskoto Kale. [emsa }e bide prenesena so helikopter, a klavirot na [open, zaedno so samiot [open, }e bide dostaven na lice mesto so kamionot na Dim~e, prevoznik na stoka, lu|e i predmeti, od selo Skopje. Kon certot }e zapo~ne so polovina ~as zadocnuvawe, bidej}i tolku & treba na [emsa da si ja namesti frizurata. Inaku [open e i nej zin li~en stilist i {minker (na {to na{iot poznat stilist Ser gej - Ivanovi~ Lenin mu zavidu va za {to ~estopati komentira: “Koga kosata na [emsa bi bila proleterijatot, jas bi bil nejzi niot Marks”). O~ekuvame dosega neviden multimedijalen nastan, vo koj se anga`irani preku 150 lu|e, leta~ki akrobati samou bijci, eksplozivni napravi od Prva, Vtora i Treta Svetska Voj na. Ovoj nastan e potpomognat od amerikanskata ambasada i ame rikanskiot amabasador [emsi} (inaku soprug na [emsa) i so ovoj performans-art-fart-nas tan-ins tal ac ij a-art ist i~k i event }e bide ozna~eno otvora weto na amerikanskata ambasa 178

da koja vedna{ potoa }e bide zatvorena za o~ite na javnosta, a otvorena kon nadvor. Go pra{avme ambasa dorot, kako planiraat da go napravat toa. Reporterot: Drag i mil, vozvi{en, a milozliv, semo}en ambasadore na SAD, gospodine-gospodine [emsi}, kako plani rate da ja ostvarite najavenata zatvorenaotvorenost. [emsi}: Ambasadata }e bide oblo`ena so blindiran glas. Vsu{ nost, toa e materijal ~ie ime i sostav ne bi smeel da go soop{tam, bidej}i e wu teknolo xi na amerikanskata militari. Materija lot e sosema neprobo

Што му вреди на Бетовен што убаво пее кога ја продавам повеќе плочи од него!

Ambasadorot [emsi} i negovata specijalna edinica Lisici, obu~ena za opsada na istoriski spomenici

en, ne samo mehani~ki, tuku i vizuelno, no samo od ednata strana - va{ata. Ha-ha-ha... Reporterot: Dali toa zna~i deka nema ni{to da se gleda od nadvor? [emsi}: Ne, i vo toa e ke~ot… hm… finatata, jes. Vie }e gledate ne{to, no toa ne e vistinskiot izgled na ambasa data, toa e samo hologram, da re~eme, ha-ha. No, toa ne e se. Ovoj pleksi-staklo e neproboen i za misli i idei, zna~i, ni{to od toa {to vie go velite ili duri vikate nie ne mo`eme da go slu{neme, a s$ {to }e re~eme nie – vie }e slu{ate i poslu{ate. Ha-ha-ha! Reporterot: Prekrasno! Vi blagodaram presvetol gos podine-gospodine-gospodine [emsi}. Ete, dragi ~ita~i, slu{navte kako vo slu~aj koga ~ovekot samiot sebesi mo`e da si bide volk, na pomo{ mu doa|a superioren ~ovek i napredna tehnologija da go spre~i vo toa i da go podu~i kako da bide podobar volk, mislam ~ovek.

PU[, PU[ MISTER BU[. PU[ MISTER BU[. A, JE! ajde site zaedno!

179

ВЕСТИ ОД (НЕ ТОЛКУ) НОВИОТ СВЕТСКИ ПОРЕДОК

MEKDONIJA SE RA\A Makedonija re{i da go razre{i dolgogodi{niot spor so Grcija okolu imeto so nejzinoto preimenu vawe vo Mekdonija. Portparolot na odborot za preimenuvawe vo vrska so vak vata odluka ni soop{ti: Portparol: “Makedonija... (novinari go turkaat) uf... ve}e odamna nema nikakva vrska so nejzinoto ime… oh…, koe poteknuva od vremeto na anti~ka Makedonija, mora me da si priznaeme. Vremiwata se menuvaat, istorijata isto taka, dene{nata Makedonija mnogu pove}e nalikuva na nekoja … aj! Poleka be!... post-nuklearna Diznilend kvazi-Amerika, pa zatoa re{ivme da sozdademe ime koe }e n$ opi{uva takvi kakvi {to sme… ej!... , a utre ako se smenat op{testvenite priliki, boè moj, pak }e go sme nime imeto. Bea predloèni imiwata Miki-mausdonija i Mekdonija, od koi, po dolga rasprava be{e prifateno vtoroto, bidej}i, da bideme realni, Miki Maus e odamna mrtov… of… , a nezdravata hrana ve~no }e ìvee… (vo toj moment nekoj mu pika diktafon vo ustata) mmm! Pa navistina nema smisla!... Vakviot ~ekor e prviot od niza ~ekori kon praveweto brend od na{ata dràva. Sega sekoj koga }e go ~ue na{eto ime }e znae {to go o~ekuva i {to e najva`no – nema da ima zabuni.” Reporterot: No, odborot na najpoznatiot amerikanski proizvoditel na brza i nezdrava hrana Mekdonald ved 180

na{ stavi veto na preimenu vaweto na na{ata dr`ava vo MekDonija. Od vladata i odborot za pre imenuvawe se razo~arani od vakvata odluka na Amerikan cite i velat deka, citiram: “Se nao| ame vo navistina nezavidna polo`ba. Grcite nema da dozvolat povtorno da se nare~eme Makedonija.” Po dene{nata sednica bilo odlu~eno Makedonija privre meno, dodeka ne se najde drugo re{enie da se vika “Kukuba {imutartikija”.

Poslednite izvestuvawa velat deka maliot narod na Kukuba{imutarci {to `ivee vo {umite na Tanzanija stavi veto na vakvata odluka, pora di sli~nosta na na{eto ime so nivnoto omileno i tradicionalno jadewe, koe vo prevod zna~i “Ska kulci na skara.

Кукубашимутар тикија, новотоновото-новото име на МекДонија

“MekDonija se ra|a”, novata himna na noviot red i poredok, koja ja odrazuva `elbata na mladata nacija za prosperitet vo globalniot konsumerizam i mekdonaldizacija na svetot i po{iroko.

181

VESTI OD SVETOT Sev ern o-amer ik ans kat a dr`ava Amerikana & objavi vojna na ju`no-afrikanska ta dr`ava Gana. Portparo lot na vladata na Ameri kana, zapra{an za pri~ini te za vojnata, izjavi: Drug portparol: “Bevme tamu i vidovme stra{na situacija. Lu|eto tamu nemaat super-mar keti, zamislete! Nemaat kab lovska televizija ili inter

net! Kako osumnaes etti vek! Polovina ~as baravme Mekdonalds i ne najdovme, za da doznaeme deka nema. Bevme {okirani. Po {okot otidovme da se osveìme so po edno pivo i otkrivme deka tamu nemaat niedno od na{ite piva, tuku samo od lokalnite. Takva e situacijata so site prehranbeni, tekstilni, industri ski i dr. proizvodi i otkako go zaklu~iv me toa, re{ivme deka toa ne e zdravo za ovaa dràvi~ka i deka nie treba da go smenime. Mu predloìvme na pretsedatelot otvo rawe na super-marke ti, trgovski centri, zabavni centri, teh nolo{ka, informa ti~ka revolucija… no, toj ne be{e zain teresiran. Re~e deka

Izgradbata na Gana zapo~na 182

ekonomijata im e slaba, no bile zadovolni i preìvu vale. Toga{ zaklu~ivme deka pretsedatelot im e diktator i vedna{ zapo~navme voena akcija, po koja, vo ~etvrtokot e zakaàna grade`na akcija. Da se nadevame deka naskoro tamu }e ja vidime kopijata na na{ata dràva.” Reporterot: Ne e prv pat vak vite procesi da se slu~uvaat vo edna zemja od tretiot svet (dobitnik na bronzen medal na natprevarot na svetovi te), tuku naprotiv se mnogu ~esti. Edni kriti~ari velat deka Amerikana ja saka naf tata na okupiranite zemji kako golem izvor na profit, a drugi velat deka pozadi ova stojat golemite korporacii koi gi {irat svoite brendo vi i proizvodi nasekade niz svetot so primena na oru`je i nasilstvo, a vo dogovor so vladata na Amerikana, koja dobiva procent od seto toa. Treti velat deka se raboti za kompleks na pomala vrednost koj{to ovaa nacija izrasna ta od tolpa ubijci i kradci, {qamot na stariot konti nent koj {to sakaj}i da se ispere od nedostojnoto mina to gradi bleskava idnina vo

Вести од времето: Утре времето ќе биде сегашно! koja koga site }e naliku vaat na niv, nikoj ve}e nema da moè da gi isme va i potcenuva... Toa e s$, narode! Tekstualna reìja: ê kaj be, vesti od vremeto. Reporterot: Ma koj go {i{a vremeto, da nema da sadi{ piperki vo dvorot pa te interesira dali }e vrne? Morate da prifatite deka moder niot ~ovek e relativno nezavisen od vremen skite uslovi, kako i od pogolemiot del od pri rodnite pojavi. Velam relativno za{to vo taa kategorija ne spa|aat prirodnite katastrofi, a tie i taka ne moàt da se predvidat, pa {to se ma~ime toga{ so tie zdodevni vesti od vreme to. ]e vi kaàm vesti od vremeto: Utre vremeto }e bide sega{no! I zadutre, i potoa... 183

TOP OF D'[OPS Najdobriot prodava~ na si te vremiwa, Xorx Karina, po va{e barawe, vi pretstavuva: Kvalitetno, nepovtorlivo, ev tino, povolno, ne propu{taj te, morate da go imate, sekoe doma}instvo e nepotpolno bez nego, }e umrete vedna{ ako ne go kupite, vedna{! Edinstven proizvod, nepovtorliv brend, }e se kaete ako ne go zemete, pobrzajte! Pobrzajte, javete se vedna{, vedna{ javete se na besplatniot broj za besplatna dostava i besplatna instala cija. Nemate pari? Nema prob lem! Ne e {ega, nema rizik, edinstveno ako ne se javite vedna{, zatoa pobrzajte, javete se! Javete se vedna{, nara~ajte, nara~ajte pobrzo na besplatni ot telefon, besplatna dostava, besplatna instalacija, samo platete! Besplatna prezenta cija vo va{iot dom, nema da si otideme dodeka ne nara~ate. Javete se, operatorki so pri jaten glas ve o~ekuvaat da vi ka`at koj proizvod odgovara za vas, za va{iot xeb i va{ite potrebi. Nara~ajte vedna{ i 184

kako podarok so proiz vodot }e dobiete bes platen set od luksuzno dizajniran, stilsko stiliziran, visoko kvaliteten i moderen set od - tri penkala! I toa ne e se, kako bonus podarok dobivate bes platen set od luksuzno dizajnirani, stilsko stilizirani, visoko kvalitetni i moderni tri molivi! Pobrzajte, ne ~ekajte, ne dvoum ete se, re{ete se, vedna{! Ako proizvodot ne gi zadovoli va{ite pot rebi, vratete go, a nie }e vi gi vratime pari te, zadr`ete go podaro kot, za{to nie misli me na vas, nie mislime na nas, mislite li vie na nas… mislete na nas, mislete na nas…

Морате да го имате нашиот производ, или тешко вас!

NOV PRONAJDOK Izmislena e nova tehno logija na reklamirawe koja funkcionira preku pra}awe elektro-mag netni signali vo zabite na lu|eto. Kako se pos tignuva toa, go zapra {avme d-r Zabole Karies. Reporterot: Gospodine Karies, za {to se raboti? D-r Karies: Ova e napred na tehnologija izrabote na od ZASA (Zabolekarska Asocijacija so Sovremena Aparatura), patentirana od profesorot d-r Zab Oldrin, koja primenuva sovremena vselenska teh nologija za vgraduvawe mikro~ipovi vo plombi te na pacientite. Mikro ~ipovite se priemnici preku koi tie gi primaat signalite od na{ite rek lamni agencii. Reporterot: No, kako lu|e to se re{avaat na toa? D-r Karies: Popravkata na zabite e besplatna, pa imame mnogu kandidati. Eve, vo momentov vo ~ekal nata ima preku 30 lu|e.

Reporterot: Da odime da zapra{ame nekoj od kandi datite. Gospodine, zo{to se re{ivte na vakov drasti~en ~ekor? Gospodinot: Zaradi bes platnata popravka. Reporterot: Nema li da vi pre~at postojanite reklami? Gospodinot: Ne. Reporterot: Nema da vi pre ~at glasovite vo glavata? Gospodinot: Podobro toa od zabobolkava. Reporterot: Ete, dragi ~i tateli, gledate do kade stig nuva bedata na obi~niot gra|anin koga se re{ava da slu{a gluposti po cel den od koi nekoj drug se bogati… Sestrata (vika): Gospodin ZaboBolkov. Tolpata: Jas! Jas!

185

VESTI OD IDNINATA Denes e 04.04.2024. Gi gledate vestite na prvata i edinstvena dr`avna programa, vsu{nost, edinstvena ta programa na televizijata. Denes zgasna i posledna ta privatna televizija vo na{ata dr`ava. I kabel skite operatori re{ija deka e besmisleno da nudat programa koja {to nikoj ne ja gleda. Duri i jas se ~udam za kogo gi ~itam vestite, no se nadevam deka nekoj }e go prenese ova na internet, inaku edinstveniot medi um koj {to go koristite vie, dragi ~itateli. Nam ne ni ostanuva ni{to drugo osven da ja zapeeme pesnata ”Internet killed a television star!” Ajde, site zaedno.

Reporterot: Dobar den i dobro dojdovte na dene{ni ot me~ na televiziskite programi protiv internet programite. Denes imame istoriski natprevar. Pos lednata preìveana televiziska programa Televizija Tiranija Reks, }e se bori protiv internet programa ta Elektro Kiker. Reks vleguva vo ringot i e praten so svireì od publikata, koja go izvikuva imeto na Kiker, koj sega vleguva vo ringot. Vladee euforija. Protivnicite se odmeruvaat. Kruàt eden okolu drug. Reks go upatuva prviot pasivno emitira~ki bran od elektroni. Reks go izbegnuva, svitkuvaj}i se na levo i vozvra}a so mreà od udari koi go na~ekuvaat Reks nepodgotven. Kiker pa|a dragi ~itateli. Televizi jata pa|a! Posledniot Mohikanec e na podot! Reks gi kreva racete i ja pozdravuva publikata voveduvaj}i n$ vo nova epoha. Toa e kraj na ovaa sezona na Internet versus televizija. Na prolet zapo~nuvame nova sezona nare~ena web 13.0 protiv web 14.0, teòk natprevar pome|u silni protivnici. 186

Можно ли е помирување на интернетот и телевизијата?

Dali novoto pov torno }e go pobe di staroto, ili e vreme da se svr time kon mina toto, da pog ledneme nanazad i da se pozicio nir am e pod ob ro kon pogolemi celi, kon podo bar kvalitet na ìvot, names to samo slepo da bideme noseni od buicata na teh nolo{kiot nap redok, ne znaej}i ni samite kade odime, ne znaej}i deka pozadi toa stoi samo èlba ta za kontroli rawe na na{ite ìvoti od stra na na mo}nite

@elba za pogolema mo}, pari, kon trola, bogatstvo, nadmo}, kon trola, pot~inuvawe na na{ite `ivoti, na{ite idei, na{ite `elbi, na{ite soni{ta, na{e to vreme koe im go podaruvame vo ogromni koli~estva, a za {to, za {to, za {to!?….

Borbata me|u David i Golijat zapo~na! Site ma`i, `eni i deca, pred va{ite ekrani! 187

THE BABA Babata upa|a vo kadar. Se brzam, babo, ostai me. Baba mi: Samo vie brzate nekade kako muvi bez glavi, kako da nemate mozok! Dobro, dobro, ama stvarno se brzam. Baba mi: Vo na{e vreme be{e poinaku. Nikade ne se brzavme. Dedo ti ~eka{e pet godini da me zaprosi. A vo me|uvreme se nemavme ni baknato. S$ {to pravev me zaedno be{e {etaweto na korzo. Jas ne smeev ni da go poglednam, a kamoli da se nasmevnam. A denes! Da, da… Baba mi: Denes tr~ate kako muvi bez glavi, sakate da se zbogatite nabrzina, }e go uni{tite gradov, deca be, na {to li~i ova ve}e, jas vi velam, gradov pove}e li~e {e na grad vo moe vreme, otkolku sega, sega e samo eden golem cirkus, cirkus na {turci oble~eni vo kostumi {to tr~kaat naokolu i 188

Морате да го имате нашиот производ, или тешко вас! skokaat kako nekoi bezglavi insekti. Babo be, {to ti e denes so bezgla vi muvi i insekti. Stvarno se brzam. Baba mi: Da znae{ deka toa }e ve ~ini, za{to bezglav ne se ra|a, tuku se stanu va. Va{ite deca }e pla}aat za va{ata bezglavost, va{ite vnuci, ne mislite na idninata, mis lite samo na denes, kako da go zgrap~ite momentot. Babo, be… Baba mi: Ajde, odi, brkaj si ja rabotata, brkaj bezglava rabo ta, bezglavi su{te stva nizaedni.

