DIMENSIO 5

CGS ^asopis za in탑enirje geodete gradbenike arhitekte biologe vodarje prijatelje in poslovne stranke CGS-a [tevilka 5 november 1997

ZA UVOD DIMENSIO ^ASOPIS ZA IN@ENIRJE, GEODETE, GRADBENIKE, ARHITEKTE, VODARJE, BIOLOGE, PRIJATELJE IN POSLOVNE STRANKE CGS-A

ISNEMI

LETO IV. [TEVILKA 5 NOVEMBER, 1997 IZDAJATELJ CGS D.O.O.

5.

SPREMNA BESEDA K 5. [TEVILKI

http://www.cgs.si

NAPORNE DELOVNE JESENI JE BILO @E POVSEM JASNO, DA PETA

DIMENSIA

[TEVILKA ^ASOPISA

BO.

TREBA

JE BILO LE ZAVIHATI

ROKAVE, POBRSKATI PO KOLEDARJU IN SPOMINU TER PREGLEDATI NAJPOMEMBNEJ{E NOVOSTI.

KO

V^ASIH VZAMEM V ROKE STARE

[TEVILKE DIMENSIA, JIH ZNOVA IN ZNOVA Z VESELJEM PREGLEDUJEM

K OLIKO

DOGODKOV, VESELJA, PONOSA IN

RAZO^ARANJ JE SKRITIH MED VSEM NAPISANIM!

TUDI

TOKRAT SE JE NABRALO PRECEJ VE^ PRISPEVKOV NA[IH

SODELAVCEV, KOT JE BILO NA RAZPOLAGO STRANI.

VSEBINSKO

@ELIMO ZNOVA POUDARITI LASTNE IZDELKE IN LASTNI DOPRINOS K BOLJ[I IZRABI CAD IN GIS ORODIJ MED PROJEKTANTI.

PETA [TEVILKA

DIMENSIA PRINA[A OBILO KRATKIH NOVIC, KI SO ZA RAZVOJ NA[EGA PODJETJA ZELO POMEMBNE.

Z OSREDNJIMI PRISPEVKI GOVORIMO O

ELEKTRONSKI PO[TI, PREDSTAVLJAMO NOVO VERZIJO PROGRAMA

CANALIS,

POMEMBNO MESTO V

AUTODESK WORLD,

OTT,

DIMENSIU

ZAVZEMA TOKRAT

NOVI PROGRAM ZA OBDELAVO IN ANALIZO

GEOGRAFSKIH PODATKOV. ZASTOPSTVO

PRIDOBILI

SMO NOVO, POMEMBNO

ZA KATEREGA SE GOVORI, DA POMENI NA

PODRO^JU MERILNE TEHNIKE ZA OKOLJE TO, KAR POMENI MERCEDES MED AVTOMOBILI.

GLAVNI UREDNIK MATJA@ [AJN, DIPL.IN@.GRADB. AVTORJI ^LANKOV IGOR DIMNIK, DIPL.IN@.GRADB. TOMA@ DIMNIK, DIPL.IN@.GRADB. VESNA DOLENC, DIPL.IN@.ARH. ANDREJ KOGOV[EK, DIPL.IN@.GRADB. TOMA@ KRI@NAR, DIPL.IN@.ARH. DR. DANIJEL REBOLJ, DIPL.IN@.GRADB. ANDREJ SUHADOLC, IN@.STROJ. ALENKA [AJN-SLAK, DIPL.BIOLOG LUKA [AJN, [TUDENT INFORMATIKE MATJA@ [AJN, DIPL.IN@.GRADB. SLIKOVNI VIRI ARHIV CGS LEKTORIRANJE ZALA [AJN DISTRIBUCIJA MARINA TROJER, IN@.RA^.

OBLIKOVANJE AVANTA FOTOLITI CAMERA

TISK KVM GRAFIKA, RIBNICA NAKLADA 3000 IZVODOV (C)

PONOSNI

SMO, DA JE

NARODNA

IN UNIVERZITETNA KNJI@NICA V

LJUBLJANI

UVRSTILA

DIMENSIO

V SVOJ SEZNAM STROKOVNIH

PUBLIKACIJ IN DA GA ODSLEJ HRANIJO TUDI V TEJ UGLEDNI USTANOVI.

ZADOVOLJNI SMO, KO OPA@AMO, DA SE DIMENSIO NE ME^E V KO[,

PA^ PA VEDNO NAJDE SVOJE MESTO NA DELOVNIH MIZAH ALI POLICAH.

@ELIMO

CGS D.O.O. LAVA 11, 3000 CELJE TELEFON 063/453-075 TELEFAX 063/453-075 E-MAIL: cgs@cgs.si

OB KONCU VRO^EGA POLETJA IN NA ZA^ETKU

IN OB^UDUJEM.

NASLOV CGS D.O.O. VOJKOVA 65, 1000 LJUBLJANA TELEFON 061/168-63-57 TELEFAX 061/168-63-57

SI, DA BI NASLEDNJA [TEVILKA

DIMENSIA

IZ[LA TUDI V

ANGLE[KEM ALI NEM[KEM JEZIKU, SAJ JE NA[IH UPORABNIKOV PO SVETU, KI JIH ZANIMA KAJ SE DOGAJA V CGS, VSAK DAN VE^.

MATJA@ [AJN, DIPL.IN@., DIREKTOR

CGS D.O.O., 1997

NA PODLAGI MNENJA MINISTRSTVA ZA KULTURO Z DNE 11.12.1996, [T. 415-1287/96, [TEJE DIMENSIO MED PROIZVODE INFORMATIVNEGA ZNA^AJA, ZA KATERE SE PLA^UJE 5% DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV (13. TO^KA TARIFNE [T. 3 TARIFE DAVKA OD PROMETA PROIZVODOV IN STORITEV, ZAKON O PROMETNEM DAVKU - UR. LIST RS, [T. 4/92).

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI@NICA V LJUBLJANI JE PUBLIKACIJI DIMENSIO DNE

26.9.1997 DODELILA MEDNARODNO STANDARDNO SERIJSKO [TEVILKO

ISSN 1408-4023.

KRATKE NOVICE

Kazalo

INFORMATIKA 97, GR Ljubljana

KRATKE NOVICE 3 INFORMATIKA '97, GR Ljubljana 3 Dunaj, Basel, Wiesbaden, Praga 3 Sestanek CGS-a in Autodesk-a na najvi{ji ravni 4 Zastopamo OTT 4 CERF, Bucharest: PLATEIA za Univerze v Bukare{ti in Cluju 4 Na{i novi zastopniki v svetu 5 Javna predstavitev CANALIS 4.0 v Ljubljani 5 IDEA - ekskluzivni distributer CGS programov 5 Nove instalacije programov v Makedoniji 6 V Nem~iji letos najbolj{a prodaja 6 Novosti pri Autodesku 6 Autodesk-ovi popusti odslej druga~e 7 Geodetski dan '97 v Portoro`u 7 Predstavljamo nove sodelavce 7 Slikanica: CGS v delovni vnemi RAZMI[LJANJA 8 Vsakdo potrebuje svoj e-mail 9 CAD Management ali postavitev in vzdr`evanje CAD sistemov VABLJENI K SODELOVANJU 10 Integracija ra~unalni{ko podprtih procesov v `ivljenjskem ciklu ceste PREDSTAVLJAMO 12 3D Studio VIZ 12 Na kratko: AutoCAD LT 97 13 Autodesk World NIZKOGRADNJE 14 CANALIS 4.0 15 Na kratko: PLATEIA, RX VECTOR, RUTINE, ELECTRA, PLIN 15 Prikaz rastrov v AutoCAD R14 in AcadMAP 2.0 VISOKOGRADNJE 16 AcadBAU 2D 17 AcadBAU 6/97 Z NA[IMI PROGRAMI ...

18 Ljubljanski IBE projektira deponije 18 Na{i nem{ki uporabniki projektirajo kri`i{~a STROJNA OPREMA 19 ELSA - aktualne novosti MERILNA TEHNIKA ZA OKOLJE 20 OTT Messtechnik

INFO 23

Informacijska kartica 5

3 DIMENSIO

V dneh od 7. do 10. maja je na Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani potekal edini spomladanski ra~unalni{ki sejem v Sloveniji, Informatika 97. Kljub zelo majhnemu {tevilu razstavljalcev smo se odlo~ili, da na sejmu sodelujemo. CGS se je tokrat s svojim razstavnim prostorom `al zna{el v hali A2, med mno`ico prodajalcev tiskalnikov, kopirnih aparatov in telefonov.

Da organizator sejma ne lo~i prav dobro jabolka od hru{k in ne in`enirske programske opreme od telefonov, nam je sedaj ~isto jasno. Po svoje lahko razumemo njihovo dilemo: firme, ki proizvaja lastno programsko opremo v slovenskem prostoru, res ni kam uvrstiti. Od na tiso~e registriranih podjetij, ki se ukvarjajo z ra~unalni{kimi tehnologijami, smo ena redkih izjem, ki se ne pre`ivlja le s prodajo ra~unalnikov, tiskalnikov in vse mogo~e in nemogo~e periferije. Tako smo bili ho~e{ no~e{ potisnjeni v zagotovo manj dostopne dele razstavi{~a, ~eprav je bilo poleg premiere programa AutoCAD Release 14 na na{em razstavnem prostoru mogo~e videti {e cel kup novosti in zanimivosti s podro~ja ra~unalni{kega projektiranja v gradbeni{tvu in arhitekturi.

In to se lahko dogaja v ~asu, ko v Sloveniji na veliko pi{emo in govorimo, kako je potrebno vlagati v znanje, lastne izdelke in kako se moramo usmerjati na tuje trge. V CGS-u smo to `e zdavnaj ugotovili.

Dunaj, Basel, Wiesbaden, Praga Junija letos smo opravili sedaj `e skoraj tradicionalno transevropsko turnejo, z namenom obiskati na{e zastopnike, ki obi~ajno v tem ~asu razstavljajo na sejmih pri njih doma.

Na Dunaju smo skupaj z avstrijskim zastopnikom obiskali firmo Dipl. Ing. Buschan, ki s programom PLATEIA projektira nekatere `elezni{ke odseke v Avstriji.

Od tod nas je pot vodila v Basel, kjer smo imeli za~etne

pogovore z na novo postavljenim zastopnikom za [vico, podjetjem CADITRON. Naslednji dan smo bili `e na poti v Wiesbaden, kjer je potekal sejem CAD Open, najve~ja evropska razstava in`enirskih AutoCAD aplikacij. PLATEIA in RX VECTOR sta bila na ogled na stojnici na{ega nem{kega distributorja Widemann Systeme. Na na{e veselje je bilo zanimanje med nem{kimi kupci precej{nje in zopet smo se lahko prepri~ali, da na{i PLATEI na podro~ju projektiranja cest konkurira zelo malo programov. Pot nas je potem vodila preko N端rnberga v Prago, kjer je potekal sejem ROADWARE 97. Tudi tam smo lahko videli razstavljene na{e programe, ki jih zastopa podjetje K-CAD iz Prage.

Tak{ni obiski so za nas izredno pomembni, saj izdatno krepijo obojestransko zaupanje med na{imi zastopniki in CGS-om.

Ob pogovorih z uporabniki na{e programske opreme po drugih evropskih dr`avah lahko marsikaj izvemo o `eljah in potrebah tujega trga, ki je vedno bolj zahteven in ki od nas terja polno mero pozornosti in anga`iranja.

Sestanek CGS-a in Autodesk-a na najvi{ji ravni 20. junija je v Wiesbadnu v Nem~iji potekal pomemben sestanek najvi{jih predstavnikov podjetij Autodesk, CGS, Peterschinegg GmbH iz Avstrije in Widemann Systeme iz Nem~ije.

Poglavitna tema je bila programska oprema za projektiranje nizkogradni{kih objektov v Evropi.

Podjetje Autodesk iz Kalifornije, ki ga je zastopal gospod Eric Herr, trenutno prvi ~lovek na lestvici odlo~anja v podjetju Autodesk, je namre~ pred nedavnim sklenilo pogodbo o nakupu podjetja Softdesk, doslej najve~jega razvijalca AutoCAD aplikacij na svetu. Ker je taka poteza pri{la dokaj nepri~akovano in ker bi lahko vplivala na prodajo na{ih aplikacij v Evropi, smo `eleli dobiti informacije iz prve roke o tem, kak{no je stali{~e podjetja Autodesk do evropskih razvijalcev, ki imajo de-facto mo~an tr`ni dele` v posameznih evropskih dr`avah.

KRATKE NOVICE podjetja CGS in se strinjal z na{o trditvijo, da v Evropi lahko uspejo le tiste programske re{itve, ki so prilagojene posameznim lokalnim predpisom, standardom in priporo~ilom. V na{em in Autodesk-ovem skupnem interesu je, da bodo potencialni uporabniki izbrali AutoCAD kot platformo pri re{evanju svojih in`enirskih problemov.

CERF, Bucharest: PLATEIA za Univerze v Bukare{ti in Cluju

posebej velik razstavni prostor, kjer je bilo precej prostora namenjeno na{im programom PLATEIA, CANALIS in RX VECTOR. Za CGS-ove programe se v Romuniji ve `e ve~ kot eno leto.

V tem ~asu je bila pripravljena cela vrsta predstavitev, predvsem na temo cestogradnje, objavljenih

je bilo ve~ ~lankov v ra~unalni{kih in gradbeni{kih revijah in mno`ica reklam. V dneh, ko je potekal CERF 97, je direktor podjetja CGS, dipl. in`.

