Slovar izolskega slenga by Sanja Hrs

Slovar izolskega slenga Sestavila in uredila Mirna Buić in Erik Toth Samozaložba Lektorica Ana Cukijati Ilustracije Martina Ljubič, Bojan Planinc Fotografije Bojan Planinc

Finančna podpora Občina Izola, Klub izolskih študentov in dijakov, Zavarovalnica Triglav d.d., Banka Koper d.d., Abanka Vipa d.d. in Motomaxx, Andrej Frančeski s.p. Naklada 500 izvodov 2. izdaja, 1. natis november 2011

Oblikovanje in prelom Martin Stražar Tisk Tiskarstvo za embalažo in papirno galanterijo (ofset tisk in knjigovezništvo) Božo Stražar s.p.

!"#$%$&'(')*+,-$.'/-0$*$/12)-3'4-56'7*8,'$-,$1,-9:7.-(:(,'$3,5-+,-4';$<512)5',' =>>?>@A?@BCD@?CEFGD?F".*)'HEIA=H JK"L;$M-7,' $$$N)*9'7$-.*)03:O'$0):,O'$P$M-7,'$J1-Q;$R7-3$S*(T$U$V-)10(7'4-5:$$ J*5',$#)',-,4;$M'7(-,'$<512-W$U$X*(*O7'Y5:$J*5',$#)',-,4Z?$%$C?$$$ -.8?;$>?$,'(-0?$%$".*)'$[$0'\*.')?;$CI>> "NJ6$GD=%G@>%CD@%AI=%F >?$S*(T;$R7-3 259227136

UVOD Ponovno dobrodošli v svet izolskega slenga, v svet izolske mladine in tistih mladih po srcu! Ker obljuba dela dolg, vam predstavljamo drugo, dopolnjeno in razširjeno izdajo Slovarja izolskega slenga. V pričujoči izdaji lahko najdete nova gesla, izraze in besedne zveze pa lahko lažje usvojite s pomočjo dopolnjenih/izboljšanih razlag in primerov. Gesla smo opremili z naglasnimi znamenji, ki vam bodo zagotovo v pomoč pri pravilni izgovorjavi še tako težkih primerov. K boljšemu razumevanju slenga, ki ga uporabljamo v Izoli (in na širši Obali), bodo zagotovo pripomogle risbe, stripi in fotografije, ki predstavijo pomen posameznih gesel ali skozi dialog ponazorijo nekatere primere govora mladih, ki veljajo za zelo tipične. Slovar izolskega slenga predstavlja dokaz, da slovarji niso nujno suhoparni in togi. Ne nazadnje njegova oblika odlično prikaže značilnost slenga: živost, fleksibilnost, izredno spremenljivost in zabavnost. Zaradi navedenih lastnosti je pomen tega slovarja še toliko bolj izrazit. Poleg tega, da gre za dokument, v katerem so zbrani načini sporazumevanja in govora izolske mladine kot dela lokalne kulturne dediščine, pričujoči slovar predstavlja edinstven izdelek, ki bi služil za uporabo in vpogled našim zanamcem ter predstavil sleng kot enakovredno jezikovno zvrst, ki igra pomembno vlogo pri vsakdanjem sporazumevanju med vrstniki in pri (samo)identifikaciji posameznikov in skupin ter skupnosti. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri nadgradnji SIS-a in nam bili v oporo. Posebna zahvala pa gre devetošolcem OŠ Livade in OŠ Vojke Šmuc ter podjetju Amebis d. o. o., ki nam je omogočilo slovar objaviti na spletnem slovarskem portalu Termania (http://www.termania.net/). Slednji nam je bil tudi v pomoč pri izdelavi druge izdaje. Pričakujete lahko še spletno stran, namenjeno SIS-u, kjer boste imeli možnost sodelovanja pri njegovem dopolnjevanju, podajali boste lahko svoja mnenja in zamisli ter še veliko več. Zahvaljujemo se seveda tudi tistim, ki so drugo izdajo finančno podprli: Občini Izola, Klubu izolskih študentov in dijakov, Zavarovalnici Triglav, d.d., Banki Koper d.d. in Abanki Vipa d.d. ter podjetniku Motomaxx Andrej Frančeski s.p. Mirna Buić in Erik Toth V Izoli, november 2011

