Dobrodošli v naravi by CLIMAPARKS

Dobrodošli v naravi

H AT

Klagenfurt

Bolzano 4

Ljubljana

IT Brescia

3 1 2

Verona

Zagreb

HR BA

6 7

Bologna

100 km

bmočje Programa čezmejnega sodelovanja O Slovenija-Italija 2007-2013

Kartografija: Triglavski narodni park, 2013.

SAN MARINO

Dobrodošli v naravi

Triglavski narodni park

rajinski park K Strunjan

Soline Pridelava soli d.o.o.

Park Škocjanske jame

Deželni naravni park Julijsko predgorje

Deželni naravni park Furlanski dolomiti

Deželni park Delta del Po Veneto

stanova za upravljanje parkov in biotske U raznovrstnosti - delta reke Pad

Deželni park Vena del Gesso Romagnola

Dobrodošli obiskovalci parkov. V skupno devetih (štirih slovenskih in petih italijanskih) parkih smo ustvarjali in izvajali aktivnosti projekta Climaparks od 2010 do 2013. Predstavljamo vam del rezultatov raziskav in rešitve, ki smo jih preizkusili preko pilotnih projektov. Poleg strokovnega dela smo ustvarili tudi vrsto zanimivih predstavitev in vsebin za obiskovalce. Vabimo vas, da obiščete vse partnerje projekta in izveste več o naših aktivnostih. Več informacij dobite tudi na spletni strani www.climaparks.eu. Prijetno potepanje po naravnih parkih vam želimo. Climaparks – Klimatske spremembe in upravljanje zavarovanih območij

Triglavski narodni park (TNP)

Dan Briski

Monitoring

GPS-telemetrijsko spremljanje gamsov daje dragocene informacije o življenjskih vzorcih živali, lahko pa nam nudi tudi vpogled v spreminjanje njihovih navad zaradi sprememb v okolju.

Telemetrijsko spremljanje gamsov Gams spada med najbolj občutljive prostoživeče parkljarje v Sloveniji. Ogrožajo ga predvsem gamsje garje in nemir zaradi različnih človekovih aktivnosti, kot so: pohodništvo, jadralno padalstvo, turno smučanje, gorsko kolesarjenje in podobno. Zaradi teh dejavnikov gamsi ponekod spreminjajo življenjske navade: umikajo se v bolj odročna območja, iščejo zavetje v bolj poraščenih predelih, prilagajajo svoj dnevno-nočni ritem aktivnosti.

Na spremembe življenjskih navad gamsov bodo v prihodnosti predvidoma vplivale tudi podnebne spremembe. Zato smo v okviru projekta Climaparks prvič v Sloveniji začeli s telemetrijskim spremljanjem gamsov, kar je ena izmed najboljših metod za preučevanje načina življenja divjih živali. V TNP smo odlovili in s telemetrijskimi ovratnicami opremili štiri gamse. GPS-telemetrijske ovratnice vsaki dve uri zabeležijo natančno lokacijo živali in podatke preko telefonskega

signala pošiljajo na računalnik. Po letu dni neprekinjenega delovanja ovratnice samodejno odpadejo. Prvi podatki iz ovratnic nam nudijo dragocene informacije o življenju naših gamsov. Glede na naraščajoči nemir in napovedane podnebne spremembe, bi bilo smiselno telemetrijsko spremljanje gamsov izvajati tudi v prihodnosti. Ob pomoči teh informacij bomo lahko načrtovali takšno rabo prostora, ki ne bo imela preveč negativnih učinkov na življenje te ekološko pomembne živalske vrste alpskega visokogorja.

Poletne (rdeče) in zimske (modro) lokacije gibanja spremljanega gamsa.

Triglavski narodni park (TNP) je edini narodni park v Sloveniji. Ime je dobil po Triglavu, ki se v osrčju parka dviguje najvišje (2864 m) in je hkrati tudi najvišji slovenski vrh. Ime Triglav ni povsem pojasnjeno. Nastalo je bodisi zaradi značilne podobe gore z jugovzhodne strani bodisi kot spomin na najvišje božanstvo iz časa poganstva, ki je imelo sedež na njegovem vrhu. TNP se razprostira na severozahodu Slovenije ob meji z Italijo in blizu meje z Avstrijo, na jugovzhodnem delu alpskega masiva. Skoraj popolnoma prekriva Vzhodne Julijske Alpe. Spada med najstarejše evropske parke; prvo varovanje sega v leto 1924, ko je bil ustanovljen Alpski varstveni park. Osrednje poslanstvo javnega zavoda TNP je varovanje narave, opravlja pa tudi strokovne in raziskovalne naloge.

Pilotni projekti

Dan Briski

Triglavski narodni park (TNP) Ljubljanska cesta 27 4260 Bled, Slovenija tel.: +386 (0)4 578 02 00 e.mail:triglavski-narodni-park@tnp.gov.si www.tnp.si

V samem osrčju parka, v idilični dolini Trenti, se nahaja največje informacijsko središče TNP Dom Trenta. V njem so postavljene razstave, multimedijske in interaktivne predstavitve naravnih posebnosti in etnološke dediščine parka. V okviru projekta Climaparks smo v sosednjem pomožnem objektu uredili večnamensko izobraževalno središče. Uredili smo ga v objektu zapuščene kasarne, rekonstrukcija je bila izvedena v skladu s sodobnimi standardi glede energetske varčnosti. Toplotne izolacije so bile izvedene tako, da ni toplotnih izgub in so doseženi ugodni toplotni koeficienti,

Marko Pretner

Večnamensko izobraževalno središče

izvedeno je prezračevanje z rekuperacijo. V največji možni meri so bili uporabljeni naravni materiali: pretežno masivni les, keramika, mavčne obloge. Objekt bo ogrevan iz skupne kotlovnice na biomaso, kar omogoča maksimalni možni izkoristek in uporabo obnovljivih virov energije. Večnamenska dvorana je opremljena s sodobno avdiovizualno in izobraževalno opremo.

