Досие: Универз Ум (2012)

Grafi~ko ureduvawe i dizajn: Branko Prqa Ilustracii vo knigata i na koricata: Vladimir Luka{ Stru~en sorabotnik: D-r Adrijan Bo`inovski

Izdava~ka ku}a Goten www.gotenpublishing.com contact@gotenpublishing.com

CIP - Katalogizacija vo publikacija; Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 821.163.3-32 PRQA, Branko Dosie: Univerz Um: “Tajni dokumenti od najnoviot svetski poredok” / Branko Prqa; [Ilustracii: Vladimir Luka{], Skopje: Goten, 2012. 184 str. : ilustr. ; 21 sm.

(Biblioteka Astro Gnom; kniga 3) Bele{ka za avtorot: str. 183 Bel. za ilustratorot: str. 183 ISBN 978-608-4265-11-7 COBISS.MK - ID 90437642

ASTRO

GNOM

k n i g a

3

Branko Prqa

Dosie: Univerz Um “Tajni dokumenti od najnoviot svetski poredok”

So ilustracii od Vladimir Luka{

GOTEN Skopje, 2012

S O­D R @ I­N A Nedoverlivo Novi traga~i po vistinata

7 9

Dosieja Kolku e golema vselenata Meri brojki, broi merki Ima li um vo univerzumot?

Univerz Um, Ko Smos, Vs. Elena...

Definicija na univerzumot Prostor-vreme Kosmogonija: Nastanuvaweto na vselenata Kosmologija: Modeli na vselenata Um gotvi univerzum Kusa istorija na vselenata [izi~ki svojstva i strukturi vo vselenata

11 17 23 35 45 55 71 89 107 127 141

Astronomski tro{ki Makedonija vo univerzumot na ~udata As­tro­nom­ski re~nik

159 171

Bele{ka za avtorot Bele{ka za ilustratorot

183 183

Nedoverlivo...

Kosmologija, granka na astronomijata koja se zanimava so potekloto, strukturata i prostorno-vremenskite odnosi vo vselenata. Ovaa nau~na disciplina e tolku zna~ajna {to statijata za nea od internet enciklopedijata Vikipedija, zapo~nuva so zborovite: „Da ne se izme{a so kozmetologija�.

Navistina, {to e kozmetologijata?... taa misti~na nau~na disciplina koja ja odreduva idealnata dol`ina na noktite vo odnos so nijansata na lakot i bojata na o~ite na subjektot ~ij univerzum rotira okolu samiot sebesi so tendencija da se pretvori vo edna golema duhovna crna dupka.... I dali toj subjekt mo`e dlaboko da se nabquduva sebesi i da stane svesen na svoeto postoewe vo momentot na nanesuvawe senka vrz o~ite?

7

Najgolemite umovi na dene{ninata s$ u{te diskutiraat za toa dali ~ovekot ima sposobnost da razmisluva za problemite na vselenata tolku dlaboko analiti~ki i suptilno, kolku {to ima nijansi na boi za kosa. Dali na pra{aweto za to~nata starost, sudbina ili cel na vselenata treba da mu se posveti isto tolku vnimanie kolku na dilemata za sovr{enata dol`ina na trepkite koja gi izma~uvala najgolemite filozofi od vremeto na nastanuvaweto na kozmetologijata?

Na{iot tim povtorno bestra{no se upati po nepoznatite i dale~ni pati{ta na vselenata i grani­ cite na ~ovekovoto soznanie za da gi otkrie odgovorite na ovie i na mnogu drugi pra{awa. Momentot koga kone~no }e ja doznaete vistinata za vekovnite pra{awa na kozmetologijata dojde. Vrzete gi kolanite, podgotvete gi turpiite za nokti i namestete gi cvrsto ve{ta~kite trepki, trgnuvame!

8

Traga~i po vistinata Um Univerz, lik so somnitelno minato Prof. Nik Nau~, nau~nik, vo slobodno vreme pravi bombi Prof. Hi Ven Stoking, lo{iot brat na Stiven Hoking Prof. Fizik Astro{izik, profesor po fizika i {izik Kasandra, anti~ka kralica na dramata Prof. Numer O'Log, ekspert za brojkite Kapetan na vselenskiot brod “Zemja�

El Enar i St. Evska, su{testvo od galaksijata Andromeda Prof. Wutn, odgleduva~ na jabolka i fizi~ar Prof. Albert Ajn{tajn, ekspert za krivini i fizi~ar D-r Frojd, vselenski psihijatar Dik Trejsi, detektiv i {armer Prof. Etanol Etimolski, ekspert za potekloto na zborovite Ri~ard Nikson i Xorx Bu{, definitroni G-|a ^esti~ka, pobrza od svetlinata Tomas Tesla, kontradiktoren um Emsi na kvadrat, alter-ego na Albert Ajn{tajn D-r Nouitol, seznajko Tes, Teorija na s$ Te{ki, Teorija na ni{ki Emko, M teorija Kvant Jamko, Kvantna gravitacija na jamka Brahma, Golemiot indiski kosmi~ki gotva~ [raurta Karapanxa i Stevo Lak{mi, sve{tenici-gotva~i G-din Masi}, presmetuva~ na masata na univerzumot Kos Moloski, u~itel po kosmologija Prof. Ren Zatvorski, ekspert za zatvorena vselena Haos ^ove~e, lik su{tinski prazen Dru{tvoto na slobodnite konduraxii ... i mnogu, mnogu drugi vonzemjani.

dosie:

Kolku e golema vselenata “Da znae{e G-din Sport Frik kolku e golem univerzumot, rastojanieto od negoviot televizor za vreme na sportski natprevar do telefonot koj uporno yvoni }e mu se ~ine{e sosem bezna~ajno.”

Od “Prira~nikot za opstanok vo vselenata”

Vselenata e pogolema od najgolemiot slon Prof. Fizik Astro{izik, viziting profesor po ast­ ronomija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje, vleze vo prepolniot amfiteatar. Negovite predavawa bea sekoga{ dobro poseteni, negoviot rejting be{e postojano visok, zaradi {to go pla}aa trojno pove}e od drugite kolegi. Na akademskite krugovi negovata kontroverzna li~nost be{e dobro poznata, go narekuvaa ekscentrik, egoist, kvazi-profesor, no i genijalec i revolucioner na poleto na edukacijata.

Fizik zastana pred negovata katedra, izvadi mikrofon, gi zatvori o~ite, gi spoi racete kako da se moli, i potoa naedna{ gi ra{iri i kako da e peja~ na rok koncert, vikna: „VSELENA!” 11

Publikata zdive, devojki si gi kubea kosite, obezbeduvaweto se obiduva{e da gi oddeli studentite od Fizik. Fizik ja ispru`i desnata raka kon publikata i ja svrte glavata na strana. Publikata se smiri.

“Dali ste svesni kolku e navistina golema vselenata?”

Fizik go smiri tonot i po~na da zboruva posmireno, kako da propoveda. „Ti!” poso~i kon eden student koj prestra{eno go pogledna. „Da, ti! Da re~eme deka vo tvojot dom ima{ fotelja i televizor i sendvi~ so tuna star dva dena koj ~eka podobri vremiwa zaboraven vrz rabotnata povr{ina vo tvojata kujna, taka?”

Studentot go pogledna v~udovideno, kako Fizik da mu gi ~ita{e mislite. „Da, site tie raboti se nao|aat vo tvojot stan, no kade se nao|a toj stan? Vo tvojata ulica, neli? A kade se nao|a taa ulica?... Tie pra{awa n$ upatuvaat kon eden pat koj n$ vodi kon tvoeto maalo, naselba, op{tina, grad, dr`ava, kontinent, planeta, yvezden sistem, galaksija, grupa na galaksii, galakti~ko jato, galakti~ko super-jato, gole­ mite galakti~ki filamenti (vidi re~nik) i praznini, vselenata... no kade ponatamu, te pra{uvam? Ima li ponatamu, ve pra{uvam!?...” re~e Fizik pra{alno i gi pogledna negovite verni obo`avateli koi so podotvoreni usti is~ekuvaa odgovor i prosvetlenie. „Dali vselenata e kone~na granica? Dali ima Bog, koj go stisnal kop~eto na sozdavaweto ili vselenata nastanala sama od sebe?” Fizik povtorno go poka~i tonot na glasot i naedna{ skokna vrz katedrata i gi krena racete nagore.

12

„Ako ima Bog, kade e toj? Dali ostanal tamu nekade, pozadi granicata od kade n$ nabquduva od sigurna razdale~enost ili u`iva na odmor na Havaite i pie koktel od ananas, od vreme na vreme yirnuvaj}i vo ves­ nik da vidi {to se slu~uva vo negoviot svet?... Dali na{iot mal i ograni~en razum mo`e da ja opfati vse­ lenata i da go spoznae nejziniot sozdatel - bilo da e Bog ili prirodata? Kolku daleku treba da otideme za da gi doznaeme odgovorite? Naukata e ve}e stignata do granicite na vidlivoto i vo mikrokosmosot i vo makrokosmosot i {to vidovme tamu?... Ni{to? Ne{to?...

Eve, sega }e slu{nete!”

Fizik se simna od katedrata, ja otvori negovata akt~anta, izvadi vesnik i po~na da ~ita.

Vesti od granicata na vselenata, kade {to inteligentniot `ivot zavr{uva, a prazninata po~nuva

GENIJOT NA KASANDRA KONE^NO AKREDITIRAN Presti`ni nagradi za pove}e avtori Na pretstojniot samit na Fanati~nite obo`avateli na sapunskite serii (FOSS) koj se odr`uva na grani­ cite na poznatata vselena n$ o~ekuvaat mnogu izne­ naduvawa. ]e bide raspravano za temite: “Ulogata na anti~kiot lik na Kasandra za razvojot na moderniot pristap vo akterstvoto i za nejzinoto vlijanie vrz renesansata vo filmskata umetnost”, “Randu, postmodernisti~ki Romeo”, “Kon~ita, ^ikita ili Pe­pita, pra{awe e sega?” i sli~no.

13

]e bidat dodeleni i po~esni nagradi na serijata “Slon” zaradi educira~kata uloga od oblasta na reprodukcijata na slonovite i alternativnite metodi za klonirawe na slonovi, a serijata “Kafe Zemja” }e dobie specijalna nagrada od najgolemiot proizvoditel na kafe vo vse­ lenata, Yvezden Baks, zaradi popula­riziraweto na ovoj osve`itelen pijalak vo dr`avata MekDonija od malata planeta Zemja od galaksijata Mle~en pat.

Edna preporaka za turistite, vo ovaa zemja kafe ne se me{a so mleko, za{to se dobiva opasen kalliv napitok koj predizvikuva hroni~no plukawe i pcuewe.

I {to ni ostanuva da re~eme osven: Samo napred FOSS!

Kasandra, anti~ka bo`ica na teatarskata umetnost 14

Fizik go zatvori vesnikot i pogledna kon studentite.

“Iako ovaa vest e zastarena poradi vremeto koe im e potrebno na informaciite od krajot na vselenata da dojdat do nas, poradi {to se izostaveni novite popularni balkanski serii, sepak mo`eme da nau~ime ne{to od nea. Prvo, deka inteligentniot `ivot ne e zastapen nasekade niz vselenata. I vtoro, deka vselenata e golema. No kolku e golema?” profesorot pogledna kon publikata. Site ~ekaa odgovor od nego.

“Radiusot na vselenata iznesuva 46 milijardi svetlinski godini. Kako e presmetana taa oddale~enost, pra{uvate? Lesno, vrz osnova na najoddale~enite nabquduvani objekti vo vselenata. No, kolku golemo rastojanie e toa? Da re~eme deka galaksiite, prose~no golemi 30.000 svetlinski godini, se {ega za vselenata, pa ni rastojanieto pome|u niv koe vo prosek e 3 mi­lioni svetlinski godini (ponatamu vo tekstot: SG, zab. na avt.) e ni{to vo sporedba so goleminata na vselenata!” zavr{i Fizik i go pogledna svojot auditorium poln so `edni umovi. „Ima li pra{awa?”, dodade, na {to publikata skokna. Fizik nezainteresirano poka`a kon eden student od prvite redici.

“Doznavme kolku e golema vselenata, no dali taa golemina zna~i deka vo nea se sobiraat pove}e raboti otkolku vo mojot podrum i prenatrupanata so gluposti gara`a, ili i vo vselenata ima nedostig na prostor?”

Ova pra{awe go zamisli profesorot.

“Da re~eme deka vo vidlivata vselena ima okolu 100 milijardi (1011) galaksii. Velam “da re~eme” za{to nikoj, pa duri ni jas, ne go znae to~niot odgovor.

Do taa brojka se doa|a preku formulata koja gi broi voobi~aenite galaksii koi mo`e da bidat xuxesti 15

so desetici milioni yvezdi do xinovski so bilion yvezdi (1012). Spored toa, vo vidlivata vselenata ima okolu eden sekstilion (1021) yvezdi, iako edna studija od 2010 godina predlo`uva deka ima 300 sekstilioni yvezdi (3h1021).”

“Sekstilioni! Otsekoga{ sum velel deka vselenata e seksi!” dovikna nekoj od publikata. Vo toj moment se otvori vratata i vleze prof. Numer O'Log. “Kako ne vi e stram!? Pa vie li se narekuvate akademski lujxe?” gi prekori strogo prisutnite. “Prefiksot „seks” zna~i {est.”

“Zo{to „{est”?” dovikna nekoj od publikata, na {to Prof. Numer O'Log so doza zamor, kako da se podgotvuva da se upati na pat koj go izodel mnogu pati vo `ivotot re~e: “Da trgneme od po~etok...”

16

dosie:

Meri brojki, broi merki Ova e prikazna za mereweto. Vo nea nastapuvaat poznatite imiwa od svetot na brojkite.

Si bil eden Mili On, mil na majka toj, kade i da patuval go prepoznavale i pozdravuvale. Glaven fraer vo sekoe dru{tvo bil i koga }e re~el „jas sum On, Mili On,” site znaele koj e. „Kolku edinica so {est nuli vredi toj” velele i sekoga{ pija~ka go ~estele.

Za razlika od nego, si bila edna Mila Jarda, srame`liva, osamena i so poetska darba. „Zo{to ne me znaat sekade, kako Mili On, koga }e me vidat da mi redat bon-ton, koga }e me sretnat da mi se pok­lonat... a mene u{te da me pluknat!” Taka ovaa Mila Jarda od kontinentalna Evropa trgnala za Amerika, vo potraga po podobar `ivot, no tamu nikoj ne ja priznal kako gra|anin, nitu kako brojka dostojna za socijalno i zdravstveno osiguruvawe. Mislela deka na nejziniot `ivot mu do{ol kraj koga go sretnala Bili On, tip so `estok stav i nasmevka so beli zabi eden ton. „Bejbi, ne gri`i se. Mene vo maalovo site me znaat i me po~ituvaat. Sekoj Mili Oner saka da bide Bili Oner, zo{to jas vredam tri stepeni pove}e od Mili On i devet nuli vle~am pozadi sebe.” „No, i jas ednakvo 17

nulto breme nosam, pa zo{to ne me po~ituvaat, kako tebe?” „Bejbi, vo gre{na zemja si se na{la, tuka ne znaat koja si, no odi vo kontinentalna Evropa, tamu dobro te znaat i te o~ekuvaat, eve ba{ sega ima sednica na numerolozi koi nasekade te baraat i se pra{uvaat so mene dali da te zamenat. Pobrzaj doma, ajde!” Taka Mila Jarda doma se na{la i po pat ja sretnala Bili Jarda koja sli~na `ivotna prikazna kako nejzinata i raska`ala, no za toa podocna.

Tuka prikaznava na{a poinakov tek zazema, vedna{ {tom }e se zapra{ame koja brojka ima tri nuli pove­­­­­­­}e­, koja 12 takvi zad sebe vle~e? Odgovorot, dragi moi e Trili On, eden tip opasen koj koga vo Evropa }e se preseli nos kreva i ne priznava deka 12 nuli ima, tuku, ni pomalku ni pove}e od celi 18! Isto e i so drugar mu Kvadrili On, koj vo Amerika i Anglija 15 nuli zad sebe ima, a vo kontinentalna Evropa u{te 9 si dodava, pa 24 takvi si vle~ka po zabavi i balovi, dodeka drugite brojki pred vrata ~ekaat, znae{ treba vreme tolku nuli vnatre da se napikaat.

Ej, a {to stana so Bili Jarda, taa izgubena Evropejka?

Taa e sestra na kvadrilion koj, se se}avate, 15 nuli ima, pa i taa isto tolku si zima i za nea nema zima.

Do kade stignavme? Da, posle Kvadrili On, doa|a Kvintili On, odli~en u~enik i na disciplinata sledbenik. „18 nuli i to~ka! Dali se razbravme?” znae ponekoga{ da go krene glasot i evropskiot brat bliznak da go zanemi. No, toj ne se gri`i, 30-ka od nuli so kromid i bez piper, zad sebe si stava i „Kakva stava!” izvikuva.

18

I ete go, kone~no, za valkanite umovi eden interesen broj, Sekstili On. Dvaeset i edna nula ima, legalno vozrasen vo Amerika e toj, pa vie mislete {to sakate, a {to saka }e si pravi toj. No, negoviot evropski brat e daleku postar i go gleda pomladiov so potsmev vo koj nekoi nayiraat zavist. „21 e ni{to, koga }e ima{ 36 nuli kako mene }e pravime muabet!�

I taka prikaznava prodol`uva, brojkite se redat i se mno`at, nuli sobiraat, kako da se na natprevar se odnesuvaat, nekoi lo{i igra~i, nekoi dobri, nekoi sebi~ni, ne sakaat nuli da dadat, pa nitu da zemat, a drugi slobodno se mno`at i delat, odzemaat i sobiraat i slednive brojki se dobivaat: Septili On (rezultatot na natprevarot pome|u Amerika i Evropa e 24: 42), Oktili On (27:48), Nonili On (30:54), Decili On (33:60), Undecili On (36:66), Duodecili On (39:72)... mislam ponatamu vi e jasno kako odi, s$ do Centili On koj vo Amerika ima 303 nuli, a vo Evropa 600, kade ponekoga{ go narekuvaat i Kvinkuagintili Jarda, koja zaradi dolgoto ime ~ie izgovarawe odnelo 415 `rtvi so skr{en jazik, 254 so glasni `ici vrzani vo jazol i 387 prepleti na usni, ~estopati voop{to i ne se izgovara i se prepravaat deka takviot broj, bidej}i e golem i nema prakti~no zna~ewe voop{to i ne postoi.

Nau~nicite velat deka nekoi brojki imaat skrieno zna~ewe 19

Navistina, ima li u{te pogolemi broevi? Sekako Gugol Pleks e brojot koj ima tolku mnogu nuli {to celava kniga ne bi bila dovolna da se zapi{at.

Matematikata go definira kako 10 na Gug Ol, pouspe{niot, no pomalku poznat brat na Gug Le, koj vo banka ima 50-tina milijardi dolari, dodeka Gog Ol ima 100 nuli na svojata brojkovna smetka (teoreti~arite na zavera velat deka negovoto vistinsko ime e Gug Oil i deka negovoto bogatstvo poteknuva od naftenite izvori vo zemjite kade crpi nafta po principot „Zapali pa cicaj”). Da go zapra{ame inventorot na ovoj broj, Edvard Kasner, kolkav e toj navistina.

Kasner kasnal, pa kasnel kuso “Izvinete {to kasnam, me kasna edno ku~e po pat, pa edvaj dokaskav do tuka, duri ne go dojadov ni vkusnoto jadewe so kas-kas,” re~e Kasner pred zbunetiot klas.

“Mislite „kus-kus”?”

“Deca, ako aludirate na mojata visina, moram da potenciram deka bev kasnat od ku~e!” se brane{e Kasner, a decata se poglednaa za~udeno.

“Ve interesira zna~eweto na brojot Gugolpleks koj go izmisliv? Zna~i vaka. Eden ubav proleten den vo pro{etka so moite vnu~iwa Milton i Edvin gi zapra{av kako bi imenuvale broj so 100 nuli zad nego.

Milton, koj ima{e devet godini kako od pu{ka re~e: “Gugol”. Mene mi se dopadna imeto i re{iv brojot koj }e bide presmetuvan kako 10 na Gugol (10 na 10 na 100) da bide nare~en Gugolpleks.”

20

“Zo{to taka?” se interesiraa decata.

“Za{to e kompleksen i gooolem broj. Gugol sekoj mo`e da go napi{e, no Gugolpleks dosega ne go napi{al nikoj za{to nikoj nema tolku vreme, a nitu prostor.”

“Nevozmo`no!” se pobunija decata, na {to Kasner spremno im odgovori: “Ajde probajte.”

Decata se zafatija za rabota. Kasner si kasna sendvi~, potoa malku otspa, se razbudi, srkna edno kafe, izleze na pauza i se vrati po ~etiri-pet ~asa. I {to da vidi pola od decata spijat, najupornite s$ u{te pi{uvaat.

“Do kade stignavte?”

“Jas ispi{av cela tetratka, sega po~nuvam vtora... jas napi{av 1560 nuli, jas 2.000, jas u{te pove}e, jas se izmoriv...” odgovorija decata, na {to Kasner se nasmea. “Deca, ne karajte se, za{to ovoj broj jas go definirav kako „brojka od ~ie pi{uvawe }e se izmorite i nikoga{ nema da go napi{ete”. Toj ima tolku mnogu nuli {to ne samo {to ne mo`eme da gi izgovorime za cel `ivot, tuku ni za vreme kolku {to e stara vselenata i mnogu pove}e, a nitu da gi napi{eme eden po drug po dol`inata na celata vselena i nazad i pak i pak...” Decata bledo go gledaa.

“Videte, Gugol mo`e vi se ~ini golema brojka, no taa e pogolema od brojkata na vodorodnite atomi vo vse­ lenata, koja iznesuva okolu 10 na 80-ta. A Gugolpleks e 10 na Gugol, pa sea mislete mu ja.”

Na ova decata ne znaeja {to da re~at. Od zadnite klupi se za~u edno tivko: “Dali sobava po~na da se vrti, ili mi se ~ini?” “^ekajte, toa s$ u{te ne e ni{to, ima u{te pogolemi brojki.”

21

Se slu{naa nekolku vozdi{ki i tivko cimolewe.

“Na primer, gugolpleksian, koj e 10 na gugolpleks!”

Toa ve}e be{e premnogu za malite, nevini umovi i nekolku deca se onesvestija... * Kasner se svrte kon publikata: “Dobro e {to ne im ka`av za brojkite na mikrokosmosot, tamu rabotite navistina stanuvaat ludi... a da ne po~nam da vi zboruvam za merkite za vreme.”

Zavesa. Kraj. [tama vo publikata, po nekoe osameno rakopleskawe.

Prof. Kasner, zapletkan vo ni{kite na vremeto 22

*

*

dosie:

Ima li um vo univerzumot?

Vo minatiot broj na na{ite dosieja nau~ivme deka na{eto vistinsko poteklo e vo yvezdite.

No, {to mislat za toa yvezdite?

Edna Yvezda Si bila edna Yvezda, male~ka i ne`na, {to sakala igra i smea, sakala fantazii i me~ti, sekakvi sliki i slu~ki vo glavata da si redi.

Taka eden den zamislila deka e riba. Plivala po moreto s$ do dnoto i s$ videla, celiot morski svet go zapoznala, no ne nau~ila edna bitna rabota: koga }e vidi jadica da bega. Taka na edna jadica se fatila, pa od misli silno se trgnala i si ka`ala: “Ne sakam da bidam riba, opasno e vo more da se pliva!�

Taka odlu~ila da bide zmija. Talkala po pustinata, izvitkuvaj}i se od radost navaka-nataka. Mnogu drugi zmii zapoznala i s$ im raska`ala. No, edna rabota ne nau~ila: od noga ~ove~ka da se trga, za{to }e mora da se brani, pa na ~ovekot da mu na{teti, ako ne saka da ja zgazi. Taka noga sretnala, no na poukata zaboravila, pa od noga nastradala. Potoa se razbudila i si ka`ala:

23

“]e bidam gu{ter, za{to mili se gu{terite i noze imaat tie, pa ne lazat kako zmiite.” I taka stanala gu{ter. Se izle`uvala na Sonce po cel den, menuvaj} i ja bojata so ~in migoven. Zabavna igra e toa, si mislela i dolgo si igrala, no zanesena zaboravila deka i gu{terot e mal, kako zmijata, pa i pomal, i ista sudba kako zmijata ja do~ekala, a ni zo{to ne doznala. Taka odlu~ila da bide ptica: “]e letam, svet }e vidam!” si ka`ala i letnala. [to s$ ne videla! Moriwa, okeani golemi, planini visoki, reki i {umi, padini, gradini i gradovi. I taka zatalkala vo eden grad i se izgubila vo negoviot ~ad, padnala na asfalt `e`ok i se razbudila od son te`ok. “]e bidam glu{ec. Toj e brz i ne mu pre~i vozdu{en smet kako na pticata vo let,” si ka`ala i taka glu{ec stanala i vo cevka se na{la. Kakov svet! Mra~en i slep! Kutriot glu{ec, kaj se na{ol, mislej}i deka pod gradot e poubavo otkolku nad nego.

“Sakam priroda da gledam, a ne da se stiskam,” pomislila i taka v pole se na{la sega. Zajak stanala, pa eden plot ripnala, vo eden glog se str~ala, vo dupka se piknala i pak na treva izlegla. Kakva u`ivancija, s$ dodeka vo dvorot na edna ku}a ne vlegla, a tamu pu{ka ja do~ekala. Pu{kata puknala i od son Yvezdata ja pretnala.

“Mi zdodea ova ve}e, nikade radost i igra do besvest, samo opasnost i nekoj da te brka, da ti na{teti, od {to li se pla{i!? ]e stanam me~ka, taa od site e pogolema, nea nikoj ne ja brka.” I stanala me~ka. So med se nasladuvala i celi denovi spiela, se dodeka lu|eto ne ja spobrkale, a zo{to? Za ko`ata da & ja simnat, pa na pod da si ja stavat. [to ~uden rod, toj ~ove~ki izrod!

24

“Toga{ da bidam ~ovek, ako toj site gi goni, toga{ nego nikoj ne go brka.” I stanala ~ovek i se obidela da tr~a, no ja soprele, mislele deka e luda {tom bez pri~ina tr~a. Se obidela da igra, ka`ale “ne se igra tuku-taka, bez muzika”. I na treva se ispru`ila za da me~tae, no ja stanale vedna{. Bez rabota taka ne se le`elo, za{to ne li~elo. I da pee se obidela, no im pre~elo, glasno bilo. I na kraj ja spobrkale, za{to im pravela vreva i ne bila za gledawe dobra slika, mnogu ripala, igrala i po svoe si terala. I taka izbegala taa od toj glupav ~ove~ki rod, {to ne samo {to `ivotnite ne gi saka, pa gi lovi i brka, tuku ni sebesi ne se trpi.

Taka se razbudila i si ostanala toa {to bila, yvezda, ne`na i mila. *

*

*

No, ima li `ivot pome|u yvezdite, ili ~ove~kiot vid osameno plovi vo ogromnata vselenska praznina na ovoj vselenski brod nare~en Zemja bez nade` deka nekoga{ }e sretne nekoj sli~en na nego?

Od zapisite na vselenskiot brod “Zemja” “Na{iot navigator me upati deka centarot na ga­­ laksijata ne e podoben za `ivot. Osven toa, bi bilo ludilo da se upatime na mesto kade erupciite od gamazraci i drugi visokoenergetski procesi se normalna pojava, a da ne zboruvame za masivnata crna dupka vo centarot, vrtlog kakov {to nieden mornar ne videl.

Zatoa zaplovivme kon pomirnite vodi, ostavaj}i ja, 25

na na{a golema `al, polovinata od yvezdite vo galaksijata koi se nao|aat vo centarot. [to n$ o~ekuva{e na periferijata ne znaevme, imavme oskudni podatoci od istra`uvawata na ekstrasolarnite planeti, no znaev­me deka ne smeeme da otplovime predaleku.

Jas kako kapetan bev zadol`en za mojot ekipa` i ne mo`ev da dozvolam da otideme vo vodite na nepovratot, kade {to gravitacijata nema da n$ dr`i... osven toa, vo periferijata na galaksijata, poradi slabata gravitacija nema yvezdi sposobni za nukleosinteza na te{ki elementi koi se potrebni za sozdavawe planeta pogodna za `ivot.”

Tokmu koga se zapra{av koj e najpogodniot kurs se za~u vikawe od palubata i mojot pomo{nik vleta vo kabinata. „Kapetane, pobuna na brodot!”

Izletav na palubata i {to da vidam - brodska anarhija! „Koj e raspolo`en za tanc po {tica nad otvoreno more, a!?” se razvikav. Momcite se smirija. „Kapetane, so dol`na po~it, nekoi od nas se somnevaat vo opravdanata cel na ova patuvawe,” istapi eden mornar. „Da, da!... taka e!” se ohrabrija drugite. „Zarem ne misli{ deka treba da se pretstavi{ koga zboruva{ so svojot pretpostaven?” go poglednav pod oko. „Se izvinuvam kapetane. Se vikam Smiti.” „Ka`i mi Smiti, {to ti nedostasuva na ova patuvawe?... Tvoeto semejstvo? Ili mo`ebi tvoeto ku~e, a?... Site se soglasivme na dolgo otsustvo i `rtva neli!?” se razvikav.

26

„Da, no...” propelte~i toj. „Mo`ebi bi sakale podobra hrana?... znam deka kavijarot e bajat, no patot e dolg.” „Ne, ne e toa,” Smiti kone~no sobra hrabrost da me prekine. „Kapetane, nie mislime deka vo vselenata ne postoi `ivot i deka ova patuvawe e bescelno...

Mislam, pominavme tolku pat, gi posetivme re~isi site poznati egzoplaneti (vidi re~nik) i ni{to.

Kapetan na vselenskiot brod „Zemja“ so primerok na vonzemsko su{testvo 27

Nitu eden znak od `ivot, nitu mikrop~e, nitu traga od DNK, samo karpi, vulkani, lavi i gasovi... ni{to pove}e!” Glasot na Smiti se v`e{ti, nekolku mornari glasno go odobruvaa.

