Географија

Prof. d-r BLAGOJA MARKOSKI

GEOGRAFIJA za VII oddelenie vo osnovnoto osumgodi{no obrazovanie

Ministerstvo za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija Skopje, 2009

UPATSTVO ZA UPOTREBA NA U^EBNIKOT

Pomo{na rubrika za rabota na nastavnikot kako zavr{en del na ~asot

Rubrika nameneta za nastavnikot i interakcija so u~enikot kako voveden del na ~asot Rubrika nameneta za osebno zainteresirani u~enici

Nagleden vizuelno kartografski odnosno fotografski materiali

Sodr`ini na lekcijata nameneti za sovladuvawe na materialot od strana na u~enicite

Tabelarni podatoci nameneti za dopolnuvawe na sodr`inite koi u~enicite ne gi obvrzuva da gi u~at naizust. Podatocite se za pro{iruvawe na li~nite soznanija i kultura.

Re~nikot na poimi e namenet za pojasnuvawe na stru~nite termini

Rubrika za individualna rabota na u~enicite koja zavisi od procenkata na nastavnikot

Predgovor

Po~ituvan u~eniku, po~ituvan nastavniku, trgnuvaj}i po principot od poblizu kon podaleku, vo sedmo oddelenie }e imate mo`nost da se zapoznaete so geografijata na Evropa i na Azija.

Sodr`inite se koncipirani vo {est temi vo koi se razrabotuvaat prirodno-geografskite, sociogeografskite i ekonomsko-geografskite odliki na Evropa i na Azija. Vo konceptot na sodr`ini vo regionalnogeografska sodr`ina se razraboteni regionite so dr`avite vo i nadvor od Evropa i Azija. U~ebnikot Geografija za sedmo oddelenie vo osnova se sostoi od dve celini.

Edna e sodr`inata na lekcijata koja u~enicite treba da ja sovladaat i {to da ja osoznaat.

Vtorata celina ja ~inat pomo{ni metodsko-didakti~ki sodr`ini glavno nameneti za rabota na nastavnikot, poto~no, stanuva zbor za rubrikite: Razgovor, Pra{awa, Zada~i, Doznaj pove}e, Zapomni, Re~nik na poimi, razni kartografski i fotografski prilozi.

Rubrikata razgovor e nameneta za voveden del na ~asot i nea nastavnikot ja koristi vo interakcija so u~enicite.

Pra{awata se vo funkcija na nastavnikot, zaradi povtoruvawe i utvrduvawe na znaewata kaj u~enicite.

Rubrikata Doznaj pove}e e vo funkcija na pozainteresiranite u~enici i kako materijal so koj nastavnikot gi nadgraduva sodr`inite.

Re~nikot na poimi e vo funkcija i na nastavnikot i na u~enikot, zaradi pojasnuvawe i precizirawe na upotrebenite termini.

Zapomni e rubrika preku koja u~enikot nakratko gi utvrduva najva`nite sodr`ini.

Kartografskite, fotografskite i tabelarnite prikazi se za da se obezbedi vizuelna pretstava za regionalnite i prostornite odliki na teritoriite. Napomnuvame deka tabelarno prezentiranite podatoci se nameneti za pro{iruvawe na znaewata i na sopstvenata kultura, no u~enicite ne mora da gi u~at naizust.

Avtorot iskreno se nadeva deka spored programata soodvetno se ponudeni neophodnite sodr`ini od geografijata na Evropa i na Azija.

Od Avtorot

TEMI I SODR@INI 1. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA EVROPA ‡ GEOGRAFSKA POLO@BA, GRANICI I GOLEMINA ‡ BREGOVA RAZGRANETOST NA EVROPSKIOT KONTINENT ‡ RELJEFNI KARAKTERISTIKI NA EVROPA ‡ KLIMA I VEGETACIJA ‡ HIDROGRAFIJA

2. SOCIOGEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA EVROPA ‡ NASELENIETO NA EVROPA ‡ REGIONALNA PODELBA NA EVROPA ‡ EVROPSKA UNIJA

3. GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA ‡ JU@NA EVROPA ‡ ZAPADNA EVROPA ‡ SEVERNA EVROPA ‡ SREDNA EVROPA ‡ ISTO^NA EVROPA

5

GEOGRAFSKA POLO@BA, GRANICI I GOLEMINA

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA EVROPA

Razgovor ‡ Kolku kontinenti ima na Zemjata? ‡ Koi se tie? ‡ Na koj kontinent `iveeme?

Doznaj Pove]e Imeto Evropa poteknuva od asirskiot zbor ereb (zao|awe na Sonceto, zapad), so koj Feni~anite i Asirovaviloncite gi ozna~uvale teritoriite na zapad. Podocna toa ime se pro{irilo za celiot zapaden del od kopnoto na Evropa.

Geografska polo@ba Evropa e zapadniot poluostrov na najgolemata kopnena masa na Zemjata, koja se narekuva Evroazija. Iako prirodno e povrzana so Azija, poradi istoriskite, kulturnite, politi~kite i stopanskite odliki se izdvojuva kako poseben kontinent. Vo odnos na ekvatorot se nao|a na severnata hemisfera, a vo odnos na po~etniot meridijan so pogolemiot del od teritorijata se prostira na isto~nata polutopka.

Se prostira me|u Sredozemnoto More na jug i Arkti~kiot Okean na sever i me|u Atlantskiot Okean na zapad i planinata Ural na istok. Poto~no, krajni to~ki na evropskoto kopno se:

Mesto

Dr`ava

Koordinati

To~ka

’rt Maroki

[panija

360 02’ s.g.{.

najju`na

’rt Nortkin

Norve{ka

76 06’ s.g.{.

najseverna

’rt Roka

Portugalija

090 30’ z.g.d.

najzapadna

na pl. Ural

Rusija

65 is.g.d.

najisto~na

0

0

Polo`ba i granici na Evropa 6

Granici Granicite na Evropa se protegaat po isto~noto podno`je na planinata Ural ‡ rekata Ural ‡ Kaspiskoto Ezero ‡udolinata Mani~ ‡ Crnoto More ‡ Bosfor ‡ Mramornoto More ‡ Dardaneli ‡ Egejskoto More ‡ Sredozemnoto More ‡ Atlantskiot Okean ‡ Arkti~kiot Okean. Vo Evropa, pokraj krajbre`nite se vbrojuvaat i pogolemi ostrovi, kako {to se: Nova Zemja, Zemjata na Franc Jozef, Svalbard, Me~kiniot Ostrov, Jan Maen, Island, Farskite Ostrovi, Velika Britanija i Irska, kako i ostrovite vo Sredozemnoto More (Sicilija, Sardinija, Korzika, Krit i mnogu drugi), so isklu~ok na Kipar i nekoi krajbre`ni turski ostrovi.

Golemina Povr{inata na Evropa so ostrovite iznesuva 10 508 384 km2 , ili okolu 2% od povr{inata na Zemjata, odnosno okolu 7,5% od kopnoto na Zemjata.

pra[awa ‡ Kade e smestena Evropa vo odnos na ekvatorot i po~etniot meridijan? ‡ Na karta poka`i gi krajnite to~ki na Evropa! ‡ Na koi moriwa i okeani izleguva Evropa? ‡ Zo{to Evropa ima centralna mestopolo`ba? ‡ Poka`i gi granicite na Evropa na karta! ‡ Kolku iznesuva povr{inata na Evropa?

zada^A Nabquduvaj ja kartata na Evropa i pronajdi gi: ‡ moriwata na koi izleguva, ‡ planinskite masivi, ‡ pogolemite reki, ‡ pogolemite ostrovi, ‡ najkarakteristi~nite protoci

RE^NIK NA POIMI GEOGRAFSKA POLO@BA ‡ odnos na geografski objekt (to~ka, naselba, dr`ava i sl.) sprema drugi geografski objekti na Zemjinata povr{ina. Najto~no se odreduva so pomo{ na koordinati (naj~esto so geografska {iro~ina i geografska dol`ina).

EVROPA ‡ kontinent koj od tri strani izleguva na more, a na istok e povrzan so Azija.

Se protega od polarnite oblasti na sever do Sredozemnoto More na jug i od Atlantskiot Okean na zapad do planinata Ural i rekata Ural na istok.

KONTINENT ‡ najgolema kopnena masa na Zemjata. Kontinentite me|u sebe se razdvoeni so okeani i moriwa. Takvi se: Evroazija, Afrika, Severna Amerika, Ju`na Amerika, Avstralija i Antarktik. Od pove}e istoriski i kulturni aspekti Evropa i Azija se smetaat kako posebni kontinenti.

PRIRODNA GRANI^NA LINIJA ‡ razgrani~uvawe na geografskite prostorni celini po odredeni prirodni linii, kako, na primer, koga nekoja granica se prostira po reka, po planinski srt, po vodorazdelna linija i sl.

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA EVROPA

Navedenata geografska polo`ba na Evropa í ovozmo`uva izlez na Atlantskiot Okean i na Sredozemnoto More. Blagodarenie na Gibraltarskiot Protok i na Sueckiot Kanal se odviva najmasoven pomorski soobra}aj vo svetot. Oddale~enosta od Afrika e 14 km kaj Gibraltar i 140 km kaj Sicilija, a vrskata so Azija preku Sueckiot Kanal, Bosfor i Dardaneli i neposrednata granica sprema Azija (so dol`ina od okolu 4 000 km, od koi 3 300 km se po planinata Ural i rekata Ural i u{te okolu 700 km do udolinata Mani~) za Evropa obezbeduvaat centralna geografska polo`ba vo svetski ramki. Vo prilog na toa e i komunikacijata na Evropa so Severna Amerika preku Atlantskiot Okean, na oddale~enost od okolu 5 900 km.

7

BREGOVA RAZGRANETOST NA EVROPSKIOT KONTINENT

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA EVROPA

Razgovor

8

‡ [to se podrazbira pod bregova razgranetost? ‡ Koja e razlikata me|u ostrov i poluostrov?

pra[awa ‡ Koi se takanare~enite sredozemni moriwa vo Evropa? ‡ [to se fjordovi i kade gi ima? ‡ [to se protoci? ‡ Nabroj nekoi pova`ni protoci okolu evropskiot kontinent! ‡ Koi se pogolemi poluostrovi vo Evropa? ‡ Nabroj gi pogolemite ostrovi {to se nao|at na Evropa! ‡ [to se vnatre{ni moriwa? ‡ Nabroj nekoi od vnatre{nite moriwa!

Evropa so golemiot broj poluostrovi, zalivi, protoci, fjordovi i drugi abrazivni formi se odlikuva so najrazgraneta bregova linija me|u kontinentalnite masi na Zemjata. Golemata bregova razgranetost e rezultat na dvete golemi sredozemni moriwa, i toa: Balti~koto More i Sredozemnoto More, kade {to se nao|aat pogolem broj izdvoeni moriwa, zalivi, ostrovi i poluostrovi.

Vo severnite delovi na Evropa bregovata razgranetost ja sozdavaat bregovite na Beloto More, koe so pove}e zalivi dlaboko navleguva vo kopnoto me|u poluostrovite Kola i Kanin. Vo Barencovoto More se nao|aat ostrovite Nova Zemja, Zemjata na Franc Jozef i Svalbard; razgranetiot norve{ki breg ima iljadnici mali ostrovi i mnogubrojni tesni i izdol`eni zalivi, nare~eni fjordovi. Vakvata bregova linija prodol`uva kon zapadnite delovi na Evropa, kade {to od Severnoto More preku protocite Skagerak i Kategat me|u Skandinavskiot Poluostrov i poluostrovot Jiland dlaboko vo kopnoto navleguva Balti~koto More so Botniskiot, Finskiot i Ri{kiot Zaliv.

Fjordovi vo Norve{ka

zada^i ‡ Pronajdi gi dr`avite so najrazgraneta bregova linija! ‡ Na karta pronajdi gi moriwata, zalivite, ostrovite i poluostrovite koi ja pravat bregovata razgranetost na Severna, na Zapadna i na Ju`na Evropa! ‡ Na karta pronajdi gi najva`nite protoci okolu evropskiot kontinent!

RE^NIK NA POIMI OSTROV ‡ pomal ili pogolem del od kopnoto opkolen so voda od site strani. Na pr: Sicilija.

POLUOSTROV ‡ del od kopnoto opkolen so voda, a eden del povrzan so kopnoto. Na pr:Pirinejski Poluostrov.

FJORD ‡ tesen i dlabok, ~esto iskriven zaliv koj po nekolku desetini, pa i stotina kilometri navleguva vo kopnoto. Fjordovite imaat strmni i visoki - skoro vertikalni strani. Najkarakteristi~ni se vo Norve{ka, na Skandinavskiot Poluostrov.

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA EVROPA

Bregovata razgranetost na zapadniot breg na Evropa ja pravat bregovite na poluostrovot Jiland, Normandija, Bretawa i Pirinejskiot Poluostrov, kako i ostrovite Velika Britanija, Irska i Island. Vo ovoj del osobeno se karakteristi~ni Severnoto More, kanalot La Man{ i Baskiskiot Zaliv.

Ju`niot breg na Evropa so trite golemi poluostrovi (Pirinejskiot, Apeninskiot i Balkanskiot Poluostrov) i so mnogubrojnite pogolemi i pomali ostrovi, kako {to se Sicilija, Sardinija, Korzika, Krit, Balearskite Ostrovi itn.- e najrazgranet. Po~nuvaj} i od Gibraltarskiot Protok, Sredozemnoto More se razgranuva na pove}e vnatre{ni moriwa, kako {to se: Ligursko, Tirensko, Jonsko, Jadransko, Kritsko, Egejsko, Mramorno, Crno i Azovsko More. Vo navedenite moriwa se nao|aat golem broj zalivi, od koi pokarakteristi~ni se Lionskiot, Xenovskiot, Trstjanskiot, Solunskiot, Korintskiot itn.

Me|u moriwata se nao|aat pove}e protoci, kako {to se: Gibraltarskiot Protok, Sicilijanskiot Premin, Mesinskiot Tesnec, Otrantskata Vrata, Dardaneli, Bosfor, Ker~anskata Vrata, Eresund, Golemiot i Maliot Belt.

Bregovite na Evropa se so dol`ina od okolu 41 000 km, {to zna~i na sekoi 1 000 km2 ima po 4,1 km bregova linija. So najgolema razgranetost se odlikuvaat norve{kiot, hrvatskiot i gr~kiot breg.

Na vaka razgranetiot breg se izgradeni golem broj pristani{ta so mo{ne razvien brodski soobra}aj, koj preku Gibraltar i Zapadna Evropa se odviva kon Severna i kon Ju`na Amerika, a preku Gibraltar i Sueckiot Kanal se odviva kon Azija i kon Avstralija.

Mnogu e zna~aen, uslovno ka`ano, lokalniot voden soobra}aj na evropskite pristani{ta.

Sv. Stefan ‡ tombolo 9

RELJEFNI KARAKTERISTIKI NA EVROPA

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA EVROPA

Razgovor

Teritorijata na Evropa se odlikuva so raznoviden reljef. ‡ [to e reljef?

Vo osnova, prevladuvaat nizinski i planinski reljefi. ‡ Kakov mo`e da bide reljefot?

Nizinite vo Evropa zafa}aat okolu 84% (60% se prostori ‡ Koi planini gi znae{ vo Evod 0 do 200 m, 24% se od 200 do 500 metri nadmorska viso~ina), ropa? a samo 16% e ridsko-planinski reljef so nad 500 m nadmorska viso~ina. Najkarakteristi~na e Isto~noevropskata Nizina koja od planinata Ural i Kaspiskoto Ezero na istok neprekinato se prostira preku severnite delovi na Sredna Evropa, a potoa pokraj zapadniot breg prodol`uva do plapra[awa ninite Pirinei. Gi zafa}a i isto~nite delovi na Skandinavskiot Poluostrov i pogolemiot del od teritoriite na ‡ Kakov reljef prevladuva vo Velika Britanija i Irska.

Evropa?

Kako posebni se izdvojuvaat Panonskata Nizina, po sred‡ Nabroj gi najgolemite nizini niot tek na Dunav, me|u Alpite, Karpatite i Dinaridite, povo Evropa! toa Vla{kata Nizina vo dolniot tek na rekata Dunav me|u ‡ Nabroj nekoi pogolemi plaTransilvanskite Alpi i planinata Balkan i Lombardiskata ninski masivi vo Evropa! ‡ Koj e najvisok vrv vo Evropa? Nizina vo Severna Italija.

Navedenite nizini se glavni sredi{ta na naselenost, gust ‡ [to se toa prevali i otvori? soobra}aj, komunikacii i razvieno stopanstvo vo Evropa. ‡ Nabroj nekoi vulkanski plaVo ovaa smisla osobeno e karakteristi~na Pribalti~kata nini vo Evropa!

Nizina me|u rekite Laba i Wemen.

Planinite vo Evropa zafa}aat okolu 16% od teritorijata. Tie ne pretstavuvaat kompaktna celina. Se izdvojuvaat nekolku planinski sistemi, koi glavno se nao|aat ju`no od zapadniot del na Isto~noevropskata Nizina. Orografzapomni ski najkarakteristi~ni se Alpite so najvisokiot vrv - Mon ‡ Evropa e kontinent so okolu Blan (4 810 m), od kade {to kon jug se protegaat Apeninite 84% nizini i 16% planinski so vrvot Gran Saso 2 914 m, Dinaridite so vrvot Maja ‡ i teritorii. ‡ Ezerce (2 694 m) i [arsko-pindskite Planini so vrvot ‡ Najpoznati nizini vo Evropa se Isto~noevropskata, Panonskata, Vla{kata i Lombardija. ‡ Najpoznati planinski masivi vo Evropa se: Pirinei, Alpi, Apenini, Dinaridi, Karpati, Skandinavski Planini. ‡ Vulkanski planini vo Evropa se Etna na Sicilija, Vetna Jekul na Island i Psiloritis na Krit. ‡ Glavni komunikaciski pravci i prevali vo Evropa se prevalot Brener na Alpite, otvorot po rekata Dunav.

Nizinski teritorii 10

zada^i

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA EVROPA

‡ Na kartata na Evropa pronajdi gi najpoznatite nizini! ‡ Na kartata na Evropa pronajdi gi pogolemite planinski masivi i nivnite najvisoki vrvovi! ‡ Sam/a ili so pomo{ na nastavnikot, na kartata na EvGlacijalen ropa identifikuvaj gi teritoreljef riite so prete`no fluvijalen, Korab (2764 m); a na istok se Karpatite so vrvot Gerlahovka glacijalen i abraziven reljef.

(2 663 m), Stara Planina ili Balkan so Botev Vrv (2 376 m), Obidi se da nacrta{ karta! planinite Rodopi so vrvot Musala (2 925 m). Kako posebni se izdvojuvaat Skandinavskite Planini, francuskiot centralen masiv, Pirineite i pove}e planinski masivi na Pirinejskiot Poluostrov. Planinski masivi se prisutni i na pogolemite ostrovi, no najkarakteristi~ni se vulkanskite planini Etna na Sicilija (3 269 m), Vetna Jekul na Island i Psiloritis na Krit.

Komunikacijata me|u golemata evropska nizina na se-ver i Sredozemjeto se odviva niz nekolku pokarakteristi~ni prirodni otvori i prevali. Takvi se: prevalot Brener na RE^NIK NA POIMI Alpite (1 372 m) koj gi povrzuva Germanija i Italija, otDINA ‡ izdol`en peso~en bevorot po rekata Dunav pome|u Bavarija i Vienskiot Basen, dem vo pustinite koj nastanuva primorskite rabovi na Pirineite, \erdapskata Klisura so talo`ewe na pesokot pod dejme|u Panonija i Vla{kata Nizina i drugi. stvo na vetrovi.

Na teritorijata na Evropa se razvieni pove}e tipovi KOTLINA ‡ vdlabnatina reljef, kako: osobeno izrazen fluvijalen, abraziven, glacivo reljefot na Zemjinata jalen i karsten reljef, so pogolem broj kotlini, visorampovr{ina so naj~esto zaramnenini i platoa, kako i peso~ni dini. to vnatre{no dno, zaobikoleno so planinski strani. Na primer: Pelagoniska Kotlina.

NIZINA ‡ prostran zaramnet ili blago razbranuvan del na kopnoto, obi~no blago navednat vo eden pravec, ~ija nadmorska viso~ina naj~esto iznesuva do okolu 200 m.

PLANINSKI MASIV ‡ jasno istaknato i prostrano vozvi{enie vo reljefot na kopnoto koe se izdiga od okolnite poniski i pozaramneti tereni.

PLATO ‡ prostrana visoka zaramnina, odnosno visoramnina ograni~ena so strmni otseci.

Planinski teritorii

11

KLIMA I VEGETACIJA

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA EVROPA

Razgovor ‡ [to podrazbira{ pod klima? ‡ Koi klimatski pojavi i elementi gi poznava{? ‡ Dali se nasekade isti klimatskite uslovi na Zemjata?

Predel so mediteranska klima

Klimatski uslovi Spored geografskata polo`ba, teritorijata na Evropa se nao|a vo umereniot klimatski pojas. Vo zavisnost od geografskata {iro~ina, vlijanieto na okeanite i na moriwata, pravcite na dvi`ewe na morskite strui, pravcite na protegawe na planinskite sistemi, nadmorskata viso~ina na reljefot i pravcite na duvawe na vetrovite - klimata vo Evropa e raznovidna.

Teritoriite na Evropa, glavno severno od povratnikot, so ostrovite Island, Nova Zemja i drugi - se odlikuvaat so suppolarna klima.

Teritoriite pokraj bregovite na Sredozemnoto More se odlikuvaat so mediteranska klima so temperaturi do 40 0S vo leto i prose~ni vrne`i od okolu 750 mm godi{no. Prostorot me|u ovie dva pojasa se karakterizira so tipi~na umerena klima, koja vo zapadnite delovi pod vlijanie na Atlantskiot Okean (poradi morskata topla Golfska struja) e poblaga, dodeka odej}i kon istok vo vnatre{nosta na kontinentot (pod vlijanie na kontinentalnite vlijanija

Vrne`i vo Evropa 12

pra[awa ‡ Vo koj klimatski pojas pripa|a teritorijata na Evropa? ‡ Nabroj gi faktorite koi najmnogu vlijaat vrz klimata na Evropa! ‡ Koi klimatski tipovi se izdvojuvaat vo Evropa? ‡ Za koi teritorii vo Evropa e karakteristi~na suppolarnata klima? ‡ Koj klimatski tip e karakteristi~en za Sredozemjeto? ‡ Koja e pri~inata za prisustvoto na poblaga umerena klima vo zapadnite delovi od Evropa?

zada^i ‡ Nabquduvaj}i ja kartata na vrne`i vo Evropa, objasni zo{to nekoi od teritoriite se odlikuvaat so pogolemi koli~estva vrne`i. ‡ Objasni zo{to se javuvaat polupustinski klimatski uslovi vo Prikaspiskata Nizina!

zapomni

Predel so planinska klima

RE^NIK NA POIMI KLIMATSKI TIP ‡ vid klima na Zemjata so specifi~ni odliki. Na primer: vo umereniot pojas se razlikuvaat sredozemen (mediteranski), okeanski, kontinentalen, ume-reno kontinentalen i planinski klimatski tip.

‡ Evropa se nao|a vo umereniot klimatski pojas. ‡ Vo Evropa se sre}avaat mediteranska, umerena, suppolarna, planinska i polupustinska klima. ‡ Mediteranskata klima e karakteristi~na za teritoriite okolu Sredozemnoto More. ‡ Suppolarnata klima e prisutna vo najsevernite delovi na Evropa. ‡ Pogolemiot del od Evropa se odlikuva so umereno kontinentalna klima. ‡ Vo Prikaspiskata Nizina ima prisustvo na polupustinska klima.

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA EVROPA

na prostranoto azisko kopno) e relativno postudena. Vo isto~nata zona od [vedska i Finska i severnite delovi od teritorijata na Rusija do Crnoto More i Kaspiskoto Ezero ima golemi temperaturni razliki. Na sever se prisutni izrazito ladni, sne`ni i vetroviti zimi, a na jug - `e{ki i suvi leta.

Me|u zapadnata i isto~nata klimatska zona vo Evropa pod vlijanie na planinskite masivi se javuvaat razni modifikacii na klimata: od mediteranska, umereno kontinentalna do tipi~na planinska klima karakteristi~na za Alpite, za Pirineite, za Karpatite, za Dinaridite, za Skandinavskite Planini i drugi.

Vo krajnite jugoisto~ni delovi na Evropa, vo uslovi na mali vrne`i i relativno povisoki temperaturi, se ~uvstvuva polupustinski klimatski tip. Taa e osobeno karakteristi~na vo Prikaspiskata Nizina.

Op{ta karakteristika za klimatskite uslovi vo Evropa e toa {to vrne`ite se namaluvaat dvi`ej}i se vo pravec od zapadnite delovi kon istok, (koi se pod vlijanie na Golfskata struja). Tokmu zatoa vo krajnite jugoisto~ni delovi na Evropa se sre}ava polupustinskata klima

13

KLIMA I VEGETACIJA

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA EVROPA

Razgovor

14

‡ Kako se povrzani klimata i vegetacijata? ‡ Dali toa zna~i deka vo Evropa ima razli~ni klimatskovegetaciski oblasti? ‡ Koi klimatski tipovi postojat vo Evropa?

Mediteranska vegetacija pra[awa ‡ So {to se odlikuva suptropskiot klimatsko-vegetaciski tip vo Evropa i kade e rasprostranet? ‡ Koi rastitelni vidovi se najkarakteristi~ni za suppolarniot klimatsko-vegetaciski tip? ‡ Kako se deli umereniot klimatsko-vegetaciski tip? ‡ Za koi delovi na Evropa e karakteristi~en atlantskiot klimatski varietet? ‡ Koja teritorija od Evropa se odlikuva so umereno kontinentalen klimatsko-vegetaciski varietet? ‡ Koj klimatsko-vegetaciski varietet e karakteristi~en za Ukraina, za Panonskata i za Vla{kata Nizina? [to e tundra?

Klimatsko-vegetaciski oblasti Klimatsko-vegetaciskite oblasti vo Evropa se vo neposredna zavisnost od klimatskite uslovi. Tie, glavno imaat pojasno prostirawe. Se sre}avaat: suptropski klimatskovegetaciski, umeren klimatsko-vegetaciski i suppolaren klimatsko-vegetaciski tip.

Suptropskiot klimatsko-vegetaciski tip e rasprostranet vo primorskiot krajbre`en pojas na Sredozemnoto More so ostrovite. Zastapena e t.n. sredozemnomorska (mediteranska) klima koja se odlikuva so suvi i mnogu topli leta i blagi i vrne`livi zimi, prete`no so vrne`i od do`d. Ima specifi~na vegetacija so rastitelen svet od raznovidni trevni i zakr`laveni zimzeleni, drvenesti rastenija otporni na su{i. Najkarakteristi~ni se: primorskiot bor, dabot prnar, maslinkite, limonite, portokalite, smokvite i drugi. Od `ivotinskite vidovi pokarakteristi~ni se: zajakot, lisicata, srnata, divata sviwa, volkot i drugi.

Umereniot klimatsko-vegetaciski tip go karakteriziraat varieteti na atlantski umereno kontinentalen i kontinentalen tip. Atlantskiot tip gi opfa}a krajbre`nite delovi na Evropa {to izleguvaat na Atlantskiot Okean od Pirinejskiot Poluostrov do Norve{ka, vklu~uvaj}i gi i Velika Britanija i Irska. Pod vlijanie na toplata Golfska morska struja i vetrovite od zapad, atlantskiot klimatsko-vegetaciski tip se odlikuva so sve`i leta i blagi i vrne`livi zimi. Toa uslovuva prisustvo na trevni zaednici so prete`no razvieni listopadni {umi.

Vegetacija vo Evropa

zada^i ‡ Na karta opredeli gi teritoriite koi spored opisot vo tekstot se odlikuvaat so nekoj od klimatsko-vegetaciskite tipovi. ‡ Na karta opredeli gi teritoriite pod tundra, pod tajga i pod stepa.

zapomni ‡ Odej}i od jug kon sever se menuvaat suptropski, umeren i suppolaren klimatski tip. ‡ Suptropskiot klimatsko-vegetaciski tip e karakteristi~en za Ju`na Evropa. ‡ Umereniot klimatsko-vegetaciski tip se odlikuva so atlantski, umerenokontinentalen i kontinentalen klimatskovegetaciski varietet. ‡ Vo suppolarniot varietet e karakteristi~na tundrata. ‡ Na planinite vo Evropa e prisuten visinski raspored na vegetacija od listopadni i zimzeleni {umi, visokoplaninski pasi{ta, suvati i kamewari.

[umska vegetacija

RE^NIK NA POIMI

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA EVROPA

Umereno kontinentalniot vegetaciski tip e karakteristi~en za sredi{nite delovi na Evropa, ili, poto~no, za teritorijata me|u alpsko-karpatskiot planinski venec i Balti~koto More. Ovde se sudiraat blagite atlantski i studenite kontinentalni klimatski vlijanija, taka {to e prisutna klima so umereno topli leta i umereno studeni zimi so dovolni koli~estva vrne`i vo tekot na godinata.

Rastitelnite zaednici, osven trevite, se pretstaveni so listopadni i zimzeleni {umi. Od `ivotinskite vidovi se zastapeni srnata, divata sviwa, volkot, zajakot i drugi.

Kontinentalniot klimatsko-vegetaciski tip e karakteristi~en za Isto~noevropskata, za Vla{kata i za Panonskata Nizina. Se odlikuva so topli i su{ni leta i ostri studeni zimi. Ovde se izdvojuvaat dva varieteta, i toa: vla`en kontinentalen i kontinentalen stepski tip. Vla`niot kontinentalen klimatsko-vegetaciski tip e karakteristi~en za posevernite delovi od Isto~noevropskata Nizina. Gi opfa} a teritoriite ju`no od tundrata so neprekinati pojasi od bor, ela i smreka, a se protega od Skandinavskiot Poluostrov do Ural i ponatamu - vo Azija do Tihiot Okean. Ovoj {umski pojas e poznat pod imeto tajga. Pokarakteristi~ni `ivotinski vidovi se: elenot, irvasot, divata sviwa, volkot, me~kata, lisicata, razni ptici i drugi.

Kontinentalniot stepski klimatsko-vegetaciski tip e karakteristi~en za ju`nite delovi na Isto~noevropskata Nizina sprema Crnoto More (Ukraina, Vla{ka Nizina i Panonska Nizina). Se odlikuva so dolgi i su{ni leta i suvi i studeni zimi, taka {to rastitelnata pokrivka e pretstavena so niska trevna vegetacija, poznata kako stepa, so prisustvo na listopadni {umski vidovi.

Suppolarniot klimatsko-vegetaciski tip gi opfa}a najsevernite delovi na Evropa so nekoi od ostrovite.

Se odlikuva so mnogu niski temperaturi, dolgi i studeni zimi i kratki i sve`i leta. Biogeografskite zaednici gi so~inuvat pretstavnicite na tundrata so retki rastitelni trevni zaednici i polarni `ivotni: volk, zajak, lisica.

Na planinskite sistemi vo Evropa se prisutni listopadni i zimzeleni {umi, visokoplaninski trevni pasi{ta poznati kako suvati i kamewari, so prisustvo na zagle~ereni prostori na Alpite i na Skandinavskite Planini.

STEPA ‡ predel na Zemjata so niska ili retka trevna vegetacija koja u{te se narekuva stepska vegetacija. Naj~esto e prisutna vo predelite na Zemjata kade {to godi{noto koli~estvo vrne`i se dvi`i od 300 do 400 mm.

TAJGA ‡ ime za prostrani zimzeleni {umi vo Severna Evropa i od Severna Azija, odnosno vo Sibir. Tajgata e prisutna vo prostori kade {to srednite temperaturi vo najtopliot mesec se pome|u 13 i 20°S, a koli~estvoto na vrne`i od300 do 600 mm.

TUNDRA ‡ rastitelna zaednica razviena glavno vo najsevernite delovi na Evropa, na Azija i Severna Amerika. Rastitelniot svet e pretstaven so movovi, li{ai, a namesta se sre} avaat brezata i drugi poedine~no razvieni drvja so retki trevi.

15

HIDROGRAFIJA

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA EVROPA

Razgovor ‡ [to se podrazbira pod hidrografija? ‡ Koi se pogolemite vodni objekti vo Evropa? ‡ Nabroj gi moriwata {to se nao|at vo Evropa? ‡ Koi se najgolemite reki vo Evropa?

pra[awa ‡ Vo koi slivovi te~at rekite od Evropa? ‡ Nabroj gi rekite ~ii slivovi mu pripa|aat na Atlantskiot Okean! ‡ Koi reki se vlevaat vo Balti~koto More? ‡ Koi reki se vlevaat vo Crnoto More? ‡ Koi reki se vlevaat vo Kaspiskoto Ezero? ‡ Za {to se koristat rekite? ‡ Koi kanali gi povrzuvaat Severnoto i Crnoto More?

Slivovi vo Evropa 16

REKITE I EZERATA I NIVNOTO ZNA^EWE Evropa izobiluva so golem broj reki i ezera. Rekite te~at kon okolnite moriwa i okeani, poto~no, im pripa|aat na Atlantskiot, na Balti~kiot, na Arkti~kiot, Sredozemnomorskiot i na Crnomorskiot sliv. Del od niv, kako na primer Volga, Ural i drugi, mu pripa|aat na zatvoreniot sliv na Kaspiskoto Ezero. Vododelnicata se protega od Gibraltar, preku Pirineite, Jugoisto~na Francija, [vajcarija, Germanija, ^ehija, me|u Polska i Ukraina, Belorusija i severnite delovi na evropskiot del na Rusija. Vo odnos na ovaa glavna vododelnica, skoro site reki od Atlantskiot sliv te~at kon sever i severozapad, taka {to se ramnomerno rasporedeni po celata Evropska Nizina od Ural do Pirineite. Najpoznati reki {to se vlevaat vo Atlantskiot Okean se: Gvadalkivir, Gvadijana, Taho, Duro i Miwo na Pirinejskiot Poluostrov, potoa Garona, Loara i Sena vo Francija, Rajna i Laba vo Germanija. Vo Balti~koto More se vlevaat Odra, Visla, Wemen, Zapadna Dvina i Neva.

Vo slivot na Arkti~kiot Okean pokarakteristi~ni se rekite Severna Dvina i Pe~ora.

Spored karakteristikite na re~niot sistem vo sredozemnomorskoto slivno podra~je, se izdvojuvaat neposreden Sredozemnomorski i Crnomorski sliv. Vo Sredozemnoto

Ezera Ezerata vo Evropa se mnogubrojni, no relativno mali po povr{ina. Zafa}aat okolu 135 000 km2. Najkarakteristi~ni se karelo-finskite ezera na sever, kade {to se sre}avaat okolu 60 000 ezera so okolu 72 000 km2 povr{ina. Ezerata Onega i Ladoga i ju`no{vedskite ezera se najgolemi vo Evropa. Del od prirodnite ezera se nao|aat na Alpite, na Rodopite i na Karpatite. Pokarakteristi~ni se: @enevskoto, Bodenskoto, Ciri{koto, Bledskoto, Bohiwskoto, Ohridskoto, Prespanskoto Ezero itn. Postojat golem broj ve{ta~ki ezera {to se koristat za plovidba, za navodnuvawe i za proizvodstvo na elektri~na energija.

Mo~uri{ta Mo~uri{tata vo Evropa se najrasprostraneti vo primorskite delovi na Holandija i na Germanija sprema Severnoto More i vo pribre`nite delovi na Arkti~kiot Okean.

Vo Evropa ima i povr{ini pod lednici, okolu 120 000 km2. Se nao|aat prete`no vo oblastite na Arktikot, Skandinavskiot Poluostrov, Island i na Alpite.

zada^i ‡ Na karta na Evropa pronajdi gi rekite i kanalite preku koi se povrzuvaat: ‡ Severnoto i Crnoto More; ‡ Atlantskiot Okean i Sredozemnoto More; ‡ Balti~koto More so Kaspiskoto Ezero i Crnoto More.

RE^NIK NA POIMI VODNI RESURSI ‡ prirodni bogatstva koi ~ovekot gi eksploatira i prisposobuva na svoite potrebi. Vodnite resursi se koristat vo mnogu sferi na ~ovekovoto `iveewe: za transport, za elektri~na energija, za ishrana, za turizam ...

EZERO ‡ vdlabnatina na kopnoto koja e ispolneta so voda, a ne e vo neposredna vrska so more.

REKA ‡ masa na voda, koja od izvorot kon utokata vo more, ezero ili druga pogolema reka se dvi`i niz re~no korito preku Zemjinata povr{ina.

RE^EN SLIV ‡ povr{inata od koja edna reka preku svoite pritoki ja sobira vodata.

Re~nite slivovi me|u sebe se odvoeni so vododelnici.

RE^NA MRE@A ‡ zbir na re~ni tekovi vo edna oblast, vo edna dr`ava, na ostrov ili na kontinent bez razlika dali se povrzani me|u sebe ili ne.

HIDROGRAFIJA ‡ geografska disciplina, koja se zanimava so evidencija i opi{uvawe na hidrografskite objekti, kako {to se: okeani, moriwa, ezera, reki, kanali, mo~uri{ta, izvori, bunari i sl.

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA EVROPA

More se vlevaat rekite Ebro i Rona, a vo rabnite moriwa se vlevaat pove}e reki: na primer, vo Jadranskoto More pokarakteristi~ni se rekite Po (Italija), Cetina, Neretva, Bojana i Drim na Balkanskiot Poluostrov, a vo Egejskoto ‡ Vardar, Bistrica, Struma i Marica.

Vo Crnomorskiot sliv pripa|aat golemite reki, kako {to se Dunav, Dnestar i Dnepar i Don preku Azovskoto More. Tie zafa}aat golema slivna povr{ina. Osobeno se istaknuva Dunav so pravec na re~niot tek od zapad kon istok i mnogu razvien sliv. Izvira na planinata [varcvald vo Germanija, pa preku Avstrija gi povrzuva Panonskata i Vla{kata Nizina. Ima dol`ina od 2 850 km, so povr{ina na slivot od 870 000 km2.

Vnatre{niot zatvoren sliv na Kaspiskoto Ezero, pokraj drugite, od evropskata teritorija gi opfa}a slivovite na rekite Volga i Ural. Volga so 3 530 km e najdolgata reka vo Evropa, so povr{ina na slivot od 1 380 000 km².

Poradi klimatskite priliki, rekite vo Evropa najvisok vodostoj imaat vo zima i vo prolet. Pogolem del od navedenite reki se plovni, uredeni za plovidba i me|usebno povrzani so plovni kanali, taka {to Evropa ima pove}e od 100 000 km re~no-kanalski plovni pati{ta. Popoznati kanalski sistemi se kanalite {to gi povrzuvaat Volga so Don (povrzanost na Crnoto More so Kaspiskoto Ezero i Moskva); Balti~ko i Belo More (preku ezerata Ladoga i Onega); kanalot Mitelland koj gi povrzuva Rajna ‡ Vezer ‡ Laba i Odra. Vo Francija site plovni reki se povrzani me|u sebe i so rekata Rajna, taka {to ekonomskoto zna~ewe na rekite, pokraj potrebite za voda za piewe, vo zemjodelstvoto, vo industrijata i vo energetikata e mo{ne golemo i vo sferata na soobra}ajot i transportot, razmenata na stoki i uslugi.

17

pra[awa ‡ Kade e smestena Evropa vo odnos na ekvatorot i po~etniot meridijan? ‡ Na karta poka`i gi krajnite to~ki na Evropa! ‡ Na koi moriwa i okeani izleguva Evropa? ‡ Zo{to velime deka Evropa ima centralna mestopolo`ba? ‡ Poka`i gi granicite na Evropa na karta! ‡ Kolku iznesuva povr{inata na Evropa? ‡ Koi se takanare~enite sredozemni moriwa vo Evropa? ‡ [to se fjordovi i kade gi ima? ‡ [to se protoci? ‡ Nabroj nekoi pova`ni protoci i premini povrzani so evropskiot kontinent! ‡ Koi se pogolemi poluostrovi vo Evropa? ‡ Nabroj gi pogolemite ostrovi vo Evropa! ‡ [to se vnatre{ni moriwa? ‡ Nabroj nekoi od vnatre{nite moriwa! ‡ Kakov reljef prevladuva vo Evropa? ‡ Nabroj gi najgolemite nizini vo Evropa! ‡ Nabroj nekoi pogolemi planinski masivi vo Evropa! ‡ Koj e najvisokiot vrv vo Evropa? ‡ [to se toa prevali i otvori? ‡ Nabroj nekoi od vulkanskite planini vo Evropa! ‡ Vo koj klimatski pojas pripa|a teritorijata na Evropa? ‡ Nabroj gi faktorite {to najmnogu vlijaat vrz klimata na Evropa! ‡ Koi klimatski tipovi se izdvojuvaat vo Evropa? ‡ Za koi teritorii e karakteristi~na sup-

18

polarnata klima vo Evropa? ‡ Koj klimatski tip e karakteristi~en za Sredozemjeto? ‡ Koja e pri~inata za pojavata napoblaga umerena klima vo zapadnite delovi od Evropa? ‡ Koi klimatsko-vegetaciski tipovi se sre}avaat vo Evropa? ‡ So {to se odlikuva suptropskiot klimatsko-vegetaciski tip vo Evropa? ‡ Koi rastitelni vidovi se najkarakteristi~ni za suppolarniot klimatsko-vegetaciski tip? ‡ Kako se deli umereniot klimatsko-vegetaciski tip? ‡ Za koi delovi na Evropa e karakteristi~en atlantskiot klimatski varietet? ‡ Koja teritorija od Evropa se odlikuva so umereno kontinentalen klimatsko-vegetaciski varietet? ‡ Koj klimatsko-vegetaciski varietet e karakteristi~en za Ukraina, za Panonskata i za Vla{kata Nizina? ‡ [to e toa tundra? ‡ Vo koi slivovi te~at rekite od Evropa? ‡ Nabroj gi rekite ~ii slivovi pripa|aat na Atlantskiot Okean! ‡ Koi reki se vlevaat vo Balti~koto More? ‡ Koi reki se vlevaat vo Crnoto More? ‡ Koi reki se vlevaat vo Kaspiskoto Ezero? ‡ Za {to se koristat rekite? ‡ Koi kanali gi povrzuvaat Severnoto i Crnoto More?

NASELENIETO VO EVROPA ‡ Osnovni karakteristiki na naselenieto vo evropa (broj na @iteli i gustina na naselenost) ‡ Jazi^na i verska raznovidnost vo Evropa ‡ Naselbite vo Evropa

REGIONALNA PODELBA NA EVROPA EVROPSKA UNIJA

SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA EVROPA

SOCIOGEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA EVROPA

19

SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA EVROPA

NASELENIETO NA EVROPA Razgovor ‡ [to podrazbira{ pod poimot naselenie? ‡ [to e toa gustina na naselenost? ‡ Kade ima najgolema gustina na naselenost vo Evropa?

Osnovni karakteristiki na naselenieto vo evropa (broj na @iteli i gustina na naselenost) Naselenie Istoriski gledano, vo Evropa se slu~uvale razni op{testveni, kulturni, voeni, politi~ki i stopanski procesi. Koi, po razni osnovi, nosele padovi i progres na kontinentot. Niz site slu~uvawa se oformile golem broj narodi, nacii i dr`avi, taka {to Evropa denes e eden od najnaselenite kontinenti na Zemjata. Vo nejzinite 45 dr`avi, vklu~uvaj}i go i evropskiot del na Rusija, `iveat okolu 675 milioni `iteli (Rusija ima okolu 147 000 000 `iteli od koi

Gustina na naselenost vo Evropa 20

mo{ne neramnomerna gustina na naselenost. Postojat prostori so po nekolku `iteli na km2, me|utoa, postojat i prostori so po nekolku stotici `iteli na km2.

Vo pogolemiot del od Zapadna i od Sredna Evropa gustinata na naselenost iznesuva pove}e od 200 `/km2. Tipi~ni primeri se: Holandija, so 394 `/km2; Belgija, so 340 `/ km2;Velika Britanija, so 242 `/km2; Germanija, so 231 `/km2 itn.

Golem broj od dr`avite, na primer, Francija, Ungarija, ^ehija, Avstrija, Polska, Danska, Romanija itn., se odlikuvaat so gustina na naselenost od okolu 100 `/km2. Sprotivno na navedenite, vo oddelni oblasti vo Severna, voJu`na i voIsto~na Evropa prisutna e relativno pomala gustina na naselenost, koja glavno e pomalku od 100 `/km2, a vo pogolem broj slu~ai i pomalku od 50 `/km2. Na primer: 13 `/km2 vo Norve{ka, 12 `/km2 [vedska, 15 `/km2 Finska, 25 `/km2 Rusija (evropskiot del).

Se zabele`uva deka najgolem del od naselenieto vo Evropa e skoncentrirano vo Sredna i voZapadna Evropa.

zada^i ‡ Obidi se da izraboti{ karta na koja }e ja prestavi{ gustinata na naselenost vo Evropa, nanesuvaj}i ja gustinata na naselenost po dr`avi, i toa: od 0 do 50 `/km2 , 50 do 100 `/km2 i nad 100 `/km2.

zapomni ‡ Evropa e najgusto naselen kontinent. ‡ Najgolema gustina na naselenost ima vo Sredna Evropa. ‡ Najretko naseleni se Severna i Isto~na Evropa.

Urbani sredini

RE^NIK NA POIMI GUSTINA NA NASELENOST ‡ odnos pome|u brojot na naselenieto i odredenata povr{ina na koja `ivee. Se izrazuva vo `iteli na kvadraten kilometar.(`/km2) NAROD ‡ etni~ka zaednica {to prethodi na formiraweto nacija. Nacijata e postojana zaednica na lu|e nastanata niz dolgotraen istoriski razvitok, vrz osnova na zaedni~ki jazik, istorija, teritorija, ekonomija, kultura i sl.

NASELENIE ‡ zbir na site lu|e {to naseluvaat odredena teritorija. Naselenieto e slo`ena prirodno-istoriska kategorija koja se sostoi od golem broj ~ove~ki edinki.

SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA EVROPA

63% ili okolu 92 000 000 `iveat vo evropskiot del). So napra[awa vedeniot podatok, Evropa u~estvuva so okolu 11% vo vkup‡ Koj e najgusto naselen kontiniot broj na svetskoto naselenie. nent vo svetot? ‡ Kolku iznesuva gustinata na Gustina Vo kontekstot na povr{inata, Evropa e kontinent so naselenost vo Evropa? najgolema gustina na naselenost. Prose~nata gustina na ‡ Koi se najgusto, a koi najretko naselenost iznesuva 65 `/km2. Me|utoa, prirodnite uslo- naseleni teritorii i dr`avi vo vi, op{testvenite, stopanskite i drugi faktori uslovile Evropa?

21

SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA EVROPA

NASELENIETO NA EVROPA Razgovor ‡ Kakvi govorni jazici postojat? ‡ [to znae{ za religiite i koi religii si slu{nal/a? ‡ Nabroj nekoi religii {to gi znae{, a se zastapeni vo Evropa!

pra[awa ‡ Koi grupi jazici postojat vo Evropa? ‡ Koi jazici se vbrojuvaat vo italskata/romanskata grupa jazici? ‡ Koi jazici spa|aat vo slo-venskata grupa jazici? ‡ Koi jazici vo Evropa se posebni? ‡ Koi religii se najrasprostraneti vo Evropa?

zada^i ‡ Na karta so dr`avi, obidi se so razli~ni boi da gi nanese{ razli~nite religii {to se ispovedaat vo dr`avite.

„Sv. Kliment Ohridski“ − Skopje 22

Jazi^na i verska raznovidnost vo Evropa Dobrata geografska polo`ba i povolnata proodnost se glavna pri~ina za dvi`eweto i doseluvaweto na naselenieto vo Evropa. Naselenieto naj~esto doa|alo od Azija (preku Vratata na narodite i po morski pat). Pritoa, niz raznite vekovni sudiri i borbi nastanuvale razli~ni kulturni, politi~ki i stopanski promeni, taka {to tie se glavni pri~ini za dene{nata izme{anost i brojnost na evropskite narodi. Tie, glavno, se razlikuvaat spored jazi~nata i spored verska pripadnost.

Jazi~na raznovidnost Vo Evropa denes postojat 45 dr`avi, vo koi se zboruvaat pove}e od 120 jazici i dijalekti. Nekoi od jazicite se {iroko rasprostraneti i slu`beno se govorat vo nekolku dr`avi, a nekoi se karakteristi~ni samo za pomali teritorii i dr`avi. Pove}eto od dr`avite se ednonacionalni (kade {to prevladuva eden narod), no ima i dr`avi so nacionalni malcinstva (pripadnici na drugi narodi), koi na razli~ni ramni{ta ostvaruvaat pravo na jazik, na pismo, na kultura i na tradicija.

Vo Evropa postojat i pove}enacionalni dr`avi so pove}e dr`avotvorni narodi. Tipi~ni primeri se Velika Britanija, Bosna i Hercegovina i drugi.

Spored lingvisti~kata klasifikacija, pogolemiot del od naselenieto jazi~no spa|a vo indoevropskoto jazi~no

Jazici vo Evropa

Verska raznovidnost Naselenieto vo Evropa vo osnova pripa|a na hristijanskata religija. Vo nea se razlikuvaat katolici, protestanti i pravoslavni. Katolicite prevladuvaat vo Ju`na i vo Sredna Evropa, protestantite vo Severna i delumno vo Zapadna Evropa a pravoslavnite vo Isto~na, vo Jugoisto~na i vo Ju`na Evropa. Od svetskite religii, vo Evropa e zastapena i islamskata, i toa najmnogu na Balkanot, no i vo Sredna i Zapadna Evropa. Skoro vo site dr`avi vo Evropa `iveat i pretstavnici na drugi religii; postojat i kategoriite ateisti i nereligiozni lu|e, onie koi ne se verski opredeleni.

zapomni ‡ Vo Evropa se zboruvaat pove} e od 100 jazici. ‡ Najzastapeni se angliskiot, germanskiot, francuskiot i ruskiot. ‡ Jazicite vo Evropa spa|at vo indoevropskoto jazi~no semejstvo (slo-venska, germanska i italska/ romanska grupa). ‡ Posebni se baskiskiot i malte{kiot jazik. ‡ Se izdeluvat i ungaro-finskoto (Finska i Ungarija) i altajskoto jazi~no semejstvo (turski i tatarski jazici). ‡ Vo Evropa glavno se ispoveda hristijanskata religija (katoli~ka, protestantska i pravoslavna veroispoved), a ne{to pomalku e zastapena islamskata religija.

Vatikan

RE^NIK NA POIMI

Religii vo Evropa

JAZIK ‡ sistem od konvencionalni govorni i pi{ani simboli {to go koristat lu|e od razli~ni kulturi kako sredstvo za komunikacija. Jazikot vlijae i go otslikuva na~inot na razmisluvawe na dadena kultura, a promenite na kulturata vlijaat vrz razvojot na jazikot.

SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA EVROPA

semejstvo, a pomal del vo ungaro-finskoto i vo altajskoto jazi~no semejstvo.

Indoevropskoto jazi~no semejstvo vo Evropa (spored srodnosta na jazikot) glavno se deli na slednive grupi: slovenskata, germanskata, italskata/romanskata i u{te nekoi drugi, kako na primer, elinskata grupa.

Ungaro-finskoto jazi~no semejstvo e karakteristi~no za Ungarija i za Finska.

Altajskoto jazi~no semejstvo gi opfa}a turskiot i tatarskite jazici i e karakteristi~no za Turcija.

Posebni se baskiskiot jazik (so nego se slu`at Baskijcite, koi `iveat vo Severna [panija i vo jugozapadna Francija i se smetaat za predindoevropski pranarodi vo Evropa) i malte{kiot jazik, koj e me{avina od romanskite jazici i arapskiot jazik, a se zboruva na ostrovot Malta.

Navedenite jazici se pi{uvale na tri razli~ni azbuki i toa: latinica (vo Zapadna, vo Centralna, vo Severna i vo Ju`na Evropa), kirilica (vo Isto~na, vo Jugoisto~na i vo Ju`na Evropa) i alfabeta gr~ka azbuka (vo Grcija).

