'Quo vadis, farmacija?' by dsfs

QUO VADIS, FARMACIJA? Spoznavanje sodobnih izzivov in priložnosti farmacevtov v zdravstvu in v industriji TOREK, 15.4. 17. 00 Uvodni govor koordinatorice strokovnih projektov in predsednika DŠFS 17. 10 Uvodne besede (prof.dr. Borut Štrukelj, mag.farm., urednik SFV, Fakulteta za farmacijo, UL) 17. 20 Uvodni govor: Izzivi in priložnosti farmacevtov v zdravstvu ali Kako povezati delo zdravnika, farmacevta in medicinske sestre pri zdravljenju z zdravili? (prof.dr. Aleš Mrhar, mag.farm., Fakulteta za farmacijo, UL) 17.40 Terapevtske skupine zdravil (prim. mag. Jurij Fürst, dr. med., spec., ZZZS) 18.00. Izzivi in priložnosti za delo kliničnega farmacevta v bolnišnici (asist. dr. Lea Knez, mag. farm., spec. klin. farm., Univerzitetna Klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik) 18.20 Svetovanje o zdravilih (asist. Iva Mucalo, MPharm, PG Dip Pharm Pract asist. Mr.sc. Maja Ortner Hadžiabdić, MPharm Faculty od Pharmacy and Biochemistry, University of Zagreb) – predavanje v angleškem jeziku 18. 50 Odmor in prijava na delavnico 19. 10 DELAVNICA: Svetovanje o zdravilih –v angleškem jeziku, po dogovoru lahko tudi v hrvaškem jeziku Manjša pogostitev

SREDA, 16.4. 17.00 Uvodno predavanje (izr.prof. dr.Saša Baumgartner, mag.farm., Fakulteta za farmacijo, UL) 17.10 Procesno analizne tehnologije kot pomembna orodja za razvoj in proizvodnjo kakovostnih zdravil (prof. dr. Odon Planinšek, mag.farm., Fakulteta za farmacijo, UL) 17.30 Biološka in podobna biološka zdravila v lekarniški praksi 17.50 Farmacevtska industrija in razvojne priložnosti (dr. Darja Ferčej Temeljotov, mag.farm., vodja inovacij in izboljšav v Leku in predsednica organizacijskega odbora Regijskega BioCampa)

ČETRTEK, 17.4. 15.30 Klinična pomembnost in interpretacija interakcij med zdravili (Janez Toni, mag.farm., Univerzitetna Klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik) 16.00 E-recept (Romana Rakovec, mag.farm., JZ Gorenjske lekarne, Kranj) 16.30 Delo farmacevta svetovalca v ambulanti/posvetovalnici (asist. Alenka Premuš Marušič, mag. farm., spec., Splošna bolnica Murska Sobota, Lekarna)

50 let pravih odgovorov Življenje bolnikov je osrednje gibalo vseh naših aktivnosti. Življenje je naša spodbuda in motiv za ustvarjanje inovativnih zdravil in diagnostičnih rešitev, ki bodo tudi v prihodnje spreminjale zdravljenje bolnikov z rakavimi obolenji. Za nami je 50 let pravih odgovorov, pred nami še veliko izzivov. Naredili bomo vse, da najdemo odgovore tudi na te.

Roche farmacevtska družba d.o.o., Vodovodna cesta 109, Ljubljana www.roche.si, www.onkologija.si

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Kako povezati delo zdravnika, farmacevta in medicinske sestre pri zdravljenju z zdravili? prof.dr.Aleš Mrhar, mag.farm. Fakulteta za farmacijo, UL

Izzivi in priložnosti farmacevtov v zdravstvu ali

Kako povezati delo Zdravnika

Farmacevta Medicinske sestre pri zdravljenju z zdravili?

Aleš Mrhar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo

Farmacevt • Odkrivanje zdravil (Drug Discovery) (iskanje tarč in spojin vodnic) • Razvoj zdravil (Drug Development) (laboratorijske, predklinične in klinične raziskave, učinkovitost in varnost zdravil) • Izdelovanje zdravil • Kontrola zdravil (kakovost zdravil) • Registracija zdravil (dovoljenje za promet z zdravilom) • Trženje in prodaja zdravil

Zdravnik • Razvoj zdravil (klinične raziskave, učinkovitost in varnost zdravil • Prepoznavanje bolezni (klinični pregled, laboratorijske preiskave, slikovne tehnike…) • Zdravljenje bolezni (kirurško, radiacijsko, farmakološko)

• Uporaba zdravil! (ambulantna in bolnišnična uporaba zdravil – specialist zdravnik v ambulanti in v bolnišnici na kliničnem oddelku)

Medicinska sestra • Uporaba zdravil! (ambulantna in bolnišnična uporaba zdravil – srednja in diplomirana medicinska sestra v ambulanti in v bolnišnici na kliničnem oddelku)

• Uporaba zdravil! (ambulantna in bolnišnična uporaba zdravil – specialist farmacevt v javni lekarni, v ambulanti in v bolnišnični lekarni/na kliničnem oddelku)

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Kako povezati delo zdravnika, farmacevta in medicinske sestre pri zdravljenju z zdravili? prof.dr.Aleš Mrhar, mag.farm. Fakulteta za farmacijo, UL

Zdravljenje z zdravili

Kako optimirati klinične učinke zdravil ob prisotnosti težav povezanih z zdravili? “DRUG RELATED PROBLEMS” (DRP)

Dve skupini problemov, s katerimi se je

potrebno soočiti in jih obvladovati pri uporabi zdravil:

• Kako optimirati klinične učinke zdravil? • Kako optimirati stroške zdravljenja z zdravili?

Kako optimirati stroške za zdravljenje z zdravili upoštevajoč demografske in socialne vidike ter finančne omejitve? • Povečevanje deleža starejše populacije • Višji življenjski standard, bolj odgovoren odnos do zdravja, večje zahteve po zdravstvenem varstvu • Povečanje zahtev regulatornih organov o učinkovitosti, varnosti in kakovosti zdravil in medicinskih pripomočkov

• Napredek pri diagnosticiranju in zdravljenju bolezni • Napredek pri zdravljenju z zdravili

• •

Nezdravljene indikacije Neprava izbira zdravila

• Neželeni učinki zdravil (ADR) • Interakcije med zdravili

•

Premajhni odmerki zdravila

•

Preveliki odmerki zdravila

Uporaba zdravil brez indikacije

• Nedelovanje zdravil • Z navodili jemanje zdravil

neskladno

Rešitev • Za vse težave bolnikov naj poskrbijo zdravniki? • Partnerja za pravilno uporabo farmacevt in medicinska sestra!

zdravil

sta

Ekspertiza Odgovornost Hierarhija

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Kako povezati delo zdravnika, farmacevta in medicinske sestre pri zdravljenju z zdravili? prof.dr.Aleš Mrhar, mag.farm. Fakulteta za farmacijo, UL

Primer farmakoterapije bolnika, ki je bil operiran zaradi metastaze sarkoma v desni stegnenici v eni od terciarnih bolnišnic

Primer farmakoterapije 65-letnega bolnika, obravnavnega v eni od ambulant na primarnem nivoju zdravstvenega varstva

Spremljajoče bolezni: sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija, kompenzirana miokardiopatija, kronična atrijska fibrilacija, bronhialna astma

Zdravila:

Zapleti: anemija, huda bolečina, povišan CRP Zdravila: 1) Oxycontin 2 X 40 mg 2) Seretide 2 vpiha 3) Teotard 2 x 200 mg 4) Lanitop 1 tbl 5) Cordarone 1 tbl zjutraj 6) Edemid 1 tbl 7) Distraneurin 2 cps zvečer

12) 13) 14) 15) 16) 17) 18)

1) OMNIC 2) PROSTIDE 3) LYRICA 4) NAKLOFEN DUO 5) ULTOP 6) AGLURAB 7) AMARYL 8) AMLOPIN 9) TERTENSIF SR 10) CONCOR 11) PLAVIX 12) ASPIRIN 13) VASILIP 14) 2x na dan insulini

Analgin 1 amp/12h p.p Novomix 30 (58E zjutraj, 32E zvečer) Neodolpase 250 ml i.v./12h Valsacor 1 tbl zjutraj Vasilip 20 mg zvečer Singulair 10 mg zvečer Lyrica 2 x 75 mg

8) Berodual 2 vpiha pp 19) Tramundin 100 mg/12h 9) Fragmin 5000IE/24h 20) Controloc 40 mg zjutraj 10) EKI s.c.pp (7-9: 4enote, 11-13: 6 enot) 21) Dipidolor 3 mg i.v. Pp 11) EK 10ml/4-6 ur (morfij 20 mg + levobupivakain)

Zakaj je pri uporabi zdravil potreben farmacevt?