Nekdanja italijanska kasarna je bila preurejena v energetsko varčen večnamenski objekt, zgrajen iz pretežno naravnih materialov. Namenjen bo izvajanju enoin večdnevnih izobraževalnih dejavnosti v osrčju narodnega parka.

Krajinski park Strunjan Monitoring

Borut Mavrič

sredozemske kamene korale so bili opaženi številni primeri manjšega, izrazitega in popolnega bledenja koral. Ta pojav je še večje razsežnosti dosegel na začetku oktobra, obenem pa je bil zabeležen na večjem številu lokalitet. Tudi sicer so zimski, poletni in letni

Zaradi višjih temperatur morja je bilo ugotovljeno bledenje sredozemske korale in njihov večji prirast. Najdene so bile nekatere vrste rib, ki jih pred tem v tem okolju ni bilo.

V zadnjih desetletjih se v slovenskem delu Jadranskega morja soočamo z nekaterimi procesi, ki so tako ali drugače povezani z globalnim segrevanjem. V akvatoriju Krajinskega parka Strunjan so bili v letih 2011 in 2012 opaženi za to okolje povsem novi pojavi, kot je primer bledenja koral. Ta pojav, pri katerem prihaja zaradi previsokih okoljskih temperatur do izgube endosimbiontskih alg zooksantel, je tesno povezan z globalnim segrevanjem. Pri kolonijah

prirastki koralitov pri sredozemski kameni korali odsev višjih temperatur. Spričo višjih temperatur so bile v slovenskem morju najdene tudi nekatere vrste rib, ki jih pred tem v tem okolju ni bilo. Med temi so nekatere tujerodne vrste, druge pa so povezane s procesom tropikalizacije.

Pojavljanje termofilnih vrst rib, ki so povezane s procesom tropikalizacije in so bile opažene v slovenskem delu Jadranskega morja. Ime vrste

Latinsko ime

Balestra Velika sardela Knez Črnuh Pompano Srebrni mečak Kosica Delfinka skakavka Leopardasti glavač Murena Drozg

Balistes carolinensis Sardinella aurita Coris julis Centrolophus niger Campogramma glaycos Lepidopus caudatus Trachipterus trachypterus Coryphaena hippurus Pomatomus saltator Thorogobius ephippiatus Muraena helena Labrus viridis Plectorchinchus mediterraneus Sphoeroides pachygaster Mola mola Pteroplatytrigon violacea

Prašičevka Napihovalka Morski mesec Vijoličasti morski bič

Pojavljanje Slo NR morje Strunjan 3 5 + 4 + 3 + 2 4 3 5 5 1 1 1 -

Status Vir 3 5 4 2 1 2 2 3 2 1 1 1

Lipej et al. (2005) Lastni podatki Lastni podatki Lastni podatki Dulčić et al. (2002) Lastni podatki Lastni podatki Dulčić in Lipej (1997) Lipej et al. (2005) Lipej et al. (2005) Lipej in Moškon (2011) Lipej et al. (2005)

Lipej et al. (1996)

1 1 5

+ +

1 2 2

Lastni podatki Lipej et al. (2007) Lipej et al. (2005)

Legenda: Pojavljanje: 1 – posamič, 2 – 2-3 osebki, 3 - nekaj osebkov (> 3), 4 – > 10 osebkov, 5 – ogromno osebkov (> 100), Status: 1 – zelo redka, 2 – redka, 3 – prisotna, 4 – pogosta in 5 – zelo pogosta.

Krajinski park Strunjan je edino zavarovano območje narave, ki sega v Sloveniji tudi na morje. Zaobjema strunjanski polotok, sicer pa je kraj presežnikov. Tu najdemo najvišji flišnati klif v celotnem Jadranu, ki sega kar 80m visoko, najdaljši odsek naravne obale v celotnem Tržaškem zalivu, najsevernejše in najmanjše še delujoče soline, kjer se ohranja tradicionalna pridelava soli in ob njih edino morsko laguno v Sloveniji. Park je izjemnega pomena z vidika ohranjanja pestrosti rastlinstva in živalstva ter naravnih vrednot slovenskega morja in obrežja. Biser parka predstavlja zaliv Sv. Križa, poznan tudi pod imenom Mesečev zaliv in velja za najlepši košček slovenskega morja. Le lučaj od zaliva se nahaja cerkev Marijinega prikazanja, ki predstavlja istrsko duhovno in romarsko središče. Krajinski park Strunjan Strunjan 152, Senčna pot 10, 6320 Portorož, Slovenija tel.: +386 (0)8 2051880 e.mail: info@parkstrunjan.si www.parkstrunjan.si

Da bi ugotovili vpliv podnebnih sprememb na obiskovanje Krajinskega parka Strunjan, smo poleg monitoringa obiskovalcev spremljali tudi stanje vremena. V primerjavi med količino padavin in temperature ter številom obiskovalcev iz leta 2011 in 2012 od meseca maja do decembra, smo ugotovili, da količina padavin vpliva na zmanjšanje števila obiskovalcev parka, medtem ko višina temperature nima tolikšnega vpliva. Zgodovinska analiza vremenskih podatkov v zadnjih 37 letih, je pokazala trend postopnega padanja povprečne količine letnih padavin in dvigovanja povprečne letne temperature zraka. V letu 2012 smo v 136 dneh zabeležili 133.277 obiskovalcev. Ponudniki turističnih prenočišč so ustvarili 164.291 nočitev. Najmanj obiskovalcev smo zaznali v mesecu decembru, največ pa v mesecu avgustu. Od vremenskih posebnosti bi izpostavili nenavadno daljše obdobje mraza meseca februarja, ki ga je spremljala orkanska burja. Zima leta 2013 je bila ena bolj sneženih v zadnjih 50 letih. Marsikoga je konec meseca marca 2013 presenetila pozeba, kar je prav tako nenavadno za ta letni čas. Brina Knez

Luka Kastelic

Pilotni projekti

V letu 2012 smo v 136 dneh zabeležili 133.277 obiskovalcev. Ponudniki turističnih prenočišč so ustvarili 164.291 nočitev. Najmanj obiskovalcev smo zaznali v mesecu decembru, največ pa v mesecu avgustu.