URBANI I NE TOLKU URBANI (DA NE REÂM SELSKI) MITOVI Dene{nite vesti gi otvorame so rubrikata “Urba ni i ne tolku urbani (da ne re~am selski) mitovi” Dene{niot mit tvrdi: Koko{kite moè da ìveat i bez glava. Nau~nicite i svedocite velat deka toa e to~no. I toa ne samo na nekolku minuti. Koko{kite koi bile ~lenovi na razni sekti svedo~at za visti nitosta na ovaa pojava. Intervjuiravme edna. Koko{kata: Bev ~len na Sektata na prosvetlenieto preku davawe odredena suma na glavatarot na sekta ta. Sekoja nedela se izveduvaa rituali na `rtvuvawe, pri {to nekoi od nas bea izbirani i koleni. Poneko ga{ se slu~uva{e nekoja koko{ka da prodolì da se dviì naokolu bez glava i da se odnesuva sosema nor malno, kako ni{to da ne se slu~ilo. Nau~nicite velat deka toa e vozmo`no poradi toa {to ~esto pri kolewe to na koko{kite ne se o{tetuva mozo~noto steblence koe{to e odgovorno za najgolemiot del od refleksite. Navistina!

Glavatarot na sektata i negovata astralna proekcija. 189

VESTI OD LATINOSAPUNSKITE SERII Хенифер, Бед и Анхелина, љубовен триаголник од сапуница. Vesti od svetot na poz natite Latino-sapun ski yvezdi. Henifer Haniston ima nov de~ ko. Posle raskinot so Bed Hulio Priti, Heni fer dade s$ od sebe da mu pokaè na Bed i negovata nova ènska Anhelina Holi deka ne & e gajle {to taa & go zemala najzgodni ot de~ko na planetata i deka prodolùva so ìvotot. Posle nekol ku neuspe{ni vrski,

taa sega e vo vrska so brita necot Pol Skulp- tor, sega{en maneken, porane{er mason, iden teniser-batler-golfer i specijalist na zboruvawe so vrel kompir vo ustata. Tie dvajca se videni vo restoran kaj Donald Dakiwo, a potoa vo Mek Ronaldiwo i o~evidcite tvrdat deka izgledale sre}no i zaqubeno. Henifer veli deka Pol mo`ebi ne e latino qubov nik kako Bed Hulio, no deka sekako ima maniri i kultu ra “Hulio znae{e da `driga i prdi na masata dodeka jadevme. Pol nikoga{ ne go pravi toa, a ako ve}e mora, se izvinuva i odi vo toaletot,” veli sre}na ta Henifer koja se ~ini kone~ no uspea da najde izlez od pro

Trite podeleni tabori obo`avateli na Bed, Anhelina i Henifer. 190

vincijalizmot na sops tvenata sredina i da se preseli vo povisokite sferi na postoeweto. O~evidcite velat deka taa e na sedmo nebo i deka dvajcata tr~kaat naokolu ludi od zaqu benost kako dve muvi bez glava.

Posledni vesti velat deka Henifer i Pol ne se ve}e zaedno, poradi nedorazbirawata oko lu naporniot raboten raspo red na skulptorot-mason-te niser-golfera{-batler i spe cijalist za zboruvawe so usta polna so vreli kompiri, Pol.

I SONCETO E YVEZDA No, na vestite od svetot na latino-yvezdite im nema kraj! Huliana Roberts, poznatata latino yvezda od filmovite “Ubavata hiena” i “Herina Brokoli}”, be{e nagradena so nagrada za ìvotno delo vo oblasta na florata i fauna ta, poradi nejzinite otkritija na nov vid brokola i nov, mutiran podvid hien a-ku~e-slon-pingvin-mamut-èlka-oh ridska pastrmka-zmej-Hari Poter-pitekantropus-mravojadcrv-eurokrem-mikser-ku~e (razli~en vid od prethodniot)ma~e-koral-bez’rbetnik-parazit-virus… bez glava! Na{ata opoàrena i opusto{ena zemja ja povika gospo|i cata Huliana kako ekspert po flora i fauna da dojde i da ni ja oìvee zemjata. Na Huliana & bea ponudeni milion dolari koi taa gi odbi. Na toa na{ite odgovorija so ponuda od dva milioni, a taa vrati so komentar: “Tolku dobivam za da prdnam vo film!”, na {to na{ite & ponudija pet mili oni, objasnuvaj}i deka toa e navistina posledna ponuda za{to tolku imame (}e ostane samo ne{to sitno za funkci onerite), no Huliana i ovoj pat odbi so zborovite: “Imate li mozok vie! Pa tolku dobivam za otkrivawe na samo eden podvid hiena-ku~e-slon-pingvin-mamut-èlka-ohridska pastrmka-zmej-Hari Poter-pitekantropus-mravojad-crv-eu rokrem-mikser-ku~e (razli~en vid od prethodniot)-ma~ekoral-bez’rbetnik-parazit-virus… bez glava! 191

I ete, dragi ~ita~i, taka na{ata zemja povtorno ostana bez stranska pomo{. Ostaveni sme sami na sebe i na na{ite bezglavi voda~i, nadevaj}i se deka nekoj, neka de, nekoga{, }e go pronajde kamenot na mudrosta – glava ta na na{iot odamna po~inat tatko na nacijata.

KVIZ “KOKO-DA? KOKO-NE!” Voditel na kvizot: Dobar den, dragi ~ita~i. Denes so nas e gospo|ata Koko{ Jasupa, koj vo minatiot kviz zavr{i so 100.000 jajca vo nejzinata sre}na ko{nica. Kako se ~uvs tvuvate, gospo|o Koko{? Jasupa: Odli~no. Voditel: Dali ste podgotveni da odite do kraj, da gi sobe rete site tri milioni jajca? Jasupa: Sekako. Voditel: Koj ni e na pomo{ vo publikata? Jasupa: Mojot ma`. Gospodin Koko{. Voditel: Kako ste gospodine Koko{? G-din Koko{: Kuku... rikuuu! Voditel: Ne ba{ dobro, a?... Odime so pra{awata. Voditel: Kolku ìteli ima republikata Zemimebambe, ako po glava na ìtel ima dve jajca, a po glava na ìtelka niedno? Jasupa: Te{ko pra{awe. ]e go konsultiram maòt. Voditel: Gospodine Koko{? G-din Koko{: Kuku... rikuuu! Voditel: Ete, go slu{navte odgovorot. 192

Jasupa: 2 milion i 150 iljadi i dva. Voditel: Za malku. Za `al gi gubite va{ite pari i va{eto telo koe }e bide pretvoreno vo vkusna koko{ja supa, a va{a ta glava koja ja ostavivte kako zalog za u~estvo vo kvizov, }e bide iskoristena od organiza torite na kvizot, a na koj na~in neka ostane tajna, sepak da ne otkrivame s$.

Најнов квиз: Кој сака да биде супа од кокошка со милион зачини!?

E pa, gledajte n$ nas koro i prijavete se na na{iot kviz, prijave te se, pobrzo, pobrzaj te!

“Pu{eweto e zdravo, ili ne!?” Golemi nagradi sleduvaat, pobrzajte! 193

Vo POÊTOKOT BE[E TEMNINATA... Deteto: I potoa… Raskaùva~ot: Tesla ja so zdade naizmeni~nata struja i s$ po~na da se zabrzuva. Deteto: Kako toa “da se za brzuva”? Raskaùva~ot: Taka, godi nite stanaa meseci, meseci te nedeli, nedelite denovi, denovite minuti, minutite sekundi, sekundite stotin ki, stotinkite milisekun di, milisekundite parseci i ja dostignavme dolnata granica na deleweto na vremeto. Toga{ se pojavi Ajn{tajn, koj n$ nau~i deka vremeto e relativno. Deteto: Toa e kako koga si zaquben, vremeto prosto ti leta! Raskaùva~ot: Relativnos ta e poim koj{to ja defini ra fizi~kata realnost na ne{tata. Toj nema nikakva vrska so ~uvstvata, a osobe no ne so qubovta. Isako Fernandez: No, sepak ima. Prirodata e soz 194

dadena od ~etiri elementi: voda, zemja, ogan i vozduh, no tie sami po sebe se mate rijalni i ne moàt da nap ravat ni{to. Zatoa im tre ba qubovta, da gi vozdigne i da gi napravi “magi~ni”. Qubovta moè s$, Marija, duri i da ja vozdigne mate rijata do duhovni sferi. Kako mojata qubov kon tebe. Jas bev prost selanec i neuk sto~ar, seqak, kako {to bi rekla ti, no zaradi tebe posakav da u~am, se zapi{av na fakultet, u~ev i eve, kone~no, dojdov so diplomava pred tatko ti, da te zaprosam. Marija: Isako! Toa e prek rasno. Vedna{ }e go viknam tatko mi. Alberto: Zna~i, ti Isako, saka{ da ja zeme{ Marija za svoja èna. Isako Fernandez: Da. Alberto: Od {to planira te da ìveete?

Isako Fernandez: Zavr{iv fakultet. ]e baram rabota. Alberto: ]e bara{ rabota so fakultet! Ha-ha-ha… (Isako ja navednuva glavata i se svrtuva. Bega.) Marija: Isako! Isako! Alberto: Ne vikaj go, }erko! Pobedata e moja! (Pee so Holi vudski glas:) Revolucija vo nauk anapraviv jas Isako go svitka svojot opa{ Relativnosta e sega vo moda Sekoe dete mora da ja proba Imame so vkus na top~esta jagoda ~okolado i zakrivena banana! Povelete, povelete Relativnost po najniska cena Ajde, povelete, pobrzajteee!…

Marija: Otsekoga{ naukata ti bila po bitna od mojata sre}a! Buaaaa!... Alberto: Marija, si ne!.. Nie genijalcite otsekoga{ sme bile nerazbrani... (za sebe) No, nekoi od nas sepak dobro se prodavaat!

Науката не е песна - порачува Њутн и порачува песна додека порачува десетка со кромид и му порачува на келнерот да побрза..

Wutn razmisluva. Deteto jade jabolko. Tolku. 195

INTERMECO Ajn{tajn: Jabolkoto padnalo na glavata na Isak Wutn, ne zatoa {to bilo privle~eno od gravitacijata na Zemjata, tuku za{to mislite vo glavata na Wutn go izludele Telepatskiot Crv, koj so telekineza go xitnal jabolkoto kon glavata na Wutn. Telepatskiot Crv: Da, toa e to~no, no, kolku da se znae, da be{e Ajn{tajn dolu, }e mu go sru{ev i drvoto na glava! Wutn: I toj Crv i Ajn{tajn se ludi. Totalno ludi! Si igraat so svetot i vselenata kako da se bogovi. Zapalete gi! Jabolkoto: I mene mi e dosta. S$ si dobi priznanie: Wutn, Zemjata, Gravitacijata, s$ osven jas. Zarem ne bev jas toa {to go prosvetli Wutn!?

VO SVETOT NA KONSUMERIZMOT Toa be{e na{ata rubri ka “Filozofija, religi ja, nauka, blagi raboti i semejni intrigi na po znatite, ne tolku boga ti, no slavni nau~nici, na {panski na~in”. Se nadevame deka u`ivavte. A sega reklama. 196

Konsumerist: @ena mi me prati vo prodavnica da kupam nekoi raboti. Pa, da vidime {to treba da zemam: 1) “MUSLI STADO”, `ita rki polni so ideol o{ki vitamini i religiski minerali. Igra~ka-nag

rada, idol koj{to kaùva nekoja od porakite za pri druùvawe kon narodno to stado koga }e povle~e{ ra~ka vrzana za nego. Isklu ~itelno va`no za naso~uva we na mladite mozoci. 2) [ampon: “DETE-[AM PION”, {ampon koj pravi {ampion od deteto vo pos lu{nosta. Sluì za perewe na mozokot na decata, efi kasen za site vozrasti, no {to e najbitno gi otstra nuva svest-vo{kite (nanoroboti nakrkani so elek tronski ekvivalenti na hemiskite psihoaktivni

sostojki; eden od najnovite proizvodi na nadzemjeto), tolku sitni, a tolku opasni za za~uvuvaweto na poredo kot vo na{iot svet. 3) “KOKAINSKA-KOLA”, za momenti na depresija i poti{tenost. Opasna ako ne se me{a so: 4)“PROZAIK”, na{ata omi lena droga, koja go uramno te`uva preeksplozivniot karakter na kokainot i gi umrtvuva lo{ite nus-misli za slobodata, taa odvratna i nepo`elna rabota vo na{e to sovr{eno op{testvo…

ВЕРУЈ! КУПУЈ!

КУПУЈ!

197

Konsumeristot vleguva vo supermarket na koj pi{uva “Veruj!” Se me{a so tolpa ta. Gleda nadolu i se dviì nezabeleìtelno. Ja slu{a muzikata vo pozadina. Poleka gi kreva racete. Nozete po~nu vaat da mu cupkaat. Pojako e od nego. Zaigruva. Nekolku dru gi kupuva~i mu se pridruù vaat. Site zemaat proizvodi od policite, se poddavaat so niv, gi pregrnuvaat, gi kreva at visoko vo vozduh... Naedna{ - temnica... Potoa - blesok! Voditelot Bob: Dobra ve~er, dragi gosti. Dojdovte od site krai{ta na site Vseleni da go prosledite ve~era{niov proces. I nema da se razo~arate, za{to ve~erva imame mnogu interesen gostin. Kaète ni, Gospodine Konsumerist, {to se slu~i so vas? Konsumerist: Prvo bi sakal da gi pozdravam site lu|e {to gi poznavam a koi ja sledat prog ramava. Ne znam, Bob, dobro mi trgna. Bev praten da ja {pioni ram taa manijakalno-potro{u va~ka materijalisti~ka kvazivselena, no rabotite nekako trgnaa naopaku, bev vovle~en od nekoja nepoznata magiska sila, no - slu{ajte! 198

Консумеристи од цел свет: обединете се! Problemot ne e vo niv - proizvoditelite, tie samo se obiduvaat da preìveat. Problemot ne e ni vo ìtelite na toj svet. Tie zaedno soz dale eden vid simbio za, sovr{ena sorabotka na parazit i doma}in, tuka lu|eto ne se `rtvi na proizvoditelite. Bi moèle rabotite da gi postavime i inaku. Mo èbi, proizvoditelite se `rtva na lu|eto, za{ to tie moraat da rabotat denono}no na izmislu vawe novi i interesni, pointeresni i popriv le~ni proizvodi samo da gi zadovolat mu{te riite. Tie se nekoj vid robovi na mu{teriite, a ne obratno. No, ka ko i da e, mislam deka nivoto na harmonija vo toa op{testvo e naj visoko dosega, od site op{testva, pa duri i od toa kaj mravkite.

Voditelot Bob: Interesno gledi{te, gospodine Konsu merist. Da vidime {to misli publikata. Dali uspe{ no ste ja izvr{ile va{ata misija i dali mo`eme da ve pratime na slednoto nivo od na{ata vozbudliva igra, ili ve vra}ame nazad. Sega! Publikata: (Se slu{aat glasovi od sekade. Gospodin Konsumerist malku se trgnuva od silinata na vikawe to.) Nazad! Ponatamu! Nazad! Ponatamu!... (i taka nekoe vreme) Voditelot Bob: Pomina vremeto za glasawe. Mene mi se ~ini deka “Nazad” e poglasno. Da, imam potvrda od `iri to. Ni ostanuva u{te da vi ja soop{time formata vo koja }e se reinkarnirate na Zemjata, a toa e formata na crv!

Povelete vo Veruj: podaroci za celoto semejstvo! 199

SUPER MAKEDONEC Dali e toa kur{um? Dali e toa raketa? Dali e toa avtobus na JSP? Ne, toa e Super-Makedonec (po ime Trajko)! Lu|e ~ekaat vo redica vo super market. Se dviàt poleka. Naedna{ me|u niv doletuva Super Trajko! Super Trajko: Ima li naru{uvawe na redot tuka, ima li ufrluvawe preku red? ôvek 1 od redicata: Super Trajko! Super Trajko: Fala, fala, avtogrami posle. Ima li? ôvek 2 od redicata: Nema, Super Trajko. Super Trajko: Taka zna~i! (Gi kr{i od }otek ~ovekot 1 i ~ovekot 2. Se vrti naokolu i go zgrap~uva prviot ~ovek {to go gleda. Go pika pred prvite dvajca.) E, taka. Prav data e zadovolena.

Super Trajko gi podu~uva gra|anite na telefonskite maniri. 200

Vnimavam i na vas, ~itateli! Samo ako vidam po~itu vawe na red i redici! I ova ne vaì samo za supermar ketite. Du}an~iwa, apteki, bolnici, banki, admi nistracija, kaète go, nema da zgre{ite, sekade e primenlivo! Super Trajko, odime ponatamu! * * * ôvek sedi doma. Gleda televizija nekoe vreme. Potoa stanuva i se javuva na telefon. Vrti nekoj broj. Mirko: Alo. Dobar den, na telefon e Mirko, mi treba Slavko... Dali e toa 7654321? Ne. Se izvinuvam. Prijatno. (Naedna{ se kr{i prozore cot i vnatre upa|a ST. Se trkala po podot, stanuva i go trese stakloto od sebe, pcu ej}i ne{to nerazbirlivo.) Super Trajko: [to be{e toa, gra|aninu Mirko!? Mirko: Molam? Super Trajko: Te pra{av, {to be{e toa na telefon, tret pat ne pra{uvam, tuku te frlam niz skr{eniov prozorec. Mirko: Gre{en broj. Super Trajko: Gre{en broj! Vika{ gre{en broj! Gre{en broj!!! Mirko: D... da.

Super Trajko: I, ti {to mu ka`a na gre{niot broj? [to? A? Mirko: P-pa. S-se izvi niv. Super Trajko: Se izvi nil. Maliot se izvinil. Se izvinil, sin na majka! Taka li ve u~ev be, taka li ve u~ev... Se izvinil, be… Kako ve u~ev, kako! A!? Mirko: N-ne znam! Super Trajko: Ne znae{, a!? A, znae{ da se izvi nuva{! Jas }e ti ka`am:

Супер Трајко, решение за сите домашни и странски проблеми. Нарачајте еден, веднаш! 201

treba{e samo da spu{ti{ slu{alka {tom dozna deka brojot e gre{en. Mirko: D-da. Super Trajko: Da, {to? Mirko: D-da, golem i se mo}en kralu na provin cijalizmot i nekultura ta, sovr{en Super-Super Trajko. Super Trajko: Taka te sakam. Mojata misija e zavr{ena. (Izletuva nadvor.) Super Tra~eica, super-heroj i borec za sloboda na govor i slobodno izrazuvawe

202

“Ako sakate da doznaete pove}e za mojata misija i moite deset zapovedi pose tete go mojot sajt duplo ve duplove duplove to~ka Superisimo dolna crta Trajko to~ka kom to~ka mk ili gledajte me na [itel sekoj ~etvrtok vo emisi jata “Trajko ti si car, na na{ata kultura govedar!”