Matja` [ajn, imel kraj{i intervju za romunsko televizijo, v katerem je javnost lahko izvedela za slovenski program PLATEIA. Na{ razstavni prostor je v svojem obhodu obiskal tudi predsednik romunske Predsednik romunske vlade na na{em razstavnem prostoru

CGS je skupaj s partnerji iz Avstrije in Nem~ije nastopil kot ambiciozno podjetje, ki si je zadalo za cilj postati najmo~nej{i razvijalec aplikacij za nizkogradnjo na osnovi programa AutoCAD v Evropi. Ob takih na~rtih je seveda pomembno tesno sodelovanje, obve{~anje in dolo~anje skupne strategije med podjetjema Autodesk in CGS. Velika vlaganja in skupni napori bodo lahko obrodili sadove le, v kolikor bodo razvojne, marketin{ke in prodajne aktivnosti vseh vpletenih strani potekale usklajeno. Gospod Eric Herr nam je dal svoja zagotovila, da bo CGS pravo~asno obve{~en o vseh pomembnih odlo~itvah podjetja Autodesk, ki bi lahko vplivale na poslovanje

Vsako leto v za~etku junija poteka v Bukare{ti najve~ji sejem ra~unalni{tva in informatike v Romuniji, imenovan CERF. Letos je na{ zastopnik, podjetje A&C International, postavil {e

Zastopamo OTT Poleti smo na CGS-u pridobili {e eno zastopstvo. Poleg Hydrolab sond za monitoring kvalitete vode vam bomo v prihodnje lahko ponudili tudi raznovrstne OTT merilce pretoka (hidrometri~na krila, induktivne, ultrazvo~ne), instrumente za merjenje nivoja teko~ih in stoje~ih voda ter nivoja v ceveh, naprave za merjenje koli~ine padavin ter sisteme za shranjevanje, prenos in obdelavo hidrometri~nih in hidrometeoro-lo{kih podatkov z alarmnimi sistemi. Ve~ o teh instrumentih lahko preberete v poglavju MERILNA TEHNIKA ZA OKOLJE.

Na{i novi zastopniki v svetu CADITRON [vica

sejmu je {e pred vro~im poletjem v Romunijo odpotovala po{iljka dvajsetih licenc programa PLATEIA, od katerih jih je deset instaliranih na Univerzi v Bukare{ti in deset na Univerzi v mestu Cluj v Transilvaniji. To je bil na{ prispevek in prispevek podjetja A&C International za univerze v Romuniji z namenom, da bi {tudentje `e med {tudijem spoznali programe, ki jih bodo po vsej verjetnosti sre~ali tudi v svojih podjetjih.

Poleg instalacij v Romuniji so prve Plateie `e instalirane tudi v Moldaviji, ki je vzhodna romunska soseda.

Ob koncu pomladi smo kon~no podpisali pogodbo tudi z na{im novim zastopnikom v [vici, s podjetjem CADITRON iz mesta Basel. CADITRON je eno najve~jih in najbolj poznanih podjetij v [vici za

program AutoCAD in ima `e ve~ kot petnajstletno tradicijo.

Zadovoljni smo, da je tako zaklju~en krog zastopnikov za

tako imenovane de`ele "DACH" (D-Nem~ija, A-Avstrja, CH{vica), saj vse tri skupaj predstavljajo najmo~nej{i del evropskega trga, poleg tega pa reference iz teh de`el najve~ veljajo v konkuren~nem boju na drugih evropskih trgih. Na{i predstavniki iz [vice so se v teh nekaj mesecih, odkar sodelujemo, udele`ili dveh tehni~nih seminarjev za programe PLATEIA in CANALIS v Ljubljani, ob koncu septembra pa so na{e programe `e kazali na najve~jem {vicarskem ra~unalni{kem sejmu v Baslu.

ABRYS Poljska

DIMENSIO 4

Mesto Lodz je s svojim milijonom prebivalcev eno najve~jih mest na Poljskem in kri`i{~e poti sever-jug iz Gdanska proti Krakovu in zahod-vzhod iz Nem~ije proti Rusiji. Tam je doma podjetje ABRYS, ki na Poljskem zastopa na{e programe. Sredi poletja smo pri~eli s sodelovanjem, ki je po nekaj mesecih obrodilo `e prve rezultate. 29. septembra smo v Var{avi, v enem najuglednej{ih hotelov v centru mesta, organizirali prvo javno predstavitev programa PLATEIA. Predstavitve in semi-

KRATKE NOVICE vlade, ki se je {e posebej zanimal, s kak-{nimi re{itvami lahko Romuniji pomagamo pri izgradnji njene infrastrukture.

distribucije programske opreme.

Oglas v romunski reviji CAD REPORT

Zanimanje za na{e programe je bilo res veliko. V Romuniji je trenutno na voljo angle{ka razli~ica programa PLATEIA, ki pa ima `e vgrajene nekatere posebne zahteve, ki smo jih dobili od romunskih kolegov. Tako so posebej za njih razvite posebne funkcije za rekonstrukcije cest.

Preplastitve cest predstavljajo v Romuniji velik zalogaj pri obnovi obstoje~e infrastrukture, {ele kasneje pa se na~rtuje gradnja novih, sodobnih avtocest.

Takoj po uspe{no zaklju~enem

Nova distribucija mora omogo-~iti mo~nej{i prodor CGS-ovih aplikacij na zahodnoevropska tr`i{~a, {e posebej na nem{ko govore~a obmo~ja. Ob tem se bomo v CGS-u lahko bolj posve-tili razvoju novih programov, podpori zastopnikom in kon~nim uporabnikom. IDEA kot glavni distributer zdru`uje vse lokalne distributerje po posameznih dr`avah. Vsi CGS-ovi partnerji se predstavljamo kot enotno evropsko zdru`enje, ki ima za svoj cilj postati najmo~nej{i ponudnik in`enir-skih aplikacij

Javna predstavitev CANALIS 4.0 v Ljubljani Kot je to `e obi~aj ob izidu novih verzij na{ih programov, smo tudi tokrat v 15. nadstropju poslovne stavbe World Trade Center na Dunajski cesti v Ljubljani pripravili javno predstavitev programa CANALIS 4.0. Kot je nekdo izmed udele`encev ugotovil, je zainteresiranih za ra~unalni{ko projektiranje kanalizacijskih sistemov v Sloveniji zagoto precej ve~, kot smo jih mi uspeli zbrati na omenjeni predstavitvi. Kljub temu je pribli`no trideset udele`encev predstavitve lahko spremljalo teko~o demonstracijo delovanja programa CANALIS v `ivo na velikem projekcijskem platnu.

Pred javno predstavitvijo smo v za~etku septembra v Ljubljani organizirali CANALIS 4.0 tehni~ni seminar za na{e tuje zastopnike. Prilo`ena fotografija nazorno prikazuje utrujeno ekipo, ko se je pozno zve~er vra~ala iz pr{utarne Kobjeglava nazaj v

narja, za katerega je bilo potrebno pla~ati posebno kotizacijo, se je udele`ilo pribli`no {tirideset predstavnikov razli~nih podjetij, ki so pripotovali iz vseh predelov poljske dr`ave. Med slu{atelji je bilo nekaj zelo uglednih gostov, med njimi pomo~nik poljskega ministra za promet ter direktor podjetja Autodesk Poljska. [e pred koncem leto{njega leta bi `eleli pripraviti "PLATEIA Workshop" za vse, ki bi `eleli program spoznati podrobneje.

PLATEIA se trenutno prevaja v poljski jezik. Tako ra~unamo, da bomo na poljskemu tr`i{~u prvi izmed tujih firm uspeli ponuditi program v njihovem jeziku in z vklju~enimi poljskimi standardi za projektiranje cest.

pogovorov je bila nova generalna distribucija CGS-ovih programov.

10. oktobra smo na Dunaju s pomo~jo avstrijske firme Peterschinegg GmbH organizirali sre~anje "CGS Partner´s Meeting", ki so se ga udele`ili skoraj vsi vodilni managerji podjetij, ki zastopajo podjetje CGS v tujini. Glavna tema

CGS

IDEA - ekskluzivni distributer CGS-ovih programov

CGS je v oktobru 97. podpisal pogodbo s podjetjem IDEA Ltd. (Innovative Distributors of Engineering Applications), s katero je IDEA dobila eksklu-zivno pravico prodaje CGS-ovih programov v Evropi, na Bli`njem Vzhodu in v Severni Afriki, z izjemo Slovenije, kjer programe {e vedno prodaja CGS sam. Podjetje IDEA vodijo izku{eni poslovne`i iz zahodne Evrope z dolgoletnimi izku{nja-mi na podro~ju

SOFTWARE

AUTHORIZED DISTRIBUTOR 5 DIMENSIO

KRATKE NOVICE za podro~je nizko-gradnje na osnovi programa AutoCAD v Evropi.

Partnerji so ob zaklju~ku sre~anja prejeli kovinske zidne table z napisom "Authorized CGS Software Distributor".

Nove instalacije programov v Makedoniji Po ve~ kot dveh letih vlaganj v makedonsko tr`i{~e se ka`ejo prvi dobri poslovni rezultati v najju`nej{i biv{i jugoslovanski

republiki. Na{ makedonski zastopnik GISMAK iz Skopja je v zadnjem letu poleg podjetja GRANIT s programom PLATEIA opremil tudi podjetji MAVROVO in PANONIJA, ki sta najmo~nej{i projektantski organizaciji v Makedoniji. Slovensko blago je v Makedoniji vedno u`ivalo dober ugled, kar zagotovo pomaga tudi na{im izdelkom pri uveljavljanju.

Novosti pri Autodesku Po tem, ko je bil spomladi izredno uspe{no lansiran AutoCAD Release 14 in je `e skoraj polovica uporabnikov nadgradila svoje verzije AutoCAD-a Release 12 in 13, so v prodaji `e novi produkti. Autodesk vedno bolje pokriva tako manj zahtevno CAD publiko s

AutoCAD Map

programom AutoCAD LT 97, kot tudi podro~je strojni{tva z Mechanical Desktop-om in podro~je GIS sistemov s programi AutoCAD MAP, Autodesk WORLD in MapGuide. KINETIX, ki je oddelek Autodeska za 3D vizualizacijo in multimedijo, s svojimi programi 3D STUDIO MAX, VIZ in dodatki k tem programom uspe{no izpodriva velike ra~unalni{ke hi{e, kot so TDI in Silicon Graphics. Po~asi, vendar s ~vrstimi koraki. Autodesk je trenutno peta najve~ja softverska hi{a na svetu. Uspe{na prodaja programa AutoCAD Release 14 v poletnih mesecih je {e utrdila `e tako ve~inski dele` podjetja

Autodesk World

V Nem~iji letos najbolj{a prodaja Kon~no lahko poro~amo, da je obseg prodaje na{e programske opreme v Nem~iji presegel prodajo v vseh drugih evropskih dr`avah. To je bilo vsled veliko-sti nem{kega trga in velikih vlaganj s strani CGS in distribu-terja Widemann Systeme sicer za pri~akovati, vendar je vseeno vladala dolo~ena negotovost, dokler niso {tevilke dejansko pokazale dober rezultat. Na{i kupci v Nem~iji so zaenkrat predvsem manj{a privatna pod-jetja z eno do tremi licencami PLATEIE, precej instalacij pa je tudi v posameznih mestnih upravah. Na{ distributer je s tem, ko je dal {tevilnim nem-

Autodesk na svetovnem CAD tr`i{~u.

{kim podjetjem program PLATEIA na trimese~no testiranje, o~itno na{el pravi recept za prodor na nem{ki trg.

Autodeskovi popusti odslej druga~e

ugoden ali zadovoljiv za velike kupce. O~itno je, da si Autodesk zaradi svoje suverene vloge na CAD tr`i{~u marsikaj Popusti od 01.01.1998 VREDNOST NAKUPA

Z novim letom 1998 bo za~el veljati nov na~in obra~unavanja koli~inskih popustov za programe Popusti do 31.12.1997 [TEVILO LICENC

POPUST

1 2 do 5 6 do10 11 in ve~

0% 15% 20% 25%

Autodesk. Ta bo na `alost, tako se zdi, najbolj prizadel mala podjetja in posameznike in bo

0 15.000 25.000 55.000

- 14.990 DEM - 24.990 DEM - 54.990 DEM DEM in ve~

POPUST 0% 10% 15% 20%

lahko privo{~i, kljub temu, da tudi konkurenca ne po~iva. Za kaj torej gre?

Do sedaj je ob nakupu programov AutoCAD, 3D STUDIO in drugih iz Autodeskove palete veljalo pravilo, da prvo licenco vedno pla~amo najdra`je, torej brez popusta, naslednje DIMENSIO 6

licence pa se obra~unajo z ustreznim popustom, ne glede na to, kdaj se druga in nadaljnje licence kupujejo. Na primer, ~e ste kupili svoj prvi AutoCAD {e lani, ste danes upravi~eni do 15% popusta ob nakupu druge licen-ce programa AutoCAD. Popusti se do konca leta 97 {e vedno obra~unavajo po obstoje~i lestvici: Od za~etka leta 98 bodo popusti dolo~eni na osnovi velikosti posameznega posla. Popusti se bodo dajali le v primeru, ~e je vrednost hkratnega nakupa ve~ja od predpisane vsote.

Lestvica popustov bo naslednja:

KRATKE NOVICE O~itno je, da se ne bo ve~ spla~alo kupovati posameznih, pa~ pa ~im ve~ paketov naenkrat.

Srednja in velika podjetja bodo morda podpisala pogodbe, imenovane "Major Account Agreement". Popusti po teh pogodbah se gibljejo med 20% in 35%, vendar mora biti letni obseg poslov v vrednosti 100,000 DM. Obstajajo tudi tako imenovane "Global Account Agreement" pogodbe, ki pa jo lahko podpi{ete v primeru, ~e boste v enem letu investirali ve~ kot 750,000 DM! To pa je `e kar ~edna vsota, ki nima veliko skupnega s

slovensko gospo-darsko realnostjo. Spet bo pa~ tako, da bodo veliki postali {e ve~ji, medtem ko se bodo mala podjetja kr~evito borila za svoj prostor pod soncem.

Zatorej: vsem, ki nameravate v kratkem dopolniti svojo zbirko programske opreme Autodesk, svetujemo, da se za to odlo~ite {e pred koncem leto{njega leta in tako uveljavite trenutno veljavni koli~inski popust.

Prilo`nost zamujena ne vrne se nobena.

Predstavljamo nove sodelavce V za~etku leto{njega septembra smo se v CGS-u ponovno okrepili. Na{ osmi zaposleni je Andrej Kogov{ek, diplomirani in`enir gradbeni{tva, ki je svojo diplomo na FGG Univerze v Ljubljani iz Konstrukcijske smeri zagovarjal meseca julija.

Diplomska naloga je bila izdelana v okviru razvoja programa MONCAD za projektiranje monta`nih konstrukcij in v sklopu sodelovanja med FGG in CGS-om.