23

SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA EVROPA

NASELENIETO NA EVROPA

24

Razgovor ‡ [to e toa naselba? ‡ Kakvi mo`at da bidat naselbite? ‡ Kako nastanale gradovite?

pra[awa ‡ Kako se delat naselbite? ‡ Nabroj gi procesite na razvoj na naselbite! ‡ [to e toa urbanizacija? ‡ Koi fazi na urbanizacija postojat? ‡ [to podrazbira{ pod aglomeracija? ‡ [to e toa konurbacija?

zada^i ‡ Na karta na Evropa pronajdi gi gradovite so pove}e od eden milion `iteli. ‡ Na karta na Evropa pronajdi gi gradovite {to pravat konurbacija.

Naselbite vo Evropa Razvojot na naselbite vo Evropa e vo direkna zavisnost od promenite vo brojot na naselenieto i stopanskiot i tehni~ko-tehnolo{kiot napredok. Kako vo Makedonija taka i vo Evropa naselenieto `ivee vo selski i vo gradski naselbi. Me|utoa, procesite na tehni~ko-tehnolo{kiot i op{testveniot razvoj predizvikaa pozabrzan raste` i razvoj na gradskite naselbi. Toa zna~i deka vo razvojot na naselbite se va`ni procesite: urbanizacija, fazite na urbanizacijata, formiraweto aglomeracii i konurbacii, problemite na golemite gradovi i procesite na takanare~enata litoralizacija.

Urbanizacijata pretstavuva raste` i razvoj na gradovite i se izrazuva preku stepenot na urbanizacija, koj, pak, pretstavuva u~estvo na gradskoto naselenie vo vkupnoto naselenie. Vo Evropa, vo gradovite `iveat okolu 3/4 od naselenieto. Procesot na urbanizacija na Evropa ne se odviva ramnomerno, tuku so razli~na brzina. Vo po~etokot urbanizacijata se gleda{e preku porastot na gradovite; na primer, pred 200 godini vo Evropa imalo eden milionski grad, pred 100 godini imalo 9, pred 40 godini okolu 30, a denes toj broj e pogolem od 50 milionski gradovi.

Denes urbanizacijata se gleda i preku prodiraweto na gradskiot na~in na `iveewe vo selskite naselbi, taka {to selata sè pove}e dobivaat gradski izgled, a naselenieto vo niv, osven so primarni, se zanimava i so sekundarni i tercijarni dejnosti. Pojasni koi bea tie dejnosti?

DOZNAJ POVE]E GRAD

NASELENIE VO 2002 g.

VO MILIONI

MOSKVA

14,5

LONDON

12,5

ISTANBUL

11,9

RUR (KONURBACIJA)

11,8

PARIZ

11,6

MADRID

6,1

BARSELONA

4,9

SANKT PETERBURG

4,9

MILANO

4,3

Moskva

RE^NIK NA POIMI GRAD ‡ porazvien oblik na naselba koja, po pravilo, ima pove}e funkcii i pretstavuva sredi{te na odredena teritorija.

SELO ‡ pomalo naseleno mesto. Edni od najbrojnite i najraznovidnite kategorii naselbi, koi od gradovite se razlikuvaat spored polo`bata, goleminata, brojot na naselenie, postanokot, socioekonomskite obele`ja, kulturnite odliki i drugo.

Primorski grad (Dubrovnik)

zapomni ‡ Spored tipot, naselbite mo`e da bidat selski i gradski. ‡ Vo razvojot na naselbite se va`ni procesite: urbanizacija, fazite na urbanizacija, formiraweto aglomeracii i konurbacii, problemite na golemite gradovi i litoralizacijata. ‡ Vo urbanizacijata se va`ni predindustriskata, industriskata i poindustriskata faza na razvoj. ‡ Aglomeracii se golemi gradovi koi vo svojot sostav vklu~uvaat pove}e naselbi od svojata okolina. ‡ Konurbacii se grupa gradovi koi, {irej}i se, se spojuvaat (dobli`uvaat) eden do drug. ‡ Litoralizacija e preseluvawe na naselenieto i na stopanskite aktivnosti vo primorskite gradovi.

SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA EVROPA

Urbanizacijata se karakterizira so nekolku fazi: ‡ predindustriska faza, koga pogolemiot broj od naselenieto se zanimava so primarni dejnosti, a u~estvoto na gradskoto naselenie e prili~no malo; ‡ industriska faza, koja se odlikuva so golema preselba na naselenieto od selata kon gradovite zaradi vrabotuvawe vo industrijata, a pove}eto od vrabotenite se vo sekundarnite dejnosti. Toa osobeno se pravi okolu rudnicite i fabrikite kako jadra na privlekuvawe na naselenieto. Tipi~en primer e Rurskata oblast vo Germanija. ‡ poindustriska faza, koja se karakterizira so zgolemuvawe na brojot na vrabotenite vo tercijarnite dejnosti (soobra}aj, trgovija), {to sleduva obraten proces, odnosno naselenieto se naseluva vo pomalite gradovi, kade {to se `ivee poprijatno.

Niz fazite na urbanizacijata i industrijalizacijata okolu gradskite sredi{ta se formiraat golemi prigradski naselbi, taka {to nastanuvaat golemi gradski celini koi pravat gradska regija ili aglomeracija. Takvi se golem broj gradovi, osobeno onie so pove}e od eden milion `iteli, kako, na primer: London, Man~ester, Glazgov, Pariz, Marsej, Lisabon, Madrid, Barselona, Rim, Milano, Neapol, Brisel, Amsterdam, Roterdam, Berlin, Minhen, Dortmund, Keln, Kopenhagen, Praga, Var{ava, Moskva. Vo nekoi od dr`avite so porastot na gradovite i aglomeraciite doa|a do nivno spojuvawe i na toj na~in se formirani pove}e konurbacii.

Tipi~en primer e konurbacijata vo Rurskata oblast vo Germanija kade {to se skoro spoeni gradovite Esen, Keln, Dortmund, Diseldorf, Duizburg i drugi, potoa konurbacijata okolu Man~ester so [efild i Lidz, pariskata konurbacija i drugi.

Prenaselenosta vo golemite gradovi predizvikuva problemi so zagaduvaweto i so vodosnabduvaweto vo niv. Posebna karakteristika kaj naselbite vo Evropa e procesot na litoralizacija, odnosno preseluvawe na naselenieto i na stopanskite aktivnosti pokraj morskite bregovi.

25

SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA EVROPA

REGIONALNA PODELBA NA EVROPA

26

Razgovor ‡ [to se toa regioni? ‡ Znae li nekoj na koi regioni se deli Evropa?

zada^A Na karta so dr`avite vo Evropa so posebni boi oboj gi dr`avite koi pripa|aat na: ‡ Ju`na Evropa, ‡ Zapadna Evropa, ‡ Severna Evropa, ‡ Sredna Evropa, i ‡ Isto~na Evropa.

Specifi~nata bregova razgranetost i prirodno-geografskite karakteristiki na Evropa se glavni odrednici za regionalnata podelba na kontinentot. Voobi~aeno se izdvojuvaat regionite: ‡ Ju`na Evropa ‡ Zapadna Evropa ‡ Severna Evropa ‡ Sredna Evropa ‡ Isto~na Evropa Ju`na Evropa Vo Ju`na Evropa se vbrojuvaat teritoriite (vo Evropa ) {to se ju`no od Pirineite, Alpite i rekata Dunav, poto~no, teritoriite na Pirinejskiot, na Apeninskiot i na Balkanskiot Poluostrov, koi, glavno, izleguvaat na Sredozemnoto More. Na Pirinejskiot Poluostrov se nao|aat dr`avite: Kralstvo [panija, Kne`estvo Andora, samoupravnata zavisna teritorija Gibraltar i Republika Portugalija. Na Apeninskiot Poluostrov se nao|aat Republika Italija,

Zapadna Evropa Vo Zapadna Evropa se vbrojuvaat primorskite i ostrovskite dr`avi na Atlantskiot Okean. Primorski dr`avi se Republika Francija, Golemoto Vojvodstvo Luksemburg, Kralstvoto Belgija i Kralstvoto Holandija i ostrovskite dr`avi Obedinetoto Kralstvo na Velika Britanija i Severna Irska i Republika Irska.

Severna Evropa Severna Evropa glavno gi opfa}a teritoriite na Skandinavskiot Poluostrov. Ovde se nao|aat dr`avite: Kralstvo Danska, Kralstvo [vedska, Kralstvo Norve{ka, Republika Finska i ostrovskata Republika Island.

Sredna Evropa Sredna ili Centralna Evropa gi opfa}a teritoriite na nekolku kontinentalni i dve primorski dr`avi. Tie se: Republika Ungarija, Republika Slovakija, Republika ^ehija, Republika Avstrija, Kne`estvo Lihten{tajn, [vajcarskata Konfederacija, Federativna Republika Germanija i Republika Polska.

Isto~na Evropa Isto~na Evropa prostorno zafa}a najgolem del od teritorijata na Evropa. Vo nea glavno se vbrojuvaat teritoriite na dr`avite: Republika Ukraina, Republika Moldavija, Republika Belorusija, Republika Latvija, Republika Litvanija, Republika Estonija i Ruskata Federacija (evropskiot del).

Za regionalnata podelba na Evropa e karakteristi~no toa {to dr`avite Kazahstan i Turcija imaat delovi od svoite teritorii na evropskiot kontinent. Sovremena Evropa se odlikuva i so zdru`uvawe na dr`avite na stopanski, na kulturni i na politi~ki osnovi. Takva e Evropskata unija, koja denes obedinuva 27 dr`avi.

zapomni

‡ Evropa se deli na pet regioni: Ju`na, Zapadna, Severna, Sredna i Isto~na Evropa. ‡ Vo Ju`na Evropa vleguvaat dr`avite od Pirinejskiot, od Apeninskiot i od Balkanskiot Poluostrov. ‡ Vo Zapadna Evropa se vbrojuvaat dr`avite: Francija, Velika Britanija, Holandija, Belgija, Luksemburg i Irska.

pra[awa ‡ Na koi regioni se deli Evropa? ‡ Navedi gi teritoriite {to se vbrojuvaat vo Ju`na Evropa! ‡ Koi dr`avi vleguvaat vo Zapadna Evropa? ‡ Koi dr`avi se nao|aat vo Sredna Evropa? ‡ Koj e najgolem region vo Evropa i koi dr`avi se vbrojuvaat vo nego? ‡ Koi dr`avi, pokraj Rusija, imaat teritorii i vo Azija i vo Evropa?

RE^NIK NA POIMI GLAVEN GRAD ‡ gradska naselba vo koja se nao|aat upravnoadministrativnite funkcii na edna dr`ava, odnosno sedi{te na zakonodavnata, sudskata i izvr{nata vlast. Osven niv, se nao|aat site drugi objekti i funkcii so koi se karakteriziraat gradovite.

Dr@ava ‡ zaednica {to ima odredena teritorija, naselenie i organizirana vlast, nezavisna od koja bilo druga dr`ava.

KNE@ESTVO ‡ dr`ava na ~ie ~elo se nao|a knez {to upravuva so nea.

KRALSTVO ‡ dr`ava na ~ie ~elo se nao|a kral {to upravuva so nea.

REGION ‡ kompleksna individualna geografska celina koja se razlikuva od drugite sosedni oblasti.

REPUBLIKA ‡ dr`avno ureduvawe kade {to {efot na dr`avata doa|a na vlast so izbor (na odredeno vreme) od strana na narodot, a ne po osnov na nasledstvo.

SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA EVROPA

gradot-dr`ava Vatikan, Republika San Marino i ostrovskata Republika Malta. Na Balkanskiot Poluostrov se nao|aat dr`avite Republika Makedonija, Republika Bugarija, Republika Srbija, Republika Crna Gora, Republika Kosovo, Republika Romanija, Republika Grcija, Republika Albanija, Republika Bosna i Hercegovina, Republika Hrvatska i Republika Slovenija.

27

SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA EVROPA

EVROPSKA UNIJA

28

Razgovor ‥ [to se toa ekonomski zaednici? ‥ Koja ekonomsko-politi~ka zaednica ti e poznata vo Evropa?

DOZNAJ POVE]E So 2,7% od povr{inata i so 7,1% od svetskoto naselenie Evropskata unija vo 2005 godina u~estvuvala so okolu 12% vo proizvodstvoto na `itarici, 17% vo potro{uva~kata na energija, 17% vo proizvodstvo na ~elik, 19% vo prerabotkata na nafta, 18% vo svetskata trgovija i 63% vo proizvodstvoto na vino.

Istoriski gledano, Evropa e najnemirniot kontinent, so ~esti me|udr`avni sudiri, stopanski i politi~ki razedineti zemji. Dvete svetski vojni se vodea vo Evropa. Po Vtorata svetska vojna vrz osnova na razli~nite op{testveni sistemi (za koi sistemi stanuva zbor?) se formiraa dve golemi politi~ko-stopanski zaednici: Evropskata ekonomska zaednica (EEZ) i Sovetot za zaemna ekonomska pomo{ (SEV).

So raspa|aweto na socijalisti~kiot sistem vo Evropa, prestana da postoi Sovetot za zaemna ekonomska pomo{ vo koj nikoga{ ne profunkcionira slobodniot pazar. Na evropskata politi~ka i ekonomska scena ostana da funkcionira EEZ. Za~etocite na Evropskata unija poteknuvaat od formiraweto na Zaednicata za jaglen i ~elik vo 1952 godina, ~ii ~lenki bea Francija, Italija, Germanija, Belgija, Holandija i Luksemburg. Celta be{e povrzuvawe i pozabrzan razvoj na bazi~nata industrija vo ovie zemji.

Vo 1957 godina so dogovor (Rimskiot dogovor) istite dr`avi ja pro{irija stopanskata sorabotka i ja osnova Evropskata ekonomska zaednica (EEZ). Glavna cel e formirawe na obedineta Evropa so zaedni~ki pazar, ukinuvawe na me|usebnite carini, slobodna trgovija i slobodno

pra[awa ‡ Koi dve golemi ekonomsko-politi~ki grupacii vo Evropa se formirani po Vtorata svetska vojna? ‡ Od koga datiraat po~etocite na Evropskata unija? ‡ Koi se glavnite celi na Evropskata unija? ‡ Koga e potpi{an dogovorot za formirawe na Evropska unija? ‡ Koi zaedni~ki tela postojat vo Evropskata unija? ‡ Koi dr`avi se ~lenki na Evropskata unija?

zada^i ‡ Na politi~kata karta na Evropa, so ista boja obele`i gi dr`avite-~lenki na Evropskata unija. ‡ Prou~i koi dr`avi bile ~lenki na Sovetot za zaemna ekonomska pomo{?

zapomni

RE^NIK NA POIMI DR@AVI - KANDIDATI ZA EVROPSKATA UNIJA ‡ dr`avi {to sakaat da stanat ~lenki na Evropskata unija so polnopraven status na odlu~uvawe i koristewe na site beneficii {to se pridobivka od ~lenstvoto vo Evropskata unija.

DR@AVI - ^LENKI NA EVROPSKATA UNIJA ‡ dr`avi so polnopraven status, prava na odlu~uvawe i celosno ispolnuvawe na obvrskite kon Evropskata unija.

EVROPSKA UNIJA ‡ ekonomska i politi~ka zaednica na dr`avi od Evropa.

‡ Vo Evropa po Vtorata svetska vojna kako posebni ekonomskopoliti~ki grupacii postoeja Evropskata ekonomska zaednica i Sovetot za zaemna ekonomska pomo{. ‡ Za~etocite na Evropskata unija datiraat od 1952 godina.

Glavna cel na Evropskata ekonomska zaednica be{e formirawe na obedineta Evropa, zaedni~ki pazar, ukinuvawe na me|usebnite carini, slobodna trgovija, slobodno dvi`ewe na lu|e, na stoki i na kapital. ‡ Vo vo 1992 godina vo Mastriht e potpi{an dogovor za formirawe na Evropskata unija. ‡ Francija, Germanija, Velika Britanija i Italija se me|u najrazvienite zemji vo svetot.

SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA EVROPA

dvi`ewe na stoki, na lu|e i na kapital.

Vo 1967 godina EEZ go smenija imeto vo Evropska zaednica (EZ). Potoa EZ postepeno prima novi ~lenki.

Vo ramkite na EZ, pokraj stopanskata sorabotka i zdru`uvawe se razviva i idejata za politi~ko obedinuvawe i dejstvuvaweto. Taka, vo 1990 godina e donesena odluka za zaedni~ko dr`avjanstvo, a vo 1992 godina vo Mastriht e potpi{an dogovor za formirawe na Evropskata unija.

Tendencija e formirawe dr`avna zaednica so edinstvena nadvore{na politika, odbrana, zaedni~ki pari i zakoni.

So Evropskata unija rakovodat zaedni~ki tela, kako {to se: Evropskiot parlament so sedi{te vo Strazbur, Sovetot na Evropskata unija i Evropskata komisija so sedi{te vo Brisel, Sudot na pravdata so sedi{te vo Luksemburg i niza drugi tela.

Evropskata unija, zaklu~no so 2009 godina, ima 27 dr`avi~lenki, taka {to ve}e zafa}a povr{ina od 4,3 milioni km² i okolu 70% od naselenieto vo Evropa. Pretstavuva glavno jadro na evropskoto stopanstvo. Francija, Velika Britanija, Germanija i Italija se me|u najrazvienite zemji vo svetot. Francija i Velika Britanija se postojani ~lenki vo Sovetot za bezbednost na OON. Vo svetski ramki Evropskata unija, ima vode~ka uloga spored BDP (bruto doma{en proizvod), vo vkupen izvoz na stoki, izvoz na industriski proizvodi, broj na nuklearni elektrocentrali, broj na telekomunikaciski sistemi itn.

29

pra[awa ‡ Koj e najgusto naselen kontinent vo svetot? ‡ Kolku iznesuva gustinata na naselenost vo Evropa? ‡ Koi se najgusto, a koi najretko naseleni teritorii i dr`avi vo Evropa? ‡ Koi grupi jazici sezboruvaat vo Evropa? ‡ Koi jazici spa|aat vo italskata (romanskata) grupa jazici? ‡ Koi jazici spa|aat vo slovenskata grupa? ‡ Koi jazici vo Evropa se posebni? ‡ Koi religii se najrasprostraneti vo Evropa? ‡ Kako se delat naselbite? ‡ Nabroj gi procesite vo razvojot na naselbite? ‡ [to e toa urbanizacija? ‡ Koi fazi na urbanizacija postojat? ‡ [to podrazbira{ pod aglomeracija? ‡ [to e toa konurbacija?

30

‡ Na koi regioni se deli Evropa? ‡ Navedi gi teritoriite {to se vbrojuvaat vo Ju`na Evropa! ‡ Koi dr`avi vleguvaat vo Zapadna Evropa? ‡ Koi dr`avi ja so~inuvaat Sredna Evropa? ‡ Koj e najgolem region vo Evropa i koi dr`avi se nao|aat vo nego? ‡ Koi dr`avi, pokraj Rusija, imaat teritorii i vo Azija i vo Evropa? ‡ Koi dve ekonomsko-politi~ki grupacii vo Evropa se formirani po Vtorata svetska vojna? ‡ Od koga datiraat po~etocite na Evropskata unija? ‡ Koi se glavnite celi na Evropskata unija? ‡ Koga e potpi{an dogovorot za formirawe na Evropskata unija? ‡ Koi zaedni~ki tela postojat vo Evropskata unija? ‡ Koi zemji se ~lenki na Evropskata unija?

GEOGRAFSKI PREGLED NA regionite vo evropa

JU@NA EVROPA ‡ Geografska polo@ba, dr@avi i glavni gradovi ‡ Osnovni karakteristiki na ureduvaweto na dr@avite ‡ Karakteristi^ni podra^ja izlo@eni na zemjotresi I vulkani, posledicite I vlijanieto vrz @ivotoT na lu\eto ‡ KlimaTA I vegetacijaTA VO Ju@na Evropa ‡ SredozemnoTO More - Osnovni prirodno-geografski karakteristiki I stopansko zna^ewe ‡ Sli^nosti I razliki na naselenieto vo Ju@na Evropa ‡ Stopanstvoto I turizmot vo Ju@na Evropa

ZAPADNA EVROPA ‡ Geografska polo@ba, dr@avi I glavni gradovi ‡ Osnovni karakteristiki na ureduvaweto na dr@avite ‡ ReljefOT I klimaTA VO Zapadna Evropa ‡ Vlijanie na moriwata vrz @ivotoT na lu\eto (nekoga[ I denes) ‡ Naselenieto vo Zapadna Evropa ‡ Stopanstvoto na Zapadna Evropa (nekoga[ I denes)

SEVERNA EVROPA ‡ geografska polo@ba, dr@avi I glavni gradovi ‡ Osnovni karakteristiki na ureduvaweto na dr@avite ‡ Ulogata na reljefot I NA klimata vrz @ivotot na lu\eto vo Severna Evropa ‡ Karakteristiki na morskiot breg I negovoto zna^ewe ‡ Naselenieto vo Severna Evropa ‡ PrirodniTE resursi I stopanstvoto na Severna Evropa

SREDNA EVROPA ‡ GEografska polo@ba, dr@avi I glavni gradovi ‡ Osnovni karakteristiki na ureduvaweto na dr@avite ‡ Osnovni karakteristiki na reljefot I NA klimata vo Sredna Evropa ‡ PanonskaTA Nizina I nejzinoto zna^ewe za razvojot na stopanstvoto ‡ Alpite I nivnoto zna^ewe za zemjite od Sredna Evropa ‡ Rekite I nivnoto zna^ewe za @ivotoT na lu\etO ‡ NaselenieTO vo Sredna Evropa ‡ Stopanstvoto na Sredna Evropa (nekoga[ I denes)

ISTO^NA EVROPA ‡ GEografska polo@ba, dr@avi I glavni gradovi ‡ Osnovni karakteristiki na ureduvaweto na dr@avite ‡ ReljefOT I klimaTA VO ISTO^NA Evropa ‡ Re^naTA mre@a - karakteristiki, zna^ewe I problemi ‡ Sli^nosti I razliki na naselenieto vo Isto^na Evropa ‡ Uslovi za razvoj na stopanstvoto vo isto^na Evropa

31

JU@NA EVROPA

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

RAZGOVOR ‡ [to se podrazbira pod geografska polo`ba? ‡ Vo koj region od Evropa se nao|aat Balkanskiot Poluostrov i Republika Makedonija? ‡ Spored Sredozemnoto More, kako u{te se imenuva Ju`na Evropa?

ZADA^A

‡ Na karta na Evropa identifikuvaj gi teritoriite {to vleguvaat vo Ju`na Evropa i na sekoj od poluostrovite pronajdi gi dr`avite i nivnite glavni gradovi.

RE^NIK NA POIMI BALKANSKI POLUOSTROV ‡ prostorot koj zafa}a del od Ju`na Evropa me|u Jadranskoto i Jonskoto More na zapad, Egejskoto More na jug, Crnoto More na istok i rekite Dunav i Sava na sever.

Ju`na Evropa 32

Geografska polo@ba, dr@avi i glavni gradovi Geografska polo`ba Ju`na Evropa ja pretstavuvaat teritoriite na Pirinejskiot, na Apeninskiot i na Balkanskiot Poluostrov so golem broj pogolemi i pomali ostrovi. Koi se najgolemi ostrovi?

Tie se nao|aat vo Sredozemnoto More, taka {to kako geografska celina kratko se narekuva Sredozemje ili Mediteranska Evropa.

Stanuva zbor za teritorija so centralna polo`ba vo svetski ramki. Kade {to se nao|aat mnogu va`ni protoci i kanali: Gibraltarskiot Protok - za komunikacija so Zapadna Evropa i so Amerika, Sueckiot Kanal - za komunikacija so Azija i so Avstralija, protocite Bosfor i Dardaneli - za komunikacija so Crnoto More, Isto~na Evropa i so vnatre{nosta na Azija.

Prisustvoto na ovie plovni pati{ta i pove}e zalivi, morski otvori i sli~no, koi gi povrzuvaat takanare~enite rabni moriwa vo Sredozemjeto, go ovozmo`uvaat najrazvieniot pomorski soobra}aj vo svetot. Tokmu zatoa vo krajbre`nata (litoralna) zona na Ju`na Evropa se razvieni golem broj gradovi, morski pristani{ta. Nabroj nekoi popoznati pristani{ta vo Ju`na Evropa! Onie {to se vo vnatre{nosta na Evropa se povrzani so golem broj `elezni~ki linii, pati{ta, naftovodi, gasovodi i sli~no kako i i pove}e aerodromi od koi se realiziraat so letovi vo mnogu nasoki vo svetot. Tokmu zatoa Ju`na Evropa ili Mediteranska Evropa se odlikuva so najpovolna geografska polo`ba vo svetot.

Ovde vladee prijatna mediteranska klima so topli leta i umereno topli i vla`ni zimi. Ju`na Evropa e region kade {to

se slu~uvale brojni istoriski nastani, va`ni za razvitokot i za kulturata na ~ove{tvoto. Koi civilizacii se naj-poznati vo Sredozemjeto?

Zname

Dr`ava

Glaven grad

‡ Koi poluostrovi spa|aat vo Ju`na Evropa? ‡ Kakva geografska polo`ba ima Ju`na Evropa? ‡ [to se toa rabni moriwa? ‡ Nabroj gi dr`avite na Pirinejskiot Poluostrov? ‡ Nabroj gi dr`avite na Apeninskiot Poluostrov? ‡ Nabroj gi dr`avite na Balkanskiot Poluostrov? ‡ Nabroj nekoi pova`ni protoci vo Sredozemjeto?

Povr{ina km²

Naselenie (OON, 2009)

Portugalija

Lisabon

92 136

10 631 800

[panija

Madrid

505 990

45 828 172

Italija

Rim

301 323

60 090 400

Malta

La Valeta

316

412 600

Albanija

Tirana

28 748

3 170 000

Bugarija

Sofija

110 994

7 602 100

Bosna i Hercegovina Saraevo

51 129

3 767 000

Srbija

Belgrad

77 474

7 905 000

Crna Gora

Podgorica

13 812

624 000

Romanija

Bukure{t

237 500

21 496 700

Slovenija

Qubqana

20 256

2 053 355

Kosovo

Pri{tina

10 887

2 230 000

Grcija

Atina

131 957

11 262 500

Andora

Andora La Vela

468

86 000

San Marino

San Marino

60,5

30 800

Vatikan

‡

0,44

800

Hrvatska

Zagreb

56 610

4 432 000

Makedonija

Skopje

25 713

2 048 900

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

Dr`avi i glavni gradovi Na trite poluostrovi i na ostrovite vo Ju`na Evropa se razvile pove}e dr`avi. Na Pirinejskiot Poluostrov se nao|aat [panija, Portugalija i Andora, na Apeninskiot Poluostrov se nao|aat Italija, San Marino i Vatikan. [to znae{ za Vatikan? Malta prestavuva posebna ostrovska dr`ava. Na Balkanskiot Poluostrov se nao|aat pogolem broj dr`avi, kako {to se: Makedonija, Srbija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Albanija, Kosovo, Bugarija, Grcija, Slovenija. Na Balkanskiot Poluostrov se nao|a i evropskiot del na Turcija.

Toa zna~i deka Balkanskiot Poluostrov e mozaik od razli~ni narodi, religii, jazici i kulturi. Stopanskata razvienost e me|u najslabite vo Evropa.

PRA[AWA

Zabele{ka: podatocite vo tabelata se informativni, u~enikot ne mora da gi u~i naizust.

33

JU@NA EVROPA

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

RAZGOVOR ‡ [to podrazbira{ pod dr`avno ureduvawe? ‡ Kakvi nazivi postojat za lu|eto koi se na ~elo na dr`avite? ‡ Koi se najvisokite politi~ki funkcii vo Republika Makedonija?

Kralska kruna

Osnovni karakteristiki na ureduvaweto na dr@avite Razli~nite istoriski nastani na teritorijata na Ju`na Evropa se pri~ina za prisustvo na posebni kulturi i tradicii na naselenieto vo dr`avite. Stanuva zbor za vlijanieto na makedonskata civilizacija, gr~kata kultura, rimskata civilizacija (koi na svetot mu gi dale osnovite na naukite, na umetnostite, na pravoto, na grade`ni{tvoto), hristijanstvoto (koe preku Ju`na Evropa se ra{irilo vo Evropa i vo svetot), golemite geografski otkritija vo 15 vek (krstopat na kopnen i pomorski soobra}aj), kolonijalnite dvi`ewa i osvojuvawa, dvete svetski vojni i drugo.

Kako rezultat na sega toa, denes dr`avite na Ju`na Evropa imaat razli~en status na dr`avno ureduvawe.

Na Pirinejskiot Poluostrov se nao|aat: ‡ Kralstvo [panija, koe pretstavuva parlamentarna monarhija na ~elo so kral. ‡ Republika Portugalija, koja e republika so ograni~eni ovlastuvawa na pretsedatelot. ‡ Kne`estvo Andora, koe e parlamentarno kne`estvo so Generalen sovet kako zakonodavna vlast. ‡ Samoupravnata zavisna teritorija Gibraltar e pod vlast na Velika Britanija, upravuvana od guverner nazna~uva britanskata kralica.

Na jugot na Francija se nao|a Kne`estvoto Monako, koe e ustavna monarhija upravuvana od knez.

Sobranie na dr`ava (Republika Makedonija) 34

PRA[AWA ‡ Koi se najva`nite kulturi i civilizacii niz istorijata na Evropa? ‡ Kakvi dr`avni ureduvawa postojat vo Ju`na Evropa?

ZADA^I ‡ Za da nau~i{ podobro, na politi~ka karta na Ju`na Evropa vnesi boja ili: bukvata R za dr`avite koi se po ureduvawe republiki, K za kralstva i Kne`. za kne`estva.

ZAPOMNI Kralstvo se narekuvaat dr`avite so koi upravuva kral.

Kne`estvo se narekuvaat dr`avata so koi upravuva knez.

Republika se narekuvaat dr`avite na ~ie ~elo naj~esto se nao|a pretsedatel, izbira narodot.

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

Na Apeninskiot Poluostrov se: ‡ Republika Italija, koja spored dr`avnoto ureduvawe e parlamentarna republika. ‡ Vatikan, koj pretstavuva grad-dr`ava, teokratska monarhija upravuvana od rimskiot papa. ‡ Republika San Marino ‡ republika. ‡ Republika Malta ‡ republika so parlament kako zakonodavna vlast (ostrovska dr`ava) Ureduvawe na dr`avite na Balkanskiot Poluostrov ‡ Republika Makedonija ‡ parlamentarna republika na ~elo so pretsedatel i zakonodaven organ, Sobranie na Republika Makedonija. ‡ Republika Bugarija ‡ parlamentarna republika na ~elo so pretsedatel. ‡ Republika Srbija ‡ parlamentarna republika na ~elo so pretsedatel. ‡ Republika Crna Gora ‡ parlamentarna republika na ~elo so pretsedatel. ‡ Republika Romanija ‡ republika na ~elo so pretsedatel. ‡ Republika Grcija ‡ parlamentarna republika. ‡ Republika Albanija ‡ parlamentarna republika na ~elo so pretsedatel. ‡ Republika Hrvatska ‡ republika na ~elo so pretsedatel. ‡ Republika Slovenija ‡ parlamentarna republika na ~elo so pretsedatel. ‡ Republika Kosovo ‡ parlamentarna republika. ‡ Republika Bosna i Hercegovina ‡ federacija Bosna i Hercegovina i Republika Srpska so prezidium sostaven od tri ~lena (Srbin, Hrvat i musliman Bosanec) so parlament.

Sedi{te na vlada (Republika Makedonija) 35

JU@NA EVROPA

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

RAZGOVOR ‡ Dali si slu{nal/a za zemjotres? ‡ Ka`i ne{to za nekoj zemjotres za kogo si slu{al/a ili si go po~uvstvuval/a?

PRA[AWA ‡ [to se toa mladi vene~ni planini? ‡ Kako se narekuvaat golemite ramnici pome|u planinite? ‡ Nabroj gi i poka`i gi na karta planinskite masivi vo Evropa! ‡ Koi se najpoznatite nizini vo Ju`na Evropa? ‡ Kakvi tipovi reljef se zastapeni vo Ju`na Evropa? ‡ Kakvi manifestacii se slu~uvaat kako rezultat na geolo{kata nestabilnost na zemji{teto? ‡ [to e zemjotres? ‡ So {to se merat zemjotresite? ‡ Navedi nekoi aktivni vulkani vo Ju`na Evropa!

ZADA^A

‡ Na karta pronajdi gi planinskite masivi, nizinite i vulkanite vo Ju`na Evropa.

Posledici od zemjotres 36

Karakteristi^ni podra^ja izlo@eni na zemjotresi I vulkani, posledicite I vlijanieto vrz @ivotot na lu\eto Ju`na Evropa se odlikuva so pogolem broj mladi vene~ni planini, kon se karakteriziraat so zna~itelno golemi nadmorski viso~ini, strmni strani, planinski srtovi i te{ka proodnost. Planinite prete`no se protegaat vo pravec zapad-istok i severozapad-jugoistok. Me|u niv se nao|aat nekolku pogolemi nizini.

Na Pirinejskiot Poluostrov se nao|aat mladite nabrani planini Pirinei (me|u Francija i [panija) i Siera Nevada vo ju`niot del na Poluostrovot, dodeka vo zapadniot del se prostira platoto Mezeta, a me|u niv se nao|aat nekolku nizini.

Vo severniot del na Apeninskiot Poluostrov se nao|aat Alpite, a po sredinata na celiot poluostrov se protegaat Apeninite. Me|u ovie dva masiva vo Severna Italija e smestena Lombardiskata Nizina po tekot na rekata Po. Na Balkanskiot Poluostrov kako mladi vene~ni planini, pokraj bregovite na Jadranskoto i na Jonskoto More se protegaat Dinaridite i [arsko-pindskite Planini, a vo isto~nite delovi se izdvojuvaat planinskiot masiv Balkan (spored nego e imenuvan Poluostrovot) i ju`nite delovi na Karpatite koi se poznati kako Transilvanski Alpi. Me|u ovie dva masiva, ponasever po dolinata na rekata Dunav se prostiraat Panonskata i Vla{kata Nizina, a ponajug se nao|aat Rodopite, koi prestavuvat stari gramadni planini.

Tie glavno se prostiraat me|u Moravsko-vardarskata dolina i dolinata na rekata Struma. Na navedenite planini se sre}avaat razli~ni tipovi reljef: fluvijalen, glacijalen (osobeno prisuten na Alpite), karsten (na Dinaridite), abraziven i vulkanski.

Teritorijata na Ju`na Evropa i Sredozemjeto se odlikuva so ~esta geolo{ka nestabilnost na zemji{teto taka {to prisutni se ~esti pojavi na zemjotresi i vulkanski aktivnosti.

Zemjotresi Zemjotres pretstavuva iznenadno pogolemo tresewe na Zemjinata povr{ina. Nastanuva poradi pomestuvawe na Zemjinite blokovi. Posledicite mo`e da bidat katastrofalni, prosledeni so urivawe na razni objekti koi gi izgradil ~ovekot. Posilnite zemjotresi predizvikuvaat i ~ove~ki `rtvi i materijalni {teti. Zaradi za{tita, lu|eto

pravat pocvrsti gradbi, koi }e bidat pootporni na zemjotresi. Dali so slu{nal/a ili se se}ava{ li na nekoj zemjotres? Ja~inata na zemjotresite se meri so instrumentot seizmograf. Sredi{teto na zemjotresot sekoga{ e nekade vo vnatre{nosta na Zemjata i e poznato pod imeto hipocentar. To~kata na Zemjinata povr{ina kade {to zemjotresnite branovi se najsilni se narekuva epicentar.

Vlijanie vrz `ivotot na lu|eto Isfrlenite i natalo`eni vulkanski materii se odlikuvaat kako mo{ne plodni povr{ini, taka {to takvite teritorii lu|eto mnogu ~esto gi koristat i se gusto naseluvaat. Ova osobeno e karakteristi~no za zgasnatite vulkani.

Iznenadnite zemjotresno-vulkanski pojavi predizvikuvaat mnogu ~ove~ki `rtvi. Vo slu~ajot na Ju`na Evropa, iako seizmi~ki i vulkanski aktivni, litoralnite podra~ja gusto se naseleni od stopanski pri~ini.

‡ Vo Ju`na Everopa najpoznati planinski masivi se Pirineite, Alpite, Dinaridite, Rodopite, Balkan i Transilvanskite Alpi. ‡ Pova`ni nizini vo Ju`na Evropa se: Lombardiskata i Vla{kata. ‡ Zemjotres e iznenadno tresewe na Zemjinata povr{ina. ‡ Elementi na zemjotres se hipocentar i epicenter. ‡ Vulkani se manifestacii koga, pod dejstvo na pritisok i temperatura, od vnatre{nosta na Zemjata se isfrlaat razni gasovi, te~ni i cvrsti materijali. ‡ Kaj vulkanite se razlikuvaat: vulkanski kanal i vulkanski krater.

Vulkan

RE^NIK NA POIMI

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

Vulkani Vulkanite nastanuvaat koga rastopenata vulkanska materija pod dejstvo na golem pritisok od vnatre{nosta na Zemjata se isfrla na Zemjinata povr{ina. @ari{tata na vulkanite naj~esto se nao|aat na 50-100 km vo vnatre{nosta na Zemjata. Rastopenata materija se formira poradi razni pritisoci me|u kontinentalnite plo~i, koi poradi triewe sozdavaat visoki temperaturi i topewe na karpestite masi {to vo gornata obvivka na Zemjata imaat bliski to~ki na topewe. Rastopenata materija vo vnatre{nosta na Zemjata se narekuva magma, a koga taa }e stigne na povr{inata na Zemjata se narekuva lava. So natrupuvawe na lavata se formira vulkanska kupa. Niz nea pominuva vulkanski kanal (poznat pod imeto vulkansko grotlo) koe zavr{uva so vulkanski krater. Osven te~na lava , od vulkanskite krateri se isfrlaat i vulkanski bombi, vulkanski pepel i razni gasovi. Aktivni vulkani vo Ju`na Evropa se Vezuv vo Sredna Ita-lija, Etna na Sicilija, Stromboli i Vulkano na ostrovite kaj Ju`na Italija i Santorin - na istoimeniot gr~ki ostrov vo Egejskoto More.

ZAPOMNI

VULKAN ‡ konusno vozvi{enie na Zemjata koe pri vrvot zavr{uva so vdlabnatina, nare~ena krater. Od kraterot kon vnatre{nosta na Zemjinata kora vodi kanal (grotlo) niz koj pominuvaat vulkanskite gasovi, vodna parea i magma.

VULKANSKA ERUPCIJA ‡ isfrlawe gasovi, vodna parea, pepel i lava niz kraterot.

ZEMJOTRES ‡ iznenadno tresewe na Zemjinata kora, predizvikano od vnatre{ni sili na Zemjata.

ZEMJOTRESNO PODRA^JE ‡ teritorija na koja ~esto se slu~uvaat zemjotresi.

POSTVULKANSKI AKTIVNOSTI ‡ pojavi na izbivawe gasovi ili vodna parea na prostori na zgasnatite vulkani. Vo Republika Makedonija takva e pojavata Duvalo kaj seloto Kosel, Ohridsko, od kade {to izbivaat sulfurni gasovi.

37

JU@NA EVROPA RAZGOVOR

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

‡ [to e toa klima? ‡ Vrz {to vlijae klimata? ‡ So kakva klima se odlikuva Sredozemjeto?

PRA[AWA ‡ Kakvi klimatski tipovi se prisutni vo Sredozemjeto? ‡ Koi se odlikite na mediteranskata klima? ‡ Nabroj nekoi teritorii {to se odlikuvaat so planinska klima? ‡ Kakva vegetacija e prisutna vo Ju`na Evropa? ‡ Koi se najkarakteristi~ni pretstavnici na rastitelnite zaednici vo Ju`na Evropa? ‡ Navedi nekoi listopadni rastitelni vidovi? ‡ Koi od kulturnite rastenija se najzastapeni vo Ju`na Evropa?

Vrne`i vo Ju`na Evropa

38

Klimata I vegetacijata vo Ju@na Evropa Klima Ju`na Evropa poradi Sredozemnoto More ima sredozemnomorska ili mediteranska klima. Taa se odlikuva so suvi i topli leta i blagi i vrne`livi zimi. Suvite i topli leta se rezultat na vlijanieto na suviot i topol vozduh, koj preku letoto se {iri od Afrika nad Sredozemnoto More vo Ju`na Evropa. Temperaturite na vozduhot dostignuvaat do okolu 40°S, so najmnogu son~evi ~asovi vo Evropa. Za koja stopanska granka se pogodni vakvite uslovi? Blagite i vrne`livi zimi se rezultat na vlijanijata na zapadnite vetrovi koi doa|aat od Atlantskiot Okean i nosat vrne`i prete`no od do`d. Prose~noto godi{na koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 700 mm.

So navleguvaweto vo vnatre{nosta na kontinentalnite teritorii, osobeno vo vnatre{nosta na Pirinejskiot i na Balkanskiot Poluostrov, sredozemnomorskata klima trpi kontinentalni vlijanija i se karakterizira kako izmeneto mediteranska klima so `e{ki leta i postudeni zimi, taka {to temperaturite se spu{taat i pod 0°S. Vo kontinentalnite delovi, vo zavisnost od oddale~enosta na moriwata i reljefnite odliki na prostorot e prisutna i umereno kontinentalna klima, a vo zavisnost od nadmorskata viso~ina na planinskite masivi se ~uvstvuva tipi~na planinska klima so relativno poniski temperaturi i pogolemi koli~estva vrne`i od do`d, so prisustvo na sne`ni vrne`i.

ZADA^A ‡ Na karta pronajdi gi planinskite masivi, nizinite i vulkanite vo Ju`na Evropa.

ZAPOMNI ‡ Vo Ju`na Evropa prevladuva sredozemnomorska ili mediteranska klima. ‡ Mediteranskata klima se odlikuva so suvi i topli leta i blagi i vrne`livi zimi. ‡ Odej}i od primorskite delovi vo vnatre{nosta na kopnoto, mediteranskata klima se modificira i dobiva odliki na umereno kontinentalna klima, a na planinite na planinska klima. ‡ Vo Ju`na Evropa ima mediteranska vegetacija. ‡ Mediteranskata vegetacija se odlikuva so: zimzeleni rastenija so podebeli listovi, podlabok korenov sistem i zakr`laven rast. ‡ Glavni pretstavnici se dabot prnarot, borot, kiparis, lovorot.

DOZNAJ POVE]E

Mediteranska vegetacija

Maslina ‡ zimzeleno drvenesto rastenie, glavno rasprostraneto vo oblastite okolu Sredozemnoto More. Ima razgraneto, cvrsto steblo so sitni srebrenesti listovi i temnosin plod koj sodr`i visok procent maslenost. Maslinovite drvja se dolgove~ni: 500-600 godini. Glavno se odgleduva vo primorskite delovi. Maslinovoto maslo e mo{ne va`no vo ishranata na lu|eto. Najgolemi svetski proizvoditeli na maslinki se [panija, Italija, Grcija i Portugalija. Ne{to pomalku se zastapeni vo Kalifornija, na severnoamerikanskiot kontinent.

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

Vegetacija Sredozemnomorskite odliki na klimata vo Ju`na Evropa, reljefnite karakteristiki i dolinite na pogolem broj reki gi uslovile karakteristikite na vegetacijata. Tokmu zatoa vo Ju`na Evropa se zboruva za sredozemnomorska ili mediteranska vegetacija. Taa e prisposobena na dolgite i su{ni leta so porazvien korenov sistem, listovi koi izla~uvaat voso~ni materii za spre~uvawe na isparuvaweto, zadebeleni listovi i trnlivi izrastoci; poradi blagite zimi listovite se zeleni.

Najkarakteristi~ni pretstavnici se zimzeleniot dabprnar, borot i kiparisot, potoa lovorot, ruzmarinot i razni zimzeleni grmu{esti rastenija koi so edno ime se narekuvaat makija. Vo Ju`na Evropa, osobeno vo neposrednite primorski delovi, najzna~ajna mediteranska kultura e maslinkata. Taa e tipi~no rastenie {to e razvieno samo vo mediteranskiot region. Se odlikuva so vekovna i mileniumska starost.

Vo vnatre{nosta na kontinentalnite prostori se sre} a-vaat i tipi~ni listopadni i me{ani {umski drvenesti rastenija kako {to se dabot, bukata, gaberot, borot, elarta, smrekata itn. Vo nizinite i po dolinite na re~nite tekovi se razvieni mnogubrojni trevni rastitelni vidovi i razni kulturi (`itni, gradinarski, industriski rastenija, vinova loza i sl.). Vo povisokite delovi na planinite, nad {umskata granica od 1 800 m se nao|aat visoki planinski pasi{ta i kamewari.

39

JU@NA EVROPA RAZGOVOR

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

‡ [to se sredozemni moriwa? ‡ Koe od sredozemnite moriwa e najblizu do Republika Makedonija?

ZAPOMNI

‡ Sredozemnoto More se nao|a me|u Evropa, Afrika i Azija i pretstavuva vnatre{no more na Atlantskiot Okean. ‡ Sredozemnoto More ima mo{ne golema bregova razgranetost. ‡ Vo oblasta na Sredozemnoto More vladee suptropska klima. ‡ Vo Sredozemnoto More se vlevaat rekite Ebro, Rona, Po, Dunav, Neretva, Vardar, Dnepar, Dnestar, Don, Nil i drugi. ‡ Sredozemnoto More ima golemo soobra}ajno zna~ewe, mnogu pristani{ta i razvien turizam.

Sredozemno More 40

Sredozemno More, Osnovni prirodno -geografski karakteristiki I stopansko zna^ewe Sredozemnoto More ili Mediteran e vnatre{no ili sredozemno more na Atlantskiot Okean. Smesteno e pome|u Evropa, Afrika i Azija. Se prostira od 31° do 36° s.g.{. i od 5° z.g.d. do 41° i.g.d. Zafa}a povr{ina od 2 972 500 km². Na zapad, preku Gibraltarskiot Protok se povrzuva so Atlantskiot Okean, na jugoistok preku Sueckiot Kanal se povrzuva so Crvenoto More i so Indiskiot Okean. Sredozemnoto More, so vo osnova po linijata so Apeninskiot Poluostrov i Sicilija se deli na zapaden i isto~en basen. Vo zapadniot basen se nao|aat rabnite moriwa Ligursko i Tirensko, a vo isto~niot Jadransko, Jonsko, Egejsko, Mramorno i Crno More preku protocite Dardaneli i Bosfor.

Bregovata linija na Sredozemnoto More e mo{ne razgraneta, ima mnogu zalivi, poluostrovi i ostrovi. Toa osobeno va`i za severnite bregovi. Pogolemi zalivi se Valensiskiot, Lionskiot i Xenovskiot.

Vo Sredozemnoto More se nao|aat pogolem broj ostrovi kako, na primer, Balearskite, Korzika, Sardinija, Sicilija, Malta, Krit, Kikladi, Sporadi, Kipar i severnoegejskite i jadranskite ostrovi.

Klimata na Sredozemnoto More e uslovena od geografskata polo`ba, od morskite prostranstva, od afrikanskiot i od evroaziskiot kontinent, kako i od blizinata na Atlan-

ZADA^I ‡ Na karta na Ju`na Evropa pronajdi gi poluostrovite, ostrovite, rabnite moriwa, zalivite i pogolemite pristani{ta. ‡ Na karta na Ju`na Evropa pronajdi gi utokite na pogolemite reki i utvrdi vo koi moriwa se vlevaat.

Zabele`i go toa vo tetratka.

PRA[AWA

‡ Kade geografski e smesteno Sredozemnoto More? ‡ Na kolku delovi se deli Sredozemnoto More? ‡ Kakva e bregovata linija na Ju`na Evropa? ‡ Nabroj nekoi ostrovi i poluostrovi vo Sredozemnoto More? ‡ Kakva e klimata vo oblastite na Sredozemnoto More? ‡ Koi pogolemi reki se vlevaat vo Sredozemnoto More? ‡ Kakvi se rastitelniot i `ivotinskiot svet vo Sredozemnoto More i zo{to? ‡ Koi se najpoznati protoci? ‡ Nabroj gi najpoznatite pristani{ta vo Sredozemnoto More? ‡ Kakva industrija se razviva vo litoralniot pojas? ‡ Kakvo e turisti~koto zna~ewe i zo{to se razviva turizmot?

Sueckiot Kanal

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

tikot. Taa e suptropska so blagi vrne`livi zimi i `e{ki suvi leta. Prose~nite godi{ni temperaturi se dvi`at okolu 16-20°S. Vetrovite se prete`no so lokalen karakter, usloveni od zaemnoto vlijanie na kopnoto i moreto. Obla~nosta e mala, so mnogu son~evi ~asovi.

Vo Sredozemnoto More se vlevaat rekite Ebro, Rona, Po, Vardar, Dunav, Don, Nil i drugi. Temperaturata na vodata e povisoka vo ju`nite delovi na Sredozemnoto More, a odej}i kon sever se namaluva.

Rastitelniot i `ivotinskiot svet vo Sredozemnoto More i spored vidovite i spored koli~estvoto se mo{ne siroma{ni. Poradi toa, ribarstvoto kako stopanska granka denes e vo opa|awe. Najzastapeni se sardinite, papalinite, sku{ite, ligwite i drugi vidovi ribi. Osobeno razviena stopanska granka e pomorskiot soobra}aj. Glaven pravec e linijata Gibraltar ‡ Suec, so mnogubrojni popre~ni linii koi gi povrzuvaat golemiot broj pristani{ta na bregovite na trite kontinenti, a osobeno onie na evropskiot kontinent.

Najpoznati pristani{ta se: Malaga, Valensija, Barselona, Marsej, Xenova, Neapol, Palermo, Mesina, Bari, Venecija, Trst, Rieka, Split, Dub-rovnik, Dra~, Atina, Solun, Istanbul, Burgas, Odesa, Aleksandrija, Bengazi, Tripoli i Al`ir.

Vo litoralniot pojas vo u{te mnogu drugi pristani{ta i naselbi e razviena industrija koja e glavno orientirana na prerabotka na uvozni surovini. Takvi se: petrohemiskata, tekstilnata, prehranbenata industrija i sli~no.

Golem del od stopanskite aktivnosti vo Sredozemjeto se orientirani kon turisti~koto stopanstvo; izgradeni se golem broj turisti~ki centri vo koi se realizira golem turisti~ki promet. Ovde posebno se istaknuvaat [panija, Hrvatska, Italija i Grcija.

DOZNAJ POVE]E Sueckiot Kanal e ploven pat {to gi spojuva Sredozemnoto i Crvenoto More, taka {to pretstavuva najkratka vrska me|u Atlantskiot, Indiskiot i Tihiot Okean. Patot pome|u evropskite pristani{ta i pristani{tata na Indiskiot i na Tihiot Okean se skratuva od 8 000 do 15 000 km vo odnos na patot okolu Afrika. Kanalot e dolg 161 km, na povr{inata e {irok 120-150 m, a na dnoto 80 m, so dlabo~ina od 12 m. Izgraden e vo periodot od 1859 do 1869 godina. Glavni pristani{ta se Suec i Port Said. Sueckiot Kanal ja se~e Sueckata Udolina, povrzuvaj}i nekolku ezera. Paralelno so Sueckiot Kanal se protegaat avtopat, `eleznica i vodovod so slatka voda - za snabduvawe na brodovite so voda. Niz Sueckiot Kanal godi{no pominuvaat iljadnici brodovi so po nekolku stotici milioni toni tovar.

41

JU@NA EVROPA

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

RAZGOVOR ‡ Kakvo naselenie `ivee vo Ju`na Evropa? ‡ Znae{ li nekoi dr`avi vo Ju`na Evropa? ‡ Koi jazici se zboruvaat vo Ju`na Evropa? ‡ Spored {to se sli~ni lu|eto vo Ju`na Evropa?

PRA[AWA ‡ Kakva e razmestenosta na naselenieto vo Ju`na Evropa? ‡ Koi teritorii vo Ju`na Evropa se najgusto naseleni? ‡ Koi narodi `iveat na Pirinejskiot Poluostrov? ‡ Koi narodi `iveat na Apeninskiot Poluostrov? ‡ Koi narodi `iveat na Balkanskiot Poluostrov? ‡ Vo koja grupa spa|aat jazicite {to se zboruvaat vo Ju`na Evropa? ‡ Nabroj gi jazicite {to se zboruvaat vo Ju`na Evropa! ‡ Koi i kakvi pisma se koristat vo Ju`na Evropa? ‡ Koi religii se ispovedaat vo Ju`na Evropa? ‡ So {to se odlikuvaat lu|eto vo Ju`na Evropa?

