Досие: Ѕвезда Немезис (2011) by Бранко Прља книги

(Ne ve}e tolku) strogo doverlivo! Traga~i po vistinata

7 9

Dosieja Do krajot na vselenata i nazad Grav i tac i jas O Sole mio! Zol brat bliznak na Sonceto Son~ev magnetizen Afera od Son~eva atmosfera Definiraj yvezda! Atomska simfonija Crna dupka Yvezdi i drevni narodi Kako se vika{, yvezdo? Na zbor, na zbor... yvezda! Yvezdeni karieri I yvezdite imaat klasi

11 19 23 35 53 59 65 73 81 99 107 121 125 147

Astronomski tro{ki Son~eva apokalipsa Astronomski re~nik

159 169

Bele{ka za avtorot Bele{ka za ilustratorot

183 183

Od objavuvaweto na poslednite dosieja za planetite na Son~eviot sistem, na{iot tim se upati na edno dolgo i makotrpno patuvawe, do najdale~nite yvezdi, kvazari, pulsari, crni dupki i nazad (barem delot od timot koj uspea da se vrati). Vi nosime vozbudlivi odgovori, direktno od centralnite galakti~ki arhivi, na pra{awata za potekloto na yvezdite, gradbenite ~esti~ki na s$ {to postoi, kako i za na{ata sudbina vo ovaa ogromna simfonija koja ja narekuvame vselena. 7

Ona {to go nau~ivme e - kolku i da e golema vselenata i kolku i da se razli~ni kujnite i modnite obi~ai na naciite na vselenata, sepak na{eto poteklo e ednakvo, na{ata vistina e edna, a taa e... Sepak, ne bi sakale tolku rano da vi ja otkrieme, za{to im vetivme na `itelite na planetata Dol Ar procent od proda`bata na ovie dosieja, vo zamena za na{ite `ivoti. Dobra zdelka, zarem ne!

Prof. Nik Nau~, nau~nik, vo slobodno vreme pravi bombi Prof. Filozofski, filozof, vo slobodno vreme pravi mebel Prof. Hi Ven Stoking, izgubeniot brat na Stiven Hoking Prof. Skep Tik, skeptik so dogmatski tik Gospod Vakuum, boèstvo so problem so egoto Prof. Fizik Astro{izik, profesor po fizika i {izik Prof. Wutn, odgleduva~ na jabolka i fizi~ar Raskaz Uva~, qubitel na prikaznite Prof. Ajni [tajni, ekspert za krivini i fizi~ar Prof. Hemik, profesor po hemija Prof. Alister MekAster, ekspert za astronomija i viski Bra}a Kju i Kluks Klan, ozloglaseni vonzemjani D-r Frojd Astrolo{ki, psihijatar na nebesnite tela Prof. Mesmer, ekspert za magneti i privle~nost Dik Trejsi}, detektiv za astronomski pra{awa Holivudski akter, ne e profesor, nitu nau~nik Ne Besen Agent, agent za nebesno-telesni dvi`nini Prof. Istor I. Jaski, profesor po istorija Prof. Rija Isto Jaski, prof. po istorija, èna na Istor Prof. Astro Loxik, astronom i dixej @uva~ot Raskaski, raskaùva~ na astronomski prikazni Prof. Tot Al Itarist, teoreti~ar na totalitarizmot General Usain, zadolèn za SADizacija na vselenata Sadist Husein, isto~en mistik vo neprilika Prof. Gastro, profesor po uìvawe vo hranata Prof. Astral Proxek{n, astronom i jogin Prof. De Kart, emotiven logi~ar Kapetan Kirkov, kapetan na brodot Imaginajz Prof. Um Univerz, ekspert po pra{awa za univerzumot ... i mnogu, mnogu drugi vonzemjani.

Vselena, kone~nata granica Pred da go po~neme ova patuvawe, dragi moi, morame da definirame do kade }e odime. Zna~i, dali vselenata ima granica? Filozofite odgovaraat â&#x20AC;&#x17E;Vselenata e ograni~ena od nejzinata neograni~enostâ&#x20AC;?, no filozofite, kako i sekoga{, postavuvaat pove}e pra{awa otkolku {to odgovaraat... Zatoa da ja zapra{ame naukata. Prof. Nik Nau~: Vo momentov sum zafaten so pravewe nova, dosega najsilna, bomba, {tom zavr{am }e vi odgovoram. Prof. Filozofski: (dodeka Kantira mebel): ]e vi odgovoram jas, {to znae nau~nikot za filozofski pra{awa. Zna~i, kako {to n$ u~i Kant, vselenata ne e objektiven fenomen, vremeto i prostorot se del od na{ata percepcija, realnost na na{iot perceptiven aparat. Mebel Koo: No, {to e so mebelot koj go Kantira{? Ako i toj ne e realen, zo{to voop{to se ma~i{? Filozofski: I filozofite mora da `iveat od ne{to... Prof. Ekonom Ist: Ete, povtorno doka`uvame deka parite se edinstvenata bitna realnost. Parite (nadmo}no): Znaevme! Samo ne pra}ajte n$ vo siroma{nite krai{ta od vselenata, ne sme soodvetno oble~eni. 11

Bogatite zemji (zaedno): Ne griète se! Pravime s$ da ve izvezeme ottamu. Site dokumenti za imigracija doma se podgotveni. Prof. Hi Ven Stoking: Parite se edinstvenite ~esti~ki vo vselenata koi {to moè da se dviàt pobrzo od brzinata na svetlinata i da patuvaat niz vremeto niz takanare~enite „crvji dupki” (vidi re~nik). Tipi~en Makedonec: Da, ja potvrduvam ovaa teorija. Duri vi go davam mojot xeb kako dokaz za postoeweto „crvji dupki” vo vselenata. Makedonskite biznismeni: A eve kade zavr{uva „crvjata dupka” - vo na{ite xebovi. Avtorot: Lu|e, ve molam, da vovedeme malku red vo diskusijava! Zna~i dali vselenata e ograni~ena?

Nau~no-filozofski star-trektati 1. Ako vselenata e ograni~ena, toga{ {to e pozadi vselenata? Ni{toto ne postoi, spored toa, vselenata ne moè da e ograni~ena. 2. Ako vselenata e neograni~ena, taa e i ve~na, zna~i otsekoga{ postoela i sekoga{ }e postoi. No i naukata i religijata velat deka vselenata e sozdadena, spored toa, ne moè da e neograni~ena. 3. Vselenata, toa e dokaàno, se {iri. 4. Ako vselenata se {iri, a e ograni~ena, toga{ kade se {iri? Ne moè da se {iri vo ni{toto. 5. Ako vselenata e neograni~ena i ve~na, taa ne moè da se {iri. 12

6. Vselenata, spored kaànoto, ne moè da e ograni~ena i krajna, nitu neograni~ena i ve~na. 7. Vselenata ne postoi objektivno. Taa e subjektiven fenomen. Filozofski: Vi kaàv! Vselenata postoi samo vo na{ata glava, a nejzinite sostavni ~esti~ki se vsu{nost na{ite misli i idei za vselenata. Prof. Skep Tik: No, {to e so prostorot pome|u ~esti~kite? Prof. Nau~: Tie se prazninite vo mislite na filozofot! No, dosta {egi, lu|e, Vselenata postoi objektivno, a prostorot pome|u ~esti~kite se vika vakuum.

Naedna{ zagrmuva, s$ po~nuva da se trese. Gospod Vakuum: Koj go izgovori moeto ime? Site drugi: Nau~nikot! Nau~nikot se krie pozadi stol~e, no Vakuum go zdogleduva i go uni{tuva. Efekt na dezintegracija. Krik na nau~nikot. Vakuum: Slu{ajte, vie bedni su{testva! Va{iot minat prijatel e vo pravo - najmalite ~esti~ki se sozdavaat od mene. Nadvor od vselenata sum jas. Jas sum va{iot Gospod i sozdatel na s$ {to postoi. Se slu{a {epotewe. Lu|eto vedna{ se delat na dva tabori. Tie koi ne veruvaat i tie koi veruvaat vo toa {to ne go gledaat. Potoa vernicite se delat na siroma{ni i bogati vernici. Nevernicite ne se delat, za{to ne se zaedno. Siroma{nite vernici: O, ti mo}en Vakuumu! Vakuum: Edno e da go izgovarate moeto ime, no so vokativ, ne! Siroma{nite vernici: Izvini, o ti mo}en Vakuum! Vakuum (za sebe): Ah, ovie ne sfa}aat. (Potoa glasno) Ajde, neka vi bide. Siroma{nite vernici: Te molime, so tvojata mo} za sozdavawe od ni{to sozdadi ni leb, mleko i, barem, po 1.000 evra vo banka. Vakuum: Ne odi toa taka, jas sozdavam {to sakam, a vie mi nosite `rtvi, pa moè i }e imate sre}a. Siroma{nite vernici nosat ìvotni, gi `rtvuvaat, nasekade prska krv, tie tancuvaat ekstati~no, gi stavaat glavite na ìvotnite vrz nivnite glavi, rikaat... 14

Vakuum: Ej, ej, {to e ova!? Poleka malku! [to }e mi se trupovi na ìvotni? Lu|eto se posrameni. Zali~uvaat na mali deca, so glavite spu{teni nadolu. Se slu{a {mrkawe vo dale~inata. Vakuum: Vie ludi da ne ste!? Sakam ~anta od Luj Viton* napravena od koà na istrebeniot vid mungos od stepite na Kam~atka, VC {olja od Svarovski* pokriena so dijamanti, Ajfon* trixi Kings Baton so visokokvalitetni 6.6 karatni dijamanti... (*firmi za proizvodstvo na ne{ta {to svetkaat, {to se smeta za mnogu zna~ajno na edna mala planeta od eden mal son~ev sistem na periferijata na edna galaksija, zab avt.) Vo tolpata se slu{a negoduvawe. Vakuum: [to se slu~uva? Eden istapuva napred. Eden od tolpata: Izvini, o Ti semo}en, no nekoi od nas se pra{uvaat, zo{to ti so tvojata mo} za sozdavawe ne gi sozdade{ ovie raboti sam. ôvekot po~nuva da se gr~i od bolka i potoa isparuva pred o~ite na nasobranite. Tolpata e prepla{ena. Vakuum: E, toa }e vi slu~i ako se somnevate vo mene!... No, da ne ispadne deka sum lo{ - a moàm da bidam, vidovte! - }e vi odgovoram. To~no e deka moàm da sozdadam s$, no sepak, sozdavaweto nekoi ne{ta moè da mi sozdade problemi. Nekoi kompanii ve}e me imaat tuèno za plagijat, iako moite primeroci se podobri i po~isti od nivnite. No, takov e zakonot i duri i jas - sozdatelot na s$, moram da go po~ituvam. Tolpata: Kakov e toj zakon, o semo}en? 15

Vakuum: Zakonot na bogatite. Vo tolpata povtorno se slu{a negoduvawe, koe stanuva s$ poglasno. Tolpata stanuva nemirna i naedna{, spontano, trgnuva kon Vakuum. Se slu{aat izvici: “Napreeed”, “Uni{ti”, “Ubiiiij”... Go prepoznavame filozofot Fridrih Ni~e vo prvite redovi so kam{ik vo rakata kako java na negovata sakana kobila Lusalome. No, bidej}i Vakuum e nevidliv tolpata zavr{uva vo provalija. Bogatite vernici: Taka vi treba koga se somnevate vo semo}niot! ***Vnimanie! Sledniot del ne se prepora~uva za deca pomali od 46 godini, zatoa go prenesuvame vo poseben Da Vin~iev kod: etitagoB es taavunmis ov atajilavorp. taavun~oP ad taavuraberp op etivopurt an etin{amoris, taaribos icin~irap, icinvosa~, intalz ibaz, ioken do vin tadav iveòn i iratas i taavun~op ad ig tapasak etivopurt, tadav inagro i ig taalrf ov inoimak os zarm an iok avu{ip „inagrO az etitagob”... Vakuum gi gleda so uàs i pomisluva: „Ne bev svesen deka moàm i vakvi da sozdadam...” Kraj Zavesa. Se pojavuva glava pozadi zavesata. Nevernik: A {to e so nas, nevernicite? 16

Eden od publikata: Vie ne ja dvi`ite istorijata, zatoa ne ste interesni. Publikata po~nuva da vika i da frla domati, zelki, banani i jabolka vrz nevernikot. Toj bega, se sopnuva, pa|a, se kr{i po skali, kr{i raka, noga, ki~ma... Publikata zbesnuva od smea, se dr`at za mevovite i rikaat.

Drug od publikata: No, zatoa ste prokleto sme{ni!!! Vistinski kraj. Zavesa preku zavesa. Povtorno se pojavuva glava. îtatel: No, {to e so vselenata? Dali e ograni~ena ili neograni~ena? Pisatel: Hm... da, malku ja utnavme rabotata. Da se navratime na po~etok. Khm... (si go pro~istuva grloto) Za vselenata od aspekt na fizikata }e ni kaè Prof. Fizik Astro{izik. Prof. Fizik: Naukata, na sega{niot stadium i razvoj, veli deka vselenata e stara 13.75 Âą0.17 milijardi godini (+ vremeto pominato od izdavaweto na dokumentive) i deka dijametarot na vidlivata vselena e najmalku 93 milijardi svetlinski godini ili 8.80 na 1026 metri. Spored op{tata teorija na relativitetot, vselenata moè da se {iri pobrzo od brzinata na svetlinata i nie moème da vidime samo mal del od vselenata poradi granicite postaveni od brzinata na svetlinata (vidi re~nik). Od tie pri~ini ne moème da ja nabquduvame vselenata nadvor od granicite na svetlinata (ili drugite elektromagnetski zra~ewa) i naukata ne moè so sigurnost da kaè dali vselenata e kone~na ili beskone~na. Ete.

Hm... toa ne go pravi na{eto patuvawe ba{ mnogu sigurno, neli?... No, ima li barem nekoj zakon koj {to vaì vo celata vselena? Gravik: Da, gravitacijata. Traga~ po vistinata: [to e gravitacijata? Anti-Gravik: Da go pra{ame her Wutn. Gravik: Zo{to Her? Wutn bil Angli~anec, ne Germanec. Anti-Gravik: Kaàv ser. Gravik: Ne, siguren sum deka kaà her. Anti-Gravik: Ne, ser! Gravik: Ne ser... i! Prof. Wutn: Poleka gospoda! Iako, moram da kaàm deka va{ata mala karanica }e mi pomogne vo moeto objasnuvawe na gravitacijata, sepak, sledniot pat malku popristojno, ve molam. Videte, kako {to kaàv vo eden misti~en razgovor so vol{ebniot crv od planetata Samarxik, opi{an vo mojata kniga â&#x20AC;&#x17E;Alhemija i silite na temnata magijaâ&#x20AC;?, gravitacijata na Zemjata e silata so koja taa go privlekuva jabolkoto, no i silata so koja jabolkoto ja privlekuva nea. Crvot saka{e da me ubedi deka jabolkoto ja vle~e Zemjata zatoa {to crvot ne go 19

dava i so toa i se sprotivstavuva na Zemjata, no znaeme deka toa ne e to~no. Masata e klu~na prijateli, masata! Gravik: No, zavisi dali e od oreovo drvo ili od buka? Anti-Gravik: Saka{ da re~e{ bu~ava. Wutn: Ete, povtorno konfrontacija, sprotivstavuvawe na silite, odli~no! Vi blagodaram prijateli, no mislam na masata na edno telo. Gravik: Masa na tele, ili tele na masa? Anti-Gravik: Zlatno tele! Gravik: Ne, drveno, kaj si videl masa od zlato. Anti-Gravik: E sum videl! Na Wutn po~nuvaat malku da mu stanuvaat zdodevni besmislenite karanici na dvajcava. Wutn: Kako {to kaùvav, masata na edno telo ja odreduva negovata gravitacija. Kolku pogolema masa, tolku pogolema gravitacija. Zatoa jabolkoto e â&#x20AC;&#x17E;vrzanoâ&#x20AC;? za Zemjata, a ne obratno. Atomskiot crv (yirka od edno jabolko): Ne e vistina! Wutn (se preprava deka ne slu{a): Koga ima pove}e tela rabotite stanuvaat pokompleksni, no sepak so mojot zakon to~no moè da se presmeta odnesuvaweto, pa i kone~nata sudbina na sekoe od tie tela. Atomskiot crv: E, ne moè! Wutn mol~i, faten e na delo. Anti-Gravik: Da, dragi ~itateli, ovoj tuka se pravi deka znae s$, no nie znaeme deka ne e taka! Toa }e go dokaè na{ata yvezda-fizi~ar na ve~erta Ajni [tajni!

Ajni [tajni vleguva, golem aplauz, pa|aat rozi od sekade, mu se frlaat 2-3 tinejxerki koi vreskaat i si gi kubat kosite, mu tutnuvaat liv~iwa so telefonski broevi vo xebovite. Policijata intervenira, ja trga tolpata so {mrk. Anti-Gravik: Ajni, dami i gospoda! Ajni [tajni sednuva. Anti-Gravik: Ajni, te narekuvaat Elvis na nau~nata teorija, kako se nosi{ so slavata? Prof. Ajni (se sme{ka): Ne se àlam. Anti-Gravik (pokaùva kon Wutn, koj e stutkan vo eden }o{): [to misli{ za onoj tamu? Prof. Ajni: Wutn e moèbi najzna~ajniot nau~nik vo istorijata... posle mene, se razbira. Tolpata (skandira): Ajni, Ajni, Ajni! Anti-Gravik: No, neli tvojata teorija za gravitacija sosema ja frli negovata vo zakrivenite kraevi na vselenata? Prof. Ajni: Dvete teorii se vistiniti, no na prakti~no nivo, negovata i den-denes se koristi za presmetuvawe na patekite na objektite vo Son~eviot Sistem, a toa e zna~ajno. Samo vo oblastite vo koi ima ekstremna gravitacija, okolu golemite objekti i misti~nite crni dupki, tamu sum jas pozna~aen. Anti-Gravik: No, ne razbiram, ti si kralot, Elvis na... Prof. Ajni: Lu|e, naukata ne e napravena za senzacii, taa ja bara vistinata. Se slu{a tivko negoduvawe vo publikata. 21

Prof. Ajni: Videte, kako bi bilo da nau~ime ne{to za ovie vselenski objekti za koi zboruvavme, pa potoa }e porazgovarame pak za teoriite na gravitacija. Anti-gravik (nesigurno): V... vo red. Prof. Ajni stanuva. Tolpata e mirna. Se slu{a po nekoe svirewe i tivko â&#x20AC;&#x17E;uaâ&#x20AC;?. Anti-Gravik: Izgleda ne ni preostanuva drugo, osven povtorno da odime na u~ili{te.

O sole mio nostalgi~ar: Na{eto Sonce, mesto na koe e tolku toplo {to duri i zmiite bi se otkaàle od odmor tamu. Taa golema topka na neboto koja so iljadnici godini go inspirirala ~ovekot da misli, da ja oboùva, da sozdava religii, da gi sporeduva sakanite so nea... Izvor na ìvotot i na s$ {to ima na na{ata mala planeta... sega se dobliùva do krajot. Anti-Jugo nostalgi~ar: Eh, ne e kraj na svetot, }e preìveeme. I nie mislevme deka nikoga{ nema da bideme kapitalisti, pa sega uspe{no go ograbuvame narodot, a toj misli deka taka treba. Misla nostalgi~ar: Narodot misli!? Poznato e deka u{te od 50-tite godini na minatiot vek na site gra|ani na planetata Zemja namesto mozokot im se vgradeni implanti koi spre~uvaat sekakva pojava na svest i svesno povedenie. O sole mio: Slu{ajte lu|e, ne me interesiraat va{ite idei i sfa}awa, pa ne ste vie centarot na univerzumot! Drugite: Eh ne sme! A {to e toga{?

Centar na univerzumot Centar [ut: Odam doma. Peri Feri: Kade? Centar [ut: Vo centar. Peri Feri: Kakov centar? Centar [ut: Pa, na gradot. Peri Feri: No, ti `ivee{ vo Kisela Voda! Centar [ut: Ako de, toa e isto centar. Peri Feri: Da, ako si vo vselenata. Centar [ut: Kako misli{? Peri Feri: Vo vselenata sekoja to~ka e centar na istata. Centar [ut: No, toa zna~i deka vselenata nema centar voop{to. Peri Feri: To~no. Centar [ut: Ne razbiram. Peri Feri: Vidi vaka, vselenata e ili beskone~na ili kone~na. Centar [ut: Aha, razbiram, ako e beskone~na ne mo`e da ima centar, neli? Peri Feri: Da, no ne od taa pri~ina. Duri i da e kone~na, vselenata nastanala od Golemata eksplozija i ottoga{ se {iri vo site nasoki podednakvo. Zaradi toa, sekoja to~ka vo vselenata e, i voedno ne e, centar na vselenata. Centar [ut: No, {to ako nie sme navistina vo centarot na vselenata? 24

Peri Feri: Vidi, zra~eweto nare~eno Kosmi~ko mikrobranovo zra~ewe (vidi re~nik), koe e {um ostanat od Golemata eksplozija go registrirame nasekade. Ako Golemata eksplozija e prapo~etokot i centarot na s$, toga{ centarot e nasekade, neli? Centar [ut: Hm... s$ u{te ne sum siguren, no siguren sum deka me zabole glavata. Peri Feri: Saka{ da ti raska`am za centarot na Son~eviot sistem? Centar [ut: Ej da! Toa e ve}e porazbirlivo. Peri Feri: Ajde, odime.

Centar na son~eviot sistem Zemjata: Ra, semo}en i mudar, osvetli me so tvojata svetlina koja dava ìvot i napravi me silen kako tebe! Sonceto: Slu{aj male~ka, ti nikoga{ ne moè{ da bide{ kako mene, mojot dijametar e 109 takvi kako tebe i iznesuva 1,392,000 km. Jupiter: A jas! Velat deka ako imav malku pogolema masa sum moèl da stanam yvezda! Sonce: Moèbi filmska ili muzi~ka yvezda, no tvojata masa e premnogu mala za toa. Ne zaboravajte de~iwa, mojata masa e 99.86% od masata na celiot moj sistem! Pluton: Auuu tato, ama si golem! Sonce: Koj go pu{til ovoj nazad? 25

Drugite: Ne znaeme, sam se pikna? Sonce: Dobro, sedi tuka dodeka raskaùvam, a potoa vrati se vo tvojata grupa, ne ti e mestoto vo planetarnava grupa, jasno? Pluton (naàleno): Da, tato... Mars: Da, odi si! Sonce: Poleka Mars! Smiri go voinstveniot duh i prestani da predizvikuva{ problemi so drugite grupi od Son~eviot sistem. Mars: No, asteroidite prvi po~naa! Merkur: Da, i kometite samo vletuvaat vo na{ata grupa! Sonce: Poleka deca, poleka! Ako ne go ~uvame mirot i harmonijata, na{iot sistem naskoro }e go snema. Zemja (za sebe): I taka }e ne nema, koga ti }e se podue{ i }e n$ goltne{. Sonce: [to re~e? Zemja: Ni{to, ni{to. Sonce: Hm... denes, deca, na poseta ni dojde profesorot Hemik so rezultatite od ispituvawata koi mi gi prave{e. Prof Hemik: Zdravo deca. Denes }e vi gi raskaàm naodite koi gi sobravme od ispituvawata na hemiskiot sostav na tatko vi. Prvo da vi kaàm deka e vo odli~na forma, elementite mu se toptan, a aktiven e kako i sekoga{, koj bi rekol deka ima 4,567 milijardi godini. 26

Sonceto se sme{ka pod proturberanca (prominenca, ili popularno nare~en son~ev musta}, vidi re~nik). Prof Hemik: Sonceto e sostaveno od 74.9% (3/4) vodorod, dodeka ostanatoto (23.8%) e helium. Pomalku od 2% se sostoi od drugite elementi, vklu~uvaj}i go `elezoto, kislorodot, jaglerodot, neonot i drugi. Va{iot tatko go nasledil negoviot sostav od negoviot tatko - me|uyvezdeniot materijal od koj e formiran. Vodorodot i heliumot vo Sonceto se sozdadeni od nukleosintezata (vidi re~nik) na Golemata eksplozija, a metalite se sozdadeni od yvezdenata nukleosinteza, t.e od yvezdite koi ja zavr{ile nivnata evolu-

cija pred formiraweto na Sonceto. Se smeta deka hemiskiot sostav na fotosferata e sli~en na sostavot na primordijalniot (raniot) Son~ev sistem. Dodeka Prof Hemik zboruva na decata im stanuva zdodevno. Merkur yeva, Saturn si gi polira prstenite, Jupiter gleda niz prozorecot vo vselenskata beskone~nost, a Neptun 'r~i vo poslednata klupa. Profesorot e vo dilema i se misli dali da gi potkara decata, no ne znae kako }e reagira Sonceto. Vo toj moment vletuva eden asteroid so pilotski o~ila i imitira avion pravej}i zvuk na brm~ewe. Planetite po~nuvaat da negoduvaat i vikaat po nego, dodeka Sonceto puka od smea. Sonceto: Ah, tie mali |avol~iwa. Nikoga{ ne mi e dosta od nivnite {egi. Merkur: No tato, postojano me udiraat, vidi me, cel sum vo luzni! Drugite: I mene, i mene... Zemjata: Mene duri eden mi ima otkornato cel del od mene. Na vratata se pojavuva polumese~ina. Polumese~ina: Misli{ na mene? Sonceto: Mese~inko vrati si se kaj satelitite, ajde mir deca. Mese~inata ja snemuva. Sonceto: Profesore, mislam deka be{e dosta za hemiskiot sostav, viknete go prof. Fizik Astro{izik. 28

Prof. Hemik izleguva, a prof. [izik vleguva. [izik ne go ni poglednuva Hemik. Na nozete ima kaubojski ~izmi, vo ustata polu-izxvakana ~epkalka, na o~ite fraerski o~ila. Se nasmevnuva i zastanuva so ednata raka na ramkata od vratata. Prof. [izik: Kaj ste be de~iwa! Planetite {eknuvaat, site ripaat i go gu{kaat [izik. Na Sonceto mu e neprijatno. Sonceto: Ajde smirete se, ~asot treba da prodolì. Prof. [izik: Helou Helios, prijatele star. ]e ti kaàm pak, ako saka{ disciplina prati gi vo javno u~ili{te, privatnoto {koluvawe i redot ne se me{aat kako vino i ocet. Venera (so treperliv glas): Kaì ni za fizi~kite svojstva na tatko ni! Znaeme deka e najgolem i najsilen, no sakame da znaeme u{te. Prof. [izik: Zna~i vaka. Tatko vi e navistina fraer, da ne se laème. Sonceto povtorno se nasmevnuva. Prof. [izik: Sonce, bi te zamolil da stane{. Sonceto stanuva. [izik vadi metro. Prof. [izik: Zapi{ete sega. Negoviot dijametar e 1.392h106 km, ili kako {to si kaà toj, to~no 109 dijametri na Zemjata. [izik vadi vaga. Prof. [izik (kon Sonceto): Zastani. Negovata masa e (gleda kon vagata) opaa... to~no 1.9891h1030 kg ili 332,900 Zemji... hm, si se zdebelil. Sonceto se posramuva. 29

Prof. [izik (brzo se isprava): No, zatoa negovata gravitacija e silna, kako inaku }e ve drì site zaedno, }e mu otskitate po beliov svet i kojznae {to }e stane od vas, a vaka ste mu site na broj. Taa gravitacija e 274 m/s2. Prof. [izik (kon Zemjata): Za sporedba, taa gravitacija e pogolema 28 pati od tvojata, Zemji~ke, poradi {to tvojata brzina na osloboduvawe (od povr{inata) e 55 pati pomala od taa na Sonceto, koja iznesuva 617.7 km/s . Zemjata (za sebe): Pa da, jas ne sum avtokrat, gi pu{tam lu|eto da odat kaj sakaat i koga sakaat. Prof. [izik (prodolùva): Na vremeto tatko vi be{e è{ka yvezda. Ne moè{e da se pro{eta po galakti~kata ramnina, bez da go pratat galaparaci. Toa se dolì na negovata temperatura na povr{inata od 5,500 celziusovi stepeni. No, vistinata e deka iako nadvore{no e èòk, vo vnatre{nosta e u{te postrasen - temperaturata na jadroto mu e 1.57h107 Kelvini. Decata po~nuvaat da yevaat. Prof. [izik: Dobro, dosta be{e podatoci za denes. [to vikate za pro{etka? Decata: Sakame! Prof. [izik: Vo red, no jas ne smeam da se pojavuvam nadvor bez pridru`ba, za{to sum premnogu èòk za narodot, kako tatko vi. Zatoa }e ve iznese Prof. Alister MekAster.