CGS je na 30. Geodetskem dnevu sodeloval tudi kot sponzor

Geodetski dan '97 v Portoro`u

najve~je nagrade na tomboli, ki jo je priredilo Primorsko Geodetsko Dru{tvo, osebnega ra~unalnika CGS Pentium 200 z

Leto{nji `e trideseti Geodetski dan je znova potekal v lepem okolju hotela Emona Bernardin v Portoro`u, kjer smo postavili svoj kar velik razstavni prostor. Letos smo dali poseben pouda-rek na Autodesk GIS programske re{itve, saj so geodeti med

monitorjem in vso potrebno pripadajo~o opremo za delovanje ra~unalnika. Sre~ni dobitnik, ki pa ga `al nismo uspeli identificirati, je bil nepri~akovanega darila zagotovo

najbolj pomembnimi ~leni v zagotovitvi kvalitetnih podatkov pri vzpostavljanju geografskih informacijskih sistemov.

Poleg AutoCAD MAP 2.0, ki je nadgradnja programa AutoCAD, smo prvi~ v Sloveniji javno predstavljali programe Auto-desk WORLD in Autodesk MapGuide. Prvega kot predstav-nika "resnega" GIS-a, drugega pa kot predstavnika novih mo`nosti uporabe GIS-a v povezavi z Internetom. Drugi dan geodetskega sre~anja smo v veliki dvorani pripravili predavanje z naslovom "Autodesk GIS programske re{itve", kjer je g. Zelles, visoki predstavnik GIS oddelka pri firmi Autodesk iz prve roke postregel z najnovej{imi informacijami v zvezi z GIS tehnologijami in firmo Autodesk.

Andrej je za~el sodelovati s CGS-om `e pred tremi leti, ko se je javil na na{ poziv {tudentom FGG za sodelovanje. Svoje prve programerske izku{nje v Auto-Lispu si je nabiral na modulih Prometna oprema in Rutine, kasneje pa je prevzel skrbni{tvo nad modulom Pre~ni profili programa PLATEIA. V treh letih skupnega dela je nabral mnogo programerskih in in`enirskih izku{enj s podro~ja uporabe programov za projektiranje cest in nizkogradni{kih objektov in to delo nadaljuje danes v CGS-u.

Andrej bo v prihodnosti nudil predvsem hitro in kvalitetno pomo~ uporabnikom na{ih programov v Sloveniji in tujini, hkrati pa {e naprej sodeloval v razvoju programa PLATEIA.

7 DIMENSIO

RAZMI[LJANJA

Vsakdo potrebuje svoj e-mail M

A

T

J

A

@

[

A

J

N

Medtem ko se tega niti dobro ne zavedamo, se okoli nas nezadr`no plete neskon~na komunikacijska mre`a, imenovana

@ @ @ @

Svetovni splet (Internet). V osnovi je svetovni splet resda le nepregledna mno`ica `i~nih, brez`i~nih in satelitskih telefonskih povezav ter skup programov, ki splet krmilijo. Vendar vse to skupaj tvori hrbtenico sodobne informacijske dru`be.

Namen tega kratkega sestavka je na preprost in poljuden na~in razlo`iti, kako in zakaj lahko uporabljamo elektronsko po{to. S pridom jo lahko uporabimo predvsem pri svojem pisarni{kem in in`enirskem delu, lahko pa je prav zabavna tudi v privatnem `ivljenju.

Elektronska po{ta lahko deluje preko svetovnega spleta (globalna po{ta) ali znotraj lokalnih ra~unalni{kih mre` (lokalna po{ta), ki so vzpostavljene v posameznih podjetjih ali institucijah.

Globalna elektronska po{ta V preteklosti, ko svetovni splet {e ni obstajal v taki obliki, kot ga poznamo danes, je bilo po{iljanje elektronske po{te mogo~e le preko za to posebej postavljenih velikih ra~unalnikov, kakr{en je na primer Compuserve v Ameriki ali kakr{ni so bili instalirani na univerzah, institutih in raziskovalnih ustanovah. Danes se elektronska po{ta po{ilja po svetu preko svetovnega spleta.

Elektronska po{ta je del funkcionalnosti, ki nam jo daje svetovni splet. Internet nam sicer omogo~a {e iskanje informacij po spletnih straneh in po{iljanje ve~jih koli~in podatkov.

Elektronsko po{to v okviru svetovnega spleta uporabljamo za po{iljanje sporo~il in podatkov zunaj lokalnih mre` na poljubne razdalje in destinacije.

Lokalna elektronska po{ta V lokalnih mre`ah, kakr{ne so `e postavljene v marsikaterem podjetju, lahko uporabljamo lokalno elektronsko po{to. Obi~ajno za to potrebujemo ra~unalnike z instaliranim Windows 95/NT operacijskim sistemom, povezane med seboj s posebnim mre`nim stre`nikom ali brez njega.

Lokalna elektronska po{ta je odli~no nadomestilo za mno`ico sporo~il na papirnatih listkih, ki si jih morda tudi vi pu{~ate na mizah ali vsepovsod.

izredno hitro. Ne glede na razdaljo, ki jo mora premagati, je po{ta pri naslovniku `e v nekaj sekundah ali nekaj minutah po tem, ko smo jo odposlali.

Uporaba elektronske po{te Elektronska po{ta ne more nadomestiti dolgih telefonskih pogovorov, pa~ pa je neprekosljiva, ko moramo nekomu poslati kratko sporo~ilo. Elektronska po{ta je idealna v primerih, ko `elimo nekomu posredovati natan~no informacijo. Na primer, naslov in telefonsko {tevilko, serijsko {tevilko AutoCAD-a, geslo za aktiviranje programske opreme, seznam datotek, popis materiala, specifikacijo cene.

@

Kako deluje Najprej morate imeti naslov.

Svojega in tistega, kamor `elite poslati sporo~ilo. V interni mre`i je naslov obi~ajno ime ra~unalnika, kamor po{iljamo sporo~ila. V svetovnem spletu pa je naslov lahko na primer tone.jezni@cgs.si ali podob-no.

Elektronska po{ta deluje

Vse te podatke lahko iz elektronske po{te s preprostimi ukazi copy-paste prenesemo v drug program, na primer Word, Excel ali AutoCAD in se tako izognemo napakam pri pretipkavanju.

Elektronsko po{to lahko po{iljamo enemu ali ve~ naslovnikom.

Lahko uporabimo funkcije "v vednost" (cc), ali "posredujem naprej" (forward), ~e sporo~ilo ni prispelo na pravi naslov. Sporo~ila sprejemamo takrat, ko po`enemo program za pregled sporo~il. Pred tem moramo obi~ajno, ~e gre za zunanjo po{to, vzpostaviti povezavo z Internetom preko modema, v kolikor nimamo direktne najete telefonske linije. Dobro je to, da nas

CGS in elektronska po{ta

V CGS-u vedno intenzivneje uporabljamo globalno elektronsko po{to.

Uporaba se {iri s {tevilom na{ih strank, ki imajo svoj elektronski na-slov. Fax aparat se vedno redkeje upo-rablja, ve~inoma le za po{iljanje sporo~il, ki so `e na

papirju. V zadnjih nekaj mesecih intenzivno uporabljamo tudi lokalno elektronsko po{to, kar je zmanj{alo porabo papirja v pisarni.

Elektronska po{ta se v CGS-u veliko uporablja za komunikacijo med razvijalci - progra-

merji CGS-ove programske opreme.

Ko boste vzpostavi-li svoj email naslov, nam lahko po{ljete svojo spo-ro~ilo na naslednje naslove: cgs@cgs.si ~e gre za splo{no obvestilo, katerega

DIMENSIO 8

ne veste, kam sicer nasloviti, support@cgs.si opise te`av v zvezi z uporabo programov in na{e opreme po{ljite na ta naslov, ime.priimek@cgs.si ~e `elite sporo~ilo poslati to~no dolo-

~eni osebi. Posebej {e opozarjamo, da je naslov support@cgs.si nov naslov, ki ga bomo zelo redno pregledovali in na vpra{anja in te`ave tudi vestno odgo-varjali.

Veselimo se va{ega

RAZMI[LJANJA

@ @ @ @ @ @ @ @ sporo~ilo vedno po~aka in da ga lahko pregledamo takrat, ko imamo ~as za to. Sporo~ila lahko pregledujemo in po{iljamo od koderkoli, kjer se lahko z ra~unalnikom preko modema priklju~imo na omre`je. Lahko je to tudi prenosni ra~unalnik in GSM telefon. Tako si lahko danes privo{~imo pregled in po{iljanje elektronske po{te kar iz avtomobila, pa ~etudi smo na daljni poti izven Slovenije.

Komunikacija CGS - uporabnik Pri na{em delu in poslovanju s strankami je e-mail lahko izredno koristen pripomo~ek.

Odli~no ga lahko uporabimo za po{iljanje sporo~il in obvestil.

Uporabniku na{e programske opreme lahko po{ljemo popravek ali dopolnitev programa zaradi morebitne napake ali posebnih `elja. Tako nam je vsem lahko prihranjeno veliko poti.

Uporabnik lahko po{lje primer risbe ali podatkov, s katerimi ima te`ave. V CGS-u lahko isti primer preverimo in ukrepamo.

Pomanjkljivost je lahko odpravljena v nekaj minutah.

Dobre strani elektronske po{te Elektronska po{ta potuje precej hitreje, kot so v~asih potovale ko~ije in kot se danes vozijo po{tarji na kolesih. Hitrost prenosa od kjerkoli in kamorkoli se meri v sekundah ali minutah.

Po{to lahko pregledujete povsod, kjer se lahko priklju~ite z ra~unalnikom na omre`je. Torej ni nujno, da to opravite s svojega delovnega mesta. Lahko to storite od doma. Ravno tako lahko po{ljete tudi vi sporo~ilo ali odgovor od koderkoli. Po{to prejmete in pregledate takrat, ko imate ~as. Po drugi strani jo lahko po{ljete, ko naslovnik ni na svojem delovnem mestu in jo bo prejel ob svojem prvem pregledu sporo~il. Elektronska po{ta lahko s seboj prena{a podatke. To so lahko besedila, risbe, poljubne datoteke. Obi~ajno s po{to po{iljamo manj{e koli~ine podatkov. Za ve~je po{iljke so na voljo drugi mehanizmi, na primer FTP (File Transfer Protocol) stre`niki. Z elektronsko po{to lahko prihranite kar

je v ra~unalniku in jo lahko od ~asa do ~asa arhiviramo in bri{emo. Seveda si lahko po{to tudi iztiskate na tiskalnik in shranite pomembna sporo~ila v mapo.

Slabe strani elektronske po{te Med~love{ki odnosi. Torej, strinjam se, da elektronska po{ta ni zamenjava za sestanke ali telefonske pogovore. Elektronska po{ta je preprosto nov medij, ki dopolnjuje doslej znane oblike med~love{ke komunikacije. Elektronska po{ta se na~eloma lahko izgubi ali ne pride do naslovnika. Obstajajo sicer na~ini za preverjanje, vendar tudi ti delujejo bolj pogojno. Elektronska sporo~ila so obi~ajno oblikovno pusta.

Lep dopisni papir in ovojnica sta seveda bolj ugledna.

Kaj potrebujemo za priklop Za priklop na elektronsko po{to potrebujete: telefonsko linijo, ki naj bo vsaj navadna digitalna.

ISDN je {e bolj{a. Potrebujete ra~unalnik z instaliranim

Kaj potrebujete za priklop

@

Za priklop na elektronsko po{to potrebujete: telefonsko linijo, ki naj bo vsaj navadna digitalna.

ISDN je {e bolj{a.

Potrebujete ra~unalnik z instaliranim Windows 95 ali Windows NT operacijskim sistemom. Potrebujete modem. Potrebujete {e programe za komunikacijo.

Ve~ino tega je `e zajeto v Windows operacijskih sistemih. Za odprtje va{ega elektronskega naslova morate izpolniti prijavo za priklju~ek na Internet, ki jo dobite pri ponudnikih, kot je na primer Telekom Slovenije. Potem vam mi lahko {e vse skupaj o`ivimo tako, da vse kable pravilno pove`emo in uredimo nastavitve v ra~unalniku.

CAD Management ali postavitev in vzdr`evanje CAD sistemov M

A

T

J

A

@

[

J

Tokrat nadaljujemo z objavo ~lanka, katerega prvi del je bil predstavljen v prej{nji, ~etrti {tevilki ~asopisa Dimensio. Kot `e re~eno, upamo, da bo to pisanje komu razjasnilo pogled na postavitev in vzdr`evanje ra~unalni{kega sistema za projektiranje.

CADD manager ali sistemski manager CADD sistem ne more skrbeti sam zase.

Kakor vzdr`evalec `elezni{kih prog s poso-do olja skrbi, da so tra~nice vedno v redu podmazane, sistemski manager pazi, da CADD sistem te~e brez zastojev.

On ali ona skrbi za celoten ra~unalni{ki sistem in nad-zira dejavnike, ki lahko kakorkoli vplivajo nanj. Namesto z vsebino in potekom pro-jekta se CADD manager ukvarja s program-sko in strojno opremo, ki sestavljata CADD sistem.

Odgovornosti sistemskega managerja so: 1. vzdr`evanje operativnosti sistema; 2. nadzorovanje ob~asnega vzdr`evanja sistema in po potrebi poziv servisa dobavitelja sistema; 3. zasledovanje problemov, ki se pojavljajo na sistemu in obve{~anje o tem uporab-nikov in dobaviteljev sistema; 4. instaliranje in testiranje novih verzij in dopolnitev programske in strojne opre-me; opozarjanje dobaviteljev na slabo-sti in napake v programski in strojni opremi; 5. koordiniranje arhiviranja podatkov iz diskov na trak (ali CD-ROM) in nadzoro-vanje arhiva; 6. dokumentiranje programske opreme in datotek na sistemu; brisanje ali arhivi-ranje starih in neuporabljanih datotek; 7. spremljanje izdelave projektov in re{e-vanje nastajajo~ih operativnih zastojev; pomo~ uporabnikom z analizo izdelkov in izrabo resorjev; 8. izobra`evanje uporabnikov v zvezi s pravilno uporabo strojne opreme in uporabo posebnih procedur za posebna opravila; 9. dogovarjanje z vodji projektov o specialni programski opremi za izdelavo bodo~ih projektov; 10.kjer je potrebno, poskrbeti za novo dokumentacijo, povzetke, raz{iritve ali interpretacije obstoje~e pisne dokumentacije; 11.nadzorovanje obra~una izrabe ra~unal-ni{kih kapacitet; 12.kjer je mogo~e, zasnovati in izdelati programsko opremo, ki bo povi{ala produktivnost; 13.izpopolnjevanje svojega znanja v zvezi z novimi tehni~nimi mo`nostmi in pridobivanje ljudi za investiranje v razvoj.