Sli^nosti I razliki na naselenieto vo Ju@na Evropa Soodvetno na geografskata polo`ba, na prirodnogeografskite odliki, na istoriskite nastani i sli~no, naselenieto vo Ju`na Evropa e mo{ne neramnomerno rasporedeno. Najgusto se naseleni kotlinite (kako, na primer, Lombardiskata Nizina po rekata Po vo Italija) i primorskiot litoralen pojas kade {to na mo{ne razgranetite bregovi na Ju`na Evropa se razvieni golem broj naselbi, kako {to se golemite pristani{ni gradovi Barselona, Xenova, Neapol, Palermo, Trst, Rieka, Split, Atina, Solun, Istanbul, Odesa itn.

Vo Ju`na Evropa `iveat golem broj narodi so razli~ni religii, kultura i tradicii.

Na Pirinejskiot Poluostrov najbrojni se [pancite i Portugalcite. No, vo [panija `iveat i Katalonci vo primorskiot del na Sredozemjeto (govorat svoj jazik i imaat {iroka avtonomija) i Baskijci vo severnite delovi sprema Atlantikot, koi zboruvaat na poseben jazik razli~en od site evropski jazici.

Na Apeninskiot Poluostrov najmnogu `iveat Italijanci. Pomali nacionalni malcinstva se Furlanci i ju`ni Tirolci, locirani vo severoisto~nite delovi na Italija, kako i Sardinijci na ostrovot Sardinija.

Na Balkanskiot Poluostrov `iveat mnogu narodi i malcinstva: Slovenci, Hrvati, Bo{waci, Srbi, Crnogorci, Makedonci, Bugari, Albanci, Grci, Romanci, Turci. Site tie imaat posebni dr`avi vo koi `iveat pomalobrojni mal-

ZADA^A Na politi~ka karta na Ju`na Evropa oboj gi dr`avite spored jazicite {to se zboruvaat vo niv!

42

„Sv. Kliment Ohridski“ ‡ pravoslaven hram

ZAPOMNI

‡ Naselenieto vo Ju`na Evropa e neramnomerno rasporedeno. ‡ Najgusto naseleni se nizinite, kotlinite i primorskite teritorii. ‡ Vo Ju`na Evropa `iveat golem broj narodi, od koi najbrojni se Italijancite, [pancite, Romancite, Grcite, Portugalcite, Srbite. ‡ Vo dr`avite od Ju`na Evropa glavno se zboruvaat jazici od indoevropskoto jazi~no semejstvo, poto~no od italskata i od slovenskata grupa jazici. ‡ Posebni indoevropski jazici se gr~kiot i albanskiot, a turskiot, baskiskiot i malte{kiot jazik se nadvor od semejstvoto. ‡ Vo Ju`na Evropa naselenieto e so katoli~ka i so pravoslavna veroispoved, A pomal broj se so muslimanska veroispoved.

Ju`na Evropa ‡ religii

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

cinstva.

Sli~nostite kaj naselenieto vo Ju`na Evropa se gledaat vo toa {to, so isklu~ok na baskiskiot, turskiot i malte{kiot jazik, site jazici spa|at vo indoevropskoto jazi~no semejstvo; od niv vo romanskata / italska grupa spa|aat portugalskiot, romanskiot, {panskiot i italijanskiot jazik, a na slovenskata grupa: slovene~kiot, hrvatskiot, srpskiot, makedonskiot i bugarskiot jazik. Vo posebni grupi se gr~kiot i albanskiot. So isklu~ok na gr~koto pismo, vo romanskata i vo eden del od slovenskata grupa se koristi latini~no, a vo drugiot del kirili~no pismo. Koi dr`avi na Balkanot se koristat so kirili~no pismo?

Spored verskata pripadnost, so isklu~ok na muslimanskoto naselenieto vo Albanija, Kosovo, Bosna i Hercegovina i Turcija i malcinstvata vo drugite dr`avi, naselenieto pripa|a na hristijanska veroispoved. Naselenieto vo Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Srbija, Bugarija, Makedonija, Grcija i Romanija e pravoslavno, a naselenioeto vo ostanatite dr`avi na Ju`na Evropa e so katoli~ka veroispoved.

Vo site ovie dr`avi odredeni procenti od naselenieto se bez posebna verska opredelenost i pripadnost.

Naselenieto vo Ju`na Evropa se odlikuva so posebna kultura na `iveewe, so ~uvawe i neguvawe na tradiciite, so dru`equbivost, so golemo gostoprimstvo, vesel temperament i taka sli~no. Antropolo{ki, zaradi geografskite uslovi, lu|eto {to `iveat vo Ju`na Evropa imaat potemen ten.

RE^NIK NA POIMI VERA ‡ religiozno ubeduvawe na ~ovekot.

KULTURA ‡ site dostignuvawa na ~ove~koto op{testvo vo stopanskiot, vo op{testveniot i vo duhovniot `ivot.

OBI^AJ ‡ na~in na `iveewe i rabotewe na lu|eto, soodvetno na prirodnite, op{testvenite i kulturnite sostojbi.

Vatikan 43

JU@NA EVROPA

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

RAZGOVOR

‡ Kakov e stepenot na razvienost vo Ju`na Evropa? ‡ Koi stopanski granki se najrazvieni? ‡ Spored {to mo`e me da go izdvoime regionot na Ju`na Evropa vo odnos na drugite?

PRA[AWA ‡ Zo{to Ju`na Evropa zaostanuva vo stopanskiot razvoj vo odnos na drugite regioni od Evropa? ‡ Vrz baza na kakvi surovini se razviva industrijata? ‡ Koi stopanski granki prevladuvaat vo Ju`na Evropa? ‡ Koi zemjodelski proizvodi se najkarakteristi~ni? ‡ [to pridonesuva za razvojot na zemjodelstvoto? ‡ Koi industriski granki se najrazvieni vo Ju`na Evropa? ‡ Navedi nekoi od najrazvienite industriski podra~ja i centri! ‡ Nabroj gi neproizvodnite dejnosti {to se dobro razvieni! ‡ Kakov e stepenot na razvoj na turizmot i zo{to?

Ju`na Evropa ‡ areali na maslinki 44

Stopanstvoto I turizmot vo Ju@na Evropa Stopanstvoto vo Ju`na Evropa, zaradi nedostatok na mineralni surovini (osobeno `elezo) i energetski izvori, postojano zaostanuva zad stopanstvata vo drugite delovi na Evropa. Golem del od rabotnata sila vo 19 i vo 20 vek emig-rirala vo delovi na Severna, na Sredna i na Zapadna Evropa i vo Amerika. Del od povratnata imigracija prenesuva iskustva i otvora sopstveni stopanski kapaciteti.

So vklu~uvaweto na dr`avite od Ju`na Evropa vo Evropskata unija nivniot stopanski razvoj e zna~itelno zabrzan. Ova osobeno va`i za primorskite delovi imaat golem broj pristani{ta vo koi se razvieni pomorskata trgovija i prerabotkata na uvezeni surovini. Odredeni industriski sredi{ta vo vnatre{nosta na dr`avite se, isto taka, razvieni. Takvi primeri se Madrid vo [panija, Milano i Torino vo Italija, taka {to razlikite pome|u razvienite i nerazvienite podra~ja se pomali pome|u primorskite pojasi i vnatre{nosta. Vo napredokot na poslabo razvienite regioni golema uloga ima izgradbata na moderni soobra}ajnici (pati{ta i `eleznici).

Denes stopanstvoto na Ju`na Evropa glavno se bazira na zemjodelstvoto, na industrijata i na turizmot.

Zemjodelstvo Relativno pogolemata zastapenost na ridsko-planinski teritorii so prisustvo na golemi povr{ini pod karst vo Ju`na Evropa uslovile nedostigot na plodni po~vi, taka {to vo vakvite prostori e razvieno terasesto zemjodel-

Industrija Vo otsustvo na bogati rudni nao|ali{ta, vo Ju`na Evropa industrijata e zavisna od uvoz na surovini. Tokmu zatoa industrijata e porazviena vo pristani{nite gradovi. Glavno se razvieni hemiskata, tekstilnata i prehranbenata industrija. Skoro site dr`avi vo Ju`na Evropa industriski se slabo razvieni. Isklu~ok e Italija, koja so industriskite kapaciteti vo Lombardiskata Nizina, kade {to glaven centar e Milano, se vbrojuva me|u industriski najrazvienite evropski dr`avi. Najrazvieni se avtomobilskata industrija, industrijata za bela tehnika i tekstilnata industrija.

Pomali razvieni industriski regioni ima i vo [panija, okolu gradovite Barselona i Bilbao.

Turizam Nedostigot na industriski razvoj se nadopolnuva so pomorskiot soobra}aj, so transportot, so trgovijata i so turizmot. Klimatskite uslovi, razgranetite bregovi, prisustvoto na golem broj istoriski i arheolo{ki spomenici, bogatite i raznovidni kulturni tradicii se faktori {to vo Ju`na Evropa uslovile razvoj na turisti~koto stopanstvo. Izgradeni se ogromen broj turisti~ki kompleksi so smestuva~ki kapaciteti od koi golem broj turisti od Evropa i od drugite kontinenti sekoja godina gi ispolnuvaat vo celost, ostavaj}i golemi sredstva. Osobeno privle~ni se primorskite gradovi i naselbi Valensija, Barselona, Neapol, Venecija, Dubrovnik, Atina, Solun, no i golem broj gradovi vo vnatre{nosta. Na planinite e razvien i planinskiot leten i zimski turizam, kako, na primer na Pirineite vo [panija i na Alpite vo Italija. Najrazvien turisti~ki promet imaat [panija, Italija, Hrvatska i Grcija, koi raspolagaat so najdolgi bregovi linii.

Rafinerija

ZADA^A Na karta na Ju`na Evropa pronajdi gi industriskite podra~ja i centri i popoznatite turisti~ki centri!

Venecija

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

stvo. Najkarakteristi~ni rastenija {to se odgleduvaat vo Ju`na Evropa se maslinkata, portokalot, limonot, mandarinata, smokvata i kivito. Site tie se rasprostraneti vo neposrednite primorski oblasti na razgranetite bregovi na Sredozemjeto. Pokraj navedenite, i vo primorskite delovi i vo vnatre{nosta na teritorijata e rasprostraneta vinovata loza (osobeno vo [panija i vo Italija). Vo nekolkute nizini i po dolinite na pogolemite reki se odgleduvaat raznovidni `itni, industriski, gradinarski i fura`ni kulturi. Za koi nizini stanuva zbor? Koi se pogolemite reki na trite poluostrovi? Koi rastenija se `itni, koi ce gradinarski, a koi se industriski? Vo uslovi na golemo oson~uvawe, visoki temperaturi i nedostigot na vrne`i, zemjodelstvoto vo Ju`na Evropa mnogu zavisi od sistemite za navodnuvawe ,koi se mo{ne dobro izgradeni i razvieni vo [panija i vo Italija, a ne{to pomalku vo dr`avite na Balkanskiot Poluostrov.

RE^NIK NA POIMI STOPANSTVO ‥ zaedni~ko ime za razli~ni proizvodni dej-nosti od primarniot i od sekundarniot sektor.

TURISTI^KA DESTINACIJA ‥ odredeno mesto so turisti~ko zna~ewe, vredno za posetuvawe.

45

ZAPADNA EVROPA

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

RAZGOVOR ‡ Znae li nekoj kade se nao|a Zapadna Evropa? ‡ Kakva e nejzinata polo`ba? ‡ Koi dr`avi od Zapadna Evropa ti se poznati?

Pariz DOZNAJ POVE]E Beneluks e zaedni~ko ime za Belgija, Holandija (Nederland) i Luksemburg.

Sozdaden e vo 1944, godina so sklu~uvawe dogovor me|u trite zemji za zaedni~ka ekonomska i carinska unija. Denes tie se ~lenki na Evropskata unija.

46

Geografska polo@ba, dr@avi I glavni gradovi Geografska polo`ba Zapadna Evropa, glavno, gi opfa}a teritoriite {to izleguvaat na Atlantskiot Okean. Poradi toa taa se narekuva i Atlantska Evropa. Del od nea e na evropskoto kopno, a del se ostrovski teritorii. Neposredniot izlez na more na dr`avite od Zapadna Evropa im ovozmo`uva {iroka i slobodna komunikacija so svetot. Kanalot La Man{ me|u Francija i Velika Britanija e mo{ne va`en za morskiot soobra}aj na zapadnoevropskite dr`avi so drugite dr`avi

Dr`avi vo Zapadna Evropa Teritorijata na Zapadna Evropa e podelena na sedum dr`avi, od koi: Velika Britanija i Irska se ostrovski dr`avi, Holandija, Belgija, Francija i Monako izleguvaat na more, a samo Luksemburg e kontinentalna dr`ava. Poradi bliskata me|usebna sorabotka, zemjite Belgija, Holandija (Nederland) i Luksemburg so zaedni~ko ime se narekuvaat Beneluks.

Zname

Dr`ava

Glaven grad

PRA[AWA ‡ Koi teritorii vo Evropa se ozna~uvaat kako Zapadna Evropa? ‡ Kakvi se mo`nostite za komunikacija so svetot? ‡ [to ovozmo`uvaat golemite i plovni reki vo Zapadna Evropa? ‡ Kakvi se dr`avite spored stopanskata razvienost? ‡ [to se toa kolonijalni sili i kolonijalni posedi? ‡ Kakva e geografskata polo`ba na Zapadna Evropa? ‡ Nabroj gi dr`avite {to se nao|aat vo Zapadna Evropa!

ZADA^A ‡ Na kartata na Zapadna Evropa pronajdi gi dr`avite i identifikuvaj gi nivnite glavni gradovi!

Povr{ina km2

Naselenie (OON, 2009)

Belgija

Brisel

30 528

10 741 000

Francija

Pariz

543 965

65 073 482

Irska

Dablin

70 286

4 517 800

Luksemburg

Luksemburg

2 586

491 700

Monako

Monako-Vil

2

33 000

Holandija

Amsterdam

41 526

16 517 532

Velika Britanija

London

244 110

61 612 300

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

od Evropa i od svetot. Golemite reki so svojata plovnost ovozmo`uvaat komunikacija dlaboko vo vnatre{nosta na dr`avite. Dvi`eweto na Golfskata morska struja pokraj bregovite na Zapadna Evropa pridonesuva za formirawe na mo{ne prijatno klimatsko podnebje.

Prirodnite pogodnosti vo Zapadna Evropa ovozmo`ile visoka stopanska razvienost, taka {to site dr`avi se odlikuvaat kako visokorazvieni industriski zemji koi vlijaat i vrz razvojot na drugite delovi vo svetot. Edna od pri~inite za toa e faktot {to, pokraj [panija i Portugalija, skoro site dr`avi od Zapadna Evropa formirale golemi kolonijalni posedi po svetot. Tamu se koristele i se koristat golemi prirodni bogatstva i surovini.

Pogodnite prirodni i sozdadenite uslovi vo Zapadna Evropa se glavna odrednica za nivnata geografska polo`ba.

Spored toa, se konstatira deka Zapadna Evropa se odlikuva so mo{ne povolna geografska polo`ba.

Zabele{ka: podatocite vo tabelata se informativni, u~enikot ne mora da gi u~i naizust.

47

ZAPADNA EVROPA RAZGOVOR

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

‡ Kakvi dr`avni ureduvawa postojat? ‡ Na ~elo na koja dr`ava ima kralica?

PRA[AWA ‡ Kako e orientirano kapitalisti~koto op{testvo vo sferata na stopanstvoto? ‡ Kakvi op{testveni ureduvawa se sre}avaat vo zemjite od Zapadna Evropa? ‡ Nabroj gi imiwata na dr`avite {to se nao|aat vo Zapadna Evropa! ‡ Koi teritorii go so~inuvaat Obedinetoto Kralstvo na Velika Britanija i Severna Irska? ‡ Vo koi dr`avi od Zapadna Evropa na ~elo na dr`avata se nao|a kral ili kralica? ‡ Koi dr`avi od Zapadna Evropa imaat pretsedatel na ~elo na dr`avata?

Osnovni karakteristiki na ureduvaweto na dr@avite Op{tite istoriski, kulturni i tradicionalni promeni vo Evropa vlijaele i vrz formiraweto na op{testvenoto ureduvawe na dr`avite od Zapadna Evropa. Vo osnova, site imaat kapitalisti~ko op{testvo bazirano na pazarna ekonomija, dodeka op{testveno-politi~koto ureduvawe na dr`avite e razli~no.

Kralstvo Belgija ‡ parlamentarna monarhija kade {to na ~elo na dr`avata e kral, a zakonodavnata vlast im pripa|a na kralot i na parlamentot.

Republika Francija ‡ republika na ~elo so pretsedatel, koj ima {iroki ovlastuvawa.

Republika Irska ‡ parlamentarna republika so pretsedatel, a zakonodaven organ e parlamentot.

Golemo Vojvodstvo Luksemburg ‡ ustavna nasledna monarhija na ~elo so golemiot vojvoda na Luksemburg i so zakonodavna vlast ‡ Domot na pratenicite.

Kralstvo Holandija ‡ ustavna monarhija na ~elo so kralica. Zakonodavnata vlast e vo nadle`nost na kralicata i na parlamentot.

Obedineto Kralstvo na Velika Britanija i Severna Irska ‡ parlamentarna monarhija na ~elo so kralica i so za-

Bakingamskata palata vo London 48

konodaven parlament. Vo ramkite na Kralstvoto se nao|aat Anglija, Vels so nacionalno sobranie, [kotska so poseben parlament i Severna Irska so svoe regionalno sobranie.

Monako ‥ ustavna monarhija, kne`estvo. Na ~elo na dr`avata ima knez, zakonodavnata vlast e vo nadle`nost na knezot i Nacionalniot sovet.

ZADA^A ‥ Pronajdi kakvi op{testveni ureduvawa imat zemjite od Zapadna Evropa.

DOZNAJ POVE]E

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

Pariz - nacionalna asamblea

Poradi otvorenosta kon Atlantskiot Okean, zemjite od Zapadna Evropa od poodamna, a osobeno za vreme i po golemite geografski otkritija imaat kolonizirano golem broj teritorii na afrikanskiot kontinent, vo Severna i Ju`na Amerika, vo Avstralija i vo Azija. Taka, tie bea poznati kako golemi kolonijalni sili. Najgolemi kolonijalni posedi imaa Velika Britanija i Francija, ne{to pomalku Holandija i Belgija. Velika Britanija, Francija i Holandija imaat takvi posedi i denes.

Poradi kolonijalnite posedi golem del od naselenieto na ovie dr`avi ima migrirano na drugite kontinenti. Toa osobeno e karakteristi~no za ostrovskite dr`avin. Velika Britanija i Irska.

49

ZAPADNA EVROPA RAZGOVOR

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

‡ [to znae{ za reljefot vo Zapadna Evropa? ‡ Kakva e klimata vo Zapadna Evropa?

PRA[AWA ‡ Nabroj gi planinite {tose nao|aat vo Zapadna Evropa! ‡ Kakov e reljefot vo Holandija? ‡ Pod koe vlijanie se formira klimata vo Zapadna Evropa? ‡ [to e toa Golfska struja? ‡ Zo{to ima mali temperaturni razliki me|u zimata i letoto? ‡ So {to se odlikuva atlantskoto podnebje? ‡ Zo{to Zapadna Evropa se narekuva Zelena Evropa?

Reljef Pogolemiot del od teritorijata na Zapadna Evropa se odlikuva so ednoli~en nizinski reljef. Vo nego se izdvojuvaat teritorii pod tipi~ni nizini i pogolemi kotlini vo {irokite re~ni dolini. Najkarakteristi~na nizinska zemja e Holandija. Nejzinata teritorija, poradi pogodnite uslovi, e najnaselena i so najrazvieno stopanstvo.

Starite niski zaramneti planini se prete`no so mali relativni viso~ini do okolu 500 m. Poretki se planinite {to se izdigaat nad 1 000 m. Takvi se planinite vo Velika Britanija, Ardenite vo Belgija i Centralniot masiv vo Francija. Ovie planini so svoite rudni bogatstva se osnovata za pojavata i razvojot na prvata industrija vo svetot, taka {to vo nivna neposredna blizina se razvieni pogolem broj rudarski i industriski naselbi.

Mladite nabrani planini vo Zapadna Evropa se nezna~itelno zastapeni. Opfa}aat delovi od Pirineite i od Francuskite Alpi. Tie se odlikuvaat so tipi~en visokoplaninski reljef ~ii vrvovi se pod postojan sneg i mraz, so prisustvo na gle~eri. Me|u Francija i Italija se nao|a Mon Blan/Monte Bjanko (4 810 m), najvisokiot vrv vo Evropa. Ostatoci od glacijalnite periodi ima i na nekoi od planinite vo [kotska.

Klima Klimata vo Zapadna Evropa, e glavno, pod vlijanie na Atlantskiot Okean i na zapadnite vetrovi koi od Okeanot duvaat kon kopnoto. Golemo vlijanie ima toplata Golfska struja, koja pokraj bregovite na Zapadna Evropa se dvi`i od poju`nite kon posevernite moriwa. Ovie faktori uslovuvaat me|u zimskite i letnite periodi vo Zapadna Evropa da ima mali temperaturni razliki. Tie se dvi`at od 0°S vo januari do okolu 15°S vo juli. Tokmu zatoa vo leto prevladuvaat obla~ni denovi so ~esti vrne`i i magli. Zatoa klimata vo Zapadna Evropa se imenuva kako atlantsko podnebje za koe se karakteristi~ni blagi zimi i umereno topli leta.

Vo nekoi regioni klimata se odlikuva so odredeni modifikacii, no tie, glavno, ne zafa}aat pogolemi teritorii.

Stanuva zbor za prisustvo na mediteranska klima na jugot na Francija, tipi~na planinska klima na Francuskite Alpi i na Pirineite i zna~itelno povrne`livo vreme vo zapadnite delovi na Irska i Velika Britanija.

Zapadna Evropa ‡ reljef 50

ReljefOT I klimaTA VO Zapadna Evropa

Blagoprijatnata klima i relativno golemite koli~estva vrne`i, koi imaat prili~no pravilen raspored preku godinata, ovozmo`uvaat razvitok na bujni, prete`no trevni rastitelni vidovi namesta prekinati so pomali povr{ini od listopadni {umski rastenija. Seto toa teritorijata na Zapadna Evropa ja pravi zelena, poradi {to Zapadna Evropa ~esto se narekuva i Zelena Evropa.

ZADA^I ‡ Na karta na Zapadna Evropa identifikuvaj gi planinskite teritorii, nizinite i razmestenosta na vrne`ite!

ZAPOMNI ‡ Reljefot na teritorijata na Zapadna Evropa e prete`no ramni~arski. ‡ Stari niski planini se prisutni vo Velika Britanija, Ardenite vo Belgija i Centralniot masiv vo Francija. ‡ Mladi vene~ni planini se Francuskite Alpi i Pirineite. ‡ Klimata vo Zapadna Evropa e pod vlijanie na Atlantskiot Okean i Golfskata morska struja. Se odlikuva so blagi zimi i umereno topli leta. Na jugot na Francija ima mediteranska klima, a na planinite ima planinska klima.

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

Golfska struja

RE^NIK NA POIMI VISORAMNINA ‡ pogolema zaramneta povr{ina na povisoka nadmorska viso~ina.

DEPRESIJA ‡ ezero kaj koe i nivoto i dnoto se pod nivoto na moreto. Takvo e na primer, Kaspiskoto Ezero.

KRIPTODEPRESIJA ‡ ezero ~ie dno le`i pod, a nivoto nad morskoto nivo. Na primer takvi se Skadarskoto i Bajkalskoto Ezero.

PLANINA ‡ jasno istaknato vozvi{enie vo reljefot na kopnoto koe se izdiga od okolnite poniski i zaramneti tereni.

51

ZAPADNA EVROPA RAZGOVOR

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

‡ Kako vlijaat moriwata vrz `ivotot na lu|eto? ‡ [to e karakteristi~no za Zapadna Evropa?

PRA[AWA ‡ Kakvi morski bregovi postojat? ‡ Kako se narekuvaat visokite morski bregovi? ‡ Kade ima niski bregovi vo Zapadna Evropa? ‡ [to e karakteristi~no za bregovite na Holandija? ‡ Kakvo e kolebaweto na moreto (priliv i odliv)? ‡ Kako se snabduva Zapadna Evropa so surovini? ‡ [to se toa estuari i navedi nekoi reki kako primer? ‡ Kako vlijae pomorskiot soobra}aj vrz razvojot na vnatre{nosta na Zapadna Evropa?

Vlijanie na moriwata vrz @ivotot na lu\eto (nekoga[ I denes) Otvorenosta na teritoriite na Zapadna Evropa sprema moriwata e glavna odrednica i za organizacijata na `ivotot na naselenieto vo primorskite naselbi. Golema uloga vo toa imaat karakteristikite na bregovite. Vo osnova, se izdvojuvaat dva tipa bregovi: visoki i niski.

Visokite bregovi nastanuvaat so raspa|awe na karpite pod dejstvo na morskite branovi. Takvite oblici se narekuvaat klifovi. Takvi bregovi pove}e se sre}avaat na Britanskite Ostrovi, no i vo primorskite delovi na Francija.

So podolgo vlijanie na morskite branovi visinata na klifovite se namaluva i na toj na~in se formiraat niski bregovi. Niskite bregovi zavisat i od nadmorskata viso~ina na krajbre`niot reljef. Vo Zapadna Evropa niskite bregovi se karakteristi~ni za krajbre`nite linii na Severna Francija, na Belgija i na Holandija. Niskite bregovi nastanuvaat na mesta kade {to morskite branovi natalo`uvaat pesok pokraj bregot. Taka se formiraat pogolemi peso~ni nasipi, od koi pod vlijanie na veterot, se formiraat dini.

Taka se formirani mnogubrojni peso~ni poluostrovi i os-

Estuarot na Temza 52

ZADA^A ‡ Na karta na Zapadna Evropa razgledaj gi bregovite i utvrdi koi reki se vlevaat vo Atlantskiot Okean i vo Severnoto More, i koi pristani{ta se razvile.

ZAPOMNI ‡ Vo Zapadna Evropa ima dva tipa bregovi: visoki i niski. ‡ Vo Holandija prevladuvaat niskite bregovi, so peso~ni nasipi i nasipi izgradeni od ~ovekot, taka {to se formiraat polderi i se osvojuvaat novi teritorii za smetka na moreto. ‡ Vo Zapadna Evropa e karakteristi~no golemo kolebawe na moreto. Na bregovite vo Zapadna Evropa se izgradeni mnogubrojni golemi pristani{ta, kako {to se Roterdam, Amsterdam, London itn. ‡ Vo Severnoto More se eksploatira nafta so posebno izgradeni nafteni platformi.

RE^NIK NA POIMI ESTUAR ‡ utoka na reka vo vid na zaliv; pod vlijanie na morskite branovi, na prilivite i na odlivite, re~noto korito e pro{ireno. Takvi se utokite na rekite Temza, Laba, Loara i drugi.

KANAL ‡ ve{ta~ki voden tek {to se koristi za plovidba, za ve{ta~ko navodnuvawe, za odvodnuvawe i za hidroenergetski potrebi. Ima golemo ekonomsko zna~ewe.

POLDER ‡ zemji{te osvoeno od moreto so rabotni aktivnosti na ~ovekot i prisposobeno za zemjodelstvo. Karakteristika na primorjeto na Holandija, Belgija i Germanija. Polderite se poniski od nivoto na moreto. Tie od moreto se odvoeni so zemjeni nasipi.

NAFTENA PLATFORMA ‡ posebna grade`na konstrukcija, koja se gradi vo moriwata i na koja se potpira celata aparatura za vadewe nafta od morskoto dno.

NASIP ‡ odbranben grade`en objekt namenet za da spre~i poplavuvawe na zemji{teto od strana na morska ili re~na voda.

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

trovi so plitki morski zalivi. U{te od 13 vek, vo holandija lu|eto se dosetile deka mo`at da gi spojuvaat ovie oblici, zagraduvaj}i del od plitkoto more. Od taka formiranite zalivi so pomo{ na veternici ja crpat vodata, pri {to se formiraat takanare~eni polderi so koi se pro{iruva kopnenata povr{ina za smetka na moreto. Polderite se poniski od nivoto na moreto i poradi toa se ozna~uvaat kako depresii. Denes okolu 40% od teritorijata na Holandija e poniska od nivoto na moreto. Karakteristi~no za priatlantskiot breg na Zapadna Evropa e golemoto kolebawe na moreto koe nastanuva pod vlijanie na Mese~inata. Stanuva zbor za priliv ‡ najvisoko nivo na moreto, i odliv ‡ najnisko nivo na moreto. Ova osobeno e karakteristi~no za priatlantskite delovi na Francija.

Prilivot e eden od faktorite za formirawe estuari na pogolemite re~ni tekovi, kako {to se: Sena, Loara i Garona vo Francija, Temza vo Velika Britanija, Rajna vo Holandija. [irokata otvorenost kon moriwata u{te od mnogu odamna pridonesla za razvoj na ribarstvoto vo Zapadna Evropa.

Moreto e glavniot ploven pat kon drugite delovi od svetot.

Za ostvaruvawe na taa komunikacija se izgradeni mnogubrojni pristani{ta preku koi dr`avite vo Evropa se snabduvaat so razni surovini od celiot svet. Vo niv se lociraat golemi koli~estva energetski surovini, kako {to e naftata i rafinerii za prerabotka na naftata. Tipi~en primer e Roterdam vo Holandija, najgolemoto pristani{te vo svetot.

Pristani{tata preku estuarite i plovnite reki i kanali neposredno se povrzuvaat so vnatre{nosta na dr`avite od Zapadna Evropa, no i so dr`avite od Sredna Evropa. Vo neposredna blizina na Zapadna Evropa vo Severnoto More se izgradeni golem broj nafteni platformi za eksploatacija na nafta od podmorski rezervi.

53

ZAPADNA EVROPA

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

RAZGOVOR

54

‡ Koi dr`avi spa|aat vo Zapadna Evropa? ‡ Spored dr`avite, koi narodi `iveat vo Zapadna Evropa? ‡ [to e kolonijalna sila?

Naselenie

PRA[AWA ‡ Kakva e gustinata na naselenost vo Zapadna Evropa? ‡ Koi grupi narodi go pretstavuvaat naselenieto na Zapadna Evropa? ‡ Koi narodi spa|aat vo germanskata grupa? ‡ Kade `iveat potomcite na Keltite? ‡ Koi jazici se zboruvaat vo zemjite od Zapadna Evropa? ‡ Koi se posebni jazici? ‡ Na koi religii pripa|a naselenieto vo Zapadna Evropa? ‡ Koi dr`avi od Zapadna Evropa se poznati kako kolonijalni sili? ‡ Kakov e prirodniot prirast na naselenieto vo Zapadna Evropa?

Naselenieto vo Zapadna Evropa Teritorijata na Zapadna Evropa e mo{ne gusto naselena.

No, gustinata na naselenost e neramnomerna. Najgusto se naseleni Holandija i Belgija, severnite delovi na Francija i ju`nite delovi na Velika Britanija. Drugite delovi, kako {to se ju`nite delovi na Francija i Irska, se so poretka gustina na naselenost. Naselenieto vo Zapadna Evropa, glavno, pripa|a na dve grupi narodi: na germanskata i na italskata grupa. Pogolemiot del i pripa|a na germanskata grupa. Vo nea spa|aat Angli~anite, Holan|anite i Flamancite vo Belgija. Vo romanskata grupa narodi spa|aat Francuzite i Valoncite vo Belgija. Karakteristi~no za Zapadna Evropa e toa {to vo Irska, vo Severna [kotska, vo Vels i na francuskiot poluostrov Bretawa `iveat potomci na Keltite, koi zboruvaat na svoi posebni jazici. Me|utoa, glavni jazici se: angliskiot, koj se zboruva vo Anglija, vo [kotska, vo Vels, vo Severna Irska i vo pogolem del na Irska; francuskiot, koj se govori vo Francija i vo Belgija; holandskiot ‡ vo Holandija i skoro vo polovina od Belgija; german-

ZADA^A ‡ Prou~i kako se odvivale procesite na kolonizacijata, na iseluvaweto na naselenieto od Zapadna Evropa na drugi kontinenti i {ireweto na kulturata.

ZAPOMNI ‡ Zapadna Evropa e gusto nase-lena. Naselenieto cpa|a vo italskata i vo germanskata grupa narodi. ‡ Germanskata grupa ja so~inuvat: Angli~anite Holan|anite i Flamancite.

Italskata grupa ja so~inuvat Francuzite i Valoncite vo Belgija. ‡ Najzastapeni se angliskiot, francuskiot, holandskiot i germanskiot jazik. Baskiskiot i korzikanskiot jazik se posebni. ‡ Vo Zapadna Evropa se zastapeni katoli~kata religija vo Francija i vo Irska, a protestantskata veroispoved vo Holandija i vo Velika Britanija. ‡ Zapadnoevropskite zemji (Velika Britanija, Francija, Holandija i Belgija) bea poznati kolonijalni sili.

Prvite tri i denes imaat tu|i teritorii pod svoja vlast. ‡ Naselenieto vo Zapadna Evropa ima stabilen priroden prirast.

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

skiot ‡ vo delovi od Belgija, od Luksemburg i od Francija.

Pomalku zastapeni se baskiskiot ‡ vo jugozapadnite delovi na Francija i katalonskiot vo ju`nite delovi na Francija, kako i korzikanskiot ‡ na ostrovot Korzika.

Spored religiskata pripadnost, naselenieto vo Zapadna Evropa glavno pripa|a na hristijanskata religija: vo Francija, vo Irska i vo Belgija se neguva katoli~ka veroispoved, a vo Velika Britanija i vo delovi od Holandija naselenieto e so protestantska veroispoved. ^etiri dr`avi ‡ Velika Britanija, Francija, Holandija i Belgija ‡ se poznati kako kolonijalni sili so kolonii niz celiot svet, osobeno vo minatoto. Eden del od nivnoto naselenie vo daden vremenski period po razni osnovi emigriralo vo koloniite. Tipi~en primer e Irska. No, po podolgotrajnite komunikacii so koloniite, del od naselenieto na koloniite do{lo vo zemjite na Zapadna Evropa. Denes toa e mo{ne karakteristi~no: za Francija, kade {to golem del od naselenieto po poteklo e od Al`ir, od Maroko i od drugi zemji; za Velika Britanija, kade {to golem broj `iteli po poteklo se od Indija i od nekoi afrikanski zemji.

Vo kontekst na vitalnosta, naselenieto vo Zapadna Evropa se odlikuva so stabilen priroden prirast, koj se dvi`i do okolu 10 promili.

Kulturata na zemjite od Zapadna Evropa denes skoro vo celost e prenesena na severnoamerikanskiot kontinent, vo Avstralija i delumno vo Afrika i vo Azija.

RE^NIK NA POIMI IMIGRACISKA ZEMJA ‡ teritorija ili dr`ava kade {to se doseluva naselenie od drugi zemji.

55

ZAPADNA EVROPA RAZGOVOR

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

‡ Kakvo e stopanstvoto vo zemjite od Zapadna Evropa? ‡ Koi granki se najrazvieni?

56

ZAPOMNI ‡ Zemjite od Zapadna Evropa PLAT-zemji. seNAFTENA visokorazvieni ‡FORMA Imaat razvieno poljodelstvo i sto~arstvo. ‡ Od industrijata denes najrazvieni se avtomobilskata, industrijata za letala, elektroindustrijata, industrijata za informati~ki tehnologii, industrijata za medicinska oprema i razni elektroaparati. ‡ Energijata se dobiva od atomski centrali, od hidrocentrali, od veternici i od naftenite poliwa vo Severnoto More.

Stopanstvoto na Zapadna Evropa (nekoga[ I denes) Stopanstvoto vo Zapadna Evropa e visokorazvieno i tesno specijalizirano. Toa se odnesuva i na primarnite i na sekundarnite, kako i na ostanatite dejnosti.

Vo oblasta na primarnite dejnosti se razvieni i poljodelstvoto i sto~arstvoto. Najzastapeni poljodelski kulturi se `itnite rastenija (osobeno p~enicata), {e}ernata repka, kompirot, vinovata loza i fura`nite rastenija.

Od sto~arskite granki najrazvieni se govedarstvoto i ov~arstvoto. Ov~arstvoto e karakteristi~no za pomalku razvienite predeli na [kotska, za Irska i za povisokite prostori na Francija.

Posebna odlika na Francija e proizvodstvoto na p~enica, na vino i na sirewe, a vo Holandija na cve}arstvoto. Proizvodstvoto so primena na sovremena mehanizacija i kvalitetni |ubriva e visokoproduktivno i mo{ne obemno, taka {to golem del od nego se izvezuva vo zemjite vo Evropa i vo svetot.

Industrija Industriskoto proizvodstvo vo Zapadna Evropa po~nalo da se razviva vo 19 vek. Na po~etokot, niz manufakturno proizvodstvo se sozdavale razni artikli vo mali rabotilnici. Poradi bogatstvoto so `elezo i jaglen, najprvo vo Velika Britanija se razvile prvite industriski pretprijatija, koi potoa se pro{irile vo drugite dr`avi od Zapadna Evropa.

Najzastapeni bile metalurgijata i tekstilnata industrija.

Golem del od proizvodite se izvezuvale vo celiot svet, a ottamu se uvezuvale surovini. Vo vtorata polovina na 20 vek, zaradi za{tita na okolinata, del od rudarstvoto i metalurgijata vo zemjite od Zapadna Evropa se napu{ta. Surovinite od ovie dejnosti se uvezuvaat od stranstvo. Problemot so nevrabotenosta se nadminuva so prenaso~uvawe kon razvoj na novi industriski granki, orientirani kon finalno proizvodstvo i proizvodstvo za {iroka potro{uva~ka. Taka se razvieni avtomobilskata industrija, industrijata za letala, elektroindustrijata, hemiskata i vo najnovo vreme industrijata za visoki tehnologii vo sferata na informatikata, medicinskata oprema, razni elektronski aparati i drugo. Pogolemiot del od rabotata se vr{i so roboti.

Glavni industriski centri se pogolemite gradovi, kako, na primer: Glazgov, Man~ester, Liverpul, Birmingem, Lon-

don i drugi vo Velika Britanija, Dablin vo Irska, Amsterdam i Groningen vo Holandija, Brisel vo Belgija, potoa Pariz, Lion, Grenobl, Marsej, Tuluz, Bordo i drugi vo Francija.

Drugi dejnosti Denes vo Zapadna Evropa okolu edna tretina od naselenieto `ivee od rabotata vo primarnite i sekundarnite dejnosti, a okolu dve tretini od naselenieto e vraboteno vo tercijarnite i vo kvartarnite dejnosti, kako {to se: trgovijata, turizmot, soobra}ajot, bankarstvoto i razni srodni dejnosti i uslugi. Golem podem vo Zapadna Evropa ima turizmot, koj e razvien vo pogolemite gradovi, vo primorskite centri i na planinskite masivi, osobeno na Alpite. Osobeno se karakteristi~ni Azurniot Breg na Sredozemjeto, planinskite centri na Alpite, potoa Pariz, Amsterdam, London i mnogu drugi centri.

‡ Ubavo razgledaj ja kartata na Zapadna Evropa i pronajdi gi industriskite centri.

PRA[AWA ‡ Koi stopanski granki od primarniot sektor se najrazvieni vo Zapadna Evropa? ‡ [to se proizveduva najmnogu vo sferata na poljodelstvoto?

Koi sto~arski granki se najrazvieni? ‡ [to e karakteristi~no za Holandija vo oblasta na poljodelstvoto? ‡ Vo po~etokot na razvojot kakvo be{e industriskoto proizvodstvo vo Zapadna Evropa? ‡ Kade i zo{to se razvile prvite industriski pretprijatija? ‡ Kako se orientirani novite industriski granki i {to proizveduvaat tie? ‡ Koi se pogolemite industriski centri vo Zapadna Evropa? ‡Kako se obezbeduva energijata vo Zapadna Evropa? ‡ So {to se odlikuva Francija vo sferata na energetikata? ‡ Koi neproizvodni dejnosti se razvieni? ‡ Koi se najkarakteristi~nite turisti~ki podra~ja?

RE^NIK NA POIMI ZEMJODELSTVO ‡ stopanska dejnost na ~ovekot koja se bazira na proizvodstvo i iskoristuvawe na rastenijata i na `ivotnite zaradi obezbeduvawe hrana i kako surovina za industriska prerabotka.

INDUSTRIJA ‡ stopanska dejnost koja go opfa}a proizvodstvoto na minerali i prerabotka na surovinite po ma{inski pat.

PRIRODNI BOGATSTVA ‡ razni surovini od mineralno i od nemineralno poteklo prisutni na odredena teritorija koi mo`e da gi koristi ~ovekot.

SOOBRA]AJ ‡ zbir na transportni, radioteleviziski i po{tensko-telekomunikaciski uslugi. Se sostoi od soobra}ajna infrastruktura i soobra}ajni sredstva. Mo`e da bide kopnen, voden i vozdu{en.

TURIZAM ‡ stopanska dejnost povrzana so patuvawe i privremen prestoj na lu|eto nadvor od postojanoto mesto na `iveewe, zaradi odmor, razonoda, lekuvawe ili zapoznavawe na prirodnite i na kulturnite vrednosti (objekti).

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

Energija Sovremeniot na~in na `iveewe bara golemi koli~estva energija. Zemjite od Zapadna Evropa, vo nedostig na hidro i termoenergija, energijata ja obezbeduvaat od atomski centrali, od veternici i od naftovodi i gasovodi, koi od Severnoto More (kade {to se eksploatira so posebni nafteni i gasni platformi) se povrzani so Velika Britanija, so Holandija i so Belgija. Francija e posebna vo energetskoto proizvodstvo. Vo nea 78% od energijata se dobiva vo atomski centrali. Golemata razlika na prilivot i odlivot na bregot na Atlantskiot Okean e iskoristena za centrali bazirani na takvoto dvi`ewe na morskite vodi.

ZADA^A

57

SEVERNA EVROPA RAZGOVOR

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

‡ Koj poluostrov e poznat vo Severna Evropa? ‡ Koe sredozemno more ce nao|a vo Severna Evropa?

Oslo PRA[AWA ‡ Koi teritorii gi zafa}a Severna Evropa? ‡ Spored imeto na poluostrovot, kako se imenuva poinaku Severna Evropa? ‡ Zo{to se narekuvaat nordiski zemji, dr`avite vo Severna Evropa? ‡ Zo{to Severna Evropa ima povolna geografska polo`ba? ‡ Kakov tip reljef prevladuva vo Severna Evropa? ‡ So koi protoci se povrzani ‡ Severnoto i Balti~koto More? ‡ Koi dr`avi spa|aat vo Severna Evropa? ‡ Koi se glavni i pogolemi gradovi vo Severna Evropa?

ZADA^A ‡ Objasni kakvi se razlikite vo klimata na Skandinavskiot ‡ Poluostrov i zo{to postojat tie razliki!

58

Geografska polo@ba, dr@avi I glavni gradovi Geografska polo`ba Severna Evropa glavno gi zafa}a teritoriite na Skandinavskiot Poluostrov. Zatoa ~esto se imenuva i kako Skandinavija. Gi zafa}a najsevernite delovi na Evropa (najsevernata to~ka Nordkap vo Norve{ka); spored terminot norden za sever, dr`avite vo Severna Evropa se narekuvaat nordiski dr`avi. Toa osobeno se odnesuva na Norve{ka i na [vedska, me|utoa, poradi op{testvenite i kulturnite sli~nosti vo ovaa grupa se vbrojuvaat i Finska, kako i Danska i Island, koi se odvoeni od Poluostrovot.

Poradi izlezot na Atlantskiot Okean i dlaboko nav-

Dr`avi Teritorijata na Severna Evropa e glavno poluostrovska i ostrovska, taka {to site dr`avi izleguvaat na more.

Podelena e na pet dr`avi. Neposredno na Skandinavskiot Poluostrov se nao|aat Norve{ka i [vedska, potoa i Finska. Poluostrovot Jiland so grupa ostrovi i pripa|a na Danska, a ostrovot Island so grupa pomali ostrovi i pripa|a na istoimenata dr`avata.

Zname

Dr`ava

Glaven grad /prestolnina

ZAPOMNI ‡ Severna Evropa gi zafa}a teritoriite na SkandinavskiNAFTENA PLATot Poluostrov i poradi toa se FORMA narekuva Skandinavija. ‡ Spored imeto na najsevernata to~ka Nordkap, zemjite od Severna Evropa ~esto se narekuvaat nordiski dr`avi. ‡ Severna Evropa ima povolna geografska polo`ba. ‡ Site dr`avi od Severna Evropa izleguvaat na more. ‡ Vo reljefot prevladuvaat glacijalni tipovi reljef. ‡ Vo Severna Evropa spa|aat dr`avite: Norve{ka, [vedska, Finska, Danska i Island.

Povr{ina km2

Naselenie (OON, 2009)

Norve{ka

Oslo

323 878

4 821 137

[vedska

Stokholm

449 964

9 276 509

Finska

Helsinki

338 145

5 336 458

Danska

Kopenhagen

43 094

5 515 287

Island

Rejkjavik

102 819

319 326

Zabele{ka: podatocite vo tabelata se informativni, u~enikot ne mora da gi u~i naizust.

Stokholm

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

lezenoto Balti~ko More, Severna Evropa se odlikuva so mo{ne povolna geografska polo`ba: ima mnogubrojni komunikacii kon dr`avite od Zapadna, od Sredna i od Isto~na Evropa, no i kon Severna Amerika, kako i kon Arktikot.

Nejzinata polo`ba e specifi~na od pove}e aspekti. Vo Severna Evropa vladee zna~itelno poladna klima vo sporedba so drugite delovi od Evropa. Poradi podolgotrajnite vlijanija na glacijacijata reljefot e pospecifi~no oblikuvan so razni glacijalni tipovi reljef.

Osobeno va`ni za geografskata polo`ba se protocite Eresund, Golem i Mal Belt, Skagerak i Kategat, preku koi od Atlantikot se navleguva vo Balti~koto More. Preku nego i preku plovnite reki vo Sredna i vo Isto~na Evropa Skandinavija se povrzuva so vnatre{nosta na kontinentot.

Kopenhagen 59

SEVERNA EVROPA

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

RAZGOVOR

‡ Kakvo op{testveno ureduvawe imaat dr`avi od Severna Evropa? ‡ Na koi dr`avi se misli koga se zboruva za Severna Evropa?

PRA[AWA ‡ Koi od dr`avite od Severna Evropa se kralstva? ‡ Koi od dr`avite od Severna Evropa se republiki? ‡ Koi drugi teritorii spa|aat vo Norve{ka?

Osnovni karakteristiki na ureduvaweto na dr@avite Posebnata geografska polo`ba, specifi~nite reljefni tipovi, poladnite klimatski odliki, odvoenosta od neposrednoto evropsko kopno i porazli~niot na~in na `iveewe ‡ uslovile vo Severna Evropa da se formiraat nekolku posebni dr`avi. Site tie imaat zaedni~ki, no i svoi zasebni prirodno-geografski i op{testveno-politi~ki sostojbi.

Site dr`avi imaat kapitalisti~ko op{testveno ureduvawe, a sekoja ima posebno dr`avno ureduvawe.

Kralstvo Danska ‡ ustavna monarhija na ~elo so kralica.

Zakonodavnata vlast ja imaat kralicata i parlamentot. Vo ramkite na Danska vleguvaat i Farskite Ostrovi so svoja vnatre{na avtonomija.

Kralstvo [vedska ‡ ustavna monarhija na ~elo so kral; zakonodavnata vlast ja ima parlament.

Parlamentot vo Oslo (odnosno zgradat na parlamentot) ZADA^I ‡ Na Internet pobaraj podatoci za sekoja dr`ava od Severna Evropa posebno. ‡ Razgledaj i nekoi sliki so koi se odlikuva Severna Evropa.

60

RE^NIK NA POIMI MONARHIJA ‡ oblik na dr`avno ureduvawe vo koeupravuva edno lice ‡ monarh, ~ija vlast e do`ivotna i nasledna.

Kralstvo Norve{ka ‡ ustavna monarhija na ~elo so kral.

Vo ramkite na Kralstvoto Norve{ka vleguva Svalbard, koj go so~inuvaat [picbergenskite Ostrovi i Me~kiniot Ostrov i ostrovot Jan Maen kako posebna teritorija.

Republika Island ‡ parlamentarna republika na ~elo so pretsedatel. Zakonodavnata vlast e vo nadle`nost na pretsedatelot i na parlamentot.

Republika Finska ‡ parlamentarna republika na ~elo so pretsedatel. Zakonodavnata vlast ja imaat pretsedatelot i parlamentot. Vo ramkite na Finska se nao|aat i Olandskite Ostrovi vo Balti~koto More.

ZAPOMNI ‡ Dr`avite od Severna Evropa imaat kapitalisti~ki na~in na ureduvawe. ‡ Dr`avite Norve{ka, [vedska i Danska se kralstva. ‡ Finska i Island se republiki spored dr`avnoto ureduvawe, na ~elo so pretsedatel.

Parlamentot vo Kopenhagen DOZNAJ POVE]E Skandinavskiot Poluostrov e najgolem poluostrov vo Evropa. Se prostira me|u Atlantskiot Okean i Balti~koto More so Botniskiot Zaliv i Arkti~kiot Okean. Zafa}a okolu 1 100 000 km2. Ima dol`ina od okolu 1 900 km i {iro~ina od 400 do 700 km. Na nego `iveat okolu 15 milioni lu|e. Po dol`inata na Skandinavskiot Poluostrovot se prostiraat starite Skandinavski Planini, koi se sostojat od kristalesti {krilci, graniti i gnajsevi. Za vreme na glacijalniot period bile izlo`eni na golema glacijalna erozija. Gle~erite mnogu vlijaele vrz formiraweto na izgledot na reljefot na Skandinavskiot Poluostrov. Zapadnite bregovi se mo{ne razgraneti; so potopuvawe na gle~erskite dolini se sozdadeni dlaboki i dolgi tesni zalivi koi se narekuvaat fjordovi. Prostrani delovi od Skandinavija se zaramneti i se narekuvaat fjeldovi. Gle~erite oformile golem broj ezera. Golemi delovi od Skandinavskiot Poluostrov i denes se pod gle~eri. Zapadnite delovi se pod vlijanie na atlantskata klima i toplata Golfska struja, kako i na studeni vozdu{ni masi od sever i od istok. Zapadnite delovi imaat pogolemo koli~estvo vrne`i, pa zatoa rekite se kratki, brzi, so golem pad i polnovodni, taka {to imaat golema energetska mo}. Drugi prirodni bogatstva se {umite i rudite na `elezo, bakar, olovo, cink i dr. Poluostrovot politi~ki e podelen na Norve{ka, [vedska i Finska.

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

Parlamentot vo Stokholm

61

SEVERNA EVROPA

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

RAZGOVOR

‡ Kako vlijae reljefot vrz `ivotot na lu|eto? ‡ Kako vlijae klimata na lu|eto? ‡ Kako vlijaat reljefot i klimata vrz naselenieto vo Severna Evropa?

PRA[AWA ‡ Kakov e reljefot vo Severna Evropa? ‡ Koi planini se glavna odlika na reljefot vo Severna Evropa? ‡ Kako se narekuvaat karakteristi~nite reljefni formi vo Severna Evropa? ‡ Za {to se koristat fjordovite? ‡ Na koj del od teritorijata na Severna Evropa ima vulkani, zemjotresi i gejziri? ‡ Kakva e klimata na bregovite na Norve{ka? ‡ Kakva e klimata na bregovite na Balti~koto More so Botniskiot Zaliv? ‡ Kako vlijae klimata vrz vodniot soobra}aj vo Balti~koto More?