Soline Pridelava soli d.o.o. Monitoring

1.11.2010 smo na vhodu na Leri uvedli preštevanje vseh obiskovalcev parka. Iz arhivov smo pridobili čim bolj natančne podatke o številu obiskovalcev v KPSS od leta 2006 dalje.

Od skupno 127.440 obiskovalcev v obdobju 2010-2012 je območje Lere, kjer je tudi center za obiskovalce, obiskalo 77,9 % obiskovalcev, medtem ko si je muzej solinarstva ogledala slaba tretjina. Po kopnem je v park vstopilo 91 % obiskovalcev, medtem ko se jih je 9 % pripeljalo s čolnom po morju. Dobra tretjina (33,7 %) obiskovalcev se je odločila za voden ogled. 76 % je bilo domačih obiskovalcev, slabo četrtino (23,74 %) vodenih ogledov pa predstavljajo tujci, med katerimi

je največ angleško govorečih obiskovalcev (13,9 %), sledijo jim obiskovalci iz Italije (4,7 %), nemško govoreči obiskovalci (3,1 %), slaba 2 odstotka pa predstavljajo vodeni ogledi v drugih jezikih (ruščina, srbohrvaščina,...). Po strukturi obiskovalcev so na prvem mestu učenci osnovnih šol, dijaki in študenti (46,3 %), sledijo jim odrasli obiskovalci (28,1 %), novinarji in poslovni partnerji (6,5 %) ter upokojenci (5,8 %). Dobra dva odstotka (2,4 %) predstavljajo osebe

s posebnimi potrebami. Iz rezultatov statistične analize je razvidno, da število obiskovalcev narašča in da sta v obdobju 2010-2012 glavno “sezono” predstavljala meseca april in avgust, ko je bilo število obiskovalcev visoko nad mesečnim povprečjem. Iz podrobnejših mesečnih analiz za obdobje 20112012 (april-oktober) ni razvidnih pomembnejših korelacij med številom obiskovalcev in količino padavin, kot tudi ne med številom obiskovalcev in temperaturo zraka.

Trend linearnega naraščanja (Trend) in število obiskovalcev (N) v KPSS v obdobju 2006 - 2012 kaže na zmeren porast (p<0.01). 1,6

Trend

50000 45000

1,4

40000

1,2

35000

30000

0,8

25000

0,6

20000 15000

0,4

10000

0,2

5000

0 2006

0 2007

2008

2009

2010

2011

2012

V podjetju SOLINE Pridelava soli d. o. o. varujemo in trajno ohranjamo naravno in kulturno dediščino na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline ter pridelujemo sol na tradicionalen način. Upoštevajoč sonaravnost procesov tako zagotavljamo trajnostni razvoj tega območja, z izvajanjem ukrepov varovanja naravnih vrednot kulturne dediščine pa širimo zavest o pomenu ohranjanja Krajinskega parka Sečoveljske soline. S površino približno 750 ha leži na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, tik ob meji z Republiko Hrvaško, v južnem delu občine Piran. Severni del Parka, kjer še poteka aktivna pridelava soli se imenuje Lera. Od južnega dela Parka, imenovanega Fontanigge, ga deli struga potoka Drnica. Lokaliteta Ramsar, Natura 2000.

Pilotni projekti

SOLINE Pridelava soli d.o.o. KPSS, Seča 115, 6320 Portorož, Slovenija www.kpss.si, www.soline.si

V KPSS smo izvedli študijo o okolju prijaznem prevozu. Pri obiskovalcih smo želeli preveriti smiselnost in uporabnost električnih vozil za prevoz po parku. Kupili smo dve električni kolesi Elefteria, ki so jih obiskovalci lahko brezplačno preizkusili na Leri. Manjši električni skuter Alpha pa smo preizkusili zaposleni v KPSS. Junija 2012 je pričelo na Leri voziti tudi električno vozilo Villager 8, ki je dva tedna poizkusno prevažalo obiskovalce od vhoda na Leri do Centra za obiskovalce (MMC). Uvedba električnih koles, skuterjev in drugih električnih vozil je v zavarovanem območju smiselna, saj omogoča nižje prevozne stroške, obenem pa upravljalcu narekuje določene

zahteve (prostor za shranjevanje, priklop na električno omrežje, vzdrževanje), ki zagotavljajo nemoteno in kvalitetno uslugo. Avtonomija električnih vozil je pogojena z obremenitvijo električnega pogona (klanci, nosilnost), ki pa je v našem primeru zaradi poti brez klancev minimalna.

V KPSS smo izvedli študijo o okolju prijaznem prevozu. Pri obiskovalcih smo želeli preveriti smiselnost in uporabnost električnih vozil za prevoz po parku.

Park Škocjanske jame Monitoring V sklopu projekta so bile v Parku Škocjanske jame izvedene različne N raziskave, s katerimi se je ugotavljalo stanje 0 500 1.000 m rastlinstva in živalstva na površju in v jami. Potekala so vzorčenja ter monitoring jamskega živalstva v turističnem delu Škocjanskih jam. Ta naloga je bila del aktivnosti na področju monitoringa kopenske in izključno podzemeljske favne v Slika: Točke nočnega popisa ptic gnezdilk turističnem delu Škocjanskih jam. v Parku Škocjanske jame; označena je Škocjanske jame so namreč pester tudi lokacija velike uharice in velikega kraški podzemeljski ekosistem in kjer skovika; kratica vrste ob datumu v lahko še vedno pričakujemo zanimiva legendi pomeni, da smo v tej točki izzivali to vrsto; rožnati kvadrati označujejo točke odkritja. V plasti imenovani epikras je ugodno bivališče mnogim pravim (neuspešnega) poslušanja velike uharice dne 2.3.2012 (karta GURS, 1:25.000). podzemeljskim živalim, del katerih Avtor: DOPPS gravitacija in vodni tok poneseta v jame, kjer smo izvajali monitoring te prenikle vode. S spremljanjem kemijskih parametrov običajno Legenda Meja parka 1. 4. 2011 (ASIOTU) 1. 4. 2011 (STRALU) 17. 4. 2015 (ATHNOC) 24. 5. 2012 (OTUSCO)