Vo razgovorot se vklu~i i eden drug mornar koj ima{e papagal na ramo. „ A duri deset procenti od tie sistemi imaa yvezda od glavnata niza sli~na na na{eto Sonce.” „Deset procenti!” zakre{ti papagalot. „Ne zaboravajte deka vo na{ata galaksija ima pedeset milijardi planeti,” Ka`av re{en da im gi zatnam muckite, no vo nivnite glavi se kr~kaa poinakvi idei. „Toa se samo pretpostavki!” izvika eden mornar so crn prevez preku okoto. „Italijanskiot astronom Xordano Bruno u{te vo {esnaesettiot vek pretpostavuval deka postojat drugi planeti okolu fiksnite yvezdi!” mu protivre~iv. „Da, zatoa go zapalile na klada!” Drugite mornari prsnaa vo smea. Po~nav da ja gubam dominantnata uloga vo raspravijata i toa be{e opasno. „Poleka lu|e, imajte verba, taa n$ odr`uva na ovoj pat... me|u drugoto site znaevme deka nikoj ne ni garantira uspeh i zapi{uvawe vo knigite po istorija, no site trgnavme podgotveni na taa `rtva, zarem ne!?” „Da... da...” se za~u tivko odobruvawe. „Zarem go zaboravivte golemiot Spok, vonzemjaninot koj ni dava nade` i verba deka nekoga{ }e najdeme nekoj mudar kako nego koj }e ni gi re{i problemite na na{ata planeta? Zarem gi zaboravivte na negovite 28

zborovi:‘Poentata ne e vo nao|aweto i dobivaweto na ne{tata, tuku vo baraweto... toa go ispolnuva na{iot `ivot i mu dava smisla’?” Mojot motivaciski govor podgotven dolgo pred ova patuvawe mi pomogna kone~no da dopram do niv. Za moment mi se pri~ini deka vidov solza kako potekuva po izbrazdenoto lice na stariot mornar koj stoe{e pred mene, no toga{ celata paluba se zatrese od gromoglasna smea.

“Poglupavo ne{to ne sum slu{nal!” grmea mornarite.

No, taa smea ne be{e dobronamerna, naprotiv, vo nea ima{e ne{to zlobno, ne{to skrieno podgotveno da pukne i da ne odvede site vo haos. Na povidok be{e bunt. Nemav drug izbor, osven da prodol`am, dodeka mo`am, dodeka me dr`at zborovite i nozete.

“Lu|e, imajte verba, ako otkrieme `ivot vo vse­­­­lenata n$ ~ekaat po~esti za kakvi ne mo`eme ni da sonuvame.

Slava, bogatstvo, socijalno i zdravstveno osiguruvawe...

Znam deka na nekoi od vas, osobeno na tie so skorbut, toa mnogu im zna~i. Zamislete, u{te od 19-ot vek lu|eto {pekulirale deka postojat drugi planeti okolu drugi yvezdi, a vo 1855 kapetanot V. S. Xejkob (W. S. Jacob) od opservatorijata vo Madras od britanskata East India Company izvestil deka spored orbitalnite anomalii e „mnogu verojatno” deka vo binarniot sistem 70 Ophiuchi ima planetarno telo.” Ova izgleda ima{e efekt. Ne deka gi interesira{e, no pove}eto od niv nemaa kapacitet da primat tolku informacii vo kuso vreme i po~naa, eden po eden, da sednuvaat na palubata so skrsteni noze i glavite potpreni na racete, kako poslu{ni u~enici koi samo ~ekaat da zavr{i ~asot.

“Vo 1890-tite,” prodol`iv, “Tomas X. X. Si (Thomas Jefferson Jackson See) od ^ika{kiot univerzitet i 29

United States Naval Observatory izjavil deka orbitalnite anomalii potvrduvaat deka postoi temno telo vo sistemot 70 Ophiuchi so orbita od 36 godini okolu ednata od yvezdite. Sepak, amerikanskiot astronom, Forest Rej Multon (Forest Ray Moulton) objavil studija vo koja poka`al deka sistem sostaven od tri tela so tie orbitalni parametri bi bil mnogu nestabilen.”

Gi gledav mornarite kako poleka zaspivaat, nekoi od niv bleeja vo moreto ili neboto, tie vo prvite redovi se prepravaa deka slu{aat, no re~isi mo`ev da go slu{nam provevot koj go pravea moite zborovi vo nivnite glavi.

Naedna{ navigatorot na jarbolot izvika: “Planeta na povidok!” Mornarite se pretnaa, nekoi stanaa tolku naglo {to se zateteravija i padnaa od palubata vo vselenskata praznina drugi se rastr~aa naokolu na svoite pozicii, a jas brzo se upativ kon kormilarot i go otvoriv durbinot. I navistina – vidov planeta koja neodolivo potsetuva{e na na{iot dom. “I-Ti, podgotvi se i ti, doa|ame!” pomisliv vozbudeno.

“Ajde lu|e, so seta sila napred, odime vo imeto na Endru Lajn, M. Bejl i S. L. [emar (Andrew Lyne, M. Bailes, S.L. Shemar) koi vo 1991 godina objavile deka otkrile planeta okolu pulsarot (vidi re~nik) PSR 1829-10. Izjavata bila prosledena so intenzivni reakcii, no potoa bila povle~ena od strana na timot,” vikav dodeka besnee{e bura, kormilarot se bore{e so kormiloto, a mornarite gi stegaa ja`iwata. “^esta na Brus Kembel, A. H. Voker i S. Jang (Bruce Campbell, G. A. H. Walker, i S. Yang), koi vo 1988 godina prvi otkrile potvrdena egzoplaneta okolu yvezdata Gamma Cephei, e vo na{ite race! Tie hrabro 30

Brodot Zemja vo nebrano...

31

istapile napred koga nau~nite krugovi gi osuduvale i tvrdele deka opservaciite se na samata granica na sposobnostite na instrumentite vo toa vreme. 'Ne, toa se samo kafeavi xuxiwa (vidi re~nik), objekti koi se so masa pome|u planetite i yvezdite,' tvrdele tie, no kanadskiot tim hrabro plovel ponatamu i duri vo 2002 godina, so podobrenite tehniki bilo potvrdeno postoewe na taa planeta.”

Vo toj moment bo~no n$ udri silen kosmi~ki bran, se zateteravivme, nekolku od mornarite pretrpea seriozni povredi.

“Izve{tai za o{tetuvawa! Dali e o{teten trupot?” viknav vo mikrofonot. Od kontrolata nema{e glas.

“Alo, kontrola, ima li nekoj?” Se posomnevav vo najlo{oto.

“Alo, tuka e kontrola, {titot e na 70%, dobro n$ protrese, no s$ e vo red so trupot. Plovime ponatamu!” se slu{na glasot na dobriot star kontrolor.

“Xek, ako go pre`iveeme ova pate{estvie, te ~estam vo prviot bar na planetava!”

“Va`i kapetane,” re~e Xek so nasmevka vo glasot.

Plovidbata prodol`i po nemirnata vselena, a isto i mojot mal edukativen ~as. “Vo 1992, radio astronomite Aleksandar Vol{~an (Aleksander Wolszczan) i Dejl Frejl (Dale Frail) objavile deka otkrile planeti okolu drug pulsar, PSR 1257+12. Ova otkritie bilo potvr­ deno i se smeta za prvo definitivno otkrivawe na egzoplaneti. Ovie planeti verojatno se formirale od ostatocite od supernovata koja go sozdala pulsarot, ili se ostatoci od gasnite xinovi koi po­­stoele okolu 32

planetata i ja pre`iveale supernovata.” Mornarite okolu mene pa|aa, nekoi ne mo`ea da go izdr`at ni{aweto, tr~aa do ogradata, se navednuvaa i im ja predavaa sodr`inata na nivniot utrinski pojadok na vselenskite morski pci koi kru`ea okolu na{iot vselenski brod u{te od samiot po~etok na patuvaweto. Morav da prodol`am da gi bodram.

“No, s$ do 1995 godina ovie otkritija nemale zna~ewe za nas, bidej}i `ivotot okolu pulsarite e nevozmo`en.

Taa godina Majkl Mejor i Didie Keloz (Michel Mayor i Didier Queloz) od univerzitot vo @eneva objavile deka otkrile prva egzoplaneta koja orbitira okolu obi~na yvezda od glavnata niza (51 Pegasi). E toa bilo otkritie, bra}a moi! Toa go ozna~ilo vovedot vo modernata era na lov po egzoplaneti.” Ne bev ve}e siguren deka nekoj me slu{a, no znaev deka vo takvi situacii nema mesto za panika i deka mojata dol`nost kako kapetan e da poka`am smirenost i da prodol`am so muabetot kako ni{to da ne se slu~uva. Dodeka polovina od mornarite le`ea na palubata vo bessoznanie re{iv na drugata polovina da im raska`am za novata era vo otkrivaweto egzoplaneti.

“Tehnolo{kite napredoci vo 21-ot vek, pred s$ vo spektroskopijata so visoka rezolucija, dovele do brzo otkrivawe na mnogu egzoplaneti. Ovie napredoci im ovozmo`ile na astronomite da detektiraat egzoplane­ ti indirektno so merewe na nivnoto gravitaciono vlijanie vrz dvi`eweto na nivnite mati~ni yvezdi.

Potoa drugite egzoplaneti bile otkrivani so nabquduvaweto na promenite vo prividnata svetlina na yvezdite vo momentot koga planetite pominuvale pred niv.”

33

“Kapetane, se dobli`uvame do planetata, u{te 500.000 jardi,” se slu{na od kontrolnata soba.

“Dobro, podgotvete go sidroto. Ama ovoj pat is~istete go ubavo, ne mislam da se sramam pred nova civilizacija so 'r|osano sidro!” podviknav.

“Lu|e, bidej}i sme na rabot na epohalno otkritie koe }e ja smeni istorijata na na{ata rasa, samo }e vi spomnam deka od site poznati egzoplaneti ovaa mi e nekako najdraga.

Iako dosega gi posetivme re~isi site otkrieni sistemi so pove}e planeti, od koi prviot bil PSR 1257+12, a ist takov okolu yvezda od glavna niza bil Upsilon Andromedae, sepak ne{to vnatre mi veli deka ova e vistinskata se­stra na na{ata Zemja. Se nao|a vo habitabilna zona (vidi re~nik), ja ima vistinskata temperatura i golemina, sostav i atmosfera i s$ {to e potrebno za sozdavawe `ivot so ~etiri ekstremiteti, golem mozok i ~uvstvo za estetika, etika i sozdavawe civilizacija so iljadnici televiziski kanali i stotici vidovi ma{ini za perewe ali{ta skroeni spored nivnite ~etiri ekstremiteti i huma­noidnoto telo. Da, ova e mestoto kade }e gi najdeme na{ite bra}a koi se ponapredni od nas i }e n$ nau~at kako da `iveeme, mislime i sozdademe ponapreden svet za site nas. Odime hrabro napred!”

No, koga go slu{nav zagri`eniot glas na kontrolorot “Kapetane, od planetata {totuku ispukaa stotici torpeda kon nas!” znaev deka ni pretstoi samo edno.

“Povlekuvaweeee!”

34

dosie:

Univerz Um, Ko Smos, Vs. Elena...

Samo dve raboti se beskone~ni, univerzumot i ~ove~kata glupost, a ne sum siguren za prvata.

Albert Ajn{tajn

IZBOR NA “PESMA” NA UNIVERZUMOT I ovaa godina pretstavnicite na site pozna~ajni pla­ neti so minimum in­te­li­gen­ten `ivot na niv u~estvuvaa na izborot na pesna na univerzumot - Uni­vi­zija. Ovaa manifestacija e mo`ebi najzna~ajnata, po Univerzalnoto prvenstvo vo brkawe bela topka po zelena treva, na­­­­stan koj privlekuva pove}e posetiteli i gleda~i od koj bilo drug vo univerzumot. I ovaa godina Univizija ne pomina bez {pekulacii i skandali. Povisokite civilizacii bea obvineti od poniskite deka “se raboti za politika” i deka nivniot izbor e pristra­­sen. Od druga strana, ima{e i kritiki do organizacijata na ovaa manifestacija, MTV (Mega-galakti~ka Tele Vizija), koja kategori~no gi otfrli kritikite za regular­nos­ta na iz­bo­rot. Po­bed­ni~­ki­te, ili po­bed­ni~kata (za{to ova su{testvo od galaksijata Andromeda ima dve glavi) El Enar i St. Evska, izjavi deka toa e nejziniot (nivniot) najsre}en den vo `ivotot.

Ete, dragi ~itateli, ta­­ka zavr{i u{te eden nastan od galakti~­ko zna~ewe!

35 35

*** “Vselena. Vselena? Zo{to ba{ vselena, univerzum, kosmos, svet?...” go izgasna televizorot i glasno se zapra{a glavata St. Evska i toa be{e po~etok na nejziniot (nivniot) kraj. “Edna misla vo glavata na mediumska yvezda ne treba nikoga{ da bide po­svetla od blesokot na nejzinite zabi,” re~e El Enar i gleda{e vo u`as kako nejzinata druga polovina go ispu{ta posledniot zdiv. Se rabote{e za ednostaven tragi~en slu~aj na kratok spoj vo mozokot predizvikan od egzistencijalna dilema... nekoi misli se pre`e{ki za nekoi glavi.

“Kako }e odam sega na koktelite i humanitarnite balovi? Ne e ba{ moderno da se {eta{ naokolu so glava koja bez`ivotno visi vedna{ do tvojata,” razmisluva{e St. Evska i re{i deka ne mo`e da `ivee taka. *** Prof. Etanol Etimolski ja znae{e ta`nava prikazna, koja se preraska`uva{e na sednicite na etimolo{koto dru{tvo so decenii nanazad. No, tragi~noto, spored Prof Etimolski, qubitel na etanolot i naukata za potekloto na zborovite, ne be{e samata prikazna, tuku faktot {to nikoj, do den denes, ne se zapra{al dali nie znaeme pove}e od sestrite koi prerano ja otkrile darbata (ili vo nivniot slu~aj kletvata) na razmisluvaweto za potekloto na poimite. Vo toj moment, ovoj ~ovek re{i da dojde do korenot na problemot.

Go izvadi gradinarskiot alat za kopawe na kore­ nite na zborovite, se upati vo negovata gradina na 36

zborovite i vedna{ se fati za rabota. Naskoro prvite rezultati bea vidlivi.

Univerzum. Zborot poteknuva od latinskiot zbor „universum”. Zna~eweto so koe se upotrebuva denes se izveduva od poetskata kovanica „Unvorsum” — prv pat upotrebena od Lukrecie (Lucretius) vo „Kniga IV” (red 262) od negovoto delo „Za prirodata na ne{tata” (De rerum natura) — i e kovanica od zborovite „un, uni” (eden) i „vorsum, versum” („ne{to izvitkano, zavitkano”). Spored toa zborot Univerzum zna~i „s$ zavitkano vo edno” ili „s$ zavitkano od ednoto”.

Nekoi avtori smetaat deka se raboti za prevod na gr~koto “perifora” (zaokru`uvawe). Ovoj gr~ki zbor se odnesuva na celestijalnite sferi, raniot gr~ki model na univerzumot.

Terminot za „univerzum” vo Anti~ka Grcija bil „to pan” (s$). Povrzani termini se “to olon” (materija) i “to kenon” (mesto). Drugite termini za univerzumot pome|u anti~kite gr~ki filozofi bile “kosmos” i “fitos”? (priroda). So istite sinonimi se sre}avame kaj latinskite avtori (totum, mundus, natura) i vo modernite jazici, pr. germanskite zborovi “das all”, “weltall” i “natur” za univerzumot, vo angliskit “everything”, “cosmos”, “world” i “nature”.

Prof. Etimolski be{e zadovolen, no saka{e da doznae pove}e. Ja zari lopatkata vo rovkata zemja.

Univerzum. So zna~ewe „cel svet, kosmos” se upotrebuva od docniot 16-ti vek i poteknuva od francuskiot zbor „univers” (od 12 vek), koj poteknuva od latinskiot zbor „universum” od pridavkata „universus” {to zna~i „s$ zaedno”, „pretvoreno vo edno”, od „unus” (eden) i 37

„versus” (se vrti). Latinskiot zbor e vsu{nost prevod na gr~koto „to holon” (univerzum) od pridavkata „holos” (celo).

“Hmm... ni{to pove}e od prethodnoto. No, nau~nikot ne smee da se predava. Odime ponatamu!” Se svrte i go pogledna zborot “Univerzitet” i se nasmea vo sebesi.

“Nikoj od tie univerzitetlii nema vakva gradina, nikoj. Za niv interesot za naukata zavr{uva po 5 ~asot popladne. S$ {to gi interesira potoa e jadewe i piewe. Kolku pateti~ni para­ziti!”

Nabrzina si ja protrese glavata i se sosredoto~i na ona {to be{e bitno zborovite, na prekrasnite zborovi. I, eve, ba{ eden takov!

Prof. Etanol Etimolski, qu­bi­tel na zborovite 38

Univerzalno. Zborot poteknuva od laboratorijata na Prof. Korenov i pretstavuva proizvod na neprirodniot brak pome|u g-din Uni i g-|a Verza koj im donel samo nesre}a na dvajcata. No, kako {to op{testvenite zborovni normi nalagale, koga dva zbora }e se soedinat pod zborot Gospod, nitu edna interpunkciska zna~ka ne mo`e da gi razdeli - i to~ka! Oh, kakva maka vidoa dvajcata, i nivniot slu~aj na Leksikata, taa stara dama, povtorno & potvrdi deka koga korewata na zborovite ne se sovpa|aat, ni{to dobro ne mo`e da izleze od nivnoto zbli`uvawe.

Prof. Etimoloski go otkorna celiot zbor i go frli vo koli~kata do nego. “Proklet korov!” izvika i go izvadi vistinskiot zbor.

Univerzalno. Zborot poteknuva od docniot 14 vek od francuskiot zbor „universel” (od 12 vek), od la­tinskoto „universalis” (pripa|a na site), od „universus” (site zaedno, celina, siot).

Prof. Etimolski po~uvstvuva deka negovata potraga dojde do }orsokak. Zatoa se upati kon redicata zasadeni zborovi koi po~nuvaat na bukvata “K”. Znae{e to~no {to bara, i go najde.

Kosnos. Si bil eden ~ovek so kos nos, a zgora na toa (t.e. zgora na glavata) i }osa kosa, a pod kosata (t.e. od drugata strana na glavata) noga bosa, a drugata noga oble~ena. Toa bi bilo navistina ~udno da ne znaevme deka g-din Kosnos se bocnal na edno no`e, pa se fatil za ednoto noxe i ripal na drugoto, vikaj}i “Aj!”.

“Ah, nema kraj od korovov znaj!” si ka`a Etimoloski, onaka samoprekorno, go frli zborot Kosnos vo koli~kata i go iskopa vistinskiot, “Da, kone~no vistinskiot.”

39

Kosmos. Vo dene{noto zna~ewe se upotrebuva od 13 vek, no popularno e vo upotreba od sredinata na 19 vek, so prevodot na deloto “Kosmos” na germanskiot natura­ list i istra`uva~ Aleksandar fon Humbold.

Poteknuva od gr~kiot zbor „kosmos” (red), glagolot „kosmein” (da se podredi, sredi, postavi) i se koristel vo dve konotacii.

Etimolski gi is~ita dvete konotacii i se nasmevna. “]e gi nare~eme militaristi~ka i feministi~ka!” pomisli i se navrati na tekstot.

Ednoto zna~ewe e „da se postavat i podredat trupite ili vojskata vo formacija, da se vospostavi vlast ili re`im...”, a drugoto „`ena da se sredi i oble~e ili da si ja sredi kosata (kosmokomes)” ili kako imenka „ukras ili dekoracija na `enski fustan”. Postoi i treta konotacija, „univerzum, svet” i pitagorejcite bile prvi koi go koristele vo toa zna~ewe, prvi~no kako „yvezden svod”, no potoa zna~eweto se prenelo na celiot fizi~ki svet, zaedno so Zemjata.

“Odli~no, ova e ve}e ne{to!” pomisli Etimolski, skokna kako {esnaesetgodi{no mom~e i vo mig se najde pred drug zbor podgotven za otkrivawe na tajnite koi gi krijat magi~nite korewa. Gi zasuka rakavite i povtorno ja zari lopatkata.

Vade{e zborovi, frla{e korov, ~ita{e i pre~ituva{e, se pote{e i od sebesi se gnase{e, no za nauka treba da se `rtvuva, skap danok da se pla}a! Zatoa, kopaj, mil moj, kopaj, tuka e nekade, tuka nekade e vistinskiot toj - koj? - pa, zborot priroden i vistinski tvoj!

40

Priroda. (Okolu 1300 god.) „Esencijalen kvalitet, vrodena dispozicija, kreativna sila vo materijalniot svet...” Od francuskoto „nature” od latinskoto „natura” (tek na ne{tata, priroden karakter, univerzum). Originalnoto zna~ewe se odnesuva na prirodata na `ivite su{testva, „vrodena, dominantna sila ili impuls” od docniot 14 vek. Vrodeno i Steknato (Nature and nurture) se sporeduvaat od docniot 19 vek.

“Ah da, priroda, zborovno cve}e, mirizba i u`ivancija!

Nikade bedno ~ove~ko su{testvo da ja popre~i nau~nata misla,” pomisli Etimolski, koga naedna{ edno gluv~e pretr~a pred nego, a ovoj, kako i pove}eto lu|e koi po~esto go ve`baat mozokot otkolku muskulite, pot­ skokna i ispu{ti eden silen `enstven vresok. Ne stigna ni da izbroi do dva koga pred negoviot dvor se sobraa nekolku silni ma`i podgotveni da & pomognat na nepoznatata dama vo nevolja. Otkako vidoa ma` vo docni godini, ka~en vrz stol~e kako se trese kako gran~e, prsnaa vo smea. Ne pomina dolgo vreme i celata ulica be{e sobrana pred dvorot na nesre}niot nau~nik i site peeja vo glas.

Videte go Tom, kako se pla{i on, od kutar Xeri, mu se tresat peleni!

Toa be{e migot koga nau~nikot, poln so omraza kon glupaviot ~ove~ki rod i negovite zlodela re{i da im se odmazdi edna{ zasekoga{, pa edna gor~liva zbo­ rovna zakuska da im priredi.

41

Gi krena racete visoko, kako dirigent vo zanes.

Zborovnite cve}iwa kako po naredba gi krenaa lati­ cite od bukvi, gi zatresoa listovite od interpunkciski znaci i orkestarot zagrme: Kakvi genijalci ste, mili moi, kakov kliker, isti ste k'o Xeri Springer! Kakva mislovna ma{inerija, stavi misla i isperi ja!

Slu{ajte: si bila edna Xeni {to sakala `eni. Gi birala kako od meni, bez skrupuli niedni. Edna Feni ja sakala Xeni, no ovaa ja zafrknala, pa grdo se zeznala.

Ni dve ni tri, ete ti ja Feni kaj Xeri & kube kosi na Xeni, a tolpata meri ga}i~ki i prslu~ki.

I ne samo toa, tuku i ova: si bil eden Tom, mo`ebi i jas sum on, {to `ena mu go pravela moron. - Toa ne e po bon-ton! - zaklu~il Tom, pa ja ra{lakal eden ton.

Tolpata vika, od sre}a lika: - Udri ja Tom, `enata neverna!

Ajde narode! Urnebes neviden, sekoj den raboten. I toa site da ti gi opie, da ne se znae koj pla}a, a koj pie.

More, Xeri i pie i pari mie, a Tom, Xeni i Feni, za oskar nemaat maani. Drugite po izbor, za zabava vo zbor.

Profesorot, u{te edna{ gi krena visoko racete, no ovoj pat kon “publikata�, kako da saka da gi vklu~i.

Ajde, site zaedno: Kakva ma{inerija, stavi misla i isperi ja, izvadi ja i isu{i ja, pa so moral za~ini ja i vo ov~i~ka pretvori ja. Ov~i~ka ispe~i, pa meso zase~i. Kakov kliker, toj Xeri Springer!

Prof. Etimolski tuka ja zavr{i svojata cvetna ritampoezija, se simna od stolot i u{te edna{, pred da 42

vleze vnatre, go pogledna omrazeniot, nesovr{en ~ove~ki rod, toj mediumkritet, za televizijata leb!

A tie... tie stoeja so podotvoreni usti i ne znaeja {to da izustat. Etimolski vleze vnatre i toa im dade sila na bezumnicite, koi pobrzaa da izvikaat: Slu{navte, `ena mu go mamela! Kakov luzer! Ha-ha!!!

Ve ostavame so radost i pozitivno raspolo`enie, a nie se upatuvame na edno drugo pate{estvie.

Ov~i~ka ispe~i, pa meso zase~i.

Kakov kliker, toj Xeri Springer!

43

Dosie:

Definicija na Univerzumot Na umot koj miruva, celiot univerzum mu se predava.

Lao Ce “Starite Kinezi n$ u~at deka za da go soznaeme univerzumot, morame da gi sopreme mislite. So eden zbor, ne misli za da soznae{. Jas, kako pretstavnik na naukata i zapadnata misla, imam samo edno da ka`am za toa gluposti!” Amfiteatarot pred prof. Fizik se zatrese od gromoglasna smea.

“No, na{ata moderna pretstava za vselenata ne e mnogu porazli~na od otsustvoto na misli. Koj mo`e da mi ka`e, {to e za vas univerzumot?”

“S$ {to postoi”, “Svetot”, “Gospod”, “Kosmos” “Mojata devojka”... se za~u od razli~ni delovi na amfiteatarot.

“Site ste vo pravo - i voedno ne ste!”, re~e Fizik, no se za~u yvon~e, ~asot zavr{i i u~enicite `elni za znaewe ne uspeaja da doznaat zo{to.

“Za sledniot ~as napi{ete esej na tema: Dali vselenata ima vkus na vanila zaradi ednoli~niot pozadinski {um ostanat od Golemata eksplozija ili Sozdatelot samo nemal inspiracija koga go sozdaval svetot?”

45

*** “Omilen, pro~uen, slaven, obo`uvan, fraer, `enkar, filozof, fizi~ar, mu nema ramen, eden, unikaten, nema sleden, opasen tip, stra{en lik. Da, toa sum!”

Vaka razmisluva{e Prof. Fizik, dodeka izleguva{e od univerzitetot i vleguva{e vo negoviot sportski avtomobil. Po pat razmeni nekolku {armerski pogledi so voza~kite vo sosednite avtomobili i nabrzo se najde vo prijatnosta na svoeto qubovno gnezdo. No, nasproti sfa}awata na javnosta, negovata najgolema qubov ne bea `enite, tuku naukata. Ne ja saka{e televizijata i spektaklot, ~uvstvuva{e odvratnost kon vestite i ~ove~kite sekojdnevni gri`i, ja prezira{e evtinata zabava i laf-muabetite, ja gleda{e so v~udonevidenost rekata od mladi lu|e po kafuliwata koi niknuvaa kako atomski pe~urki vo negoviot grad.

Puk-Bup-Pop! Eve u{te edno...

Po ve~erata se zavali vo foteljata, koja go primi so topla pregratka, i so ~a{a vino vo ednata raka se prepu{ti na zborovite od knigata “Geometrija - taen klu~ za vselenata” i po~na da ~ita.

Krug Si bil eden krug-car, na lu|eto drugar. Go obo`uvale, crtale i mislele lu|e od sekade. - Ako, de! - ka`al bu­­ distot, crtaj}i {aren krug cel den i go uni{til na kraj v mig. ^udni se budistite tie, za niv bezvredno e s$ ona {to go cenime nie. - [to tolku se ma~ea tie? So denovi crtaa, a krugot sovr{en deka e samo ideja, ne 46

sfatija, - bladal Platon vo son i go razbudil Pitagora tersen. - Xabe ti e ideja, koga du{ata da se is~isti treba! - ka`al toj besen i nacrtal krug kako nikoj drug, pa go izbri{al so noga zaradi vlast stroga. - [to se karate, koga isto mislite? Krugot e ve~en, toj e celost i na soznanieto krepost. I vo son i na jave, toj e simbol glaven. Kaj i du{ata da barala, sekoga{ mandala nao|ala,- Jung procedil, pa site gi raspolo`il.

Pa duri i detence koe bilo, {tom penkalo v raka }e zeme milo, vedna{ krug crta, a pote{ko prava crta.

Na Sonce go asociralo, pa ubavo mu bilo.

Prof. Fizik Astro{izik ekspert po fizika 47

*** Samo {to ja do~ita prikaznata za krugot, se za~u tropawe na vratata. Fizik se za~udi za{to vo ova vreme re~isi nikoga{ nema{e posetiteli.

“Koj e?” pra{a nesigurno. „Otvorete vrata, ve molam, stanuva zbor za rabota od najgolema itnost. Na mojot prijatel ne mu e dobro, ni treba va{ata pomo{,” zastenka glasot od drugata strana na vratata. „No, jas... jas ne mo`am da vi pomognam... ne sum doktor,” re~e profesorot so nedoverba, na {to drugiot pobrza: „Samo da se javime na itna pomo{, ve molam...”

Profesorot ja otvori vratata i dvajca tipovi so maski na porane{nite pretsedateli na SAD, Ri~ard Nikson i Xorx Bu{, nasilno vlegoa vnatre. Dvajcata po~naa da ripaat naokolu i da izveduvaat nekoordinirani dvi`ewa koi na momenti nalikuvaa na balet. „[to!? Koi ste vie?” vikna prestra{eniot Fizik. „Nie sme Teatarot na preispituva~ite, maj dir profesore! Dojdovme da vi odr`ime pretstava!” se zaori straotna smea pod maskata {to go razjari profesorot. „Kako, molam!? Vedna{ da izlezete od mojot dom!” „Uot!? Moj drag profi, ne mo`e toa taka, nie sme najnov vid definitroni i na{ata zada~a e da vi odr`ime lekcija po ultradefinirawe!” Profesorot ve}e ne mo`e{e da izdr`i. Posegna kon Bu{, no toj izvadi metalen linijar golem kako me~ i profesorot vedna{ se povle~e. „Dali znae{ {to e ova drag moj boj?”

