SNE@ANA VELKOVA
SOWA JOVANOVSKA
Sne`ana Velkova Sowa Jovanovska
MAKEDONSKI JAZIK ZA VII ODDELENIE za osnovno obrazovanie
1
Avtori: Sne`ana Velkova Sowa Jovanovska Recenzenti: Lidija Tanturovska Milka Minoska Mitra Cilevska Lektor: Elena To{eva Ilustrator: Daniela Pan~evska Korica Ikona, Sv. Kiril i Metodij Kompjuterska obrabotka Magna Sken
2
Po~ituvani u~enici, Pred vas e U~ebnik koj e izraboten spored novata Nastavna programa i spored sovremenite pedago{ki barawa. Ova e raboten u~ebnik koj }e vi ovozmo‘i samostojno i tvore~ko u~ewe, individualni i grupni istra`uvawa, u~ewe vo parovi i grupi, rabota po nivoa i po sopstven izbor, problemski zada~i, barawa vo koi }e ka`uvate va{i mislewa i zaklu~oci. Tekstovite, jazi~nite i literaturnite kat~iwa, zada~ite, razgovorite, dopolnuvawata na znaewata, kako i s# ona {to }e go otkrivate, povtoruvate i sogleduvate, }e vi ovozmo`i da gi primenuvate znaewata i samostojno da tvorite. U~ebnikot go zamislivme kako edno od nastavnite sredstva koe }e vi ovozmo`i polesno sovladuvawe na sodr`inite predvideni da gi sovladate vo ova oddelenie. Vo U~ebnikot se zastapeni sodr`ini od ~etiri nastavni podra~ja: Literatura, Jazik, Izrazuvawe i tvorewe i Mediumska kultura. Ve uveruvame deka u~eweto na jazikot ne e te{ko i mo`e da vi bide interesno. Prvi~nite znaewa za jazikot ste gi nau~ile doma, no znaewata treba postojano da gi zbogatuvate. Za toa vi se potrebni volja, interes, `elba i mnogu, mnogu QUBOV za jazikot. I toga{ }e vi bide polesno da go osvoite svetot na jazikot i literaturata. Potrudete se U~ebnikot da vi bide drugar i prijatel koj }e vi pomogne da nurnete podlaboko vo osvojuvaweto na novite znaewa. Posakuvame U~ebnikot da vi pomogne vo postignuvaweto uspeh vo novata u~ebna godina. Od avtorite
3
4
MAKEDONSKIOT JAZIK KAJ AVTORITE OD 19 VEK PRVITE MAKEDONSKI PROSVETITELI Vo po~etokot na 19 vek makedonskiot narod s# u{te `iveel vo ramkite na Otomanskata Imperija. No, toa bil i period koga zapo~nala kulturnata prerodba vo Makedonija. Zapo~nal probivot na narodniot jazik vo pismena upotreba, na mestoto na crkovnoslovenskiot jazik. S# pove}e se postavuvalo pra{aweto za poseben literaturen makedonski jazik. Se pojavile prvite makedonski avtori, Joakim Kr~ovski i Kiril Pej~inovi}. Tie pe~atele knigi na naroden makedonski jazik koi bile nameneti da ja prenesuvaat hristijanskata religija. Zna~i, nivnite knigi imale religiozen (crkoven) karakter i sodr`ele upatstva za narodot od oblasta na religijata. Bidej}i bile napi{ani na naroden jazik, knigite im bile razbirlivi na ~itatelite. Joakim Kr~ovski bil prviot Makedonec koj pi{uval i pe~atel knigi na naroden jazik (vkupno pet knigi). Gi upotrebuval severoisto~nite makedonski govori, no vnesuval i osobenosti od zapadnomakedonskite govori.
ď ˛ Zada~a
ď Ź Pro~itajte go izvadokot koj sledi i prepi{ete go na literaturen jazik. Porazgovarajte {to im uka`uva avtorot na lu|eto. <Vidi{ li kolku zla od edno zlo? Vidi{ li {to raboti zavist? Vidi{ li kako djavol se nasitol na si~ko golemo zlo, nenasitnoe svoe namerenie? Vidi{ li do deka do{la zavist. Ispolnila i tako vse tova otstuplenie... Zavist ne e drugo {to, salt na srce pe~al, `alba.> (Izvadok od <Razli~na pou~itelna nastavlenija> od Joakim Kr~ovski) Kiril Pej~inovi} se vbrojuva me|u prvite u~iteli i prosvetiteli vo Makedonija. Stanal kalu|er, a dodeka prestojuval vo Markoviot manastir (vo blizina na Skopje) po~nal da pi{uva. Potoa se premestil vo Le{o~kiot manastir kade {to ostanal do krajot na `ivotot. Svoite dve knigi, <Ogledalo> i <Ute{enie gre{nim>, gi pi{uval na naroden govor, poto~no na tetovski govor. 5
Zada~i
Pro~itajte gi izvadocite koi sledat i prevedete gi na literaturen jazik. Potoa razgovarajte za sodr`inata. Kakov sovet dava avtorot protiv |avolot? [to im zameruva na lu|eto? [to misli toj za sueverieto? Zna~i, so kakva sodr`ina se tekstovite? <^oek koga da ima spomiwa Boga i molit mu se ~esto, toj imat oru`ie za |avolot. A ja gledam u jedni ludi qudi ‡ ne zemaa takvo oru`ie, tuku nekakva stvar ili hamajlija na kapa, na gu{a...> <I pop ako ti re~et da ti zapi{em hamajlia, da ne go verua{, toj te la`et za pari: jedni gledam i od hoxa pismo uzele ‡ okojanie. Toj li }e te ~uva? Toj ne mo`e{e ni svoata ~elad da do~uva, toko koga im dojde smrta izumrea.> (Izvadok od knigata ,<Ogledalo> od Kiril Pej~inovi})
Razgledajte gi dvete naslovni stranici koi sledat i obidete se, so pomo{ na nastavnikot, da gi pro~itate i da razgovarate za bukvite i za jazikot na koj se napi{ani.
Naslovna stranica na prvoto izdanie Naslovna stranica na prvoto izdanie na <Razli~na pou~itelna na <Ute{enie gre{nim> nastavlenija>od Joakim Kr~ovski od Kiril Pej~inovi}
6
GRA\ANSKA LITERATURA VO MAKEDONIJA Vo sredinata na 19 vek, vo Makedonija se zabele`uvaat po~etocite na gra|anskata literatura, nasproti dotoga{nata crkovna kni`evnost na prvite makedonski prosvetiteli. Kako i kaj drugite slovenski narodi, zafateni so svoite nacionalni prerodbi, i vo Makedonija rastel interesot za narodnata literatura. Po~etocite vo sobiraweto na makedonskite narodni umotvorbi se povrzani so bra}ata Miladinovci, Dimitar i Konstantin. Tie, pokraj svojata u~itelska dejnost, sostavile golem zbornik so makedonski narodni pesni koj go objavile vo Zagreb, 1861 g. Pokraj ovoj interes, vo po~etokot na vtorata polovina na 19 vek, se formirale dve gledi{ta vo vrska so oformuvaweto na makedonskiot standarden (literaturen) jazik: 1. Oformuvawe na literaturen jazik vrz osnova na zapadnomakedonskite govori. 2. Oformuvawe na literaturen jazik vrz po{iroka dijalektna osnova. Ovie gledi{ta vlijaele i na jazikot na koj tvorele makedonskite pisateli od vtorata polovina na 19 vek.
^itame, sogleduvame, razgovarame Sledat izvadoci od tvorbi napi{ani od makedonski pisateli od sredinata i vtorata polovina od 19 vek. Pro~itajte gi, sogledajte gi jazi~nite osobenosti i razgovarajte za niv. (Transformirajte gi na literaturen jazik!) TRUD MI E IMETO ............................................. ........................................... No trudo e besceno Trudot {te vas nau~i delo sovr{eno i {te vas obu~i blagodarna ~est nosi, bla`eno da stupate bel obraz prinosi. Dobro da tvorite. Jordan Konstantinov ‡ Xinot Sira~e mome sejalo I jadna pesna pejalo: <Kade se ~ulo videlo, Sedum godini vo selo Da sea, `nia i pota I ot mojata rabota
SIRA^E Do zrnce da se izabit, Od ~u`i da se razgrabit A ja sira~e da {etam, I ulicite da metam Vezden rabota nivata Bez da si krena glavata. ............................................ Konstantin Miladinov 7
MAKEDONSKITE U^EBNIKARI Stavovite i mislewata za toa koi govori da bidat osnova za makedonskiot standarden (literaturen) jazik, vidno vlijaele i vo u~ebnikarskata dejnost na makedonskite prerodbenici od 19 vek. Taka, Partenij Zografski, koj pi{uval u~ebnici na naroden jazik, se zalagal za sozdavawe makedonski literaturen jazik vrz osnova na zapadnomakedonskite govori.Poznat e negoviot stav koj glasi: <U~i napred kniga na svoj jazik, posle ako ima{ vreme, u~i i na drugi jazici. Toj {to u~it kniga tolko na tu| jazik, a ne na svojot, toj e ednakov so onoj {to ja otfrljat majka si i na mesto neja zemat druga>. \or|i Pulevski, pokraj u~ebnikarskata dejnost, pi{uval re~nici, gramatika, bil u~itel, a napi{al i svoja pesnarka na ~ist makedonski jazik. Sledi del od edna negova pesna. 1. <Posobral Stojan ponabral do sedumdeset dru`ina. Svi sedumdeset junaci, so sedum beqi bajraci. Vo strede Makedonija. 2. Da se u~ini vojvoda so sedumdeset i sedum, na visokijon Peqister. Vo taja gora zelena, na tija beqi snegovi, u{te pred svjati Blagovec...> (<Stojan Vojvoda>)
Razgovarame, sporeduvame Porazgovarajte so nastavnikot {to zna~i u~ebnikarska dejnost. Koi zborovi vo prviot citat ne se literaturni? Koj sovet ni go dava P. Zografski za svojot jazik? So {to go sporeduva onoj koj u~i samo na tu| jazik? Potrudete se stihovite od \or|i Pulevski da gi ka`ete na literaturen jazik. Koja bukva ja koristi \. Pulevski namesto bukvata l? Razgovarajte za upotrebata na bukvata j vo zborovite: visokijon, taja, tija, svjati? (Sporedete gi so zborovite na literaturen jazik!) Koi makedonski narodni govori gi imaat tie karakteristiki? (Razgovarajte so nastavnikot.) 8
Pro{irete gi znaewata! Partenij Zografski bil roden vo 1818 godina vo s. Gali~nik kako Pavle Trizloski. Se obrazuval vo mnogu gradovi (Solun, Atina, Odesa, Kiev, Moskva, Carigrad), a se zamona{il vo manastirot Zografski (na Sveta Gora) pod imeto Partenij. (Fotografijata koja sledi e od toa vreme.) Toj e prviot preveduva~ me|u ju`nite Sloveni koj go prevel <@itieto na sv. Kliment> na naroden jazik. Na vtorata fotografija e \or|i Pulevski. Se zapoznavte so negovite dejnosti na intelektualen plan. No, toj bil i istaknat komita vo svojot roden kraj. Kako dobrovolec u~estvuval vo Rusko-turskata vojna za {to dobil Orden za hrabrost od Rusite. (Pogledajte ja fotografijata.) Razgledajte go faksimilot od <Re~nikot na tri jazika> od \or|i Pulevski. Vo nego toj tolkuva zborovi na makedonski, albanski i turski jazik. Pro~itajte gi i sporedete gi.