Izjemna naravna dediščina zahteva odgovorno ravnanje in upravljanje zavarovanega območja. V projektu smo izvajali številne raziskave površja in podzemlja.

zaznamo le trenutno stanje, medtem ko spremljanje živih organizmov poda oceno o vitalnosti populacije, njeni stabilnosti ali ogroženosti. Na kraškem svetu se vsakršno poseganje na površju odraža v spremenjenih razmerah v podzemlju, ki jih ugotavljamo z monitoringom okoljskih parametrov v podzemeljskih vodah. Končan je bil tudi monitoring ptic v ožjem zavarovanem območju parka, ki ga je izvajalo društvo DOPPS. Območje raziskave je bilo večinoma ožje območje parka, deloma pa je raziskava potekala na razširjenem območju, ki gavečinoma pokrivajo gozdovi, travniki in obdelovalne površine, na katerih je dosti mejic, dreves in grmičevja, pa so v bližini naselij. Posledično je temu primerna tudi vrstna sestava in številčnost ptic, ki gnezdijo, med katerimi so bile zaznane kot najpogostejše vrste črnoglavka, taščica, kos, ščinkavec in močvirska sinica.

Park leži na matičnem Krasu in je pravi muzej na prostem. V njem lahko spoznavate lepo razvite površinske in podzemne kraške pojave, med katerimi z naravno prvinskostjo izstopa splet Škocjanskih jam. Območje slovi po izjemnih arheoloških najdbah, pionirskih raziskavah kraškega podzemlja ter bogati naravni in kulturni dediščini. Škocjanske jame so od leta 1986 vpisane na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine UNESCO. Leta 1999 so bile vpisane na seznam Ramsarske konvencije mednarodno pomembnih mokrišč kot podzemno mokrišče, celotno območje parka pa je bilo leta 2004 sprejeto v Unescov program MAB – človek in biosfera kot Biosferno območje Kras. Park Škocjanske jame Škocjan 2, 6215 Divača, Slovenija www.park-skocjanske-jame.si • Informacijski center Parka Škocjanske jame Matavun 12, SI-6215 Divača

V skladu z upravljavskimi cilji Parka Škocjanske jame je bila v okviru projekta izvedena študija merjenja in predlog optimizacije porabe električne energije, ki je pokazala, da bi se z uporabo učinkovitih svetil v jami poraba električne energije za razsvetljavo v jami znižala za 73 odstotkov. V parku so namreč glavni porabniki električne energije razsvetljava in električni grelci, saj se samo za razsvetljavo jame porabi 99 odstotkov električne energije. Pri povprečnem mesečnem znesku 800 evrov za strošek električne energije za jamo, bi bil letni prihranek 7.000 evrov. Vrednost investicije za učinkovito razsvetljavo jame bi sicer res znašala približno 40.000 evrov, vendar bi se ta povrnila v šestih letih. Zaradi daljše življenjske dobe vgrajenih svetilk pa bi se znižali tudi stroški vzdrževanja. S tem bi sledili viziji parka in splošno zavarovanih območij narave, ki spodbujajo trajnostne rešitve in minimalizirajo porabo virov in energije.

Borut Lozej

Pilotni projekti

V projektu smo tudi iskali rešitev za trajnostno optimizacijo obstoječe energetske učinkovitosti parka - pri obiskovanja jamskega ekosistema.

Deželni naravni park Julijsko predgorje Monitoring Spremljanje učinkov podnebnih sprememb na habitate in vrste na Kaninu Spremljanje učinkov podnebnih sprememb na habitate in vrste v Deželnem naravnem parku Julijsko predgorje je potekalo na območju Kaninskega ledenika. Pri spremljanju so bila upoštevana navodila protokola, izdelanega v prvi fazi projekta Climaparks. Skladno z omenjenim protokolom so bile izvedene naslednje aktivnosti: - ugotovljene so bile temeljne rastlinske združbe, ki so prisotne na obravnavanem območju, nato pa so bile nameščene in opisane stalne ploskve za izvajanje dolgoročnega spremljanja. Izveden je bil popis in Legenda Rastlinske vrste Skalnati predeli, melišča, poraščena z nesklenjenim pionirskim rastjem Mozaik Salicetum retuso-reticulatae/Caricon ferruginae Salicetum retuso-reticulatae Thalaspion Ledenik

izdelana je bila fitosociološka karta vegetacije na območju Kaninskega ledenika. Na obravnavanem območju je opazovanih skupno 51 vrst kritosemenk, od katerih so 3 grmovne in 48 travnih, v skupnem številu 37 rodov. Kriptogamno floro tvorijo mahovi in redki lišaji. Vse rastlinske združbe, ki smo jih opazovali na obravnavanem območju, so izredno ranljive in občutljive na morebitne vplive podnebnih sprememb ter so z okoljskega vidika zelo pomembne. Na ta način je bilo mogoče izdelati podrobno analizo stanja na hitro razvijajočem se območju kot posledica podnebnih sprememb ter izdelati podlago za prihodnje presoje razvoja in morebitnih strategij za ohranjanje, ki bi jih lahko uporabili.

Spremljanje učinkov podnebnih sprememb na habitate in vrste v Deželnem naravnem parku Julijsko predgorje je potekalo na Kaninu, kjer smo analizirali floro in njen morebitni razvoj.