48

„L-linijar” propelte~i kutriot profesor. „A za {to slu`i?” zapiska drugiot. „Z-za merewe.” „Daaaaa! Bravo, vistina si profi! Iako ovoj linijar mo`e da bide prili~no jusful, toj e beskorisen koga stanuva zbor za univerzumot. Toj e hjuuux, mo`ebi duri i beskone~en, {to zna~i xabe ni e linijar, maj boj! Radiusot na vidlivata vselena e 46 milijardi svetlinski godini. Uot e ponatamu nikoj ne znae. Habloviot zakon predviduva deka galaksiite posle odredena granica se {irat so spid pogolem od spidot na svetlinata, a koj mo`e da vidi ne{to {to se dvi`i pobrzo od vidot?” re~e Nikson so osobeno naglasuvawe na sekoj glas, kako da gi xvaka{e zborovite i u`iva{e vo nivniot vkus.

Drugiot dodade: „No, kako e toa posib'l drag kolega?

Neli, spored Ajn{tajn, ni{to ne se dvi`i pobrzo od spidot na svetlinata?” „Da, no ovaa brzina e vsu{nost brzina na {ireweto na vselenata, a ne dvi`eweto niz prostorot.” „Da, i jas go znam toa...” re~e profesorot glumej}i zainteresiranost. „A, toj znael, zamisli!? No, dali znae{ hu ju ar?”

Nikson mu se butna vo liceto na kutriot profesor. „J-jas, jas sum profesor po fizika?” „Ne, ti si naduenko, tokmu kako vselenata, na tvojata naduenost & nema limits, gi kr{i{ zakonite na pristojnosta i skromnosta, ti si samoqub, drag profesore!

Kade e nau det {izik, a? Mene ovoj mi li~i na Slabik, em aj rajt!?” dvajcata prsnaa vo smea.

49

„No, jas silno protestiram!” ripna profesorot na {to drugiot podgotveno izvika: „Sit, maj lit'l boj!” i toj se stutka na stol~eto, kako navistina da saka{e da izgleda kako malo mom~e. „Denes nie zboruvame, a ti, ti }e slu{a{. Kam in!”

Vratata se otvori i na nea se pojavi Ivan Skot Eriugena, irski filozof od sredniot vek. „Vo moeto delo, De divisione naturae, izjavuvam deka vse­ lenata, dragi prijateli, e ednostavno SÈ': s$ {to e sozda­ deno, i s$ {to ne e sozdadeno! Vi blagodaram.” filozofot zamina i gi ostavi na{ite definitroni so te{ka zada~a. „Ona {to saka da go ka`e ovoj alkozof e ona {to Ajn{tajn go narekuva ~etiridimenzionalna realnost. Ne zaboravajte go vremeto koga go definirate prostorot. Kako {to nikulecot e steblence, cvet, polen, hrana za ptici i |ubrivo za drugi rastenija, taka i Univerzumot e s$ {to bilo, e, i }e bide.” Drugiot se nasmevna pod maskata na Bu{. „Navistina poeti~no, kolegatrone! Nekst!”

I toga{, veruvale ili ne, se pojavi toj, koj toj, tokmu toj, Albert Ajn{tajn i zastana pred publikata, se pokloni i sve~eno izjavi “Mojata teorija veli E=mc2 i toa va`i sekade, vo koj del od univerzumot i da otide{, istoto }e go najde{. Toa e edinstvenata definicija na fizikata, realnosta i univerzumot!” se pokloni i izleze.

Definitronite rakopleskaa kako ludi, no nivnata radost be{e prekinata od Cernoski, poznat osporuva~ na Ajn{tajnovite teorii, eden obi~en ludak, kako {to bi go narekle mnogu od nau~nata zaednica, no za malkumina posveteni obo`avateli - u~itel, genij, bog! Cernoski, za razlika od Ajn{tajn ne se pokloni, tuku vo duhot na negoviot ekscentri~en duh izvadi megafon, se ka~i na masata i po~na da vika kako da e na protest.

50

Teatarot na preispituva~ite, vo eden od nivnite transcendentalno-metafizi~ki performansi 51

“Ajn{tajn u~el, razmisluval i bajagi mlad golema teorija sozdal. Da, sozdal, iako nekoi velat deka ja prepi{al, pa posle se potpi{al. No, koj i da e, toj duri i Nobelova nagrada sobral. Bil cenet, no i mrazen bil. Pogledot na svetot zasekoga{ ni go smenil i zapameten ostanal. I da pra{a{ koj bilo, na ulica ili v prodavnica, na sred den bel, za toa ime milo, }e znae: - S$ e relativno. - demek mislel Ajn{tajn `ivot cel. A toj {to miruva sega, {to u~el, razmisluval i lu|eto gi sakal, }e si pomrdne noga od nervoza stroga: - Na {to padnav, pa i apsurden stanav!

- I ne samo toa! Xabe ti e E=mc2, ~oveku mil, koga te smetaat za cel sozdatel na atomska bomba!”

Definitronite, o~igledno nezadovolni od ishodot na nivniot mal teatar na definiraweto se str~uvaat kon Cernovski koj skoka od masata i bega niz vratata.

“I da ne te vidime pove}e! Ova ne e ~as po vtoroodelen­ ska poezija, tuku seriozen performans, koj se obiduva da podu~i i pou~i eden kutar hjuman-~elovjek za zna~eweto na vistinata! Nekst uan, pliz!”

Na vratata se pojavi nau~ni~ki tip, tragi~en lik so izraz na dlaboka vnatre{na borba na liceto, musta}i kako Nikola Tesla i kosa kako Tomas Edison, koj celiot zbrkan izvadi eden kup listovi hartija na masata pred nego. Definitronite se poglednaa.

“Eve, tuka e prijateli, tuka e dokazot. Denes se slu~i ne{to nevozmo`no!” Bu{ i Nikson go poglednaa so nedoverba.

52

Vest od nesvest

POBRZO OD NAJBRZOTO Sru{ena kone~nata granica, otsega nema granici!

Denes, vo akceleratorot na ~esti~ki CERN vo [vajcarija e postignata brzina koja, veruvale ili ne, ja nadminuva brzinata na svetlinata. Da vidime {to ima da ka`e za toa ~esti~kata koja ja postigna ovaa neverojatna brzina. “G-|a ^esti~ka, velat deka ovaa brzina e nevozmo`na, se {pekulira za trik, ili za rasipani merni instrumenti. [to e vistinata?”

“Vistinata e daleku od toa. Rezultatite se provereni i pro~e{lani od ugore nadolu i pak od nadolu ugore i sepak, merewata se sovr{eni. Nema nikakov trik, se raboti samo za toa deka, iako mnogu mi se ode{e vo toalet ne stignav da otidam pred da po~ne trkata i se brzav da go posetam toaletot od drugata strana. Toa e s$!”

Neverojatno dragi ~itateli, ova e u{te eden primer za toa kako fiziologijata ja pobedi fizikata. Drug poznat primer, koj slu~ajno vklu~uva isto taka neisprazneta be{ika, e slu~ajot na danskiot astronom Tiho Brahe koj poradi bon-ton ne sakal da stane od ve~era kaj vidni gosti, iako mnogu mu se odelo vo toalet, po {to negovata be{ika puknala. No, taa `rtva ne bila zalud­na, bidej}i negoviot sorabotnik Kepler ja iskoristil vo doka`uvaweto na Heliocentri~nata teorija koja se zasnovuva na idejata za elipsovidnata forma na planetarnite orbiti, inspirirana od formata na be{ikata na Tiho Brahe.

53

Ni ostanuva samo da vi posovetuvame da gi vrzete pojasite i da se podgotvite za u{te edna revolucija vo naukata i na{eto sfa}awe na univerzumot.

Definitronite zavr{ija so ~itaweto, mu kimnaa so glava na Tomas Tesla i se svrtija kon na{iot napaten Fizik.

“Pa, drag [izik, tolku od nas. Dodeka ne se smiri ra­ botava vo naukata se povlekuvame.”

“No, {to voop{to be{e poentata na sevo ova?”

“A, ova, pa... sakavme da ti poka`eme deka dodeka ne se definira{ sebesi, ne mo`e{ da go definira{ svetot okolu sebesi, a da ne zboruvame za vselenata.” Se svrtija i zaminaa.

“M-molam? [to!?” krikna Fizik. Bu{ go pogledna ta`no i re~e: “Kogito ergo sum, prijatele Kogito!”

“N-no toa e sosema sprotivno na ona {to mi go ka`avte pred malku!” no definitronite ne go slu{naa i zaminaa. * * * Zbuneti sme kolku i vie, dragi ~itateli, mo`ebi e vreme da se navratime na po~etok i da gi definirame sostavnite delovi od univerzumot - vremeto i prostorot.

54

Dosie:

Prostor-vreme Prostor-vreme, ~ove~ko e breme.

Bunto Psiha Edno vreme Si bilo edno vreme {to sakalo da dreme. Eden den na vrata mu ~uknal nekoj, koj drug, tuku toj, zdodevniot prostor. „Barem da dojde{e cel namesto Ipsilon da go pra}a{, te{ko te gledam vaka, a koga }e se svrti{ kako da te snemalo, a toa dlabo~ina ni {irina si nemalo!” „Poleka prijatele, da ne po~neme so navredi vedna{, prvo soslu{aj {to imam da ka`am, pa potoa sudi.

Me pra}aat bra}ata Iks i Zed za{to velat deka im nedostasuva{ i sakaat da te vidat.” „Ostavi me brate, depresija me mava, ne mi se odi na grav~e vo tava.” „Ne, prijatel~e, vo italijanski restoran }e odime, {pageti }e zamezime.” „Basta mi e i od pasta, ostavi me malku da odmoram, pa }e izlezam.”

Taka Ipsilon doma se vratil i s$ raska`al, a drugite dvajca prili~no se nasekirale, i bidej}i izbor nemale i tie si prilegnale, za{to ako vremeto dreme i tie se na poluvreme.

55

Vremeto na Plank Vremeto na Plank, najmaloto, najsitnoto, najkratkoto vreme koe nekoga{ postoelo i }e postoi, a sepak najnepoznato, samo sami~ko, vo svojot }o{ od univerzumot dreme ~ekaj}i nekoj da go izmeri i na piedestal da go stavi. „Takvi se lu|eto, mislat deka sakaat idei, se voshituvaat na dlaboki misli, a vsu{nost go sakaat samo ona {to go gledaat, ona {to mo`e da go opipaat, da go vkusat i setat. [to vredi da si golem, koga si mal...” pomisli Vremeto na Plank i zaplaka. „Ne bidi pank, da ne re~am palavo dete, mil moj Plank” mu re~e dobrata i od neodamna slavna drugarka Dvanaesetka Atosekunda (12h 10-18 sekundi). „No lesno ti e tebe, ti si slavna.” „Da, denes me otkrija, no utre }e me zaboravat. [to sum jas? Jas sum 12 pati pogolema od majka mi, Edna Atosekunda. Koga }e gi otkrijat moite pomali bra}a i sestri, a eden den mo`ebi i majka mi, koja iako e sitna kolku 10-18 sekundi (trilion od sekunda) povtorno e golema vo sporedba so tebe. No, i tebe }e te vidat eden den i }e zastane{ na prestolot zasekoga{, bidej}i posle tebe nema drug.” „Da, draga Dvanaestke, golemoto e relativno i merkite se menuvaat. Ti si polovina od nekoga{ najsitnoto merlivo vreme - atomskoto vreme (najbrzoto mo`no vreme za procesite vo nadvore{nata obvivka na atomite). A majka ti Atosekunda, zamisli, vo odnos na sekundata e toa {to sekundata e vo odnos na 31,71 milijardi godini! Toa e 2,3 pati pove}e od starosta na vselenata. [to misli za toa taa gorda edinica 56

merka na vremeto od SI sistemot (me|unaroden sistem na edinici) sega!!” I zamislete ba{ vo toj moment sekundata pominuvala vo blizina na na{ive dvajca muabetxii, no ne gi zabele`ala. „Eve ja, se pravi deka ne n$ gleda.” „Mo`ebi navistina ne n$ zabele`a, premnogu sme brzi, znae{. No, ne taguvaj, i ti si osnovna edinica na vremeto vo sistemot na Plankovite edinici. Ti ima{ vrednost od 5.39h10-44 sekundi. Mo`ebi vo edinicite na SI sistemot vremeto se meri vo sekundi i toa e so­ sema soodvetno za sekojdnevniot `ivot na ~ovekot, no za nastanite koi se slu~ile vo raniot univerzum ili za hemiskite reakcii ovaa merka ne e prakti~na,” go te{e{e Dvanaesetka.

Dvanaesetka Atosekunda 57

“Da, da mu go ostavime trivijalnoto na Sekundarnikot!

Neka u`iva vo mereweto na sportskite nat­prevari, a tajnite na vselenata gi ~uvame nie!” izjavi teatralno Vremeto na Plank, a Dvanaesetka Atosekunda dodade. „Navistina, kolku {to ~ovekot pove}e se dobli`uva do tebe i definiraweto na procesite koi se odvivaat za tvoeto vreme, tolku pove}e otkriva za vselenata, nejzinite po~etoci i sudbinata na univerzumot. Ti mu pomaga{ na ~ovekot da go definira svetot, toa ne e mala uloga. Onoj koj }e go otkrie vremeto koe mu e potrebno na eden foton (vidi re~nik) da pomine rastojanie ednakvo na Dol`inata na Plank (1.62h10-35 metri), najkusiot mo`en interval koj (}e) mo`e da bide izmeren, toj }e gi ima klu~evite za site tajni na vselenata. Pod ova vreme ne e mo`no da se zabele`i kakva bilo promena koja bi mo`ela da bide izmerena.”

“Jas sum krajnata granica - kako {to bi ka`ale vo Yvezdeni pateki!” se obide da se razvedri Vremeto na Plank.

“Da, no bidej}i se raboti za tolku kuso vreme i rastojanija, dene{nata fizika s$ u{te ne mo`e da gi definira. Na ova nivo site poznati fizi~ki zakoni propa|aat. Potrebna e nova fizika, nova revolucija i edinstvo pome|u relativisti~kata i kvantnata fizika, mo`ebi kvantna gravitacija. Poradi ova, na{eto znaewe za univerzumot zapo~nuva na 5.39h10 -44 sekundi po Golemata eksplozija. [to se slu~ilo pred toa, nikoj ne znae!”

“E, drugarke mila, ti blagodaram {to me potseti na sevo ova. Ponekoga{ zaboravam kolku sum misteriozen i zna~aen...”

58

“Nema na {to, a sega itam ponatamu, slu{am naskoro }e go otkrijat brat mi Edinaeset, pa da si pou`ivam vo slavata u{te malku.” „Itaj, itaj drugarke...” tivko i za sebe ka`a Vremeto na Plank, i prodol`i, “Ti, ~ie ime poteknuva od Danskiot zbor za osumnaeset - “atten” i ozna~uva{ vreme koe & e potrebno na svetlinata da pomine dol`ina ednakva na tri atomi vodorod. Tvoite bra}a i sestri ~ekaat da bidat otkrieni, kako drugite pred niv, Dvaeseti~etiri Atosekundi, koj ja ozna~uva atom­ skata edinica na vreme, Osumdesetka, toj poduen neranimajko koj gi meri najkusite pulsevi od laser, Dvestotka koja go ozna~uva vremeto potrebno za sinteza na jaglerod i pote{ki elementi vo yvezdite i prviot, brzata Tristadvaesetka, vreme koe im e potrebno na elektrolitite da patuvaat pome|u atomite, pa duri i Petstotka, merka na vreme koja se koristi za merewe na brzinata na hemiskoto vrzuvawe.”

Poslednite zborovi gi izgovori te{ko, kako ve}e da be{e zamoren od postignuvawata na drugite. Site dobija svoe mesto vo naukata, samo toj ne. No, negovoto vreme }e dojde i toga{ toj }e bide kral, zasekoga{.

Site }e go vikaat veli~estvo i }e go narekuvaat kako „O, golem” iako e najmal od site!

I toga{ mu tekna na ne{to, ne{to {to go predizvika stariot dobar dlabok strav - {to ako vremeto voop{to ne postoi, {to ako e samo izmislica na ~ovekot koj ima potreba da gi odredi rabotite spored sfatlivi definicii za nego? [to ako?...

59

Vremeto na Wutn „Vremeto e aktivnost na merewe, eden, dva, tri i taka do besvest broi! Dali vremeto ~uka, ili te~e, mo`ebi pa|a, a nekoi vikaat i deka leta. [to e toa? Dali e reka ili ptica, zrak od Sonce ili slika, samo u{te edno ~ove~ko mislovno remek-delo?� zavr{i eden od studentite po fizika na Univerzitetot vo Kembrix i gi spu{ti listovite od negovata poema. Profesorot, Ser Isak Wutn, se dobli`i do nego, mu gi zema listovite, gi iskina na najsitni par~iwa i gi frli vo vozduhot. Dodeka par~iwata letaa naokolu kako konfeti, zbunetiot student go gleda{e profesorot tiranin so solzi vo o~ite, no ne smee{e da mu se sprotivstavi na genijot. Me|u drugoto, tatko mu mu veti najnov model na mehani~ki ~asovnik Kasnio, model 1696 Xi, ako polo`i so visoki ocenki.

Wutn i vremeto 60

„Vie ste go zgre{ile amfiteatarot, mlado mom~e. Ova ne e ~as po poezija, ova e fizika, nauka! Vremeto ne go definira momentot na cuteweto na koki~iwata na­­prolet, tuku fundamentalna struktura na Univerzumot, toa e del od sovr{eno na{timaniot mehanizam i dimenzija vo koja nasta­nite se slu~uvaat posledi~no.

Vo ovoj ~asovnik nema mesto za emociite!” „^asovnik, seti se na ~asovnikot,” pomisli studentot i pred da sedne go sokri besot i poslu{no kimna so glavata. No, ne site studenti bea poslu{ni. Eden od niv so doza na cinizam dovikna od zadnata klupa, „Mo`ebi ova vreme treba da se nare~e Wutnovo vreme!”

Wutn, ~ovek naviknat na padovi i usponi, kako i na kritiki, no sosema posveten na naukata, a ne na misleweto na lu|eto, bez da go pogledne palaviot student, dodade, „I }e go nare~at taka, da znae{! Moeto vreme, gledano kako lenta na koja se redat nastanite, ovozmo`uva patuvawe i preminuvawe od edna lenta na druga, kako {to ko~ijata skr{nuva od patot, druga se vra}a nazad, a treta zabrzuva za{to drumskite razbojnici im se zad peticite, taka i ~ovekot vo idninata }e mo`e da patuva napred-nazad niz vremeto kako {to }e posaka!”

I tokmu koga me~tata na studentite kone~no be{e fa­ tena vo magi~nata paja`ina na zborovite na Wutn, vo amfiteatarot nasilno vlegoa dvajca maskirani razbojnici. „Ko~ijata mo`ebi }e izbega, no ti ne, drag Wutn~e!” izjavi eden od niv dodeka drugiot go vperi dolgiot me~ kon studentite. „Koi ste vie, {to zna~i ova!?”

61

Razbojnicite koi nosea maski na Lajbnic i Kant odgovorija, “Nie sme avtomatoni, mehani~ki ma{ini za definirawe, koi dojdoa da ti pomognat da gi ispravi{ malku svoite krivi definicii, maj dir Wutn~e!”

“Moite definicii ne se krivi, ne, nikako!”

“Sekako deka se! Vremeto ne e kontejner, nitu ~inija za manxa od nastani, kolku i da ti e vkusna taa, nitu e nekoja reka, maj svit. Vremeto e del od fundamentalnata struktura na umot, zaedno so prostorot i broevite, so pomo{ na koi lu|eto gi delat i sporeduvaat nasta­ nite,” re~e Kant so cini~en ton vo metalniot glas. „Kakva besmislica,” ripna Wutn vo odbrana na nego­ vite teorii, no drugiot go vperi me~ot kon nego i go smiri. „Vremeto ne e nastan,” prodol`i Kant pobedonosno, “nitu rabota, toa e su{tinski nemerlivo i ne mo`e da se patuva niz nego.”

“No, vremeto e pominuvawe na Sonceto na neboto, mese~evite fazi, dvi`eweto na klatnoto na ~asov­ nikot, ~ukaweto na srceto...”

“Ah, dir Wutn, i ti stanuva{ poeti~en sega. Vremeto e pari, a ti ni go ar~i{! Vremeto ne postoi, ti i tvoite drugar~iwa go imate izmisleno.”

“Koi drugar~iwa? Site znaat deka jas sum volk samotnik.”

“Koi drugar~iwa!?... pa da vidime.”

62

Vremensko intermeco Toj den Veda Hindu se {eta{e niz cvetnata gradina, go nabquduva{e sovr{enstvoto pred nego i razmisluva{e. „Univerzumot pominuva niz ciklusi ili fazi na ra|awe, uni{tuvawe i povtorno ra|awe so traewe od 4,32 milijardi godini”. Ovie misli go smiruvaa za{to znae{e deka po krajot ima po~etok.

No, sepak ne mu pomagaa da doznae kolku e ~asot. „Izvinete, dragi lu|e, da ne znaete kolku e ~asot?” zapra{a dvajca slu~ajni pominuva~i. „Tokmu sega Venera se dvi`i vo tretiot kvadrant od celestijalnata sfera (vidi re~nik), dodeka Mars e vo opa|awe vo odnos na Mese~inata,” odgovori Platon, koj be{e ve}e vo godini, celiot pobelen i so zamoren glas. „Tatko ti da ne se {eguva so mene?” Veda Hindu go pra{a zbuneto drugiot, koj mu izgleda{e porazumen. „Toj e, sepak, samo mojot duhoven tatko, i saka da re~e deka vremeto e brojot na promenite vo odnos na pred i potoa,” re~e Aristotel. Veda se oddale~i od dvajcata lu|e so ~uden akcent koi o~igledno ne sakaa da mu pomognat i prodol`i ponatamu.

Ja ~uvstvuva{e nervozata kako mu se ka~uva po 'rbetot i se zakanuva deka }e mu go obzeme celoto bitie, no se seti na Om i mu be{e podobro. „Periodot na ra|aweto i povtornoto umirawe na vse­ lenata e nare~en Kalpa, eden den na Brahma, na{iot pratatko i na{iot sozdava~,” prodol`i da razmisluva Veda, koga zabele`a drug ~ovek kako mu se dobli`uva. „Izvinete, qubezen pominuva~u, kolku e ~asot?”

63

„[to e vremeto? Ako ne me pra{ate }e znam, no ako me pra{ate ne znam.” „No, ve pra{uvam kolku e ~asot!” „Od druga strana, mo`am da ka`am {to vremeto ne e, pa toa {to }e ostane, toa }e go nare~eme vreme! No, sepak, mislam deka vremeto e ~ove~ka izmislica koja ni pomaga da go fatime minatoto vo mislite, da vnimavame na toa {to se slu~uva vo sega{niot mig, i da go o~ekuvame toa {to treba da se slu~i,” dodade Sv. Avgustin, kako da ne gi slu{na zamerkite na Veda i zamina. „[to mu e na svetov, da ne poluduva!? ^ovek ne mo`e da pra{a najednostavno pra{awe bez da dobie najkompliciran odgovor,” podvikna Veda malku, no brzo se potseti na miliot Om i se smiri. „Izvinete, kolku e ~asot?” vedna{ gi zapra{a nekolkute lu|e koi tr~kaa zad Sv. Avgustin, obiduvaj}i se da go stignat. „Za razlika od Starite Grci koi mislat deka univerzumot ima beskone~no minato i nema po~etok, nie mislime deka minatoto e kone~no i deka univerzumot nastanal vo odreden mig vo minatoto,” ka`aa srednovekovnite filozofi. „I jas mislam kako vas, no toa ne mi pomaga!” se razvika Veda po niv, no tie ne go slu{naa, za{to itaa po nivniot u~itel.

“Vremeto, drag prijatele, e ona {to spre~uva s$ da se slu~i tokmu vo ovoj moment, koj e 17.45,” re~e Rej Ka­ mings, amerikanskiot avtor na nau~na fantastika, koj slu~ajno pominuva{e ottamu i svedo~e{e na slu~kata.

64

Hindu Veda na voda 65

„Ete, neli malku amerikanska pragmatika ne e na odmet!” zaklu~i Veda, se zablagodari i zamina. Naskoro go zdogleda negoviot prijatel kako sedi pod edno drvo vo gradinata. „Pa kade si, Veda!? Te ~ekam polovina ~as,” re~e Om. „Ah, ne znae{ niz {to se pominav, drag Omi. Go zaboraviv ~asovnikot doma i ne znaev kolku e ~asot...” po~na da raska`uva Veda, a na{ata prikazna trgna ponatamu niz poliwata i dolinite, niz livadite i planinite, visoko kon oblacite i yvezdite, dlaboko vo mislite i ideite i zastana kaj edna od niv. So zdebeleni i golemi bukvi pi{uva{e: PROSTOR „Kolku si prost,” mu re~e Pros Tor na Prost Or. „Samo za orce da se fati{, pa kako nearen da se klati{.” „A ti, si kako bik uporen, Tor. Za tebe nema mesto vo rodot ~ove~ki, nitu vo `ivotinskiot, grub si i nasilen i zatoa si osamen,” mu odgovori Prost. „Ne mi ni treba mesto vo takov prostor, jas sum Tor, ne sum spor, tuku brz i silen, nitu vo du{ata imam izgor za dru`ba so prostaci.” *

*

*

Ne definiravme ni vreme, samo ~epnavme edna ~ove~ka maka, edna neprilika i za mislite te{ka problematika, koga ve}e ni dojde druga, prostor {to se vika.

Navistina, dragi ~itateli, {to e prostorot?

66

Prostorot na Wutn „Hm, neli ti se ~ini deka koga razmisluva{ za vremeto, samoto vreme ti izgleda mnogu podolgo, zarem ne, dir kolega?” prodol`i Kant, ne sfa}aj}i deka negoviot univerzum bil staven na pauza dodeka vo drug univerzum Veda se {eta{e vo negovata cvetna gradina i gi otkriva{e misteriite na vselenata. „Taka e, zatoa da ne se optovaruvame so toa i da prodol`ime. Zna~i, {to e prostorot?” re~e Lajbnic. „Mo`ebi va{iot mil profo }e vi ka`e deka prostorot e oddelen entitet nad materijata koja ja sodr`i. No, nie znaeme deka prostorot e zbir na prostorni odnosi pome|u objektite. Prostorot e ona {to rezultira od razli~nite mesta sobrani zaedno. Praznite mesta se tie koi mo`e da sodr`at ne{ta, a spored toa i prostoren odnos so drugi mesta. Prostorot e idealizirana apstrakcija na va{iot mil profo. Prostorot ne bi mo`el da postoi nezavisno od objektite vo svetot. No, ovoj „Qutn” tuka nema da se soglasi, ne, toj duri }e vi go raska`e negoviot argument na kofata so voda, neli Wutn~e? Ajde, raska`i im.”

Wutn go pogledna negoviot neprijatel vo prostornovremenska debata i re~e, „Da, koga kofata so voda se dvi`i kru`no, povr{inata na vodata stanuva konkavna. Ako kofata zastane, povr{inata na vodata ostanuva takva za{to taa prodol`uva da se dvi`i nezavisno od kofata. Spored toa konkavnosta na vodata ne e rezultat na odnosot na dvi`eweto pome|u kofata i vodata, tuku posledica na dvi`eweto vo odnos na samiot prostor koj postoi nezavisno od materijata,” zavr{i Wutn, a Lajbnic go pogledna somnitelno.

67

„Neli toa izgleda sosem logi~no deca, no dali toj ednostaven argument mo`e da se prenese na na{eto sfa­­­­}a­­­­­­we na univerzumot?” re~e Lajbnic, a Kant dodade, „Kolega, samo }e ve prekinam, i }e dodadam deka nitu prostorot, nitu vremeto ne mo`at da bidat empiriski percipirani, tuku samo kako elementi na sistematska ramka koja lu|eto ja koristat za da gi podredat nivnite do`ivuvawa. Prostorot e subjektivna „~ista a priori forma na intuicija”, t.e. neizbe`en dodatok na na{ite ~ove~ki kapaciteti.” „Ne e ba{ toa {to go velam jas, no se soglasuvam so vas deka prostorot ne postoi kako entitet.” „No, {to mislat drugite osven vas trojca” dodade eden od studentite na koj mu be{e ve}e zdodeano od avtomatonskoto trojstvo i bara{e nekoj predizvik, ne{to novo i sve`o, nekoja promena, ili barem intermeco.

Prostorno intermeco

PROSTOROT E KRIV, NO NE E VINOVEN Novi vozbudi vo prostorno-vremenskata debata Da, dragi ~itateli, prostorot ne e kriv {to e kriv. Barem taka veli Ajn{tajn. U{te vo 19-ot vek matemati~arite po~nale da ja istra`uvaat neevklidovata geometrija spored koja prostorot mo`e da bide zakriven, namesto ramen. Ovaa mo`nost se ostvarila vo ideite i delata na Ajn{tajn. Spored negovata teorija na op{tiot relativitet, prostorot okolu silnite gravitaciski poliwa skr{nuva od Evklidoviot 68

prostor. [to zna~i toa }e doznaete vo sledniot broj na Blic vesti, bidej}i vo ovoj nema dovolno mesto, celoto slobodno ni go zafati izve{tajov dolu.

Prostor-vremeto na Ajn{tajn ^inovnikot od kancelarijata za patenti vo [vajcarija, Albert Ajn{tajn, {totuku ja ima{e zavr{eno pauzata za jadewe i stana od kafeanata vo koja ode{e sekoj den sam za nepre~eno da im se prepu{ti na mislite, koga naedna{ mu tekna ne{to zna~ajno.

“Pa da!” izvika. “Klasi~nata mehanika veli deka prostorot e eden od nekolkute osnovni kvantiteti, {to zna~i deka ne mo`e da se definira preku drugite kvantiteti, no mo`e da se dovede vo odnos na niv i da bide izmeren i podlo`en na eksperimenti.” Ajn{tajn se nasmevna i prodol`i da ~ekori kon kancelarijata za patenti zadlabo~en vo mislite.