Umestitev farmacevta v zdravstveni sistem

Ker: • pozna zdravila: učinkovine in farmacevtske oblike, narejene za različne načine aplikacije, • zna povezati kemizem zdravil z njihovimi fizikalnokemijskimi, biofarmacevtskimi, farmakokinetičnimi in farmakodinamičnimi lastnostmi, • zna na osnovi farmakokinetičnih in farmakodinamičnih lastnosti določiti splošne in individualne režime odmerjanja zdravil (odmerek, odmerni interval, način aplikacije), • zna povezovati laboratorijske in klinične vidike pri zdravljenju z zdravili (npr. na osnovi laboratorijskih izvidov funkcije ledvic zna prilagoditi režim odmerjanja), • zna prepoznati in razrešiti težave povezane z zdravili,

(tamsulozin 0,4 mg/d) (finasterid 5 mg/d) (pregabalin 75 mg 2x/d) (diklofenak 75 mg 2xd) (omeprazol 20 mg1xd) (metformin 2X1000 mg/d) (glimepirid 3 mg/1xd) (amlodipin 5 mg 1xd) (indapamid 2.5 mg 1xd) (bisoprolol 5 mg 1xd) (klopidogrel 75 mg 1xd) (acetilsalicilna kislina 100mg1xd) (simvastatin 40 mg 1xd)

•

farmacevt in specialist lekarniške/klinične farmacije v lekarni na primarnem nivoju

•

specializant ali specialist klinične (lekarniške) farmacije v samostojni specialistični ambulanti v zdravstvenem domu na primarnem nivoju

•

specializant ali specialist klinične (lekarniške) farmacije v referenčnih ambulantah na primarnem nivoju

•

farmacevt, specializant ali specialist različnih usmeritev v bolnišnični lekarni na sekundarnem in terciarnem nivoju

•

specializant ali specialist klinične farmacije na kliničnih oddelkih bolnišnic na sekundarnem in terciarnem nivoju

• zna ovrednotiti stroške zdravljenja z zdravili v povezavi s kliničnimi in humanističnimi izidi.

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Kako povezati delo zdravnika, farmacevta in medicinske sestre pri zdravljenju z zdravili? prof.dr.Aleš Mrhar, mag.farm. Fakulteta za farmacijo, UL

Farmacevt v lekarni Kako je farmacevt vključen v proces uporabe zdravil? Ali je lekarna institucija zdravstvenega sistema ali (specializirana) prodajalna?

Poslanstvo lekarne • Opredeljeno z/s Zakonom o zdravilih Zakonom o lekarniški dejavnosti Pravilnikom o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti Seznamom poklicev v zdravstveni dejavnosti

• Lekarna prepoznana kot institucija zdravstvenega sistema in • Magister farmacije prepoznan kot reguliran poklic v zdravstveni dejavnosti 1. Position of pharmacists: Council of Europe Resolution ResAP (2001)2 concerning the role of pharmacists in the framework of health security 2. Ownership of pharmacies: only duly qualified pharmacists are allowed to own and run a pharmacy (pharmaceutical core competence), supported by the ruling of the ECJ on 19 May 2009 (Case C-171/07)

Poslanstvo lekarne

Kakšen model lekarne?

• Ciljna populacija? Bolniki, ki potrebujejo izdelek (zdravilo) in storitev (svetovanje) • Izdelki: zdravila na recept, recepta prosta zdravila, medicinski pripomočki, prehranska dopolnila (živila)?

kozmetični izdelki (blago splošne rabe)?

• Storitve: svetovanje pri uporabi zdravil izvajanje kognitivnih storitev (Pregled uporabe zdravil)

• Lekarna usmerjena v ponudbo zdravstvenih storitev bolnikom • Lekarna usmerjena v trženje izdelkov potrošnikom

Za ustrezno izveden Pregled uporabe zdravil mora farmacevt: • imeti vpogled v predpisana in izdana zdravila • se pogovoriti z bolnikom • se pogovoriti z zdravnikom

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Kako povezati delo zdravnika, farmacevta in medicinske sestre pri zdravljenju z zdravili? prof.dr.Aleš Mrhar, mag.farm. Fakulteta za farmacijo, UL

Kakšen model lekarne? Prvi model, prednosti in omejitve: • Prednosti: prijazen do bolnikov, ponuja izdelke in storitve, usmerjen v preskrbo z zdravili in njihovo uporabo, omogoča racionalno postavitev mreže lekarn, lekarna ostaja institucija zdravstvenega sistema in magister farmacije zdravstveni delavec, kar omogoča preprečevanje težav povezanih z zdravili (boljši izidi zdravljenja, manjši stroški zdravljenja)

•

Omejitve: neustrezno financiranje izdaje zdravil in svetovanja, težave pri zagotavljanju financiranja kognitivnih storitev Drugi model, prednosti in omejitve: • Prednosti: prijazen do potrošnikov, zagotavlja finančno stabilnost poslovanja, vendar samo v okoljih z veliko kupno močjo •

Omejitve: ponuja predvsem izdelke, usmerjen v izdelke, ki ne sodijo enolično v lekarno, onemogoča postavitev mreže lekarn, lekarno

spreminja v (specializirano) prodajalno, magistra farmacije pa v trgovca z univerzitetno izobrazbo, ne omogoča preprečevanja DRP

Kakšen model lekarne? Posledice uveljavitve drugega modela: • zmanjšana dostopnost do zdravil • nižji nivo javnega zdravja • večji stroški za zdravljenje • prelivanje sredstev iz zdravstvene dejavnosti • večja možnost za nastanek monopolov in posledično manjšanje konkurenčnosti pri zagotavljanju izdelkov in storitev

Rešitve • Okrepiti vlogo RSK za lekarniško farmacijo • Uveljavitev že obstoječih ter razvoj in uvedba novih kognitivnih storitev lekarniških farmacevtov • Upoštevati pozitivne zglede iz Evrope (Nemčija, Portugalska, Finska, Švedska...)

• Iskanje podpore pri zavarovalnicah, institucijah civilne družbe in bolnikih • V sodelovanju z Ministrstvom za zagotoviti ustrezne zakonske rešitve

zdravje

Farmacevt v samostojni specialistični ambulanti Metodološki okvir za delo farmacevta v ambulanti je

Farmakoterapijski pregled, ki zajema:

• pregled

predpisanih zdravil in odmerkov, odmerjanje in spremljanje koncentracij zdravil z ozkim terapevtskim območjem, • iskanje terapevtskih inkompatibilnosti, • izključevanje zdravil, za katera vemo, da je bolnik nanje preobčutljiv, • čas aplikacije in število dnevnih odmerkov, • čas jemanja glede na obroke hrane in ostala zdravila, • preverjanje ali je način dajanja varen, • spremljanje bolnikovega odziva na terapijo (spreminjanje odmerjanja ali terapije, da se doseže želeni terapevtski učinek), • pregled terapije glede na alergije, interakcije in specifična stanja posameznih bolnikov (npr. okvare ledvic, okvare jeter idr.), • pregled terapije glede stroškovne učinkovitosti. Upoštevajo se smernice za zdravljenje in klinične poti, ki temeljijo na dokazih in vključujejo znanstvene izsledke ter napredne tehnologije in so pravno, etično, socialno, kulturno in ekonomsko sprejemljive.

Za ustrezno izveden Farmakoterapijski izvid mora farmacevt: • imeti vpogled v zdravstveno dokumentacijo bolnika • se pogovoriti z bolnikom • se pogovoriti z zdravnikom

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Kako povezati delo zdravnika, farmacevta in medicinske sestre pri zdravljenju z zdravili? prof.dr.Aleš Mrhar, mag.farm. Fakulteta za farmacijo, UL

Preskrba z zdravili (delo v bolnišnični lekarni)

Farmacevt v bolnišnici

Svetovanje, TQM sistema preskrbe, GPP

• Cilji, ki jih je potrebno doseči v procesu zdravljenja z zdravili: – izboljšati klinične, ekonomske in humanistične izide zdravljenja in – znižati stroške zdravljenja. • Kako doseči te cilje : – Farmacevti naj sodelujejo pri zdravljenja z zdravili – Farmacevti naj prevzamejo vlogo zdravstvenega delavca

Premik farmacevta od zdravila k bolniku

Pripravljanje liste zdravil

Nabavljanje

Prevzemanje Shranjevanje

1.) Pripravljanje liste zdravil - obravnavanje zdravil po objavi v UradnemListu

- izdelovanje bolnišnične liste zdravil 2.) Nabavljanje a) prevzemanje naročil iz oddelkov b) ugotavljanje zalog c) pripravljanje naročila dobavitelju d) izvrševanje naročila 3.) Prevzemanje a) prevzemanje dobave in analize b) vodenje strokovne evidence c) preverjanje in posredovanje računa (dobavnice) v računovodstvo, arhiviranje

Upravljanje z zdravili Ocenjevanje bolnikovega problema

Načrtovanje terapije

a) Ugotavljanje bolnikovega problema

Spremljanje terapije

Planiranje

4.) Shranjevanje - skladiščenje (karantena, police) - sortiranje glede na rok uporabnosti - izločanje starih zdravil, serij - odpisovanje, komisijsko prodajanje 5.) Izdajanje a) priprava zdravil b) pripravljanje izdajnice c) informiranje, svetovanje d) pripravljanje zdravil za transport e) prevzemanje zdravil f) informiranje o zdravilih 6.) Planiranje Vse procese je potrebno izvajati v skladi s principi

TQM (Total Quality Management) in GPP (Good Pharmacy Practice).