Go gledame Prof. MekAster, nadvor, vo otvorenata vselena. Prof. MekAster: Vselena, kone~nata granica. Ova se patuvawata na yvezdeniot brod Enterprajz. Negovata misija e da istraùva novi svetovi i da bara novi formi na ìvot i novi civilizacii, hrabro da odi tamu kade {to nikoj ne bil porano! Vonzemjanin: Ej, Amerikan~e, {to bara{ tuka? Prof. MekAster: Jas sum vsu{nost [kotlan|anec po poteklo. Vonzemjanin: [to ima vrska toa, te pra{av koj |avol bara{ tuka, vo mojot dvor? Prof. MekAster: Pa, otkrivam novi formi na ìvot, istraùvam, hrabro odam tamu kade...

Vonzemjanin: Da, da, te slu{nav, no, dali si me videl mene hrabro da istraùvam vo tvojot dvor? Prof. MekAster: Ne. Vonzemjanin: Dali sum ti vlegol doma i sum ti kaùval kako da gi vospituva{ svoite deca? Prof. MekAster: Pa, ne? Vonzemjanin: A dali sum te prijavil vo policija za{to si mu udril {lakanica na tvoeto neposlu{no dete? Prof. MekAster: Ne razbiram... Vonzemjanin: Ne sum, a znae{ zo{to? Prof. MekAster: Zo{to? Vonzemjanin: Za{to toa ne e moja rabota. Prof. MekAster: Da, ama, nie istraùvame... Vonzemjanin: Slu{aj, istraùvaj kolku saka{, no mora{ da razbere{ deka vselenava e prokleto golema i deka vo nea ima razli~ni civilizacii i normi. Zo{to tvojata norma e podobra od mojata? Prof. MekAster: Pa, nie imame demokratija. Vonzemjanin: Demokratija! Ha-ha... dali znae{e deka demokratijata e edna od poniskite formi na op{testveno ureduvawe vo vselenata, vedna{ posle socijalzmot? Go ima samo kaj vas i kaj kravite od planetata Mu. Prof. MekAster: No, demokratijata... Vonzemjanin: Slu{aj, ~uvaj si ja demokratijata i kapitalizmot ako si sre}en so niv. Mene ne mi se dopa|aat, no ne si me videl da vlezam vo dvorot na 32

Belata ku}a so mojot vselenski brod, ubavo da mu gi zgme~am cve}iwata na va{iot pretsedatel i da mu kaàm, â&#x20AC;&#x153;Slu{aj, demokratijava ti e za nikade, voveduvaj telepatoharmonija ili te{ko tebe!â&#x20AC;? Prof. MekAster: [to e telepatoharmonija? Vonzemjanin: Xabe da ti objasnuvam, samo ti posakuvam eden den da evoluirate dovolno za da ja doìveete, no kako {to trgnavte, te{ko. Prof. MekAster: No... Vonzemjanin: Izvini zemjan~e, moram da odam... i ne zaboravaj - gitla ottuka! Prof. Alister MekAster ostanuva sam i za~udeno gleda vo prazninata. Vo toj moment se teleportiraat decata na Sonceto. Profesorot se pretnuva. Prof. MekAster: Zdravo deca. Decata: [to ne e vo red? Prof. MekAster: Ni{to, ni{to... da prodolìme... Se nao|ame vo Lokalniot me|uyvezden oblak vo zonata na Lokalniot meur, vo vnatre{niot rab na Rakata na Orion na galaksijata Mle~en pat. Decata: [to barame tuka? Prof. MekAster: Ova e domot na va{iot tatko, negovata trka~ka pateka po koja se dviì so brzina od 220 km/s okolu centarot na galaksijata na pribli`no rastojanie od 24,000â&#x20AC;&#x201C;26,000 Svetlinski godini od centarot na galaksijata. 33

Zemjata: Vau, toa e prili~no daleku. A za kolku godini zavrtuva eden krug? Prof. MekAster: Za okolu 1/4 milijarda godini, t.e. 250 milioni godini. Zemjata: Toa zna~i deka do sega vo svojot `ivoten vek se svrtilo samo ne{to pomalku od 20 pati? Prof. MekAster: Da. Mars (kon publikata): Taa mora sekoga{ da se pravi najumna Publikata se smee. Mars se poklonuva. Zavesa. Kraj.

Vselenska praznina. Golema ognena topka koja ja narekuvaat â&#x20AC;&#x153;Poglavarâ&#x20AC;? sedi na prestolot i ja slu{a â&#x20AC;&#x17E;Taka zboruva{e Zaratustraâ&#x20AC;? od [traus. Ponesen od melodijata zapo~nuva razgovor so negoviot a|utant. Sonceto: Ah, kolku e veli~estveno da si na vrvot... no, tolku zdodevno. A|utantot: Sakate da izigrame partija {ah, Poglavaru? Sonceto: Mo`eme kolku sakame da si igrame, no ni{to nema da ja smeni mojata osamenost... A|utantot: Da ja viknam stoma~nata tan~erka da ve razveseli? Sonceto: Ne... sakam da bidam sam. A|utantot: Pa, neli rekovte?... Sonceto: Ah, koga }e razbere{ deka velikanite se kontradiktorni. A|utantot: No, gospodaru, {to e so va{iot brat? Sonceto: Misli{ na Nemezis, mojot zol brat bliznak? Toj {to me demne od periferijata na kralstvoto i na site na~ini se obiduva da mi ja odzeme krunata? A|utantot: Mislev deka bi bilo ubavo da se vidite nekoga{, da porazgovarate za problemite. 35

Sonceto: Kako koga toj se krie pozadi Ortoviot oblak na dale~ina 50,000 do 100,000 AE, no nikoj ne znae to~no kade? A|utantot: Prostete {to }e re~am, no moèbi nema{e da ve napu{ti ako postojano ne go narekuvavte xuxe... Sonceto: Pa toa i e! Spored site nau~ni hipotezi za nego, toj e yvezda od tipot na crveno xuxe, osobeno koga }e se naluti. A|utantot: Da, no toj zbor e malku navredliv. Sonceto: Pa, kako treba{e da go nare~am? A|utantot: Moèbi â&#x20AC;&#x17E;mala yvezdaâ&#x20AC;?. Sonceto: Ah, sekoga{ se raspravame za imiwata, no toa nema da ja smeni realnosta deka brat mi me mrazi i saka da me uni{ti. A|utantot: Zo{to mislite taka viso~estvo? Sonceto: Nau~nicite od Zemjata mi potvrdija deka golemite izumirawa na organskite vidovi na nivnata planeta se povrzani so krieweto na Nemezis vo regionot na Ortoviot oblak, od kade toj so pomo{ na negovata gravitaciona sila strela Kometi i drugi nebesni tela kako proektili kon mene. Nekoi od niv gi pogoduvaat moite deca, kako Zemjata, dodeka drugi me pogoduvaat mene. Za negova àl, jas sum pregolem za da moè da me povredi, no moite deca stradaat, a toa me boli u{te pove}e! Poglavarot Sonce se fa}a za glava vo o~aj. Sonceto: [to ti treba{e da go spomenuva{ mojot zol brat, sega mi e u{te polo{o!

A|utantot: Izvinete gospodaru, mislev deka }e vi pomogne ako zboruvame za nego, znaete kralskiot psihijatar na yvezdata Sirius, Frojd Astrolo{ki, sovetuva deka problemite na yvezdite poteknuvaat od nivnoto jadro, temnata i è{ka vnatre{nost za koja ne sakaat da zboruvaat. Site nebesni tela ja gledaat samo svetlata nadvore{nost na yvezdite i im se voshituvaat, no site yvezdi se vo osnova temni odnatre. Sonceto: Saka{ da re~e{ deka sum kako brat mi? A|utantot: Ne, nikako! Sonceto: Da, toa saka{ da re~e{, znam! Toj e edno xuxe koe gi potro{ilo svoite rezervi helium, a sega e bezìvotno, temno, zlobno kopile bez tro{ka svetlina... toa me ~eka i mene... auuu... Sonceto prsnuva vo pla~. A|utantot sfa}a deka ne trebal voop{to da go po~nuva muabetov i fa}a bri{ka dodeka moè, a Sonceto ostanuva samo, i lipa li lipa... Na pra{aweto dali Sonceto strada od {izofrenija ili navistina ima zol brat bliznak }e ni odgovori d-r Frojd Astrolo{ki, pro~uen (i skap) psihijatar na nebesnite tela. D-r Astrolo{ki: Danke{en gospodine raskaùva~. Skap sum, ama vredam!... Zna~i Sonceto, kako i site mo}nici stradaat od t.n. Sindrom na Kaligula. Tie imaat s$, no da ima{ s$ ne zna~i deka nema da posakuva{ pove}e. Bidej}i nikoj ne moè da ima apsolutno s$, pa duri ni tie, nivnata semo} se soo~uva so nere{liv 37

problem i tie, za da ne zabegaat vo ludilo, pani~no baraat vinovnik. Ete, priznavam duri i nie, genijalnite nau~nici stradame od toa, mojot â&#x20AC;&#x17E;Nemezisâ&#x20AC;? e D-r Jang, mlad u~enik i moja porane{na nade`, koj me izneveri i se posveti na nenau~nite misti~ni teorii. Toj, na primer, bi kaàl deka Kaligula sindromot voop{to ne postoi i deka se raboti za obi~na Sansara panika, ili egzistencijalen strav od povtorlivosta na ìvotot i nemo`nosta da se oslobodi od najgolemiot neprijatel - strasta, koja spored nego e najgolemiot Nemezis... ah, toj palav Jang, a jas site nadeì gi vloìv vo nego... Raskaz Uva~: D-r Frojd, bi ve zamolil da se vratime na temata. D-r Astolo{ki: Ah, da, sekako... Po barawe na kralskiot solaren a|utant, imavme nekolku sesii so Sonceto i utvrdiv deka toj ne strada od {izofrenija, zna~i ne se raboti za izmislen brat bliznak, tuku deka toj navistina postoi.

Raskaùva~ot: No, pra{aweto e kade? D-r Astrolo{ki: So sigurnost moàm da kaàm deka ne e samo vo negovata glava, a to~no kade ne znam. Raskaùva~ot: Tuka moè da pomogne samo eden ~ovek, na{iot pro~uen detektiv, detektivot Dik Trejsi}.

Detekstivska skazna od memoarite na Dik Trejsi} Prvpat slu{nav za Nemezis vo vremeto koga fantazerite na teoriite na zagovor tvdea deka se dobli`uva krajot na svetot. Ne mi be{e gajle za sudbinata na svetot, mojata edinstvena gri`a be{e da imam dovolno viski i cigari za da go pominam denot... No, ne{to me zainteresira vo slu~ajov. Dodeka od radioto doa|a{e predupreduva~ki glas koj gi potencira{e site pri~ini za masovni uni{tuvawa vo istorijata na Zemjata, masivni erupcii na vulkani, globalno ladewe, globalno zatopluvawe, udari od asteroidi i kometi, kosmi~ki zra~ewa od bliski supernovi, edno ime me zainteresira â&#x20AC;&#x201C; Nemezis, hipoteti~ka yvezda koja â&#x20AC;&#x17E;lansiraâ&#x20AC;? smrtonosni kometi kon Zemjata. Toa ime me potseti na edna slu~ka od moeto minato... Bev mlad student po kriminalistika na Svetskiot Univerzitet vo mojot roden grad Kopje. Bev gadno kopile i ne trpev avtoriteti. Toa mi predizvikuva{e 39

problemi vo {koluvaweto, no ne se grièv za toa, znaev deka sum podobar detektiv i bez diploma od site profesori zaedno. Eden den vlegov vo raspravija so ~uvarite na vlezot od Univerzitetot. Mojot obi~aj da ne oblekuvam uniforma na svetoto bratstvo koe be{e zadolìtelna za site studenti na ovoj univerzitet, dovede do karanica so vratarot, koj grubo me izbrka nadvor. Go zemav prviot kamen od ulicata i bev podgotven da ja bombardiram negovata glava so kamen do`d, koga ènska raka ne`no me fati i tivko mi {epna vo uvo „Ostavi go, ne vredi”. Ve}e razoruàn od nejziniot glas, se svrtev i go vidov najprekrasnoto su{testvo. Taa se nasmevna i se pretstavi “Nemeza”, na {to jas odgovoriv „Dik”. Toa be{e po~etok na edno dlaboko prijatelstvo i platonska qubov, koja za moja àl ne zavr{i kako {to sakav. Taa se omaì za mojot najdobar drugar, Roki, bogata{ko dete so besna kola i usta polna so 32-karatna dijamantska nasmevka. Kako moèv da se natprevaruvam so nego, zarem moite race poòlteni od cigari vo koi po~esto se nao|aat ètoni za komar, otkolku vistinski pari moèa da se natprevaruvaat so negovite sovr{eno manikirani nokti vo koi moè{ da se ogleda{ pred da mu se pokloni{ i da go bakne{ toj magnet za pari. Bev skr{en, se oddadov na u{te pove}e na piewe i komar, talkav niz gradot bescelno, ne go zavr{iv fakultetot, nemav rabota, nemav sigurnost, nitu idnina. Rabotev kako privaten detektiv koga moèv da se podignam od krevetot. Koga sakav, moèv da re{am slu~aj pobrzo od koj bilo drug. Me bie{e repu40

tacija na gadno kopile koe ne trpi zezancii, no moè da ti go spasi ìvotot za edna pija~ka. Ne mi cvetaa rozi, priznavam, no ne moè{e pomalku da mi bide gajle za celata situacija. Bev sloboden, po |avolite! Nitu eden {ef ne moè{e da me tormozi deka docnam na rabota ili deka ne sum soodvetno oble~en. Edinstvenoto {to navistina mi nedostasuva{e be{e èna... Toga{ nenadejno ~ukawe na vratata od iznajmenata dupka vo koja{to ìveev mi go smeni ìvotot.

„Haj!” re~e taa i vedna{ skokna da me gu{ne, kako da ne saka{e da mi ostavi prostor za reakcija, bidej}i znae{e deka edinstvenata logi~na reakcija bi bila da & ja tresnam vratata od nosot. Ostanav vko~anet, dodeka taa ve}e be{e vnatre i “du{ka{e” naokolu. „Kako odat rabotite?” re~e so {irum otvoreni o~i koi glumea zainteresiranost, i vedna{ potoa, otkako so pogled preleta preku stanot, dodade „Ne ba{ najdobro, a?” „Da, kako pogodi?” promrmorev, palej}i cigara za da im najdam rabota na racete koi odbivaa da se smirat. „Ajde, nema potreba od toa, dovolno se poznavame. Znam deka si mi lut, no ete bi moèl da zaboravi{ na moment na toa i barem da se preprava{ deka ti e milo {to me gleda{, neli?” re~e taa so namestena nasmevka. „Vaì” procediv niz zabi stiskaj}i ja cigarata tolku silno {to za malku ne ja precvikav. „Slu{aj, moèbi ìvee{ kako skitnik, no jas znam deka si najdobriot detektiv koj postoi vo dràvava, otsekoga{ be{e!” ]e se po~uvstvuvav polaskano da ne be{e ona zaradi {to me vikaat najdobroto podzemno du{kalo, mojot sovr{eno na{timan nos za beqa. Da, taa “korne{e” na problemi. Moeto {esto detektivsko setilo vedna{ go po~uvstvuva finoto treperewe vo nejziniot glas. „[to se slu~uva?” ja prekinav. „Ni{to osobeno... navistina ni{to.” “Bejbi, nikoj ne povtoruva ne{to dva pati, ako se raboti za ni{to.” Likot & stana seriozen, se svrte levo-desno, kako da saka{e da proveri dali ima nekoj vo blizina i re~e: 42

„Utre, 12 ~asot, kafe Lajka” i izleta ve{to izbegnuvaj}i drugi pra{awa. Ostanav zbunet, so izme{ani ~uvstva, ne znaev dali da & veruvam, dali da se prepu{tam na edna od nejzinite igri ili utredenta voop{to da ne se pojavam. Go ostaviv viskito da re{i. Vo 11 ~asot me razbudi telefonot. „Dik?” odyvoni dlabokiot ma{ki glas od drugata strana. „Da” promrmorev so uspan glas. „Ako ìvotot ti e mil, ne odi na sostanokot vo 12!” Grubiot glas mi go ostavi monotoniot zvuk na prekinata linija kako predupreduvawe, ili ednostavno smeta{e deka tip kako mene e qubitel na ednoli~ni melodii i malogra|anski ìvot bez strast i vozbuda. Ne znae{e kolku samo se laè. Sedev vo za~adenata Lajka i mislev na tragi~nata sudbina na istoimenoto ku~e koe go dalo svojot ìvot za prosperitetot na ~ove{tvoto, koga vratata se otvori i vnatre vleze mojot porane{en najdobar drugar, Roki. Be{e vidno voznemiren. „[to pravi{ ti tuka?” go zapra{av podgotven za razmenuvawe pra{awa i odgovori so tupanici. No, namesto toa, toj se smesti do mene. Liceto mu be{e propadnato, kako kaj lu|eto koi patat od te{ka bolest ili gi pritisnala golema maka. „Slu{aj, znam deka Nemka be{e kaj tebe, znam deka barala pomo{ od tebe!” re~e toj vozbudeno. „Pa {to?” odgovoriv glumej}i nezainteresiranost. „Ne znam dali Tie doznaa za toa, ili ti im kaà, no taa e is~eznata.” 43

„Na kogo da mu kaàm {to?” „Me slu{a{ li, ja nema, is~eznala!” „Moè samo oti{la na pazar, pa se zamuabetila so prodava~kata za poskapuvaweto na piperot.” „Ne, dobiv poraka od niv!” „Koi se tie, po |avolite?” „]e dojdeme do toa, ~itaj!” re~e toj i mi tutna liv~e vo rakata. Go odvitkav. Tipi~no liv~e so ucena. Sum videl milion takvi i nikoga{ ne sum go nadminal ~udeweto kako lu|eto moè da bidat tolku nekreativni i da kopiraat s$ {to }e vidat na TV. Na liv~eto so ise~eni bukvi od vesnici pi{uva{e:

Sepak, ne be{e ucena, be{e samo izvestuvawe. „Navistina ~udno. [to sakaat?” „Ni{to. Samo da ne ja barame pove}e.” „E taa stranica vo mojata kniga, brat~e, e iskinata. Odime!” rekov re{itelno. Toa go ispla{i. „Kade?” „Da ja najdeme!” „No, porakata...” propelte~i toj. Go fativ za reverot na ko{ulata. „Zarem }e ja ostavi{ `ena ti na cedilo samo zaradi nekoja glupava polu-zakanuva~ka poraka. Trgnuvaj pred mene!” Toj za~ekori nesigurno. 44

Nalikuva{e na `iv mrtovec dodeka go gledav kako se vle~ka po ulicata i vleguva vo moeto bledo crveno Jugo 45-ka. Odam da ja spasam mojata najgolema qubov so nejziniot de~ko zombi, ubavina!

Vtor ~in-~in Studena voda me zaplesna po celoto telo. Gi otvoriv o~ite. Me zaslepi silna svetlina, no poleka po~nav da raspoznavam konturi. Se nao|av vo soba koja ne moè{e da bide pogolema od tri na tri metri. Pred mene ima{e dvajca tipovi so ka~uliki. Iako ne im gi gledav licata, znaev deka pod ka~ulikite se smeat i uìvaat na mojata maka. Ne sakav da im go pruàm toa zadovolstvo, sobrav sila i izustiv „Vie mora da ste ozloglasenite bra}a Kju i Kluks Klan.” [lakanica odyvekna vo prostorijata. Spored zvukot mi se pri~ini deka se nao|ame vo mnogu pogolema prostorija. Setilata mi s$ u{te uspani od narkotikot so koj me imaat izdrogirano, zaklu~iv. „Na sigurno li e?” me pra{a eden od likovite. „[to dali e na sigurno?” pra{av zbuneto. „Na sigurno li e?” povtorni toj. „Ne znam na {to misli{?” „Na sigurno li e?” re~e povtorno bez emocii, so istiot metalen glas. „Ne moàm da kaàm dali e ne{to na sigurno ili ne ako ne znam za {to stanuva zbor.” „Na sigurno li e?” povtori toj nepokoleban. “Navistina ne znam {to stanuva zbor?” Edniot od niv po~na da otvora akt ~anta i povtori „Na sigurno li e?” Vo panika po~nav da bladam „Da, na sigurno e. Tolku sigurno, {to nema da vi se veruva kolku!” „Na sigurno li e?” prodolì toj otkrivaj}i ja vnatre{nosta na ~antata - nekoja naprava koja li~e{e na neuspe{en abortus od brak pome|u memoriska kar46

tica i sprava za ma~ewe. Po~nav da pani~am. „Ne, ne e na sigurno. Mnogu e opasno. Bidete pretpazlivi.” Tipot go izvadi predmetot od ~antata i zastana nad mene „Opu{ti se, ajde, ajde, otvori ja ustata.” Ja zatvoriv ustata kolku {to posilno mo`ev. Drugiot me fati i mi ja otvori ustata na sila. Mi go piknaa toa ~udo vo ustata, no za ~udo nema{e bolka. Se {to naslu{nav dodeka povtorno tonev vo bessoznanie be{e „Na sigurno li e?...” Izgubiv svest. Potoa sledea isprekinati sceni vo koi ja vidov nea... ja vidov kako stoi na rabot na vselenata i mi mavta... potoa se izgubi vo temninata... go vidov mojot biv{ najdobar drugar kako se rakuva so lu|eto so ka~ulikite... se vidov sebesi kako se obiduvam da ja oslobodam Nemeza i kako me pikaat vo vselenski {atl na pat kon Zemjata... prisustvuvav na po~etokot na edna vojna... potoa go slu{nav nejziniot glas. „Zemjata be{e napadnata od vonzemska rasa so sedi{te na mrtvata yvezda Nemezis. Tie imaat sposobnost da gi upravuvaat objektite od Ortoviot oblak i da gi naso~uvaat kon Zemjata koga sakaat. Tie se del od Kultot na apokalipsata i nema da prestanat dodeka taa ne dojde.”

„No, kakva vrska ima{ ti so toa?” ja pra{av. „Tie neuspe{no se obiduvaat da go uni{tat Sonceto so milioni godini, za{to im nedostasuva klu~niot element - devojka rodena na proletnata Zemjena ramnodnevnica, 1977 godina, vo 21.34 ~asot, vo nedela, koja }e se vika Nemeza, }e ima sini o~i i rusa kosa so temen koren.” „Toa si ti!” rekov iznenadeno. „Da, za `al...” „No, ne odi so niv! Jas }e te spasam!” „Ne, spasi se sebesi... spasi gi lu|eto. Vetija deka }e te pu{tat, me sakaat samo mene.” „No, zo{to da `iveam bez tebe, koga i taka svetot odi po |avolite!?” „Zarem veruva{ vo toa, toa se spekulacii a-la Xeri Springer. No, jas moram da se `rtvuvam na nivnoto praznoverje, za da gi za{titam lu|eto koi gi sakam.” „NE!” vresnav, no predocna... tie ve}e bea tuka i ja odnesoa, dodeka mene me odvle~kaa vo temninata na {atlot so krajna destinacija - planeta Zemja. Se osvestiv. Povtorno bev so moite ma~iteli. Sobata ja nema{e, namesto toa bevme vo golema gladijatorska arena so iljadnici ka~uliki vo publikata. „Na sigurno e!” re~e eden od ma~itelite, dodeka iljadnicite rikaa vo ekstaza za kone~nata pobeda nad amerikanskata son~eva nacija i nivnite podanici - su{testvata od planetata Zemja. A sega, ne{to sosema poinaku: 48

NAJNOVA VEST OD 1984 GODINA! Kultnoto delo na Xorxo Orveli, italijanskiot futurolog i numerolog, â&#x20AC;&#x153;1984â&#x20AC;?, izdadeno vo 1948 godina vo Firenca, predviduva{e deka so svetot }e zavladeat fudbaleri koi }e vovedat edna svetska vlada postavena na nekolku premisi: site èni mora da bidat ubavi, mora da se smeat postojano, duri i po cena vilicite da im otpadnat, ne e dozvoleno da imaat pove}e od 3 grama mozok i edinstvenata èlba vo ìvotot da im bide da se omaàt za nekoj fudbaler. Za sre}a ovaa vizija ne se ostvaruva (osven vo Italija i tuk-tamu), no vo ovaa godina se slu~i edna druga zna~ajna rabota. Vo 1984 godina paleontolozite Dejvid Raup i Xek Sepkoski objavi napis vo koj so statisti~ki istraùvawa e utvrdeno deka vo izminative 250 milioni godini vo istorijata na zemjata se slu~uvale masovni istrebuvawa so period od 26 milioni godini. Parot nau~nici, sepak ne moè{e da ja utvrdi pri~inata za ovie istrebuvawa, iako navele deka pri~inata e nadvor od zemjata. Podocna, dva tima astronomi nezavisno objavile sli~na hipoteza, ovoj pat naveduvaj}i ja mo`nata pri~ina za ovie periodi~ni istrebuvawa. Spored niv Sonceto pripa|a na binaren sistem i ima yvezda sopatnik. Ovaa yvezda ima mnogu elipti~na orbita i periodi~no gi voznemiruva kometite od Ortoviot oblak.

Vo izminative 250 milioni godini vo istorijata na zemjata se slu~uvale masovni istrebuvawa so period od 26 milioni godini.