Ulogata na reljefot I na klimata vrz @ivotot na lu\eto vo Severna Evropa Reljef Spored odlikite na reljefot, Severna Evropa e mo{ne raznovidna. Na edna strana se izdvojuva teritorijata na Danska, na poluostrovot Jiland i pogolem broj ostrovi koi se ramni~arski, so nadmorska viso~ina pod 200 m. Na Skandinavskiot Poluostrov od Atlantikot se izdigaat Skandinavskite Planini, ~ii srtovi se protegaat po dol`inata na Poluostrovot. Tie vo [vedska se spu{taat kon Balti~koto More, poto~no kon Botniskiot Zaliv. Reljefot vo Finska e prete`no ramni~arski, isprese~en so desetici iljadi ezera po koi se odviva golem soobra}aj. Poradi glacijacijata (koja vo posevernite prostori e prisutna i denes), Skandinavskite Planini (Norve{ka) sprema Atlantikot se odlikuvaat so karakteristi~ni glacijalni reljefni formi poznati kako fjordovi. Tie nastanale koga krajbre`nite dolini bile ispolneti so gle~eri koi so svojot pritisok gi prodlabo~ile i pro{irile dolinite, a potoa so topeweto na gle~erite vakvite dolini ostanale ispolneti so voda, taka {to denes vo vid na izdol`eni zalivi navleguvaat

ZADA^I ‡ Pronajdi i objasni kako nastanuvaat fjordovite! ‡ Objasni kako vlijae Golfskata struja vrz klimata vo Norve{ka!

62

Severna Evropa ‡ reljef

Klima Prodiraweto na toplata Golfska struja od jug pokraj bregovite na Zapadna Evropa i zapadnite delovi na Danska i na Norve{ka e glavnata pri~ina za blagoprijatnata klima na zapadniot breg na Skandinavija. Poradi toa, i pokraj golemite geografski {iro~ini i najsevernite teritorii na Poluostrovot sprema Atlantikot ne zamrznuvaat. Sosema sprotivni se klimatskite priliki vo vnatre{nosta, poto~no na teritoriite na [vedska, Finska i Botniskiot Zaliv. Na ovie prostori temperaturite se zna~itelno poniski, taka {to severnite delovi na Botniskiot Zaliv se zamrznati po nekolku meseci. Soodvetno na temperaturnite uslovi se javuvaat razliki vo koli~estvata vrne`i koi vo zapadnite delovi (svrteni kon Atlantikot) imaat pogolemi koli~estva, a vo vnatre{nosta na Poluostrovot tie se pomali. Navedenite klimatski uslovi vo Norve{ka ovozmo`ile mo{ne povolni elementi za razvoj na energetikata, na pomorstvoto, na ribarstvoto i sli~no. Od druga strana, nekolkumese~noto zamrznuvawe na Botniskiot i na Finskiot Zaliv vlijaat ograni~uva~ki vo funkcioniraweto na vodniot soobra}aj.

Vo celina, poradi golemite geografski {iro~ini, reljefnite uslovi, klimata i morskata odvoenost na Poluostrovot pridonesle za ne{to poretka naselenost na Skandinavija.

ZAPOMNI ‡ Reljefot vo Severna Evropa e mo{ne raznoviden. ‡ Glaven reljefen objekt se Skandinavskite Planini. ‡ Zapadnite bregovi na Norve{ka se mnogu razgraneti, so golem broj fjordovi. ‡ Vo vnatre{nosta na Skandinavija i okolu Balti~koto More reljefot e ramni~arski. ‡ Vo Severna Evropa ima golem broj ezera kako ostatoci od glacijalniot period. ‡ Poradi Golfskata struja, klimata na bregovite na Norve{ka e poblaga i prijatna, dodeka vo vnatre{nosta -okolu Balti~koto More e postudena.

Severna Evropa ‡ vrne`i

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

dlaboko vo kopnoto. Tie se prisutni po celiot norve{ki breg i slu`at kako va`ni plovni pati{ta za prostorite vo vnatre{nosta na zemjata. Pritoa se formirani mnogubrojni glacijalni moreni i glacijalni ezera.

Za razlika od stabilnoto skandinavsko kopno, na Island e prisutno nemirno zemji{te so ~esti zemjotresi i vulkanski aktivnosti koi vo sekoj moment pretstavuvaat zakana za naselenieto. Del od vulkanite se pod gle~eri, taka {to so nivnoto aktivirawe se vr{i naglo topewe na mrazot i se predizvikuvaat poplavi. Na Island se prisutni golem broj gejziri so termomineralni vodi koi naselenieto gi koristi za razni potrebi i za zatopluvawe.

RE^NIK NA POIMI

Zimzelena {uma

GLE^ER/LEDNIK ‡ golema masa mraz koja vo vid na mrazni jazici, struja ili reka ‡ pod vlijanie na sopstvenata te`ina bavno se dvi`i preku Zemjinata povr{ina. Gle~erite se obrazuvaat vo oblastite nad sne`nata granica.

63

SEVERNA EVROPA

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

RAZGOVOR

64

‡ Kakvi bregovi linii postojat? ‡ Kako se narekuvaat izdol`enite zalivi vo Norve{ka?

PRA[AWA

‡ Kakva e bregovata razgranetost na Skandinavskiot Poluostrov? ‡ Kade se razmesteni fjordovskite bregovi vo Severna Evropa? ‡ Kakvi se reljefot i morskite bregovi vo Danska? ‡ [to ovozmo`uva razgranetiot breg na Severna Evropa? ‡ Koi gradovi se razvieni na bregovite na Severna Evropa? ‡ Kakvi se re~nite tekovi vo Severna Evropa i {to ovozmo`uvaat tie?

Karakteristiki na morskiot breg I negovoto zna^ewe Severna Evropa, odnosno Skandinavskiot Poluostrov, poluostrovot Jiland, ostrovot Island i mnogu drugi ostrovi se odlikuvaat so najrazgraneta bregova linija vo svetski ramki. Za toa pridonesuvaat dlabokoto navleguvawe na Balti~koto More vo evropskoto kopno, kako i primorjeto na Norve{ka koe se odlikuva so golem broj fjordovi. Vo osnova se izdvojuvaat dva tipa morski bregovi vo Severna Evropa: niski i visoki. Niski se bregovite na Dansk, kade {to reljefot vo celata dr`ava ne nadminuva 200 m, potoa bregovite na [vedska i na Finska koi izleguvaat na Balti~koto More. Visoki bregovi linii se prisutni vo Norve{ka i na Island. Za niv e karakteristi~no toa {to tie se so glacijalno poteklo, pa pri nivnoto oblikuvawe se formirale izdol`eni zalivi poznati pod imeto fjordovi.

ZAPOMNI ‡ Skandinavskite zemji imaat najrazgraneti bregovi. ‡ Vo Norve{ka i na Island se prisutni visoki bregovi, a vo Danska, na Finska i delumno vo [vedska se prisutni niski bregovi. ‡ Razgranetite fjordovski bregovi linii ovozmo`uvaat golem pomorski soobra}aj.

Od Skandinavskiot Poluostrov te~at pove}e kratki, no polnovodni i brzi reki so golem energetski potencijal.

Vo zemjite od Severna Evropa se razvieni ribolovot i turizmot. Fjordovite se koristat i za izgradba na elektrocentrali bazirani na prilivot i odlivot, koi vo Norve{ka se mo{ne visoki.

Fjordovi vo Norve{ka

ZADA^A ‥ Na Internet ili na karti vo pokrupen razmer razgledaj kako izgledaat fjordovite i fjordovskite bregovi!

Skagerak i Kategat ‥ morski protoci

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

Golemata dol`ina na bregovata linija e mo{ne va`na bidej}i taka e ovozmo`en razvojot na golem broj primorski naselbi i pristani{ta me|u koi i golemite gradovi, kako {to se: Kopenhagen (prestolnina na Danska), Stokholm (prestolnina na [vedska), Helsinki (glaven grad na Finska), potoa Malme, Geteborg i drugi. Taka e ovozmo`en golem pomorski soobra}aen promet ne samo me|u zemjite od Severna Evropa tuku i so zemjite od Zapadna, od Sredna i od Isto~na Evropa.

Posebno zna~ewe imaat norve{kite priatlantski fjordovski bregovi. Nivnoto izdol`eno zalivsko protegawe ovozmo`uva plovidba so koja se navleguva dlaboko vo vnatre{nosta na kopnoto. Blagoprijatnata priatlantska klima so golemi koli~estva vrne`i ovozmo`uva formirawe na mnogubrojni polnovodni re~ni tekovi, koi strmno se spu{taat od Skandinavskite Planini i imaat golem energetski potencijal. Izrazitoto golemo kolebawe na moreto so prilivot i odlivot vo fjordovite ovozmo`uva, isto taka, golem energetski potencijal. Tokmu zatoa Norve{ka se odlikuva kako golem proizvoditel na elektri~na energija od hidrocentrali i centrali koi gi koristat prilivot i odlivot vo fjordovite.

Morskite bregovi na Severna Evropa se zna~ajni poradi mo`nostite za iskoristuvawe na moreto za drugi stopanski celi, kako, na primer, ribolov i turizam.

'rtot Nordkap ‥ Najsevernata to~ka na Evropa 65

SEVERNA EVROPA

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

RAZGOVOR

66

‡ [to misli{, kakva e gustinata na naselenost vo Severna Evropa? ‡ Dali zemjite od Severna Evropa imaat golema ili mala naselenost?

ZADA^I ‡ Razgleduvaj gi kartite na Severna Evropa i objasni zo{to naselenieto e neramnomerno razmesteno! ‡ Istra`uvaj i doznaj ne{to pove}e za Laponija i za Laponcite (kade `iveat i so {to se zanimavaat)!

Naselenieto vo Severna Evropa Pogolemata geografska {iro~ina, relativno posurovite (poladni) klimatski uslovi, golemata po{umenost i sli~no ‡ se glaven faktor za slabata naselenost na teritorijata na Severna Evropa. Kako {to mo`e da se vidi od podatocite za povr{inata i za naselenieto vo dr`avite od Severna Evropa, se konstatira deka gustinata na naselenost vo prosek iznesuva okolu 20 `/km2. Relativno malata gustina na naselenost e so razli~na koncentracija. Naselenieto e najzastapeno vo poju`nite oblasti. Kako se odi kon sever i kon pogolemite nadmorski viso~ini na Skandinavskite Planini taka gustinata na naselenost se namaluva. Isklu~ok pretstavuva naselenieto pokraj atlantskiot breg na Norve{ka, kade {to poradi poblagoprijatnite klimatski uslovi od Atlantikot toa gi naseluva i najsevernite teritorii na Norve{ka.

Vo sekoj slu~aj, najnaseleni se primorskite oblasti i pokraj bregovite na Atlantskiot Okean i pokraj bregovite na Balti~koto More. Tamu se razvieni najgolemite gradovi ,kako {to se: Tronhejm i Oslo vo Norve{ka, Kopenhagen i Ostende vo Danska, Stokholm, Geteborg i Malme vo [vedska, Helsinki i Turku vo Finska, i Rejkjavik na Island.

Jazici Jazicite {to se zboruvaat vo Severna Evropa spa|aat vo germanskata jazi~na grupa i vo ungaro-finskoto jazi~no semejstvo. Germanskata grupa jazici e zastapena vo Norve{ka, vo Danska, vo pogolemiot del na [vedska i na Island. Norve{kiot, {vedskiot i danskiot jazik imaat golemi me|usebni sli~nosti. Islandskiot jazik e ne{to porazli~en. Finskiot jazik e zastapen vo Finska i vo pomali delovi na Severna [vedska.

Kultura Visoko razvienoto stopanstvo, dobrata organiziranost i op{testvenoto ureduvawe vo dr`avite na Severna Evropa ovozmo`ile visoko obrazovno i kulturno nivo na naselenieto. Vo ovie zemji odamna ne postoi nepismeno naselenie.

Na~inot na `iveewe na nordiskite narodi se odlikuva so posebna kultura i tradicii prisposobeni na uslovite za `iveewe. Kako posebni se izdvojuvaat `itelite na oblasta Laponija vo najsevernite delovi na Skandinavij,a koi imaat nomadski na~in na `iveewe i se odlikuvaat so poseben govoren jazik ‡ laponski koj koj spa|a vo ungaro-finskoto jazi~no semejstvo. Antropolo{ki, naselenieto vo dr`avite od Severna Evropa e prete`no so bel ten i svetlorusa kosa.

‡ Kakva e naselenosta na teritorijata na Severna Evropa? ‡ Kakva e gustinata na naselenost? ‡ Vo koi delovi e prete`no razmesteno naselenieto vo Severna Evropa? ‡ Nabroj gi najgolemite gradovi vo zemjite od Severna Evropa! ‡ Vo koi grupi jazici spa|aat jazicite {to sez boruvaat vo zemjite od Severna Evropa? ‡ Koj od jazicite spa|a vo ungaro-finskato jazi~no semejstvovo Severna Evropa? ‡ Na koja religija i pripa|a naselenieto vo Severna Evropa? ‡ Kakvi se obrazovnoto i kulturnoto nivo na naselenieto? ‡ Kade se nao|a Laponija i po {to ti e poznata?

ZAPOMNI ‡ Severna Evropa e retko naselena teritorija. ‡ Naselenieto e neramnomerno razmesteno. ‡ Najgusto se naseleni primorskite teritorii. ‡ Poradi prostranite {umi, posevernite delovi se mnogu retko naseleni. ‡ Naselenieto zboruva norve{ki, {vedski i danski jazici {to spa|aat vo germanskata grupa jazici. ‡ Finskiot jazik spa|a vo ungaro-finskata grupa jazici. ‡ Naselenieto vo Severna Evropa i pripa|a na protestantskata religija. ‡ Naselenieto vo Severna Evropa ima visoko nivo na kultura i obrazovanie.

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

Religii Spored religiskata pripadnost, naselenieto na Severna Evropa e, glavno, hristijansko so protestantska veroispoved.

Toa e karakteristika za site dr`avi od Severna Evropa.

PRA[AWA

67

SEVERNA EVROPA

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

RAZGOVOR

68

‡ Kakva e stopanskata razvienost vo zemjite od Severna Evropa? ‡ So {to e bogata Severna Evropa?

PRA[AWA

‡ Vo koja grupa, spa|aat dr`avite od Severna Evropa spored stepenot na razvienost, spa|aat dr`avite od Severna Evropa? ‡ Koi se najrazvieni stopanski granki vo zemjite od Severna Evropa? ‡ Koja dr`ava i zo{to ima silno razvieno zemjodelstvo? ‡ Koja industrija e karakteristi~na za [vedska? ‡ Vo koi dr`avi se razvieni ribolovot i industrijata za prerabotka na ribi? ‡ Zo{to se razvieni drvnata industrija i proizvodstvoto na hartija? ‡ Prehranbenata industrija e najrazviena vo Danska. [to se proizveduva najmnogu? ‡ Koj vid energija se koristi vo Danska i zo{to? ‡ Za koja dr`ava e karakteristi~na hidrotermalnata energija? ‡ Koja od skandinavskite dr`avi ima najmnnogu nafteni platformi vo Severnoto More? ‡ Kako go koristi Norve{ka hidroenergetskiot potencijal? ‡ [to znae{ za ribnite farmi i zo{to se formiraat tie?

Prirodnite resursi I stopanstvoto na Severna Evropa Dr`avite od Severna Evropa se me|u najrazvienite vo svetot. Toa e odlika vo site stopanski dejnosti. Proizvodite se odlikuvaat so visok kvalitet i kako takvi se izvezuvaat vo celiot svet. Soodvetno na geografskite odliki, sekoja od dr`avite od Severna Evropa ima posebna stopanska orientacija.

Glavni stopanski granki se zemjodelstvoto, industrijata, energetikata i ribolovot.

Industrijata, vo nedostig na rudni bogatstva, sè pove}e se potpira na uvozni surovini. Najrazvieni se ma{inskata i avtomobilskata industrija vo [vedska, kade {to se proizveduvaat avtomobilite „volvo“, potoa brodogradbata vo Norve{ka, drvnata industrija i industrijata za celuloza i hartija vo Finska i vo [vedska, prehranbenata industrija vo Danska i ribolovot i prerabotkata na ribi vo Island, vo Norve{ka i vo Danska. Golemite povr{ini pod {umi na Skandinavskiot Poluostrov, kako {to se dve tretini od teritorijata na [vedska i tri ~etvrtini od teritorijata na Finska, se osnova za visokorazviena drvna industrija. Prerabotkite na drvo do razni finalni proizvodi i hartija se izvezuvaat vo celiot svet. Pritoa, se obrnuva golemo vnimanie na za~uvuvaweto i obnovuvawe na {umskiot fond.

Naftena platforma

ZAPOMNI ‡ Vo zemjite od Severna Evropa ima, uslovno ka`ano, specijalizirano proizvodstvo. Vo Danska se razvieni zemjodelstvoto i prehranbenata industrija, vo [vedska i vo Finska ‡ drvnata industrija, vo Norve{ka ‡ energetikata i ribolovot. ‡ Norve{ka e golem proizvoditel na hidroenergija i nafta od Severnoto More. ‡ Na Island se koristi hidrotermalnata energija, a vo Danska ‡ energijata na veterot.

RE^NIK NA POIMI GEJZER ‡ `e`ok izvor od koj, pod vnatre{en pritisok, povremeno se isfrla mlaz voda vo viso~ina vo vid na vodoskok. Gejziri ima na Island, vo Severna Amerika i vo Nov Zeland.

RUDNO NAO\ALI[TE ‡ lokalitet kade {to vo karpestite masi (zemji{teto) se nao|aat pozna~ajni koli~estvametalni ili nemetalni surovini, kako, na primer, `elezo, bakar, cink, aluminium, olovo, mermer, oniks itn.

HIDROENERGETSKI POTENCIJAL ‡ energetska mo} na vodni objekti (reki, ezera i moriwa) na konkretna teritorija, koja se koristi za proizvodstvo na hidroelektri~na energija.

[UMA ‡ rastitelna zaednica od drvenesti rastenija pokraj koi rastat grmu{ki, trevni zaednici, ni`i rastenija i razni parazitski rastenija.

Veternici

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

Prehranbenata industrija e osobeno razviena vo Danska.

Taa se bazira na mo{ne proodnite ramni~arski reljefni tipovi i dovolno vla`nata i blagoprijatna klima, koi ovozmo`uvaat visokorazvieno zemjodelsko stopanstvo.

Najpoznati proizvodi se: raznite `itni kulturi, fura`nite kulturi, svinskoto meso, mle~nite proizvodi, jajcata i drugo.

Danskoto zemjodelsko i sto~arsko proizvodstvo e najorganizirano i najproduktivno vo svetot. Vo nego se koristat najnovite nau~ni dostignuvawa i najsovremenite |ubriva.

Energetikata vo zemjite od Severna Evropa e mo{ne silno razviena. Vo Danska mnogu se koristi energijata na veterot, taka {to se izgradeni golem broj veternici, a na Island se koristi hidrotermalnata energija. Posebno zna~ajna vo energetskoto proizvodstvo e Norve{ka, koja po Velika Britanija ima najmnogu nafteni platformi vo Severnoto More, a del od podmorskite nafteni rezervi {to se nao|aat pokraj nejziniot breg sè u{te ne gi eksploatira. Polnovodnite reki, koi so golem pad se spu{taat od Skandinavskite Planini, se golem hidropotencijal {to Norve{ka go koristi so golemiot broj hidroelektri~ni centrali. Golemoto morsko kolebawe (priliv/odliv) e iskoristeno za izgradba na mo}ni hidroelektrocentrali. Spored toa, Norve{ka e golem proizvoditel i izvoznik na nafta i na elektroenergija.

Posebna karakteristika na zemjite od Severna Evropa e ribolovot. Norve{ka, Island i Danska se ribolovni sili i prerabotuva~i na ribi. Me|utoa, poradi pregolemiot ulov na ribi vo Severnoto More od razni dr`avi, ribniot fond se zagrozuva, pa se prezemaat merki za kontroliran ulov.

Vo funkcija na toa se razviva nov na~in na ribarewe preku formirawe ribni farmi, so postavuvawe mre`i vo moreto.

ZADA^A ‡ NApi{i tekst vo koj za sekoja dr`ava od Severna Evropa }e gi navede{ najkarakteristi~nite stopanski granki!

69

SREDNA EVROPA

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

RAZGOVOR

70

‡ Koj del od Evropa se smeta za Sredna Evropa? ‡ Ka`i nekoja od dr`avite {to se nao|aat vo Sredna Evropa!

ZAPOMNI

‡ Sredna Evropa ima centralna geografska polo`ba vo Evropa. ‡ Geografskata polo`ba e mo{ne povolna. ‡ Niz nea pominuvaat pati{ta, `eleznici i re~nokanalski plovni pravci koi ja povrzuvaat so drugite delovi od Evropa. ‡ Vo Sredna Evropa se nao|aat dr`avite: Germanija, Polska, ^ehija, Slovakija, [vajcarija, Lihten{tajn, Avstrija i Ungarija.

Geografska polo@ba, dr@avi I glavni gradovi Geografska polo`ba Sredna (Centralna) Evropa ja opfa}a teritorijata me|u Alpite i Balti~koto More. Se odlikuva so centralna geografska polo`ba vo Evropa. Ovde se prepletuvaat mnogubrojni prirodni i op{testveni vlijanija i komunikacii me|u Ju`na, Zapadna, Severna i Isto~na Evropa.

Se odlikuva so mnogu prostorni razliki. Vo ju`nite delovi se nao|aat Alpite, koi se najvisokite planini vo Evropa, a kon istok ne{to poniskite Karpati. Ju`no od Karpatite se nao|a Panonskata Nizina preku koja Sredna Evropa se povrzuva so Ju`na Evropa. Sredi{nite delovi na Sredna Evropa se odlikuvaat so srednovisoki i niski planini i kotlini, a na sever se prostira teritorijata na golemata Germanskopolska Nizina.

Teritorijata e isprese~ena so golem broj reki i kanali koi ja nadopolnuvaat soobra}ajno-komunikaciskata mre`a.

Del od dr`avite od Sredna Evropa izleguvaat na more i pretstavuvaat primorski zemji. Takvi se Germanija i Polska. Drugite se kontinentalni dr`avi bez izlez na more; takvi se: [vajcarija, Lihten{tajn, Avstrija, ^ehija (^e{ka), Slovakija (Slova~ka) i Ungarija. Ovoj nedostig na geografskata polo`ba se nadopolnuva so komunikacii preku golemiot broj plovni reki i kanali.

Zname

Dr`ava

Glaven grad

‡ Koja teritorija ja zafa}a Sredna Evropa? ‡ Kakva geografska polo`ba ima Sredna Evropa? ‡ Zo{to e povolna geografskata polo`ba? ‡ Koi prostorni razliki se gledaat vo Sredna Evropa koga se odi od jug kon sever? ‡ Osven pati{tata i `eleznicite, koi drugi objekti kako soobra}ajnici se va`ni za geografskata polo`ba na Sredna Evropa? ‡ Koi od dr`avite vo Sredna Evropa se kontinentalni? ‡ Nabroj gi dr`avite {to se nao|aat vo Sredna Evropa i nivnite glavni gradovi!

Povr{ina km2

Naselenie (OON 2009)

Avstrija

Viena

83 859

8 356 707

^ehija

Praga

78 866

10 474 600

Lihten{tajn

Vaduc

160

35 593

Ungarija

Budimpe{ta

93 030

10 029 900

Germanija

Berlin

366 978

82 062 200

Polska

Var{ava

312 685

38 130 300

Slovakija

Bratislava

49 036

5 413 548

[vajcarija

Bern

41 285

7 719 100

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

Dr`avite vo Sredna Evropa Teritorijata na Sredna Evropa e podelena na osum dr`avi, i toa: Avstrija, [vajcarija, Lihten{tajn, Germanija, ^ehija, Polska, Slovakija i Ungarija.

PRA[AWA

Zabele{ka: podatocite vo tabelata se informativni, u~enikot ne mora da gi u~i naizust.

ZADA^A ‡ Napravi svoj tekst kade {to za sekoja dr`ava od Sredna Evropa }e gi navede{ najkarakteristi~nite stopanski granki!

71

SREDNA EVROPA RAZGOVOR

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

‡ [to e karakteristi~no za ureduvaweto na dr`avite od Sredna Evropa ‡ porano i denes?

PRA[AWA

‡ Koi istoriski nastani se va`ni za dr`avnoto ureduvawe na zemjite od Sredna Evropa? ‡ [to e toa Var{avski dogovor? ‡ Navedi gi oficijalnite imiwa na dr`avite {to se nao|aat vo Sredna Evropa! ‡ Kakvo dr`avno ureduvawe ima Germanija?

Osnovni karakteristiki na ureduvaweto na dr@avite Neposrednite istoriski slu~uvawa vo 20 vek se osnovna odrednica za ureduvaweto na dr`avite vo Sredna Evropa. Del od dr`avite ‡ Polska, ^ehoslova~ka, Ungarija i Isto~na Germanija ‡ kako ~lenki na Var{avskiot dogovor po Vtorata svetska vojna imaa socijalisti~ko op{testveno ureduvawe, dodeka Avstrija, Lihten{tajn, [vajcarija i Zapadna Germanija imaa kapitalisti~ko op{testveno ureduvawe. So raspa|aweto na Var{avskiot dogovor vo 1990 godina, vo Sredna Evropa se oformi nova politi~ka karta na dr`avi,taka {to so spojuvawe na Zapadna i Isto~na Germanija se formira{e dene{nata Federalna Republika Germanija, a porane{nata ^ehoslova~ka se podeli na ^ehija i Slovakija. Denes, dr`avite od Sredna Evropa se so kapitalisti~ko op{testveno ureduvawe.

Republika Avstrija ‡ parlamentarna i federativna republika na ~elo so pretsedatel; zakonodavnata vlast e dvodomen parlament.

Parlamentot vo Berlin 72

ZAPOMNI ‡ Od Vtorata svetska vojna do 1990 godina dr`avite Polska, Isto~na Germanija, ^ehoslova~ka i Ungarija imaa socijalisti~ko ureduvawe. ‡ So raspa|aweto na Var{avskiot dogovor vo 1990 godina Zapadna i Isto~na Germanija se obedinija, ^ehoslova~ka se podeli na ^ehija i Slovakija. ‡ Denes site dr`avi od Sredna Evropa imaat kapitalisti~ko op{testvo koe e pazarno orientirano. ‡ Spored dr`avnoto ureduvawe, osven Kne`estvoto Lihten{tajn, site drugi dr`avi se republiki.

ZADA^I ‡ Pronajdi podatoci i napi{i kakvo e dr`avnoto ureduvawe na [panija! ‡ Raspra{aj se i doznaj kakvo dr`avno ureduvawe imaa Polska ^ehija, Slovakija, Isto~na Germanija i Ungarija do raspa|aweto na Var{avskiot dogovor vo 1990 godina!

Praga

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

Federalna Republika Germanija ‡ federalna dr`ava vo koja sekoja od zemjite ima svoj ustav, parlament i vlada. Najvisok organ vo dr`avata e federalen pretsedatel.

Izvr{nata vlast ja br{i federalna vlada na ~elo so federalen kancelar.

Kne`estvo Lihten{tajn ‡ ustavna monarhija na ~elo so knez.

Republika Polska ‡ parlamentarno-pretsedatelska republika. Izvr{nata vlast ja sproveduva pretsedatelot, koj se izbira na pet godini.

Republika Slovakija (Slova~ka) ‡ republika na ~elo so pretsedatel. Zakonodavnata vlast ja vr{i Nacionalniot sovet, a izvr{nata vlast ja vr{i vladata.

Republika Ungarija ‡ parlamentarna republika na ~elo so pretsedatel. Zakonodavnata vlast ja ima dvodomen parlament, a izvr{nata ‡ vladata. [vajcarska Konfederacija ‡ federativna parlamentarna republika. Sekoj kanton ima ustav, parlament i vlada.

Zakonodavna vlast e Federalnoto sobranie od dva doma. Na ~elo na dr`avata i na vladata e pretsedatelot na Konfederacijata.

Republika ^ehija (^e{ka) ‡ spored ureduvaweto e republika na ~elo so pretsedatel. Zakonodavnata vlast ja so~inuvat dvodelen parlament, a izvr{nata ja so~inuva vladata.

DOZNAJ POVE]E Po Vtorata svetska vojna sojuzni~kite sili ja podelija Germanija na Zapadna i Isto~na. Delot na Zapadna Germanija, koj be{e pod uprava na SAD, Velika Britanija i Francija, vo 1949 godina be{e priklu~en kon kapitalisti~kiot svet ‡ kako Sojuzna Republika Germanija, a isto~niot del ‡ kako Demokratska Republika Germanija be{e priklu~en kon socijalisti~kiot svet pod uprava na Sovetskiot Sojuz. Gradot Berlin, isto taka, be{e podelen na zapaden i isto~en so poznatiot Berlinski yid. Vo 1989 godina, so protesti vo Isto~na Germanija be{e urnat Berlinskiot yid i dojde do obedinuvawe na dvete dr`avi vo edna ‡ Federalna Republika Germanija.

73

SREDNA EVROPA RAZGOVOR

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

‡ Gledaj}i ja kartata, opi{i go reljefot vo Sredna Evropa! ‡ Pod koe vlijanie se formira klimata vo Sredna Evropa?

74

Alpski pejza`

PRA[AWA

‡ Navedi go rasporedot na reljefnite odliki vo Sredna Evropa, odej}i od Alpite kon Balti~koto More! ‡ Koi se planinite i so {to se odlikuva visokoplaninskiot reljef vo Sredna Evropa? ‡ Koi planini se sredno visoki vo Sredna Evropa? ‡ Nabroj gi niskite planini vo Sredna Evropa! ‡ Koi nizini se nao|aat vo Sredna Evropa? ‡ Pod kakvo vlijanie e klimata vo Sredna Evropa? ‡ Kakva e klimata vo severozapadnite delovi na Sredna Evropa, a kakva vo isto~nite delovi? ‡ Kakva klima vladee na planinite? ‡ Kakva e vegetacijata?

Osnovni karakteristiki na reljefot I Na klimata vo Sredna Evropa Reljef Reljefot vo Sredna Evropa e pretstaven so visoki planini, srednovisoki i niski planini i nizini.

Visokoplaninskiot reljef go pravat Alpite, koi se prostiraat vo ju`nite delovi na Sredna Evropa. Glavno gi zafa}aat teritoriite na [vajcarija, Lihten{tajn i Avstrija. Se odlikuvaat so viso~ini nad 3 000 m, taka {to na niv e prisuten glacijalen reljef so mnogubrojni i raznovidni glacijalni formi so postojan sneg i mraz.

Srednovisoki se Zapadnite Karpati i Sudetite, koi se protegaat prete`no vo Slovakija, vo Ju`na Polska i vo ^ehija. Najvisok vrv e Gerlahovski [tit (2 655 m) na Tatrite.

Niskite planini zafa}aat zna~itelno pogolemi povr{ini. Prete`no se prisutni vo ^ehija i vo centralnite i jugozapadnite delovi na Germanija. Takvi se srednoevropskite Hercinski Planini ([varcvald, Herc, Tirin{ka [uma, [vapska Jura, ^e{kiot masiv, Rudni Planini i dr.).

Nizinite zafa}aat najgolem del od teritorijata na Sredna Evropa. Pretstaveni se so dve golemi nizinski celini i toa: Germansko-polskata Nizina vo severnite delovi na Sredna Evropa i Panonskata Nizina vo jugoisto~nite de-

Sredna Evropa ‡ reljef

ZAPOMNI ‡ Reljefot na Sredna Evropa e so izrazito visoki planini na jug, kako {to se Alpite, planinite vo Slovakija i vo Ju`na Polska, so niski planini vo sredi{nite delovi na Germanija, na ^ehija i na Polska i so nizini vo pribalti~kite teritorii i na jug so Panonskata Nizina. ‡ Klimata vo Sredna Evropa se menuva od blaga primorska, preku tipi~na umereno kontinentalna, do tipi~na planinska klima. ‡ Vegetacijata e pretstavena so prostrani trevni povr{ini, isprese~eni so listopadni i zimzeleni {umi, visokoplaninski pasi{ta i kamewari.

ZADA^A ‡ Na karta na Sredna Evropa pronajdi gi pova`nite reljefni objekti (planini i nizini) i vo kontekst so nivnata mestopolo`ba objasni so kakva klima se odlikuvaat oddelni teritorii.

Sredna Evropa ‡ vrne`i

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

lovi na Sredna Evropa.

Klima Klimatskite priliki vo Sredna Evropa se predodredeni od geografskata polo`ba i reljefnata struktura na prostorot. Ovde se prepletuvaat vlijanijata na okeanskoto podnebje na Atlantikot od zapad i kontinentalnite vlijanija od istok. Od Atlantskiot Okean duvaat zapadni vetrovi, koi nosat vla`na i blagoprijatna klima, a od istok e prisutna suva i studena kontinentalna klima. Vo formiraweto na klimata vo Sredna Evropa svoi modifikacii vr{at i Alpite i Karpatite po ju`nite delovi. Poradi vakviot splet na klimatskite vlijanija, vo severnite delovi na Sredna Evropa e prisutna primorska klima, vo pogolemiot del od nizinite i niskite planini prevladuva tipi~na kontinentalna klima, a na povisokite planini i na Alpite e prisutna tipi~na planinska klima. Vo pogolemiot del od teritorijata prose~nite mese~ni temperaturi se dvi`at od okolu 00S do okolu 200S, a vrne`ite se okolu 700 mm. Intenzitetot na vrne`ite e ne{to pogolem vo zapadnite delovi i na planinskite masivi, osobeno na Alpite ‡ kade {to dostignuva i do 3 000 mm godi{no.

Vakvite klimatski priliki uslovile pojava na prostrani trevni povr{ini vo nizinite, isprese~eni so listopadna i me{ana {umska vegetacija po planinskite prostori, iglolisna vegetacija na povisokite planinski prostori nad koi ima planinski trevni zaednici, koi na Alpite prodol`uvaat kako kamewari i teritorii pod postojan sneg i mraz.

RE^NIK NA POIMI ALPSKA ili PLANINSKA KLIMA ‡ klimatski tip zastapen na visokite planini. Se odlikuva so ladni, sne`ni i dolgi zimi i kratki i sve`i leta, so pogolemi koli~estva vrne`i od koi golem del se sne`ni.

KONTINENTALNA KLIMA ‡ klimatski tip koj vladee vo vnatre{nosta na kontinentite i se formira nad kopnenite povr{ini, osobeno na kontinentite na severnata hemisfera.

Tipi~na kontinentalna klima vladee vo Isto~na Evropa, vo Centralna Azija i vo centralnite delovi na Severna Amerika. Se odlikuva so mali koli~estvavrne`i (okolu 500 mm), topli leta i ladni zimi so golemi godi{ni kolebawa na temperaturite.

75

SREDNA EVROPA RAZGOVOR

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

‡ Kade se nao|a Panonskata Nizina? ‡ Vo koi dr`avi se prostira Panonskata Nizina?

76

Panonskata Nizina

PRA[AWA ‡ [to e Panonskata Nizina i me|u koi planini e smestena? ‡ Koi dr`avi zafa}aat teritorija od Panonskata Nizina? ‡ [to se toa ostrovski planini? Nabroj nekoi od niv! ‡ [to se toa meandri? ‡ Kakva e re~nata mre`a? ‡ Navedi nekoi pogolemi reki! ‡ Kakva e klimata vo Panonskata Nizina i zo{to? ‡ Kakov rastitelen svet preovladuva? ‡ Kolku e pogodna za zemjodelsko stopanisuvawe i {to najmnogu se odgleduva na nea? ‡ Kakvo e sto~arstvoto vo Panonskata Nizina? ‡ Opi{i ja komunikaciskata i soobra}ajnata povrzanost na Panonskata Nizina!

Panonskata Nizina I nejzinoto zna^ewe za razvojot na stopanstvoto Panonskata Nizina e posebna regija vo Sredna i delumno i vo Ju`na Evropa. Pretstavuva tektonska potolina me|u Alpite, Karpatite, Rodopite i Dinaridite, a gi opfa}a skoro cela Ungarija, delovi od Hrvatska, Srbija, Romanija i pomali delovi od Slovenija, od Avstrija i odSlovakija.

Niz Panonskata Nizina pominuvaat va`ni komunikaciski pravci od Zapadna i Sredna kon Ju`na Evropa i Mala Azija, i od Isto~na Evropa kon Jadranskoto i Sredozemnoto More.

Reljefot e prete`no ramni~arski, so nadmorska viso~ina od okolu 200 m. Vo Ungarija, isto~no od rekata Dunav, se nao|a golemata nizina Alfeld, a poju`no se Slavonija vo Hrvatska i Srem, Banat i Ba~ka vo Srbija. Namesta se pojavuvaat ostrovski planini so mali viso~ini od okolu 500 m.

Takvi se osamenite planini Me~ek, Bakowska [uma, Fru{ka Gora i Slavonskite Planini. Vrz formiraweto na reljefot golemo vlijanie imaat rekite so svoite meandri, a kako rezultat na toa se formirani pove}e takanare~eni zaramnini.

Ovde zna~itelno vlijanie vrz reljefot ima i veterot, koj sitnite sedimenti ~esto gi prenesuva podaleku od rekite.

Geolo{kata gradba e od prete`no aluvijalni sedimenti. Razvieni se plodni po~vi crnici, {to e golem preduslov za zemjodelsko stopanisuvawe. Panonskata Nizina raspologa so gusta mre`a od reki i kanali. Ovde, pokraj Dunav, se nao|aat rekite Sava, Drava, Morava, Tisa i drugi taka {to pretstavuvaat eden od najgolemite hidrografski jazli vo Evropa.

Izvr{eni se melioracii so izgradba na pove}e kanali, od koi najpoznat e kanalot Dunav ‡ Tisa ‡ Dunav. Podzemnite

Son~ogledovo pole

ZAPOMNI ‡ Panonskata Nizina e posebna regija, delumno vo Sredna i delumno vo Ju`na Evropa. ‡ Niz Panonskata Nizina pominuvaat va`ni komunikaciski pravci. ‡ Se odlikuva so ramni~arski prostor i niski ostrovski planini. ‡ Ima gusta re~na mre`a i kanali. ‡ Najva`ni reki se Dunav, Tisa, Drava i Sava. ‡ Visokorazvieni se zemjodelstvoto, sto~arstvoto i prehranbenata industrija. ‡ Vo Panonskata Nizina se sre}avaat i pomali nao|ali{ta na nafta i zemjen gas.

ZADA^A ‡ Pronajdi ja Panonskata Nizina na karta i, spored sodr`inite na kartata, napravi opis na geografskite odliki na Panonskata Nizina!

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

vodi se prili~no visoki.

Klimata vo Panonskata Nizina e kontinentalna.

Prose~nite temperaturi se dvi`at od okolu -300S vo januari do okolu 250S vo juli, so prose~ni godi{ni koli~estva vrne`i od okolu 800 mm vo zapadnite do okolu 500 mm vo isto~nite delovi. Rastitelniot svet e prete`no stepski. Pedolo{kite, hidrografskite i klimatskite uslovi se pogodni za zemjodelsko stopanisuvawe. Tokmu zatoa Panonskata Nizina spa|a vo najva`nite zemjodelski predeli vo Evropa.

Najmnogu uspevaat p~enica i p~enka, a od industriskite kulturi se odgleduvaat son~ogled, maslodajna repka, {e}erna repka i hmeq. Pokraj rekite e razvieno gradinarstvoto, a vo ridestite predeli lozarstvoto i ovo{tarstvoto. Sto~arstvoto e intenzivno. Najmnogu se odgleduvaat goveda, sviwi i `ivina. Soodvetno na toa, najrazviena e prehranbenata industrija.

Vo Panonskata Nizina ima i pomali nao|ali{ta na nafta i zemjen gas.

Panonskata Nizina e dobro komunikativna i proodna.

Edinstven problem se golemite reki, poradi koi pravcite se naso~eni kon ograni~eniot broj mostovi na golemite reki. Ovde pominuvaat va`ni avtomobilski i `elezni~ki soobra}ajnici koi gi povrzuvaat Zapadna i Sredna so Ju`na Evropa i so Mala Azija i Isto~na Evropa so Ju`na Evropa. Glavni stopanski, soobra}ajni, administrativni i trgovski centri se Budimpe{ta, Belgrad, Zagreb i drugi.

Soobra}ajnata komunikacija ja nadopolnuvaat plovnite pati{ta po rekite i kanalite, kako {to e, na primer, plovniot pat Rajna ‡ Majna ‡ Dunav preku koj Severnoto More se povrzuva so Crnoto More.

Pole so p~enka 77

SREDNA EVROPA RAZGOVOR

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

‡ Koi planini se najvisoki vo Evropa? ‡ Kolku se visoki tie? ‡ Zo{to se va`ni planinite?

78

PRA[AWA

‡ Opi{i gi granicite na prostirawe na planinskiot masiv Alpi! ‡ Kade se nao|aat Alpite? ‡ So kakov reljef se odlikuvaat? ‡ [to formiraat gle~erite? ‡ Nabroj nekoi popoznati glacijalni ezera! ‡ Pod koe klimatsko vlijanie se ju`nite padini na Alpite? ‡ Nad koja viso~ina e prisuten postojan sneg i mraz? ‡ Opi{i go visinskoto pojasno prostirawe na rastitelnite zaednici na Alpite! ‡ Za {to se koristat alpskite reki? ‡ Koi neproizvodni dejnosti se razvieni?

Alpi

Alpite I nivnoto zna^ewe za zemjite od Sredna Evropa Alpite se najprostraniot i najvisok planinski sistem vo Evropa. La~no se protegaat od Ligurskoto More do Panonskata Nizina, vo dol`ina od okolu 1 200 km i {iro~ina od 150 do 300 km. Ograni~eni se so bregovite me|u Ligurskoto More ili Lionskiot Zaliv, potoa so dolinata na rekata Rona do @enevskoto Ezero, dolinata preku Ne{atelskoto Ezero do Bodenskoto Ezero, Bavarskata Visoramnina, dolinata na Dunav do Vienskiot Basen, Panonskata Nizina, Trstjanskiot Zaliv, Padskata Nizina i Lombardija do Xenovskiot Zaliv.

Spored reljefot, Alpite se karakteriziraat so izrazit i dobro povrzan centralen greben koj neprekinato se protega po najvisokite vodorazdelni grebeni od Xenovskiot Zaliv do Vienskiot basen. Alpite se isprese~eni so dlaboki re~ni dolini, od koi edni se protegaat skoro paralelno so vodorazdelnite grebeni, kako, na primer, dolinata na rekata Drava, a pogolemiot del se popre~ni, tesni re~ni dolini.

Poradi golemite nadmorski viso~ini od nad 4 000 m (Mon Blan so 4 810 m) na Alpite e razvien tipi~en glacijalen reljef, koj se formira pod vlijanie na mnogubrojni gle~eri.

Taka se formirani glacijalni moreni {to nastanuvaat pod pritisok na gle~erite. Na krajot, od mraznite jazici so topeweto na gle~erite se formiraat glacijalni ezera od kade {to te~at glacijalni potoci, koi, vlevaj}i se edni vo drugi formiraat golem broj reki. Na svojot pat gle~erite

ZAPOMNI ‡ Alpite se najvisok planinski masiv vo Evropa. ‡ Dostignuvaat do 4 800 m.n.v. so vrvot Mon Blan (Monte Bjanko). ‡ Se prostiraat od Xenovskiot Zaliv do Vienskiot Basen vo dol`ina od okolu 1 200 km. ‡ Na Alpite e razvien tipi~en glacijalen reljef so pogolem broj gle~eri. ‡ Pove}e od 2 500 m prostorot e pod postojan sneg i mraz. ‡ Rastitelniot svet po viso~ina se prostira pojasno, kako {to sleduva: prvo listopadni {umi, zimzeleni {umi, visokoplaninski pasi{ta, kamewari, odnosno sneg i mraz.

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

formiraat mrazni dolini ili valovi. Glacijalnite karakteristiki na Alpite uslovile izobilstvo od reki, ezera i izvori, taka {to pretstavuvaat glaven rezervoar na voda za golemite evropski reki, kako {to se Rona, Rajna, Po, Dunav i drugi. Vodostojot na rekite e najgolem vo prolet, a najmal e vo zima. Na Alpite se nao|aat pogolem broj ezera so glacijalno poteklo. Najpoznati se: @enevskoto, Bodenskoto, Maxore, Komo, Garda i golem broj pomali ezera vo povisokite delovi na Alpite.

Poradi golemata teritorija i razlikite vo nadmorskata viso~ina, klimata na Alpite e razli~na. Ju`nite padini na Alpite se pod mediteranski klimatski vlijanija i imaat poblaga klima. Severnite padini se pod klimatski vlijanija od sever i poradi toa se odlikuvaat so rana dolgotrajna zima so mnogu sneg. Predelite {to se nad 2 500 m se pod postojan sneg i mraz. Gle~erite se spu{taat i do 1 300 m.n.v.; nad 2 000 m letnata sezona trae samo 3-4 meseci. Vrne`ite se najprisutni vo sredi{nite delovi na Apite i dostignuvaat do okolu 3 000 mm godi{no.

Rastitelniot svet ima pojasno prostirawe. Poniskite predeli se so listopadna {uma, a povisokite se so zimzeleni {umi {to dostignuvaat do okolu 1 800 m, a potoa po~nuvaat planinski trevni zaednici, kamewari i postojan sneg i mraz. Tie se koristat za razvoj na sto~arstvoto koe vo leto se odviva vo povisokite mesta, a vo zima se spu{ta vo poniskite predeli. Osobeno se razvieni ov~arstvoto i govedarstvoto, ~ii surovini se osnova za prehranbenata industrija, od kade {to se dobivaat visokokvalitetni mesni i mle~ni proizvodi. Vo nedostig na mineralni surovini, industrijata e orientirana kon proizvodi za koi se potrebni malku surovini, a se visokostru~ni, kako {to e na primer, proizvodstvoto na ~asovnici vo [vajcarija. Alpskite reki se koristat za proizvodstvo na hidroelektri~na energija.

Pokraj navedenite, golemo vnimanie mu e posveteno i na razvojot na turizmot, taka {to se izgradeni mnogubrojni turisti~ki centri i za leten i za zimski turizam. Vo [vajcarija e osobeno razvieno bankarstvoto; tamu se nao|aat najpoznatite banki so {teda~i od celiot svet.

Alpski pejza`

ZADA^A ‡ Na karta pronajdi gi Alpite, voo~i koi dr`avi imaat teritorii na Alpite i opi{i kakov e reljefot!

Skija~ki centar 79

SREDNA EVROPA RAZGOVOR

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

‡ Zo{to se va`ni rekite i kako vlijaat tie vrz `ivotot na lu|eto? ‡ Koi reki ti se poznati vo Sredna Evropa?

PRA[AWA

‡ [to ja so~inuva hidrografijata na Sredna Evropa? ‡ Vo koi slivovi te~at rekite od Sredna Evropa? ‡ Kakva e re~nata mre`a vo Sredna Evropa i za {to se koristi? ‡ [to znae{ za rekata Rajna? ‡ Nabroj nekoi kanali so koi Rajna se povrzuva so drugi plovni reki! ‡ [to znae{ za rekata Dunav? ‡ Nabroj drugi reki od Sredna Evropa! ‡ Kakvo e vlijanieto od Sredna Evropa vrz zemjodelskoto proizvodstvo i koi kulturi se proizveduvaat vo Germanskopolskata Nizina? ‡ [to ovozmo`uva plovnosta na rekite? ‡ Kakvi problemi predizvikuvaat rekite vo Sredna Evropa?

Rekite I nivnoto zna^ewe za @ivotoT na lu\eto Hidrografijata na Sredna Evropa ja pretstavuvaat golem broj reki, kanali, ezera i mo~uri{ta.

Re~nata mre`a vo Sredna Evropa, spored dr`avite vo ovaa regija, vo osnova im pripa|a na slivovite na Balti~koto i na Severnoto More, kade {to rekite te~at kon sever, i Sredozemnoto More, kade {to rekite te~at kon jugoistok.

Vodorazdelnata linija glavno vodi preku Alpite, planinata [varcvald, [vapska Jura, [umava, ^e{ko-moravskata visoramnina, Sudetite i Karpatite. Pogolemiot del od rekite vo Sredna Evropa pripa|a na slivovite na Balti~koto i na Severnoto More. Prisustvoto na postojaniot sneg i mraz na Alpite od edna strana, klimatskite vlijanija od Atlantskiot Okean i relativno niskiot reljef od druga ‡ pridonesle vo Sredna Evropa da se razvie gusta re~na mre`a so mo{ne blag pad na rekite. Toa ovozmo`uva golema polnovodnost, bavno istekuvawe i mo{ne povolni uslovi za plovnost.

Tokmu zatoa vo Sredna Evropa rekite imaat golemo soobra} ajno zna~ewe.

Vo Germanija najpoznata e rekata Rajna koja, sobiraj}i gi vodite od Bodenskoto Ezero, od Ciri{koto Ezero i od pogolem broj alpski reki, e plovna u{te od gradot Bazel. Taa gi povrzuva i plovnite pritoki Mozel i Majna koja, pak, preku kanal e povrzana so rekata Dunav. Taka e sozdaden re~en ploven pat od Severnoto do Crnoto More. Rekata Rajna ponatamu preku kanali e povrzana so plovnite reki Vezer i Laba.

Preku rekata Laba so ploven pat se povrzani ^ehija (rekata

Re~no-kanalski soobra}aj 80

RE^NIK NA POIMI KANALSKA MRE@A ‡ sistem od ve{ta~ki vodni tekovi {to se koristat za plovidba, za navodnuvawe, za melioracii na zemji{teto (odvodnuvawe) i za hidroenergetski potrebi.

ODVODEN KANAL ‡ kanal za sobirawe i sproveduvawe na vi{okot voda od nekoj prostor zaradi sozdavawe popovolni uslovi za razvoj na rastitelniot svet i za iskoristuvawe na isu{enoto zemji{te za razni potrebi (za zemjodelsko stopanisuvawe, za izgradba na naselbi, za pati{ta i sli~no).

ZAPOMNI ‡ Sredna Evropa raspolaga so gusta mre`a od reki, kanali, ezera i mo~uri{ta. ‡ Re~nata mre`a vo Sredna Evropa ja formiraat rekite: Rajna, Majna, Laba, Odra, Visla, Dunav, Tisa i mnogu drugi. ‡ Rekite vo Sredna Evropa me|usebno se povrzani so kanali, i na toj na~in formiraat gusta re~no-kanalska plovna mre`a. ‡ Tie gi povrzuvaat Severnoto i Balti~koto More so Crnoto More i Kaspiskoto Ezero. ‡ Pokraj rekite se izgradeni brojni gradovi i pristani{ta. ‡ Rekite vo Sredna Evropa predizvikuvaat i poplavi.

Vodopad ZADA^I ‡ Na karta, so pomo{ na u~ebnikot obidi se da gi pronajde{ rekite i kanalite so koi se povrzuvaat i da gi odredi{ re~no-kanalskite plovni pati{ta me|u Severnoto i Balti~koto More od edna so Crnoto More i Kaspiskoto Ezero od druga strana! ‡ Patem, voo~i kolku i koi gradovi se razvieni pokraj rekite!

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

Vltava), Balti~koto More i rekata Odra vo Polska. Ponatamu, rekata Odra preku rekite Varta i Note} kanalski e povrzana so rekata Visla vo Polska, taka {to vlevaj}i se vo Balti~koto More pravat mo{ne va`na plovna komunikacija so vnatre{nosta na dr`avite, a preku moriwata i so drugi dr`avi.

Vo ramkite na Sredozemnomorskiot sliv kako glavna plovna reka e Dunav koj, sli~no kako Rajna, sobiraj}i gi vodite od Alpite mnogu brzo, u{te od Bavarija stanuva ploven. Vo ramkite na Sredna Evropa pozna~ajni pritoki na Dunav se rekite Vah, Drava so Mura, Sava i Tisa, kade {to, isto taka, vo ramnata Panonska Nizina ima pove}e kanali kako {to se kanalot koj go povrzuva Dunav so ezeroto Balaton, kanalot Dunav ‡ Tisa ‡ Dunav i drugi.

Re~nata mre`a e nadopolneta so golem broj pomali reki, rakavci i mrtvai, koi pokraj golemoto soobra}ajno zna~ewese mnogu va`ni za zemjodelskoto proizvodstvo.