Upravljanje z zdravili

(delo na kliničnem oddelku) Ugotavljanje bolnikovega problema

Izdajanje

Ocenjevanje

terapije

d) Spremljanje terapije - pregledovati bolnika (zdravnik, farmacevt) izdelati laboratorijske preiskave (farmacevt) meriti koncentracije zdravilnih učinkovin v telesnih tekočinah (farmacevt)

Predpogoji za doseg cilja: 1) podpora vodstva bolnišnice 2) učinkovit informacijski sistem

- prilagajti režim odmerjanja zdravila (TDM) e) Ocenjevanje terapije

3) vzpostavitev zdravstvenih timov

- oceniti zdravstveno stanje bolnika na osnovi izvidov (zdravnik, farmacevt) - pregledati bolnika (zdravnik) - pregledati jemanje zdravil (farmacevt) b) Ocenjevanje bolnikovega problema - postaviti diagnozo (zdravnik) - oceniti zdravljenje z zdravili (zdravnik, farmacevt) c) Načrtovanje terapije - narediti načrt za zdravljenje (zdravnik) - pregledati bolnišnično list zdravil (zdravnik, farmacevt)

- pregledati farmakoepidemiološke in farmakoekonomske raziskave (farmacevt) - izbrati zdravila (zdravnik, farmacevt) - pregledati kontraindikacije, neželene učinke, interakcije (farmacevt, zdravnik) - določiti režim odmerjanja zdravila (farmacevt) - pripraviti navodilo za parenteralno zdravljenje z zdravili (farmacevt)

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Kako povezati delo zdravnika, farmacevta in medicinske sestre pri zdravljenju z zdravili? prof.dr.Aleš Mrhar, mag.farm. Fakulteta za farmacijo, UL

Vpliv farmacevta na klinične in ekonomske izide

Zahteve in priporočila • Resolucija Sveta Evrope 2001: farmacevtska skrb - bistveni element pri preventivi in zmanjšanju tveganja pri zdravljenju z zdravili, potrebna je njena sistematična izvedba tako v bolnišnicah kot tudi v zunanjih lekarnah in primarnem zdravstvu.

• Na primarnem nivoju: 1.

Programi farmacevtske skrbi: – Primarni izid: povečanje adherence pri jemanju zdravil (1,2) – Sekundarni izid: » klinično pomembno znižanja krvnega tlaka, vendar brez sprememb oziroma znižanja LDL vrednosti (1) » izid zdravljenja depresije: signifikantna pozitivna povezanost z adherenco na antidepresive (2)

• Bolnišnice: NIAHO akreditacija (pogoj za delovanje na odprtem trgu EU od leta 2014 dalje, direktiva EU) Pogoj: izpolnjevanje določil poglavja “Medication

Management” - lekarna in farmacevtske storitve (med drugim: izdaja zdravil na bolnika, farmakoterapijski pregled).

Sistematični pregled in meta-analiza (3,4) o vplivu intervencije farmacevta pri obvladovanju hipertenzije:

• Lekarne in specialistične ambulante:

– Zmanjšanje sistoličnega tlaka občutljivo na intervencijo farmacevta – Znanje o zdravilih in nadzoru bolezni-verjetno občutljivo – Adherenca in kvaliteta življenja verjetno ne-občutljivo na intervencijo farmacevta*(Komentar)

Priporočila Ameriške zveze farmacevtov (APhA) Osnovni elementi upravljanja z zdravili s strani farmacevta: – Pregled terapije bolnika – Osebna kartica zdravil bolnika – Terapevtski načrt – Intervencije – Dokumentiranje in spremljanje bolnika

Vpliv farmacevta na klinične in ekonomske izide • Na primarnem nivoju: 3. Pregled literature o stroškovni učinkovitosti intervencije farmacevta v populaciji starejših bolnikov: • •

Lee et al. JAMA 2006; 296 Rubio-Valera et.al. Ann Pharmacother 2011; 45: 39-48 Machado M in ostali. Ann Pharmacother 2007; 41: 1770-1781 Zermansky et.al. Pharmacoeconomics 2009; 27(1): 11-24

Vpliv farmacevta na klinične in ekonomske izide

• Na terciarni ravni:

Manjši mesečni dvig stroškov za zdravila in števila predpisanih zdravil v intervencijski skupini (5)

• •

68% intervencij je vodilo v izboljšane terapevtske učinke, 32% je preprečilo ali odpravilo neželene učinke zdravil Intervencije farmacevta so prihranile 13% kontaktov z zdravnikom na primarni ravni in preprečile hospitalizacije v 3% Potencialni socialni prihranki ekstrapolirani na nacionalno raven Švedske so ocenjeni na 358 milijonov EUR, kar je 37x več kot pričakovani stroški za farmacevtsko osebje (6)

Vpliv intervencije kliničnega farmacevta na morbiditeto pri bolnikih, starejših od 80 let (univerzitetna bolnišnica na Švedskem): V intervencijski skupini: za 16 % znižanje obiskov v bolnišnici in za 47 % znižanje obiskov urgence; ni pa pokazalo razlik v številu ponovno sprejetih bolnikov v bolnišnico ali v številu vseh ponovnih sprejemov med intervencijsko in kontrolno skupino

•

Signifikantno zmanjšanje ponovnih sprejemov zaradi DRP v intervencijski skupini.

•

Stroški na bolnika so bili v intervencijski skupini za 230 USD nižji kot v kontrolni skupini (7) Vpliv kliničnega farmacevta na izid zdravljenja bolnikov s srčnim popuščanjem:

•

Farmacevtska skrb je bila povezana s signifikantnim znižanjem števila vseh hospitalizacij in hospitalizacij zaradi srčnega popuščanja. Ni pokazalo pa signifikantnega vpliva na mortaliteto (premajhna statistična moč). (8)

5. Ocena kliničnih in ekonomskih izidov farmacevtske intervencije na Švedskem: •

•

nakazuje zmanjšanje padcev in sprejemov v bolnišnico s skromnim prihrankom stroškov, vsaj kar se tiče stroškov zdravil Nobena izmed 16 izbranih študij ni poročala o koristnih učinkih pri smrtnosti, duševni kapaciteti ali v dnevnih aktivnostih (4)

4. Randomizirana kontrolirana študija o pregledu terapije starejših bolnikov s strani farmacevta v lekarni: •

1. 2. 3. 4.

• 3.

Signifikantno zmanjšanje mortalitete in neželenih dogodkov pri srčnem popuščanju v intervencijski skupini (9) Vpliv storitev kliničnega farmacevta v psihiatrični bolnišnici: • Signifikantno izboljšanje v kliničnem odgovoru in z zdravili povzročeno ekstrapiramidno simptomatiko. Ni bilo opaznih signifikantnih razlik v stroških uporabe zdravil in v dolžini hospitalizacije (10) Prisotnost farmacevta na oddelčnih vizitah splošne bolnišnice: •

zmanjša preprečljive ADE za 78 % in sicer z 26,5/1000 bolnišničnih dni na 5,7/1000 bolnišničnih dni. Bolniki s preprečljivimi ADE so imeli za 1,4 dni daljše

bolnišnično bivanje, kar poveča tudi stroške bolnišnične oskrbe. (11) 7. Gillespie et al. Arch Intern Med 2009; 169

4. Zermansky et.al. Pharmacoeconomics 2009; 27(1): 11-24 5. Zermansky et.al. BMJ 2001; 323 6. Westerlund et al. Journal of Clinical pharmacy and therapeutics 2009; 34: 319-327

8. Koshman et al. Arch Intern Med 2011; 168 9. Gattis et al. Arch Intern Med 2010; 159 10. Canales et al. American Journal of health-system pharmacy 2001; 58 (14) 11. Kucukarslan et al. Arch Intern Med 2003; 163: 2014-2018

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Kako povezati delo zdravnika, farmacevta in medicinske sestre pri zdravljenju z zdravili? prof.dr.Aleš Mrhar, mag.farm. Fakulteta za farmacijo, UL

Vpliv farmacevta na klinične in ekonomske izide •

Klinični in ekonomski izidi intervencije farmacevta v ZDA: sistematični pregled

Na terciarni ravni: 5. Raziskovalna študija primer-kontrola na oddelku interne medicine: • V intervencijski skupini: sign. zmanjšanje ležalne dobe (v povprečju za 3 dni krajša od kontrolne skupine). • 25 % sprejetih intervencij je vodilo v direkten prihranek stroškov, farmacevt pa je v enem mesecu zmanjšal stroške zdravil za 2087 USD. (12) 6. Vpliv farmacevta na antikoagulanto zdravljenje z direktnimi trombinskimi inhibitorji (DTI) pri bolnikih s heparinom povzročeno trombocitopenijo (HIT): • V intervencijski skupini: hitrejši nastop terapevstkega območja (za 12,5 ur krajši čas za dosego terapevstkega aPTT) in večji delež časa , ko je aPTT znotraj terapevstkega okna (za 32%) (aPTT nadomestni marker za izid zdravljenja*) •

Pozitivni učinki farmacevtske intervencije na izide pri 15,9% študij, mešani rezultati v 42,1% študij, brez učinka v 4,8% študij, nejasni rezultati v 37,3% študij (16).