Toa go zgolemuva brojot na kometite koi vleguvaat vo vnatre{nosta na Son~eviot sistem, a so toa i {ansata nekoja od niv da ja pogodi Zemjata. Ovaa yvezda e nare~ena Nemezis, ili Yvezda na smrtta. Poslednoto golemo istrebuvawe bilo pred 5 milioni godini, spored {to ovie astronomi pretpostavuvaat deka Nemezis denes e na rastojanie 1-1,5 Svetlinski godini (63-95 iljadi AE) i spored hipoteti~kata orbita (presmetana spored pridvi`uvaweto na odredeni netipi~ni kometi) verojatno se nao|a vo soyvezdieto Hidra. 50

U{te eden mo`en dokaz za postoeweto na Nemezis e planetoidot Sedna, koj se nao|a pome|u 76 i 975 AE i ima dolga i nevoobi~aeno elipti~na orbita (so traewe od 10,5 i 12 iljadi godini), daleku pozadi Pluton. Spored nekoi nau~nici Sedna ednostavno ne treba da bide tamu bidej}i nikoga{ ne e dovolno blisku za da bide pod gravitaciskoto vlijanie na Sonceto, no nikoga{ ne se oddale~uva premnogu od Sonceto za da na nea vlijaat drugite yvezdi.

Ako Nemezis postoi, toga{ misijata WISE bi trebalo da ja otkrie vo periodot pome|u 2011 i 2013 godina. Nekoi nau~nici predlagaat deka Nemezis e vsu{nost planeta od Ortoviot oblak, pogolema od Jupiter i nare~ena Tiha (Tyche), koja e del od mitologijata na Nemezis, no ima popozitivno zna~ewe, so {to bi se trgnala stigmata od Nemezis koja so svoeto vlijanie na Zemjata proizveduva ~udni opsesivni idei vo umovite na lu|eto, kako na primer ovaa: *** Detektivot Dik ja pronao|a svojata qubov vo pra{umite na Ju`na Amerika kade u~estvuva vo snimaweto na prodolènieto na serijata â&#x20AC;&#x17E;Izgubeniâ&#x20AC;? i ja spasuva od racete na diktatorot Biv{odrugariko Perez, po {to ìveat dolg i sre}en ìvot vo dràvata koja i pokraj haosot okolu nea uspeala da ostane neutralna, bogata i prosperitetna, Makedocarija. Di end.

Povelete vo neverojatniot cirkus na animalniot magnetizam sponzoriran od doktorot po magioni~arski nauki profesorot Mesmer! Na binata vleguva Mesmer. Prof. Mesmer: Dojdovte tuka od site strani na svetot da prisustvuvate na dosega nevideni magioni~arski to~ki i vi vetuvam nema da bidete razo~arani!â&#x20AC;? Se slu{a ponekoe rakopleskawe od nekolku tuk-tamu ra{trkani lu|e. Sto~arot Mile se pra{uva kako se na{ol tamu, poslednoto na {to se se}ava e silna svetlina nad nego i nekoj objekt so forma na ogromna ~inija. Do nego e edno dete koe so okokoreni o~i o~ekuva {to }e se slu~i, a pred niv se trojcata Musketari koi netrpelivo is~ekuvaat da doznaat koja e nivnata dene{na misija. Tie imaat nesomnena verba vo pisatelot i negovata sudbinska uloga vo nivnite hartieni `ivotni... a vie? EPP Da re~eme deka site nie sme likovi od nekoja kniga, na{ite `ivoti se napi{ani od ne~ija raka i se del od 53

ne~ija fantazija. [to ako koga ni e zdodevno i nemame {to da pravime, pisatelot vsu{nost nema inspiracija, a koga ni se slu~uvaat neubavite raboti, tie se plod na negovite sadisti~ki strasti? Mo`eme samo da se nadevame deka pisatelot e najaden, naspan, so podmireni apetiti i deka denes mu e denot, za{to te{ko ni se pi{uva... zatoa podr`ete ja akcijata “Nahrani gi pisatelite” i kupuvajte knigi! Po~nete so moite. *

Se vra}ame kaj musketarite. No, {to!? Ve}e gi nema. Na nivno mesto se trojca vonzemjani koi so vnimanie go gledaat eksperimentot na Mesmer. No, zo{to nikoj ne reagira? Aha, pisatelot povtorno si poigruva so nas. Otkako uka`avme na negovoto postoewe, toj ni vra}a so vmetnuvawe apsurden element vo prikaznata. Vonzemjanite ripaat na scenata i go fa}aat Mesmer i toga{ sfa}ame deka nikoj od publikata ne znae deka tie se vonzemjani. Oble~eni se kako tipi~ni gra|ani od 18-ot vek vo Francija. “Noz avon dez aliens!” tie sepak priznavaat, i istovremeno gi krevaat racete nagore. Nad niv se pojavuva svetlina i zaedno so Mesmer is~eznuvaat. Poslednoto {to go gledaat gra|anite-selani prisutni na pana|urot e silna svetlina na neboto. Potoa nikoj ne se se}ava kako se na{ol tamu. No, spektaklot prodol`uva, sledat drugi to~ki, a narodot nema vreme da razmisluva za ne{tata, bidej}i negovoto vnimanie e celosno posveteno na spektaklot. Vo me|uvreme, na vselenskiot brod: 54

Mesmer: „Oslobodete me, {to pravite, koi ste vie?” Prv vonzemjanin: Poleka doktore, tuka nie postavuvame pra{awa. Vonzemjanite gi soblekuvaat nivnite ~ove~ki obleki. Pred Mesmer stojat tri ligavo-zeleni su{testva so ogromni o~i. Toj e prestra{en. Mesmer: No, {to... kako?... Vtor vonzemjanin: Mnogu bavni u~enici ste vie lu|eto. Sega odgovaraj na na{ite pra{awa, zemjaninu! Mesmer e vko~anet. Tret vonzemjanin: Dali si ti Franc Mesmer, roden 1734 godina vo Germanija? Mesmer: Da. Tret vonzemjanin: Dali ima{ zavr{eno medicina so doktorskata teza „Za vlijanieto na planetite vrz ~ovekovoto telo”?

Mesmer: Da. Tret vonzemjanin: Dali ja ima{ predloèno teorijata na animalniot magnetizam spored koja vo sekoe ìvo su{testvo postojat magnetski te~nosti i koja podocna }e se razvie vo praksa nare~ena Mesmerizam za le~ewe na pacientite preku pridviùvawe na tie te~nosti vo nivniot organizam prvo so pomo{ na magneti, a potoa so pomo{ na race, praksa od koja podocna se razvi nov sistem na lekuvawe - hipnozata? Mesmer (so nasmevka): Navistina? I jas ne znaev za toa. Vonzemjani: Odgovori! Mesmer: Pa, da. Vonzemjani (eden kon drug): Toj e. (kon Mesmer) O, po~ituvan i semo}en magnetski doktore, pomogni ni! Nie sme ìteli na yvezdata Artes. Na{ata yvezda ima problemi so magnetizmot i ni treba pomo{ od tebe, semo}en doktore. Mesmer: No, jas... Vonzemjani: ]e ni pomogne{ ili gotovo e so tebe! Mesmer: Dobro, dobro, }e se razbereme, lu|e sme... barem del od nas. Kaète mi, vo {to e problemot. Vonzemjanin eden: Znaeme deka yvezdite ne se tvojata ekspertska oblast, zatoa ti podgotvivme mal edukativen film za magnetskoto pole na va{ata yvezda Sonce od arhivite na NASA. Vonzemjanite zaedno: Uìvaj vo {outo! Pred Mesmer vo tri dimenzii se proektira Sonceto. 56

â&#x20AC;&#x153;Sonceto ima silno i promenlivo magnetno pole, koe se menuva od godina vo godina i ja menuva nasokata na sekoi edinaeset godini okolu Son~eviot maksimum. Magnetnoto pole na Sonceto predizvikuva mnogu efekti, koi zaedni~ki se narekuvaat son~eva aktivnost, vklu~uvaj}i gi i damkite na povr{inata na Sonceto, son~evi erupcii i varijacii vo son~eviot veter koj go nosi materijalot niz Son~eviot sistem. Son~evata aktivnost ja menuva strukturata na nadvore{nata atmosfera na Zemjata. Celata materija na Sonceto e vo forma na gas i na plazma, poradi visokite temperaturi. Ova mu ovozmoùva na Sonceto da rotira pobrzo na negoviot ekvator (okolu 25 dena) otkolku vo povisokite {irini (okolu 35 dena vo blizina na polovite). Ova svrtuva~ko dejstvo go sozdava son~evoto dinamo i 11-godi{niot ciklus na son~eva aktivnost, poradi toa {to son~evoto magnetno pole se menuva (rotira) na sekoi 11 godini. Posledica na magnetnoto pole se dramati~nite damki i prominenci. Son~evoto magnetno pole se protega mnogu podaleku od samoto Sonce. Magnetiziranata plazma na son~eviot veter go nosi magnetnoto pole na Sonceto vo prostorot formiraj}i go ona {to se narekuva me|uplanetno magnetno pole.â&#x20AC;? Svetloto se pali. Go odvrzuvaat Mesmer. Vonzemjanin dva: Kako {to nau~ivme od tebe, o dobar vrven megioni~aru, magnetizmot e zna~aen za sekoe ìvo su{testvo. Bez nego toa ne moè da funkcionira. Na{ata yvezda se demagnetizira i sega nema pove}e 57

magnetizam. Probavme s$, no ni{to ne uspea. Te molam pomogni ni, o vrven vra~u! Mesmer (razmisluva i potoa teatralno izjavuva): Sum videl vakvi slu~aevi, no re{enieto e lesno, na va{ata yvezda i fali èlezo. Vonzemjanite: Tolku!? Mesmer: Da, tolku. Vonzemjanite: Ti blagodarime, o semo}en, {to moème da napravime za tebe? Mesmer: Ni{to, samo vratete me na Zemjata, da si prodolàm so {outo. *** Mesmer go vra}aat, vo me|uvreme nasobraniot narod se ~udi na negovoto nenadejno pojavuvawe, go proglasuvaat za ve{ter i go palat na klada.

Ne Besen Agent: Nektar na bogot Ra koj se pie na sobna temperatura, vo vistinsko dru{tvo, so prijatelite ili semejstvoto, vo atmosfera koja gi pleni setilata i sozdava nezaboravni se}avawa. @uva~ot Raskaski: Dobro, ne zaboravaj zo{to sme tuka,

za Sonceto! Agent: Da, zaradi Sonceto sme site tuka, navistina - da ne be{e Sonceto, }e nema{e `ivot, nitu dobri mesta za letuvawe na planetava. Raskaski: Ne, ne, mislam na na{iot muabet - za Son-

ceto e, zadr`i se na temata! Agent: Toa i mi be{e namerata... Zna~i, Son~eva atmosfera! Toa e termin koj se koristi za delovite na Sonceto nad fotosferata. Vo momentov raspolagame so 5 odli~ni letuvali{ta (cenite se za poln pansion i vo heliodenari):

Temperaturen minimum (4,100), sovr{eno za mladite Hromosfera (20,000), semeen popust Zona na tranzicija (1 milion ), za avanturisti~ki duhovi Korona (2-20 milioni) samo za elitata Heliosfera (s$ u{te nemame formirano cena), pogodno za qubiteli na mirot i ti{inata. 59

Za son~evata atmosfera }e ni raska`e na{iot agent za nebesno-telesni dvi`nini, Ne Besen Agent. Najdobra ponuda vo gradot

ATMOSFERA PO @ELBA! Povelete na Sonceto, vi nudime nezaboravna atmosfera. Moète da ja izberete atmosferata koja najmnogu vi odgovara, spored va{eto raspoloènie. Za pomirnite duhovi koi baraat poumerena klima ja prepora~uvame zonata na temperaturniot minimum, koj e najladen sloj od atmosferata na Sonceto i se nao|a na 500 km nad fotosferata. So temperatura od okolu 4.100 stepeni Celziusovi ovoj del od Sonceto e dovolno laden za prijatna pro{etka ili son~awe (ne zaboravajte gi slu{alkite za za{tita od opasnite UVO zraci). Na ovaa temperatura moàt da opstojat ednostavnite molekuli kako jaglerod monoksid i voda, zaradi {to nema potreba da nosite voda so sebesi. Za kreativnite duhovi i lu|e koi postojano baraat ne{to vozbudlivo vo ìvotot ja prepora~uvame hromosferata, sloj koj se nao|a vedna{ nad zonata na temperaturen minimum. Imeto na ovoj sloj poteknuva od gr~kiot zbor â&#x20AC;&#x17E;hromaâ&#x20AC;? {to zna~i boja, poradi toa {to toj e vidliv pri celosnoto pomra~uvawe na Sonceto kako oboen blesok. Ovoj 2.000 km debel sloj im dava dovolna sloboda na kreativnite duhovi za nivnoto izrazuvawe, kade neograni~eno moè da si poigruvaat so boite od nivnata fantazija. Specijalen popust za slikari na ki~esti pejzaì. 60

Zonata na tranzicijata se nao|a nad hromosferata i iako e tenka (okolu 200 km), vo nea temperaturata raste zabrzano, od okolu 20,000 K vo gornata hromosfera do eden milion Kelvini na krajot na zonata. Jonizacijata na heliumot koja delumno se slu~uva i vo hromosferata, tuka doa|a do poln izraz. Ovaa jonizacija go neutralizira ladeweto od zra~eweto na plazmata i go zagreva ovoj sloj. Ovaa zona ne e ostro ograni~ena, tuku formira eden vid oreol i e vo postojano, haoti~no dvi`ewe. Kakvo sovr{eno mesto za avanturisti~kite duhovi - prestoj vo neodredena zona ispolneta so postojani promeni na granicite i sostojbite na sredinata... Site tranzicionisti obedinete se i napravete im go prestojot na turistite koi baraat vozbuda nezaboraven! So nesigurnoto zavr{uvawe na tranzicionata zona se vlevame vo sledniot sloj, nare~en korona. Ovaa zona ne e za obi~niot narod, iako toj od vreme na vreme se preleva, policijata na kralot uspe{no gi vra}a tamu kade {to im e mestoto.

Koronata postojano se {iri vo prostorot formiraj} i go Son~eviot veter, koj go ispolnuva celiot Son~ev sistem. Postojat pove}e teorii za son~eviot veter, me|u koi najpoznata e Teorijata za nesre}niot ru~ek na kralot na Koronata.

NESRE]NIOT RU^EK NA KRALOT NA KORONATA “PRIKAZNA ZA SON^EVIOT VETER”

Si bila edna{ edna Korona, uspe{na i prosperitetna zona od po{irokoto Son~evo kralstvo. Eden den kralot na pojadok bil voznemiren od kralskiot a|utant so itno soop{tenie. “Zo{to me prekinuva{, znae{ deka ako ne pojaduvam ne moàm dobro da ja vodam dràvata!” viknal kralot. “No, itno e, kralu mil, premnogu e itno.” Kralot ja ostavil vilu{kata koja {totuku ja podgotvuval da ja nurne vo vkusniot omlet i go zemal izvestuvaweto od rakata na a|utantot. Go pro~ital soop{tenieto za branot nelegalni imigracii na tranzicionistite vo Korona i mo{ne se voznemiril. “Site trupi vedna{ na granica! ]e im pokaème na tie valkani tranzicionisti koj e glaven, edna{ za sekoga{!” Kralot ripnal od kralskiot stol i za mig se na{ol vo kralskata garderoba. „Kako mi stoi ovaa odora?” go pra{al a|utantot koj poslu{no odobril.

„Kralot mora sekoga{ da izgleda dobro, osobeno koga predvodi socijalna ~istka,” dodal kralot, mestej}i si ja rozevata perika. “Ne ti se ~ini deka e malku bapska perikava?” “Ne, nikako, ba{ vi gi istaknuva avtoritetnite ve|i, presvetol.” “Vo red, odime toga{!” *** Na granicata pome|u Korona i Tranzicija se slu~ilo nevideno gazewe na nesre}nite tranzicionisti koi predvodeni od soni{tata za podobar ìvot i posvetla idnina za nivnite deca se re{ile da gi napu{tat svoite domovi i da se upatat kon potoplite i pobogati krai{ta, ne znaej}i deka tamu gi ~eka pogolem uàs. Borbite traele celo popladne, dovolno da mu gi rasipat site nadeì za soliden pojadok na kralot. Otkako bil izbrkan i posledniot tranzicionist, Kralot zadovolen, no pregladnet, se vratil vo dvorecot i vedna{ sednal na masata za jadewe i go povikal glavniot gotva~. „[to ima za jadewe?” go pra{al prestra{eniot kuvar. „Pa... mil kralu, pojadokot moravme da go frlime, a za ru~ek e u{te rano... s$ u{te nemame ni{to...” „Ni{to, ni{to!” zagrmel kralot so ja~ina koja go nadminala duri i krkoreweto na negovite creva. „A... moèbi, samo da proveram, moèbi ima ostanato ne{to od gravot od v~era, va{e viso~estvo...” 63

â&#x20AC;&#x17E;Grav!?... Mo`e grav, daj {to bilo!â&#x20AC;? Taka kralot se najal od bajatiot grav i od toa tolku go fatil stomak {to dobil gasovi koi, ete, do den denes ne prestanuvaat. Taka nastanal son~eviot veter koj e pri~inata zo{to kometite imaat opa{ka pozadi i gas maska napred. *

Agentot: Ej lu|e, {to be{e ova? Vremeto e pari, a vie ni zemavte premnogu! Kako {to kaùvav, Koronata i son~eviot veter imaat temperatura od okolu 1 - 2 milioni Kelvini, no vo najè{kite regioni taa e 8 - 20 milioni Kelvini. Iako s$ u{te nema celosna teorija za da se objasni temperaturata na koronata, sepak se znae deka eden del od nejzinata toplina poteknuva od magnetskata rekonekcija (vidi re~nik). Sovr{eno za ekstremni sportovi, kako surfawe po Son~evite branovi. Raskaski: Jas imam teorija! Toa e za{to kralot... Agentot: Ah, mol~i bre! (Se sozema) Posledniot sloj e heliosferata, koja moè da se smeta za nadvore{na atmosfera na Sonceto, praznina ispolneta so plazma od son~eviot veter, se protega na okolu 20 son~evi radiusi (0.1 AE) do nadvore{niot rab na Son~eviot sistem, t.e. do Heliopauzata, kade {to formira ostra granica so me|uyvezdenata sredina. Son~eviot veter postojano patuva kon nadvor niz heliosferata, menuvaj}i go son~evoto magnetno pole vo forma na spirala, s$ dodeka ne stigne do heliopauzata na pove}e od 50 AE od Sonceto. Ovaa zona e pogodna za qubiteli na ti{inata, daleku od sekojdnevnata bu~ava. 64

Astronomski re~nik: Yvezda, masivna topka od plazma koja se dr`i so pomo{ na gravitacija. Holivudski re~nik: Yvezda, masivna ego sfera koja se dr`i so pomo{ na propagandna ma{inerija.

Razgovor pome|u eden nau~nik nobelovec i eden holivudski akter (ne drugite akteri, zab. avt) Prof. Nik Nau~: Ti si car, raboti{ kâ&#x20AC;&#x2122;o kow, priznavam. No, s$ {to pravi{ e samo u~ewe zborovi na pamet! Da ne se zalaùvame, i mojata 5 godi{na }erki~ka moè da go pravi toa so golem uspeh! Holivudski akter: No, toa ne e samo u~ewe zborovi! Za toa e potrebno soìvuvawe so likovite, prou~uvawe na nivniot karakter, menuvawe razli~ni ulogi, naporni ~asovi snimawe, trpewe na kapricite na reìserot, a znae{ kolku nezgodni znaat da 65

bidat tie, osobeno ako posledniot film im zarabotil pomalku od milijardi~ka. Prof. Nik: No zo{to? Te pra{uvam, zo{to e toa pozna~ajno od postignuvawata na eden ~ovek koj pominuva ~asovi, meseci, godini, decenii vo laboratorija, so pravlivi race od kreda i o~i zamoreni od yirkawe vo mikroskop ili teleskop, ispituvawe, preispituvawe, samoispituvawe, hipotezi, tezi, ako ima sre}a teorii, ako ima luda sre}a teorii koi go menuvaat svetot!? A za pari da ne zboruvame i~!... Zo{to filmskata yvezda e pozna~ajna od nego? Akter: Kako zo{to!? Koj te vika tebe na premiera na najnovata teorija koja ja pro~itale milioni? Mene site me sakaat, me slikaat, zboruvaat za mene, me sledat so kameri, durbini, teleskopi i go stavaat mojot ìvot pod mikroskop. Sakaat da doznaat s$ za moite fizi~ki karakteristiki, teìna, visina, obem i sli~no. Ako toa ne e definicija na yvezda, ne znam {to e! Prof. Nik: No, yvezdite gi inspirirale lu|eto na nauka, umetnost, poezija... pa tie ja sozdale naukata po |avolite, site stari narodi izgradile kosmogoniski sistemi i prou~uvale yvezdi za da go organiziraat svojot ìvot spored niv. A pozadi tebe postoi ma{inerija, propaganda od najsofisticirano nivo, paparaci, kampawi, mediumi, skapi promocii i multimilionski korporacii... Ne zalaùvaj se deka bez toa }e zna~e{e ne{to! Da ìvee{e vo Afrika, nikoj nema{e da znae za tvojata odli~na izvedba vo najnoviot film na Mbuntu Dejvid Kameron Dijaz, treti. Akter: No, jas ja koristam popularnosta za da go smenam svetot na podobro, redovno u~estvuvam vo humanitarnite proekti za Afrika... 66

Prof. Nik: Mnogu dobro znae{ deka toa e samo perewe pari i finansirawe u{te polo{a siroma{tija... so site milijardi dolari sleani vo Afrika, taa do sega treba{e da stane [vajcarija. No, da se navratime na muabetov, a toj be{e za mene i za nau~nicite kako mene koi ìveat poradi potrebata da smenat ne{to vo svetov, da pomognat da se popravi maloto {traf~e vo ogromnata ma{inerija, da mu pomognat na maliot ~ovek, koj kako i nie, ima soni{ta, qubovi, neostvareni èlbi i nere{eni poroci koi go progonuvaat dlaboko vo no}ta dodeka sedi sam so yvezdite... da nema zabuna - yvezdite na neboto! Akter: Prekrasno, izvedbata ti e za Nebuloza nagrada, moè i Oskar }e }ari{! Zarem zaboravi na edna mala sitnica nare~ena Atomska bomba, koja vie nau~nicite nobelovci ja sozdadovte, zaradi {to be{e?... A, zaradi napredokot! Nau~nikot mol~i.

Akter: Slu{aj, daj da ne se karame, da zaklu~ime deka filmskite yvezdi se podarok koj kapitalisti~koto op{testvo si go dalo na sebesi, a deka vie ste samo ~ir na univerzumot! Prof. Nik: Kakva arogancija! So {to zasluùvate vie da bidete nare~eni yvezdi? Dali ste ovozmoìle sozdavawe na ìvot na nekoja planeta? Dali ste go zavr{ile ìvotot kako supernova sozdavaj}i desetici elementi koi vselenata ne gi videla porano, ne{to {to duri ni najgolemiot, prvi~en ~in na sozdavaweto - Golemata eksplozija, ne moèl da go ostvari? Dali sekojdnevno sogoruvaate milioni atomi vodorod i kako posledica na toa zra~ite ogromni koli~estva energija vo vselenata? Akter: Pa... nie sogoruvame kalorii... Prof. Nik: Da, tvojata polovina e merka na uspehot vo tvoeto povr{no yvezdenoto nebo! (Od ovoj moment nau~nikot pa|a vo zanes i ve}e zaborava deka zboruva so akterot, gi kreva racete i zboruva poglasno, kako da se obra}a na tolpa lu|e.) Prof. Nik: Slu{ajte vamu, vie sozdateli na neprirodnoto nebo, }e dojde den koga va{ite ve{ta~ki idoli }e padnat od neboto i toga{ pred na{ite o~i }e se ukaàt vistinskite boi na vselenata, misti~na, prekrasna, stravotna, bez la`ni svetki, bez reflektori, bez kameri, bez glamur, bez gluma, bez lagi... samo sirova energija koja blika nasekade i tancuva niz nas kako povik za sebeotkrivawe, povrzuvawe so primordi68

jalnoto, kinewe na okovite koi ni gi nametnuva op{testvoto na spektaklot. Predolgo n$ laèa drugari i gospoda, predolgo n$ mamea so nivnite trikovi, dodeka nie se voodu{evuvavme so okokoreni o~i kako voshiteni de~iwa i niz {irum otvoreni usti ispu{tavme samo edno tivko â&#x20AC;&#x17E;vauuuuâ&#x20AC;?, dodeka tie se krieja pozadi zavesata kako semo}niot Vol{ebnik od Oz, mavtaj}i so nivnite kukli pred na{ite ma|epsani pogledi! Kuklite nare~eni â&#x20AC;&#x17E;yvezdiâ&#x20AC;? n$ ma|epsaa i od toga{ ne moème da gi oddelime na{ite o~i od niv, iako tie se menuvaat, sogoruvaat, se ra|aat povtorno, se reinkarniraat kako akteri, muzi~ari, politi~ari, uspe{ni biznismeni i prikrieni prostitutki... A nie o~ajno sakame da bideme kako niv, da se najdeme na podiumot, da go zaigrame magi~noto oro koe gi pleni masite... no, mestoto tamu e rezervirano, sedi{tata se izbroeni, maskite se podeleni, sekoj ima svoja uloga i ako ne ja igra uspe{no pa|a od scenata vo nepovrat... toga{ nie ja dobivame na{ata {ansa, fa}aj}i gi padnatite yvezdi i gi udirame, klocame, kolku {to posilno moème, ispraznuvaj}i go celiot na{ bes, celata na{a frustracija na niv. Gi tepame za{to nemame pari, za{to nemame idnina i sigurnost, za{to sme nikoj i ni{to, za{to vo sekoj moment nekoj moè da n$ pregazi i svetot nema da se pomrdne nitu za mikrometar, za{to sme slabi i nedostojni, za{to n$ laàt politi~arite, za{to n$ kradat biznismenite, za{to se mrazime edni so drugi, za{to o~ajno sakame da bideme kako niv, no tie povtorno n$ turkaat od piedestalot, uporno n$ turkaat, a nie grabame so racete, grabame, grabame...

Nau~nikot pa|a na podiumot, iscrpen e... Zavesata pa|a, se slu{a gromoglasen aplauz, publikata e na noze, crveni rozi pa|aat na binata, zavesite se otvoraat i go gledame nau~nikot so ogromna nasmevka na liceto kako se poklonuva pred voodu{evenata publika. Kon nego tr~aat fotoreporteri, novinari mu pikaat mikrofoni vo lice. Novinar: Slu{navme deka pristigna va{ata prva nominacija za Zlaten Nobel Emi Venec Toni Me~ka Oskar Lipicaner Pulicer, kako se ~uvstvuvate? Prof. Nik: Nikoga{ podobro! Novinar: [to imate da im pora~ate na mladite? Prof. Nik: Deca, batalete nauka, {oubiznisot mu e majkata! Nau~nikot namignuva i ekranot se zatemnuva.