SUPER TRAJKO vo Trajko ti si car, na na{ata kultura govedar! realno {ou, tok {ou, kviz, sapunica i opium za tolpata

Dene{nata emisija ja zapo~ nuvame so redovnata rub rika “Najgolemi gluposti kaàni od lu|e {to se pra vat pametni, a ne se popa metni od mene”. Dene{en gostin e Rambo Amadeus so mislata: “Vo Evropa ne se vleguva, Evropa se stanuva. Eve jas go napraviv mojot ~ekor so toa {to se tu{iram sekoe sabajle.” Super Trajko: Kakva glu post. Pa, site nie znaem e deka vo Evropa ne moème da vlezeme za{to ne sme bogati, za{to taa nema interes od nas, a ne za{to ne se tu{irame. [to sakal da kaè ovoj, jas ne znam, no znam deka ako iskreno veruvame, ako se trudime da bideme poal~ni i polo {i edni kon drugite, deka imame {ansi. Pa, videte ja samo Evropa, s$ sami korum pirani idioti i la`govci! Takvi treba da staneme, a ne

da se tu{irame. Veruvajte vo sebe. Ne im veruvajte na drugite. Ne gi propu{tajte pe{acite na pe{a~ki, ako ste voza~, isto taka vozete {to pobrzo, ne ko~ete na crveno i trgnuvajte pred `olto, a ako ste pe{ak, pot rudete se da ne dr`ite otpa doci vo raka, tuku pravo na ulica! Napravete ja ulicata Evropska i va{iot dvor }e stane Evropski, pa i va{ata ku}a! Da, toa e dobra ideja. Frlajte gi otpadocite doma, na pod, na krevet, vo krevet ~eto od va{eto dete, za{to, svetot na decata ostanuva, pa i |ubreto. ]e se tu{iral. Za kogo be? Kako na Evro pa da & e gajle kolku sme ~isti. Samo gledaat kako

Супер Трајко: Европа може да ми го баци задниот дел од телото! Таа ни треба колку бањањето - ич! 203

da n$ zavojuvaat i skaraat so samite sebesi, so sose dite, so site. Za da mo`at da napravat mali poslu{ ni klovnovi od nas koi }e kleknat pred niv i }e velat:

Da, Evropo, da, eve sega, eve vedna{ gospodaru, da eden sme{en tanc, T“e{koto” se vika, da ve zadovolam, }e se smeet e li? E nema! Nema dodeka Super Trajko e tuka!

A, sega, specijalno izdanie: Ispovedta na Super Trajko koja gi urna Televiziskite rejtinzi i mu ja zavr{i karierata na mediumska super-yvezda i spa sitel na Makedonija. Ne e lesno. Znam deka o~ekuvate mnogu od mene. Sepak, ne e lesno. Znam deka ni vam ne vi e lesno. No, videte, i jas sum zbunet, ne znam {to treba da pravam. Mi velat edno, pa potoa drugo, navistina sum besen ponekoga{. No, veruvam vo sebe, veruvam vo vas, veruvam deka moè te. Emisijata e samo lice. Ni jas ne veruvam ve}e vo nea. No, toa ne sum jas. Toa sum jas kakov {to me pravi real nosta vo koja{to ìveam. Vistinskiot jas bi sakal da go raboti ~esno ona {to go saka, ete bi sakal da pi{uvam knigi i da moàm da ìveam od toa, no ne moè. I zatoa moram da pravam {ou od sebe, da se prepravam, da gi izneveruvam svoite principi za da moàm da preìve am. Navistina mi e sma~eno od seto toa, no nemam izbor, me razbirate li, nemam izbor… Super Tra~ejko, sin na Super Trajko, no cel na mama. U{te eden ìvoten poraz na negoviot nekoga{ slaven tatko.

204

(Publikata si zaminuva) Ej, kade odite. Zastane te. Ej… Ete, znaev deka ne treba{e da se ispove dam. Samo spektakli ve interesiraat, samo zabava, ni{to ~ove~ki i iskreno, ni{to vistinito…

NE(REALNO)[OU Poradi neverojatnoto nau~no otkritie koi gi protrese nau~nite teorii za nastanokot na ~ovekot, vi prenesuva me del od istorijata na toa nastanuvawe koe se slu~ilo tokmu tuka, vo na{ata dràva, zna~i ne vo Afrika, tuku tuka, vo Doni Ma}ea! Sledi prikaznata: “Bidej}i so samoto toa {to bil prv, Prviot ~ovek bil postojano sam i eden den poludel, pa si otkornal edno reb ro i si pravel muabet so nego. Bidej}i dobro se sloùvale, se zemale i izrodile mnogu rebro-lu|e, koi po iljadnici godini genetski mutacii go dostignale dene{niot oblik na ~ovek. No, cenata na toa {to go napravil prviot ~ovek ne bila mala. Se rabotelo za valkan dogovor so |avo lot. Mnogu krv od koko{ki bila proliena dodeka crnata magija ne profunkcionirala. No, za sre}a tuka se na{ol Hari Poter, najbogat ~ovek vo galaksijata i voeno tran sdimenzionalno bitie od planetata Mega Hitus, koj go finansiral celiov proekt poradi negoviot interes za poleto na magijata. No, pomo{ta ne bila besplatna. Za vozvrat moral da mu ja dade svojata du{a. Taka na{iot prv ~ovek stanal voedno i prv ~ovek so zarobena du{a vo racete na Maxi{n himself Hari D Pot. Pominale iljad nici godini i taka doa|ame do dene{noto vreme i s$ u{te mnogu neoslobodeni du{i.” Kako i vo site eri i ovaa era ima heroj i anti-heroj, kako olicetvorenie na dobroto i zloto koi se vo postojana i ve~na borba, a ovaa era ni gi prikaà preku Realno [ou, koe sleduva... vedna{! 205

Enterier - Stan. Den. Gledame ~etvorica lu|e. Noviot: Jas sum Noviot, me vikaat i Neo, no otkako klima uredite Neo stanaa popularni, si go smeniv imeto. Jas sum Heroj na na{eto vreme. Bili D Gej: Jas sum Bili D Gej, 185-tata inkarnaci ja na Hari Poter, lo{iot magion i~ar od erata na prviot ~ovek. Jas sum tuka da mu ja iskr{am glavata na Noviot i da se osiguram vo dominacijata na lo{oto na svetot. Brenda: Jas sum Brenda. Mene me ufrlija zaradi ma{kiot del od publikata. Mnogu sum poubava od onaa {mizla Dona. Dona: Jas sum Dona. Jas sum }erka na reìserot na ova {ou, a taa ku~ka moè da misli i zboruva {to saka. Ma~ka: Mjau! (Stanot. Noviot i Bil se raspravaat. Noviot drì drvena laìca vo rakata. Bil drì krpa.) Noviot: Nema {ansi da me pobedi{! 206

Bil: Samo nadevaj se! Noviot: Jas sum herojot na prikaznava. Belki ne o~ekuva{ ti da pobe di{. Bil: Ova e realno {ou, a vo realnosta pobeduva samo lo{oto! Noviot: E nema! Bil: Zamavni u{te edna{, }e te plesnam! Noviot: Prestani. Ha-ha! Bil: Eve ti na! Ha-ha-ha... Dona: Tie dvajcata se ~udaci. Samo se prep ravaat deka se mrazat, a vsu{nost se sakaat, slu{ajte me, vi velam. (Podocna) Noviot: Pogodete {to? Drugite: [to?

Новиот, Били, Бренда, Дона... ликови кои, како ликовите од драмите на Шекспир, ќе бидат паметени и 500 години по нив.

Bil: Nie re{ivme da se zememe! Dona: Koj kogo zaprosi? Kaète mi s$! Noviot: Mislev deka }e umram od sre}a koga go vidov prstenot! Reìserot: Ja prekinuvame ovaa epizoda na “Bogati i ubavi – borba na dobroto protiv zloto” za da vi soop{ti me deka otkako svetot vleze vo erata na dobrosostojbata i ramnoteàta pome|u zloto i dobr oto, na site ni e tolku zdodevno {to mislime deka }e poludime!..

Hari Poter, prviot magioni~ar (iako toj go prefe rira nazivot ma|epsnik) koj uspea da se izvadi samiot sebesi od {e{ir. 207

VESTI ZA NAJMLADITE Dobar den dragi ~itatel~iwa. Vo dene{nite vesti za najmali te }e ~itame: Pretsedatelot na Diznilend, Miki Maus re{i da dade ostav ka poradi aferata so Papata, pardon Pata. Pretsedatelot Pajo Pator mol~i za celiot slu~aj, iako od neoficijalni izvori doznavame deka sakal da mu ja skine glavata na Miki. Po ovaa vest Pajo misteriozno is~ezna, no nie doznavame deka se nao|a vo zatvor so maksimalna sigurnost i deka planira begstvo so pomo{ na mapata na zatvorot skriena vo tetova`ite po negovoto telo. Se {pekulira deka zaverata odi do najvisoki sferi, koi sakaat da go urnat carstvoto na Dizni. Dizni, inaku, le`i zamrznat vo komo rata za dlaboko zamrznuvawe na baba mu, no pred zamrznuvaweto ostavil upatstva za nasokite vo koi saka da se razviva negovata imperija od migot na negovoto zamrznuvawe do 2050 godina. Eve del od tie upatstva: 208

Dizni: Pajo e nep redvidliv lik, vni mavajte na nego! Ako nekoga{ posaka da mu na{teti na Miki, trgnete go. Zagubite po na{ata imperija }e bidat pomali ako go izgubime Pajo, otkolku da ostane me bez Miki. Miki gi znae tajnite na uspe{no vladeewe so detskite tolpi, dode ka Pajo otsekoga{ bil po~etnik vo taa ezoteri~na ve{tina. Go gledame Miki (Na glavata ima lovorov venec. Do nego devojka go rani so grozje. Rob go ladi so ladalo.): Miki: Posilno! (na robot). Dobro e. Groz jence! (otvora usta i xvaka). Ha-ha-ha...

Pajo, nedol`na `rtva vo mre`ata na intrigi od naj visoko nivo, okultni rituali i masonski lagi, re{ava da se sprotivstavi na sistemot. Zatvorot mu ja ote`nuva zada~ata, no toj ima isplanirano s$. Koris tej}i ja mapata istetovirana na negovoto patorsko telo bega od zatvorot vo Prizren (Za toa i pove}e gledajte vo: “Prizrenski beg”). Uspeva da dojde do Miki prepravaj}i se vo Pata i go ubiva!

Ребрендирањето на имиџот на Мао во семеен човек кој го почитува индивидуалниот материјален успех, е дел од кампањата „Како а станеш капиталист“. Се зборува дека следен ќе биде Пајо Кастров (секако, ако преживее до тогаш). 209

MIKI E MRTOV!? DECATA SE VO PANIKA

Dobar den, dragi gleda~i. Svetot osamna so dosega nevi dena katastrofa. Ne, ne se raboti za cunami, zemjot res ili erupcija na vulkan, ne, nema mrtvi i povredeni, tuku ne{to mnogu polo{o. Duhot na milioni deca niz svetot e sru{en i nema nade` deka nekoga{ povtor no }e se izdigne. Da, dragi gleda~i, Miki e mrtov! Ne znaeme {to pove}e da vi kaème vo ovoj teòk mig, osven nadevajte se, nadevajte se deka negoviot duh }e prodolì da ìvee vo na{ite srca i deka Imperijata Dizni mu predvidela dostoen zamenik. I navistina, Miki dobiva naslednik, no daleku od ta kov kakov {to go predvidela Imperijata Dizni. Pajo Kastrov: Dobro utro Diz nilend, vi posakuva va{iot nov vladetel Pajo Kastrov! Dobro slu{navte, Miki e mrtov, no sega slu{nete go i ova: Zaboravete go Miki i dobrodojdovte vo novata era! Ova e na{a era. Na{e zaed ni~ko vreme koe }e go izgradime so zaedni~ki sili. Da, decata go izgubija Miki, no }e dobijat be splatno obrazovanie!

210

Заборавете го Мики и добредојдовте во новата ера порачува Пајо.

Vozrasnite moèbi }e izgubat nekolku ~asa vo denot posvetuvaj}i se na svoite deca, namesto likovite od crtanite filmovi da go pravat toa za niv! Vie ste nivni roditeli, vie treba da gi vospitate, a ne Miki! Moèbi ne{to }e izgubime, no }e dobieme besplatno obrazovanie, besplatno zdravstvo, socijalna pomo{ i }e izgradime neosocijalisti~ka Dizni imperija verna na Stariot i originalniot Testament na Dizni! Nabrgu po ovoj govor zavladuvaat nemiri. Bogatite ne gi prifa}aat promenite na op{testveniot sistem i gi manipuliraat tolpite na pobuna. Potoa e izvr{en atentat vrz Pajo i vlasta vrz dràvata mu e privremeno predadena na [iqo. [iqo go vra}a stariot op{testven poredok so site privilegii i olesnitelni okolnosti za bogatite i povtorno go vospostavuva kultot kon Miki. [iqo Kapitalov: Miki e moèbi mrtov, no se}avaweto na nego ne e, negoviot duh ne e mrtov. Naprotiv, toj e posi len od koga i da e! Miki }e ìvee ve~no!

Vujko Sem, general vo vojskata na Pajo, gi regrutira najmla dite za potrebite na prero dbata na nacijata.

211

MALI OGLASI Nudam filozofski soveti za nadminuvawe na tra nzicionata kriza na identitetot na va{ite avto mobili od isto~no-evropsko proizvodstvo preku stoi~ki metodi, a ako toa ne uspee davam kredit za kupuvawe podobar avtomobil. Povolno. No, koga Zenon ja napu{ti anti~ka Grcija i ìvotot spored filozofskite na~ela za da gi prodava svoite znaewa za pari, ne znae{e deka }e se sretne so Sumiks, super-heroj so posebna mo} za sumirawe na ne{tata. Sumiks: Zenone, ja predade svojata priroda! Zenon: Da, no sega imam pove}e pari, pa moàm da ja usovr{am mojata filozofija. Vidi {to smisliv: Sakate da bidete stoik? Sakate da gi izdrìte site maki koi vi gi dava ìvotot. Bez pari e les no. Nema pari, nema sto icizam. Mislite deka e lesno da se zarabotat pari. Mnogu e polesno da se otkaè{ od s$ i da kaè{, jas sum asket, jas sum stoik. Da se zatvo ri{ vo sebe i da se otka è{ od svetot. Raboti, zarabotuvaj! Toa e vis tinski stoik! Posete te n$ na www.zenon.com. 212

Сумикс, супер-херој со посебна моќ за сумирање на нештата. Sumiks: No, toa mene mi li~i na samozala`u vawe. Zarem parite ne ti nudat zadovolstvo? Zenon: Ne! Site gi ~uvam vo sef na dnoto na bazenot vo mojata ku}a so 36 sobi i ni{to ne tro{am. Site moi 10 slugi znaat za parite.

Taka go zajaknuvam stoicizmot kaj niv, za{to jas se gri àm za lu|eto. Sumiks: Zenone, ti stoi{ na vrvot na stoic izmot! Zenon: Nikoj ne znae da sumira kako tebe, Sumikse! Dragi ~itateli, ja prekinuvame ovaa rubrika so naj novi vesti. Nau~nicite imaat izmisleno ma{ina za brzo ~itawe, koja od vas moè da napravi super-heroj koj ~ita ekstra-brzo i znae s$ {to pro~ital. Neverojatno otkritie na najnovata nauka sega i vo va{ite domovi. “Brzo~it” e aparat koj potsetuva na o~ila. Go stavate na o~ite i toj brzo ~itaza vas. Sovr{eno za studenti, moète da gi poloìte ispi tite vo rekordno vreme, a da izleguvate sekoja ve~er. Se prepora~uva kaj onie koi nemaat vreme za ~itawe, a sakaat da go pravat toa. Pobrzajte, nara~ajte!

Сумикс!

Kogo go interesira be ova! “Brzo~it”. A, be koj ~ita denes! A!? ^ital li nekoj od vas? Namesto da izmislele nekakvi nao~ari so 100 televiziski kanali na niv, tie izmislile nao~ari za brzo ~itawe. Ebate naukata.

213

Gi prekinuvame ovie vonredni vesti so drugi von redni vesti! Neverojatno otkritie na najnovata nauka sega i vo va{ite domovi. “Brzogled” e aparat koj potsetuva na o~ila. Go stavate na o~ite i toj vi ovozmo`uva brzo pregleduvawe na 100 TV kanali naedna{. Sovr {eno za samci i za nevraboteni. Se prepora~uva kaj onie koi imaat obi~aj postojano da vrtat po TV kanalite bez da zastanuvaat pove}e od 2 sekundi na eden od niv. Ete toa e ve}e podobro. Za toa vi zboruvav. Koj ~ita denes be lu|e, koj? Samo sliki se baraat. Samo sliki!

214

понеделнник 24.12.2024 Година 4 БРОЈ 4

ВЕСТИ ОД КИНА

Telekineza, nov svetski poredok na povidok!

