D-R BOGOMIL KARLAVARIS PETRE NANEVSKI
LIKOVNO OBRAZOVANIE ZA VII VII ODDELENIE
Skopje, 2009
D-R BOGOMIL KARLAVARIS PETRE NANEVSKI
LIKOVNO OBRAZOVANIE ZA VII ODDELENIE
Recenzenti: D-R MAJA RAUNIK - KIRKOV ILIJA KO^OVSKI KASIOPEJA NAUMOVSKA
So re{enie na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka br. 19-1240/2 od 15.062009 godina se odobruva upotrebata na u~ebnikot po Likovno obrazovanie za VII oddelenie.
Dragi u~eniku,
Za da bide{ zadovolen i sre}en vo `ivotot, me|u drugoto, sigurno vlijae i uspehot i napreduvaweto vo rabotata. Steknuvaweto novi znaewa predizvikuva zadovolstvo, bidej}i otkrivaweto na tajnite na prirodata i nivnoto tolkuvawe ja zadovoluvaat qubopitnosta na ~ovekot. Isto taka i do`ivuvawata na ubavinite na prirodata i na umetni~kite dela pri~inuvaat zadovolstva. Ve}e znaeme deka umetnosta ima komunikaciska uloga, zna~i preku estetski sredstva da prenesuva misli, ~uvstva, soznanija na drug, ili da se primi odredena poraka od drug. No, umetnosta so svoite estetski sodr`ini vlijae na raspolo`enieto i ovozmo`uva u`ivawe vo ubavinite koi{to gi pru`aat umetnostite: likovnata umetnost, muzikata, tancot, poezijata i dr. Imeno, pro{iruvaweto na znaewata od likovnata teorija }e ti pomognat vo osoznavawe na eden drug podlabok umetni~ki i poeti~en svet sodr`an vo sloevitosta na likovnoto delo. Umetnosta e eden vid ogledalo i estetski odraz i otslikuvawe na stvarnosta, a taa stvarnost ja menuvame i se menuvame i sebesi. Isto taka, likovnata teorija }e ti pomogne vo tolkuvaweto ne samo na likovnite dela od minatoto i dene{nite, tuku }e ti ja objasni filozofijata na pogledite i razmisluvawata na lu|eto. Razvivaweto na likovnite i tvore~kite sposobnosti }e se postigne preku neposrednoto prakti~no likovno tvorewe. Toa e predizvik kreativno da pristapi{ i da sozdade{ ne{to novo, li~no, edinstveno, odnosno na umetni~ki na~in da ja izrazi{ svojata misla, tvojata individualnost so pomo{ na boi, linii, formi i drugo. Ti po`eluvame uspeh vo likovno - tvore~kata rabota Avtorite
3
Sl. 1. Nabquduvawe likovni dela na ~asot vo u~ili{te, fotografija
VOVED Kolku {to u~enicite se povozrasni, tolku s# pove}e treba da nabquduvaat umetni~ki dela i od niv da u~at, da ja razvivaat svojata fantazijata i ume{nost za pronao|awe ne{to novo, so cel da go zbogatat svojot likoven izraz. Tie treba da ja razvivaat svojata kriti~nost i sposobnosta da koristat stru~ni izrazi za odredeni likovni dela. Sekoj u~enik treba da gi razviva svoite li~ni stavovi i da gi brani, s# dodeka ne uvidi deka nekoj drug stav izgleda poispraven. Posebno vnimanie pri nabquduvaweto na likovnite dela treba da bide naso~eno kon otkrivaweto na likovni vrednosti kako {to e prikazot na prostorot, osvetluvaweto, bogatstvoto na boi i linii, vidovi formi i nivnite odnosi - kompozicijata i dr. Sekoja tvorba bara odredeni razmisluvawa, iznao|awe na mo`ni idei za sopstvenite neobi~ni re{enija. Samo toa {to sekoj u~enik sam }e go pronajde ima likovna vrednost. Zatoa ne precrtuvaj i ne se ugleduvaj na drugi. 4
LIKOVNA TEORIJA
1. NAUKA ZA LIKOVNATA UMETNOST Od nastanuvaweto na ~ovekot mo`e da se sledi negovata tendencija za ubavoto. Toj od najstari vremiwa izrabotuval predmeti i nastojuval tie da bidat ubavi, a i samiot se ukrasuval. Mnogu dela nastanati i pred 10.000 godini arheolozite gi pronao|aat i se obiduvaat da gi protolkuvaat. Nekoi od tie dela imale magiska funkcija, a nekoi, isto taka, i upotrebna. U{te vo praistorijata se nastanati skulpturite Vilendorfska Venera i onie najdeni vo Lepenski Vir, ili slikite vo pe{terite. Mo`eme da veruvame deka umetni~kata praktika ja sledelo i teoretskoto razmisluvawe za umetnosta. U{te starite Egip}ani izrabotile primeri kako treba da se crta ~ove~koto telo. Me|utoa po~etokot na vistinskoto razmisluvawe za umetnosta nastanuva vo anti~ka Grcija, koga ve}e filozofijata se deli na teorijata na soznanieto i logikata (gnoseologija), teorijata na moralot (etika) i teorijata na ubavoto (estetikata). Estetikata e prva teoriska disciplina koja se zanimava so pra{awata na umetnosta. Taa i denes e sostaven del na filozofijata. So istoriskiot razvoj nastanale mnogu umetni~ki dela, pa se razvivaat i drugi nau~ni disciplini za umetnosta: istorija na umetnosta, likovnata kritika i teorijata na likovnata umetnost. I site drugi umetnosti denes imaat razviena teorija koja tokmu taka e podelena, zna~i na teorija vo potesna smisla, na istorija i na kritika.
Sl. 2. Majka Bo`ica, s. Maxari kraj Skopje
Teorijata na likovnata umetnost ja razgleduva su{tinata i op{tite pra{awa na likovnata dejnost. Istorijata na umetnosta go prou~uva razvojot na likovnata umetnost, posebno zna~ajnite li~nosti i nivnite dela. Likovnata kritika, vrz osnova na teoriskite i istoriskite soznanija, izrekuva sud za tekovnoto likovno tvore{tvo, odnosno za delata koi u{te ne vlegoa vo podra~jeto na istorijata na umetnosta.
ZN: Sekoja ~ovekova praktika ima svoe teorisko obrazlo`enie. Teorijata pomaga na praktikata, a praktikata ovozmo`uva steknatite teoriski iskustva da gi voop{tuva i da sozdava pravila i zakonitosti.
5
LIKOVNA TEORIJA
1.1. NAU^EN I UMETNI^KI IZRAZ Vo svoeto opstojuvawe, ~ovekot go zapoznava svetot i gi koristi mo`nostite koi toj mu gi nudi za uspe{no da raboti i podobro da `ivee.
Sl. 3. Crte` na osnova na gotska crkva i okolnite zgradi (komleks St. Mi{el)
Sl. 4. Gotska katedrala, fotografija
6
Ima dve ~ove~ki rabotni aktivnosti. Ednata obezbeduva potrebi za `ivot, kako {to se hrana, obleka, izgradba na ku}i i drugo. Drugata e od duhovna priroda, preku koja se ispituva prirodata, se izrazuva sfa}aweto za svetot, se prenesuvaat mislite i ~uvstvata na drugi lu|e. So toa nastanuvaat predmeti od razli~na kultura i umetni~ka vrednost. Zna~i crtaweto ima razni nameni, zavisno od toa dali slu`i kako podgotovka za proizvodstvo na nekoj predmet, ili se saka samo da se istaknat odredeni duhovni vrednosti. Poradi toa razlikuvame nau~en i umetni~ki crte`. Nau~niot crte` prenesuva to~ni podatoci za nekoj predmet, proizvod, zgrada, ili pojava, taka {to site {to go gledaat dobivaat to~ni podatoci za toj predmet ili pojava. Umetni~kiot crte` ne prenesuva samo podatoci za nekoj predmet, tuku pred s# ~uvstva i do`ivuvawa na samiot umetnik, za odreden predmet ili sostojba. Koga go nabquduvame ovoj crte` (Sl. 3) dobivame podatoci za na~inot na gradba na gotskite katedrali i nejzinite yidovi, zajaknatite stolbovi, to~nite dimenzii na samata zgrada, no nas zgradata mnogu n# ne voodu{evuva. Me|utoa, prika`aniot plan ovozmo`uva povtorno ako se saka da se soyida ista crkva ili da se utvrdi nejzinata golemina, izgled itn. Na fotografijata (Sl. 4) se gleda izgledot na edna gotska katedrala. Nie so nejziniot izgled se zapoznavame so neposredno nabquduvawe ili preku fotografija, a umetnicite takvata zgrada na umetni~ki na~in mo`at da ja prenesat na gleda~ite. Toga{ se dobiva porakata na umetnikot za negoviot
estetski odnos sprema taa zgrada. Koga }e ja pogledame ovaa slika, gledame deka Klod Mone slikal gotska crkva so malku to~nost i preciznost, no so mnogu ~uvstva i so posebno do`ivuvawe za igrata na svetlost i senki na razgranetiot yid. Taka, crkvata ni izgleda kako tantela , navezena od razni damki na boi. Boite se harmoni~ni i vpe~atlivi i ja prika`uvaat igrata na trepereweto na svetlinata i senkite. Ova e likovna vistina, koja ja otkriva ubavinata na retka gletka. Na tretata slika gledame likovno re{enie na u{te eden umetnik Luj Vivien koj naslikal sli~en motiv, gotska katedrala. Negovoto prika`uvawe na crkvata e sosema poinakvo, no sepak mnogu ubavo. Toj ne gi slikal site to~ni podatoci na crkvata, no vpe~atokot na razigranost na formite vo s# e postignat. Namesto svetlina i senki, fasadata na crkvata e cela vo blagorodna siva boja. Toj, isto taka, kako i prethodniot slikar, go izrazi svojot do`ivean odnos kon ovoj motiv. Umetni~kiot izraz e pobogat ako umetnikot vnesuva ne{to {to nemu mu e svojstveno. Ako porakite na umetni~koto delo se od estetska priroda, li~ni i sloeviti, i primatelite na orakite, zavisno od svoeto iskustvo i ~uvstvitelnost, delumno go do`ivuvaat sekoe delo na razli~ni na~ini. ZN: Postapno kaj sebe treba da razviva{ sposobnost da razlikuva{ objektivna informacija (podatok od naukata), od op{testvenata i umetni~kata informacija, koja ima pove}e subjektivni i emocionalni komponenti.
Sl. 5. Klod Mone: Ruanska katedrala, maslo
Sl. 6. Luj Vivien: Katedrala vo Rems, maslo
ZA: Obidi se da ja nacrta{ osnovata na edna zgrada koja dobro ja poznava{ ili na tvojata ku}a. Potoa naslikaj ja taa tvoja ku}a.
7
LIKOVNA TEORIJA
1.2. LIKOVNA TEORIJA – SLOEVI NA LIKOVNOTO DELO
Sl. 7. Krsto Hegedu{i}: Nesre}a, tu{ i pero, crte`
Umetni~koto delo e sostaveno od pove}e momponenti, odnosno toa e sloevito i sekoj sloj prenesuva na gleda~ot odredena poraka. Prvata grupa na sloevi se nao|aat na samoto umetni~ko delo. Vtorata grupa ja vnesuva umetnikot zavisno od svojot senzibilitet i stav sprema `ivotot, a tretata grupa ja vnesuvaat nabquduva~ite preku toa kako go do`ivuvaat deloto. Likovnite dela predizvikuvaat prijatni ili ta`ni ~uvstva, radost ili nemir poradi novite soznanija ili od novite razmisluvawa. Analiza na site sloevi na umetni~koto delo }e izvr{ime na tri umetni~ki dela: na eden crte` od umetnikot Hegedu{i}, na edna slika od Gvozdenovi} i na edna skulptura od Me{trovi}
Sl. 8. Nedeqko Gvozdenovi}: Atelje, maslo, slika
8
Vo prvata grupa likovni sloevi gi vbojuvame.
umetni~koto delo da se prepoznae vremeto koga toa nastanalo?
1. Motiv, tema ili pottik. Toa e ono {to prvo se gleda na umetni~koto delo, nekoja gletka, pojava.
9. Regionalna i nacionalna pripadnost. Dali mo`e vo umetni~koto delo da se prepoznae pripadnosta na odreden geografski reon i na odreden narod.
2. Likovna tehnika, medij. So koj materijal e izvedeno likovnoto delo. 3. Likovnite znaci, likoven jazik. Koi likovni elementi gi upotrebil umetnikot za da se izrazi.
10. Socijalniot status na prika`aniot likoven izraz. Mo`e li na umetni~koto delooto da se utvrdi socijalniot status na prika`anite li~nosti i soodvetniot mentalitet.
4. Likovnata poraka. Koja poraka ja prenesuva likovnoto delo na gleda~ot. Vo drugata grupa na likovni sloevi gi vbrojuvame: 5. Umetni~kata individualnost na umetnikot, a toa se vidlivite oznaki na posebnosta na identitetot. 6. Tvore~kata sila na uetnikot. Kolku e odreden umetnik kreativen i originalen. 7. Posebnata metoda na oblikuvawe. Toa e individualnosta koja se gleda vo posebniot na~in na oblikuvawe Vo tretata grupa na likovni sloevi gi vbrojuvame. 8. Vremeto (stilot ili pravecot) na nastanuvawe na umetni~koto delo. Dali mo`e na
Sl. 9. Ivan Me{trovi}: Krale Marko, bronza, skulptura
9
LIKOVNA TEORIJA
1.3. PRIRODATA E INSPIRACIJA I IZVOR NA POUKI VO LIKOVNOTO IZRAZUVAWE ^ovekot e opkru`en od prirodata i toj `ivee vo zaednica so drugite lu|e. Za umetnikot prirodata i op{testvoto se izvori na do`ivuvawa i motivi na negovoto umetni~ko izrazuvawe. No prirodata e i u~itelka na ~ovekot. Ako saka da zapoznae raznovidni linii ~ovekot mo`e da gi najde i vo prirodata – toa se grankite, trevata, puknatini vo karpite itn.
Sl. 10. U~eni~ka crta po nabquduvawe (fotografija)
Sl. 11. Dominik Engr: Semejstvoto Stamati, moliv
10
Toj, isto taka, vo prirodata nao|a najrazli~ni formi, nekoga{ geometriski, a po~esto od organsko i neorgansko poteklo. Vo prirodata se nao|aat site boi koi gi koristi i likovniot umetnik. Vo prirodata ima i razni plo{tini rapavi i mazni, svetli i zatemneti. Odnosite me|u ovie elementi isto taka se razli~ni. Poradi toa, site koi u~at likovno izrazuvawe, go koristat nabquduvaweto na prirodata kako izvor na soznanija za likovna rabota. Toa se likovni ve`bi ili studii. Takva rabota vo likovnoto vospitanie i obrazovanie ja narekuvame rabota po nabquduvawe. Likovnata rabota po nabquduvawe mora da bide pravilno organizirana: tablata so hartijata mora da bide pod prav agol vo odnos na pogledot na crta~ot, u~enikot ne smee da bide mnogu blisku nitu mnogu daleku od motivot {to go nabquduva, a samata tvore~ka rabota mora da bide naso~ena kon opredelen likoven problem (~ista linija, proporcii, plasti~nost na objektot, svetlina i senka ili drugo). Rabotata po nabquduvawe mo`e da slu`i za ve`bawe na sposobnosta za uo~uvawe na odredeni likovni vrednosti ili pojava vo prirodata i prenesuvawe na mnogu to~ni podatoci na crte`ot, a toa se narekuva studija. Isto taka, pri crtaweto po nabquduvawe umetnikot mo`e, odredeni poedinosti da otstrani od motivot, a vo svojot crte` da vnese samo ona {to smeta deka likovno e vredno. Vo nastavata po likovno obrazovanie, vakvata rabota e u~ewe i povremeno treba da se primenuva. Vo vremeto koga u{te ne bila pro-
najdena fotografijata, rabotata po nabquduvawe bila mnogu koristena i za prika`uvawe na ~ove~ki likovi i nastani so mnogu to~ni podatoci. Na primer, francuskiot umetnik @an - Ogist - Dominik Engr ima izraboteno golem broj portreti na svoi sovremenici so golema to~nost na prikazot na likovite. Toj e poznat po negovite crte`i na portreti kade {to vnesuva liri~nost i intimnost koja ja postignuva so ume{noto koristewe na liniite i ne`nite svetlo - temni odnosi vo prikazot na formite. U~enikot na crte`ot na Son~ogled (Sl. 13), uspea da uo~i razliki me|u teksturata na semkite i na lisjata. Toj razlikata ja izrazi so razli~ni linii, kratki i kru`ni vo prikazot na semeto i so dolgnavesti branoviti linii za lisjeto. So toa mnogu go zbogati crta~kiot izraz i nau~i deka so strukturnite razliki mo`e da se zbogati crte`ot i da se napravi pouverliv. Na drugiot crte` na vazata (Sl. 12), ve}e na prv pogled gledame deka u~enikot ne nastojuval da ja zabele`i sekoja poedinost na motivot, ili da analizira nekoj poedine~en likoven problem, tuku bil voodu{even od ubavinata na dvi`eweto na liniite vo razni nasoki. Toj zna~i go do`iveal motivot i nacrtal rasko{en splet na linii i lisja. So toa toj gi pottikna svoite ~uvstva i gi povrzal so prirodnite pojavi, zna~i so vpe~atokot koi liniite vo prirodata go ostavaat na nas.
Sl. 12. U~eni~ka tvorba: Mrtva priroda so granki, tu{ (slobodno interpretiran motiv)
Sl. 13. U~eni~ka tvorba: Son~ogled, crte` so tu{ (sozdaden po nabquduvawe na son~ogled so posebno vnimanie na teksturata).
ZA: Obidi se da nacrta{ eden objekt, na primer vaza so cve}e. Prviot crte` neka bide vo s# to~en, drugiot neka go istaknuva toa {to na motivot e osobeno zanimlivo, a tretiot pat naslikaj go toj motiv so boja. Ako raboti{ vo u~ili{te ne im pre~i na tvoite drugari vo rabotata. Ne zemaj im go nivniot pribor bez pra{awe i odr`uvaj ja ~ista klupata i u~ilnicata.
11
LIKOVNA TEORIJA
1.4. OPIS NA TVORE[TVOTO I KREATIVNOSTA (faktor na kreativnosta i kreativnite procesi) Tvoreweto e ~ovekova sposobnost za otkrivawe na ne{to novo i korisno za ~ovekot. Tvore{tvoto go narekuvame i kreativost. Tvore{tvoto e takov specifi~en trud koj ne povtoruva, ne reproducira nekoj ve}e poznat proces nitu izrabotuva ve}e poznat predmet, tuku ostvaruva ne{to novo, dotoga{ nepoznato re{enie. Znaeme deka lu|eto izmislile mnogu novi ne{ta vo razni oblasti, taka {to denes `iveeme polesno i podobro, pa smetame deka so toa ostvarivme odreden napredok. ^ovekot ponekoga{ mora da raboti reproduktivno, da povtoruva ve}e poznati i sekoga{ isti operacii, no toj i pokraj toa, mora da bide tvorec koj
Sl. 14. Nepoznat avtor: Predel so planina, maslo
12
sozdava ne{to novo. A toa mo`e da se postigne na site podra~ja na `ivotot. Tvore{tvoto nastanuva vo toj moment koga se sogleduva potrebata za promeni, koga n# ne zadovoluvaat dosega{nite re{enija. Toga{ vo ~ovekot se sobira dovolno vnatre{na energija koja mo`e da povrze mnogu vnatre{ni sposobnosti potrebni za nekoe novo otkritie. Taka, se doa|a do novi idei i re{enija za aktuelen tehni~ki ili op{testven problem, a ponekoga{ i nekoe re{enie vo sekojdnevniot `ivot, vo semejstvoto, igrata i sl. Za sekoe novo re{enie e potrebna sloboda i smelost. Ako vo likovnata umetnost nema tvore{tvo, nema da ima nitu novo originalno re{enie. Toa “umetni~ko� delo koe go povtoruva ve}e videnoto likovno re{enie, koe ne otkriva ni{to novo na gleda~ot – takvoto delo ne mo`e da se smeta za tvore~ko, pa ottuka ne e nitu umetni~ko. Tvore~koto umetni~ko delo ne go prepoznavame spored ve{tinata, tehnikata na izveduvaweto, po motivot, na primer, na nekoja ubava `ena ili po sli~nosta so nekoe drugo uspe{no likovno delo, tuku, po dlabo~inata i originalnosta na ~uvstvata na umetnikot, po originalnosta koja ne zbogatuva, koja ne prinuduva da razmisluvame za svetot, na nov, tvore~ki na~in da gi razbirame ne{tata. Slikata Predel (Sl. 14) prika`uva voobi~aen predel so visoki sini planini. Vo predniot plan patot vodi kon ku}ata so naglasen crven pokriv. Seto ona {to na lu|eto im se dopa|a, i {to lesno mo`at da go prepoznaaat bez napor, slikarot go upotrebil na
slikata. Toj mo`el da naslika u{te mnogu takvi sliki. Zna~i, slikarot vo slikata ne vnel ni{to svoe, ni{to novo, {to bi baralo izvesen napor vo otkrivaweto na nepoznatoto. Takvite sliki gi narekuvame banalni, niv gi narekuvame ki~ ili {und, bez umetni~ka vrednost. U~enicite ne treba da se poveduvaat po takov na~in na rabota, tuku slobodno da gi iska`uvaat sopstvenite pogledi preku iskreno tvorewe i barawe sopstveno i originalno re{enie. Zna~i da se izbegnuva kopiraweto i imitiraweto na tu|oto likovno rabotewe. Slikarot Mone prika`al sli~en motiv no na nego svojstven i neobi~en na~in a pritoa, sepak, da go privle~e
na{eto vnimanie. Gledame kolku mnogu sposobnost vlo`il slikarot da go osvetli trepereweto na neboto i da go prika`e bogatstvoto na boite na prirodata, cve}iwata, figurite koi {to {etaat vo livadata itn. Vrednosta na slikata ne e samo vo izborot i interpretacijata na motivot, tuku i zaradi posebniot na~in na gradewe na kompozicijata i vpe~atlivata likovna poraka. Tvore~koto umetni~ko delo, nastanuva, kako {to rekovme, so aktiviraweto na tvore~kite sposobnosti, so elasti~noto mislewe, bogatstvoto na ideite, originalnosta, sposobnosta za preoblikuvawe itn.