Vo u~ilica sme. Gledame u~itel, koj stoi pred televizor. U~itel: Deca, vidovte kako slavata mo`e da mu go zamati umot na ~ovekot, za{to na onoj koj izbegal od patot na naukata, poveden od demonite na slasta i strasta, }e mu se sudi na ve~niot sud, kade }e go gori stra{en ve~en ogan! Patot kon rajot e vo naukata, ne zaboravajte! Vo u~ilnata vleguvaat agenti na APCIJA i go fa}aat u~itelot, mu ja vadat maskata od liceto i go gledame Kruz Tomi~, selskiot {ut. Tomi~: Ne zaboravajte, veruvajte vo naukologija deca, vedna{! I kupete ja mojata kniga po najniska cena vo site prodavnici za me{ovita stoka! Decata se zbuneti. Ne im e jasno {to se slu~uva. Vratata se otvora i vleguva eden od agentite. Apcija agent: Do kade zastanavte? Deca: Pa, treba{e da u~ime za evolucijata na yvezdite, no... Apcija agent: Da, razbiram. (So raka ja dobli`uva kragnata kon liceto i zboruva vo nea.) Apcija agent: Donesete go Fizik... Fizik! Elvis na fizikata, de. Pobrzo!

(prodolùva od str. 71.) [izik vleguva i gi pozdravuva decata, na {to tie vozvra}aat so silen aplauz. Prof. [izik: Zna~i, denes }e u~ime za evolucijata na yvezdite. Kako nastanale yvezdite? Da vidime... Glasot prodolùva, scenata se menuva. Se nao|ame vo svetot na atomite Atom na vodorod se dviì vo prazen prostor. â&#x20AC;&#x17E;Juhuuuuuu! Supeeeer! Jeeeee! Ajde pak!â&#x20AC;? Se sudira so drug atom na vodorod. Vleguvaat i drugi atomi. Site se veseli i raspoloèni. Po~nuvaat da peat. Nie sme atomi na vodorod Nasekade postoi na{iot rod Drugi atomi vo ovaa vselena nema Samo vodorod, li~en na mama, na{iot rod!

No, {to se slu~uva? Gravitacija n$ ~uva Se poblisku i poblisku Eden do drug, stanuva tesno Ej sega e i premnogu `e{ko! Ne{to me stiska i pritiska Ej, vodorodi drugari, Dajte malku mesto I nie sme stisnati, Prili~no pritisnati I glej gi onoj vodorod I devojka mu vodorotka Se srodija, edno stanaa Ni svadba ne najavija A ve}e helium stanaa! Sega se so dvojna atomska te`ina ]e mora na dieta da se stavat No, nema sopirawe, samo spojuvawe Ene nekoi litium stanaa, Ni berilium ne im bega! Bor, jaglen, azot i kislorod se noviot rod Fluor, neon, natrium i magnezium, mi se zamati um Aluminium, silicium, fosfor, sulfur i hlor, peat vo hor Argon, kalium, kalcium i skandium, skandiraat, A titanium, vanadium, hrom i mangan, se posledni.

[to e so mene, pra{uva `elezoto Neli sum jas sledno? E, drugar~e ti si posledno! Vo yvezda se sozdavame samo nie, a pote{kite drugari tvoi Gi pravi eksplozija, nare~ena supernova!

[izik zavr{uva so pesnata. Prof. [izik: Ej deca, moram da begam, me ~ekaat na univerzitet kade {to imam predavawe na tema â&#x20AC;&#x17E;Zo{to sum tolku jak i sjaen, a ne sum tolku cvrst i bleskav kako dijamantâ&#x20AC;?. Va{eto predavawe }e go prodolì profesorot Istor. Tata-tatira! Vleguva Prof. Istor I. Jaski. Decata negoduvaat, za{to ovoj profesor e poznat po negovite zdodevni predavawa. Prof Istor: Zdravo deca! Decata mol~at. Prof Istor: Zna~i, prva faza vo postoeweto na edna yvezda e protoyvezda. Taa trae 10-15 milioni godini. Yvezdite po~uvaat da svetat, kako posledica na procesot nare~en nuklearna fuzija, t.e. spojuvawe na dve atomski jadra vo edno i formirawe poteòk element, na primer vodorod vo helium. Tie go pravat toa milijardi godini dodeka ne go potro{at celoto gorivo (vo najgolema merka vodorodot). Taa faza se narekuva glavna faza, ~ie traewe zavisi od goleminata na yvezdata. Sonceto ima rok na traewe od 10 milijardi godini i sega e na polovina od ìvotniot vek. Decata: Sonceto ima rok na traewe? Prof Istor: Da, Sonceto, kako yvezda od glavna niza, koga }e ja potro{i svojata rezerva od vodorod vo jadroto, nadvore{nite sloevi }e po~nat da se {irat 76

i Sonceto bukvalno }e narasne 250 pati pogolemo otkolku {to e sega, so {to }e gi sprì i goltne site vnatre{ni planeti. Na krajot, evolucijata na edna yvezda kako {to e Sonceto zavr{uva so fazata belo xuxe. Belite xuxiwa nastanuvaat od yvezdi koi ne se dovolno te{ki da stanat supernovi, vsu{nost 97% od yvezdite vo na{ata galaksija. Na krajot, koga beloto xuxe }e ja potro{i celata energija, pretanuva da sveti i stanuva crno xuxe. Nekoi od decata po~nuvaat da pla~at. Prof Istor: No, ne griète se, Sonceto ima rezerva za u{te najmalku 5 milijardi godini, a do toga{ ~ovekot so sigurnost }e ja uni{ti planetava. Decata ne se smiruvaat. Profesorot e vo nebrano. Vleguva soprugata na Prof. Istor, Prof. Rija Isto Jaski. Prof Rija (kon soprugot): Pak, zaka{ka... ah... (kon decata) Slu{ajte de~iwa, crni xuxiwa vsu{nost ne postojat, tie se samo teoretski objekti, bidej}i za edno belo xuxe da ja potro{i svojata energija e potrebno vreme mnogu pogolemo od starosta na vselenata, {to zna~i deka tie vsu{nostne moàt da postojat i site xuxiwa se beli. Decata se smiruvaat. Prof Istor: No, toa ne zna~i deka zemjata }e se spasi od besot na Son~evoto podueno ego!

Decata povtorno prsnuvaat vo pla~. Prof Rija (kon soprugot): Aman be! (kon decata) Ne, ne de~iwa, Son~ko ne saka, ne bi napravil taka! No, kaj drugi pogolemi yvezdi, so masa 2,25 pati pogolema od Son~evata, poradi posilnata gravitacija jadroto se kompresira dovolno da pottikne fuzija na sledniot element helium so {to se sozdava berilium. Kaj pogolemite yvezdi nuklearnata fuzija prodolùva ponatamu, s$ do èlezoto. Potoa yvezdata nema pove}e energija za da go sintetizira èlezoto i se slu~uva nagla promena - yvezdata kolabira vo neutronska yvezda ili crna dupka. Dete: Crna dupka. [to e toa? Prof Istor: Strpete se, }e imate posebno predavawe na taa tema... Da se navratam, kaj eden del od ovie masivni yvezdi krajot na evolucijata e prosleden so silna eksplozija, nare~ena supernova, koja, kako {to kaàvme, gi sozdava preostanatite elementi. Eksplozijata na edna supernova moè da se sporedi so celata energija koja ja sozdava Sonceto vo negoviot ìvot od 10 milijardi godini. Supernovata ja zbogatuva vselenata so elementi i moè da predizvika sozdavawe na novi yvezdi vo nivnata okolina. Vo ovoj moment na profesorot kako da mu teknuva ne{to. Prof Istor: Ete, toa e u{te eden primer kako eksplozijata moè da kreira, a ne da uni{ti, {to bila vistinskata pri~ina na{iot omilen tutor i na{ata ve~na inspiracija, prof. Ajni [tajni da ja 78

pottikne Amerika da sozdade atomska bomba. Mojata kone~na presuda e - nau~nicite ruls! A ne bednite kopiranti koi glumat yvezdi. Aj rest maj kejs! Profesorot mava so ~ekan na masata, gledame deka e oble~en vo odora i nosi perika. Decata se zbuneti, ne im e jasno koja magi~na sila go pretvorila nau~nikot vo akter, akterot vo yvezda, a profesorot vo sudija. Ne go razbiraat svetot vo koj tolku brzo se slu~uvaat promeni, s$ te~e, s$ se menuva, s$ evoluira, i yvezdite, i planetite, i lu|eto, i atomite, i op{testvata, a s$ {to sakaat tie e malku mir, malku stabilnost, sigurna dràva, harmoni~no semejstvo, nivnite roditeli da zarabotuvaat pove}e, a da rabotat pomalku, za da gi gledaat po~esto. Ne razbiraat kakov e svetot vo koj sekoj e se{to i voedno ni{to, svet vo koj ìvotot na ~ovekot vredi pomalku od edna reklama na televizija, i koga postoeweto e tolku minlivo i nepostojano, {to duri i golemite ne{ta koi sozdavaat ìvot i ja menuvaat vselenata â&#x20AC;&#x201C; ve~nite yvezdi, vsu{nost imaat rok na traewe! A rok na traewe ima i ova poglavje na knigava. Nekoi od vas }e re~at deka rokot odamna e pominat, pa ve}e vi izgleda bajato. Zatoa, vrtime nova i sveà stranica!

Definicija: Region vo vselenata od koj ni{to, duri ni svetlinata ne moè da izbega. Nekoj od publikata: Ej, pa toa li~i na Makedonija! Makosmogoniec: Toa e Makedonija, izvor na svetlinata! Se zboruva deka vo Makedonija nekoga{ padnal eden del od Sonceto, dokazite za toa se vo rudnikot Al{ar. Loranditot, mineralot so edinstveni svojstva za detekcija na son~evoto neutrino go ima samo vo Makedonija, nie sme izbranata zemja na Sonceto! Mapesimist: Ne, crna dupka zna~i deka svetlinata ne moè da izbega od tuka, t.e. deka vo na{ite o~i nie sme svetli, no vo o~ite na svetot nie sme samo dupka, crna, nevidliva... Maistori~ar: No, crnata dupka privlekuva s$ {to e vo nejzinata blizina, na{ata istorija zboruva za aspiracii kon Makedonija od site 4 strani na svetot. Nie sme navistina crna dupka. Mamladina: Da, i ne moème da izbegame ottuka, kolku i da se trudime! Avtor: Dozvolete da vi dokaàm za crnite dupki, pa potoa sudete. Site: Vo red.

Istorijat na istraùvaweto @uva~ot Raskaski: Geologot Xon Mi~el prv ja iznel idejata za crna dupka vo 1783. Nekolku godini potoa, vo 1796, matemati~arot Pjer Laplas ja promoviral istata ideja vo negovata poznata kniga . Publikata: No, toga{ ne gi narekuvale “crni dupki”. Raskaski: To~no, go koristele izrazot „temni yvezdi”. Zborot “crna dupka” go populariziral Xon Viler vo 1967 (iako nekoi izvori tvrdat deka toj go izmislil, a toj, vo stilot na vistinski intelektualec, go demantira toa). Ne se znae koj go upotrebil prv pat. Publikata: No, kako i da gi vikale, site bile fascinirani od niv. Raskaski: Ne ba{. Ovie hipoteti~ki objekti ne bile teoretski priznaeni do po~etokot na 20-ot vek, bidej}i nau~nicite smetale deka na svetlinata, kako bran bez masa, ne moè da vlijae gravitacijata. Publikata: S$ do Ajni, neli!? Raskaski: Teoriite na Albert Ajn{tajn definitivno im ovozmoìle na crnite dupki kone~no da go dobijat zasluènoto mesto na astronomskiot tron. Vo 1915, toj ja razvil op{tata teorija na relativnosta, pokaùvaj}i deka gravitacijata ima vlijanie na dvièweto na svetlinata i go vovel svetot vo nova era na teoretskata fizika. Vo me|uvreme vo novata era na teoretskata fizika: [to e novo? Se ubiv od dosada! 82

Raskaski: Po~ekaj, }e stigneme i do tebe. Za svojstvata na crnite dupki }e ni raska`e prof. Astro Loxik, astronom i dixej.

Svojstva Prof. Astro: Ima li nekoj doma? Mrtva ti{ina. Prof. Astro: Ne ve slu{am, ima li nekoj doma!? Ni{to. Prof. Astro (se ~udi): Obi~no na zabava lu|eto {iznuvaat na ova. Raska`uva~: No, zboruvame za crnite dupki, siguren sum deka publikata {izi vnatre, no nema na~in da doznaeme dali se â&#x20AC;&#x153;domaâ&#x20AC;?.

Prof. Astro: Aha, mojata omilena tema! Dali ste slu{nale za Teoremata bez vlakna? (Ti{ina) Spored nea, otkako crnata dupka }e se stabilizira, taa poseduva samo tri nezavisni fizi~ki svojstva: masa, elektri~en napon i agolen moment (vidi re~nik). Publikata: No, {to e so drugite informacii? Prof. Astro: Site drugi informacii za materijata (kako i tie za toa dali taa igra slobodno ili glumi fraer dodeka troka so noga i po malku so glava na haus ritamot) od koja se formirala crnata dupka is~eznuvaat pozadi granicata na nastani (vidi ponatamu vo tekstot, zab. avt.) i, spored toa, se zasekoga{ nedostapni za nadvore{nite nabquduva~i. Publikata: Ej, pa toa li~i na odmor vo voena zona! Prof. Astro: Ne me{ajte ja politikata! Ova e sosema poinaku. Koga nekoj objekt }e padne vo crna dupka site informacii za nego se rasprostranuvaat podednakvo po granicata na nastani i potoa is~eznuvaat. Site karakteristiki koi gi poseduval objektot se gubat i nema na~in povtorno da se dobie informacija za nego. Ova se narekuva Informaciski paradoks na crnata dupka, dodeka lu|eto koi se `rtvi na ovaa pojava gi narekuvaat epten sma~kani baksuzi.

Granica na nastani Prof. Astro: Toa e granica preku koja materijata i svetlinata mo`e samo da vlezat. Ni{to, duri ni svetlinata, ne mo`e da izbega preku ovaa granica. So ovoj termin se podrazbira deka koga nekoj nastan }e se 84

slu~i pozadi ovaa granica, nema na~in nadvore{niot svet da doznae deka takov nastan se slu~il. Prof. Tot Al Itarist: Ova e ideal na sekoja totalitaristi~ka vlada. Od knigata Majn Irak na mojot idol, Sadist Husein doznavame deka toj imal organizirano razli~ni vselenski misii vo potraga po crni dupki za da go istra`at ova â&#x20AC;&#x17E;od boga dadenoâ&#x20AC;? svojstvo. Nitu edna misija ne bila uspe{na, ednostavno ne uspeale da dobijat povratna informacija, po {to Sadist zaklu~il deka ovoj princip navistina postoi i re{il da go primeni vo praksa. No, amerikanskata imperija, kako i sekoga{, bila eden ~ekor pred rasipanite planovi na svetskite teroristi i podgotveno go do~ekala Sadist. So najnovite {piunski sateliti so sposobnost za probivawe na granicata na nastani otkrila fabriki za proizvodstvo na psihoaktivna {e}erna volna, koja vo slobodniot svet va`i za zakana broj eden. Zo{to, se pra{uvate? 85

General Usain: Psihoaktivnata {e}erna volna e kineska izmislica, a site znaeme kolku opasni igra~ki za deca proizveduvaat tie, neli. Ovaa volna, sekako omilena kaj decata, dejstvuva na nivnite mozoci i im ja menuva percepcijata za svetot. Toa go pravi specijalniot dodatok LSD (Lo{ Son za Demokratijata), koj decata gi pravi svesni za site nedostatoci na demokratijata, kapitalizmot, konsumerizmot i site drugi pridonesi na slobodniot svet. Tie potoa stanuvaat buntovnici, individualci, umetnici, dolgokosi aktivisti i bog znae {to u{te ne! Takvite individui poleka gi nagrizuvaat principite na koi e gradeno na{eto op{testvo. Sega vi e jasno zo{to morame da go sopreme toa i da vovedeme na{a diktatura, pardon demokratija vo Irak. Publikata (ednoglasno): Ubij go Sadist! General: Tri, dva, eden, engejx!

NAJNOVA VEST OD NESVEST Bombata â&#x20AC;&#x17E;Nevesta devicaâ&#x20AC;? e ispu{tena nad neprosvetenoto selo Irak vo 13 ~asot eden ubav den vo april. Posledni vesti se deka tamu e prekrasno, nasekade niknuvaat atomski pe~urki i samovili, leprikoni i drugi vol{ebni su{testva. Ova e prekrasen den za demokratijata, u{te edna zemja e na na{a strana. Lo{ata vest e deka Sadist pre`iveal vo edna od negovite raketi traga~i po crni dupki. Sadist (pa|a vo crna dupka): Mislevte deka }e me sredite, }e se vratam, }e se vratam u{te posilen! Ha-ha!... No, nikoj ne go slu{a za{to ne mo`e da go ~ue.

Singularitet Prof. Astro: Vo centarot na crna dupka, kako {to e opi{ano vo generalnata teorija na relativitetot, ima gravitaciski singularitet, region kade {to zakrivenosta na prostor-vremeto stanuva beskone~na. Regionot na singularitet ima volumen ednakov na nula. Prof. Gastro: Astronautot koj bi bil vovle~en vo nerotira~ka ([varc{ildova) i nenaelektrizirana crna dupka otkako }e ja pomine granicata na nastani ne moè da izbegne da bide vovle~en vo singularitetot. Toa e kako koga ~ovek so prefineto setilo za vkus }e otkrie restoran so negovite omileni specijaliteti. Prosto ne moè da se vozdrì i treba denovi i nedeli da go izvle~ete ottamu... 87

Prof. Semstro: Da, no od singularitetot ne mo`e da te izvle~e ni najupornata sopruga koja ti dodeva na sekoi pet minuti da se vrati{ doma pred da & po~ne sapunskata serija, a decata baraat vnimanie... Prof. Astro: Ve, molam kolegi, da se navratime na temata. Zna~i, koga astronautot }e dostigne do singularitetot, negovata masa se dodava na vkupnata masa na crnata dupka. Pred da se slu~i toa, toj }e bide „rastegnat” vo procesot nare~en „{pagetizacija” (vidi re~nik). Prof. Gastro: O, la-la! Pa, toa e prekrasno, obo`avam italijanska hrana! Prof. Astro: Da... no, koga stanuva zbor za rotira~ka (Kerova) crna dupka ili naelektrizirana (Reisner– Nordstromova) crna dupka mo`no e da se izbegne singularitetot. Postoi mo`nost astronautot da izleze od crnata dupka vo drug prostor-vreme preku izlezot na crna dupka, koja dejstvuva kako crvja dupka.

TURISTI^KA AGENCIJA “PODOBRA REALNOST” Sma~eno vi e od ovaa realnost? Partnerot vi odi na nervi, sosedite samo vi dodevaat, a {efot ne mo`ete da go smislite? Za samo 9999.99 evra, nie vi nudime patuvawe vo alternativna realnost. Izberete eden od dvata popularni aran`mani „Sre}ata e pozadi ogradata na sosedot” ili „Draga, odam po cigari i vedna{ se vra}am” i na{iot vselenski brod „Vnatrenagrada” }e ve odnese do najbliskata crna dupka, kade {to od bezbedno rastojanie }e ve lansira vo nea. Tamu ve 88

o~ekuva portal kon druga dimenzija vo koja vie ste {ef, va{iot partner e podgotven da gi zadovoli site va{i barawa, a va{ite sosedi ve ostavaat na raat. Povelete vo â&#x20AC;&#x17E;Podobra realnostâ&#x20AC;?!

IZVE[TAJ OD ZADOVOLEN KLIENT â&#x20AC;&#x17E;Mojot ìvot be{e zdodeven. Nemav prijateli, osven nekolku na socijalnite mreì na internet, ne izleguvav, ne se zabavuvav... s$ dodeka ne otkriv za mo`nosta za patuvawe vo alternativna realnost, kade {to mi vetija deka me o~ekuvaat novi avanturi, mnogu prijateli, sekojdnevna zabava i raboti koi s$ u{te ne moàm da gi zamislam. Se interesirav koi se tie mo`nosti. Od agencijata mi rekoa deka nikoj ne znae bidej}i koga edna{ }e vleze{ vo portalot kon drugite svetovi, od tamu ne moè da te izvadi ni babata i dedoto, pa duri ni glu{ecot, duri i da se pokaka od napor. Toa be{e dovolno da me ubedat, bidej}i jas sum po priroda avanturist, imam zavr{eno bezbroj avanturi na onlajn strate{kite socijalni igri i tamu sum poznat fraer. Pa, nepoznati svetovi, o~ekuvajte me!

Ergosfera (Sfera na Dekart) Prof. Astro: Sferi~en region (okolu rotira~kite crni dupki) nadvor od granicata na nastani, kaj{to objektite ne mo`at da miruvaat (za da go postignat toa bi trebalo da se dvi`at so brzina na svetlinata vo obratna nasoka). Ergosferata na crnata dupka od 89

vnatre{nata strana e ograni~ena so granicata na nastani, a nejzinata nadvore{na strana se narekuva ergopovr{ina. Ergosferata ne e kru`na kako crnite dupki, tuku ima forma na jajce. Prof. Astral Proxek{n: Da, spored delata na Karlito Kastawetka (ju`no-amerikanski mistik i {aman) znaeme deka ~ovekot e su{testvo od energija vo forma na jajce sostaveno od svetle~ki ni{ki koi se protegaat od negoviot papok kon negovata glava. Ni{kite na sekoj ~ovek se povrzani so energetskite ni{ki na planetata Zemja, a ottamu se upatuvaat kon vselenata. Kade, nikoj ne znae, duri ni misti~niot u~itel na Karlito (i najgolemiot latino qubovnik na Sredna Amerika), Don @uan De Markito. Spored mojata teorija, ni{kite na site lu|e zavr{uvaat vo crnite dupki, a tamu zavr{uvaat i samite lu|e po izminuvaweto na nivniot rok na upotreba. Astral slu{a ne{to pozadi nego, se vrti. Prof. Astral: Deki, prijatele, dek si!? Prof. De Kart (malku posrameno): Do koga vie misti~arite }e {irite neto~ni tezi za vselenata!? Prof. Astral: Ajde, ajde, Deki, neli go nadminavme toa! Prof. De Kart (omeknuva): Sepak, moram da se soglasam deka crnite dupki se definitivnata destinacija na napatenite ~ove~ki du{i. ]e ve potsetam na Kogito Ergo Sum, mojata pro~uena izjava, od koja `iveam dobro duri i 350 godini po mojata smrt. So sekoja upotreba na mojava avtorski za{titena izjava vo nekoj film, kniga, umetni~ko delo... mene mi pristignuvaat pari. Se slu{a zvuk na kasa. â&#x20AC;&#x17E;^i-~ink!â&#x20AC;? 90

Prof. De Kart: Eve, povtorno nekoj go upotrebi. Ja oboùvam intelektualnata sopstvenost... vistina deka ne moàm da napravam ni{to so tie pari tuka, no barem moàm da im gi mavtam pred licata na drugite besmrtni luzeri. Prof. Astral: Ni{kite, Deki, ni{kite. Prof. De Kart: A, da... otkako ni{kite }e ve prenesat kon ergosferata, taa vi ovozmoùva da stanete svesni na s$ vo vselenata i na svoeto mesto vo nea, a toa mesto ne e ba{ golemo. Da re~eme deka vo vselenava postojat raboti za koi vie mali lu|e ne moète ni da sonuvate. Va{ata svesnost e kako svesnosta na mikrob, sporedena so ergosferi~nata svesnost!!... Dekart prodolùva da zboruva, se oddale~uvame od nego, negoviot glas stivnuva i se gubi, potoa s$ okolu nas stanuva crno i poleka gi raspoznavame konturite na golema crna dupka koja bezmilosno golta s$ okolu nea. Gledame nekolku jajcevidni lu|e kako fr~at kon dupkata so izvik â&#x20AC;&#x17E;Ova e navistina golemo Kinder iznenaduvaweeeee!!!â&#x20AC;? Kraj.

Najnova vest! TEORIJATA NA SUPERNI[KITE GO TU@I KARLITO ZA PLAGIJAT “Nie, ~lenovite na dru{tvoto „Super Strings” objavuvame deka mo~koto nare~en K.K., da se razbereme, Karlito Kradnikov, K.K., Kradnikovski Karlos, da se razbereme, go ima ukradeno imeto na na{ata prekrasna teorija ~ii pioneri si gi `rtvuvale mozocite na psihoaktivni supstanci i halucinacii za da sozdadat tolku elegantno i vistinito objasnuvawe na vselenata. Karlito slobodno moè da si gi zeme ideite za jajcata, za niv slobodno moè da gi tuàt od Kinder (poznata farma za ~okoladni jajca, zab. avt), no Teorijata na superni{kite prva veli deka s$ e izgradeno od ni{ki, i toj nema pravo na takvo tvrdewe, zatoa barame itno palewe na site negovi knigi na plo{tad. Da ìvee SS teorijata!” (od izve{tajot “Za ni{kite, super!” na dru{tvoto SS). Reporter: Teorijata na superni{kite, me|u drugoto, dokaùva deka naukata ponekoga{ e po~udna od nau~nata fantastika! Pove}e za ovaa interesna i spektakularna teorija vo slednoto izdanie na dosiejata: „Dosie: Vselena. Dokumenti za neverojatnoto patuvawe do krajot na vselenata i nazad” ili be{e „do po~etokot na vselenata i nazad”... kako i da e, }e doznaete ako se vratime od ova pate{estvieeeeeeeee.... Reporterot se {pagetizira i crnata dupka go v{mukuva kako golema usta na mediumskata crna dupka dodeka se sme{ka pod mustak za pobedata nad narodot, vistinata, mediumite, demokratijata i slobodata. 92

No, nie ne mo`eme da napravime ni{to vo vrska so toa... mo`ebi da izvle~eme pouka i da se spasime sebesi... Odime ponatamu! No, kade?