\or|i Puleski, snimen 1878 godina vo svojata tradicionalna gali~ka nosija i so ordenot Sv. \or|i i sabjata dobiena od ruskiot imperator Aleksandar Nikolaevi~ za poka`ana hrabrost
Faksimil od <Re~nikot od tri jazika> na \or|i Pulevski (Belgrad, 1875)
9
Zada~a Prevedete go izvadokot na literaturen jazik i razgovarajte za porakite od nego.
Od Avtobiografijata na Grigor Prli~ev <Sinko! Kazvat oti znae{ mnogo knigi, ti si o{te mlad i ne znae{. Znae{ mo{ne dobro nebeskite raboti, a zemnite ne gi znae{. Tuka, na zemjata vseki e rob. Blaze na onogo, ~to s trud izvi{va sebe si. Gorko na onogo ~to s dembelstvo uni`ava sebe se...>
Zaklu~ok Jordan Konstantinov-Xinot, vo jazikot na koj pi{uval vnesuval zborovi od slovensko poteklo, so cel makedonskiot jazik da go dostigne nivoto na porazvienite slovenski jazici. Konstantin Miladinov svojata poezija ja pi{uval na svojot roden stru{ki govor. Grigor Prli~ev pi{uval na rodniot ohridski govor, no pi{uval i na gr~ki jazik (svoite poemi).
Zada~a Pronajdete ja pesnata <T'ga za jug" od Konstantin Miladinov. Sporedete ja so faksimilot koj sledi na koj ima izvadok od istata pesna originalno napi{ana so rakopisot na avtorot.
10
FONETIKA (del od naukata za jazikot {to gi prou~uva glasovite)
AKCENTSKI CELOSTI Povtorete gi znaewata! 1. [to e toa akcent? Povtorete gi pravilata za akcentirawe na zborovite, za tu|ite zborovi i za otstapuvawata od pravilata. 2. Prepi{ete gi zborovite i obele`ete go akcentot. den, jato, u~enik, svire{e, son~ogled, kultura, `iri 3. Pro~itajte go izvadokot akcentiraj}i gi zborovite spored pravilata. < ...Loreta malku nakucnuva{e, nedostatok {to ¼ se javil u{te od ra|awe... Vo u~ili{teto kade {to u~ela porano, nekoi deca ¼ se potsmevale, pravele {egi so nea i taa toa niz solzi go pre`ivuvala i odboleduvala. Se pravela deka ne slu{a, no nasamo leela solzi. Se zatvorila vo sebe, izbegnuvala da kontaktira so decata...> (Jovan Strezovski)
Pro~itajte i sporedete! Otkako }e gi razgledate dvete tabeli, ~itajte gi zborovite onaka kako {to e prika`ano na vtorata tabela. Sporedete kako se pi{uvaat, a kako se izgovaraat. (Vnimavajte kade e obele`an akcentot!) Se pi{uva:
Se izgovara:
Kisela Voda kiselo mleko ne dojde ne mu re~e [to go pra{a?
Kiselavoda kiselomleko nedojde ô nemure~e [togôpra{a
Zabele`avte deka zborovite koi gi ~itavte gi izgovaravte pod eden akcent. Koga dva ili pove}e zbora se izgovaraat pod zaedni~ki akcent pretstavuvaat akcentski celosti. 11
Zapomnete! Pravilo e vo akcentskata celost eden zbor da e nositel na akcentot, a toj pa|a na tretiot slog od krajot na zborot. Primeri: bel
bi
ber
vuj
ko
mi
ne
mu
veli
3
2
1
3
2
1
3
2
1
Sogledajte go znakot za obele`uvawe na akcentskata celost. A znakot za obele`uvawe na akcentot ve}e ti e poznat, kako i negovoto mesto vo zborot. (Nad samoglaskata vo akcentiraniot slog.) Primeri:
crnñslivi, NovoSelo, nemika`a
Ve`bi Pro~itajte go tekstot, prvo sekoj vo sebe, a potoa na glas, pri {to }e vnimavate na pravilnoto akcentirawe. <Nedela be{e den koga redovno za ru~ek ima{e meso. Zatoa i tolku gi sakav nedelite. Ru~ekot be{e gotov me|u eden i dva. Ne se se}avam deka nekoj mo`e{e da otsustvuva od nedelniot ru~ek. Ne mo`ev duri ni da zamislam {to }e se slu~e{e ako pome|u eden i dva so brat mi izlezam podaleku od dvorot. Zakon be{e toa site da ru~ame zaedno. Majka mi mu gi podava{e ~iniite na tatko mi, a toj gi polne{e pra{uvaj}i dali e dovolno, a redovno gi polne{e do vrv. A nie, pak, ne se osmeluvavme da mu re~eme...> (<Yvezdena porta> od Stevo Simski) Od istiot tekst prepi{ete gi akcentskite celosti i obele`ete go akcentot. Prepi{ete gi primerite i obele`ete go akcentot. Demir Hisar prav {e}er moj ~ovek daj te mi
12
tri ~asa ne bi sakal ne sum do{ol ne bi rekol
Koj dojde? Kolku vreme? [to mu re~e? [to si go vikal?
VIDOVI AKCENTSKI CELOSTI I PRAVILA ZA NIVNO AKCENTIRAWE Zapomnete! Ve}e nau~ivte deka op{toto pravilo za akcentot vo akcentskite celosti e opredeleno na tretiot slog od krajot na grupata zborovi koi ja so~inuvaat akcentskata celost. No, vo nekoi akcentski celosti akcentiraweto se vr{i na vtoriot slog od krajot na grupata zborovi.
Sogledajte i zapomnete! Niz primerite koi sledat, }e sogledate nekoi zborovni sostavi na akcentski celosti i pravilata za nivno akcentirawe. 1. Kiselômleko, vtoráve~er, moédete, suvitégranki Koga pridavka i imenka ozna~uvaat eden poim, akcentot pa|a na pridavkata. 2. Pétdena, trñ~asa, stôgrama, {ésttona Koga akcentskata celost e sostavena od broj i imenka, akcentot pa|a na brojot. 3. Dvaeset ñtri, {eeset ñdevet, trieset ñosum Slo`enite brojni izrazi se izgovaraat so akcent na svrznikot. 4. Koñlu|e }e dojdat? [tômajka be{e? Kolködena ostanaa? Pra{alni zborovi i dvoslo`ni imenki obrazuvaat akcentski celosti so akcent na tretiot slog od krajot na grupata zborovi. 5. Vöjkomi, bábami, májkamu, tátkasi Imenki koi ozna~uvaat srodstvo i kratkite zamenski formi vo akcentska celost se akcentira spored op{toto pravilo. 6. ^ekáj}igo, vikáj}iim, zboruváj}iimja (vistinata) Glagolski prilog so kratka zamenska forma, pri akcentiraweto akcentot pa|a na vtoriot slog od glagolskiot prilog. 13
Pro{irete gi znaewata!
Postojat pravila za akcentirawe iskazi. Niz primerite i objasnuvawata }e mo`ete da gi sogledate. 1. Vo potvrdnite iskazi akcentot pa|a na glagolot. mugi zéle, }e dô{le, za daôdi, da muse ñzvini, sum im rékol 2. Vo negirani i vo pra{alni iskazi akcentiraweto se vr{i spored op{toto pravilo (na tretiot slog od krajot na zborovniot sostav). Nemépra{a, ne}emö re~ev, ne bñsakal, [tomöre~e? Koj gô vide? Ve`bi Prepi{ete gi akcentskite celosti i obele`ete go akcentot. [to mu re~e? da ja vidi trieset i eden
Koj ja pra{a? da im pi{uva pet pati
Ne im ka`a? za da misli
na{i lu|e
Ne si gi videl? pi{uvaj}i im
crn biber
brat mu
^itajte go tekstot na glas vnimavaj}i na pravilnoto akcentirawe. <Umetnikot pravi potsvesno gest kako da }e potr~a da gi vrati. Toj navistina im dol`i objasnenie i toj e ~ovekot, iako ne go znaat, {to bi mo`el ne{to da popravi vo ovaa situacija. Tie dva crte`a gi smetna toj od yidot, utroto pred samoto otvorawe na izlo`bata, ene gi stojat u{te na biroto vo izlo`benata kancelarija. Bi mo`el povtorno da gi stavi, a na `enata i devoj~eto da im objasni deka e s# nastanato samo poradi edna slu~ajnost ‡ crte`ite ne bile dobro pricvrsteni, pa toj poru~ekva gi simnal, no utre pak }e gi izlo`i, i na podobro mesto, deka go zaslu`uvaat toa. Zo{to ne bi gi vratil da gi ute{i i izraduva?> Bla`e Koneski Prepi{ete gi akcentskite celosti od prethodniot izvadok i obele`ete go akcentot. Organizirajte govorni ve`bi za ~itawe tekst od u~ebnikot so cel da ve`bate pravilno akcentirawe. 14
Primenete gi znaewata (brza igra) Formirajte grupi; pronajdete tekst od u~ebnikot i odredete kolku minuti grupite }e pronao|aat akcentski celosti vo nego. Grupata koja za toa vreme }e najde najgolem broj akcentski celosti, gi pi{uva na tabla i gi pra{uva ~lenovite na ostanatite grupi za mestoto na akcentot. Sekoj od vas neka ja razgleda ilustracijata koja sledi i spored nea da napi{e deset re~enici vo koi }e gi obele`i akcentot na zborovite i akcentskite celosti.