Naloge, s katerimi se soo~a CADD manager, so druga~ne narave kot problemi projektantov. Za projektanta so to nevidni problemi, ki pa jih CADD manager re{uje vsakodnevno, npr.: kako in kdaj naj kopira-mo ali arhiviramo risbe in ostale datoteke? Bo projekt stal na na{em disku? Koliko spominskih kapacitet potrebujemo? Ali bo zadosti ra~unalnikovega pomnilnika za novo prihajajo~e aplikacije? Pojmi, kot so npr. 'hitro izvajanje operacij s plavajo~o vejico' ali 'dvojna natan~nost' za projektan-ta ne obstajajo, vendar imajo bistven vpliv na splo{no performanso CADD sistema.

Dnevni nadzor ra~unalni{kega sistema je v rokah CADD managerja. On ali ona planira spremembe v sistemu, skladno in v koordi-naciji z uporabniki sistema, predstavlja projektni team pri dobavitelju ra~unalni{ke opreme.

Pomembna je dobra komunika-cija z uporabniki sistema. CADD manager mora lo~evati med sistemskimi in uporab-ni{kimi problemi. Uporabniki imajo nas-protujo~e si ideje o uporabi ra~unalni{ke tehnologije. Tistim, ki imajo nekonstruktiv-ne namene, je treba prepre~iti dostop do sistema.

Sistemski manager je v projektnem biroju nova vloga, zato ga obi~ajno zaposlimo kot novo osebo, ki prina{a s seboj dolo-~eno poznavanje CADD problematike. V biroju samem pa mora povezati izku{nje projektantov z mo`nostmi, ki jih daje CADD tehnologija.

Proizvodni manager Proizvodni manager je nova vloga za manj{e do srednje velike projektivne biroje, vendar poznana v ve~jih birojih z okoli 100 zaposlenimi. Proizvodni manager ima svoj polo`aj nekje med vodjo projektne skupine in CADD operaterjem. Za razliko od CADD managerja, on ali ona skrbi za standarde risanja, vsebino dokumentacije in napredovanje projekta.

Odgovornosti proizvodnega managerja v zvezi s CADD so: 1. razvijanje in vzdr`evanje standardov in napotkov za vsebino in organizacijo projektne dokumentacije; 2. razvijanje, uporaba in vpeljevanje

nadaljevanje na naslednji strani 9 DIMENSIO

A

N

VABLJENI K SODELOVANJU Tokrat uvr{~amo v Dimensio ~lanek na{ega dolgoletnega znanca in poslovnega postopkov za kontrolo kvalitete dokumentacije; 3. izdelovanje postopkov za instalacijo standardnih rutin, makrojev, podlog za digitalne table, prototipnih prijatelja, dr. Danijela Rebolja iz Univerze v Mariboru. Dr. Rebolj že vrsto leto raziskuje risb, knjiž-nic simbolov in negrafičnih datotek; podro~je gradbeni{ke informatike. Posebej tesno sodelovanje med Mariborsko Univerzo in CGS je

4. prispevanje k maksimalni iskori{čenosti birojevih potencialov, posebej CADD sistema in članov projektnih skupin; 5. razgrinjanje poteka projekta, pred začetkom del in med njim, nudenje pomoči pri časovnem planu izdelave projekta;

bilo vzpostavljeno na podro~ju cestogradnje. Dr. Rebolj namre~ s svojimi sodelavci razvija ra~unalni{ke tehnike, s katerimi bi lahko u~in-koviteje povezali vse podatke in faze dela pri projektiranju cest. ^lanek, ki ga v tokratni Dimensio prispeva dr. Rebolj, se navezuje na na{e razvojno delo. Ideje, ki so prikazane v tem ~lanku, bodo v prihodnosti v veliki meri na{le svoje mesto v programu PLATEIA.

6. uvajanje standardov in njihovo vpeljevanje pred začetkom del na projektu; usmerjanje revizije in dodatkov k standardom, specifično za posamezne projekte; 7. nadzorovanje in dajanje podpore operaterjem, da ti lahko izdelke dokončajo pravočasno in skladno z razpoložljivimi sredstvi ter standardi; 8. koordiniranje in nadzorovanje časovnih planov projekta za dobro izkori{čenost delovne sile in za uravnoteženost del med izdelavo projekta; 9. proučevanje problemov, ki se javljajo na projektu, vključno s pripombami projektnega teama; 10. pregledovanje vseh preglednih in končnih risanih izdelkov in poročil; 11. povezovanje s sistemskim managerjem, odkrivanje in re{evanje problemov na CADD sistemu; 12. pogosto pregledovanje stanja projekta in ustrezno usklajevanje časovnih in finančnih planov; 13. preverjanje velikih odklonov v izdelavi projekta in predvidevanje dodatnih del; 14.odvračanje uspe{nih CADD operaterjev od sistemskega dela; 15.izobraževanje operaterjev z neprekinjenimi programi začetnih, nadaljevalnih in izpopolnjevalnih seminarjev.

Naloga proizvodnega managerja je izdelava inženirsko in arhitektonsko korektnih načrtov in ostalih izdelkov.

Standarde risanja (risalne ravnine, barve elementov, debeline izrisa, tipi črk, tipi črt, oprema načrta, simboli, načini kotiranja, ...) je potrebno sproti uvajati, dopolnjevati in dokumentirati. Proizvodni manager mora biti tisti, ki razporeja delo med CADD operaterje ali obdelovalce.

Vodja projekta, ki vzdržuje stike s svoji m i k l i e n t i i n s C A D D sistemom, potrebuje precej-{njo pomoč in strokovno podporo. Tako

DOC.DR. DANIJEL REBOLJ UNIVERZA V MARIBORU, TEHNI[KA FAKULTETA

Integracija ra~unalni{ko podprtih procesov v življenskem ciklu ceste Pri na~rtovanju, gradnji in vzdrževanju cest - v življenjskem ciklu cest torej - pri mnogih aktivnostih uporabljamo ra~unalni{ke programe. Ti programi zahtevajo tiste specifi~ne podatke o cesti, ki po vsebini, strukturi in obliki ustrezajo njihovi funkciji. Obi~ajno je treba za vsak program podatke posebej pripraviti - vnesti nove, ali preoblikovati ali dodatno pojasniti obstoje~e. Obdelava podatkov je (v glavnem) neprimerno hitrej{a od njihove priprave, kakovost obdelave pa je v veliki meri odvisna od kakovosti podatkov. ^e torej želimo izbolj{ati ra~unalni{ko podporo med seboj povezanim procesom - in procesi v življenjskem ciklu ceste to zagotovo so - se je smiselno lotiti naloge na podro~ju priprave ustreznih podatkov.

zanj kot tudi za operaterja je težko pričakovati popolno razumevanje pro-jektnih tehničnih detajlov in popolno obvladovanje CADD tehnologije. Z uvajanjem računalni{ko podprtega nači-na projektiranja postaja torej jasno, da je vloga proiz-vodnega managerja (vsaj v večjih projektivnih birojih) nepogre{ljiva.

CADD projektni koordinator V manj{ih birojih, ki ne morejo zaposliti proizvodnega mana-gerja, lahko slednjega nado-mestimo s t.i. projektnim koordinatorjem, človekom iz vrst izku{enih CADD operaterjev. Njegova vloga je tesno sode-lovanje s CADD managerjem in vodjem projekta. Ne samo, da aktivno sodeluje pri obdelavi projekta na delovni postaji, ampak tudi povezuje CADD operaterje in vodjem projekta, odgovornim pro-jektantom ali z arhitektom. Projektni koordinator mora predvideti trajanje izdelave dokumentacije, uskladiti izdelavo projekta in dnevno spremljati njegovo napredovanje.

Slika 3. VRML predstavitev modela cestnega telesa MCT

DIMENSIO 10

V gradbeni{tvu osnovna težava ni v tehnologiji (imamo objekt-no tehnologijo, iz nje izhajajoča RAD - rapid aplication develop-ment orodja, standarde za opis produktov, kot je npr. STEP, in {e kaj) temveč predvsem v pristopu v organiziranju dela in programov, ki to organizacijo posnemajo in podpirajo. Večina programov skoraj izključno izhaja iz načina dela, ki je bil značilen za pred računalni{ko obdob-je inženirstva (čeprav so lepo zaviti v objektno usmerjene uporabni{ke vmesnike). Znotraj enega procesa je način dela sicer visoko interaktiven, toda medprocesno komunikacijo bi lahko primerjali z že zdavnaj preživelo paketno obdelavo, za katero je značilna linearna eno-

VABLJENI K SODELOVANJU tehnologije, ki jim Internet v veliki meri veča pomen in uporabno vrednost, pa nam omogočajo interakcijo tudi med procesi in udeleženci v življenjskem ciklu gradbenega objekta. ^e želimo sodobno informacijsko tehnologijo učinkovito uporabiti, je treba začeti pri prilagajanju organizacijskih konceptov, ne pa pri uporabi novih tehnologij na stari način - kar je sicer pri uporabi računalnikov na področju gradbeni{tva dokaj običajno.

Za veliko večino znanih programov, ki so v uporabi pri cestogradnji, so značilne slabo povezane ali sploh nepovezane podatkovne strukture, ki so podrejene predvsem postopku konvencionalnega načrtovanja cest. [e posebej to velja za nadgradnje različnih univerzalnih CAD programov, ki vključujejo dodatne specializirane funkcije za načrtovanje cest in so usmerjeni predvsem v izdelavo risb načrtov.

je namenjen standardizaciji opisovanja produktnih modelov.

Vendar je do učinkovite uporabe STEP-a dolga pot, ki smo jo v na{i raziskovalni skupini, Centru za gradbeno informatiko na mariborski Fakulteti za gradbeni{tvo, pričeli že pred skoraj petimi leti. @e nekaj let se namreč ukvarjamo z integracijo računalni{ko podprih procesov življenjskih ciklov gradbenih objektov - {e posebej cest in izdelali smo enostavnej{i odprt produktni model ceste, ki ga je veliko lažje implementirati. Model cestnega telesa (MCT), kot smo ga poimenovali, pa nam služi kot izhodi{če za izbolj~anje izmenjave podatkov med obstoječimi programi, ki podpirajo različne faze v življenjskem ciklu ceste.

Integrirani model ceste MCT Tudi za tlorisni prikaz osi ceste lahko rečemo, da je model ceste. Vendar tak prikaz predstavlja le izsek iz celotne strukture. O integriranem modelu objekta pa lahko govorimo {ele tedaj, ko vključuje vse bistvene kompo-

Slika 1. Sinteza projekcij osi in prečnih profilov - osnovnih gradnikov modela ceste

vit model ceste - podatkovne strukture torej, v katerih so med seboj povezani osnovni gradni-ki, kot so os ceste, elementi prečnih profilov in teren. Pro-gramov, ki bi vsebovali celovit model ceste, je precej manj in so praviloma zaprti. To pomeni, da svojega modela ne znajo posredovati drugim programom brez znatne izgube informacije, ki je značilna za pretvorbo v {iroko podprte standardne opi-se podatkovnih struktur - pred-vsem geometrijskih (npr. DXF).

Novi standardi na področju izmenjave informacij ponujajo veliko več možnosti za celovitej{e eksterne opise modelov gradbenih objektov - tudi cest.

njimi. Marsikateri CAD program za ceste vključuje vse potrebne komponente, vendar so povezave med njimi skrite v programu samem in ne v modelu - ali pa jih v računalniku sploh ni in jih ustvari človek v svojem umu.

Seveda lahko model ceste definiramo {ir{e ali ožje - odvisno od faze življenjskega cikla oz. aspekta, s katerega cesto opazujemo. V fazi priprave zemlji{ča je lahko bistvena komponenta modela poligon, ki predstavlja obod cestnega telesa, v fazi izgradnje je to tehnologija, veza-na na določeno aktivnost v terminskem planu gradnje, za vrednotenje investicije so pomembni ekonomski vplivi, za ugotavljanje vplivov na okolje pa

11 DIMENSIO

Model cestnega telesa (MCT) izhaja iz faze geometrijskega načrtovanja, saj je geometrija osnovna lastnost in funkcija ceste. Model je objektno zasnovan in odprt, kar nam omogo~a postopno dopolnjevanje z elementi, ki so potrebni v drugih fazah življenjskega cikla. Da bi omogo~ili najve~jo možno kompatibilnost z raz{irjenimi ra~unalni{kimi programi, smo ohranili temeljno strukturo modela, ki izhaja iz konvencionalnega postopka na~rtovanja cest. Slika 1 {e najbolj nazorno prikazuje jedro modela cestnega telesa MCT, v katerega sta med drugim vklju~eni horizontalna in vertikalna projekcija osi ter opis pre~nih profilov.

Zunanja reprezentacija MCT, ali kratko mCT (metadatoteka cestnega telesa), je namenjena predvsem izmenjavi podatkov med obstoje~imi programi, ki so vklju~eni v življenjski cikel ceste.

Prvi korak v na{em pristopu je bila preprosta metadatoteka, za katero je mogo~e hitro in enostavno implementirati vmesnike za branje in/ali pisanje ustrez-nih podatkov v programske pa-kete vseh vrst, ki jih uprabljajo v mnogih razli~nih birojih in podjetjih, vklju~enih v življenjski cikel ceste. Ni naklju~je, da bo prvi program za projektiranje cest z vmesnikom MCT prav Plateia.

In kak{ne prednosti prina{a uporaba Modela cestnega telesa? Razen prena{anja podatkov o cesti med enakimi programi na razli~nih ra~unalnikih (ome-nili smo že pomen ohranjanja vseh informacij, predvsem po-vezav med posameznimi gradni-ki) je že ta trenutek na voljo tudi t.i.