Pilotni projekti

Marco Di Lenardo

Pilotni projekti v parku Julijsko predgorje

Deželni naravni park Julijsko predgorje, ustanovljen leta 1996, se razprostira na malo manj kot 100 km2, na območju občin Rezija, Na Bili, Kluže, Bardo, Pušja vas in Mužac (Furlanija-Julijska krajina). Zaobjema najvišje ležeče predele gorskih verig Lošiča, Muzcev in Kaninskega masiva. Ta območja so bila izbrana zaradi svojega izrednega geološkega, naravnega, krajinskega in kulturno-zgodovinskega pomena. V svojem osrčju pogosto skrivajo posebnosti, ki jih le stežka najdemo drugod. Park leži na stičišču in križišču treh biogeografskih območij: alpskega, sredozemskega in ilirskega. Te značilnosti, v povezavi z obilico padavin, so razlog za tako številne živalske in rastlinske vrste: zabeleženih jih je več kot 1.200, od katerih je 60 endemskih. Razvejana mreža poti, ki segajo do najpomembnejših točk, omogoča lažje spoznavanje tega območja. Deželni naravni park Julijsko predgorje • Center za obiskovalce parka Piazza del Tiglio, 3, Loc. Prato, 33010 Resia (UD), Italija www.parcoprealpigiulie.it

V okviru projekta Climaparks je bilo v parku mogoče izvesti vrsto pilotnih projektov, namenjenih zmanjšanju porabe energije in izpustov, da bi na ta način lahko kljubovali najbolj negativnim vplivom podnebnih sprememb. V ta namen je bil izdelan “energetski načrt”, v katerem so bili zbrani podatki o trenutni porabi in predlogi za konkretne ukrepe, ki bi jih lahko uresničili tudi z obveščanjem in ozaveščanjem obiskovalcev. Na streho objekta, kjer ima svoj sedež uprava parka, je bil nameščen fotovoltaični sistem z 20 kW, v isti stavbi pa so bili izvedeni tudi različni ukrepi za zmanjšanje porabe. Povečana je bila tudi ponudba javnih lokalnih prevozov, da bi z avtobusi lahko čim več ljudi obiskalo najpomembnejše lokacije na zaščitenem območju in obenem pustilo svoje vozilo doma. Za pospeševanje uporabe kolesa je bil objavljen »Vodnik po kolesarskih poteh parka«.

V parku so bili izvedeni naslednji pilotni projekti: izdelava »energetskega načrta«, namestitev fotovoltaičnega sistema na streho objekta, kjer ima sedež vodstvo parka, povečanje ponudbe javnih prevozov in objava »Vodnika po kolesarskih poteh«.

Deželni naravni park Furlanski dolomiti

Michele Cassol

Monitoring

Nova metodologija monitoringa in analize vplivov podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost se uporablja za habitate in za floro Deželnega naravnega parka Furlanski dolomiti.

Monitoring, ki ga je izvajal Park zahvaljujoč financiranju projekta Climaparks, je potekal v treh glavnih korakih: 1. Furlanski naravoslovni muzej iz Vidma je izoblikoval poenoteno metodologijo za raziskovanje pionirske vegetacije nivalnega pasu. 2. Monitoring rastlinskih združb v višje ležečih predelih proučuje vplive podnebnih sprememb na

vegetacijo. Ta dejavnost je bila izvedena med leti 2012 in 2013. Študijsko območje leži v dolini Val Settimana, v občini Claut (PN). Študija proučevanja rastlinskih združb, ki uspevajo v višje ležečih predelih znotraj Naravnega parka Furlanskih Dolomitov, predstavlja “ničelno stanje” vrste monitoringov, ki bodo z naknadnimi popisi, katere zahteva Projekt Climaparks, zagotovile zanimive rezultate o dinamiki cenoz (rastlinskih združb) v višjih legah v odvisnosti od klimatskih sprememb. Študija nam je omogočila tudi izvedbo natančne talne analize monitoriranih postaj ter nam tako zagotovila zanimive podatke o substratu, v katerem se razvijajo raziskovane rastlinske združbe. Nameščena je bila tudi meteorološka postaja, ki nam bo zagotovila podatke, potrebne za navzkrižno preverjanje rastlinskih in podnebnih dinamik.

3. Analiza zbranih podatkov. Podrobnejša poročila o monitoringu so na voljo na spletni strani www.climaparks.eu in na spletni strani www.parcodolomitifriulane.it Popisovanje rastlinske enote z odnosnimi površinami (m2)

cidofilna grmišča (razred Loiseleurio-Vaccinietea) A Bazifilna suha travišča (razred Elyno-Seslerietea) Bazifilna ruševja, macesnovja in grmišča (združbe razreda Erico-Pinetea) Vegetacija melišč (razred Thlaspietea Rotundifolii) Vegetacija skalnih razpok (razred Asplenietea Trichomanis, združbe rjavega sršaja)

V trenutku vas bo prevzel razburljiv občutek lepot Deželnega naravnega parka Furlanski dolomiti: zadostuje le nekaj korakov in že se boste znašli v pravcatem zemeljskem raju, kjer je narava še nedotaknjena! Čudovito gorovje Dolomitov je bilo vpisano na UNESCO seznam svetovne dediščine leta 2009. Naš park se nahaja prav v goratem območju Furlanskih Dolomitov, katerih značilnost je enotnost in strjenost, z očarljivim zaporedjem vrhov, ki ponujajo prekrasne poglede na nepričakovane pajsaže. Življenje v parku je zelo živahno, zato so snidenja s srnami, gamsi in jeleni precej pogosta. Videli boste lahko tudi alpske svizce, visoko na nebu pa boste v tišini lahko opazovali let veličastnega planinskega orla, pravega kralja vsake doline. Deželni naravni park Furlanski dolomiti Via Roma, 4 33080 Cimolais (PN), Italija tel. +39 0427 87333 e.mail: info@parcodolomitifriulane.it www.parcodolomitifriulane.it Center za obiskovalce: • Andreis, Via Acquedotto 1 33080 Andreis (PN) • Cimolais: Via Roma 6 33080 Cimolais (PN)

• Claut: Via Antonio Giordani 33080 Claut (PN) • Erto in Casso: Piazzale del Ritorno 3 - 33080 Erto e Casso (PN) • Forni di Sopra: Via Vittorio Veneto 1 - 33024 Forni di Sopra (UD) • Forni di Sotto: Via Baselia 29 33020 Forni di Sotto (UD) • Frisanco: Piazza XX Settembre 1 33080 Frisanco (PN) • Tramonti di Sopra: Via Villaggio 6 maggio 16 - 33090 Tramonti di Sopra