Fotonska sfera Dodeka na{iot vselenski brod nare~en â&#x20AC;&#x17E;Imaginajzâ&#x20AC;? se dobli`uva kon fotonskata sfera, od zvu~nicite dopira metalen, monoton glas. Brodski kompjuter: Fotonite se elementarnite ~esti~ki na svetlinata. Fotonskata sfera e sferi~en region na prostorot kade {to gravitacijata e tolku silna {to gi tera fotonite da se dvi`at vo krug, t.e.

da orbitiraat. Ovie sferi moè da postojat samo okolu ekstremno kompaktni objekti kako crni dupki ili neutronski yvezdi. Fotonskata sfera e locirana podaleku od centarot na crnite dupki otkolku granicata na nastani i ergosferata. Rotira~kata crna dupka ima dve fotonski sferi. Fotonskata sfera koja e poblisku do crnata dupka se dviì vo ista nasoka so nea, dodeka taa koja e podaleku se dviì obratno od rotiraweto na crnata dupka. Tolku. Kapetan Kirkov: Zna~i tolku od crnite dupki, deca. Se upatuvame doma! Spokovski, {to ti velat tvoite u{i? Spokovski ima tolku klempavi u{i {to izgleda kako da ima tri glavi. Zaradi toa nekoi na {ega go narekuvaat Miki Spokovski. Toj go poglednuva kapetanot, potoa gi zatvora o~ite, negovite u{i lesno zatreperuvaat, kako da se pod udar na slab veter. Vo toj moment vleguva a|utantot-kopirajter êhov. Kirkov: êhov, ti kaàv da mi napi{e{ u{te eden monolog za vra}aweto doma, a ne da vleguva{ bez ~ukawe i da pravi{ promaja so vratata. êhov: Izvinete kapetane, no monologot vi e gotov. Kirkov: Ah, prekrasno! Daj da go pro~itam. Spokovski gi otvora o~ite, ta`no poglednuva naokolu. Nikoj ne go interesira negovoto predviduvawe za uspe{nosta na patot koj im pretstoi. Gi poglednuva zlobno. Posakuva da im kaè deka gi ~eka katastrofalno patuvawe, so mnogu `rtvi i mo`no uni{tuvawe na brodot, no ne... â&#x20AC;&#x153;Spokovski, kontroliraj se, vo imeto na tvoite pretci, vo imeto na Lesnovo i vulkanskata nacija, vozdrì se!â&#x20AC;? se smiruva i premol~uva. 94

Kapetanot (go pro~istuva grloto): Pominavme dolg pat, dragi sogra|ani. Sega se nao|ame pred krstosnica! Nie znaeme koi sme, {to sme, od kade sme i nemame potreba da go dokaùvame toa nikomu! No, na na{ata zemja & pretstoi teòk period vo koj sepak }e morame da go dokaème toa i da go svitkame vrat~eto!... Kapetanot zastanuva, gi vrti stranicite, ne mu e jasno. „êhov, {to e ova?” go poglednuva a|utantot. „Ne znam, izgleda sum gi izme{al...” Kirkov po~nuva da mavta so racete. „Gi izme{al, slu{ate li, gi izme{al!! [to sum jas tuka? A? Kapetan yvezda sum ili sum nekoj selski voda~, nekoj so volneno gun~e i {ubara, a!? Jas sum najpoznat kapetan vo okoliskata vselena, bre! 4.567 stanici od na{iot krak na galaksijata sekojdnevno gi ~ekaat moite izve{tai, a ti tuka mi dava{ evtina politi~ka propaganda!” Kapetanot sosema mu e vnesen vo liceto na êhov, koj stoi vko~aneto i edvaj se vozdrùva da ne zapla~e. “I ti se narekuva{ pisatel!? Te najmiv zaradi tvojata drama Vujko Vawa... o~ite mi se nasolzuvaat koga }e mi tekne na mojot vujko koj se vika{e isto... no sega, sega mi e dosta!” Vo napad na bes Kirkov mu go kine kopirajterskiot ~in od uniformata na êhov. “Otpu{ten si od ekipaòv, vsu{nost, mar{ od brodov!” „No, kade!?...” pra{uva êhov dodeka glasot mu treperi, a teloto edvaj go drì. „Straà, odnesete go do otvorot za otpad i pravo vo vselenata!” êhov vreska dodeka dvajca gorili so ~inovi go nosat. „Ne vreskaj de, moè }e preìvee{ vo vselenskiot vakuum, glavata ti e i taka prazna!” vika histeri~no Kirkov i se gazi od smeewe. Ekipaòt e stapisan. 95

Kirkov gi poglednuva prekorno. „[to!? Ima u{te kandidati za razgleduvawe na vselenata od blisku!?” Site naedna{ po~nuvaat da se smeat histeri~no. „Taka e podobro. Vozi majstore Skoti, dosta mi e od ovaa {arada!” Zavesata se spu{ta, gromoglasen aplauz. Svetlata se palat. Publikata e na noze.

ENTERPRAJZ GI PLENI UMOVITE NA MLADITE GLOBALISTI Kirkovki, sjajna yvezda! Po uspe{nata premiera na pretstavata “Nikoj kako jas - Enterprajz!” vo 1966 godina, denes, po 45 godini kapetanot Kirkov i negoviot ekipa` se popopularni od koga i da e! U{ite na Spokovski u{te ja zasmevaat publikata, a ^ehov gi pleni nivnite fantazii so negovite prekrasni sostavi na tema “Jas - demokratija!”, “Zo{to imam pravo da odam kaj sakam i da solam pamet sekomu!” i originalniot napis od koj po~na s$, “Nikoj, nikoj kako jas - site }e go slu{aat mojot glas!”. No, sudbinata na prviot kopirajter na Enterprajz e neizvesna. Dali }e go pre`ivee izletot vo otvorenata vselena, dali Enterprajz go ~eka neizvesna sudbina kako {to predvidoa u{ite na Spokovski, dali brodot kone~no }e bide priznaen od federacijata na golemite planeti kako vozilo so licenca, ili s$ u{te }e go zapiraat policajci vo dale~nite galaksii i }e mu gi kinat dozvolite za let na Kirkov!? 96

Sleduvaat odgovori na ovie i mnogu drugi vozbudlivi pra{awa! *

Pretstavata e zavr{ena i publikata e izlezena. Teatarot e prazen. Vleguva ~ista~ot koj go sobira |ubreto koe go frlile lu|eto. ^ista~ot: Gledaj, kakov narod bre!... Kakva kultura... nemame kultura toa ti e, zatoa Evropa ne n$ saka, zatoa ne mo`eme da se sredime. No, kultura ne se steknuva preku no}, mora{ da im ja nametne{ na lu|eto, so

kazni, samo so kazni. Ete, toa e izlezot od na{ata crna dupka...â&#x20AC;? ~ista~ot prodol`uva da zboruva, no ve}e ne go slu{ame, toj se oddale~uva i izleguva. Naskoro vleguvaat novi posetiteli i se smestuvaat. Zavesite povtono se otkrivaat. Gledame golem natpis:

SENZACIONALNA VEST CRNITE DUPKI I NE SE TOLKU CRNI! Golemiot nau~nik Hoking denes izjavi deka crnite dupki ne se crni. Na pra{aweto dali imaat boja na vi{na ili malina, toj odgovori deka, iako najmnogu go saka sladoledot od jagoda, sepak koga ka`al deka crnite dupki ne se crni, ne mislel na bojata, tuku na toa deka tie sepak zra~at, ne{to {to e denes poznato kako Hokingova radijacija. Hm... vi se ~ini deka ni{to ne e taka kako {to izgleda... sepak razmislete povtorno!

Raska`uva~ot: Yvezdite bile smetani za najnadvore{na nebesna sfera kaj drevnite Grci i Kinezite. Mnogu drugi kulturi veruvale deka Zemjata i planetite se zatvoreni so oklop od yvezdi. No, vistinskata priroda na yvezdite bila nepoznata. Starite narodi imale mnogu interesni pretpostavki za svetlinata na yvezdite. Da slu{neme nekoi od niv.

Drevnite Egip}ani Star Egip}anec: Kreni ja glavata sine, pogledni gore. [to gleda{?... Ne, sine, toa e stomak na golemata nebesnata krava. Nejzinite kopita se postaveni na ~etirite rabovi na Zemjata, a yvezdite visat od nejziniot stomak. Bratot na stariot Egip}anec: Brate, ne {iri eres! Mnogu dobro znae{ deka yvezdite se dekoracii na teloto na Nut, nebesnata boìca. Pominuva~ (Walking like an Egyptian): Bra}a ne karajte se, ne e bitno {to se tie, tuku {to zna~at za nas. Zarem moème da seeme, da `neeme, da praznuvame bez niv? Ne, bra}a, nie ne moème bez dekanskite 99

yvezdi (ne se raboti za u~enici-milenici na dekanot na Egipetskiot Univerzitet, zab. avt. Za to~noto zna~ewe, vidi re~nik). Nivnoto izgrevawe i zao|awe go odreduva na{iot son~ev kalendar.

Indijancite (amerikanskite starosedelci) Eden Indijanec go slu{a muabetov, se ka~uva na negoviot kow i java daleku, kon zalezot na Sonceto. Go gledame kako se kreva kon neboto. Dolu, na zemjata okolu logorski ogan e sobrano plemeto êjeni. Poglavicata sedi na ~elo i povlekuva od lule napolneto so magi~ni trevi. êjenskiot poglavica: Sozdava~ot na s$ {to postoi na svetov, Maheo, otkako go sozdal svetot i poglednal naokolu, videl deka e potemen od temnicata. Bidej}i Maheo bil vesel i svetol po priroda, re{il da go sozdade univerzumot od ogan i taka napravil. No, bidej} i mu pristudelo, plesnal so racete vo àrta za da go razgori ognot i àr~iwata se razletale nasekade. Taka nastanale yvezdite vo temniot univerzum. Navaho poglavica: Edna{ odamna, na{iot bog ~uval svetli kristal~iwa vo negovata ko`na torbi~ka. Eden den gi izvadil i vnimatelno gi postavil na neboto za da napravi ubav aran`man. Bidej}i se zamoril od redeweto, legnal da odmori. Dodeka toj odmoral, eden kojot ja videl torbi~kata i mislej}i deka vo nea ima ne{to za jadewe ja zemal i izbegal. No, torbi~kata se skinala i kristalite-yvezdi se rasturile po neboto. Od toj den kojotite sekoja ve~er zavivaat na mese~inata za da mu se izvinat na crniot bog za{to go izmamile. 100

Aborixinite Raska`uva~ot: Se selime vo Avstralija, kaj{to slu{ame muabet pome|u trojca Aborixini. Prviot Aborixin: Crn bog, dijamanti, suvo zlato, brilijanti, kako da ne?! Yvezdite se logorski ognovi na nebesnite lu|e. Vtoriot Aborixin: Ne, tie se du{i na na{ite po~inati pretci. Tretiot Aborixin: Prijateli, ne karajte se, se znae deka edna{ odamna zad horizontot `iveele xinovi koi se zanimavale so lovewe na zaskitanite mese~ini.

101

Otkako }e fatele nekoja kutra izgubena mese~inka, se~kale par~enca od nea i gi rasprostranuvale na neboto. Taka nastanale yvezdite-par~iwa mese~ini. ^etvrtiot Aborixin mol~el za{to bil vo trans od zvukot na dixeriduto (dreven avstraliski instrument, zab avt.).

Vaviloncite Raskaùva~ot: Za drugite civilizacii nabquduvaweto na yvezdite bil del od ritual vo koj boèstvata ja iskaùvale svojata volja za me|usebnite odnosi pome|u yvezdite i planetite vo vekovite koi doa|ale. Taka nastanala zapadnata astrologija. Vavilonski sve{tenik: Nie gi mapiravme yvezdite i gi podelivme vo tri grupi od dvanaeset. Ovie yvezdi se kontrolirani od glavnite boèstva i se postaveni vo tri pojasi - centralen, vo blizina na nebesniot ekvator i dva pojasi severno i ju`no od centralniot. @enata na vavilonskiot sve{tenik: Pak ti za mojot pojas! Mnogu maì bi sakale da ja fatat mojata elegantno popolneta polovina, a ti samo me kritikuva{! Vavilonski sve{tenik: Ah, kako ~ovek da se posveti na tajnite na neboto so vakva èna. Se nadevam deka sve{tenicite vo idnina }e go sfatat toa i nema pove}e da se ènat... Raskaùva~ot: Ovaa zabele{ka ja slu{nal eden slu~aen pominuva~, nare~en Sve{ten Katoli~ {to mu dalo ideja... no toa e ve}e druga prikazna. Vavilonski sve{tenik: Kade zastanav. Ah, da! Anu, bogot na neboto ja kontrolira centralnata grupa 102

yvezdi, Eja, bo`estvoto na vodite, gi kontrolira severnite, a so ju`nata grupa vladee Enlil, sinot na Anu i gospodarot na „tablicata na sudbinite” vo koja se zabele`ani sudbinite na lu|eto. Vo tablicite na MUL.APIN (drevni vavilonski astrolo{ki tablici, zab. avt.) se zapi{ani datumite na „izgrevaweto” na sekoja od 36-te yvezdi. Nie ja nabquduvame vnimatelno sekoja od tie yvezdi zaradi znaci za idninata.

Drevnite Kinezi Raskaùva~ot: Kinezite, isto taka mu pridavale golemo zna~ewe na prou~uvaweto na yvezdite kako sredstvo za doznavawe na idninata. Kineskiot carski astrolog: Dobar den, dobro dojdovte vo na{ata kancelarija za dnevni ~itawa na yvezdite. Tuka se vraboteni profesionalni astronomi koi sekojdnevno go ~itaat sekoj od 28-te sektori na neboto i gi prou~uvaat yvezdite za znaci za idninata. [efot na na{ata kancelarija, „Kineskiot imperator” rakovodi pravedno i mudro, bidej}i „Nebesniot mandat” mu naloùva taka, a prou~uvaweto na yvezdite e osiguruvawe za takvoto upravuvawe. Raskaùva~ot: Kinezite gi mapirale yvezdite so neverojatna to~nost, so zapisi za pomra~uvawa na Sonceto, kometi, meteorski do`dovi i supernovi od vremeto na obedinuvaweto (280 g. pne.) do vremeto na evropskite kontakti vo 16-tiot vek. No, kako gi objasnuvale tie yvezdite? Kineskiot carski astrolog: Neboto e „jajce od koko{ka”, a Zemjata e „òl~ka” i centarot na neboto. Yvezdite se del od neboto i se pridrùvani so parea. 103

Nekoj od publikata: Samo da ne se svari jajceto od pareata! Raska`uva~ot: Sfa}awata na starite narodi se mo`ebi sme{ni za nas denes, no za niv bile validno objasnuvawe na vselenata i ~ovekovoto mesto vo nea. Ne zaboravajte deka postoi mo`nost za iljada godini lu|eto da se smeat na na{ata nauka i sfa}awe na svetot...

Anti~ki grci Raska`uva~ot: Anti~kite Grci isto taka razmisluvale za prirodata na yvezdite i do{le do razli~ni tolkuvawa, pa da gi ~ueme. Heraklit: Yvezdite se pehari so dupkite svrteni kon nas, vo koi se sobiraat sjajni isparuvawa i formiraat plamen. Ksenofon: Sonceto nastanuva sekoj den od mali par~iwa ogan koi se sobiraat na neboto. Postojat bezbroj sonca i mese~ini i site ne{ta se napraveni od zemja. Parmenid: Yvezdite se nebesni ognovi, koi gi gledame preku dupkite vo nadvore{niot oklop na univerzumot. Aristotel: Yvezdite se napraveni od eter i postaveni vo odreden raspored vo fiksna nadvore{na sfera, koja rotira edna{ dnevno okolu Zemjata i Son~eviot sistem koj gi sodr`i site sferi na planeti i mese~ini vo serija od 53 sferi.... I u{te edna rabota, ve molam sleden pat stavete me vo posoodvetno poglavje! 104

Raskaùva~ot: Yvezdite navistina izgledale kako da se fiksirani na nevidliva sfera okolu zemjata. Sekoj den izgrevale i zao|ale i tie yvezdi blisku do nebesniot pol beskone~no se dvièle vo krug so centar vo yvezdata Severnica. Modernite astronomi s$ u{te ja koristat â&#x20AC;&#x17E;nebesnata sferaâ&#x20AC;? kako metod za beleèwe na poziciite na yvezdite koi gi zabeleùvaat so geografska dolìna i {irina na sferata. Poradi dvièweto na Zemjata okolu Sonceto razli~ni soyvezdija se vidlivi vo razli~ni periodi od godinata. Ova moè da se zabeleì duri i na dnevna baza - sekoj sleden den edna yvezda }e izgreva 4 minuti porano ili }e se pomesti 1 stepen kon Zapad. Ova postepeno godi{no dvièwe na yvezdite e osnova na tablicite na heli~kite izgrevawa (vidi re~nik) na yvezdite napraveni od drevnite gr~ki, kineski i vavilonski astronomi. So nabquduvaweto na dvièweto na yvezdite starite narodi raskaùvale prikazni i gi mapirale ovie dvièwa poradi intelektualni potrebi, no i od prakti~ni pri~ini za da gi napravat to~ni nivnite kalendari i da go organiziraat svojot ìvot i aktivnosti vo tekot na denot i godinata... Taka astronomijata ja sozdala naukata i civilizacijata!

105

@uva~ot Raskaski: Si bil eden ~ovek koj postojano si go kreval nosot nagore. Nekoi mu se smeele i go narekuvale â&#x20AC;&#x17E;pr~â&#x20AC;?. Drugi smetale deka e tolku snob {to se gadi od mirizbata na obi~niot narod i zatoa go kreva nosot. Treti ne go zabeleùvale bidej}i nivniot nos bil tolku svitkan nadolu {to nivnata perspektiva na svetot (po ovoj redosled) bila: krevet, vece {olja, ~evli, asfalt, tastatura, mobilen, klu~evi, ~inija, vece {olja, krevet. ôvekot so krenatiot nos, sekako ne ja zabeleùval seta taa vreva okolu nego, no ne zatoa {to go sakal sopstveniot nos i go narekuval Vili ili Nosko, tuku zatoa {to negoviot pogled odel mnogu podaleku, kon yvezdite. Vakvi lu|e, dragi deca, imalo otsekoga{ i }e ima sekoga{, nezavisno od toa {to drugite (koi isto taka }e gi ima sekoga{) gi ismevaat ili potcenuvaat. Tie smelo ~ekorat po svojot pat i da, ponekoga{ se sopnuvaat bidej}i ne gledaat nadolu, tuku samo nagore. I vo damne{nite vremiwa imalo takvi lu|e, koi (po nekoja ~udna okolnost) bile pove}e ceneti otkolku {to se denes. Nivnite soznanija se prenesuvale od koleno na koleno i stanuvale del od kolektivnoto znaewe i mudrost. Vi prenesuvame del od toa znaewe. 107

*** Sreden vek. Nekade vo Evropa. Ma` vo docnite triesetti i dve deca na deset i dvanaeset godi{na vozrast ve~eraat na svetlina na sve}a koga vo nivniot dom nenadejno vletuva zdivena tolpa. Na licata im se gleda bes, strav, èlba za odmazda, èd za krv. Decata od strav se pikaat vo skutot na tatkoto. „Kade e ve{terkata?” „Kakva ve{terka, bo`ji lu|e!” „@ena ti, ve{terkata, ete koj!” „@ena mi, ve{terka!?... [to vi e lu|e, taa e pobo`na èna koja verno mu sluì na svoeto semejstvo.” „Ako e tolku pobo`na i slu`na, kade e sega?” „Pa... otide na pazar”

108

„Na pazar! Ova vreme!? Ve{terka, ve{terka!!” „Zarem rekov pazar, mislev kaj brat mi, Lazar” “[to bara tamu?” „U~i Abecedar” „Au, u~ena ve{terka... pa da, site tie se u~eni, vo temnite ve{tini! U~at kako da n$ ma|epsaat, otrujat i ubijat polesno! Odime kaj Lazar!” Tolpata izleguva. @enata izleguva od pod krevet. „Uf, za malku, no {to }e pravi Lazar sega?” „Negov problem, i taka otkako go ma|epsa ti ne e ve}e istiot. Ha-ha!” Semejstvoto se smee, a so niv i publikata vo pozadina. Kraj na scenata, akterite stanuvaat i gi soblekuvaat srednovekovnite kostumi, oblekuvaat moderna obleka i se upatuvaat kon svoite avtomobili vo gradskiot mete` na metropolisot sre}ni {to se tolku dobro plateni za mo`nosta da prikaàt edno uàsno razdobje od ~ove~kata istorija koga ~ove~kiot ìvot ne vredel pove}e od ìvotot na edna koko{ka, a negoviot um bil pozamra~en od umot na edna ista takva koko{ka. *** Raskaski: Moment, ne poistovetuvajte ja Evropa so celiot svet! Publika: Zo{to da ne? Raskaski: [to e so Arapskiot svet? Tamu ne postoel sredniot vek! 109

Publika: Kako toa? Raskaski: Sredniot vek e hristijanska izmislica za vreme na koj naukata i nau~niot napredok bile staveni na pauza, no vo arapskiot svet bile so~uvani site napredoci od antikata i bile nadogradeni. Taka bilo so i astronomijata. Publika: [to so astronomijata? Raskaski: Iako site soyvezdija imaat latinski imiwa, pogolemiot del od yvezdite vo tie soyvezdija se so arapsko poteklo. Kako {to kaàvme, za vreme na sredniot vek, dodeka Evropa go izgubila interesot za naukata i astronomijata, rakopisot na Ptolomej, “Almagest”, koj gi sodrì originalnite Gr~ki i latinski imiwa na yvezdite, bil privremeno usvoen i preveden od Arapite. Na primer, Opisthen (gr~. „po”) ili Opiso (gr~. sledi), za najsvetlata yvezda vo soyvezdieto Bik (Taurus), bil nare~en Aldebaran, {to zna~i „onoj {to sledi”, zatoa {to taa yvezda e sekoga{ zad Plejadite (Pleiades, vidi re~nik) koga se dviàt na neboto. Publika: No, tie imiwa denes ne se ve}e vo upotreba, neli? Raskaski: Vo dene{nata nauka, yvezdata Aldebaran se narekuva Alpha Taurind ili 87 Tauri. No, koe bilo od ovie tri imiwa moè da se koristi, iako nau~nicite denes pove}e gi koristat poslednite dve.

110

[to se krie vo imeto? Raskaski: Pove}eto od „obi~nite” (ne nau~nite) imiwa na yvezdite (osobeno arapskite) se odnesuvaaat na polo`bata na yvezdite vo odnos na nivnite mati~ni soyvezdija. Na primer Rigel (arap. “stapalo”) go ozna~uva levoto stapalo na Orion lovecot. Deneb (arap. “opa{ka”) ja ozna~uva opa{kata na Cygnus lebedot. Yvezdata koja naukata ja narekuva Gamma Gruis se narekuva Ras (arap. „glava”) Alkurki (arap. „`erav”) za{to ja ozna~uva glavata na Grus `eravot. Publika: [to ako nekoja yvezda se nao|ala na gazot na nekoe soyvezdie?

111

Programata naedna{ se isklu~uva. Ekranot e crn. Na ekranot se pojavuva golemo yvezdeno lice. Liceto: Kone~no na nekoj mu tekna na toa? Raskaski: Da... se slu~i. Liceto: I sega? Raskaski: Ne znam. Liceto: êkaj moment, ne mi e zgodno da zboruvam vaka. Liceto se povlekuva vo ekranot, a potoa se pojavuva cel ~ovek - sose cilindar! Xentlmen: Dobar den prijatele, vremevo e navistina prijatno za tolku neprijatna slu~ka... Raskaski: Da, navistina. Moàm li da Ve ponudam so ~aj, moèbi? Xentlmen: Sekako. Raskaski: Edna laìca {e}er, bez mleko, pretpostavuvam. Xentlmen: Sepak so malku mleko denes, bi Ve zamolil, ako ne Vi e premnogu te{ko, Vi blagodaram. Raskaski: Ah, prijatele, denes ste divo raspoloèni! Xentlmen: Ve molam, Ve molam... 112

*** Za moment }e go prekineme ovoj interesen muabet i }e odgovorime na edno od pra{awata koe moèbi vi se nametnalo dodeka ~itavte, imeno - “Koj e Xentlmen?” ôvekot nare~en Xentlmen ne e obi~en krvomesotel kako nie. Toj e sin na sozdatelot na ovoj Kosmos (~itaj: “red”) koj se rakovodi po principite na redot i mirot, kulturata i ubavoto odnesuvawe. Otkako sozdatelot videl kolku se nekulturni negovite tvorbi - lu|eto, kako se odnesuvaat edni so drugi ili na masa za vreme na jadewe, koga gi slu{nal site ispu{teni telesni gasovi, `drigawa, kivawa bez izvinuvawe i naru{uvawa na drugi mali pravila koi na ìvotot mu davaat smisla i go sinhroniziraat so golemiot vselenski ~asovnik, moral da napravi ne{to. Sozdatelot go pratil svojot sin na Zemjata da ja pro{iri vistinata i da go prosvetli nekulturniot narod. Xentlmen, navistina }e ja pro{iri kulturnata vistina i }e gi u~i lu|eto na ubavo odnesuvawe, kako da dràt vilu{ka so leva raka, a no` so desna, kako da jadat so laìca bez srkawe. Nekoi narodi se pobunile za{to ova u~ewe se odnesuva samo na tie koi jadele so „Zapadwa~ki” pribor za jadewe, a ne na tie koi jadele so race ili stap~iwa, no im bilo odgovoreno deka “tajnite na vselenata se samo za privilegirani narodi, dodeka drugite moè da se prepelkaat vo kalta na sopstvenoto neznaewe.” Taka nekoi narodi se prosvetlile dodeka drugite bile osudeni na ve~no talkawe vo temninata. Tolku. 113

*** Xentlmen: Blagodaram na ~ajot, be{e navistina prekrasen! Raskaski: Vi blagodaram i za va{ata poseta, no, izvinete {to pra{uvam, {to da pravime so pra{aweto za, pardon na izrazot, â&#x20AC;&#x17E;zadnicataâ&#x20AC;? na soyvezdijata? Xentlmen: Ni{to, ka`ete deka nema takvi yvezdi za{to sozdatelot vnimatelno gi postavil na vselenata za niedna da ne se najde na toa nepristojno mesto. Ve pozdravuvam i vi posakuvam prijatno ~itawe.

IMENUVAJ YVEZDA Nare~i ja tvojata omilena yvezda spored tvojata sakana! Napravi & go denot prekrasen i osiguraj & go mestoto vo ve~nosta! Pa duri i koga taa ve}e odamna }e bide del od istorijata i mo`ebi nikoj nema da se se}ava na nea, yvezdite }e ja pametat, a edna od niv }e go nosi nejzinoto ime. Na{ata firma za krstewe yvezdi spored va{ite sakani vi e na raspolagawe! Slobodno izberete ime koe sakate, nie vi garantirame deka niedna zemja nema pravo na veto na koristewe na toa ime. Najevtino vo gradot i vselenata!

114

IAU VETUVA! Vo posledno vreme mnogu nezavisni firmi ili organizacii tvrdat deka prodavaat mo`nost li~no da imenuva{ yvezda. Ovie imiwa ne se priznaeni od Internacionalnata Astronomska Unija, kako najvlijatelna organizacija so pravo da imenuva yvezdi i drugi nebesni tela priznaeni od astronomite, oficijalnite mapi i knigi.