Ilustracija: Daniela Pan~evska
15
MORFOLOGIJA (del od naukata za jazikot {to gi prou~uva formite na zborovite)
Povtorete gi znaewata!
Opredelete gi gramati~kite kategorii na glagolite vo re~enicive (lice, broj i vreme). 1. Baba mi splete ~orapi. 2. Sonceto izgrea rano.
3. Nie gi ~itavme pismata. 4. Vleguvavte bez bileti.
Opredelete go i vidot na glagolite vo istite re~enici.
Zapomnete! Glagolskite formi koi imaat promeni po lica se vikaat li~ni glagolski formi; glagolskite formi koi ne razlikuvaat lice se neli~ni, a glagolskite formi koi imaat formi samo za treto lice ednina, bez vistinski da go ozna~at liceto (podmetot) se vikaat bezli~ni glagolski formi.
BEZLI^NI GLAGOLI Sporedete i zapomnete! Pro~itajte gi re~enicite vo tabelite. Sporedete gi vo odnos na vr{itelite na dejstvata (podmetite). Toj igra{e na do`dot.
Zavrna silen do`d.
Jas pla~ev.
Mi se pla~e.
Vo koi re~enici mo`e{ da go sogleda{ vr{itelot na dejstvoto (podmetot)? Zabele`avte deka dejstvata vo re~enicite od prvata tabela se povrzuvaat so odreden vr{itel (podmet).Toa se podmetite toj i jas. Vo vtorata tabela dejstvata vo re~enicite nemaat odredeni vr{iteli (podmeti). Glagolite koi poka`uvaat dejstva {to ne se povrzuvaat so vr{itel na dejstvo (liceto) t.e. podmetot se narekuvaat bezli~ni glagoli. 16
Bezli~nite glagoli se javuvaat samo vo forma na treto lice ednina. So bezli~nite glagoli se ozna~uvaat: 1. prirodni pojavi: duva, zazoruva, grmi, seka, se stemni, zavrna; 2. du{evni sostojbi: mi se stemni, mi se jade, mi se spie, me ispla{i. Zabele`uvate deka pri izrazuvaweto du{evni sostojbi, bezli~nite glagoli se vo sostav so kratki zamenski formi.
Primenete gi znaewata!
Napi{ete pet re~enici vo koi }e upotrebite bezli~ni glagoli. Pronajdete gi bezli~nite glagoli vo tekstot. <Se slu~i i moeto prvo kampuvawe so izvidni~kiot odred. Bev presre}na. Prvata ve~er mi se spie{e rano za{to me izmori dolgoto pe{a~ewe po planinata. Narednite ve~eri bev sre}na i u~estvuvav vo zabavite. Edna ve~er }e ja pametam dolgo. Sedevme okolu ognot i ka`uvavme {egi. Nenadejno zagrme. Nabrzo i zavrna, a na neboto oblacite gi prekrija yvezdite. Po~na i da seka. Mi se pla~e{e. Posakav da sum doma, vo mojot topol krevet...> (U~eni~ki sostav na tema <Nezaboravno do`ivuvawe>) Opedelete gi li~nite i neli~nite glagoli vo re~enicive. 1. Toni izleze vo dvorot 4. Odedna{ silno zavrna. 2. Veterot duvna nenadejno. 5. Mnogu mi se spie. 3. Ma~kata go fati gluv~eto. 6. Taa gi povika decata. Opredelete gi gramati~kite kategorii i vidot na glagolite vo prethodnite re~enici.
17
NELI^NI GLAGOLSKI FORMI Zapomnete! Vo makedonskiot literaturen jazik, ve}e u~evte za toa, postojat: li~ni glagolski formi, bezli~ni glagolski formi i neli~ni glagolski formi. Dosega nau~ivte deka glagolite imaat gramati~ka forma lice, odnosno deka glagolite imaat po tri lica vo dvata broja (ednina i mno`ina). I toa se li~ni glagolski formi. Isto taka, u~evte i za bezli~ni glagolski formi, odnosno za bezli~nite glagoli. Tie se bezli~ni za{to dejstvata koi gi poka`uvaat ne se povrzuvaat so vr{itel na dejstvo. Vo makedonskiot literaturen jazik ima glagolski formi koi nemaat promeni po lica i tie se narekuvaat neli~ni glagolski formi. Takvi formi se: 1. glagolskata l-forma 3. glagolskata imenka 2. glagolskiot prilog 4. glagolskata pridavka Za neli~nite glagolski formi }e u~ite na narednite ~asovi.
GLAGOLSKA L-FORMA Razmislete i sogledajte! Razgledajte gi tabelite koi sledat i sogledajte: koi se zavr{oci na glagolite, koi gramati~ki kategorii se prika`ani i od koj vid se glagolite. m. r. skokal skoknal ve`bal izve`bal
Ednina `. r. skokala skoknala ve`bala izve`bala
Mno`ina s. r. skokalo skoknalo ve`balo izve`balo
skokale skoknale ve`bale izve`bale
Da vi pomogneme Zavr{ocite na glagolite se: -l, -la, -lo, -le. Ottamu ovaa forma na glagolite se narekuva glagolska l-forma. Sogledavte deka ovaa glagolska forma gi ima gramati~kite kategorii rod i broj. Voo~ivte deka ovaa glagolska forma se obrazuva od dvata vida glagoli, svr{eni i nesvr{eni. 18
Primenete gi znaewata!
Pronajdete gi glagolskite l-formi vo izvadokot i opredelete gi nivnite rod i broj. <Trgnale eden den nekolku selani Mariovci da odat na Crna da lovat ribi. Lovele {to lovele, si kinisale da si odat doma. I taman na nekolku ~ekori od rekata nekoj povikal: ‡ More, selani, nie lovevme ribi, se butkavme po povr{inata vo vodata, ama kojznae dali ne se udavi nekoj od nas. Ne pravime lo{o da se prebroime. Go odobrile site predlogot i zastanale, a predlaga~ot po~nal da broi. Eden, dva, tri, ~etiri ... doteral do osum.> (Narodna prikazna) Pretvorete gi li~nite glagolski formi vo re~enicite vo lglagolski formi. 1. Gordana {ie{e ubavo. 2. Tie trgnaa kon nas. 3. [etaa pokraj kejot.
4. Snegot gi iznenadi site. 5. Taa tr~a{e najbrzo. 6. Bor~e ja kupi knigata.
Sekoj od vas treba da ja razgleda ilustracijata koja sledi i da napi{e sostav za vzaemnata qubov me|u majkata i deteto. Naslov na sostavot, spored sodr`inata koja }e ja napi{e, sekoj u~enik poedine~no go pi{uva.
Ilustracija: Daniela Pan~evska
19
GLAGOLSKI PRILOG, GLAGOLSKA IMENKA I GLAGOLSKA PRIDAVKA 1. Glagolski prilog Glagolskiot prilog e nemenliva glagolska forma. Taa se obrazuva od nesvr{eni glagoli, so nastavkata ‡j}i. Vo re~enicata odi paralelno so glagol vo li~na glagolska forma i sekoga{ imaat ist vr{itel (podmet). Primeri: 1. Odej}i kon u~ili{te, go sretnav Goran. 2. Varej}i go kafeto, baba se izgore. 3. Gledaj}i prenos, decata zaspale. 2. Glagolska imenka Glagolskite imenki imenuvaat glagolski dejstva. Se obrazuvaat od nesvr{eni glagoli, so nastavkata ‡we. Vo sreden rod, imaat ednina i mno`ina i se ~lenuvaat. Primeri: jadewe
jadewa
jadeweto
smeewe
smeewa
smeeweto
mno`ina
~lenuvawe
ednina
Poretko glagolskata imenka se obrazuva i so nastavkata ‡nie. Primeri: izdanie
re{enie
priznanie
3. Glagolska pridavka Glagolskata pridavka se obrazuva od glagoli i pretstavuva preodna forma me|u glagol i pridavka. Vo promenite se odnesuva kako pridavka: ima formi za trite roda, za dvata broja (ednina i mno`ina) i se ~lenuva. Ednina
Mno`ina
Primeri za ~lenuvani formi
m. r.
`. r.
slu{an
slu{ana
slu{ano
slu{ani
slu{aniot, slu{anata,
padnat
padnata
padnato
padnati
slu{anoto, slu{anite
20
s. r.
Od tabelata mo`evte da gi sogledate nastavkite so koi se obrazuvaat glagolskite pridavki i nivnite formi za rod i broj.
Primenete gi znaewata!
Obrazuvajte glagolska l-forma od glagolite: ve`ba, slika, sledi, gleda. Povrzete gi dejstvata vo re~enicite obrazuvaj}i glagolski prilog. (Primer: Ma~eto mjauka{e i grebe{e po yidot. Ma~eto mjauka{e grebej}i po yidot.) 1. Taa svire{e dodeka gleda{e vo notite. 2. Vrne{e do`d koj gi poplavi ulicite. 3. Dodeka vleguva{e, toj gi zabele`a gostite. Obrazuvajte glagolski imenki, glagolski pridavki i glagolski prilozi od glagolite: {epoti, kupuva, u~i, snima i sedi.
(Primer: yvoni, yvonewe, yvoneto, yvonej}i) Vo tekstovi od u~ebnikot pronajdete po pet primera od neli~nite glagolski formi. (Zabele{ka: Mo`ete da organizirate natprevar po grupi.)