UVOD Ola, koša mona ino, spet in drugič v slovar izolanskega slenga. To gre unim, ki so res za foro. Tuki smo spet u džiru z novimi besedami in triki, ki jih prej nismo uštulili. In je ful več vsega. Zdej lahko iščete res ful dore, nove in kao nevidžene fore, ki jih prej nismo vrgli not. Vse je še bolj kul sploskano skupaj, da se lahko šteka. Hitli smo tui naglase, ki kao bodo rabli kontinentalcem. Če pa res ne štekate, pol smo dali not tipo rizbice, fotke in še neki, da boste ja kaj štekali govor tu pri nas. Res, boste vidli, ki pri nekaterih slikicah so prav debate med tippi. Slovarčič ni dosadan tipo ostale bukve. Je res dil za folk, glavce in vse, ki štekate take trike. Je res čepa masten, zakon in seka. Ta stvar je tako smeh in hard, da noben ne šteka, kolko je res ultra, ki vsi, ki jih zanima, bojo lahko to tui pol kao brali, imeli in rabli. Za vse je ta slovarčič – za froce, noniče, seke, beke, tippe. Za une, ki kao pridejo pol in da se štekamo zdej. Iz slovarja se vidi, kako je ta naš govor ful hud in se folk vidi u njem. Hvala vsem, ki ste pomagali pri štelanju knjigice in ki ste res hitli eno roko. Hvala ful malim iz osnove Livade in Vojke in Amebisu, ki je fuknil vse na net – http://www.termania.net/. Tippi so res pomagali štelat novo foro. Kmalu bo vse na netu, prav pejdž in boste komot gledali koša in kome, pa še spemali boste lahko. Hvala tui unim, ki ste hitli pare: Občini Izola, Klubu izolskih študentov in dijakov, Zavarovalnici Triglav, d.d., Banki Koper d.d., Abanki Vipa d.d. in podjetniku Motomaxx Andrej Frančeski s.p. Mirna Buić in Erik Toth U Izoli, november 2011

ála

A aj-čáu 1. pozdrav: Fantje, aj-čau, grem domov. 2. znak neodobravanja, pritoževanja, ogorčenja; zgražanje (nad nekom ali nečim): Danes je v službi aj-čau, čisti kaos. / Tip jo je udaru. Sej je aj-čau. / Zgubila sem ključe! Aj-čau! 3. zmešan/-a: Kako jo je lahko udaru!? Sej je aj-čau! ▶ aria, fuknjen/-a, strgan/-a, upaljen/-a, vija;

ájd pozdrav: Peter, ajd, se vidimo jutri.

pozdrav: Ala, Pero, se vidimo jutri. ála šú a) pozdrav: Ala šu, se vidimo jutri. b) poziv; spodbuda: Ala šu, gremo. ála zdàj opomba sogovorcu (pri pripovedovanju), znak nestrinjanja, nakazovanje pretiravanja nekoga: Ala zdaj, že pretiravaš!

álkič 1. alkohol: Na žurki je blo premalo alkiča. 2. oseba, ki uživa veliko alkohola; alkoholik; pijanec: Ta tip spije ful, je pravi alkič.

álko = alkič; alkohol: Joj, tu je preveč alkota.