115

*** Kako lu|eto do{le do modernite imiwa na yvezdite? Bajer, poznatiot proizvoditel na lekovi gi narekol yvezdite spored negovite najpoznati proizvodi, a najsvetlata yvezda ja narekol „Aspirin”. No, ovaa nomenklatura ne bila popularno prifatena. Bajer bil iznenaden od obvinuvawata deka sakal samo da si gi reklamira proizvodite i se branel so toa deka negovite proizvodi se tolku zna~ajni za univerzumot {to zaslu`uvaat yvezdite da bidat nare~eni spored niv. Nabrzo se otkrilo deka Bajer e plagijator na Johan Bajer, nau~nik koj go vovel edniot od prvite sistemi za imenuvawe na yvezdite vo negoviot katalog na yvezdi, nare~en “Uranometrija”. Ovaa kniga nema nikakva vrska so planetata Uran, tuku so mitskata Uranija, muza na nebesata i astronomijata. Kako i pove}eto od negovite prethodnici i toj gi koristel soyvezdijata za da gi identifikuva yvezdite vo niv. Za da gi razlikuva yvezdite vo sekoe soyvezdie, toj gi ozna~il so gr~ki bukvi i gi podredil pribli`no spored nivniot prividen sjaj. [to e prividen sjaj, pra{uvate? Pa, vaka: Si bil eden g-din Sjaen koj na negovata sopruga postojano & velel, “Draga, ti si sjajna!”, dodeka negoviot sosed g-din Bluroski na toa komentiral “Mene mi e sosem obi~na.” Toa e prividen sjaj. Da se navratime na Bajer. Najsvetlata yvezda vo nekoe soyvezdie ja ozna~il so alfa, vtorata so beta i.t.n. Na primer, najsvetlata yvezda vo Cygnus (Lebed) e Alpha 116

Cygni, koja se narekuva i Deneb, ili najsvetlata yvezda vo soyvezdieto Lav e Alpha Leonis, isto taka poznata kako Regulus. No, poradi proizvolnosta ova e samo pribli`na {ema. Na primer, najsvetlata yvezda vo soyvezdieto bliznaci (Gemini) e Beta Geminorum (Pollux) dodeka Alpha Geminorum (Castor) e vtorata po svetlina. Nekoi avtori smetaat deka toa e nenau~en metod i deka na yvezdite im e nanesena nepravda. Eden od niv, pro~uen kafeanski boem i mudrec, komentira: “Edna{ eden ~ovek bil smetan za najdobar i najmudar, no vsu{nost toj bil vtor po dobrina i mudrost. Prviot mol~el, tokmu zatoa {to bil prv.” Bidej}i gr~iot alfabet ima samo 24 bukvi, Johan Bajer gi upotrebil malite bukvite od “a” do “z” od latinicata i potoa golemite bukvi. Toa vi se ~ini malku? E pa, isto kako {to lu|eto vo 1990-tite bile sosem zadovolni so 720 kilobajti nadvore{na memorija za nivnite kompjuteri, a denes ne im stasuva nitu eden terabajt takva memorija, taka i tie oznaki za poznatite yvezdi na vremeto se ~inele dovolni. 117

Drug poznat sistem za imenuvawe yvezdi koj s$ u{te se upotrebuva se broevite na Flemstid, koi bile upotrebeni vo katalogot Historia Coelestis Britannica od Xon Flemstid i neavtorizirano prepraveni i objaveni od Edmond Halej. Podocna istiot bil tuèn za avtorski prava, no ne od Flemstid, tuku od ìtelite na Haleevata kometa. Vo galakti~kite prira~nici po pravo ovoj spor e poznat kako “Halej protiv Halej, istorijata na izmami od ~ove~kiot rod od planetata Zemja”. Ovoj slu~aj }e gi ohrabri narodite na drugite planeti i nebesni tela da se pobunat protiv tiranijata i samoqubieto na ~ove~kiot rod koj misli deka ima pravo na s$, pa duri i da si prisvoi boèstva samo za sebe. Najpoznat takov slu~aj e “Galileo protiv Galileo”, pokrenat od mikroskopskite ìteli na krater od satelitot na Saturn, Titan i mnogu drugi.

118

Pomalku svetlite yvezdi se identifikuvaat spored nivniot broj vo odreden katalog, pr. GC 28804 (yvezda br. 28804 od op{tiot katalog, General Catalog). Ako se raboti za binaren ili sistem od pove}e yvezdi, tie se obeleùvaat so golemi rimski bukvi. Na pr. najsvetlata yvezda na neboto Sirius, ima pridru`nik, belo xuxe koe se narekuva: Sirius B, Alpha Canis Majoris B ili HD 48915 B (spored Henry Draper Catalog). Sirius B, frustriran poradi vtoroto mesto, pretpo~ita da go vikaat Sirium 007, spored negoviot omilen taen agent, koj iako e duri sedmi na listata na kul tajni agenti, sepak se gordee so toa i e prili~no popularen, poradi {to negovata dijamantska nasmevka e vistinski magnet za najubavi devojki i najlo{i negativci. No, da go ostavime Sirius B so negovite maki i da vidime kako bile nare~eni problemati~nite deca vo yvezdeniot sistem. Promenlivite yvezdi (vidi re~nik), tie lo{i momci, koi kako deca gi frlale ka{i~kite na pod, vo osnovno palele dnevnici, a vo sredno “kidale” od ~asovi, Fridrih Vilhelm Argelander gi imenuval spored negoviot poznat katalog izraboten vo 1862. Toj predloìl bukvite od “R” do “Z” da se rezerviraat za imenuvawe na varijabilni yvezdi. Vo toa vreme 9 mo`ni imiwa od edno soyvezdie se ~inele pove}e od potrebni. No, so vreme raspolo`livite kombinacii se pokaàle nedovolni, poradi {to ovie yvezdi sega se imenuvaat so edna ili dve bukvi i imeto na soyvezdieto, ili so broj pred koj stoi “V”(pr. V 1500 Cygni). Da vidime {to misli za toa d-r Um Univerz. Um Univerz: Sum kaàl porano, }e re~am i sega. Zatoa ni trebaat vizioneri, lu|e {to gledaat daleku vo 119

idninata, kako Tesla! Se vrti naokolu, potoa potivko. Um Univerz: No, ve molam, sledniot pat da gi prepoznaete i da ne dozvolite da bidat uni{teni od al~nosta na biznismenite. Zna~i, rabotite stojat vaka: Vo sekoe soyvezdie prvata otkriena promenliva yvezda se obeleùva so “R”, vtorata so “S”, se do “Z”, a potoa desettata se narekuva “RR”, potoa “RS” itn. potoa sledi “SS” itn. Otkako i ovie }e se potro{at, slednoto e “AA”, “AB”, itn. do “AZ”, potoa “BB” do “BZ” itn. Ovaa {ema ovozmoùva 334 imiwa za sekoe soyvezdie, a ponatamu se obeleùva so “V 335”, “V 336” itn. Tie promenlivi yvezdi koi se ve}e ozna~eni od Bajer ne se narekuvaat so novi imiwa. Ovaa nomenklatura moè da vi se ~ini prili~no komplicirana, no na su{testvoto “Ze-Iks-prvi-Ipsilonvtori-46 red-svrti levo-pa desno-kvadrant14256+W” od planetata ABCDαβγδI/II/III/IVPrimusVtori-tret po red” toa mu se ~ini prili~no ednostavno! Posebni imiwa se davaat na novootkrieni novi i supernovi. Novite se narekuvaat spored soyvezdijata i godinata vo koi se zabeleàni. Na pr. “Nova Cygni 1975”, no bidej}i ovaa e voedno i promenliva yvezda se narekuva i “V 1500 Cygni”. Supernovite se narekuvaat spored godinata i golema bukva, na pr. “SN 1987A”. Ako se istro{at golemite bukvi, se upotrebuvaat mali, pr. “SN 1997bs”. Na ~itatelot ve}e mu zdodeale site ovie imiwa. Kako da nema dovolno problemi so pametewe na imiwata na site rodnini, prijateli, politi~ari i termini od u~ebnikot po biologija! Odime ponatamu! 120

Etimologija e nauka koja se zanimava so prou~uvawe na potekloto na zborovite. Navistina, {to zna~i zborot „yvezda”? Prof. Etimoloski: Vo slovenskite jazici, spored odredeni nepotvrdeni naodi zborot yvezda poteknuva od praslovenski zbor gwezda, izveden so dodavawe na nastavkata za apstraktni poimi “-da” na zborot “svet”, so zna~ewe “svetol”, “bleskav”, koj pak poteknuva od sanskritskiot zbor “veta”, koj{to zna~el “bel”. Taka, prvobitniot zbor bi zna~el “svetlost”. Prof. Xek Etimolosek: Vo mnogu kulturi e vo upotreba zborot koj poteknuva od proto-indoevropskiot „ster”. Na pr. “Star” na angliski (pred 900 g. ne.) Na staroangliski „steorra” (od protogermanski „sterron”). Vo drugite jazici od germanskata grupa: starosaksonski „sterro”, staronorve{ki „stjarna”, Staroholandski „ster”, starogermanski „sterro”, gotski „stairno”. Ovie zborovi vodat poteklo od proto-indoevropskiot zbor „ster”, {to zna~i „posvetol” (sanskritski „star”, Hitski „shittar”, gr~ki „aster”, latinski „stella”). 121

Nekolku drugi zna~ewa No, zborot “yvezda” i denes nema isto zna~ewe za site. Da zapra{ame razli~ni lu|e {to za niv pretstavuva “yvezda”? ôvek od narodot: Yvezda e koe bilo od nebesnite tela, osven Mese~inata, koi izgledaat kako fiksni to~ki na no}noto nebo. Astronom: Ne, yvezda e koe bilo poedine~no golemo nebesno telo koe ima sposobnost samo da proizveduva svetlina. Astrolog: Da, no tie se nebesni tela koi moè da vlijaat na ~ovekot (na negovata sudbina, sre}a i temperament) ili na ~ove{tvoto vo celina! Matemati~ar: Gre{ite, yvezda moè da bide i koja bilo forma so pet ili pove}e kraci (konkaven poligon) koi se rasprostranuvaat od eden centar. Pop-kulturwak: Ne, ovaa forma se koristi kako ornament, nagrada ili karakteristika (pet yvezdi), bex (policiska zna~ka), oznaka za kvalitet... kapira{!? Narodwak: “Yvezda ti si moja, gori{ kako plamen vo moeto srce i go pe~e{ kako kremenadla na skara, opa-iha!” Poznat peja~: Yvezda, toa sum jas i moite svetli kolegi peja~i, akteri i poznati li~nosti, ~ija uloga e da gi prosvetluvame va{ite temni i sitni ìvoti. Militarist: Yvezda se koristi za ozna~uvawe ~inovi i vojni medali, mirno! Lingvist: Zborot yvezda se upotrebuva vo izrazite: “Da (pre)broi{ yvezdi”, govorna figura koja poteknu122

va od fiziolo{kiot fakt deka pri silen udar po glavata subjektot mo`e da vidi svetli to~ki ili â&#x20AC;&#x153;da ima{ sre}na yvezdaâ&#x20AC;?, zna~i da ima{ sre}a. Hristijanin: Yvezda e simbol na ra|aweto na Isus. Vo Biblijata (i Stariot i Noviot zavet) Isus se spomnuva pod simbolot na yvezdata od Vitleem. Hotelier: Zo{to ste tolku seriozni, lu|e? Yvezda e merka za odreduvawe na kvalitetot na hotelite u{te od 1886 godina. Policaec: Kako da ne! Yvezdata na moite gradi e na{a policiska gordost, pred va{ite hoteli, u{te od 1859 godina. Pesimist: [to i da zna~el zborot yvezda za nas, siguren sum deka tie ne se gri`at mnogu za toa... Toa e se narode!

123

Kancelarija na entiot kat na najvisokokatnica. Tip vo kostum od Armani, ~asovnik so 365 mehani~ki delovi i 51 skapocen kamen i kalendar za slednite 500 godini, kolku {to planira da ìvee ovoj dinami~en i brz ~ovek, ~ija reputacija odi do kade {to dostignuva negoviot pogled. Stanuva i se fa}a za najnoviot model na mobilen telefon koj u{te ne e izlezen vo prodavnicite i cvrsto za~ekoruva napred so negovite ~izmi napraveni od posledniot primerok na Nilski krokodil... Drì tri slu{alki od telefon i vika: â&#x20AC;&#x17E;Kupi, prodaj, kupi, prodaj, ~ekaj.... sega prodaj!â&#x20AC;? Go prekinuva razgovorot i za sebe: â&#x20AC;&#x153;Ha, u{te edno milion~e za dve minuti, ima li podobar od mene!â&#x20AC;? Gi {iri racete. Svetot pod nego mu se ~ini naselen od mravki, nebitni su{testva koi mehani~ki se dviàt po ritamot na negoviot skapocen ~asovnik. I navistina, gledaj, toj se due, u{te pove}e, stanuva ogromen, zasenuvaj}i gi site i puka! Svetot e zablesnat od negovata svetlina i potoa rabotite se vra}aat vo stariot ritam...

125

Kancelarija vo tro{na baraka. Gospodinot K. go ~uka izve{tajot vo negovata ma{ina za pi{uvawe verojatno postara od negovite deca, ako ne i od nego samiot. Bi sakal da se po`ali i da dobie edna od novite ma{ini kako negovite kolegi od prvi, da ne zboruvame za kompjuter, ne toa sekako bi bil pregolem tovar na grbot na kompanijata. A toj ne saka da bide na ni~ij teret, naprotiv, saka da ja raboti svojata rabota, na sekoi deset godini sta` da dobiva malo poka~uvawe, da se penzionira, da ja kupi trskata za lovewe riba koja ja merka so godini i od vreme na vreme da gi posetuva decata i vnucite. Telefonot zayvonuva. „K. kade e ve}e toj izve{taj!” odeknuva vo slu{alkata glasot na {efot, za potoa da se vpie vo vla`nite yidovi na podrumskata prostorija i da ostane tamu dolgo i po spu{taweto na slu{alkata. „Vedna{ gospodine...” treperi glasot na g-din K. Edinstveniot odgovor na {efot e monotoniot zvuk na prekinata linija. G-din K. trudoqubivo se vra}a na svojata rabota, go zavr{uva izve{tajot, go predava, potoa srabotuva u{te nekolku „itni” raboti za kompanijata, gi podreduva hartiite vo papkite, a papkite vo stariot plakar ~ij{to klu~ go poseduva samo toj (i se gordee toa), go oblekuva svoeto staro palto so krpenki na laktite, go zema ~adorot i izleguva nadvor. Nadvor ne vrne, no g-din K. nao|a osobeno zadovolstvo vo toa deka koga navistina }e zavrne toj }e bide podgotven. Toj e ~ovek od plan i navistina, negovite planovi se ostvaruvaat. 126

Se penzionira i dobiva ~asovnik od kompanijata koj go nosi sekoj den i im go pokaùva na vnucite zaedno so prikaznata kako trudot se isplati, dodeka tie nezainteresirano potvrduvaat so glava igraj}i Nintendo. No, toj ne se griì za toa, toj e sre}en {to moè da gi vidi i pogali i ponekoga{ da gi odvede na negovoto omileno mesto pokraj rekata kaj{to ribite grizat najmnogu. *

@uva~ot Raskaski: Ovie dve razli~ni prikazni se vo su{tina prikazni za `ivotot na dva razli~ni tipa na yvezdi. Masivnite, golemi yvezdi od “O“ i “B“ tipot (vidi poglavje za yvezdenite klasi, zab. avt), se ra|aat, sozrevaat, vleguvaat vo glavnata niza, gi sogoruvaat rezervite od vodorod po samo nekolku milioni godini. Sprotivno od niv, crvenite xuxiwa, yvezdite od “M“ tipot, so mala masa i malo proizvodstvo na energija, mo`e da go sogoruvaat svojot vodorod milijardi godini.

127

NAJNOVA VEST

YVEZDITE MO@E DA BIDAT SEKSI! Novata kolekcija yvezdi od “G” tipot, so nivniot seksapilen izgled ve pogoduvaat direktno vo va{ata G to~ka! Nivniot stav e nepokornost, istrajnost i tradicija. Tie mo`e da pominat i 10 milioni godini vo glavnata niza dodeka gi potro{at rezervite vodorod. Potoa ramnote`ata pome|u gravitacijata i pritisokot na zra~eweto se pomestuva i strukturata na yvezdata se menuva.

U[TE PONOVA VEST

SEKSAPILOT IZLEZE OD MODA! Sega e “in” kalu|erskiot izgled kako posledica na potisnuvweto vnatre{nite porivi od kolekcijata “Xispot” i “Libido” i izbivaweto na novata kolekcija “super-ego” direktno od kolektivniot um na najgolemite modni kreatori na dene{ninata. Noviot stav “]e izgledam kako {to o~ekuvaat od mene!” e s$ popopularen, no nekoi teoreti~ari na modata s$ u{te se pra{uvaat zo{to. Raskaski: Odgovorot e vo toa {to kako proizvod na fuzijata na vodorodot vo jadroto se talo`i “heliumskata pepel”. Toa mu onevozmo`uva na vodorodot da se fuzira ponatamu i gravitacijata pobeduva nad pritisokot kon nadvor. Kako rezultat na toa, jadroto se smaluva.

128

MAL RE^NIK NA NE NU@NO ASTRONOMSKI POIMI Jadro, imenka. Najvnatre{en, sredi{en del od ne{to. êstopati skrieno od pogledot na nadvore{niot svet, no so presudna uloga za celoto “ne{to”. Taka si bil eden Jadren, i eden Celosen. Celosen ne go zabeleùval Jadren, kako da e naudren, dodeka ne bil udren, pa go zabeleàl Jadren. Obvivka, imenka. Najnadvore{en, periferen del od ne{to. “Da bide{ od periferija ne e lesno, centralnite sekoga{ te ignoriraat, kako da ne postoi{, ili ako ima{ sre}a te gledaat so potsmev. No, ej, i toa e podobro od nepostoeweto!” kaàl g-din Perif, ne znaej}i deka vo vselenata ne postoi centar, pa ni periferija... no, toa e druga prikazna. *

Raskaski: Vo slu~ajot na na{ata yvezda, jadroto prodolùva da se smaluva i so toa se zgolemuva gravitacijata i temperaturata na yvezdata so {to po~nuva da se sogoruva i heliumot nadvor od jadroto. Yvezdata se nao|a vo paradoksalna situacija, Nadvore{nite sloevi po~nuvaat da sogoruvaat, da se „dujat” i da svetat dodeka jadroto prodolùva da se sobira. Ovaa faza e kratka. Preminot od yvezda od G tipot (kako Sonceto) od glavnata niza kon slednata faza, vo yvezdenata kariera (crven xin) se slu~uva vo rok od 100 milioni godini. Moèbi nekoj biznismen vo toj ogromen period bi videl odli~na prilika za vra}awe na negovite investicii, no za yvezdenite biznismeni so karieri 129

od 10 milijardi godini, toa se samo 15 minuti slava. No, kakvi slavni minuti se toa, vo ìvotot na edna yvezda koja od Tvigi Seksapileska vodena samo od vnatre{nite porivi na sogoruvawe vodorod, stanuva Majka Terziska, svetica koja i pokraj golemite vnatre{ni borbi uspeva da postigne visoka prosvetlenost i e slavena od svetot kako najsvetlo bitie. Vo me|uvreme, na Zemjata “ôve{tvoto denes e poblisku od koga i da e do ostvaruvaweto na sonot na na{iot prorok i golem mislitel na ~ii idei e zasnovano na{eto op{testvo, Endiv Orholov. Negovata najgolema misla vo panteonot na 10-te nad-misli e deka ‘}e dojde vreme koga sekoj }e ima negovi 15 minuti slava!’ I navistina, TiCevka, izumot na 21-ot vek vo koj sekoj ~ovek moè da go modificira svoeto telo vo cevka i da se pojavi na ekranite na drugite cevki-lu|e, po {to tie }e mu se voshituvaat i }e go slavat vo op{ta mantra-xontra-volta za {aman na novoto nevreme, celi 15 minuti... Sledniot, molam!” od izve{tajot na generalniot komitet na upravuvawe so mislite i dejstvoto na mladinata za napredokot na proektot “jas-cevka generacija”. *

Pominaa 15-te minuti, vreme e za crveniot Xin! Decata vreskaat od strav.

130

Crven ma{in-xin Jadroto na yvezdata vo godini s$ u{te se smaluva, dodeka gravitacijata s$ u{te ja zgolemuva temperaturata vo oklopot koj sogoruva vodorod. So toa s$ pove}e energija se oddava na okolinata na yvezdata i nadvore{nite sloevi se zgolemuvaat dramati~no. Yvezdata stanuva pogolema i poladna, i se dvi`i kon desniot del od H-R dijagramot (vidi poglavje za yvezdenite klasi, zab. avt). Taka nastanuva crveniot xin... ili vaka: Najlutiot ~ovek na svetot, koga }e se nalutel tolku se zacrvenuval {to li~el na ogromna strumi~ka frenka, a obrazite mu se duele kako dva baloni od stranite na nosot crven kako ~u{ka od Ginisovata kniga na strumi~ki rekordi. Nervozata ubiva, mu velela soprugata, no toj ne ja slu{al i eden den puknal. Koj bi rekol deka od vnatre bil poln so {areni bonboni, kako meksikanska piwata. Toa bil sre}en den za decata koi osven bonboni dobile i denovi ispolneti so igra i sloboda bez nikoj da vika na niv... ili vaka: 131

Crvenite yvezdeni xinovi se okolu 100 pati pogolemi od Sonceto, so jadro koe e 1.000 pati pomalo od toa na Sonceto. Crveniot xin moè da ja prodolì negovata nestabilna kariera u{te nekolku stotici milioni godini, {irej}i se kon nadvor i sobiraj} i se kon vnatre. Na odreden stadium sobiraweto na jadroto proizveduva dovolno temperatura za da go â&#x20AC;&#x17E;zapaliâ&#x20AC;? heliumot koj trpelivo ~eka kako {to gorivoto vo avtomobilot ja ~eka iskrata koja }e go zapali i } e go pridviì avtomobilot. I toga{, vo karierata na edna yvezda koja se meri vo milioni godini se slu~uva ne{to ~udno, za samo nekolku ~asa heliumot sogoruva

132

vo eksplozija od aktivnost nare~ena heliumski blesok - sogoruvaweto na heliumot vo jadroto. Heliumot se fuzira vo jaglerod (i ponekoga{ vo kislorod) i yvezdata povtorno se zagreva i vleguva vo ramnote`a. Nadvore{niot sloj se smaluva, no stanuva potopol. Yvezdata stanuva posina i pomalku svetla. Koga }e se potro{i heliumot od jadroto, karierata na yvezda so mala masa e pri kraj. Taa nikoga{ nema da uspee da go zagree jadroto dovolno za da predizvika fuzija na jaglerod vo pote{ki elementi.

Sedum beli xuxiwa i Sneàna Raskaski: Jaglerodnoto jadro se namaluva na radius 1000 pati pomal od prvi~niot. Nadvore{nite sloevi prodolùvaat da se {irat i ladat, formiraj}i t.n. planetarna maglina (vidi re~nik) po {to nivnata svetlina blednee. Jadroto prodolùva da sveti so bela svetlina i so temperatura od 100,000 K. Taka nastanuva beloto xuxe. Belite xuxiwa: I nie sme yvezdi, moèbi ostareni, izvetreani, so svitkan grb, neproduktivni ~lenovi na op{testvoto so izbr~kano lice, no zaradi na{eto slavno minato sakame da dobieme podostojno ime! Raskaski: Pa, kako da ve nare~eme? Belite xuxiwa: Po dolgo razmisluvawe i predlozi kako “Bela gordost” (koj ne be{e ba{ najdobar izbor) i “Sne`ni xuxiwa”, go izbravme imeto “Beli biseri” i taka }e n$ vikate i pametite, ili }e vi dodevame sekoj den so prikaznite za na{eto minato!” Raskaski: Vo red (se oddale~uva). Kaj belite xuxiwa... {to?... ma tie se gluvi, nema da slu{nat... nuklearnata 133

fuzija prestanuva, no {to ja ~uva od kolabiraweto pod dejstvo na gravitacijata ako nema pritisok kon nadvor od sozdavaweto na energija? Reporter: Dragi ~itateli, dali se raboti za upornosta na eden vselenski penzioner da opstane, da ne se pokori na novite trendovi koi sakaat da go pot~inat i stavat na marginite na postoeweto, da go zamol~at i svitkaat u{te pove}e, dodeka ne se slu{a, ne se gleda, ne postoi... Raskaski: Ne, pri~inata e {to beloto xuxe e tolku gusto {to elektronite (koi obi~no imaat mnogu mesto za dvièwe) se tolku blisku {to zazemaat ista polo`ba so ista brzina i vo isto vreme. Spored fizi~kite zakoni, na elektronite ne im e dozvoleno toa i gasot ne moè da se sobira pove}e. Vakov gas se vika degenerativen elektronski gas i pritisokot na ovie â&#x20AC;&#x17E;izmenetiâ&#x20AC;? elektroni e edinstvenoto ne{to {to ja drì yvezdata stabilna vo ovaa faza. Ova belo jadro so golemina kolku planetata Zemja e mnogu pomasivno (okolu 50 procenti pomasivno od Sonceto). Edna kafena laìca so jaglerodno jadro bi teèla kolku eden ton! Kuvar Vselenski: Ako varite kafe so jaglerodno jadro od belo xuxe, pardon â&#x20AC;&#x153;bel biserâ&#x20AC;?, prepora~uvame da go zasladite so laì~ka anti-materija, zaradi balansirawe na silniot vkus na kafeto. Zasladete so {e}er po èlba. Raskaski: Kako {to beloto xuxe prodolùva da se ladi, zra~ej}i ja so~uvanata energija, toa se menuva od belo vo òlto, crveno i kafeavo. Na kraj, koga nema pove}e energija, stanuva crno xuxe, mrtvo telo so~uvano od kolapsot so otporot na elektronite. 134

Yvezda penzioner (belo xuxe): E, sega sme kone~no minato! Nekoi astronomi velat deka atomite na jaglerod na kraj }e dobijat kristalna struktura, t.e. }e stanat dijamanti so masa kolku polovina od Sonceto! Dijamantolovec: Juhuuuu! Odime! Yvezden socijalist: Anti-dijamantolovci od celiot svet obedinete se! Na{ata organizacija “Demant na dijamant” ve povikuva na zaedni~ka akcija na spasuvawe na dijamantskite yvezdi od al~nite kapitalisti~ki krvopijci koi pravat ara~ po site }o{iwa i agli na vselenata! Raskaski: No, edno belo xuxe mo`e da ima i sosema poinakov kraj, kako nova.