V okviru Projekta Climaparks smo staro avtobusno postajo v Clautu obnovili in spremenili v nov Center za obiskovalce. Obnovitvena dela so bila izvedena z uporabo naravnih in ekoloških materialov z močnim izolacijskim učinkom. Uporabljeni materiali so proizvedeni iz okolju prijaznih in biorazgradljivih surovin. Procesi proizvodnje in montaže so prijazni okolju in ljudem. Na streho centra za obiskovalce je bil nameščen sistem fotovoltaičnih plošč za proizvodnjo električne energije: ta bo preprečil emisije približno 6.325.000 gramov CO2/letno. Po zaključenih delih bo struktura gostila informacijski center, prodajalno lokalnih izdelkov in Muzej tipične hiše v Clautu, ki zbira dokaze tradicionalne kulture in lokalnih navad. Eugenio Granziera

Romeo Pignat

Pilotni projekti

Značilnosti novega Centra za obiskovalce v Clautu so: ekološko učinkovita uporaba materialov, zmanjšanje vplivov na okolje, energetska varčnost, inovacija, spoštovanje tradicije in lokalne kulture.

Deželni park Delta Po Veneto Monitoring

V projektu Climaparks smo spremljali ptice pevke v območju Ca’ Pisani v Deželnem parku Delta Po Veneto.

Monitoring je izvedlo društvo Ass. Sagittaria di Rovigo - izdelavo je naročil Deželni park Delta Po Veneto. Raziskava zajema študijo o pticah pevkah na območju delte reke Pad, ki spada pod deželo Veneto (pokrajina Rovigo). Projekt je bil razdeljen na dva dela: aktivacija postaje za obročkanje z metodo PRISCO, z ujetjem ptic v znanstvene namene

s pomočjo mrež tipa mist-net ter študija gnezdeče populacije penic in podobnih vrst. Izbrana lokacija je Golena di Ca’ Pisani (Porto Viro), poplavna ravnina reke Pad Maistra, kjer se nahajajo obširna trstičja in pasovi higrofilnih gozdov, v katerih prevladuje vrba. Ulovi, ki so bili opravljeni od marca 2012 do aprila 2013, zajemajo 1321 osebkov, ki pripadajo 39 vrstam. Višek ulovov je bil opažen v aprilu, septembru in oktobru, sočasno s selitvenimi obdobji. Nad 50 % ujetih osebkov je pripadalo vrstam črnoglavka, srpična trstnica in taščica, zaradi prisotnosti vlažnih območij in gozdnatih pasov. Če analiziramo fenologijo ulovov, se za številne vrste pridobljeni podatki do dobre mere skladajo z državnimi podatki; za nekatere vrste pa je bila opažena zamuda v preletu. Analiza gnezdečih vrst je v nekaterih primerih pokazala razlike v primerjavi z državnim oz. evropskim trendom.

Iz te analize precej jasno izhaja, kako različne vrste kažejo hitre spremembe v gostoti in porazdelitvi po površini, kar ni neposredno vezano na spreminjanje namenske rabe tal v območju delte reke Pad. Tovrstne spremembe bi lahko neposredno povezali s klimatskimi spremembami. Za vrsti svilnica in brškinka je namreč znano, da izredno hude zime povzročijo znatne fluktuacije.

Monitoring

Deželni park Delta Po Veneto je nežno ravnovesje med kopnim in vodo. Območje delte reke Pad je eno izmed najpomembnejših mokrišč v Evropi. To edinstveno območje si je treba ogledati počasi zato, da lahko odkrijemo krajino, očarljive vodotoke in kanale, bujno trsje in dolge plaže. Krajina je mešanica raznolikih okolij: podeželje, bregovi, poplavna območja, ribiške doline, lagune itd. Območje je nekakšna impresionistična slika s stalno spreminjajočimi se odtenki, ki odražajo najrazličnejše občutke v sozvočju z barvami od biserno bele do meglasto sive, ki celotno krajino obdajajo s posebno svetlobo. Deželni park Delta Po Veneto Via G. Marconi 6 – Ariano nel Polesine 45012, Italija www.parcodeltapo.org • Beneški obalni botanični vrt Porto Caleri: Caleri località Porto Caleri Rosolina mare, tel.: +39 426 372202

• Muzej regionalne bonifike Ca’ Vendramin: s.p. 38 Taglio di Po, Tel.: +39 426 81219 • Turistično-kulturni center San Basilio località San Basilio Ariano nel Polesine • Center za obiskovalec Porto Viro piazza Matteotti 3 Porto Viro • Vodno brezno Ca’ Pisani località Ca’ Pisani di Porto Viro

V Deželnem parku Delta Po Veneto smo postavili vremensko postajo. V centru za obiskovalce Porto Viro tako lahko spremljamo v realnem času podatke o padavinah, temperaturah, vlažnosti, vetru in sončnemu sevanju. V okviru projekta smo pripravili tudi več obiskov ključnih deležnikov ter razpravljali o različnih temah in problemih. Rezultati tega pa so vključeni v prošnjo za vključitev delte reke Pad v biosferno območje (MAB), kjer je poudarek na decentraliziranem vodenju, sodelovanju in razvoju območja.

V Deželnem parku Delta Po Veneto smo zahvaljujoč projektu Climaparks imeli priložnost spremljati aktualne spremembe v območju. Prek poznavanja le teh pa smo lahko razvijali in testirali rešitve za doseganje večje ozaveščenosti o klimatskih spremembah.

Ustanova za upravljanje parkov in biotske raznovrstnosti - delta reke Pad Monitoring

Spremljanje učinkov podnebnih sprememb na biocenoze Ustanove za upravljanje parkov in biotske raznovrstnosti delta reke Pad.