Prof. Albert Ajn{tajn (Makedonec po poteklo) so negovata frizura koja ja doka`uva zakrivenosta na prostorot 69

“Ubavo za niv, no nivnite eksperimenti doveduvaat do gre{ni zaklu~oci. Ne, mojata relativisti~ka fizika re{itelno veli, ne! Vremeto i prostorot ne se nezavisni dimenzii. Poradi relativnosta na dvi`eweto, na{ite prostor i vreme mo`e matemati~ki da se iskombiniraat vo eden objekt, vreme-prostor,” zaklu~i ovoj mlad, genijalen ~ovek i koj podocna }e predizvika revolucija vo sfa}aweto na prirodata i vselenata. “^itajte pove}e za ova vo prodol`enieto na knigava, kako i vo moite bestseleri “Krivinite se seksi”, “Rela­­­­tivist sum, pa {to!” i “Emsi na kvadrat, jo!” pomisli Ajn{tajn, znaej}i deka sekoja negova misla avtomatski se pe~ati i prodava od {to toj dobiva procent. *

*

*

Wutn i avtomatonite stoeja zanemeni pred ovie idei.

Toa ednostavno be{e premnogu za niv, ne{to {to spored niv be{e nadvor od razumot i logikata i ne sakaa da imaat ni{to pove}e so toa.

Se fatija pod raka i so pesna zaminaa vo prvata kafeana da ja primenat najgolemata mudrost na site vremiwa iska`ana vo deloto „De Mundis Kafanis” od kafeanskiot filozof Haris Xinovis „Pijam, zna~i zaboravam.”

Leka no}, golemi umovi, utre ve ~eka mamurlak.

70

Dosie:

Kosmogonija:

Nastanuvaweto na vselenata

Maliot-golem bog si sedel bos, da ne re~am bosonog. \avolot pomrdnal rog i mu ka`al na ovoj bog, „Slu{aj, neli si semo}en, a sedime tuka i se mrzneme vezden, sozdaj ni ne{to za nozete, bre, malku da se stoplime!�

A ba{ denes na maliot bog ne mu se rabotelo, tuku mu se odmaralo, pa duri i da mu mrznat nozete, no za inaet na bockavoto |avol~e re{il da stori ne{to. Protrel race, zatvoril o~i, koga glej, nad niv Sonce, a pod niv zemja i rastenija i vodi~ka topla.

Odli~no bo`e, no kako bi bilo i malku zabava da vidi ovaa du{a stoplena?

Gospod go poglednal na krivo, pa povtorno za negov inaet gi sozdal lu|eto spored likot svoj. \avolot mislel deka toa se bo`enstveno zdodevni su{testva, no se izla`al!

Zo{to?

Na kraj tie sepak se poka`ale kako |avolski zabavni!

71

*

*

*

Gi pametam prikaznite na dedo mi od moeto detstvo.

Sekoe popladne so `elba go ~ekav negovoto vra}awe od Klubot na borcite. Vojnata be{e odamna zavr{ena, svetskiot mir be{e vraten, postoe{e edna dr`ava i taa be{e s$: gospod, majka, tatko, brat, qubovnica, son, idnina... s$ {to mo`e{e da posaka ~ovekoviot um - dr`avata ve}e go ima{e, podgotvena da mu go podade kako mirizlivo polsko cve}e srede son~ev maj.

No, ne{to vo nesigurniot od na dedo mi, ne{to vo negoviot ostar zdiv na fermentirano ovo{je, mi ka`uva{e deka ne e s$ tolku sovr{eno. Edna{ me odvede vo klubot na borcite. Toga{ go zapoznav ne­ goviot prijatel koj bil izgoren vo vojnata. Bil vo napad. Imale naredba da go is~istat osvoeniot grad od preostanatite ma{ini. Ma{inite bile na rabot na porazot i vojni­cite bile nevnimatelni. “^ovek ni­ koga{ ne treba da si poigruva so ~uvstvoto na nadmo}, kako {to ne treba da si igra nitu so ogan,” re~e toj i prodol`i so prikaznata.

Ma{inite ognofrla~i go zarobile vo stapica i go zapalile. Mislele deka e mrtov (toj podocna mnogu pati }e posaka da bil), no ne bil.

Toa deformirano lice me pogledna i napravi grimasa koja verojatno treba{e da bide nasmevka. Negovite zbr~kani race se obidoa da me pogalat, no jas se trgnav i se napikav vo dedo mi, potsetuvaj}i go na negovata monstruoznost. Toj, kako da saka{e da se “opravda” pred mene dodade deka pred nesre}ata imal ubavo i ne`no, duri po malku i `enstveno lice.

72

No, toj ne be{e najgrdoto ne{to vo svetot na borcite za tatkovinata. Komar, laga, izmama, alkohol, opojni drogi... toa be{e sekojdnevie na klubot na borcite.

Toga{ ne go znaev toa, no prirodniot nagon da se trgnam od otrovniot zdiv na negovite ~lenovi kako da mi ja nagovestuva{e vistinata.

I dedo mi boleduva{e od istite bolesti, no na nego gledav poinaku. Ponekoga{ mislev deka go mrazam, no verojatno silnata qubov ne postoi bez silna omraza.

Obratniot slu~aj nikoga{ ne mo`e da bide vistina i toa jasno mi go uka`a dedo mi.

Da, toj silno go mraze{e neprijatelot koj mu ostavil desetici {rapneli nasekade po teloto. Nekolku pati go operirale bez anestezija, a vo drugite slu~ai re{ile deka e podobro da gi ostavat delovite od pekolnite ma{ini vo negovoto telo, kade se nao|aa i den-denes kako potsetnik na minatoto i bea del od nego, del od koj ni­koga{ ne mo`e{e da izbega.

Sre}nata i prosperitetna mladina od novata dr`ava na blagostostojbata 73

Mi dava{e da gi dop­ram {rapnelite pod negovata ko`a i se smee{e koga se pla{ev, velej}i mi deka s$ e vo red i deka ma{inite ne ni mo`at ni{to sega.

Mi ka`uva{e za vremeto po vojnata, koga se sozdala na{ata dr`ava na “blagosostojbata”, re~e naglasuvaj}i go posledniot zbor.

Toj i negovite soborci se borele pod znameto na humanizmot, se borele za ~ove~nosta, protiv bezdu{nite ma{ini koi vladeele so svetot. Kakva stra{na borba bila toa. ^ove~koto telo, kolku i da e silno, istrenirano i otapeno, sepak e ne`no kako najtenka svila vo sporedba so groznite metalni su{testva. Gi par~ele, kinele, melele i cedele, no lu|eto ne se otka`ale. Po mnogugodi{na vojna triumfirale i slavele, slavele so denovi, no potoa do{lo vreme da se vospostavi redot.

Na vlast do{le lu|e za koi podocna borcite doznale deka bile {pioni na ma{inite. Novite vlastodr{ci vedna{ gi zatvorile najhrabrite i naj­vernite borci za humanisti~kite idei so obvinenie deka se raboti za predavnici.

Dedo mi pominal celi pet godini vo eden takov zatvor, nare~en Kameniot ostrov, poznato mesto za politi~ki zatvorenici od vremeto po vojnata, i toa nikoga{ ne go zaboravil, no nikoga{ ne saka{e da zboruva za toa.

Negovite najomileni prikazni bea prikaznite za borbata na dobroto protiv lo{oto, za sozdavaweto na red od haosot, za pobedata nad zloto. Ova e edna od nego­ vite prikazni.

74

*

*

*

„Sozdavaweto e najzna~ajna rabota, dete, najzna~ajna!

Kako {to svetot be{e sozdaden od haosot, taka i na{ata sloboda be{e sozdadena od zloto na svetot na ma{inite. Kako {to nie se borevme za sozdavaweto na redot vo koj{to `ivee{ ti, taka narodite vo minatoto svedo~ele na borbi na veli~estveni i mo}ni, no i ponekoga{ zlobni i suetni bo`estva i mitski su{testva koi go sozdale svetot.

Egip}anite zboruvale za rivalski bo`estva. Kaj niv prvo postoel Nun, primordijalniot (vidi re~nik) okean, od koj so blesok izgreal Amon, koj go zemal imeto Ra i sozdal bo`estven sin i }erka. Tie dvajca sozdale rasa na bogovi, dodeka solzite na Amon-Ra go sozdale ~ove{tvoto, a sozdava~ot se povlekol od ~ove~kite raboti i se vratil na nebesata kade {to vladeel i s$ u{te vladee kako Sonceto.

Od druga strana, prikaznata za sozdavaweto od Mesopotamija e zapi{ana vo sagata poznata kako Enuma Eli{. Potekloto na tekstot datira od 1500 g. pne. period koga Vavilon bil dominanten grad vo regionot.

Prikaznata odi vaka: dve agresivni vodeni su{testva, ma{koto Apsu (slatka voda) i `enskoto Tiamat (solena voda) sozdale mnogu morski ~udovi{ta i bo`estva, koi se pobunile protiv nivnite roditeli, izbiraj}i go Marduk za voda~. Vooru`en so uragan i javaj}i na bura predvoden od ~etiri ogneni pastuvi, Marduk se borel so Tiamat i nejziniot zloben sou~esnik Kingu i gi ubil dvajcata. Go presekol teloto na Tiamat na dva dela. Od ednata polovina go sozdal neboto, a od dru75

gata Zemjata. Na neboto gi smestil bogovite. Toga{ sfatil deka }e im trebaat slugi i od krvta na Kingu go sozdal prviot ~ovek. Potoa gi sozdal rekite, rastenijata, `ivotnite i s$ drugo.”

Dedo mi naedna{ zastana. Pogledna na ~asovnikot i si gi protre o~ite. Gi izvadi o~ilata od koi mu ostanaa vre`ani crveni vdlabnatini na nosot. Potoa se vko~ani. Teloto mu dobi `ivotinski izgled, celiot se nakostre{i i vnimatelno ja nabquduva{e okolinata. „Dojdi so mene,” mi {epna i me fati za raka. Me potegna silno pod edni skali i dvajcata se stutkavme tamu. „[to se slu~uva dedo,” go pra{av zbuneto. „Ne znam to~no {to, no ne{to se slu~uva. Zabele`av u{te pred

Puru{a, prviot ~ovek

76

nekoj den deka me sledat. Znaev deka toa }e se slu~i, no ne znaev deka e ve}e dojdeno vremeto.” „Za {to e dojdeno vremeto?” „Slu{aj me vnimatelno - tie gradat edna svetska vlada, u{te od poslednata golema vojna koga mislevme deka se borime protiv edni imperijalisti, vsu{nost sme se borele za drugi globalisti. Tie }e zavladeat so svetot, }e gi izgradat nivnite statui na spektaklot na koi nie }e im se poklonuvame sekoj den, }e gledame vo ogromni reklami na yidovite na zgradite i }e mislime deka gledame sre}no dete kako si ja zadovoluva `edta, a vsu{nost nema da znaeme deka gledame vo pratenik na |avolot, izbranik koj ja {iri porakata na ednoumieto.” Me zgrap~i tolku cvrsto za racete {to me zdobole. „No, dedo...” edvaj izustiv. „Slu{aj me vnimatelno, i ne zaboravaj, mene }e me nema, no vie mladite morate da ja prodol`ite borbata! Ne dozvoluvajte da nadvladee ednoumieto, borete se za raznoli~nosta, borete se za umetnosta nad naukata, za somne`ot nad religijata, za kreativnosta nad poslu{nosta...

Nau~nicite se smeat na mitovite na starite narodi za nastanuvaweto na vselenata, a ni tie samite ne mo`at da odgovorat na istoto pra{awe. Bidi skepti~en kako Indijcite koi veruvale deka Puru{a bil prviot ~ovek `rtvuvan od bogovite vo sozdavaweto na svetot. Toa primordijalno bitie, taa prva `rtva na humanizmot go sozdal svetot kakov {to go znaeme denes. Od negovata glava bilo sozdadeno neboto, od negovite noze zemjata, od negovoto oko sonceto i od negoviot mozok mese~inata. No, Indijcite, iako znaele mnogu pomalku od nas, imale hrabrost da se somnevaat, ne{to {to dene{niot ~ovek 77

ne mo`e da si go dozvoli. Rabotata e pari, `ivotot e mehanizam, lu|eto se korist... nie mislime deka s$ mo`e da se svede na prosta ravenka, no Indijcite imale hrabrost da se posomnevaat duri i vo sopstvenite kosmogoniski prikazni. Rigveda {pekulira za razli~nite kosmi~ki sili koi mo`ebi go sozdale univerzumot, no zaklu~uva najposle, koj znae, i koj mo`e da ka`e koga nastanalo s$ i kako se slu~ilo sozdavaweto.”

Seto toa mi zvu~e{e apsurdno. Mislev deka dedo mi go izgubil umot. Kakov Marduk i Puru{a? Kakvo ednoumie koga nie `iveeme vo najdobriot od site svetovi, vo raznolikost na drazbite od sekakov vid, samo treba da posakame ne{to i vedna{ go imame. Imame hrana vo izobilie, struja za site na{i kompleksni aparati, vrska so site lu|e vo svetot koga }e posakame i ne se pla{ime deka vo sekoj moment nekoj mo`e da ni ja urne tro{nata vrata i da n$ ograbi, siluva, ubie i zapali. Zo{to bi se borele protiv toa? Posakav da mu go ka`am toa, no negovite v`areni i od panika ispaknati o~i jasno mi ka`aa deka nema da me razbere. „Slu{aj vnu~e i ne zaboravaj. Ne veruvaj im, najdi sila za somne`!” ka`a kako da mi gi ~ita{e mislite. “Tie ne znaat s$, iako se prepravaat deka znaat. I najpro­ stiot Kinez od drevna Kina znael deka P'an Ku se rodil od kosmi~ko jajce koe go raspolovil na nebo i zemja i kako {to rastel celi 18,000 godini polovi­nite se odvojuvale s$ pove}e, dodeka poradi tolkav napor ne se raspadnal. I P’an Ku bil `rtvuvan za pogo­­lemoto dobro! Sekoga{ imalo `rtvi, mom~e. Ne mo`e{ da `ivee{ udobno cel `ivot, trgni ja paja`inata od o~ite i }e vidi{! P’an Ku gi `rtvuval svoite noze za 78

da niknat planinite, ja isturil svojata krv za da te~at rekite, so zdivot gi napravil vetri{tata, a so glasot grmotevicite, o~ite gi dal za Sonceto i Mese~inata.

A nie, spored starite Kinezi, nie sme samo paraziti na negovoto telo! Gleda{, vistinata e pred tebe, otsekoga{ bila tuka, starite narodi ja znaele, a nie sme ja zaboravile i sega morame da se prisetime. Vreme e!�

Ne znam dali be{e dramatikata na negoviot na~in na zboruvawe ili ne{to drugo, no mi se pri~ini deka navi­ stina go razbrav. Vo toj moment pred nas kako od nikade se sozdadoa nekolku lu|e oble~eni vo beli odori. Imaa dolgi beli bradi i {lemovi na glavite. Vo racete dr`ea ne{to {to nalikuva{e na pendreci. Vidov kako go udiraat dedo mi, toj padna nazemi i jas se str~av kon nego.

Po~uvstvuvav silen i tap udar po glavata i izgubiv svest.

*

*

*

Se razbudiv vo temnica. Potoa me zablesna silna svetlina. Celoto telo mi se trese{e, ~uvstvuvav golem stud.

Kako {to o~ite mi se priviknuvaa na svetlinata postepeno po~nav da nayiram lica. Da, toa bea tie!

Istite koi go tepaa dedo mi.

Potoa slu{nav vikawe, skandirawe na stotici, mo`ebi iljadnici lu|e. Se svrtev i zad mene vidov tolpa lu|e so spoulaven izraz na liceto, jasno be{e deka tie sakaa krv, no za `al krvta za koja bea `edni te~e{e vo moite veni.

79

Eden od starcite koi sedea pred mene, za koi podocna doznav deka se t.n. filozofi-policajci, vikna „Dovedete go stariot!” Vratata se otvori i go zdogledav dedo mi kako go nosat dvajca stra`ari koi go sprostrea na podot kako taze istresen tepih. Negovoto telo tresna dolu i tolpata po~na da kvi~i i piska od sre}a. „Dedo!!!” viknav na cel glas. Toj se pretna, se ispravi na kolena, a potoa, teteravej}i se, stana. „Ti blagodaram mali, barem ne morame da se trudime da go razbudime,” re~e belobradestiot cajkan-vladetel so anti-demokratsko kvazigr~ko poteklo. “Zboruvaj stari, ka`i {to znae{!” „Znam s$ za vas...” po~na tivko dedo mi, no kako {to zboruva{e glasot mu se vra}a{e, a teloto mu se isprava{e. “Spored vas s$ zapo~nuva so prazninata, nare~ena Haos. Od prazninata se sozdava Geja, Zemjata, koja go ra|a sinot Uran, neboto. Svetot nastanuva i Geja i Uran go naseluvaat so nivnite deca. Geja gi sozdava Titanite, a potoa Kiklopite. Uran, {okiran od negovoto potomstvo, gi zatvora vo dlabo~inata na Zemjata. Geja e navredena i go ubeduva najmladiot Titan, Hronos, da go napadne tatkoto. Toj go na~ekuva dodeka spie i mu gi otsekuva genitaliite i gi frla vo moreto. Hronos gi osloboduva svoite bra}a i sestri i tie zaedno go naseluvaat svetot. No, Hronos koj imal ~etiri deca so negovata sestra Rea gi jade vedna{ {tom }e se rodat. Rea, namesto najmaloto, mu dava kamen, i go spasuva bebeto Zevs. Kako vozrasen, toj go porazuva tatko mu i site drugi Titani vo golema vojna, i se smestuva na planinata Olimp.”

Dedo mi ja zavr{i prikaznata, no namesto so vo­odu­{e­ vuvawe be{e do~ekan so potsmev. Narodot puka{e od smea, a vojnicite se dr`ea za mevovite.

80

Gospod Haos go sozdava svetot

„Odli~na skazna za deca, drago dedence. Ova ne sum go slu{nal otkako baba mi umre na moite race, ili da re~am od moite race, ha-ha!” vladetelot prsna vo smea, a tolpata likuva{e. “Kakvo praznoverie!

Pa, site znaat deka toj narod so bujna imaginacija e odamna is~eznat. Sega vladeeme nie, gordi i silni, ~isti i slo`ni! Nie ne sme potomci na Prometej, toj slobodoumen i razgalen Titan koj im go podaril ognot na lu|eto. Nie sakame temnina, za{to vo temnina rabotite se gledaat pojasno, ne veruvame vo civilizacijata, ednakvosta i napredokot. Mo`ebi edinstvenoto dobro {to go napravil Pro­metej, a so nego prodol`uva tvojata bajka neli, e {to go predizvikal lutiot Zevs da ja potopi Zemjata,” re~e vladetelot. „Ti ne znae{ ni{to, kutar star~e! Ti si se borel vo edna humanisti~ka vojna za da sozdade{ ne{to daleku pomonstruozno od svetot na ma{inite. Tvojata kosmogonija e za potsmev, tvoeto veruvawe e la`no, ti ne si dostoen 81

za na{ite prangi, mislevme deka tvoite ple}i }e bidat plodna po~va za posev od na{ite kam{ici, no ti si ni{to, obi~en idealist, se hrani{ so romanti~en do`d i puva{ idealisti~ki obla~iwa! Oslobodete go i nego i maliot, ne sakam da gi vidam pove}e!”

Eden od stra`arite edvaj se osmeli da progovori pred vladetelot „No, vozvi{en, kade da gi nosime?” „[to mi e gajle, nosete gi i vo Japonija ako sakate!”

Grubite bezmilosni race n$ zgrap~ija, a pendrecite povtorno zaigraa sirtaki po na{ite glavi. *

*

*

„Kako se ~uvstvuva{?”

Do mene sede{e najubavoto su{testvo koe go imam videno vo `ivotot. Sekoj pramen vo nejzinata kosa be{e tamu so vistinska pri~ina, sekoja crta ne nejzinoto lice kako da mi se nasmevnuva{e, a od nejzinite o~i kako da zra~e{e melem za moite rani. „Mo`e{ li da se pomrdne{?” re~e gej{ata. Se obidov da stanam, no ne uspeav. „Dobro e, le`i, ti treba vreme da zazdravi{. Ne stanuvaj, ne zboruvaj, }e ti raska`am edna prikazna.” „N-no... dedo... mi...” izustiv tivko. „Ne gri`i se, dedo ti e vo red. Opu{ti se, zatvori gi o~ite i otvori gi u{ite, slu{aj. Vo starite vremiwa, u{te pred nastanuvaweto na ~ovekot postoela neodredena masa, sli~na na belkata od jajceto, koja lebdela i se dvi`ela kako meduza. Od toa se sozdale osum generacii na bra}a i sestri bo`estva. Osmiot par bo`estva se vikale 82

Izanagi i Izanami. Eden den tie stoele na mostot koj lebdel na nebesata i se navednale za da ja izme{aat solta od moreto so kopje. Te~nosta po~nala da se zgusnuva i se sozdal eden ostrov. Potoa, kako ne­vini deca vo igra, se obidele da sozdadat u{te ostrovi i bo`estva. Nivniot prv proizvod bil ostrov od pena, a potoa sledele drugi neuspesi. No, otkako vovele red vo sozdavaweto, uspeale da sozdavaat mnogu bo`estva.

Bo`estvata imale mnogu do`ivuvawa i gi vovele osnovnite {emi na sekojdnevieto, kako den, no}, leto i zima...�

Zborovite na gej{ata stanuvaa s$ potivki. Tonev vo son i studot naedna{ po~na da se vra}a. Teloto povtorno mi se trese{e, no ovoj pat kako da bev vo trans i jasno vidov vino`ito. Se ka~iv na nego i se svrtev da ja vidam, no mojata gej{a ve}e ne be{e tamu. Potoa mostot od vino`ito se vivna nagore.

Izanagi i Izanami

83

* * * „Dobredojdovte na turata na Nordiskiot mitski svet.

Va{iot voda~ }e bide Urlih, ako imate pra{awa ve molime da ne mu gi postavuvate bidej}i toj e tapanar vo blek metal bend i mo`e da vi otsviri solo so tupanici po glavata. No, ako bidete tivki }e si pominete ludo i nezaboravno so nego,” re~e devojkata na informacii. „Kako e narode, podgotveni li ste za ludo patuvawe!?” vikna Urlih, rusobrad nordiski xin so stav i dr`ewe na rok yvezda.

Poglednav okolu sebesi i vidov mnogu lu|e kako mene, vo pozadinata duri go vidov i dedo mi, nasmean do u{i so malkute zabi koi mu bea ostanati vo vilicata i ima{e kap~e so propeler na glavata. Ja krena limenkata pivo od markata „Viking” kon mene i napravi dvi`ewe na zdravica. Se ~ine{e deka rabotite odat na podobro. Vikingot od krv i meso pred nas ve}e po~na da zboruva. „Na po~etokot bilo ni{toto. Postepeno prostorot se ispolnil so voda, koja zamrznala, a delovi se istopile. Od kapkite se sozdal xin so ~ove~ka forma.

Toa bil Imir (Ymir). Od negovite pazuvi se pojavile ma` i `ena, xinovi, koi sozdale drugi xinovi.

Dodeka xinovite bile zafateni so planovi za svetska dominacija, edna krava go iskoristila momentot i go izli`ala mrazot koj se topel i otkrila u{te eden xin, bogot Odin. Odin i negovite bra}a go ubile osta­ reniot Imir. Od negovoto meso ja napravile zemjata, od negoviot ~erep neboto, od negovata krv zemjata, od negovite koski planinite i od negovata kosa drvjata.

84

Imir

Odin izgradil mesto za `iveewe za nego i za drugite bo`estva, spoen so Zemjata so most od vino`ito, istiot toj po koj vie pominavte, dragi posetiteli, i im ovozmo`il na crvite vo ~ove~ka forma, t.e. na xuxiwata, da `iveat vo teloto na Imir, pod povr{inata na Zemjata. Na povr{inata na Zemjata, Odin i drugite bo`estva izdi{ale vozduh vo dva trupci od drvo, i gi pretvorile vo Ask i Empbla - prvite pretstavnici na va{ata bedna rasa. Potoa s$ trgna nadolu za svetot, a vreme e i vie da odite natamu!� Metalecot krena edna ra~ka i site propadnavme vo dupka.

Pa|avme dolgo, ni se ~ine{e cela ve~nost, no koga zastanavme, prvoto {to zabele`avme e deka ne ni stude{e pove}e, naprotiv, Sonceto n$ bawa{e so negovite zraci, vozduhot mirisa{e na cve}iwa, rekite `uborea i zemjata li~e{e na novoroden~e, nedopreno i nevino, nesvesno na zlodelata i zlostavuvaweto koe go ~eka od nas, prvite lu|e.

Da, kone~no bevme vo vetenata zemja!

85

*

*

*

Vetenata zemja, sekako be{e MekDonija, carstvoto na zdravata hrana, kulturata i prosperitetot. Od site bo`estva, vo ovoj raj na Zemjata, bilo ostanato samo edno ~ie ime ne smeeme da go izgovorime, no }e ka`eme samo deka imalo problem so prvutot, a nekoi na {ega go narekuvaa Bog Perut. „Dobre dojdovte Zemjani!” zagrme toj i nie se poklonivme. „Slu{ajte i poslu{ajte. Vie dojdovte na vetenata zemja, {to zna~i deka mene mi e vreme da si odam. No, ne gri`ete se {to }e `iveete vo bezbo`en svet, samo setete se deka bez mene s$ vi e dozvoleno, bukvalno s$. No, gledam se stemnuva i bidej}i ste s$ u{te moi deca, }e vi raska`am edna prikazna pred spiewe. Prika­z­nava e poznata za ovie prostori i zapametete ja nea, a zaboravete gi site drugi, bidej}i, najposle, nie sme kolepkata na svetot.” I nie posednavme okolu nego, a toj po~na da raska`uva. „Na po~etokot s$ bilo voda. Gospod bil gore na neboto, a |avolot dolu vo vodata. \avolot izlegol nadvor od vodata, go zdogledal Gospod pa mu rekol: „Pobratime, slezi dolu da porazgovarame”. Gospod bidej}i nemal kade da se simne go pra{al |avolot: „Ne pobratime, dali vo vodata ima malku zemja?” \avolot odgovoril deka ima, no e mnogu dlaboko. „A mo`e li” pra{al Gospod, „da mi donese{ malku zemja od dnoto na moreto za da napravam Zemja?” „Mo`e. Kolku ti treba?” pra{al |avolot. „Kolku {to mo`e{,” odgovoril Gospod”.

86

\avolot se nurnal vo moreto i od dnoto dofatil so dvete race zemja. No dodeka da izleze od moreto celata zemja mu is~eznala i mu ostanalo samo malku pod noktite. Gospod mu ja zemal zemjata od pod noktite i ja napravil Zemjata.

No ne bila dovolno golema, pa povtorno go pratil |avolot po zemja. \avolot pak donel i Gospod ja ra{iril u{te pove}e, no pak ne bilo dovolno. Otkako |avolot donel i po tret pat zemja, Gospod ja napravil Zemjata kolku {to postoi denes.

Potoa se pro{etale Gospod i |avolot po Zemjata i Gospod napravil lozje, a |avolot napravil slivi za da pe~e rakija.... i site bile sre}ni.”

“Tuka zavr{uva ovaa prikazna. Svetot e va{, zabavuvaj­ te se!” vikna na{iot Gospod i is~ezna.

Potoa slede{e opivawe, orgii, kolewa, siluvawa, palewa i s$ povtorno po proizvolen raspored.

“Taka ni e koga n$ ostavaat bez bo`estvo, a ne sme sozreani za toa. Ta-ta-ta-tira!” re~e dedo mi, Bane Koc­ kastiot, i zamavna so bozdoganot.

87

Dosie:

Kosmologija:

Modeli na

vselenata Sferata na vlijanie na umetnikot e svetot.

Karl Marija fon Veber

Ko{, arka i Noe Po neverojatniot uspeh na ko{arkarskata reprezentacija na edna od najmalite dr`avi vo Univerzumot, Tokelau (so povr{ina pomala od pove}eto asteroidi) od planetata Zemja, na Vselenskoto ko{arkarsko prvenstvo i osvojuvaweto na 438-to mesto, ko{arkarite doma bea pre~ekani kako junaci. Iako vidno ostareni bidej}i poradi nedostig na sredstva za izgradba na brod sposoben za patuvawe niz crvja dupka (vidi vo astronomskiot re~nik od prethodniot broj, Sonce i yvezdi) patuvaweto do planetata Zemja trae{e 25 godini, sepak tie slavno pominaa niz Re~isi triumfalnata kapija i bea dostojno pre~ekani na plo{tadot na glavniot grad Tokelau siti.

Lu|eto od ovaa dr`ava u{te od momentot na „re~isi pobedata� {eknaa po ko{arkata. Dvaeset i osum godi{nata M.R. bila primena vo bolnica poradi bolki vo stomakot. Po pregledot lekarite vosta89

novile deka ne nosi bliznaci, kako {to tvrdela taa tuku, kako {to priznala potoa, deka goltnala ko{arkarska topka bidej}i sakala nejzinoto nerodeno dete {to porano da po~ne da trenira ko{arka. I navistina s$ se odvivalo dobro, majkata duri znaela koga deteto pravelo ~ekori ili prekr{ok i mu davala upatstva preku pesnata za prenatalen ko{arkarski razvoj Xamp na bendot Kris Kros, no potoa po~nale bolkite. Na{ite reporteri doznaa deka pozadi ovoj slu~aj stoi nelegalnata organizacija „Prenatalna ko{arka” koja ne e priznaena od dr`avata.

Drug slu~aj e eden ma` (42-godi{en) koj bil tu`en od negovoto devetgodi{no dete za 365-te prisilni tetova`i na negovoto telo. „Na po~etok mi be{e interesno, mi istetoviraa petka na rakata, a potoa plus do nea, pa Pokemon, Ben ten, Spajdermen... navistina se zabavuvav, no koga na mojata ko`a po~naa da se redat angeli, Hels ejnxels, Harli-Dejvidson, ~erepi i sli~no, toa stana zdodevno i bolno... no tatko mi insistira{e, bidej}i veruva{e deka tetova`ite }e mi dadat nekoja tajna mo} da bidam podobar ko{arkar, kako tetoviraniot amerikanskiot ko{arkar Denis Rodman,” ni soop{ti ova mom~e koe sega ima 20 godini i ve}e 10 godini bezuspe{no go tu`i tatko si, kogo go za{tituva organizacijata „Ko{arkata gi opravduva sredstvata” na Makijaveli Nikoli~.