Sl. 15. Klod Mone: Predel, maslo
13
LIKOVNA TEORIJA
1.5. KREATIVNOSTA VO RAZNI VARIJANTI Na ovie umetni~ki dela vidlivi se razli~ni tvore~ki sposobnosti. Umetnikot gi istra`uval formite na nekoi `ivotni i na{ol neobi~en spoj na nivnite tela {to e rezultat na elasti~noto mislewe (Sl. 16.) Poznatiot dizajner Monari na ovie primeri poka`al (a toa se samo pettiot del na negovite idei) kako dizajnerot
mora da ima bogata fantazija i golem broj na idei vo baraweto na izgledot na razni stolovi. Toj go poka`al toa na prikazot i na drugi primeri: na kombinacija na linii, na strelki i drugo. Ovaa osobina na umetnikot mu ovozmo`uva da bara {to pove}e mo`ni idei i da ja odbere taa koja ja smeta za najdobra (Sl. 18 i Sl. 19).
Sl. 16. E{er: Ribi i `abi (primer na fleksibilnost – elesti~no mislewe)
Sl.18. Bruno Monari: Kombinacii na linii. crte`
Sl. 17. Bruno Monari: Stolovi, crte` (bogatstvo na idei)
14
Sl.19. Bruno Monari: Varijanti na streli~ki, crte`
Sl. 20. Pol Gogen: Tahi}anki, maslo
Slednite tri primeri poka`uvaat kako istata tema – sredbata na dve lica mo`e da se re{i na tri razli~ni na~ini. Prikazot na Sredba (Sl. 21.) e neobi~en duri i za pravilata na vizantiskoto slikarstvo. Dvete `eni se sretnuvaat i gu{kaat. Ubavinata na ovaa scena e vo istaknuvaweto na dvi`eweto, na~inot kako `enite se pregrnuvaat, smeloto re{enie na branuvaweto na draperiite. Ovaa sredba e potpolno poinakva. (Sl. 20). Prividno `enite se nezainteresirani, kako ni{to da ne se slu~uva. Ama nekoe neobi~no struewe gi povrzuva ovie dve figuri. Gledame dve razli~ni figuri, dva razli~ni pogleda, no sepak toa se dve povrzani sudbini i dlaboki emocionalni odnosi. I ova e prikaz na dve figuri. Me|utoa umetnikot Pol Kle postapil razli~no od prethodnite dvajca. Ne samo negovata fantazija, tuku i negovata ideja za povrzanosta na dvete li~nosti preku splet na linii i formi, dovede do re{enie koe dejstvuva originalno i malku naivno kako iskren crte` na malo dete. Trojcata umetnici ostvarija svoi posebni originalni umetni~ki dela.
Sl. 21. Manastir Kurbinovo: Sredba na Marija i Elisaveta, freska
Sl. 22. Pol Kle: Dve figuri – brat i sestra
15
LIKOVNA TEORIJA
1.6. AVTORI I STILOVI
Sl.23. Sandro Boti~eli: Prolet.
Pred nas se sliki na tri avtori. Ve}e na prv pogled mo`e da se vidi deka sekoja od niv ima svoj na~in na izrazuvawe, svoj likoven stil i deka ni prenesuvaat razli~ni likovni poraki. Toa sigurno zavisi od duhot na vremeto vo koe slikite se naslikani, kako i od nivnata posebna individualnost na avtorot. (1) Sandro Boti~eli e likoven umetnik od vremeto na Renesansata. Toj e slikar kogo mo`eme da go nare~eme lirski poet vo slikarstvoto, bidej}i figurite mu se milni, elegantni, polni so lirsko ~uvstvo. Tamu drvjata vo pozadinata slu`at samo u{te pove}e 16
da se zajakne lirskiot i poetskiot vpe~atok na figurite. Kompozicijata na slikata Prolet, e slo`ena i sozdadena so ramnote`a na levata i desnata strana koja ja ostvaruva asimetri~no postavenata `enska figura vo centralniot del na slikata. Vo celata kompozicija se ~uvstvuva razigranost na figurite so dvi`ewe na nivnite tela, race i noze vo ritamot na tancot. Ne`nata modelacija na formite na telata na devojkite i na razdvi`enite svileni obleki, ja potenciraat poeti~nosta na do`ivuvaweto.
(2) Francisko Goja e {panski umetnik od krajot na 18 i po~etokot na 19 vek. Toj dal poseben prilog vo pravecot nare~en romantizam. Goja bil golem kriti~ar na nepravdite i na lu|eto od svoeto vreme. Te{koto sekojdnevie i surovosta na odredeni sostojbi, go pottiknuvale umetnikot da gi prika`uva vo svoite dela i ostro da gi osuduva. Takvi se negovite prikazi na vojnata, strelaweto na neviniot narod od strana francuskiot okupator i al~nosta i nemoralot. Goja, na alegori~en na~in gi prika`uva lo{ite osobini na nekoi lu|e kako {to e al~nosta, grabe`livosta i sebi~nosta. Na primer so deloto Saturn, simboli~no e prika`an eden kolos kako nenasitno progoltuva edno ~ove~ko su{testvo. Na slikata e s# temno i sumorno, ta`no i morni~avo {to site ne vodi kon razmisluvawe za nesre}nite `ivoti na lu|eto. (3) Salvador Dali e slikar koj `iveel vo 20 vek. Toj e eden od sozdava~ite na pravecot nare~en nadrealizam. Toa e pravec vo koj ne{tyta se prika`uvaat kako vo son, bez nekoja logi~na povrzanost, no so mnogu fantazija i neobi~nosti. Obi~no, vo nadrealisti~kata umetnost predmetite se prika~uvaat realno, no vo nerealni sostojbi i i me|usebni odnosi. Ova slika se narekuva Son i vo sebe nosi mnogu neobi~nosti i fantazija. Samiot prikaz dejstvuva nestvarno i zbunuva~ki. Tuka e prika`an kontrast na mirnata i ne`na `enska figura i na agresivnite `ivotni koi ja napa|aat. Toa e potencirano i so kontrastot na ne`niot kolorit na `enskoto telo so `ivite boi na `ivotnite itn.
Sl.24. Francisko Goja: Saturn, maslo
Sl.25. Salvador Dali: Son, maslo
17
LIKOVNA TEORIJA
1.7. KREATIVNOSTA I FANTAZIJATA Vo `ivotot, ~esto pati od nedostatok na vreme ili druga potreba, sme prinudeni da donesuvame brzi i ednostavni re{enija, kako, na primer, kratko so malku zborovi da ja izrazime na{ata misla, da dademe odreden znak so raka ili so o~ite i drugiot da ne razbere i sl.
Sl. 26. Pablo Pikaso: Transformacija na figura na bik vo poednostaven crte`
Sl. 27. Niki de Sent Fale: Grupata Nana, oboena skulptura,
18
^esto i umetnikot, isto taka, ima potreba da ja menuva prirodata so cel poednostavno da se izrazi, no i so toa da postigne poinakov estetski efekt. Osven toa, ~esto umetnikot mora da ostvari razli~ni obidi vo re{avaweto na likovniot problem s# dodeka ne go najde ona re{enie koe ja zadovoluva negovata likovna ideja. Poradi toa umetnikot poseduva i koristi likovna fantazija. Ovde mo`at ubavo da se sledat promenite na crte`ot na bikot koi Pikaso go dovele do poednostaven likoven izraz, koj, isto taka, e sugestiven. Skulptorkata Niki de Sent Fale postignala uspeh so svoite veseli, razigrani i nespretni figuri koi u{te i {areno gi oboila. Taka nekoi osobenosti na likovnata umetnost gi dovela do apsurd i zabava. Nejzinata rabota proizleze od potrebata za igra i zabava. Toj na~in na izrazuvawe ovozmo`uva olabavuvawe na umetnikot i nekoj vid na zabava za nego i za nabquduva~ite. Fantazijata ima zna~ajna uloga vo umetni~koto tvore{tvo. Me|utoa, kaj nekoi pravci i oddelni umetnici, fantazijata e dominantna vrska na umetni~koto oblikuvawe i odrazuva~ na samoto umetni~ko delo. Taa e prisutna vo pravecot nare~en nadreali-
Sl. 28. Salvador Dali: Pretska`uvawe na gra|anskata vojna, maslo
zam kade {to realnite predmeti se prika`uvaat vo nerealni sostojbi. Vo ovaa nadrealisti~ka slika na Salvador Dali ima odredena ideja, bidej}i umetnikot predvidel i gi navestuva straotiite na gra|anskata vojna koja }e se slu~i vo [panija od 1936 do 1939 godina. Kako prv pottik za likovno izrazuvawe ponekoga{ e dovolna i ritmikata na racete i nejzinata osetlivost za linija. Tie umetnici pripa|aat na pravecot nare~en umetnost na gestot. Ovde go gledame likovnoto delo na Hans Hartung reducirano samo na impulsite na nervot za dvi`ewe na rakata.
Sl. 29. Hans Hartung: Slika 54 –16, maslo
19
LIKOVNA TEORIJA
1.8. SO TVORE[TVOTO JA MENUVAME OKOLINATA I SEBESI
20
So tvore{tvoto na umetnicite se zbogatuva sredinata, lu|eto se menuvaat, kulturata se pro{iruva, bidej}i energijata na umetnikot se prenesuva na okolinata. Me|utoa, tvore{tvoto e fenomen, koe preku kreativnosta i sozdavaweto na estetski vrednosti, ne vlijae na umetnikot – tvorecot naprazno da ja tro{i svojata energija, tuku naprotiv i toj samiot se zbogatuva,
se menuva i stanuva po~uvstvitelen i pobogat. ^ovekot tvore~ki se menuva sebesi i go razubavuva prostorot vo koj `ivee. Tvore{tvoto mo`e da se razviva preku mnogu aktivnosti i razni ve`bi. Toj {to saka da go razviva tvore{tvoto kaj sebe, treba da bide zainteresiran za s# {to e neobi~no i novo. Treba sekoja rabota da ja osmisli i napravi podobra, da bara novi pati{ta vo re{avaweto na problemite i da razviva ~uvstvitelnost za uo~uvawe na su{tinata na odredena ideja. Isto taka, tvorecot treba da ima bogati idei, originalnost vo izrazot i dobra organizacija na rabotata. Edno solidno i bogato ostvareno delo go naveduva poedinecot na novi otkritija. Toa vo ista merka se odnesuva i na u~enicite. Poradi toa neophodno e likovno da se oblikuva vo u~ili{tata pri {to kaj u~enicite se razvivaat memorijata, fantazijata, kreativnosta i drugi sposobnosti.
Sl. 30. Ubava sredina: Vlezen hodnik vo u~ili{te, fotografija
Sl. 31. Ubava sredina: ^ovekova okolina, fotografija
1.9. SEKOJ U^ENIK GI OSTVARUVA SVOITE POSEBNI LIKOVNI RE[ENIJA Koga na krajot na ~asot }e gi naredime likovnite tvorbi na u~enicite od edna paralelka, lesno e da se uo~i deka sekoj u~enik ima nekoj svoj poseben na~in na izrazuvawe. Toa e dobro, bidej}i so toa se istaknuva toa {to e za sekoj u~enik svojstveno i negovo li~no. Toa, isto taka, poka`uva deka sekoj u~enik se potpira na svoeto znaewe, iskustvo i svoeto do`ivuvawe, a ne se ugleduva na drug, nitu ja imitira ili precrtuva tu|ata tvorba. Zatoa sli~ni tvorbi od dvajca u~enici otkrivaat deka edniot se ugleduva na drugiot ili deka dvajcata u~enici imaat nekoj primer koj go imitiraat i kopiraat. A toa vo likovnoto izrazuvawe ne e dobro. Koga se precrtuva, toga{ se razviva samo edna sposobnost za imitirawe i ume{nosta na povlekuvawe na liniite ili nanesuvawe na boite, a toa za likovnoto izrazuvawe ne e dovolno. Vo toj slu~aj vo rabotata ne u~estvuvaat mnogu va`ni sposobnosti, pred s# emociite, pameteweto, fantazijata i tvore~kite sposobnosti koi vlijaat vo sozdavaweto na ne{to novo. Zatoa sekoj u~enik treba da bara svoe re{enie na postavenata likovna zada~a. Ovie ~etiri tvorbi od isto oddelenie poka`uvaat deka istata tema sekoj u~enik ja re{il na svoj poseben na~in. Ne e te{ko da se uo~i vo {to se razlikuvaat likovnite tvorbi . Iako tvorbite so ista tema se razli~ni, site tie se dobri i pri~inuvaat odredeno zadovolstvo na nabquduva~ot, a slu`at i kako primer deka sekoj u~enik vo likovntata rabota na svoj na~in mo`e da bide originalen. .
Sl. 32. U~eni~ka tvorba: Kros
Sl. 33. U~eni~ka tvorba: Kros
Sl. 34. U~eni~ka tvorba: Kros
Sl. 35. U~eni~ka tvorba: Kros
21
LIKOVNA TEORIJA
1.10. KAKO LIKOVNO SE OBLIKUVA Vo procesot na likovnoto oblikuvawe treba da se razlikuvaat povodite za tvorewe, postapkite i celite na oblikuvaweto. Povodot za oblikuvawe e po~etniot pottik za tvore{tvo.
Sl. 36. Girlandajo: Starec i dete (detaq)
Umetnicite koi kako povod za oblikuvawe ja zemaat prirodata, so svojata sposobnost za uo~uvawe, koristat boi, formi i drugi poedinosti sli~ni na prirodnite. Nivnata cel e da poka`at deka otkrija ne{to neobi~no vo svojata okolina . Na slikata Starec i dete od Girlandajo idejata mo`e da se sfati kako gri`a na dedoto za vnukot. Umetnicite koi kako povod za oblikuvawe zemaat nekoja ideja, koristat takvi likovni elementi i strukturi koi odgovaraat na taa cel. Ideite mo`at da bidat raznovidni. Na slikata Portret na Mimamoto Jorimoto gledame razli~en priod na umetnikot od onoj na Girlandajo i drugo likovno re{enie so koristewe na geometriski elementi i kontrasti {to e odraz na tradicionalnata japonska umetnost. Na slikata idejata e prikaz na dostoinstvenosta na taa li~nost. Tvorcite koi kako povod na oblikuvaweto go zemaat ~uvstvoto, tie biraat boi, formi, motiv i drugo koi vo sebe nosat ~uvstven naboj. So toa mo`e da istaknat sna`en odraz na temperamentot, no isto taka i lirski, odnosno poetski ili dramski poraki. Vo svojata slika Georgievski koristej}i kontrast na svetlo - temni odnosi i boi, delumno i deformacii na formite i so kompoziciskiot raspored ja potencira tragi~nosta na nastanot.
Sl. 37. Nepoznat avtor: Portret na Mimamoto Jorimoto
22
Umetnicite koi kako povod na tvoreweto ja zemaat harmonijata na likovnite elementi, nastojuvaat elementite me|usebno da bidat usoglaseni. Tie kaj gleda~ite sakaat da predizvikaat zadovolstvo so ostvarenata likovna harmonija.
Slikata na Avramovski e delumno plod na fantazijata, a u{te pove}e e odraz na ne{to do`iveano i noseno dlaboko od negovoto minato. Gamata i neobi~niot kolorit potsetuva na misti~nata atmosfera na pravoslavnite hramovi {to se potvrduva i so zapisot na staroslovenskite bukvi, prisutni na fresko`ivopisot na makedonskite crkvi i manastiri. Na ovoj na~in umetnikot ja iska`uva svojata osobenost i li~ni pogledi. Umetnicite koi kako povod za oblikuvawe zemaat ne{to fantasti~no, svoite soni{ta ili potsvesni i nerealni vizii, koristat neobi~ni boi i formi koi spontano im se javuvaat ponekoga{ bez kontrola na svesta. Takvite likovni dela kako, na primer, na Rene Magrit na gleda~ot vlijaat iznenaduva~ki so svoeto likovno re{enie. Ovde umetnikot Magrit koristi neobi~en nadrealisti~ki na~in da izrazi odredena sostojba {to ja preokupira li~nosta na eden starec na koj pticite mu se edinstvenoto dru{tvo.
Sl. 38. Stavre Avramovski: Zapisi, maslo
Sl.39. Vladimir Georgievski: Kraj odarot, maslo
Za gleda~ot na umetni~koto delo mnogu e va`no da gi sfati namerite na umetnikot za da mo`e da gi sledi negovite idei i postapki.
Sl. 40. Rene Magrit: Terapevt, maslo
23
LIKOVNA TEORIJA
1.11. INTEGRACIJA NA LIKOVNITE VREDNOSTI VO DRUGI @IVOTNI PODRA^JA Mnogu ~ove~ki dejnosti imaat neposredna vrska so likovnata umetnost, taka {to denes gi vbrojuvame i vo umetni~kite granki, iako na~inot na izrazuvawe im e od druga priroda. Vo takvi podra~ja gi vbrojuvame: pe~atenite raboti koi imaat ubav izgled (grafi~kiot dizajn, posebno ilustracijata, opremata na knigite); prostorot na teatarskite i filmskite
Sl.41. Scenata i kostimot, makedonska teatarska pretstava
Sl. 42. Scena od makedonski film Crveniot kow
24
umetnosti, koi vodat smetka za izgledot na scenata i kostimite na akterite; raznite sve~enosti i karnevali so atraktiven izgled na oblekite i opremata; fotografijata, koja nastanala od osnovnite idei na slikarstvoto. Potoa najraznovidnite upotrebni predmeti od razli~en materijal (industriski dizajn); arhitekturata i hortikulturata kako podra~je za oblikuvawe na prostorot spored funkcijata no i spored zakonite na ubavoto i na krajot videoto i kompjuterot koi ja koristat fotografijata, a taa mo`e da bide ubava ili pomalku ubava. Drugo golemo podra~je koe delumno ja koristi likovnata umetnost e naukata, tehnikata i funkcionalnite vizuelni komunikacii, kade umetnosta e pomalku prisutna kako estetski fenomen, a pove}e kako sredstvo na prenesuvawe na poraki, zna~i kako crte` koj e nositel na objektivni podatoci. Ilustracijata vo knigite (Sl. 43) i pe~atot e del od grafi~kiot dizajn. Umetnikot koj ilustrira nekoj tekst ima golema sloboda umetni~ki da go oblikuva crte`ot koj likovno go pretstavuva tekstot so {to ja dopolnuva umetni~kata poraka na ~etivoto. Vo taa smisla likovnata disciplina – ilustracijata, se povrzuva so literaturata i so nea ~ini celina. Teatarot (Sl. 41) vo koj igrata na akterite e su{tinska umetni~ka karakteristika e posebna umetni~ka dejnost. Vo taa oblast sepak neophodno e da u~estvuvaat tvorcite od oblasta na likovnata umetnost, kako {to se scenografi, kostimografi, stru~waci za osvetluvawe, {minkeri i dr. Scenografot, osnovnata ideja na dramata (koja ja formuliral re`iserot), ja
prenesuva na dekorot i na scenata. Ako dramskata igra e vesela – scenografijata }e bide vedra, svetla i so fantazija. Ako dramskata igra e tragi~na, scenografijata mora da bide zakanuva~ka, so nasetuvawe na tragedijata. Ovde i kostimite igraat posebna uloga. Obi~no, glavnite li~nosti imaat naglaseni obleki, za da bidat prepoznatlivi na gleda~ite. Kostimite moraat da odgovaraat na karakterot na ulogite vo pretstavata (lo{, dobar, vedar, mlad, ~esen i dr.) Svetlinata denes ima posebna uloga, bidej}i mo`e da ostvari posebna atmosfera, kako i da izdvojuva odredeni li~nosti koi vo taa pretstava i vo toj moment se va`ni. [minkaweto, vsu{nost, e vnesuvawe na boi na liceto, za da se dobie sakaniot karakter na li~nosta, staro lice, umorno, zol, nesre}en itn. Za odredena sve~enost, na primer, karneval, mo`e vizuelno da se oblikuva nekoj prostor ili postojniot prostor da se oblagorodi. Toa go pravat likovni stru~waci, re`iserot i drugi lica anga`irani na karneva-lot. Obi~no se planira dekorirawe na prostorot, a isto taka, i u~esnicite se ukrasuvaat. Ako se saka veselba so prijatna atmosfera, mora da se izbere soodvetna muzika, vedri maski i kostimi, pa i pogolema razdvi`enost na lu|eto. Raznite koncepcii na oblikuvawe na praznuvaweto imaat i razli~no dejstvo na lu|eto nabquduva~i. Fotografijata mo`e da bide funkcionalna kako dokument i podatok vo naukata ili vo sudskata praktika. Taa mo`e da bide intimna, kako {to se semejnite fotografii od letuvawe ili `ivotot vo domot, mo`e da bide dokumentarna i reporta`na vo dnevniot pe~at, zna~i prikazi na nekoi va`ni nastani, najposle taa mo`e da bide
Sl. 43. Aleksandar Marks i Pavao [talter: Ilustracija za deca
Sl. 44. Sve~enost – karneval vo Rieka, fotografija
Sl. 45. Blagoja Drnkov: Poliwata vo Makedonija, fotografija
umetni~ka, koja ima za cel da ostvari estetska vrednost na snimkata. Blagoja Drnkov se zanimaval so funkcionalna, dokumentarna, i umetni~ka fotografija. Gledame edna umetni~ka fotografija so pogled na poliwata vo Makedonija. Taa e kako i sekoja umetni~ka slika – sklad na boi i formi, topla atmosfera i na{e se}avawe na sli~ni gletki.
25
LIKOVNA TEORIJA
1.12. ODNOSI NA GOLEMINI-SIMETRIJA, ASIMETRIJA I ZLATEN PRESEK
Sl. 46. Anti~ka skulptura, mermer
Sl. 47. Vizantiska ikona: Bogorodica Oranta, ikona
Odnosite na golemini se eden od najva`nite faktori za sozdavawe harmonija i ramnote`a na umetni~koto delo. Simetrijata obezbeduva jasnost i stabilnost vo likovniot izraz, a zlatniot presek sozdava posebna privle~nost i prijatnost na likovnoto delo. Ovie odnosi se posebno va`ni vo arhitekturata i vo grafi~kiot dizajn. Na prika`anite dela - na anti~kata mermerna skulptura i na vizantiskata ikona na Bogorodica se gleda simetnri~en odnos na levata i desnata strana. Vo deloto na Roden Adam e zastapena asimetrijata, a Pit Mondrijan vo svoeto delo go koristi principot na zlaten presek {to zna~i odnosot na goleminite e 1:1,6.