PROSTI I SLO@ENI GLAGOLSKI FORMI Sogledajte i zaklu~ete! Razgledajte gi primerite (vo tabelite) koi pretstavuvaat glagolski formi. Razgovarajte i donesete zaklu~ok za nivniot sostav (struktura). Prosti glagolski formi
Slo`eni glagolski formi
odam odev
odej}i odi
}e odam bi odel
sum odel imam odeno
odele
ode{e
bev odel
nemam odeno
Ve}e sogledavte deka prostite glagolski formi se sostaveni samo od eden glagolski zbor. Voo~ivte deka slo`enite glagolski formi se sostaveni od ~esti~ka (}e, bi) ili pomo{en glagol (sum, bev, imam) i prosta glagolska forma. 21
Da bide pojasno Prosti glagolski formi vo makedonskiot jazik se: 1. Neli~nite glagolski formi: glagolskata l-forma, glagolskata pridavka, glagolskata imenka i glagolskiot prilog. Za niv ve}e u~evte. 2. Sega{noto vreme, minato opredeleno svr{eno i minato opredeleno nesvr{eno vreme se vremenski formi. Za niv }e u~ite na narednite ~asovi. 3. Zapovedniot na~in pretstavuva na~inska forma. I za nego }e u~ite na narednite ~asovi.
Ve`bi Pronajdete gi prostite i slo`enite glagolski formi vo izvadokot. <Deteto, sinot, napi{a stihotvorba. V~era. Mo`ebi i zav~era. Ne znae to~no toj koga. Proletta to~i mirizbi i od prekv~era. I od porano... A deteto vleze vo ~etirinaesettata ‡ treti klas e. Prva negova stihotvorba. Ubava? Kojznae. Toj ne znae. Toj nikoga{ ne pi{uval stihovi. Sepak treba da e ubava. Sigurno. Taka silno mu sjaat o~ite na deteto... - Mamo, mamo! Taa go do~ekuva strogo, studeno. Vo nejzinite o~i prekor: po glasot, po razbranuvaniot izvik na deteto, taa go nasetuva negoviot nemir, begawe ‡ skr{nuvawe od ustanovenoto, opredelenoto, izmerenoto, poznatoto. Ne se la`e. Ne. Gi poznava taa svoite deca. Dobro gi poznava. Vnimatelno slede{e s# kaj niv. Zagri`ena: neumorno bdee{e. Najgolemata `rtva za niv ¼ se ~ine{e nezna~itelna, sitnica.> Ivan To~ko (Izvadok od raskazot <Misle{e malo, neopitno pti~e>) Opredelete tekst vo u~ebnikot od koj }e gi pronajdete prostite i slo`enite glagolski formi.
22
SEGA[NO VREME (Prezent) Zapomnete! Sega{noto vreme ozna~uva dejstvo koe se sovpa|a so vremeto na zboruvaweto (vo sega{nosta). Se obrazuva od nesvr{eni glagoli. Primeri: Na neboto se pojavuva vino`ito. Na poljankata igraat decata od sedmo oddelenie. Formi za sega{no vreme mo`at da obrazuvaat i svr{enite glagoli so upotreba na svrznici ili ~esti~ki: ako, duri da, }e i dr. Primeri: Ako napi{ete doma{no, odime na izlet. Duri da gi pre~ekame, }e pro~itame najnovi vesti.
Sporedete i sogledajte! Otkako }e gi sporedite tabelite vo koi se prika`ani formi na glagoli vo sega{no vreme, menuvani po lica, }e gi sogledate nastavkite so koi se obrazuva sega{noto vreme.
Ednina
Mno`ina
a - grupa 1l. doa|a - m 2l. doa|a - { 3l. doa|a 1l. doa|a ‡me 2l. doa|a ‡ te 3l. doa|a ‡ at
i ‡ grupa 1l. misla ‡ m 2l. misli ‡ { 3l. misli 1l. misli ‡ me 2l. misli ‡ te 3l. misl ‡ at
e - grupa 1l. pleta ‡ m 2l. plete ‡ { 3l. plete 1l. plete ‡ me 2l. plete ‡ te 3l. plet - at
Zabele`avte deka vo treto lice ednina formite nemaat nastavka. Spored soglaskata na koja zavr{uvaat glagolite vo treto lice ednina, sega{no vreme, se odreduva glagolskata grupa na glagolite. Zatoa nad tabelite pi{uva: a-grupa, i-grupa i e-grupa.
Pro{irete gi znaewata!
Glagolot sum e nesvr{en glagol. Toj ima svoi formi za sega{no vreme, pretstaveni na tabelata. Ednina 1l. sum 2l. si 3l. e
Mno`ina 1l. sme 2l. ste 3l. se 23
Ve`bi Vo izvadokov koj sledi, pronajdete gi glagolskite formi vo sega{no vreme. <Deteto gi okokori o~ite: edinstven protest... Potem se zavrti. Zaplaka. Se povle~e. Toj gleda, slu{a: srceto mu se kine. Trae... Koga ostanaa sami, ¼ re~e: Nepravedno go rasta`i deteto!... Toa mo`ebi nikoga{ ve}e nema da ja poka`e ubavinata na svoite nemiri, mo`ebi nikoga{ nema da napi{e stih... I toa e mo`ebi poarno za nego!... Kojznae?... No, zar cvetot treba da svene, pred da ja raskrie svojata mirizba?...> (Ivan To~ko) Opredelete gi vidot, liceto i brojot na glagolite vo sega{no vreme od istiot izvadok. (Toa mo`ete da go pravite vo tabeli.) Primer: Glagol
Lice
Broj
Vid
okokori
treto
ednina
svr{en
Prodol`ete go zapo~natiot tekst so glagolski formi vo sega{no vreme (so svr{eni i nesvr{eni glagoli). Poglednete ja ilustracijata. Sedam i razmisluvam od kade da po~nam. Utre e vtornik i jas imam mnogu zada~i da srabotam. Re{iv: Odam vo biblioteka.
Ilustracija: Daniela Pan~evska
24
MINATO OPREDELENO NESVR[ENO I MINATO OPREDELENO SVR[ENO VREME (Imperfekt i aorist)
Povtorete gi znaewata!
Od {to se sostaveni prostite glagolski formi? Nabrojte gi prostite glagolski formi! Koi glagolski formi se vremenski? Opredelete koi glagoli vo nizava se svr{eni, a koi se nesvr{eni! igra{e, dojde, vikaa, vleze, istr~avme, izlegoa
Sporeduvame i zaklu~uvame! Pro~itajte gi re~enicite vo tabelite i sporedete go vremetraeweto na dejstvata. Voo~ete go i prisustvoto na govoritelot i vidot na glagolite. 1. 1. Mare pliva{e cel den. 2. Tie berea plodovi. 3. Site pi{uvavme lektira.
2. 1. Taa ispliva 500 metri. 2. Tie gi nabraa plodovite. 3. Site napi{avme lektira.
Dejstvata vo prvata tabela se slu~uvale vo traewe, vo prisustvo na govoritelot. Se obrazuvaat od nesvr{eni glagoli. Toga{, glagolite se vo minato opredeleno nesvr{eno vreme. Dejstvata vo vtorata tabela se zaokru`eni (se izvr{ile vo eden moment vo minatoto) vo prisustvo (ili so u~estvo) na govoritelot. Se obrazuvaat od svr{eni glagoli. Tie glagoli se vo minato opredeleno svr{eno vreme.
Sogledajte! Od tabelite koi sledat }e gi sogledate nastavkite so koi se obrazuvaat ovie glagolski vremiwa. 25
Ednina
Mno`ina
Ednina
Mno`ina
1l. odev
1l. odevme
1l. otidov
1l. otidovme
2l. ode{e
2l. odevte
2l. otide
2l. otidovte
3l. ode{e
3l. odea
3l. otide
3l. otidoa
Minato opredeleno nesvr{eno vreme
Minato opredeleno
svr{eno vreme
Da bide pojasno Nekoi glagoli od e-grupa i i-grupa vo treto lice mno`ina imaat nastavka -ja: potvrdija, izmija, ostavija, za~ekorija. Formi za minato opredeleno nesvr{eno vreme imaat i svr{enite glagoli, a gi obrazuvaat so: ako, da, }e i toga{ imaat drugi zna~ewa. Primeri: Ako ka`ev, }e mi zamerea. ]e dojdevme ako n# povikaa.
Primenete gi znaewata!
Pronajdete gi vo izvadokov glagolskite formi upotrebeni vo minato opredeleno nesvr{eno i svr{eno vreme i opredelete vo koe lice i broj se istite. <Lu|eto se ka~uvaa po ridot i se zamoruvaa. A na vrvot, ima{e du}an so ubav kristal i so osve`itelen ~aj od nane. Lu|eto vleguvaa da se napijat ~aj {to im se slu`e{e vo ubavi kristalni ~a{i. <Na `ena mi nikoga{ ne bi ¼ teknalo ova>, pomisli eden posetitel i kupi nekolku kristalni ~a{i, za{to tokmu ve~erta o~ekuva{e poseta: gostite }e bidat voodu{eveni od rasko{nata ubavina na ~a{ite. Drug tvrde{e deka ~ajot e duri i povkusen koga se slu`i vo kristalni sadovi, za{to tie podobro ja ~uvaat negovata aroma. Tret, pak, izjavi deka na Orientot za ~aj koristat kristalni ~a{i poradi nivnata vol{ebna mo}...?> (Paolo Koeljo) Prepi{ete go tekstot koj sledi na toj na~in {to }e gi transformirate glagolite od sega{no vo minato opredeleno svr{eno vreme. (Primer: Dve ku~iwa okolu nas igraa. Tretoto, najubavoto, se najde na osmatra~nica) <Dve ku~iwa okolu nas igraat. Tretoto, najubavoto, se nao|a na osmatra~nica. Zaludno go vikam. Frlame leb koj od torbata ni go iz26
vadi Pajo ‡ pesot ne prio|a. Ovie dve ku~iwa jadat ‡ toj samo nabquduva. Za mig se vturna da vrati edno jagne i povtorno e gore, na svoeto mesto. Gi sakame ovie dva pesa, zaedno so Pajo, da se borat, za da go privle~eme tretiot, <koj e najsilen vo celata planina>, kako Pajo {to go fali. Ni{to ne pomaga. Ni povikot, ni svire`ot. Samo gore, na osmatra~nicata od izdadenata karpa, mu se vee dolgata i temna griva na vratot. Pes koj znae koga, kako i {to saka. Se gleda deka Pajo so seta sila go saka i deka likuva {to pesot e na visina na ispitot: ne se odvojuva, bez pri~ina, od stadoto.> (Ferid Muhi})
Zada~a za doma Napi{ete sostav za edna ekolo{ka akcija vo koj }e koristite glagolski formi vo minato opredeleno nesvr{eno i svr{eno vreme. Naslovot opredelete go sekoj sam individualno. Na ~as ~itajte gi sostavite, razgovarajte za niv i vrednuvajte gi.