LIKOVI: Mi Slas Ki (a.k.a. Fil Ozos Ki), dvoen {pion Petar Ki Eus i [varci Li, amerikanski buntovnici Rox [rub, amerikanski diktator Xon Vejn Li, gra|anin-drugar Orve Li, vizioner na socijalizmot Mao (a.k.a Pris Li, a.k.a Mi Ki), voda~ na narodot Gen. Socio Pat Post-moderen kapitalist, Manipulant-proizvoditel, Gaxet-feti{ist... kapitalisti Rabotni~ Ka, Maj Ka, Benz Li..., plejboj misici Ajn{tajnoski, neroden makedonski genijalec Slavko, gra|anin na pat da stane drugar Inspektor 1 i 2 Vudi Alen, re`iser-pisatel koj po gre{ka se na{ol tuka Patnici na brodot Ekonomija @iteli na Kapitalistka-Beta Mravkata Bob, socijalist na pat da stane kapitalist Adams Ki, prviot ~ovek Pretsedatel na planetata Zemja, alter-ego na Adams Ki Xorx Lo{ k'Olo{, neprijatel na prviot ~ovek Kosmos Ki i Haos Ki, roditeli na prviot ~ovek Veledrugar Formao, vrven drugar Diego Buwuel, voditel ...i mnooogu drugi mravki!

„Drugarstvo, me pra{uvate {to e drugarstvo?” so nasmevka vrz negoviot mravji lik re~e veledrugarot Formika Mao. Potoa gi krena negovite ~lenkovidni race i naedna{ milioni sitni glas~iwa zapejaa so glas koj gi raspara neboto i zemjata: „Vo svetot postoi mravjo carstvo, vo nego vladee drugarstvo, vo nego se e ubavo, vo nego se e ne`no, vo nego site morame da se smeeme!”

Sina hronika

GRA\ANIN FATEN NA ZLODELO Eden od gra|anite na na{ata sovr{ena-mitska-i-veli ~estveno-mudra dràva e faten so sini race. Kako {to i malite deca znaat, a gi u~ime na toa u{te od gradinkite, individualnosta e zlo, kolektivnosta e dobro, sebi~nite dela se kaznuvaat so smrt, a sebi~nite misli moraat da se soop{tat javno i da bidat soodvetno tretirani kaj dràvnite psihijatriski organi. Sekoja protiv-kolektivna misla e virus koj se {iri lesno i brzo i samo so vakcinata napolneta so dràvna dobrina moè da se spravime so ova zlo. Prevencijata e vistinskiot serum, dragi drugari, zatoa ako nekoj od va{ite bliski ili prijateli krie samovolni misli, ve molime da go prijavite. No, da se navratime na slu~ajot na gra|aninot zlodetel.

He Pi Femi Li 223

Slu~aj: sini race Kako {to ni soop{tuvaat povisokite organi na drà vnata svest, gra|aninot Mi Slas Ki, v~era nautro vo son (spored negovata sopruga) zboruval za negovoto navodno slavno minato vo koe toj bil viden gra|anin so sopstvena prodavnica za me{ovita roba. Ova bile negovite zborovi: „Moèbi treba da nabavam pove}e portokali, vo ova doba od godinata navistina se tro{at... no, ne treba da zemam premnogu za{to }e se rasipat i }e bidam vo zaguba. ôvek mora da znae da najde vistinska merka vo ìvotot.” „No, {to ako od premnogu merewe ja izgubi{ vistinskata slika za rabotite?” se javi glas i od nadvor vleze g-din Fil Ozos Ki, star prijatel i sogovornik vo mislovnite dilemi na g-din Slas Ki. „Kako misli{?”, go pra{a g-din Ki. 224

„Taka, {to ako edinstvenata merka so koja raspolagame vo na{iot ìvot e na{ata sopstvena. [to ako ne postojat objektivni merki.” „Vo toj slu~aj sekoja subjektivna merka e istovremeno i objektivna.” „Hm... a kolku ti se portokalite?” „[eeset.” „Izgor!” „Toa e sekako tvoja li~na procenka.” „No, istovremeno i se ~ija, ne zaboravaj.” „Vistina zboruva{! Pred lagam da se osveìme so limonada od portokal i da prodolìme so diskusijata.” „Sovr{eno!”

Re{en slu~aj Vo toj moment G-din Ki se razbudil oblean vo pot. Koga `ena mu videla deka pokraj nea ne le`i Ki, Mi Slas, imeno nejziniot ma`, tuku Ki, Fil Ozos, vresnala, a potoa istr~ala nadvor i go prijavila celiot slu~aj na nadle`nite organi. Gorespomenatiot, g-din Ki, imeno Fil Ozos, e dobro poznat na policijata. Toj, dragi ~itateli e pro~ueniot agent koj operira pod psevdonimot Smits Ki. Toj nekoga{ bil vo slu`ba na na{ata pravedna vlast i mudrata matrica, a sega e odmetnat agent koj se obiduva preku kolektivnoto nesvesno da vsadi individualna svesnost vo sekoja edinka od na{eto sovr{eno op{testvo. Tehnologijata koja toj ja koristi e napredna i razviena od silite na otporot protiv sovr{eniot red i mir i verojatno e koordiniran od istite.

No, nie mu pora~uvame na g-din Ki, imeno Fil Ozos, i site protivdràvni elementi, deka matricata e premnogu silna za da moè da ja skr{at. Nie ja ~uvame i branime duri i na son, nie SME matricata i nikoj ne moè da go smeni toa, duri ni so hakuvawe na na{ata programa za kole ktivna svesnost. Spored mitot za sozdava weto, na{ata programa ne koga{ bila sozdadena od praiskonska ma{ina, koja nau~ila da razmisluva i da go razlikuva dobroto od lo{oto. Ma{inata e odamna uni{tena, a so nea i programata, no nie postoime, nie sme nejzinoto prodolènie, ostvaruvawe na nejzinata cel. Nie sme povrzani, so zaedni~ka cel i zaedni~ka misija, zasekoga{. Dragi drugari, ve pokanuvame na sve~enoto pogubuvawe na G-din Smits, utre na gradskiot plo{tad, do statuata na Mijao. Zemete si pukanki i prisustvuvajte na negovoto jubilarno 500-to pogubuvawe. 225

Najnovi vesti

BORBA PROTIV TERORIZMOT Kineskite marinci deneska se preflija na zapad niot breg na SAD, na bregot na Kalifornija. Tamu izvedoa uspe{na akcija na ras~istuvawe na terenot od teroristi. Intervjuto go vodevme so generalot Petar Ki Eus. „Neoficijalnite informacii se deka pome|u `rtvi te ima i civili.” „Da, to~no e deka pri prvite napadi nastradaa nekolku civili, vsu{nost brojot na civilnite `rtvi e pogolem otkolku na voenite, no naredbite ni se da uni{tuvame s$, bidej}i amerikanskite teroristi se mnogu podmolni. Kaj edno 5 godi{no dete najdovme eksplozivna naprava, maskirana kako igra~ka, a kaj edna 78 godi{na baba najdovme Kala{nikov vo miderot. Mo`ete da zamislite so kakva neprijatna rabota se soo~uvaat na{ite marinci koga moraat da gi preba ruvaat intimnite delovi na 70 godi{nite babi.” „Navistina stra{no, no edno pra{awe ja ma~i javnosta. Zo{to tokmu Kalifornija e celta na invazijata?”

226

„Imame razuznava~ki informacii deka tuka se krie eden od najozloglasenite protivnici na socijaliz mot, [varci Li, na{ porane{en {pion koj preminal na stranata na Amerikancite. Toj e najgolema zakana za globalniot socijalizam vo moderniot svet i mora da bide otstranet.” „Kalifornija e golema i [varci Li moè da se krie sekade. Imate li pretstava kade se nao|a?” „To~no e deka moè da bide sekade. Pustinskata sredi na i plaìte na Kalifornija se idealno skrivali{te za edno muskulesto mom~e, koe lesno }e se infiltrira i stopi so sredinata. Isto taka, imame informacii deka lokalnoto naselenie go poddrùva i toa ja pravi na{ata sostojba nezgodna i go transformira sekoj ìtel vo potencijalen neprijatel.” „Dali mislite deka invazijata na Kalifornija e neopravdana, nekoi kriti~ari smetaat deka celata vojna se vodi zaradi naftata?” „Nema da odgovaram na ova pra{awe.” „Koi vi se slednite planovi?”

Еден од пропагандните постери од серијата „Непријателот се крие зад секој ќош, препознај го!“ 227

„Otkako }e ja osvoime Kali fornija i }e go zarobime [varci Li, del od vojskata prodol`uva ponatamu, kon Teksas, dodeka drugiot del ostanuva kako logi stika. Osven toa, nivnata zada~a e da izgradat desetici hramovi na Mao, fabriki za proizvodstvo na igra~ki i raznovidna stoka od otrovni materijali. Osven toa, sinxirite na kineska hrana, Mek Li, Li Burger i Kim Ki Dak ve}e po~naa so gradewe na nivnite restorani nasekade niz Kalifornija. Planirame da vovedeme i izmeni vo mediumite kade {to 897-te privatni televizii i kanali }e gi zamenime so ednata nacionalna kineska televizija i }e go cenzurirame internetot. Znaeme deka ova nema da bide popularen ~ekor kaj lokalnoto naselenie, no so vreme }e razberat deka toa e za nivno dobro i pridonesuva za voveduvawe na globalen socijalizam, najdobriot od site sistemi.” Eden od propagandnite posteri od serijata „Neprijatelot se krie zad sekoj }o{, prepoznaj go!”

228

Toa be{e intervjuto so Generalot Petar Ki Eus. Za neupate nite, ako ima takvi, [varci Li e odgo voren za napadite na Kineskiot svet ski trgovski centar vo koj zaginaa iljadnici lu|e i ja pottikna akcijata na na{ata vojska protiv terorizmot vo svetski ramki. Da `ivee kineskiot globalizam!

Memoari na obi~nite lu|e

POSETA NA EDEN SOCIJALIST Обичниот народ отсекогаш бил на наша страна

Denes }e gi pose time na{ite sogra|ani Ame rikanci, koi se priviknuva at na noviot socijalisti~ki na~in na ìvot. Obi~niot narod otsekoga{ bil na na{ata strana. Dodeka trupite vleguvaa vo grado vite, nasekade se viorea kineski znamiwa i naso branite èni, deca i starci, vikaa: „Kina, Ki na!”, „Da ìvee socijalizmot i drugarot Mao” i sli~ni paroli.

Koga vlegovme vo Amerika, go oslo bodivme narodot od tiranijata na demokratijata, kapitalizmot, slobodnata trgovija i privat nata sopstvenost, no pred s$ go trgnavme diktatorot Rox [rub. Mislevme deka voveduvame red, no od [rub, kako od nekoja mutirana amerikanska babu{ka, proizlegoa u{te stotici zlodeteli. Moravme prvo da se spravime so niv. Haosot vladee{e na ulicite, grabeì, nesigurnost, uli~ni presmetki. Se ~ine{e deka odredeni grupacii ne moèa da se odviknat od stariot na~in na ìvot koj im odgovara{e na al~nite i korumpiranite. No, nie bevme re{eni da go sopreme toa i denes imame red. Go posetivme semejstvoto na Vejn Li (spored naredbata na druga rot Mao, na li~nite imiwa na narodite na site kolonii im se dodava Li) eden do`dliv esenski den. Majkata na semejstvoto ne pre~eka srde~no, dodeka tatkoto i dvete deca sedea pred televi zorot zadlabo~eni vo ve~ernoto obra}awe na drugarot Mao na nacijata i koloniite. 229

Po govorot, tatkoto stana, se pretstavi kako Xon i se rakuva{e so nas. Majkata n$ ponudi so tradicionalni kineski zakuski, dodeka decata zainteresirano gi nabquduvaa na{ite kameri i mikrofoni. Go zapo~navme intervjuto. Magazin â&#x20AC;&#x17E;Socijalistâ&#x20AC;?: Kako se ~uvstvuvate vo novoto op{testveno ureduvawe, Xon? Xon Vejn Li: Odli~no! Socijalist: [to vi se dopa|a najmnogu? Xon Vejn Li: Pa, porano ìveevme eden brz i dinaÂmi~en ìvot, decata re~isi ne gi gledavme, bevme posveteni na karierite i celite na{i ìvoti bea podredeni na parite. Tro{evme pove}e otkolku {to ni treba{e i toa n$ rasipuva{e. Na{ite deca bea debeli i bolni, bea razgaleni i ne se zadovoluvaa so ni{to. Socijalist: Po {to vi se razlikuva ìvotot sega? 230

Xon Vejn Li: Po mnogu raboti. Se gledame pove}e so decata, rabotime za nacijata, a ne za sebesi i sosema sme zadovolni so eden kanal na televizija i so tri porcii oriz dnevno! Socijalist: Vie zvu~ite kako sovr{en socijalist. Xon Vejn Li: I da znaete deka sum! Kamerite se pakuvaat. Ekipata izleguva. Ostanuvaat tatkoto i decata. Vleguva majkata. Xon Vejn Li: Soberete se, sakam ne{to da vi soop{tam. Semejstvoto se sobira okolu nego. Xon {epoti. Xon Vejn Li: Ova {to go slu{navte denes e totalna laga! @enata go poglednuva za~udeno. Xon Vejn Li: [to me gleda{ taka? @enata mol~i.

Xon Vejn Li: Nemoj da mi re~e{ deka ne kopnee{ po tvoite beskrajni {opinzi, zamrznati jadewa i samostoen izbor na dom, namesto ovie komunalni kibrit~iwa!? @enata ja spu{ta glavata, dodeka decata go gledaat {okirano. Dete: No, tato, socijali zmot ne u~i...

Xon Vejn Li: Slu{aj dete, eden den koga }e porasne{ i }e nau~i{ da razmi sluva{ so svoja glava, }e ti stane jasno deka bi ja dal celata ovaa pretstava za eden stek na skara vo dvor so prijatelite konsumeristi i kapitalisti! Utredenta Xon e uapsen.

Sre}no semejstvo. In-jor-fejs, Amerika!

231

Vo svetot na Orve Li

ВНИМАВАЈТЕ, МАЛИОТ БРАТ ВЕ НАБЉУДУВА! Gra|aninot Xon Vejn Li v~era po pladneto e uapsen od specijalnite sili na spre~uvawe gra|anski otpor i slobodni misli. Gra|aninot Vejn Li be{e prijaven od negoviot sin, t.e. robotskata zamena za negoviot sin koja be{e uspe{no infiltrirana vo semejstvoto poradi opravdani somneì za anti-dràvni misli i aktivnosti. Apelirame kon gra|anite da vnimavaat {to zboruvaat i pravat, za{to va{eto dete, majka ili dedo se moèbi robotski surogati so edna edinstvena programa - da ve {pioniraat i da ve prijavat. Kakov veli~estven primer na ostvaruvawe na vizijata na edniot od na{ite najgenijalni pisateli od minatoto Orve Li, eden od prvite

komunisti~ki {pioni uspe {no infiltrirani vo ka pitalisti~ko to op{testvo. Vo negoviot pro~uen ro man “1984”, toj gi postavuva osnovite na na{eto idno op{testvo.

Малиот брат e син на големиот брат, кој е брат на малиот брат.

Nara~ajte go najnoviot model na robot semeen surogat „@ivko 3000” so forma i lik na blizok ~ovek na va{iot sosed, kolega ili prijatel i, ako ne e socijalist, zagor~ete mu go `ivotot!

232

Nedelna poraka od drugarot Mao

NE - ZA SLOBODNATA MISLA! DA - ZA EDNOUMIETO! Mao: „Hitler ja oblikuva{e mladinata vo pokorni sledbenici, istoto go pravime i nie, ja vmetnuvame ideologijata vo niv i dobivame verni i pokorni slugi podgotveni na s$. No, vie ne ste na{i slugi, vie ste braniteli na svoite bliski i site lu|e koi go po~ituvaat socijalisti~kiot na~in na ìvot. @iveeme vo vreme koga slobodnata misla ne e poèlna i sekoja kritika kon na{iot na~in na ìvot }e bide uni{tena i obezvredena, zatoa im pora~uvame na slobodoumnite, anarhistite i intelektualcite ne obiduvajte se!

На социјалистичкиот подмладок иднината останува!

233

Va{ite jazici se zli, gi kritikuvate na{ite proekti, na{ite gradbi, na{ite promeni, za{to vie se pla{ite od promeni, se pla{ite za sebesi. Va{ite dela se poslabi od vetre koe udira vo vekovnite drevni yidini na na{ata kineska civilizacija. Nas }e n$ priznae istorijata, mo`ebi ne denes, nitu utre, no eden den sigurno, dodeka vie }e bidete zaboraveni!

Ova e na{ata era, era na srpot, ~ekanot i òltata yvezda na crveno nebo, za{to sakame da im pora~ame na site deka sme podgotveni na `rtvi i }e gi dademe so radost uverenost vo podobra idnina. Spijte mirno drugari, utre e u{te eden den od ostatokot od va{iot ìvot, iskoristete go za dobroto na dràvata.” * * * Mao se odjavuva. Vo studio sme. Mao ja soblekuva ze lenata voena uniforma i go otkriva sjajno-beliot kostum pod nea. Nosi golemi yvonarki i palto ukraseno so sjajni kam~iwa koe zavr{uva so golema kragna. Mao se fa}a za kosata i so edno dvièwe ja vadi maskata od negovoto lice. Golemite zulufi na negovite obrazi i visoko krenatata kosa se leleat vo vozduhot. Od sjajno belata nasmevka na negovoto lice se slu{a glasot na kralot na „Lok en Lolot”, Elvis Pris Li. Pris Li: Ah, kolku mi se zdodevni ovie nedelni poraki. Koga moronite samo bi znaele deka gi davaat ìvotite ne za dobroto na dràvata, tuku za na{e 234

dobro!? Uampa-pa-la-lu-la, uambem-bum!” zavr{uva so rakata vo vozduh i gromoglasno se smee. „No, zatoa nie sme politi~ari, a tie obi~en xgan! No, sepak, i pokraj site udobnosti na korupcijata i vlasta, bi dal s$ da moàm povtorno da zapeam, da zastanam na scenata i da vreskaat po mene zaradi mojot glas i lik, a ne zatoa {to im vetuvam utopija koja }e gi uni{ti tokmu niv, moite fanovi, moite verni podanici... Zamol~uva. Se zagleduva vo prazno i likot mu se menuva. Stanuva, po~nuva da vika i da frla se okolu sebesi. Pris Li: Pa, kakov rasipan tip sum jas!? Koj mi dozvoluva taka da si poigruvam so moite fanovi, koj!?...” gleda kon negovite pomo{nici. Eden tip vo generalska uniforma dava znak na straàrite, koi so brzina na molwa go iznesuvaat Elvis nadvor, koj vreska i se opira. General: „Ah, po kapitali stite!!! Kolku pati sum kaàl deka e opasno da se pra}aat na{ite tajni agenti na obuka vo Mi Li CIA. I sega, sega {to!... A?... Koj }e go glumi Mao!?”