ájde 1. poziv k premiku: Ajde, bomo šli? 2. pozdrav: Ajde, uživaj. / Ajde. / Ajde čau!

alôra torej: Peter, alora, kaj nardimo? / Alora zmenjeno.

alpíno = seljak, seljačina; 1. neuglajena oseba, kmet (slabš.): Ma si alpino! / Lej ga, kako je oblečen! Ma ke alpino! ▶ cigan, cigo;

2. neotesana oseba: Pizda Simon, se ne moreš obnašat, kot je treba!? Alpino! ▶ cigan, cigo;

3. neizobražen človek, omejen: Tip sploh ne ve, katero je glavno mesto Italije. – Ma je alpino! ▶ banana, mona, strunjo;

apdéjtati (update-ati) prenoviti, ažurirati: Pejdž ni bil apdejtan že ful mescev.

ária = vija; 1. odhod: Takoj, ko se je pojavil profesor, smo bli aria. 2. opis slabe izkušnje: Juha slabo zgleda, prav aria. ▶ aj-čau, merda, šagra, šit;

3. opredelitev čudne, neprijetne osebe: Damir se čudno obnaša zadnje čase. Ma kašne dela, je prav aria.

4. nor/-a; zmešan/-a: Tip je aria! Kako lahko hodi po steklu!? ▶ aj-čau, fuknjen/-a, strgan/-a, upaljen/-a;

bála

B babaláriti = bubati, bloditi, bluziti; govoričiti, blebetati: Pizda ej kako babalariš! / Ma kaj babalariš!? / Ma stari tu neki babalari in ne morem govorit po telefonu.

bájk

= biči (bici); kolo: Stari, si vidu moj novi bajk s 35 brzinami?

bákla

= kalambaster, tromblon; velik džoint: Peter je pripravil takšno baklo, da bi jo lahko v štirih kadili eno uro.

báksuz

nagajiv/-a/-o: Tvoja mačka je ful baksuz.

1. škoda: Bala, ker je Peter razbil avto. 2. čustvena prizadetost; začudenje; ojoj: Moj oče je imel prometno nesrečo in avto je totalka. – Bala! ▶ fak, merda, šit;

3. dolgčas; slabo vzdušje; brez veze: Na tej žurki je ful bala. ▶ aria, merda, šagra, šit, vija;

4. žoga: Peter ni vrnil bale za nogomet. o bála a) začudenje, prizadetost, ojoj: Murja vozi za nami. – O bala! b) fraza: O bala ta Obala. / O bala, gremo na Obalo.

bálavac

1. zelenec, mlad neizkušen fant: Kdo mi lahko zrola kanon? – Daj, da prova balavac, da vidimo, če zna. 2. otrok: Kje imaš balavca? – V šoli. ▶ klinac, klinjo;

bále

= koljoni, palle; izraz, ki izraža nekaj odvečnega; ké bále Ke bale to predavanje! / Ke bale! iti (nekomu) na bále: iti (nekomu) na živce: Kako mi gre tvoj tip na bale!

banána

1. neumen/-na: Peter je res banana! In to vedno, ko odpre usta. ▶ bjondo/-a, blentav/-a, blesav/-a bogi/a, glup/-a, mona, mongolo, mongoloid, pantalon, p(j)erša/-a, wejla, zemo, zimbo;

2. butelj: Ma si banana! ▶ budala, shizič, šempjo, štronco/-a, zemo, zimbo;

bánda

1. družba; druščina: Zadnje čase se družim z novo bando.

nesramnež; podlež: Sandi je tak bastardo, ker je vedno spotikal sošolce na stopnicah.

batása

1. velik moški spolni ud: Kakšna batasa je pogledala skozi njegovo zadrgo! 2. velika stvar: Na delu prenašam naokoli ful velike cevi, ampak prav batase.

bátina

= čuna, kita, kurac; moški spolni ud: Peter pravi, da ima veliko batino.