V kontrolni skupini: trend večjega št. Krvavitev ne glede na resnost; v intervencijski skupini je bilo manjše število resnih/večjih krvavitev po TIMI kriterijah, ni bilo pa signifikantne razlike v resnih do zmernih krvavitvah po

GUSTO kriteriju. (13) 7. Sistematični pregled študij: • Zmanjšanje DRP pri 7 od 12 študij. • Adherenca, poznavanje in ustreznost zdravil se je izboljšala pri 7 od 11 študij. • Skrajšanje ležalne dobe pri 9 od 17 študij. • Nobena intervencija ni poslabšala kliničnih izidov in samo ena študija je poročala o povišanih uporabi zdravstvene oskrbe. (14) 8. Učinek farmacevta pri pregledu popisa zdravil pri starejših bolnikih (sistematični pregled literature in meta-analiza): • ni dokaza o koristnih učinkih za sprejeme v bolnišnico in smrtnosti, • prisotni pa so bili pozitivni učinki na število problemov povezanih z zdravili, pri adherenci in znanju o zdravilih. •

Le 8 študij (25 %) izvedenih v bolnišnicah, pri polovici študij ni bilo direktne komunikacije med farmacevtom in zdravnikom in pri tretjini študij farmacevt ni imel dostopa do bolnikove dokumentacije. (15)

12. Terceros et al. The annals of pharmacotherapy 2007; 41

13. To et al. The annals of pharmacotherapy 2011; 45 14. Kaboli et al. Arch intern med 2006; 166 Terceros et al. 15. Holland et al. BJCP 2007; 65 (3): 303-316

Medsebojne povezave med stopnjo mortalitete, stroški zdravil, celokupnimi stroški zdravljenja in dolžino

hospitalizacije s storitvami klinične farmacije v bolnišnicah ZDA

Število kliničnih farmacevtov/100 postelj je v pozitivni povezavi z naštetimi izidi: – Št. farmacevtov z 0,34 na 3,23/100 postelj 1)zmanjšuje število smrti v bolnišnici za 43%,

17. Burns et al. Am J Health-Syst Pharm 2010; 67

Izzivi in priložnosti farmacevtov v zdravstvu ali

Kako povezati delo Zdravnika Farmacevta Medicinske sestre

pri zdravljenju z zdravili?

2)skrajšuje čas hospitalizacije za 47%

– Vsak dolar za plačo farmacevta je povezan z 4,86 USD prihrankom zaradi skrajšanja dolžine hospitalizacije (16)

Aleš Mrhar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo

16. Bond et al. Pharmacotherapy 2001; 21 (2)

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Najvišja prinznana vrednost za terapevtske skupine zdravil Jurij Furst, dr.med. ZZZS, oddelek za zdravila

Preudarno (odgovorno) predpisovanje zdravil Definicija SZO:

Najvišja priznana vrednost za terapevtske skupine zdravil Jurij Fürst

Racionalna farmakoterapija je bolniku prilagojeno zdravilo, ki je - smiselno za njegove težave (bolezen), - v odmerkih, ki so učinkoviti za določen/najustreznejši čas - in ki je stroškovno najugodnejše zanj in za družbo. Cit: Hoven JL in al: Eur J Clin Pharmacol 2005; 60: 831-34

ZZZS, Oddelek za zdravila

1. študentski farmacevtski kongres Ljubljana, 15. aprila 2014

Stroški za zdravstveno varstvo na prebivalca v l. 2011 v USD po kupni moči

Source OECD Health Data 2013

Stroški za zdravila na prebivalca v l. 2011 v USD po kupni moči

Source OECD Health Data 2013

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Najvišja prinznana vrednost za terapevtske skupine zdravil Jurij Furst, dr.med. ZZZS, oddelek za zdravila

Rast porabe zdravil

Poraba zdravil na Rp in izdatki zanje v Sloveniji v 2001 - 13

 Delež prebivalcev, ki so prejeli vsaj 1 rp (2013):  73,0 %

 Porast 2001 – 2013:  št. prejemnikov: + 5,6 %  porabe zdravil na prejemnika: + 60 %

Spremembe na področju cen in kritja zdravil ter nominalne rasti (brez inflacije, v %) izdatkov za zdravila na recept

Stroški za „draga" in "ostala" zdravila na recept* 22,9 %

* Draga zdravila: >2.000 €/osebo/leto 8

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Najvišja prinznana vrednost za terapevtske skupine zdravil Jurij Furst, dr.med. ZZZS, oddelek za zdravila

Najvišja priznana vrednost (NPV) •

•

Najvišja priznana vrednost je cenovni standard, ki ga Zavod določi za posamezno zdravilo v skupini medsebojno zamenljivih zdravil in v terapevtski skupini zdravil, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v celoti oziroma v ustreznem odstotnem deležu na podlagi zakona in glede na razvrstitev zdravila.

Terapevtske skupine zdravil (TSZ) •

Zavod določa TSZ na lastno pobudo.

•

Podlaga za vključitev zdravil v TSZ so:

– terapevtska indikacija, – merila iz 5. čl. Pravilnika o razvrščanju:

Najvišja priznana vrednost za: – medsebojno zamenljiva zdravila (od 2003) – terapevtske skupine zdravil (primerljiva zdravila) – od 2013 • sprejet zakon (ZUJF) • Pravilnik o razvrščanju zdravil na listo Ul 35/13

•

javnozdravstveni pomen,

•

terapevtski pomen,

•

relativna terapevtska vrednost,

•

ocena farmakoekonomskih podatkov,

•

etični vidik,

•

podatki in ocene referenčnih virov.

TSZ lahko vključuje naslednja zdravila: – zdravila z eno učinkovino, – zdravila z več učinkovinami, – vse farmacevtske oblike, ki nimajo pomembnih razlik v klinični učinkovitosti in varnosti.

Soglasje krovnih organizacij

•

Strokovni svet za družinsko medicino 24. 5. 2013

•

Glavni strokovni svet Slovenskega zdravniškega društva 14. 6. 2102

•

Zdravniška zbornica Slovenije 7. 4. 2013

•

Strateški svet za zdravila pri Ministrstvu za zdravje 30. 9. 2013

Izdatki za zdravila za spreminjanje ravni serumskih lipidov v obdobju 2001 – 13

QUO VADIS, FARMACIJA?

Najvišja prinznana vrednost za terapevtske skupine zdravil Jurij Furst, dr.med. ZZZS, oddelek za zdravila

April 2014

TSZ lipolitikov: mesečna poraba v DDD in št. prejemnikov

Prihranki (eur)

Naziv

Vrednost receptov

Vrednost OZZ

Prihranki (OZZ) (eur)

Prihranki (%)

C10AA01

simvastatin

2.301.749

1.616.795

226.680

13%

C10AA02

lovastatin

37.401

26.381

11.262

39%

C10AA03

pravastatin

394.222

277.806

142.291

47%

C10AA04

fluvastatin

621.204

437.405

84.629

18%

C10AA05

atorvastatin

7.710.713

5.436.270

1.017.417

17%

C10AA07

rosuvastatin

10.470.439

7.384.303

4.017.833

50%

ezetimib

1.747.221

1.230.555

1.092.280

82%

1.123.233

116.285

84.603

69%

79.434

8.218

3.067

24.485.616

16.534.017

6.680.062

38%

ATC

C10AX09 C10BA02 C10BX03 Skupaj

simvastatin in ezetimib atorvastatin in amlodipin

TSZ lipolitikov: poraba v jan. + feb. 2012 - 2014

11.563.949

TSZ lipolitikov: št. prejemnikov v jan. + feb. 2012 - 2014

119.089

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Najvišja prinznana vrednost za terapevtske skupine zdravil Jurij Furst, dr.med. ZZZS, oddelek za zdravila

Vloga zdravnikov

Prihranki dosedanjih in načrtovanih TSZ (eur)

TSZ Zaviralci protonske črpalke Lipolitiki Zaviralci angiotenzinske konvertaze Acetilsalicilna kislina Imatinib Triptani Glavkomske kapljice SKUPAJ

Vrednost Vrednost Skupni Prihranki Prihranki rp prihranki OZZ OZZ OZZ v % 13.249.227 1.647.496 2.310.024 231.002 14 40 24.485.616 16.534.017 10.294.405 6.680.062 29.139.023 5.525.561 8.709.918 916.984 17 4.417.317 3.111.351 1.588.797 1.112.158 36 5.156.087 5.156.087 1.730.907 1.730.907 34 1.348.541 166.257 336.198 33.620 20 4.674.772 3.141.365 816.709 567.775 20 82.470.583 35.282.134 25.786.958 11.272.508 32

Uvedba 1.10.2013 6.1.2014 6.1.2014 31.3.2014 31.3.2014 sept. 2014 sept. 2014

•

Zdravnik mora vedeti, če je pacient pripravljen doplačati

•

Recepte za zdravila predpiše v skladu z dogovorom s pacientom

•

23a. čl. ZZVZZ („ne zamenjuj!“):

(2) Ne glede na določbo druge alinee prejšnjega odstavka Zavod zagotavlja iz obveznega zavarovanja sredstva za zdravilo iz posamezne skupine medsebojno zamenljivih zdravil oziroma posamezne terapevtske skupine zdravil v skladu z razvrstitvijo na pozitivno ali vmesno listo v celoti oziroma v ustreznem odstotnem deležu, kadar iz zdravstvenih razlogov enakovredno zdravljenje z drugim zdravilom iz skupine med-sebojno zamenljivih zdravil oziroma terapevtske skupine zdravil ni mogoče. Za zdravstveni razlogseštejealergijanazdraviloalidrugneželeni učinekzdravila, kiogrožazdravje zavarovane osebe,inse dokumentira vzdravstveni dokumentaciji zavarovane osebe.