27
ZAPOVEDEN NA^IN (Imperativ) Sporeduvame i zaklu~uvame Razgledajte gi tabelite na koi se pretstaveni glagoli od trite glagolski grupi (a-grupa, i-grupa i e-grupa). Sporedete gi formite i zaklu~ete: vo koi lica ima direktna zapoved, vo koi lica ima indirektna zapoved, kako se obrazuvaat tie formi i vo koe lice nema formi za zapoved. Ova e na~inska glagolska forma. Ednina 1 lice 2 lice 3 lice
a - grupa / gledaj neka(da) gleda
i - grupa / broj neka (da)broi
e - grupa / spij neka(da) spie
i - grupa / odi neka(da) odi
e - grupa / jadi neka(da) jade
Mno`ina
a - grupa
i - grupa
e - grupa
i - grupa
e - grupa
da odime odete neka(da) odat
da jademe jadete neka(da) jadat
1 lice 2 lice 3 lice
da gledame da broime da spieme gledajte brojte spijte neka(da) neka(da) neka(da) gledaat brojat spijat
Zapomnete! Direktna zapoved se iska`uva samo za vtoro lice (ednina i mno`ina) (gledaj-gledajte, broj-brojte, spij-spijte, odi-odete, jadi-jadete). Indirektna zapoved za drugite lica se iska`uva so ~esti~kite da i neka i formite na sega{no vreme (da gleda, neka gleda, da gledaat, neka gledaat). Direktna zapoved se obrazuva na dva na~ina: 1. glagolite od a-grupata i glagolite od i-grupata i e-grupata ~ij op{t del e na samoglaskata, so nastavkite ‡j (ednina), -jte (mno`ina). (gledaj ‡ gledajte, broj ‡ brojte, spij ‡ spijte) 2. glagolite od i-grupata i e-grupata ~ij op{t del e na soglaska, so nastavkite ‡i (ednina) i ‡te (mno`ina) (odi ‡ odete, jadi ‡ jadete, tol~i - tol~ete). 28
Da bide pojasno Formi za prvo lice ednina nema. Od nekoi glagoli ne se obrazuvaat zapovedni formi: studi, treba, mo`e i sl. Odre~ni formi na zapovedniot na~in se obrazuvaat so ne pred glagolot, ili pak so nemoj/nemojte i da ‡ konstrukcija. Ne gledaj taka!
Nemoj da zboruva{ brzo!
Ne gledajte vamu!
Nemoj da vikate!
Ve`bi Prepi{ete gi re~enicite pretvoraj}i go iskazniot na~in vo zapoveden. (Primer: Jane pee stari pesni. Jane, pej stari pesni!) 1. Nie }e odime na izlet. 2. Ti kupuva{e novi knigi. 3. Doa|avte ~esto kaj nas.
4. Sedea i go gledaat zajdisonceto. 5. Ti sekoga{ nose{e doma{no. 6. Tawa ja ~uva sestri~kata.
Pronajdete gi formite na zapovedniot na~in vo izvadokot i opredelete go liceto i brojot vo koi se upotrebeni. <... ‡ Sedi, Dane, da porazgovarame!... ‡ Ajde, zaklati go ~asovnikot, potoni me vo nekoja hipnoza i pravi ne{to ‡ se po{eguvav! ‡ Zatvori gi o~ite, toa e prvata instrukcija. Relaksiraj go celoto telo, del po del. Sega }e odime nazad vo vremeto, da gi najdeme i drugite nezadovolstva vo tvojot `ivot...> (<Me|u sonot i javeto> ‡ Antoniot Krstev) Pronajdete zapovedni formi vo tekstovi od u~ebnikot. Mo`ete da organizirate natprevar po grupi, koja grupa za odreden vremenski period }e pronajde pove}e zapovedni formi.
29
PRILOZI Zapomnete! Prilozite se polnozna~ni zborovi koi naj~esto odat so glagolite i go objasnuvaat glagolskoto dejstvo spored: vreme, mesto, na~in, koli~estvo i dr. Sogledajte go mestoto na prilozite vo re~enicata i porazgovarajte za nivnoto zna~ewe. 1. Denes dobivme te{ka zada~a. 3. Taa pi{uva bavno. 2. Marko otpatuva nekade. 4. Toni mnogu se ispla{i. Voo~ivte deka spored zna~eweto prilozite se delat na nekolku grupi: A. prilozi za vreme: dewe, no}e, v~era, denes, sekoga{, sega, utre, nikoga{, vedna{, otsega, naskoro, zasega, ponekoga{ i dr. B. prilozi za mesto: nekade, nikade, gore, dolu, levo, desno, doma, nadvor, vnatre, tamu, vamu, daleku, blizu i dr. V. prilozi za na~in: brzo, bavno, lesno, te{ko, herojski, lo{o, poleka, hrabro, pla{livo, sosila i dr. G. prilozi za koli~estvo: malku, mnogu, nekolku, pove}e, pomalku, tolku, dvojno, dvapati, dovolno, nekolku, kolku, tretpat i dr.
Pro{irete gi znaewata!
Iako prilozite spa|aat vo grupata nemenlivi zborovi, nekoi od niv mo`at da se stepenuvaat, a nekoi i da se ~lenuvaat. Primeri: 1. Tato vikna silno, a dedo vikna posilno. 2. Taa pliva{e brzo, no jas isplivav najbrzo. 3. Denes dojdoa pove}eto od povikanite. Treba da vnimavate da pravite razlika pri pronao|aweto i upotrebata na pridavkite od sreden rod i prilozite za na~in. Primeri:
Te{ki sodr`ini u~ime te{ko. pridavka imenka
glagol prilog
Zada~i Napi{ete po tri re~enici so prilozi od sekoja grupa prilozi. Pronajdete gi prilozite vo izvadokov i opredelete vo koja grupa spa|aat. 30
<Be{e esen. Celoto semejstvo otpatuvavme nabrzina v selo, kaj moite baba i dedo. Sekoga{ pravime taka. Tato znae deka vo toa vreme v selo ima tolku mnogu rabota po nivjeto. Toj tamu izrasnal. Nivite ne se daleku i lesno se stasuva do niv. Bevme pove}e i rabotata ode{e brzo. Nekako naviknavme na tie esenski raboti. Otkako srabotivme dovolno, se vrativme doma, vo golemata, no ve}e stara ku}a na baba i dedo. Vedna{ sednavme okolu masata za{to bevme gladni. Mirisa{e na vrel ka~amak i selsko kiselo mleko. Otkako se najadovme, vedna{ legnavme. Sonot n# obzede mnogu brzo...> (Sne`ana Velkova) Pronajdete gi prilozite vo izvadokot i opredelete gi spored nivnoto zna~ewe. <Kowot tr~al po planini i dolini, preskoknuval reki i potoci, protr~uval niz livadi i poliwa. Mom~eto cvrsto se dr`elo za grivata, no poleka po~nalo da ja gubi silata i nemo}no padnalo na trevata. So prstite go doprelo svoeto lice i se v~udovidelo koga sfatilo deka e nabr~kano, a kosata i bradata sosem mu obelele ‡ po nekolku miga na beskrajna sre}a na ple}ite na najubaviot kow, mom~eto stanalo belokos starec. Vo rakata mu ostanale samo nekolku vlakna od srebrenata griva, kako dokaz deka nekoga{ go javalo najubaviot, najbeliot, najprekrasniot kow na svetot. A kowot so seta svoja mladost, rasko{ i ubavina i natamu tr~al niz poliwata i planinite i gi predizvikuval smelite mom~iwa.> (Du{ko Kralevski) Napi{i re~enici vo koi }e gi koristi{ prilozite: dobar, vreden, brz i ubav, nasproti pridavkite od sreden rod so ista forma. (Primer: Te{ki kamewa se strupolija na patot. U~eweto mu ode{e te{ko.)
31
PREDLOZI Zapomnete! Predlozite se nemenlivi (slu`beni) zborovi so koi se iska`uvaat razli~ni odnosi vo re~enicite. Tie nemaat sopstveno zna~ewe, pa konkretnoto zna~ewe go dobivaat koga se vo spoj so polnozna~nite zborovi.
Razgovarame i sogleduvame! Dodeka gi ~itate re~enicite, razgovarajte i sogleduvajte gi zna~ewata na predlozite vo niv. Decata se krieja zad vratata. Ja izbri{a potta so rakata. Sekoga{ zboruva na {ega. ]e ostanat pome|u edna i dve nedeli. Knigata e na sestra mi.
prostorno zna~ewe zna~ewe na sredstvo na~insko zna~ewe vremensko zna~ewe prisvojno zna~ewe
Spored sostavot, predlozite se podeleni na: prosti: v, vo, na, do, za, so, niz, pred, zad, po, kraj, me|u slo`eni: zaradi, poradi, otkaj, nakaj, pome|u, nasproti, pokraj
Pro{irete gi znaewata!
Predlogot vo ima i forma v. Koga se upotrebuva predlogot v? V sabota }e pravat rodenden. idno dejstvo (v) Ode{e tamu vo vikendite.
pred ~lenuvana imenka na v (vo)
Vo primerite koi sledat }e sogledate deka predlogot na ima pove}e zna~ewa. ]e dojdat na leto. (vremensko). Idejata e na Marija. (prisvojno). Istr~aa na ulica. (prostorno). Prilozite posle i {irum ne treba da gi upotrebuvame kako predlozi. 32
Pogre{no 1. Ti si posle mene. 2. [irum seta na{a zemja.