Za ludiloto koe gi zafatilo gra|anite na Tokelau siti mo`ebi najdobro zboruva slu~ajot na P.S. (30-godi{en) koj bil prijaven od negoviot dermatolog na vlastite. Imeno, P.S. mu pobaral na dermatologot da mu ja smeni rasata na ko`ata vo crvena, spored poznatiot indijanski igra~-poglavica-kapiten, Siting Bo. Koga dermatologot mu objasnil deka 90

ne postoi takov metod, gra|aninot mu se zakanil i go iska`al svojot bes na negovata skapa oprema za epilacija. „Sega klientite me obvinuvaat za nivnata bu{avost, biznisot mi propadna zaradi nego...�

Po ova, dragi ~itateli, mo`eme da zaklu~ime deka ponekoga{ i dobrite ne{ta imaat lo{i posledici, osobeno ako se konsumiraat bez merka, kako vinoto, na primer. No, poslednite vesti ka`uvaat deka interesot za ko{arkata izumira, osobeno po poslednoto otkritie na naukata deka vselenata ima forma na fudbalska topka.

Makijaveli Nikoli~ 91

Univerzum vo forma na topka za fudbal Matemati~arite velat deka univerzumot mo`e da ima forma na topka za fudbal. Satelitot Wilkinson Microwave Anisotropy Probe (WMAP) otkril fluktuacii (kako branovi vo more) vo pozadinskiot {um ostanat od Golemata eksplozija. Se raboti za ostatoci od malite ispaknatini vo raniot univerzum koi gi sozdale yvezdite i galaksiite. Beskone~niot univerzum bi sodr`el golemi branovi, kakvi {to nema, {to odi vo prilog na teorijata deka vselenata e kone~na.

Najdobro objasnuvawe za vakvata teorija e dodekahedralniot prostor na Poankare (PoincarĂŠ).

Matemati~kite mo­deli na sferi~en univerzum so dvanaeset zakriveni pentagoni na granicite (tokmu kako fudbalskata topka) bi bil rezultat na fluktuaciite zabele`ani vo pozadinskata radijacija.

Dodekahedronot e ubavo re{enie, no i drugi geometrii bi mo`ele da sozdadat sli~ni {emi vo mikrobranovoto zra~ewe. Bi bilo iznenaduvawe Univerzumot da ima tolku ednostavna i ubava Platonska forma i da e tolku mal, velat drugi nau~nici.

Pogolemiot del od fizi~arite smetaat deka univerzumot e beskone~en. No, Ajn{tajnovite teorii ne ka`uvaat ni{to za toa dali Univerzumot zastanuva ili ne.

Pat od 60 milijardi godini po dodekahedralniot univerzum bi ve dovel nazad na Zemjata. Najdale~nite objekti bi bile vidlivi vo sprotivni nasoki, iako bi gi gledale vo razli~ni vremiwa.

92

*

*

*

“Se oblo`uvam deka na univerzumot ne mu e gajle {to mislat lu|eto za nego,” pomislil d-r Nouitol, ga zatvoril vesnikot i na mesto po~inal.

“Koj e toj da se oblo`uva vo moe ime?" nad nego stoe{e Univerz Um, so v`e{ten Magnum 46 vo rakata. Od cevkata s$ u{te izleguva{e ~ad. Univerz ja pipna vratnata arterija na svojata `rtva. Ni{to.

“I {to misli{ sega, a? Nema{ ni{to da ka`e{, neli!

Sma~eno mi e od va{ata ~ove~ka naduenost. Mislite deka s$ znaete, vie mali ni{to`nici!”

“Poleka dragi,” se slu{na pozadi nego. “Ne vozbuduvaj se premnogu, ~uvaj go toa za ve~erva,” re~e pridru`ni~kata na Univerz i mu upati pogled koj bi go stopil i severniot pol za edna sekunda. “Tuku ajde da se pogri`ime za teloto, znae{ deka detektivot Trejsi ni e ve}e zad petici.”

“Tokmu taka kuklo!” se slu{na glasot na Trejsi zad niv.

“Ah, ti!” vikna Univerz i ne {tede{e vreme, se fati za Magnumot i go isprazni celiot {ar`er. No, od Trejsi nema{e traga.

“Stari, znae{ deka ti gi ~itam mislite,” se slu{na od nekoj agol na prostorijata.

“Ah, i ti li!”

“Ostavi go toa bedno du{kalo, da begame ottuka.” vikna pridru`ni~kata na Um. “Ne misle{e deka sum tolku beden sino}a,” cini~no zabele`a Trejsi.

93

“[to zboruva?” re~e zbuneto Um. “Ostavi go, ti velam, blefira,” se brane{e damata, no Um insi­st­i­ ra­{e da doznae. “[to se slu~ilo v~era, sakam da znam, vedna{!”

“Ni{to, samo eden nevin bakne`, ni{to pove}e, se kolnam!”

“Samo eden bakne`!?” ka`a Um so nedoverba.

“No, me prisili, nemav kade da begam.”

“Ne mi se ~ine{e taka koga na{ite ispoteni tela isparuvaa na mese~inata,” procedi zajadlivo Trejsi. “[to!?” vresna Um. “La`e dragi, ostavi go, da begame.”

“Ne! Ti oros... ne, nema da se poni`am zaradi tebe. Ne go zaslu`uva{ toa...” re~e Univerz i potoa se slu{na istrel.

Um Univerz 94

“No, zaslu`uva{ olovo vo krvta.”

Bo`icata vo crveno se strupoli na podot i dodeka krvta te~e{e po nejzinite rusi kosi, Univerz ve}e be{e vo stanica so Trejsi.

“Ej, kade odi{, nema li da si ja podigne{ nagradata,” vikna na~alnikot, dodeka go zatvoraa Um. “[to vredi koga Univerzumot otide po |avolite?” re~e Dik dodeka na~alnikot ja gleda{e negovata silueta kako is~eznuva vo no}ta. *** Dodeka Univerzumot e vo apsaana, }e vi raska`eme nekolku prikazni za kosmolo{kite teorii i za toa kako tie go objasnuvaat Univerzumot i na koj na~in vlijaat na na{eto sfa}awe na istiot.

Teorija na s$ Si bila edna Teorija na s$. Taa bila nedopirliva devojka. Nau~nicite se ligavele i pru`ale jazici, gubej}i go razumot sekoj pat koga taa }e pominela na ulica, no taa ne se gri`ela za niv. Prodol`uvala po svojot pat i ostanuvala ve~na misterija.

Mnogu od nau~nicite se obidele da & se dobli`at na ovoj ili onoj na~in. Tie znaele deka preku nea }e mo`at da gi objasnat i da gi povrzat site poznati fizi~ki fenomeni vo edna celina, znaele deka so nejzina pomo{ }e mo`e da go predvidat ishodot na koj bilo vozmo`en eksperiment, no prvo trebalo da ja osvojat.

95

Pred nejzinata ~eli~na porta se pojavile mnogu dostojni ergeni, i site se vratile ottamu so spu{tena glava, porazeni od nejzinata nepristapnost. Nikoj ne mo`el da gi zadovoli nejzinite strogi barawa i da gi obedini op{tiot relativitet i kvantnata mehanika, so {to so eden model }e gi objasni teoriite na site fundamentalni interakcii (vidi re~nik) i na site ~esti~ki vo prirodata (op{ta relativnost za gravitacijata i standardniot model na elementarnite ~esti~ki - koj ja vklu~uva kvantnata mehanika).

Ovaa dama bila tolku misteriozna {to duri ne & se znaele ni vistinskite roditeli. Poznatiot pisatel na nau~na fantastika Stanislav Lem (Stanislaw Lem), tvrdel deka taa e negova }erka, a na ova ostro se sprotivstavuval fizi~arot Xon Elis (John Ellis) koj vo statija vo spisanieto Nature vo 1986 tvrdel deka Tes (kako {to ja narekuval toj) e negova navodna }erka.

Od site kandidati, najblisku do osvojuvaweto na srceto na ovaa dama so visoki kriteriumi bile Teorija na ni{ki (Te{ki), M teorija (Emko) i Kvantna gravi­ tacija na jamka (Kvant Jamko). Da gi zapoznaeme ovie dodvoruva~i od poblisku.

Teorija na ni{ki (String theory) “Ni{ki, misli{ od Ni{?” mu re~e edniot dodvoruva~ na drugiot dodeka stoeja pred golemata porta na dvorecot na preubavata princeza Teorija na s$, nare~ena Tes. “Ne, ne Ni{ki, nitu na{ki, tuku Teorija na ni{ki, ni{ki, kako `ici, no vikaj me Te{ki.” “@ivci!?”

96

“Ne, ti mi odi{ na `ivci!” podvikna Te{ki. Ova ne mu se slu~uva{e prv pat, be{e naviknat na toa da ne go priznavaat, da ka`uvaat deka nema dokazi za nego, a ete go, pak, stoe{e tamu i be{e sosema realen. Zatoa mu svrte grb na drugiot teoretski postulat i re{i da ~eka, vremeto }e poka`e dali bil vo pravo ili ne.

I dodeka Te{ki ~eka, da im objasnime na ~itatelite koj e toj. Roden kako aktivna ramka na istra`uvawe vo fizikata na elementarnite ~esti~ki, u{te od najranata mladost se obiduva da gi pomiri kvantnata mehanika i op{tiot relativitet, t.e. poednostavno re~eno - veruva{e deka Tes e preodredena za nego.

Iako negovite roditeli bile pro~ueni nau~nici i vrvni eksperti od fizi~kata granka na naukata, toj be{e kako drvo bez koren. “Ne znae{ na {to stoi{, ti lebdi{, kako ptica bez kompas si, ednostavno nema{ dokaz,” mu velele decata-teorii na u~ili{te, verojatno poradi negovata raseana priroda, no na nego ne mu bilo jasno {to sakaat da re~at. Naprotiv, toj otsekoga{ znael {to saka, a toa e da se o`eni so Tes. I vele{e: “Elektronite i kvarkovite (vidi re~nik) vo eden atom ne se 0-dimenzionalni objekti, tuku 1-dimenzionalni linii koi osciliraat (t.n. “ni{ki”). Jas velam deka vo svetot ne postojat samo ~etiri dimenzii, tuku i ekstra dimenzii, no vnimavajte, tie se nevidlivi!” Toa navistina ne mu ode{e vo prilog na negoviot kredibilitet.

Ona {to pove}eto istori~ari na ovaa teoriska ramka ne go spomnuvaat e deka `ivotot na Te{ki e kako epizoda od sapunska serija. Roden kako del od tri~leno semejstvo, nekolku pati vo `ivotot stapuva vo kontakt so lu|e koi tvrdele deka se negovi bra}a i sestri.

97

Poradi o~iglednata voznemirenost na nivnoto dete, roditelite na Te{ki go najmuvaat poznatiot lokalen detektiv i fizi~ar amater, Edvard Viten, koj go ispituva slu~ajot. *

*

*

- Mislev deka se raboti samo za u{te eden slu~aj na emocionalno zapostaveno dete na bogati roditeli koe saka da go privle~e vnimanieto na mama i tato, no koga po~nav da go istra`uvam slu~ajot doznav deka toa e daleku od vistinata. Maliot Te{ki navistina ima{e pri~ina za anksioznost. Najdov desetici teorii koi nalikuvaa na nego po razli~ni fizi~ki karakteristiki. Prijatelot vo forenzi~kata laboratarija uspea da ja odvoi nivnata DNK od primeroci na vlakna koi uspeav da gi zemam od |ubreto na navodnite bra}a i sestri i, za ~udo, spored site zakoni na genetikata, tie navistina bea bra}a i sestri. No, ne sakav da im ja soop{tam vesta i da protresam i taka potreseno semejstvo bez da soberam u{te dokazi.

Po~nav da se somnevam vo sekogo, a ako ne{to nau~iv vo ovie 30-tina godini vo slu`bata na istra`uvaweto na mra~nata strana na ~ovekovata priroda e deka navidum najnevinite se sekoga{ vinovni. Zatoa po~nav od onaa li~nost za koja ima{e najmalku somne` `rtvata.

Go sledev Te{ki sekade i toj navistina ima{e buren `ivot. Od sredbi so renomirani nau~ni~ki, do docni razgovori so somnitelni teoretski “avtoriteti� po kafeani locirani vo zafrlenite i temni uli~ki na gra98

dot. Duri prisustvuvav i na nekolku sredbi so navodnite bra}a i sestri. Bidej}i prethodno uspeav da go ozvu~am, po nedeli istra`uvawe go slu{nav i kone~niot dokaz.

- So koja teorija bi se borel, da be{e `iva?

- Bi mu ja skr{il ki~mata na Demokrit i negovite atomi, ottamu trgna celata zezancija so ~esti~ki i zamisluvawe na mali gradbeni zrnca na vselenata...

- Jas bi sakal da mu gi svitkam skazalkite na mehani~kiot vselenski ~asovnik na Wutn, po mo`nost da go sma~kam i ~asovnikot i da go napravam kako eden od ~asovnicite od slikite na Salvador Dali.

Go nabquduvav Te{ki kako sedi vo separe i zboruva.

Ne mo`ev da vidam so kogo zboruva. Za sre}a xuboksot be{e pokraj nego. Izvadiv pari~ka i go podnavednav {e{irot vrz ~eloto. Dodeka se slu{aa prvite zvuci

Teorija na ni{ki, t.n. Te{ki 99

od pesnata Where is my Mind na Pixies se svrtev kon sogovornikot na Te{ki i tamu me ~eka{e najgolemiot {ok vo mojata dolga kariera. *

*

*

“Sedi{teto be{e prazno!” Roditelite gledaa zbuneto vo mene. “Ne razbirate? I jas bev zbunet, no potoa po~nav da mozgam. Site tie bra}a, sestri, razli~ni teorii, razli~ni pristapi kon problemot, s$ toa se vsu{nost samo razli~ni aspekti na edna li~nost.

Te{ki e najkreativen {izofreni~ar so koj sum se sretnal do sega. Morate da go soo~ite so realnosta, ste go ~itale Stepskiot Volk od Herman Hese, neli?”

Tie nesi­gurno kimnaa so glavata. “Sekako deka ste go ~itale, pa primenete go sega. Nau~ete go kako da gi prifati i da stane svesen na site tie razli~ni delovi od negovata li~nost. Zapo~nete so toa {to }e go vikate Emko (t.e. M-teorija, zab. avt.).”

M-teorija Emko, najprosvetlen od site postulati, po~ituvan od Emkistite od celiot svet, no i od tie koi im pripa|aat na poinakvi nau~ni veruvawa, kako Stiven Hoking, golemiot mason na tajnoto dru{tvo na Crnite dupki, koj velel: „Emko e edinstveniot kandidat za celosno edinstvo so Tes.” No, kako i sekoga{ so golemite veruvawa, doa|aat i golemite skeptici, kako empiristot Fejnman (Emkistite veruvaat slepo, 100

a Empiristite veruvaat samo vo toa {to go gledaat), koj go kritikuval Te{ki (u{te pred da bide dijagnosticirana negovata {izofrenija i da do`ivee duhovno isceluvawe, po {to go dobiva svetoto ime, Emko) zaradi toa {to nema obezbedeno nitu edno kvantitativno eksperimentalno predviduvawe.

No, {to bi ka`ale skepticite za toa deka Emko svedo~i za postoeweto na edinaeset dimenzii!? “Bev tamu, da, se prosvetliv, i vidov, da, vidov i po~uvstvuvav edinaeset dimenzii, da, gi izbrojav, po eden slede{e dva, po dva tri, po tri ~etiri itn. s$ do edinaeset, za{to tolku bea.” Ova se zborovite od Em-angelieto koi Emkistite go u~at kako pesni~ka i veruvaat vo sekoj negov zbor, a zo{to da ne? Zarem imaat podobra alternativa za celosno razbirawe na svetot? [to se krie vo imeto, pra{uvate? Originalno bukvata “M” vo M-teorijata bila zemena od zborot “membrana”, konstrukt sozdaden da gi generalizira ni{kite od razli~nite aspekti na li~nosta na Te{ki. Drugi izvori velat deka terminot poteknuva od pesnata Insejn in d membrejn na bendot na nau~nici-raperi Sajens Kil so koja tie go ismevaat Te{ki zaradi negovata mentalna bolest. Za da se izbegnat takvite kritiki, namesto da go nare~at “Teorija na membrani”, bil nare~en ednostavno “M-teorija” ili Emko.

I dodeka portite se zatvoraat zad Te{ki-Emko, vo hodnikot ostanuva Kvant Jamko (Kvantna gravitacija na jamka), posledniot kandidat za Tes.

101

Kvantna gravitacija na jamka (Loop quantum gravity) Dodeka Kvant Jamko stoi pred vlezot, sekundi broi i ~eka ne znaej}i dali }e do~eka da ja vidi princezata mila, mo`ebi sudbinata nare~ena Te{ki-Emko ve}e mu ja zela, razmisluva, a ne znae deka samiot toj, iako ednostaven i prost, mo`ebi go poseduva klu~ot za portata.

Da, Kvant na{, poznat i kako kvantna geometrija, e kvanten postulat na prostor-vremeto koj se obiduva da gi pomiri teoriite na kvantna mehanika i op{tiot relativitet. I dodeka tie trpelivo ~ekaat da im dojde migot, narodot ne ~eka.

“Te{ki-Emko i Kvant Jamko, pomiruva~i ramni vi nema, Obedinetite Nacii pred vas imaat trema, a vie vo egzistencijalna dilema... Vreme e da izlezete od pubertet i adolescencija, ne ste deca...” vika, i navredlivi slova redi, saka rezultati toj ~ove~ki soj, saka bukva, brojka, “E ednakvo na Em~e na kvadrat~e”, sekoe dete da mo`e da go nau~i kako pesni~ka da go recitira, bez da misli i da se zapra{a. I zamislete, koga vo sekoj mig bi se pra{uval narodot na{ mil, zo{to e sino neboto, a `olto Sonceto, dali ~i~koto od magi~nata kutija la`e ili toj samiot, mo`ebi, nekoga{ ne e vo pravo ili ne razbira ne{to, kako na primer sega: “Kvant Jamko sugerira model vo koj prostorot e fina tkaenina ili mre`a „protkaena" so kvantizirani jamki od vozbudeni gravitacioni poliwa nare~eni vrte~ki mre`i. Za razlika od Te{ki-Emko, toj go vklu~uva Op{tiot relativitet bez pove}e dimenzii i zaedno koristi kvantifikacija na prostorot i vremeto na Plankovata skala vo tradicijata na kvantnata meha­ nika.” Dobra no} dragi moi, vi posakuva ~i~koto od magi~nata kutija.

102

*** “Te odbi? I tebe?” re~e poti{teniot Te{ki koj sede{e na skalite od vlezot vo dvorecot, vle~ej}i dolgi i gusti ni{ki ~ad od cigarata.

“Da...” odgovori Kvant, isto tolku depresivno. “Mi re~e da dojdam koga }e imam pove}e dokazi za mojata qubov.”

“Ah, i mene istoto mi go ka`a, kako qubovta da mo`e da se doka`e!”

“Da...”

TES se dosaduva na nejziniot prestol, dodeka go ~eka sledniot dodvoruva~ 103

Taka dvata postulati prodol`ija da se `alat i da ja kolnat sudbata koja qubovta im ja napravi nedostapna s$ dodeka edno dete ludo ne skokna pred niv i na cel glas vikna: “Haos, ~ove~e!” a potoa zamina isto tolku nenadejno kako {to se pojavi. “[to be{e toa?” zbuneto pra{a Kvant. Te{ki go znae{e odgovorot i nezainteresirano procedi niz gustiot ~ad koj mu izleguva{e od ustata “Teh, Teorijata na haosot.”

“Zarem i toj e kandidat?”

“Ne, no sekoja godina doa|a tuka i pravi ludnica.”

“Misli{ haos?” re~e Kvant so nasmevka. Te{ki go pogledna i potoa dvajcata prasnaa vo smea.

Da vidime koj e toj postulat site {to gi oraspolo`uva, od nau~nikot do obi~niot ~ovek, od {kolkata {to se son~a na pla`a, do cvetot koe sre}noto dete go dr`i vo raka i kon majka mu tr~a dodeka oblacite nad nego tivko potpevnuvaat “fraktali-li-li!”

Teorija na haos “Haos brat, koga ti vikam, ne mo`am da razberam. Eve, i stol~eto go zagreav, duri i na termofor sedam, a nikako da sfatam. Velat deka Teorijata na haos e oblast na prou~uvawe vo matematikata, no deka mo`e da se primeni vo fizikata, ekonomijata, biologijata, programiraweto, meteorologijata, robotikata, filozofijata i mnogu pove}e. Ajde, toa go razbiram.

No, toa deka ako edna peperutka zamavne so krilja vo Tokio mo`e da sozdade uragan vo Kalifornija ne go razbiram,” re~e g-din Red, na {to d-r Haos dodade: 104

“Da, toa se narekuva efekt na peperutkata, {to zna~i deka dinami~nite sistemi se mnogu ~uvstvitelni na po~etnite kombinacii, t.e. malite razliki vo po~etnite uslovi proizveduvaat {irok spektar na posledici za haoti~nite sistemi, poradi {to, generalno zemeno, dolgoro~noto predviduvawe e nevozmo`no.”

Ova se slu~uva duri i ako tie sistemi se deterministi~ki, {to zna~i deka nivnoto idno odnesuvawe e sosema odredeno od nivnite po~etni kombinacii, bez vklu~enost na slu~ajni elementi. So drugi zborovi, deterministi~kata priroda na ovie sistemi ne gi pravi predvidlivi. Ova odnesuvawe e poznato kako deterministi~ki haos ili ednostavno haos,” zavr{i d-r Haos.

Fraktali “Eden gospodin so frak go frakna drugiot gospodin vo odelo i {to se slu~i, nikoj ne mo`e da predvidi, osven deka fraknatiot del od frakot e sega vo fraknatiot del od fraknatiot fraknat.”

Gospodin Fraknat go pro~ita ovoj tekst, ja zatvori knigata i po~uvstvuva deka se gleda sebesi vo ogledalo, a ogledaloto gleda vo nego, a toj povtorno vo ogledaloto koe gleda vo nego, a toa vo nego koj gleda vo ogledaloto koe gleda vo nego koj gleda vo ogledaloto... i taka vo beskraj.

Revoltirano ja frli knigata i demonstrativno izjavi deka nikoj nema pravo da si igra so negovata sudbina i zdraviot razum. Potoa se predomisli i povtorno ja otvori knigata so naslov "Fraktali", za{to onoj koj {to si igra so nego bi go sakal tokmu toa. Zatoa prodol`i da ~ita kako ni{to da ne se slu~uva.

105

Fraktaltraktatitatitati...

1. Haosot e trajna nestabilnost.

2. Wutnovite zakoni za dvi`ewe se deterministi~ki.

3. Vo Wutnoviot sistem idninata e isklu~ivo odredena od minatoto.

4. Spored matmagioni~arot Pjer Simon de Laplas, verojatnosta go opi{uva na~inot na koj{to golem broj pojavi mo`at da se odnesuvaat na eden tipi~en na~in, duri i toga{ koga poedine~nite pojavi se nepredvidlivi.

5. Laplas ja za~nuva Teorijata na haosot.

6. Astronomite ja koristat Teorijata na haosot za da sozdadat pulsira~ki model na raniot kosmos.

7. Fraktalite se geometriski prikaz na Teorijata na haosot.

8. Fraktalite se geometriski formi koi ne se pravilni i toa podednakvo i vo sekoj razmer. Fraktalniot objekt izgleda isto koga se prou~uva odblizu i odda­ leku - toj e sli~en samiot na sebesi.

9. Prirodata sodr`i mnogu primeri na fraktali.

Pravilata koi upravuvaat so rastot na rastenieto gi prenesuvaat osobinite od pomalite na pogolemite razmeri.

10. Tatatatiratatiratatira....

106

Dosie:

Um gotvi univerzum (teoretski modeli) Gastronomijata e majka na gnaseologijata.

Golemiot Gotva~ Gnom Treti

Recept: Vavilonska kosmologija Vreme na pe~ewe: 1900-1200 g. pne.

Sostojki: Mnozinstvo na nebesa i zemji Si bilo edno lon~e, koe nagaleno go narekuvale Vavi.

Ova e negovata prikazna.

“Vavi, lon~e milo, dojdi vamu i svari mi edno ~aj~e,” mu ka`ala kapak-majkata Hanuma Anu Enlil na nejzinoto sin~e lon~e. No, Vavi ne mo`el da dojde za{to bil zafaten so nabquduvawe na neboto. Negovite roditeli otprvin se protivele i go karale, “nema korist vo neboto da blee{, samo vratot }e si gi {ine{,” velele, no toj bil uporen.

Denes vo istorijata na kulinarstvoto Vavi lon~eto e poznato kako prvo lon~e koe prepoznalo deka astronomskite fenomeni se periodi~ni.

Negovata kapak-majka bila poznata vo maaloto po nejzinite prikazni i ~estopati gi sobirala site so­­ 107

sedi na masa i dodeka zaedno kafe srkale taa im gi raska`uvala astronomskite avanturi na nejzinoto sin~e.

“Mojot sin veli - Zemjata i nebesata se celost i vo krug zavitkani kako pita, a taa pita se vrti okolu kultnoto mesto na vrvniot bo`estven gotva~ Marduk, koj e kone~en avtoritet za pravewe vselenska supa, - i dodava - ne postoi samo edno nebo i edna vselena, tuku dve-tri, pa i od ~etiri pove}e.”

Ottamu pominuval eden Sumer koj trgnal vo Akad i doviknal. “Sin ti odi na u~ili{te so sin mi, a sekoj vo moeto semejstvo znae deka ima sedum zemji i sedum nebesa. Taksirat go ~eka tvojot recepten plagijat!...” viknal Sumer, no na{iot misloven brod ve}e otplovil i negoviot zbor klet ne go do~ul.

Recept: Hindu kosmologija Vreme na podgotvovka: 1700–1100 p.n.e.

Sostojki: Cikli~na, oscilira~ka i vremenski bes­ ko­ne~na vselena Golemiot indiski kosmi~ki gotva~ Brahma bil poznat po negovata tehnika na bavno gotvewe. Legendata veli deka “pobrzo }e nastane i }e se uni{ti Zemjata otkolku {to edno zrnce kari }e padne od prstite na Brahma vo vselenskata ~orba”.

I navistina, eden den od `ivotot na Brahma e ednakov na ~etiri milijardi godini kr~kawe na vselenskata ~orba na tivok ogan. Sepak, golemite sve{tenici-gotva~i, kako [raurta Karapanxa i Stevo Lak{mi, pripadnici na dve razli~ni gotva~ki sekti, imaat sprotistaveni veruvawa za Golemiot vselenski recept na Brahma.

108

Edniot veli deka receptot treba da se kr~ka na tivok ogan celi 100 godini na Brahma, a drugiot deka vremeto na gotvewe e 311 bilijardi i 40 milijardi ~ove~ki godini. Umerenite sfa}awa velat deka dvete raboti se isto, dodeka nihilistite velat „[to e bitno koga i taka celiot proces se povtoruva bezbroj pati. Odnovo i odnovo zagoruvawe na ~orbata, kakva Samsara!�

I vo toj proces na povtorno ra|awe se sozdavaat beskone~en broj univerzumi vo odredena to~ka od vremeto na gotvewe.

Gotveweto, pak, zapo~nuva od eden domaten koncentrat, nare~en Bindu - kosmi~kiot kulinarski praprincip povrzan so postojaniot ciklus na `ivotot, smrtta i povtornoto ra|awe, na temperatura od 220 stepeni Celziusovi.

I ne zaboravajte - ve~nosta e besmislena bez la`i~ka Vegeta!

Brahma, vselenski gotva~ 109

Recept:Atomisti~ki univerzum Vreme na podgotvovka: 500-428 g. pne.

Sostojki:Beskone~na vselena vo opseg, za~ineta so nedelivi atomi „Kone~no sabota!” pomisli Hiven Stoking, lo{iot brat na Stiven Hoking, koj e vistinskata sprotivnost na negoviot brat. Fizi~ki silen, metafizi~ko-religiozno nastroen i, taa ve~er, osobeno napumpan so transcendentalna energija. „... Mnogu nau~nici veruvaat deka crniot lonec so zelka e prazen, no jas otkriv deka i toj emitira mi­­risni ~esti~ki...” dopira{e robotskiot glas na Hoking od televizorot. „Prokleta Kulinarska astronomija!” vikna razluteno Stoking i go smeni kanalot za da ne ja gleda uspe{nata emisija na brat mu. Najgolemiot me~ na me{ani filozofski disciplini vo istorijata be{e ve}e zapo~nat na drugiot kanal.

Vo prostorijata e~e{e glasot na najavuva~ot: „Vo crveniot agol e {ampionot Heraklit - mra~niot, poznat po negovata izjava „S$ te~e, s$ se menuva”. Neporazen vo karierata so edinaeset pobedi. Ja pretstavuva Abdera, Trakija.” Stoking ripna priklu~uvaj}i im se na iljadnicite izvici na poddr{ka za milenikot na publikata, Heraklit. Glasot na najavuva~ot povtorno zaori vo prepolnata sala. „Vo siniot agol e Parmenid - nepodvi`niot, pre­diz­vi­­kuva~ot vo ovoj me~ za titula na teorija na svetot, so osum pobedi i eden poraz. Ja pretstavuva Elea, Italija.”

Potoa s$ se slu~i brzo. Yvon~eto odyvekna i Heraklit zaigra pred nepodvi`niot Parmenid, zadavaj}i mu 110

Heraklit, mra~niot

nekolku silni udari, no Parmenid ne se ni pomrdna. „Tvoite udari se iluzija, kako i sekoe dvi`ewe i promena vo svetot.” „Kako go objasnuva{ toa, Parmenide, koga sekade okolu nas gleda{ promena i dvi`ewe?” vozvrati Heraklit. „S$ {to postoi e edno i prazninata (ne-bitieto) ne postoi, spored {to dvi`eweto niz prazninata e nevozmo`no,” ne se otka`uva{e Parmenid. „Edinstveno {to e nepromenlivo se atomite koi se dvi`at, se rasturaat i se grupiraat vo beskone~nata praznina,” vikna Heraklit i potoa mu se vnese vo liceto na Parmenid. „Da, prazninata postoi i vse­ lenata se sostoi od razli~nite grupirawa i rasturawa koi vo prazninata gi sozdavaat objektite!”