Pravila pri izdajanju zdravil

•

Mednarodne izkušnje •

Nemčija je sistem NPV za terapevtske skupine zdravil uvedla prva na svetu že leta 1989

•

Nizozemska od 1991

Farmacevt sme menjati le medsebojno zamenljiva zdravila

•

Acetilsalicilna kislina: primer podcenjevanja strokovnosti farmacevtov

•

Poljska

Vsa določila za izdajanje zdravil, ki se nanašajo na NPV, veljajo za običajne in

•

Slovaška

obnovljive recepte (ORp). Lekarna ob vsaki izdaji zdravila upošteva veljavno NPV

•

Španija

in veljavni status zdravila v skupini MZZ oz. TSZ na dan izdaje. Če zavarovana

•

Portugalska

oseba za izdajo zdravila na ORp ne želi doplačati, ga farmacevt zaključi in

•

Litva

zavarovano osebo napoti k zdravniku po recept za zdravilo brez doplačila.

•

Madžarska

•

Češka

•

V primeru, ko je zdravnik za zdravilo iz TSZ, ki presega NPV, na recept pripisal "ne

•

Hrvaška

zamenjuj! " in se poleg podpisal, se izda predpisano zdravilo brez doplačila.

•

V vseh državah se je sistem izkazal kot učinkovitega za obvladovanje izdatkov brez resnih „neželenih učinkov“ za bolnike

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Najvišja prinznana vrednost za terapevtske skupine zdravil Jurij Furst, dr.med. ZZZS, oddelek za zdravila

NADALJNJE INFORMACIJE: jurij.furst@zzzs.si 01 30 77 230

QUO VADIS, FARMACIJA?

Medication-related consultation framework asist. Iva Mucalo, MPharm, PG Dip Pharm Pract asist.Mr.sc. Maja Ortner Hadžiabdić, MPharm Faculty od Pharmacy and Biochemistry, University of Zagreb

April 2014

Joint Programmes Board Postgraduate Diploma in Pharmacy Practice

MEDICATION-RELATED CONSULTATION FRAMEWORK (MRCF - Summative) Student name: ……………………………………………………..…… Date: …………………………… Assessor name: ……………………………………………

Signature: ………………………………

How well did the student undertake the following activities when consulting with the patient? 1) INTRODUCTION Introduces self Invites patient to discuss medication or health related issue Discusses purpose and structure of the consultation Negotiates shared agenda The practitioner was not able to build a therapeutic relationship with the patient

The practitioner was fully able to build a therapeutic relationship with the patient

Comments: “Negotiating a shared agenda” means that a balance is found between the patient’s needs and the practitioner’s objectives for the therapeutic review.

2) DATA COLLECTION & PROBLEM IDENTIFICATION Medication history, social history How often patient misses dose(s) of treatment Patient’s understanding of the rationale for prescribed treatment Reasons for missed dose(s) (unintentional or intentional) Patient’s (lay) understanding of his/her illness Identifies and prioritises patient’s pharmaceutical problems (summarising) The practitioner was not able to identify the patient’s pharmaceutical needs

The practitioner was fully able to identify the patient’s pharmaceutical needs

Comments

QUO VADIS, FARMACIJA?

Medication-related consultation framework asist. Iva Mucalo, MPharm, PG Dip Pharm Pract asist.Mr.sc. Maja Ortner Hadžiabdić, MPharm Faculty od Pharmacy and Biochemistry, University of Zagreb

April 2014

3) ACTIONS & SOLUTIONS Relates information to patient’s illness & treatment beliefs (risk – benefit discussion) Checks patient’s ability to follow plan (are any problems anticipated?) Involves patient in designing a management plan Checks patient’s understanding Gives advice on how & when to take medication, length of treatment & negotiates follow up Refers appropriately to other healthcare professional(s) The practitioner was not able to establish an acceptable management plan with the patient

The practitioner was fully able to establish an acceptable management plan with the patient

Comments

4) CLOSING Explains what to do if patient has difficulties to follow plan and whom to contact Provides further appointment or contact point Offers opportunity to ask further questions The practitioner was not able to negotiate ‘safety netting’ strategies with the patient

The practitioner was fully able to negotiate ‘safety netting’ strategies with the patient

Comments

5) CONSULTATION BEHAVIOURS - Did the pharmacist demonstrate the following consultation behaviours? Listens actively & allows patient to complete statements Demonstrates empathy & supports patient Uses open & closed questions appropriately Adopts a structured & logical approach to the consultation Accepts patient (i.e. respects patient, is not judgemental or patronising) Manages time effectively (works well within the time available) The practitioner was not able to demonstrate any of these consultation behaviours

The practitioner was fully able to demonstrate these consultation behaviours

Comments

Total number of marks for each section: ………/20 19

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Medication-related consultation framework asist. Iva Mucalo, MPharm, PG Dip Pharm Pract asist.Mr.sc. Maja Ortner Hadžiabdić, MPharm Faculty od Pharmacy and Biochemistry, University of Zagreb

6) OVERALL IMPRESSION: Overall the practitioner’s ability to consult was…

Not competentPoor

Not competent Borderline

Competent Satisfactory

Competent Good

Competent Very good

Additional comments

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Razvojne priložnosti v farmacevtski industriji Dr. Darja Ferčej Temeljotov, mag.farm. Lek, tovarna zdravil, član skupine Sandoz

RAZVOJNE PRILOŽNOSTI V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI Kratek povzetek predavanja Dr Darje Ferčej Temeljotov, Lek, tovarna zdravil, član skupine Sandoz , na Prvem kongresu slovenskih študentov farmacije, FFA, Ljubljana, april 2014

Farmacevtska stroka je zelo interdisciplinarna veda, ki služi izboljševanju zdravljenja in zdravja za vsakogar in s tem za vso družbo. Da bi lahko prispevali k vedno boljšemu zdravstvu, morajo farmacevtska industrija, akademske ustanove in zdravstveni delavci med seboj dobro sodelovati in razvijati nova znanja, nove metode in pristope za diagnostiko, zdravljenje in ohranjanje zdravja. Namen te predstavitve je, študentom farmacije prikazati nekaj izhodišč in okvirov delovanja farmacevtske industrije, ki ponujajo priložonosti za različne strokovne poti. Sprehodimo se skozi globalno okolje iz različnih perspektiv zdravstvene oskrbe družbe, poglejmo kako današnji svet izgleda in kaj ta svet potrebuje: Staranje prebivalstva povečuje zdravstvene potrebe, zaradi česar imajo plačniki zdravstvenih storitev zelo težko nalogo kako obvladovati stroške. Ocenjeno je, da 80% ljudi, starejših od 80 let, trpi zaradi vsaj ene kronične bolezni, in več kot 60% jih mora dolgoročno jemati dve ali več zdravil hkrati. Zaradi nezdravega načina življenja in slabih prehranjevalnih navad narašča pojavljanje kroničnih bolezni, negativne zdravstvene posledice povezane z debelostjo so vse bolj opazne, predvsem z vse več in več primeri bolezni srca in ožilja in sladkorne bolezni. Močna gospodarska rast na trgih v razvoju, zlasti Kitajske, Indije in Rusije, je pripeljala do hitrega porasta srednjega razreda in posledično večjih zahtev po boljših zdravstvenih storitvah. Nova tehnološka odkritja omogočajo razvoj inovativnih zdravil za obravnavo vrste bolezni, ki jih prej ni bilo mogoče ustrezno zdraviti. Razumevanje človeške biologije in bolezni se je povečalo, kar je spremenilo naš način vodenja raziskav.

Farmacevtska industrija je zelo kompleksna in kompetitivna panoga. Vse novosti glede aktivnih farmacevtskih učinkovin, farmacevtskih formulacij in metod zdravljenja so takoj, ko je to mogoče, zaščitene s patentnimi prijavami. V farmacevtski industriji so potrebna velika vnaprejšnja vlaganja, ki se lahko ali pa tudi ne izplačajo šele 21

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Razvojne priložnosti v farmacevtski industriji Dr. Darja Ferčej Temeljotov, mag.farm. Lek, tovarna zdravil, član skupine Sandoz