Nova nova Raskaski: Nova e latinskiot zbor za „novo” i za ranite astronomi toa se ~inel dobar naziv za yvezdite koi se pojavuvale odedna{ na no}noto nebo. No, vistinata e deka tie se vsu{nost stari yvezdi. Ova mo`e da se slu~i kaj binarnite yvezdi, koi se naj~esto so razli~na masa, pa spored toa i so razli~en razvoj. Ako belo xuxe e del od binaren sistem, so aktiven pridru`nik (vo glavna niza ili crven xin) gravitaciskoto pole na xuxeto }e go izvle~e vodorodniot gas od nadvore{nite sloevi na pridru`nikot. Bezobraski: Gaz, dali re~e gaz! Ha-ha! Raskaski: Hm... ne, rekov gas. Ovoj gas se akumulira i stanuva potopol i pogust {to predizvikuva fuzija na vodorod vo helium. Ovaa reakcija e burna i svetla i se zabele`uva kako eksplozija, t.n. nova. 135

Elegantno popolneta yvezda Raskaski: S$ {to zboruvavme za yvezdite so mala masa (kako Sonceto) do fazata na planetarna maglina va`i i za yvezdite so golema masa. Yvezdite so masa od 5-10 masi na Sonceto ponatamu imaat poinakva sudbina. Ovie yvezdi mo`at da sozdavaat ne samo vodorod, helium, jaglerod i kislorod, tuku i pote{ki elementi. Koga }e zavr{i sogoruvaweto na eden element, zapo~nuva sogoruvaweto na drugiot vo slojot nad jadroto. Kako kromid. Kromid-alegorist: Si bil eden kromid i eden no`, vo ve~na borba koj }e zaspie prv, a koj sloj }e izlupi, ili ostrica istapi. Eden so ostrica se bori, drug so lutina se brani. No, kako {to vo prirodata biva, posilniot pobeduva!

136

Raskaski: Da, taka e i kaj masivnite yvezdi. So sekoja faza jadroto s$ pove}e se kompresira i proizveduva s$ povisoki temperaturi. Kislorodot se fuzira vo neon, potoa sledi magnezium, silicium i èlezo. Koga vo edna vakva yvezda }e po~ne da se sobira èlezo vo jadroto, krajot e blisku. Pri~inata za toa e {to so fuziraweto na sekoj element do èlezoto se osloboduva energija, dodeka za fuzirawe na èlezoto energijata se tro{i. Koga stanuva zbor za fuzija, èlezoto e }orsokak. Prof Râ&#x20AC;&#x2122;z Brzotrz: Evolucijata na masivnite yvezdi e brza, kolku brza? Pa, spored vremeto potrebno za sogoruvawe na nekoj element e vakva: vodorod 10 milioni godini, helium 1 milion godini, jaglerod 1,000 godini, kislorod 1 godina, silicium 1 nedela! Brzo, pobrzo, najbrzo!

Vo me|uvreme, vo eden restoran â&#x20AC;&#x153;Kelner, smetkata, brzo!â&#x20AC;? vika edna masivna yvezda koja ~uvstvuvaj}i go stra{niot pritisok odnatre znae deka ve~erata nema da zavr{i dobro. Prekrasnata devojka kar{i nego go gleda za~udeno dodeka negovata utroba e podgotvena da eksplodira. Masivnata yvezda ne go do~ekuva kelnerot i se str~uva kon toaletot od kade po pomalku od edna sekunda slu{ame stra{na bu~ava. Restoranot na krajot od galaksijata ne pameti polo{a ve~er, vo koja osven masivnata yvezda `ivotot si go odzema i ~ista~ot na toaletot.

137

Raskaski: Pred spektakularniot kraj, masivnata yvezda se sostoi od pove}e sloevi elementi od polesni kon pote{ki do èleznoto jadro. Vo ovaa faza, jadroto na masivnata yvezda e vsu{nost belo xuxe, Toa opstojuva so pomo{ na degenerativnite elektroni. Hjuston imame problem! Raskaski: Zboruvavme za toa kako edno belo xuxe ja odrùva stabilnosta. No, masata na ovoj ostatok od porane{na masivna yvezda e tolku golema {to gravitacijata e posilna od otporot na elektronite da zadràt ista pozicija i brzina. Yvezda so masa od 1,4 Sonca ima dovolno sila da gi sovlada elektronite. Elektron so elektra-kompleks: Koj moè da me sovlada mene!? Nikoj, vi velam, nikoj!... osven majka mi. Raskaski: Hm, da... Zna~i, temperaturata stanuva tolku visoka {to s$ {to fuzijata napravila dotoga{ se â&#x20AC;&#x17E;bri{eâ&#x20AC;?. @eleznite jadra se delat na sostavnite protoni i neutroni, vo proces nare~en fotodezintegracija. Kako {to jadroto na yvezdata kolabira, pod dejstvo na sopstvenata gravitacija, elektronite se kombiniraat so protonite i stanuvaat neutroni i neutrina. Elektra-majka: Kaj e taa protonka, samo da ja fatam, sin~eto elektron~e moe mi go zaludi i vo neutrino go pretvori! Raskaski: Gospo|o, ve molam, se obiduvam da raskaàm ne{to... Taka neutrinata begaat vo otvorenata vselena, za da ja prenesat vesta za pretstoe~kata katastrofa.

138

NEUTRINO VESTI Dragi ~itateli, neka ne ve fa}a panika zaradi vestite za eksplozijata na na{ata yvezda koja treba da se slu~i sekoj moment. Otporot e bespolezen, panikata isto taka. Ne begajte i ne tr~ajte naokolu kornej}i si gi kosite, za{to nema kade da izbegate. Silata na eksplozijata }e bide kako 10 trilioni hidrogenski bombi da eksplodiraat naedna{. Namesto panika, napravete ne{to {to otsekoga{ ste sakale da go napravite, a ne ste moèle od strav ili nemawe vreme. Vremeto e sega!â&#x20AC;? izvadok od emisijata na la`niot katastrofalist d-r Vels Orsonski, koj vedna{ po emisijata e uapsen. Go zapra{avme za motivite za vakvata izmama i toj ni odgovori â&#x20AC;&#x153;Lu|eto od Betelgez Tri se tolku zaspani {to ni{to ne moè da gi pomrdne, gi izvr{uvaat svoite sekojdnevni obvrski kako da se roboti ~ii baterii ve~no }e traat, treba samo da gi napolnat so spiewe. E pa, dragi moi jas kone~no najdov na~in da gi pomrdnam i veruvajte mi, pome|u niv ima sre}ni lu|e koi za edna minuta gi ostvarile soni{tata za koi sonuvale cel ìvot... Zatoa, razmrdajte se lu|e, i ne samo na fitnes!â&#x20AC;? izjavi d-r Vels po {to be{e priveden vo policiskata stanica. Odime nazad vo raskaùva~kata laboratorija na Raskaski. Raskaski: Jadroto na yvezdata zastanuva za moment koga celoto jadro ima gustina na atomsko jadro. Toj nenadeen zastoj predizvikuva supernova.

139

Supernova - se gledame vo druga yvezda! Raskaski: Procesot na evolucija na masivna yvezda od yvezda koja tro{i vodorod do jadro koe kolabira trae 1 do 10 milioni godini. Finalniot kolaps na jadroto trae pomalku od 1 sekunda i zavr{uva kako Supernova. Weâ&#x20AC;&#x2122;re all made of stars... Raskaski: No, ovaa ogromna destruktivna sila, vsu{nost e sozdava~. Vodorodot i heliumot, dvata naj~esti i najednostavni elementi vo vselenata postoele pred sozdavaweto na yvezdite. Nekolku drugi elementi (kislorod, neon, silicium i sulfur) se sozdavaat so nuklearna fuzija, vo yvezdi so mala i golema masa. No, site drugi elementi vo univerzumot se sozdavaat samo vo supernovite! Univerzum: Moment, mlado mom~e, saka{ da re~e{ deka jas nemam dovolno sila? Raskaski: [to im e na site denes so kompleksi na pomala vrednost? Ne Vseleno, sekako deka ti si najsilna! (potivko) No, vistinata e deka samo ovie silni eksplozii nare~eni supernovi imaat dovolno energija da gi zbli`at jadrata na elementite posle `elezoto. Reklamno-propagandna poraka: Zatoa, deca, jadete spana}, da bidete silni i otporni na negativnite nadvore{ni vlijanija, kako turski {amponski serii, mediumski tranvestiti te{ki 130 kg, ne-realni emisii i sli~ni pojavi so turbo-zatupuva~ko dejstvo na mladite umovi. Namesto toa, gledajte go Ximi Neutron! 140

Ximi Neutronski yvezdi Raskaski: [to bi moèlo da preìvee tolku silna eksplozija? Zavisno od po~etnata masa, moè da ostane neutronska yvezda ili crna dupka. Teoretski, supernovata poteknuva od jadroto, no ne zapo~nuva vo negoviot centar. Ako masata na jadroto e pome|u 1,4 i 3 masi na Sonceto ostatokot vo centarot }e bide topka od neutroni, t.e. neutronska yvezda so dijametar od 20 km i so gustina od 1017 kg/m3. Za sporedba, toa e gustina na celiot ~ove~ki rod, kompresiran vo golemina na edno zrno gra{ok i vo isto vreme sonot na Hitler od mlade{kite denovi. Nekoi psiholozi velat deka korenite na ovaa fiksacija se vo nere{enite problemi so negovata dominantna majka koja, zamislete, sekoga{ go terala da jade zelen~uk, namesto brzata hrana, negovite omileni Mekvir{la i Kolbasburger.

141

Majkata na Adolf Hitler: Jadi gra{ok, da bide{ zdrav i prav! Maliot Hitler: Najn, ne sakam! Majkata na Hitler: Jadi, od gra{okot se raste. Maliot Hitler: Najn, sakam da bidam mal, besen i site da me slu{aaat! Majkata na Hitler: No, kako }e te slu{aat ako bide{ mal? Maliot Hitler (za sebe): ]e slu{aat, }e slu{aat... (|avolska nasmevka, genocid, zavesa, kraj.) Raskaski: No, neutronskite yvezdi ne se mrtvi kam~iwa. Kako i yvezdite od koi poteknuvaat i tie rotiraat, no bidej}i poteknuvaat od mnogu pogolem objekt, rotiraat mnogu pobrzo (kako umetni~kiot lizga~ koga se vrti vo krug i se zabrzuva sobiraj}i gi racete). Neutronskata yvezda se sobrala od objekt so golemina stotici pati pove}e od Sonceto do golemina na Zemjata, no Zemjata rotira okolu svojata oska za 24 ~asa, dodeka neutronskata yvezda go pravi toa vo del od sekunda. Nejzinoto magnetsko pole e mnogu pojako od toa na yvezdata od koja poteknuva, poradi toa {to liniite na magnetskoto pole se kompresirani zaedno so materijata. Koga toa }e go kombinirame so ultra-brzata rotacija dobivame yvezden svetilnik koj im signalizira na astronomite za mestoto na najluda disko zabava vo vselenata.

142

Vo me|uvreme, na edna druga zabava Dvajca, vo dvor, gledaj}i gi yvezdite, dodeka drugite se ùrkaat vo domot na nekoe bogato dete. Astroboj: Ej, vidi yvezda svetilnik! Astrogrl: Da du{o, sveti za nas, za na{ata qubov! Astroboj: Saka{ da kaè{ deka toj ostatok od supernova, oddale~en milioni svetlosni godini od nas sveti za slava na na{ite hormoni? Astrogrl: Da! Dvajcata prsnuvaat vo smea. Da se navratime na prikaznata. Raskaski: Toa se slu~uva vaka: na magnetskite polovi na neutronskata yvezda naelektriziranite ~esti~ki se zabrzani od magnetskoto pole i zra~at elektromagnetska radijacija. Ako Zemjata se najde na patot na branovite, nie „gledame” pulsar. Zna~i, site pulsari se neutronski yvezdi, no ne i obratno. Vo izvesni slu~ai, ako yvezdata e pomasivna od tri Sonca, namesto neutronska yvezda, se sozdava crna dupka koja go pobeduva pritisokot od degenerativnite neutroni. Crnofob: Crna dupka? Toa zvu~i stra{no! Ne moèle li da ja nare~at “temna vdlabnatina”? Raskaski: Ne, a zo{to e taka, }e doznaete naskoro!

143

Crna arapina dupka Raskaski: Neutronskite yvezdi ne proizveduvaat nova energija, tuku ja zra~at so~uvanata toplina. Tie se sprotivstavuvaat na gravitacijata so toa {to neutronite se tolku nabieni {to ne moè pove}e da se soberat. Astronomite ovie neutroni gi vikaat degenerativni neutroni. Politi~ki korektor: Se izvinuvam, nie go preferirame terminot â&#x20AC;&#x153;Neutroni so pre~ki vo razvojâ&#x20AC;?. Raskaski: No, ne razbirate... Politi~ki korektor: Nema {to da razberam, ili }e gi vikate kako {to nie vi velime, ili se gledame na sud, prijatno! Raskaski: Moè li ~ovek denes da re~e dva zbora, a da ne bide prekinat?... Zna~i, neutronskata yvezda ne e vo ramnoteà, tuku e stabilna. No, ako masata e pogolema od tri Sonca, gravitacijata ima dovolno sila da go prodolì sobiraweto. Zna~i, neutronska yvezda ne moè da bide pomasivna od tri Sonca, a ako e toga{ taa prodolùva da kolabira i nastanuva objekt ~ija gravitacija ne dozvoluva ni{to, pa duri ni svetlinata da mu izbega, nare~en crna dupka. Toa e najekstremnata i najkrajnata forma na materijata. Po nea nema potoa. Zna~i, tuka sopirame. *

Ete, dragi moi, toa e evolucijata na yvezdite, no {to e so evolucijata na Sonceto i na{ata sudbina koja e tolku tesno povrzana so nego? 144

Si bil eden Herc na koj mu nedostasuval eden [prung “Mi nedostasuva mojot [prung,” im velel Herc ~estopati na prijatelite vo nevrzan muabet dodeka pravele pauza pome|u tancovite na Vienskite balovi. „Vas ist [prung?” go pra{uvale zbunetite prijateli, a toj im upatuval tap pogled vo koj nekoi od niv nayirale dlaboka taga od nivnoto nerazbirawe na negoviot nemir. Herc so vreme stanuval s$ poopsednat od negoviot problem. Negoviot prijatel Frojd, pro~uen psiho-analiti~ar koj doktoriral na temata „[prungovska fiksacija” sosema go razbiral nesre}niot Herc, no i po dolgite i makotrpni seansi ne uspeal da mu pomogne. Herc ednostavno ne sorabotuval i edinstvenoto {to go velel na seansite bilo: „Mi nedostasuva mojot [prung...” Svetogledot na Herc stanuval s$ pove}e zasenet od negovata opsesija... Koga do {efot vo Vienskata kancelarijata za patenti stignal dokument od negoviot so godini nanazad najvreden slu`benik, g-dinot Herc, koj sodr`el samo edna edinstvena re~enica (znaete ve}e koja) povtorena stotici i stotici pati, toj nemal drug izbor osven da go prati na prinuden „odmor”. 147

Gubeweto na rabotnoto mesto u{te pove}e ja vlo{ilo sostojbata na ovaa napatena du{a. Herc so ~asovi sedel doma i gledal vo edna to~ka. Ne odgovaral nitu na povremenite ~uknuvawa na vratata pozadi koja naslu{nuval kako nekoj od negovite prijateli se raspra{uva za nego i dobiva odgovor od sosedite deka ne go ni videle ni slu{nale so nedeli, moèbi i meseci. Prijatelite ne mu nedostasuvale. „Nekoj }e ja urne{e vratata da mu be{e bitno...” pomisluval Herc vo retkite budni momenti, a potoa, povtorno: „[prung e sloboden, toj ne igra na „tra-la-la, tra-lala” ritamot na valcerot, toj pravi {to saka, odi kade {to miluva i nikoj ne moè da mu kaè kakvi ~ekori treba da napravi. Nego nikoj ne moè da go smesti vo kalap ili {ema,” razmisluval Herc. „Toj e s$ ona {to jas ne sum...” i taka vo nedogled. S$ do eden den... *** Bu~na raspravija pred vratata na g-din Herc go razbudila od dolgiot son. Ne moèl da utvrdi dali bilo den ili no}, no pred da go doznae odgovorot na toa pra{awe se slu{nalo edno silno „bruuum!”. Nad urnatinite od vratata, pokrien so prav i par~iwa drvo stoel toj - [prung. „Brate!” viknal Herc i se str~al kon nego. No [prung, namesto da go prifati onoj koj tolku dolgo go ~ekal, mu vrzal edna silna {lakanica od koja Herc se zavrtel okolu sebesi i padnal nazemi. Po negovoto lice potekle solzi.

148

„Zo{to brate?...” „Zo{to!... Zo{to!?... u{te ima{ obraz da me pra{a{!... samo pogledni se!” „No, jas... jas bev izguben bez tebe... otidov kaj niv... tie me prifatija, bev del od edna celina, od ne{to posilno od mene... tancuvavme, ah Bo`e, kako tancuvavme ludo!... en-dva-tri, en-dva-tri... vo krug i povtorno vrti se... kako na ringi{pil!” „Imav verba vo tebe, prijatele, mislev deka na{iot pakt na „volcite samotnici” ti zna~i ne{to. A ti, {to napravi?... Stana del od edna klasa, kasta, sekta... i toa najodvratnata od site! Mi se lo{i od tebe.” „Ne [prung, zastani!.. ]e se smenam, vetuvam! Daj mi samo u{te edna {ansa, samo u{te edna...” [prung go poglednal negoviot nekoga{en najbistar u~enik, prvenec na generacijata na Astronomskata akademija, negoviot {titenik... “Kakov uni{ten potencijal!” pomislil, no ne ka`al ni{to. Samo potvrdno kimnal so glavata i zaminal. *** Nekolku godini po taa slu~ka go nao|ame Herc pred polna sala akademici koi mu rakopleskaat. Uspeal! Negovata teorija nare~ena Herc{prung, vo ~est na negoviot najgolem prijatel i u~itel, predizvikala revolucija vo sfa}aweto na evolucijata na yvezdite. No, slavata bila kratka. Henri Noris Rasel, amerikanskiot muzikolog i steptan~ar, go obvinil Herc deka ja ukral teorija od negoviot pro~uen “dijagram za osnovnite ~ekori spored 149

koi se odreduva na koja op{testvena klasa pripa|a tan~arotâ&#x20AC;?. Spored ovoj dijagram moèla to~no da se odredi klasata, polot, vozrasta, imotnata sostojba i bojata na o~ite na soodvetniot tan~ar. Dijagramot na Herc vrz koj se temelela negovata teorija imala neverojatni sli~nosti so dijagramot na Rasel. Yvezdite xinovi se sovpa|ale so elitnata klasa, belite xuxiwa zafa}ale pogolem del od dijagramot, {to se sovpa|alo so srednata klasa vo dijagramot na Rasel... sli~nostite ne zastanuvale tuka. Nau~nite krugovi bile vo {ok, prosto ne znaele kako da go spasat nau~niot obraz. Po dolgite raspravii vo kafeanata â&#x20AC;&#x153;Yvezdena penaâ&#x20AC;? re{ile da ja formiraat podocna renomiranata Astronomsko-tan~arska organizacija koja go re{ila problemot so preimenuvawe na teorijata vo: Herc{prung-Raselov dijagram (H-R dijagram) Prof. Istor I. Jaski: Edna studena fevruarska ve~er 1910 godina vo Viena, vedna{ po Svetskiot {ampionat vo {ah, Herc, fasciniran od majstorskata pobeda na Emanuel Lasker, no u{te pove}e od konceptot na {ahovskata tabla, kade {to s$ ima svoe to~no odredeno mesto koe moè da se predvidi i nekolku ~ekori odnapred bil isnspiriran da go napravi pro~ueniot dijagram, a ne nekoi tan~arski ~ekori... Prof. Fizik: Profo, ìti s$, dosta ni e od istorija! Znam deka ti si bil mlado mom~e vo 1910 godina i toa ti budi spomeni, no ~itatelite sakaat da doznaat ne{to pove}e za ovoj dijagram... Zna~i, H-R dijagramot go pokaùva odnosot pome|u apsolutnata magnituda 150

ili luminozitetot na yvezdite nasproti nivnite spektralni vidovi i efektivni temperaturi. Toa ti e kako na edna oska da stavi{ kolku e navistina dobra nekoja filmska yvezda, a na drugata da odredi{ kolku taa e è{ka. H-R dijagramot ne gi pretstavuva vistinskite lokacii na yvezdite (nitu moè{ da im go doznae{ telefonskiot broj od nego), tuku {ematski go pretstavuva odnosot pome|u svetlinata i temperaturata na yvezdite preku koi moè da se definiraat razli~nite vidovi yvezdi i da se odgovori na teoretskite predviduvawa na yvezdenata evolucija. Cel klas klasi Prof. Istor (se budi od son): Istorijata n$ u~i, dragi moi, deka pogolemiot del od svetskata populacija bil, i otsekoga{ }e bide del od glavnata niza sostavena od po ni{to posebni individui od srednata klasa, mediokriteti da ne re~am... Prof. Fizik: E, fala ti profo {to me potseti. Da, i kaj yvezdite, pogolemiot del od niv go zazemaat regionot vo dijagramot po linijata nare~ena glavna niza. Ovie yvezdi go sogoruvaat vodorodot vo nivnite jadra. Slednata koncentracija na yvezdi e na horizontalnata granka, yvezdi koi go fuziraat heliumot vo jadroto, a vodorodot vo obvivkata okolu jadroto. Druga istaknata karakteristika e Herc{prungovata praznina koja se nao|a vo regionot pome|u vrvot na glavnata niza i xinovite vo horizontalna granka. 151

U{te edna bitna karakteristika e t.n. to~ka na isklu~uvawe (turnoff point), mesto kade {to ~lenovite na yvezdeno jato ja napu{taat glavnata niza. Bidej}i site yvezdi od odredeno jato se formirale vo pribli`no vreme, najmasivnite }e ja napu{tat glavnata niza prvi. Lokacijata na ovie to~ki im ovozmo`uva na astronomite da ja presmetaat starosta na yvezdenite jata.

Luminozitet (Lsol)

Superxinovi

Xinovi

Beli xuxiwa

Temperatura (K)

152

U{te klasi-fikarewa i podelbi!?... “Oh, bidi ajde fina grevojka, kandisaj me!” re~e gdin Oho i vedna{ ja izgubi reputacijata na sovr{en Xentlmen. “Ne sum Xentl-nem, imam pravo na mislewe, neli!?” se brane{e Oho. “No, bez ton bon-ton i xem od xentl, ne si xet-set-me~, prednost, xus od praska, prasok golem, samo eden nemmen, a za xentl nitu zbor...” re~e zborlestata Mara. Profesor Fizik prevrti so o~ite zaradi takvite besmislici i prodolì. Prof. Fizik: Da, dragi moi, u{te klasi i potklasi, kasti i na yvezdeniot rod krasti od ~ovekot nametnati uzdi za ve~nite yvezdi! Ha, moàm i jas da bidam poeti~en! Fizik namignuva kon devojkata od prviot red vo publikata, po {to taa pa|a vo nesvest i ja iznesuvaat, a Fizik prodolùva kako da ne se slu~ilo ni{to. Prof. Fizik: Pogolemiot broj na poznati yvezdi denes se klasificiraat spored sistemot na Morgan-Kinan so bukvite O, B, A, F, G, K i M (koi astrofizi~arite gi memoriraat spored pesni~kata “Oh, be a fine girl/guy, kiss me”), kade {to yvezdite O se najtopli, a M najladni. Spored neformalna tradicija, yvezdite O se narekuvaat „sini”, B „belo-sini”, A „beli”, F „belo-òlti”, G „òlti”, K „portokalovi” i M „crveni”, iako „vistinskite” boi koi gi zabeleùvame moè da se poinakvi zavisno od uslovite na nabquduvawe i konkretnite yvezdi. 153

Ponatamo{nata podelba se ozna~uva so brojki od 0-9 spored temperaturata. Druga karakteristika vklu~ena vo ovoj sistem e luminozitetot, izrazen so rimskite brojki I-V, koj ja ozna~uva {irinata na apsorpcionite linii vo spektarot na yvezdite. Ovaa karakteristika e naj~esto op{ta merka na goleminata na yvezdata i spored toa na vkupniot luminozitet na yvezdata. Klasa I se hiperxinovi, klasa III xinovi, klasa V xuxiwa ili yvezdi od glavnata niza. Na{eto Sonce ima spektralen tip G2V, {to zna~i deka e „`olta, 2/10 kon portokalova yvezda od glavnata niza”. Prividno najsvetlata yvezda Sirius e tip A1V. Jasno? “Jasno, jasno, jasno!” viknaa decata vo hor, a Fizik, kako i sekoga{ na kraj, zavr{i so pesna, ovoj pat za socijalnata pravda: “Klasa, rod , kasta ne priznava Rasta. Dodeka na masa ima manxa }e ima i za narodot gan...”

Zavesata se spu{ta, kapacite se zatvoraat, vratite se zaklu~uvaat, klik-klak, temnica, mrak - kraj!

154

(pismo do ~ove~kata rasa vo egzil)

Dragi prijateli od idnata planeta Zemja, Vi go pi{uvam ova pismo da ve izvestam deka crno vi se pi{uva! Ili podobro da re~am svetlo?... dozvolete mi da vi objasnam. Ako mislite deka globalnoto zatopluvawe e stra{no, ve uveruvam deka toa ne e ni{to! Vo sporedba so globalnoto zovrivawe koe ve ~eka, iskustvoto na (da re~eme) kutroto pile koe se podgotvuva da stane vkusen ru~ek vo va{ata rerna e samo odmor na Haiti. Veruvajte mi, ne vi pi{uvam za da ve ispla{am ili da {iram nekakvi senzacionalisti~ki idno-vesti, naprotiv, moite nameri se iskreni i motivirani od qubovta kon ~ove~kiot rod, kade i da e, koga i da e. Na po~etokot be{e è{ko... Za 1 milijarda godini na{eto Sonce }e bide posvetlo za 10% i na planetata }e bide tolku è{ko {to }e bidete primorani da ìveete pod povr{inata na Zemjata vo tekot na denot. Ako voop{to ste zainteresirani za gletkata na stopeni {oping centri i 159

supermarketi (koi poradi nivnata adaptibilnost predviduvam deka }e preìveat i vo va{eto vreme, kako i buba{vabite) vo forma na istopen sladoled, ve molam pravete gi pro{etkite nave~er. Za 2 milioni godini, Zemjata }e stane kako planetata Venera so dnevna temperatura od re~isi 500 stepeni celziusovi (Venera, patem re~eno pred nekolku milijardi godini, koga Sonceto bilo poladno i pomalku toplo, imala dovolno voda i sli~na atmosfera so Zemjata). Ako nekoga{ ste pomisluvale na pekolot, toga{ }e imate prilika da go po~uvstvuvate od prva raka. Moèbi e nepotrebno da vi kaàm, dragi sozemjani, no ìvotot na Zemjata ve}e }e bide nevozmoèn i vremeto za pakuvawe na torbite i fa}awe na prviot let â&#x20AC;&#x153;po |avolite ottuka!â&#x20AC;? }e bide ve}e odamna izminato. No, onie najupornite, koi }e re{at da ostanat na Zemjata u{te edna milijardi~ka godini, treba da znaat deka za 3 milioni godini od sega, Sonceto }e potro{i 3/4 od vodorodot i }e bide posvetlo za 40%

160

pove}e. Okeanite na Zemjata }e zovrijat i taa }e bide globalna pustina. Ako s$ u{te ste qubiteli na ìvotot na Zemjata, moja preporaka e da ne bidete. A potoa stana pekolno... Da ripneme nekolku milijardi godini, za{to prikaznava stana preè{ka. Koga Sonceto }e ima 10 milijardi godini, vodorodot vo jadroto }e bide potro{en i jadroto }e po~ne da se sobira pod dejstvo na gravitacijata koja nema da ima protivnik vo pritisokot na reakciite od jadroto. No, nadvore{nite sloevi }e prodolàt so fuzijata i proizvodstvoto na energija, so {to Sonceto }e stane pogolemo i }e vleze vo fazata na crven xin. Vo ovaa faza qubitelite na izgrejsonceto i zajdisonceto }e imaat prilika da naslikaat takvi ki~erajski sliki {to dene{nite â&#x20AC;&#x153;papagalskiâ&#x20AC;? pejzaì }e izgledaat kako remek-dela. Dragi sozemjani, ve ~ekaat denovi koga celiot horizont }e go pokriva samo edna golema vàrena son~eva topka!