Елвис, кралот на социјализмот, порачува: Уампа-па-лалу-ла, уам-бембум! Vratata na palatata naglo se otvora so zvuk na grmewe. Ma gla, vizuelni efekti. Pareata poleka se ras~istuva i go gledame Mi Ki Maus so kaubojski {e{ir na glavata i ~epkalka pome|u zabite. Za~ekoruva nanapred. Zvukot na mamuzite se me{a so ispla{enite voz di{ki na prisutni te koi so {irum otvoreni o~i go gledaat Mi Ki. Mi Ki: „Zdravo Ge nerale,” procedu va niz zabite i go pluka ostatokot od soxvakanata ~epkalka. 235

Generalot se trese od strav i se ~ini deka }e zapla~e. Se frla vrz ~izmite na Mi Ki i po~nuva da gi celiva.

Od razli~ni strani na salata se slu{a „ne, ne...” Mi Ki: „Pominavme dolg pat zaedno, vlo`ivme mnogu pari i pot za da se otka`eme sega. Morame da se navratime na korenite, morame da se prisetime za {to be{e celava spoulavena revolucija! Dali nekoj se se}ava, a? Dali nekoj znae!!??” Molk. Ponekoj {epot i potoa poglasno: “Igra~ki”

General: „Mi Ki, drag Ki! Kakov radosen moment za nas i na{ata golema dr`ava.” Mi Ki: „Prestani da se preprava{, Generale. Zna e{ zo{to sum tuka.” Genral: „Da, sekako, Ki, sekako.” Mi Ki se vrti kon salata. Mi Ki: „Tokmu taka, dragi Mi Ki: „Slu{ajte site! moi, igra~ki! Na{ata Dojdeno e vreme da se svetska dominacija razdvi`at ne{tata. Mladi po~na so igra~ki! Soci nata stanuva nemirna! Se jalizmot e samo fasada, pojavija individui koi ne opium za tolpite, ideja veruvaat pove}e vo koja veruvaat, vo na{iot son, gospod na koj Мене ме intelektualci, mu se poklonuзаболе за s u b v e r z i v c i , vaat. Iskreno, социјализмот, skeptici, na mene me zabole ме интере re~ete gi kako za socijalizmot, сираат само sakate, no tie me interesiraat парите. se trn vo mojata samo parite. Ako noga i toj trn igra~kite se promora da se izvadavaat, pravete di, za{to ne sakate va{iot gi, a ako socijalizmot se tatko da kuca... neli? prodava, super! Od utre se vra}ame kon korenite. 236

Povtorno gi startuvame site fabriki za igra~ki. Ne sakam da vidam dete, èna ili starec bez igra~ka vo raka, ne e va`no dali ja kupuva ili ja pravi vo fabrika. Site na svoite zada~i, znaete {to treba da pravite.” Podanicite se rastr~uvaat. Miki ostanuva sam so nekolku straàri. Sednuva na prestolot. Ne moè da se namesti, ne{to mu pre~i. Od pod zadnicata vadi ne{to. Otprvin ne prepoznava {to e toa, no potoa jasno gleda deka se raboti za maska - i toa koja! Mi Ki: “Eh, Mao, Mao, star prijatele. Pominaa pove}e od 50 godini otkako ja nosev ovaa maska, vi se veruva li!” gleda naokolu, straàrite ostanuvaat vko~aneti. „50 godini. Vreme e povtorno da ja prezemam mojata uloga. Dosta be{e od {alabajzeri kako Elvis i Sinatra, tie

Мао Ки! да живее

237

ne se ni blisku do karakterot na Mao, tie se slabaci, zabavuva~i, jas sum vistinskiot Mao, jas go sozdadov i jas }e go voskresnam!!!” Mi Ki stoi na prestolot i teatralno ja kreva rakata. Se ~ini deka i nemu mu zdodealo od teatralnosta. Sednuva i izmoreno vika kon eden od stra`arite. „Trkni da mi kupi{ eden sendvi~ od Mek Li. Ogladnev od ovie gluposti.” Stra`arot trgnuva, a Mi Ki mu dovikuva: „So ekstra ka{kaval!” Mi Ki ja stava maskata i stanuva Mao. Nastapuva novata era na socijalizmot. Crvena zavesa. Kraj.

Narodot so radost i verba vo idninata go prifa}a noviot idol, Mao Ki. 238

Од 10-тата конференција на социјалистичкиот напредок

POMINAVME DOLG PAT, NO SÈ U[TE NÈ ^EKAAT VISTINSKITE PREDIZVICI Gen. Socio Pat: „Dragi drugari i drugarki. Dobro dojdovte na jubilejnata, 10-ta konferencija na socijalisti~kiot napredok!” (Aplauz) Gen. Socio Pat: „Sekoja godina zboruvame za civilizaciskite i humanite pridobivki na na{iot op{testven sistem. Ovaa godina, bi sakale da se prisetime na ne{to {to mnogu od nas se ~ini go zaboravile – prethodniot sistem. Poradi toa, sega }e vi pro~itam nekolku izvadoci od „Potro{uva~kiot manifest” izdaden od vladata na SAD” (Vozdi{ki na ~udewe)

Зошто капитали стичкиот манифест е толку значаен за нас?

Gen. Socio Pat: „Smirete se, drugari i drugarki, i slu{ajte, a potoa }e vi stane jasno zo{to ovoj manifest e tolku zna~aen za nas.” (Povtorno {umovi i tivko nesoglasuvawe od publikata) 239

„Potro{uva~ki manifest” (izvadoci) Sostaveno i izdadeno od: Vlada na SAD (Svetska Anti Dr`ava)

U{te vo 20-tite godini na minatiot vek, tajniot agent na svetskata konsumeristi~ka vlada, javno poznat kako Edvard Berniz, vo negovoto prou~eno delo „Propaganda” ja istakna va`nosta na kontrolata na javnoto mnenie. Vodej}i se od tie principi, nie ne izgradivme samo stabilna dràva, tuku i stabilen svetski poredok. Na{iot svet na obi~niot ~ovek mu ovozmoùva da ima s$ {to posakuva. Toa e negovata zavisnost, nego viot motiv, toa go tera da stane nautro i da otide na omrazenoto rabotno mesto i go te{i vo momen tite koga se budi vo pot od soni{tata za krajot na svetot. $ $ $ No, nam ne ni trebaat teliwa, ne ni trebaat nitu ovci! Nie se zalagame za novata kategorija moderen ~ovek: samo-osvesten konsumerist! $ $ $ Ne zaboravajte: Predmetite se kolevka na civili zacijata. Vo pla~ot na primordijalnoto dete-~ovek s$ u{te moè da se po~uvstvuva interferencijata so tonot na predmetot. Vo toj zvuk sineastite prepoz 240

navaat nad-predmet, gospod-falus {to se izdignuva visoko nad nas i go prekriva sonceto, {titej}i ne od nekontroliranite sili na prirodata, za {to sme mu ve~no blagodarni... $ $ $ Samo-osvesteniot konsumerist znae {to saka i zo{to go saka toa, toj e sloboden, toj e Dionis, Ekstazis, Eksplozis!! Toj ima pravo na izbor i na zadovoluvawe na svoite potrebi, toa e NEGOVOTO pravo i NIKOJ ne mo`e da mu go odzeme. Da `ivee pravoto na konsumerizam! ¥ ¥ ¥ Gen. Socio Pat: Dragi drugari i drugarki, pred vas imate primeroci od manifestot, razgledajte go, pro~itajte go, zapomnete go! Sekoj zbor tamu e opomena, sekoja re~enica e potsetuva we, sekoj pasus e znak za opasnost! Pazete se od isku{enieto! Toa ve ~eka na sekoj ~ekor i pokraj site napori koi gi pravi na{ata vlada da gi uni{ti i poslednite ostatoci od kapitalizmot.

“Sma~kaj go neprijatelot!”

241

No, toj e s$ u{te tuka, kako virus, kako nevidliv agent koj vleguva vo teloto i umot na mladite i neza{titenite. U~ete kako da go prepoznaete za{to taa nevidliva zla sila moè da go zazeme teloto na va{iot najdobar prijatel, va{iot sopru`nik, va{eto dete ili roditel... I toga{ mora da bidete podgotveni. Nabquduvajte, dragi drugari i drugarki, prepoznajte i nabquduvajte, prepoznajte...” Generalot gi povtoruva poslednite zborovi nekolku pati dodeka scenata se zatemnuva. Naedna{ silna svetlina ja zaplesnuva binata. Na nea stojat 10-tina lu|e vo okovi. Kratko se istrièni, a telata im se tolku slabi {to edvaj stojat na nozete. Vo pozadinata po~nuva da sviri muzak (muzika od supermarketite). Slabite i ispieni lica naedna{ se zarumenuvaat, na niv se pojavuva nasmevka, telata im se ispravaat, gi krevaat racete i se pridviùvaat vo ritamot na muzikata. Eden po eden, izvikuvaat: 242

Slem-najavuva~: Sega }e slu{nete, bezum ci! Slu{nete ja odata na predmetot!

Купете ги најновите предмети по најниски цени Post-moderen mi litarist: Sma~eno mi e od vas miro tvorci!! Vo svetot vladee vojna! Vojna za poseduvawe predme ti. Podobro zemi go oru`jeto-predmet vo race i trgnuvaj!!! ^ovek-medium: Kupete gi najnovite predmeti po najniski ceni vo najpovolen moment od sega {nosta, za da imate korist vo idninata. Ne propu{tajte ja mo`nosta da go imate ovoj edinstven, uni

katen i nepovtorliv predmet me|u predmetite, me|u predmetite... potomok na predmeti so pro~ueno pedigre, brendovi bez presedan... Roditelot-predmetodava~: Ti go podaruvam ovoj predmet, dete moe {to se pretelka{ vo kolevkata, kako nadomestuvawe na izgubenite ~asovi, da gi iska`e nedore~enite zborovi, da go dopre nepogalenoto glav~e... namesto mene. Prosti mi... no, ne gri`i se, predmetot e tuka, toj }e bide tvojot surogat-tatko, zamena za majka, tvoeto edinstveno semejstvo... Zdravo-materijalist: Predmetot e ~ist vozduh, zdrava ve`ba, vo zdravo telo, zdrav duh. Za zdrav duh, zdrav predmet!... Zavisnik-filozof: Sozdavame mladina zavisna od predmeti. Zavisnosta ja definiram kako potreba ne{toto da te ima tebe.

Plakat od serijata: SKR[I GO NEPRIJATELOT! Zadaj mu udar na konsumerizmot!

243

Manipulant-proizvoditel: Ne{tata se ponekade. Predmetite se nasekade. Vrz predmeti sedime, na predmeti rabotime, so predmeti manipulirame za da sozdademe drugi predmeti. Manipuliraweto so predmeti e osnovata na civilizacijata! Kiber-znaec: Predmetite se seprisutni vo sferata na realnoto i vtoroto realno (realnoto-vo-formana-virtuelno). Vtoroto realno ne operira direktno so predmeti, tuku so nivni pretstavi, no vo nivnata sfera tie se podednakvo realni kako i realnite predmeti – so niv moè da se manipulira. Hipik-konsumerik: Predmetite se kolevkata na ci vilizacijata, od prvite alatki, preku trkaloto, predmetite se psihoaktivnata supstanca na entitetot nare~en ~ovek, Monolitot koj go razbuduva majmunot od sonot koj cela ve~nost trae. Monolitot e predmet. Gaxet-feti{ist: Nasekade okolu nas: nad-predmeti. Predmet na posakuvaweto. Poseduvan predmet. Iljadnici „gaxeti” koi ni go „olesnuvaat” ìvotot dodeka ìvotot ne ni stane nezamisliv bez niv. Tehnolo{ki sitnici. Kompjuter-zavisnik: Predmetotekran bdee nad na{ite sni{ta i gi ostvaruva. Prorokot na idninata i {amanot na progresot, vo hipnoti~ki tanc na elektro nite-predmeti..

244

Antikiber-panker: Informacijata e bitna sama za sebe i sama po sebe i samo kako takva }e bide slobodna, vo svetot na ideite. Vo na{iot svet, informacijata e predmet. Bog-propagandist: Koga samo bi imal dobara kampawa, mojot predmet bi stanal predmet-bog, idol na obo`uvawe... Muzikata prestanuva. Lu|eto na binata zanemuvaat i povtorno se istite slabi, isu{eni senki od lu|e. Molk vo publikata. [ok. Po~nuva {epotewe, potoa poglasno zboruvawe... se slu{a „uaaa” od desno, levo, potoa glasni navredi „kopiliwa!”, „predavnici!”, „umrete!”... Publikata po~nuva da frla sitni predmeti kon lu|eto na binata, klu~evi, zapalki, penkala... Nabrzo po~nuvaat da letnuvaat i stolovi. Lu|eto na binata pa|aat eden po eden. Nekolkumina od publikata, ohrabreni od toa, se ka~uvaat gore i po~nuvaat da gi klocaat padnatite. Gi udiraat so noze, race, stolovi, krv nasekade, crvena krv na pobedata na socijalizmot nad konsumerizmot. Scenata se smiruva. Neprijatelite se uni{teni. Lu|eto od publikata se fa} aat za race i peat pesni koi ja simboliziraat nivnata zaedni~ka borba i pobeda. Go opevaat narodniot junak, g-din Ki, koj frlaj}i stol~e kon binata se isekol na {raf. Ja dr`at negovata iskrvavena raka i peat, peat solzi leat...

245

Ako i vam vi e sma~eno od ovie neprijateli na socijalizmot vi predlagame da poglednete eden od na{ite kalendari na „Plejdrugar” . Rabotni~ Ka, mis fevruari Raboti vo rudnik i `ivotot ne & e lesen. Taa ne saka i ne saka muzika, taa saka ritam jak! Vo slobodno vreme sobira suvi cve}iwa i igra “Trkalo na socijalisti~kata sre}a” so voditelot Igo Xam Baz. Maj Ka, mis maj Posvetena e na semejstvoto i decata. Vrabotena e kako ~ista~ka, {ija~ka i pera~ka vo sopstveniot dom, a omileno hobi & e bri{ewe detski povra}anici i {iewe na dupnatite ~orapi na ma`ot &. Kul Tur Na, mis juni Saka da ~ita. Omileni avtori i se Mar Ki i Enge Li. Vo slobodno vreme posetuva KZA (kulturno-zabavni aktivnosti). Vo horoskop e srp, a po priroda ~ekan. 246

Ko Pa~ Ka, mis juli Kopaweto e nejziniot sport, zabava i rekreacija. Kopa de we, kopa no}e, so edna misla vo glavata, partijata i Mao Li!

Benz Li, mis avgust Raboti na benzinska, a vo slobodno vreme mie koli. Tatko & e me hani~ar, kako i brat &, i ma` &. Poteknuva od edno od najvidnite socijalisti~ki semejstva.

Bra{ Nar Ka, mis noemvri Bra{noto e nejzinata strast. “Nema poubavo ne{to od toa, mirisot na ~isto-beliot prav da ti gi pogali nozdrite. Pro sto sum zavisna od toa!” veli mis noemvri. 247

Reporta`a: naukata i paranormalnoto

IMA NEKOJA TAJNA VRSKA Ajn{tajnoski na smrtna postela. 2010. Skopje, Makedonija. Albert Ajn{tajnoski, nekoga{ paradigma na genijalec so harizma i popularnost na rok-yvezda, denes napu{ten i zaboraven od site. Go nao|ame na smrtnata postela, vo poslednite migovi od `ivotot, kako raboti na problemot {to go okupira ve}e so decenii, problemot na teorijata {to }e gi obedini site na{i soznanija za mikro i makrokosmosot vo edna Univerzalna teorija. Ajn{tajnoski umira, ne uspevaj}i vo toa. No, eden drug ~ovek uspeva. Ova e prikazna za nego.

Vrskite na Bratstvoto i edinstvoto 248

Tajno dru{tvo. 2020. Skopje, Makedonija. Super-tajnoto zdru`enie na slobodni konduraxii ja razviva „Teorijata na Super-vrvkite”, koja teoretski uspeva da gi obedini dvata, navidum nespojlivi sveta - Evropskata Unija i Makedonija! „Teorijata na Super-vrvkite” predviduva postoewe na para lelni svetovi i mostovi me|u niv. Tokmu kako dve strani na edna kondura, povrzani so vrvki, paralelnite svetovi se oddeleni, no sepak se del od eden edinstven univerzum. Ova e prikazna za ra|aweto na taa teorija i za toa kako naj golemite soznanija naj~esto nastanuvaat slu~ajno, potti knati od obi~ni lu|e, lu|e kako vas!