leta kasneje. Za razvoj novih zdravil je potrebno zelo, zelo dolgo časa – v povprečju od 2 do 12 let od odkritja do trga, ob stroških reda velikosti 1 – 2 milijardi USD. Posledično so nova zdravila zelo draga, potrebe družbe po zdravilih vse bolj naraščajo, medtem ko se proračuni zdravstvenih blagajn vse bolj krčijo. Zelo obetavna so biološka zdravila, ki uspešno vzročno posegajo v doslej nerešljiva bolezenska stanja, vendar je njihova cena od 10 do 20-krat višja kot pri klasičnih zdravilih (malih molekulah), zaradi česar žal niso vedno dostopna vsem pacientom. S tega vidika so generična podjetja zelo dobrodošla, ker zagotavljajo cenejša, vendar enako varna in učinkovita zdravila, cenovno dostopna širši populaciji pacientov. Radi rečemo, da so generična zdravila dobra novica za vse, saj znatno povečajo globalno dostopnost do visokokakovostnih zdravil, prinašajo velike prihranke tako za paciente kot za sisteme zdravstvenega varstva. To pomeni, da se tako prihranjena sredstva lahko preusmeri na raziskave novih, inovativnih zdravil. Biti uspešno generično podjetje v enem od najbolj konkurenčnih industrij na svetu nikakor ni lahka naloga. To zahteva visoko znanstveno, strokovno in poslovno znanje, spodbujanje inovacij in gradnjo lastnih patentnih rešitev, pri čemer je vedno na prvem mestu upoštevanje standardov kakovosti. Generična podjetja se soočajo s tehnološkimi in razvojnimi tveganji. Izdelki, ki jih razvijajo, so vedno bolj zapleteni, kar pomeni, da so potrebna daljša razvojna obdobja in višje naložbe, z upoštevanjem najnovejših zahtev regulative, tudi zahtev kliničnih študij. Hkrati pa stroškovne obremenitve na trgih zahtevajo stroškovno najbolj konkurenčne procese. Vedno večja raznolikost in kompleksnost farmacevtskih formulacij, proizvodnih tehnologij in globalizacija farmacevtskih izdelkov, so narekovali potrebo po bolj strukturiranem pristopu k razvoju, proizvodnji, zagotavljanju kakovosti in regulatorni preglednosti. Izoblikovala se je nova razvojna paradigma, imenovana »Quality by Design« (QbD), za katero velja, da vgrajuje kakovost v proces in proizvod, namesto, da bi le-to retrogradno analizirala. QbD je odgovor na potrebe industrije in regulatorjev, za zagotavljanje bolj znanstvenega, celovitega in proaktivnega pristopa k farmacevtskemu razvoju. Z uporabo QbD koncepta pri načrtovanju in razvoju izdelkov, proizvajalec opredeli ključne karakteristike izdelka in kritične parametre kakovosti. To vodi k boljšemu razumevanju vpliva lastnosti surovin in procesnih parametrov na tehnološki postopek in produkt, lažjo identifikacijo in obvladovanje virov variabilnosti. Posledično lahko proizvajalec stalno spremlja in posodablja proizvodne procese za zagotovitev dosledne kakovosti izdelkov. Ta sistematični pristop k razvoju in proizvodnji se zelo razlikuje od tradicionalnega pristopa, ki je bil zelo empiričen.

Zavedamo se, da za uspešno poslovanje jutri potrebujemo novo znanje, ravnanje in povezovanje že 22

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Razvojne priložnosti v farmacevtski industriji Dr. Darja Ferčej Temeljotov, mag.farm. Lek, tovarna zdravil, član skupine Sandoz

danes. V ta namen iščemo in uvajamo inovativne rešitve, ki izboljšujejo poslovne procese in delovno okolje ob zagotavljanju najvišje kakovosti izdelkov in storitev. Za boljšo predstavo o tem, kako deluje farmacevtska industrija, vabimo študente farmacije, ki boste v kratkem na pragu poklicne poti, da se prijavite k nam, na prakso, na BioCamp ali poletno delo, z veseljem vam bomo predstavili naše podjetje. Biocamp je naš vsakoletni dogodek, kjer se srečata akademska in gospodarska srenja z mladimi ambicioznimi študenti naravoslovnih znanosti. Ob tej priložnosti izmenjujemo mnenja in znanja o trendih v farmacevtski znanosti in poslu. Študenje imajo priložnost spoznati naše razvojne laboratorije, strokovnjake in managerje in prisluhniti predstavitvi kariernih možnosti v farmacevtski industriji, doma in v svetu. Zmagovalcem tekomalnega dela programa omogočimo obisk Novarisovega kampusa in svetovnega Biocampa v Baslu. Zahvaljujem se za povabilo na vaš kongres z naslovno temo »Quo vadis farmacia« in ne pozabite farmacija bo šla v smer, v katero jo boste usmerili vi –izkoristite to priložnost!

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Biološka in podobna biološka zdravila – sedanjost in izzivi Tomi Laptoš, mag.farm. UKC Ljubljana, Lekarna

Biološka zdravila - definicija • Zakon o zdravilih: Biološko zdravilo je tisto, ki

BIOLOŠKA IN PODOBNA BIOLOŠKA ZDRAVILA – SEDANJOST IN IZZIVI „Quo Vadis, Farmacija?“ Ljubljana, 16.4.2014

kot učinkovino vsebuje biološko snov ali snov, pridobljeno s postopkom, ki vključuje biološke sisteme. • V sodobni klinični praksi predvsem

rekombinantna biološka zdravila, pridobljena z genskim inženiringom – t.i. biotehnološka zdravila

Tomi Laptoš, mag. farm. Univerzitetni klinični center Ljubljana, Lekarna

Pregled

Biološka zdravila - delitev

• Značilnosti bioloških zdravil • Značilnosti proizvodnega procesa • Klinične raziskave za biološka zdravila in

podobna biološka zdravila • Specifike bioloških zdravil • Vloga farmacevta

Biološka zdravila

Biološka zdravila pridobljena s sintezo

Biološka zdravila pridobljena z izolacijo

Genske učinkovine

Monoklonska protitelesa

Rekombinantna biološka zdravila – t.i biotehnološka zdravila

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Biološka in podobna biološka zdravila – sedanjost in izzivi Tomi Laptoš, mag.farm. UKC Ljubljana, Lekarna

Podobna biološka zdravila

Primerjava velikosti

• EMA jih opredeljuje kot: • „Podobno biološko zdravilo je biološko zdravilo, ki

je razvito tako, da je podobno obstoječemu biološkemu zdravilu („referenčnemu zdravilu“). Podobna biološka zdravila ne pomenijo istega kot generična zdravila, ki imajo enostavnejšo kemično zgradbo in za katera se šteje, da so enaka svojim referenčnim zdravilom.“

Acetilsalicilna kislina

Struktura biološkega zdravila

Urejenost bioloških zdravil

• Monoklonska protitelesa

• Struktura

• Glikozilirani globularni proteini • Velikost od 48 kDa do 150 kDa • Dve težki in dve lahki verigi

• Rituksimab • Cca 145 kDa

•C

6416

• Vodikove vezi • Hidrofobne interakcije

9874

• Primarna, sekundarna in terciarna

• Stabilizacija

1688

• 1328 aminokislin • 451 v težki verigi • 213 v lahki verigi

1987 44

• Disulfidne vezi

• Nativno ali (delno) razvito stanje • Vpliv zunanjega okolja 80 • 10 konformacij

povprečne velikosti)

(zvit

polipeptid

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Biološka in podobna biološka zdravila – sedanjost in izzivi Tomi Laptoš, mag.farm. UKC Ljubljana, Lekarna

Proizvodni proces (1)

Velikost in kompleksnost – male molekule in proteini

• Male molekule

od proizvodnega procesa • Velike biološke molekule

Velika biološka molekula

Največje biološke molekule kot učinkovine

Diklofenak ~ 300 daltonov

Humani rastni faktor ~ 22.000 daltonov

Protitelo razreda G ~ 150.000 daltonov

Kolo ~ 10 kg

Osebno vozilo ~ 1500 kg

Poslovno letalo ~ 15.000 kg (prazno)

Velikos t

• Končni produkt kemijsko definiran in neodvisen

Majhna sintezna molekula

• Zahtevna analizna identifikacija končnega produkta

• Proizvodnja poteka v ekspresijskih sistemih, ki

so žive celice • Končni produkt je posledica proizvodnega procesa

Kompleksnos t

– pogosto zaradi posttranslacijskih modifikacij

Prirejeno po Genentech Vir: Sciencelibrary, Visualscience.ru, VW, Trek, Dassault Falcon Jet

Proizvodni proces (2)

Klinične študije

• Kloniranje v vektor in prenos v gostiteljsko celico

• Tri različni pristopi

• Ekspresijski sistemi • E. coli, S. cerevisiae, CHO celice • Disulfidne vezi, glikozilacija, izločanje v medij • Osnovna celična linija oz. delovna celična linija

• Rastni mediji • Temperatura • Procesi izolacije • Membranske metode • Kromatografske metode

• Inovativna zdravila • Generična zdravila • Podobna biološka zdravila

• Izbor in obseg populacije • Zasnova študije • Specifičnost smernic • Rastni faktorji, kolonije stimulirajoči faktorji • Monoklonska protelesa

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Biološka in podobna biološka zdravila – sedanjost in izzivi Tomi Laptoš, mag.farm. UKC Ljubljana, Lekarna

Klinične študije - primerjava Področje raziskave Populacija bolnikov

Podobno biološko zdravilo Izbira populacije, ki je homogena in občutljiva na proučevano zdravilo

Referenčno zdravilo Katerakoli

Zasnova klinične raziskave

Primerjava z referenčnim zdravilom, običajno se zahteva ekvivalenca

Zahtevana superiornost v primerjavi s standardom zdravljenja

Cilji raziskave

Zadostno občutljivi klinično validirani farmakodinamični kazalniki

Podatki o kliničnih izidih ali sprejeti/uveljavljeni nadomestni kazalniki spremljanja bolezni – npr. celokupno preživetje ali preživetje brez

Varnost

Podoben varnostni profil kot pri referenčnem zdravilu

Imunogenost

Podoben profil imunogenosti kot pri referenčnem zdravilu

Ekstrapolacija

Upravičena le, če je podprta z dokazi

napredovanja bolezni Sprejemljivo razmerje koristi in tveganja v primerjavi s standardom zdravljenja Sprejemljivo razmerje koristi in tveganja v primerjavi s standardom zdravljenja Ni dovoljena

Podobno biološko zdravilo

• Kemijska • • • • • • •

Oksidacija Deamidacija Hidroliza Maillardova reakcija Prekinitev disulfidnih vezi Nesulfidno premreženje Izomerizacija

• Fizikalna • •

Agregacija Fragmentacija

Dejavniki nestabilnosti

Primerjava - indikacije Indikacija

Mehanizmi nestabilnosti

Referenčno zdravilo

• Strukturne lastnosti molekule

Revmatoidni artritis N = 606

N = 1432

Chronova bolezen

N = 1090 N = 508 N = 103 (otroci in najstniki)

Ulcerozni kolitis

N = 728 N = 60 (otroci in najstniki)

Ankilozirajoči spondilitis

N = 250 (FK študija)

N = 70

Psoriatični artritis

N = 104

• Snovi, ki se izločajo iz stične ovojnine

Luskavica

N = 627

• Reagenti med postopki

• Temperatura • Okolje proteina (raztopina) • Medfaze • •

Tekoče-plinasto Tekoče-tekoče

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Biološka in podobna biološka zdravila – sedanjost in izzivi Tomi Laptoš, mag.farm. UKC Ljubljana, Lekarna

Biološka zdravila v zdravstvenem sistemu

Vloga farmacevta

• Kje?