Za ocenjevanje podnebnih vplivov na biocenoze je treba opredeliti vrste, taksocenoze in različne skupnosti, ki tvorijo kazalnike, občutljive na lokalne vremenske in podnebne spremembe. Zato smo najprej opredelili ključne skupine krovnih vrst, ki imajo vlogo kazalnikov na osnovi sprememb življenjskih ritmov ali sestave skupnosti v določenem naravnem ekosistemu. Merila za izbor homogenih taksonov in modelov spremljanja povzeta v naslednjih dveh točkah:

1) analiza strukture skupnosti ali taksocenoze na osnovi analize kvalitativne sestave in kvantitativne frekvence vrst glede na določena geografska območja. 2) opredelitev taksocenoz, ki predstavljajo bioklimatske kazalnike, občutljive na vremenske in podnebne spremembe v delti reke Pad:) rosnica (Rana dalmatina); b) krešiči (Coleoptera, Carabidae), c) mikroterjocenoze (Mammalia, Rodentia, Soricomorpha).

Iz analize cenoze krešičev izhaja relativno povečanje centralno azijsko-turanskih korotipov in hkratno upadanje severnoazijskih, kar dokazuje, da je v teku proces nadomeščanja favne preko zamenjave higrofilnih vrst s termofilnimi. Tudi pri mikroterjocenozah smo opazili povečanje termofilnih vrst in krčenje mezofilnih. Podnebne spremembe bi lahko vplivale tudi na fenologijo rosnice in njene reproduktivne dejavnosti.

Pogostnost Sorex sp. in Suncus etrusus v vseh treh obdobjih: 1975-80 (T1), 2006-09 (T2) in Climaparks 2011-12 (T3). Odstotki % 7 Suncus etruscus

Sorex sp.

5 4 3 2 1 0 T1

Zbrani

Ustanova za upravljanje parkov in biotske raznovrstnosti - delta reke Pad zajema izredne naravne danosti in znamenitosti, ki se prepletajo s krajevno zgodovino, običaji, kulturo in umetnostjo ter skupaj oblikujejo enkratno, presenetljivo in neokrnjeno okolje. Dragocenost parka izhaja iz raznovrstnosti okolij, v katerih prebivajo številne rastlinske in živalske vrste. To je bogato in obenem krhko okolje, v katerem podnebne spremembe ogrožajo uravnovešenost med morjem, kopnim in vodo, ki zaznamujejo območja delt. To je kraj, sestavljen iz antičnih običajev in starodobnih opravil, ki se odražajo v izdelkih, ki dokazujejo, kako je skozi stoletja človeku uspelo ohraniti ravnotežje med naravo in kulturo, med kopnim in vodami.

Pilotni projekti Ustanova za upravljanje parkov in biotske raznovrstnosti delta reke Pad Via Mazzini, 200 44022 Comacchio (Ferrara), Italija www.parcodeltapo.it • Cervia Salt Pans center za obiskovalce Via Bova, 61 - 48015 Cervia (RA) Italija e.mail: salinadicervia@atlantide.net • Eko muzej Argenta Valleys Via Cardinala, 1/c - 44010 Campotto di Argenta (FE) - Italija e.mail: info@vallidiargenta.org • Muzej živilsko predelovalne tovarne Comacchio, Via Mazzini, 200 - 44022 Comacchio (FE) - Italija e.mail:

manifatturadeimarinati@parcodeltapo.it

Pri izvajanju pilotnih projektov smo se osredotočili na dve postaji v parku. Postajo Campotto di Argenta smo opremili z električnima voziloma. Na voljo sta Ekomuzeju “Valli di Argenta” za izlete po specifičnih sonaravnih poteh; še posebej za obiskovalce z omejeno mobilnostjo. Projekte pri Postaji Volano-MesolaGoro Station smo si zamislili predvsem za večje skupine obiskovalcev in dijake. V sprejemnem centru smo uredili učilnico in laboratorij, kjer lahko vodiči predstavijo značilnosti tega območja in njegove najmanjše skrivnosti. Na razpolago imamo tudi 25 navadnih koles, 5 koles s pedali in 1 električno kolo za osebe z omejeno mobilnostjo.

Zaradi vsega, kar ponuja park, je postaja odlično izhodišče za skupine, ki želijo odkriti delto ter njene naravoslovne in zgodovinske znamenitosti, kot so grad Mesola, gozd Mesola, stolpa Torre dell’Abate in Torre della Finanza, oaza Canneviè-Porticino, izliv reke Po di Volano, opatija Pomposa, Goro in Gorino z značilnimi pristanišči in ribiškimi ladjami.

S pilotnimi projekti Ustanove za upravljanje parkov in biotske raznovrstnosti delte reke Pad smo promovirali trajnostne turistične poti, ki so združljive z ranljivim okoljem mokrišč. S tovrstnimi projekti smo osvestili obiskovalce o učinkih podnebnih sprememb.

Deželni park Vena del Gesso Romagnola

Pierro Lucci

Monitoring

Dve dejavnosti: ena za nadzor selivk s preverjanjem terminov (prihod, odhod, gnezdenje, prezimljanje) in razmnoževalne uspešnosti, druga za nadzor netopirjev in za opredelitev njihovega biološkega koledarja in prehrane.

Obročkanje je tehnika, ki smo jo uporabili pri nadzorovanju ptičje populacije pri zavetišču Cà Carnè v občini Brisighella (Ravenna). Ptice smo ujeli s pomočjo fiksne strukture, sestavljene iz 22 mrež vrste »mistnet« v bližini zavetišča Ca’ Carnè. Obročkali smo skoraj 1.000 ptic, ki pripadajo 39 vrstam. 200 izmed njih smo vsaj še enkrat ponovno ujeli. Čeprav smo obravnavali

razmeroma kratko obdobje in nismo razpolagali s posebno veliko količino podatkov, smo vseeno prišli do pomenljivih zaključkov glede vplivov meteoroloških in klimatskih dejavnikov na ptičjo populacijo. Pri raziskovanju kolonij netopirjev smo uporabili razne raziskovalne tehnike, da bi pridobili čim popolnejše podatke o njihovem stanju. Naprave »bat detector« so zabeležile več kot 1.000 stikov s primerki, ki pripadajo 9 različnim vrstam. Med pregledom podzemskih okolij je bilo mogoče opredeliti in nadzorovati kolonije z mladiči in prezimljajoče kolonije, ki jih sestavlja veliko število primerkov. Zabeležili smo 15 različnih vrst. Podatki glede prisotnosti in ekologije posameznih vrst so bili bistvenega pomena za opredelitev za netopirje najpomembnejših lokacij, kar bo pripomoglo k zaščiti teh živali na projektnem območju.