▶ klapa, kompani, kompanija;

2. vsi: Gremo banda! / Čau banda!

barúfa

= frka; prepir: Peter se je spravu v barufo s sosedom zaradi malenkosti.

básket

košarka: Maja obvlada basket u nulo.

bastárdo

= džubre, rit, ko(l)jon, štronco, šupak;

bázditi

= duvati, giftati; zaudarjati: Simon se ni stuširal že cel teden in tako bazdi. / Ma kako bazdiš!

bêd

1. slab/-a/-o: Imam ful bed filing glede tekme. 2. slabo: Nimam narjenih vseh pogojev, zato se ne morem vpisat v višji letnik. – Joj, ful bed.

béjbika

= beka, pička, tip(p)ica;

dekle, punca: Matej ima novo bejbiko. / Sanja je ful lepa bejbika.

bêka

= tip(p)ica; 1. dekle: Ana je ful dobra beka. / Peter ima ful luštno beko. ▶ pička;

2. oseba ženskega spola: Beka sploh ni opazla, da ima strgane hlače na riti. / Veš, kako je una beka dobila AIDS? Od komarjov, res!

bémfla

bíči (bici) = bajk; kolo: Sem šel en džiro z biči. / Sem vzel biči in vija do Dragonje.

bidón

1. slab/-a/-o: Včerajšnji film je bil takšen bidon, da sem kar šel iz kina. 2. grd/-a/-o: Ma ke bidon od beke! ▶ kanta, sipa, škartoc;

3. smetnjak: Peter ne meče smeti v bidon.

= bendžola; drugo ime za BMW: Peter si je kupu novo bemflo.

bíra

bénd

bjêlo

skupina; ansambel: Poznam bolj malo italijanskih rock bendov.

bendžóla = bemfla;

bíč

1. privlačno dekle; prasica: Si videl, kakšna bič je prečkala cesto? 2. prasica, nesramna oseba: Martina zna bit taka bič! ▶ kuja;

pivo: Tine pravi, da bi rad spil biro v baru.

= koka, škela; kokain: Na žuru sem vidu dva tipa, ki so snifali bjelo.

bjóndo/-a

1. plavolas/-ka: Mojca ni naravna bjonda. / Simon je tako bjondo, da že skoraj vleče na belo. 2. neumna oseba; blond: Ma si bjonda! Kako ne štekaš tega?! / Tip je bjondo! ▶ banana, blentav/-a, blesav/-a bogi/-a, glup/-a, mona, mongolo, mongoloid, pantalon, p(j)erša/-a, wejla, zemo, zimbo;

bléntav/-a

= banana, bjondo/-a, blesav/-a bogi/-a, glup/-a, mona, mongolo, mongoloid, pantalon, p(j)erša/-a, wejla, zemo, zimbo; neumen/-na: Pizda kako si blentav, ne štekaš pol kurca nič!

blésav/-a

= banana, bjondo/-a, blentav/-a bogi/-a, glup/-a, mona, mongolo, mongoloid, pantalon, p(j)erša/-a, wejla, zemo, zimbo;

bliskati se (nekomu) = čupati se (nekomu), rolati se (nekomu), trgati se (nekomu); mešati se (nekomu): Se mi je že mešalo, ko sem to pisala.

blôditi

= babalariti, bubati, bluziti; govoriti v prazno; govoričiti: Tanja, ne blodi, ker ni nič res, kar si povedala. / Ne stoj blodit!

blúziti = babalariti, bloditi, bubati;

bógi/-a

= banana, bjondo/-a, blentav, blesav/-a, glup/-a, mona, mongolo, mongoloid, pantalon, p(j)erša/-a, wejla, zemo, zimbo;

neumen/-na: Kaj govoriš? Pizda si bogi!

bolán/-a/-o

= sík; čuden/-na/-no; nesprejemljiv/-a/-o: Peter je res bolan, če se tako čudno obnaša z ljudmi zadnje čase. / Zdi se mi bolano hodit z bivšim od svoje sestre. bolán/-a v glávi zmešan, čuden/-na: Ma si prav bolan v glavi!

bómba

= forte, mas(t)no/m’s(t)no, mega, tiro, špica, ultra, zakon; 1. odličen/-na/-no; super: Občinska spletna stran je končno bomba. / Koncert je bil bomba. 2. zelo močan udarec: Tip je dubu tako bombo, da ga je vrglo na tla.

brá’o brá’o

pohvala: Bra’o bra’o, ful dobro si naredu izpit. / Samo, dej, pokliči organizatorja. – Sem že. – Bra’o bra’o.

b´rko

moški z brki: Petrov oče je edini brko v ulici.

brúka

búlšit (bullshit)

brútal

búmbar/-ka

sramota: Mo, kaka bruka včeraj pred učiteljco, ko sem pozabil letnico rojstva Prešerna.