Pravilno 1. Ti si po mene. 2. Po seta na{a zemja.
Primenete gi znaewata!
Napi{ete re~enici vo koi }e gi upotrebite svrznicite: vo, v, na, so, po, za, zad. Odberete tekst od u~ebnikot vo koj }e gi pronao|ate predlozite i }e gi opredeluvate nivnite zna~ewa. Otkako }e ja razgledate ilustracijata, sekoj od vas pi{uva sostav na tema <U~ili{na pretstava>. Potoa gi potcrtuva predlozite koi }e gi upotrebi. ^itajte gi sostavite i opredeluvajte gi zna~ewata na predlozite.
Ilustracija: Daniela Pan~evska
33
SVRZNICI Zapomnete! Svrznicite se slu`beni, nemenlivi zborovi so koi gi povrzuvame zborovite vo re~enicata i gi povrzuvame re~enicite vo slo`enata re~enica. Spored strukturata ima dve grupi svrznici: 1.
prosti:
i, pa, no, a, kako, {tom, za{to, ili, deka i dr.
2.
slo`eni:
zatoa {to, pred da, tuku{to, taka {to, za da, me|utoa i dr.
Pro{irete gi znaewata!
Vo na{iot jazik ima svrznici koi se od tu|o poteklo: svrznikot no poteknuva od staroslovenskiot jazik, a oti od gr~kiot jazik. Ne treba da prifa}ame svrznici tu|i na makedonskiot standarden jazik, kako {to se: ali, nego, po{to, taka da. (Ne odime vo selo tuku na ezero. Dobiv petka bidej}i u~ev mnogu). Za svrznicite }e u~ite pove}e koga }e gi izu~uvate vidovite nezavisni slo`eni re~enici (A vo osmo oddelenie vidovite zavisno slo`eni re~enici).
Zada~i Pronajdete gi svrznicite vo re~enicive i odredete {to povrzuvaat (zborovi vo re~enici ili pak re~enici vo slo`eni re~enici). 1. Goran ni{to ne mu re~e, tuku se slu{na aplauz koj potoa grmna vo salata. 2. Goran ja izgovori vtorata replika svrten kon ^edo i s# ubavo te~e{e. 3. Od Goran se izbri{a tremata i toj kako golem artist koj ja odigral ulogata posaka da sedne do drugar~eto. 4. ]e te oble~eme vo po{tarska obleka i koga }e ti dadam znak, }e vleze{ na scenata kade {to }e te pre~ekaat ^edo i Dara i }e re~e{. 5. Ete, toa e s#, Gorane, tri re~enici i spas i za mene i za pretstavata. Napi{ete tri slo`eni re~enici vo koi }e upotrebite svrznici koi }e povrzuvaat zborovi, no i re~enici vo slo`enite re~enici. Pronajdete tekst vo u~ebnikot vo koj }e gi pronao|ate svrznicite i }e opredeluvate koi se prosti, a koi se slo`eni. 34
SINTAKSA (del od naukata za jazikot koj ja prou~uva re~enicata)
PREDMET ‡ vidovi predmet Zapomnete! ^lenot vo re~enicata vrz koj preminuva glagolskoto dejstvo se vika predmet. Martina donese jagotki.
Darko go vikna Goran.
Vo makedonskiot literaturen jazik ima tri vida predmet: direkten, indirekten i predlo{ki. Razgledajte gi primerite i voo~ete gi razlikite me|u vidovite predmeti. Jovan jade torta. Jas ja vidov Bojana.
Glagolskoto dejstvo direktno preminuva vrz predmetot (direkten predmet).
I donesov kniga na Maja. Mu kupiv podarot na Mile.
Predmetot go imenuva onoj na kogo mu e nameneto dejstvoto (indirekten predmet).
V~era igravme so Sa{o. Zboruva za kavgata.
Predmetot se povrzuva so prirokot so pomo{ na predlog (predlo{ki predmet).
Da bide pojasno Direktniot predmet odgovara na pra{awata {to? (za predmet) i kogo? (za lica). Traj~e pi{uva pismo. Ja po~ituvam baba.
([to pi{uva Traj~e?) (Kogo po~ituvam?)
Indirektniot predmet odgovara na pra{awata na kogo? i komu? Mu se nasmevna nemu. Im zablagodari na gostite.
(Na kogo mu se nasmevna?) (Komu mu zablagodari?) 35
Predlo{kiot predmet odgovara na pra{awata kogo? i {to? zaedno so predlogot vo re~enicata. Se dogovorija za sostanok. Veruvam vo vas.
(Za {to se dogovorija?) (Vo kogo veruvam?)
Ve`bi Pronajdete gi predmetite vo izvadokot i opredelete go nivniot vid. <Mom~eto se gordee{e so sebe. Nau~i va`ni raboti, kako {to se trgovijata so kristal, jazikot bez zborovi i znaci. Edno popladne, na vrvot od ridot zdogleda ~ovek koj se `ale{e deka po celata taa nagornina ne mo`e da se najde pristojno mesto kade {to bi mo`el ne{to da se napie. Mom~eto, ve}e znaej}i go govorot na znacite, go vikna starecot da porazgovaraat. - Ajde da im prodavame ~aj na lu|eto {to }e se iska~at na ridov ‡ re~e toj.> (Paolo Koeljo) Napi{ete po tri re~enici so sekoj od vidovite predmeti. Pronajdete gi predmetite vo izvadokot. Sogledajte na koi mesta mo`e da se upotrebat predmetite vo re~enicite. <Starecot go ispu{ti ja`eto, zastana so noga na nego i go krena harpunot kolku {to mo`e{e pove}e i so seta svoja sila, {to vo toj moment ja dobi, go zabode, i u{te edna{ vo stranata na ribata, tamu zad golemite gradni perja, koi se krevaat visoko vo vozduhot do visinata na ~ove~kite gradi. Toj po~uvstvuva kako `elezoto vleguva i se navedna nad nego i go zabode u{te podlaboko, a toga{ se opre i na nego so celata te`ina od svoeto telo. Toga{ ribata se pojavi `iva, makar {to smrtta be{e vo nea, i se krena visoko od vodata, poka`uvaj}i ja seta svoja ogromna dol`ina i {irina, seta svoja sila i ubavina. Izgleda{e kako da visi vo vozduhot nad starecot vo ~amecot. A toga{ padna, plesnuvaj}i vo moreto i go pokri so voda starecot i celiot ~amec.> (Ernest Hemingvej)
36
UDVOJUVAWE NA DIREKTNIOT I NA INDIREKTNIOT PREDMET Razmislete i sporedete! Vnimatelno sporedete ja strukturata na predmetite vo re~enicite. Direkten predmet 1. Tie jadea torta. 2. Dedoto donese pes. sporedi 1. Tie ja jadea tortata. 2. Dedoto go donese pesot.
Indirekten predmet 1. Nie mu rekovme. 2. Denes im se javiv. sporedi 1. Nie mu rekovme nemu. 2. Denes im se javiv nim.
Sogledavte deka predmetot mo`e da bide sostaven od eden zbor (imenka, kratka ili dolga zamenska forma) i od dva zbora (imenka i kratka zamenska forma i kratka so dolga zamenska forma), koga predmetot se udvojuva.
Zaklu~ete!
Ve`bi
Va`na karakteristika na makedonskiot jazik e udvojuvaweto na direktniot i na indirektniot predmet.
Udvojte gi predmetite vo re~enicive.
1. Mojata drugarka me izneveri. 2. Ja pre~ekavme srde~no. 3. V~era gi vidov.
4. Raspustot mi mina brzo. 5. Mnogu mu se nalutiv. 6. Jas im se obrativ.
Opredelete go vidot na predmetite vo re~enicite. 1. Taa ja podade rakata i poka`a kon yidot. 2. Stariot go krena pogledot i od svetilkata vo niv mu grgna crvenilo. 3. @enata dojde do nego i mu se zagleda vo liceto. 4. Go stegna kuferot i prosto potr~a napred kon Sarajanovo. 5. Mu se ~ine{e deka go prepoznava toa pokrevawe. (<Nema smrt dodeka yvoni> od D. Ba{evski) Napi{ete po pet re~enici za direkten i za indirekten predmet (udvoen i neudvoen). 37
APOZICIJA Sporedete, razmislete, zaklu~ete! Otkako }e gi pro~itate re~enicite, razmislete so kakvo zna~ewe se naglasenite zborovi vo niv. Sporedete gi mestata na koi se nao|aat naglasenite zborovi. Dali se menuva nivnoto zna~ewe so promena na mestoto vo re~enicata? 1. Vesna, mojata prva bratu~etka, otpatuva vo Danska. 2. Mojata prva bratu~etka, Vesna, otpatuva vo Danska. Naglasenite zborovi pretstavuvaat ~len vo re~enicata koj se narekuva apozicija. Taa e vtorostepen ~len vo re~enicata. Apozicijata se odnesuva na nekoj ~len vo re~enicata. Apozicijata dava dopolnitelni podatoci za ~lenot na koj se odnesuva. ^lenot na koj se odnesuva i apozicijata mo`at da si gi zamenat mestata, no toa ne go menuva zna~eweto vo re~enicata.
Zapomnete! Apozicijata e ~len na re~enicata koja ima isto zna~ewe so ~lenot na koj se odnesuva i go dopolnuva.
Povtorete gi znaewata!
Atributot i apozicijata se vtorostepeni ~lenovi. Pronajdete gi vo re~enicite koi sledat. 1. Dobriot trener, neodamna dojden vo klubot, postigna odli~ni rezultati. 2. Belata ku}a, blizu u~ili{teto, e najubava ku}a vo naselbata. 3. Letoska bev vo prekrasniot Ohrid, drevniot grad kraj Ohridskoto Ezero.
Ve`bi za primena na znaewata Napi{ete pet re~enici vo koi }e upotrebite atribut i apozicija. Pronajdete tekstovi od u~ebnikot so atributi i apozicii. 38
STRUKTURA NA SLO@ENATA RE^ENICA
Povtorete gi znaewata!