Okolje za podporo življenj-skega cikla ceste (ali kratko RO), ki vklju~uje ve~ funkcionalnih modulov (v obliki strežnikov), seveda pa nameravamo z vmesniki MCT opremiti tudi druge obstoje~e programe za npr. kalkulacije, terminsko planira-nje itd. V okolju RO so trenutno na voljo naslednji funkcionalni strežniki, ki vsi uporabljajo del podatkovne strukture, definira-ne v MCT: + definicija koridorja (ob pod-

pori ustreznih geografskih plasti poi{~emo optimalni geografski koridor za novo cesto), + spremljanje odkupa zemlji{~ (generiramo obod cestnega telesa s skrajnimi zunanjimi to~kami pre~nih profilov ter z njim prekrijemo parcele v ustrezni geografski temi - Slika 2),

+ izračun emisij {kodljivih snovi

(uporabimo prostorsko predstavitev osi, ki jo generiramo iz projekcij v modelu, dodat-no pa moramo navezati ustrezne prometne podatke) in + hitra 3D vizualizacija (generiramo 3D geometrijski model ter s tem omogo~imo hitro vizualno presojo trase; 3D vizualizacijo smo implementirali tudi v obliki samostojnega programa, ki iz mCT izdela VRML (virtual reality markup language) datoteko, primerno za objavo na svetovnem sple-tu - Slika 3).

Zaključek Pri uvajanju okolja RO smo lahko ugotovili, da je problem pri povezavi razli~nih programov, ki podpirajo razli~ne faze v življenjskem ciklu ceste, predvsem konceptualni in organizacijski in ne toliko tehnolo{ki.

Enostavno povedano, zastoji in težave nastajajo pri konvencionalni pripravi vhodnih podatkov za posamezen ra~unalni{ki program. Veliko o~itkov smo doži-veli zaradi enostavnosti modela. Pri tem pa je zanimivo, da že iz tako enostavnega modela z lah-koto izpeljemo podatke za celo vrsto aplikacij, za katere je sicer potrebna dolgotrajna priprava (npr. 3D predstavitev, obodni poligon ceste, itd.). Menimo, da visoka u~inkovitost enostavnega modela dokazuje pravilno usmeritev, ki ga nameravamo izbolj{ati, raz{iriti in zagotoviti zapis v standardni obliki STEP. Po drugi strani pa je tudi implementacija enostavnega modela veliko lažja - upo{tevati je namre~ potrebno obstoje~e ra~unalni{ke programe. Pri tem imamo že sedaj v praksi (med uporabniki) velike težave in spra{uje-mo se ali ne bi bile te težave v primeru »kon~nega«, visoko kompleksnega modela nepremostljive. Sledili bomo besedam, ki jih je zapisal G. Booch, eden utemeljiteljev objektno usmerjenega programiranja: »Dobre stvari nastajajo po~asi.«

PREDSTAVLJAMO

3D Studio VIZ - Vizija va{ih izdelkov Na trgu je novi program 3D STUDIO VIZ. Namenjen je vsem, ki `elijo pripraviti visoko kvalitetne predstavitve svojih izdelkov. Prihaja ~as, ko bodo 3D prikazi raznih izdelkov,

T

O

M

A

@

K

R

I

@

N

A

R

pohi{tva, zgradb in okolja sestavni del projektov. Celoten postopek projektiranja bo potekal na elektronskih medijih. 3D STUDIO VIZ je skupaj z AutoCAD-om eden izmed kamen~kov bodo~ega mozaika projektiranja.

Prvi vtis Programska {koljka je podobna, skoraj enaka kot pri programu 3D STUDIO MAX. Vendar, ko si program natan~no ogledate, opazite pomembne razlike. 3D STUDIO VIZ ima dodanih kar nekaj izredno uporabnih orodij, namenjenih predvsem arhitektom. Ta orodja poenostavijo in pospe{ijo delo.

Filozofija programa zdru`ljivost Program je pravzaprav ustvarjen kot ~len v verigi projektantskih programov. Povsem zdru`ljiv je z AutoCAD-om, saj uva`a in izva`a DWG datoteke. Osnovne datoteke 3D STUDIO VIZ so datoteke MAX, kar zagotavlja tudi zdru`ljivost s programom 3D STUDIO MAX. Da sta VIZ in MAX sorodna izdelka, se vidi tudi po tem, da oba podpirata ista dodatna orodja (plug-ins). ^e `e imate program 3D STUDIO MAX, si lahko kupite vsa VIZ orodja za 95.00 $. Veliko dodatkov za 3D STUDIO VIZ pa lahko brezpla~no dobite na naslovu http://www.ktx.com.

Delo s programom Oglejmo si torej, kaj program nudi. Programsko celoto lahko razdelimo na ve~ delov.

Geometrija V prvem delu lahko izdelate geometrijo. Ta del seveda v veliki meri odpade, ~e ste model izdelali v AutoCAD-u. Poleg geometrije izdelate {e lu~i in kamere. Pri risanju in popravljanju so vam v veliko pomo~ iskala (object snap ali osnap).

Dodatni programi vam pomagajo izrisati {est vrst oken in tri vrste vrat. Poleg

3D Studio VIZ POTREBNA STROJNA OPREMA +Pentium +minimalno 32MB RAM-a +optimalno 64-128MB RAM-a +prosti disk: vsaj 3x toliko, kot imate RAM-a

tega lahko ka-darkoli izdelate prerez scene.

Materiali Za izdelavo in prirejanje materialov imate na voljo dve orodji: klasi~ni urejevalnik materialov in novo orodje "drag". Pri orodju "drag" (vle~enje) izberete mapo s teksturami in nato `eljeno teksturo potegnete na objekt v sceni. Popravljate jih s klasi~nimi orodji in z novim orodjem Map scaler, ki spreminja merilo teksture. [tudije oson~enja Gre za eno izmed najbolj{ih novih orodij, ki bo pri{lo prav predvsem arhitektom, tako za {tudije notranjega kot zunanjega oson~enja zgradb. Nastavite geografsko lokacijo in vstavite kompas z lu~jo. Kompas lahko poljubno rotirate, glede na va{e strani neba. Lu~ preprosto animirate s tem, da spreminjate datum in ~as.

Vstavitev modela v fotografijo ^e ste naredili fotografijo bodoÄ?e lokacije va{e zgradbe, imate zdaj na voljo zanimiv dodatek, s katerim izdelate kamero natanÄ?no na lokaciji in z lastnostmi fotoaparata, s katerim ste slika-li. Podati morate najmanj pet parov to~k.

Eno od para na modelu in drugo na fotografiji. To vam omogo~a res dobro kombiniranje slik z modeli.

Animacije Kot zadnja in najbolj realna stopnja prikaza izdelka ali zgradbe je animacija. Animirate lahko geometrijo, kamere in lu~i ter materiale. Objekte lahko animirate prosto ali po poti. V slednjem primeru izbirajte lu~i in kamere brez tar~e. Kon~ni izdelek so lahko animacije formatov AVI, FLC, FLI in VRML (dodatek dobite brezpla~no na Internetu).

Podpora uporabnikom Literatura ni obse`na, vendar

je kvalitetna in polna zanimivih primerov. V paketu dobite dve knji`ici: instalacijski priro~nik in oblikovalski vodi~, v katerem

so primeri z vajami. Za dodatno podporo si oglejte Kinetix-ovo stran na Internetu, kjer imate predstavljene

Na kratko: AutoCAD LT To je nova verzija popularnega programa AutoCAD LT, ki je pravzaprav AutoCAD "v malem". Verzija 97 je zdru`ljiva z verzijo 14 programa Auto-CAD in deluje hitre-je od svojega predhodnika LT 95.

Podobno, kot je to `e v R14, so izbolj-{ane funkcije za pregledovanje (zoom, pan),

lovlje-nje to~k (snap), vgrajen je pregled-nej{i dialog za upravljanje z risalnimi ravninami in tipi ~rt, vgrajen je novi tip poligonske ~rte "Lightweight Polyline", nove {rafure, zapolnjevanje / barvanje zaklju~enih likov in {e bi lahko na{tevali.

AutoCAD LT ima vgrajene funkcije za delo na Internetu in ustreza stan-

DIMENSIO 12

dardu Windows in Office 97. Za precej ni`jo ceno od R14 je AutoCAD LT 97 sodobno risarsko orodje, ki pa `al nima dovolj mo`nosti za izdelavo

nadgradenj - aplikacij za posamezne tehni~ne in in`enirske panoge. Priporo~amo ga vsem, ki `elijo imeti poleg glavnega delovne-ga mesta,

PREDSTAVLJAMO

Autodesk World I

G

O

R

D

I

M

N

I

K

Predstavljajte si naslednje: po mu~nem boju z birokracijo pridobite GIS podatke `eljenih podro~ij. Maribor~ani vam po{ljejo datoteke zapisane v MapInfu, Ljubljan~ani Arc/Info podatke, Primorci AutoCAD podatke, Gorenjci v MicroStation formatu, Dolenjci pa digitalni orto foto. Za slovensko raznolikost

Leta 1993 se je Autodesk odlo~il, da aktivneje vstopi tudi v podro~je GIS-ov. Po raziskavi svetovnega tr`i{~a je v Ju`noAfri{ki Republiki na{el produkt, imenovan Regis. Leta 94 je Autodesk kupil Regis in razvijalsko ekipo dopolnil s svojimi strokovnjaki. Od starega programa so zadr`ali le najbolj{e ideje, vanj vgradili nekaj svojih in pospe{eno nadaljevali z razvojem. Razviti program je neodvisen od na~ina zapisa podatkov, je hiter in nosi oznako ÂťZdru`ljiv z Microsoft Office 97ÂŤ.

Autodesk World je samostojen program, ki te~e v okolju Windows 95 in NT 4.0. Zaradi vgrajenih sodobnih tehnologij je hiter in lahko obdeluje velike koli~ine podatkov. Autodesk World podpira razli~ne koordinatne sisteme in jih zdru`uje med seboj.

Organizacija podatkov World podpira dve prostorski bazi: AutoCAD DWG in geografske baze. DWG-ji so spominsko naravnani in so lahko do 128 MB veliki. Vsebujejo entitete, organizirane po risalnih ravninah.

Geografske baze so diskovno orientirane. Najve~ja velikost je 2GB. Geobaze vsebujejo podatke, zdru`ene v razrede.

Povezujemo lahko atributne podatke, shranjene v zunanjih bazah in prostorske objekte iz DWG datotek ali geobaz. Pri tem lahko uporabljamo relacije ena na ena, ena na mnogo, mnogo na enega in mnogo na mnogo.

Podpora sorodnih produktov World odpira, bere in zapisuje datoteke konkuren~nih produktov v njihovem osnovnem zapisu, brez pretvorb (direktno!).

Uporabljati zna naslednje tipe podatkov: AutoCAD (DWG), Autodesk World Geobase in Microsoft Access, ESRI ARC/INFO Coverages, Atlas GIS BNA, Arc VIEW SHP, MicroStation DGN, MapInfo MIF/MID. Podprte podatkovne baze so: Oracle, SyBase, Misrosoft SQL server, ODBC/DAO, dBase, Microsoft FoxPro, Borland Paradox.

Rastrski formati: JPEG, TIFF, EPS in ostali.

najdete primerno besedo in premi{ljujete, kako naj prika`ete, obdelujete in vr{ite poizvedbe po vseh teh razli~nih podatkih. Re{itev je novost na na{em trgu in se

Delo s Filtri Autodesk World ponuja mo`nosti popravljanja, manipuliranja, iskanj (query) in izdelavo poro~il (reports) na prostorskih in atributnih podatkih. Rezultat raziskav so t.i. ozna~eni objekti.

S tem se zelo elegantno znebimo tradicionalnega problema klasi~nih GIS sistemov obveznega polaganja poligonskih rezultatov poizvedb druge na drugo, da bi prikazali rezultate poiz-

vedb. Katere objekte ozna~imo, dolo~imo s filtri izbire. Objekte lahko ozna~ujemo tudi ro~no z mi{ko. Izbrani objekti se ozna~ijo v poljubni barvi. Filtre lahko kombiniramo tudi med seboj in tako tvorimo kompleksne pogoje poizvedbe.

Grafi~ni pogoji filtra vplivajo na entitete in dolo~ajo povr{ino, dol`ino ali stil. Prostorske definicije dolo~ajo relacije med objekti, kot so npr. zunanjost ali notranjost. Atributni pogoji uporabljajo SQL, da prika`ejo podatke iz baz.

Tematske karte Tematske karte so grafi~na predstavitev atributov, ki se nana{ajo na specifi~no obmo~je.

Tematska karta je tudi orodje za analiziranje, ki pomaga prikazati `eljene podatke tako, da so vidne 13 DIMENSIO

povezave, vzorci in trendi. Te podatke bi te`ko na{li ro~no, tako, da bi pregledovali izpis podatkov v tabeli.

Izdelava pogojev tematske karte se izdela zelo enostavno s pomo~jo ~arovnika (thematic map wizard). Pogoji iskanja se shranijo v t.i. thematic query, tako da jih z lahkoto uporabimo {e kdaj. Autodesk World uporablja t.i. query za izdelave tematske karte, kot novo sliko, ki jo lahko

shranjujemo, prikazujemo in popravljamo, kot katerokoli drugo sliko.

Izpisi Z Autodesk Worldom je mogo~e generirati izpise tako atributnih, kot tudi prostorskih podatkov.

Izpisi se shranjujejo v projekte.

Oblika izpisa se dolo~i s pomo~jo programa Seagate Cristal Reports. Na voljo sta dva ~arovnika (wizard) za dolo~anje izpisov. Prvi ~arovnik je osnovni, drugi je poligonski. ^arovnika vodita uporabnika skozi ve~ vpra{alnikov, s katerimi dolo~imo, katere podatke bi `eleli imeti izpisane in naredi novo bazo iz tistih podatkov, katere `elimo imeti izpisane. Ko je nova baza narejena, se uporabi Cristal Report za definiranje

Autodesk World oblike izpisov in dodajanje raznih diagramov ali grafike. Izpisi se lahko definirajo tudi na prostorskih podatkih iz t.i. ozna~enih elementov (glej delo s filtri).