Prva stanica:

Slavko vo Crni biseri Crno-biserka: ^ovek od pa ralelniot svet vo koj Makedonija e del od EU, prosperitetna i bogata zemja, so visok standard, e tuka, vo na{ata zemja, so u{te poneverojatna

Теоријата на супер-врвките предвидува постоење на паралелни светови. prikazna. Toj ja bara izgubenata qubov koja poteknuva od na{iot svet i so koja pominal edna nedela vo negoviot vol{eben svet. S$ {to ima od nea e nejzinata leva Adidas patika broj 37! Pa, ako ste vie sopstveni~kata na drugata vakva patika, javete se na na{ite de`urni telefoni. Pepela{ka, te o~eku vame. Telefonite po~nu vaat da yvonat kako ludi. Pove}eto po vici se kritiki od gleda~ite za neserioznosta na emisijata. No, eden povik e vistinskiot. Taa e! 249

Kidnapirawe i ispra{uvawe Slavko e na Rekord, mestoto na sredbata so „Pepela{ka”. Kamerite i reporterite se okolu nego. Zastanuva eden crn Mercedes. Vratata se otvora. Slavko prio|a, no namesto „Pepela{ka” od avtomobilot se pojavuva batka so ~orapa na lice i go pika Slavko vnatre. Avtomobilot zaminuva so golema brzina na ~udewe na slu~ajnite minuva~i... Slavko se budi zavrzan za stol. Pred nego ima masa. Na masata ima dve ~a{i, ednata so crvena, drugata so sina te~nost. Kar{i Slavko sedi eden inspektor, a drugiot stoi potpren na yid. Inspektor: Da ne saka{ ne{to? Voda, mo`ebi? Slavko mol~i i gleda dolu. Inspektor (razluten): Zna~i, tvrd orev, a? Sme skr{ile nie i potvrdi od tebe, mom~e! Site vie mi slite deka ste mnogu umni i deka mo`ete da n$ nadmudrite. No, mi se ~ini deka ti ne si mnogu mudar, neli? Inaku ne bi bil tuka! Ha-ha... Slavko ne reagira. Inspektor: Slu{aj dete, dosta ni e od tvoite gluposti! Koj te prati i zo{to? Slavko ja kreva glavata za prv pat. Сме скршиле Slavko (zbuneto): Molam? ние и потврди ореви Inspektor: Koj te prati i zo{to! инспекторот. Slavko: Ne znam za {to zboruvate! Inspektor: Ne znae{, a!? Slavko: Ne znam! 250

Inspektor: Dobro. No, na kraj }e ni ja kaè{ vistinata. S$ }e si dojde na svoe mesto. Slavko (otkako malku se sreduva): Koja vistina, jas navistina ne znam za {to zboruvate. Inspektor: Sekako deka ne znae{. No, naskoro }e doznae{. Napij se. Slavko sega gi zabeleùva ~a{ite. Go poglednuva inspektorot, kako da bara dopolnitelno obrazloènie. Inspektor: Ajde. Ne pla{i se. Ako saka{ ova da zavr{i i da se razbudi{ doma, ne se}avaj}i se na ni{to, napij se od sinata te~nost. A, ako saka{ da pomine{ pekolen pat, no so mo`nost na kraj da ja najde{ qubovta na tvojot ìvot, napij se od crvenata. Slavko, ne razmisluvaj}i, ja ispiva crvenata te~nost. Pred o~ite mu se pojavuva {arenilo od boi i kaleidoÂ skopski sliki. Naedna{ ~uvstvuva deka propa|a vo nekakva dupka bez kraj i s$ se stemnuva...

Scena od ispra{uvaweto na Slavko 251

Nazad? Slavko e povtorno vo istata soba. No, ne{to e smeneto. Prviot inspektor: „Zdravo mom~e.” Inspektorot zboruva so glas na Miki Maus. Slavko se vrti i go gleda Miki Maus. Do nego e Pajo Patorot. Inspektor Miki: Interesno iskustvo, neli. Gleda{ deka zaludno se buntuva{e, sepak ni otkri koj si? Slavko: No, {to sakate od mene? Kade sum jas? Inspektor Pajo: Ne kade, tuku - koga, e vistinskoto pra{awe, dragi moj. Se nao|ame vo navistina edinstven period od istorijata na na{iot narod. Ova e Tranzicinizam! I, eve, {tom ti be{e tolku dobar da ni se otkrie{ sebesi, sega }e se otkrieme i nie. Inspektor Miki: Nie sme „Policija na mislite”! Postoi edna dràva, a taa e Bo`ja i eden ima Gospod, a toj e na{iot sevi{en Monarh i probaj da ne veruva{ vo nego! Velat deka e naslednik na Prviot ~ovek koj, Инспектор veruval ili ne, ìveel na na{ive Мики: prostori. Nekoi veruvaat deka toj Ние сме e duri klon sozdaden od epider„Полиција на malnata kletka na na{iot praмислите“ tatko i ne se zezaj so nego, za{to toj ne se {eguva! Inspektor Pajo: Ma}ea Doni, na{ata tatkovina, surogat kolevkata na prvata civilizacija, taa koja go odgleda prviot ~ovek, taa koja go zarodi svetot i taa koja go zavojuva. Vremeto na izobilie i filozofijata na qubovta kon sopstvenite koski, za{to n$ pravat ubavi i cvrsti, namesto ligavi i bez forma, so koja bea hraneti generacii naslednici na Prviot ôvek be{e uni{tena vo eden den! “Baraj pove}e!” “Zadovoli 252

ja tvojata `ed!” “Seks!Seks!Seks!” “Pari! Pari! Pari!”... bea slogani potsvesno emitirani vo svesta na gra|anite. Sekoj ~ovek, sekoj dom, sekoe semejstvo stana fotokopija na fotokopija na fotokopija na fotokopija na taa slika. Veruvaj ni, denes se nao|ame vo presudno doba i ako ne{to ne storime naskoro, site }e odime jabana!... No, nema, bidej}i ti }e n$ spasi{. Slavko: Jas? Inspektor Miki: Da, ti! Ti si izbraniot, Slavko! Ti }e go povede{ narodnoto stado vo nova revolucija i ideologija, vo svetla idnina! Ti }e bide{ na{iot voda~! Inspektor Pajo: No, za da go napravi{ toa, prvo mora da si ja najde{ qubovta na `ivotot. Inspektorite se poglednuvaat i potoa ripaat vrz Slavko. Krvni~ki go tepaat. Temnica.

Vtorata seansa od ispra{uvaweto

253

Kondurite ne mu se ve}e potrebni Slavko se budi na ulica. Partalav i krvosan. No, stanuva i ~uvstvuva deka Si bila edna Makedonija e posilen od koga i da e. i bila edna druga MakeJa pruà rakata vo vozduh donija. Dvete Makedonii postoele istovremeno, i naedna{ â&#x20AC;&#x201C; letnuva! na ist prostor, no ne se gledale ednata so drugaGlasot na Slavko: Legni ta, bidej}i pripa|ale si Makedonijo! Oble~i na paralelni svetovi. piàm~iwa i dojdi da te Ednite Makedonci bile gu{nam. ]e ti raskaàm bogati i prosperitetni, prikazna pred spiewe. a drugite bile mizerni i Prikazna vo koja lo{iot idninata im bila ispolvolk saka da ja odduva tvo- neta so neizvesnost; edjata ku}i~ka i na nejzino nite vedna{ po ra|aweto mesto da izgradi Mek- po~nuvale da rastat i Donalds. Treba{e da si rastele, s$ do nevideni ja izgradi{ ku}ata od proporcii, a drugite se pocvrst materijal, Mek- smaluvale i stanuvale s$ donijo! pomali i pomali i po[to e, no moè{ da zasÂ maliâ&#x20AC;Ś pie{? Izvini, ne treba{e Jas sum toj koj }e ja uni{ti da ti ja raskaùvam taa neednakvosta, jas }e izgraprikazna. Ne voznemiru- dam svet bez razli~nosti, vaj se. Eve, edna druga bez paraleli, bez bogati prikazna. i siroma{ni, za{to vo mojot svet site }e bidat ednakvi i nikoj nema da zema pove}e otkolku {to mu treba! 254

Epilog Ova be{e izvadokot od dnevnikot na na{iot golem prerodbenik, Slavko Neovski. Denes ja obeleùvame 15-godi{ninata od negovata tragi~na smrt. Slavko go dade svojot ìvot za dobroto na svojata zemja i nie sme mu ve~no blagodarni za toa. No, denes sakame da vi zboruvame za po{irokata vizija na ovoj edinstven ~ovek. Slu{aj}i go negoviot dnevnik, moèbi zabeleàvte deka negovite ideali se bliski do idealite na Kineskata proto-nadnacionalna socijalisti~ka ideologija koja pred 10-tina godini go smeni svetot i go transformira{e vo globalna selska zaednica. Ne, Slavko ne e plagijator, a sigurno ne e nitu sledbenik. Slavko e prethodnik na edna ideologija koja }e go smeni svetot. No, kako i sekoga{ vo istorijata na makedonskiot narod, na{ite golemi dostignuvawa se osporeni i omalovaèni. No, }e dojde den koga site }e doznaat za Slavko i ulogata na Makedonija vo tranformiraweto na svetot od Konsumerizam vo Neo-socijalizam. Nie ìveeme i se borime za toj den. Da ìvee MaoDonija!

Makedonija, zemja na ednakvosti, od vizijata na Slavko 255

Vesti od paranormalnoto, vtor del

ЗАПАДНИТЕ АГЕНТИ ЈА ПРИСЛУШУВААТ КИНА Zapadnite agencii za razuznavawe u{te od po~etokot na vekov sproveduvaat specijalni obuki za nivnite agenti so cel da ja prislu{uvaat na{ata veli~estvena zemja. Obukite se raznovidni i ponekoga{ bizarni. Vo eden od eksperimentite agentite se podu~uvaat na ekstra-senzorna percepcija, astralna percepcija, telekineza i sli~ni metodi... Telekinezata e osobeno opasna tehnika so koja zapadnite agenti gi krevaat na{ite teliwa od iljadnici kilometri dale~ina i gi prenesuvaat vo nivnite zemji so cel da ja uni{tat na{ata ekonomija. No, osven za prenos na teliwa, tie se sluàt so telekineza da gi doznaat i voenite tajni, da gi ukradat dràvnite tajni dokumenti i sli~no. Vo eden takov obid na britanski agenti po gre{ka od rabotnata masa na drugarot Mao e ukraden pepelnik i slikata na negovoto semejstvo. Premierot na Anglija javno se izvini za ovoj incident i re~e deka pepelnikot ne bil koristen i deka viso~estvoto Mao ima prekrasno semejstvo, a vo vrska so vistinskite celi na „napadot” izjavi deka bile samo Телекинезата tajnite dràvni dokumenti. е особено Drug incident povrzan so telekiопасна neza bil koga eden sto~ar od proтехника vincijata Tele Kina se razbudil na kau~ot na psihijatarot na Vudi 256

Alen, na Menhetn, dodeka Vudi Alen se razbudil na poleto so kravi vo Tele Kina. Sto~arot bil tolku zbunet zaradi slu~ajov, {to negoviot sleden film bil komercijalna i kriti~arska katastrofa, dodeka Vudi Alen zadovolno se predal na mirniot sto~arski ìvot, vo slobodno vreme pi{uvaj}i drami za selskiot kuklen teatar. Astralnata proekcija sozdava u{te pove}e problemi, poradi {to na{ata armija raboti na razvivawe na anti-astralno oru`je. S$ pogolem e brojot na semejstvata koi se àlat na zgolemuvawe na tro{ocite poradi hraneweto na astralnite posetiteli. „Tie se naedna{ tuka, bez najava, bez telefonski povik. A, se znae deka gostin ne se pre~ekuva bez ru~ek. Vakvite poseti navistina n$ izloùvaat na neplanirani tro{oci, Zapadnite agenti vo akcija

257

a da ne zboruvame za neprijatnostite ako astralniot gostin se pojavi vo nedela i ne sme vo sostojba da go poslu`ime.” Astralnite posetite li se pojavuvaat i na neo~ekuvani mesta. Eden selanec se po`a lil deka agentite od Teksas namesto da gi vr{at nivnite zada~i, doa|aat tuka da javaat na kowi, bikovi i druga stoka. „Toa za niv e samo zabava, nema nikakva vrska so razuznavawe.” veli selanecot. Kolku {to uspeavme da doznaeme, astral niot turizam e vis tinski ekonomski bum vo svetot nadvor od dobrata Kina. As tralnite turisti odat nasekade po svetot i pravat s$ {to ne im e dozvoleno doma i ponekoga{ znaat da bi dat vistinska napast i

da im predizvikuvaat sekakvi problemi na lu|eto. Taka kapitalizmot u{ te edna{ se poka`a ka ko neuspe{en vo koris teweto na sopstvenite pronajdoci za ne{to drugo osven za zabava i zagaduvawe na svetot. Da `ivee Mao, a nego viot pepelnik i foto grafija vedna{ da bidat vrateni!

Zapadnite agenti vo akcija 258

Ekonomija

Brodot „Ekonomija” isplovi Najgolemiot brod izgraden dosega, so cel da se premosti jazot pome|u klasite vo zapadnoto op{testvo, isplovi denes od pristani{teto vo Mi~igen. Vo vremeto koga ekonomijata e nestabilna i postoi u{te pogolem jaz pome|u bogatite i siroma{nite, nie se re{ivme da go izgradime ovoj brod koj treba da go preplovi svetot i da isprati poraka za slo`nost pome|u klasite. „Nie zavisime edni od drugi. Ne treba da se negirame.” Izjavi eden od patnicite. No, nabrzo po po~etokot na plovidbata se poka`a deka brodot e prenatrupan i deka poradi toa poleka po~nuva da tone. Patni Бројот на cite bea izvesteni deka del od niv патниците }e mora da go napu{tat brodot. постојано се Najsiroma{nite prvi „dobroнамалуваше... volno” go napu{tija i se upatija na rekreativno preplivuvawe na 500 km otvoren okean. Potoa (verojatno od altruizam kon nivnite „bra}a po nema{tija”) skaknaa i siroma{nite. Brojot na patnicite postojano se namaluva{e, a brodot i ponatamu tone{e. Dojde redot na bogatite, no ni nivnoto ripawe vo voda ne donese podobruvawe. 259

Na kraj ostanaa samo najbogatite, koi nikako ne sakaa da go napu{tat brodot i na kraj brodot potona sos$ niv.” Raskaùva~: Ova e kraj na dene{nata bajka za socijalisti~kata mladina „Brodot i bogatite”. Za tie koi ne razbraa zo{to brodot potona, malo objasnuvawe. Najbogatite ja pravat ekonomijata na edna kapitalisti~ka zemja, poradi {to tie pove}e „teàt” od celiot narod zaedno. Dali nekoj znae {to trebalo da napravat za da ne potone brodot? Decata: Da gi frlat najbogatite vo more! Raskaùva~: Bra vo deca. Taka se gradi socijalisti~ka dràva!

Najnova nurka~ka moda vo bogatite krugovi

260

Turizam

NLO i Kina Denes, vo docnite ve~erni trijalist” kon nivnata ~asovi, bila zabeleàna planeta. pojava na NLO vo Kina. Od poslednite vesti doz Ova ne e prva poseta na navame: ìtelite na Ka vakov objekt na na{ata pitalistka-beta, ne se zemja. Vsu{nost, vakvite vonzemjani, tuku zemjani poseti stanaa mnogu ~e sobrani od praìtelite sti, poradi povolnite na ovaa planeta pred 2.500 aran`mani koi na{ata godini od anti~ka Grcija! zemja gi nudi na vonzem- @itelite na ovaa planeta janite. bile voshiteni od gr~kite Tie se naj~esto mi- misliteli i re{ile nivnoroqubivi i ne pre~at. to op{testvo da go uredat Mnogu retko se slu~uvaat spored veli~estvenata gr~ incidenti, kako na pr. ka demokratija. Na ~elo koga nekolku vonzemski na planetata gi postavile ligwi protestiraa na najmudrite, koi po pove}e pazarot za morski plodo- finansiski malverzacii vi ili koga ìtelite na uspeale celoto bogatstvo na planetata Kapitalistka- mnozinstvoto domorodci beta upatija peticija kon od ovaa planeta da go prefrna{ata vlada za ukinu- lat na smetkite na vidnite vawe na socijalizmot, no gr~ki gra|ani i da sozdadat par-ekselans ka tie bea nabrzo pitalizam, koj proterani i Нова посета gi sotrel site isplovija so на НЛО на Кина prirodni resu nivniot vse - Значајни сме rsi na ovaa pla lenski brod neta i ja dovel do na asteroiden и надвор од kolaps. jaglen „Indusпланетата. 261

O~ajni, baraj}i vtor dom, tie re{ile da se vratat na na{ata planeta i da zavladeat so nea. No, nivnata misija bila otkriena od na{ata vlada i spre~ena. Ete kako u{te edna{, vo intergalakti~ki merki, se doka`uva deka kapitalizmot e univerzalno destruktiven model na ureduvawe. Posledni vesti! Prvite doselenici od na{ata zemja se upatija so brodot â&#x20AC;&#x17E;Socijalistâ&#x20AC;? kon planetata Kapitalistka-beta i izjavija deka prvata zada~a koja }e ja ostvarat po osloboduvaweto na ovaa planeta od ugnetuva~kiot re`im na teroristot i diktatorot Sokrates Beta Maksius e da ja preimenuvaat planetata vo Socijalistka.