Oddelete gi prostite i slo`enite re~enici vo izvadokot. <Go ~ita taa pismoto i misli. Go prepro~ituva taa pismoto. Potoa sednuva pred golemata masa i po~nuva da pi{uva. Da mu odgovori na pismoto negovo. Po~nuva da odvetuva mol~e{kum.> (<Rastoka od {est utoki> od S. Guleski) Slo`enata re~enica sodr`i najmalku dva priroka. Toa zna~i deka nejzinata struktura ja so~inuvaat najmalku dve prosti re~enici.
Sporedete i zaklu~ete! Koja e razlikata vo slednite dve slo`eni re~enici vo odnos na podmetot? 1. Starecot izleze vo parkot i go povika vnukot Jane. 2. Ekipite se natprevaruvaa, a u~enicite navivaa. Prostite re~enici vo sostavot na slo`enata re~enica mo`at da imaat zaedni~ki podmet, a mo`at da imaat i razli~ni podmeti. Od primerov koj sledi }e sogledate {to se toa del-re~enici. Tatko mu dojde od pe~alba,
no ne donese ni{to
osven {to be{e bolen.
del ‡ re~enica
del ‡ re~enica
del ‡ re~enica
Oddelnite prosti re~enici vo sostavot na slo`enata re~enica se narekuvaat del ‡ re~enici.
39
Zada~i Napi{ete pet slo`eni re~enici i podelete gi na del-re~enici. (Na primer: [tom vlegoa gostite, taa izleze, i otide kaj baba ¼.) Poso~ete gi slo`enite re~enici vo izvadokot i opredelete gi del-re~enicite. <...Ovie mu raska`ale deka eden se udavil deneska, no ne znaat koj e. Pejo gi pra{al kolkumina trgnale utrinata i vedna{ ja razbral rabotata, no re{il da gi nasamari za nivnata glupost, pa im rekol: ‡ Lesno }e proverime, xanam. Ajde legnete ovde na pesokot i zabodete gi nosevite vo nego. Kolku dupki }e napravite ‡ tolkumina ste `ivi. Legnale selanite, gi zabodele nosevite vo `e{kiot pesok i napravile po edna dupka. Koga stanale, po~nal Pejo da gi broi ‡ izlegle devet! Se izraduvale selanite oti nikoj ne se udavil i mu dale na Peja od ribite da mu ja platat mudrata postapka, {to otkril deka se nema udaveno nieden od niv.> (Narodna prikazna) Sekoj u~enik pi{uva sostav na tema <Na ~asot po makedonski jazik>. Potoa, vo slo`enite re~enici koi gi upotrebil gi oddeluva del-re~enicite so crti~ka. Izrabotkite prezentirajte gi na ~as, a od najuspe{nite sostavi napravete yiden vesnik.
Ilustracija: Daniela Pan~evska
40
VIDOVI SLO@ENI RE^ENICI Postojat dve podelbi na vidovite slo`eni re~enici: spored me|usebnite odnosi na del-re~enicite i spored upotrebata na svrznicite.
Zapomnete! Koga del-re~enicite vo slo`enata re~enica ne zavisat edna od druga, se dobiva nezavisnoslo`ena re~enica. Primeri: 1. Nastavnikot zboruva{e, a u~enicite slu{aa. 2. Jana izleze i ja zatvori vratata. Koga edna del-re~enica e vo zavisen odnos od druga delre~enica vo slo`enata re~enica, se dobiva zavisnoslo`ena re~enica. Primeri: 1. Ne igraa dobro za{to ne bea podgotveni. 2. Tie }e dojdat {tom }e si otidat gostite.
Razmislete i zaklu~ete! Pro~itajte ja re~enicata, a potoa odgovorete na pra{awata po nea. Petre se pribli`i do Bojana za da ¼ go pro~ita pismoto. Od kolku del-re~enici e sostavena? Koja del-re~enica e zavisna, a koja del-re~enica e nezavisna? Vo zavisnoslo`enite re~enici ima najmalku edna glavna i edna zavisna del-re~enica. Glavnata re~enica mo`e da stoi i sama. Zavisnata delre~enica ja dopolnuva glavnata i ne mo`e da stoi sama. Sekoj }e uspee glavna re~enica
ako vlo`uva trud zavisna del-re~enica
Zapomnete! Slo`enite re~enici mo`at da bidat svrzni~ki i besvrzni~ki vo zavisnost dali del-re~enicite se povrzani so svrznik ili ne se povrzani so svrznik. 41
Primeri:
Zavrna silen do`d i site pobegnavme. Dojdete utre - }e podgotvime ru~ek.
Razmislete i sogledajte! Razgledajte ja {emava i besvrzni~kite re~enici. Najadi se - }e izleze{.
sogledajte edna va`na osobina na Najadi se i }e izleze{. Koga }e se najade{, }e izleze{. Ako se najade{, }e izleze{.
Sodr`inata na del-re~enicite vo slo`enata re~enica mo`e razli~no da se tolkuva. Zatoa tie mo`at da se transformiraat vo vidovi slo`eni re~enici.
Primenete gi znaewata!
Opredelete gi del-re~enicite vo slo`enite re~enici koi sledat i poso~ete go nivniot vid (zavisni i nezavisni). 1. Taa }e ja ostvari celta ako bide uporna. 2. Nie mnogu se trudevme, pa o~ekuvame uspeh. 3. Maja vleze, gi zede klu~evite i vedna{ izleze. 4. Ako dojdat site gosti, }e nema dovolno mesta. 5. Nie }e izlezeme nadvor koga }e zayvoni. Dopolnete gi prostite re~enici so dve ili pove}e delre~enici. 1. Nastavnikot gi povika. 2. Zoran zapea silno.
3. Sonceto izgrea rano. 4. Ku~eto lae{e cel den.
Napi{ete dve nezavisnoslo`eni i dve zavisnoslo`eni re~enici. Transformiraj gi besvrzni~kite re~enici vo svrzni~ki. 1. Dojdoa gosti ‡ bidete mirni. 2. Pa|a sneg ‡ site }e odime na pro{etka. 3. Nau~i ubavo ‡ izlezi nadvor. 4. Uporen si, }e ima{ uspeh. Transformiraj gi svrzni~kite re~enici vo besvrzni~ki. 1. Koga }e dojdam, }e se dogovorime. (Dojdi - }e se dogovorime). 2. Ako stane{ navreme, s# }e sraboti{. 3. [tom nasadi{ cve}e, so qubov }e ti vrati. 4. Koga }e dojde tato, }e mu donese podarok. 42
VIDOVI NEZAVISNOSLO@ENI RE^ENICI Vo makedonskiot jazik razlikuvame pet vida nezavisnoslo`eni re~enici: sostavni, sprotivni, razdelni, isklu~ni i zaklu~ni. Zabele{ka: Za ovie vidovi re~enici }e u~ite na narednite ~asovi, a za vidovite zavisnoslo`eni re~enici vo osmo oddelenie. SOSTAVNI NEZAVISNOSLO@ENI RE^ENICI
Razmislete i sogledajte! [to iska`uvaat del-re~enicite vo slo`enite re~enici koi sledat? So koi svrznici se povrzani del-re~enicite? Razmislete za interpunkcijata me|u del-re~enicite. 1. Sedev na skalite pred vlezot i se dosaduvav. (J. M. ‡ Georgieva) 2. Eden od trojcata kraj ogni{teto sripa i se upati kon na{ata grmu{ka. (J. M. ‡ Georgieva) 3. Ne{to {to jas go nemam nitu sum go imal. (J. Bo{kovski) 4. Toa go naluti kadijata, ta im podvikna. (S. Popov)
Zaklu~ete! Sostavnite nezavisnoslo`eni re~enici iska`uvaat istovremeni dejstva (prvata re~enica), dejstva koi sleduvaat ednopodrugo (vtorata re~enica), odre~ni dejstva (tretata re~enica), dejstva koi se posledica na drugi dejstva (~etvrtata re~enica). Svrznici za ovie re~enici se: i, pa, ta, ni, nitu, ne samo, {to-tuku. Pred svrznicite i, ni, nitu ne se pi{uva zapirka, a pred svrznicite pa i ta obi~no se pi{uva zapirka. Kaj sostavnite re~enici se javuva i slo`eniot svrzni~ki sostav ne samo {to-tuku (ama, no, ami, i). Primeri: Ne samo {to ne pla~ev, tuku za moe iznenaduvawe ne mi izbi niedna solza. (V. Podgorec) Ne samo {to dojdoa, ama i sosedite gi donesoa so niv. (G. Petrevski) Ne samo {to go skara, ami baba ‡ Mulon i mu se naluti. (V. Podgorec) 43
Primenete gi znaewata!
Pronajdete gi sostavnite nezavisnoslo`eni re~enici vo izvadokot. <No sonceto se izvi{uva{e i poleka po~nuva{e da ja namaluva senkata, ta nekoi lu|e se najdoa i na `e{tinata. ^ovekot Henro Bold, koj dotoga{ mol~e{e, sega go sle~e paltoto i si go stavi na rakata>. (<Nema smrt dodeka yvoni> od D. Ba{evski) Sostavete po edna re~enica so sekoj svrznik za sostavnite nezavisnoslo`eni re~enici. Pro{irete gi (transformirajte gi) re~enicite vo sostavni nezavisnoslo`eni re~enici. (Na primer: Goce ne dojde. Goce ne dojde, nitu prati poraka.) 1. Sonceto silno pe~e{e. 4. Navistina sme nemirni. 2. Trenerot go vikna. 5. Me ispla{i testot. 3. Jane dade vetuvawe. 6. Drvoto rascute vo maj. SPROTIVNI NEZAVISNOSLO@ENI RE^ENICI
Razmislete i sogledajte! Kakov e odnosot na del-re~enicite vo slo`enite re~enici koi sledat? So koi svrznici se povrzani del-re~enicite? 1. Glasot mu be{e tih, no vo nego trepere{e edna struna. (J. Bo{kovski). 2. Trajko pretrpna, no ne dade znak na vozbuda, ami mirno odgovori (S. Popov). 3. Prerano nau~iv za stradawata, a radosta s# u{te ja baram. (V. Podgorec). 4. Vinceto mi e staro, ama ne `alete go. (\. Abaxiev). 5. Ne se smeam, velam jas, tuku se raduvam. (P. M. Andreevski).