Diagrami Diagrame dodajamo prostorskim podatkom na dva na~ina: + lokacijsko dolo~eni diagram, ki ponazarja povezavo med razli~nimi

+ atributi in geograf-skimi podro~ji in + povezani Microsoft Excel dia-grami, ki prikazujejo podatke iz preglednice.

Diagrami se avtomatsko popravijo v pri-meru, da so bili podatki po-pravljeni v Excel preglednici.

Queries Autodesk World omogo~a pregledovanje informacij na ve~ na~inov. + s pokazovanjem z mi{ko: zado{~a enostaven klik na Autodesk World POTREBNA OPREMA +Windows 95 ali NT 4.0 +486 DX ali Pentium +VGA +16 MB RAM +35 MB prostora na disku +20 MB virtualnega pomnilnika

NIZKOGRADNJE

Canalis 4.0

M

A

T

J

A

@

[

A

J

N

Po več kot enem letu razvoja nove verzije programa CANALIS smo zadovoljni, da lahko

predstavimo CANALIS 4.0, program za projektiranje kanalizacijskih sistemov. CANALIS 4.0 po svoji interaktivnosti, uporabnosti in sodobnosti zagotovo sodi v sam vrh tovrstne evropske Za~etki razvoja programa CANALIS segajo {e v pozna osemdeseta leta, ko smo na osnovi takratnega programa AutoCAD Release 10 razvili preproste funkcije za izris vzdolžnih profilov kanalizacije. Kasneje je CANALIS vedno ostajal v senci programa PLATEIA, ki pa je v resnici utiral pot programu CANALIS na trge doma in v tujini.

Leta 1993 smo skupaj s podjetjem Studio Ars d.o.o. iz Reke pri~eli z razvojem modula Situacija programa CANALIS, ki na osnovi topografije kanalizacijskega omrežja izra~unava pretoke in hidravliko. V CGS pa smo {e naprej razvijali modul Vzdolžni profili, ki re{uje vi{inski potek nivelete kanalizacijske cevi in izra~unava izkope. Program CANALIS je imel tako iz meseca v mesec ve~ uporabnikov. Ko smo CANALIS, preveden v nem{~ino, pred dvema letoma predstavili potencialnim kupcem v Avstriji in Nem~iji, je bilo takoj jasno, da obstaja zanj veliko zanimanje in da prakti~no ni opaziti drugih programov v okolju AutoCAD, ki bi na{emu lahko resno konkurirali.

Vsi ti razlogi in odli~no sodelovanje s Studiem Ars so nas v zadnjem letu vodili k cilju, izdelati ~im bolj{i program za projektiranje kanalizacijskih sistemov. Danes je CANALIS 4.0 sodoben program, ki deluje na operacijskem sistemu

Windows NT v okolju AutoCAD Release 14, v katerega so vgrajene mnoge izku{nje projektantov, s katerimi smo vsa ta leta sodelo-vali. Kon~no je v programu uporabljena tudi najsodobnej{a objektna tehnologija in nove metode, s katerimi smo dosegli odli~no

interakcijo med uporab-nikom in programom.

Kratek opis novosti Situacija Interna podatkovna struktura v modulu Situacija je posodobljena, tako da se vsi podatki o kanalizacijskem sistemu shranjujejo v risbo DWG. Torej ni ve~ potrebno zapisovati tekstovnih datotek, preden zaklju~imo z delom. Poenostavljen je na~in ozna~evanja in podajanja prispevnih povr{in. Hidravli~ni izra~un upo{teva razli~ne tipe cevi, ki so vgrajene v katalog cevi. Izbolj{ana je povezava z modulom Vzdolžni profili.

Mnogo ukazov je bilo dopolnjenih v smislu lažje uporabe in hitrej{ega izvajanja.

Vzdolžni profili Ta modul je napisan prakti~no na novo, tako da le malo ukazov ostaja enakih ali podobnih prej{nji verziji programa CANALIS. Vgrajen je novi na~in dolo~anja tabel vzdolžnega profila, ki jih lahko poljubno spreminjamo in dopolnjujemo tekom obdelave na~rta. Vi{inski potek kanalizacije se dolo~i s podajanjem nivelete, nato pa se iz kataloga izbere ustrezne cevi in se jih "polaga" na niveleto. Sledi izris

CANALIS 4.0 je ra~unalni{ki programski paket za projektira-nje meteornih, fe-kalnih in me~anih kanalizacijskih siste-mov na urbanih in drugih zunanjih povr{inah. Je nadgrad-nja programa Auto-CAD Release 13 ali 14, najbolj raz{irje-nega programa za tehni~no risanje in projektiranje na svetu in deluje na operacijskih siste-mih Windows 95/NT. CANALIS 4.0 sestavljata dva modula: Situacija s hidravli~-nim izra~unom in Vzdolžni profili z izra~unom izkopov. Modula si medse-

bojno izmenjujeta potrebne podatke za izra~un kanalizacijskega omrežja, vendar lahko delu-jeta tudi samostojno. V program so vgrajeni sodobni postopki in metode, s katerimi lahko izra~unavamo manj{e, srednje in velike kanalizacijske siste-me.

Kanalizacijski sis-tem lahko vnesemo v program s pomo~jo geodetskega posnetka ali skenirane podloge.

Ka-nalizacijski sistem lahko med delom dopolnjujemo in popravljamo. Po dolo~itvi prispevnih povr{in izra~unavamo padavinske in

DIMENSIO 14

odpadne pretoke ter lahko podajamo to~kovne pritoke v sistem. Pri padavinskih pretokih lahko upo{tevamo ~asov-ne zakasnitve. Vgrajen je hidravli~ni izra~un cevi kanalizacijskega sistema. Za poljubno vejo sistema lahko zapi{emo datoteke za izdelavo vzdolžnega profila kanalizacije. V vzdolžnih profilih re{ujemo vi{inski potek nive-lete cevi.

Cevi izbiramo iz obsežnega kataloga.

Po dolo~itvi vseh lastnosti cevi in kanala za vgradnjo cevi lahko izvr{imo natančen izračun izkopov. Med delom s programom CANALIS lahko uporabljamo vse AutoCAD ukaze, s katerimi lahko dodatno opremimo in obdelujemo načrte.

VNOS TOPOGRAFIJE KANALIZACIJSKEG A OMRE@JA IZRA^UN PRETOKOV HIDRAVLI^NI IZRA^UN IZRIS VZDOL@NEGA PROFILA IZRA^UN IZKOPOV

NIZKOGRADNJE

Na kratko: Plateia, RxVector, Rutine, Electra, Plin Stalni razvoj programske opreme v CGS je porok za uspe{no delo tudi v bodoče. V nekaj besedah bi želeli osvetliti stanje razvoja na{ih programov, o katerih v tej {tevilki Dimensia ne pi{emo obsežneje.

M

A

T

J

A

@

[

A

J

N

PLATEIA Razvoj nove verzije programa PLATEIA je v polnem zamahu. Potem, ko smo marca leta 1996 prvi~ predstavili program PLATEIA 4.0, smo eno leto delali na izpopolnitvi osnovnih sistemskih funkcij ter hkrati nabirali izku{nje uporabnikov programa PLATEIA 4.0. V marcu 1997 je bila dolo~ena aplikativna specifikacija nove verzije programa PLATEIA, ki bo nosila oznako 5.0. PLATEIA 5.0 naj bi bila prvi~ predstavljena spomladi 1998, do takrat pa nas ~aka {e precej dela. V veliko vzpodbudo so nam ugodne ocene uporabe trenutne verzije programa PLATEIA, s katero so uporabniki ve~inoma zelo zadovoljni. Vendar smo prepri~ani, da znamo narediti program PLATEIA {e bolj{i. Ob{irno bomo o programu PLATEIA 5.0 pisali v naslednji {tevilki ~asopisa Dimensio.

RX VECTOR Na{ program za obdelavo skeniranih inženirskih na~rtov in podlog je v zadnjih mesecih doživel velike notranje spremembe. AutoCAD Release 14 je prinesel s seboj nove možnosti prikaza ras-terskih podatkov, vendar brez mnogih funkcij, ki jih že dolgo vsebuje program RX VECTOR. Precej dela smo vložili v vzpostavitev nove podatkovne povezave med programoma AutoCAD in RX VECTOR, kar pa nam je v oktobru 97 kon~no tudi uspelo. RX VECTOR je sedaj na voljo za AutoCAD R12, R13 in R14. RX VECTOR, ki nosi sedaj oznako verzije 3.0, vsebuje tudi nekatere aplikativne dopolnitve, predvsem iz pod-ro~ja umerjanje kalibracije na~rtov, katerih bodo najbolj veseli geodeti, ki zahtevajo veliko natan~nost ra~unalni{kega umerjanja skeniranih na~rtov. V prihodnosti nameravamo program RX VECTOR vklju~iti v program PLATEIA kot njen sestavni del, saj opažamo, da velika ve~ina uporabnikov programa PLATEIA potrebuje pri svojem delu tudi funkcionalnost, ki jo ponuja RX VECTOR. RUTINE Program RUTINE bo naslednjo svojo renesanso doživel ob izidu nove verzije programa PLATEIA. Takrat bo, kakor na~rtujemo, program RUTINE postal osnovni sestavni del programa PLATEIA, vendar ga bo {e vedno mogo~e kupiti posebej. Z vklju~itvijo modula RUTINE v program PLATEIA želimo poenotiti nekatere funkcije, ki so bile do sedaj vgrajene na razli~nih mestih v razli~nih programskih modulih programa PLATEIA. ELECTRA Program ELECTRA za projektiranje vzdolžnih profilov elektro-daljnovodov je v zadnjem letu pridobil precej novih uporabnikov v Sloveniji in na Hrva{kem, najve~ znotraj Elektrogospodarstva Slovenije. Njihove izku{nje in želje bodo imele velik vpliv na dopolnitve programa ELECTRA, ki jih bomo pri~eli vgrajevati takoj, ko bo razvoj programa PLATEIA kolikor toliko zaklju~en.

PLIN Program za projektiranje vzdolžnih profilov plinovodov bi zagotovo lahko na{el ve~ uporabnikov, ~e bi se le informacija o obstoju tega programa bolj raz{irila med projektante, ki se ukvarjajo s to problematiko. Program PLIN je bil v zadnjem ~asu dopolnjen, tako da sedaj deluje tudi v okolju programa AutoCAD Release 14.

Prikaz rastrov v AutoCAD R14 in AcadMAP Autodesk je z najavo Windows različice AutoCAD R13 začel najavljati prikaz rastrov v okolju AutoCAD. Kljub razviti tehnologiji pa se je zaradi trži{ča odločil počakati z noviteto {e nekaj časa.

I

G

O

R

D

I

M

N

I

K

Nova verzija AutoCAD R14 je tu in prikaz rastrov prav tako.

Au-todesk je leta 1990 zael izdelo-vati produkt imenovan

IMAGE ENGINE, takrat {e za potrebe 3D Studija. Tehnologija je na-predna in s prihodom nove ver-zije AutoCAD-a so jo ponudili tudi uporabnikom programa AutoCAD R14 in AutoCAD MAP 2.0.

Rastri so v AutoCAD R14 entitete. Imajo enake lastnosti, kot linija, krog, polilinija. Ležijo na risalni ravnini, privzemajo po njih lastnosti (barvo, vidnost...).

V risbo se rastri povle~ejo na enak na~in, kakor blok (block) ali zunanja referenca (xref) z ukazom Insert->Insert Raster Image. Definirati je potrebno osnovno to~ko in pa velikost rastra (velikost pike). V DWG datoteki je shranjena samo referenca in ime rasterske datoteke, ne pa tudi raster sam! Podprti so naslednji

formati: BMP, CALS1, FLIC, GEOSPOT, GIF, IG4, IGS, JFIF, PCX, PICT, PNG, TGA in TIFF. Delo z rastrom je enostavno.

Lahko ga kopiramo, premikamo, rotiramo, zrcalimo, linearno {e pove~ujemo/pomanj{ujemo in režemo. Dodatne lastnosti pa so: transparentnost za ^/B rastre, uokvirjanje rastrov, kontrastnost in svetlost. Raster lahko, kot vsako entiteto, izrisujemo na izhodno napravo.

Gonilniki morajo biti verzije ADI 4.3.

Pomankljivost prikaza rastrov je v tem, da so za prikaz po~asni, pove~ujejo se samo linearno v smereh X in Y koordinat enako in niso geolocirani v primeru obstoja datoteke za geolokacijo.

Produkti, kot so RX Vector, CAD Overlay, Hitachi {e živijo in vedno bolj živijo. Tovrstni dodatki ponujajo funkcionalnost, ki je AutoCAD R14 nima. S tem omogo~ajo {e bolj enostavno uporabo rastrov, tako da rastri

15 DIMENSIO

VISOKOGRADNJE

V E S N A

D O L E N C

AcadBAU 2D Novost, ki prihaja iz iste hi{e kot program AcadBAU nem{kega podjetja Computertehnik Buchholz, se imenuje AcadBAU 2D. Oba programa (AcadBAU 2D in AcadBAU 3D) sta med seboj popolnoma združljiva, tako da lahko risbe brez problema medsebojno izmenjujemo. AcadBAU 2D predstavlja cenovno ugodno re{itev za biroje, ki že imajo obi~ajen AcadBAU. Projekt izdelan v programu AcadBAU 2D, lahko kadarkoli prenesemo v AcadBAU 3D, kjer se dvodimenzionalna risba avtomati~no pretvori v tridimenzionalni model.

Risbe tako sprva obdelujemo s programom AcadBAU 2D, ki vsebuje enake ukaze in princip dela kot njegov ve~ji brat. Ker delamo samo v dveh dimenzijah, je velikost risbe majhna, delo pa poteka bistveno hitreje.

Kljub temu pa že pri risanju tlorisa podajamo vi{inske parametre objektov, ki jih izdelujemo. AcadBAU si le-te zapi{e v bazo podatkov. Ko je projekt tlorisno dodelan, ga odpremo v AcadBAU-u 3D le {e za izdelavo prerezov in fasad ter popisov.

Ker je pretvorba iz 2D risbe v 3D model avtomati~na, je delo zelo hitro opravljeno, enaki ukazi in princip dela pa uporabniku zagotavljajo obvladovanje obeh programov.