26
Sl. 48. Ogist Roden: Adam, bronza
Sl. 49. Pit Mondrijan: Kompozicija so crveno, sino i `olto, maslo
LIKOVNA TEORIJA
1.13. ULOGATA NA DIZAJNOT – POVRZUVAWE NA PRAKTI^NOTO I UBAVOTO Dizajnot e prisuten vo sekojdnevniot `ivot. Taka i ednostavnite predmeti kako, na primer, kuferite so koi se ovozmo`uva prenos na najnu`nite raboti pri patuvawata, treba da se lesni i cvrsti. Sovremenite kuferi se izrabotuvaat so trkalca, taka {to
Sl.50. Patni~ki kufer za vle~ewe
mo`at da se vle~at za ra~kata, a tie se i so neobi~na boja i val~esta forma. Na niv se gleda spojuvawe na upotrebnata uloga i estetskiot izgled. Ubavinata ja nao|ame i vo oblekata. Taa ima svoja tekstura koja mo`e da bide prijatna za nosewe. Oblekata ima forma i boja i razli~ni ukrasi na tekstilot, koi mo`at da bidat po na{ vkus. Nivniot kroj isto mo`e da ni se dopadne. Ku}ite slu`at za za{tita od navore{nite vlijanija - do`d, sonce ili stud, a vo niv `iveeme i rabotime. Vo nekoj prostor mo`e prijatno da se `ivee i da se ~uvstvuva zadovolstvo zaradi uredenosta na ku}ite. Taka i Sl. 52. Tekstil, kostim
Sl.53. Uredena gradina, hortikultura
Sl. 51. Ku}a od Ohrid
ku}ite imaat svoja ubavina. Ku}ite vo Ohrid se poznati po svoite stilski karakteristiki i pretstavuvaat vistinski umetni~ki dela. Okolinata niz koja se dvi`ime, isto taka, mo`e da bide likovno uredena so mirni zeleni povr{ini i dobro
27
odbrani drvja i cvekiwa, taka i oblikuvaweto na bilkite dejstvuva kako umetni~ko delo. ^ovekot se ~uvstvuva prijatno vo takva okolina. Videoto e varijanta na filmot, no tehni~ki e poprakti~no. Me|utoa, vo sovremenata likovna umetnost se razviva poseben pravec koj se narekuva video – art. Kompjuterot ovozmo`uva koja bilo fotografija da se prenese vo elektronskiot medium i da ovozmo`i taa snimka da ja dobijat site. Na snimkata mo`e da se vr{at monta`i i razni promeni, mo`e da se crta i da se kombiniraat boite i drugo. Zatoa kompjuterot e blizok na likovnata umetnost i do grafi~kiot dizajn i se koristi vo likovnoto obazovanie, a na decata im pru`a zadovolstvo i ~uvstvo na otkrivawe na novo. Naukata i tehnikata vo mnogu ne{to se sprotivni na umetnosta. No i vo ovie oblasti se koristi crte`ot za prikaz na tie formi i poedinosti koi so fotografija ne mo`at da se ostvarat. Vo biologijata ~esto se koristat crte`i za pojasno da se prika`e gradbata i tkivata na nekoe rastenie, `ivotno, pa i na ~ovekot {to so fotografija ne mo`e da se ostvari. Vo geologijata crte`ot se koristi da se prika`at sloevite na zemjata, vo geografijata – geogrfskite karti itn. Vo istorijata se koristat crte`i i vizuelni prikazi na nastani, a vo astronomijata - dvi`ewe na nebesnite tela i patekite na meteorite itn.
Sl. 54. Kompjuterska grafika
28
Posebno gole-mo podra~je na upotreba na crte`ot i likovnite elementi se za{titnite znaci, znacite za informirawe, soobra}ajnite znaci i drugi. Site tie imaat svoe poteklo od srednovekovnite grbovi. Toga{ sekoe blagorodni~ko semejstvo imalo svoj grb. Denes svoi grbovi imaat gradovite i dr`avite, no i fudbalskite klubovi i zdru`enija. Sekako deka svoi znaci, odnosno eden vid grbovi imaat i raznite stopanski organizacii. Sl. 55. Video-art
Sl. 56. Crte` od astronomijata so legenda
Sl. 57. Logo i za{titen znak na firma
LIKOVNA PRAKTIKA
2. CRTAWE
Sl. 58. Albreht Direr: Majka, kreda
Ovaa umetni~ka tvorba e izvedena so crta~ka kreda. Motivot na crte`ot e umetnikovata majka. Spletot na liniite gi izrazuva site karakteristiki na crte`ot – meki i ostri linii, debeli i tenki, osen~ani delovi na vratot, mekost na {amijata ili cvrstite rabovi na ko{ulata. Istovremeno liniite go prika`uvaat karakterot na vozrasna li~nost koja pre`iveala mnogu napori i te{kotii. I pokraj realisti~kiot prikaz na vozrasnata li~nost, se ~uvstvuva deka umetnikot ima pozitiven odnos kon svojata majka. Crte`ite mo`at da bidat so mal format, no i so golemi dimenzii. Koga za podloga za crte` se zema ve}e gotov izraboten kola` i se crta nad nego, se dobiva kola`iran crte`. Isto taka nekoj gotov crte` izraboten na primer so tu{, mo`eme da go oboime, no so za~uvuvawe na bitnite karakteristiki na crte`ot, toga{ dobivame oboen ili kolorisan crte`. Mo`e da se crta na nekoj prostoren objekt, taka da dobivame crte` – objekt. Mo`e da se crta na golem yid pa i na nekoe pano. Site likovni poraki ostvareni so linii se karakteristi~ni za crte`ot kako likovno podra~je. Crte`ot e osnova na site drugi likovni podra~ja. I kaj slikarstvoto, grafikata, skulpturata, umetnikot prvo se koristi so crte`ot. Poradi toa se smeta deka postoi crte` kako podgotovka za rabota na drugite podra~ja, i crte` kako izvorno, unikatno delo. 29
LIKOVNA PRAKTIKA
2.1. CRTE@ SO LIRSKA PRIJATNOST
Sl. 59. Meki linii, moliv
Ovoj crte` ne pretstavuva nikakvo posebno likovno re{enie, tuku samo primer na meki linii.
Sl. 60. Anri Matis: Akt, tu{ i pero
Iako umetnikot Matis upotrebil ostro crta~ko sredstvo - tu{ i pero, negovata linija e izviena i kaj gleda~ot predizvikuva ~uvstvo na lirsko raspolo`enie.
Sl. 62. U~eni~ka tvorba: Pletena ~anta, moliv
Likovni aktivnosti Likoven problem i negoviot efekt: Osmisluvaweto na crta~kiot izraz e od spontanoto likovno reagirawe, postepeno da se preminuva na svesno crtawe, taka {to se vr{i izbor na motiv, na crta~ki materijal i na vidovi, karakter i intenzitet na liniite. Cel na rabotata: Crtawe na pogoden motiv so upotreba na meki linii. Povrzuvawe so drugite sodr`ini: Nabquduvawe na prirodata i otkrivawe na linearni pojavi. Tek na aktivnosta: Dali site linii okolu nas se so ist karakter i intenzitet? Za iska`uvawe na nekoe smireno i lirsko raspolo`enie morame da odbereme vistinski motiv i pravilna crta~ka postapka. Dali ste raspolo`eni da crtate ne{to smireno ili vozbudlivo? Toa mo`e da se ostvari so dobro izbran motiv i materijal, taka {to mo`e da crtame po nabquduvawe, no mo`eme da rabotime i po se}avawe na ne{to od na{ata okolina. Sekoj neka odbere motiv koj najmnogu mu odgovara. D: Osnovno izrazno sredstvo na crte`ot e linijata.
Sl. 61. U~eni~ka tvorba: Dvor na ku}a, kreda
30
ZN: So dobar izbor na linii mo`eme da postigneme razli~no do`iveani vrednosti na crte`ot.
2.2. FORMATA MO@E DA SE POPOLNI SO LINII Sekoj list mo`e da se popolni so razli~ni crti taka {to da se dobie pobogat crta~ki izraz. Umetnikot Direr prostudiral razli~ni pozicii na pernicite i zatoa nastanale razliki vo pojavata na linii i svetlo - temni odnosi na povr{inata na pernicata. Crte`ot e interesen i pou~en. Likovni aktivnosti Likoven problem i negoviot efekt: Da se zbogati crta~kiot izraz so linii koi gi sledat i popolnuvaat odredeni formi. Cel na rabotata: Dobar odnos me|u formite i liniite na pogodno najden motiv. Povrzuvawe so drugi sodr`ini: Prirodata i ~ovekovata okolina. Tek na aktivnosta: Crta~kata postapka mnogu zavisi od izbraniot motiv. Ako najdeme motiv koj vo sebe sodr`i odreden likoven problem, toga{ nie toj problem }e go analizirame i re{avame. Samite formi bez nivno povrzuvawe so nivnata okolina ili nivnoto sopstveno zbogatuvawe, ponekoga{ mo`at da vlijaat nepotpolno. Sli~no na pernicite, esenskite lisje od kostenot pri su{eweto go menuvaat sopstveniot oblik, se tutkaat i imaat poizrazeni rebra, taka {to ovozmo`uvaat analiza na liniite koi te~at vo vnatre{nosta na listot. Mo`eme da najdeme i nekoj drug motiv. Vo site slu~ai da probame da analizirame tekovi na linii i nivnata uloga vo prika`uvaweto na listovite. Site crta~ki materijali se pogodni za toa.
Sl. 63. U~eni~ka tvorba:. Popolneti formi
Sl. 64. Albreht Direr: Pernici, tu{ i pero
Sl. 65. U~eni~ka tvorba: Crte` na lisja od div kosten
Sl. 66. U~eni~ka tvorba: Crte` so popolneti formi
31
LIKOVNA PRAKTIKA
2.3. LINIJA I BOJA Ako nekoi linii se povle~eni so oboeno sredstvo, ili ako linearno se crta na oboena podloga, toga{ spored svoite izrazni karakteristiki toa e s# u{te e crte` (Sl.67). Vnesuvaweto na crta~ki elementi vo crte`ot od drugi avtori, s# u{te na crte`ot mu obezbeduva osobenosti koi se karakteristi~ni za linearnoto izrazuvawe (Sl. 68). Likovni aktivnosti
Sl. 67. Kombinacija na linijata i bojata
Likoven problem i negoviot efekt: Ponatamo{no zbogatuvawe na crta~kiot izraz so koristewe na oboeni linii so tehnikata tu{ vo boja. Da se izbegnuva koristeweto na pogolemi oboeni plo{tini na crte`ot. Da se predizvika zadovolstvo vo rabotata so oboeni crta~ki sredstva. Da se napravi obid za komponirawe na linii vo odnosi na bogati spletovi i pogolemi ~isti povr{ini. Najdobro e da se najdat dobri motivi i da se raboti po nabquduvawe. Cel na rabotata: Crtawe po nabquduvawe na soodveten motiv. Povrzuvawe so drugite sodr`ini: Priroda, folklor – narodni rakotvorbi (vezovi i tkaenini).
Sl. 68. Ivan Tabakovi}: Globus, kola` i crte`
32
Tek na aktivnosta: Pred po~etokot na rabotata da se razmisli za povolen motiv. Da se pronajde i postavi motivot, taka {to lesno da mo`e da se nabquduva od strana na site u~enici. Da se analiziraat delovite od motivot koi mo`at da se obrabotat so oboeni
linii ili mali (oboeni) damki. Da se oslobodi invencijata i kreativnosta. Da se vnimava na sadot so crta~kata te~nost da ne se turne i isturi. Da ne se pre~i na drugite pri rabotata. Pri crtaweto na mrtvata priroda, neophodno e u~enicite da posvetat soodvetno vnimanie na postavuvaweto na mrtvata priroda vo prostorot na formatot na podlogata, odnosno na komponiraweto na motivot na plo{tinata. Potoa da se uo~i karakterot na formite, nivnata golemina i soodnosot me|u niv, nasokite i vidovite linii i da se razmisli koi linii }e gi iscrtuvaat so odredena boja. Ubavinata na crta~koto izrazuvawe ne gubi ni{to od upotrebata na razli~ni materijali. Na crte`ot Ko~ani od p~enka u~enikot dobro go komponiral motivot, odnosno p~enkite gi postavil vertikalno soodvetno na nasokata na listot za crtawe. Zrnata na p~enkite se vnimatelno iscrtani taka {to sozdavaat ritam i voedno i odredena tekstura. Lisjata so svojata nasoka i raznovidna tekstura ja smiruva vertikalnata postavenost na ko~anite i gi povrzuva vo edna celina. Pokraj prisutnosta na boite ovaa tvorba pretstavuva crte`, bidej}i e izveden so linii. Na crte`ot Opinok u~enikot uspeal kvalitetno da ja prika`e formata na motivot so koristewe prete`no na krivi linii i so akcenti na mali oboeni damki koi na crte`ot mu davaat ne samo porealen izgled, tuku i odredena sve`ina i privle~nost. Vo dvata crte`a, se zabele`uva deka u~enicite ume{no go koristat likovniot materijal i uspevaat da ja koristat linijata vo boja.
Sl. 69. U~eni~ka tvorba: Ko~ani od p~enka, tenok flomaster
Sl. 70. U~eni~ka tvorba: Opinok, tu{evi vo boja i pero
ZN: Dodeka linijata e glavno crta~ko sredstvo, likovniot izraz ostanuva crte` nezavisno od vnesuvaweto na boja vo negoviot izraz.
33
LIKOVNA PRAKTIKA
2.4. LINIJA I TEKSTURA Likovni aktivnosti Likoven problem i negoviot efekt: Da se soznae deka mo`e da se sozdadat raznovidni linearni teksturi i da se primenat na soodveten na~in vo svojot linearen izraz. Sl. 71. U~eni~ka tvorba: Ve`bi so teksturni linii, moliv
Povrzuvawe so drugi sodr`ini: Biologija i okolinata.
Sl.72. U~eni~ka tvorba: Ve`bi so teksturni linii, tu{ i pero
Igraweto so linii i ostvaruvaweto na razli~ni teksturi e interesno za u~enicite.
Sl. 73. Horst Jansen: Drvo, bakropis
Umetnikot Jansen e poznat po koristeweto na teksturata vo svoite umetni~ki dela. Bogatstvoto na teksturi pridonesuva vo potpolnosta i uverlivosta na likovniot izraz. 34
Cel na rabotata: Zbogatuvawe na likovniot izraz so koristewe na razni teksturi.
Tek na aktivnosta: Da se po~ne so nabquduvawe na prirodata. Dali vo na{ata okolina ima mazni – mirni i nemirni i rapavi povr{ini? Dali me|u tie povr{ini ima odredeni razliki? Kako na crte`ot mo`eme da prika`eme rapav yid, a kako rastureni suvi lisja? Mora li na celiot crte` da ima ista tekstura? Dali ima razlika me|u povr{inata na drvoto i kamenot? Zna~i, sekoj materijal ima sopstvena tekstura koja ja narekuvame struktura na materijalot. Isto taka, postoi i izrazot faktura koj se odnesuva na na~inot na nanesuvawe boja na podlogata, odnosno go sozdava rakopisot na umetnikot. Samata tekstura se deli zavisno od materijalot so koj se slu`ime. Taka, mo`eme da zboruvame za crta~ka tekstura, potoa za tekstura na masleni boi, akvarel ili freska kako i za tekstura na skulptorskiot izraz koja mo`e da bide razli~na, zavisno od materijalot, kamen, drvo, metal itn.
Sl. 74. U~eni~ka tvorba: Lisja, crte`
U~enicite, vo svoite crte`i na lisja, so koristeweto na razli~ni teksturi uspeale da go zbogatat likovniot izraz. Na svoite crte`i so primenata na razli~ni teksturi so pogolema ili pomala gustina na liniite, u~enicite uspeale da postignat razni svetlo temni odnosi koi go zbogatuvaat vizuelniot vpe~atok i soznanieto kaj gleda~ot deka lisjata me|usebno se razlikuvaat po toa {to nekoi se suvi, a nekoi u{te zeleni. Na prikazot na Zamok, u~enikot so koristeweto na raznovidna tekstura uspeal da gi razgrani~i raznite materijali so koi e gradena gradbata. So gustinata na liniite vo prikazot i raznovidnosta na teksturite uspeal da postigne razli~nost na formite i vpe~atok na vdlabnati i ispup~eni delovi na fasadata na zamokot.
Sl. 75. U~eni~ka tvorba: Lisja, crte`
Sl. 76. U~eni~ka tvorba: Zamok, tu{ i pero
D: So linijata najdobro se postignuva vpe~atok na teksturata. Taa tekstura e likoven element koj ne mora da imitira nekoja tekstura vo prirodata. ZN: Teksturata koja nastanuva poradi osobinite na nekoj materijal ja narekuvame struktura. Teksturata koja nastanuva poradi osobinite na materijalot i na~inot na rabota (rakopisot na umetnikot) ja narekuvame faktura.
35
LIKOVNA PRAKTIKA
2.5. TONSKI CRTE@ Likovni aktivnosti
Sl. 77. Gradacija na devet tonovi na sinata boja
Likoven problem i negoviot efekt: Zapoznavawe so novi mo`nosti na tehnikata na lavirawe. Cel na ~asot: Zbogatuvawe na crte`ot so tehnikata na laviran tu{. Usovr{uvawe na koristeweto na tonska gradacija vo prikazot na volumen. Povrzuvawe so drugi sodr`ini: Fizika i geometrija. Tek na aktivnosta: Slobodno komponirawe na razni tonovi na laviran tu{ i uo~uvawe na dejstvuvaweto na laviranite plo{tini. Delumno koristewe na razli~ni tonovi za prikaz na plasti~nosta na odreden predmet. Dodavawe na razli~ni tonovi na crte`ot za zbogatuvawe na likovniot izraz. Dali poradi toa site umetnici rabotat so laviran tu{? Zo{to nekoi crta~i poveke sakaat da koristat samo ~ista linija? Kakva e ulogata na izbraniot motiv i raspolo`enieto na umetnikot kako pri~ina za izbor na izraznite sredstva vo crte`ot? U~enicite mo`at da odberat motiv koj go sakaat i kon nego da gi prisposobat izraznite sredstva vo crte`ot.
Sl. 78. Rembrant: Mlada `ena koja se ~e{la, laviran tu{
Umetnikot Rembrant vo svojot crte` vnesuva plo{tini na tonovi so razli~en intenzitet. So toa toj razdvojuva dve povr{ini, sugerira plasti~nost i go zbogatuva crte`ot. 36
Sl 79. U~eni~ka tvorba: Mrtva priroda so sadovi, laviran tu{
D: Plo{tinite so razni svetlini se sostaven del na crte`ot.
2.6. LINIJATA GI ODREDUVA ODNOSITE NA GOLEMINA Koga }e povle~eme edna linija, ve}e po~navme da ja koristime goleminata, bidej}i prvata linija se javuva kako sporedba na vtorata, mo`ebi na pokratka ili podolga linija. Liniite imaat svoja dol`ina, tie imaat odreden odnos sprema drugite linii, no liniite mo`at da gi prika`at i goleminite na plo{tinite kako {to e toa na ovaa detska tvorba. Likovni aktivnosti
Sl. 80. U~eni~ka tvorba: Golemata porta, crta~ka kreda
Likoven problem i negoviot efekt: ^ovekot ja razvil ~uvstvitelnosta za odnosot na goleminite. Toa go uva`uva umetnikot i vo sekoe umetni~ko delo gi koristi tie odnosi vo svojot likoven izraz. Cel na rabotata: Koristewe na razni golemini za prika`uvawe na odnosite vo prostorot. Povrzuvawe so drugite sodr`ini: Tehni~ko obrazovanie, neposrednata okolina. Tek na aktivnosta: Goleminite se koristat za da se prika`at odnosite vo prostorot, no i kako ploskat izraz koga goleminite se posledica na podelba na taa povr{ina na koja se sozdava likovnata tvorba. Obidete se edna povr{ina da ja podelite na pove}e delovi, a vo niv da postavite nekoi ploskati formi koi na nekoi mesta se presekuvaat. D: Linijata kako crta~ko izrazno sredstvo, na likovnata tvorba mo`e, da ostvari ploskat vpe~atok, no, isto taka, i prostoren - tridimenzionalen vpe~atok.
Sl. 81. Xorxo Morandi: Mrtva priroda so sadovi, tu{ i pero
Sl. 82. U~eni~ka tvorba: Ritam na sadovi, crte`
37
LIKOVNA PRAKTIKA
2.7. HARMONI^NI I KONTRASTNI LINII Likovni aktivnosti
Sl. 83. Skici na harmoniski i skici na kontrastni linii
Sl. 84. Fehim Huskovi}, Prica O, moliv, crte` so dominacija na harmoni~ni linii
Likoven problem i negoviot efekt: Vo govorot, za da izrazime edno raspolo`enie morame da odbereme soodvetni zborovi. Dodeka vo crte`ot morame za edno smireno do`ivuvawe da koristime harmoni~ni linii, a za eden sna`en, dramski motiv – kontrastni linii. Cel na rabotata: Koristewe na linijata za izrazuvawe na odredeni ~uvstva vo likovnata rabota. Povrzuvawe so drugite sodr`ini: literatura - poezija, muzika. Tek na aktivnostite: Kakva poraka mo`e da nosi edno literaturno delo i kakvi ~uvstva mo`e da se prenesat so literaturnata tvorba ili so tonovi i muzi~kiot jazik? Dali mo`e so primenata na harmoni~i i kontrastni linii da se iska`at odredeni ~uvstva? Da se odlu~ime prvo, koj motiv da go odbereme za na{iot crte`, a potoa koi linii prete`no }e gi koristime. Mirniot tek na vlaknata na kosata na devoj~eto go smiruva i na{iot pogled i na{ite ~uvstva. Toa crta~ko re{enie go narekuvame harmoni~en crte`.
Sl. 85. @aklina Gligorievska: Duhovno patuvawe, jaglen, crte` so kontrastni linii
D: Liniite vo me|usebniot odnos mo`at da bidat sli~ni, harmoniski, a mo`at da bidat i sprotivni kontrastni. Poradi toa i crte`ot mo`e da bide harmoni~en ili kontrasten.
38
Sl. 86. U~eni~ki tvorbi: Kosa na u~eni~ka, tu{ i pero
2.8. LINIJATA, PLO[TINATA I PROSTOROT Poznato e deka so dvi`eweto na to~kata vo prostorot se dobiva linija, a so dvi`eweto i spojuvaweto na linijata se dobiva plo{tina. Plo{tinata, isto taka, mo`e da se dvi`i i toga{ se sozdava prostor. Vo prostorot se odviva celokupniot na{ `ivot i so o~ite go gledame toj prostor. Prostorot mo`e da se prika`e na umetni~kite dela.
objektite se s# pomali itn. Pravilata na takviot prikaz na prostorot gi narekuvame perspektiva. Taa mo`e da bide pretstavena linearno vo crte`ot. U~enicite da go re{at prostorot na na~ini koi gi poznavaat i ~uvstvuvaat.