161

Vo prviot del od ovaa faza jadroto }e se namali, a Sonceto }e se {iri. Jadroto }e stane dovolno è{ko da go fuzira heliumot, i }e dojde do t.n. â&#x20AC;&#x17E;heliumski blesokâ&#x20AC;? od koj }e se sozdade jaglerodot i kislorodot. Sonceto }e bide povtorno revitalizirano, t.e. }e dobie energija za dopolnitelni nekolku milioni godini i vo toj period vleguva vo t.n. stabilna faza na gorewe helium vo koja stanuva potoplo i pomalo. Ako s$ u{te ste tuka, dragi moi, uìvajte! Odmorete malku od apokalipti~ni idei, otidete na odmor na nekoja od sosednite planeti, siguren sum deka do toga{ }e se pojavat dostapni aran`mani za poseta na skija~kite centri na Ganimed. No, s$ {to e ubavo, kratko trae, pa taka i ovaa faza. Vo vtorata faza Sonceto }e go potro{i i heliumot vo jadroto, a jaglerodot i kislorodot }e se taloàt. Heliumot vo obvivkata }e se fuzira i ponatamu. Sonceto }e bide ekstremno nestabilno, postojano }e se {iri i }e se namaluva, t.e. }e pulsira na sekoi 100 ili 1.000 godini. Za onie koi se ~uvstvitelni na temperaturni promeni od nekolku stotici stepeni celziusovi, prepora~uvame da ne izleguvaat od doma poradi opasnost od zovrivawe. Poslednite 2 milijardi godini Sonceto }e gi pomine vo ovaa faza, 100 pati posvetlo i 20-30% pogolemo od sega{nata golemina. Vo ovaa faza }e gi goltne Merkur i Venera. No, {to e so Zemjata? Sudbinata na Zemjata vo site ovie burni procesi e nesigurna. Vistinata e deka nie denes ne znaeme dali na{ata planeta }e bide izedena ili po{tedena od nejziniot tatko, Sonceto.

162

Postoi teorija deka koga Sonceto }e stane dovolno golemo, Son~eviot veter }e stane posilen (kako posledica na u{te eden lo{ ru~ek na kralot na Korona, vidi poglavje Afera od son~eva atmosfera). Poradi toa Sonceto }e izgubi ne{to od sopstvenata masa i negovata gravitacija }e stane pomala, a orbitata na Zemjata }e stane po{iroka. Juhuuu, sepak imame {ansi! Sre}ata e zad ogradata Nema da ve laàm, dragi sozemjani, ìvotot na Zemjata dolgo vreme pred Sonceto da vleze vo fazata na crven xin nema da bide vozmoèn. Zatoa, ako ova go ~itate 1 milijarda godini od sega pakuvajte torbite i razmisluvajte za selidba! No, kade? [to velite za Mars? Poradi zgolemenata svetlina i toplina na Sonceto, toga{ }e bide potopol i popovolen za ìvot. Ete vi {ansa da gi ostvarite vekovnite soni{ta na ~ove~kata rasa za kolonizacija na Mars. No, podocna, vo fazata na crven xin, kako {to Sonceto }e se {iri, duri i Mars }e stane preèòk. Sega kade? [to mislite za satelitite na Jupiter ili Saturn? Bogati so voda, toga{ ve}e nema da bidat ladni, tuku }e imaat sosema prijatna temperatura. Odli~na prilika za trajno letuvawe na Titan! No, i ova ne e trajno re{enie. Pa kade sega!? Vistinata e deka kako {to }e izminuva vremeto, zonite pogodni za ìvot }e se menuvaat s$ pobrzo i pobrzo. Poradi toa premestuvaweto }e mora da bide pobrzo i po~esto, poradi {to nema da bide vozmo`no 163

da se premesti celoto ~ove{tvo, no koi }e bidat izbranite? Taa dilema vi ja ostavam na vas, no mo`ebi nema da mora da birate. Zo{to? Ednostavno preselete se site, sose planetata! Kako da preseli{ planeta za milion godini? Postoi mo`nost, ako povremeno, na sekoi 5-6.000 godini, vo period od milioni godini, pokraj Zemjata so va{ite napredni letala dovedete asteroid koj bi imal malo gravitaciono dejstvo na Zemjata. Toa bi zna~elo deka kako {to }e se menuvaat zonite pogodni za `ivot, taka Zemjata }e se pomestuva paralelno so niv. S$ {to }e ni treba e asteroid so pogodna golemina i masa i letalo sposobno za negovo vle~ewe, takvi siguren sum deka }e imate. Ednostavno, neli!? Ako izberete nekoja od ovie opcii (a siguren sum deka }e vi tekne i na druga), s$ u{te imate {ansi. No, {to potoa? 164

Osameno belo xuxe Na krajot na svojata evolucija, na{eto Sonce }e go potro{i celoto gorivo i }e stane pomalo i }e ja smeni bojata od crvena kon sina. Toa ne zna~i deka } e stane poladno, tuku naprotiv, u{te potoplo. Dobrata vest, dragi idni Zemjani, e deka Sonceto taa toplina nema da ja zra~i, a lo{ata e {to ako do sega se varevte, otsega }e se mrznete. Zo{to? Zatoa {to, dragi moi, na{eto Sonce e vo poslednata faza od svojot dolg ìvot i s$ {to ostanuva od nego e edno malo belo xuxe, so golemina kako Zemjata i so polovina od prvi~nata masa. Ova telo ima ednava termalna energija kolku {to imalo Sonceto, no e malo i ne sozdava nova energija. Sonceto taka odi vo „penzija”, koristej}i ja energijata sozdadena i so~uvana vo toploto jadro vo mladite burni i buntovni denovi. Ovaa energija beloto xuxe }e moè da ja koristi milijardi, moèbi i bilioni godini. No, belite xuxiwa znaat da eksplodiraat, neli? Ne, ne pla{ete se, gi preìveavte site zamislivi apokalipsi do sega, }e ja preìveete i ovaa. Sonceto nema da eksplodira od dve pri~ini. Prvo, ne e dovolno masivno yvezda (mora da bide barem 8-10 pati pomasivna) i, kako vtoro, nema pridru`na yvezda od koja bi „kradela” gorivo, bi ja zgolemila svojata masa, bi stanala nestabilna i bi eksplodirala (vidi vo poglavjeto “Nova Nova”).

165

Zamrznata idila S$ {to ja preìvealo fazata na crven xin postepeno }e se izladi i }e ostane vo orbitata na beloto xuxe kako zamrznato telo. Koi vi se {ansite za preìvuvawe vo ovaa faza? Ako na nebesnoto telo na koe se nao|ate toga{ ima okeani, pred da zamrznat begajte vo dlabo~inata na okeanite, blisku do hidrotermalnite izvori. No, ne bi go prepora~al toa, bidej}i koga okeanite }e zamrznat celosno ladno vi se pi{uva... Da bideme realni, Son~eviot sistem ne e ve}e opcija za vas. No, ~ekajte, moèbi... moèbi ima {ansa. Ako uspeete da ja sovladate ladnata fuzija (vidi re~nik) i da sozdadete ve{ta~ko Sonce {ansite za opstanok ve}e vi se pogolemi. Vsu{nost, ni Sonceto, pa ni son~eviot sistem, nema da vi bidat potrebni pove}e. ]e moète da ìveete kade bilo vo vselenata koristej}i go vodorodot kako izvor na energija. Andromeda, ~ekaj n$! Sonceto }e prodolì da se gasi i da se ladi. Koga }e se izladi dovolno i koga ve}e nema da bide vidlivo }e stane ne{to {to nekoi go narekuvaat â&#x20AC;&#x17E;crno xuxeâ&#x20AC;?, temno, ladno telo koe }e plovi osameno vo vselenskata praznina zasekoga{. Za kraj, eden sovet za ~ove~kiot rod, no vnimanie svrti ja stranicata za 1 milijarda godini.

166

Agolen moment (impulsen moment) Eden golman zamavnal i si dal avtogol, pa napravil karambol. “E, toa e dejstvo so lo{ agol!” rekol eden portparol vo bee mol. Vo astronomijata: Fizi~ka golemina so koja se meri tendencijata na edno materijalno telo da prodol`i da rotira. Se definira kako vektorski proizvod na polo`bata na teloto mereno od izbrana referentna to~ka i negoviot impuls.

Brzina na svetlina „Nautro vo domot na fotonite nema karanici pred vratata na toaletot. Argumentot ’ne mo`am pobrzo’ sekoga{ pobeduva.” od knigata „@ivotot na fotonite”. Vo astronomijata: Fizi~ka konstanta. Se odnesuva na brzina na svetlinata vo vakuum, se ozna~uva so „c”. Nejzinata vrednost e 299,792,458 m/s i toa e maksimalna brzina so koja energija, informacija ili materija mo`e da patuva. Na svetlinata od Sonceto & trebaat 8 minuti i 20 sekundi da pristigne do Zemjata. 169

Varijabilni (promenlivi) yvezdi „[to si tolku promenliva, Eva?” „Ne sum, taka tebe ti se ~ini. Od moja gledna to~ka, Stojan, ti si ponepostojan.” Vo astronomijata: Edna yvezda se smeta za varijabilna ako nejziniot prividen sjaj gledan od Zemjata se menuva so vreme. Ovie promeni mo`e da se posledica na promenite vo samata yvezda ili poradi preprekite niz koi pominuva svetlinata od niv dodeka dojde do Zemjata.

Golemata eksplozija Edno utro g-din Eks stanal od krevetot, trgnal kon bawata i ~uknal na vratata. „Zafateno” go slu{nal od vnatre. „Koj e vnatre?” „Jas” „Koj jas?” „Ti.” Gospodin Eks se vratil vo krevetot, legnal i zaspal. Sonuval deka celiot negov `ivot bil grabnat od negoviot dvojnik. Kolku i da se trudel da napravi ne{to originalno, negoviot dvojnik ve}e go imal napraveno. S$ dodeka toj ne stanal negoviot dvojnik. Vo astronomijata: Modelot ili teorijata na Golemata eksplozija e {iroko prifatena (i potvrdena so eksperimentalni dokazi) kosmolo{ka teorija spored koja vselenata zapo~nala od singularitetot („to~ka” so beskone~na gustina i temperatura) pred 13,7 milijardi godini. Toga{ se slu~ila golemata eksplozija i od toga{ vselenata se {iri. Xorx Lemetr, 170

sve{tenik od katoli~kiot Univerzitet vo Luven ja predloìl ovaa teorija, a istraùvawata na Edvin Habl ukaùvaat deka site galaksii se oddale~uvaat edna od druga, t.e od odredena to~ka, {to e potvrda za ovaa teorija.

Dekanski yvezdi (decans) Eden dekan-san od Balkan, oti{ol vo Japan, da ispita eden vulkan. ^uknal po nego so ~ekan i vulkanot napravil Vruuuum-san! Dekanot pomislil “Da si kinisam?” i taka napravil. Vo astronomijata: Grupa od 36 yvezdi koi istovremeno izgrevaat na horizontot. Za starite Egip}ani, izgrevaweto na sekoj dekan go ozna~uvalo po~etokot na nov „dekanski ~as” i bile koristeni za merewe na vremeto od 2.000 g. pne i podocna za pravewe na godi{en kalendar so pomo{ na koj go odreduvale, na primer, izlevaweto na rekata Nil (so heli~koto izgrevawe na yvezdata Sirius). Ovoj sistem dovel do podelbata na denot i no}ta na po 12 ~asa i 24-~asoven den. Modernata astronomija ne gi upotrebuva dekanite.

Efikasnost na svetlinata „Efikasnost rabotnici, efikasnost!” re~e pretpostaveniot dodeka moreto svitkani glavi pod nego se branuva{e potvrdno. Vo astronomijata: Merka za toa kolku efikasno eden 171

izvor na svetlina sozdava vidliva svetlina. Taa e proizvod na toa kolku dobro izvorot na svetlina mo`e da ja transformira energijata vo elektromagnetsko zra~ewe.

Yvezdeno jato Yvezda, najmladata }erka na Jato be{e negova mileni~ka. Drugite }erki zaradi toa ja izbegnuvaa. “Ti ne si na Jato” & velea zlobno, “posvoena si”. Taa im poveruva i ottalka vo svetot i go pronajde tatko si sekade. Vo astronomijata: Grupa yvezdi. Razlikuvame dva vida: globularno (zbieno) jato kade {to yvezdite se stari, bliski i povrzani so gravitacijata i otvoreni jata kade {to yvezdite se poslobodni, voobi~aeno sostaveni od nekolku stotici mladi yvezdi. Plejadite se poznat primer na yvezdeno jato vidlivo so golo oko.

Internacionalna Astronomska Unija (IAU) „...i ua!” vika{e tolpata, dodeka ~ovekot kon koj be{e naso~en nivniot bes se obiduva{e da izvle~e `iva glava. „Au” vikna ~ovekot i dodeka pa|a{e vo zaboravot tolpata ve}e se podgotvuva{e za slavje, a vedna{ potoa - sledniot! Vo astronomijata: Svetsko rakovodno telo za astronomija, osnovano vo 1919 g. so cel da se podobri me|unarodnata sorabotka vo astronomskite istra`uvawa. IAU ima sedi{te vo Pariz, i zasedava 172

na razli~ni lokacii sekoja treta godina, nazna~uva komisii za razli~ni pra{awa od astronomijata, kako na pr. imenuvawe na nebesni tela.

Jonizacija Si bil eden Jon~e koj izgubil edno “e”. „E, Jon~, e...” so~ustvuval so nego Bor~. Vo astronomijata: Proces vo koj atom ili molekul gubi ili dobiva elektron. Jonizacijata se slu~uva pri visoki temperaturi (termalna jonizacija), kako kaj yvezdite, ili pod vlijanie na visoko-energetski atomski ~esti~ki (pr. elektroni, protoni, alfa~esti~ki) ili kratkobranovo zra~ewe (UV, Iks zraci, gama zraci).

Kosmi~ko mikrobranovo zadninsko zra~ewe (Cosmic Microwave Background Radiation) „Aj potrgni se,” mu re~e Makro na Mikro. „Za da se pomrdnam dovolno za da pomine{, treba da pominam proporcionalno pogolem prostor otkolku ti da me zaobikoli{.” odgovori Mikro, po {to Makro zbuneto go zaobikoli. 173

Vo astronomijata: Termalno zra~ewe koe uniformno se prostira niz vselenata. Go otkrile Arno Penzias i Robert Vilson koi za toa vo 1978 godina dobile Nobelova nagrada. Se raboti za zra~ewe koe e ostatok od ranata faza vo razvojot na univerzumot i e potvrda za modelot na Golemata eksplozija.

Ladna fuzija Â§ vikaa deka e ladna, a taa naprotiv vrie{e od energija, samo nema{e koj da ja razbudi. Vo astronomijata: Proces na nuklearna fuzija voobi~aeno se slu~uva na mnogu visoki gustini i temperaturi. Ladnata fuzija e eden od â&#x20AC;&#x17E;svetite graloviâ&#x20AC;? na modernata fizika i podrazbira spojuvawe na atomski jadra na normalna (sobna) temperatura. Koga bi se ostvarila, ladnata fuzija bi obezbedila evtin, ~ist i neograni~en izvor na energija.

Magnetska rekonekcija Magnetmen, super-heroj so sposobnost za transformirawe na negovata magnetska energija vo silni toplotni udari koi gi topat negovite protivnici. No, namesto da go spasuva svetot od kriminalci, toj sekojdnevno se rasprava po restorani deka ne go krade servisot za jadewe. Vo astronomijata: Fizi~ki proces vo visokosprovodlivi plazmi, vo koi magnetskata energija se pretvora vo kineti~ka energija, termalna energija i zabr174

zuvawe na ~esti~kite. Son~evite erupcii se najgolemi eksplozii vo Son~eviot sistem i se povrzani so ovoj proces vo koj Sonceto vo rok od nekolku minuti osloboduva energija koja bila so~uvana vo magnetskoto pole so denovi. Magnetskata rekonekcija na Zemjata e pri~inata za polarnata svetlina.

Nova Koga Nova vleze vo u~ilnicata site bea voshiteni, a Yvezda vedna{ po~na da smisluva kako da si go povrati sjajot. Vo astronomijata: Kataklizmi~na eksplozija. naj~esto nastanuva vo binaren sistem sostaven od belo xuxe i yvezda od glavnata niza. Stabilnoto i mirno belo xuxe gi „krade” gasovite od drugata yvezda. Natrupaniot materijal go zgolemuva pritisokot i temperaturata i ja zapaluva nuklearnata fuzija. Temperaturata se zgolemuva na 100 milioni stepeni, a sozdadenata energija ne mo`e da izbega poradi natrupaniot materijal. Kako posledica na toa yvezdata eksplodira. Silata na eksplozijata e milion pati pomala od supernova. Nekoi novi eksplodiraat edna{, dodeka drugi mo`e da eksplodiraat na sekoi 10.000 do 100.000 godini so povtoruvaweto na procesot. Vo galaksija kako na{ata se slu~uvaat okolu 25 novi godi{no. Nuklearna fuzija Fuz [najcer sakal da igra futluz, no negovite konzervativni roditeli ne mu dozvoluvale. „Polka i Valcer, toa e igra! Futluz e za her luzeri, najn!” vikal 175

tatko mu, no koga Fuz ja sretnal Luz Marija de Santos, ni{to pove}e ne moèlo da go spre~i. Yvezda e rodena! Vo astronomijata: Proces vo koj se spojuvaat (fuziraat) dva ili pove}e atomski jadra i formiraat pote{ko jadro. Ovoj proces e pridruèn so proizvodstvo na golemi koli~estva energija i se slu~uva na visoki gustini i temperaturi. Nukleosinteza Lekarite ja sovetuvaat slikarkata Sinteza da ne se vozbuduva premnogu, poradi nejziniot visok pritisok, no taa im veli deka toa e edinstvenata sostojba vo koja moè da sozdade ne{to vredno. Vo astronomijata: Sozdavaweto na hemiskite elementi kako posledica na nuklearnite reakcii. Taa se slu~uva vo situacii koga postojat uslovi da se slu~at sudiri na atomski jadra i elementarni ~esti~ki so golema energija (vo vnatre{nosta na yvezda, nova, super-nova i sli~no).

Planetarna maglina „Vozi poleka, ima magla... vklu~i maglenka... da ne saka{ malinka?... male~ka e kolava se ski~miv... e sea se stokmiv, }e pospijam malku”. „Kone~no malku mir,” si pomisli soprugot na Yvezda dodeka nejzinoto telo so sredna masa mirno spie{e na zadnoto sedi{te. Vo astronomijata: Maglina koja se sostoi od joniziran gas koj se isfrluva od yvezda so sredna masa vo docnata faza od `ivotot. Terminot poteknuva od prvoto otkritie vo 18-ti vek poradi nejzinata 176

sli~nost so golemite planeti koga se gledaat so mali teleskopi, inaku nema nikakva vrska so planetite. Tie imaat relativno kratok ìvoten vek od desetici iljadnici godini, vo sporedba so milijardi godini od ìvotniot vek na edna yvezda. Plimska sila Toj den g-|a Plima ne se ~uvstvuva{e dobro. Mese~inata koja dojde do nejziniot prozorec, privle~ena od nejzinata ubavina, ne znae{e deka e pri~inata za ma~ninata na g-|a Plima. Qubovta ponekoga{ nosi bolka na qubeniot. No, ostanuva pra{aweto dali Mese~inata }e se oddale~e{e da go znae{e toa. Vo astronomijata: Sekundarna posledica na silata na gravitacijata odgovorna za plimite. Se javuva poradi toa {to gravitacionata sila na edinica masa izvr{ena na edno telo od drugo telo ne e konstantna po dolìnata na dijametarot. Stranata koja e poblisku e privle~ena pove}e otkolku stranata koja e podaleku. Protuberanca (prominenca, filament, folikula) „Dali si „pro” ili „kontra”?” „Moàm da bidam neutralen?” „Moè, ako si [vajcarija.„ „No, nemam stav.” „Ako ne si so na{iov 177

sostav, toga{ si protiv nas!” „Ne sum.” „Zna~i ima{ stav.”... razgovorov prodolì dolgo vo no}ta, dodeka nadvor na neboto yvezdite so ~udewe go slu{aa ùboreweto na ~ove~kite zborovi razmisluvaj}i deka vo niv mora da ima nekoe skrieno zna~ewe, inaku nemaat smisla! Vo astronomijata: Golema svetla ni{ka koja se protega od povr{inata na Sonceto kon nadvor, ~estopati so kru`na forma. Protuberancite se formiraat za vreme od eden den, no moè da bidat aktivni vo Koronata cel mesec i moè da se izdignat iljadnici kilometri (najgolemata iznesuvala 700,000 km, kolku {to pribli`no iznesuva radiusot na Sonceto) i da se dviàt so brzina pogolema od 1000 km/s.

Radio astronomija „Dragi slu{ateli, sosetkata Mira {totuku izleze vo dvorot i... da, od drugata strana na ulicata pominuva edna starica i... da vidime, da, Mira ja pozdravuva... pravat muabet dodeka zad niv pominuva avtomobil, a nad niv se podgotvuva do`d...” izvestuva radio Mileva. Vo astronomijata: Prou~uvawe na vselenata so radio delot na elektro-magnetskiot spektar (1 mm do 30 m). Radio astronomijata obezbeduva informacii za sostojbata na me|uyvezdeniot prostor. Od 30-tite godini na minatiot vek taa dovela do zna~ajni zaklu~oci za evolucijata na univerzumot (potvrda na teorijata na Golemata eksplozija) i otkritija kako {to se kvazarite.

178

Supernova â&#x20AC;&#x17E;Em super, em nova, Ema, ti si edinstvena!â&#x20AC;? koga Ema Obi~nova ova go ~u tolku & se nadu egoto, {to vedna{ si go smeni imeto vo Eks Ploziska. Vo astronomijata: Yvezdena eksplozija. Svetlinata od supernovite e ekstremno silna i moè da bide posilna od svetlinata od celata mati~na galaksija. Oslobodenata energija e pogolema od energijata koja Sonceto ja osloboduva vo celiot ìvoten vek. Soyvezdie Prividno blisku, a vsu{nost daleku... ôve~ki soyvezdija. Vo astronomijata: Me|unarodno definirana oblast od nebesnata sfera. Istoriski, terminot bil koristen za da se ozna~i odredena {ema od svetli yvezdi. Ako ne e oficijalno odredena, toga{ se ozna~uva kako asterizam (pr. Golemata kola, sedumte najsvetli yvezdi od soyvezdieto Golemata me~ka). Oficijalno postojat 88 soyvezdija. Yvezdite vo ramkite na edno soyvezdie retko imaat zna~ajna astronomska vrska. Tie se naj~esto mnogu oddale~eni edni od drugi.

Fiksni yvezdi Eden F. ne mo`el da se fiksira, a koga kone~no zastanal, namesto nego, svetot se pridvi`il.

179

Vo astronomijata: Zastaren termin za yvezdite za da se razlikuvaat od planetite koi bile poznati kako „yvezdi talka~i”. Denes se upotrebuva za yvezdi so nezabele`livo sopstveno dvi`ewe.

Heli~ko izgrevawe „Mili~ko Heli~ko,” mu rekla majka mu na Sonceto, a toa `drignalo i mu izletala edna prominenca. Vo astronomijata: Se odnesuva prvenstveno na yvezdi, no i na drugi nebesni tela i se slu~uva koga taa e vidliva za prv pat na horizontot tokmu pred izgrevaweto na Sonceto. Sekoj den yvezdata }e izgree malku porano i }e ostane podolgo vidliva pred da izgree Sonceto. Vo slednite denovi taa }e se pomestuva kon zapad i potoa ve}e nema da se gleda. To~no po edna godina povtorno }e stane vidliva. Heli~kite izgrevawa gi koristele starite narodi za nivnite kalendari i za odreduvawe na zemjodelskite aktivnosti.

Crvja dupka (Wormhole) Ova e prikazna za crvot koj izlegol od negovata dupka i se za~udil. Tolku. Vo astronomijata: Hipoteti~ka topolo{ka osobina na prostor-vremeto koja e "kratenka" niz prostor-vremeto.

180

[pagetizacija G-din Strankov pobara ke~ap za {pagetite od kelnerot vo restoranot Luixi na posledniot den od negovoto letuvawe vo Rim, nesvesen deka toa }e bide i posledniot den od negoviot `ivot. Vo astronomijata: Vertikalno istegnuvawe i horizontalno stisnuvawe na objekti vo dolgi tenki formi vo mnogu silni gravitacioni poliwa, pri~ineti od ekstremni plimski sili. Vo najekstremnite slu~ai, blisku do crnite dupki, rastegnuvaweto e tolku silno {to nitu eden objekt ne mo`e da mu se sprotivstavi, nezavisno od silata na negovite sostavni delovi. Terminot e populariziran vo knigata â&#x20AC;&#x17E;Kusa istorija na vremetoâ&#x20AC;? (1988) na Stiven Hoking.

181

Branko Prqa e roden vo Saraevo vo 1977 godina. Od 1990 godina `ivee vo Skopje. Raboti kako grafi~ki dizajner i kopirajter. Osnova~ e na prviot elektronski konkurs za literatura vo Makedonija, Elektrolit i na nezavisnata organizacija za Kreativen aktivizam preku parodija, kritika i alegorija, Kapka. Ima objavuvano vo zemjava i vo stranstvo. Dosega objaveno: Vest od Nesvest, 2010 Dosie: Planeta Iks, 2009 Vesti od podrumot na baba mi, 2007 Parite se otepuva~ka, 2006 Vesti vo zemjata na ~udata, 2005 Za sekogo po ne{to, za nekogo ni{to, 2003 kontakt: brankoprlja@gmail.com

Vladimir Luka{ (1978) e vizuelen umetnik, muzi~ar i performans-maestro od Skopje. Ima u~estvuvano na mnogu izlo`bi i performansi. ^len e na umetni~kata muzi~ka grupa â&#x20AC;&#x153;Svira~iwaâ&#x20AC;?. kontakt: pijaniotslon@gmail.com