1. neznosno; grozno; intenzivno; kruto: Včeraj smo prekolesarli 80 kilometrov, prav brutal! 2. neznosen/-na/-no; grozen/-na/no; krut/-a/-o: Sosedova glasba je prav brutal zjutraj.

búbati

= babalariti, bloditi, bluziti; govoročiti, blebetati, govoriti v prazno: Ma kaj buba ta tipica? / Ne bubaj!

búčka

= point; bistvo, srčika; problem: Bučka je v tem, da ne razume pravil, zato je vse skupaj izpeljal narobe.

budála

= banana, budala, defo, majmun, mona, seljak, seljačina, shizič, šempjo, štronco/-a; neumnež/neumnica: Peter se večkrat izkaže kot budala, samo da bi bil v središču pozornosti.

= kacada / kacata; neumnost; sranje: Včeraj sem vozil 200 km/h po stari cesti. – Bulšit!

idiot; kreten; zmerljivka: Peter se je večkrat izkazal kot bumbar s svojimi neumnimi dejanji. / Tip je tak bumbar! / Ma si bumbarka!

bútniti

1. udariti: Peter je butnil z glavo v rob nape. 2. blekniti: Simon je butnil takšno, da smo se smejali še cel dan. 3. položiti; vreči: Dej, butni torbo v uni kot. bútniti se a) udariti se: Butnila se je v rob mizice v dnevni sobi. b) postaviti se nekam: Gremo se butnit kar na zidek. ▶ počiti se;

“Petrov oče je edini brko v ulici.”

C cájkič = cajo, murjak, pandur, plav, žbiro; policist: Joj, uni cajkič včeraj me je dobil s kalambastrom v roki. Valda sem mu reku, da ni moj.

cájo = cajkič, murjak, pandur, plav, žbiro; policist: Lej cajota, ki je ustavil tipa. / Te cajote res ne morem.

cár/-ka = član/-ica, glavni/-a, legenda; dobra, hvalevredna oseba: Mateja je carka na vseh področjih, ki se jih loti. / Simon, ti si car!

céditi 1. umreti: Pizda, včeraj sem se nakolesaru, skoraj bi cedil.

2. odnehati; prenehati: Tip ne cedi, še vedno utruja. 3. popustiti: Sem zbrisala številko, če ne bi sigurno cedla in ga poklicala. 4. (v)dati se: Kaj te briga, če ti pravijo, da ta študij ni zate, ne stoj cedit.

cépati se 1. režati se; smejati se na ves glas: Kako se tip cepa. / Ma kakšne strelja, vedno se cepamo. 2. smejati se; posmehovati se (iz nekoga): Tip je bil tako šeka, jaz sem se mu cel večer cepal.

cígan = cigo; 1. neotesan: Ke cigan si! / Mater, lej ke cigan je ta Sale. Sploh se ne zna obnašat! ▶ alpino;

2. surov človek, žaljivka: Kaj se lahko ne obnašaš kot cigan s svojo punco!?

cígla zelo; močno: Miha je bil včeraj cigla pijan. ▶ čepa, ful, miljarda, ultra;

Cígo / cígo C

1. Rom: U, lej Cigote, ki igrajo harmoniko po naši ulici. 2. neotesan: Ke cigan si! / Mater, lej ke cigan je ta Sale. Se sploh ne zna obnašat! ▶ alpino, cigan;

cóca dojka: Tipi obožujejo coce.

cúfati (se) cúfati možgáne mešati se; blesti: Cufali so se mi možgani zaradi vseh neumnosti, ki smo jih zganjali.