Likovni aktivnosti Likoven problem i negoviot efekt: Sogleduvawe na prostorot vo stvarnosta kao otvoren ili zatvoren prostor i vo umetni~kite dela. Cel na rabotata: Prika`uvawe na prostornost na plo{tina – sozdavawe iluzija na prostor. Povrzanost so drugi sodr`ini: Fizika, priroda, geometrija. Tek na aktivnosta: Nie `iveeme vo prostorot i go ~uvstvuvame. Na ulica, na pole, ili vo {uma se nao|ame vo nadvore{en prostor. Vo ku}ata, u~ilnicata, salata, se nao|ame vo vnatre{en prostor. Vo edna kutija, vo {kafot, vo na{iot xeb imame ograni~en prostor. Vo skulpturata, dizajnot ili arhitekturata prostorot e vidliva kategorija na umetni~koto delo, vo crte`ot, slikarstvoto i grafikata toj mo`e da se prika`e kako iluzija na prostornost. Postojat mnogu na~ini za prikaz na prostorot na dvodimenzionalnite umetni~ki dela. Prikazot na prostorot mo`e da bide opisen, koga prostorot se prika`uva vo svoite potpolni dimenzii, ili e opti~ki, koga se prika`uva taka kako {to go gledame, no zatoa se deformiraat dimenziite: ulicata se stesnuva vo dale~inata,
Sl. 87. Od plo{tina do prostornost
Sl. 88. Perspektiva na ulica vo Minhen, crte`
Sl. 89. U~eni~ka tvorba: Linija i plo{tina, tu{ i pero
39
LIKOVNA PRAKTIKA
2.9. PERSPEKTIVA Likovni aktivnosti
Sl. 90. Perspektiven prikaz na biblioteka (vnatre{en prostor)
Sl. 91. Prikaz na perspektiva so dve sobirni to~ki
Sl. 92. U~eni~ka tvorba: Perspektiven prikaz na ulica, tu{ i pero
Od vremeto na renesansata se prou~uva postapkata na perspektiven prikaz na prostorot, kako {to go gledaat na{ite o~i. Ova postapka predviduva vo visina na na{ite o~i da se nacrta horizontalna linija koja se narekuva horizont, a na nea da se postavi o~na to~ka nasproti na{ite o~i i dva nedogleda smesteni levo i desno. Potoa mo`eme da go konstruirame prostorniot izgled na predmetot. Na ist na~in se konstruira i zatvoren prostor. 40
Likoven problem i negoviot efekt: Prika`uvaweto na prostornost so koristewe na perspektivata ovozmo`uva do`ivuvawe na prostorot kako vo realnosta. Cel na rabotata: Koristewe na linearnata perspektiva vo prika`uvawe na prostor. Povrzuvawe so drugi predmeti: Geometrija, fizika. Tek na aktivnosta: Vo renesansata umetnicite, arhitektite i nau~nicite po~nale da go prou~uvaat problemot na prika`uvawe na prostorot. Osnovnite pravila se sostojat vo utvrduvaweto na postapki, so cel, realno da se prika`at stesnuvawata na formite spored oddale~enosta. Soznanijata za zakonitostite na perspektivata se potrebni vo likovnoto izrazuvawe. Denes vo likovnata umetnost perspektivata nema taka zna~ajno mesto kako vo renesansata i podocne`nite stilovi, bidej}i denes umetnicite ~esto se izrazuvaat bez konkretni objekti i figuri. Da se prika`e prostorot spored zakonitostite na perspektivata za da se stekne vpe~atok na iluzija na prostor! ZN: Perspektivata i anatomijata, umetnicite i nau~nicite po~nale da ja prou~uvaat vo renesansata so cel, {to porealno da go prika`uvaat prostorot i ~ove~kata figura. D: Perspektivata e nauka koja spa|a vo nacrtnata geometrija, a gi izu~uva postapkite za prikaz na prostor i osvetluvaweto vo prostorot.
2.10. KOMPOZICIJA SO LINII
Sl. 93. Varijanti na linearna kompozicija
Kompozicija na crta~ki elementi podrazbira usoglasuvawe na site tie elementi vo celina koi sozdavaat dobar crte`, koj ne{to ni soop{tuva. Likovni aktivnosti Likoven problem i negov efekt: Da se povrzat pove}e elementi na crtaweto – linii, formi, tekstura i valer, potoa, statika i dinamika, nasoka, golemina, ritam vo usoglasena celina, odnosno kompozicija. Toa e polesno koga imame odredena ideja i znaeme {to sakame da postigneme so taa ideja, upotrebuvaj}i crta~ki izrazni sredstva. No koga toa go nemame, mo`eme racionalno da povrzuvame odredeni soznanija od crtaweto i da sozdademe rezultat koj ponatamu }e ni pomogne vo natamo{nata likovna rabota. Cel na rabotata: Da se oblikuva eden celosen crte`. Povrzanost so drugi sodr`ini: Priroda, muzika. Tek na aktivnosta: Sekoj u~enik sam mo`e da si postavi modeli koi }e gi crta. Toj, isto taka, mo`e zadadeniot problem da go re{ava na apstrakten na~in. Slobodata vo istra`uvaweto na re{enijata e najdobar pat da se dojde do rezultati i do novi likovni soznanija.
Sl. 94. Ivan Velkov: Kometa, tu{
Sl. 95. U~eni~ka tvorba: Star ~asovnik, tu{ i pero
Sl. 96. U~eni~ka tvorba: Mandolini, moliv
41
Sl. 97. Lajonel Fajninger: Gelmeroda IX, maslo
42
LIKOVNA PRAKTIKA
3. SLIKAWE
Sl. 98. Ordan Petlevski: Vertikala, maslo na platno
Slikarstvoto glavno se zasnova na plo{tinata i bojata. Bojata ja nosi glavnata poraka na slikata. Sekoja slika sodr`i i drugi likovni elementi – linii, formi, valer i tekstura i dr. Zna~i, pred nas se nao|a umetni~ko delo koe go narekuvame slika. Boite na ovaa slika sodr`at akordi na tradicionalnata ~uvstvitelnost za kolorit na makedonskiot narod. Istovremeno, toa e izraz na sovremenata tendencija vo likovnata umetnost, izraz blizok na enformelot. Kako apstraktna slika taa ne prika`uva ni{to odredeno, taa e samo koloristi~ka senzacija uredena vo neobi~na struktura. Taka slikata ja prima gleda~ot ili ne. [to vie ~uvstvuvate koga ja nabquduvate ovaa slika? [to najmnogu ve vozbuduva na slikata? 43
LIKOVNA PRAKTIKA
3.1. INTENZITETOT NA BOJATA Likovni aktivnosti
Sl. 99. Van~o Georgievski: Riba i galeb, maslo
Sl. 100. U~eni~ka tvorba: Portret, tempera
Sl. 101. U~eni~ka tvorba: Apstraktna kompozicija, tempera
44
Likoven problem i negoviot efekt: Intenzivniot kontrast na bojata zna~i deka se sprotivstaveni razli~ni boi koi vo sebe imaat golem intenzitet i ne se degradirani so belata i crnata, odnosno boite ne se matni i zgasnati. Mo`e da se primeni komplementaren kontrast kako {to e zelenata i crvenata ili sinata i portokalovata, pokraj naglasuvaweto na odnosot na svetlite i temnite povr{ini, a mo`eme da go spomeneme i kontrastot toplo – studeno ili svetlo – temno. Ovoj likoven problem go prenesuva efektot na {arenilo, razigranost, vedrina, rasko{nost, imaginativnost. Cel na rabotata: Slikawe na portret vo razli~ni boi i kontrast, varirawe na razni golemini so boja. Povrzuvawe so drugi sodr`ini: Kontrastni pojavi vo prirodata i vo sekojdnevniot `ivot. Tek na rabotata: Da se naslika portret vo temperna tehnika, da se naglasi ritam i dinamika na boite koi se razli~ni, da se sozdadat odredeni kontrasti - kako {to e komplementarniot kontrast (crvena i zelena). Da sozdademe portret vo duhot na modernata umetnost so razli~ni i dominantni boi. Vo slikaweto na likot da se izbegnuva realisti~koto prika`uvawe na volumenot. Ne treba mnogu da se vnesuvaat sli~ni odnosi na harmoni~ni boi. Da se pottiknuva kreativnosta, osetlivoto zabele`uvawe, vizuelnoto pomnewe i ~uvstvoto za problemi. D: Osnovnite izrazni sredstva vo slikarstvoto se boite i formite.
3.2. GAMA NA SLIKATA Izrazot gama e sroden na poimot harmoni~en kolorit. Za postignuvawe gama se koristat harmoni~ni boi i tonovi koi dominiraat vo slikata. Na primer, so prisustvoto na sivata i okerot kako, na primer, na Morandievata slika, ja do`ivuvame kako sivo - topla gama. Likovni aktivnosti Likoven problem i negoviot efekt: Gamata na slikata se javuva koga odredena boja dominira i e zastapena vo degradiran ton. Likovnoto raspolo`enie e prigu{eno, smireno, vozdr`ano, ponekoga{ otmeno.
Sl. 102. Xorxo Morandi: Mrtva priroda, maslo
Cel na rabotata: Da se nastojuva kon svesno koristewe na boite i so vozdr`anost vo svoeto dejstvuvawe. Povrzanost so drugi sodr`ini: Muzi~ka harmonija, priroda. Tek na aktivnosta: Okolu nas sretnuvame razni vizuelni aktivnosti. Vo potpolno son~evo osvetluvawe cvetnata gradina izgleda kako rasko{ na boi, nasproti nea edna zatvorena prostorija so mal prozorec i so stari sadovi, predmeti i tekstil izgleda mra~no. Dali i dvete gletki predizvikuvaat ista reakcija na na{ite ~uvstva? Me|u tie ~uvstva postojat razliki kolku mo`e tie da se sna`ni, no razlikite ne moraat da vlijaat na inspiracijata i `elbata za likovno oblikuvawe. Da naslikame eden motiv so sadovi koj vlijae smireno, tivko, a koj ne mora da bide siv. Da se pottiknuva kreativnosta, vizuelnoto pomnewe, emociite.
Sl. 103. U~eni~ka tvorba: Mrtva priroda so sadovi, kreda
Sl. 104. U~eni~ka tvorba: Devoj~e so ma~ka, tempera
Kako {to na ovoj primer se gleda, gamata na slikata mo`e da bide vo crveni tonovi. 45
LIKOVNA PRAKTIKA
3.3. TONSKA SKALA VO SLIKARSKIOT IZRAZ Likovni aktivnosti
Sl. 105. [arden: U~enik u~i, maslo
Sl. 106. U~eni~ka tvorba: Redica, primer na kompozicija so razli~ni ahromatski tonovi
Likoven problem i negoviot efekt: Tonskata skala opfa}a degradacija na boite so upotrebata na bela i crna so {to nastanuvaat razni nijansi i bogatstvo na naslikanata plo{tina. Cel na rabotata: Primena na prefineti tonovi vo slikarskiot izraz. Povrzanost so drugi sodr`ini: Priroda, razdenuvawe–zora, stemnuvawe. Tek na aktivnosta: Slikarot, ~esto na sivite tonovi dodava odredena boja, koja e degradirana i stanuva oblagorodena. Taka slikata ne izgleda sivo, tuku oboeno i toa vozdr`ano. Takviot odnos na boite izgleda vistinito, ponekoga{ i odlu~no. Vo taa smisla treba i u~enicite da ja sozdadat svojata zada~a. Odnosot na boite treba da e usoglasen {to mo`e da se postigne so koristeweto na sivata. Najdobro e da se izbere motiv so lu|e pri rabota, koloni na lu|e i sl. Na ovaa zada~a mo`e da se javi kombinacija me|u crtawe i slikawe {to se postignuva so bogata upotreba na crti i na tonska skala, kreativnost i zanimliva kompozicija. ZA: Obidi se da me{a{ {to pove}e boi za da dobie{ novi, nepoznati tonovi na boi.
Sl. 107. U~eni~ka tvorba: Melnica za kafe, gva{
Tonskata skala e sozdadena so mnogu nijansi na degradirana boja. 46
D: Osnovnite boi me|usebno mo`at da se me{aat. Taka, osnovnite i dobienite boi mo`e da se me{aat so bela i crna, odnosno siva {to se narekuva degradacija na boite. Site boi taka dobieni, mo`at i ponatamu da se me{aat. Vo toa e postapkata na dobivawe na s# pogolem broj nijansi na boi.
3.4. VALERSKI KLU^EVI
Sl. 108. [ema na valerski klu~evi
Sekoja slika sodr`i odredena niza na svetlina ili valeri. Valer e koli~estvo na svetlina vo nekoja plo{tina. Taka slikite mo`e da bidat svetli, ne{to potemni ili sosema temni. Se razbira, toa zavisi od svetlinata na pove}eto povr{ini na slikata. Na edna temna plo{tina mo`e da postojat nekoi pomali povr{ini koi se u{te potemni ili u{te posvetli. Kaj slikite kade {to ima potemni ili posvetli plo{tini od osnovnite, stanuva zbor za kontrastna slika. Ako tie razliki se minimalni, toga{ taa slika e harmoni~na. Prika`anite {est varijanti na valerski odnosi gi narekuvame {est valerski klu~evi. Se pra{uvame - kako na nas vlijaat tie valerski razliki na slikata? Taka, na primer, svetlite povr{ini na slikata vlijaat mirno, blago, lirski, a temnite umorno, te{ko i neizvesno. Golemite razliki vo tonovite dejstvuvaat dramati~no, voznemiruva~ki.
Sl. 109. Blagoja Nikolovski: Kapa~, maslo
Ovaa slika dejstvuva mirno, blago, lirski. Toa odgovara na namerata na umetnikot.
Sl. 110. Grunding: Vo spomen na `rtvite na fa{izmot, maslo
Slikata na Grunding vlijae dramski, napnato, ta`no. Toa odgovara na namerata na samiot umetnik i na temata koja ja obrabotil. D: Sekoja slika ima svoja svetlosna vrednost zavisno od upotrebenite svetlosni razliki na plo{tinite. Za razbirawe na mo`ni kombinacii na valerot na slikite, teorijata poka`ala razliki me|u {est varijanti na modeli, koi gi narekuvame valerski klu~evi.
47
LIKOVNA PRAKTIKA
3.5. STEPENUVAWE NA KOLORISTI^KI TONOVI Postapnata promena e pojava koja e mnogu prisutna vo prirodata. Pojavata na zorata i postepenoto razdenuvawe ili stemnuvaweto i doa|aweto na no}ta trae i nekolku ~asa. Isto taka, i rasteweto na rastenijata, na `ivotnite, a me|u niv i na ~ovekot nastanuva postapno i trae so denovi i godini itn. Zna~i, vo prirodata pove}e se prisutni bavnite i postepenite, otkolku brzite i nagli promeni. I vo likovnata umetnost e prisuten fenomenot na promena koj se javuva vo postapnata promena na nekoj likoven element: na linijata od mala kon golema, od prava kon kriva, na bojata od svetla kon temna itn. Likovni aktivnosti Sl. 111. U~eni~ka tvorba: Stepenuvawe na koloristi~ki tonovi
Likoven problem i negoviot efekt: Stepenuvaweto na tonovite se ostvaruva so dodavawe na belata ili na crnata boja na druga boja, pri {to se postignuva gradacija na nijansi na tonovi na bojata. Takvata postapka ja narekuvame degradacija. So toa boite gubat vo svojot intenzitet i sna`nost. Takvi boi mo`e da se najdat na nekoja slika. Umetnikot Fidanovski poka`uva kako od temnovioletova postepeno osvetluvaj}i ja dobil zanimliva i predizvikuva~ka plo{tina. Stepenuvaweto mo`e da predizvika vpe~atok na zagado~nost, me~taewe, ponekoga{ usoglasenost i lirsko raspolo`enie. Cel na rabotata: So gva{ tehnikata ili so kompjuterska grafika da se prika`e stepenuvawe na tonovi na motiv cve}e, vino`ito, mrtva priroda ili nekoj drug motiv.
Sl. 112. Nikola Fidanovski: Inkarnacija, maslo
48
Povrzanost so drugi sodr`ini: Mnogu pojavi vo prirodata i vo op{testvoto se podredeni na principot na stepenuvawe, pa ovoj princip e re~isi univerzalen. Tek na aktivnosta: Da se izbere motiv koj sodr`i stepenuvawe na tonovi. Ako u~enicite sakaat da slikaat mrtva priroda, da se iskoristi prikazot na senkata za da se stepenuvaat potemnite mesta. Po skiciraweto na mrtvata priroda (tikva, stara melnica ili dr.), da go odredime sredniot ton na bojata so koja ja potslikuvame slikata, potoa varirame i gi barame potemnite tonovi so koi gi slikame sen~anite mesta. Tehnikata gva{ e pogodna za postignuvawe na razni nijansi, bidej}i e pogusta od akvarelot, a poretka od temperata.
Sl. 113. U~eni~ka tvorba: Portreti, tempera
Stepenuvaweto na razni boi i tonovi na ovie portreti, vlijae da se dobijat razli~ni karakteri na fizionomiiite i na uramnote`uvawe na celinata.
Da se izbegnuvaat nagli premini od svetol kon potemen ton. Tuku tie da se sozdavaat so postapno iznao|awe na posvetli, odnosno potemni tonovi na bojata so {to }e se dobijat ne`ni preodi i lirski vpe~atok. Da se pottiknuva kreativnosta, vizuelnoto pomnewe i senzibilitetot. Smestuvaweto na likovnite elementi vo slikata e mnogu va`no, bidej}i slikata treba da dejstvuva kako celina, a ne samo kako primer na stepenuvawe.
ZA: Naslikaj dve sliki taka {to prvata da ima boi so pribli`no ist svetlosen ton, a drugata slika da bide izgradena od stepenuvawe na bojata.
Sl. 114. U~eni~ka tvorba: Vino`ito, kompjuterska grafika
Ovde u~enikot poka`al ume{nost idejata na vino`itoto da ja pretvori vo ritmi~ka usoglasena slika. 49
LIKOVNA PRAKTIKA
3.6. KOLORISTI^KA TEKSTURA Likovni aktivnosti Likoven problem i negoviot efekt: Vo razni boi da se re{i koloristi~ka tekstura, zna~i da se sozdade dinamika vo likovniot izraz i da se zbogati vizuelniot vpe~atok na dadenata plo{tina. Teksturata e karakter na povr{inata i taa mo`e da bide vistinita, ili imitirana, odnosno koloristi~ki sozdadena. Teksturata ja prenesuva razigranosta, vedrinata, dinamikata, poletot i `elbata za akcija.
Sl. 115. Poljakov: Kompozicija, maslo
Cel na rabotata: Da se sozdade koloristi~ka tekstura vo temperna tehnika. Povrzuvawe so drugi sodr`ini: Priroda, neposrednata okolina.
Sl. 116. U~eni~ka tvorba: Na ~asot po likovno obrazovanie, tempera
Sl.117. U~eni~ka tvorba: Hranewe na `ivina, tempera
50
Tek na aktivnosta: Da se preoblikuva prirodnata tekstura na izbraniot motiv, vo likovna tekstura, odnosno faktura. Ako sakame da sozdademe apstraktna kompozicija, kako slikarot Poljakov, koj slikal poliwa od vozduh, mo`eme da zamislime bu{av tepih i da go transformirame vo apstraktna kompozicija. Pri toa mo`eme da slu{ame dinami~na muzika kako posredna stimulacija i so razni boi da sozdademe koloristi~ka tekstura. Da se izbegne povtoruvaweto na nekoi boi. Da se pottiknuva kreativnosta, senzibilitetot i fantazijata i sozdavawe na originalnost. Neophodna e urednost i upornost vo rabotata. ZA: Eksperimentiraj i pronajdi {to pove}e razli~ni teksturi na boi so upotreba na tempera.
3.7. KOLORISTI^KI TOPLO - STUDEN KONTRAST
Sl. 118. U~eni~ka tvorba: Ve`bi vo barawe na toplo – studen kontrast.
U~enikot ja zamislil likovnata struktura vo koja na studena podloga se nao|aat formi oboeni so topli boi. Likovni aktivnosti Likoven problem i negoviot efekt: Da se bara ritam na toplo – studen kontrast, na primer, na crvenata i zelenata boja. Ritamot koj se javuva vo toplite i studenite boi treba da e naizmeni~en ili alternativen. Ovoj ritam treba da prenesuva vozbuduvawe, dinamika, odlu~nost. Cel na rabotata: Da se naslika kompozicija so toplo – studen kontrast vo naizmeni~en ritam. Povrzanost so drugi sodr`ini: Kontrasti vo `ivotot i vo prirodata. Tek na aktivnosta: Vo svetot okolu nas ni{to ne e monotono nitu ednobojno. Mo`eme malku da razmislime koi motivi mo`eme da gi izbereme. Sekako deka mo`e da bide i apstrakten izraz. Pri izborot na motivot, so likovnoto re{enie da se vlijae na gleda~ot preku dinami~nata kompozicija, iznenaduva~kiot vpe~atok i ubedlivosta. Belata i crnata boja spa|aat vo svetlo – temen kontrast i mo`e da se pojavat na slikata.
Sl. 119.Frenk Stela: Такт 1, maslo
So kombinacija na bojata vo traki, ovoj umetnik do{ol i do re{enie na toplo – studen koloristi~ki kontrast.
Sl. 120. U~eni~ka tvorba: Vo priroda, akvarel
Sl. 121. U~eni~ka tvorba: Crveni kocki vo prostorot, tempera
D: Sekoja slika mo`e da bide so topol ili studen kolorit. Isto taka, slikata mo`e da bide zasnovana i na toplo – studen kontrast. Boite kako celina i nivnite odnosi vlijaat na nabquduva~ite. 51
LIKOVNA PRAKTIKA
3.8. KOLORISTI^KA KOMPOZICIJA Zapoznavme mnogubrojni kompozicii. Sekoja od niv dejstvuva na svoj na~in na nas. Bojata mo`eme da ja koristime za slikawe na plo{tina ili za prikaz na prostor. Za toa odlu~uva samiot umetnik.
Sl. 122. U~eni~ka tvorba: Raznobojni formi vo prostorot
Sl. 123. Gligor ^emerski: Gradina na qubovta, maslo
Sl. 124. U~eni~ka tvorba: Mrtva priroda so sadovi, tempera
52
Likovni aktivnosti Likoven problem i negoviot efekt: Komponiraweto ozna~uva likoven proces na sostavuvawe i povrzuvawe na likovni elementi vo celina spored zakonitostite na likovnata teorija i spored koncepcija na tvorecot. Sekoja kompozicija mo`e da prenesuva smirenost, stati~nost ili dinamika, razigranost, polet akcija. Cel na rabotata: Da se naslika mrtva priroda ili drug motiv so izbor na soodvetna kompozicija i primena na gva{ tehnika. Tek na aktivnosta: Kompozicijata mo`e da bide dvodimenzionalna, a mo`e da bide i prostorna. Su{tinata e da se najde harmoni~no re{enie koe }e vlijae na gleda~ot ne samo {to }e gi prenesuva koloristi~kite odnosi na kompozicijata, tuku i }e ja prenesuva idejata na avtorot na likovnoto delo.