In kaj vse zmore AcadBAU 2D? + Enostaven izris in

popravlja-nje vseh vrst zidov od eno-slojnih do ve~slojnih.

Tipi zidov so definirani v knjižnici, ki jo lahko poljubno dopol-njujemo. + Odprtine vstavljamo v poljuben del stene. Lahko so izrisane shematsko ali pa detajlirane do merila 1:50.

Kadarkoli lahko

+ odprtine tudi popravljamo. ^e popravimo eno odprtino, se kopije te odprtine popravijo avtomat-sko. + Stopnice imajo lahko razli~ne oblike, od enostavnih do takih, ki te~ejo po poljubni krivulji. Dolo~iti moramo le obliko stopnic, AcadBAU pa nam pomaga in svetuje pri nastavitvi vseh ostalih parametrov. + Kotiranje poteka popolnoma avtomatsko, na voljo pa imamo obilo nastavitev, kako naj kote izgledajo. + [rafure se izdelajo avtomati~no, glede na tip zidu, ki je definiran v knjižnici. + Simbole vstavljamo iz bogate knjižnice simbolov. ^e želimo knjižnico dopolniti z lastnimi izdelki, nam pri tem pomaga Upravljalec simbolov, ki ve~ino dela opravi sam. + Popis prostorov se izdeluje med samim risanjem in se ob popravljanju sten avtomatično obnavlja. + AcadBAU 2D izkori{~a velike prednosti risanja s pomo~jo predkonstrukcije. Predkonstrukcija oz. AutoCAD-ov Polyline je lahko osnova za poljubne poteke zidov, stebrov, stopnic ... + AcadBAU 2D je preveden v sloven{~ino in tako bliže na{im uporabnikom.

Potrebna strojna oprema Strojne zahteve, vsaj po dinami~nem pomnilniku (RAM), so zaradi manj{e velikosti risb nižje kot pri AcadBAU-u 3D. Na~eloma pa mora biti strojna oprema vsaj tako zmogljiva, da

DIMENSIO 16

VISOKOGRADNJE

V E S N A

program izvede vse potrebne nastavitve brez posredovanja uporabnika.

D O L E N C

AcadBAU 6/97 AcadBAU je v Sloveniji že dobro poznan produkt nadgradnje AutoCAD-a za arhitekturo. V treh letih in pol, odkar smo ga prevedli in prilagodili slovenskemu trgu, si je pridobil veliko uspe{nih uporabnikov. In ker AcadBAU nikoli ne počiva, smo tudi leto{njo jesen dobili novo verzijo AcadBAU 6/97.

Nova verzija je namenjena AutoCAD-u verziji 14, vsebuje pa tudi novosti, s katerimi bo projekti-ranje 2D na~rtov in 3D modelov {e enostavnej{e in prijetnej{e.

Novosti v novi verziji Hitrost AcadBAU je popolnoma prilagojen novi verziji AutoCAD-a in s tem se je mo~no skraj{al ~as nalaganja in shranjevanja ve~jih projektov. Veliko hitrej{e je tudi delo v papirnem prostoru, kjer delujejo sedaj ukazi za pregled risbe transparentno. Tudi odzivni ~asi AcadBAU ukazov so se mo~no skraj{ali.

merilu (npr. detajl okna v merilu 1:5) in ga po želji {e naprej obdelamo.

Izbolj{ava popisa prostorov V novi verziji zna AcadBAU izra~unavati povr{ine in vna{ati opisne bloke v risbo med samim risanjem. ^e spreminjamo tloris s premikanjem sten, se vrednosti v opisnih blokih avtomati~no popravljajo.

Opravilna vrstica Nova opravilna vrstica, ki se

Upravljanje simbolov Izrisati simbol in ga popolnoma enostavno prenesti v grafi~no knjižnico je zna~ilnost novega upravljavca simbolov. Uporaba simbolov in opisnih blokov je tako poenotena v vseh pogovornih oknih in nam omogo~a enostavno izbiranje, predogled in vstavljanje simbolov. Simbole lahko tudi poljubno prerazporejamo in vstavljamo knjižnice drugih proizvajalcev. 10 najpogosteje rabljenih simbolov si organiziramo v skupino TOP 10, kjer so nam v vsakem trenutku na voljo za hitro vstavitev.

Izdelava detajlov AcadBAU nam omogo~a izbrati del risbe in ga kopirati kot detajl, ki je popolnoma neodvisen od modela. Detajl lahko v papirnem prostoru vstavljamo v poljubnem

ves ~as nahaja v ospredju, omogo~a direkten dostop do nastavitve etaž. Preko nje lahko menjamo aktivno etažo, nastavljamo vid-nost objektov aktivne etaže ali pa nastavljamo aktivno komponento.

Enostavnej{a instalacija Instalacija je ~isto na novo zasnovana in je popolnoma avtomati~na. Instalacijski

17 DIMENSIO

Poleg novosti v samem programu AcadBAU pa uporabnik veliko pridobi tudi z novostmi nove verzije AutoCAD-a. Na arhitekturnem podro~ju je dobrodo{la predvsem integracija programa AutoVISION v AutoCAD-u.

Uporabnik si lahko tako brez dodatnih programov izdeluje fotorealisti~ne barvne slike in {tudije oson~enosti za predstavitev projekta. AutoCAD zna po novem brati tudi rasterske risbe.

To nam mo~no olaj{a delo pri prerisovanju starih na~rtov ali izrisu lokacij. Star na~rt ali lokacijo le poskeniramo in si ga vstavimo v AutoCAD kot podlogo. Na~rtov tako ni potrebno predhodno vektorizirati in tudi samo delo z rastrsko risbo v AutoCAD-u je zelo enostavno in hitro.

Nova verzija AcadBAU-a in nova verzija AutoCAD-a nam skupaj nudita obilo novosti, obenem pa ne zahtevata bolj{e strojne opreme, kot smo je bili navajeni

Z NA[IMI PROGRAMI ...

Kljub temu, da je program PLATEIA prvenstveno namenjen projektiranju cest, ga projektanti uporabljajo tudi za projektiranje drugih nizkogradni{kih objektov. Na osnovi dologoletnih izku{enj in lastne iznajdljivosti uporabljajo program PLATEIA za projektiranje objektov, na

katere ob nastajanju programa nismo niti pomislili. Primer tega so projekti za deponije, ki jih je izdelal g. Rok Pav{i~ iz podjetja IBE d.d. Ljubljana. S pomo~jo programov PLATEIA in Quicksurf je bil izdelan Idejni projekt deponije komunalnih odpadkov Leskovec pri

Ljubljanski IBE projektira deponije

Vzdolžni profil deponije

A N D R E J

K O G O V [ E K

Na{i nem{ki uporabniki projektirajo križi{ča Slika levo Projekt krožnega križi{ča v mestu Griesheim Projektant: Dipl.Ing. Fr. Cordes, Zornheim Slika desno Projekt prometne ureditve križi{ča v mestu Rodgau

Novem mestu in projekt za ureditev deponije Barje.

V Nem~iji se pogram

DIMENSIO 18

PLATEIA uporablja že ve~ kot dve leti. Na{ nem{ki zastopnik, podjetje Widemann Systeme iz Wiesbad-na, nam je poslal

STROJNA OPREMA

Uporaba SGRAM pomnilnika To je hit najnovej{ih grafi~nih krmilnikov. Predstavlja kombinacijo video in dinami~nega pomnilnika za potrebe 2D in 3D pospe{evanja slike. Prednost SGRAM-a je v tem, da je zmožen dinami~nega razdeljevanja pomnilnika med oba omenjena segmenta. ^e potrebujete veliko {tevilo barv pri visoki lo~ljivosti, Vam SGRAM krmilnik to omogo~a že v osnovni konfiguraciji. V takem primeru je seveda na razpolago manj dinami~nega pomnilnika za pospe{evanja, ki pa ga takoj pridobite, ~e znižate lo~ljivost ali zmanj{ate {tevilo barv.

+uporabo (Office) +najnižje se nahaja paleta proizvodov za zabavo

V prvi skupini se nahaja poznana serija Elsa Winner 3000 krmilnikov ter nova serija Gloria krmilnikov, o kateri bo ve~ govora v nadaljevanju. V skupini "Office" se nahajata dva nova izdelka: Elsa Winner 2000/ Office in Elsa Winner 1000/T2D.

Dobra ergonomija @e najcenej{i Elsin krmilnik Elsa Winner 1000/T2D (cena pribl. 13,000.00 SIT+PD) ima 2 MB DRAM ter najve~jo lo~ljivost 1280x1024 v 256 barvah pri 92 Hz neprepleteno. Tak{na lo~ljivost zado{~a za zelo dobro sliko tudi na 21pal~nem monitorju. S tem so ~asi utripajo~e in "nazob~ane" slike dokon~no minili. Pogoj je seveda uporaba monitorja, ki zmore prikazati tako visok nivo osveževanja slike.

CAD krmilniki Kot smo že omenili, so pred-stavniki te najbolj poznane sku-pine Elsinih izdelkov krmilniki Winner 3000 in krmilniki skupi-ne Gloria. Prvi so Vam morda že dobro poznani, popolno-ma prenovljena pa je skupi-na Gloria. To sestavljajo: Gloria S, Gloria L/MX in Gloria XL. Najzanimivej{i predstavnik

Delitev grafičnih krmilnikov +izdelki za

profesionalni CAD +izdelki za pisarni{ko

te družine za na{e trži{~e je Elsa Gloria S. Gloria S je najnovej{a in najcenej{a Gloria (cena pribl.

88,000.00 SIT+PD). Ime Gloria je pri Elsi sino-nim za vektorski Open GL 3D pospe{evalnik, kar drži tudi za Glorio S. Zgrajena je na 2D in 3D pospe{evalnem ~ipu Permedia (znanega proizvajalca 3Dlabs). Temu ~ipu je dodan 3D koprocesor GLINT Delta, ki skrbi za 3D prera~unavanje vektorjev med operacijami sen~enja. Krmilnik vsebuje 8 Mb SGRAM pomnilnika, ki ga odlikujejo možnosti dinami~nega spreminjanja koli~ine pomnilnika za potrebe video prikaza in pospe{evanja sen~enja (teksture in Z buffer). Vsemu temu so dodani ustrezni krmilniki za vsa sodobna Windows okolja (krmilnika za Windows 3.1 ni ve~!).

Rezultat tega je velika "udarna" mo~ krmilnika. S pomo~jo PowerView 3D programa za okolje AutoCAD R13 in R14 omogo~a krmilnik pregledovanje 3D

ELSA - aktualne novosti T O M A @

D I M N I K

Priznani nem{ki proizvajalec grafičnih krmilnikov in komunikacijske opreme ELSA iz Aachna je za leto{njo jesen predstavil kar nekaj novosti.

modela, ki ga ravnokar obdelujete v okolju AutoCAD, v realnem ~asu. V posebnem oknu znotraj AutoCAD-a lahko s posebnimi "vzvodi" v realnem ~asu obra~ate gladko osen~en 3D model. Pri tem je postavitev lu~i poljubna.

Obenem se krmilnik odli~no obnese tudi v okolju 3D Studio MAX in 3D Studio VIZ. V obeh primerih je krmilniku priložen originalni Elsin HEIDI gonilnik, ki je precej hitrej{i od Kinetixovega Open GL gonilnika.

Nekaj o vrstah 3D pospe{evanja (Direct3D versus Open GL)

Velikokrat se pojavlja dilema, kaj je 3D pospe{evalnik? V cenikih prodajalcev strojne opreme najdete obi~ajno že poleg vsakega novej{ega grafi~nega krmilnika izraz 2D in 3D pospe{evalnik. Vendar, ali to drži v celoti ali samo deloma?

Zadeva je povsem preprosta.

Velik del prodaje grafi~nih krmilnikov predstavljajo t.i. krmilniki za doma~o uporabo in zabavno industrijo (beri igrice).

Tovrstne aplikacije (igrice), ki jih uporabljajo predvsem na{i najmlaj{i družinski ~lani, delimo na 2D in 3D igrice. Seveda so 3D igrice zanimivej{e od 2D igric.

Problem nastopi pri hitrosti.

19 DIMENSIO

E L S A

G L o r i a

Doma~i ra~unalniki obi~ajno glede hitrosti procesorja ne blestijo. Re{itev so na{li proizvajalci grafi~nih krmilnikov, ki so izna{li t.i. Direct3D grafi~ni standard, ki pomaga k hitrej{i manipulaciji 3D grafike v igricah. V ta namen so se pojavili tudi

ustrezni grafi~ni video ~ipi (tipi~ni predstavnik je S3 Virge/VX), ki znajo poleg video pomnilnika uporabljati tudi dinami~ni pomnilnik na grafi~nem krmilniku. Tako so se poja-vili grafi~ni krmilniki, ki imajo na plo{~i VRAM in DRAM. Prvi se uporablja za prikazovanje slike, drugi del pa za shranjeva-nje tekstur in

MERILNA TEHNIKA ZA OKOLJE

OTT Messtechnik A L E N K A

[ A J N - S L A K Lepo je pisati članek, če ima{ svojim bralcem povedati kaj novega. Tokrat je že tako. Na CGS-u smo poleti pridobili zastopstvo za hidrometrične instrumente

Zgodovina podjetja OTT je dolga in zanimiva. Leta 1873 je gospod Albert Ott v bavarskem mestecu Kempten na jugu Nem~ije ustanovil in{titut A.OTT, ki se je ukvarjal z matemati~nimi in mehanskimi {tudijami. @e takrat so izdelali tudi prvi instrument za merjenje hitrosti toka vode in ga leta 1880 predstavili na sejmu 'World Fair Melbourne', leta 1893 pa v Chicagu. Podjetje OTT je iskalo vedno nove tehnologije, na trg ponudilo vse ve~ razli~nih produktov in z njimi postavljalo standarde v hidrometriji. Leta 1988 se je s spremembo lastni{tva spremenilo tudi ime podjetja v HELL Messtechnik. To je bilo obdobje rojstva 'OTT'- ovih logerjev, inteligentnih senzorjev, softverskih aplikacij. Leta 1993 je lastni{tvo podjetja prevzel gospod Baur in ga takoj spet preimenoval v OTT Messtechnik. Podjetje je svoje prostore iz centra mesta preselilo na obrobje, v ~udovit ambient ob reki Iller. Na tej reki so nekaj metrov od svojih pisarn in proizvodne linije postavili tudi demonstracijsko hidrolo{ko postajo, ki je opremljena z najsodobnej{imi OTT-ovimi instrumenti. Na OTTu so postavili tudi kalibracijski tank za umerjanje merilcev pretoka. V svojih

nem{kega podjetja OTT MESSTECHNIK GmbH&Co.KG in tokrat bo tekla beseda v glavnem o tem.

prostorih so ure-dili muzej, v katerem prirejajo tudi glasbene koncerte. Pod tak-tirko duhovitega in izredno sposobnega gospoda Baura podjetje OTT doživlja renesanso, ki smo jo ob~utili tudi mi na svojih obiskih pri njih.