Tokmu zatoa vo Germansko-polskata Nizina i vo Panonskata Nizina se proizveduvaat golemi koli~estva `itni kulturi (p~enica, ja~men, p~enka), industriski kulturi ({e} erna repka, maslodajna repka, son~ogled i hmeq), gradinarski kulturi (kompir, zelka, piper, domat i drugi) i golemi koli~estva fura`ni kulturi, vrz koi se bazira visokorazvieno intenzivno sto~arsko proizvodstvo.

Bogatstvoto so voda i plovnosta na rekite ovozmo`uvaat razvoj na industrijata vo golem broj gradovi, koja glavno se potpira na surovini od zemjodelsko i od sto~arsko proizvodstvo, kako {to e prehranbenata industrija. Tokmu zatoa, me|u drugoto, golem broj gradovi od Sredna Evropa pretstavuvaat i re~ni pristani{ta. Takvi se: Keln, Diseldorf, Duizburg, Frankfurt, Viena, Praga, Bratislava, Vroclav, Var{ava, Budimpe{ta i mnogu drugi, vo koi se uvezuvaat i surovini za metalskata industrija.

Rekite vo Sredna Evropa, pokraj golemite prednosti za naselenieto, poradi relativno niskiot reljef vo periodi na poobemni vrne`i ~esto se izlevaat i predizvikuvaat poplavi. Poradi toa se vr{at razni meliorativni zafati, so izgradba na kanali i odbranbeni nasipi i sli~no.

81

SREDNA EVROPA RAZGOVOR

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

‡ Kade ima najgolema gustina na naselenost vo Evropa? ‡ Koi oblasti se gusto naseleni?

PRA[AWA

‡ Kakva e gustinata na naselenost vo Sredna Evropa? ‡ Nabroj gi najgusto naselenite oblasti i gradovite vo niv! ‡ Koi grupi jazici prevladuvaat vo Sredna Evropa? ‡ Na koi religii pripa|a naselenieto? ‡ So kakva kultura se odlikuva naselenieto?

Naselenieto vo Sredna Evropa Sredna Evropa e edna od najgusto naselenite teritorii vo Evropa, me|utoa, sli~no kako i vo drugite delovi na Evropa, gustinata na naselenost e neramnomerna. Zna~itelno pogusto se naseleni zapadnite delovi na Germanija, osobeno oblastite Rur (gradovite: Keln, Diseldorf, Duizburg, Esen, Dortmund, Bohum i drugi) i Sar (Frankfurt, Majnc, Vizbaden, Manhajm, Darm{tat i drugi), potoa teritoriite okolu gradovite Berlin i Minhen, Praga vo ^ehija, oblasta [lezija vo Polska (Katovice, Sosnovjec, Glivice, Ho`uv i drugi), Viena vo Avstrija, Bratislava vo Slovakija i Budimpe{ta vo Ungarija.

Spored jazi~nata, verskata i kulturnata pripadnost, naselenieto vo Sredna Evropa e razli~no.

Jazici Spored jazi~nata pripadnost, vo Sredna Evropa se zastapeni germanskata i slovenskata grupa jazici, a ne{to pomalku italskata/romanskata i ungaro-finskata grupa jazici. Vo germanskata grupa jazici spa|a germanskiot jazik koj se zboruva vo Germanija, vo Avstrija i vo pogolem del od [vajcarija. Vo slovenskata grupa jazici spa|aat polskiot, ~e{kiot

Sredna Evropa ‡ gustina na naselenost 82

i slova~kiot jazik koi se zboruvaat vo Polska, vo ^ehija i vo Slovakija, a vo grupata spa|a i lu`i~ko srpskiot jazik koj se zboruva vo Germanija. Del od naselenieto vo [vaj-carija pripa|a na italskata grupa jazici kako {to se francuskiot, italijanskiot i retoromanskiot (karakteristi~en za Furlancite), a vo Ungarija se zboruva ungarskiot koj spa|a vo ungaro-finskoto jazi~no semejstvo.

Kultura Sredna Evropa se odlikuva so visoko nivo na razvienost na obrazovanieto i kulturata. Nepismeno naselenie prakti~no ne postoi, taka {to vo kombinacija so visokorazvienoto stopanstvo ovde se izgradeni golem broj grade`ni i arhitektonski objekti. Tipi~ni primeri se gradovite Viena, Praga, Budimpe{ta, Krakov, Hamburg, Minhen, a so ponova arhitektura se Frankfurt, Diseldorf, Var{ava i mnogu drugi. Vo Sredna Evropa na visoko nivo se i umetni~kite dejnosti.

Poradi stopanskite razliki me|u zapadniot i isto~niot del na Sredna Evropa, postojat odredeni razliki i vo na~inot na `iveewe, na rabotewe i na ishrana. Taka, na primer, Ungarija e poznata po mnogu raznovidni i vkusni jadewa, ^ehija i Germanija se poznati po najkvalitetnoto pivo vo svetot, a [vajcarija po najdobrite ~okoladi.

Sredna Evropa ‡ jazici

ZADA^A ‡ Na karta na Sredna Evropa pronajdi gi teritoriite {to se najgusto naseleni, prou~i gi gradovite {to se nao|aat vo niv i voo~i vo koi teritorii se zboruvaat jazicite {to spa|aat vo germanskata, a vo koi jazicite {to spa|aat vo slovenskata grupa jazici.

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

Religii Naselenieto vo Sredna Evropa pripa|a na hristijanskata religija. Vo Polska, vo ^ehija (40% bez verska opredelenost), vo Slovakija, vo Ungarija, vo Avstrija, pogolem del od [vajcarija i vo ju`nite i zapadnite delovi na Germanija, naselenieto e so katoli~ka veroispoved, a vo pogolemiot del od sredna i severoisto~na Germanija naselenieto e so protestantska veroispoved.

ZAPOMNI ‡ Sredna Evropa e edna od najgusto naselenite teritorii vo Evropa. ‡ Gustinata na naselenost e neramnomerna. ‡ Najgusto naseleni se oblastite Rur i Sar vo Germanija i [lezija vo Polska. ‡ Vo Sredna Evropa prete`no se zastapeni germanskata i slovenskata grupa jazici. ‡ Naselenieto e glavno so katoli~ka i so protestantska veroispoved. ‡ Naselenieto vo Sredna Evropa se odlikuva so visoko nivo na obrazovanie i kultura. ‡ Poradi razlikite vo stopanskata razvienost, kaj naselenieto postojat razliki vo na~inot na `iveewe.

Sredna Evropa ‡ religii 83

SREDNA EVROPA RAZGOVOR

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

‡ Kakvo e stopanstvoto vo Sredna Evropa? ‡ Koi industriski podra~ja gi znae{ vo Germanija?

PRA[AWA ‡ [to e osnova za stopanskiot razvoj na Sredna Evropa? ‡ Koi industriski granki se razvile vo Sredna Evropa? ‡ Nabroj gi industriskite podra~ja po dr`avi vo Sredna Evropa! ‡ Koi stopanski granki se razvile vo Germansko-polskata Nizina? ‡ Koja e najrazvienata zemja od Sredna Evropa i koi industriski granki vo nea se najrazvieni? ‡ Koi neproizvodni dejnosti se razvile vo [vajcarija, Germanija i Avstrija? ‡ So {to se odlikuva stopanskiot razvoj na Avstrija? ‡ Koja industrija e razviena vo Polska? ‡ Koja e najslabo razviena zemja od Sredna Evropa? ‡ So {to se odlikuva stopanstvoto vo Ungarija?

ZADA^A Razgledaj ja kartata na Sredna Evropa i napi{i koja od dr`avite kon koja stopanska granka e prete`no orientirana!

84

Stopanstvoto na Sredna Evropa (nekoga[ I denes) Osnova za stopanskiot razvoj na Sredna Evropa se golemite rezervi na `elezo i na jaglen vo regionite na niskite planini vo Germanija, vo ^ehija, vo Polska i vo Slovakija. Kako rezultat na toa najprvo e razviena te{kata industrija, a potoa elektrotehni~kata, ma{inskata, avtomobilskata i hemiskata industrija. Taka se formirani pogolem broj industriski regioni: kako {to se, Rur i Sar vo Germanija, [lezija vo Polska, Sredna ^ehija i Moravija.

Vo Germanija glavni centri se: Dortmund, Keln, Hanover, Frankfurt, [tutgart, Minhen, Jena, Magdeburg, Berlin, Drezden i drugi. Vo ^ehija se: Praga, Liberec, Brno, Ostrava itn. Vo Polska: Var{ava, Bidgo{~, a vo Slovakija: Bratislava i @ilina.

Poradi pogolemata vla`nost vo posevernite delovi, Germansko-polskata Nizina se odlikuva so prisustvo na odredeni prostori pod mo~uri{ta, taka {to stopanski pove}e e orientirana kon sto~arstvoto. Vo ne{to posuvite delovi na nizinata na jug e razvieno poljodelstvoto. Najzastapeni kulturi se kompirot, {e}ernata repka i `itnite kulturi.

Poradi razli~niot op{testveno-ekonomski razvoj i prirodnite razliki na regionite, dr`avite vo Sredna Evropa denes se odlikuvaat so posebna stopanska orientacija. Germanija e visoko razviena industriska zemja vo koja se razvieni site stopanski granki. Taa e me|u najgolemite proizvoditeli na kompiri, `itarici, industriski i krmni rastenija, mle~ni i mesni artikli. Industrijata e raznovidna, a vode~ki se avtomobilskata, ma{inskata, avionskata, hemiskata, elektrotehni~kata i prehranbenata industrija.

Tie se odlikuvaat so visokoavtomatizirana tehnologija i primena na roboti. Ima mnogu razvien tercijaren sektor, kako {to se bankarstvoto i trgovijata. Germanija uvezuva energetski goriva, a izvezuva vredni industriski proizvodi. [vajcarija se odlikuva so visoko razvieno planinsko sto~arstvo, so najpoznati mle~ni proizvodi i ~okoladi vo svetot. Vo nedostig na surovini, orientirana e kon proizvodstvo na precizna mehanika (~asovnici i razni merni uredi), ma{ini, lekovi, nakit i drugo. Ima visokorazvien turizam i svetski poznato bankarstvo. [vajcarija e me|u najrazvienite i najbogatite zemji vo Evropa i vo svetot.

Lihten{tajn e mala dr`ava, stopanski orientirana i povrzana so [vajcarija.

ZAPOMNI ‡ Sredna Evropa e edna od najgusto naselenite teritorii vo Evropa. ‡ Poradi rezervite na `elezo i na jaglen vo Sredna Evropa najprvo e razviena te{kata industrija. ‡ Poznati industriski oblasti se Rur i Sar vo Germanija, [lezija vo Polska i Sredna ^ehija i Moravija vo ^ehija.

Germanija e edna od najrazvienite zemji so visokorazviena avtomobilska, ma{inska, avionska, hemiska, elektrotehni~ka i prehranbena industrija, so visoko avtomatizirana tehnologija. ‡ Vo Germanija, vo [vajcarija i vo Avstrija se razvieni bankarstvoto i turizmot. ‡ Polska se odlikuva so razviena te{ka industrija i zemjodelstvo. ‡ Slovakija e najnerazviena dr`ava vo Sredna Evropa.

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

Avstrija se odlikuva so razvieno zemjodelstvo i prehranbena industrija, razvieno {umarstvo so drvna i industrija za hartija. Poseduva razni prirodni bogatstva i hidroenergija, taka {to se razvieni ma{inogradbata, elektrotehni~kata i razni drugi industriski granki. Ima visokorazvien turizam i trgovija. Glaven industriski region e Vienskiot basen.

Drugite zemji od Sredna Evropa, kako {to se Polska, ^ehija, Slovakija i Ungarija, koi proizlegoa od socijalisti~kiot blok, se poslabo razvieni.

Polska se odlikuva so zemjodelsko stopanisuvawe na sever i so razviena te{ka industrija vo ju`nite i vo jugozapadnite delovi. Glavni industriski regioni se [lezija i okolinata na Var{ava. ^e{koto stopanstvo e, glavno, bazirano na industrijata, i toa na avtomobilskata i elektrotehni~kata industrija, razvieni vo severnite i vo srednite delovi na ^ehija. Vo Moravija e porazvieno zemjodelstvoto. Glavni centri se Praga, Brno, Ostrava i drugi. ^ehija ima razvien turizam vo Praga i vo Karlovi Vari. Vo svetot e poznato ~e{koto pivo.

Slovakija e najslabo razviena zemja vo Sredna Evropa, i taa e prete`no planinska zemja so golema po{umenost. Vo dolinite e razvieno zemjodelstvoto. Najrazvien industriski region e Ko{ice ‡ kako metalurgiski centar, i Bratislava ‡ so pove}e industriski granki. Na Tatrite e razvien turizmot.

Ungarija se odlikuva so golemo zemjodelsko proizvodstvo (p~enica, p~enka, {e}erna repka, son~ogled, vinova loza i dr.) i razviena prehranbena industrija. Glavni centri se regionite okolu Budimpe{ta i ezeroto Balaton, vo koi osvenindustrijata e razvien i turizmot. Vo ponovo vreme sè pove}e se razvivaat uslu`nite dejnosti.

Industriski reoni 85

ISTO^NA EVROPA

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

RAZGOVOR ‡ Koi dr`avi se nao|aat vo Isto~na Evropa? ‡ Dali si slu{nal/a za Rusija? ‡ [to e karakteristi~no za Rusija?

PRA[AWA ‡ Koj prostor go zafa}a Isto~na Evropa? ‡ Opi{i gi granicite na Isto~na Evropa! ‡ Kakva e geografskata polo`ba na Isto~na Evropa? ‡ Kako se nadopolnuva geografskata polo`ba? ‡ Koj prostor se narekuva Vrata na narodite i zo{to? ‡ Kakva e teritorijata na Isto~na Evropa spored reljefot? ‡ [to pretstavuval Sovetskiot Sojuz? ‡ Koi dr`avi denes se vbrojuvaat vo Isto~na Evropa?

Moskva ZADA^A ‡ Na karta na Isto~na Evropa identifikuvaj gi dr`avite i glavnite gradovi, opi{i na koi moriwa izleguvaat i zo{to se smeta deka Isto~na Evropa ima ponepovolna geografska polo`ba.

86

Geografska polo@ba, dr@avi I glavni gradovi Geografska polo`ba Isto~na Evropa go zafa}a {irokiot prostor vo isto~nite delovi na evropskiot kontinent. Poto~no, gi opfa}a teritoriite od Severniot Leden Okean na sever do Crnoto More, Kavkaz i Kaspiskoto Ezero na jug i jugoistok, od Balti~koto More i Karpatite na zapad do planinata i rekata Ural na istok kako formalni granici me|u Evropa i Azija. Me|utoa, pokraj izlezot na ovie moriwa, geografskata polo`ba na Isto~na Evropa e ne{to ponepovolna vo odnos na drugite delovi na Evropa. Sostojbata se podobruva so vospostaveniot re~no-kanalski soobra}aj, koj ovozmo`uva povrzuvawe na vnatre{nosta na teritorijata so Crnoto More, so Balti~koto More, so Kaspiskoto Ezero i posredno so Severnoto More.

Isto~na Evropa preku Vratata na narodite (teritorijata me|u Kaspiskoto Ezero i planinata Ural) komunicira so Azija, preku Crnoto More i protocite Bosfor i Dardaneli se povrzuva so Sredozemnoto More i Ju`na Evropa, a preku Balti~koto More so Atlantskiot Okean. Poradi golemite geografski {iro~ini i zamrznuvawe, izlezot i plovidbata po severnite moriwa se poograni~eni. So isklu~ok na Belorusija i Moldavija, site dr`avi od Isto~na Evropa izleguvaat na more.

Teritorijata na Isto~na Evropa se odlikuva so prete`no zaramneto zemji{te na koe ima nezna~itelno izdignati predeli. Planinata Ural e edinstven pozabele`liv srednovisok planinski venec, lesno prooden i bogat so rudni nao|ali{ta. Tokmu zatoa vo Isto~na Evropa i vo evropskiot del na Rusija se razvile pogolem broj milionski gradovi.

ZAPOMNI

Zname

Dr`ava

Glaven grad

km2

(OON, 2009)

Belorusija

Minsk

207 595

9 671 900

Estonija

Talin

45 227

1 340 341

Latvija/ Letonija

Riga

64 610

2 257 300

Litvanija

Vilnius/Vilno

65 301

3 350 400

Moldavija

Ki{iwev

33 700

3 572 700

Rusija

Moskva

17 075 400

143 420 000

Ukraina

Kiev

603 700

46 143 700

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

‡ Isto~na Evropa zafa}a {irok prostor vo isto~nite delovi na Evropa. ‡ Se prostira od Karpatite na zapad do Ural na istok i od Arkti~kiot Okean na sever do Crnoto More i Kaspiskoto Ezero na jug. Me|u planinata Ural i Kaspiskoto Ezero se nao|a prostorot {toe nare~en Vrata na narodite, bidej}i kako najprooden kopnen pat e Dr`avi i glavni gradovi Isto~na Evropa do 1991 godina politi~ko-administra- koristen za komunikacija tivno egzistira{e kako edna dr`avna celina poznata kako na naselenieto me|u EvSovetski Sojuz. Taa be{e najgolemata dr`ava vo svetot, ropa i Azija. koja se prostira{e vo Evropa i vo Azija. Po raspa|aweto na ‡ Isto~na Evropa Sovetskiot Sojuz, vo 1991 godina se formiraa 15 dr`avi, od sproveduva komunikacija koi 6 se vo Evropa i 8 vo Azija, dodeka najgolemata dr`ava, so svetot preku re~no-kaRusija, zafa}a teritorija i vo Evropa i vo Azija. Na evrop- nalskiot soobra}aj, Crnoskata teritorija le`i sosem mal del od Kazahstan, poradi to More i Balti~koto More. {to toj se smeta za aziska dr`ava.

Denes, spored prirodnite i stopanskite karakteristiki, ‡ Po raspa|aweto na vo Isto~na Evropa se vbrojuvaat dr`avite Estonija, Lat- Sovetskiot Sojuz, vo vija/Letonija, Litvanija, Belorusija, Ukraina, Moldavija i ISto~na Evropa se formirani dr`avite: Rusija.

Rusija, Ukraina, Belorusija, Estonija, Latvija/Letonija, Litvanija i Moldavija.

Povr{ina Naselenie

Zabele{ka: podatocite vo tabelata se informativni, u~enikot ne mora da gi u~i naizust.

87

ISTO^NA EVROPA

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

RAZGOVOR ‡ [to znae{ za Oktomvriskata socijalisti~ka revolucija od 1917 godina? ‡ [to pretstavuval Sovetskiot Sojuz? ‡ [to se slu~ilo so Sovetskiot Sojuz?

PRA[AWA ‡ Koga e formiran Sovetskiot Sojuz i do koga postoel? ‡ [to se slu~ilo po raspa|aweto na Sovetskiot Sojuz vo 1991 godina? ‡ Koi dr`avi se oformeni vo Isto~na Evropa kako posebni? ‡ Kakvi se dr`avite spored politi~koto ureduvawe? ‡ Koja od dr`avite se prostira i vo Evropa i vo Azija?

Osnovni karakteristiki na ureduvaweto na dr@avite So Oktomvriskata socijalisti~ka revolucija vo 1917 godina od nekoga{nata Carska Rusija se formira Sojuzot na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki. Vo ramkite na nego vleguvaa 15 republiki: 6 na evropskiot kontinent i 8 na aziskiot kontinent, dodeka Rusija se prostira i na evropskoto i na aziskoto kopno. Site tie bea upravuvani od eden centar ~ie sedi{te be{e Moskva.

Sovetskiot Sojuz kako najgolema dr`ava (spored povr{inata) opstojuva{e do 1991 godina, koga nekoga{nite republiki prerasnaa vo samostojni dr`avi.

Na evropskiot kontinent kako posebni dr`avi se oformija: Belorusija, Estonija, Latvija/Letonija, Litvanija, Moldavija i Ukraina; Rusija se protega od Evropa do Tihiot Okean na istok i ja zafa}a cela Severna Azija. Soodvetno na nivnoto doskora{no op{testveno ureduvawe i stopansko `iveewe, dr`avite od Isto~na Evropa imaat posebno dr`avno ureduvawe.

Moskva ‡ Kremaq 88

ZAPOMNI ‡ So Oktomvriskata socijalisti~ka revolucija vo 1917 godina od nekoga{nata Carska Rusija se formira Sovetskiot Sojuz. ‡ Sovetskiot Sojuz egzistira{e kako najgolema dr`ava po teritorija vo svetot do 1991 godina. ‡ Vo 1991 godina od Sovetskiot Sojuz vo Evropa se formiraa dr`avite: Rusija, Ukraina, Belorusija, Estonija, Latvija, Litvanija i Moldavija. ‡ Site dr`avi od Isto~na Evropa, spored dr`avnoto ureduvawe, se republiki.

DOZNAJ POVE]E

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

Republika Belorusija ‡ republika so pretsedatel i zakonodavna vlast vo dvodomen parlament. Izvr{nata vlast ja ima vladata.

Republika Estonija ‡ parlamentarna republika na ~elo so pretsedatel. Zakonodavnata vlast ja ima ednodomen parlament, a izvr{nata vlast ja ima vladata.

Republika Latvija/Letonija ‡ parlamentarna republika na ~elo so pretsedatel. Zakonodavnata vlast e vo nadle`nost na parlamentot, a izvr{nata ‡ vo nadle`nost na vladata.

Republika Litvanija ‡ pretsedatelska republika, zakonodaven organ e parlamentot, a izvr{nata vlast ja sproveduvaat pretsedatelot i vladata.

Republika Moldavija ‡ republika na ~elo so pretsedatel, zakonodavna vlast e parlamentot, a izvr{na vlast e vladata.

Ruska Federacija ‡ federativna republika na ~elo so pretsedatel. Izvr{nata vlast ja ima vladata. Zakonodaven organ e dvodomno federalno sobranie (Sovet na Federacijata i Dr`avnata duma).

Republika Ukraina ‡ republika na ~elo so pretsedatel.

Zakonodavna vlast e Vrhovnata rada. Izvr{nata vlast ja ima kabinetot na ministri.

So Oktomvriskata revolucija vo 1917 godina i so ukinuvaweto na Carska Rusija se sozdade Sojuzot na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki (SSSR) so socijalisti~ko dr`avno ureduvawe, glavno upravuvan od Moskva. Celiot `ivot i stopanisuvaweto be{e podredeno na interesite na dr`avata. Taka, Sovetskiot Sojuz stana industriski, voeno i politi~ki silna dr`ava, so intenzivni vselenski istra`uvawa i glaven konkurent na Soedinetite Amerikanski Dr`avi. No, za smetka na toa, gra|anite ne `iveeja dovolno bogato i poradi toa kon krajot na 80-tite godini na 20 vek, glavno, neruskoto naselenie zapo~na da izrazuva nezadovolstvo. Toa rezultira{e so raspa|awe na Sovetskiot Sojuz. Vo 1991 godina petnaesette sovetski republiki prerasnaa vo posebni dr`avi, me|u koi i Rusija, koja vo prviot moment zaostana ekonomski. Denes, so golemite prirodni bogatstva i so preorientacijata vo na~inot na proizvodstvoto, Rusija ja nadminuva krizata i povtorno se izdiga na me|unaroden, na stopanski, na politi~ki i na voen plan.

89

ZADA^A

‡ Raspra{aj se, pro~itaj i napi{i vo vrska so Sovetskiot Sojuz: kako i koga se formiral, koga se raspadnal i {to se slu~ilo potoa?

Kiev

ISTO^NA EVROPA

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

RAZGOVOR ‡ Gledaj}i ja kartata na Evropa, kakov reljef e zastapen vo Isto~na Evropa? ‡ Dali ima razliki vo klimata niz Isto~na Evropa?

ZADA^A ‡ Spored tekstot vo knigata, na kartata na Isto~na Evropa so boi obele`i gi klimatskite pojasi i rastitelnite zaednici.

Del od Isto~na Evropa ‡ reljef 90

Reljefot I klimata vo Isto^na Evropa Reljef Reljefot skoro na celata teritorija na Isto~na Evropa e ednoli~en. Glavno, pripa|a na Isto~noevropskata Nizina.

Se odlikuva so blago ridesto razbranuvana povr{ina so mali nadmorski viso~ini {to ne preminuvaat pove}e od 500 m nadmorska viso~ina.

Pokarakteristi~ni reljefni celini se visoramninite.

Takvi se: Srednoruskata Visoramnina, Privol{kata Visoramnina, Valdajskata Visoramnina, Pridneprovskata Visoramnina, Beloruskata Greda, Severnata Visoramnina.

Tipi~ni ramnici pretstavuvaat nizinite {to se nao|aat vo primorskite teritorii ili me|u takanare~enite visoramnini. Takvi nizini se: Prikaspiskata Nizina, Crnomorskata Nizina, O~ko-donskata Nizina, Polesje vo Belorusija i vo Severna Ukraina i Pribalti~kata Nizina i nizinite sprema Beloto i Barencovoto More na sever.

Isklu~ok vo reljefot se mali delovi od planinite Karpati vo zapadnite delovi na Ukraina koi dostignuvaat nad 2 000 m, kako i delovi od planinata Ural so viso~ini do okolu 1 500 m n.v.

Klima Ridesto razbranuvaniot reljef, koj ednoli~no se prostira na ogromna teritorija {to izleguva na pove}e moriwa na jug, na zapad i na sever, kako i relativno niskiot planinski venec Ural od istok ‡ se glavna odrednica za klimatskite karakteristiki na teritorijata na Isto~na Evropa. [irokoto pojasno prostirawe na teritorijata od okolu 45 do 700 s.g.{. ovozmo`ilo prisustvo na pove}e klimatski tipovi. Taka, na primer, vo najsevernite delovi na Isto~na Evropa e prisutna polarna klima, a pogolemiot del od godinata e so negativni temperaturi; sprotivno na toa ‡ vo najju`nite, odnosno vo primorskite delovi na Crnoto More e prisutna sredozemnomorska ili mediteranska klima, a temperaturite retko pa|aat pod nulata. Me|u ovie dva klimatski tipa e prisutna tipi~na kontinentalna klima, koja vo golema mera e pod vlijanie na klimatskite priliki vo Sibir na istok i Severnoto More od zapad. Vo ovie prostori vrne`ite se dvi`at okolu 500-700 mm. Vo severnite i vo ju`nite delovi na Isto~na Evropa tie se dvi`at od 300-500 mm, a vo Prikaspiskata Nizina se dvi`at do okolu 300 mm godi{no, taka {to tamu vladee polupustinski kli-

PRA[AWA

matski tip.

Rastitelen svet Vakvite klimatski odliki vo Isto~na Evropa go opredeluvaat i prostiraweto na rastitelnite zaednici. Taka, vo najsevernite teritorii e zastapena tundrata, koja se odlikuva so zakr`lavena vegetacija od li{ai, movovi i retki trevi. Poju`no se prostiraat nepregledni zimzeleni {umi, poznati pod imeto tajga. Tie se zamenuvaat so listopadni {umi koi, odej}i kon jug, stanuvaat sè poretki i preminuvaat vo trevni prostori ‡ stepi, koi vo nedostig na vrne`i vo Prikaspiskata Nizina dobivaat karakteristiki na polupustinska vegetacija.

@etva na p~enica

ZAPOMNI ‡ Reljefot vo Isto~na Evropa se odlikuva kako blago ridesto razbranuvana povr{ina so mali nadmorski viso~ini {to ne preminuvaat pove}e od 500 m. ‡ [irokopojasnoto prostirawe na teritorijata uslovilo pove}e klimatski tipovi, i toa: polarna, kontinentalna, mediteranska i polupustinska klima. ‡ Rastitelnite zaednici vo Isto~na Evropa se prostiraat pojasno, kako {to sleduva: tundra na sever, tajga, stepa i polustepa vo poju`nite delovi.

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

Isto~na Evropa ‡ vrne`i

‡ Kakov e reljefot vo Isto~na Evropa? ‡ Nabroj nekoi visoramnini! ‡ Koi nizini se izdvojuvaat vo Isto~na Evropa? ‡ Od {to zavisi klimata vo Isto~na Evropa? ‡ Koi klimatski tipovi postojat? ‡ Za koi delovi od Isto~na Evropa e karakteristi~na polarnata klima? ‡ Kakvi klimatski vlijanija se ~uvstvuvaat okolu Crnoto More? ‡ Kakva e klimata me|u severnite i ju`nite delovi na Isto~na Evropa? ‡ Kakva klima se sre}ava vo Prikaspiskata Nizina? ‡ Navedi gi rastitelnite zaednici odej}i od sever kon jug! ‡ [to e tundra? ‡ [to e tajga? ‡ [to e stepa?

91

ISTO^NA EVROPA RAZGOVOR

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

‡ [to e Volga? ‡ Kade se nao|a? ‡ Koi reki gi znae{ vo Isto~na Evropa?

92

PRA[AWA ‡ Kakvi se rekite vo Isto~na Evropa? ‡ Vo koi slivovi spa|aat rekite od Isto~na Evropa? ‡ Nabroj nekoi od rekite od Isto~na Evropa i ka`i vo koj sliv spa|aat! ‡ Zo{to pokraj rekite vo Isto~na Evropa se razvile pove}e gradovi? ‡ Kakov e re~no-kanalskiot soobra}aj vo Isto~na Evropa? ‡ Navedi nekoi od kanalite {to gi povrzuvaat rekite i moriwata? ‡ Za {to se koristat rekite vo Isto~na Evropa? ‡ Kakvi problemi predizvikuvaat rekite vo Isto~na Evropa?

Re^nata mre@a ‡ karakteristiki, zna^ewe I problemi Re~nata mre`a vo Isto~na Evropa se odlikuva so golemi i dolgi reki koi imaat prostrani slivovi. Rekite pripa|aat na slivovite na Atlantskiot Okean, na Severniot Leden Okean i na Kaspiskoto Ezero. Rekite od slivot na Atlantskiot Okean se vlevaat vo Balti~koto, vo Crnoto i vo Azovskoto More i zafa}aat slivna povr{ina od okolu 1 800 000 km2. Najgolemi pritoki na Balti~koto More se Neva i Zapadna Dvina, na Crnoto More se Dnestar i Dnepar, a na Azovsko More ‡ rekata Don. Vo slivot na Kaspiskoto Ezero od teritorijata na Isto~na Evropa spa|aat slivnata teritorija na rekata Volga so pritokite Oka i Kama i rekata Ural. Volga e najdolga i najgolema reka vo Evropa. Vo slivot na Severniot Leden Okean, poto~no na Beloto i na Barencovoto More, spa|aat pove}e reki, od koi pozna~ajni se Severna Dvina, Pe~ora i Onega.

Rekite vo Isto~na Evropa glavno izviraat okolu Valdajskata, Srednoruskata i Severnata Visoramnina, koi pretstavuvaat i glavni vodorazdelni linii. Poradi niskiot reljef re~nata mre`a e relativno gusta, a vo kontekst na klimatskite uslovi rekite se mo{ne golemi i polnovodni.

DOZNAJ POVE]E REKI

DOL@INA KM

VOLGA

3 688

DUNAV

2 850

URAL

2 534

DNEPAR

2 285

DON

1 970

PE^ORA

1 809

RAJNA

1 326

SEVERNA DVINA

1 302

LABA

1 165

VISLA

1 095

Deltata na Volga

ZAPOMNI ‡ Rekite vo Isto~na Evropa se dolgi, golemi, bavni i polnovodni. ‡ Rekite od Isto~na Evropa pripa|aat na slivovite na Atlantskiot i na Arkti~kiot Okean i na Kaspiskoto Ezero. ‡ Rekite vo Isto~na Evropa se povrzani so kanali i na toj na~in formiraat golem re~no-kanalski sistem koj gi povrzuva Balti~koto More so Kaspiskoto Ezero i so Crnoto More. ‡Osven za plovidba, se koristat za navodnuvawe i za proizvodstvo na elektri~na energija. Poznati ve{ta~ki ezera se Kujbi{evskoto, Gorkievskoto, Vologradskoto i Ribinskoto Ezero.

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

Zna~ewe Pokraj rekite se razvile mo{ne golemi gradovi, kako {to se: Moskva, Ni`ni Novgorod, Kazaw, Samara, Volgograd, Rostov, Kiev, Dnepropetrovsk i drugi. Dol`inata na rekite i nivnata polnovodnost ovozmo`uvaat razvien re~no-kanalski soobra}aj.

Isto~na Evropa e povrzana so edinstven ploven re~nokanalski sistem go so~inuvaat rekite Volga, Don, Dnepar, Dnestar, Zapadna Dvina, Neva i nivnite pritoki, taka {to e ovozmo`ena re~no-kanalska plovidba me|u Kaspiskoto Ezero, Crnoto i Azovskoto More i Balti~koto i Beloto More.

Najva`ni plovni kanali se Balti~ko More ‡ Belo More, Moskva ‡ Volga, Volga ‡ Don. Osven vo sferata na zemjodelstvoto, rekite imaat golemo zan~ewe kako energetski potencijal, taka {to na nivse izgradeni golem broj ve{ta~ki akumulacii so golemi hidroelektrocentrali. Takvi ezera na rekata Volga se Volgogradskoto, Kujbi{evskoto, Gorkievskoto i Ribinskoto Ezero, a na rekata Don ‡ Cimljanskoto Ezero.

Problemi Gustata re~na mre`a, koja se odlikuva so mal pad na re~nite korita vo niskiot reljef vo Isto~na Evropa, e ~esta pri~ina za izlevaweto na rekite i predizvikuvaweto poplavi.

Kanalot Don ‡ Volga RE^NIK NA POIMI DELTA ‡ ramnica pred utokata na rekite vo moriwata ili ezerata, nastanata so talo`ewe na re~en materijal niz koj rekata se vleva preku mnogu takanare~eni rakavci. Deltite se vo oblik na triagolnik. Karakteristi~ni se deltite na Nil, Volga i Dunav.

POPLAVA ‡ visok vodostoj na rekite i izlevawe na vodata od re~noto korito, taka {to se poplavuva okolnoto zemji{te, odnosno re~nata dolinska zaramnina.

93

ISTO^NA EVROPA

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

RAZGOVOR ‡ Koi dr`avi se nao|aat vo Isto~na Evropa? ‡ Spored dr`avite, koi narodi `iveat vo Isto~na Evropa?

PRA[AWA

‡ Kakva e gustinata na naselenost vo Isto~na Evropa? ‡ Koi od isto~noevropskite dr`avi se pogusto naseleni? ‡ Koi se najbrojni narodi vo Isto~na Evropa? ‡ Nabroj gi narodite {to `iveat vo Isto~na Evropa! ‡ Vo koi grupi jazici spa|aat jazicite {to se zboruvaat vo Isto~na Evropa? ‡ Koi se ungaro-finski jazici? ‡ Koi se slovenski jazici? ‡ Koi se italski jazici? ‡ Koi se balti~ki jazici? ‡ Kakvi kulturni dostignuvawa se postignati vo Isto~na Evropa?

Sli^nosti I razliki na naselenieto vo Isto^na Evropa Vo odnos na drugite regioni na Evropa, teritorijata na Isto~na Evropa e zna~itelno pogolema. Golemoto prostirawe po geografska {iro~ina i razli~nite klimatski priliki se glavna pri~ina za relativno pomalata naselenost na Isto~na Evropa, kade {to gustinata na naselenost e, glavno, pod 50 `/km2. Isklu~ok se Ukraina i Moldavija, koi se malku pogusto naseleni. Naselenieto e prete`no razmesteno vo sredi{nite pojasi na Isto~na Evropa, dodeka severnite i ju`nite prikaspiski oblasti se zna~itelno poretko naseleni.

Moskva ZADA^A

94

‡ Na karta na Isto~na Evropa, spored dr`avite, so razli~ni boi nanesi gi jazi~nite grupi na koi im pripa|aat.

Isto~na Evropa ‡ gustina na naselenost

Religija Mnozinstvoto od naselenieto na Isto~na Evropa pripa|a na hristijanskata religija. Pogolemiot del od nego, poto~no naselenieto vo Rusija, vo Ukraina, vo Belorusija i vo Moldavija e so pravoslavna veroispoved, naselenieto vo Litvanija e so katoli~ka veroispoved, a naselenieto vo Letonija i vo Estonija e so protestantskata veroispoved.

Kultura Golemite prostranstva vo Isto~na Evropa uslovile razvoj na razli~ni kulturi i tradicii. Posebna odlika vo Rusija, vo Ukraina i vo Belorusija se razni arhitektonski gradbi so op{tokulturni tradicii, bogati literaturni, nau~ni, muzi~ki, sportski i drugi dostignuvawa. Naselenieto vo Moldavija, za razlika od slovenskoto, ima posebni karakteristiki vo odnos na kultura i tradicija. Sli~ni se sostojbite vo pribalti~kite dr`avi, no so zna~itelni vlijanija na slo- venskite narodi.

Se zabele`uva deka vo pogolemiot del od Isto~na Evropa naselenieto ima sli~ni jazici, religija i kultura ‡ za razlika od nekoi drugi regioni na Evropa.

RE^NIK NA POIMI EMIGRACISKA ZEMJA ‡ teritorija ili dr`ava od kade {to naselenieto se iseluva vo drugi teritorii, odnosno vo drugi dr`avi.

Isto~na Evropa ‡ jazici

ZAPOMNI ‡ Isto~na Evropa e so relativno retka naselenost. ‡ Pogusto naseleni se Moldavija i Ukraina. ‡ Vo slovenskata grupa jazici spa|aat ruskiot, ukrainskiot i beloruskiot jazik. ‡ Vo italskata grupa spa|a moldavskiot jazik. ‡ Litvanskiot i letonskiot jazik spa|aat vo balti~koto jazi~no podra~je. ‡ Vo ungaro-finskoto jazi~no semejstvo spa|a estonskiot jazik. ‡ Naselenieto vo Rusija, vo Belorusija, vo Ukraina i vo Moldavija e so pravoslavna veroispoved, Litvancite se katolici, a Letoncite i Estoncite se protestanti. ‡ Naselenieto vo Isto~na Evropa e so razli~na kultura, visokoobrazovano, so dostreli vo razni oblasti od `ivotot na ~ove{tvoto. ‡ Naselenieto ima pove}e sli~nosti i spored jazi~nata i spored religiskata pripadnost.

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

Jazici Vo Isto~na Evropa najbrojni narodi se Rusite i Ukraincite, a ne{to pomalku se zastapeni Belorusite, Moldavcite, Litvancite, Letoncite i Estoncite.

Rusite, Ukraincite i Belorusite pripa|aat na slovenskata grupa narodi i zboruvaat ruski, ukrainski i beloruski jazik, koi spa|aat vo slovenskata grupa jazici i me|usebno se mo{ne sli~ni. Kaj niv se koristi kirili~no pismo. Vo Moldavija se zboruva moldavskiot jazik, koj spa|a vo italskata/romanskata grupa jazici. Litvancite i Letoncite zboruvaat litvanski i letonski jazici {to spa|aat vo posebno balti~ko jazi~no podra~je, a Estoncite zboruvaat estonski, koj spa|a voungaro-finskoto jazi~no semejstvo. Karakteristi~no e toa {to vo Litvanija, vo Letonija, vo Estonija, vo Belorusija i vo Ukraina ima golemi grupacii rusko naselenie koe ima status na malcinstvo i zboruva ruski jazik.

95

ISTO^NA EVROPA RAZGOVOR

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

‥ Spored reljefot i klimata, koi stopanski granki vo Isto~na Evropa bi trebalo da bidat razvieni?

DOZNAJ POVE]E Na 26 april 1986 godina vo ^ernobil, Severna Ukraina, eksplodira eden od ~etirite atomski reaktori, {to predizvika ekolo{ka katastrofa so svetski razmeri. Milioni lu|e bea radioaktivno ozra~eni, golem broj po~inaa, a u{te pogolem broj se razbolea. Radioaktivnata pra{ina be{e raznesena od vetrovite {to duvaa vo severozapaden pravec, najmnogu kon Belorusija. Po ovaa nesre}a svetot u{te pove}e se sprotivstavuva na natamo{nata izgradba na atomski centrali.

Fabrika 96

Uslovi za razvoj na stopanstvoto vo isto^na Evropa Isto~na Evropa na svojata golema teritorija raspolaga so razli~ni prirodni bogatstva. Zatoa tamu se razvieni razni stopanski granki. Me|utoa, poradi posebna organizacija vo razvojot na stopanskite granki, tie ne se na nivo kako vo Sredna ili vo Zapadna Evropa.

Zemjodelstvoto e prete`no organizirano i razvieno vo sredi{nite delovi na Isto~na Evropa, nekade {to glavno, se proizveduvaat `itni kulturi. Najzastapena e p~enicata koja se odgleduva vo pojasot na Ukraina i Rusija do Ural.

Poseverno se zastapeni pootporni `itni kulturi, kako ’r`, oves i ja~men. Ovaa teritorija e najgolemata `itnica vo Evropa. Osven `itaricite, zastapeno e odgleduvaweto na kompir, {e}erna repka i son~ogled. Vo ju`nite delovi, okolu Crnomorjeto se zastapeni gradinarstvoto i vinovata loza. Paralelno so prostranoto zemjodelsko proizvodstvo e razvieno i sto~arstvoto. Najzastapeni se govedarstvoto i sviwarstvoto.

Poseverno, vo prostranite {umski kompleksi na ruskata tajga e razvieno {umarstvoto.

Teritoriite na severnite (poradi ladnata klima i mo~uri{noto zemji{te) i ju`nite prikaspiski prostori (poradi visokite temperaturi i polupustinskite klimatski uslovi) ne se povolni za zemjodelsko stopanisuvawe.

Razvojot na industrijata vo zemjite od Isto~na Evropa e ne{to porazli~en od razvojot vo drugite delovi na Evropa.

U{te vo vremeto na Sovetskiot Sojuz taa be{e orientirana kon razvoj na te{kata industrija. Najgolemo vnimanie se posvetuva{e na proizvodstvoto na golemi i grade`ni ma{ini, lokomotivi, transportni sredstva i oru`je, a pomalku vnimanie mu se posvetuva{e na industriskoto proizvodstvo za {iroka potro{uva~ka. Najrazvieni industriski centri se podra~jata okolu gradovite Moskva, Sankt Peterburg, Ni`ni Novgorod, Samara i Volgograd vo Rusija, potoa Kiev, Zaporo`je i Donec vo Ukraina, Minsk vo Belorusija itn. Za razvojot na industrijata se va`ni rudnite nao|ali{ta na Ural i golemite energetski bogatstva.

Energetskite bogatstva vo Isto~na Evropa se ogromni, osobeno onie vo Rusija od koi zavisi golem del od razvojot vo drugi dr`avi. Isto~na Evropa raspolaga so golemi koli~estva jaglen, nafta i zemjen gas, no raspolaga i so golemo proizvodstvo na hidroelektri~na energija. Me|utoa,

PRA[AWA ‡ So kakvi prirodni bogatstva raspolaga Isto~na Evropa? ‡ [to e karakteristi~no za zemjodelstvoto? ‡ Koi od sto~arskite granki se najrazvieni? ‡ Vrz {to se temeli razvojot na {umarstvoto i na drvnata industrija? ‡ Koja industrija prevladuva i {to se proizveduva najmnogu? ‡ Nabroj nekoi od industriski centri vo Isto~na Evropa! ‡ Koi energetski izvori gi ima i se eksploatiraat vo Isto~na Evropa? ‡ Zo{to e poslabo razviena soobra}ajnata mre`a? ‡ Kakov e stepenot na zagaduvawe na `ivotnata sredina? ‡ Dali Rusija e vo ~ekor so tehni~ko-tehnolo{kiot razvoj vo svetot? ‡ Kade e razvien turizmot vo Isto~na Evropa?

ZADA^A ‡ Na karta na Isto~na Evropa, spored lokacijata na gradovite, utvrdi gi industriskite podra~ja.

RE^NIK NA POIMI PRIRODNI RESURSI ‡ site prirodni bogatstva {to ~ovekot mo`e direktno ili indirektno da gi koristi i prisposobi za svoi potrebi. Mo`e da bidat pogodni zemjodelski povr{ini, voden potencijal, rudni bogatstva, {umi, energetski potencijal.

GEOGRAFSKI PREGLED NA REGIONITE VO EVROPA

iako pogolem del od naselenieto `ivee vo evropskiot del, prirodnite energetski izvori se koristat i vo aziskiot del na Rusija, taka {to se izgradeni golem broj naftovodi i gasovodi ‡ kako za dr`avite od Isto~na Evropa taka i za drugite dr`avi od Evropa.

Poradi golemite prostranstva soobra}ajnata mre`a vo Isto~na Evropa e poslabo razviena, spored brojot i spored kvalitetot na pati{tata. Golema uloga igra `elezni~kiot transport, vodniot soobra}aj (osobeno re~no-kanalskata plovidba), no i avionskiot soobra}aj.

Kako na po~etokot na razvojot na industrijata vo svetot taka i vo zemjite od Isto~na Evropa zaradi pogolemo proizvodstvo se otvoraat razni fabriki bez da se vodi smetka za zagaduvaweto i za za{titata na `ivotnata sredina. Edna od havariite be{e eksplozijata na atomskata centrala vo ukrainskiot ^ernobil vo 1986 godina.

Vo sferata na tehni~ko-tehnolo{kiot razvoj zemjite od Isto~na Evropa, osobeno Rusija, se na vrvot zaedno so zemjite od Zapadna Evropa i od svetot, a Rusija e edna od vode~kite vselenski sili vo svetot.

Razvojot na turizmot e orientiran vo pogolemite centri i vo toplite oblasti na Crnoto More i na Kaspiskoto Ezero.

Isto~na Evropa ‡ industriski podra~ja 97

pra[awa ‡ Koi poluostrovi spa|aat vo Ju`na Evropa? ‡ Kakva geografska polo`ba ima Ju`na Evropa? ‡ [to se toa rabni moriwa? ‡ Nabroj gi dr`avite {to se nao|aat na Pirinejskiot Poluostrov! ‡ Nabroj gi dr`avite {to se nao|aat na Apeninskiot Poluostrov! ‡ Nabroj gi dr`avite {to se nao|aat na Balkanskiot Poluostrov! ‡ Nabroj nekoi pova`ni protoci vo Sredozemjeto? ‡ Koi se najva`nite kulturi i civilizacii niz istorijata na Evropa? ‡ Kakvi dr`avni ureduvawa postojat vo Ju`na Evropa? ‡ [to se toa mladi vene~ni planini? ‡ Kako se narekuvaat golemite ramnici pome|u planinite? ‡ Nabroj gi i poka`i gi na karta planinskite masivi vo Evropa! ‡ Koi se najpoznatite nizini vo Ju`na Evropa? ‡ Kakvi tipovi reljef se zastapeni vo Ju`na Evropa? ‡ Kakvi manifestacii se slu~uvaat poradi geolo{kata nestabilnost na zemji{teto? ‡ [to e zemjotres?

-So koja naprava se merat zemjotresite? ‡ Navedi nekoi aktivni vulkani vo Ju`na Evropa?

-Kako vlijaat vulkanite vrz `ivotot na lu|eto? ‡ Kakvi klimatski tipovi se prisutni vo Sredozemjeto? ‡ Koi se odlikite na mediteranskata klima? ‡ Navedi nekoi teritorii {to se odlikuvaat so planinska klima! ‡ Kakva vegetacija e prisutna vo Ju`na Evropa? ‡ Koi se najkarakteristi~ni pretstavnici na rastitelnite zaednici vo Ju`na Evropa? ‡ Navedi nekoi listopadni rastitelni vidovi? ‡ Koi od kulturnite rastenija se najzastapeni vo Ju`na Evropa? ‡ Kade (geografski) e smesteno Sredozemnoto

98

More? ‡ Na kolku delovi se deli Sredozemnoto More? ‡ Kakva e bregovata linija na Ju`na Evropa? ‡ Nabroj nekoi ostrovi i poluostrovi {to se nao|aat vo Sredozemnoto More? ‡ Kakva e klimata vo oblastite na Sredozemnoto More? ‡ Koi pogolemi reki se vlevaat vo Sredozemnoto More? ‡ Kakvi se rastitelniot i `ivotinskiot svet vo Sredozemnoto More? ‡ Koi se najpoznati protoci? ‡ Nabroj gi najpoznatite pristani{ta vo Sredozemnoto More? ‡ Kakva industrija se razviva vo litoralniot pojas? ‡ Kakvo e turisti~koto zna~ewe i zo{to se razviva turizmot? ‡ Kakva e razmestenosta na naselenieto vo Ju`na Evropa? ‡ Koi teritorii vo Ju`na Evropa se najgusto naseleni? ‡ Koi narodi `iveat na Pirinejskiot Poluostrov? ‡ Koi narodi `iveat na Apeninskiot Poluostrov? ‡ Koi narodi `iveat na Balkanskiot Poluostrov? ‡ Na koja grupa pripa|aat jazicite {to se zboruvaat vo Ju`na Evropa? ‡ Navedi gi jazicite {to se zboruvaat vo Ju`na Evropa? ‡ Koi i kakvi pisma se koristat vo Ju`na Evropa? ‡ Koi religii gi ispoveda naselenieto vo Ju`na Evropa? ‡ So {to se odlikuvaat lu|eto vo Ju`na Evropa? ‡ Zo{to Ju`na Evropa zaostanuva vo stopanskiot razvoj vo odnos na drugite regioni od Evropa? ‡ Vrz baza na kakvi surovini se razviva industrijata vo Ju`na Evropa? ‡ Koi stopanski granki prevladuvaat vo Ju`na Evropa?