No, i posle ovaa tirada od udari, kro{e vo desnata mozo~na hemisfera na Parmenid, aperkat vo levata i obid za zadavuvawe odzadi so atomisti~ka tehnika, toj stoe{e nepodvi`no i gi odbiva{e site udari 111

so negovata tvrdoglava tehnika na neprifa}awe na ni{to {to e empiriski doka`ano.

Me~ot zavr{i i na razo~aruvawe na publikata, natprevarot be{e proglasen za nere{en. I ne im ostana drugo osven da se upatat doma so nade` deka sledniot natprevar }e bide podobar.

A najavite vetuvaa taka. Sledniot predizvikuva~, Demokrit, }e mora da gi pobedi dvajcata za da doka`e deka negovata teorija e podobra od dvete i da go re{i deceniskoto rivalstvo pome|u dvajcata borci-filozofi.

Demokrit gi bara atomite so tehnikata „pra{aj go gu{terot“, na misti~niot guru Karlito Kastawetka

112

*** Negovata dolga bela odora se vle~e{e po zemjata, no ne se valka{e za{to ~istinata na negovoto razbirawe na svetot go dr`e{e daleku od kalta na realnosta.

Platon znae{e deka s$ okolu nego e iluzija, no toa ne go spre~uva{e da u`iva vo pladnevnata ~a{a vino so negoviot u~enik Aristotel. „Kako odi biznisot, profesore?” go pra{a Aristotel. „Ne dobro” odmavna so glavata Platon „te{ko e da prodade{ ne{to ako treba da gi ubedi{ lu|eto deka ne e kineska kopija na istiot predmet od svetot na ideite.” „Da, lu|eto denes sakaat originali.” „Vremiwata se smeneti... no, ka`i mi, kako e kaj tebe?” „Ne se `alam, aktiven sum na mnogu poliwa,” se pofali Aristotel. “Pi{uvam u~ebnici po fizika, biologija, logika, lingvistika, kosmologija i kozmetologija, a nabrzo treba da mi izleze novata poetska kniga. Tokmu zaradi toa za petnaeset minuti treba da se najdam so Demokrit, mi veti recenzija.” „Slu{nav deka naporno trenira,” pra{a Platon malku razo~arano {to negoviot u~enik ne go pra{al nego za recenzijata. „Da, go ~ekaat te{ki natprevari. Dolgo vreme ja ~eka{e svojata {ansa da gi pobedi teoriite na Parmenid i Heraklit. Celata filozofsko-bore~ka zaednica go poddr`uva.”

Platon pogledna na ~asovnikot i brzo skokna. „Toa e odli~no, no moram da begam, se vrabotiv kako daktilograf vo Sokrat D.O.O., pa ne sakam da docnam.

Pozdravi go Demokrit od mene!”

113

*** Aristotel vleze vo salata za trening nare~ena „Atomska fiskulozofija”. Vedna{ go vide Demokrit kako energi~no udira vo filozofskata vre}a i do nego go prepozna negoviot trener Levkip koj vika{e: „Vo {to veruvame?” „Vo atomisti~kata teorija na vselenata,” odgovori Demokrit podgotveno. „Od {to e sostavena vselenata?” „Od osnovnite gradbeni ~esti~ki na celata poznata materija - atomite!” „Kako se delat atomite?” „So mojata tupanica!”

Trenerot zastana, go pogledna prekorno Demokrit, koj vedna{ se ispravi. „Se izvinuvam, malku se zanesov.

Sekako deka atomite ne mo`e da se podelat.” „Ne bidi strog so nego, u~itele...” „Aristotele, kako si!?” go pre~eka radosno Demokrit. „Odli~no. Ba{ slu{av {to zboruvate i si pomisliv deka atomite se neuni{tlivi i nepromenlivi i postojat vo beskone~en broj formi.” „Pa ti si atomist, Aristotele!” se iznenadi Levkip. „Da, jas veruvam deka atomite se dvi`at vo prazninata odbivaj}i se edni od drugi i nekoga{ se zaka~uvaat eden za drug i formiraat grupa atomi. Grupite so razli~na forma i raspored pravat razni mikroskopski supstanci.”

114

„Odi{ predaleku,” zabele`a Levkip „mojata tehnika e da se izvadi najmnogu {to mo`e od vselenskiot ato­­­­mizam, rabotite i supstancite na Zemjata ne n$ interesiraat. Toa e na{ata strategija za pobeda.” „Dobro, ve ostavam da ve`bate, otidov.” Aristotel se pozdravi so dvajcata, a Demokrit vedna{ prodol`i da trenira.

Dodeka ode{e kon izlezot zabele`a edna grupa neobi~ni filozofi-borci kako meditiraat i istovremeno izveduvaat filozofski zafati. Eden od niv zboruva{e „Svetot se sostoi od atomi. Tie se momentalni, se pojavuvaat i is~eznuvaat vo vse­ lenata...” „Tie misti~ni Indijci otsekoga{ znaele da go razbranuvaat svetot na bore~kata filozofija,” pomisli za~udeno Aristotel, nesvesen deka i toj e del od istorijata na edna teorija koja }e opstojuva vo delata na mnogu filozofi i fizi~ari.

Taa teorija }e sozdade {ampioni kako Kant „nepokolebliviot” i Lajbnic „monadologot” s$ do padot na ovaa bore~ka ve{tina na po~etokot na 20-ot vek koga e doka`ano deka atomite mo`e da se delat i deka se sostaveni od pomali ~esti~ki. Toa }e go vovede svetot vo novata era na teorii... no za toa podocna.

Sega e vreme za omrazenoto ime na sekoe u~ili{no dete vo izminative dve iljadi godini - Pitagora.

115

Recepti na anti~kata baba Geja Astrova Pitagorejski univerzum (390 g. pne.)

Za ovoj recept ni e potreben silen ogan, t.n. „sredi{en ogan� vo centarot na univerzumot. Vo vselenskoto tenxere se~kame edna Zemja, edna glavi~ka Sonce, edna Mese~ina i po edna od ostanatite planeti. Potoa me{ame dodeka sostojkite ne vospostavat uniformna orbita. Treba da vnimavame so me{aweto da ne gi pridvi`ime za~inite, t.e. yvezdenata sfera. Ova e interesen recept koj se smeta za prv ne-geocentri~en recept za univerzum.

Stoi~ki univerzum (300-200 g. pne.)

Vselenata e kone~na i opkru`ena so beskrajna praznina vo ovoj strog recept. Ovoj ostrovski univerzum treba da se me{a dodeka ne stane te~en i po~ne da pulsira rastej}i i namaluvaj}i se, no vnimavajte da ne vi prete~e od tenxereto.

Aristotelov univerzum (384-322 g. pne.)

Ovoj recept go narekuvale so razni imiwa: geocentri~en, stati~en, kone~en vo prostorot, beskone~en vo vremeto i sli~no, no kako i da go nare~ete, postapkata na podgotovka e ista. Zemete edna sferi~na Zemja i okolu nea dodadete koncentri~ni celestijalni sferi. Ne vklu~uvajte go ognot, za{to univerzumot postoi nepromenet vo ve~nosta. Se konsumira laden, so cre{a ili druga dekoracija po `elba odozgora.

116

Aristarhov univerzum (280 g. pne.)

Se prepora~uva Zemjata da rotira edna{ dnevno okolu svojata oska i edna{ godi{no okolu Sonceto vo kru`na orbita za da se postigne najdobar balans na vkusovite. Sferata na fiksnite yvezdi, isto taka, treba da bide centrirana okolu Sonceto. Ova e prv poznat heliocentri~en recept za vselenata koj e ~uvan vo tajnost so vekovi i prenesuvan od generacija na generacija gotva~i-astronomi. Prv pat se obelodenuva otkako gurmanskata inkvizicija }e ja izgubi mo}ta.

Ptolomeev model (2 vek n.e.)

Ovoj recept pretstavuva regresija od prethodniot.

Zemete edno par~e Zemja i stavete go vo centarot na tav~eto, no ne me{ajte. Drugite par~iwa planeti stavete gi vo kru`ni orbiti okolu Zemjata i sega prome{ajte. Ova e najuspe{niot recept za univerzumot na anti~kite vremiwa, iako vo osnova bil neto~en i predizvikuva gasovi.

Geja Astrova, baba 117

Hristijadstvo, gastrohumanizam i receptsansa Srednovekovni filozofii (500-1200 g.)

Iako mnogu iskusni gotva~i-astronomi go izbegnuvaat hristijadstvoto ne samo kako predjadewe, tuku voop{to kako jadewe, bidej}i velat deka nau~ni~kite umovi ne mo`at da go svarat, nie sepak }e se osvrneme na ovoj recept kako del od istorijata na astrogurmanstvoto.

Vo ovoj recept univerzumot e kone~en vo vremeto i ima po~etok, za razlika od anti~kite recepti za univerzum so beskone~no minato. Gotva~ot-astronom Xon Filoponus (John Philoponus) veli: „Kako mo`eme da zapo~neme so gotvewe na edna vselenska supa vo beskone~no minato? Zarem taka nema da zagori?

Anti~kiot recept e besmislen.”

Multiverzalna kosmologija (1149–1209 g.)

Persiskiot astronom-gotva~, Fahrudin Razi (Fakhruddin Razi) e eden od najinovativnite kulinarski umovi koj praktikuval da gotvi vo pove}e sadovi naedna{. Spored nego „Postoi beskone~na vselena zad poznatiot svet i Gospod ima mo} da go ispolni vakuumot (vidi re~nik) so beskone~en broj na univerzumi.”

Ova e prva poznata teorija na recept za multiverzum (vidi re~nik), t.e. pove}e univerzumi vo isto vreme.

118

Nilakantov model (1444–1544) Avtorot Nilakanta Somajaxi (Nilakantha Somayaji) hrabro kombinira geocentri~ni i heliocentri~ni sostojki na na~in na koj nikoj pred nego ne go napra­ vil toa. „Zemete ja Zemjata i stavete ja vo centa­ rot na sadot, dodadete go Sonceto i zame{ajte go okolu Zemjata, a potoa stavete gi drugite planeti i prome{ajte gi okolu Sonceto.” Ovoj recept e najprecizen kosmolo{ki model koj to~no go predviduva dvi`eweto na planetite za vreme na gotveweto (duri poprecizno od Nikola Kopernik i Tiho Brahe, gotva~ki tim so mnogu kulinarski nagradi) i s$ do 17-ot vek i kujnata na Johan Kepler ostanuva neprikosnoven gurmanski delikates.

Receptsansata e na povidok...

119

Kopernikov univerzum (1543 g.)

Recept koj uspeal da pomiri dve golemi stari tradicii vo kulinarstvoto, islamskiot geocentri~en recept na Ibn al-[atir (Ibn al-Shatir) i anti~kiot heliocentri~en Aristarhov recept na univerzum.

Golemiot gotva~ na Kopernik, nare~en Za rotacijata na nebesnite sferi (De revolutionibus orbium coelestium), e revolucionerno kulinarsko delo.

Wutnov univerzum (1642–1727 g.)

Prema~kajte go tav~eto so gravitacisko maslo i stavete dve ~esti~ki vo sadot. ]e zabele`ite pridvi`uvawe i privlekuvawe. Potoa dodadete u{te ~esti~ki.

Me{aweto ne e potrebno, bidej}i ~esti~kite sami se me{aat i privlekuvaat, pri {to ramnomerno se rasporeduvaat za da mu dadat uramnote`en vkus na jadeweto. Gotva~ot tuka nema mnogu uloga, osven da gi dodade sostojkite i da u`iva vo magijata.

Dekartov vrtlog univerzum (17-ti vek) Zemete edna la`ica materija i stavete ja vo vakuumot.

Potoa silno zavrtete ja dodeka ne sozdadete vrtlog.

Kako i vo receptot na Wutn, i tuka vrtlogot ima uloga na gravitacisko maslo i svetot }e se zgotvi kako podma~kan.

120

Borba na recepti: An{tajn protiv Fridman Prisustvuvavme na istoriskite migovi na pravewe na najgolema nevestinska torta i najgolema porcija grav po koja slede{e Golemata eksplozija. Denes }e se osvrneme na mo`ebi najgolemoto kulinarsko rivalstvo vo modernata istorija.

Ajn{tajnov univerzum so kosmolo{ka konstanta (1917 g.)

Eden od prvite recepti na Ajn{tajn so koj nastapuva na natprevarot na mister recept univerzum. Negovata teorija deka univerzumot e zakriven kako lonec e do~ekana so glasna kritika, no vo toa bila negovata golemina - nitu eden gotva~ pred nego ne se osme­ lil da dade takva hrabra gurmanska hipoteza. Nekoi kriti~ari velat deka negoviot recept e plagijat na Rimanoviot hipersferi~en recept, no drugi go gledaat deloto na Ajn{tajn kako za~ineta i nadogradena verzija so sosema nov vkus.

Univerzumot na De Siter (1917 g.)

Op{tata teorija na relativniot lonec na Ajn{tajn e idejata na koja se nadovrzuva De Siter. „Toj nezasiten De Siter misli deka vselenata treba postojano da se due, kako negoviot stomak,” velele zlobnicite, no toj doka`al deka prostorot vo lonecot navistina se {iri so konstantno zabrzuvawe, pri {to radiusot na vse­lenata vo lonecot se zgolemuva eksponencijalno.

Se prepora~uva ova jadewe da ne se konsumira vo docnite ~asovi bidej}i predizvikuva poduenost.

121

Vselena na Ajn{tajn-De Siter (1932 g.)

Ovoj recept doa|a kako odgovor na pra{aweto na Ajn{tajn: „Kako da napravi{ beskone~na vselena, koja se {iri zasekoga{, vo kone~en lonec, a pri toa da ne se razvodni vkusot na jadeweto?” Ajn{tajn veli deka ovoj recept za univerzum e „najednostaven” od site poznati recepti i deka vo toa e negovata golemina.

Fridmanov univerzum na sferi~en prostor (1922 g.)

Fridman, u{te eden golem gotva~, ~ii idei go revolucionalizirale kulinarstvoto, veli deka sovr{en recept za univerzum e toj koj se pravi vo sferi~en sad, pri {to univerzumot se {iri, no koga }e stigne do rabot povtorno se namaluva. Ovoj univerzum e ograni~en od goleminata na sadot i e kone~en.

Kriti~arite mu zameruvaat deka nema fantazija i deka ima ograni~en pristap kon receptot, no toj odgovara deka receptot e sovr{en sam za sebe, a ne po sebe, {to i da zna~i toa.

Fridmanov univerzum na hiperboli~en prostor (1924 g.)

Ne se znae dali pod dejstvo na kri­ti­~a­ rite ili poradi toa {to soprugata mu pobarala eden den da & kupi sol, a toj kupil {e}er, potoa branej}i se so teo­ rijata deka edinstvenata vistina vo sve­tot e kontradiktornosta, Fridman ja me­nuva negovata teorija. Sadot ve}e ne e kru­`en, tuku hiperboli~en i vselenata se {iri beskone~no.

122

Originalnata teorija na Golemata eksplozija t.e.

Modelot na Fridman-Lametr (1927-29 g.)

Ova e eden od najkontroverznite recepti vo istorijata koj ne se prepora~uva za amateri. Vo neprofesionalni race mo`e da predizvika krevawe na celata kujna vo vozduh. „Zemete eden atom materija so ogromna gustina. Ako imate problem da go krenete, povikajte gi baba vi, dedo vi, ako treba viknete gi i ku~eto i ma~eto, no ne barajte pomo{ od gluv~eto, poradi higienski pri~ini, a ako vidite nekoe da se {etka vo kosmolo{kata kujna, vikaj­te deratizacija.

Ovoj praiskonski atom treba spontano da se pro{iri, t.e. da ekspandira vo dva stadiumi. Poradi idejata za eksplozivno {irewe na jadeweto, ovoj recept se smeta za prv recept koj ja podrazbira Golemata eksplozija, a Lametr za negoviot gotva~-tatko.

Vselena koja oscilira t.e. Vselena na FridmanAjn{tajn (1920 g.)

Sepak, pred prethodniot recept, koj vo dene{ni nau~ni krugovi se smeta za najto~en, timovite na Fridman i Ajn{tajn, vo eden mig na kulinarska harmonija i razbirawe, spontano doa|aat do simbiotski recept vo koj gotveweto se odviva vo neprekinati ciklusi na Golemi eksplozii po koi sledat Golemi sobirawa na vselenskoto jadewe.

Ishodot na natprevarot - nere{en! Kako {to ka`al eden golem rimski gurman: „Ako ne sakate da bidete nevkusni, ne raspravajte se za vkusovite”.

123

Nekolku moderni recepti za kraj Ambiplazma (1965 g.)

Ovoj recept, od nekoi narekuvan „kosmi~ko `ele” ili „Ameba vo tava”, e zasnovan na idejata za plazmatska kujna i podrazbira gotvewe vo nekolku fluidni tav~iwa vo koi se sozdavaat zasebni meuresti vseleni preku poni{tuvaweto na materijata so antimaterijata.

Kosmi~ka inflacija (1980 g.)

Ovoj recept e modifikacija na receptot na Golemata eksplozija, no pod vlijanie na popularnata plazmatska kujna povtorno vklu~uva meuresti vseleni oddeleni edna od druga.

Ve~no {irewe / model na pove}e univerzumi (1983 g.)

Se nadovrzuva na prethodniot recept, multiverzumot se ostava na ladno da stasa (sprotivno od voobi~aenite recepti koi stasuvaat na toplo). Koga }e se soberat dovolno meuri, gotva~ot gi sobira vo eden sad i gi mati dodeka ne se formira prostorno-vremenska pena (vidi re~nik).

Cikli~en model (2002 g.)

Zemete dve paralelni ramnini i zavitkajte gi vo krug (orbifold) za da napravite M-brani, a potoa zame{ajte gi vo vselena so pove}e dimenzii. Za~inete so cimet i konsumirajte sami ili vo dru{tvo so bliskite.

124

Cikli~en model (2007 g.)

Napravete po~etna smesa na univerzum, a potoa dodadete edna la`ica temna energija za da go fragmentirate univerzumot vo golem broj nepovrzani del~iwa. Dodadete Vegeta i ostavete da vrie 13,7 milijardi godini. *** Tuka zavr{uva na{iot vselenski gotva~, se nadevam }e izberete nekoj od ovie recepti koj }e odgovara za va{iot vkus. Ako ne vi se dopa|a nitu eden recept, predlagame da eksperimentirate i da sozdadete svoj recept.

Eve nekolku predlozi, kolku za inspiracija: Svet na obratni raboti (da e ne, crno e belo, kromidot e sladok, a {e}erot kisel) Svet vo koj vremeto te~e obratno (prvo jade{, pa gotvi{) Univerzum koj ne postoi (nema recept) Svet koj postoi kako svet koj ne postoi (t.n. Mrzliva vselenska pita, samo za iskusni gotva~i koi ja usovr{ile umetnosta na gotvewe ni{to) Izmisli svoj recept svet!

125

Dosie: Kusa

istorija na vselenata Istorijata ja pi{uvaat pobednicite.

Vinston ^er~il

„Mojata tragedija e {to znam s$, a ne znam od kade poteknuvam,” re~e Um Univerz dodeka le`e{e na kau~ot za psihoterapija kaj pro~ueniot d-r Frojd. „Kakov e va{iot odnos so va{iot tatko, g-din Univerz?” Frojd vedna{ premina na glavnoto. „Toj sosema me ignorira. Ka`ete mi, kakov tatko sozdava dete i potoa is~eznuva? Zarem ne ~uvstvuval nikakva odgovornost?...” „Hm... interesno,” re~e Frojd i se po~e{ka po bradata. „Zna~i ne znaete koj e va{iot tatko?” „Nekoi velat deka mojot tatko e prirodata i fizi~kite zakoni, drugi deka e Gospod, no ni ednite ni drugite nemaat dokaz.” „A vie {to mislite?” „[to mi e gajle za nego!? Toj ne postoi za mene!” vikna voznemireno Univerz.

127

„Vo red, ne rastrevo`uvajte se. Jas sum tuka da vi pomognam. Ka`ete mi, koi se va{ite prvi se}avawa?” re~e Frojd, naviknat na vakvi situacii od dolgogodi{noto iskustvo vo psihijatarskata bolnica vo Viena, Avstrija, planeta Zemja, galaksija Mle~en pat. „Uf... toa e tolku te{ko. Znaete, ne se se}avam na mnogu raboti od moeto detstvo, imam golemi dupki vo se}avaweto. Velat deka toa zna~i deka sum imal te{ko i traumati~no detstvo.” „Vo red, ne ve prisiluvam, no {to velite za malku hipnoza?”

Univerz podzastana, kako da se dvoume{e. Ne be{e siguren dali saka da se upati na takvo opasno i te{ko patuvawe vo sopstvenata vnatre{nost. No, sepak, toj saka{e da znae s$, najposle toj e Um Univerz. „Vo red” Frojd stana od negovata udobna fotelja smestena pozadi perni~eto za glavite na negovite pacienti polni so problemi i dilemi. Se upati do biroto na koe ima{e stari statuetki od razni domorodni narodi na koi ~estopati dominira{e falusniot ili nekoj drug element koj simbolizira{e plodnost. Na Univerz mu stana malku neprijatno. Frojd ja otvori najgornata fioka od negovoto biro i izvadi ~asovnik so sinxir. „Slu{ajte go mojot glas i gledajte vo ~asovnikot.”

Psihijatarot go zani{a ~asovnikot. „Opu{tete se.

Zamislete deka se nao|ate na pla`a, go slu{ate branuvaweto na moreto. Sonceto e `e{ko i silno. Gi zatvorate o~ite, toplinata ve opiva, tonete vo son, dlaboko i podlaboko. Prepu{tete se na mojot glas...”

128

Prva sesija: Vo detstvoto na Univerz Um „Kade se nao|am?” re~e zbuneto Um Univerz. „Ova e tvoeto sigurno mesto. Tvojata detska soba.

Gleda{, site tvoi igra~ki se tuka. Galaksii vo razvoj, yvezdi vo sozdavawe, nukleosinteza na elementi, solarni sistemi...” „Da, se se}avam... kolku se prekrasni!” nekolku solzi se sleaja po liceto na Univerz. „Saka{ da odime na po~etokot?” go pra{a glasot.

D-r Frojd Um

129

„Ne, ne mo`am, ne...” re~e Univerz voznemireno. „Dobro, ajde da trgneme ottuka. Mo`e?” „Da.” „Kolku godini ima{?” „U{te sum mal.” odgovori Um poopu{teno. “Star sum samo 10-12 sekundi i se nao|am vo kvarkovata epoha (vidi re~nik). Gledaj, majka mi me bawa vo kvarkgluonskata plazma (vidi re~nik)... saka da me izladi za{to sum bolen. Imam visoka temperatura i zaradi toa ne mo`e da dojde do spojuvawe na kvarkovite i formirawe hadroni, a bez toa ne mo`at da nastanat atomite. No, zo{to ne mo`am da & go vidam likot?...

Mamo, mamo!...” vikna Univerz vozbudeno, na {to glasot vedna{ priskokna da go smiri. „Sega si star 10-6 sekundi. Temperaturata ti opadnala, podobro ti e. Ka`i mi {to se slu~uva?” „Da, sni`enata temperatura ovozmo`uva formirawe na hadronite (vklu~uvaj}i gi barionite - protonite i neutronite), vleguvam vo hadronskata epoha. Hadronite gi vikam xamlii i sakam da si igram so niv, no...” „No, {to?” „Majka mi ne mi dava, se gri`i deka mo`am da se zadavam.” „I ti {to pravi{ vo vrska so toa? Saka{ da go ubie{ tatko ti i da se o`eni{ so majka ti, neli?” „Molam?” „Ni{to, ni{to... velam {to se slu~uva sega?” „Neutronite se rasprsnuvaat naokolu, no ve}e sum star cela 1 sekunda, xamliite pove}e ne me interesiraat.

130

Ve}e sum vo leptonskata epoha (vidi re~nik) koja trae do moite 10 sekundi. Hadronite i anti-hadronite se poni{tuvaat, ostavaj}i leptoni i anti-leptoni.

Temperaturata u{te mi opa|a i ne se sozdavaat novi lepton-antilepton parovi, preostanatite se poni{tuvaat.

Povtorno sum sam...” veli Univerz nata`eno. „Ne si sam, {to e so fotonite? Ve}e ima{ 10 sekundi.

Tie se tuka da ostanat dolgo vreme so tebe, neli?” „Da, vo mojata omilena fotonska epoha sum. Fotonite se na­sekade, no ne se slobodni, ni{to ne se gleda, kade e prekinuva~ot, pu{tete me ottuka!” re~e Univerz so panika vo glasot. „A {to e so atomite?” Frojd podgotveno go povede svojot pacient preku fazata na panika so tehni~ko pra{awe koe go vrati vo tekot na hipnozata. „Tie se sozdavaat po mojata treta minuta vo faza na nukleosinteza i toa trae celi 17 minuti. Prvo se formiraat atomski jadra so kombinirawe na protoni i neutroni, preku procesot na jadrena fuzija. Site neutroni se vklu~uvaat vo jadra na vodorod.” „Vleguvame vo nova era, neli?” „Da, vo epoha na dominacija na materijata sme, a taa }e trae dolgo, celi 70.000 godini. Gustinite na atomskite jadra i fotonite se ednakvi. Dol`inata na Xins (Jeans length), koja gi odreduva najmalite strukturi koi mo`e da se formiraat (poradi sprotivstavenite sili na gravitacijata i pritisokot), opa|a i turbulenciite rastat. Imam problemi na u~ili{te i majka mi ~estopati ja vikaat na razgovor. Se pravda so toa deka tatko mi n$ ostavil i deka taa mora da raboti vo dve smeni i ne mo`e da se gri`i za mene celo vreme.

131

Ova e vreme na zna~ajni promeni vo mojot `ivot.

Okolu mene dominira ladnata temna materija koja go podgotvuva patot za gravitaciskiot kolaps. Toj gi zgolemuva malite nehomogenosti kako posledica na kosmi~kata inflacija i poradi toa odredeni regioni stanuvaat pogusti, a drugite poretki.” „No, taa nepravilnost go sozdala tvojot svet neli?” „Da, da gi nema{e tie nepravilnosti }e nema{e ni yvezdi, ni yvezdeni sistemi, ni galaksii, s$ }e be{e edno isto, monotono i zdodevno.” „No, tvojot svet e s$ u{te ispolnet so temnina, neli?” „Da, imam problem da se spravam so zaminuvaweto na tatko mi. S$ mi se ~ini temno, a vsu{nost i e! Pred osloboduvaweto na fotonite, tie vleguvaat vo inte­rakcija so elektronite i protonite od foton-barion fluidot.

Kako rezultat na toa svetlinata postoi, no ne mo`e da se nabquduva. Barionskata materija se sostoi od jonizirana plazma koja stanuva neutralna so dobivawe na slobodni elektroni vo rekombinacijata, so {to osloboduva fotoni i go sozdava kosmi~koto mikrobranovo zra~ewe.” „[to se slu~uva ponatamu?” „So opa|aweto na gustinata na univerzumot se formiraat atomite na vodorod i helium, koi se jonizirani (elektronite ne se vrzani za jadroto). Temperaturata mi e ve}e re~isi normalna, nosot ne mi te~e, sosema sum zdrav. Jonite gi fa}aat elektronite i formiraat neutralni atomi. Ovoj proces trae kratko i se vika rekombinacija. Po negovoto zavr{uvawe, pogolemiot del od protonite vo vselenata se vrzani vo neutralni atomi. Ovoj proces se vika rasparuvawe. Poradi toa fotonite patuvaat slobodno i svetot okolu mene stanuva vidliv (proyiren).

132

Slu{am glas koj veli „Neka bide svetlina”, mislam deka toa e glasot na tatko mi, no ne sum siguren. Tie zborovi mi odeknuvaat vo glavata kako eho...” „Dali si podgotven za rasparuvawe so tatko ti?” „Da, sum! Ve}e sum vozrasen, ne sum dete, da, vreme e i jas da bidam tatko, no }e bidam podobar i povnimate­ len tatko od nego, }e bidam tuka za site detski pretstavi, natprevari i rodendeni, nema da ve ostavam, de~iwa! Da, podgotven sum da sozdavam super yvezdi!” „Dali vleguvame vo faza na formacija na strukturite?” „Da. Prvi gi formiram kvazarite (vidi re~nik).” „No, kako?” „Linearnata kosmolo{ka teorija na turbulencija veli: „site strukturi mo`e da se razberat kako mali devijacii od sovr{eno homogeniot univerzum,” i mislam deka pravilno me objasnuvaat. Ve}e sum star 150 milioni godini i vleguvam vo period na rejonizacija koj trae do 1 milijarda godini.