Prvite miroqubivi doselenici pristignuvaat! 262

Propaganda

BOB VO MRAVJALNIKOT Mravkata Bob be{e {okiran koga edno utro se razbudi i mu svetna deka ne e kako drugite mravki. „Jas ednostavno nemam sistem,” pomisli. S$ okolu nego ima{e sistem, ima{e cel, s$ se dviè{e vo edna nasoka, kako vodeno od nevidliva ni{ka. Mu se poàli za toa na prijatelot Sem, no Sem re{itelno odmavna. „Ostavi go toa, }e ti mine.” Bob be{e o~aen. Mu se ~ine{e deka s$ {to pravi e tolku banalno {to gubi sekakva smisla. Sekojdnevnoto sobirawe hrana za da se prehranat mladite, na pri mer, ima{e smisla samo po sebe, no „{to koga i tie }e porasnat i }e sobiraat hrana za nivnite mladi i taka vo nedogled…” se pra{uva{e Bob. Kolku neprespani no}i Bob gi pominuva{e so te{ki misli, dodeka celiot mravjalnik brm~e{e od ‘r~eweto na negovite drugari. A koga spie{e, sonuva{e ... CNMS (Centralen Nevro-Ma{inski Sistem) Scena: Golema ma{ina-mravka so metalni facetirani o~i i milion mali kameri vpereni vo sekoj ~len na zaednicata, sledej}i go sekoe negovo dvièwe. Den: Inicijacija na mravkata Bob/231. „Gra|aninu Bob br.231/SK, tvojata zada~a e da gi izvr{uva{ naredbite na Centralnata Nevroma{inska uprava i da se pokori{ na tvoite zada~i do krajot na tvoeto postoewe.” 263

Bob go slu{a metalniot zvuk so uspan pogled. Kimnuva so glava i pod nego se otvora podot. Propa|a vo ogromna cevka, zavr{uvaj}i na kup so drugi mravki. Metalni race gi izvlekuvaat edna po edna i gi selektiraat: rabotni~ki, vojnici, neguvatelki na mladi, trutovi i taka natamu. Bob e svesen deka e kontroliran od centralniot robot, no ne mo`e da napravi ni{to vo vrska so toa. Sekoja nepo`elna misla e detektirana i nositelot na taa misla se kaznuva so {ok upaten direktno vo negoviot nerven sistem. Posle toa ne ni pomisluva{ na takvo ne{to...â&#x20AC;?

Mravjalnikot od ko{marot na Bob.

264

U{te eden ko{mar... Sem ne go razbira{e, nema{e nikoj drug na koj bi moèl da mu se poàli, nema{e so koj da se posovetuva, za{to nikoj drug ne be{e kako nego. „No, {to ako, site sme kako robotite od mojot son, svesni na svojata bedna i besmislena situacija, no nesposobni da smenime {to bilo?..” I taka Bob prodolì da stanuva rano nautro, da odi na utrinska gimnastika, da pojaduva, da sobira hrana, da spie, da gi posetuva site za dolìtelni kulturno-za bavni aktivnosti i da se trudi so ni{to da ne se razlikuva od drugite ~lenovi na ovaa veli~estvena zaednica. No, mislite… mislite ne moè{e da gi kontrolira. „[to e toa {to n$ vodi vo ìvotot? [to n$ tera da staneme nautro i da go zapo~neme denot? Zo{to sobirame hrana, koga moème da ja proizveduvame, pa taka nekoi od

nas mo`ebi i bi na{le vreme za ne{to drugo.” mu vele{e na Sem. „Budaletinke” (Sem be {e nekolku dena postar od Bob i sekoga{ se od nesuva{e kako roditel kon nego) „misli{ deka tie (tonot so koj Sem go izgovori toa “tie” be{e na granica na ~ujnoto) ne go znaat toa? Sekako deka se svesni na site tehnolo{ki napredoci vo svetov, si bil li nekoga{ vo Informati~kiot centar na na{ata podra~na edinica?” (Sem e novinar vo lokalniot vesnik na mravjata podra~na edinica, a tie dobivaat direktivi od centarot za informacii i nekoga{, edna{ ili dva pati, vo karierata imaat privilegija i da go posetat) Bob odmavna so glavata. „Ti ne si svesen {to ima vo svetot, Bob! No, nikoj ne go zasega toa, edin stvenoto {to e bitno e informacijata da ne vleze vo mravjalnikot. Zatoa ne 265

mi zboruvaj za odgleduvawe hrana, Bob, go znam mnogu dobro toa, a {to e u{te pobitno i tie go znaat.” „Pa zo{to ne napravat ne{to vo vrska so toa?” Sem se nasmea „Ti kako da si od druga planeta! Zarem ne gleda{ {to se slu~uva sekojdnevno tuka? Kako misli{ deka }e funkcionira sistemov ako tie dozvolat sekakvi idei da se pletkaat vo glavite na nivnite rabotnici? Otsekoga{ si bil idealist Bob, no ne sum znael deka si i glupav…”

Bob kaj Kralicata Eden den go povikaa kaj kralicata. Toa be{e nevo obi~aen nastan. Da te povikaat kaj kralicata treba da bide{ zna~ajna mravka, ili barem da napravi{ ne{to zna~ajno, a Bob nema{e napraveno ni{to osobeno. „Rabotniku Bob,” re~e portparolot na kralicata, „te povikavme tuka da go razgledame tvojot slu~aj i da re{ime {to ponatamu so tebe. O~igledno e deka tvoeto odnesuvawe ne e vo soglasnost so protokolot na harmoni~niot Mravjalnik, a za tvoite misli da ne zboruvame!” Bob se {trekna, zarem e mo`no Sem da go izdal!? „Ima{ dva izbori. Smrt ili progonstvo, {to e pak ramno na smrt, za{to niedna mravka ne mo`e da op stane sama.” Bob ne mo`e{e da veruva {to slu{a, toa be{e tolku nenadejno, tolku neo~ekuvano, no nekoj del od nego kako da znae{e deka toj mig nekoga{ }e dojde i zatoa go prifati edinstvenoto ne{to {to otsekoga{ go posakuval - slobodata!

266

Slobodniot Bob I taka mravkata Bob se najde vo svetot na neograni~enite mo`nosti, svet vo koj moè{ da odi{ po koj pat saka{, namesto po patot na hranata ili po patekata koja nekoja druga mravka ti ja obeleàla. Bob be{e sloboden da odi kade {to saka. Po petnaesettina minuti, otkako be{e pretepan od eden bumbar, ograben od edna p~ela i ismean od eden skakulec, slobodata i ne mu se ~ine{e tolku veli~estvena, no prodolì ponatamu za{to nema{e kade da odi nazad. Taka se najde vo Holinsektvud. Svetla od site strani, mo`nosti nasekade, glamur i sjaj... Nabrgu najde rabota kako ~ista~. Bidej}i be{e mravka i mu nema{e ramen vo rabotata, brzo napreduva{e i uspea da stane li~en asiÂÂ stent na eden pro~uen akter.

Eden od na~inite na koi pripadnicite na ìvotinskiot vid â&#x20AC;&#x153;lu|eâ&#x20AC;? uìvaat vo podobnostite na moderniot ìvot. 267

Edna{ akterot se razbole i ne se pojavi na snimaweto. Reìserot be{e vo panika. Rokot se nabliùva{e a negoviot glaven akter se vitka{e vo negovata prikolka od bolki i povra}a{e na pet minuti. Bob ja naseti negovata {ansa. Kone~no bessonite no}i pominati so scenarioto vo race }e se isplatat. „Jas gi znam site repliki na gospodinot [on Skakulecot.” Site go poglednaa za~udeno. Reìserot be {e vo nedoumica, no nema{e izlez. Re{i da se obide. Go maskiraa Bob da li~i na [on i po~naa so snimawe. Bob be{e pri roden talent. I taka po~na negovata filmska kariera. Pari, slava, prijateli, oboàva teli, skapi koli, golemi ku}i, zabava, hrana i pijaloci kolku saka{ i se {to moè{ da posaka{ vo ìvotot. Bob uspea, a ako veruva{ vo demo kratijata, kapitalizmot i slobo data, }e uspee{ i ti. Izlezi od mravjalnikot i vlezi vo slobodniot svet na SAD (Super Atraktivni Dràvi).

268

Popolni ja aplikacijata za dr`avjanstvo prilo`ena na vtoriot list i stani sloboden!

Dragi ~itateli, vidovte so kakvi podli metodi se slu`at na{ite neprijateli da ja zatrujat na{ata mladina. Ovaa „basna za deca” e konstruirana vo labora toriite na agencijata za razuznavawe na SAD i e polna so skrieni kodirani poraki koi gi teraat na{ite deca da se odnesuvaat buntovni~ki, da pu{taat kosa i da se obleku vaat nepristojno, da ne gi po~ituvaat roditelite i avtoritetite i da posakaat da zaminat vo zemjata na la`na sloboda. Drugari, ve povikuvam da go sopreme ova. Objasnete im na va{ite deca za {tetata od vakvata propaganda. Reagirajte, spre~ete, otstranete! Za Mijao i tatkovinata! (reporterot koj po gre{ka napi{al Mijao be{e kaznet so zatvorawe vo vre}a so 30 besni ma~ki) Novata generacija mravki terminatori od sonot na Bob so misija da se vratat vo minatoto i da go ubijat voda~ot na otporot (pred da stane toa) i taka da go porobat mravja{tvoto.

269

Reporta`a

AVTOSTOPER NIZ SVETOVITE ZA KINEZI Stanica 1: Rajot na Zemjata Povelete vo Kina, rajot na zemjata! Razbudete se so pesnata na slaveite i rajskite ptici, otkrijte ja va{ata, kako od majka rodena, golotija, str~ajte se kon nebesno sinata voda i ripnete vo nea. Po plivaweto izlezete na pla`ata i koga }e vi se prijade, pru`ete ja rakata do najbliskoto drvo i op! Jadewe. Potoa spiewe i taka sekoj den... do beskraj.

Prviot robot napraven spored likot i deloto na Prviot ~ovek 270

Do beskraj? Da, tokmu taka, bidej}i vie ste Adams Ki, prviot ~ovek vo rajot nare~en Zemja, na mestoto kade nastanuva civilizacijata - Kina. Ovoj hedonisti~ki rajski ostrov plovi osameno vo vselenata so negoviot edinstven ìtel i nikoj ne moè da napravi ni{to vo vrska so toa. Ili moè?

Stanica 2: Pekolot? Do “dobriot ostrov” ima i eden “lo{ ostrov”, poln so vulkani, koi plukaat ogan i izdi{uvaat ~ad, a vo podno`jeto na tie vulkani `ivee eden ~ovek tolku lo{ {to polo{ ne ste videle. Negovoto ime e Xorx Lo{ K’Olo{. Lo{iot Olo{ doznavaj}i za pristignuvaweto na negoviot kom{ija sripuva od osve`itelnata bawa od sulfurna kiselina i vedna{ po~nuva da smisluva plan kako da go pridobie i izmami.

Stanica 3: Ra|aweto Eden den, tokmu vo migot koga Adams Ki se pra{uva{e dali da si gi istegne nozete do moreto ili da si ja protegne rakata do grankata {to tolku primamlivo mu nudi cre{i, se pretnuva i niz glavata kako molwa mu pominuva pra{aweto: “Do koga!? Mora da ima kraj, neli? A {to ako nema, do koga bi mo`el da izdr`am vaka, sigurno ne ve~no?..” I toga{ zapo~nuvaat problemite. Prvo zrak svetlina, potoa blesok i Adams Ki se najde vo svetot. I prvata misla mu be{e: “[to mi treba{e da izleguvam od toploto bezgri`no izobilie!” (Podocna taa re~enica stanuva lozinka pri sekoe navleguvawe na sekoj nov ~ovek vo svetov.) 271

Da, toj be{e prviot, a po nego dojdoa mnogu drugi, i toj smeta{e deka zaradi toa e navistina poseben. No, tatko mu Haos Ki i majka mu Kosmos Ki, ne mislea taka i zatoa sekoj od niv si trgna po svojot pat i go ostavija sam, ili mo`ebi mislea deka toj e tolku poseben {to ednostavno ne mu trebaat roditeli. Postoi i treta teorija, koja veli: Kosmos i Haos ne mo`at nikoga{ da prestojuvaat na isto mesto i vo isto vreme, za{to toa bi dovelo do kolaps na univerzumot, no edna{ vo istorijata na vremeto (i prostorot) takvo ne{to se slu~ilo i kako posledica od toa vselenata ne bila uni{tena, tuku bil sozdaden ~ovekot (na{iot ~ovek). Psihoanaliti~arite velat deka poradi ova prviot ~o vek e sostaven od dve sprotivstaveni sili, kreativen i uni{tuva~ki potencijal koj ili }e go uni{ti svetot ili }e sozdade nov raj na zemjata. So toa se soglasuva i Frojdovs Ki, velej}i deka taa tendencija za vra}awe kon rajot e Edipovski kompleks koj kulminira so ubistvo na tatkoto – Haos i obedinuvawe so majkata – Kosmos.

Stanica 4: Nirvana (Come As You Are) Razbravme deka prviot ~ovek ima neverojaten potencijal da go sozdade i uni{ti univerzumot so svoite misli. I {to pravi toj so taa svoja edinstvena sposobnost? Prvo, se dere kako lud. Vtoro, kenka kako razgaleno deti{te. Treto, kaka i se mo~ka vo ga}i. ^etvrto, i finalno, ja sfa}a su{tinata na univerzumot i svoeto bitie (vo paket, so specijalen popust) i dostignuva Nirvana! Kone~no, na{iot lik e sre}en, ~ist entitet na kul energija i ekstaza. Se nao|ame vo vozot Raj [angaj – 272

Ekstazi Peking. “Sega ja gledate Orionovata maglina, levo od vas, vo tretiot kvadrant od gore, koordinati 95-67, nare~ena „majka na galaksiite”, no toa vas ve}e ne bi trebalo da vi zna~i mnogu” veli vodi~ot, a prijatna smea ja opfa}a druìnata sre}ni individui oslobodeni od ma~niot proces na povtorno i povtorna reinkarnacija. No, na{iot ~ovek, za àl po nekoi 200 svetlinski godini e isfrlen od druìnata, za{to vodi~ot doznava deka se raboti za primordijalniot ~ovek, a toj spored Ustavot na Vselenata od nultata godina od novoto singularno vreme, nema pravo na nirvana (“Nirvana” moè da slu{a kolku saka), dodeka site lu|e od svetot ne ja doìveat, pa toj posleden }e go zavr{i procesot so toa {to }e se rascveta na neboto vo prekrasen do`d od mikro-fluorescentni ~esti~ki, vo dotoga{ neviden ognomet od boi, kakov Amerikijancite ne bi moèle ni da go zamislat… Za àl toga{ ve}e }e nema koj da go vidi, osven negoviot sosed Xorx Lo{ K’Olo{, koj }e ostane da vladee so prazniot svet, {to }e bide negovata kazna za mileniumite seewe zlo na planetata Zemja i okolnite svetovi.

ana

v Nir

t tan ORBI TR

Ins

K ELE -TREK ! K [O koj dom e Za s lno! o Pov

273

Stanica 5: Doni Ma}ea, mitska zemja Taka na{iot ~ovek go vra}aat na svetov i zapo~nuva borbata pome|u negovata `elba da se oslobodi i stravot na K’Olo{, deka }e ostane sam bez du{i za izma~uvawe. Toa e ve~na borba koja se odviva na mitskoto voeno igrali{te - Doni Ma}ea. Tamu Adams Ki sozdava prva civilizacija poznata na ~ove~kiot rod... Pominuvaat u{te nekolku iljadnici godini i s$ u{te ima mnogu neoslobodeni du{i. No, zo{to Adams Ki sozdaval lu|e, ako sakal da gi oslobodi od krugot na `ivotot? Odgovorite sledat, vrzete se!

Stanica 6: Epilog Prviot ôvek a.k.a Pretsedatelot na Planetata Zemja e stra{en gad koj si poigruva so ~ove~kite ìvoti zaradi sopstveni nere{eni problemi so roditelite. Toj e razgaleno deti{te i pla~ko, no ako go kaème ova glasno, otide glavata! Hard-Kor Policijata na Zborovite i Delata e nasekade. Samo ako te fatat vo takov muabet, }e is~ezne{ kako nikoga{ da ne si postoel. Ete, takvi se vremiwata denes. @iveeme vo strav i deluvame pretpazlivo. Ma}ea Doni e damne{no minato, denes po stoi edna svetska dràva, a taa e bo`ja, postoi eden Gospod, a toj e Хард-Кор Pretsedatelot, a ti probaj da ne полицијата veruva{ vo nego, ako smee{! Veна Зборовите lat deka toj e naslednik na Prviи Делата е ot ~ovek, poto~no, toj e klon sozнасекаде. daden od epidermalnata kletka od 274

amebovidnata koà na na{iot pratatko i toj apsolutno ne se {eguva! Nikoj ne veruva vo toa, site znaeme deka Prviot ~ovek e odamna umren, ubien vo zaverata protiv nego i ~ove{tvoto, no site sme prinudeni da veruvame vo toa. Edna religija, eden gospod, edna dràva, eden ~ovek! Mono-mono-mono-homosapiensizam, pobogu! Velat deka postoele vremiwa koga ne bilo taka, Ma}ea Doni, surogat kolevkata na prvata civilizacija, taa koja go odgleda prviot ~ovek kako da e nejzin sin, taa koja go zarodi svetot, taa koja go skara. Vremeto na izobilie i filozofijata na qubovta kon ìvotot, za{to e posleden, so koja bea hraneti generacii naslednici na Prviot ôvek be{e uni{tena vo eden den! “Baraj pove}e!” “Zadovoli ja tvojata èd!” “Seks!Seks!Seks!” bea slogani koi potsvesno bea emitirani vo svesta na gra|anite na ovaa prosvetitelska meka, koja stana poro~na slika i prilika, na koja site se ugledaa i koja site ja posakaa. I narodite se skaraa, vojni zapo~naa, za pove}e, za u{te èdni! I {to se slu~i? „Slobodno, nema ni{to da ti bide!” Promotiven plakat na kampawata za samopovreduvawe i samo uni{tuvawe, potpi{ana od vladata na Pretsedatelot na Planetata Zemja.