‡ Koi zemjodelski proizvodi se najkarakteristi~ni? ‡ Koi industriski granki se najrazvieni vo Ju`na Evropa? ‡ Navedi nekoi od najrazvienite industriski podra~ja i centri! ‡ Nabroj gi neproizvodnite dejnosti koi se razvieni! ‡ Kakov e stepenot na razvoj na turizmot i zo{to? ‡ Koi teritorii od Evropa se ozna~uvaat kako Zapadna Evropa? ‡ Kakvi mo`at da bidat mo`nostite za komunikacija so svetot? ‡ [to ovozmo`uvaat golemite i plovni reki vo Zapadna Evropa? ‡ Kakvi se dr`avite spored stopanskata razvienost? ‡ [to se toa kolonijalni sili i kolonijalni posedi? ‡ Kakva e geografskata polo`ba na Zapadna Evropa? ‡ Nabroj gi dr`avite {to se nao|aat vo Zapadna Evropa! ‡ Kako e orientirano kapitalisti~koto op{testvo vo sferata na stopanstvoto? ‡ Kakvi op{testveni ureduvawa se sre}avaat vo zemjite na Zapadna Evropa? ‡ Nabroj gi imiwata na dr`avite koi se nao|aat vo Zapadna Evropa! ‡ Koi teritorii go so~inuvaat Obedinetoto Kralstvo na Velika Britanija i Severna Irska? ‡ Vo koi dr`avi od Zapadna Evropa na ~elo na dr`avata se nao|a kral ili kralica? ‡ Koi dr`avi od Zapadna Evropa imaat pretsedatel na ~elo na dr`avata? ‡ Kakov e reljefot vo Zapadna Evropa? ‡ Nabroj gi planinite {to se sre}avaat vo Zapadna Evropa! ‡ Kakov e reljefot vo Holandija? ‡ Pod koe vlijanie se formira klimata vo Zapadna Evropa? ‡ [to e toa Golfska struja? ‡ Zo{to ima mali temperaturni razliki me|u zimata i letoto? ‡ So {to se odlikuva atlantskoto podnebje? ‡ Zo{to Zapadna Evropa se narekuva Zelena Evropa? ‡ Kakvi morski bregovi postojat? ‡ Kako se narekuvaat visokite morski bre-

govi? ‡ Kade ima niski bregovi vo Zapadna Evropa? ‡ [to e karakteristi~no za bregovite na Holandija? ‡ Kakvo e kolebaweto na moreto (priliv i odliv)? ‡ Kako se snabduva Zapadna Evropa so surovini? ‡ [to se toa estuari i navedi nekolku! ‡ Kako vlijae pomorskiot soobra}aj vrz razvojot na vnatre{nosta na Zapadna Evropa? ‡ Kako se eksploatira naftata vo Severnoto More? ‡ Kakva e gustinata na naselenost vo Zapadna Evropa? ‡ Koi grupi narodi go pretstavuvaat naselenieto na Zapadna Evropa? ‡ Koi narodi spa|aat vo germanskata grupa? ‡ Kade `iveat potomcite na Keltite? ‡ Koi jazici se zboruvaat vo zemjite od Zapadna Evropa? ‡ Koi se posebni jazici? ‡ Na koi religii pripa|a naselenieto vo Zapadna Evropa? ‡ Koi dr`avi od Zapadna Evropa se poznati kako kolonijalni sili? ‡ Kakov e prirodniot prirast na naselenieto vo Zapadna Evropa? ‡ Koi stopanski granki od primarniot sektor se najrazvieni vo Zapadna Evropa? ‡ [to se proizveduva najmnogu vo sferata na poljodelstvoto? ‡ Koi sto~arski granki se najrazvieni? ‡ [to e karakteristi~no za Holandija vo oblasta na poljodelstvoto? ‡ Kakvo bilo industriskoto proizvodstvo vo Zapadna Evropa vo po~etokot na razvojot? ‡ Kade i zo{to se razvile prvite industriski pretprijatija? ‡ Kako se orientirani novite industriski granki i {to proizveduvaat tie? ‡ Koi se pogolemi industriski centri vo Zapadna Evropa? ‡ Kako se obezbeduva energijata vo Zapadna Evropa? ‡ So {to se odlikuva Francija vo sferata na energetikata? ‡ Koi neproizvodni dejnosti se razvieni? ‡ Koi se najkarakteristi~nite turisti~ki

99

podra~ja? ‡ Koi teritorii gi zafa}a Severna Evropa? ‡ Kako se imenuva poinaku Severna Evropa spored ime na poluostrov? ‡ Zo{to se narekuvaat nordiski zemji? ‡ Zo{to Severna Evropa ima povolna geografska polo`ba? ‡ Kakov tip reljef prevladuva vo Severna Evropa? ‡ So koi protoci se povrzani Severnoto i Balti~koto More? ‡ Koi dr`avi spa|aat vo Severna Evropa? ‡ Koi se glavni i pogolemi gradovi vo Severna Evropa? ‡ Nabroj gi oficijalnite imiwa na dr`avite od Severna Evropa! ‡ Koi od dr`avite od Severna Evropa se kralstva? ‡ Koi od dr`avite od Severna Evropa se republiki? ‡ Koi drugi teritorii spa|aat vo Norve{ka? ‡ Kakov e reljefot vo Severna Evropa? ‡ Koi planini se glavna odlika na reljefot vo Severna Evropa? ‡ Kako se narekuvaat karakteristi~nite reljefni formi vo Severna Evropa? ‡ Za {to se koristat fjordovite? ‡ Na koja teritorija od Severna Evropa ima vulkani, zemjotresi i gejziri? ‡ Kakva e klimata na bregovite na Norve{ka? ‡ Kakva e klimata na bregovite na Balti~koto More so Botniskiot Zaliv? ‡ Kako vlijae klimata vrz vodniot soobra}aj vo Balti~koto More? ‡ Kakva e bregovata razgranetost na Skandinavskiot Poluostrov? ‡ Kakvi se reljefot i morskite bregovi vo Danska? ‡ [to ovozmo`uva razgranetiot breg na Severna Evropa? ‡ Koi gradovi se razvieni na bregovite na Severna Evropa? ‡ Kakvi se re~nite tekovi vo Severna Evropa i {to ovozmo`uvaat tie? ‡ Kakva e naselenosta na teritorijata na Severna Evropa? ‡ Kakva e gustinata na naselenost? ‡ Vo koi delovi prete`no e razmesteno naselenieto vo Severna Evropa? ‡ Nabroj gi najgolemite gradovi vo zemjite na Severna Evropa!

100

‡ Vo koi grupi jazici spa|aat jazicite {to se zboruvaat vo zemjite od Severna Evropa? ‡ Koj od jazicite spa|a na ungaro-finskoto jazi~no semejstvo vo Severna Evropa? ‡ Na koja religija pripa|a naselenieto od Severna Evropa? ‡ Kakvi se obrazovnoto i kulturnoto nivo na naselenieto? ‡ Kade se nao|a Laponija i po {to ti e poznata? ‡ Spored stepenot na razvienost vo koja grupa spa|aat dr`avite od Severna Evropa? ‡ Koi se najrazvieni stopanski granki vo zemjite na Severna Evropa? ‡ Koja od dr`avite i zo{to ima silno razvieno zemjodelstvo? ‡ Koja industrija e karakteristi~na za [vedska? ‡ Koi dr`avi imaat razvieni ribolov i industrija za prerabotka na ribi? ‡ Zo{to se razvieni drvnata industrija i proizvodstvoto na hartija? ‡ Prehranbenata industrija e najrazviena vo Danska. [to se proizveduva najmnogu? ‡ Koj vid energija se koristi vo Danska i zo{to? ‡ Za koja dr`ava e karakteristi~na hidrotermalnata energija? ‡ Koja od skandinavskite dr`avi ima najmnogu nafteni platformi vo Severnoto More? ‡ Kako go koristi Norve{ka hidroenergetskiot potencijal? ‡ [to znae{ za ribnite farmi i zo{to se formiraat tie? ‡ Koja teritorija ja zafa}a Sredna Evropa? ‡ Kakva geografska polo`ba ima Sredna Evropa? ‡ Zo{to e povolna geografskata polo`ba? ‡ Koi prostorni razliki se gledaat vo Sredna Evropa, odej}i od jug kon sever? ‡ Osven pati{tata i `eleznicite, koi drugi objekti kako soobra}ajnici se va`ni za geografskata polo`ba na Sredna Evropa? ‡ Koi od dr`avite {to sae nao|aat vo Sredna Evropa se kontinentalni? ‡ Nabroj gi dr`avite i glavnite gradovi vo Sredna Evropa! ‡ Koi istoriski nastani se va`ni za dr`avnoto ureduvawe na zemjite od Sredna Evropa?

‡ [to e toa Var{avski dogovor? ‡ Navedi gi oficijalnite imiwa na dr`avite {to se nao|aat vo Sredna Evropa! ‡ Kakvo dr`avno ureduvawe ima Germanija? ‡ Navedi go rasporedot na reljefnite odliki vo Sredna Evropa, odej}i od Alpite kon Balti~koto More! ‡ Koi se planinite i so {to se odlikuva visokoplaninskiot reljef vo Sredna Evropa? ‡ Koi planini se srednovisoki vo Sredna Evropa? ‡ Nabroj gi niskite planini vo Sredna Evropa! ‡ Koi nizini se nao|aat vo Sredna Evropa? ‡ Pod kakvo vlijanie e klimata vo Sredna Evropa? ‡ Kakva e klimata vo severozapadnite delovi na Sredna Evropa, a kakva e vo isto~nite delovi? ‡ Kakva klima vladee na planinite? ‡ Kakva e vegetacijata? ‡ [to e Panonskata Nizina i me|u koi planini e smestena? ‡ Koi dr`avi zafa}aat teritorija od Panonskata Nizina? ‡ [to se toa ostrovski planini? Nabroj nekoi od niv! ‡ [to se meandri? ‡ Kakva e re~nata mre`a? ‡ Navedi nekoi pogolemi reki! ‡ Koi delovi ja co~inuvaat Panonskata Nizina? ‡ Kakva e klimata vo Panonskata Nizina i zo{to? ‡ Kakov rastitelen svet prevladuva? ‡ Kolku e pogodna za zemjodelsko stopanisuvawe i {to najmnogu se odgleduva? ‡ Kakvo e sto~arstvoto vo Panonskata Nizina? ‡ Opi{i ja komunikaciskata i soobra}ajnata povrzanost na Panonskata Nizina! ‡ Opi{i gi granicite na prostirawe na planinskiot masiv Alpi! ‡ Kade se nao|aat Alpite? ‡ So kakov reljef se odlikuvaat? ‡ [to formiraat gle~erite? ‡ Nabroj nekoi popoznati glacijalni ezera! ‡ Pod koe klimatsko vlijanie se ju`nite padini na Alpite? ‡ Nad koja viso~ina se prisutni postojani sneg i mraz?

‡ Opi{i go visinskoto pojasno prostirawe na rastitelnite zaednici na Alpite. ‡ Za {to se koristat alpskite reki? ‡ Koi neproizvodni dejnosti se razvieni? ‡ [to ja so~inuva hidrografijata na Sredna Evropa? ‡ Vo koi slivovi spa|aat rekite od Sredna Evropa? ‡ Kakva e re~nata mre`a vo Sredna Evropa i za {to se koristi? ‡ [to znae{ za rekata Rajna? ‡ Nabroj nekoi kanali so koi Rajna se povrzuva so drugi plovni reki! ‡ [to znae{ za rekata Dunav? ‡ Navedi i drugi reki od Sredna Evropa! ‡ Kakvo e vlijanieto od Sredna Evropa vrz zemjodelskoto proizvodstvo i koi kulturi se proizveduvaat vo Germanskopolskata Nizina? ‡ [to ovozmo`uva plovnosta na rekite? ‡ Kakvi problemi predizvikuvaat rekite vo Sredna Evropa? ‡ Kakva e gustinata na naselenost vo Sredna Evropa? ‡ Nabroj gi najgusto naselenite oblasti i gradovite vo niv! ‡ Koi grupi jazici prevladuvaat vo Sredna Evropa? ‡ Na koi religii pripa|a naselenieto? ‡ So kakva kultura se odlikuva naselenieto? ‡ [to e osnova za stopanskiot razvoj na Sredna Evropa? ‡ Koi industriski granki se razvile vo Sredna Evropa? ‡ Nabroj gi industriskite podra~ja po dr`avi vo Sredna Evropa! ‡ Koi stopanski granki se razvile vo Germansko-polskata Nizina? ‡ Koja e najrazvienata zemja vo Sredna Evropa i koi industriski granki vo nea se najrazvieni? ‡ Koi neproizvodni dejnosti se razvile vo [vajcarija, vo Germanija i vo Avstrija? ‡ So {to se odlikuva stopanskiot razvoj na Avstrija? ‡ Koja industrija e razviena vo Polska? ‡ Koja e najslabo razviena zemja vo Sredna Evropa? ‡ So {to se odlikuva stopanstvoto vo Ungarija? ‡ Koj prostor go zafa}a Isto~na Evropa?

101

‡ Opi{i gi granicite na Isto~na Evropa! ‡ Kakva e geografskata polo`ba na Isto~na Evropa? ‡ Kako se nadopolnuva geografskata polo`ba? ‡ Koj prostor se narekuva Vrata na narodite i zo{to? ‡ Kakva e teritorijata na Isto~na Evropa spored reljefot? ‡ [to be{e Sovetskiot Sojuz? ‡ Koi dr`avi denes se vbrojuvaat vo Isto~na Evropa? ‡ Koga e formiran Sovetskiot Sojuz i do koga postoel? ‡ [to se slu~ilo po raspa|aweto na Sovetskiot Sojuz vo 1991 godina? ‡ Koi dr`avi se oformeni vo Isto~na Evropa kako posebni? ‡ Kakvi se dr`avite spored politi~koto ureduvawe? ‡ Koja od dr`avite se prostira i vo Evropa i vo Azija? ‡ Kakov e reljefot vo Isto~na Evropa? ‡ Nabroj nekoi visoramnini! ‡ Koi nizini se izdvojuvaat vo Isto~na Evropa? ‡ Od {to zavisi klimata vo Isto~na Evropa? ‡ Koi klimatski tipovi postojat? ‡ Za koi delovi od Isto~na Evropa e karakteristi~na polarnata klima? ‡ Kakvi klimatski vlijanija se ~uvstvuvaat okolu Crnoto More? ‡ Kakva e klimata me|u severnite i ju`nite delovi na Isto~na Evropa? ‡ Kakva klima se sre}ava vo Prikaspiskata Nizina? ‡ Navedi gi rastitelnite zaednici, odej}i od sever kon jug! ‡ [to e tundra? ‡ [to e tajga? ‡ [to e stepa? ‡ Kakvi se rekite vo Isto~na Evropa? ‡ Vo koi slivovi spa|aat rekite od Isto~na Evropa?

102

‡ Nabroj nekoi reki od Isto~na Evropa i ka`i vo koj sliv spa|aat! ‡ Zo{to pokraj rekite vo Isto~na Evropa se razvile pove}e gradovi? ‡ Kakov e re~no-kanalskiot soobra}aj vo Isto~na Evropa? ‡ Navedi nekoi od kanalite koi gi povrzuvaat rekite i moriwata? ‡ Za {to se koristat rekite vo Isto~na Evropa? ‡ Kakvi problemi predizvikuvaat rekite vo Isto~na Evropa? ‡ Kakva e gustinata na naselenost vo Isto~na Evropa? ‡ Koi od isto~noevropskite dr`avi se pogusto naseleni? ‡ Koi se najbrojni narodi vo Isto~na Evropa? ‡ Nabroj gi narodite {to `iveatvo Isto~na Evropa! ‡ Vo koi grupi jazici spa|aat jazicite {to se zboruvaat vo Isto~na Evropa? ‡ Koi se ungaro-finski jazici? ‡ Koi se slovenski jazici? ‡ Koi se italski/romanski jazici? ‡ Koi se balti~ki jazici? ‡ Kakvi kulturni dostignuvawa se Postignativo Isto~na Evropa? ‡ Kakvi se prirodnite bogatstva vo Isto~na Evropa? ‡ [to e karakteristi~no za zemjodelsvoto? ‡ Koi od sto~arskite granki se najrazvieni? ‡ Vrz {to se temeli razvojot na {umarstvoto i na drvnata industrija? ‡ Koja industrija prevladuva i {to se proizveduva najmnogu? ‡ Navedi nekoi od industriskite centri vo Isto~na Evropa! ‡ Koi energetski izvori gi ima i se eksploatiraat vo Isto~na Evropa? ‡ Zo{to e poslabo razviena soobra}ajnata mre`a? ‡ Kakov e stepenot na zagaduvawe na `ivotnata sredina? ‡ Kade e razvien turizmot vo Isto~na Evropa?

TEMI I SODR@INI 4. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA ‡ GEOGRAFSKA POLO@BA, GRANICI I GOLEMINA ‡ BREGOVA RAZGRANETOST NA AZIJA ‡ RELJEFNI ODLIKI NA AZIJA ‡ KLIMA I VEGETACIJA ‡ HIDROGRAFIJATA VO AZIJA ‡ PRIRODNI BOGATSTVA NA AZISKIOT KONTINENT

5. SOCIOGEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA AZIJA ‡ NASELENIETO NA AZIJA ‡ REGIONALNA PODELBA NA AZIJA

6. REGIONALEN PREGLED NA AZIJA ‡ ISTO^NA AZIJA ‡ JUGOISTO^NA I JU@NA AZIJA ‡ SREDNA AZIJA ‡ JUGOZAPADNA AZIJA

103

GEOGRAFSKA POLO@BA, GRANICI I GOLEMINA

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA

RAZGOVOR

104

‡ Koj e najgolem kontinent vo svetot? ‡ Koj e najblizok kontinent do Evropa i Afrika? ‡ Kako se narekuvaat trite kontinenti zaedno?

Kineskiot yid

Azija e najgolem kontinent vo svetot, so skoro edna tretina od povr{inata na Zemjinoto kopno (44 587 555 km2).

Pretstavuva kompaktna kopnena masa koja, so isklu~ok na nekoi ostrovi, se prostira na severnata hemisfera. Se protega na okolu 8 600 km vo pravec istok-zapad, od Mala Azija do utokata na rekata Amur, a vo pravec sever-jug se protega na okolu 8 400 km od 'rtot ^eljuskin do 'rtot Pijai na Malajskiot Poluostrov. Granicata so Evropa e po linijata: planina Ural ‡ reka Ural ‡ Kaspisko Ezero ‡ dolina Mani~ ‡ Crno More ‡ Bosfor ‡ Mramorno More ‡ Dardaneli ‡ Egejsko More, vklu~uvaj}i go i Kipar. Od Afrika ja odvojuvaat Sueckiot Kanal, Crvenoto More i protokot Bab el Mandeb. Zaokru`ena e so: Indiskiot Okean od jug, Tihiot Okean od istok i Severniot Leden Okean od sever, vo koi se nao|aat pove}e krajbre`ni moriwa. Azija ima golem broj ostrovi okolu kontinentot i onie koi {to protegaat vo Indonezija do Timorskoto More i Molu~kite

PRA[AWA ‡ Kolkava povr{ina zafa}a Azija? ‡ Opi{i ja granicata na aziskiot kontinent! ‡ Kade se spojuvaat Afrika, Azija i Evropa? ‡ Pod koe zaedni~ko ime se poznati Azija, Afrika i Evropa? ‡ Na koe mesto se pribli`uvaat Azija i Severna Amerika? ‡ Kako komunicira Azija so Atlantskiot Okean? ‡ So koi teritorii se pribli`uva kon Avstralija?

ZADA^A ‡ Dobro razgledaj ja kartata na Azija i zabele`i na koja hemisfera se prostira Azija, koi se nejzinite krajni kopneni delovi i so koi okeani i moriwa e zaobikolena!

ZAPOMNI

Beringoviot Protok

‡ Azija e najgolem kontinent vo svetot so okolu 44,5 milioni km2. ‡ So ogromen del se prostira na severnata hemisfera, no gi opfa}a site klimatski pojasi na Zemjata. ‡ Azija se grani~i so Arkti~kiot Okean na sever, so Tihiot Okean na istok, so Indiskiot Okean na jug, so Crvenoto More, Sueckiot Kanal, Sredozemnoto More, Crnoto More, Kaspiskoto Ezero, rekata i planinata Ural na zapad. ‡ Azija, Evropa i Afrika se spoeni i se narekuvaat Star Svet. ‡ Azija se pribli`uva kon Severna Amerika na 85 km kaj Beringoviot Protok.

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA

Ostrovi.

Azija, Evropa i Afrika se spoeni kontinenti vo koi egzistirale razni civilizacii i kulturi, a poznati pod zaedni~koto ime star svet. Dene{nite granici pome|u niv se pove}e dogovorni. Taka se postaveni bidej}i na niv se javuvaat preodni pojasi pome|u zemji{teto, klimata, rastitelniot i `ivotinskiot svet i naselenieto. Kako posebni se izdvojuvaat Vratata na narodite (prostorot me|u planinata Ural i Kaspiskoto Ezero) me|u Azija i Evropa i Sinajskiot Poluostrov pome|u Azija i Afrika.

Od Severna Amerika ja deli Beringoviot Protok so {iro~ina od 85 km, koj poradi arkti~kata klima ne e mnogu korisen za komunikacija me|u dvata kontinenta.

Preku ostrovite vo Indonezija, Azija se pribli`uva do Avstralija.

Vakvata geografska polo`ba na Azija, so neposreden izlez na tri okeani i posrednata komunikacija preku Crvenoto More, Sueckiot Kanal i Sredozemnoto More so Atlantskiot Okean, nedvosmisleno zboruva za mo{ne dobra centralna geografska polo`ba na kontinentot. Me|utoa, zaradi prirodni prepreki, kulturni i istoriski pri~ini, Azija ima izvr{eno pogolemo vlijanie po Evropa, dodeka drugite kontinenti imaat vlijanie vo nekoi nejzini periferni delovi. Vo ponovo vreme Azija vr{i vlijanie vrz Avstralija preku naseluvawe.

105

BREGOVA RAZGRANETOST NA AZIJA RAZGOVOR

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA

‡ Koga se veli deka ima golema bregova razgranetost? ‡ So koi okeani i moriwa grani~i Azija?

PRA[AWA ‡ Zo{to Azija ima dolga bregova linija? ‡ Nabroj nekoi od poluostrovite i od ostrovskite teritorii na Azija! ‡ Na karta najdi gi rabnite moriwa i zalivi od ju`nata strana na Azija! ‡ Najdi gi na karta moriwata i zalivite {to se nao|aat na isto~nata strana na aziskiot kontinent! ‡ Koi se najkarakteristi~nite pomorski protoci i premini? ‡ Poslu`i se so karta na Azija. Koi od okeanite i moriwata se nepogodni za plovidba?

Prostranata teritorija i izlezot na Azija na Indiskiot, Tihiot i Arkti~kiot Okean i Sredozemnoto More se pri~ini za dolgata bregova linija. Bregovata razgranetost pove}e se gleda preku izdvoenite pogolemi ostrovski i poluostrovski teritorii. Vo jugozapadnite delovi se izdvojuvaat poluostrovot Mala Azija i Arabiskiot Poluostrov.

Vo Ju`na Azija se izdvojuvaat Indiskiot Poluostrov i Indokineskiot so Malajskiot Poluostrov, ostrovite na Indonezija i Filipini. Vo Isto~na Azija se izdvojuvaat Korejskiot Poluostrov, Kam~atka i ^ukotskiot Poluostrov.

Ovde pripa|aat Japonskite Ostrovi, ostrovot Sahalin i Kurilskite Ostrovi. Me|utoa, pogolemiot del od bregovite vo osnova ne se mnogu razgraneti so prisustvo na pogolem broj mali zalivi.

Pokraj ovie prostori postojat pogolem broj takanare~eni sredozemni i rabni moriwa i zalivi. Vo jugozapadnite delovi na Azija kon Evropa i Afrika se nao|a Sredozemnoto More so dlaboko navlezenoto Crno More. Me|u Azija i Afrika se protega Crvenoto More, koe preku Sueckiot Kanal i protokot Bab el Mandeb gi povrzuva Sredozemnoto More so Adenskiot Zaliv i Arabiskoto More, odnosno Indiskiot

Azija ‡ grupi ostrovi 106

ZAPOMNI ‡ Azija ima dolga bregova linija. ‡ Bregovata razgranetost na Azija e najgolema vo nejzinite jugoisto~ni i isto~ni delovi, kade {to ima pogolem broj ostrovi i poluostrovi. ‡ Najgolemi poluostrovi vo Azija se: Mala Azija, Arabiskiot Poluostrov, Indiskiot Poluostrov, Indokineskiot Poluostrov, Korejskiot Poluostrov i poluostrovot Kam~atka. ‡ Najgolemi ostrovi se ostrovite na Indonezija, Filipinskite i Japonskite Ostrovi.

Mnogu va`ni protoci i kanali se: Sueckiot Kanal, Bab el Mandeb, Malajskiot Protok, Tajvanskiot Protok, Korejskiot Premin i Beringoviot Protok.

ZADA^A ‡ Nabquduvaj ja kartata na Azija i objasni koi teritorii pridonesuvaat za mo{ne golemata bregova razgranetost na aziskiot kontinent!

Plovni objekti RE^NIK NA POIMI

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA

Okean. Od nego, preku Omanskiot Zaliv i Ormuskiot Protok, dlaboko vo kopnoto navleguva Persiskiot Zaliv. Me|u Indija i Indokina se prostira golemiot Bengalski Zaliv od kade {to ponatamu kako sredozemni moriwa pome|u ostrovite na Indonezija i Filipini se nao|aat Andamanskoto More, Ju`nokineskoto More so zalivite Sijamski i Tonkinski, Javanskoto More, Sulaveskoto More, Bandskoto More, Timorskoto More, Arafurskoto More i drugi. Vo isto~nite delovi na Azija se nao|aat Isto~nokineskoto More, @oltoto More, Japonskoto More, Ohotskoto More i Beringovoto More. Vo Arkti~kiot Okean se nao|aat ^ukotskoto More, Isto~nosibirskoto More, Laptevskoto i Karskoto More.

Me|u moriwata vo Jugoisto~na i vo Isto~na Azija se nao|aat pogolem broj morski protoci i premini, va`ni za odvivawe na vodniot soobra}aj. Pova`ni pomorski premini se Malajskiot Protok me|u Andamanskoto i Javanskoto More, Sundskiot Protok me|u Indiskiot Okean i Javanskoto More, Tajvanskiot Protok me|u Ju`nokineskoto i Isto~nokineskoto More, Korejskiot Premin me|u @oltoto i Japonskoto More, Tatarskiot Premin me|u Japonskoto i Ohotskoto More i Beringoviot Protok me|u Beringovoto i ^ukotskoto More.

Vakvata bregova razgranetost, so isklu~ok na Arkti~kiot Okean, ovozmo`uva celogodi{na plovidba po site moriwa i okeani. Ova osobeno doa|a do izraz i vo funkcija na gusto naselenite primorski prostori vo Ju`na, vo Jugoisto~na i vo Isto~na Azija.

ZALIV ‡ del od more ili ezero {to pove}e ili pomalku navleguva vo kopnoto. Nastanuva so prodirawe na moreto vo poniskite delovi na kopnoto, vo dolnite delovi na re~nite korita ili nekoga{ni glacijalni korita.

PROTOK ‡ tesen del na morskata povr{ina preku koj se spojuvaat dve moriwa, a se razdvojuvaat dve kopna. Na primer: Gibraltarski Protok me|u Pirinejskiot Poluostrov (od Evropa) i Afrika, potoa Bosfor i Dardaneli me|u Evropa i Azija. rabno more ‡ more {to se protega na periferijata od nekoja pogolema okeanska ili sredozemnomorska povr{ina, kako, na primer, Ligursko More, Norve{ko More.

107

RELJEFNI ODLIKI NA AZIJA RAZGOVOR

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA

‡ Koi se najvisokite planini na Zemjata i kade se nao|aat?

PRA[AWA ‡ Kakvi reljefni celini postojat vo Azija? ‡ Nabroj gi najpoznatite nizini vo Azija! ‡ Nabroj gi golemite planinski masivi vo Azija! ‡ Koj e najvisokiot vrv na Zemjata i kade se nao|a? ‡ Nabroj gi pogolemite visoramnini vo Azija! ‡ Koi pustini se nao|aat vo Azija? ‡ [to se nao|a na golemite viso~ini i kakov tip reljef e prisuten tamu? ‡ [to e toa ’ognen pojas‘? ‡ Kako se deli Azija spored prirodnite celini?

Azija e kontinent so najrazli~ni reljefni celini, ispolnet so golem broj nizini, planini i visoramnini.

Nizinite zafa}aat edna ~etvrtina od teritorijata na Azija, a najrasprostraneti se vo perifernite delovi na kontinentot. Najpoznati nizini vo Azija se Zapadnosibirskata i Turanskata Nizina kon granicata so Evropa, Mesopotamiskata Nizina vo Jugozapadna Azija, potoa nizinite po dolinite na rekite Ind, Gang, Bramaputra i Mekong vo Ju`na Azija, Isto~nokineskata Nizina vo Isto~na Azija i drugi pomali nizini. Nizinite se otvori preku koi do izvesna dlabo~ina se navleguva vo vnatre{nosta na mo{ne nepristapnite planinski sistemi vo Azija.

Planinskiot reljef vo Azija e zastapen na tri ~etvrtini od teritorijata. Planinskiot sistem zapo~nuva od Egejskoto More na zapad, odnosno od Mala Azija, i se protega do Tihiot Okean na istok. Go so~inuvaat neprekinati planini: masivite Taurus, Iranskite i Avganistanskite Planini do Pamir, od kade {to sistemot se razdvojuva kon jugoistok so planinite Hinduku{, Karakorum i Himalai, odnosno kon severozapad preku planinite Tijan [an, Altaj, a potoa na sever se protegaat Jablanovskite, Stanovojskite, Verhojanskite, ^erskite, Kolimskite Planini i drugi masivi. Kako posebni se prostiraat Kavkaz, Elburs, planinite vo jugozapadnite delovi na Saudiska Arabija, planinskite masivi vo isto~nite delovi na Azija, kako {to se Korejskite Planini, Golem Hingan i planinite na ostrovskite teritorii.

Planinskiot sistem Himalai 108

ZAPOMNI ‡ Najgolemi nizini vo Azija se: Zapadnosibirskata, Turanskata, Mesopotamskata, Indogan{kata, Isto~no kineskata Nizina i drugi. ‡ Najgolemi planinski masivi se: Iranskite Planini, Avganistanskite Planini, Pamir, Hinduku{, Karakorum, Himalai, Altaj, Jablanovskite, Stanovojskite i Verhojanskite Planini, Golem Hingan, Zapadnite Gati itn. ‡ Najpoznati pustini vo Azija se: Gobi, Takla Makan, Mujunkum, Karakum i Kizilkum, Golem Nefud, Tar i drugi. ‡ Najgolemi visoramnini vo Azija se Iranskata Visoramnina, Tibet, Srednosibirskata Visoramnina, Dekan itn.

ZADA^A ‡ Na karta na Azija trpelivo identifikuvaj gi nizinskite regii, planinskite masivi, visoramninite, pustinskite teritorii i ostrovite.

RE^NIK NA POIMI

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA

Planinite vo Azija se odlikuvaat so mo{ne golemi viso~ini. Na Himalaite se nao|aat najvisokiot vrv vo svetot, Mont Everest, so 8 850 m n.v, kako i pogolem broj drugi vrvovi so pove}e od 8 000 m.

Na prostranoto azisko kopno, me|u planinskite masivi se prostiraat ogromni teritorii pod visoramnini. Poznati se Iranskata Visoramnina, visoramninata Tibet, Stanovojskata Visoramnina, Srednosibirskata Visoramnina, Kaza{kata Visoramnina, visoramninata Dekan i drugi.

Posebna karakteristika na reljefot vo Azija e toa {to golemi teritorii se pod pustini so tipi~en eolski reljef.

Takvi se pustinite: Golem Nefud i Rub el Hali na Arabiskiot Poluostrov, potoa Golemata Solena Pustina vo Iran, pustinata Tar vo Indija, pustinite Mujunkum, Karakum i Kizilkum vo Kazahstan, Uzbekistan i Turkmenistan, pustinata Takla Makan vo Zapadna Kina, pustinata Gobi vo severnite delovi na Kina i Mongolija i drugi.

Golemite nadmorski viso~ini na planinskite sistemi vo Azija, koi se prostiraat vo pojasot od 33-50O s.g.{. se pri~ina za golema zastapenost na glacijacija na planinite. Ogromni teritorii se nao|aat pod sneg i mraz. Skoro od site planini, no osobeno od Himalaite se spu{taat mnogubrojni gle~eri od koi se napojuvaat golem broj reki na aziskiot kontinent.

Azija e kontinentot pokraj koj se prostira t.n. ognen pojas, koj se odlikuva so mnogu vulkani i zemjotresi, taka {to e prisuten i zabele`iliv vulkanski reljef.

Vrz osnova na vaka postaveniot reljef, vo Azija se izdvojuvaat slednive prirodni celini: Severna Azija ‡ se odlikuva so golemi nizinski teritorii severno od planinite Pamir, Altaj i rekata Amur; Isto~na Azija ‡ gi opfa}a isto~nite delovi na Kina, Koreja i Japonija; Ju`na (ili monsunska) Azija ‡ se prostira ju`no od linijata Hinduku{ ‡ Himalai i gi opfa}a teritoriite od Pakistan do Indonezija i Filipini; Jugozapadna Azija ‡ od Avganistan do Sinajskiot Poluostrov; i Centralna Azija ‡ gi opfa}a oblastite na najvisokite planini i pustini.

VULKANSKA AKTIVNOST ‡ proces na postojani ili povremeni vulkanski erupcii so pomal ili pogolem intenzitet.

MLADA VENE^NA PLANINA ‡ planinski sistem koj datira od mladite geolo{ki periodi, kako, na primer, mezozoikot ili kenozoikot.

PUSTINA ‡ prostor so mnogu mali koli~estva vrne`i (pod 200 mm godi{no) i so mnogu siroma{en rastitelen svet. Vrne`i mo`e da nema i po nekolku godini.

SEIZMI^KA AKTIVNOST ‡ za~estena pojava na zemjotresi na odredeni teritorii.

STARA PLANINA ‡ planinski masiv ~ij nastanok datira od postarite geolo{ki periodi, kako, na primer, od paleozoikot.

109

KLIMA I VEGETACIJA RAZGOVOR

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA

‡ Spored goleminata i reljefot na Azija, kakvi klimatski uslovi mo`e da postojat?

110

PRA[AWA ‡ Navedi gi klimatskite pojasi {to se javuvaat vo Azija! ‡ Kakvi klimatski tipovi se sre}avaat vo centralnite delovi na Azija? ‡ Koi periodi~ni vetrovi se poznati vo Ju`na i vo Isto~na Azija? ‡ Opi{i gi odlikite na zimskite i na letnite monsunski vetrovi! ‡ Kade duvaat tajfunite? ‡ [to e cunami? ‡ Kade vladee pustinska klima?

Klima

KARTA NA VRNEZI

Klimatski uslovi Klimata vo Azija e mo{ne raznovidna. Na nea najmnogu vlijaat protegaweto na planinite, koe e vo pravec zapad ‡ istok i jugozapad ‡ severoistok, i monsunskite vetrovi.

So klimatskite uslovi vo Azija se opfateni site klimatski pojasi. Se razlikuvaat dva rabni pojasa, i toa: izrazito tropsko‡monsunski pojas na jug i polaren i suppolaren pojas na sever. Me|u ovie dva pojasa se nao|a umereniot pojas vo koj vrz klimata vlijae prostranata kopnena teritorija, oddale~enosta od moriwata i reljefot so negovite izrazito visoki planini. Tie se faktori poradi koi vo Centralna Azija vladee izrazito kontinentalna klima, so prisustvo na tipi~na visokoplaninska (alpska) klima.

Vo zima, vo severnite i vo centralni delovi na Azija nastanuva golemo razladuvawe (najniskite temperaturi se do -68 OS) i formirawe visok vozdu{en pritisok, a vo leto vozdu{nite masi se zagrevaat i pritisokot se namaluva.

Nad Indiskiot i Tihiot Okean se slu~uva sprotivnoto: poradi razlikite {to nastanuvaat vo vozdu{nite masi, doa|a do golemi dvi`ewa na vozduhot i se pojavuvaat periodi~ni

ZAPOMNI ‡ Klimata vo Azija e mo{ne raznovidna. ‡ Vo Azija se sre}avaat site klimatski pojasi i toa: ekvatorski, tropski, suptropski, umeren, suppolaren i polaren. ‡ Poradi goleminata na prostorot i reljefot, vo Azija se sre}avaat pove}e klimatski tipovi, kako {to se: tropsko-monsunska klima, umereno kontinentalna klima, planinska klima, pustinska klima, suppolarna i polarna klima. ‡ Golemo vlijanie vrz klimata vo Azija imaat periodi~nite vetrovi monsuni vo Ju`na Azija i tajfunite vo Isto~na Azija.

ZADA^A ‡ Nabquduvaj}i gi kartata na Azija i opisite vo knigata, opredeli gi teritoriite pod tropska monsunska klima, tipi~na planinska klima, pustinska i polarna klima.

RE^NIK NA POIMI ARKTI^KA KLIMA ‡ klimatski tip koj prevladuva na Arktikot, odnosno vo severnata polarna oblast. Se odlikuva so zimski temperaturi do -40°S i so kratki leta koga temperaturite se dvi`at od 0 do 10°S. MONSUN ‡ periodi~en veter koj polovina godina duva od moreto kon kopnoto (leten monsun), a drugata polovina duva od kopnoto kon moreto (zimski monsun). Tie se karakteristi~ni vetrovi za Ju`na (monsunska) Azija.

MONSUNSKA KLIMA ‡ klima so eden su{en i eden vla`en period vo godinata i karakteristi~ni vetrovi ‡ monsuni. Monsunskata klima vladee vo Ju`na i vo Jugoisto~na Azija. Se odlikuva so mnogu topli i vrne`livi leta i suvi i topli zimi. Vrne`ite se vo leto, voobi~aeno nad 2 000 i 3 000 mm, a vo zimskiot period nema vrne`i.

PUSTINSKA KLIMA ‡ klimatski tip so mnogu mali godi{ni koli~estva vrne`i (pod 200 mm), a ~esto se slu~uva da ne zavrne i po nekolku godini. Temperaturite na vozduhot vo leto se mnogu visoki, imaat i golemo dnevno-no}no kolebawe.

STEPSKA KLIMA ‡ poseben klimatski tip, karakteristi~en za stepskite predeli. Se karakterizira so nedovolni koli~estva vrne`i, okolu 300‡400 mm godi{no, i so relativno povisoki temperaturi vo letniot period od godinata.

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA

zimski i letni monsunski vetrovi. Tie se glaven faktor za formirawe na klimatskite uslovi vo Azija, odnosno za vladeeweto na takanare~enata monsunska klima.

Letnite monsuni duvaat od Indiskiot, (i od) Tihiot Okean kon kopnoto. Tie se topli i vla`ni i nosat golemi koli~estva vrne`i do Himalaite. Zimskite monsuni duvaat od kopnoto kon Indiskiot Okean na jug i kon Tihiot Okean na istok. Se odlikuvaat kako ladni suvi i i {to predizvikuvaat izrazito su{ni periodi.

Sli~na sostojba e prisutna i vo Isto~na Azija kade {to vo letniot period od Tihiot Okean kon kopnoto duvaat topli i vla`ni vetrovi poznati kako tajfuni. Tie nosat golemi koli~estva vrne`i (no, ne{to pomalku vo odnos na monsunite) i obratno ‡ vo zima duvaat od visokoplaninskoto kopno preku isto~nite nizini kon moreto, nosat laden i suv vozduh koj pridonesuva za formirawe ladno i suvo vreme prosledeno so su{en period. Tajfunite ~esto pridonesuvaat za zgolemuvawe na dejstvata na morskite branovi; branovite cunami se predizvikani od podvodni zemjotresi ili vulkanski erupcii.

Na teritoriite vo Sibir skoro postojano vladeat niski temperaturi. Isklu~ok e kratkoto leto, koga dlaboko zamrznatoto zemji{te povr{inski se odmrznuva. Vo Centralna Azija ima relativno mali godi{ni koli~estva vrne`i (od 200 do maksimum 500 mm), {to e pri~ina za pojava na prostrani pustinski teritorii vo koi e prisutna pustinska klima. Vo u{te poizrazena forma, pustinskata klima e odlika i za teritoriite vo Jugozapadna Azija.

Poradi nadmorskata viso~ina, visokoplaninskite teritorii vo Centralna Azija skoro postojano se odlikuvaat so niski temperaturi, a prostorot e pod ve~en sneg i mraz. Tamu vladee izrazito visokoplaninska i planinska klima.

111

KLIMA I VEGETACIJA RAZGOVOR

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA

‡ Vrz {to vlijae klimata? ‡ Kakvi klimatsko-vegetaciski tipovi postojat?

112

Klimatsko-vegetaciski oblasti Razli~nite reljefni i klimatski odliki na teritorijata na Azija, golemoto pojasno prostirawe, izlezot na pove}e okeani i moriwa, golemata oddale~enost na vnatre{nosta na kontinentot od moriwata i drugi faktori uslovile razvoj na pove}e klimatsko-vegetaciski oblasti.

Globalno se izdvojuvaat teritoriite pod tropski do`dovni {umi, savani, pustinska i polupustinska vegetacija, trevna vegetacija, listopadni {umi, mediteranska vegetacija, zimzeleni {umi, planinska vegetacija i tundra.

Tropski do`dovni {umi se zastapeni vo oblastite na Ju`na i na Jugoisto~na Azija i vo poju`nite delovi na Isto~na Azija. Se karakteriziraat so gusta {irokolisna drvenesta i trevna vegetacija koja e rasporedena vo pove} e rastitelni katovi. Takvite {umi se poznati kako xungla.

Xungli se prisutni i vo nekoi primorski delovi na Indija.

Savanite kako teritorii so gusta trevna vegetacija se

Xungla PRA[AWA ‡ Koi faktori vlijaat vrz formiraweto na klimatsko -vegetaciskite oblasti? ‡ Kakvi klimatsko-vegetaciski tipovi se izdvojuvaat vo Azija? ‡ Kade se sre}avaat tropski {umi/xungli? ‡ Kade ima savani vo Azija? ‡ Kade e zastapena planinska vegetacija? ‡ Za koi teritorii vo Azija se karakteristi~ni pustinskata i polupustinskata vegetacija? ‡ Koi teritorii vo Azija se pod stepi? ‡ Kade se najzastapeni listopadnite {umi? ‡ Kade se prostiraat arealite na zimzeleni {umi vo Azija, poznati pod imeto tajga?

Azija ‡ klimatsko-vegetaciski oblasti

Tundra RE^NIK NA POIMI XUNGLA ‥ gusta tropska {uma na Indiskiot Poluostrov, vo Indokina i na Malajskiot Arhipelag. Vo xunglite rastat drva visoki 20-30 m. Prevladuvaat tikovo, sandalovo, lebno drvo, razni vidovi palmi i druga bujna vegetacija, rasporedena po katovi.

ZAPOMNI ‥ Vo Azija se izdvojuvaat pove}e klimatsko-vegetaciski tipovi i oblasti: tropski {umi, savani, planinska vegetacija, pustinska i polupustinska vegetacija, stepska trevna vegetacija, listopadni {umi, zimzeleni {umi (tajgi) i tundra.

Stepa

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA

karakteristi~ni za Indiskiot Potkontinent i za centralnite teritorii na Indokineskiot Poluostrov.

Planinska vegetacija e zastapena vo centralnite planinski teritorii i visoramnini na Azija. Se karakterizira glavno so visokoplaninska trevna vegetacija.

Pustinska i polupustinska vegetacija e zastapena vo pogolem del od Centralna i Jugozapadna Azija kade {to se prostiraat pove}e kameniti i peso~ni pustini.

Stepska trevna vegetacija e zastapena na teritorijata na Mala Azija i Mesopotamija, kako i vo centralnite delovi na Azija vo pojasot me|u pustinskite i polupustinskite oblasti od jug i zimzelenite {umi (tajgi) od sever i listopadnite {umi od istok.

Listopadna drvenesta vegetacija e karakteristi~na za Isto~na Azija, poto~no za Isto~na Kina, za Koreja, za Japonija i za pomali delovi od Rusija. Mediteranska vegetacija e prisutna vo primorskite oblasti na Mala Azija, kako poluostrov vo Sredozemnoto More.

Zimzeleni {umi se karakteristi~ni za Severna Azija, poto~no za Sibir. Opfa}aat najprostrana teritorija vo Azija. Pretstavuvaat gusti zimzeleni {umi poznati pod imeto tajga.

Tundra e klimatsko-vegetaciska oblast karakteristi~na za najsevernite primorski teritorii na Azija, koja se prostira me|u pojasot na tajgata i Arkti~kiot Okean. Vo tundrata prete`no egzistiraat li{ai, movovi i retki trevni rastitelni vidovi.

Pustina ZADA^A ‥ Na karta na Azija obidi se razli~no da gi oboi{ oblastite so razli~ni klimatsko -vegetaciski tipovi! Poslu`i se so opisi od tekstot i so drugi karti.

113

HIDROGRAFIJATA VO AZIJA RAZGOVOR

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA

‡ Znae{ li nekoja reka vo Azija? ‡ Za {to se koristat rekite?

PRA[AWA ‡ Kako te~at rekite kon okolnite moriwa vo Azija? ‡ [to se toa zatvoreni neiste~ni podra~ja? ‡ Koi reki se najpoznati od slivot na zatvorenoto podra~je? ‡ Koi reki se vlevaat vo Arkti~kiot Okean? ‡ Koi reki se vlevaat vo Tihiot Okean? ‡ Koi reki se vlevaat vo Indiskiot Okean? ‡ Kakvi se rekite vo Jugozapadna Azija? ‡ Za {to se koristat rekite vo centralnoaziskite pustinski i polupustinski predeli? ‡ Nabroj gi drugite nameni na rekite vo Azija!

Rekite I nivnoTO zna^ewe Hidrografskata mre`a na Azija ja so~inuvaat golem broj reki. Tie te~at zra~esto kon site okolni moriwa. Me|utoa, za Azija e karakteristi~no toa {to skoro edna tretina od teritorijata na kontinentot (od Kaspiskoto Ezero do Centralna Kina) e zatvoreno, neiste~no podra~je, kade {to vodata se vleva vo ezera ili se gubi niz pustinskite oblasti.

Ovoj vnatre{en sliv, iako golem po povr{ina, ima samo nekolku pova`ni reki, i toa: Amu Darja i Sir-Darja koi se vlevaat vo Aralskoto Ezero i rekata Tarim koja se gubi vo pustinata Takla Makan. Pogolem del od podra~jeto (so isklu~ok na slivot na rekata Volga vo evropskiot del koja se vleva vo Kaspiskoto Ezero) e siroma{no so voda, so mali koli~estva vrne`i, poradi {to se prisutni pove}e pustini.

Rekite koi spa|aat na okeanskite slivovi imaat svoi karakteristiki povrzani so reljefnite i so klimatskite odliki.

Rekite koi se vlevaat vo Arkti~kiot Okean te~at niz prostrani nizini, bavni se i polnovodni, vo letniot period se plovni, a preku zimata zamrznuvaat vo posevernite oblasti. Najgolemi i najpoznati reki se: Ob so pritokata Irti{, Enisej so pritokata Dolna Tunguska, Lena, Indigirka i Kolima. Se odlikuvaat so golemi slivni teritorii. Slivot na Severniot Leden Okean prostorno e najgolem vo Azija.

Rekite koi spa|aat vo slivot na Tihiiot Okean, isto taka,

Gan{kata Nizina 114

ZAPOMNI ‡ Rekite vo Azija glavno izviraat od planinskite predeli vo centralniot del na Azija. ‡ Rekite vo Azija te~at zra~esto kon okolnite moriwa i okeani. ‡ Vo Azija ima golema teritorija koja pretstavuva poseben zatvoren sliv. Tamu glaven sobira~ na vodite e Kaspiskoto Ezero. ‡ Najpoznati reki od slivot na Arkti~kiot Okean se: Ob so Irti{, Enisej, Lena, Indigirka i Kolima. ‡ Najpoznati reki od tihookeanskiot sliv se Amur, Huang He i ^ang Xijang. ‡ Najpoznati reki vo Ju`na i vo Jugoisto~na Azija se Ind, Gang, Bramaputra, Mekong, Iravadi i drugi, a vo Jugozapadna Azija se Tigar i Eufrat.

RE^NIK NA POIMI VADA ‡ suva re~na dolina vo pustinskite oblasti niz koja samo povremeno, po silni do`dovi, protekuva voda.

Vodnite tekovi se voobi~aeno so karakter na poroi.

NAVODNUVAWE ‡ proces na donesuvawe voda i polevawe na zemji{teto za odr`uvawe i odgleduvawe razni rastitelni kulturi.

HIDROENERGIJA ‡ energija {to se dobiva so iskoristuvawe na silata na vodata. Najva`no e iskoristuvaweto na rekite, pri {to se va`ni padot, protekot i re`imot na rekite. Osven rekite, za hidroelektri~na energija se koristat i morskite prilivi i odlivi.

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA

se bogati so voda, plovni na golemi sprotivodni rastojanija, ne zamrznuvaat, no doa|aj}i od poizraziti planinski podra~ja i poradi monsunskite do`dovi vo dolnite tekovi ~esto se izlevaat i go poplavuvaat zemji{teto. Najpoznati se rekite: Amur, Huang He, ^ang Xijang / Jangce Kjang, Sinkjang i drugi.

Rekite od Ju`na Azija glavno se vlevaat vo Indiskiot Okean i vo sredozemnite moriwa vo Indonezija. Poznati se rekite: Mekong, Salvin, Iravadi, Bramaputra, Gang, Ind i drugi. Spu{taj}i se od zagle~erenite Himalai i poradi golemite monsunski do`dovi se mo{ne polnovodni, osobeno vo letniot period od godinata. Sprotivno na niv, rekite vo Jugozapadna Azija se mali i so nezna~itelni koli~etva voda. Najva`ni se Tigar i Eufrat koi pred utokata vo Persiskiot Zaliv ja formiraat rekata [at el Arab. Tie te~at niz Mesopotamskata Nizina i se najpristapni dolini vo sredi{nite delovi na Jugozapadna Azija.

Pomal del od re~niot sistem na Azija se vleva vo Sredozemnoto More. Glavno stanuva zbor za rekite na poluostrovot Mala Azija.

Rekite vo Azija se mo{ne zna~ajni kako osnovni izvori na voda za opstanok vo pustinskite i vo polupustinskite oblasti, za plovidba vo zemjite so sè u{te nedovolno razvien soobra}aj, za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini od koi treba da se prehrani mnogubrojnoto naselenie vo Isto~na i vo Ju`na Azija, kako i za proizvodstvo na elektri~na energija.

Prostranite slivni teritorii so koi raspolagaat oddelni reki ovozmo`uvaat golema polnovodnost so ~esti visoki vodostoi, taka {to vo nivnite dolni tekovi tie ~esto se izlevaat. Poradi topeweto na santi mraz vo letniot period, kaj rekite od slivot na Arkti~kiot Okean, se formiraat takanare~eni mrazni brani i vo golemite ramnici nastanuva poplavuvawe na zemji{teto na golemi povr{ini.

Hidroelektri~na centrala ZADA^A ‡ Spored slivovite, na karta na Azija, identifikuvaj gi rekite za da vidi{ od kade izviraat, kako te~at i kade se vlevaat.

115

HIDROGRAFIJATA VO AZIJA RAZGOVOR

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA

‡ Dali si slu{nal/a za Kaspiskoto Ezero? ‡ [to e toa? More ili ezero?

PRA[AWA ‡ Kakva e zastapenosta na ezerata vo Azija? ‡ Koi se najgolemi ezera vo Azija? ‡ Spored vkusot, kakva e vodata vo Kaspiskoto Ezero, vo Aralskoto Ezero i vo Mrtvoto More? ‡ [to znae{ za Kaspiskoto Ezero i so {to se odlikuva toa? ‡ Koi reki se vlevaat vo Kaspiskoto Ezero? ‡ Opi{i go Bajkalskoto Ezero! ‡ [to e karakteristi~no za Aralskoto Ezero? ‡ {to e Mrtvoto More more ‡ ezero ili more? Raska`i ne{to za Mrtvoto More!

Ezera so svetsko zna^ewe Na golemata teritorija na Azija se nao|aat pogolem broj ezera, razli~ni spored dimenziite i spored nastanokot.

Najzastapeni se vo centralnite delovi na kontinentot i se glavni baseni {to gi sobiraat vodite od vnatre{niot (neiste~en) sliv vo Azija. Golem del od ezerata se soleni, taka {to nekoi od niv poradi goleminata i solenata voda se poistovetuvaat so moriwa. Takvi se, na primer, Kaspiskoto Ezero (koe poradi goleminata ~esto se narekuva more) i Mrtvoto More. Najpoznati ezera vo Azija se: Kaspiskoto Ezero, Aralskoto Ezero, Bajkalskoto Ezero, Balha{koto Ezero, ezerata Tuz, Van, Urmija, Derja~, Nemek i golem broj glacijalni ezera na Himalaite i na visoramninata Tibet.

Kaspiskoto Ezero e najgolemoto ezero vo svetot. Le`i na 28 m pod morskoto nivo i kako takvo pretstavuva depresija.

Se nao|a na granicata me|u Azija i Evropa. Na bregovite na Kaspiskoto Ezero izleguvaat teritoriite na: Rusija, Kazahstan, Turkmenistan, Iran i Azerbejxan. Spa|a vo grupata tektonski ezera. Se protega vo pravec sever-jug, vo dol`ina od okolu 1 200 km, so {iro~ina od 300 km i ima dlabo~ina od 995 m. Zafa}a okolu 370 000 km2 povr{ina. Vo nego se vlevaat rekite Volga, Ural, Kuma, Terek i drugi. Ima golemo stopansko i soobra}ajno zna~ewe. Po nego se sproveduva transport na nafta, na drvo, na pamuk i drugo. Glavni pristani{ta se Baku, Astrahaw, Enzeli, Ra{t i drugi. Preku Astrahaw i

Satelitska snimka na Mrtvoto More 116

ZAPOMNI ‥ Azija ima golem broj ezera.

Golem del od niv se nao|aat vo zatvoreniot vnatre{en sliv i se zaostanati od nekoga{noto more Tetis. Pretstavuvaat depresii i imaat solena voda. ‥ Najpoznati ezera vo Azija se Kaspiskoto Ezero, Aralskoto Ezero, Bajkalskoto Ezero i ezeroto Mrtvo More.

Bajkalskoto Ezero

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA

Volga so kanalite plovno se povrzuva so Sredozemnoto i so Balti~koto More.

Bajkalskoto Ezero e najdlabokoto ezero vo svetot (1 620 m) i pretstavuva kriptodepresija. Se nao|a vo Rusija, vo ju`nite delovi na Sibir. Ima izdol`ena forma so 626 km dol`ina i 79 km najgolema {iro~ina. Ima povr{ina od okolu 31 500 km2. Le`i vo tektonski rov. Zaobikoleno e so planini visoki do 2 000 m. Ima pove}e od 300 pritoki, a od nego istekuva samo Angara. Pretstavuva golem rezervoar na ~ista, slatka voda. Poseduva specifi~en `iv svet so okolu 1 800 rastitelni i `ivotinski vidovi, od koi tri ~etvrtini se endemi~ni (`iveat samo vo ova ezero).