Sl. 125. U~eni~ka tvorba: Kompozicija so temni boi, tempera
3.9. KOLORISTI^KI PRIKAZ NA PROSTOROT
Sl. 126.. Skici na kompozicii za koloristi~ki prostor
Sl.127. Falon: Crveniot grad, maslo
Likovni aktivnosti Likoven problem i negoviot efekt: Rasporeduvaj}i gi likovnite elementi na plo{tina, umetnikot mora da odlu~i dali }e go iskoristi prostorot, bidej}i i toj }e bide sostaven del na kompozicijata. Dvi`eweto kon dlabo~inata, isto taka, mora da se komponira. Za toa odlu~uva samiot avtor. Cel na rabotata: Imaj}i ja vo vid mo`nosta na komponirawe vo prostorot, u~enicite mo`at da prika`at prostoren motiv vo edna kompozicija, a potoa vo druga dvodimenzionalno, duri i apstraktno. Za toa e potrebno elasti~no mislewe i smelost na idei. Povrzanost so drugi sodr`ini: Muzika, fizika Tek na aktivnosta: So zapoznavaweto na su{tinata na zada~ata, mo`e da se pristapi i na baraweto na soodveten motiv za ostvaruvaweto naj likovniot problem, odnosno prika`uvawe na prostornost. Edna u~eni~ka izbrala neobi~en motiv: podrum so buriwa vino koj ima svoj prostor, a potoa od toj motiv, sozdade kompozicija na plo{tina .
Sl. 128. U~eni~ka tvorba: Podrum, prostorna koloristi~ka kompozicija.
Sl. 129. U~eni~ka tvorba: Podrum, koloristi~ka kompozicija.so plo{tini
Od ovie primeri gledame deka kompozicijata mo`e da se sozdade so plo{tini, no i vo prostoren koncept so modelacija. Kompozicijata na Falon e niza na zgradi vo gradot i vlijae naglaseno prostorno. D: Bojata ima osobina da prika`e vpe~atok na prostor vo slikata.
53
Sl. 130. @an Baptist Karpo: Tanc, kamen
54
LIKOVNA PRAKTIKA
4. SKULPTURA
Sl. 131. Petar Haxibo{kov: Spomenik na Kliment Ohridski
Skulptorskoto delo zazema odreden prostor i so svoite formi prodira vo prostorot. Skulptorot mo`e, zavisno od idejata, celokupnata plasti~na forma da ja gradi so jasni geometriski volumeni, a mo`e da gi gradi so dinami~ni branoviti formi. Skulpturata mo`e da bide monumentalna zna~i golema, pa zatoa se narekuva monument. Taa mo`e da ima stati~na i dinami~na kompozicija. No skulpturata mo`e da bide i so mal format, koga govorime za galeriski format (skulpturi koi mo`e da se izlo`at vo prostorot na galerii) ili minijaturna plastika. Isto taka i reljefite mo`e da bidat golemi, kako {to mo`e da bidat i so mal format s# do plaketa ili metalnite pari. Vo ponovo vreme se oblikuvaat i mobilni skulpturi, koi imaat vgraden mehanizam za dvi`ewe na nekoi delovi na skulpturata. Ili tie delovi se pridvi`uvaat so pomo{ na veterot. Spomenikot na edna va`na li~nost obi~no se pravi dostoinsven i monumentalen. Kako {to se gleda na prikazot na ovoj spomenik, toj e izveden so ubava kombinacija na ~isti i geometrizirani formi, koi na spomenikot mu davaat dostoinstvenost i vozvi{enost, a razveanata obleka sugerira polet, dinamika i o~ekuvani promeni. Interesno e re{enieto na oreolot koj e postignat so kru`na {uplina me|u desnata raka i oblekata. Spored toa, skulpturata gi prenesuva umetni~kite poraki koi proizleguvaat od kompozicijata na plasti~nite formi. Dali ve}e go imate videno ovoj spomenik? Opi{ete go spomenikot koj go imate videno? [to na vas posebno vlijae{e? 55
LIKOVNA PRAKTIKA
4.1. VOLUMENOT E OSNOVNO IZRAZNO SREDSTVO VO SKULPTURATA Ve}e znaeme deka linijata e osnovno sredstvo vo crtaweto, boite vo slikaweto, a volumenot vo skulpturata. Volumenot – tridimenzionalnata forma zafa}a odreden prostor i opstojuva vo prostorot kako i drugite umetni~ki dela sozdadeni na plo{tina. Sl. 132. Istra`uvawe so komponirawe na razli~ni volumeni, crte`
Sl. 133. Anri Matis: Aktovi, bronza
Sl. 134. U~eni~ka tvorba: Figura, glina
56
Likovni aktivnosti Likoven problem i negoviot efekt: Kako vizuelen govor skulpturata gi izrazuva ideite so volumenot. Volumenot e vo sostojba kaj gleda~ot da predizvika odredeno raspolo`enie. Spored toa izrazuvaweto vo skulpturata pretpostavuva ne samo da se slu`ime so razni odnosi na volumeni, tuku da iznajdeme takvi odnosi koi imaat odredena izrazna sna`nost. Cel na rabotata: Da se oblikuva od glina glava ili figura so istaknuvawe na osobinite na volumenot. Povrzanost so drugi sodr`ini: Fizika, geometrija Tek na aktivnosta: Kako dejstvuva skulptorskoto delo na nas? Dali vi pre~i {to takvo delo nema boi? Dali skulptorskoto delo mo`e da bide izrabotena so val~esti formi? Za da se postigne toa, vo tekot na rabotata potrebno e da se nabquduva skulpturata od site strani. Taka mo`eme da utvrdime dali skulpturata navistina e oblikuvana kako volumen. Toa najdobro mo`e da se postigne so modelirawe na motiv glava ili na cela ~ove~ka figura ili `ivotno. Da se obideme da go ostvarime toa. D: Osnovno izrazno sredstvo vo skulpturata e tridimenzionalnata forma.
4.2. RAMNOTE@A VO SKULPTURATA
Sl. 136. [ema na ramnote`a: a) simetrija b) asimetrija
Sl. 135. Jordan Grabuloski: Paradoks, metal
Likovni aktivnosti Likoven problem i negoviot efekt: Osnovniot problem na skulpturata e nejzinata statika, odnosno ramnote`ata. Site motivi vo skulpturata se dobri, no tie mora da vlijaat stabilno i uverlivo. Cel na rabotata: Da se oblikuva stabilna skulptura vo glina ili vo tenok karton. Povrzanost so drugi sodr`ini: Stabilnosta kako op{t princip vo site tehni~ki dejnosti. Tek na aktivnosta: Vo ramkite na ovie aktivnosti treba da se vnimava na sozdavaweto na poln volumen, isto taka, i na stabilnosta i ramnote`ata na skulptorskoto re{enie. Sekoj u~enik mo`e da odbere materijal koj go saka.
Sl. 137. U~eni~ka tvorba: Uramnote`ena konstrukcija, drvo i otpaden materijal.
Sl. 138. Ramnote`a, hartija i otpaden materijal
D: Vo skulpturata razlikuvame stati~no i dinami~no re{enie. No i vo edniot i vo drugiot slu~aj skulptorskoto delo mora da bide vo ramnote`a. Simetri~nata ramnote`a e stati~na, a asimetri~nata e dimami~na. 57
LIKOVNA PRAKTIKA
4.3. DINAMIKATA I DVI@EWETO VO SKULPTURATA Ovaa skulptura vo koja dominira vertikalata e dinami~na i izrazuva odredeno dvi`ewe. Dvi`eweto i karakterot na motivot go inspiriral umetnikot so komponiraweto na izdol`enite formi i drugite likovni sredstva da sozdade neobi~en ritam i elegancija na figurata.
Sl. 139. Lojze Dolinar: Akt, bronza
Sl. 140. Umberto Bo~ioni: ^ovek koj odi
Dodeka skulpturata na Lojze Dolinar e dinami~na vo samata vertikala, vo ovaa skulptura na Bo~ioni se izrazeni dvi`ewata na figurata naglasuvaj}i ja dinamikata na dvi`eweto so dodatoci kako {to se pravi na stripot. Avtorot sakal dvi`eweto da bide negovo dominantno likovno opredeluvawe. 58
Sl. 141. U~eni~ka tvorba: Bora~i, glina
Likovni aktivnosti Likoven problem i negoviot efekt: Iako stabilnosta e bitna oznaka na skulpturata, dvi`eweto i dinamikata, koi se prisutni vo `ivotot, ~esto pretstavuvaat sodr`ina na nekoja skulptura. Da zamislime, na primer, sportski temi, potoa `ivotni vo dvi`ewe, odnosno ptici vo let, te{ka rabota na lu|eto i sl. Site tie motivi se bliski na skulptorite koi gi obrabotuvaat. Vo toa nastojuvawe pak treba da se najdat takvi odnosi, skulpturata da bide cvrsta i vo ramnote`a. Cel na rabotata: Da se modelira so glina ~ovek vo dvi`ewe . Povrzuvawe so srodni sodr`ini: Rabota i sport. Tek na aktivnosta: Dali s# {to e `ivo se dvi`i i se menuva ? Dali rastenijata se menuvaat vo svoeto opstojuvawe ? Dali gradbite mora da bidat stabilni ? ZN: Vo skulpturata se oblikuvaat motivi so razli~no dvi`ewe na ~ove~koto telo. Ovie motivi vlijaat na dinami~nite re{enija vo skulpturata. Dinami~kite re{enija mo`at da bidat i apstraktni.
4.4. PROPORCII VO SKULPTURATA Odnosot na proporciite na ovaa skulptura poka`uva vnatre{na sna`nost, no istovremeno i spre~enost na ~ovekot. Sl. 142. Skici na razni odnosi na proporcii vo skulpturata so procenka na nivnoto dejstvuvawe.
Kako {to se gleda na ovie skici, razli~nite proporcii i odnosi vlijaat razli~no na nas: stabilno, nestabilno, zdepasto, elegantno, stati~no ili dinami~no, uramnote`eno ili nestabilno, pove}e ili pomalku harmoni~no i sl. Likovni aktivnosti Likoven problem i negoviot efekt: Za vpe~atok na harmonija i za likovna uramnote`enost, golema uloga ima proporcionalnosta na delovite sprema celinata. Poradi toa, sekoj koj likovno tvori mora da znae ne{to za proporciite, a dopolnitelno mo`e da se potpira i na svoeto ~uvstvo za usoglasenost. Dobri se tie zada~i koi ovozmo`uvaat da se zajaknuva svesta i iskustvoto za va`nosta na proporciite. Zatoa mo`e da se rabotat zada~i so koi vo skulpturta }e se izrazi sila i napnatost, milnost, ne`nost i sl. Cel na ~asot : Koristewe na proporcii vo skulptorskiot izraz. D: Proporciite se najva`en uslov za obezbeduvawe na harmonija vo skulptorskiot izraz.
Sl. 143. Mikelanxelo: Rob, kamen
Sl.144. U~eni~ka tvorba: Odredena harmonija na odnosi na golemini
Sl.145. U~eni~ka tvorba: Odredena harmonija na odnosi na golemini
59
LIKOVNA PRAKTIKA
4.5. SKULPTORSKI PROSTOR Likovni aktivnosti
Sl. 146. Ogist Roden: Gra|anite na Kale, bronza
Sl. 147. U~eni~ka tvorba: Gradinari, glina
Na ovie primeri ja gledame skulpturata kako celina koja ja gradat pove}e figuri koi se vo me|usebni odnosi, sozdadeni ne samo so formite i volumenite, tuku i so vozduhot me|u niv.
Likoven problem i negoviot efekt: Dali e ista zada~ata, da se oblikuva edna figura ili da se oblikuva grupa od pove}e figuri? Koi odnosi mo`at da postojat me|u oddelni figuri vo edna figurativna grupa? Imate nekoja nova, neobi~na ideja? So tekot na izborot na motiv da se razmisluva za odnosite na formite me|u grupata. Niv mo`e da gi povrzuva klupata na koja sedat, mo`e da igraat ne luti se ~ove~e, mo`e da bidat ~lenovi na orkestar, mo`e da pretstavuvaat religiozna scena na pr. Begstvo vo Egipet, Tajnata ve~era itn. Tek na aktivnosta: U~enicite treba da re{at dve zada~i. Prvata e da odberat pogodna grupna tema, vtorata e da se razmisluva za izgledot i dvi`ewata na figurite koi u~estvuvaat vo grupata . Sekako deka treba da se razmisluva na odnosot na golemina me|u figurite i na proporciite na volumenite vo samata figura. Uspehot na rabotata zavisi od dobro zamislenite odnosi na figurite. Bidej}i izrabotkata na pove}e figuri vo edna kompozicija e poslo`ena zada~a, potrebna e pogolema `elba, strplivost i upornost. ZN: Pra{aj go nastavnikot za motivot na Rodenovata skulptura: Gra|anite na Kale.
Sl. 148. U~eni~ka tvorba: Lu|e na klupa, glina
60
ZA: Najdi vo istorijata na umetnosta skulpturi so pove}e figuri i analiziraj gi.
4.6. LINIJATA MO@E DA SUGERIRA PLASTI^NOST
Sl. 149. @icata kako skulptorski materijal, kombinirawe so `ica
Linijata sekoga{ e prisutna vo siluetata na nekoja skulptura i ni zboruva za proporcijata i ritamot na toa delo. Isto taka, poznato e deka odredeni skulpturi imaat vdlabnati formi i tie vdlabnatini ponekoga{ ja probivaat masata i sozdavaat otvori na skulpturata. Nekoi umetnici ja koristat `icata vo niza, taka {to taa niza sozdava odredena plasti~nost. Spored toa, `icata, mo`e da ja oblikuva plo{tinata, a so plo{tinata mo`e da se oblikuva plasti~nosta. Taka se dobiva zanimliva plasti~na gradba na skulptorskiot izraz.
Sl. 150. Aleksandar Kalder: M.S., skulptura
Sl. 151. U~eni~ka tvorba: Forma od izvitkana `ica
Likovni aktivnosti Likoven problem i negoviot efekt: Da se sozdade plasti~na forma od `ici koi se prepletuvaat gusto. Da se vodi smetka za tehni~kite postapki na spojuvawe na kraevite na `icata. Motivot mo`e da bide apstraktna kompozicija, bidej}i }e bide dosta te{ko sozdavaweto nekoj lik ili konkreten objekt so `ica. Maksimalno da se koristi fantazijata i kreativnosta, isto taka, i uramnote`uvaweto na zavr{noto skulptorsko ostvaruvawe.
Sl. 152. Naum Gabo: Vertikalna konstrukcija, skulptura od `ica
61
LIKOVNA PRAKTIKA
4.7. KOMPOZICIJA
Sl. 153. Skica na skulptorska kompozicija
Za da se obezbedi uspeh vo skulptorskoto izrazuvawe po`elno e kako i vo drugite likovni podra~ja i disciplini da se izrabotat skici za pronao|awe na najpovolnata mo`nost za iska`uvawe na likovnata ideja. Skicite mo`e da bidat izraboteni vo crte` ili vo glina ili vo drug likoven materijal. Dobro e da se izrabotat pove}e varijanti na skici pred da se pristapi na kone~noto oblikuvawe na zamislata vo materijal. Bidej}i materijalot (kamen - mermer, granit, drvo, bronza i drugo), ima svoja prirodna ubavina, taa }e gi istakne plasti~nite vrednosti na skulptorskoto delo. Skulptorskoto delo (Sl. 154), e oblikuvano od pove}e oddelni volumeni koi vo logi~en splet ~inat skulptorska kompozicija. Skulptorot Vasil Vasilev poka`al kako se ra|a takva slo`ena skulptorska kompozicija. Henri Mur, svojata skulptura ja zamislil kako kompozicija na pove}e formi odvoeni edna od druga koi se oblikuvani pooddelno no so namera da sozdadat edna estetska celina.
Sl. 154. Vasil Vasilev: Ra|awe na forma, drvo
62
Sl. 155. Henri Mur: Figura na odmor, bronza
Ako se nabquduvaat poodelno formite na skulpturata (Sl.155), vo niv ne mo`e da se otkrijat sli~nosti so ~ovekovata figura, me|utoa so osmislenata postavenost tie sugeriraat le`e~ka figura koja se odmora. No i prostorot vo koj e smestena figurata e dobro odbran. Likovni aktivnosti Likoven problem i negoviot efekt: Vo oblikuvaweto na skulptorskoto delo sekoga{ prvo se po~nuva so idejata koja mo`e uspe{no da se sozdade so plasti~ni formi. Potoa se razrabotuvaat poedinostite so postapkata na oblikuvawe so izbraniot materijal. Drugite dejstva proizleguvaat od samiot proces na oblikuvawe. Sl. 156. @an Tingeli: Baluba 3, skulptura
Cel na rabotata : Komponirawe na formi vo estetska celina. Povrzuvawe so drugite sodr`ini: Priroda, geometrija, TO , Tek na aktivnosta: Sakame da sozdademe edno celo i harmoni~no skulptorsko delo. [to ~uvstvuvame koga vo svojata pretstava zamisluvame odredeni plasti~ni formi? Koja ideja ni e najbliska, a koja nudi najdobri oblikovni re{enija? Podobro e temelno da se razmisli, da se skicira i da se sporeduva, otkolku prebrzo da se usvoi nekoja ideja, koja ne e dobro obmislena. Vo procesot na podgotovkata za skulptorskata rabota doa|a i razmisluvaweto za izbraniot materijal. Na krajot na rabotata polesno e da se procenuva i rezultatot koga znaeme {to sme sakale da postigneme.
Stati~nite skulpturi stanuvaat mobilni koga vo skulptorskata gletka se vklu~uva vremeto koe e potrebno za da se sledat promenite vo dvi`eweto na skulpturata.
Sl. 157. U~eni~ka tvorba: Skulptorska kompozicija
ZA: Od skulptori poznati za tebe izberi dvajca avtori i prou~i go nivnoto tvore{tvo i umetni~ki dela, pa napi{i za toa nekoj tekst ili referat.
63
Sl. 158.Zoran Jakimovski: Dolgo patuvawe, akvatinta
64
LIKOVNA PRAKTIKA
5. GRAFIKA
Sl. 159. Francisko Goja: Zaspan umetnik, akvatinta
Umetnikot dojde na ideja da gi prika`e negativnite ~ove~ki strasti koi vladeele vo toga{noto {pansko op{testvo. Odlu~il tie negativni osobini da gi prika`e na grafikite. Poznato e deka grafikata se umno`uva preku pe~ateweto. Taka mo`e da se dobijat mnogu isti primeroci. Ovaa grafika e izrabotena vo tehnikata dlabok pe~at. Kako prva grafika vo taa serija umetnikot go prika`al svojot lik kako spie i sonuva zlokobni gavrani koi simboliziraat crni misli. Vo u~ili{tata ne mo`eme lesno da ja koristime tehnikata dlabok pe~at, no mo`eme da izrabotuvame grafiki so visok pe~at. Principot glavno e ist. Toa e otpe~atuvawe na pove}e primeroci na edno grafi~ko re{enie. 65
LIKOVNA PRAKTIKA
5.1. UBAVINATA NA GRAFI^KIOT OTPE^ATOK – DRVOREZ Likovni aktivnosti
Сл. 160. Прибор за дрворез ( висок пе~ат )
Sl. 161. Karl [mit Rotluf: Dve sestri, drvorez
Sl. 162. U~eni~ka tvorba: Klavir, linorez
D: Umetni~koto delo, koe se narekuva grafi~ki otpe~atok, se dobiva preku otpe~atuvawe od grafi~ka matrica. Spored obrabotkata na grafi~kata matrica (naziv na podlogata od koja se otpe~atuva grafi~kiot list), razlikuvame visok, dlabok i ramen pe~at. 66
Likoven problem i negoviot efekt: Ubavinata na grafi~kiot list zavisi od kreativnosta na umetnikot, no i od dobriot otpe~atok, od obrabotkata na grafi~kata plo~a, prete`no od odmereno upotrebenata tekstura. Likovnite teksturi se odraz na upotrebata na crti vo plo{tinata koi mo`e da naglasuvaat nekoi osnovni svojstva, karakter i razliki me|u povr{inite. Ubavo obrabotenite plo{tini izrazuvaat razigranost, harmonija, ne`nost, vistinitost i sl. Cel na rabotata: Da se sozdadat razli~ni teksturi i bogatstvo na linii vo grafi~kata kompozicija. Povrzanost so drugi sodr`ini: Priroda, tehni~ko obrazovanie. Tek na aktivnosta: Koncentracija pri samata rabota i korektno izvr{uvawe na sekoja faza na rabotata. Skicata so moliv se prenesuva so indigo obratno na podlogata-matricata, na drvenata plo~a ili na linoleumot. Vnimatelno se izbiraat plo{tinite koi treba da se dlabat taka {to na otpe~atokot da ostanat beli. Pokraj gri`ata pri dlabeweto na dobro izbraniot motiv, vnimanieto se posvetuva na sekoja povr{ina da bide dobro obrabotena, a potoa i solidno nanesena bojata za otpe~atuvawe. Linoleumot kako materijal e mnogu podatliv i lesno se dlabi i se dobivaat i takvi formi koi sakame da ostanat beli. Poradi navedenite karakteristiki na rabota, toa se narekuva visok pe~at, bidej}i na delovite koi se visoki, se nanesuva bojata na koja se postavuva grafi~kiot list i pod pritisok se otpe~atuva grafikata.