Se sozdavaat prvite yvezdi i kvazari od gravitaciskiot kolaps. Silnata radijacija koja ja emitiraat

133

me rejonizira. Pogolemiot del od mene e sostaven od plazma, nesiguren sum vo sebesi, vleguvam vo adolescencija.” „No, {to e so yvezdite?” „Prvite yvezdi koi gi sozdavam se... da, gi imam zaboraveno ovie igra~ki, kolku se prekrasni! Tie se masivni i nivnata intenzivna ultra-violetova radijacija go jonizira vodorodot i me ispolnuva so UV-transparentna plazma. Toa se vsu{nost yvezdi od treta populacija (vidi re~nik), ekstremno masivni i `e{ki bezmetalni yvezdi. Tie go zapo~nuvaat procesot na pretvorawe na elementi formirani vo Golemata eksplozija (vodorod, helium i litium) vo pote{ki elementi.” „A {to e so galaksiite?” „Golemi volumeni materija kolabiraat i formiraat galaksii. Yvezdi od vtora populacija (vidi re~nik), yvezdi siroma{ni so metali koi se formiraat rano vo ovoj proces, a potoa yvezdi od prva populacija (vidi re~nik), yvezdi bogati so metali. Ah, pove}e ne sum sam, viream od `ivot, yvezdi, galaksii, materija i pragma, toa e mojata su{tina!” „No, toa ne ti e dovolno, neli?” „Da, odam ponatamu! Sakam pove}e, sakam da go smenam svetot, stanuvam idealist, megaloman, sakam golemi raboti, sakam da bidam najzna~ajnoto i najgolemoto ne{to, pogolem od s$, pogolem od tatko mi! Sakam da me vidi, da bidam tolku golem {to nema da mo`e da me ignorira i zaboravi. Sakam da priznae deka zgre{il, da mi se izvini, da re~e deka denot koga me ostavil

134

bil najte{kiot den vo negoviot `ivot...” Univerz prsna vo pla~ i se zgr~i na kau~ot na Frojd. Iskusniot psihijatar pomisli deka e mo`ebi vreme za prekin na hipnozata, no re{i da prodol`at ponatamu, ne saka{e da prekine tokmu sega, koga bea tolku blisku do vistinata. „Gledaj, galaksiite se grupiraat, se sozdavaat jata!” „Oh da. Gravitacijata gi vle~e galaksiite edna kon druga i tie formiraat grupi, jata i super-jata.

Stanuvam golem, stanuvam silen!” Frojd, koj ja voo~i opasnosta od prenaglasuvawe na dvata smrtni neprijateli na Univerz, negovata osobina da se preuveli~uva i voedno da se omalova`uva, vedna{ izreagira. „No, vidi gi pomalite ne{ta, i tie se prekrasni.” „Da, se sozdavaat yvezdeni sistemi. Ete go i Sonceto, edno od moite najomileni tvorbi. Znae{, tamu ima edna populacija `ivi bitija koja e interesna pojava vo mojot svet... no, nemam vreme za raska`uvawe, za{to zabrzano prodol`uvam da se {iram, nema vreme da se formiraat pogolemi strukturi i najverojatno nema pove}e da se formiraat. Star sum 13,7 milijardi godini i izmoren, iscrpen, tolku izmoren...” glasot na Univerz po~na da se gubi, negovata sila be{e pri kraj. Frojd znae{e deka e vreme za prekinuvawe na sesijata. „Povtorno si na pla`ata, gi slu{a{ galebite, {umot na vodata, Sonceto zao|a, ti pristuduva, gi otvora{ o~ite...” Univerz vo istiot moment gi otvori o~ite i sfati deka se nao|a na kau~ot na psihijatarotmagioni~ar.

135

„No, kako... kako e vozmo`no?” „Poleka, smiri se, s$ e vo red,” go smiruva{e Frojd i mu podade ~a{a voda. „No, tatko mi!?” re~e Univerz i ponatamu vozbudeno.

“Mi se ~ini deka go slu{nav, no ne go vidov, zarem ne otidovme zaradi toa!?” „Poleka, ova e prva sesija, ima vreme i za toa. Odmori sega.”

Golemoto zamrznuvawe

136

Vtora sesija „Doktore, podgotven sum da odime na po~etokot,” re~e Univerz vidno osve`en i podgotven za novi avanturi. „Ne denes, denes }e odime do krajot.” „Kako do krajot?” „Edinstven na~in da go spoznae{ svojot po~etok e da se pomiri{ so krajot i da si go priznae{.” „Toa e vo red, no ne postoi na~in da go znaeme krajot, neli?” „Da, no nekoj znae.” „Koj?” Negovite dilemi bea re{eni otkako pred nego se pojavi eden duh. „Jas sum duhot na Golemoto zamrznuvawe. ]e nastapam na 1014 tvoi godini. Ti }e prodol`i{ da se {iri{ kako denes, yvezdite }e sogorat, }e prestanat da se grupiraat i }e stane{ temen. Galaksiite }e isparat bidej}i ostatocite od yvezdite koi gi so~inuvaat }e izbegaat vo slobodniot prostor. Crnite dupki, isto taka, }e isparat preku radijacijata na Hoking (vidi re~nik).

So drugi zborovi, }e se izladi{ i nema da bide{ aktiven pove}e,” re~e duhot i is~ezna isto tolku nenadejno kako {to se pojavi. Na negovoto mesto vedna{ se sozdade drug duh, kako da ne saka{e da gubi vreme. „Jas sum duhot na Golemoto sma~kuvawe. ]e dojdam na 100 milijardi godini od sega. Gustinata na energijata na temnata energija }e bide negativna, {ireweto }e se svrti i }e po~nev da se sobira{ kon potopla i pogusta sostoj­ba i }e se vrati{ kon po~etokot!” izjavi teatralno duhot i zamina. Na negovo mesto, vo istiot manir se pojavi i tretiot duh.

137

„Jas sum duhot na Golemoto kinewe i }e dojdam na 20 milijardi godini od denes. Gustinata na energijata na temnata materija }e se zgolemuva beskone~no. Stapkata na {irewe na vselenata }e se zgolemuva bezgrani~no.

Sistemite povrzani so gravitacijata, jata od galaksii, galaksii i duri i Son~eviot sistem }e bidat rastrgnati. Kone~no, {ireweto }e bide tolku brzo {to } e gi nadmine elektromagnetskite sili koi gi dr`at molekulite i atomite zaedno. Na kraj duri i atomskite jadra }e bidat oddeleni i ti }e zavr{i{ vo nevoobi~aen gravitaciski singularitet vo koj stapkata na {irewe }e bide beskone~na, poradi {to site sili koi gi dr`at objektite vo celina (nezavisno od toa kolku se blisku) } e bidat pobedeni od ovaa ekspanzija koja bukvalno }e gi raskine. Kiiiini!” I tretiot duh is~ezna i go ostavi na{iot Univerz so nere{ena dilema za ispravnosta na psihijatriskata praksa na Frojd. „Ne pla{i se, toa se sepak mo`nosti, kako {to re~e ti, nikoj ne znae kako }e zavr{i.” „Da, no sepak e zastra{uva~ki...” „Izvini, no vremeto za na{ata dene{na sesija zavr{i.” re~e Frojd poglednuvaj}i vo istiot ~asovnik so koj prethodniot pat go hipnotizira{e Univerz. „No, ne pomina ni polovina ~as?” „Da, no anga`manot na duhovi i pirotehnika bara sredstva koi ti gi odbiv od dene{nata sesija. Vremeto e pari, mal moj.” „Vremeto e pari? Od kade mi e poznato ova?” Univerz se sepna, kako da mu tekna ne{to zna~ajno, go pogledna Frojd na ~ie lice ima{e nasmevka. „Da, priseti se. Da...”

138

„Ne... ne e mo`no!?”

“No, mo`no e!”

“T-Tatko!!?” propelte~i Univerz. „Da, sine,” re~e Frojd so nasmevka na liceto. „No, kako? Zarem e vozmo`no!?” „S$ e vozmo`no sine, s$! Veruvaj mi, pominav dolg pat za da te vidam i da ti ka`am deka... te sakam, sine!” „Ah, i jas te sakam tato!” vikna Univerz i se str~a kon tatkoto koj go pre~eka so ra{ireni race.

Tatkoto i sinot silno se gu{naa, dodeka edna golema solza pote~e od liceto na Univerz i sozdade edna nova yvezda vo vselenata.

Kraj. “^-~ing!” Zvuk na kasa.

Vreme e za sledniot boksofis vselenski hit!

139

(Ci

v-C

iv)

Dosie:

[izi~ki svojstva i strukturi vo vselenata Golem, i na!

Si bila edna vselena so enormno golem um, na {to osobeno se gordeela, no toa {to zafatninata & bil beskone~na, ne ja pravelo sre}na. Lu|eto od planetata Zemja ja gledale kako sfera so radius od 46 milijardi svetlinski godini. Taa, vsu{nost bila mnogu pogolema, no si mol~ela. “Barem me smetaat za potenka, a ne kolku {to sum navistina {iroka”.

Masa? Na masa!

“Masa na masa!? Ne, tuku masna masonska maska go masira mastitot na mastodontite!” re~e g-din Masi} i udri so ~a{ata po masa. Site prisutni vo kafeanata Vselenska sofra zamol~ija i go poglednaa, a toj se svrte kon niv.

“Dali vie voop{to znaete kolku e te{ko definiraweto na masata na vselenata? Spored razli~ni izvori taa e 1,43 do 1,53 h 1053 kg za site atomi vo vidlivata vselena, a procentot so koj yvezdite u~estvuvaat vo taa te`ina e samo 10%, {to zna~i deka masata na site yvezdi (okolu 3h1052, spored edni izvori) ne e isto so masata na vse­ lenata. Zatoa, ne gri`ete se za va{iot pivarski mev, toj e ni{to vo sporedba so ovaa kolosalna masa!” rekol Masi} i tresnal so glavata od masa.

141

Roj brojki...

“Pove}e od 100 bilijardi e na{iot broj, nie sme zna~aen vselenski roj” ka`ale galaksiite. “Mislite toa e mnogu, ha!?” ka`ala yvezda edna. “Slu{aj go ova: vo edna xuxesta galaksija n$ ima 10 milioni, a vo gigantskite i do bilion! Spored toa, vo umot na univerzumot nie sme 3.000 - 100.000 trilioni (3 100h1023)!” ka`ala gordo yvezdata, na {to atomot se nasmeal. “Na{iot broj ne e koj bilo, tuku ovoj: 1080, a ti nare~i go, a ako ne znae{ kako svrti na po~etokot na knigava, pa baraj brojna imenka.

Stav: ostavi ostav, stavi sostav!

Kako {to site znaeme, Univerzumot koristi edvaj 5% od umot (od koi 4% se mislite za sloboden vodorod i helium, 0.5% za yvezdite, 0,3% za neutrinata i 0,03% za te{kite elementi), drugoto e misterija. Najgolemiot predizvik na univerzalnata psiho­astronomija denes e da gi odgatne zagatkite na pre­ostanatite 95% od

Rastojanie pome|u Mese~inata i eden atom

142

univerzumot. Spored teorijata na Frojd Astronomski, umot na univerzumot e kako santa mraz, kade {to pogolemiot del e pod voda i toa 75% potopen vo temna energija i 25% vo temna materija, za koi imame malku soznanija. D-r Jung Astrolo{ki predlaga misti~na analiza na soni{tata na univerzumot, no d-r Frojd ja osporuva nau~nosta na ovoj metod. No, navistina, dali vselenata sonuva poinakva realnost?

R., as, prost, ranetost...

Si bila edna materija koja bila vidliva i raspro­s­ traneta homogeno vo vselenata (da ne re~eme, vo uniforma). “No, ej, {to e so nas malite!?” ka`ale malite vselenski rastojanija. I da, navistina, materijata formirala „grutki”, po malku otka~eni, navamunatamu ras~ataleni, no sepak hierarhiski grupirani. Ja znae{ prikaznata, neli? Atomi vo yvezdi, yvezdi vo galaksii, galaksii vo jata, jata vo super-jata i tie vo galakti~ki filamenti (vidi re~nik).

I da se vratime na po~etok, ako pogledne{ gore i okolu-naokolu, s$ isto }e vidi{ i }e zaklu~i{: Univerzumot e homogen (uniformen) i izotropen (izgleda ednakvo gledano vo site nasoki)! E, toa ti e kosmolo{ki princip!

Gust, i na!

“Mojata supa e pogusta od tebe!” mu rekol g-din A. Sup na g-din Univerz Um, i bil vo pravo. “Da, mo`ebi vo mene ima prose~no eden atom na vodorod na sekoi ~etiri kubni metri volumen, no tamu kade {to e gusto, navistina ne e pusto!”

143

Star(k)ost Univerzumot e tolku staaaaar {to nieden lek za osteoporoza ve}e ne mu pomaga, go ma~i reuma, i{ijadikus, vidot mu slabee, mu pre~i muzikata, glasnata mladina i ~ekaweto vo redici. 13.72¹0.12 milijardi godini ne e {ega! I pred da si ja ostavi ve{ta~kata vilicata na no}na­ta masi~ka i da gi zatvori umornite o~i, razmisluva za mladosta, za prvite atomi i yvezdi... be{e ludo, toa patuvawe ~udno, a pak, zavr{i brzo, tak-tik, kako eden mig!

A, tomski sostav?

Zemi eden univerzum i razgledaj go od gore do dolu, od levo na desno, od vnatre i od nadvor... i }e vidi{ - sekade ist sostav na elementi, sekade ist odnos na atomi. A vo atomite, nedelivi {to gi narekuvaa, naprotiv, viree cel svet. [est leptoni i {est kvarkovi, pogolemiot del od materijata ja so~inuvaat i ne se {eguvaat! Protoni, neutroni, elektroni, koi saka{ ka`i gi, od niv se sostaveni. A tie bozoni otka~eni, samo tr~aat levo-desno, za niv atomskoto gnezdo e pretesno. I toj car na bozonite (nekoi duri odat dotamu {to go narekuvat gospod) im ja dava masata na ~esti~kite, pa sega vidi ti koj sozdava, a koj e sozdaden, koj praven, a koj glaven.

Gravitonot, i toj kako i Higsoviot bozon e nedoka`an, no matematikata i fizikata znaat, samo treba da gi vidat. No, tolku za sega, a sega reklama!

Pove}e za fantasti~niot svet na atomite, kvarkovite, bozonite i klovnot Bozo vo slednoto fantasti~no izdanie vo edicijata Astrognom Dosie: Atom Ant (Mali tajni za golemite svetski zagovori)!

144

Atom Ant, ~uvar na atomite

145

Geo T., meri ja!

“Samo bakenbardite?” pra{al berberot. “Ne, da bidam mazen kako gaze na bebe!” odgovoril mu{terijata.

“Gazen?” ka`al malku nagluviot berber. “Ne, mazen!”

“A, lazen!” “Ah, ova }e bide den ma~en...” ka`al mu{terijata i bockav si zaminal.

Vselenata nema bocki pregolemi, za{to taa ima mazen prostorno-vremenski kontinuum koj se sostoi od tri prostorni i edna vremenska dimenzija. Toa zna~i deka Evklidovata geometrija (nerelativisti~ka, tridimenzionalna geometrija) e eksperimetalno to~na za pogolemiot del od univerzumot. Tamu kade {to univerzumot bocka, gravitacijata roka!

Vselena Nabquduvaska U~ebnik po Kosmologija na Golemata eksplozija, str.15: - Vselenata se sostoi od galaksii i druga materija koja mo`eme da ja nabquduvame od Zemjata, poradi toa {to svetlinata od tie objekti imala vreme da stigne do nas od po~etokot na {ireweto na vselenata - ka`al u~itelot Kos Moloski i go zatvoril u~ebnikot. - No, {to zna~i toa? Vselenata e izotropna i sekoja lokacija vo univerzumot ima svoj univerzum koj mo`e da se nabquduva i koj mo`e (no ne mora) da se preklopuva so toj ~ij centar e Zemjata. - Vo u~ilnicata se slu{a{e samo zvukot na {turcite od nadvor i tivkoto, no brzo ~ukawe na detskite srca koi go is~ekuvaa dolgoto toplo leto, daleku od u~ebnicite i u~itelite.

146

Vselena Celaska Si bila edna brzina kone~na i se narekuvala svetlinska. “^ao amore!” i fiuuu, profr~uvala pokraj plane­ tite i kometite. No, eden den vo dale~nite prostori na vselenata taa zaskita, a tamu prostorot, zamisli, pobrzo od nea ita. Svetlinata vo ~udo se na{la, pa zastanala. Oti{la kaj prof. Nik Nau~ i mu ja objasnila svojata dilema.

“Svetlin~e, milo, ne gri`i se, pak si najbrza, zo{to prostorot e fizi~ka golemina, a ne materija. Toj se dvi`i brzo, a {to e podaleku u{te pobrzo. Da, celata vselena e najverojatno mnogu pogolema, no toa e samo teorija, nikoj ne mo`e da go vidi toj brz prostor, za{to ni ti ne si oti{la ottamu navamu, da ni ja osvetli{ malku taa misterija,” ja pogalil Nau~ svetlinata, a taa se izraduvala i vedna{ na pat nov trgnala. [tom svetlinata zaminala, od senka izlegol Alan Gut (Alan Guth), osnova~ot na teorijata na kosmi~ka inflacija, koj ka`al: “inflacijata zapo~nala na 10-37 sekundi po Golemata eksplozija i, spored toa, goleminata na univerzumot denes e ednakva na brzinata na svetlinata spored nejzinata starost, a toa e najmalku 1023 pati pove}e od goleminata na vselenata koja mo`eme da ja nabquduvame!”

“Ne, vselenata e ograni~ena,” se zame{al prof. Ren Zatvorski. “Svetlinata po izvesno vreme pravi krug okolu vselenata i gledaj - najoddale~enite galaksii se dvojni sliki na pobliski galaksii! [to zna~i toa? Dijametarot na celata vselenata e 78 milijardi svetlinski godini, {to e pomalo od dijametarot na vidlivata vselena.”

147

“Kakov eres na nau~ni~kata ~est, navistina si pes!” i op, go zatvorile vidnite nau~nici zborot na Ren vo knigite po nau~na fantastika, pa ottamu mu e prekarot.

Golemi strukturi vo vselenata: Lokalna grupacija “Nie ne sme dovolno mejnstrim,” mu re~e peja~ot na gara`en rok bend na gitaristot. “[to saka{, da svi­­­rime Turbo folk?”

“Ne, no malku Pop ne bi bilo lo{o,” vo toj mig od raspravata vleze eden pop i re~e: “Me povikavte?”.

“Toa se vika dobar pan~-lajn, ili da re~am poenta,” re~e prof. Tika Sta­ti­ska, ja zatvori knigata Vselenska istorija na muzikata i dodade: “Lokalnata grupacija ne e nekoj lokalen bend koj sviri vo kafuliwata, tuku e grupa od pove}e od 54 galaksii vo koi spa|a i na{ata galaksija. Eve nekolku podatoci za Lokalnata grupacija: dijametar, 10 milioni svetlinski godini; masa, 1012 Ms (masi na Sonceto); pripadnost, del od superjatoto Devica (Virgo); sostav, Mle~en pat i negovite sateliti galaksii (Golemiot Magelanov oblak, Maliot Magelanov oblak i xuxestite galaksii Sagittarius, Canis Major, Ursa Minor, Draco, Carina, Sextans, Sculptor, Fornax, Leo I, Leo II, Ursa Major I i Ursa Major II) i galaksiite: Andromeda, Mesier 33 i mnogu drugi od koi nekoi imaat svoi galaksii-sateliti.

Najgoooolemi strukturi vo vselenata!

“Ok, profo, malku n$ zamori so podatoci, no odime ponatamu,” ka`al prof. Fizik Astro{izik. “Zna~i vaka - zemi yvezda, eve yvezda, pa u{te edna i u{te i u{te... i 148

Strukturi vo vselenata

op, ete galaksija. Daj u{te edna galaksija i u{te i u{te, i op, ete jato! Kolku jata? Mnogu jata i ete super-jato. E sega, dodaj golemi praznini pome|u niv, i op - kosmi~ka mre`a! Umot na nau~nikot po ova navistina bil faten vo mre`a. Tolku e, nema pove}e. No, nekoi nau~nici hrabro plovat podaleku vo vse­lenskiot okean.”

“Be{e, ~inam, 1989 godina,” se nadovrza amerikanskiot astronom Xon Hu{ra. “Jas i Margaret (Geler) otkrivme ne{to golemo vo okeanot. Ne be{e kit, nitu greben, no ima{e jasna struktura. Brodot se trese{e od silnite branovi i ni gi ote`nuva{e nabquduvawata, no na kraj uspeavme, go otkrivme „Golemiot yid”! Se rabote{e za povr{ina dolga pove}e od 500 milioni svetlinski godini, 200 milioni {iroka i 15 milioni svetlinski godini debela. Revolucijata zapo~na, moreplovci na site nacii, obedinete se!”

149

Inspiriran od hrabrosta na kapetanot Hu{ra i sirenata Geler, vo 2003 godina, eden drug tim moreplov­ ci otkriva u{te eden galakti~ki filament, Golemiot Slounov yid (Sloan wall), najgolemata struktura otkriena nekoga{ vo vselenskiot okean so golemina od 1,37 milijardi svetlinski godini (1,30h1025 metri) dolg, 2,74 pati podolg od Golemiot yid, {to e 1/60 od dijametarot na poznatiot vselenski okean. Taa ve~er se pie{e rum i se peeja pomorski pesni do ranite utrinski ~asovi.

No, vo 2007, tim od astromorski pirati zabele`ale golema superpraznina (vidi re~nik) vo morskoto soyvezdie Eridan. Tie ja barale polo`bata na skrienoto bogatstvo vo poznatata ladna to~ka vo vselenskiot univerzum

Kapetan Xon Hu{ra i negovata sirena Margaret Geler 150

(laden region vo mikrobranovoto zra~ewe koj ne bi trebalo da postoi spored sega{niot morsko-kosmolo{ki model). Toa go protreslo nauti~ko-nau~niot svet. “Da, ovaa superpraznina bi mo`ela da bide pri~ina za ladnata to~ka, no vo toj slu~aj bi trebala da bide ogromna, verojatno milijarda svetlinski godini!” komentirale tie. Ovaa misterija e s$ u{te nere{ena.

Poslednite plovidbi uka`uvaat na toa deka vselenskiot univerzum e zbir na ogromni meuresti praznini odvoeni so plo~i i filamenti od galaksii, kade {to superjatata se pojavuvaat kako povremeni relativno gusti jazli. Ovaa slika za vselenata im pri~inuva ma~nina i na najotpornite morski ku~iwa.

Kraj na golemite strukturi No, na morskite avanturi im nema kraj. Timot na kapetan Kuki, vo edna od misiite za potraga po vse­ lenskoto kola~e, koe pred mnogu milioni godini bilo zgotveno od kralskiot vselenski gotva~ na Um Univerz, doa|a do t.n. Kraj na goleminata na 300 milioni svetlinski godini, kade {to zgrut~enosta koja se gleda kaj strukturite od golem razmer (vidi re~nik) vo vse­ lenskiot okean e homogenizirana i izotropizirana.

Superjatata i filamentite se proizvolni i nema ve}e vselenski branovi, tamu e tolku tivko i ednoli~no {to i na najhra­briot mornar mu ja zamrznuva krvta.

T’mna materija Si bila edna materija koja ne emitirala nitu svetlina rasprostranuvala, pa ni kakva bilo druga elektromagnetska radijacija ne ispu{tala, no ne zo{to skr`ava bila, tuku zo{to nikoj ne mo`el da ja vidi.

151

A, zamislete, duri 83% od materijata i 23% od masataenergija vo vselenata bila sostavena od nea!? “Edna ve~er vo 1934 godina zastanav na vaga,� re~e {vajcarskiot astronom Fric Cviki (Fritz Zwicky), “koga gledam - mi nedostasuva masa!? Brzo ja izvestiv policijata koja me pra{a dali masata bila od orev ili od dab. Objasniv deka ne se raboti za takva masa, tuku za masata vo vselenata, t.e. masa koja nedostasuva vo orbitalnite brzini na galaksiite vo jatata!

Sekako narednikot na policijata ne mo`e{e da mi pomogne, no moeto otkritie zapo~na edna nova nasoka vo astronomijata.

Fric "d Ket" Cviki

152

Sledea drugi anomalii vo: brzinata na galaksiite, gravitaciska le}a (vidi re~nik) na svetlinata od zadninskite objekti od galakti~kite jata i temperaturata na rasporeduvawe na `e{kiot gas vo galaksiite i galakti~kite jata. Za ovie pojavi postoe{e edno objasnuvawe - temnata materija, koja vlijae gravitaciski na vidlivata materija,” zavr{i prof. Fric.

No, prikaznata ne zavr{uva tuka. Za golemite strukturi vo vselenata stana zbor, no ne stana i gravitacijata da se pobuni i da re~e “ne e vozmo`no da vlijaam na tolku golemi rastojanija i da pravam - op, yvezda, am!”, a i temnata materija mudro si mol~e{e, deka vsu{nost taa celo vreme galaksiite gi privlekuva{e i gi formira{e dolgite, tenki supergalakti~ki strukturi.

Alternativni teorii Ne se raboti za Nirvana vo astronomijata; granxot e mrtov, dojdoa drugi i go zamenija, zvukot na gitarite kone~no stivna vo vselenskata simfonija i e zamenet so ma{ini koi so nivnite metalni ~ekori gazat po dabovite {umi... Eden od starite astronomski alternativci, koj uporno ne se pokoruva na ovoj metalen zvuk, e Mordehai Milgrom, izraelski fizi~ar.

“Da, ne ni treba teorijata na Bijelo ajn{tajnovo dugme, na Katarina zakrivena velika, nitu na Disciplina relativisti~ke ki~me, tuku toa {to ni treba e modificirana teorija na starata dobra Wutnova gravita­ cija so pojako gravitacisko pole,” re~e Milgrom, no relativisti~kiot muzi~ki svet be{e ve}e zacementiran vo strukturata na vselenata i umot na lu|eto, taka {to {ansite za vra}awe na klasi~niot alternativen pristap bea mali.

153

T'mna energija Ne si bila edna energija, zo{to nevidliva i hipoteti~ka forma na energija bila, no se rasprostranuvala vo celata vselena i kon zabrzuvawe na {ireweto na vselenata pridonesuvala.

Iako ne po­­stoela, sepak bila najprifatena na nau~ni~kiot piedestal i osvoila 73% od zlatnite medali na natprevarot za poseduvawe na masa-energija na vselenata.

Energija, nema ja!?

154

Idninata? “Kolku e stara vselenata, od kade poteknuva i zo{to, kade odi i dali mo`eme da go pro~itame zama~kaniot rok na traewe na nejziniot kapak... za `al, s$ u{te ne,� pomisli prof. Astro{izik i ja zatvori knigata.

Stana, otide do prozorecot i pogledna kon yvezdite, dodeka pred negoviot dom ~ekaa redici i redici obo`avateli `edni za znaewe, pove}e otkolku za materijalni poseduvawa ili op{testven status. Erata na umot nad materijata be{e na povidok.

Prof. Astro{izik se nasmea i gi povle~e zavesite.

155

Astronomski tro{ki

Makedonija vo univerzumot na ~udata

Mini drama vo 12 sceni

Koga prazna je glava, a puni su xebove - silna je dr`ava!

Kir~o Tra~arovski Scena 1. Ajn{tajn na smrtnata postela Naratorot: Godina, 1955. Prinston, SAD. Albert Ajn{tajn, nekoga{ paradigma na genijalec so harizma i popularnost na rok-yvezda, denes napu{ten i zaboraven od site. Go nao|ame na smrtnata postela, vo poslednite migovi od `ivotot, kako raboti na problemot {to go okupira ve}e so decenii, problemot na teorijata {to }e gi obedini site na{i soznanija za mikro- i makrokosmosot vo edna Univerzalna teorija.

Ajn{tajn umira, ne uspevaj}i da go re{i problemot.

Scena 2: Tajno dru{tvo Naratorot: Godina, 2055. Skopje, Makedonija. Tajnoto zdru`enie na slobodni konduraxii ja razviva teorijata na “Super-vrvkata�, koja teoretski uspeva da gi obedini dvata, navidum nespojlivi, sveta - Evropskata Unija i Makedonija! Ova e prikazna za ra|aweto na taa teorija i za toa kako najgolemite soznanija naj~esto nastanuvaat slu~ajno, pottiknati od obi~ni lu|e, lu|e kako vas!

159

Scena 3: Skopje, denes Sandra, 26-godi{na devojka, moderno oble~ena. Na u{ite ima slu{alki i ne vnimava kade odi. Vrti zad eden agol i se sudira so ~ovek oble~en vo kostum.

Slu~ajno stapnuva vrz negovata kondura. Taa e zbuneta dodeka toj vika pcosti vo nejzinoto lice. Taa otstapuva, a ~ovekot vadi belo {ami~e i gi ~isti negovite „orginal” italijanski konduri. Sandra go iskoristuva negovoto nevnimanie i zaminuva. Sopstvenikot na italijanskite konduri, Slavko (31-godi{en) se soblekuva pred besen avtomobil, vadi vle~ki od avtomobilot, gi oblekuva i vleguva vnatre. Trgnuva i zad avtomobilot se otkriva natpisot na yidot od zgradata do koja be{e parkiran: “Vo Evropa – so ~isti noze!”

Scena 4: Avtobuska Sandra ~eka na avtobuska stanica. Doa|a avtobus broj 666. Sandra vleguva.

Avtobusot trgnuva.

Glasot (vo pozadina): Vrzete se, vleguvame vo vorp-brzina!

Star-trek efekti…

160

Naratorot: Teorijata na Super-vrvkata predviduva postoewe na paralelni svetovi i mostovi me|u niv.

Tokmu kako dvete strani na edna kondura, povrzani so vrvka, paralelnite svetovi se odvoeni, no sepak se del od eden edinstven univerzum.

Scena 5: MK vo EU Sandra e vo paralelniot svet vo koj Makedonija e pro­ speritetna ~lenka na EU. Sandra e vo diskoteka. Tamu go sre}ava paralelniot Slavko, koj e kulturen i zgoden. Igraat, se zabavuvaat. [etaat po gradot. Se smeat… sleduvaat nekolku klasi~ni romanti~ni sce­ ni kako od amerikanski­te filmovi.

Doa|a polno} i se ka~uvaat vo avtobus. Sandra treba da sleze, no toj ja ubeduva da ostane. Taa veli deka ne mo`e. Deka ima semejstvo. Se gri`i za bolnata baba, koja ja odgledala. Sandra izletuva nabrzina, no vo toj moment se zatvora vratata i nogata & se zaglavuva.

Taa silno povlekuva i patikata & ostanuva vnatre.

Slavko stoi vo avtobusot, dopren do prozorecot, so patikata vo raka.

161

Scena 6: Nazad vo Makedonija Sandra se gri`i za baba &.

Babata: Sandra, povtorno se izmo~av, dojdi da me presoble~e{!

Sandra vleguva so nok{ir i ~ista obleka.

Babata: Kade si do sega, pola saat vikam po tebe!? Ah, vie mladite, neblagodarni edni! Kleto vreme e ova, koga nie bevme mladi gi po~ituvavme postarite, a vie...