Aralskoto Ezero se nao|a vo Kazahstan i Uzbekistan, vo Turanskata Nizina. Le`i na 53 m nadmorska viso~ina.

Ima povr{ina od 66 500 km2, a dlabo~ina od 68 m. Vo nego se vlevaat rekite Amu Darja i Sir-Darja. Spa|a vo tektonski ezera. Vo leto temperaturite na vodata dostignuvaat do 30OS, a vo zima se javuvaat santi mraz. Aralskoto Ezero se koristi za plovidba i za ribolov; glavni pristani{ta se Munjak i Aralsk. Negovata povr{ina postojano se namaluva poradi nedovolen priliv na voda, poradi isparuvawe i koristewe za navodnuvawe.

Mrtvoto More e reliktno ezero, a se nao|a na granicata me|u Izrael i Jordan. Voda dobiva od rekata Jordan, a ja gubi so isparuvawe. Nivoto mu e 392 m pod nivoto na Sredozemnoto More i pretstavuva depresija. Solenosta mu e 260 promili i poradi toa vo nego ne postoi `iv svet. Dolgo e 76 km, a {iroko 15 km. Ima povr{ina od 984 km2. Poseduva va`ni surovini za hemiskata industrija.

Satelitska snimka na Aralskoto Ezero ZADA^A

Satelitska snimka na Kaspiskoto Ezero

‥ Na karta na Azija obidi se da gi pronajde{ pova`nite ezera i da identifikuva{ koi reki se vlevaat ili istekuvaat od niv!

117

PRIRODNI BOGATSTVA NA AZISKIOT KONTINENT RAZGOVOR

PRIRODNI BOGATSTVA NA AZISKIOT KONTINENT

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA

‡ [to se toa prirodni bogatstva? ‡ Zo{to se va`ni prirodnite bogatstva?

PRA[AWA ‡ Kakvi se prirodnite bogatstva vo Azija? ‡ So koi prirodni bogatstva raspolaga Azija? ‡ Na koi teritorii vo Azija e zastapena naftata? ‡ Kade ima najgolemi rezervi na zemjen gas? ‡ Kade go ima jaglenot? ‡ Kade se zastapeni `elezoto, kalajot i volframot? ‡ Zo{to {umite se golemo prirodno bogatstvo? ‡ Zo{to obrabotlivite povr{ini pretstavuvaat prirodno bogatstvo?

Prirodnite bogatstva na teritorijata na Azija se golemi i raznovidni. Me|utoa, poradi golemite prostorni razliki i uslovi (nepristapni planinski teritorii, prostrani pustini, ladni klimatski priliki) sè u{te se nedovolno ispitani.

Najva`ni se nao|ali{tata na nafta, jaglen, zemjen gas i `elezna ruda; ima golemi {umi, hidroenergetski potencijal, zemjodelski povr{ini itn.

Naftata, kako te~no mineralno gorivo e me|u najva`nite prirodni bogatstva na teritorijata na Azija. Najgolemite nafteni poliwa se nao|aat vo Jugozapadna Azija, poto~no vo Saudiska Arabija, Mesopotamskata Nizina, okolu Kavkaz, Kaspiskoto Ezero, Turanskata Nizina i ogromnata Zapadnosibirska Nizina, Mjanmar i Indonezija.

Zemjeniot gas kako va`no prirodno bogatstvo, najmnogu e zastapen vo severnite delovi na Sibir i Zapadnosibirskata Nizina.

Jaglenot kako cvrsto mineralno gorivo najmnogu e zastapen vo centralnite delovi na Sibir, vo isto~nite delovi na Kina i vo Indija.

Prirodni bogatstva na Azija 118

RE^NIK NA POIMI ZEMJEN GAS ‡ gasovito gorivo koe se nao|a vo vnatre{nosta na Zemjata. Se koristi kako efikasno gorivo za razni potrebi na ~ovekot.

MORE ‡ pomal ili pogolem krajbre`en del na okeanite.

Moriwata od okeanite naj~esto se odvoeni so poluostrovi, ostrovi, podvodni vozvi{enija, a se spojuvaat preku po{iroki ili potesni protoci.

NASELENOST ‡ relativno pomal ili pogolem broj `iteli na konkreten prostor. Naselenosta naj~esto se izrazuva preku gustinata na naselenost.

NAFTA ‡ te~no mineralno gorivo. Se nao|a vo sedimentni karpi. Golemo zna~ewe ima po pronao|aweto na motorot so vnatre{no sogoruvawe. Se koristi za proizvodstvo na benzin, gazija, motorni masla, parfemi i drugo.

OKEAN ‡ najgolema vodna povr{ina na Zemjata. Postojat ~etiri okeani: Tihi, Atlantski, Indiski i Arkti~ki Okean.

RELIKT ‡ ostatok od ne{to (rastenija, `ivotni i drugo) od prastari vremiwa, a sè u{te se nao|a vo mal broj na nekoi ograni~eni prostori.

ZAPOMNI ‡ Azija e bogata so raznovidni prirodni bogatstva, kako {to se: nafta, zemjen gas, jaglen, `elezo, kalaj, volfram, {umi, obrabotlivi povr{ini, hidroenergetski potencijal, golemi ribolovni podra~ja.

Nafteno pole

Iskop za jaglen

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA

Od metalnite surovini se zastapeni: `elezo vo Rusija i vo Kina, kalaj vo Malezija i vo Indonezija, volfram vo Kina i vo Mjanmar itn. [umite vo Azija pokrivaat okolu 30% od teritorijata i pretstavuvaat golemo prirodno bogatstvo, no se te{ko pristapni za eksploatacija. Dali nekoj znae da objasni zo{to?

Posebno prirodno bogatstvo se obrabotlivite zemjodelski povr{ini koi zafa}aat okolu 20% od povr{inata na kontinentot. Tie se osnova na koja se odgleduvaat p~enica, oriz, ~aj, kau~uk, za~ini, konop i drugi zemjodelski kulturi.

Azija e najgolem proizvoditel na ovie kulturi vo svetot.

Posebno prirodno bogatstvo e i hidroenergetskiot potencijal so koj raspolagaat re~nite tekovi koi se spu{taat zra~esto od visokite planini. Toj e mo{ne zna~aen bidej}i stanuva zbor za golemi, dolgi polnovodni reki na koi se izgradeni i se gradat golem broj hidrocentrali. Na rekite se izgradeni pogolem broj ve{ta~ki akumulacii so pove}ekratna namena, oosven za, pokraj proizvodstvo na elektri~na energija se koristat i za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini. Na toj na~in se obezbeduva hrana za mnogubrojnoto naselenie na teritorijata na Ju`na, na Jugoisto~na i na Isto~na Azija.

Prirodnite bogatstva na Azija se nadopolnuvaat so iskoristuvaweto na moriwata i na okeanite za obemen soobra}aj i za transport na stoki i kako bogati ribolovni podra~ja.

Naftena platforma ZADA^A ‡ Spored tekstot od u~ebnikot, obidi se da gi pronajde{ lokaciite na razmestenost na prirodnite bogatstva vo Azija za da sozdade{ svoja slika za ovie bogatstva!

119

pra[awa ‡ Kolkava povr{ina zafa}a Azija? ‡ Opi{i ja granicata na aziskiot kontinent! ‡ Kade se spojuvaat Afrika, Azija i Evropa? ‡ Pod koe zaedni~ko ime se poznati Azija, Afrika i Evropa? ‡ Na koe mesto se pribli`uvaat Azija i Severna Amerika? ‡ Kako komunicira Azija komunicira so Atlantskiot Okean? ‡ So koi teritorii Azija se pribli`uva kon Avstralija? ‡ Zo{to Azija ima dolga bregova linija? ‡ Nabroj nekoi od poluostrovite i od ostrovskite teritorii na Azija! ‡ Na karta najdi gi rabnite moriwa i zalivi od ju`nata strana na Azija! ‡ Najdi gi na karta moriwata i zalivite {to se nao|aat na isto~nata strana na aziskiot kontinent! ‡ Koi se najkarakteristi~ni pomorski protoci i premini? Poslu`i se so karta na Azija! ‡ Koi od okeanite i moriwata se nepogodni za plovidba? ‡ Kakvi reljefni celini postojat vo Azija? ‡ Nabroj gi najpoznatite nizini vo Azija! ‡ Nabroj gi golemite planinski masivi vo Azija! ‡ Koj e najvisokiot vrv na Zemjata i kade se nao|a? ‡ Nabroj gi pogolemite visoramnini vo Azija! ‡ Koi pustini se nao|aat vo Azija? ‡ [to se nao|a na golemite viso~ini i kakov tip reljef e prisuten? ‡ [to e toa ’ognen pojas‘? ‡ Kako se deli Azija spored prirodnite celini? ‡ Navedi gi klimatskite pojasi {to se javuvaat vo Azija! ‡ Kakvi klimatski tipovi se sre}avaat vo centralnite delovi na Azija? ‡ Koi periodi~ni vetrovi se poznati vo Ju`na i vo Isto~na Azija? ‡ Opi{i gi odlikite na zimskite i na letnite monsunski vetrovi! ‡ Kade duvaat tajfunite? ‡ [to e cunami? ‡ Kade vladee pustinska klima? ‡ Koi faktori vlijaat vrz formiraweto na klimatsko-vegetaciskite oblasti? ‡ Kakvi klimatsko-vegetaciski tipovi se izdvojuvaat vo Azija? ‡ Kade se sre}avaat tropski {umi/xungli?

120

‡ Kade ima savani vo Azija? ‡ Kade e zastapena planinska vegetacija? ‡ Za koi teritorii vo Azija e karakteristi~na pustinska i polupustinska vegetacija? ‡ Koi teritorii vo Azija se pod stepi? ‡ Kade se najzastapeni listopadnite {umi? ‡ Kade se prostiraat arealite na zimzeleni {umi vo Azija, poznati pod imeto tajga? ‡ Koja teritorija vo Azija se odlikuva kako tundra? ‡ Kako te~at rekite kon okolnite moriwa vo Azija? ‡ [to se toa zatvoreni neiste~ni podra~ja? ‡ Koi reki se najpoznati od slivot na zatvorenoto podra~je? ‡ Koi reki se vlevaat vo Arkti~kiot Okean? ‡ Koi reki se vlevaat vo Tihiot Okean? ‡ Koi reki se vlevaat vo Indiskiot Okean? ‡ Kakvi se rekite vo Jugozapadna Azija? ‡ Za {to se koristat rekite vo centralnoaziskite pustinski i polupustinski predeli? ‡ Nabroj gi drugite nameni na rekite vo Azija! ‡ Kakvi problemi predizvikuvaat rekite vo nekoi delovi na Azija? ‡ Kakva e zastapenosta na ezerata vo Azija? ‡ Koi se najgolemi ezera vo Azija? ‡ Spored vkusot, kakva e vodata vo Kaspiskoto Ezero, vo Aralskoto Ezero i vo Mrtvoto More? ‡ [to znae{ za Kaspiskoto Ezero i so {to se odlikuva toa? ‡ Koi reki se vlevaat vo Kaspiskoto Ezero? ‡ Opi{i go Bajkalskoto Ezero! ‡ [to e karakteristi~no za Aralskoto Ezero? ‡ [to e Mrtvoto More ‡ ezero ili more?

Raska`i ne{to za Mrtvoto More! ‡ Kakvi drugi ezera postojat vo Azija? ‡ So koi prirodni bogatstva raspolaga Azija? ‡ Na koi teritorii vo Azija e zastapena naftata? ‡ Kade ima najgolemi rezervi na zemjen gas? ‡ Kade go ima jaglenot? ‡ Kade se zastapeni `elezoto, kalajot i volframot? ‡ Zo{to {umite se golemo prirodno bogatstvo? ‡ Zo{to obrabotlivite povr{ini pretstavuvaat prirodno bogatstvo? ‡ Kakov e hidroenergetskiot potencijal vo Azija? ‡ Za {to se koristat moriwata?

SOCIOGEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA AZIJA

NASELENIETO NA AZIJA ‡ Verska

I jazi^na pripadnost

‡ KULTURA

I OBI^AI

REGIONALNA PODELBA NA AZIJA

SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA AZIJA

NASELENIEto NA azija

122

RAZGOVOR ‡ Kolkav e brojot na naselenieto vo Azija? ‡ Za koi religii si slu{nal/a, osven za hristijanstvoto i za islamot?

ZADA^A ‡ Na karta na Azija pronajdi gi nizinite i vo kontekst so klimatskite uslovi utvrdi vo koi delovi naselenieto e najzastapeno i najgusto!

Verska I jazi^na pripadnost Azija e najnaseleniot kontinent na Zemjata. Na nego `ivee pove}e od polovina od svetskoto naselenie, me|utoa poradi prirodnite uslovi (klima, nadmorski viso~ini, plodnost na zemji{teto i sl.) naselenieto e mo{ne neramnomerno rasporedeno. Ogromni prostranstva na tundrite i tajgite na sever, pustinite vo Centralna i vo Jugozapadna Azija i visokite planini i visoramnini se skoro nenaseleni. Sprotivno na toa, vo nizinskite predeli i vo pore~nite delovi na Kina, Indija, Indokineskiot Poluostrov i ostrovite na Japonija, Filipini i Indonezija `ivee okolu 90% od naselenieto na Azija. Vo ovie regioni se izgradeni golem broj milionski gradovi. Najpoznati se: Bejxing (Peking), [anghaj, Tjanxin, Vuhan, ^engdu i drugi vo Kina; To-

Religija Naselenieto na Azija spa|a vo indoevropskata grupa narodi, karakteristi~na za Severna, za Jugozapadna i za Ju`na Azija i na malajskata grupa narodi ‡ pripadnici na `oltata rasa, karakteristi~ni za Isto~na i za Jugoisto~na Azija.

Mnogubrojnoto azisko naselenie, iako `ivee na golemi rastojanija, spored verskata pripadnost e rasporedeno vo nekolku religiozni grupi. Severnite delovi na Azija, vklu~uvaj}i gi teritoriite na Rusija i Kazahstan, ispovedaat hristijanska religija so pravoslavna veroispoved. Vo Jugozapadna Azija, vklu~uvaj}i gi i dr`avite od Centralna Azija zaedno so Avganistan i Pakistan, naselenieto e so islamska veroispovest. Ovaa religija ja ispoveda i naselenieto vo Banglade{, vo Indonezija i delumno vo Malezija.

Vo Ju`na Azija, poto~no na Indiskiot Potkontinent e zastapen hinduizmot, koj go ispovedaat okolu 280 narodi.

Vo pove}eto zemji od Jugoisto~na Azija, vo Kina i vo Koreja prevladuvaat konfu~ijanizmot i budizmot, dodeka vo Japonija 70% od naselenieto istovremeno pripa|a na {intoizmot i na budizmot.

Jazici Ogromniot broj lu|e vo Azija se pretstavnici na golem broj narodi. Tipi~ni primeri se: Indija so okolu 280 narodi, Kina so nad 50, Rusija so okolu 30 itn. Golem del od narodite na Azija imaat svoi posebni jazici; me|utoa, spored brojot na naselenieto {to gi zboruva, najzastapeni: se kineskiot jazik (go zboruvaat i pi{uvaat okolu 1,3 milijardi lu|e), hindi vo Indija, japonskiot, bengalskiot, arapskiot, malajskiot (Indonezija), vietnamskiot, turskiot. Golema grupacija opfa} a naselenieto vo Ju`na Azija, poto~no na Indiskiot Potkontinent, kade {to se zboruva na hindi jazikot. Od drugite jazici vo Azija pogolemi grupacii na naselenie zboruvaat: japonski vo Japonija, korejski vo Severna i vo Ju`na Koreja i turski vo Turcija.

Verski hramovi

PRA[AWA ‡ Kolkav procent od svetskoto naselenie `ivee vo Azija? ‡ Kako e rasporedeno naselenieto vo Azija? ‡ Kade prete`no `ivee naselenieto vo Azija i vo kolkav procent? ‡ Nabroj nekoi od milionskite gradovi vo Azija! ‡ Na koi grupi narodi mu pripa|a naselenieto vo Azija? ‡ Koi religii prevladuvaat vo Azija? ‡ Za koj del od Azija e karakteristi~en hinduizmot? ‡ Kade se ispoveda konfu~ijanizmot, a kade budizmot? ‡ Kade se rasprostraneti islamot i hristijanstvoto? ‡ Koi jazici se najzastapeni spored brojot na govoriteli?

ZAPOMNI ‡ Vo Azija `ivee pove}e od polovina od svetskoto naselenie. ‡ Naselenieto vo Azija e mo{ne neramnomerno rasporedeno, okolu 90% `ivee vo nizinite na Ju`na, Jugoisto~na i Isto~na Azija.

Vo Azija se oformeni golem broj milionski gradovi. Najpoznati se Tokio, [anghaj, Bejxing (Peking), Wu Delhi itn. ‡ Spored verskata pripadnost, najgolem del od naselenieto pripa|a na konfucijanizmot (Kina), hinduizmot (Indija), budizmot (Jugoisto~na Azija) i islamot (Jugozapadna Azija i Indonezija). ‡ Najzastapeni jazici se: kineskiot, hindi, bengalskiot, malajskiot, japonskiot, arapskiot,korejskiot, turskiot.

SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA AZIJA

kio, Jokohama, Osaka, Kobe i drugi vo Japonija; Seul vo Ju`na Koreja; Bangkok vo Tajland; Xakarta vo Indonezija;Manila na Filipini; Daka vo Banglade{; Wu Delhi, Mumbaj, Kolkata i drugi vo Indija; Kara~i, Lahore i drugi vo Pakistan itn.

123

SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA AZIJA

NASELENIETO NA AZIJA

124

RAZGOVOR ‥ [to podrazbira{ pod kultura i obi~ai?

KULTURA I OBI^AI Golemata teritorijalna raznovidnost na Azija i mnogubrojnoto naselenie razmesteno niz razni prirodno karakteristi~ni teritorii uslovile da se razvijat golem broj kulturi i obi~ai.

Od drevnite periodi se poznati pove}e kulturi i civilizacii. Takvi se: asirskata, mesopotamskata, persiskata, indiskata, kineskata, japonskata, mongolskata i drugi.

Denes kulturite na narodite vo Azija se razli~ni. Golem del od niv se potpiraat na tradiciite od minatoto, na na~inot na `iveewe i na religioznite zakonitosti.

Materijalnata kultura i dostignuvawata vo zemjite

PRA[AWA ‡ Zo{to Azija ima golem broj razli~ni kulturi i obi~ai? ‡ Koi kulturi i civilizacii vo Azija se poznati od drevnite vremiwa? ‡ Koi se najpoznati civilizaciski otkritija vo Kina? ‡ So {to se istaknuvaat indiskata kultura i civilizacija? ‡ Koi arhitektonski gradbi se civilizaciski dostignuvawa vo Azija? ‡ Kakvi obi~ai se sre}avaat kaj nekoi od narodite vo Azija? ‡ So koi umetni~ki i sportski vrednosti se odlikuvaat zemjite od Azija, osobeno od Isto~na Azija? ‡ Kakov e kastinskiot na~in na `iveewe?

ZAPOMNI

‡ Poradi golemiot broj razli~ni narodi koi `iveat vo razli~ni uslovi, Azija se odlikuva so golem broj kulturi i obi~ai. ‡ Od drevnite vremiwa vo Azija bile razvieni asirskata, mesopotamskata, persiskata, indiskata, kineskata i mongolskata kultura i civilizacija. ‡ Vo Azija, poto~no vo Kina, se pronajdeni hartijata, pe~atarskata tehnika, barutot, svilata, porcelanot i sl., a vo Indija dostignuvawata vo matematikata i vo mehanikata. ‡ Vo Azija ima golem broj poznati arhitektonski gradbi, kako {to e, na primer, Kineskiot yid. ‡ Vo Azija se razvieni posebni kulturno-umetni~ki i sportski vrednosti, svojstveni za soodveten narod. [ahot poteknuva od Indija.

SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA AZIJA

na Azija najsoodvetno se gleda preku civilizaciskite otkritija (pronao|aweto na hartijata, pe~atarskata tehnika, sozdavaweto na barutot, svilata i porcelanot i dr.). Vo Kina, a potoa vo Indija, se udreni temelite na matematikata i na mehanikata, mereweto na povr{inata i vremeto, prou~uvaweto na prirodata na `ivotot na rastenijata i na `ivotnite, dostignuvawata vo arhitekturata itn. Op{to se poznati svetskite kulturno-istoriski gradbi, kako, Kineskiot yid vo Kina, mavzolejot Tax Mahal vo Indija, hinduisti~kiot hram Angkor Vat vo Kamboxa i dr. Me|utoa, poznati se i sovremeni arhitektonski gradbi skoro vo site gradovi na Azija, osobeno vo Japonija, Hong Kong, Singapur, Malezija itn.

Duhovnata kultura se sogleduva vo mnogubrojnite dostignuvawa vo naukata, vo kulturata i vo obi~aite. Tradicionalnite oblici na kulturno izrazuvawe se gledaat preku verskite obi~ai, kako, na primer, celosno pokrivawe na liceto kaj `enite vo muslimanskiot svet, nejadewe svinsko meso, masovnite poseti i molitvi vo svetite mesta, osobeno ceremoniite vo svetite gradovi. Takvi se: Erusalim ‡ i za muslimanite i za hristijanite, svetite mesta Meka i Medina vo Saudiska Arabija i dr. [ahovskata igra e pronajdena vo Indija.

Narodite na Azija se odlikuvaat so karakteristi~ni umetni~ki vrednosti, kako {to se tancuvaweto (osobeno interesno vo Tajland), muzikata i dr. Od Isto~na i od Jugoisto~na Azija poteknuvaat karakteristi~nite bore~ki sportovi, samurajski obi~ai, sumo-borbi itn.

Vo centralnite delovi na Azija, vo stepskite predeli e karakteristi~en nomadskiot i polunomadski `ivot, so mnogubrojni elementi svojstveni samo za ova naselenie.

Vo Indija e poznat kastinskiot na~in na `iveewe, kade {to naselenieto e podeleno vo razli~ni kasti {to voobi~aeno ne se me{aat edni so drugi.

125

SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA AZIJA

REGIONALen Pregled NA AZIJA RAZGOVOR ‡ Bidej}i Azija e mnogu golema, kako mo`e da se podeli na regioni i dr`avi? ‡ Mo`e{ li da izvr{i{ takva podelba?

PRA[AWA ‡ Koi se glavnite faktori za regionalnata podelba na Azija? ‡ Na kolku regioni naj~esto se deli Azija? ‡ Koi dr`avi pripa|aat vo Severna Azija? ‡ Koi dr`avi pripa|aat vo Isto~na Azija? ‡ Koi dr`avi pripa|aat vo Jugoisto~na Azija? ‡ Koi dr`avi pripa|aat vo Ju`na Azija? ‡ Koi dr`avi pripa|aat vo Sredna Azija? ‡ Koi dr`avi pripa|aat vo Jugozapadna Azija?

Zname

REGIONALNA PODELBA Goleminata na teritorijata, prirodno-geografskite prostorni celini (nizini, planini, slivni teritorii), sociogeografskite i ekonomsko-geografskite odliki se glavni faktori za regionalnata podelba na Azija. Spored toa, kako posebni regionalni celini se izdvojuvaat: ‡ Severna Azija ‡ Isto~na Azija ‡ Jugoisto~na Azija ‡ Ju`na Azija ‡ Sredna Azija ‡ Jugozapadna Azija Severna Azija Severna Azija glavno gi opfa}a teritoriite {to spa|aat vo slivot na Arkti~kiot Okean, od planinata Ural do Tihiot Okean. Ovaa teritorija vo celost se nao|a vo Rusija.

Isto~na Azija Vo Isto~na Azija, glavno, se vbrojuvaat teritoriite {to spa|aat vo tihookeanskoto slivno podra~je, odnosno prostorot koj e ograni~en so visokite planini Himalai, Pamir, Altaj, Jablanovskite Planini i rekata Amur. Vo Isto~na Azija se nao|aat teritoriite na NR Kina (Hong Kong, Makao), Mongolija, Narodna Demokratska Republika Koreja (Severna), Republika Koreja (Ju`na), Japonija i Tajvan.

Dr`ava

Glaven grad

Kina

Bejxing (Peking)

Tajvan

Tajpej

Mongolija

Ulan Bator

NDR Koreja

Pjongjang

R. Koreja

Seul

Japonija

Tokio

Povr{ina km2

Naselenie (OON, 2009)

9 806 400 1 331 115 200 35 870

23 027 672

1 564 200

2 671 000

122 760

23 906 000

99 270

48 333 000

377 800

127 580 000

Zabele{ka: podatocite vo tabelata se informativni, u~enikot ne mora da gi u~i naizust.

126

Zname

Dr`ava

Glaven grad

Povr{ina km2

Naselenie (OON, 2009)

Mjanmar

Jangon

676 600

50 020 000

Tajland

Bangkok

513 100

63 389 730

Laos

Vientijan

236 800

6 320 000

Kamboxa

Pnom Pen

181 040

13 388 910

Vietnam

Hanoj

332 400

88 069 000

Malezija

Kuala Lumpur

329 760

28 200 000

Singapur

Singapur

185

4 839 400

Brunej

Bandar Seri Begavan

5 765

400 000

Indonezija

Xakarta

1 904 500

230 330 000

14 600

1 134 000

300 400

92 226 600

Isto~en Timor Dili Filipini

Manila

Zabele{ka: podatocite vo tabelata se informativni, u~enikot ne mora da gi u~i naizust.

Ju`na Azija Ju`na Azija gi opfa}a teritoriite na Indiskiot Poluostrov, koj na sever e ograni~en so planinskiot venec Himalai, na zapad so Avganistanskite Planini, a na istok so planinata ^in. Vo Ju`na Azija se nao|aat dr`avite Islamska Republika Pakistan, Indija, Nepal, Butan, Narodna Republika Banglade{, Demokratska Socijalisti~ka Republika [ri Lanka i Maldivi.

ZAPOMNI ‥ Obidi se da gi nau~i{ dr`avite spored nivnata geografska lokacija, a glavnite gradovi zaradi zgolemuvawe na tvoeto obrazovanie i kultura.

SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA AZIJA

Jugoisto~na Azija Jugoisto~na Azija ja so~inuvaat teritoriite na Indokineskiot Poluostrov i golem broj ostrovi, od koi najgolemi se: Kalimantan/Borneo, Java, Sumatra, Sulavesi, Mindanao i drugi. Ovde se nao|aat dr`avite: Mjanmar, Tajland, Demokratska Narodna Republika Laos, Kamboxa, Socijalisti~ka Republika Vietnam, Federacija Malezija, Singapur, Brunej, Indonezija, Demokratska Republika Timor i Filipini.

127

SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA AZIJA

REGIONALNA PODELBA NA AZIJA

128

Zname

Dr`ava

Glaven grad

Pakistan

Islamabad

Indija

Povr{ina km2

Naselenie (OON, 2009)

796 100

166 649 000

Wu Delhi

3 287 600

1 165 040 000

Nepal

Katmandu

147 200

29 331 000

Butan

Timfu

46 700

697 000

Banglade{

Daka

147 600

162 221 000

[ri Lanka

Kolombo

65 610

20 238 000

Maldivi

Male

298

309 000

Zabele{ka: podatocite vo tabelata se informativni, u~enikot ne mora da gi u~i naizust.

Sredna Azija Sredna Azija glavno se poistovetuva so teritorijata na neiste~noto podra~je na Kaspiskoto, na Aralskoto i na drugite ezera so pustinskite teritorii i Tibetskata Visoramnina. Me|utoa, poradi dr`avnite granici vo Sredna Azija se vbrojuvaat dr`avite: Republika Kazahstan, Republika Turkmenistan, Republika Uzbekistan, Republika Kirgistan, Republika Taxikistan i Avganistan.

Zname

Dr`ava

Glaven grad

Kazahstan

Astana

Turkmenistan

Povr{ina km2

Naselenie (OON, 2009)

2 717 300

15 571 506

A{gabat

488 100

5 110 000

Uzbekistan

Ta{kent

447 400

27 488 000

Kirgistan

Bi{kek

198 500

5 482 000

Taxikistan

Du{anbe

143 100

6 952 000

Avganistan

Kabul

662 200

28 150 000

Zabele{ka: podatocite vo tabelata se informativni, u~enikot ne mora da gi u~i naizust.

Jugozapadna Azija Jugozapadna Azija se narekuva teritorijata od Azija {to izleguva na Sredozemnoto, na Crvenoto i na Arabiskoto More. Na ovaa teritorija se nao|aat dr`avite: Turcija, Gruzija, Ermenija, Azerbejxan, Kipar, Liban, Sirija, Izrael, Jordan, Irak, Iran, Saudiska Arabija, Kuvajt, Bahrein, Katar, Obedinetite Arapski Emirati (OAE), Oman i Jemen.

Zname

Dr`ava

Glaven grad

Povr{ina km2

Naselenie (OON, 2009)

Ankara

780 600

71 517 100

Gruzija

Tbilisi

69 700

4 382 100

Ermenija

Erevan

29 800

3 230 100

Azerbejxan

Baku

86 600

8 629 900

Kipar

Nikozija

9 251

801 600

Liban

Bejrut

10 452

4 224 000

Sirija

Damask

185 180

21 906 000

Izrael

Erusalim

21 000

7 411 500

Jordan

Aman

89 340

6 316 000

Irak

Bagdad

438 300

30 747 000

Iran

Teheran

1 648 000

70 517 100

2 149 700

25 721 000

17 820

2 985 000

7 109

791 000

Saudiska Arabija Rijad Kuvajt

Kuvajt

Bahrein

Manama

Katar

Doha

11 430

1 409 000

OAE

Abu Dabi

82 900

4 579 000

Oman

Maskat

212 460

2 845 000

Jemen

Sana

536 870

23 580 000

Zabele{ka: podatocite vo tabelata se informativni, u~enikot ne mora da gi u~i naizust.

ZADA^A ‡ Vrz osnova na tabelite so dr`avi vo lekcijata, presmetaj so kolkava povr{ina raspolaga sekoja regionalna celina i so kolku naselenie, a potoa vkupniot broj na naselenieto podeli go so vkupnata povr{ina na regionot i spored dobienite gustini na naselenost utvrdi kakva e razmestenosta na naselenieto! Podatoci za Rusija ima vo delot za Evropa.

RE^NIK NA POIMI EMIRAT ‡ monarhija na ~ie ~elo se nao|a emir, koj ima celosna vlast i upravuva so dr`avata.

POTKONTINENT ‡ pogolema teritorija na periferijata na nekoj kontinent, kako, na primer, Indiskiot Poluostrov koj ~esto se imenuva kako Indiski Potkontinent.

SULTANAT ‡ monarhija na ~ie ~elo se nao|a sultan, koj ima celosna vlast i upravuva so dr`avata.

FEDERACIJA ‡ oblik na ureduvawe na dr`ava sostavena od pove}e teritorijalni edinici.

Tie mo`at da bidat so status na dr`avi, republiki, pokraini, oblasti, kantoni i sli~no. Federalnite edinici imaat posebni prava so posebno vnatre{no dr`avno ureduvawe. Federacijata mo`e da obedinuva istoriski, geografski, administrativni ili narodnosni celini.

SOCIO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI I REGIONALNA PODELBA NA AZIJA

Turcija

129

pra[awa ‡ Kolkav procent od svetskoto naselenie `ivee vo Azija? ‡ Kako e rasporedeno naselenieto vo Azija? ‡ Kade prete`no `ivee naselenieto vo Azija i vo kolkav procent? ‡ Nabroj nekoi od milionskite gradovi vo Azija! ‡ Na koi grupi narodi pripa|a naselenieto vo Azija? ‡ Koi religii prevladuvaat vo Azija? ‡ Za koj del od Azija e karakteristi~en hinduizmot? ‡ Kade se ispoveda konfucijanizmot, a kade budizmot? ‡ Kade se rasprostraneti islamot i hristijanstvoto? ‡ Koi jazici se najzastapeni spored brojot na govoriteli? ‡ Zo{to Azija ima golem broj razli~ni kulturi i obi~ai? ‡ Koi kulturi i civilizacii vo Azija se

130

poznati od drevnite vremiwa? ‡ Koi se najpoznatite civilizaciski otkritija vo Kina? ‡ So {to se istaknuvaat indiskata kultura i civilizacija? ‡ Koi arhitektonski gradbi se civilizaciski dostignuvawa vo Azija? ‡ Kakvi obi~ai se sre}avaat kaj nekoi od narodite vo Azija? ‡ So koi umetni~ki i sportski vrednosti se odlikuvaat zemjite od Azija, osobeno od Isto~na Azija? ‡ Kakov e kastinskiot na~in na `iveewe? ‡ Koi se glavnite faktori za regionalnata podelba na Azija? ‡ Na kolku regioni naj~esto se deli Azija? ‡ Koi dr`avi pripa|aat vo Severna Azija? ‡ Koi dr`avi pripa|aat vo Isto~na Azija? ‡ Koi dr`avi pripa|aat vo Jugoisto~na Azija? ‡ Koi dr`avi pripa|aat vo Ju`na Azija? ‡ Koi dr`avi pripa|aat vo Sredna Azija? ‡ Koi dr`avi pripa|aat vo Jugozapadna Azija?

REGIONALEN PREGLED NA AZIJA

ISTO^NA AZIJA ‡ Prirodni katastrofi ‡ Naselenieto na Isto^na Azija (verska pripadnost, jazik, kultura, obi^ai) ‡ Ulogata na semejstvoto, kulturata I tradicijata ‡ StopanstvoTO na Isto^na Azija

JUGOISTO^NA I JU@NA AZIJA ‡ Himalai ‡ karakteristiki I zna^ewe ‡ Monsunite I @ivotot na naselenieto ‡ PrirodniTe bogatstva na Indija ‡ Naselenieto VO Indija, bogatstvo I problemi

SREDNA AZIJA ‡ Naselenieto I stopanstvoto na sredna Azija

JUGOZAPADNA AZIJA ‡ Naftata ‡ najgolemo bogatstvo na zemjite od jugozapadna Azija

ISTO^NA AZIJA RAZGOVOR ‡ [to se vbrojuva vo prirodni katastrofi? ‡ Dali nekoj od vas po~uvstvuval zemjotres?

REGIONALEN PREGLED NA AZIJA

PRA[AWA ‡ Koi prirodni nesre}i predizvikuvaat katastrofi vo Azija? ‡ Kako rezultat na {to se slu~uvaat zemjotresite i vulkanskite erupcii vo Azija? ‡ Kade se protega takanare~eniot ’ognen pojas‘? ‡ [to se toa `ivi vulkani? ‡ [to predizvikuvaat podvodnite zemjotresi i vulkani? ‡ Koi silni vetrovi duvaat vo Isto~na Azija? ‡ Koi reki predizvikuvaat poplavi vo Isto~na Azija? ‡ Zo{to lavinite ne predizvikuvaat mnogu `rtvi? ‡ Koga nastanuva lizgawe na zemji{teto i kade se slu~uva naj~esto?

Vulkan ZADA^A

132

‡ Imaj}i gi predvid razli~nite prirodni nesre} i, na karta na Isto~na Azija utvrdi koi se najzagrozeni podra~ja!

Prirodni katastrofi Golemite naru{uvawa na prirodnite i antropogenite objekti na Zemjinata povr{ina pod uriva~koto dejstvo na vulkanite, zemjotresite, morskite branovi, poplavite, po`arite, lavinite i drugo ‡ se narekuvaat prirodni katastrofi.

Isto~na Azija e edna od teritoriite na Zemjata {tose odlikuva so pojavi na razli~ni prirodni nesre}i. Glavna pri~ina se tektonskite dvi`ewa i sudiri {to se slu~uvaat me|u evroaziskoto kopno i tihookeanskata i filipinskata litosferna plo~a. Taa, isto~no od Japonskite i Filipinskite Ostrovi navleguva pod evroaziskata kopnena plo~a, taka {to dolg dlabokomorski rov se protega od Kam~atka do Malajskiot arhipelag.

Sudirot na dvete plo~i po dol`inata na ovoj rov predizvikuva mnogubrojni zemjotresi i vulkani. Tokmu zatoa, ovoj pojas se narekuva ’Ognen pojas‘. Brojot na zemjotresi vo tekot na godinata e okolu 1 000, no golem del od niv se slabi i lu|eto ne gi ~uvstvuvaat. Me|utoa, ima i takvi {topredizvikuvaat golemi razurnuvawa i ~ove~ki `rtvi. Takvi se, na primer, zemjotresot od 1923 godina vo blizinata na Tokio, koga zaginaa pove}e od 150 000 lu|e i zemjotresot od 1995 godina vo blizinata na gradot Kobe i koga zaginaa pove}e od 5 000 lu|e. Zemjotresite gi prou~uva posebna nau~na disciplina nare~ena seizmologija, a se merat so instrumenti nare~eni seizmografi.

Na linijata na ’Ogneniot pojas‘ se nao|aat pogolem broj `ivi vulkani. Del od niv se nao|aat na kopnoto, kako: Fuxi vo Japonija, Klu~evskaja Sopka na Kam~atka i dr., na del se slu~uvaat podvodno. Vulkanskata aktivnost vo ovoj pojas e glavna vo oblikuvaweto i sozdavaweto na golem broj ostrovi.

Podvodnite zemjotresi i vulkani se osnovnite faktori za predizvikuvawe na razorni morski branovi, poznati pod imeto cunami. Tie na morskata povr{ina (nad mestoto na zemjotresot ili vulkanot) se nezabele`livi, no kako pove} eslojni branovi do bregovite stignuvaat kako golemi branovi i do 30 metri viso~ina i predizvikuvaat ogromni materijalni {teti i ~ove~ki `rtvi. Poradi zemjotres, takvo cunami se slu~i vo 2004 godina, koga zaginaa okolu 200 000 lu|e vo Ju`na Azija.

Poradi razli~nite vozdu{ni pritisoci ‡ nad aziskoto kopno od edna i nad tihookeanskite prostranstva od druga strana ‡ kon bregovite na Isto~na Azija, osobeno vo letniot

period od godinata, duvaat mo{ne silni vetrovi nare~eni tajfuni. Tie predizvikuvaat branovi so razorna mo}. So sebe nosat obilni koli~estvo vrne`i koi, stignuvaj}i nad nizinite na Isto~na Azija (otprilika do teritoriite na okolu 500 m), predizvikuva: izlevawe na pogolemite reki (osobeno Huang He) i poplavuvaat ogromni teritorii. Taka se predizvikuvat golemi materijalni {teti vo zemjodelstvoto i na imotot na naselenieto.

Poradi viso~inata na planinskite masivi i prisustvoto na sne`ni masi ~esto doa|a do odronuvawe na lavini; me|utoa, tie glavno ne se opasnost za lu|eto bidej}i se slu~uvaat vo nenaseleni oblasti. Na indoneziskite i na Filipinskite Ostrovi poradi obilni koli~estvo vrne`i ~esto se slu~uva lizgawe na zemji{teto i uni{tuvawe na celi naselbi.

ZAPOMNI

REGIONALN PREGLED NA AZIJA

‡ Prirodnite katastrofi vo Isto~na Azija gi predizvikuvaat tektonskite dvi`ewa poradi koi se slu~uvaat zemjotresi i vulkani na linijata od Kam~atka do Indonezija. ‡ Aktivni ili `ivi vulkani ima na Kam~atka, Japonskite Ostrovi, Filipinite i Malajskiot arhipelag. ‡ Podvodnite zemjotresi i vulkani predizvikuvaat golemi branovi ‡ cunami, koi udiraj}i na kopnoto pravat ogromni materijalni {teti. ‡ Poznati silni vetrovi so katastrofalni dejstva vo Isto~na Azija se tajfunite, koi duvaj}i od moreto kon kopnoto predizvikuvaat razorni branovi i imaat uriva~ko dejstvo. ‡ Vo Isto~na Azija golemite reki ~esto se izlevaat i pravat poplavi. ‡ Poseben problem vo Jugoisto~na Azija, poradi golemite vrne`i, e lizgaweto na zemji{teto.

RE^NIK NA POIMI TAJFUN ‡ ciklonski veter so ogromna razurnuva~ka mo}.

Toj e ogromen vozdu{en vrte` so pre~nik 80-300 km. Nastanuva vo tropskite predeli, vo razni krai{ta na svetot.

Se obrazuva nad moreto i obi~no se dvi`i kon zapad, kon kopnoto. Najkarakteristi~ni se tajfunite okolu Japonskite Ostrovi, primorjeto na Kina i Filipini. Prisutni se i vo predelite na Meksikanskiot Zaliv, no tamu se narekuvaat uragani.

CUNAMI ‡ japonsko ime za morskite branovi {to nastanuvaat pod dejstvo na zemjotresi i podmorski vulkanski erupcii. Naj~esti se na bregovite na Tihiot Okean.

Cunami e golem bran (dostignuva 20-30 m viso~ina), ima ogromna razurnuva~ka mo} i na bregovite predizvikuva golemi materijalni {teti.

Vulkani vo Isto~na Azija

133

ISTO^NA AZIJA RAZGOVOR ‡ Koi se najbrojni narodi vo Isto~na Azija? ‡ Znae{ li da ~ita{ na kineski?

REGIONALEN PREGLED NA AZIJA

PRA[AWA ‡ Kolkav e brojot naselenieto vo Isto~na Azija? ‡ Koi religii se zastapeni vo Isto~na Azija? ‡ Koi jazici se zastapeni vo Isto~na Azija? ‡ Kakvo pismo (azbuka) koristat Kinezite? ‡ Koi narodi `iveat i so kakva kultura se odlikuvaat zemjite od Isto~na Azija? ‡ Zo{to se slu~uvaat op{testvenite i kulturnite promeni kaj naselenieto?

Naselenieto na Isto^na Azija (verska pripadnost, jazik, kultura, obi^ai) Teritorijata na Isto~na Azija e edna od najnaselenite vo svetot. Vo isto~nite delovi na Kina, poto~no vo Kineskata Nizina, vo Manxurija, na Korejskiot Poluostrov i vo Japonija `iveat pove}e od 1,6 milijardi lu|e.

Verska pripadnost Spored verskata pripadnost, naselenieto vo Isto~na Azija, glavno, gi ispoveda u~ewata na konfu~ijanizmot, na budizmot i na taoizmot. Taka, na primer, na konfu~ijanizmot vo Kina pripa|aat okolu 90% od naselenieto, na budistite vo Kina pripa|aat okolu 5%, vo Ju`na Koreja okolu 50%, vo Mongolija pove}e od 90%. Vo Japonija okolu 80% od naselenieto istovremeno se privrzanici na {intoizmot i budizmot. Na ostrovot Tajvan preovladuvaat privrzanicite i na konfu~ijanizmot i na budizmot, a okolu 20% pripa|aat na taoizmot. Karakteristi~no e toa {to vo Ju`na Koreja pove}e od 40% se hristijani, prete`no so protestantska i so katoli~ka veroispoved, dodeka pak vo Severna Koreja lu|eto oficijalno se nereligiozni, a neoficijalno ispovedaat budizam, hristijanstvo i {amanizam.

Gustina na naselenost 134

Jazici Jazicite {to se zboruvaat vo Isto~na Azija spa|aat vo jazi~nite semejstva: kinesko-tibetsko, tungusko-manxursko i mongolsko. Mnogubrojnoto naselenie na golem broj narodi zboruva razli~ni jazici so mnogu dijalekti. Vo Kina i vo Tajvan e zastapen kineskiot jazik so pove}e dijalekti. Se koristi kinesko hieroglifsko pismo (azbuka). Vo Mongolija oficijalen jazik e mongolskiot so kirilica od 1945 godina, a vo najnovo vreme e vrateno staromongolskoto pismo koe datira od 13 vek. Na Korejskiot Poluostrov, vo dvete dr`avi se zboruva korejski i se koristi posebno korejsko pismo. Vo Japonija naselenieto koristi japonski jazik i posebno japonsko pismo.

ZADA^A ‡ Prou~i kako se slu~ilo vo Tajvan i vo Ju`na Koreja da ima golema zastapenost na hristijanskata religija.

REGIONALN PREGLED NA AZIJA

Kultura i obi~ai Narodite od Isto~na Azija, koi vo osnova se grupiraat kako Kinezi, Japonci, Korejci i Mongolci, se odlikuvaat so posebna kultura koja vo golema mera se potpira na dolgovekovnata tradicija. Toa se odnesuva i na verata, na obrazovanieto i vo sferata na umetnosta i na arhitekturata.

Vakvite tradicii se potpiraat na sekojdnevniot `ivot i na rabotata na naselenieto koe sè u{te vo golem broj `ivee vo selska sredina. Me|utoa, so industriskiot razvoj naselenieto sè pove}e se naseluva vo golemite gradovi kade {to neminovno zapo~nuvaat op{testveni i kulturni promeni. Sè pogolem e transferot od nomadskosto~arskiot sistem na `iveewe i obi~ai kon stacionarno zemjodelsko stopanisuvawe koe mnogu brzo se preorientira kon sekundarnite stopanski granki, taka {to vo procesot na t.n. brzo `iveewe vo gradovite nastanuvaat promeni vo obi~aite. Doslednosta na lu|eto e posebna vrednost, kako, na primer, to~nosta na dvi`eweto na vozovite vo Japonija, koja se meri so sekundi.

ZAPOMNI ‡ Spored verskata pripadnost, naselenieto vo Isto~na Azija gi ispoveda u~ewata na konfu~ijanizmot, na budizmot i na taoizmot. ‡ Konfucijanizmot e najzastapen vo Kina so okolu 90% od naselenieto. ‡ Vo Isto~na Azija se zastapeni kineskiot, korejskiot i japonskiot jazik. Kulturata i obi~aite na naselenieto se tradicionalni. So novite razvojni tekovi i so preseluvaweto vo gradovite se zabele`uvaat zna~itelni promeni vo op{etstvoto i vo kulturata na `iveewe kaj naselenieto.

Verski objekti 135

ISTO^NA AZIJA RAZGOVOR

REGIONALEN PREGLED NA AZIJA

‡ [to e toa semejstvo? ‡ Zo{to e va`no semejstvoto?

Ulogata na semejstvoto, kulturata I tradicijata Isto~na Azija zafa}a relativno golema teritorija. Na nea se razvile nekolku narodi koi oformile svoi dr`avi.

Takvi se Kina, Japonija i Koreja. Site dr`avi se so golem broj `iteli, osobeno Kina, na ~ija teritorija se smesteni pove}e od 1,6 milijardi lu|e.

Problemot na obezbeduvawe hrana za opstanok na naselenieto e osnovna pri~ina za karakteristikite na semejstvoto, kulturata i tradicijata na naselenieto od Jugoisto~na Azija.

Do neodamna, prete`no ekstenzivniot razvoj i na~in na `iveewe na naselenieto, glavno razmesteno vo selskite sredini, vo potraga po rabotna sila, pri mo{ne ekstenzivniot na~in na zemjodelsko stopanisuvawe se smetalo deka izlezot e vo pogolemiot broj ~lenovi vo semejstvoto. Od druga strana, relativno niskoto nivo na obrazovanie pridonesuva za golem priroden prirast na naselenieto vo Isto~na Azija.

Golemite problemi, koi se prisutni, mo`at da se kon-

Isto~noaziski semejstva PRA[AWA

‡ Kakvi se odnosite vo semejstvoto? ‡ Kakva e ulogata na `enite vo semejstvoto vo Isto~na Azija? ‡ Koi semejni vrednosti se karakteristi~ni za lu|eto od Isto~na Azija? ‡ Kako se reflektira doma{noto vospituvawe vrz op{testvoto i vrz kulturata? ‡ Zo{to se slu~uvaat promeni vo kulturata vo sovremenite uslovi na `iveewe?

136

Tokio

ZAPOMNI ‡ Semejstvoto vo Isto~na Azija se odlikuva so pogolem broj ~lenovi. ‡ Odnosite vo semejstvoto se cvrsti, so privrzanost na ~lenovite eden kon drug. ‡@enite vo Isto~na Azija se glaven faktor za neguvaweto na tradicijata, kulturata, obi~aite i vospituvaweto. ‡ Naselenieto na Isto~na Azija se odlikuva so golema vozdr`anost, trudoqubivost, trpelivost i upornost. ‡ So navleguvaweto na gradskiot na~in na `iveewe sè pove}e nastanuvaat promeni vo na~inot na `iveewe i vo za~uvuvaweto na kulturata i obi~aite.

REGIONALN PREGLED NA AZIJA

troliraat edinstveno so cvrsti odnosi vo semejstvoto i so po~ituvawe na op{testvoto i kulturata.

Semejstvoto vo Isto~na Azija se odlikuva so pogolem broj ~lenovi. Mnogu e va`na ulogata na `enata vo sekojdnevniot `ivot i vo sekojdnevnata rabota. Tokmu zatoa, taa e mo{ne po~ituvana. Site nedostatoci vo `iveeweto se otstranuvaat so golem stepen na vozdr`anost, trudoqubivost, trpelivost i upornost kaj sekoj ~len na semejstvoto. Ovie vrednosti, kako filozofija na `iveewe, se vrednost na semejstvata vo Isto~na Azija ,a reflektiraat i vo neguvaweto na kulturata i tradicijata vo op{testvoto. Tipi~en primer e doslednosta na Japoncite vo pridr`uvaweto do to~nosta na vremeto vo transportot. Kako rezultat na vakvoto vospituvawe, naselenieto ima sè pogolem uspeh vo site sferi na `iveewe, taka {to toa rezultira so sè pozabrazan stopanski razvoj. Sè po~esto ekstenzivniot na~in na `iveewe i na rabota vo semejstvoto se zamenuva so novi tehniki i tehnologii i so intenziven na~in na proizvodstvo. Taka se ostvaruva sè pogolem stepen na razvoj i podobruvawe na `ivotot vo semejstvoto i vo op{testvoto vo celost.

ZADA^A

Isto~noaziski simboli

Na Internet pronajdi podatoci za na~inot na `iveewe, za tradiciite i za kulturata na lu|eto vo Kina, vo Japonija i vo Koreja.

137

ISTO^NA AZIJA RAZGOVOR

REGIONALEN PREGLED NA AZIJA

‡ So {to se zanimava naselenieto vo Isto~na Azija? ‡ Dali dr`avite se razvieni?

138

Sadewe oriz PRA[AWA ‡ Kakvi se prirodnite i klimatskite odliki vo Isto~na Azija me|u severnite i ju`nite oblasti? ‡ Koi se dvete va`ni rabotni `ivotni i kade se koristat? ‡ Koja zemjodelska kultura e glavna vo zemjodelskoto proizvodstvo? ‡ Osven za plovidba, za {to se koristat moriwata vo Isto~na Azija? ‡ Kakov e industriskiot razvoj? ‡ Kakva zemja e Kina spored stopanskiot razvoj? ‡ [to e karakteristi~no za stopanstvoto vo Japonija? ‡ So {to se odlikuvaat stopanstvata na Ju`na Koreja i Tajvan? ‡ Kakvo e stopanstvoto vo Severna Koreja?

Stopanstvoto na Isto^na Azija Prirodnite odliki na teritorijata na Isto~na Azija, regionalno gledano, se mo{ne razli~ni. Vo severozapadnite delovi na Kina i vo Mongolija, zaobikoleni so visoki planini, vladee suva klima, taka {to se prisutni teritorii pod pustini (Takla Makan, Gobi i drugi), polupustini i stepi, kade {to naselenieto se zanimava so nomadsko i polunomadsko sto~arstvo (prete`no ov~arstvo i govedarstvo).

Vo poniskite primorski delovi na Isto~na Azija, koi klimatski se popogodni, pobogati i gusto naseleni, e razvieno zemjodelstvoto, a od sto~arskite granki osobeno se razvieni sviwarstvoto i `ivinarstvoto. Kako raboten dobitok vo Isto~na Azija se va`ni dve karakteristi~ni `ivotni, i toa: jak ‡ dolgovlaknesto govedo {to se koristi na planinskite prostori vo Tibet; bivol ‡ koj se odgleduva i koristi vo nizinite pri zemjodelskata rabota.

Od poljodelstvoto najrazvieno e odgleduvaweto oriz. Se odgleduva i vo nizinite i terasesto vo ridestite prostori.