5.2. CRNATA LINIJA VO GRAFIKATA Linijata koja e najva`en likoven element vo crtaweto, isto taka, ima golemo zna~ewe i vo drugite likovni podra~ja, a osobeno vo grafikata. Vo grafi~kiot izraz taa se javuva kako crna linija na bela zadnina ili obratno bela linija na crna zadnina i kako teksturni linii. Likovni aktivnosti Likoven problem i negoviot efekt: Sozdavawe na crni linii koi so svojot tek go zbogatuvaat grafi~kiot izraz i prenesuvaat odredeno vozbuduvawe, ritam, polet. Cel na rabotata: Da se usovr{i postapkata na dlabewe i dobivawe na crna linija vo grafikata, da se iskoristi iskustvoto za oblikuvawe na grafi~ki izraz. Povrzuvawe so drugite sodr`ini: Tehni~ko obrazovanie, biologija. Tek na aktivnosta: Dosega{nite iskustva vo grafikata na visok pe~at mo`e da se zbogatat so pobogat splet na linii vo grafikata, so {to grafi~kiot izraz se zbogatuva. Verojatno, najdobro e da se izbere motiv so arhitektura, bidej}i tuka ima golemi mo`nosti za upotreba na crni linii. Pri rabotata posebno treba da se posveti vnimanie na postapkata na dlabeweto na povr{inite koi treba da ostanat beli, isto taka, i na postapkata za dobivawe na crni linii zavisno od motivot. D: Linorezot e grafi~ka tehnika od visokiot pe~at, zatoa {to grafi~kiot list se otpe~atuva od izdignatite delovi od plo~ata.
Sl. 163. Savo Vujovi}: Devojka so kafez, linorez
Na linorezot se gleda deka avtorot koristel razni vidovi na linii.
Sl. 164. U~eni~ka tvorba: Prozorci, linorez
Sl. 165. U~eni~ka tvorba: Zgradi, linorez
67
LIKOVNA PRAKTIKA
5.3. SVETLO – TEMNO VO GRAFIKATA
Sl. 166. Postapka na izrabotka na litografija
Sl. 167. Podgotvena matrica - litografska kamena plo~a za pe~atewe
Sl. 168. Onore Domie: Ru~ek, litografija
68
Vo grafikata, potrebata za koristewe na postapnite preodi od bela preku siva do crna povr{ina, dovede do otkrivawe na tehnikata ramen pe~at koj{to se izveduva na soodvetna kamena plo~a. Takvi preodi ne mo`e da se postignat so tehnikata na visok pe~at. Principot na litografijata se sostoi vo toa {to, najprvo ramnata plo~a od kamen se ~isti so posebno stru`ewe, a potoa so masna kreda ili masna te~nost se crta, so {to tie povr{ini se zamastuvaat i potoa na celata povr{ina na plo~ata se nanesuva gumarabika. Koga na taka podgotvenata povr{ina so valjak }e se nanese boja za otpe~atuvawe, taa se zadr`uva samo na zamastenite povr{ini, pa taka sakanite likovi so gradacija na tonovi, se otpe~atuvaat otkako }e se postavi list hartija i pod pritisok se dobiva grafi~ka tvorba nare~ena litografija. Onore Domie so zadovolstvo ja koristel litografijata. So negovite poraki toj kritikuval odredeni nepravdi vo toa vreme koga toj `iveel. Toa se gleda i vo prilo`enata litografija, koja prika`uva ru~ek na siroma{no semejstvo. Likovni aktivnosti Likoven problem i negoviot efekt: Poradi tehni~ki pri~ini, vo u~ili{tata ne se upotrebuva litografijata, no mo`e da se upotrebuvaat tehniki so sli~ni efekti, kako {to se suvata igla i kompjuterskata grafika. So niv delumno mo`e da se postigne sozdavawe na postapni preodi na svetlo – temno ili kontrasti. Kontrastot nastanuva koga se sprotivstavuvaat sprotivni elementi, odnosno maksi-
malni razliki me|u liniite, formite, goleminite, valerite ili nasokite. Suvata igla pripa|a na tehnikite nare~eni dlabok pe~at, a kompjuterskata grafika na ramen ppe~at. Kontrastniot odnos kaj gleda~ot predizvikuva jasnost, stabilnost, cvrstina. Cel na rabotata: Da se nastojuva so tehnikata suva igla ili kompjuterska grafika da se sozdade kontrast na svetlo – temno. Povrzuvawe so drugi sodr`ini: Informatika, tehni~ko obrazovanie. Tek na aktivnosta: Da se izbere pogoden motiv i da se obraboti taka {to vo svojot izraz da vklu~uva odnos na svetlo – temno i drugi kontrasti. Na toj princip da se zapoznaat novi postapki vo grafikata. Da se izbegnuvaat krivulesti linii. Da se pottiknuva kreativnosta, ume{nosta za rabota so materijali i tvore~koto mislewe. U~enicite vo svoite tvorbi ~esto go koristat svetlo - temniot kontrast. Takvite svetlo - temni odnosi go zbogatuvaat likovniot izraz i osobeno se prisutni vo grafikata, bidej}i svetlo temniot kontrast e eden od najva`nite likovni elementi vo grafikata. Na ovie u~eni~ki tvorbi svetlo temnite odnosi se postignati so razni postapki i likovni tehniki: suvata igla (Sl. 189) i kolotipija (SL.190).
Sl. 169. U~eni~ka tvorba: Зграда, сува игла
Sl. 170. U~eni~ka tvorba: Crkva, kolotipija
ZN: Grafikata koja e sozdadena so pomo{ na kompjuter se narekuva kompjuterska grafika i se smeta za tehnika na ramen pe~at. D: Grafikata e podra~je vo likovnata umetnost. Umetni~koto delo, koe se narekuva grafi~ki otpe~atok, se dobiva preku otpe~atuvawe od grafi~ka matrica. Spored obrabotkata na grafi~kata matrica (naziv na podlogata od koja se otpe~atuva grafi~kiot list), razlikuvame visok, dlabok i ramen pe~at.
69
LIKOVNA PRAKTIKA
5.4. U^ILI[NI GRAFI^KI TEHNIKI
Sl. 171. Ketrin Filips, No.33, kolografija
Sl.172. U~eni~ka tvorba: Portret, kolografija
Sl. 173. Rembrant van Rijn: Faust, suva igla
70
Vo u~ili{teto mo`e da se koristat poednostavni grafi~ki tehniki. Takva e tehnikata narae~ena suva igla. Taa e tehnika na dlabok pe~at i se raboti na sledniot na~in. So za{ilen predmet se grebe matricata (podlogata) i taka se sozdava crte`ot. Vo vdlabnatinite se vnesuva pe~atarska boja, a od ramninata na plo~ata bojata se otstranuva. Potoa na plo~ata se postavuva grafi~ka hartija i nad nea silno se pritiska. Kako podloga mo`e da poslu`i cvrst karton, plasti~a folija, mek lim, a kako igla mo`e da poslu`i sekoj {ilest metalen predmet. Druga relativno lesna grafi~ka tehnika se narekuva kolografija. Toa e tehnika na visok pe~at. Ispap~enijata se dobivaat so lepewe na hartija (mo`e da bide i zgu`vana) ili platneni par~iwa na podloga . Hartijata,, platnoto ili drug materijal mo`e da bide so razli~na struktura i so nivna upotreba mo`e da se dobijat razli~ni teksturi na ispasp~enite povr{ini. Na ovie ispap~eni povr{ini so valjak se nanesuva pe~atarska boja, nad nea se postavuva hartija i so pritisok se otpe~atuva grafi~kiot list.
Sl. 174. U~eni~ka tvorba: Muzi~ari, suva igla
5.5. KOMPJUTERSKA GRAFIKA Kompjuterskata grafika e nova tehnika koja ja ovozo`uva kompjuterot. Programot na kompjuterot ovozmo`uva da se crtaat razli~ni linii i oformuvaat razni formi. So kompjuterot mo`e da se sozdadat razni formi vo razli~ni boi i da se ostvari odredena likovna zamisla i na toj na~in so otpe~atuvawe dobivame grafika vo boja. Kompjuterot ovozmo`uva takvite grafiki da se otpe~atuvaat vo golem broj primeroci. Pradi ova mo`nost za lesno umno`uvawe kompjuterskata grafika nema golema vrednost. Vo podra~jeto na kompjuterskata grafika u{te ne se razvile posebni likovni koncepti i postapki, zna~i nema nitu stilski karakteristiki. Kompjuterskata tehnika ovozmo`uva brzo da se raboti, osobeno vo oblasta na grafi~kiot dizajn.
Sl. 175. Karin Kuhlman: Gu{ter, kompjuterska grafika
Sl. 176. U~eni~ka tvorba:Dama, kompjuterska grafika
Sl. 177. U~eni~ka tvorba:Muzi~ar, kompjuterska grafika
71
LIKOVNA PRAKTIKA
5.6. BOJATA VO GRAFIKATA
Sl. 178. a ) Postapka na sitope~at
Sito – pe~atot (serigrafijata) e tehnika na ramen pe~at, a bojata se otpe~atuva na grafi~ki list niz svileno sito na koe so poseben lepak se pokrieni nekoi plo{tini, niz koi bojata ne mo`e da prodre. Ako sakame izrabotka na grafika vo boja, za sekoja boja podgotvuvame posebno sito i grafi~kiot list go prepu{tame posebno niz sekoe sito (boja) taka {to dobivame pove}e boi na otpe~atokot. Grafikata vo boja ne pripa|a na slikarstvoto, bidej}i grafi~kite listovi se pe~atat. Likovni aktivnosti Likoven problem i negoviot efekt: Odnosite na svetlo -temno vo grafikata vo boja se dopolneti so odnosite na boi, pa umetnikot vodi posebno gri`a za toa. Se razbira samata boja dejstvuva
Sl. 178. b ) Postapka na sito - pe~at
Sl. 178. v ) Postapka na sito - pe~at
72
Sl. 179. Bo{ko Karanovi}: Kro{na na drvo, litografija
poinaku na nabquduva~ot od crno – belite odnosi. Vizuelniot vpe~atok na grafikata vo boja e ist kako kaj slikata, pa vo strukturata na izrazot {to ja ima umetnikot, gleda~ot gi do`ivuva istite likovni problemi. Povrzuvawe so drugi sodr`ini: Kako {to se razvivala grafi~kata umetnost, taka se razvivala i grafi~kata industrija za pe~atewe, pa sovremenite vesnici izleguvaat vo boja. Denes se koristi digitalna fotografija za reporta`i, taka {to snimkite preku internet se prenesuvaat na golemi dale~ini i brzo se pe~atat. Tek na aktivnosta: Za da se izvede grafika vo boja, mora da se izdlabat dve ili tri grafi~ki plo~i i za sekoja boja posebno. Treba vnimatelno da se prenese crte`ot na linoleum, i da se izberat boite. Pokraj toa, takvata rabota bara golema preciznost i odr`uvawe na ~istota. Tuka treba da dojde do izraz kreativnosta na u~enicite, no i nivnata tehni~ka ume{nost za rabota so linoleumot kako materijal i so alatite.
Sl.180. U~eni~ka tvorba: Urban pejza`, grafika vo boja, линорез
Sl.181. U~eni~ka tvorba: Dvorot na mojata ku}a, grafika vo boja, linorez
Sl.182. U~eni~ka tvorba: Ptici, grafika vo boja, linorez
73
LIKOVNA PRAKTIKA
5.7. KOMPOZICIJA Ovaa kompozicija na Cvetan Dimovski e slo`ena osobeno spored podelbata na vertikalnite zoni, no e stabilna so podelbata na plo{tinite, isto taka, i so rasporedot na boite. Likovni aktivnosti
Sl. 183. [ema na kompozicija vo grafikata i elementite koi se koristeni
Sekoja kompozicija se sostoi od harmoni~no upotrebeni linii, formi, golemini, teksturi i dr. Na ovoj primer na ve`ba (Sl.183), na levata strana gi gledame tie elementi, a na desnata strana nivnata upotreba vo kompozicijata. Taka nastanuva skicata kako podgotovka .
Likoven problem i negoviot efekt: Poznato e deka poimot kompozicija ozna~uva raspored na likovnite strukturi spored nekoj princip i ideja, odnosno od ~uvstvitelnosta na umetnikot. Da se nastojuva da se oblikuva likovno re{enie koe }e prenesuva lirsko ~uvstvo, stabilnost i mir. Da se koristi mirna, lirska muzika kako pottik na raspolo`enieto. Cel na rabotata: Da se osmisli i komponira nekoj nastan koj e blizok na u~enicite vo grafi~ki izraz na visok pe~at. Povrzanost so drugi podra~ja: Muzika. sekojdnevniot `ivot.
Sl. 184. Cvetan Dimovski: Fotograf, grafika vo boja
74
Tek na aktivnosta: Da se vodi razgovor za nastanite od sekojdnevniot `ivot. [to videle u~enicite poslednite denovi i so {to se razveselile i se voodu{evile? Motivot mo`e da bide od zatvoren prostor so figuri, a mo`e da bide nastan na ulica. Taka nekoj videl sredba na prijateli, nekoj videl odewe na pazar i ~ovek koj kupil petel, ili devoj~e so velosiped. Od mnogute idei, sekoj u~enik ja odbira taa {to mu e najbliska i najdraga. Drug ~ekor e razmisluvawe za rasporedot na odredeni formi na grafikata.
Pokraj muzika, neophoden e tivok i blag razgovor za izgledot na mirna grafi~ka kompozicija. Se izvr{uvaat podgotovkite za izrabotka na linorezot: izrabotka na skicata i prenesuvawe - kopirawe na linoleumot. Potoa se re`at liniite koi sakame da ostanat beli i crni, i plo{tinite (koi mo`e da bidat crni i beli ili so teksturi). Belite linii polesno se dobivaat, bidej}i treba da se dlabi na samata linija, dodeka za dobivawe crna linija treba da se dlabi povr{inata od levata i od desnata strana na linijata. Za dobivawe na bela plo{tina se dlabi povr{inata na matricata - linoleumot ili drvenata plo~a. Koga matricata }e bide gotova se pristapuva kon pe~ateweto. Na svojata grafika (Sl. 185) u~enikot prete`no koristel crni i svetli plo{tini, i so teksturite dobieni od tragite pri re`eweto so dletoto postignal dosta sna`en kontrast koj delumno e smiren so upotrebata na odredeni linii. Dodeka na Sl.186 u~enikot prete`no koristel linii vo grafi~kiot izraz i postignal pogolema ne`nost i harmoni~nost taka {to likovnata tvorba e pobliska do vizuelnite karakteristiki na crte`ot. Vo kompozicijata na grafikata mo`e da se koristi i bojata (Sl.187), koja go zbogatuva grafi~kiot izraz, vlijae raznovidno i opi{uva poinakvi vrednosti od svetot {to go gledame ili od na{ite razmisluvawa ili ~uvstva.
Sl. 185. U~eni~ka tvorba: Muzi~ari, linorez
Sl. 186. U~eni~ka tvorba: Devoj~e vozi velosiped, linorez
Sl.187. U~eni~ka tvorba: Петел, linorez
D: Kompozicija e raspored na likovnite elementi i nivniot odnos soglasno so celinata koja ja izmislil umetnikot.
75
Sl. 188. Oto Lindig: Bokal, keramika
76
LIKOVNA PRAKTIKA
6. DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII
Sl. 189. Ludvig Mis van der Roe: Stol, 1929
^ovekot gi izmislil stolot i krevetot za odmor, za koncentrirana rabota i sl. Stolovite odgovaraat na prose~nite dimenzii na dol`inata na potkolenicata i {irinata na karlicata (sedaloto), {to e anatomski uslov za izrabotka na stolovi (so ovie pra{awa se zanimava ergonomijata). Isto taka, ima razni stolovi zavisno od odredeni ~ovekovi potrebi, zna~i od namenata na stolot. Stolovite za ru~awe glavno se vertikalni, bidej}i se ru~a vo ispravena polo`ba na teloto. Stolovite za odmor (foteljite) se meki i ovozmo`uvaat polule`e~ka polo`ba. Stolovite za koncentrirana rabota ili za u~ewe se tvrdi i ovozmo`uvaat koncentrirawe na vnimanieto. Stolovite za sostanoci i razgovori se meki, no naslonot im e vertikalen. Stolovite za leto se lesni i niz niv dozvoluvaat struewe na vozduhot taka {to se namaluva temperaturata. Potoa ima stolovi za klubovi, teatri, pla`i, sportski aktivnosti, za visoki dostoinstvenici, prestoli za kralevi itn. Zna~i, stolovite moraat da gi zadovolat potrebite za koi se nameneti. Na fotografijata gledame stol za odmor i razgovori (klubski stol). Tie se meki i malku iskoseni za da mo`e teloto da se olabavi. No pokraj ovie barawa za upotreba, denes za ista funkcija postojat golem broj na raznovidni stolovi, koi se razlikuvaat po uspe{nosta na estetskoto oblikuvawe. Taka i ovoj stol ima mnogu harmoni~ni linii na nogarkite i naslonot, koi ne se simetri~ni, tuku imaat mal akcent na kontrast. Pritoa i bojata na materijalot e estetski soobrazena i prijatna. Ovoj stol, kako i sekoj dizajn na nekoj predmet zadovoluva tri barawa – toj e ubav, funkcionalen i pravilno e iskoristen materijalot od koj e napraven za da bide traen. 77
LIKOVNA PRAKTIKA
6.1. ULOGATA NA LINIJATA VO DIZAJNOT Linijata gi bele`i prvite idei na nekoj dizajn kako konturi na predmetot. Linijata e neophodna vo prikazot na definitivniot nacrt za dizajn. Linijata e dekorativen element na predmetot – {ari na ornamentot i sl. Sl. 190. Liniite vo dizajnot, crte`
Likovni aktivnosti Likoven problem i negoviot efekt: Linijata e osnoven likoven element i se nao|a na sekoe umetni~ko delo. ^ovekot se naviknal da misli vo linii, bidej}i s# {to }e smisli go iska`uva so linijata (vo crtaweto, pi{vaweto i dr). Isto taka linijata mo`e da bide dekorativen element vo dizajnot, pa toj problem }e go razgledame ovde.
Sl. 191. Vaza so linii
Na ovaa vaza liniite se ukras, dekorativen element.
Sl. 192. U~eni~ka tvorba: Tekstil so ritam na crti~ki
Cel na rabotata: Da se pronajde motiv od linii i da se iskoristi za ukras (ornament) na tekstil. Tek na aktivnosta: Postojat razli~ni ornamenti na tekstilot. Tie mo`at da bidat posledica na tkaeweto so konci od razni boi, a mo`at da bidat so pe~ateni {abloni. Retko se sretnuva ornament samo od linii. Liniite koi ne gi zatvoraat formite, na razni na~ini mo`at da se kombiniraat i taka da se dobie motiv (raport) koj ritmi~ki mo`e da se povtoruva. Takov motiv odgovara na lesna tkaenina, na primer, za zavesa ili za letna obleka. U~enikot koj go oblikuva motivot treba da se odlu~i koja namena }e ja ima tekstilot.
D: Dizajn e izrabotka na upotrebni predmeti vo golemi serii. Formata na predmetot go odreduva tim me|u niv i dizajner koj na upotrebnata vrednost na predmetot mu dodava estetski kvalitet.
78
6.2. BOJATA VO DIZAJNOT
Sl. 193. U~eni~ka tvorba: Barawe i kombinirawe na boi za dezen na tekstil.
Ponekoga{ so improvizacijata se doa|a do novi idei i novi koloristi~ki odnosi. Likovni aktivnosti Likoven problem i negoviot efekt: Spored li~nosta koja }e ja nosi oblekata – tekstilot, za prigodata na koja }e ja nosi oblekata, kako i za sezonata koga }e ja nosi (lesna ili topla obleka), so primena na ritam da se napravat nacrti za ornament na tekstil. Cel na rabotata: Izrabotka na ornament za tekstil. Tek na aktivnosta: U~enikot se opredelil za `enski fustan za sve~ena prilika. Poradi toa ornamentot treba da bide vozdr`an, boite ne smeat da bidat prejaki, a motivot treba da e dosta ednostaven. Po`elno e da se skiciraat nekolku re{enija. Dezenot za tekstil zavisi od namenata na tekstilot. Toa zna~i, deka dezenot na odreden na~in ispra}a poraka za li~nosta koja ja nosi oblekata, a go ozna~uva i vkusot na lu|eto od toa vreme.
Sl. 194. Primeroci na dezen za tekstil
Sl. 195. U~eni~ki tvorbi: Dezen za `enska sve~ena obleka
D: Dizajnerot koj izrabotuva nacrti za ornamenti na tekstil, mora da znae za koe godi{no doba se predviduva upotrebata na toj tekstil, potoa za koi priliki (vo ku}a, za izlet, za rabotni procesi, za sve~enost itn.), kako i koja li~nost toa }e go nosi – dete, mlada devojka ili postaro lice itn. D: Nacrtite za tekstil, isto taka, se dizajn, a {arata se narekuva dezen. [arata nastanuva so tkaeweto na raznobojni konci ili so pe~atewe na ornament.
79
LIKOVNA PRAKTIKA
6.3. ZAVISNOST NA FORMITE OD FUNKCIJATA Vo tekot na pronao|aweto na nekoja ma{ina, proektantite prvenstveno bile naso~eni na re{avaweto na tehni~kite problemi, a pomalku se gri`ele za funkcionalnosta i estetskiot izgled. No denes se razmisluva i za estetskiot izgled - dizajnot na proizvodite. Likovni aktivnosti Sl. 196. a) Model na star avtomobil, fotografija
Sl. 196. b) Nov model na avtomobil, fotografija
Sl. 197. a) Model na star avion, fotografija
Likoven problem i negoviot efekt: Bidej}i funkcijata na nekoj predmet e mnogu va`na, taa se usoglasuva so site drugi barawa na dizajnot, vklu~uvaj}i go i negoviot estetski izgled. Korisnikot na predmetot po formata mora da ja prepoznae i negovata uloga za da se odlu~i dali proizvodot mu odgovara. Proizvodot vizuelno treba da dejstvuva, jasno, harmoni~no i prakti~no. Vo slu~aj na pogolema ma{ina, nejzinata forma mora da bide usoglasena so teloto i dvi`ewata na ~ovekoviot organizam, bidej}i rakovodeweto so ma{inata treba da bide {to poednostavno i ugodno za ~ovekot.
Sl. 197. b) Model na sovremen avion, fotografija
So tekot na vremeto sekoj proizvod se usovr{uva, se zemaat predvid i drugi zakonitosti (aerodinamikata), no se posvetuva vnimanie i na ubavinata na ma{inata. 80
So tie pra{awa se zanimava naukata nare~ena ergonomija. Cel na rabotata: Da se sozdade nacrt za nekoja ednostavna ma{ina ili na del od mebel, zemaj}i gi predvid site barawa koi{to vlijaat na proektiraweto na dizajnot. Povrzanosta so drugi sodr`ini: Kultura na sekojdnevnoto `iveewe. Tek na aktivnosta: Bidej}i funkcijata na predmetot e najva`na (na primer na eden stol), va`nite karakteristiki mora da bidat vidlivi. Formata treba da e ednostavna, konstrukcijata i stabilnosta obezbedena, a i bojata mo`e da ima zna~ajno vlijanie, zavisno vo koj prostor treba da bide stolot. Debelinata na nozete na stolot zavisi od materijalot – drvoto bara pogolema debelina od metalot. U~enicite mo`at da izrabotat i nacrt na nekoja ma{ina za domakinstvoto, avtomobil ili ne{to drugo. Pred da se pristapi na samata rabota, treba da se imaat predvid mnogu faktori, kako tehni~kite, isto taka, i estetskite. U~enicite se svesni deka modata na izgledot na avtomobilite se menuva poradi vkusot na lu|eto i od vlijanieto na novite izumi na tehnikata. Poradi toa tie so pomo{ na nivnata fantazija se obidele da izrabotat nacrt za dizajn na avtomobil i za neobi~na ma{ina na idninata. Vo svoite obidi u~enicite go koristele boi, formi, linii i dr.