Sandra ja slu{a babata i mol~i so navednata glava. @al & e za nea, stara e i nemo}na. Im veti na roditelite koi pe~alat vo stranstvo ve}e deset godini deka }e se gri`i za nea, no ponekoga{ ne znae dali go pravi toa kako {to treba.

Sandra: Izvini babo...

Ve~er e. Ja gledame Sandra kako raboti vo super-market.

Mu{terijata: Ajde devojko, nemam cel den!

Nezgodniot mu{terija ja gleda Sandra so netrpenie, dodeka taa zastanala za moment da gi odmori premorenite race i mozokot koj & se ~ini deka vo sekoj moment }e se isklu~i od premorenost.

Sandra: Vedna{, gospodine.

Mu veli taa na {trbiot produkt na tranzicijata oble~en vo trenerki i crni konduri.

Scena 7: Slavko (od EU) vo Makedonija Slavko se simnuva od avtobusot so patikata na Sandra vo raka. Ne mu e jasno kade se nao|a. Toa e negoviot grad, no s$ e sivo, zapu{teno, kako nikoj da ne `ivee vo nego so 162

decenii i ednostavno go zaboravile i go ostavile sam na sebe. No, lu|eto se tuka, gradot e `iv... Slavko se {lae po gradot so patikata vo raka i bara ne{to, bara cel den, go bara nejzinoto milo lice... Po nekolku dena bezuspe{no barawe Slavko dava oglasi po vesnicite, baraj}i ja Sandra, sopstveni~kata na patikata... Otkako ne uspeva ni toa, toj se prijavuva vo emisijata “Crni yvezdi”.

Scena 8: Slavko vo “Crni yvezdi” Voditelkata: Neverojatna vest! ^ovek od paralelniot svet vo koj Makedonija e del od EU, prosperitetna i bogata zemja, so visok standard, e tuka, vo na{ata zemja, so u{te poneverojatna prikazna. Toj ja bara izgubenata qubov koja poteknuva od na{iot svet i so koja pominal edna ve~er vo negoviot vol{eben svet.

S$ {to ima od nea e nejzinata patika! Pa, ako ste vie sopstveni~kata na ovaa patika, javete se na...

Telefonite vedna{ zayvonuvaat. Eden od povicite se ~ini deka e vistinskiot. No, nikoj ne znae deka se raboti za „mamka” - od tajnoto zdru`enie „Kondu­ raxii” koi sakaat da go kidnapiraat Slavko za da doznaat pove}e od nego za paralelniot svet.

Scena 9: Slavko vo logorot nare~en MK Voz. Temnica. Tela {to se stiskaat edni do drugi vo obid da go rasteraat studot koj {to im vleguva vo koskite. Vratata na vozot se otvora. Zatvorenicite izleguvaat eden po eden i uniformirani lica vo redica gi vodat kon portata na logorot. Slavko e me|u niv.

Gi smestuvaat zatvorenicite vo baraka. Krevetite se naredeni kako vo vojska. Im gi odreduvaat. Vrz niv se 163

nao|aat nekakvi vre}i. Po edna za sekoj. Im ka`uvaat da gi raspakuvaat. ^orapi, ko{ula, ga}i, pantaloni, pi`ama i sl. Naedna{ vleguva nisko ~ove~e so sovr{eno ispeglana uniforma i vojni~ki ~izmi do pod kolena. Liceto mu e pokrieno so kapa i celo vreme ostanuva vo senka.

Niskiot oficer: Vo vre}ite {to se nao|aat na va{ite kreveti e sè {to }e vi bide potrebno za va{iot prestoj tuka. Ne barajte ni{to drugo, za{to nema da dobiete.

Ako slu~ajno izgubite ne{to od vre}ata, }e go izgubite `ivotot, zatoa vnimavajte! Istoto }e se slu~i ako ukradete ne{to od vre}ata na drugiot. Va{ata vre}a e va{iot `ivot, toa e sè {to treba da znaete!

Stravi~noto ~ove~e izleguva i vedna{ zapo~nuva nedoverbata. Site gi stiskaat svoite vre}i i ne komuniciraat pove}e.

Sledniot den zatvorenicite stanuvaat, gi nosat na pojadok i potoa gi vra}aat vo barakite i im ka`uvaat da spijat. Potoa gi budat za ru~ek i scenata se povtoruva. Vo me|uvreme im pu{taat edukativni filmovi koi treba da ja pottiknat razedinetosta. Taka odminuvaat denovite.

Eden den gi povikuvaat zatvorenicite na razgovor vo oficerskata baraka. Pred Slavko se nekolkumina oficeri od visok rang. Uniformite im se svetnati. I licata isto taka. Zaradi ne{to se sre}ni. ^ove~uleto {to gi pre~eka prviot den zboruva.

Niskiot oficer: Slu{aj Slavko... ne nè interesira {to si bil, mo`e da si bil i nau~nik, ili politi~ar, seedno.

Tuka site ste isti. Tvojot prestoj ovde e od vitalno zna~ewe za prosperitetot na na{ata dr`ava i }e bide{ tuka sè dodeka toa ne se ispolni. Od tebe se bara da ja so~uva{ sodr`inata na tvojata vre}a. Toa e sè, sloboden si.

164

Eden den se slu{aat glasini deka no}e se slu~uvaat kra`bi. Zatvorenicite gi fa}a panika. Gi pregleduvaat vre}ite nekolku pati, no ni{to ne nedostasuva.

Nedoverbata e golema. Taa no} sekoe {u{kawe zna~i opasnost, sekoja senka budi strav i podgotvenost da se za{titi vre}ata.

Utredenta otkrivaat u{te nekolku kra`bi. Panikata e ogromna. Gi slu{aat ~ekorite na oficerite nadvor i stravot gi nadvladuva. Po~nuvaat da se obvinuvaat me|usebno, no toga{ istapuva Slavko.

Slavko: Lu|e, neli gledate {to se slu~uva? Tie ni go napravija ova, za{to sakaat da ne si veruvame eden na drug, brat na brat... Tie sakaat da se ispotepame, a za {to? Za predmeti, za obi~ni predmeti! Nie nema da im ja dozvolime taa zabava, tuku nie }e gi sredime niv!

Tolpata e opiena od negovite zborovi i naedna{ ne se pla{at ve}e. Se dogovaraat da izletaat nadvor site zaedno i da gi ispotepaat oficerite. Ja razbivaat vratata i izletuvaat nadvor. Gi zablesnuva svetlina.

165

Scena 10: Ispra{uvawe.

Slavko se budi. Pred nego se nao|aat dvajca novi ofi­­­­­ceri.

Prviot oficer: Zdravo mom~e. Se gledame povtorno.

Slavko: (iscrpen e, zbunet i ispoten) Kade sum?

Prviot oficer: Interesno iskustvo, neli? Gleda{ deka zaludno se buntuva{e, sepak ni otkri koj si.

Slavko: Kako sum vi otkril? [to sakate od mene?

Kade sum jas?

Vtoriot oficer: Ne - kade, tuku - koga, e vistinskoto pra{awe, drag moj. Se nao|ame vo navistina edinstven period od istorijata na na{iot narod. I, eve, {tom ti be{e tolku dobar da ni se otkrie{ sebesi, sega }e se otkrieme i nie.

Prviot oficer: Nie sme Policija na mislite! I taa policija vleze dlaboko vo tvoite misli i ja otkri vistinata za tvojot svet! Vo va{iot svet pos­toi edna dr`ava, a taa e Bo`ja i postoi eden Gospod, a toj e sevi{niot Kapitalist i probaj da ne veruva{ vo nego!

Velat deka e naslednik na Prviot ~ovek koj `iveel na na{ive prostori. Toj ~ovek potoa bil razdvoen na dva dela. Edniot, predodreden za slava i bogatstvo, ostanal vo va{iot svet, a drugiot, predodreden za poraz i beda, bil praten vo na{iot.

Vtoriot oficer: Da! Ma}ea Doni e na{ata tatkovina, surogat-lulkata na prvata civilizacija, taa koja go odgleda prviot ~ovek, taa koja go zarodi svetot i taa koja go podeli. Vremeto na izobilie i filozofijata na qubovta kon sopstvenite koski, za{to nè pravat ubavi i cvrsti, namesto ligavi i bez forma, be{e maj~inska dojka za generaciite naslednici na Prviot 166

^ovek vo va{iot svet! “Baraj pove}e!” “Zadovoli ja tvojata `ed!” “Seks!Seks!Seks!” “Pari! Pari! Pari!”... bea slogani potsvesno emitirani vo svesta na gra|anite.

Sekoj ~ovek, sekoj dom, sekoe semejstvo stana fotokopija na fotokopija na fotokopija na fotokopija na taa slika...

Prviot oficer: Sega e dojdeno vremeto da ni go predadete nam toj pozlaten fotokopir na iluzii i idoli!

Proro{tvoto veli deka na 21.12.2012 }e se pojavi mom~e so vitkani rusi kosi i beli zabi koe }e n$ povede vo novo pobedonosno vreme!

Slavko: No, kakva vrska imam jas so seto toa?

Prviot oficer: Ti si izbraniot, Slavko!

Slavko: Toa e besmisleno! Beli zabi!? [to zboruvate vie, po |avolite, pa jas imam crna kosa!

Vtoriot oficer (ne go slu{a): Da, ti }e ja spasi{ na{ata dr`ava od propasta! Ti }e go povede{ narodnoto stado vo nova revolucija, nova ideologija, nova i svetla idnina! Ti }e bide{ na{iot iden voda~!

Prviot oficer: No, za da go napravi{ toa, prvo mora da si ja najde{ qubovta na `ivotot.

Slavko e zbunet. Pomisluva deka sevo ova e {ega. Se nasmevnuva.

Slavko: Ova da ne e skriena kamera?

Oficerite se poglednuvaat, se nasmevnuvaat edniot kon drugiot i potoa ripaat vrz Slavko. Go tepaat krvni~ki. Temnica.

167

Scena 11: Ulica Slavko se budi na ulica. Partalav i krvosan. Edvaj se dvi`i i po~nuva da ~uka po vratite na ku}ite baraj}i pomo{. Edna vrata se otvora i nekoj go prima vnatre.

Se strupoluva i gubi svest.

Svetlina. S$ e zamagleno pred o~ite na Slavko, no poleka se nayira lik. Ja prepoznava Sandra. Taa mu se nasmevnuva, toj saka da stane, no ne mo`e.

Sandra: Poleka, povreden si. Samo ti le`i, s$ }e bide vo red.

Babata (od drugata prostorija): So kogo si tamu, znae{ li kolku e ~asot!? Koga }e dojdat tvoite s$ }e im ka`am, s$!

Sandra se nasmevnuva, go pregrnuva Slavko, dodeka toj go ~uvstvuva mirisot na urinata od babata vrz nea i dobiva nagon za povra}awe.

Scena 12: Epilog Naratorot: Legni si Makedonijo! Oble~i pi`am~iwa i dojdi da te gu{nam. ]e ti raska`am prikazna pred spiewe. Prikazna vo koja lo{iot volk saka da ja odduva tvojata ku}i~ka i na nejzino mesto da izgradi MekDo­ nalds. Treba{e da si ja izgradi{ ku}ata od pocvrst materijal, Mekdonijo! [to e, ne mo`e{ da zaspie{? Izvini, ne treba{e da ti ja raska`uvam taa prikazna. Ne voznemiruvaj se. Eve, slu{aj, edna poinakva prikazna.

Si bila edna Makedonija i si bila edna druga Makedonija. Dvete Makedonii postoele istovremeno, na ist prostor, no ne se gledale ednata so drugata, bidej} i pripa|ale na paralelni svetovi. Ednite Makedonci bile bogati i prosperitetni, a drugite bile mizerni i 168

idninata im bila ispolneta so neizvesnost; ednite vedna{ po ra|aweto po~nuvale da rastat i rastele, s$ do nevideni proporcii, a drugite se smaluvale i stanuvale sè pomali i pomali i pomali... dodeka ne is~eznale sosema. *

*

*

Poslednite izve{tai od dru{tvoto na slobodnite konduraxii velat deka korelacijata me|u dvete paralelni Makedonii e kone~na potvrda za te~nosta na teorijata na Super-vrvkata koja kone~no }e go spasi svetot od zloto i }e go vovede vo nova zlatna era.

Da `ivee konduraxistvoto!

169

AS­TRO­NOM­SKI RE^­NIK Univerzum

Aa Aktivna galaksija Sonceto izgrea, petelot zapea, ~ovekot stana, avtomobilot se zapali, ku}ata izgore. Za sekoja akcija, postoi ednakva, no sprotivna reakcija.

Vo astronomijata: Galaksija koja sozdava ogromni koli~estva energija. Naj~esto sodr`i supermasivna crna dupka vo centarot. Kvazarite se najpoznat primer na aktivni galaksii.

Vv Vakuum “Jas sum gospod Vakuum i gi praznam va{ite glavi od ne~isti misli!” od Prira~nikot za gospoda.

Vo astronomijata: Prostor ispraznet od materija.

Vakuumot bil ~esta tema na filozofskite debati u{te od vremeto na Anti~ka Grcija, no ne bil izu~uvan empiriski do 17-tiot vek. Vakuumot stanal zna~aen za industrijata vo 20-tiot vek.

171

Gg Galakti~ko jato Eden yvezdi~ko zalutal na galakti~ka ve~era, pa site go gledale popreku, golemi i va`ni se tie, a toj mal i ne­­ ugleden. No, toj so `ivot zra~el, pa site so svojata pojava gi plenel i nabrzo toa Sonce i vo ova dru{tvo se vklopilo.

Vo astronomijata: Kompaktno jato od pove}e galaksii. Se razlikuva od grupa galaksii po toa {to ima pove}e galaksii, tie se pokompaktni i imaat pogolema brzina, kako i me|ujaten medium (Intracluster medium ili ICM) - gas pome|u galaksiite so temperatura 7-9 kelvini. Se razlikuvaat od yvezdeni jata, otvoreni jata i globularni jata.

Galakti~ko superjato Si bil eden Jato koj go baral svoeto jato so avion, no ne mo`el da go najde. Namesto toa na{ol eden asket. “So avion na Jat ne se bara jato, tuku so jatagan. Ako jadniku, ne uspee{, ne jadosuvaj se, jadroto s$ u{te go ima{,� mu ka`al eden mudrec.

Vo astronomijata: Golemi grupi na pomali galakti~ki jata, pome|u najgolemite poznati strukturi vo vselenata.

Superjatata ne se povrzani gravitaciski i s$ u{te postoi debata za na~inot na koj se povrzani.

Galakti~ki filament Lament za Fi. Si bilo edno Fi koe ne sakalo istoimeno dru{tvo, za da ne li~i na ku~e. Vredi li zaradi sram da ostane{ sam?

Vo astronomijata: Najgolemite poznati strukturi vo vselenata, nare~eni i Golemi yidovi. Pretstavuvaat kompleksi od galakti~ki superjata. Masivni kon~esti strukturi so 172

dol`ina od 50 do 80 megaparseci i ja ozna~uvaat gra­nicata pome|u golemite praznini vo vselenata. Najgolemata vakva struktura e Slounoviot golem yid.

Gluon “Glu on!” ka`al Amerikanecot, a Makedonecot ne go razbral i gord si ostanal.

Vo astronomijata: Elementarni ~esti~ki koi se ~esti~ki za zamena (ili ba`dareni bozoni) pome|u kvarkovite, analogno na razmena na fotoni vo elektromagnetskata sila pome|u dve naelektrizirani ~esti~ki.

Gravitaciska le}a “Mori Maco, karakaco, zarem samo kora vrz kora, a gluv~e odozgora jade{e kaj vuj~e na gosti?” go pra{a majka mu ma~eto. “Ne, ima{e i edna le}a,” odgovori ma~eto ne znaej}i deka le}ata svetlinata ja iskrivuva i jadeweto prividno go zgolemuva.

Vo astronomijata: Iskrivuvawe na svetlinata od strana na silno gravitacisko pole dodeka patuva kon nabquduva~ot.

Ee Egzoplaneta Egzop se upatil vo {umata, a tamu s$ nepoznato i stra{no mu se vide. Potoa sretna eden lav koj se za~udi {to bara vo {uma, nadvor od svojata endosfera. Lavot go fati strav, a koga se pla{i, toj jade. Taka go izede Egzop i egzistencijalnata dilema si ja re{i, preku stomakot!

Vo astronomijata: Planeta nadvor od Son~eviot sistem. Kon krajot na 20-tiot vek se potvrdeni nekolku i 173

ottoga{ se pronajdeni golem broj egzoplaneti. Se pretpostavuva deka postojat desetici milijardi egzoplaneti samo vo na{ata galaksija.

Yy Yvezdi od I populacija (Population I stars) “Hevi metal, alternativen metal, blek metal, hristijanski metal, ded metal, dum metal, folk metal, glam metal, gotik metal, grindkor, indastrial, metalkor, nu metal, progresiv metal... ah, mi se ~ini deka mi treba malku selen,� re~e eden pop... peja~.

Vo astronomijata: Yvezdi bogati so metal. Takvi yvezdi se ~esti vo spiralnite race na galaksijata Mle~en pat, kako na primer Sonceto.

Yvezdi od II populacija (Population II stars) “Rok, bluz, bluz-rok, psihodeli~en rok, gara`en rok, hard rok, hevi metal... vistinskite metalci ne koristat sintisajzeri,� re~e Dik Brusi} dodeka pozadi nego e~ea gitarite od progresivniot turbo-folk-inxek{n.

Vo astronomijata: Yvezdi siroma{ni so metal. Se formirale porano vo razvojot na univerzumot (koga nemalo dovolno metali). Se nao|aat kon vnatre{nosta na Mle~niot pat.

Yvezdi od III populacija (Population III stars) Eden pop bil popularen kaj populusot, {to mu go krevalo pulsot. Po priroda bil asket, no na lu|eto ne sakal da im bide klet, pa trpel i na drugite radost im {irel. A vo sebesi...

Vo astronomijata: Nemetalni yvezdi. Hipoteti~ki i is~eznati. Se veruva deka se formirale vo raniot univerzum i deka bile ekstremno masivni i `e{ki.

174

Kk Kafeavi xuxiwa Gospodin Bel se napil kafe i stanal kafen.

Vo astronomijata: Podyvezdeni objekti koi nemaat dovolno masa da zapo~nat so fuzija na vodorod. Imaat masa od 80 masi na Jupiter do masa kolku najmalite yvezdi.

Kvazar Eden viden i po~ituvan gospodin se razbudil eden den i s$ {to mo`el da re~e bilo “Kva!” “Kakva utka,” rekol batlerot i go proglasil za {atka, soprugata na pragot zgazila i vedna{ se otselila, a prijatelite gospoda go narekle Kvazi-gospodin i grb mu svrtele. Zarem?

Vo astronomijata: Imeto poteknuva od kovanicata kvazi stelaren radio izvor (quasar = quasi-stellar radio source). Prividno izgledaat kako yvezdi, bidej}i se gledaat kako to~ki, no pretstavuvaat jadro na galaksija so mnogu energija koe se nao|a na golema oddale~enost od nas.

Kvark Eden goren kvark ismeval dolen kvark, a vrvniot kvark go poglednal prekorno, na {to ovoj se zasramil i onaka vo pominuvawe mu udril zau{ka na najniskiot kvark.

Toa mu se videlo simpati~no na {armantiot kvark dodeka na ~udniot kvark ve}e mu zdodale takvite deinesti zaka~ki i si zaminal.

Vo astronomijata: Elementarna ~esti~ka. [este tipovi na kvarkovi se kombiniraat i sozdadavaat hadroni.

Kvark-gluonska plazma (kvarkova supa) Eden Gluon vo arka mu skr{il arkada na eden kvark. “]e te ka`am na Anti-gluon” se po`alil kvarkot, go ‘rknal i od arkata ripnal.

175

Vo astronomijata: Agregatna sostojba vo kvantnata termodinamika koja postoi na ekstremno visoki temperaturi i gustini. Se sostoi od kvarkovi i gluoni, koi se edni od osnovnite gradbeni ~esti~ki na materijata.

Kvarkova epoha “Dodeka `iveete vo mojava ku}a, mene }e me slu{ate, jasno!?” ka`al tato Kvark na decata hadroni, koi se stutkale vo agolot i mol~ele, kako da gi nemalo! “]e dojde na{eto vreme, samo ~ekaj malku da se sti{i burata,” mu {epnalo edno hadron~e na drugo.

Vo astronomijata: Period vo evolucijata na raniot univerzum koga fundamentalnite interakcii gi zaze­ male nivnite sega{ni oblici, no temperaturata na univerzumot bila previsoka za da dozvoli kvarkovite da se vrzat i da formiraat hadroni. Ovaa epoha zapo~nala na 10-12 sekundi po Golemata eksplozija, koga univerzumot bil ispolnet so gusta, temna i `e{ka kvark-gluonska plazma, koja sodr`ela kvarkovi, leptoni i nivni anti~esti~ki.

Ll Lepton “Lep na mama, on!” “Mamo, ostavi me brzam”, ka`al elektronot i “fiuuu!” so brzina na svetlinata odletal.

Vo astronomijata: Sostavni ~esti~ki na materijata. Najpoznat lepton e elektronot. Postojat dva vida leptoni: naelektrizirani (kako elektronot), koi se kombiniraat so drugi ~esti~ki i sozdavaat slo`eni ~esti~ki (kako atomi), i neutralni (neutrina), koi ne vleguvaat vo interakcii.

176

Mm Multiverzum “Alo koj e?” “Jas? “Koj jas?” “Pa... ti.” - Scena od filmot “Zavrti ‘M’ za multiverzum”.

Vo astronomijata: Meta-univerzum. Hipoteti~ki zbir od pove}e mo`ni univerzumi koi so~inuvaat s$ {to mo`e da postoi. Terminot bil voveden od Vilijam Xejms (amerikanski filozof) vo 1859.

Pp Primordijalno Na vlezot na primordijalna `urka. “Begaj batka, premnogu si razvien,” veli vratarot.

Vo astronomijata: Ozna~uva po~etok; dava poteklo na ne{to izvedeno; originalno; pr: primordijalni formi na `ivot.

Prostorno-vremenska pena (kvantna pena) Eden Turbo Folker vlegol vo kada da se bawa, no ne znael deka nekoj vnatre mu stavil alternativna pewa.

Izlegol od kadata i turbo folk na radio pu{til, koga s$ ne{to vo stomakot go stega, na povra}awe go tera.

Vo astronomijata: Koncept vo kvantnata mehanika razvien od Xon Viler (John Wheeler) vo 1955 g. Osnova na strukturata na vselenata; Kvantitativna deskripcija na subatomski turbulencii vo prostor-vremeto na ekstremno mali rastojanija. Energijata na ovie turbulencii predizvikuva iskrivuvawe na “ramnoto” pros­ t­or-vreme (kakov {to e vo makroprostorot) i mu dava forma na “pena”. Se o~ekuva deka teorijata na kvantna gravitacija }e dade kone~en dokaz za ovoj koncept.

177

Pulsar Na vratata pi{uva{e “Pul” i jas povlekov. Pred da me zablesne svetlina i da potonam vo bessoznanie, pro~itav samo “sar”...

Vo astronomijata: Magnetizirana, gusta neutronska yvezda koja rotira so kus period (milisekundi do sekundi) i emitira zrak od elektromagnetska radijacija.

Poradi toa {to zrakot mo`e da se nabquduva samo koga e naso~en kon nabquduva~ot, izgleda deka taa “pulsira”, od kade {to poteknuva imeto. Prvata egzoplaneta bila otkri­­ena okolu pulsar. Periodot na rotacija na nekoi pulsari e precizen kolku atomskite ~asovnici.

Rr Radijacijata na Hoking “Ona radi jaciju u rudniku...” e~e{e od sobata na Hiven Stoking, dodeka negoviot miren i povle~en brat, Stiven, u~e{e i sonuva{e za toa kako eden den }e stane rok-nau~nik. “I `ivot joj nije lak!”

Vo astronomijata: Radijacija na temno telo. Se predviduva deka ja emitiraat crnite dupki, pri~ineta od kvantnite efekti blisku do granicata na nastani. Ovaa radijacija teoretski ja namaluva masata i energijata na crnite dupki i poradi toa e poznata i kako isparuvawe na crna dupka.

Ss Slobodna planeta “Sloboda!” vikna edna kondura i se oddeli od drugata koja re~e: “No, nie sme par i samo taka imame sloboden 178

dar. Ako se oddeli{, }e se zarobi{!” No, ne slu{a taa, kon svetot ita, ama brzo zastana, “kade odam?” se zapra{a i vo mesto ostana, zasekoga{ izgubena.

Vo astronomijata: Objekt koj po masa e ednakov so plane­­ta, no ne e gravitaciski vrzan so nitu edna yvezda ili sli~en objekt, tuku orbitira direktno okolu ga­­la­k­­ sijata. Astronomite veruvaat deka vo galaksiite ima dvojno pove}e vakvi objekti otkolku {to ima yvezdi. Mo`e da se formiraat kako i yvezdite ili da bidat isfrleni od sistemot na nekoj yvezda.

Strukturi od golem razmer Eden den, g-din Razme go sretnal d-r Merza. -D-re, mi nedostasuva edno “R”! - Doktorot go upatil na logoped, koga tamu - 'ed!

Vo astronomijata: Najgolemite poznati strukturi vo vselenata: galakti~ki superjata, galakti~ki filamenti i superpraznini koi se nao|aat pome|u filamentite.

Superpraznini Nina jade praz, a vo prazot praznina. “Kako toa?... i zo{to?... a od kade?” se zapra{a Nina i so mislite ja ispolni prazninata.

Vo astronomijata: Prostori pome|u jata, superjata i filamenti na galaksii. Do sega se otkrieni pove}e od 20 superpraznini so sreden dijametar od 130 megaparseci.

Ff Foton Edno F si go zakop~alo patentot od jaknata i ne go ni poglednalo O, na {to ova {irum otvorilo usta, a T mu stavil raka vrz nea, a edno drugo O mu ja udrilo i go 179

viknalo N da mu gi skr{at dvete race. “]e te napravime ipsilon”, ka`al on.

Vo astronomijata: Elementarna ~esti~ka i nositel na elektromagnetskata radijacija. Poseduvaat dualna priroda na bran i ~esti~ka, {to zna~i deka pojavuvaat svojstva na branovi i ~esti~ki.

Fundamentalni interakcii „Ako si sam, kako vleguva{ vo interakcija?” eden den eden Den drug Den pra{al, za{to drugiot Den ne go dru`el, tuku vo ednina bil i odgovoril: „Preku vnatre{nata akcija”.

Vo astronomijata: Na~ini na koi elementarnite ~esti~ki vleguvaat vo interakcija edni so drugi. ^etirite poznati fundamentalni interakcii se elektromagnetizam, silna interakcija, slaba interakcija (silna i slaba nuklearna sila) i gravitacija.

Hh Habitabilna zona Si bil eden Ha koj postojano se smeel. Si bil eden drug Bit koj postojano broel. A Bil, samo pari redel. Prviot im se nasmeal na drugite dvajca, Bit izbroil dvaeset i ~etiri varijacii na tonovi, a Bil go unov~il negovoto znaewe. Toj den site bile sre}ni... osven Na. Vo astronomijata: Region okolu yvezdite kade {to edna pla­neta so dovolno atmosferski pritisok mo`e da odr`i te~na voda na nejzinata povr{ina, koja e presudna za razvivawe na `ivotot. Me|utoa, habitabilnata zona ne e stabilna i se menuva za vreme na evolucijata na edna yvezda.

180

Hadron “Ha-ha, odron!” rekol eden Lepton, na {to Hadron se nasmeal. “Go gleda{ li kvarkon? Toj e podgotven, ~eka samo patot da se ras~isti, a tvojata sostavna ~esti~ka kade e? Ja nema, ja fati dremka.” Elektron Lepton se nata`il, za{to samo se {eguval i nikomu lo{o ne mi­slel, a skapo platil.

Vo astronomijata: ^esti~ki sostaveni od kvarkovi povrzani preku jakata sila. Postojat dve semejstva na hadroni: barioni (sostaveni od tri kvarkovi) i mezoni (eden kvark i eden anti-kvark). Najpoznatite hadroni se protoni i neutroni. Site hadroni, osven protonite i neutronite koga se vo jadroto, se nestabilni i se raspa|aat.

Haos “Haos, ~ove~e!” se za~u vo primordijalniot svet, no za sre}a ovaa fraza potona vo zaborav, zo{to nema{e koj da ja slu{ne.

Vo astronomijata: Bezli~na sostojba na praznina koja mu prethodi na sozdavaweto na svetot vo anti~kite Gr~ki mitovi za sozdavawe.

Cc Celestijalnata sfera Si bila edna sfera {to ne bila kru`na, nitu polukru`na, tuku ramna kako tacna. Otkako stanala glaven lik so anti~ki {ik, nekoi ja narekle vselena, a drugi planeta Zemja. No, taa e s$ u{te ta`na zo{to ne se znae dal’ e ramna ili kru`na.

Vo astronomijata: Imaginarna sfera okolu zemjata koja rotira zaedno so nea. Site objekti na neboto mo`e da se proektiraat na nea i kako takva e prakti~na astronomska alatka.

181

Bele{ka za avtorot Branko Prqa e roden vo Saraevo vo 1977 godina. Od 1990 godina `ivee vo Skopje. Raboti kako grafi~ki dizajner i tekstopisec.

Osnova~ e na prviot elektronski konkurs za lite­ ratura vo Makedonija, Elektrolit i na kreaktivniot kolektiv Kapka.

Ima objavuvano vo zemjava i vo stranstvo.

Dosega objaveno: Dosie: yvezda Nemezis, 2011 Vest od Nesvest, 2010 Dosie: Planeta Iks, 2009 Vesti od podrumot na baba mi, 2007 Parite se otepuva~ka, 2006 Vesti vo zemjata na ~udata, 2005 Za sekogo po ne{to, za nekogo ni{to, 2003 kontakt: brankoprlja@gmail.com

Bele{ka za ilustratorot Vladimir Luka{ (1978) e vizuelen umetnik, muzi~ar i performans-maestro od Skopje.

Ima u~estvuvano na mnogu izlo`bi i performansi. ^len e na umetni~kata muzi~ka grupa “Svira~iwa�. kontakt: pijaniotslon@gmail.com