Glavno e razmesten po dolinite na golemite reki, osobeno Huang He i ^ang Xijang. Od drugite kulturi, Kina se javuva i kako najgolem proizvoditel na: p~enica, p~enka, kompir, gradinarski kulturi, soja, ~aj, tutun itn. Za Kina e karakteristi~no i proizvodstvoto na svila.

ZAPOMNI ‡ Uslovite za razvoj vo Isto~na Azija se razli~ni poradi mo{ne suvata klima na sever i tropsko-monsunskata klima na jug. ‡ Glaven raboten dobitok se: jakot ‡ se koristi na Tibet, i bivolot ‡ se koristi pri odgleduvaweto na orizot vo nizinite. ‡ Glavna preokupacija vo zemjodelstvoto e proizvodstvoto na oriz, osobeno vo monsunski vla`nite regioni.

Orizovi poliwa

REGIONALN PREGLED NA AZIJA

Izlezot na more na dr`avite od Isto~na Azija im ovozmo`uva razvoj na ribolovot, taka {to ovie zemji se smetaat za ribarski velesili.

Zemjite od Isto~na Azija vo minatoto glavno bile zatvoreni za stopanskiot razvoj. No, po Vtorata svetska vojna od skoro celosno uni{tenoto stopanstvo zapo~na brz i silen industriski razvoj. Vo uslovi na mnogubrojno naselenie, kade {to problemot so ishranata be{e mo{ne izrazen, ne{to podocna, poto~no po 1970 godina, Kina zapo~na so zabrzan industriski razvoj. Sli~na e sostojbata i vo dvete korejski dr`avi. Spored toa, denes Isto~na Azija e najrazvien industriski region vo Azija. Po 1990 godina, bidej}i e namaleno ograni~uvaweto za migrirawe, preseluvaweto na naselenieto vo gradovite e zgolemeno. Taka se formirani golem broj milionski gradovi pokraj rekite Huang He i ^ang Xijang i vo primorjeto. Na karta pronajdi gi najgolemite gradovi vo Kina, vo Japonija i na Korejskiot Poluostrov! Vo golemite gradovi e razviena raznovidna industrija.

Kina se odlikuva kako industrisko agrarna zemja so golemi prirodni bogatstva i mo`nosti za brz razvoj. Razvieni se crnata metalurgija, ma{inskata industrija, proizvodstvoto na avtomobili, avioni, brodovi, vagoni i lokomotivi, elektroindustrijata, hemiskata, tekstilnata, prehranbenata industrija itn. Sè pogolema e izgradbata na pati{ta i `eleznici.

Japonija e visoko razviena zemja ‡ posebno industrisko ~udo vo svetot, koja opfa}a 12% od svetskoto industrisko proizvodstvo. Japonija e zemja so najsovremeni nau~ni i proizvodni tehnologii vo sferata na informatikata, sredstvata za vrski, robotikata i biotehnologiite. Na prvo mesto vo svetot e so proizvodstvo na brodovi, avtomobili, traktori, elektronika, roboti i drugo. Siroma{na e so energija i surovini, koi gi uvezuva, taka {to ima silno razviena crna i oboena metalurgija. Poseduva pove}e od 50 atomski centrali, ima razvieni tekstilna, prehranbena, hemiska, farmacevtska industrija i drugi. Japonija se odlikuva so najrazvieni soobra}ajna mre`a i soobra}ajni sredstva vo svetot, so razvieni trgovija i bankarstvo.

Sli~en industriski razvoj ima Ju`na Koreja kade {to, pokraj klasi~nite brodarstvo, avtomobilska i elektroindustrija ‡ se razvieni golem broj sovremeni industriski granki; kako {to se aerokosmi~kata industrija, biotehnologiite, genetskoto in`enerstvo, laserite itn.

Na Tajvan se visoko razvieni proizvodstvoto na kompjuteri, elektronska aparatura, hemiska, ma{inska, brodarstvo, tekstilna industrija i drugi.

Od zemjite vo Isto~na Azija ne{to pomalku zaostanuva Severna Koreja, kade {to ekonomijata na dr`avata ima zatvoren karakter, a industrijata e so tehni~ki zaostanata i niska produktivnost.

Sovremena fabrika ZADA^A

‡ Spored stopanakite aktivnosti vo Isto~na Azija, objasni zo{to ovoj region se smeta za stopanski najrazvien!

139

JUGOISTO^NA I JU@NA AZIJA RAZGOVOR

‡ Koj e najvisokiot planinski masiv vo svetot? ‡ Koj e najvisokiot vrv vo svetot?

REGIONALEN PREGLED NA AZIJA

PRA[AWA

‡ [to se Himalaite? ‡ Kade se nao|aat Himalaite? ‡ Koi teritorii se nao|aat na sever, a koi na jug od Himalaite? ‡ Kako vlijaat Himalaite vrz klimatskite priliki? ‡ Nabroj gi vertikalnite vegetaciski pojasi na Himalaite, po~nuvaj}i od poniskite kon povisokite prostori! ‡ So {to se odlikuvaat Himalaite nad 3 000 m viso~ina? ‡ Koi `ivotinski vidovi se sre}avaat na Himalaite? ‡ Za {to se koristat Himalaite so nivnite reljefni odliki? ‡ Zo{to se slu~uva lizgawe na zemji{teto?

Himalai ‡ karakteristiki I zna^ewe Himalaite se najvisokite planini vo svetot. Se protegaat od rekata Ind na zapad do mjanmarsko-kineskata granica na istok ‡ vo dol`ina od okolu 2 500 km, a vo {iro~ina od okolu 200-300 km. Od jug se ograni~eni so Hindustanskata Nizina vo Indija, a od sever so gorniot tek na rekata Ind i gorniot tek na rekata Bramaputra. Severno od Himalaite se protegaat paralelen planinski venec poznat kako Transhimalai i visoramninata Tibet. Severozapadno od Transhimalaite se protega Karakorum, a na nego ‡ vo ju`niot del na Pamir se protega planinskiot venec Hinduku{, koj prodol`uva vo Avganistan. Isto~no od svrtuvaweto na rekata Bramaputra, Himalaite i Transhimalaite svrtuvaat kon jugoistok spu{taj}i se kon jug vo Mjanmar. Taka, ovoj planinski venec od Mjanmar do Avganistan ostro go odvojuva Indiskiot Potkontinent od drugiot del na Azija i taka ja pravi granicata na Ju`na Azija.

Na Himalaite ima 14 vrvovi povisoki od 8 000 m n.v. Najvisok e Mont Everest (8 850 m) ili ^omolungma, najvisok i vo svetot. Pretstavuvaat ostra klimatska granica me|u monsunskata klima vo Indija i ostrata kontinentalna planinska klima na Tibetskata Visoramnina.

Po{irokiot region na Himalaite 140

ZAPOMNI ‡ Himalaite se najvisokot planinski sistem vo svetot.

Ju`no od Himalaite se protega Indogan{kata Nizina, a severno ‡ visoramninata Tibet. Himalaite pretstavuvaat ostra klimatska granica me|u dvete celini. ‡ Na Himalaite ima vertikalen raspored na vegetacijata. Taa zapo~nuva so tropski {umi/xungli nad koi se prostiraat suptropski {umi, listopadni {umi, himalajski zimzeleni drvja i srebrenesti brezi, trevni zaednici i sne`nata granica nad 3 000 m so mnogubrojni gle~eri. ‡ Himalaite poseduvaat golem energetski potencijal vo strmnite i polnovodni reki.

Poradi golemiot naklon i golemite koli~estva na vrne`i ~esto se slu~uva lizgawe na zemji{teto.

REGIONALN PREGLED NA AZIJA

Himalaite nastanale so nabirawe na sloevite vo prostranata geosinklinala Tetis vo oligocen, odnosno istovremeno so Alpite vo Evropa. Imaat slo`en geolo{ki sostav od varovnici, dolomiti, graniti, kristalesti {krilci, peso~nici i drugo. Strmno se spu{taat kon Hindustanskata Nizina. Isprese~eni se so dlaboki klisuresti re~ni dolini {to se protegaat vo pravec kon jug i jugoistok. Rekite se mnogu bogati so voda, osobeno vo letniot period. Objasni zo{to! Najgolemi se rekite Ind, Gang i Bramaputra. Ju`nite padini na Himalaite se odlikuvaat so najgolemi vrne`i koi godi{no dostignuvaat i do 12 000 mm.

Na Himalaite se nao|aat jasno izrazeni vertikalni vegetaciski pojasi. Do okolu 1 000-1 200 m n.v. se protegaat postojano zeleni tropski {umi, odnosno xungli. Nad niv se protega pojas na suptropski {umi, potoa prodol`uva pojasot na listopadni {umi so drvenesti vidovi karakteristi~ni za umerenite pojasi. Ovie {umi se prostiraat na viso~ina od 2 000 do 3 000 m. Povisoko, do okolu 3 500 m, se prostiraat himalajski zimzeleni drva i srebrenesti brezi. Nad ovaa {umska granica, do okolu 4 800 m namesta se zastapeni trevni zaednici, a povisoko zapo~nuva sne`nata granica, pa najvisokite prostori se odlikuvaat so goli i strmni karpi, prete`no pokrieni so postojan sneg i mraz. Na vaka golemite viso~ini na Himalaite se prisutni golem broj gle~eri {to se spu{taat do okolu 3 000 m.

Vo {umskite regioni na Himalaite se sre}avaat razni `ivotinski vidovi, kako {to se: slonovi, nosorozi, bivoli, majmuni, divi sviwi, eleni, tigri, divi koko{ki, papagali itn. Za visokoplaninskite delovi se karakteristi~ni divokozite, planinskite ovnovi, tibetskite jakovi, volcite, himalajskite me~ki i razni gloda~i.

Himalaite se mo{ne zna~ajni kako prostori so golem energetski potencijal kade {to se prisutni golem broj reki so visok vodostoj i golem re~en pad. Potoa, kako izvor na voda od kade {to se hranat rekite Ind, Gang i Bramaputra, od koi vo su{niot period zavisi opstanokot na lu|eto vo gustonase-lenite Hindustanska i Bengalska Nizina.

So svoite golemi nadmorski viso~ini Himalaite se prepreka za komunikacii kon sever. Za vreme na monsunskite do`dovi i topeweto na snegot na Himalaite se slu~uvaat golemi poplavi i ~esti lizgawa na zemji{teto od strmnite padini na planinata.

Mont Everest/^omolungma ZADA^A

RE^NIK NA POIMI LIZGAWE NA ZEMJI[TETO ‡ proces vo koj pod dejstvo na zgolemena vla`nost i pogolemi nakloni odredeni zemji{ni masi gravitaciski se pomestuvaat nadolu.

‡ Na karta ili satelitski snimki na Internet dobro razgledaj kade i kako se protegaat Himalaite i pronajdi go najvisokiot vrv Mont Everest ili ^omolungma!

141

JUGOISTO^NA I JU@NA AZIJA RAZGOVOR

‡ [to se monsuni? ‡ Kade se sre}avaat vo Azija?

REGIONALEN PREGLED NA AZIJA

PRA[AWA ‡ [to pretstavuvaat monsunite? ‡ Kakvi monsuni ima? ‡ Kako duvaat zimskite monsuni i kakvo vreme nosat? ‡ Kako duvaat letnite monsuni i kakvo vreme nosat? ‡ Kako vlijaat monsunite vrz `ivotot na lu|eto? ‡ Koi dragoceni drvenesti rastenija se sre}avaat vo Jugoisto~na i vo Ju`na Azija? ‡ Zo{to docneweto na monsunite mo`e da bide katastrofalno?

Monsunite I @ivotot na naselenieto Monsunite se godi{ni periodi~ni vetrovi vo Ju`na i vo Jugoisto~na Azija i vo severnite delovi na Indiskiot Okean. Monsunite nastanuvaat vo podra~ja na suptropskite pojasi poradi razlikite vo temperaturite i vozdu{niot pritisok, koi vladeat nad kopnenite masi na sever i okeanskite prostranstva na jug. Postojat dva perioda: zimski i leten, pa zatoa se poznati kako zimski monsuni i letni monsuni. Zimskite monsuni se vetrovi {to od oktomvri do krajot na april duvaat neprekinato od Himalaite preku kontinentalnite delovi na Ju`na i na Jugoisto~na Azija kon Indiskiot Okean. Zimskite monsuni se so poumerena ja~ina. Vo periodot na nivnoto prisustvo preovladuva vedro, suvo i ladno vreme i relativno mirno more.

Letnite monsuni se vetrovi {to od teritorijata na Indiskiot Okean duvaat od jug kon sever i severoistok kon kopnenite teritorii na Ju`na i na Jugoisto~na Azija. Se odlikuvaat so topol i vla`en vozduh koj so pogolema ja~ina se dvi`i kon kopnoto, taka {to vo podra~jeto na planinskite zemji se izdigaat vo viso~ina i predizvikuvaat gusti oblaci so obilni vrne`i. Vrne`ite se prosledeni so silni gr-

Zimski monsuni

AZIJA TIHI OKEAN

INDISKI OKEAN AZIJA

Letni monsuni 142

INDISKI OKEAN

TIHI OKEAN

ZAPOMNI ‡ Monsunite pretstavuvaat godi{ni periodi~ni vetrovi vo Jugoisto~na i vo Ju`na Azija. ‡ Postojat zimski i letni monsuni. ‡ Zimskite monsuni duvaat od Himalaite kon Indiskiot Okean i nosat suvo i studeno vreme. ‡ Letnite monsuni duvaat od Indiskiot Okean kon kopnoto i nosat vla`no i toplo vreme, mnogu va`no za zemjodelstvoto i proizvodstvoto na oriz. ‡ Monsunite pomagaat i vo plovidbata na mnogubrojnite brodovi ‡ edrenici.

RE^NIK NA POIMI MAHAGONOVO DRVO ‡ drvenesto rastenie od familijata Meleiaceae, sostavena od pogolem broj drva i grmu{ki {to vireat vo tropskite i vo suptropskite regioni. Mahagonovoto drvo e ekonomski va`no grade`no i stolarsko drvo.

SANDALOVO DRVO ‡ zimzeleno poluparazitsko drvo.

Ima pove}e vidovi. Rasprostraneto e vo Indija, vo Indonezija, vo Avstralija i Okeanija. Toa e tvrdo drvo so `oltenikava, bela i crvenikava boja so specifi~en miris. Se koristi za izrabotka na rezbareni predmeti i dobivawe eteri~ni masla.

TIKOVO DRVO ‡ drvenesto rastenie od familijata vrbi. Raste vo monsunskite predeli na Ju`na i na Jugoisto~na Azija. Vo su{niot (zimski) period gi gubi listovite. Dava mo{ne kvalitetno, skapoceno, grade`no drvo so raznovidna primena (za mebel, vo brodarstvoto i drugo).

REGIONALN PREGLED NA AZIJA

motevici i skoro neprekinato traat do dva meseca. Pritoa, ima golema vla`nost, visoki temperaturi i nemirno more, osobeno izrazeno pri zapadnite bregovi na Indija, na Malajskiot Poluostrov i na indoneziskite ostrovi. Za vreme na letnite monsuni poblagoprijatni se klimatskite uslovi na isto~nite bregovi na Indija i [ri Lanka.

Najstabilno vreme se javuva na preminot me|u letniot i zimskiot period i trae okolu dve nedeli.

Monsunskite vetrovi vo Ju`na i vo Jugoisto~na Azija se od golemo zna~ewe za `ivotot na naselenieto. Letnite monsuni se dar od prirodata koi na gusto naselenite teritorii vo Indija, Banglade{, [ri Lanka, Mjanmar, Tajland, Vietnam, Malezija, Indonezija i Filipini (kade {to `iveat okolu dve milijardi lu|e) ovozmo`uvaat uspe{no zemjodelsko stopanisuvawe. Od niv zavisi proizvodstvoto na oriz, kako edna od najrasprostranetite kulturi vo tie prostori, neminovni za ishrana na naselenieto.

Voobi~aenite pravci na duvawe na monsunite se od golemo zna~ewe vo pomorskata plovidba na bezbroj brodoviedrenici koi se koristat od milioni lu|e rasporedeni vo primorskite delovi na poluostrovite i na ostrovite. Poradi geografskite {iro~ini i vlijanieto na monsunite, na teritorijata na Indiskiot i na Indokineskiot Poluostrov i ostrovite se razvieni gusti {umi so prisustvo na dragoceni drvenesti rastenija, kako {to se tikovo, sandalovo i mahagonovo drvo. Tie se od golemo zna~ewe bidej}i se koristat vo drvnata industrija so pove}ekratna namena.

Docneweto na monsunskite do`dovi ~esto mo`e da bide fatalno za zemjodelskoto proizvodstvo od koe zavisi opstanokot na mnogubrojnoto naselenie.

Xungla

ZADA^A ‡ Na karta na Jugoisto~na i Ju`na Azija obidi se da gi najde{ pravcite na duvawe na monsunite. Letnite monsuni obele`i gi so crveni linii, a zimskite so sini.

143

JUGOISTO^NA I JU@NA AZIJA RAZGOVOR

‡ Kade se nao|a Indija? ‡ Dali raspolaga so prirodni bogatstva?

REGIONALEN PREGLED NA AZIJA

PRA[AWA ‡ Kade se nao|a, kolkava povr{ina i kolku naselenie ima Indija? ‡ Kakvi prirodni bogatstva poseduva Indija? ‡ Zo{to se smeta za prirodno bogatstvo dol`inata na morskata bregova linija vo Indija? ‡ Za {to se koristat prostranite nizini vo Indija? ‡ Kakvo e zna~eweto na rekite vo Indija? ‡ Kakov e rastitelniot svet vo Indija? ‡ So koi vidovi rudi e bogata Indija? ‡ So koi energetski surovini raspolaga Indija i kade se tie razmesteni?

Prirodnite bogatstva na Indija Indija e dr`ava vo Ju`na Azija koja zafa}a 3 287 600 km2.

Vo nea `iveat 1,1 milijarda lu|e, taka {to so gustina na naselenost od okolu 345`/km2 e edna od najgusto naselenite zemji vo svetot. Vaka brojnoto naselenie vo Indija se potpira vrz razni prirodni bogatstva, kako {to se: morskite i okeanskite bregovi, prostranite nizini, golemite reki, raznovidniot rastitelen i `ivotinski svet, raznovidnite rudni bogatstva, bogatite energetski izvori, ribolovnite podra~ja, gustite {umi itn.

Morskata i okeanskata bregova linija na Indija se protega na okolu 5 700 km, taka {to ovozmo`uva golem del od naselenieto da bide razmesteno pokraj morskite bregovi, da gi koristi morskite bogatstva, da u~estvuva vo pomorskata trgovija i sl.

Posebno prirodno bogatstvo na Indija se prostranite nizini vo koi se nao|aat okolu 50% plodno i obrabotlivo zemji{te vo Indija. Osobeno e va`na Hindustanskata Nizina (me|u Himalaite i visoramninata Dekan), koja e prostrana ramnica isprese~ena so reki i plovni kanali, dobro proodna, mo{ne plodna i stopanski najrazviena oblast na Indija. Sli~na e i Bengalskata Nizina koja gi zafa}a teritoriite okolu deltata na rekite Gang i Bramaputra.

Ovie nizini se glavni zemjodelski oblasti i glaven izvor na hrana za mnogubrojnoto indisko naselenie. Se odgleduvaat kulturi {to uspevaat vo umerenite, tropskite i suptropskite pojasi. Najmnogu se proizveduvaat oriz, p~enica, p~enka, kompir, zelen~uk, maslodajna repka, konop, pamuk, len i dr.

Rekite vo Indija 144

ZAPOMNI ‡ Indija ima raznovidni prirodni bogatstva, kako {to se: nafta, jaglen, `elezo, boksit, mangan, bakar, hrom, olovo, cink, volfram itn. ‡ Posebno prirodno bogatstvo na Indija se dolgite bregovi linii. ‡ Va`ni za opstanokot na naselenieto vo Indija se nizinite so obrabotlivite povr{ini i proizvodstvoto na oriz kako izvor na hrana za opstanok na naselenieto. ‡ Rekite vo Indija se va`ni za plovidba, za navodnuvawe i kako energetski potencijal. ‡ Bogatiot rastitelen svet, osobeno sandalovoto, tikovoto i mahagonovoto drvo se va`ni za drvnata industrija. ‡ Vo Indija e va`en i ribolovot.

REGIONALN PREGLED NA AZIJA

Rekite vo Indija se pove}ekratno prirodno bogatstvo, koi osven vo zemjodelstvoto se koristat kako prirodni plovni pati{ta, nadopolneti so kanalska plovna mre`a, i se osnovna zamena za nedovolno izgradenata patna infrastruktura vo Indija. Rekite, osobeno onie {to izviraat na Himalaite, raspolagaat so bogat hidroenergetski potencijal, poradi {to se iskoristeni za izgradba na pogolem broj ve{ta~ki akumulacii i hidrocentrali.

Rastitelniot i `ivotinskiot svet vo Indija e mo{ne raznoviden. Po dolinite na rekite na visoramninata Dekan, vo dolniot tek na Gang i Bramaputra i vo zapadnite delovi na planinite Gati se razvieni gusti xungli so raznovidni trevni i drvenesti rastenija. Na visoramninata Dekan se prisutni prostrani trevni savani so retki niski palmi i bagremi. Na Himalaite do 1 000 m n.v. se razvieni listopadni {umi {to vo povisokite delovi se smenuvaat so zimzeleni {umi. Vo ramkite na bogatiot rastitelen svet se sre}avaat osobeno baranite tikovo, sandalovo i mahagonovo drvo, koi se mo{ne ceneti vo drvnata industrija.

Teritorijata na Indija, sostavena od stari gramadni planini i kotlini i mladi vene~ni planini, raspolaga so golemi rudni bogatstva, kako {to se: `elezo, mangan, hrom, volfram, olovo, bakar, zlato, srebro i boksit. Najgolemi nao|ali{ta se nao|aat vo Bihar, vo Orisa i vo Penxab. Od nemetalnite surovini se proizveduvaat sol, barit, feldspat, azbest, grafiti i dr.

Indija raspolaga i so bogati energetski surovini: jaglen, nafta i hidroenergetski potencijal. Najgolemi nao|ali{ta na jaglen ima vo Zapaden Bengal, vo Bihar i vo Orisa. Naftata vo golemi koli~estva ja ima vo Asam, vo Penxab, vo Guxarat i vo isto~nite delovi na Indija okolu ^enaj. Indija raspolaga i so bogati nuklearni goriva, kako, na primer, rudi na torium, uran i drugi.

Prirodnite bogatstva na Indija gi nadopolnuvaat i ribolovnite podra~ja pokraj nejzinite bregovi.

Sadewe oriz RE^NIK NA POIMI DIJAMANT ‡ mineral, skapocen kamen od ~ist kristalen jaglerod. Vo minimalni koli~estva mo`e da sodr`i `elezo, mangan ili drugi elementi koi mu davaat crvenikava, zelenikava, sina ili `olta boja.

RUDA ‡ karpa koja sodr`i metalni ili nemetalni sostojki {to se koristat so prerabotuvawe.

ZADA^A

‡ Na karta na Indija lociraj gi regionite na nao|ali{tata na prirodni bogatstva.

145

JUGOISTO^NA I JU@NA AZIJA RAZGOVOR

REGIONALEN PREGLED NA AZIJA

‡ Osven vo Isto~na Azija, kade u{te ima gusta naselenost vo Azija?

146

Indiec PRA[AWA ‡ Kolku narodi ima vo Indija? ‡ Na koja grupa narodi pripa|a naselenieto na Indija? ‡ Koi religii se zastapeni vo Indija? ‡ Kakvi se odnosite me|u raznovidnoto i mnogubrojnoto naselenie vo Indija? ‡ Koj e najgolem problem za mnogubrojnoto naselenie vo Indija? ‡ [to se slu~uva so selskoto naselenie? ‡ Kakva e higienata vo gradovite? ‡ Kako se odviva transportot na naselenieto vo Indija?

Naselenieto vo Indija, bogatstvo I problemi Indija e mozaik od pove}e od 280 razni narodi so razli~en istoriski i kulturen razvoj, veroispoved i jazik. Pri~ina za toa e patot na razmena na narodite od zapad i od istok, koj pominuva preku Hindustanskata i Bengalskata Nizina.

Ovde se sudiraat mnogubrojni civilizacii, u~ewa i veruvawa. Niz istorijata na Indija se poznati periodite na Stara Indija, muslimanskiot period, britanskiot period i periodot na nezavisna Indija po 1947 godina.

Etni~kiot sostav go pretstavuvaat narodi od indoariskata grupa, koja e najzastapena so nad 73% i pove}e od 30 narodi, potoa dravidskata grupa, kinesko-tibetskata grupa itn.

Denes, od 1,1 milijarda `iteli na Indija: okolu 80% se indusi, 12% se muslimani, 3,5% se hristijani, drugite se siki, budisti.

Oficijalen jazik e hindi, no sekoja od dr`avite ima svoj oficijalen jazik, kako, na primer: asamski, bengalski,

ZAPOMNI ‡ Indija e mnogu gusto naselena teritorija. ‡ Vo Indija `iveat okolu 280 razni narodi. ‡ Narodite na Indija pripa|aat na indoariskata grupa so okolu 70%, na dravidskata grupa i na kinesko-tibetskata grupa. ‡ Spored religiskata pripadnost, so okolu 80% vo Indija najzastapen e hinduizmot. ‡ Oficijalen jazik e hindi, iako site indiski dr`avi imaat posebni jazici. ‡ Glaven problem na Indija e obezbeduvaweto hrana za mnogubrojnoto naselenie. ‡ Vo potraga po rabota se slu~uva migracija na naselenieto kon gradovite poradi {to se sozdava golem problem vo gradskite aglomeracii.

RE^NIK NA POIMI

JAGLEN ‡ prirodno cvrsto gorivo koe e va`en izvor na energija i surovini. Nastanuva so jaglenisuvawe na rastenijata vo dolg vremenski (geolo{ki) period. Se nao|a vo sedimentni sloevi i mo`e da ima debelina i po nekolku metri.

NOMADSKO STO^ARSTVO ‡ odgleduvawe dobitok vo uslovi koga sto~arite baraj}i novi pasi{ta, zaedno so dobitokot (ovci, kowi, goveda), se preseluvaat od edno na drugo mesto. Najzastapeno e vo stepskite i pustinskite i vo oblastite na tundrite.

PRENASELENOST ‡ pojava na relativno pogolema koncentracija na naselenie, koe vo odredeni oblasti i dr`avi pri odredeni lo{i op{testveno-ekonomski i socijalni odnosi se sudira so problemot na osnovna egzistencija.

RASA ‡ grupacija lu|e koi se odlikuvaat so zaedni~ki antropolo{ki osobini. Vo osnova, postoi klasifikacija spored bojata na ko`ata, no i spored bojata i izgledot na kosata, vlaknatosta na teloto, viso~inata.

REGIONALN PREGLED NA AZIJA

ka{mirski, penxapski, tamilski itn.

Vakvoto {arenilo od narodi, religii i jazici vo Indija e vistinsko bogatstvo, bidej}i i pokraj mnogubrojnite razliki `ivotot na naselenieto se odlikuva so golema me|usebna tolerantnost.

Sepak, naselenieto vo Indija se sudira so golem broj problemi. Poseben problem e golemata prenaselenost, osobeno vo odredeni oblasti od dr`avata, kako {to se Hindustanskata i Bengalskata Nizina i primorskite teritorii. So godi{en priroden prirast od 19 promili brojot na naselenieto vo Indija godi{no se zgolemuva za okolu 17 milioni `iteli. Vo takov slu~aj seriozno se postavuva problemot na obezbeduvawe dovolni koli~estva hrana. Pove}e od 300 milioni lu|e se pod granicata na siroma{tijata. Okolu 70% od naselenieto `ivee vo selska sredina. Vo nedostig na uslovi za `ivot golem del od selskoto naselenie migrira kon gradovite, so nade` deka }e obezbedi rabota i uslovi za `iveewe. Taka, se smeta deka vo Indija denes postojat okolu 30 milionski gradovi. Nivniot broj te{ko se utvrduva bidej}i golem del od naselenieto `ivee vo siroma{ni kvartovi ili se besku}nici.

Golemata prenaselenost vo gradovite predizvikuva ogromna zagadenost so kupi{ta cvrst otpad, dodeka vo centralnite gradski podra~ja poradi zastareniot vozen park i industrijata ima golema zagadenost na vozduhot.

Transportot na naselenieto poradi nedovolno izgradenata patna infrastruktura e orientiran kon `elezni~ki prevoz, koj se odlikuva so zastareni prugi i vozovi koi dnevno prenesuvaat po okolu 15 milioni lu|e vo prenatrupani vozovi so patnici.

Indijka ZADA^A

‡ Na Internet pronajdi i drugi podatoci za Indija so cel da gi zbogati{ tvoeto znaewe i kultura.

147

SREDNA AZIJA RAZGOVOR

REGIONALEN PREGLED NA AZIJA

‡ Koja teritorija ja zafa}a Sredna Azija? ‡ Na koe slivno podra~je glavno pripa|a teritorijata na Sredna Azija?

148

Naselenieto I stopanstvoto na sredna Azija Vo Sredna Azija se vbrojuvaat dr`avite: Avganistan, Kazahstan, Kirgistan, Taxikistan, Turkmenistan i Uzbekistan.

Zaedno zafa}aat povr{ina od 4 646 600 km2. Na ovaa teritorija `iveat okolu 85 milioni `iteli. Se zabele`uva deka na mnogu golema povr{ina `ivee relativno mal broj lu|e.

Pri~ina za toa se reljefnite i klimatskite uslovi. Toa e teritorija koja od zapad, od jug i od istok e ograni~ena so planini, a na sever e mnogu oddale~ena od moreto, taka {to vrne`ite vo Sredna Azija dostignuvaat od 200 mm do maksimum 500 mm godi{no. Vo otsustvo na dovolni koli~estva voda se oformeni prostrani pustini. So ne{to pogolem broj naselenie se odlikuvaat Avganistan i Uzbekistan.

Etni~kiot sostav na naselenieto go pretstavuvaat: Kazasi, Rusi, Turkmenci, Uzbeci, Kirgizi, Taxici i Pa{tuni.

So isklu~ok na Avganistan, kade {to se zboruva pa{tu i se koristi arapsko pismo, site drugi dr`avi imaat svoi jazici i koristat kirilica. Pokraj oficijalnite jazici se koristi i ruskiot jazik.

Naselenieto vo Sredna Azija e so islamska veroispoved (80%), so hristijanska veroispoved (10%) i drugi. Isklu~ok e Kazahstan kade {to okolu 45% od naselenieto se pravoslavni hristijani.

PRA[AWA ‡ Koi dr`avi se vbrojuvaat vo Sredna Azija? ‡ Kakva e naselenosta vo Sredna Azija? ‡ Koi narodi go so~inuvaat etni~kiot sostav na naselenieto? ‡ Kakvo pismo koristat? ‡ Na koi religii pripa|aat narodite od Sredna Azija? ‡ Koi zemji se industriskoagrarni, a koi agrarno-industriski vo Sredna Azija? ‡ Koja e posebna odlika na zemjodelskoto proizvodstvo vo Sredna Azija? ‡ [to e karakteristi~no za sto~arstvoto?

Sredna Azija

ZAPOMNI ‡ Vo Sredna Azija se nao|aat dr`avite Avganistan, Kazahstan, Kirgistan, Taxikistan, Turkmenistan i Uzbekistan. ‡ Gustinata na naselenost vo Sredna Azija e retka poradi klimatskite uslovi vo golemite teritorii pod pustini i polupustini. ‡ Etni~kiot sostav na naselenieto go so~inuvaat Pa{tuni, Kazasi, Turkmenci, Uzbeci, Kirgizi, Taxici i Rusi.

Kazahstan, Uzbekistan i Turkmenistan se industriskoagrarni zemji, a Avganistan, Kirgistan i Taxikistan se agrarno-industriski zemji. ‡ Karakteristi~no za Sredna Azija e proizvodstvoto na pamuk i svilena buba. ‡ Sredna Azija raspolaga so bogati nao|ali{ta na nafta, zemjen gas, jaglen, oboeni metali, `elezo i drugi.

REGIONALN PREGLED NA AZIJA

Od dr`avite na Sredna Azija, spored razvojot na stopanstvoto Kazahstan, Uzbekistan i Turkmenistan se industriskoagrarni zemji, a Avganistan, Taxikistan i Kirgistan se slabo razvieni agrarno-industriski zemji. Ogromnite teritorii so nepregledni ramnici vo Kazahstan, vo Uzbekistan i vo Turkmenistan se osnova vrz koja se potpira zemjodelskoto proizvodstvo. Pova`ni zemjodelski kulturi se p~enicata (koja vo Kazahstan e zastapena na pove}e 50% od obrabotlivite povr{ini), ja~menot, orizot, p~enkata, son~ogledot, pamukot, vinovata loza, kompirot. Posebna odlika e odgleduvaweto pamuk i svilena buba, koi kako surovini se osnova za izvoz i za razvoj na tekstilnata industrija. Nedostig na voda se nadomestuva so navodnuvawe, osobeno od rekite Amu Darja i Sir-Darja, koi poradi pregolema upotreba, ~esto ne stignuvaat do Aralskoto Ezero, pa toa postojano se namaluva.

Vo Sredna Azija e zastapeno i sto~arstvoto. Glavno se odgleduvaat ovci i kozi, a od krupniot dobitok ‡ goveda, kowi, kamili, jakovi. Se odgleduvaat i `ivotni so ceneti krzna i ko`i (lisici, kuni i sl., na primer vo Uzbekistan).

Karakteristi~no za regionot e {to poseduva raznovidni prirodni bogatstva, kako {to se: nafta, zemjen gas, `elezo, jaglen, oboeni metali, polimetalni rudi, volfram, uran, `iva itn. Osobeno va`no e bogatstvoto so nafta i zemjen gas okolu Kaspiskoto i Aralskoto Ezero. Bogatite nao|ali{ta na jaglen, `elezo i oboeni metali, so isklu~ok na Avganistan (kade {to so vojnite e uni{tena celata industrija), ovozmo`ile razvoj na crnata i oboenata metalurgija, na ma{inskata industrija, na hemiskata i naftenoprerabotuva~kata industrija. Vrz osnova na surovinite od zemjodelsko i od sto~arsko poteklo se razvieni granki na lesnata industrija, kako {to se tekstilnata, prehranbenata i drugi.

Poradi pustinite i planinskite teritorii, transportnite uslovi vo Sredna Azija ne se dovolno razvieni.

RE^NIK NA POIMI NAFTONOSEN POJAS ‡ teritorija vo koja vo podzemjeto se pronajdeni nao|ali{ta na nafta.

OPEK ‡ organizacija na zemjite‡izvozni~ki na nafta.

Multinacionalna organizacija koja e formirana vo 1960 godina za da gi koordinira proizvodstvoto na nafta i izvoznata politika na nejzinite ~lenki: Iran, Irak, Kuvajt, Saudiska Arabija, Venecuela, Katar, Indonezija, Libija, Obedineti Arapski Emirati, Al`ir i Nigerija.

REZERVI NA NAFTA ‡ proceneti koli~estva nafta vo odredeni regioni ili dr`avi, koi mo`at da bidat eksploatirani.

Pole so pamuk ZADA^A ‡ Na karta na Azija pronajdi gi dr`avite od Sredna Azija, dobro razgledaj go prostorot i objasni zo{to ne e mnogu naselen!

149

JUGOZAPADNA AZIJA RAZGOVOR

REGIONALEN PREGLED NA AZIJA

‡ Za {to se koristi naftata? ‡ Koi teritorii vo svetot se smetaat za najbogati so nafta?

150

Rafinerija

PRA[AWA ‡ Koga se zgolemuva interesot za eksploatacija na naftata? ‡ So {to se zanimavalo naselenieto od Jugozapadna Azija pred pojavata na potrebite za naftata i naftenite derivati vo svetot? ‡ Koga se zgolemija potrebite za nafta, ~ii kompanii po~naa da ja eksploatiraat naftata vo Jugozapadna Azija? ‡ Kako naftata go smeni na~inot na `iveewe vo zemjite od Jugozapadna Azija? ‡ [to se gradi i kako se transportira naftata od Jugozapadna Azija?

Naftata ‡ najgolemo bogatstvo na zemjite od jugozapadna Azija Naftata, kako te~no mineralno gorivo, osobeno golemo zna~ewe ima po pronao|aweto na motorot so vnatre{no sogoruvawe. Toa predizvika proces na zasileni istra`uvawa i utvrduvawe na nao|ali{ta so nafta. Taka, pokraj drugite nao|ali{ta vo svetot, golemi nafteni rezervi se utvrdeni na teritorijata na Jugozapadna Azija.

Vo uslovi na golemi teritorii pod pustini i nepo{umeni visoki planini, naselenieto vo Jugozapadna Azija dolgo vreme be{e orientirano kon sto~arsko i zemjodelsko stopanstvo, mo{ne zavisno od navodnuvawe. Tokmu zatoa vo Jugozapadna Azija se izgradeni golem broj hidrosistemi po dolinite na Tigar i Eufrat, a denes se razvivaat najsovremeni sistemi za navodnuvawe ‡ kapka po kapka, so koi najmnogu se odlikuva Izrael. Poradi vakvite sostojbi, naselenieto be{e, glavno, razmesteno vo primorskite teritorii, okolu ezerata, vo oazite i po dolinite na nekolkute pogolemi reki. So razvojot na industrijata vo svetot (osobeno vo dr`avite od Evropa, Japonija, koi glavno nemaa pogolemi sopstveni nafteni rezervi, SAD i drugi) i sè pomasovnoto proizvodstvo i primena na razni transportni sredstva (avtomobili, brodovi, avioni i sl.) po Vtorata svetska vojna, naglo se zgolemi pobaruva~kata na nafta. Vo taa smisla, vo otsutstvo na sopstven kapital, vo zemjite od Jugozapadna

ZAPOMNI ‡ Vo Jugozapadna Azija se nao|aat golemi rezervi na nafta. ‡ Eksploatacijata na nafta vo Jugozapadna Azija glavno ja vr{at mal broj kompanii od SAD, od Velika Britanija, Francija, od Holandija i od Japonija. ‡ Finansiskite prihodi od naftata vo zemjite od Jugozapadna Azija se tolku golemi {to go menuvaat na~inot na `iveewe. ‡ Transportot na naftata se vr{i preku golem broj naftovodi i so pomorski prevoz.

Pustina

REGIONALN PREGLED NA AZIJA

Azija eksploatacijata na nafta po principot 50:50 (retko koga 75:25) ja vr{at mal broj nafteni kompanii od SAD, od Velika Britanija, od Francija, od Holandija, od Japonija i od Italija. Tie rakovodat so okolu 90% od naftenoto proizvodstvo vo Jugozapadna Azija.

Golemata pobaruva~ka na nafta i nafteni derivati vo svetot, i pokraj principite na eksploatacija, sepak, vo zemjite na Jugozapadna Azija ovozmo`uvaat takvi finansiski prihodi {to go menuvaat na~inot na `iveewe na naselenieto vo ovie zemji. Od nomadsko i polunomadsko sto~arewe, ekstenzivno zemjodelstvo i `ivot vo primorskite oblasti, dolinite na rekite i oazite, denes vo zemjite od Jugozapadna Azija se razvieni golem broj sovremeno uredeni gradovi i industriski centri vo koi e razviena raznovidna industrija.

Vo golem del od dr`avite od naftata i gasot se ostvaruvaat pove}e od 90% od bruto-doma{niot proizvod. Golem broj od uslugite za naselenieto se besplatni, no so bogatstvoto, glavno, raspolagaat odreden broj lu|e ‡ {eici, koi vo najgolem del vladeat so dr`avite. Tipi~ni primeri se: Kuvajt, Obedineti Arapski Emirati, Saudiska Arabija itn.

Vo funkcija na razvojot i prerabotkata na nafta se izgradeni golem broj naftovodi, preku koi naftata se transportira do prerabotuva~kite kapaciteti i do izvoznite pristani{ta na bregovite na Sredozemnoto More i Persiskiot Zaliv, od kade {to se transportira vo industriski visokorazvienite zemji-uvozni~ki na nafta, kako {to se Japonija, Ju`na Koreja, SAD i zemjite od Evropa.

Eksploatacija na nafta ZADA^A

Dubai

‡ Na karta na Jugozapadna Azija dobro voo~i gi nao|ali{tata na nafta, pravcite na naftovodite i pravcite po koi se transportira naftata!

151

pra[awa ‡ Koi prirodni nesre}i predizvikuvaat katastrofi vo Azija? ‡ Kako rezultat na {to se slu~uvaat zemjotresite i vulkanskite erupcii vo Azija? ‡ Kade se protega takanare~eniot 'ognen pojas‘? ‡ [to se toa `ivi vulkani? ‡ [to predizvikuvaat podvodnite zemjotresi i vulkani? ‡ Koi silni vetrovi duvaat vo Isto~na Azija? ‡ Koi reki predizvikuvaat poplavi vo Isto~na Azija? ‡ Zo{to lavinite ne predizvikuvaat mnogu `rtvi? ‡ Koga nastanuva lizgawe na zemji{teto i kade se slu~uva naj~esto? ‡ Kakvi se semejstvata vo Isto~na Azija spored brojot na ~lenovi? ‡ Kakvi se odnosite vo semejstvoto? ‡ Kakva e ulogata na `enite vo semejstvoto vo Isto~na Azija? ‡ Koi semejni vrednosti se karakteristi~ni za lu|eto od Isto~na Azija? ‡ Kako se reflektira doma{noto vospituvawe vrz op{testvoto i vrz kulturata? ‡ Zo{to se slu~uvaat promeni vo kulturata vo sovremenite uslovi na `iveewe? ‡ Kakvi se prirodnite i klimatskite odliki vo Isto~na Azija me|u severnite i ju`nite oblasti? ‡ Koja zemjodelska kultura e glavna vo zemjodelskoto proizvodstvo? ‡ Osven za plovidba, za {to se koristat moriwata vo Isto~na Azija? ‡ Kakov e industriskiot razvoj? ‡ Kakva zemja e Kina spored stopanskiot razvoj? ‡ [to e karakteristi~no za stopanstvoto na Japonija? ‡ So {to se odlikuvaat stopanstvata na Ju`na Koreja i na Tajvan? ‡ Kakvo e stopanstvoto vo Severna Koreja? ‡ [to se Himalaite? ‡ Kade se nao|aat Himalaite? ‡ Koi teritorii se nao|aat na sever, a koi na jug od Himalaite?

152

‡ Kako vlijaat Himalaite vrz klimatskite priliki? ‡ Nabroj gi vertikalnite vegetaciski pojasi na Himalaite, po~nuvaj}i od poniskite prostori! ‡ So {to se odlikuvaat Himalaite nad 3 000 m viso~ina? ‡ Koi `ivotinski vidovi se sre}avaat na Himalaite? ‡ Za {to se koristat Himalaite so nivnite reljefni odliki? ‡ Zo{to se slu~uva lizgawe na zemji{teto? ‡ [to pretstavuvaat monsunite? ‡ Kakvi monsuni ima? ‡ Kako duvaat zimskite monsuni i kakvo vreme nosat? ‡ Kako duvaat letnite monsuni i kakvo vreme nosat? ‡ Kako vlijaat monsunite vrz `ivotot na lu|eto? ‡ Koi dragoceni drvenesti rastenija se sre}avaat vo Jugoisto~na i vo Ju`na Azija? ‡ Zo{to docneweto na monsunite mo`e da bide katastrofalno? ‡ Kade se nao|a, kolkava povr{ina zafa}a i kolku naselenie ima Indija? ‡ Kakvi prirodni bogatstva poseduva Indija? ‡ Zo{to se smeta za prirodno bogatstvo dol`inata na morskata bregova linija vo Indija? ‡ Za {to se koristat prostranite nizini vo Indija? ‡ Kakvo e zna~eweto na rekite vo Indija? ‡ Kakov e rastitelniot svet vo Indija? ‡ So koi vidovi rudi e bogata Indija? ‡ So koi energetski surovini raspolaga Indija i kade se razmesteni? ‡ Kolku narodi ima vo Indija? ‡ Na koja grupa narodi pripa|a naselenieto na Indija? ‡ Koi religii se zastapeni vo Indija? ‡ Kakvi se odnosite me|u raznovidnoto i brojnoto naselenie vo Indija? ‡ Koj e najgolem problem za mnogubrojnoto naselenie vo Indija? ‡ [to se slu~uva so selskoto naselenie? ‡ Kakva e higienata vo gradovite?

‡ Kako se odviva transportot na naselenieto vo Indija? ‡ Koi dr`avi se vbrojuvaat vo Sredna Azija? ‡ Kakva e naselenosta vo Sredna Azija? ‡ Koi narodi go so~inuvaat etni~kiot sostav na naselenieto? ‡ Kakvo pismo koristat? ‡ Na koi religii pripa|aat narodite od Sredna Azija? ‡ Koi zemji se industrisko-agrarni, a koi agrarno-industriski vo Sredna Azija? ‡ Koja e posebna odlika na zemjodelskoto proizvodstvo vo Sredna Azija? ‡ [to e karakteristi~no za sto~arstvoto?

‡ So koi prirodni bogatstva raspolaga Sredna Azija? ‡ Koga se zgolemuva interesot za eksploatacija na naftata? ‡ So {to se zanimavalo naselenieto od Jugozapadna Azija pred pojavata na potrebite za naftata i naftenite derivati vo svetot? ‡ Koga se zgolemija potrebite za nafta, ~ii kompanii po~naa da ja eksploatiraat naftata vo Jugozapadna Azija? ‡ Kako naftata go smeni na~inot na `iveewe vo zemjite od Jugozapadna Azija? ‡ [to se gradi i kako se transportira naftata od Jugozapadna Azija?

153

sodr@ina evropa 1. prirodno-geografski karakteristiki na evropa ‡ Geografska polo`ba, granici i golemina............................................6 ‡ Bregova razgranetost na evropskiot kontinent..................................8 ‡ Reljefni karakteristiki na Evropa...................................................10 ‡ Klima i vegetacija

‡ Klimatski uslovi....................................................................................12

‡ Klimatsko-vegetaciski oblasti............................................................14 ‡ Hidrografija..........................................................................................16 ‡ Pra{awa..................................................................................................18 2. sociogeografski karakteristiki i regionalna podelba na evropa ‡ Naselenieto na Evropa

‡ Osnovni karakteristiki na naselenieto vo Evropa

(broj na `iteli i gustina na naselenost)................................................20 ‡ Jazi~na i verska raznovidnost vo Evropa...........................................22 ‡ Naselbite vo Evropa...............................................................................24

‡ Regionalna podelba na Evropa............................................................26 ‡ Evropska unija........................................................................................28 ‡ Pra{awa..................................................................................................30

3. GEOGRAFSKI PREGLED NA regionite vo evropa ‡ Ju`na Evropa

‡ Geografska polo`ba, dr`avi i glavni gradovi .................................32

‡ Osnovni karakteristiki na ureduvaweto na dr`avite.....................34 ‡ Karakteristi~ni podra~ja izlo`eni na zemjotresi i vulkani, posledicite i vlijanieto vrz `ivotot na lu|eto..............36 ‡ Klimata i vegetacijata vo Ju`na Evropa.............................................38 ‡ Sredozemnoto More ‡ osnovni prirodno-geografski karakteristiki i stopansko zna~ewe....................................................40 ‡ Sli~nosti i razliki na naselenieto vo Ju`na Evropa......................42 ‡ Stopanstvoto i turizmot vo Ju`na Evropa...........................................44

‡ Zapadna Evropa

‡ Geografska polo`ba, dr`avi i glavni gradovi..................................46

‡ Osnovni karakteristiki na ureduvaweto na dr`avite.....................48

‡ Reljefot i klimata vo Zapadna Evropa...............................................50

‡ Vlijanie na moriwata vrz `ivotot na lu|eto (nekoga{ i denes).......52 ‡ Naselenieto vo Zapadna Evropa............................................................54 ‡ Stopanstvoto na Zapadna Evropa (nekoga{ i denes)...........................56

‡ Severna Evropa

‡ Geografska polo`ba, dr`avi i glavni gradovi..................................58

‡ Osnovni karakteristiki na ureduvaweto na dr`avite.....................60

‡ Ulogata na reljefot i na klimata vrz `ivotot na lu|eto

vo Severna Evropa....................................................................................62

‡ Karakteristiki na morskiot breg i negovoto zna~ewe.......................64

‡ Naselenieto vo Severna Evropa...........................................................66

‡ Prirodnite resursi i stopanstvoto na Severna Evropa....................68 ‡ Sredna Evropa

‡ Geografska polo`ba, dr`avi i glavni gradovi..................................70

‡ Osnovni karakteristiki na ureduvaweto na dr`avite.....................72

‡ Osnovni karakteristiki na reljefot

i na klimata vo Sredna Evropa.............................................................74

‡ Panonskata Nizina i nejzinoto zna~ewe za

razvojot na stopanstvoto........................................................................76

‡ Alpite i nivnoto zna~ewe za zemjite od Sredna Evropa...................78

‡ Rekite i nivnoto zna~ewe za `ivotot na lu|eto.................................80

‡ Naselenieto vo Sredna Evropa.............................................................82

‡ Stopanstvoto na Sredna Evropa (nekoga{ i denes)............................84 ‡ Isto~na Evropa

‡ Geografska polo`ba, dr`avi i glavni gradovi..................................86

‡ Osnovni karakteristiki na ureduvaweto na dr`avite.....................88

‡ Reljefot i klimata vo Isto~na Evropa................................................90

‡ Re~nata mre`a ‡ karakteristiki, zna~ewe i problemi....................92

‡ Sli~nosti i razliki na naselenieto vo Isto~na Evropa..................94

‡ Uslovi za razvoj na stopanstvoto vo Isto~na Evropa........................96

‡ Pra{awa..................................................................................................98

azija 4. prirodno-geografski karakteristiki na Azija ‡ Geografska polo`ba, granici i golemina........................................104 ‡ Bregova razgranetost na Azija............................................................106 ‡ Reljefni odliki na Azija...................................................................108 ‡ Klima i vegetacija

‡ Klimatski uslovi..................................................................................110

‡ Klimatsko-vegetaciski oblasti..........................................................112

‡ Hidrografijata vo Azija

‡ Rekite i nivnoto zna~ewe....................................................................114

‡ Ezera so svetsko zna~ewe.....................................................................116

‡ Prirodni bogatstva na aziskiot kontinent.....................................118 ‡ Pra{awa................................................................................................120 5. sociogeografski karakteristiki i regionalna podelba na Azija ‡ Naselenieto na Azija

‡ Verska i jazi~na pripadnost................................................................122

‡ Kultura i obi~ai....................................................................................124

‡ Regionalna podelba na Azija..............................................................126 ‡ Pra{awa................................................................................................130

6. REGIONALEN PREGLED NA AZIJA ‡ Isto~na Azija

‡ Prirodni katastrofi............................................................................132

‡ Naselenieto na Isto~na Azija (verska pripadnost, jazik, kultura, obi~ai)........................................134 ‡ Ulogata na semejstvoto, kulturata i tradicijata..............................136 ‡ Stopanstvoto na Isto~na Azija............................................................138

‡ Jugoisto~na i Ju`na Azija

‡ Himalai ‡ karakteristiki i zna~ewe................................................140 ‡ Monsunite i `ivotot na naselenieto.................................................142 ‡ Prirodnite bogatstva na Indija..........................................................144 ‡ Naselenieto vo Indija, bogatstvo i problemi..................................146

‡ Sredna Azija

‡ Naselenieto i stopanstvoto na Sredna Azija....................................148

‡ Jugozapadna Azija

‡ Naftata ‡ najgolemo bogatstvo na zemjite od Jugozapadna Azija....150 ‡ Pra{awa...........................................................................................................152

Izdava~

ยง

Ministerstvo za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija

Prof. d-r Blagoja Markoski

GEOGRAFIJA ยง

za VII oddelenie vo osnovnoto osumgodi{no obrazovanie

Podgotovka Trimaks Kartografija โ ก Skopje Glaven i odgovoren urednik Qube Ristovski Tehni~ko-grafi~ki urednik Dejan Bo{kov Lektura Nada Kostova Kompjuterska obrabotka

ยง

Anita Milevska Elizabeta Angelova Tomislav Dimitrovski