• Priprava končnih farmacevtskih oblik

• Večinoma na sekundarnem in terciarnem nivoju

•

• Narašča uporaba oblik, ki si jih bolniki aplicirajo sami

•

• Pri katerih bolnikih?

• Podpora zdravstvenemu osebju

• Onkološke in avtoimunske bolezni

•

• Bolezni senzornih organov, osteoporoza

•

• Specifike

Slabo poznavanje specifičnih zahtev in posebnosti Dodatno spremljanje varnosti

• Edukacija bolnika

• Umeščenost v klinične poti

•

• Visoka cena

Registrirana zdravila v Sloveniji Lastniško ime Zevalin ReoPro Humira MabCampath Simulect Benylsta Avastin Adcetris Ilaris Cimzia Erbitux Prolia Xgeva Soliris Simponi Remicade Yervoy Removab Tysabri Arzerra Xolair Synagis Vectibix Perjeta Lucentis MabThera RoActemra Herceptin Stelara

Farmacevtska oblika komplet za pripravo radiofarmaka raztopina za injiciranje ali infundiranje raztopina za injiciranje koncentrat za raztopino za infundiranje prašek in vehikel za raztopino za injiciranje prašek za koncentrat za raztopino za infundiranje koncentrat za raztopino za infundiranje prašek za koncentrat za raztopino za infundiranje prašek in vehikel za raztopino za injiciranje raztopina za injiciranje raztopina za infundiranje raztopina za injiciranje raztopina za injiciranje koncentrat za raztopino za infundiranje raztopina za injiciranje prašek za koncentrat za raztopino za infundiranje koncentrat za raztopino za infundiranje koncentrat za raztopino za infundiranje koncentrat za raztopino za infundiranje koncentrat za raztopino za infundiranje raztopina za injiciranje prašek in vehikel za raztopino za injiciranje koncentrat za raztopino za infundiranje koncentrat za raztopino za infundiranje raztopina za injiciranje koncentrat za raztopino za infundiranje koncentrat za raztopino za infundiranje prašek za koncentrat za raztopino za infundiranje raztopina za injiciranje

Praktični vidiki uporabe

• Vzdržnost javnega sistema • Sodelovanje v organih odločanja – Komisije za zdravila

• Stabilnost farmacevtskih oblik

Nelastniško ime [90Y]ibritumomab tiuksetan abciksimab adalimumab alemtuzumab baziliksimab belimumab bevacizumab brentuksimab vedotin canakinumab certolizumab pegol cetuksimab denozumab denozumab ekulizumab golimumab infliksimab ipilimumab katumaksomab natalizumab ofatumumab omalizumab palivizumab panitumumab pertuzumab ranibizumab rituksimab tocilizumab trastuzumab ustekinumab

Breckenridgeovo poročilo (1976) Ekonomski vidiki zdravljenja

Pot uporabe intravenska uporaba intravenska uporaba subkutana uporaba intravenska uporaba intravenska uporaba intravenska uporaba intravenska uporaba intravenska uporaba subkutana uporaba subkutana uporaba intravenska uporaba subkutana uporaba subkutana uporaba intravenska uporaba subkutana uporaba intravenska uporaba intravenska uporaba intraperitonealna uporaba intravenska uporaba intravenska uporaba subkutana uporaba intramuskularna intravenska uporaba intravenska uporaba intravitrealna uporaba intravenska uporaba intravenska uporaba intravenska uporaba subkutana uporaba

Izzivi • Rast uporabe • Percepcija bolnika • Sodelovanje z ostalimi strokami • Pritiski plačnika

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Biološka in podobna biološka zdravila – sedanjost in izzivi Tomi Laptoš, mag.farm. UKC Ljubljana, Lekarna

Povzetek • Poznavanje • Strukture • Proizvodnega postopka • Regulatornih zahtev • Stabilnosti • Vpliva na imunogenost

• Cilj je zagotavljanje optimalnih kliničnih,

humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja bolnika.

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Klinična pomembnost in interpretacija interakcij med zdravili Janez Toni, mag.farm. Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik

INTERAKCIJE MED ZDRAVILI? Zdravilo A spremeni učinek zdravila B

Klinična pomembnost in interpretacija interakcij med zdravili

Različni mehanizmi (FK procesi ADME; FD) • kalcij in ciprofloksacin (nastanek kompleksa v GIT) • karbamazepin in verapamil; CYP 3A4 (induktor/inhibitor vpliva na substrat) • rifampicin in digoksin; P-gp (induktor/inhibitor vpliva na substrat) • pemetreksed in diklofenak; kompeticija pri izločanju

Janez Toni, mag.farm. Ljubljana, 17.4.2014

KLINIČNA POMEMBNOST

ZAKAJ JE TO PREDAVANJE POTREBNO?

Primer: V zunanjo lekarno pride bolnica z receptom za varfarin (Marevan) in tamoksifen (Nolvadex).

F:„Ti dve zdravili vstopata v interakcijo!“

Tamoksifen je močan inhibitor CYP 2C9, varfarin pa je substrat CYP 2C9. Risk Rating X: Avoid combination. Tamoxifen may increase the serum concentration of Vitamin K Antagonists.

Z:„Ta zdravila predpisujem že kar nekaj časa pa še ni bilo nič narobe“

Ali lahko izdamo obe zdravili?

F:„Svetujem spremljanje bolnika.“

F:„Ti dve zdravili se ne bi smeli predpisovati skupaj!“

F:“Oba antihipertonika bosta znižala krvni tlak – pozor, možna hipotenzija!”

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Klinična pomembnost in interpretacija interakcij med zdravili Janez Toni, mag.farm. Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik

ZAKAJ JE TO PREDAVANJE POTREBNO? F:„Ti dve zdravili vstopata v interakcijo!“ Ali je to sploh pomembno? F:„Ti dve zdravili se ne bi smeli predpisovati skupaj!“ „Bolnik potrebuje obe zdravili“ Z:„Ta zdravila predpisujem že kar nekaj časa pa še ni bilo nič narobe“ Klinično pomembna interakcija lahko nastopi šele pri višjih odmerkih, morda je za nastop posledic potrebno več časa... ali pa interakcija res ni klinično pomembna. F:„Svetujem spremljanje bolnika.“ „Kaj pa naj spremljam?“ F:“Oba antihipertonika bosta znižala krvni tlak – pozor, možna hipotnezija!” Če bi imel bolnik urejen krvni tlak, bi imel zagotovo samo eno zdravilo.

SUBSTRATI – VSTOPAJO V INTERACKIJE

INDUKTORJI/INHIBITORJI CYP Pri uporabi nekaterih skupin zdravil moramo avtomatično pomisliti na interakcije (možna uporaba močnih inhibitorjev/induktorjev CYP): • tuberkuloza; rifampicin, izoniazid • epilepsija; karbamazepin… • antimikotiki; itrakonazol, flukonazol,… • HIV; indinavir, nelfinavir, ritonavir,… • depresija (tudi uporaba zelišč) • amiodaron, ciprofloksacin,… • kajenje

ČASOVNI POTEK INTERAKCIJ CYP P450 INHIBICIJA ≠ INDUKCIJA Inhibicija; inhibitor se reverzibilno/ireverzibilno veže in zavre metabolizem substrata → povišajo se koncentracije substrata • vorikonazol, ketokonazol, ciprofloksacin, klaritormicin, parkosetin, lopinavir, ritonavir, omeprazol, verapamil,…

Indukcija; najpogosteje induktor preko vezave na receptor sproži sintezo novih citokromov → pospeši se metabolizem substrata in znižajo njegove plazemske koncentracije • kabamazepin, rifampicin, šentjanževka, efavirenz, kajenje…

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Klinična pomembnost in interpretacija interakcij med zdravili Janez Toni, mag.farm. Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik

INHIBICIJA CYP Inhibicija nastopi po prvem odmerku inhibitorja Čas ko nastopi največji učinek odvisen od : • t½ inhibitorja; v večini primerov < 1 teden • t½ substrata Krajši t½ substrata → hitreje se bodo višale njegove plazemske koncentracije. • 5x t½ potrebujemo za dosego stacionarnega stanja • nevarnost predoziranja lahko PRED nastopom max inhibicije • lahko časovni zamik pri učinku

RIFAMPICIN IN VARFARIN

INDUKCIJA CYP Indukcija nastopi počasneje kot inhibicija Čas ko nastopi največji učinek odvisen od: • t½ induktorja • t½ CYP • t½ substrata • 5x t½ potrebujemo za dosego stacionarnega stanja • sprememba plazemskih koncentracij substrata bo bolj postopna. • lahko časovni zamik pri učinku.