275

Eden ~ovek stoe{e zad toa - idniot Pretsedatel na planetata Zemja. Koj e toj navistina, ne znaeme, no znaeme deka direkciite gi dobival direktno od Xorx Lo{ K’Olo{, koj mu se javil po telefon, vo son. No, postoi i druga teorija. Da re~eme deka ne postoi nikakov Pretsedatel, tuku deka povtorno se raboti za Prviot ^ovek. Da re~eme deka ~ovekot se obiduval da gi spasi lu|eto, ete znaeme kolku ve}e vreme nanazad, no nikako ne uspeal, za{to tie s$ pobrzo i pobrzo se razmno`uvale. I ete mu zdodealo i re{il da iscenira edna takva situacija koja }e go uni{ti ~ove~kiot rod. No, toga{ se ra|a “posledniot ~ovek”, poslednata nade`. I toga{ nastanuva noviot revolucioneren, genijalen slogan: “Ne praveweto e majka na revolucijata!”

Doktor Mengeme i negovite asistenti-klonovi, sproveduvaat eksperimenti vrz lu|e, vo slu`ba na Pretsedatelot.

276

Stanica 7: Finalna Destinacija “Ne praveweto e majka na otporot!” be{e re~e nicata koja gi oslobodi lu|eto od tiranijata na Potro{uva~kata Vojna koja {to zavladea so svetot kon krajot na dvaesettiot vek. Sedete doma. NE pravete ni{to. Ne mrdajte, ne kupuvajte, ne gledajte, ne pravete ni{to i }e bidete oslobodeni. I taka be{e. Toa be{e migot na prerodbata koj od revolucijata na ne kupuvaweto, go odvede ~ove{tvoto vo komunisti~ka revolucija i kone~no }e go donese vistinskiot i edinstveniot zaslu`en voda~ - Mio Mao! Prviot ~ovek, Lo{ K’Olo{ i drugite popatni likovi se gubat vo lavirintite na istorijata. * * * Ovaa burna istorija na svetot e so sre}en kraj, no ne dozvoluvajte toa da ve opu{ti, ne zaboravajte „Ne praveweto pravi ~uda!”

„^itaj za istorijata, spoznaj, ceni!” 277

Epilog

REPORTA@A OD KINESKIOT MRAVJALNIK Kaj veledrugarot Formao Na{iot specijalen reporter Diego Buwuel vo emisijata „Ne & ka`uvajte na majka mi kade sum”, hit serijal vo koj toj gi posetu va najopasnite i najegzoti~nite mesta vo svetot, vo dene{nata emisija }e go poseti mravjalnikot na vidot socijalni mravki Kinus Formikanus. Negovata vozbudliva reporta`a ja prenesuvame vo celost.

Na telefon, so tato i mama, koi se ubedeni deka Diego e na seminar vo sosednoto grat~e. 278

Prv pat se zainteresirav za svetot na mravkite koga go snimav mojot film â&#x20AC;&#x17E;Andaluziska mravkaâ&#x20AC;? zaedno so mojot kolega, umetnikot El Salvador Aqende Dali. Toga{ soniv son deka vo rakata imam stotici mravki i re{iv toa da go stavam na celuloid. I eve, mnogu godini potoa, se nao|am vo svetot na gigantskite mravki Kinus Formikanus, so populacija pogolema od ~ovekovata, kolosalni gradbi i socijalna organizacija na koja moè da pozavidi celiot ~ove~ki rod. No, dosta muabet, da premineme na akcija. Prvata sredba so ovie ~udni su{testva me potseti na raskazot Metaformoza na pisatelot Fakfa, raskaz za transformiraweto na celata populacija na ostrovot Formoza vo gigantski mravki. Se rakuvavme, poto~no na{ite race gi doprea nivnite ~lenkovidni vlaknesti i leplivi ekstremiteti, po {to po~uvstvuvav potreba da go olesnam ru~ekot vo najbliskata grmu{ka. Dodeka go pravev toa, go naslu{nav muabetot pome|u dve Kinus mravki za toa kolku gadni i fizi~ki neprivle~ni sme nie, ~ove~kite su{testva. Vedna{ potoa ni gi zavrzaa o~ite i ni upatija nekolku prijatelski udari po glava, objasnuvaj}i ni deka toa e za na{e dobro (ako go doznaeme patot do nivnata civilizacija }e mora da n$ podgotvat za pojadok vo sulfurna kiselina, sekako vkusna zakuska za niv, no prili~no nezgodna rabota za na{ata koà). Koga se razbudivme, pred nas, vo kralski stol sede{e legendarniot drugar Formao, opkruèn so garda od mravki-vojnici, podgotveni na sekoe nepromisleno dvièwe da odgovorat so molnevito otkinuvawe glava na potencijalnata opasnost.

279

„Moète da mu postavite nekolku pra{awa na veledrugarot Formao, po~nete” ni pora~a kralskiot sovetnik. „Koja e va{ata uloga vo ovaa imperija, drugar Formao?” „Nie go preferirame izrazot drugarstvo, po~ituvani posetiteli,” so iznenaduva~ki prijaten i vesel glas re~e onoj koj nie (zaedno so celata populacija za Zapadnata hemisfera) go smetavme za stra{en monstrum. I, na u{te pogolemo na{e ~udewe, site prisutni {tom go slu{naa zborot „drugarstvo” po~naa da peat: „Vo svetot postoi edno carstvo, vo nego vladee drugarstvo, vo nego s$ e ubavo, vo nego s$ e ne`no, vo nego site se smeeme!” zavr{ija so gromoglasna smea. Vi vetuvam deka ne sum videl voedno pogroteksna i poiskrena scena vo ìvotot. Tie navistina veruvaa vo toa. Drugarstvo, prokleto drugarstvo be{e nivnata filozofija! Sakav da go pra{am Formao dali toa drugarstvo podrazbira Veledrugar koj e nad drugite i koj moè da gi prinuduva na rabota i da im sudi koga i kako saka, no go ripnav pra{aweto pomisluvaj}i na supata od moja koà so koja prethodno mi se zakanija. „No, da vi odgovoram na pra{aweto,” re~e Formao, so nasmevka na nevino mravjo dete vrz negovoto lice. „Jas imam edna misija - da proizvedam {to e mo`no pove}e jajca od koi podocna }e se razvijat zdravi drugari koi }e Во светот rabotat za zaedni~koto dobro. постои едно Sekoj tuka ima rabota i nevraboцарство, во tenosta e apsolutna nula!” izнего владее javi toj, re~isi piskaj}i na posдругарство ledniot zbor.

280

Samata pomisla deka od toa su{testvo izleguvaat jajca koi podocna stanuvaat vozrasni mravki me natera povtorno da go ispraznam ostatokot pojadok, ovoj pat vrz kralskiot tepih. Mravkite koi n$ pre~ekaa nadvor me poglednaa i potoa duhovito dodadoa deka izgleda ~ove~kiot rod ima obi~aj ~esto da si ja prazni utrobata i deka toa e nekoj na{ vid smeewe ili iska`uvawe radost. Nie, za da izbegneme nepriliki, se soglasivme i site kolektivno si gi ispraznivme utrobite, na {to mravkite gromoglasno se smeeja. „Vie, lu|eto, ste interesen vid. Ponekoga{ ste navi stina umni, no ne nau~ivte nekoi osnovni raboti. Va{ite op{testva se vistinski primer na al~nost, egoizam i sueta. Ne nau~ivte da delite i da spodeluvate. Mo`ebi nikoga{ i nema, za{to vie, po priroda, ste al~ni su{testva. Tokmu zatoa ja dozvolivme ovaa poseta, da go vidite na{eto veli~estveno op{testvo i da nau~ite ne{to od nas. Podgotveni li ste za pro{etka?” Na{iot hor na zgrozeni individui se sozema od probata na „Rigoleto” i be{e podgotven za pate{estvieto vo vnatre{nosta na mravjalnikot. Veledrugarot Formao

281

Vo vnatre{nosta Se smestivme vo vozilo koe nalikuva{e na vozovite od luna parkot na stravata i uàsot i trgnavme. Na{iot vodi~, so mehani~ki glas, zboruva{e: „Ova e rodili{teto. Od va{ata desna strana gi gledate rabotni~kite dadilki kako se griàt za potomstvoto.” Poljana prekriena so beli top~iwa se prostira{e do kade {to ni dopira{e pogledot. Dadilkite zabrzano odea od edno do drugo jajce, gi ~istea, ranea, prenesuvaa. „Zabeleùvate deka dadilkite gi nosat mladite od mesto na mesto. Toa se slu~uva nekolku pati dnevno: nautro gi nosat do povr{inata, kade {to e najtoplo; a potoa koga nadvor stanuva pretoplo, povtorno gi nosat podolu kade e poladno. Tie pravat s$ za da gi odràt optimalnite nivoa toplina i vla`nost potrebni za pravilen razvoj na potomstvoto. Za vreme na è{kite branovi ili su{a, rabotni~kite se zdruùvaat vo „brigadi” i tr~aat nasekade prenesuvaj}i voda od usta vo usta i na kraj vrz yidovite i podot na gnezdoto. Dadilkite, isto taka, se griàt za higienata, ~istej}i gi jajcata so sopstvenite fungicidni i antibiotski izla~uvawa za da gi ubijat parazitite.” prodolì mehani~ki na{iot vodi~, kako da sme vtorooddelen~iwa. Vo me|uvreme zadremav i otkako laden mlaz voda me izbawa od glava do petici, so nasmevka na liceto prodolìv da go slu{am monotoniot glas. „Na{ite sobira~i na hrana ja predavaat hranata na dadilkite, koi gi hranat mladen~iwata, no ne sekoe podednakvo. Vo zavisnost od koli~estvoto hrana koja }e ja izedat tie stanuvaat rabotnici, vojnici, sobira~i 282

ili, vo krajna linija, naslednici na veledrugarot Mao.” Ona {to me za~udi vo ova (osven toa {to neodo livo me potsetuva{e na selekcijata individui vo romanot „Ostar orev” na Aldoz Haks Li) e toa kako vo ova op{testvo na prividna ednakvost i drugarstvo, celiot sistem e zasnovan na kasti. Mojot um, vospitan vo duhot na demokratijata, pravoto na izbor, verbata vo mo`nosta za uspeh na sekoja individua, nezavisno od nejzinoto poteklo. Sekoj Amerikanec mo`e da stane milijarder, pretsedatel, kosmonaut, svetski prvak, samo ako se trudi, samo ako veruva, i ne zavisi od toa kolku hrana mu davaat negovite roditeli. Naprotiv, koli~estvoto hrana koe Amerikanecot go vnesuva vo svoeto telo e obratnoproporcionalno so negoviot ekonomski i `ivoten uspeh...

Mravjo op{testvo 283

Na{iot voda~ go zasili tonot, zabele`uvaj}i deka negovite u~eni~iwa izgubile koncentracija: „Va{iot vid misli deka e tooolku poseben!! Vie mislite deka se ra zlikuvate od drugite vidovi spored sposobnosta da ja menuvate okolinata spored svoite potrebi, namesto da se prilagoduvate na nea. Golema rabota! Nie go izmislivme napredniot lov, zemjodelstvoto, sto~arstvoto milioni godini pred ~ovekot...” E, navistina mi be{e dosta. Mojata ~ove~ka i amerikanska gordost be{e povredena. Re{iv malku da gi razmrdam rabotite. „Navistina se naslu{av s$ i se{to! A, kako toa, ve molam, vie ste go izmislile zemjodelstvoto i sto~arstvoto?” pra{av so cini~en ton, na {to voda~ot podgotveno odgovori: „Ne samo {to nie neguvame posevi od gabi vrz lisjata na rastenijata, tuku i gi za{tituvame istite so prirodni antibiotici i simbiotski bakterii. A na{eto sto~arstvo gi koristi rastitelnite vo{ki poradi vi{okot medena rosa koja tie ja izla~uvaat. Na{ite fabriki za medena rosa se sostaveni od stotici rastitelni vo{ki koi ni obezbeduvaat hrana i zgolemuvawe na populacijata pove}e otkolku samo da lovime.” Nemav komentar, se ~uvstvuvav nemo}no. Posakav ovoj naduen monstrum da go pratam tamu kade {to pripa|a - vo mravjiot pekol. I, kako nekoj da gi ~ita{e moite misli, vozot naedna{ so silno ~kripewe zastana. Potoa sledea vikotnici, pukotnici, kr{ewe, vikawe... i s$ se stemni.

Ние го измисливме ловот, сточарството, земјоделството... - Веледругарот Формао

284

Kaj Mravkata Bob Maglata okolu mene popu{ta{e i prvite zraci svetlina dopiraa do mene. Bev vo nekoja prostorija {to potsetuva{e na bunker. Do mene sede{e mojata neguvatelka, pripadni~ka na `enskiot rod mravki, koja so nejzinite groteksni race gi neguva{e moite rani. „Kade se nao|am?” „Na sigurno.” Toa bea edinstvenite zborovi koi gi slu{nav pred povtorno da se onesvestam. Koga se razbudiv po vtor pat, ve}e se ~uvstvuvav podobro. Vo prostorijata ima{e nekolku Kinus mravki. Me nabquduvaa so interes. „Kako se ~uvstvuva{?” „Za{emeteno... {to se slu~i?” „Te spasivme.” „Od koj?” „Od tiranite, la`govcite, ubijcite, feudalcite... od svetot na ropstvo i sizifovska rabota... ete od kade.” „Ne razbiram?” „S$ {to slu{a{e, za uspehot na mravjata populacija, za na{eto sovr{eno op{testvo, za na{ata sre}a... se e laga! Nie sme porobeni od roboti, site tie se tie bes~uvstvitelni ma{ini, na ~elo so Formao. I {to e najtragi~no, nie gi sozdadovme... za {to? Za da rabotime za niv, gradej}i go nivniot sovr{en svet.

285

Tie kontroliraat s$ - na{eto potomstvo, na{iot ìvot, na{eto vreme, na{iot svet.” „Koi ste vie?” „Jas sum mravkata Bob, a ova se moite soborci. Nie sme buntovnicite, progoneti od svetot na mravkite i bezumieto, zaedno so tebe i tvoeto poznavawe na demokratskite bore~ki ve{tini, nie }e ja soborime tiranijata na Formao.” „Zo{to jas?” „Kaì mi, kakov televizor ima{ doma” „Zatoa {to ti si toj.” „Neo...” „Koj?” „Hm... a friìder i {poret?” „Izbraniot, Neo.” „Pa... Neo.” „No, jas ne sum Neo?” „Gleda{, toa se signalite koi ti gi ispra}a tvojata potsvest. Si gi ~uvstvuval, dlaboko vnatre vo tebe, sekoj pat koga si kupuval bela ili crna tehnika ne{to zatreperuvalo... toa e toa, Neo!” Ne znaev {to da re~am, no so sekoj zbor kako da im veruvav s$ pove}e na ovie ~udni buntovnici. No, bez da razmislam, od mene izblikaa zborovite.

Mravkata Bob 286

„Zo{to da ne! Po |avolite, zo{to da ne im pomognam? Zarem sekoj ne zasluùva demokratija, pravo na izbor, sre}a, supermarketi i morbidna debelina, krediti koi gi vra}a do smrt i nepotrebni aparati po doma, Fejsbuk namesto vistinska komunikacija, zafrknato golem ramen LCD televizor, ma{ini za perewe, muzi~ki sistemi, elektri~ni noèvi, ceda~i i otvora~i, dom so 6 spalni i 4 bazeni, garaà so 3 koli, debeli deca na koi nema da im posvetuva vreme, za{to ednostavno go nema, rabotej}i za kompanija koja ìvee gazej}i vrz trupovite na rabotnicite, i, ne zaboravajte supermarketi, mno{tvo, mno{tvo ne{ta koi ne vi trebaat, no sepak }e gi imate, sekoj den, se pove}e... korporacii koi vladeat so svetot, biznis, pari, odano~uvawe ci gari, odano~uvawe jaglerod dioksi, odano~uvawe voda i vozduh, demek dvièwe za za{tita na sredinata, samo pari, pari, pari, i, sekako, zabava, zabava, zabava, sekoj den, vo sekoj mig, na ekranite na{ite soni{ta, na{ite èlbi, ona {to go posakuvame i ìveeme... edno svetsko carstvo, edna imperija na zabavata i smeata... Zo{to da ne!?”

Moite hrabri no vi prijateli i so borci me gu{naa i zaedno trgnavme vo borba, vo borba za za~uvuvawe na zabavata i hedonizmot.

Da `ivee zabavata!

Ние сме бунтовниците прогонети од светот на мравките и безумието. Заедно со тебе, Нео, и твоето познавање на демократските боречки вештини, ние ќе ја собориме тиранијата на Формао. 287

Branko Prqa e roden vo Saraevo vo 1977 godina. Od 1990 godina `ivee i raboti vo Skopje. Se zanimava so grafi~ki dizajn i pi{uvawe; ima u~estvuvano na pove}e grupni izlo`bi i performansi. Osnova~ e na edinstveniot elektronski konkurs za literatura vo Makedonija, Elektrolit i na nezavisnata organizacija za Kreativen aktivizam preku parodija, kritika i alegorija, Kapka. Ima objavuvano vo zemjava i vo stranstvo.

Ovaa kniga e sostavena od: Tri prethodno objaveni publikacii, Vesti vo zemjata na ~udata (2005) Vesti od svetot na parite (2006, objavena kako “Parite se otepuva~ka”) Vesti od podzemjeto (2007, objavena kako “Vesti od podrumot na baba mi”) ^etvrtata publikacija, Vesti od Kina e dosega neobjavena.