Konec avgusta sva se z Andrejem udeležila nekajdnevnega {olanja na OTT-u v Kemptnu.

Na{ prvi skupen nastop v Sloveniji pa je bila konferenca Friend v zavetku oktobra v Postojni.

S pridobitvijo OTT zastopstva je CGS raz{iril svojo ponudbo od merilnih intrumentov za monitoring kvalitete vode (Hydrolab sonde) tudi na merjenje vodnih koli~in (nivo vode, hitrost, koli~ina padavin). Upamo in želimo, da bomo v prihodnosti uspe{ni tudi na podro~ju prodaje hidro-metri~nih instrumentov in da bomo s svojim strokovnim delom

+ branje podatkov iz logerja s PC ali VOTA, infrarde~a tehnologija + izredno konkuren~na cena Orpheus Orpheus je tla~ni senzor z vgrajenim logerjem za merjenje vodne gladine povr{inskin vod in podtalnice, tudi v nevertikalnih ceveh. + merilno obmo~je 0 - 40 m + kompenzacija z atmosferskim pritiskom + natan~nost ve~ja kot 1 cm v obmo~ju 0 - 10 m + kapaciteta spomina 32 K ali 128 K + interval merjenja in shranjevanja 10 sek - 24 ur +''event controlled'' interval možnost izbire shranjevanja, ko se spremeni vrednost merjenega parametra (oz. enkrat dnevno), neodvisno od izbranega intervala + baterijsko napajanje 4x 1.5 Orpheus

+ V Baby cells (zadostuje za

INSTRUMENTI ZA MERJENJE VODNE GLADINE

12 mesecev meritev na 15 min) + infrarde~a tehnologija za bra-nje podatkov iz logerja (PC, HYDRAM, VOTA) + opcije: meritve temperature vode, meritve prevodnosti, prednapetostna za{~ita, RS 232 izhod omogo~a priklju~itev na modem in vzpostavitev alarmnega sistema

Orphimedes Orphimedes je OTT-ov novi instrument (loger) za merjenje nivoja podtalnice (Bubble Principle - princip z mehur~ki) v ceveh premera 1'' in ve~. + merilno obmo~je 0 -13 m + LCD displej (datum, ura, napetost v baterijah, merjene vrednosti) + brez zunanjega napajanja, baterije (4x 1.5 V C-cells R14) zadostujejo za 15-mese~no merjenje + EEProm omogo~a shranjenje do 11.200 meritev + interval merjenja in shranjevanja 15 min - 24 ur

ODS4 ODS4 je tla~ni senzor brez logerja za merjenje nivoja povr{inskih vod in podtalnice. + merilno obmo~je 0 - 40m + izhodni signal 1 - 5 V ali 4 20 mA + natan~nost ve~ja kot 1 cm v obmo~ju 0 - 10 m Orphimedes

Mnogi, ki podjetje OTT že poznajo, so me vpra{ali, kako smo to zastopstvo uspeli dobiti.

Dejstvo je namre~, da je OTT podjetje s 125-letno tradicijo in da so njihovi instrumenti za merjenje pretoka, nivoja vode in padavin standard v Evropi in drugod po svetu. CGS pa je, brez lažne skromnosti, majhno mlado podjetje, ki ga slovenski projektanti sicer dobro poznajo, na podro~ju hidrotehnike pa smo zaenkrat brez ve~jih referenc. Velikokrat nam na{e življenje in delo krojita sre~a in naklju~je. Tudi v na{em primeru je bilo tako. V CGS-u se bomo trudili, da bomo upravi~ili OTTovo zaupanje in zaupanje na{ih strank.

Nimbus Nimbus je nov OTT-ov instrument za merjenje gladine tekoDIMENSIO 20

MERILNA TEHNIKA ZA OKOLJE

~ih in stoje~ih voda (princip z mehur~ki) s Hydrosens Data Logerjem. RS 232 izhod omogo~a prenos podatkov preko GSM modema, radijskih valov, satelita…

Thalimedes

+ IP 67 za{~ita ohi{ja + LCD displej + merilno kolo ({kripec) je

krog-li~no uležajeno in ima zato zelo majhno trenje (moment <1*10 Nm) + drsna sklopka na merilnem kolesu za kalibracijo + magnetni senzor rotacije (de-luje brez obrabe) + kapaciteta spomina 32 K ali 128 K + interval meritev 2 sek - 24 ur + infrarde~a tehnologija za branje podatkov iz logerja s PC, HYDRAM, VOTA + napajanje 4x 1.5V Baby cells (zadostuje za 2 leti meritev z intervalom 15 min.) + RS 232 izhod omogo~a priklju~itev na modem in vzpostavitev alarmnega sistema -4

Thalimedes je absolutni dajal-nik pozicije plovca z vgrajenim logerjem. Omogo~a kontinuira-no merjenje in shranjevanje podatkov vodne gladine. + merilno obmo~je 0 - 199.99 m + baterijsko napajanje (1x 1,5 V C-type cell) + LCD displej + EEPROM ki zadostuje za trimese~no shranjevanje meri-tev v intervalu 1 min + interval merjenja in shranjevanja 1 min - 24 ur + infrarde~a tehnologija za OWK 16 od~itavanje podatkov (PC, OWK 16 je absolutni dajalnik VOTA) pozicije plovca podoben Thalesu, vendar brez logerja. Izhod je digitalen (binaren, BCD, Gray).

Omogo~a digitalizacijo meritev že obstoje~ih analognih instrumentov.

Hidrometri~na krila C20 Compact Current Meter: plasti~en propeler, merilno obmo~je 0,03 m/sek - 2.5 m/sek.

KL 010

Limnigrafi

KL 010 je ro~ni globinomer s polietilenskim merilnim trakom.

Ko se elektroda dotakne povr{ine vode, se na navijalnem bobnu prižge lu~ka, z merilnega traku pa od~itamo globino. + merilno obmo~je 0 - 750 m + opcije: merjenje temperature vode + LCD displej na navijalnem bobnu

OTT ponuja ve~ vrst vertikalnih C2 Small Current Meter: kovinski in horizontalnih limnigrafov.

Principi merjenja nivoja vode so propelerji, merilno razli~ni: s plovcem, tla~nim senzorjem, pnevmatski limnigrafi.

Primerni so za merjenje nivoja teko~ih in stoje~ih voda.

C31 Universal Current

Thales

+ RS 232 izhod omogo~a pri-

Vodomeri Pri OTT-u lahko naro~ite tudi jeklene ali aluminijaste vodomere (vertikalne in po{evne).

INSTRUMENTI ZA MERJENJE HITROSTI TOKA

klju~itev na modem, GSM, satelite… + idealna re{itev za digitaliza-cijo že obstoje~ih analognih instrumentov + konkuren~na cena

Nautilus C 2000 Nautilus C 2000 je induktivni merilec hitrosti toka. Z njim lahko merimo nizke hitrosti (0,000 2,500 m/sek), v zelo plitvi vodi (3 cm in ve~) in tudi v onesnaženi vodi.

Thales Tudi Thales je absolutni dajalnik pozicije plovca z vgrajenim logerjem, vendar veliko ve~je zmogljivosti kot Thalimedes.

Instrument lahko uporabljamo za meritve nivoja povr{inskih vod in podtalnice. Thales omogo~a digitalizacijo meritev že obstoje~ih analognih instrumentov.

Nautilus obi~ajno uporabljamo v kombinaciji s SENSA Z 300 displejem, na katerem od~itavamo pov-pre~ne meritve hitrosti v m/sek (interval, v kate-rem se povpre~je ra~una, lahko izberemo sami in se giblje od 0 do 60 sek).

KL 010

21 DIMENSIO

Nautilus

MERILNA TEHNIKA ZA OKOLJE obmo~je 0,05 m/sek - 5 m/sek, za meritve v plitvi vodi, modelih ali laboratorijske meritve.

C31 Universal Current Meter: kovinski in plasti~ni propelerji, merilno obmo~je 0,025 m/sek 10 m/sek, primeren tudi za merjenje z ži~nimi premostitvami.

Delphin Delphin je naprava, ki ima vgrajen tla~ni senzor in kompas in služi za dolo~itev to~ne pozicije hidrometri~nega krila. Ob merjenju z ži~nimi premostitvami na hitroteko~ih rekah prihaja do odna{anja in obra~anja hidrometri~nega krila, zato so podatki o poziciji krila velikega pomena pri izra~unavanju pretoka (BIBER softver). Z Delphinom lahko hkrati merimo tudi temperaturo vode.

Uporaba Delphina pri žični premostitvi

Affra Affra je sistem za kontinuirano ultrazvo~no merjenje hitrosti, gladine vode in pretoka rek ({irina reke 1 - 300 m). Podatki se lahko shranjujejo ali pa prena{ajo preko modema, satelita.

Affra lahko služi za opozarjanje pred poplavami, za nadzor nad odvzemi vode, za opazovanje plimovanja…

MERILCI PADAVIN Pluvio Pluvio merilec padavin je nov proizvod podjetja OTT, na katerega so {e posebno ponosni.

Gre za izredno natan~no tehtnico z vgrajenim logerjem. Pluvio ne potrebuje ogrevanja in odli~no deluje tudi pozimi, ko z njim lahko merimo koli~ino zapadlega snega ali ledu. S Pluviom lahko merimo intenziteto padavin (do 50mm/min), koli~ino padavin (zbirna povr{ina je 200 cm2) in tudi evaporacijo. Pluvio napajajo baterije ali son~ne celice. Kapaciteta spomina je 128K. Na Pluvio lahko priklju~imo {e tri druge dodatne senzorje (npr. za temperaturo, vlago v zemlji…).

variabel. Sistem gradijo naslednji moduli: + OTT-LOG data loger: 128 KB 1MB, 4 vhodne kartice; možna montaža 30-ih OTT-LOG + OTT-COM komunikacijski modul: možen prenos podatkov z infrarde~o tehnologijo, preko satelita, serijskega in paralelnega modema, radijske zveze… + OTT-GATE izhodni modul: napetostni ali tokovni izhodni signal, možna priklju~itev na alarmni sistem, krmiljenje drugih

Hydrosens

+ naprav…

Prenos podatkov med moduli poteka preko CAN FIELD BUS-a (Controller Area Network).

Hydrosens Compact. je cenej{a in enostavnej{a verzija Hydrosensa.

KOMUNIKACIJSKA OPREMA Hydrosens (Hydrological sensor system) Hydrosens je sistem za zbiranje, prenos in obdelavo merjenih hidrolo{kih, meteorolo{kih in ekolo{kih

Pluvio

DIMENSIO 22

OTT-ov katalog proizvodov je veliko obirnej{i, kot smo ga uspeli preslikati mi v Dimensio.

V njem najdete {e druge naprave za upravljanje OTT-ovih merilnih instrumentov, enote za od~itavanje podatkov iz logerjev, softver za obdelavo in prenos podatkov (Biber, Hydras II), pokrovne kape za cevi razli~nih profilov...

Naj bo to dovolj. Upam, da smo v Vas vzbudili zanimanje za OTT opremo. Ne pozabite pa, da pri nas lahko kupite ali si sposodite tudi Hydrolab sonde za monitoring kvalitete vode (temperatura, prevodnost, raztopljen kisik, pH, redoks potencial, globina, gladina, motnost, NH4+/NH3 , nitrati, kloridi, sulfidi, transmisivnost, PAR (fotosintetsko aktivna svetloba)). @al je zanje tokrat v Dimensiu zmanjkalo prostora, zato za ve~ informacij poi{~ite prej{njo {tevilko Dimensia, počakajte na novo ali pa nam po{ljite informacijsko kartico.

INFO

I N F O R M A C I J S K A Programska oprema

K A R T I C A

Strojna oprema

PLATEIA

ELSA grafične kartice

RX VECTOR

ELSA monitorji

CANALIS

ELSA modemi

PLIN

CALCOMP dig. table

RUTINE

VIDAR skenerji

ELECTRA

CGS računalniki

SCRIPTOR

Lokalne mreže

ACAD-BAU

Stojala za papir

5.

Prosimo, da nam po{ljete več informacij o

ARTIFEX Merilna tehnika za okolje

RoCAD AutoCAD Release 14

HYDROLAB oprema

AutoCAD LT 97

OTT oprema

AutoCAD MAP

Storitve

Autodesk MapGuide

Skeniranje

Autodesk WORLD

Vektoriziranje

WHIP!

Izrisovanje načrtov

3D Studio MAX & VIZ QUICKSURF

Izobraževanje, tečaji Priklop na Internet

Ime in priimek

Podjetje

Naslov

Telefon, Telefax

e-mail

Informacijsko kartico po{ljite na naslov: CGS d.o.o., Vojkova 65, 1000 Ljubljana ali po faksu na {tevilko 061/168-63-57.

IZOBRA@EVANJE ZA ARHITEKTE AutoCAD R14 2D AutoCAD R14 3D 3D Studio MAX 2.0 3D Studio VIZ 1.0 ACAD-BAU 2D ACAD-BAU 6.97

IZDELOVANJE 3D MODELOV, RENDERINGOV IN ANIMACIJ INFORMACIJE: STEGNE 7, LJUBLJANA TEL.: 061-1511-215 int:343 IN STARA C. 15/A, [KOFJA LOKA TEL: 064-621-933 INTERNET: WWW.ARHINOVA.SI E-MAIL: TOMAZ.KRIZNAR@ARHINOVA.SI

23 DIMENSIO

1.

CGS SOFTWARE number

one

European autocad civil engineering solutions

CGS CADDicted for Life