čáu 1. pozdrav: Čau, kako si danes, Peter?

▶ ej, ejla, oi/j, ojla, ola, wejla;

2. pozdrav ob odhodu; končni pozdrav; slovo: Grem banda, čau! / Čau čau! ▶ aj-čau, ajd, ajde, ala;

čábi (chubby) debel, debelušen človek: Stari, nisem vedu, da je tvoj brat malo čabi.

čáditi = čilati, fumati, k’dt, pušiti, trombati; kaditi: Gremo čadit ven, ker v placu se ne sme.

čekírati 1. pregledovati: Peter rad čekira spletne strani z nogometno vsebino. / Danes nisem še čekirala mejla. 2. gledati: Peter čekira avte na ulici, da najde stričevega. 3. čuvati; paziti (na nekaj): Čekiraj malo kolo, da skočim v trgovino.

čákija nož, nožek dobiti čákije v hrbet dobiti nož v hrbet: Pazi, da ne boš spet dobil čakije v hrbet od unih. So te že zajebali.

čámiti počivati: Ne morem več se učit, grem malo čamit.

čát spletna klepetalnica: Sem že tri ure na čatu.

čátati klepetati preko spletne klepetalnice: Včeraj sem čatala s Katjo na Gmailu.

čépa

= cigla, ful, miljarda, ultra; zelo: Včeraj je čepa deževalo, da niti ven nisi vidu. / Fak, tu not je čepa pjena.

čílati 1. sproščati se; relaksirati se: Zjutraj sem čilala na soncu. 2. kaditi: Ala, gremo čilat v WC, da nas ne dobijo. ▶ čaditi, fumati, k’dt, pušiti, trombati;

čík cigaret: Preden sem se vrnu v službo, sem skadu dva čika.

číp (cheap) = džabe; 1. poceni: Sem bil včeraj v Two Way in imajo ful čip obleke. 2. cenen/-a/-o: Sori, ampak ne nosim tako čip oblačil.

Čípšo = Škuip, Squarehead;

poimenovanje za Albanca: Po Izoli je videt vedno več Čipšotov.

člán/-ica = car/-ka, faca, glavni/-a, legenda; prijetna in sposobna oseba: Sem že poslala vabila vsem medijem. – Članica! / Tip je član, ve kaj dela.

článski/-a/-o zelo dober/-ra/-ro, odličen/-na/-no: Komad je članski!

článsko zelo dobro, odlično: Pejdž je ful člansko narjen.

čópati = manjati, ml(j)astiti; jesti; prehranjevati se: Peter ponavadi čopa sendvič za malico.

čópniti 1. pojesti: Tine je včeraj čopnu sendvič za malico. ▶ mezniti, umljastiti;

2. spiti; vzeti: Perotu je blo slabo, zato je čopnu dve tableti.

čóriti 1. spati: Peter čori vsak dan do 11. ure. ▶ kinkati, njunjati;

2. krasti: Mojca rada čori čingume v trgovini.

čúj ga čúj začudenje nad tistim, kar je sogovornik povedal: Jutri si bom kupu avto. – Čuj ga čuj!

čúza čóšak vogal: Gremo v uni barček za čoškom.

zapor: Peter spet sedi v čuzi zaradi kraje.

čvórka čúna = batina, kita, kurac; moški spolni ud: Mateju je iz hlač spet gledala čuna.

čúpati močno tresti z glavo med koncertom: Metalci ful radi čupajo na koncertih.

čúpati se (nekomu) = bliskati se (nekomu), rolati se (nekomu), trgati se (nekomu); mešati se (nekomu): Mojci se čupa od vseh obveznosti. / Ne morem več, čupa se mi!

čúti slišati: Si ga ču, kaj je reku?

udarec, tlesk s prstom po telesu: Ne stoj mi dajat čvork, pizda, boli!

“Peter spet sedi v čuzi zaradi kraje.”