Sl. 198. U~eni~ka tvorba: Nacrt za motor
Sl. 199. U~eni~ka tvorba: Nacrt za avtomobil
Sl. 200. U~eni~ka tvorba: Nacrt za neobi~na ma{ina
D: Ergonomija e nauka koja se zanimava so prisposobuvaweto na ma{inite ili na upotrebniot predmet na ~ovekoviot organizam i na negovite dvi`ewa i rabotni procesi so cel rabotata da se odviva polesno.
81
LIKOVNA PRAKTIKA
6.4. STAKLENATA AMBALA@A KAKO PROIZVOD NA DIZAJNOT
Sl. 201. Skici za staklena ambala`a, tu{
Ambala`ata za parfem treba da gi zadovoli slednite barawa: {i{eto da bide relativno malo, da e stabilno i lesno da se rakuva so nego, da ima tesen otvor, i dobar zatvora~ (parfemot da ne ispari), lesno da se naso~uva parfemot kon odredeno mesto na korisnikot, {i{eto da bide relativno providno, i sekako da e ubavo, privle~no kako i parfemot vo nego. Dizajnerot treba da gi zadovoli kupuva~ite so izgledot na {i{enceto. Likovni aktivnosti
Sl. 202. Ambala`a za parfem, fotografija
Sl. 203. U~eni~ka tvorba: Modeli za stakleni {i{enca za parfem, glina
Likoven problem i negoviot efekt: Da se napravi nacrt za {i{ence za parfem imaj}i gi predvid site barawa koi se postavuvaat pred dizajnerot. [i{enceto treba da e neobi~no, no i privle~no za idniot kupuva~. Cel na rabotata: Izrabotka na nacrt za {i{ence za parfem. Povrzuvawe so drugi sodr`ini: Ubavoto vo sekojdnevniot `ivot. Tek na aktivnosta: Su{tinata na proizvodstvoto e zadovoluvawe na potrebite na lu|eto, a ne samo obi~na zarabotuva~ka i profit. Ako sakame da gi zadovolime potrebite na ~ovekot za nego }e proizveduvame proizvodi so soliden kvalitet, zna~i i estetski izgled na ambala`ata vo koja se prodava proizvodot. Ako sakame da dademe predlog kakov izgled treba da ima {i{enceto za parfem, toga{ mo`eme da izrabotime pove}e varijanti na nacrti. U{te poubavo }e bide ako od glina izrabotime modeli za staklena ambala`a za parfem.
D: Ambala`ata ja oblikuva dizajnerot, taa e za{titen omot za nekoj proizvod. Mo`e da bide od hartija, karton, staklo, lim, drvo, platno, plastika i dr.
82
6.5. VIZUELNITE KOMUNIKACII – ZNAK (LOGO) I CRTE@I NA OBJASNENIJA
Sl. 205. Kostadin Tan~ev - Dinka: Znakot na Makedonskiot olimpiski komitet
Sl. 204. Crte`i na objasnenija vo avion: Zadol`itelno vrzuvawe; Ne pu{i; Ne koristi elektronski aparati; Stavi maska za kislorod; Vrzi go pojasot za spasuvawe.
Sl. 206. U~eni~ka tvorba: Crte` na objasnenija za {iewe na kop~e
Likovni aktivnosti Likoven problem i negoviot efekt: Da se bara poednostaven crte` za znak so cel toj da bide jasen i ~itliv. Mo`e da se napravi i re{enie za logo. Cel na rabotata: Oblikuvawe na znak za nekoja firma. Tek na aktivnosta: Kaj oblikuvaweto na nekoj znak treba da se odlu~ite za forma koja e najsoodvetna za taa firma i nejzinite proizvodi, potoa za simbolot, bukvite i na krajot za boite. Za{titniot znak e nekoj vid na legitimacija na nekoja firma. Vo sredniot vek sekoe zna~ajno semejstvo imalo svoj znak, svoj grb. Denes za{titen znak ima sekoj grad, sekoj klub, ponekoga{ i u~ili{te, pa taka i sekoja firma. Logoto (znakot) e informacija, no istovremeno i reklama za odredena firma. Toj e vizuelen identitet na taa firma. Toj mora da bide, ednostaven, jasen i prepoznatliv, lesno da se pomni.
Sl. 207. U~eni~ka tvorba: Znaci za kabineti vo u~ili{te: dva znaka za likoven kabinet, potoa za biologija, ruski jazik.
ZN: Logo ili logotip e znak sostaven od stilizirani bukvi, vizuelni simboli ili ime na odredena firma. Toj mora da bide ednostaven, prepoznatliv, lesno uo~liv, ~itliv i sekako estetski oblikuvan.
83
6.6. LIKOVNATA UMETNOST I TEATAROT
Sl. 208.Maketa za scena na teatarska pretstava
Sl. 209. Scena za teatarska prestava
Sl. 210. Kostimi za teatarska pretstava
84
Dramskata umetnost ja do`ivuvame preku gledaweto na teatarskata pretstava Vo dramskata umetnost ima mnogu likovni elementi. Samata scena i osvetluvaweto vlijaat na gleda~ot so vizuelniot i likovniot kvalitet. Nacrtot za ureduvawe na scenata koja se narekuva scenografija ja izrabotuva likoven umetnik nare~en scenograf. Samoto oblikuvawe na scenata go sproveduvaat dekorateri. Site akteri vo dramskata igra imaat svoj izgled koj{to pisatelot gi odredi. Toa se gleda i po nivnite obleki nare~eni kostimi, a umetnikot koj gi crta tie obleki se narekuva kostimograf. Kostimografite moraat da vodat smetka za vremeto koga dramskoto dejstvie se odviva kako i za karakterite na odredeni li~nosti vo deloto. Kostimite koj{to gi nosat akterite ~esto se istoriski kostimi. I kostiografijata pripa|a vo likovnata umetnost, odnnostno vo primenetata umetnost, dizajnot. Akterite vo edno dramsko delo treba da imaat lica spored zamislata na pisatelot. Nekoga{ vo starite vremiwa, vo Grcija akterite nosele maska koja od ednata strana bila vesela a od drugata bila ozbilna i ta`na. Denes se oblikuva liceto na akterot so dodavawe na brada i mustaki, dolga kosa ili se upotrebuva {minka. Stru~wacite koi rabotat na menuvawe i prilagoduvawe na liceto na akterot se narekuvaat {minkeri. Zborovite kostimograf, moden kreator i dizajner na obleka, vsu{nost imaat isto zna~ewe, tie se zanimavaat so estetskiot izgled na oblekata i nejzinata prakti~nost za nosewe, rabota i drugo.
6.7. FOTOGRAFIJATA VO GRAFI^KIOT DIZAJN I VO FILMOT Fotografijata e samostojna disciplina, taa mo`e da bide reporta`na, dokumentarna i umetni~ka koga e so estetski karakter. Vo posledno vreme fotografijata s# pove}e stanuva sostaven del na grafi~kiot dizajn, a toa zna~i se koristi vo plakatot, prospektite, katalozite, spisanijata, i dr. Dizajnerite smetaat deka fotografijata e poubedliva na plakatot otkolku crte`ot i deka pove}e go privlekuva vnimanieto na gleda~ot. Fotografijata vo dizajnot pretstavuva eden nejzin sostaven del, bidej}i se koristat bukvi i drugi likovni elementi. I filmot se sostoi od 300 do 500 snimki ili kadri vo minuta. Tie go definiraat prostorot vo koj se odviva dejstvieto, pa ottuka imaat odredena kompozicija i gi ispolnuvaat zamislenite estetski barawa na re`iserot. Snimatelot na filmot koj e posebno stru~no lice go bira agolot na snimawe, prostorot koj }e se opfati, ja~inata na osvetluvaweto i drugi osobenosti so cel da pridonese na estetskata vrednost na filmot. Sekvencite se vremenski intervali vo eden film i pretstavuvaat osnova edinica za monta`a na filmot. Pokraj drugite likovni elementi filmot mo`e da se smeta kako eden podvid na likovnata umetnost., iako poradi fabulata i dijalozite spa|a kako literatura (scenario) vo dramskata umetnost ( glumeweto) odnosno vo muzikata (poradi muzi~kata podr{ka na snimkite). Specifi~nost na filmot e i dvi`eweto na kamerata i montiraweto na sekvencite so {to nekoe dejstvie maksimalno se koncetrira i se pravi sugestivno.
Sl. 211. Plakat za teatarska pretstava
Sl. 212. Fotografija so estetski vrednosti
Sl. 213. Scena od “Pred do`dot�, film na Mil~o Man~evski
85
Sl. 214. Viljam Tarner: Temerar e dovle~en vo pristani{te, maslo
86
LIKOVNA TEORIJA
7. ESTETSKO PROCENUVAWE I ISTORIJA NA UMETNOSTA
Sl. 215. Dimitar Pandilov: Vagoni, maslo
Za estetskoto procenuvawe na umetni~kite dela vo princip se koristi istata postapka. Estetska vrednost e sodr`ana vo sekoj objekt ili umetni~ko delo i vo prirodata. Vidovme deka sekoe umetni~ko delo e slo`eno (ima deset sloevi na estetski vrednosti), pa i procenkata na deloto potpolno mo`e da se ostari, dokolku se zemat predvid site sloevi i se procenuvaat. Bidej}i toa e slo`en proces, poednostavno e da barame tri bitni obele`ja na sekoe likovno delo. Prvoto e specifi~nosta na likovniot jazik. Zna~i, utvrduvame so koi likovni elementi vo umetni~koto delo e izrazena porakata. Vtoro obele`je e individualnosta i tvore~kata sna`nost na umetnikot. Toa zna~i, vo deloto da se prepoznava li~nosta na umetnikot i negovata originalnost. I na krajot, treto obele`je e povrzanost na deloto so vremeto i prostorot vo koe nastanalo. Za potpolno estetsko procenuvawe na industriskite predmeti (dizajnot) mora da se proceni kvalitetot na materijalot i kolku efikasno mo`e da se upotrebuva toj predmet, za {to }e slu`i, koja e negovata namena i dr. Mo`na e procenka na dva na~ina. Prviot na~in e analiza na desette likovni sloevi, potoa procenuvawe na likovnite vrednosti postignati so likovni elementi, tvore~kata sila na umetnikot, potoa sogleduvaweto na predmetot vo koj prostor i vreme e izraboten, dali toj e moderen ili tradicionalen. ZN: Estetskoto procenuvawe na umetni~ki dela e proces na usvojuvawe na likovni poraki, a so toa i ispolnuvawe na ulogata na umetni~kite dela vo `ivotot na lu|eto. ZN: ^ovekot ja oblikuva svojata okolina, a taa vlijae na nego i na negoviot na~in na `iveewe. Poradi toa prirodata i okolinata se va`ni za prijaten `ivot i uspe{nost vo rabotata. 87
LIKOVNA TEORIJA
7.1 ESTETSKO PROCENUVAWE NA UMETNI^KITE DELA
Sl. 216. Blagoja Nikolovski: Ru~ek, maslo
Sl.217. Kole Manev: Slika I, maslo
88
Prviot vpe~atok od ovaa slika e re~isi nezanimliv. No procenuvaj}i gi likovnite vrednosti, }e vidime deka na ova slika s# e obmisleno i predvideno da prenese odredena poraka. ^ar{afot na masata e temen, {to e nevoobi~aeno, na malata bela salfeta ima malku leb, hrana i ~a{a vino. Toa e mnogu skromno. Yidot e bel i prazen, a vo ni{ata kako da e postaven ~asovnikot koj go poka`uva vremeto za ru~ek. ^ovekot e skromno oble~en vo bela ko{ula i temno palto. ^ovekot ne jade so priborot za jadewe, tuku so prstite na levata raka go prinesuva zal~eto na otvorenata usta. Taka se dobiva poraka za golemata skromnost, ako ne i za siroma{tvoto, pa i ta`niot osamen `ivot. Toa e sovremena slika, no od taa grupa koja ja akcentira osamenosta kako socijalen problem na dene{nicata. Taka slikata go zadovoluva gleda~ot so svoite idei i ubavinata na ednostavniot raspored na elementite. Na prv pogled okernata gama na slikata na Kole Manev i blagite preodi dejstvuvaat mirno, blago i bez napnatost. Me|utoa, dvete mali grupi lu|e, ednite sednati, a drugite stoej}i, so nieden gest ne komuniciraat me|usebe, tuku sekoj e preokupiran so svoite misli i taga koja izvira od nivnite o~i i lica. Nivnite goli tela i igrata na svetlo – senkata, simboliziraat deka im se ostanati samo golite du{i, a site radosti i sre}a im gi odzede vojnata i straotiite na terorot. Slikarot na umetni~ki na~in govori za del od negovoto do`ivuvawe i viduvawe za ne mnogu damne{nata sudbina na makedonskiot ~ovek obespraven i progonet od rodnata grutka.
Skulpturata na Svetieva vlijae nevoobi~aeno so prisutniot kontrast koj e o~igleden i istovremeno pretstaven na tri na~ini. Sprotivstavenite tela na ne`nata `enska figura i na stra{niot krokodil, nivnata razli~na oboenost i nasokata na dvi`ewe uka`uvaat na sprotivnosta na qubovta - `ivotot i smrtta. Na `enskata figura koja ja pretstavuva qubovta se izvr{eni temni koloristi~ki intervencii na nozete, racete i so vnesuvawe na opa{ka so cel ne samo da se postigne vizuelna povrzanost i ramnote`a so drugata figura, tuku mislata se dopolnuva so neminovnosta deka `ivotot i qubovta ne se ve~ni tuku imaat kraj so zavr{etokot na `ivotot. Idejata e jasna, avtorot na skulpturata pora~uva da se neguva ubavinata na qubovta vo `ivotot. Likovnoto re{enie e originalno, avtenti~no i kreativno. Na krajot toa e delo od sovremeneta umetnost i pripa|a na ova vreme i na dene{nite razmisluvawa za `ivotot i qubovta kon ~ovekot. Onore Domie bil umetnik koj preku svojata umetnost gi kritikuval negativnite pojavi vo op{testvoto i slabostite na lu|eto vo vremeto vo koe `iveel. Toj toa go ostvaruval so svoite crte`i, sliki, grafiki i karikaturi. Duri za edna svoja karikatura le`el vo zatvor celi {est meseci. Na ovaa slika, prika`ani se dvajca kolekcioneri na grafiki vo edna bogata umetni~ka galerija. Tie so zadovolstvo gi razgleduvaat grafikite i tro{at pari za kupuvawe i sozdavawe kolekcii na grafiki, a ne se interesiraat za gladnite i siroma{nite. Slikata e dijagonalno podelena na gorna temna i dolna svetla strana na koja se prika`ani kolekcionerite.
Sl. 218. Aneta Svetieva: Eros i Tanatos, oboena hartoplastika
Sl. 218. Onore Domie: Колекционери на графики, акварел
So trite svetli akcenti - kolekcionerot koj{to sedi, glavata na toj {to stoi i grafikite koi gi gledaat, tie so temnata zadnina sozdavaat kontrastni odnosi i vrednost na slikata, no i asociraat na sostojbite na zadovolni i nezadovolni lu|e.
89
LIKOVNA TEORIJA
7.2. ESTETSKO PROCENUVAWE NA DIZAJNOT
Sl. 220. Servis za kafe za restorani, porcelan
O~igledno deka ovoj servis e harmoni~en i ednostaven. Dizajnerot ostvaril ednostavni formi so delumno naglasuvawe na delovite za pridr`uvawe. Od taa ednostavnost delumno se otstapuva so razli~nite {irini na {oljata, ~ajnikot i sadot za mleko, kako i so razli~nite otvori na dr`a~ite za sadovi. Avtorot uspeal vo edna celina da gi povrze funkcionalnosta, prakti~nosta i ubavinata. Likovnata struktura na ovoj dizajn zboruva deka proporciite na sadovite se mnogu harmoni~ni. Gledame deka dimenziite na sadovite se soodvetni za potrebite na javnite restorani i deka sadovite lesno se sklopuvaat i pri redeweto ne zazemaat mnogu mesto. Plakatot ima uloga da gi izvestuva gra|anite za odr`uvaweto na odredeni teatarski pretstvi. Dokolku e originalen i likovno zanimliv, toj pove}e privlekuva vnimanie na minuva~ite i }e gi navede da go pro~itaat nazivot na pretstavata. Ovoj plakat na Igor Nastevski dejstvuva provokativno so likovnite simboli i so naslovot.
Sl. 221. Igor Nastevski: Plakat za teatarska pretstava
Sl. 222. Enterier, fotografija
90
Site nie imame odredeni potrebi vo `ivotot, koi se vospostavuvaat kako naviki. Spored tie potrebi sekoj ~ovek i sekoe semejstvo treba da go ureduva prostorot vo koj `ivee. Taka sekoj prostor ispolnuva odredena namena, no, isto taka, treba da e ubav i ugoden. Koga go gledame ovoj prostor gledame deka e prostran, svetol, ukrasen so sliki i cve}e i deka ima mesta pogodni za sedewe, odmor ili razgovor. Toj odgovara na lu|eto koi `iveat tuka.
7.3. LIKOVNATA UMETNOST VO MAKEDONIJA KULTURNO ISTORISKO NASLEDSTVO Na teritorijata na Makedonija od IX do XVII vek vladeela Vizantija. Vo ovoj period likovnata umetnost se razvila mo{ne intenzivno i so odredeni karakteristiki. Ova umetnost e poznata kako vizantiska umetnost. Crkvite se gradeni po osnova na vpi{an krst so edna, tri ili pet kupoli. Tie se gradeni so kamen i tuli, koi naizmeni~no se menuvaat i sozdavaat dekorativen vpe~atok. Yidovite se ukraseni so freski ili so mozaici so sceni od `ivotot na Isus Hristos, Bogorodica ili na odreden svetitel. Vo crkvata pred oltarot se nao|a ikonostas so golem broj na ikoni i rezba. Isto taka, vnatre{nosta na crkvata e dekorirana i so ornamenti so geometriski formi ili motivi od rastitelniot svet. Vo vizantiskata umetnost nema mnogu skulpturi. Edna od tie retki skulpturi e najdena vo Ohrid i go pretstavuva sv. Kliment. Ovaa skulptura e ednostavna kako i vizantiskoto slikarstvo. Naglasenite vertikali na oblekata na skulpturata i ja davaat potrebnata dostoinsvenost i vozvi{enost. Bazilikata Sv. Sofija se dograduvala nekolku vekovi. Taa e pro{irena vo XIV vek so egzonarteksot (trem) so otvorena galerija pri {to taa stanala edinSl. 223. Sv.Kliment Ohridski, skulptura stvena. Vo XVI vek Tur-
Sl. 224. Bazilika Sv. Sofija, Ohrid, XI vek
Sl. 225. Manastirska crkva Sv. \or|i, Staro Nagori~ani, XI vek, pokraj Kumanovo
cite ja pretvorile vo xamija. Crkvata bila naslikana so fresko`ivopis, i del od niv se za~uvani do denes. Freskite spa|aat me|u najubavite ostvaruvawa vo Makedonija. Po svojata golemina i zna~ewe crkvata Sv. Sofija spa|a me|u najvrednite spomenici vo Makedonija i na Balkanot vo ramkite na vizantiskata umetnost. Trobrodnata crkva Sv. \or|i vo Staro Nagori~ani e vo forma na bazilika so vpi{an krst, so edna centralna i ~etiri pomali kupoli. Crkvata e izgradena od delkan kamen i tuli. Pogolemiot del od freskite se so~uvani i pretstavuvaat zna~ajno umetni~ko ostvaruvawe na poznatite slikari od toj period Mihail i Evtihije.
91
LIKOVNA TEORIJA
Sl. 226. Manastirot Sv. Pantelejmon, Nerezi: Oplakuvawe na Hristos, freska, XII vek,
Sl. 227. Manastirot Sv. \or|i, Staro Nagori~ani: Tajna ve~era, freska, XIV vek,
Sl. 228. Ikona od Ohrid: Blagovestie. XIV vek
92
Kompozicijata od Nerezi go prika`uva oplakuvaweto na Hristos po simnuvaweto od krstot. Pokraj blagorodniot kolorit, umetnikot uspeal da ostvari bogatstvo na izrazuvawe na ~uvstvata vo neobi~nata i originalna kompozicija. Se gleda tagata na majkata so izrazot na liceto, a tuka se i drugite u`aleni. Kompozicijata e organizirana vo tri laka: prviot, najmaliot glavata na Bogorodica, drugiot sredniot – polo`bata na centralnata figura i tretiot naj{irokiot – likovite na dve figuri koi kle~at. Freskata Tajna ve~era e interesna kako po rasporedot na figurite, taka i po prikazot na prostorot. Slikarite ve}e nastojuvale da prika`at dinamika i `ivost na figurite so dvi`ewa i gestikulacii na apostolite. Hristos e prika`an dostoinstveno vo centarot na slikata. Na~inot na prikazot na prostorot e takanare~en opisen prostor, a ne opti~ki. Plo{tinata na masata e podignata da se gleda s# {to ima na masata. Sekoj apostol ima svoja posebna fizionomija. Ova e potpoln prikaz na ve~era kako {to ja pravele toga{nite lu|e. Litijskata ikona (Sl. 228) prika`uva scena na doa|aweto na arhangelot Gavril kaj Bogorodica za da i ja soop{ti blagata vest deka }e rodi sin. Kompozicijata e mnogu dobro postavena: na ednata strana e mirniot stav na Bogorodica, a na drugiot dinami~noto dvi`ewe na angelot, koj doletuva. Lesno izvedeniot crte`, golemata ~uvstvitelnost za boja, blagosta na likovite – toa e kompozicija zasnovana na kontrastot na stati~noto i dinami~noto. Posebna vrednost imaat akcentite na crvena boja.