KAJ SE ZGODI PO UKINITVI ZDRAVILA? Interakcije ni več (rifampicin, flukonazol, vorikonazol, ciprofloksacin,…) Trajanje inhibicije: • t½ inhibitorja (flukonazol ima t½ =30h (20-50h)) • reverzibilna inhibicija (ciprofloksacin); odvisno samo od t½ inhibitorja • irevezibilna inhibicija (klaritromicin); mora priti do sinteze novih CYP Trajanje indukcije: • t½ induktorja (rifampicin ima t½ =4h ) • t½ induciranega citokroma (CYP3A4 ima t½ =90h (1-6 dni))

600 mg/dan

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Klinična pomembnost in interpretacija interakcij med zdravili Janez Toni, mag.farm. Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik

PODATKI O INTERAKCIJAH

OMEJITVE UPORABE PROGRAMOV

Kje dobimo podatke o interakcijah: • literaturni podatki • izkušnje

Programi, ki napovedujejo interakcije imajo omejitve:

Omejitve podatkov o interakcijah: • case reports • manjše število zdravih prostovoljcev • podatki za interakcije med 2 zdraviloma • težko nedvoumno določljiva povezava med zdravilo in posledico interakcije • kje je tu EBM? - ali potrebujemo dodatne dvojno slepe klinične študije

• podatki so osnovani na predpostavkah o enakem mehanizmu

• različna teža vstopnih podatkov • podatki so osnovani na AUC

• ne upoštevajo odmerkov zdravil • ne upoštevajo indikacij in smernic • interindividualna variabilnost • interpretacija interakcij po pomembnosti je lahko izjemno zavajajoče (tudi

Ali obstaja s placebom kontrolirana, dvojno slepa študija, ki dokazuje, da je skok z letala bolj varen s padalom kot brez? Smith, Pell. BMJ 2003;327:1459–61

KLINIČNE POSLEDICE INTERAKCIJ Koliko nam pomaga informacija, da bolnik prejema dve zdravili, ki vstopata v klinično pomembno interakcijo? Ali se bodo klinične posledice interakcije izrazile pri vsakem bolniku, ki prejema to kombinacijo? Posledica interakcije – spremembe v plazemskih koncentracijah ene izmed učinkovin. Na učinek zdravil in posledico interakcije vpliva veliko spremenljivk: - spol, starost bolnika - bolezensko stanje - farmakogenomika - zdravilo, jakost, trajanje zdravljenja -…

interakcija tipa X (izogibanje kombinaciji) za posameznega bolnika ni nevarna; npr sočasno jemanje profilaktičnega ZPČ (morda brez indikacije) in rifampicina)

KLINIČNE POSLEDICE INTERAKCIJ • bolniki s TB, Klinika Golnik, junij 2011 – februar 2012 • pri 33% pregledanih bolnikov (18/54), ki so bili hospitalizirani vsaj 14 dni, so bile prisotne potencialno klinično pomembne interakcije • povprečno število interakcij na bolnika je bilo 1,38. • vzrok največkrat rifampicin (92%) • najpogosteje bisoprolol, esomeprazol in metadon. • izmed ostalih velja izpostaviti še klopidogrel, statine, varfarin in fentanil.

QUO VADIS, FARMACIJA? April 2014

Klinična pomembnost in interpretacija interakcij med zdravili Janez Toni, mag.farm. Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik

NASVET ZDRAVNIKU • zdravnika obveščamo o klinično pomembnih interakcijah • nikakor ne smemo uporabljati oznak za stopnjo interakcije (npr. A, D, X…) • poznati moramo klinične posledice interakcije • poznati moramo časovni potek • okvirno; učinek se bo izrazil največ 1 mesec (induktorji) oziroma 1 teden (inhibitorji) po spremembi v terapiji • če je potrebno spremljanje moramo vedeti, kaj naj zdravnik spremlja in kako pogosto v času spreminjanja plazemskih koncentracij/učinka • poznati moramo alternativne možnostih (npr. uporaba druge učinkovine znotraj iste Th skupine)

ZAKLJUČKI • programi za napovedovanje interakcij imajo omejitve • pravilna interpretacija interakcij med zdravili je več kot branje vnaprej pripravljenih opozoril programa • časovni potek inhibicije in indukcije se razlikuje • klinična pomembnost iste interakcije se med posamezniki razlikuje • zdravnik potrebuje natančna opozorila in priporočila za ukrepanje • močni inhibitorji in induktorji bi morali biti na listi rizičnih zdravil

QUO VADIS, FARMACIJA April 2014

E-Recept Romana Rakovec, mag.farm. Javni zavod Gorenjske lekarne

Vsebina • Splošne informacije o e-Receptu. • Uvajanje v našem prostoru. • Ugotovitve po zaključku pilotnega projekta in kako naprej?

E - Recept

Romana Rakovec, mag.farm.

Gorenjske lekarne

Splošne informacije o e-Receptu • Je del e-Zdravja (izvajanje konceptov eHealth in eEurope). • Gre za brezpapirno poslovanje: e predpis, ki se prenese v bazo na zaledni strani sistema in kasneje dostop do tega zapisa iz lekarne s pomočjo PK in KZZ. • Primerjava z ostalimi državami. Gorenjske lekarne

QUO VADIS, FARMACIJA

E-Recept Romana Rakovec, mag.farm. Javni zavod Gorenjske lekarne

April 2014

Shematični prikaz konfiguracije

Gorenjske lekarne

država

status

opombe

Belgija

Pilotni projekti

Portugalska

Pilotni projekti

Bolgarija

Pilotni projekti

Konec 2014

Latvija

Pilotni projekti

od 1.4.2014 do 31.12.2015

Švica

Planirana implementacija

Nemčija

Planirana implementacija

Slovaška

Planirana implementacija

2016

Madžarska

Planirana implementacija

Konec leta 2014.

Francija

Planirana implementacija

Jeseni 2014

Luksemburg

Planirana implementacija

2016

Poljska

Planirana implementacija

Druga polovica 2015

status

Hrvaška

Nacionalna uvedba

Skoraj 100%

Delež eRp

opombe

Danska

Nacionalna uvedba

70%

Estonija

Nacionalna uvedba

98%

Finska

Nacionalna uvedba

87%

Še uvajajo; e predpisovanje bo kmalu obvezno

Grčija

Nacionalna uvedba

100%

Uvedba v 2010.

Italija

Regionalna uvedba

malo

Uvedba v novembru 2011.

Makedonija

Nacionalna uvedba

100%

Samo za zdravila v breme ZZ. Ostala zdravila v 2014.

Romunija

Nacionalna uvedba

100%

Uvedba v 2013.

Španija

Regionalna uvedba

65%

11 od 17 regij

Turčija

Nacionalna uvedba

100%

Švedska

Nacionalna uvedba

Preko 90%

Nizozemska

Nacionalna uvedba

95%

17.8.2014 Velika Britanija

Gorenjske l ekarnemalo Nacionalna uvedba

Od januarja 2011, izvzeti narkotiki

Začetek 2014 Različen pristop

Uvajanje v našem prostoru.

Vir: Pharmaceutical Group of the European Union (PGEU), maj 2014 Gorenjske lekarne

država

• Začetki v sodelovanju z ZZZS. • Januarja 2013 podpis pogodbe s konzorcijem izvajalcev. • Predstavitev članom UO LZS v maju 2013. • Pilotni projekt predviden za obdobje jun – sep 2013. (dejansko zaključen marca 2014) • Do konca 2013 vključitev vseh izvajalcev. (dejansko ??) Gorenjske lekarne

QUO VADIS, FARMACIJA April 2014

E-Recept Romana Rakovec, mag.farm. Javni zavod Gorenjske lekarne

Vidik lekarniškega farmacevta

Vidik zdravnika • Informatizacija • PK • Varnejše in kakovostnejše predpisovanje zdravil: – Uporaba baze interakcij

• Manj administrativnega dela (prihranek časa?). • E poslovanje – manj arhiviranja. • Komunikacijski kanal z zdravnikom. • Izjemno tehnično zahtevna inštalacija.

– Komunikacijski kanal do lekarniškega farmacevta – Večja preglednost nad predpisanimi zdravili • Predpisovanje „na daljavo“ Gorenjske lekarne

Izkušnje lekarniških farmacevtov z eReceptom

Vidik pacienta • • • •

Gorenjske lekarne

• Večja čitljivost receptov in zmanjšanje možnost napak;

Obiski zdravnika ostajajo. Recepti ne bodo več papirnati. Zmeda na začetku. Odpade obveza dvigovanja zdravil na ORp vedno v isti lekarni.

• Racionalizacija pri arhiviranju papirjev; • Napake in pomanjkljive funkcionalnosti CBZ; • Slabše funkcionalnosti modula; • Zdravniki ne uporabljajo baze interakcij; • Komunikacijski kanal med zdravnikom in farmacevtom ne deluje; • Prazne poizvedbe.

Gorenjske lekarne

QUO VADIS, FARMACIJA?

Pokrovitelji

April 2014

IZVEDBO KONGRESA SO OMOGOČILI:

ISKRENA HVALA!