Partner Pokrajina Ravenna je soupravljalec Regionalnega parka Vena del Gesso Romagnola. Deželni park Vena del Gesso Romagnola (6.000 ha) ščiti najobsežnejšo nadzemsko gmoto sadrastih kristalov na svetu in slovi po slikovitih skalah. Sredi kraških kamnin je na ogled preko 200 jam, dolin, požiralnikov in izvirov. V južnem predelu uspevajo značilne rastlinske vrste mediteranske makije in redka perzijska praprot. Na severu prevladujejo gosti gozdovi; v soteskah je najti tudi gorsko rastlinje. V parku živijo poleg številnih kolonij netopirjev še volk, ris, velika uharica in sokol selec. Človek je na to območje prvič stopil že v prazgodovini, ko so v jamah prirejali obrede. Rimljani so tu prvi izkopavali sadro za proizvodnjo oken, v srednjem veku pa so na sadrastih grebenih zgradili cerkve in gradove. Najznačilnejša dejavnost v okolici je kmetijstvo, ki nudi odlične pridelke.

Deželni park Vena del Gesso Romagnola www.parcovenadelgesso.it • Center za obiskovalce in zavetišče Ca' Carnè. Via Rontana, 42 - 48013 Brisighella (RA), Italija • Ente di gestione per i Parchi e la Biodiversità della Romagna (Upravni organ parkov in biorazličnosti dežele Romagna) Via Saffi, 2 - 48013 Brisighella (RA)

Piero Lucci

Pierro Lucci

Pilotni projekti

Razširitev centra za obiskovalce predvideva ureditev »klimatske dvorane« v pritličju z interaktivnim multimedijskim prikazom odnosa med klimatskimi spremembami in ohranitvijo okoljskih posebnosti v parku »Vena del Gesso«. Sadrasta žila se razteza od severovzhoda proti jugozahodu na 25 km. Mikroklima na obeh pobočjih se med seboj močno razlikuje, rastlinstvo in živalstvo

pa je vezano na klimatske razmere. Razstava prikazuje probleme, vezane na varovanje narave, predstavlja vplive klimatskih sprememb in širi dobre prakse. V prvem nadstropju se nahaja mala sejna dvorana z učilnico in ornitološko razstavo, ki se navezuje na favnistično razstavo v prvem nadstropju že obstoječe zgradbe. Zgradba razpolaga s tehniko za varčevanje z energijo: s termičnim solarnim modulom za oskrbovanje centra za obiskovalce in cisterno za zbiranje deževnice.

Pilotni projekt predvideva razširitev centra za obiskovalce in zavetišča Ca’ Carnè, izgradnjo nove stavbe in ureditev multimedijske »klimatske dvorane«, učilnice in sejne dvorane.

Kviz Katere živali poleg netopirjev še živijo v Deželnem parku Vena del Gesso Romagnola? A volkovi B žirafe C medvedi Pravilen odgovor je v predstavitvi Deželnega parka Vena del Gesso Romagnola.

Gamse so opremili s telemetrijskimi ovratnicami, ki javljajo njihovo lokacijo preko telefonskega signala: A vsaki dve uri B vsak teden enkrat C vsak dan enkrat Pravilen odgovor je v predstavitvi Triglavskega narodnega parka.

Koliko koles si obiskovalci lahko izposodijo v parku v delti reke Pad? A 31 B 2 C 9 Pravilen odgovor je v predstavitvi Ustanove za upravljanje parkov in biotske raznovrstnosti delta reke Pad

Kako se imenuje območje, kjer v Krajinskem parku Sečoveljske soline še aktivno pridelujejo sol na tradicionalen način? A soline B Lera C park Pravilen odgovor je v predstavitvi Soline Pridelava soli d.o.o.

Koliko endemskih vrst živali in rastlin je v Deželnem naravnem parku Julijsko predgorje? A 5 B 1 C 60 Pravilen odgovor je v predstavitvi Deželnega naravnega parka Julijsko predgorje.

V projektu Climaparks so nov center za obiskovalce uredili s prenovo: A vojašnice B stare avtobusne postaje C mlina Pravilen odgovor je v predstavitvi Deželnega naravnega parka Furlanski dolomiti.

V morju v parku Strunjan so zaradi povišanih temperatur morja zabeležili: A večje število orad B pojav morskih psov C bledenje koral Pravilen odgovor je v predstavitvi Krajinskega parka Strunjan.

Kdaj so bile Škocjanske jame vpisane v seznam svetovne in naravne dediščine pri UNESCU? A 1980 B 2009 C 1986 Pravilen odgovor je v predstavitvi Parka Škocjanske jame.

Med najbolj pogostimi pticami, ki so jih zabeležili v parku v delti reke Pad, so tudi: A črnoglavka, srpična trstnica in taščica B šoje, sove, detli C orli, divji petelini Pravilen odgovor je v predstavitvi Deželnega parka Delta del Po Veneto.

Beležke

Izdajatelj: Triglavski narodni park Urednika: Matej Vranješ, Špela Polak Oblikovalec: Samo Jarc Fotografije: Dan Briški, Triglav national park, Sergio Gobbo, Luka Kastelic, Brina Knez, Soline Pridelava soli d.o.o., Borut Lozej, Marco di Lenardo, Elena Mattiussi, Romeo Pignat, Veneto Regional Park of the Po Delta, Managing Body for Parks and Biodiversity – Po Delta, Piero Lucci Tisk: Eurograf d.o.o. Bled 2013 Za vsebino te publikacije so odgovorni izključno partnerji projekta. Vsebina ne odraža nujno uradnega mnenja Evropske unije.

Projekt Climaparks je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. / Il Progetto Climaparks è finanziato nell’ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia- Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO

Ministero dell΄Economia e della Finanze