Prikazot na apostolot Matej so knigata, e izveden majstorski so povlekuvaweto na liniite, naborite na oblekata, a osobeno so modelacijata na formite i so zlatestiot kolorit. Evangelieto (Sl. 230.) e ra~no pi{ana kniga i iluminirana (naslikana) vo vizantiski stil i pronajdena vo seloto ^alnik – OhridSl. 229. Ikona od Ohrid: sko. IluminaciSv. Matej, XIII vek jata e rasko{na, so zlatni delovi i intenzivni boi. Prete`no se koristeni cvetni motivi Crte`ot e ~ist i jasen (Sl. 231). Oblekata e dosta specifi~na, a osobeno kapata so bilka na glavata. Minejot (ilustrirana kniga koja gi opi{uva mesecite vo godinata), go napi{al i crte`ot go izrabotil sve{tenikot Stefan od seloto Vratilo, Ohrid. Evropskata umetnost ve}e ja pominala renesansata i vlegla vo barokot, no likovnata umetnost na Balkanot u{te odr`ala del od tradicijata na vizantiskata umetnost. @efarovi} poteknuval od Dojran, se {koluval vo Viena i rabotel za pravoslavnata crkva i gi po~ituval starite kanoni (pravila) na ovaa umetnost. Vlijanieto na baroknata umetnost se gleda na draperiite koi se razveani, pa i na polo`bata na svetecot kako i na scenite koi go opkru`uvaat centralniot prikaz ( Sl. 232).
Sl.230. ^alni~ko evangelie, XI-XII vek, Ohrid
Sl. 231. Minej za april, minijatura so prikaz na mladinec, rakopis, 1348 g.
Sl. 232. Hristofor @efarovi}: Sv. \orgi, bakrorez
93
LIKOVNA TEORIJA
7.4. SOVREMENA LIKOVNA UMETNOST Poradi pogolemata komunikacija, no i izedna~uvaweto na uslovite za `iveewe vo pove}eto zemji, celiot svet stanal edna celina so sli~ni likovni tendencii. Taka lesno se nao|aat isti umetni~ki tendencii vo svetskite likovni centri i vo pomalite zemji, kako {to e Makedonija. Vo slednite primeri, so analiza na sovremeni umetni~ki dela od svetot i od Makedonija }e se vidi deka likovnite re{enija se mnogu sli~ni. Sl. 233. Xorxo de Kiriko: Magija na ~asovnikot, maslo
Sl. 234. Spase Kunovski: Maski, maslo
Sl. 235. Pablo Pikaso: Bik, jaglen
94
Slikata na Kiriko e prividno nezanimliva. No vo slikata e vgradeno nekoe ~udno neobjasnivo ~uvstvo. Arhitekturata e neobi~na, vremeto zapreno, malata i bezna~ajna ~ove~ka figura ja poka`uva celata napnatost na gletkata, bidej}i se o~ekuva ne{to da se slu~i. Toa ~uvstvo e karakteristi~no za nadrealizmot, koj e poln so fantazija i iznenaduvawa, kako nekoj nestvaren son. Spase Kunovski e od Debar. Toj se opredelil za nadrealisti~koto slikarstvo. Slikata prika`uva praznina na neboto i vo prostorot. Na slikata kako prividenija se postaveni figuri so maski. Kako vremeto da zastana i kako s# da e izgubeno. ^uvstvototo e sli~no kako na prethodnata slika na De Kiriko. Ovaa slika po duhot e nadrealisti~ka, no nosi i ubava nota na poeti~nost. Za~etnikot na kubizmot, Pikaso bil mnogustran i raznoviden vo likovnoto tvore{tvo. Ja sakal i temata bik i jarec. Ovaa slika e od taa negova faza. Sna`nosta i ubavinata na bikot e izrazena so deformacii i so
Sl. 236. Dimitar Manev: Bik, maslo
naglasuvaweto na glavata i gradite. Crte`ot ne e ilustracija na nekoj bik, tuku simbol na sna`nosta i `ivosta.
Sl. 237. Maks Bil: Beskrajna traka, metal
Vo Makedonija dejstvuvaat mnogu umetnici ekspresionisti. Na slikarot Manev motivot Bik go privlekol kako i na Pikaso. I Manev ja izrazil silata i `ivosta na bikot na svoj na~in. Negovata poraka ima estetski karakter, bez asocijacija na nekoj nastan. Vo sovremenata umetnost dominiraat likovnite re{enija koi dejstvuvaat so svojata apstraktna forma. I ova delo na Maks Bil e so takva zamisla. Ubavinata na ovaa rabota e vo duhovnata ideja, harmoni~nite odnosi i elegancijata na izrazot. Stefan Manevski trgnal od ednostavnata ideja deka televizijata so pomo{ na svetlite i temnite impulsi, bojata, odnosno fotografijata, zvukot i tekstot pretstavuva najgolem informator denes. Taa ideja ja pretvoril vo likoven izraz na ritam na razigranost na svetlo - temni branoviti traki i kontrast so ~istiot oboen del na skulpturata. Toa e tipi~no evropski likoven na~in na mislewe.
Sl. 238. Stefan Manevski: Svetlosen informator 2, metal
95
Vo svojot izraz Kastrati e zanimliv poradi povrzuvaweto na iskrenosta i `elbata za iluzii. Toj kako renesansen avtor okolu sebe saka da gi sobere muzite, pretstavni~kite na umetnosta, a istovremeno sebe se prika`uva celosno realno bez iluzii. Taka imame moderen avtor, koj se somneva ili e ironi~en kon nekoi veruvawa.
Sl. 239. Adem Kastrati: Umetnikot i muzite, maslo
Sl. 240. [ukri Nimani: Filmski plakat 117
96
^esto plakatot se koristi za film. Ova re{enie na [ukri Nimani e mnogu uspe{no bidej}i celata zadnina e pokriena so broevi, a glavniot junak na filmot e daden kako simbol na celiot film, taka {to gleda~ot vedna{ sfa}a za kakov film se raboti. Takvoto re{enie e vo soobraznost so sovremenoto sfa}awe na plakatot. Turskiot umetnik Feridun I{iman, kako ~esto i drugi umetnici, prika`uva enterier na atelje i umetnikot vo proces na tvorewe. So koristewe na kontrasten kolorit pri {to se prisutni osnovnite boi, sozdava svetlo - temni koloristi~ki odnosi so {to uspe{no prika`uva prostornost i odredena dramati~nost vo svojot likoven izraz.
Sl. 241. Feridun I{iman: Atelje, maslo
Slikarot Gazamfer Bajram poka`uva qubov kon mozaikot kako slikarska tehnika. Poradi toa toj prete`no svojot likoven izraz go ostvaruva preku mozaikot koj so svoite karakteristiki mu ovozmo`uva da sozdade dekorativni, no i likovni vrednosti. Vo svojata kompozicija umetnikot asocijativno prika`uva kowanik na kow vo polno dvi`ewe {to vlijae da ne bidat zabele`livi detali na java~ot i kowot, tuku samo da se dobie odreden vpe~atok. Kowanikot i kowot sozdavaat kontrast so formite, no i so toplite i studenite boi. Skulptorot Ibrahim Bedi vo svojot likoven izraz prete`no koristi prirodni materijali so topol kolorit {to na odreden na~in se povrzuva so tradicijata koga ~ovekot sam gi izrabotuval predmetite koi gi upotrebuval. Vo ovaa skulptura sozdadena so dve golemi kru`ni formi, avtorot na simboli~en na~in prika`uva mesto kade {to pticite se sobiraat za mno`ewe. Ritamot na otvorite - krugovite na gornata drvena kru`na plo~a koi se reflektiraat na ogledaloto sozdavaat razigranost i estetsko do`ivuvawe i vpe~atok na ostrov opkru`en so sjajot na vodata. Likovniot umetnik Milo{ Vasi} `ivee od likovnata umetnost, bidej}i crta, slika i svoite dela gi prodava. Podolgo vreme bil ilustrator na spisanie za romski deca i prika`uval situacii od romskiot `ivot. Ilustracijata za detskiot romski vesnik so bliskiot i razbirliv crte` go zadovoluva interesot na romskite deca . Vasi} e i avtor na sovremeni stripovi. Ovaa ilustracija ja vr{i svojata estetska funkcija.
Sl. 242. Gazamfer Bajram: Kompozicija, mozaik
Sl. 243. Ibrahim Bedi: Pti~ji ostrov, koristewe na razli~ni materijali.
Sl. 244. Milo{ Vasi}: Ilustracija
97
RE^NIK ALTERNACIJA– ramnomerno povtoruvawe na razli~ni likovni elementi. AMBALA@A – za{tita, pakuvawe na proizvodite. Ambala`ata mo`e da bide od karton, drvo, lim, plastika i dr. Poradi podatocite koi se vnesuvaat na ambala`ata, taa e i reklama, a pripa|a na grafi~kiot dizajn. ASAMBLA@ - postapka na oblikuvawe vo likovnata umetnost so koristewe na razli~ni materijali i otpadoci koi ja izgubija prvobitnata funkcija. BAKROPIS – grafi~ka tehnika na dlabok pe~at. VIZANTISKI STIL – umetni~ki stil od sredniot vek na jugoistok i istok na Evropa, so `iteli prete`no so pravoslavna veroispovest. VIZUELNI KOMUNIKACII – komunikacija me|u lu|eto preku vidliv crte`, vizuelni znaci. VITRA@ (VITRAJ) – slika komponirana od delovi na oboeni stakla koi se spojuvaat so olovni ramki. Se upotrebuvala vo periodot na gotikata na golemite prozorci vo gotskite katedrali. VOLUMEN – trodimenzionalnost, plasti~nost vo skulpturata. GOTSKI STIL – umetni~ki stil od sreden vek vo Zapadna Evropa, po~etok na XII vek. Osobina na stilot e {to se naglaseni vertikalata i {ilestite formi. DINAMI^NO - ~uvstvo na dvi`ewe koe kaj gleda~ot go predizvikuva rasporedot na likovnite elementi. DIZAJN – izraz so koj go ozna~uvame estetski oblikuvaniot predmet od sekojdnevna upotreba; predmetot obi~no e proizveden industriski vo golemi serii. DOMINANTA – preovladuvawe vo umetni~koto delo na nekoi likovni elemeni ili na nivni odnosi koi poradi toa na likovnoto delo davaat odredeno obele`je. ENTERIER – zatvoren prostor ureden spored namenata; se narekuva i vnatre{na arhitektura. ENFORMEL – moderen pravec vo likovnata umetnost; slikata nema jasni formi, tuku dominiraat razli~ni teksturi. ERGONOMIJA – nauka koja go prou~uva prisposobuvaweto na ma{inite kon ~ove~kiot organizam i na rabotnite procesi na ma{inite so koi se slu`i ~ovekot. ZNAK – lik koj ima odredeno zna~ewe. Znacite se prenesuvaat preku mediumite, a tie mo`e da bidat izgovoreni i napi{a-
98
ni zborovi, likovi ili crte`i, izraz na liceto, dvi`ewe na teloto, oblekata, kako i so novite tehni~ki mediumi – telefonot, radioto, televizijata, videoto, kompjuterot itn. Znacite se delat na nau~ni, op{testveni i estetski znaci. IKONOLOGIJA – nauka koja go prou~uva izborot na motivite i na~inot na nivnata obrabotka vo likovnata umetnost. ILUMINACIJA – izraz koj ozna~uva upotreba na crte`i i ornamenti za ukrasuvawe na srednovekovnite rakopisi knigi. INICIJAL – golema po~etna bukva na nekoj tekst koja e ukrasena so figuralni, geometriski ili bilni ornamenti. INTARZIJA - likovno delo izraboteno od furnir na razni boi od drvo i dr. ISTORIJA NA UMETNOSTA – teoretska disciplina na likovnata umetnost koja se zanimava so prou~uvaweto na razvojot na likovnata umetnost. KALIGRAFIJA – ukrasno pi{uvano pismo, krasnopis. KI^ - termin za ozna~uvawe na tvorba koja nema umetni~ka vrednost. KOMPJUTERSKA GRAFIKA - grafika izrabotena so posredstvo na kompjuterot kako medium KREATIVNOST – nov naziv za tvore{tvo. KTITOR – lice koe izgradilo (ja finansiral izgradbata) crkva, manastir ili drugo. Obi~no likot na ktitorot e naslikan vo crkvata. LAZUREN – terminot zna~i nanos na retka, prete`no proyirna boja na slikata. LIKOVNA KRITIKA teoretsko podra~je na likovnata umetnost kade {to se procenuvaat likovnite vrednosti na umetni~kite dela. LIKOVNA PORAKA – poraka so estetsko zna~ewe koja ja prenesuvaat likovnite znaci (likovniot jazik). LIKOVNI ELEMENTI – elementi na likovnoto delo koi ponatamu ne mo`at da se delat na pomali delovi. Likovnite elementi s#: linijata, formata, bojata, valerot, teksturata itn. LITIJSKA IKONA - ikona naslikana od dvete strani na daskata, i od prednata i od zadnata strana. LITOGRAFIJA – grafi~ka tehnika na ramen pe~at, koja se sozdava na plo~a od kamen. LOGO – termin koj ozna~uva tekstualen i vizuelen za{titen znak. MAKETA – model na nekoj predmet ili
zgrada vo namaleni dimenzii. MEDIJ – materija, sredstvo so koe se prenesuvaat znaci, zna~i, porakata. METOD NA OBLIKUVAWE - na~in na koj umetnikot go sozdava umetni~koto delo. MITOLOGIJA – zbirka na u~ewa za sozdavaweto na svetot, bogovite i drugite natprirodni pojavi i veruvawa (mitovi); sekoj narod ima svoja mitologija. MOBIL, MOBILNA SKULPTURA – skulptorsko delo koe mo`e da se dvi`i od strueweto na vozduhot ili od nekoja druga sila (voda, elektromotor). MULTIMEDIJA – likoven izraz koj istovremeno koristi pove}e mediumi. NADREALIZAM – moderen umetni~ki pravec kaj kogo povodot za likovno tvorewe e potsvesta, fantazijata i nerealnosta na pojavite. ORNAMENT – {ara, ukras, naj~esto so dekorativen karakter; se izrabotuva vo site materijali (tekstil, kamen, drvo, keramika, metal, yid itn.). PERSPEKTIVA nauka vo sostav na nacrtnata geometrija so koja se prika`uvaat predmetite vo prostorot. POP ART – moderen likoven pravec. Zborot doa|a od skratuvaweto na zborovite popularna umetnost. Vsu{nost toa e umetnost inspirirana od urbanata sredina – reklamata, vizuelnite znaci vo gradovite, od pe~atot, otpadocite vo gradskata sredina itn. PORAKA – vo semiotikata, naukata za znacite, sodr`ina koja ja prenesuva znakot. PRAVEC - naziv za ponovite umetni~ki dvi`ewa koi imaat svoj na~in na izrazuvawe; se upotrebuva i izrazot poetika. PROPORCIJA – odnos na golemini na nekoj objekt ili na ~ove~kata figura; odnosite na golemina na umetni~koto delo, podelba na plo{tinata na pomali delovi. PROSTOR – ima pove}e zna~ewa. Prostor vo koj egzistira likovnoto delo. Prostor na skulpturata i dizajnot. Prikaz na prostorot na plo{nite likovni dela (crte`, slika, i grafika). RAMNOTE@A – harmoniziran odnos na razni golemini; harmoniziran odnos na razli~ni likovni elementi na umetni~koto delo. RASTER – tekstura nastanata vrz osnova na pe~atarskata postapka i dobivawe na razni svetlo - temni tonovi. REPETICIJA - povtoruvawe na nekoj likoven element na odredena
razdale~enost. RITAM - ~uvstvo koe kaj gleda~ot go predizvikuva ednakvoto povtoruvawe na istiot element. SEMIOLOGIJA - nauka za znacite koi imaat odredeno zna~ewe. SERIGRAFIJA – vidi sitope~at. SIMBOL – nekoj lik (znak) koj ozna~uva objekt, sprema koj mo`eme da imame odreden emocionalen odnos. SITO PE^AT – grafi~ka tehnika na ramen pe~at. STATI^NO - ~uvstvo koe vo nas predizvikuva uramnote`en odnos na likovnite elementi. STIL – zbir na odliki na nekoe umetni~ko delo, po koj deloto se redi vo srodni ili se izdvojuva od drugite umetni~ki dela; na~in na izrazuvawe. STRUKTURA – tekstura koja zavisi od karakterot na materijalot vo koj se izveduva umetni~koto delo. SUVA IGLA – grafi~ka tehnika na dlabok pe~at vo koja liniite se vdlabnuvaat na metalna plo~a (bakar i sl.) so {ilest alat. TAKTILEN – koj {to mo`e da se oseti so dopir. TAPISERIJA – likoven izraz ostvaren so koristewe na oboeno predivo od volna, pamuk, svila i dr. TEKSTURA – likoven element koj ja definira rapavosta ili maznoto na predmetot, odnosno vo likovnoto delo. TEMA – vidlivata sodr`ina na umetni~koto delo. TEORIJA NA OBLIKUVAWETO – teoretska granka na likovnata umetnost koja ja prou~uva strukturata na umetni~koto delo vo koja vleguvaat likovnite elementi i nivnite odnosi. TEORIJA NA UMETNOSTA – op{ta teoretska disciplina na likovnata umetnost. Go prou~uva fenomenot na likovnata umetnost. TERAKOTA – likovna rabota realizirana od glina koja potoa se pe~e. URBANIZAM – nauka koja se zanimava so planiraweto i ureduvaweto na gradot – naselbata. FAKTURA - likoven element na teksturata; tekstura koja nastanuva so rakopisot na umetnikot, so negoviot na~in na nanesuvawe na boite na podlogata. FIGURATIVNOST – likovna postapka koja go uva`uva realniot izgled na predmetite i lu|eto. HORTIKULTURA - umetni~ko oblikuvawe na rastitelniot svet – gradini, parkovi i ~ovekovata okolina.
99
SODR@INA : VOVED.............................................................................................................................4 LIKOVNA TEORIJA 1. NAUKA ZA LIKOVNATA UMETNOST................................................................5 1.1. Nau~en i umetni~ki izraz...................................................................................6 1.2. Likovna teorija – sloevi na likovnoto delo .......................................................8 1.3. Prirodata e inspiracija i izvor na pouki vo likovnoto izrazuvawe........10 1.4. Opis na tvore{tvoto i kreativnosta (faktor na kreativnosta и kreativnite procesi).........................................................................................12 1.5. Kreativnosta vo razni varijanti.....................................................................14 1.6. Fazi na tvore~kiot proces...............................................................................16 1.7. Kreativnosta i fantazijata.............................................................................18 1.8. So tvore{tvoto ja menuvame okolinata i sebesi..........................................20 1.9. Sekoj u~enik gi ostvaruva svoite posebni likovni re{enija......................21 1.10. Kako likovno se oblikuva...............................................................................22 1.11. Integracija na likovnite vrednosti vo drugi `ivotni podra~ja............24 1.12 . Odnosi na golemini-simetrija, asimetrija i zlaten presek............................26 1.13. Ulogata na dizajnot – povrzuvawe na prakti~noto i ubavoto....................27 LIKOVNA PRAKTIKA 2. CRTAWE...............................................................................................................29 2.1. Crte` so lirska prijatnost..............................................................................30 2.2. Formata mo`e da se popolni so linii ...........................................................31 2.3. Linija i boja........................................................................................................32 2.4. Linija i tekstura................................................................................................34 2.5. Tonski crte`......................................................................................................36 2.6. Linijata gi odreduva odnosite na golemina...................................................37 2.7. Harmoni~ni i kontrastni linii.......................................................................38 2.8. Linijata, plo{tinata i prostorot...................................................................39 2.9. Perspektiva........................................................................................................40 2.10. Kompozicija so linii.......................................................................................41 3. SLIKAWE...........................................................................................................43 3.1. Intenzitetot na bojata .....................................................................................44 3.2. Gama na slikata..................................................................................................45 3.3. Tonska skala vo slikarskiot izraz.................................................................46 3.4. Valerski klu~evi...............................................................................................47 3.5. Stepenuvawe na koloristi~ki tonovi.............................................................48 3.6. Koloristi~ka tekstura......................................................................................50 3.7. Koloristi~ki toplo - studen kontrast...........................................................51 3.8. Koloristi~ka kompozicija...............................................................................52 3.9. Koloristi~ki prikaz na prostorot..................................................................53
100
4. SKULPTURA........................................................................................................55 4.1. Volumenot e osnovno izrazno sredstvo vo skulpturata..............................56 4.2. Ramnote`a vo skulpturata................................................................................57 4.3. Dinamikata i dvi`eweto vo skulpturata........................................................58 4.4. Proporcii vo skulpturata.................................................................................59 4.5. Skulptorski prostor..........................................................................................60 4.6. Linijata mo`e da sugerira plasti~nost..........................................................61 4.7. Kompozicija.........................................................................................................62 5. GRAFIKA...........................................................................................................65 5.1. Ubavinata na grafi~kiot otpe~atok – drvorez.............................................66 5.2. Crnata linija vo grafikata..............................................................................77 5.3. Svetlo – temno vo grafikata...........................................................................78 5.4. U~ili{ni grafi~ki tehniki...............................................................................70 5.5. Kompjuterska grafika.........................................................................................71 5.6. Bojata vo grafikata.........................................................................................72 5.7. Kompozicija.........................................................................................................74 6. DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII.........................................................77 6.1. Ulogata na linijata vo dizajnot.......................................................................78 6.2. Bojata vo dizajnot...............................................................................................79 6.3. Zavisnost na formite od funkcijata..............................................................80 6.4. Staklenata ambala`a kako proizvod na dizajnot.........................................82 6.5. Vizuelnite komunikacii – znak (logo ) crte`i na objasnenija.......................83 6.6. Likovnata umetnost i teatarot.........................................................................84 6.7. Fotografijata vo grafi~kiot dizajn i vo filmot.........................................85 7. ESTETSKO PROCENUVAWE i ISTORIJA NA UMETNOSTA.....................87 7.1 Estetsko procenuvawe na umetni~kite dela.................................................88 7.2. Estetsko procenuvawe na dizajnot....................................................................90 7.3. Likovnata umetnost vo Makedonija - kulturno istorisko nasledstvo..........91 7.4. Sovremena likovna umetnost..........................................................................94 RE^NIK......................................................................................................................98
101
D-R BOGOMIL KARLAVARIS PETRE NANEVSKI
LIKOVNO OBRAZOVANIE ZA VII ODDELENIE Glaven i odgovoren urednik:
Za izdava~ot:
Urednici:
Lektura i korektura: Elena To{eva Nadica Kostadinova
Fotoliti: * Pe~at: * Tira`:
CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka “ Sv. Kliment Ohridski”, Skopje
LIKOVNO obrazovanie: za VII oddelenie/ d-r Bogomil Karlavaris, Petre Nanevski, - Skopje - 102 str. ilustr. (prete`no vo boi); 26 cm ISBN
102