Zaklu~ete! Sprotivnite nezavisnoslo`eni re~enici izrazuvaat sprotiven odnos me|u sodr`inite vo del-re~enicite. Svrznici za ovie re~enici se: a, no, ami, ama, me|utoa, tuku. Pred site svrznici za ovoj vid re~enici se pi{uva zapirka. Posakuva{e velosiped, me|utoa `elbata ne mu se ispolni. Gi ~ekavme dolgo vreme, ama tie ne dojdoa. 44
Primenete gi znaewata!
Mesto svrznicite tuku i ami ne treba da gi upotrebuvate ali i nego. Neto~no:
Ima{e boici, ali gi zaboravi doma.
To~no:
Ima{e boici, ama gi zaboravi doma.
Zada~i Pronajdete gi sprotivnite nezavisnoslo`eni re~enici vo izvadokot. <Sneg nema{e odamna, no proletta be{e rana. Tie tr~aa po ugornicata i od celata ti{ina ja slu{aa samo svojata zadi{anost. Drvoto ne be{e daleku, no zemjata be{e meka i gi smaluva{e ~ekorite, a naokolu stoe{e ti{inata na ridot so zamrenosta na gradot dolu...> (<Pod usvitenost> od D. Solev) Transformirajte gi sostavnite nezavisnoslo`eni re~enici vo sprotivni nezavisnoslo`eni re~enici. 1. Gledam niz prozorecot i ne ~ekam nikogo. (Gledam niz prozorecot, no ne ~ekam nikogo.) 2. Glasot ne mu zatreperi nitu ima{e trema. 3. Ne me povikaa, pa i ne otidov na zabavata. 4. Nastavnikot ne n# vide, ta i ne n# opomena. 5. Ne ja ~u kritikata ni go interesira{e taa. Sostavete po edna re~enica so sekoj od svrznicite za sprotivni nezavisnoslo`eni re~enici.
45
RAZDELNI NEZAVISNOSLO@ENI RE^ENICI
A. Razdelni re~enici so ILI Sporedete i zaklu~ete! Kakvi dejstva se iska`ani vo re~enicite koi sledat? (Obrnete vnimanie na svrznikot.) [to zabele`avte vo odnos na interpunkcijata me|u del-re~enicite? 1. Ne{to re{avaa vo sebe ili razgovaraa so sebe. (\. Abaxiev) 2. Stariot trgna kon niv ili taka im se stori. (B. Pavlovski) 3. Zamol~i brzo ili tie }e te zamol~at. (K. M. Rumenova) 4. Ti ima{ um ili nema{? (V. Podgorec) So svrznikot ili se iska`uva vtora mo`nost (alternativa) za vr{ewe na nekoe dejstvo. Razdelnite re~enici so ili gi izrazuvaat ovie odnosi me|u dejstvata vo re~enicite: a) dejstva {to ne se isklu~uvaat (Prati ja ili dojdi i ti so nea.) b) dejstva {to se isklu~uvaat (Napi{i pismo ili javi se.) v) dejstva kako posledica (Nau~i dobro ili }e dobie{ slaba.) g) alternativni pra{awa (]e doa|a{ ili ne doa|a{?) Razdelnite nezavisnoslo`eni re~enici so svrznikot ili ne se oddeluvaat so zapirka.
B. Razdelni re~enici so povtoreni svrznici Sporedete i sogledajte! Razgledajte gi {emite i vo~ivte so kakvi zna~ewa se povtorenite svrznici. ili - ili Ili neka gi vratat, ili nie ne u~ime. (S. Janevski) bilo ‡ bilo Bilo da platea danok, bilo da ne platea. (S. Popov) de - de Decata de skokaat vo vodata, de nurkaat. (V. Podgorec) tu - tu I taka i ku}ite: tu ni pocrnuvaat, tu ni pobeluvaat. (P. M. Andreevski) ~as - ~as Liceto ~as ¼ blednee{e, ~as ¼ plamnuva{e (V. Podgorec) ni - ni Ne znae nikoj ni koj sum, ni {to sum. (J. Bo{kovski) nitu - nitu Nitu istorijata stoi na edno mesto, nitu lu|eto se isti. (D. Ba{evski) 46
Re~enicite so povtoreni svrznici imaat pove}e zna~ewa: za dejstvo kako vtora mo`nost (prvata tabela), naizmeni~no vr{ewe na dejstva (vtorata tabela), odre~no zna~ewe (tretata tabela). Pred site povtoreni svrznici vo razdelnite re~enici se pi{uva zapirka. Povtoreniot svrznik em-em e karakteristi~en za razgovorniot stil. Em }e sme poblisku, em }e sme somnitelni. (V. Vidi~evski) Em nau~iv dobro, em se zbuniv.
Primenete gi znaewata!
Sostavete razdelni nezavisnoslo`eni re~enici so zborovite: mol~i-zboruva, stoi-sedi, raboti-odmora, pla~e-se smee, odi-le`i. (Toj de mol~i dolgo, de zboruva premnogu.) Dopolnete gi re~enicite so razdelni nezavisnoslo`eni re~enici. 1. Ne razbra ni od ~asot. (Ne razbra ni od ~asot, ni nau~i od u~ebnikot.) 2. Ne znae{e nitu od kade doa|a. 3. Em postojano docni{. 4. Postojano isto: ~as doa|a nabrzina. 5. ]e ve kaznat bilo da se izvinite. Pronajdete tekst vo u~ebnikot vo koj }e gi opredeluvate del‡re~enicite vo slo`enite re~enici. Mo`ete da organizirate i natprevar po grupi (koja grupa najbrzo }e gi podeli slo`enite re~enici).
47
NEZAVISNOSLO@ENI RE^ENICI DOBIENI SO NI@EWE NA DEL-RE^ENICITE
A. Isklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici Zapomnete! Nezavisnoslo`eni re~enici kaj koi vrskata me|u del-re~enicite e polabava se narekuvaat isklu~ni i zaklu~ni re~enici. Vo niv edna sodr`ina (dejstvo) se nadovrzuva na druga sodr`ina (dejstvo).
Razmislete i zaklu~ete! So koi svrznici se nadovrzuvaat del-re~enicite vo primerite koi sledat? [to voo~uvate vo interpunkcijata kaj ovie re~enici? 1. Samo {to stasavme, jas gi ostaviv drugarite. (I. To~ko) 2. Tie }e bidat tvoi, samo da ja meni{ verata. (S. Popov) 3. Mene nikoj ne me pobaral, osven {to se javi edna starica. (V. Podgorec) 4. U{te e temno, samo od drugata soba slaba svetlina priniknuva. (B. Koneski) 5. Podgotvivme s# za na reka, edinstveno jas go zaboraviv sapunot. (V. Podgorec) Svrznici za isklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici se: samo, samo {to, osven {to, edinstveno, edinstveno {to. Me|u del-re~enicite vo sostavot na isklu~nite nezavisnoslo`eni re~enici se pi{uva zapirka.
B. Zaklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici Sogledajte! So koi modalni zborovi se povrzani del-re~enicite vo slo`enite re~enici koi sledat? [to se vr{i so modalanite zborovi so koi se povrzani? Voo~ete ja interpunkcijata kaj ovie re~enici. 1. Pri~ina za negovata radost, zna~i be{e mojot raskaz. (V. Podgorec) 2. ]e pobrza li esenta, sigurno }e gladuva{ proletta. (I. To~ko) 3. Devi pretrpna, verojatno go pla{e{e predavstvoto. (V. Vidi~evski) 48
So modalnite zborovi sigurno, zna~i, verojatno, se izveduva nekoj zaklu~ok. Pred modalnite zborovi obi~no se pi{uva zapirka.
Primenete gi znaewata!
Pro{irete gi re~enicite so zaklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici. 1. ]e se podgotvuvam mnogu. (]e se podgotvuvam mnogu, sigurno }e dobijam petka.). 2. Vredno ve`baa sekojdnevno. 3. Otidoa na Ohridskoto Ezero. 4. Povtorno zavrna silen do`d. 5. Ja kupi negovata kniga. Pronajdete gi zaklu~nite nezavisnoslo`eni re~enici vo izvadokov. <Dvete ekipi bea dobro podgotveni za natprevarot. Igra~ite izlegoa na terenot, verojatno bea sigurni deka publikata }e bide zadovolna od finalniot me~. Dvajcata igra~i igraa nedozvoleno grubo i dobija `olti kartoni. Sigurno be{e deka sudiite sudea ~esno, zna~i }e gledame interesen natprevar. Taka be{e. Gledavme ubav natprevar, igraa nere{eno, no najva`no be{e ‡ publikata verojatno, }e se vrati na tribinata>. (Od u~eni~ki sostav) Sostavete po edna re~enica so svrznicite za isklu~nite nezavisnoslo`eni re~enici. Sostavete tri zaklu~ni re~enici vo koi }e gi upotrebite modalnite zborovi: zna~i, verojatno i sigurno. Napi{ete po tri isklu~ni i zaklu~ni re~enici spored ilustracijata.
Ilustracija: Daniela Pan~evska
49
RE^NI^KI SOSTAV NA MAKEDONSKIOT JAZIK SPORED POTEKLOTO NA ZBOROVITE Leksika zna~i re~ni~ki sostav na eden jazik. Zboroven sostav e termin so koj se ozna~uva celokupnosta na zborovite {to go pretstavuvaat sostavot na eden jazik. Leksikata na eden jazik e oblast koja postojano pretrpuva promeni za{to taa mora postojano da se obnovuva i zbogatuva za da mo`e jazikot da gi zadovoli potrebite na lu|eto vo komunikacijata. Zborovite vo na{iot jazik mo`at da se podelat vo dve grupi: doma{ni i stranski. Najgolem broj zborovi vo leksikata na makedonskiot standarden jazik se od doma{nata leksika. Od dolunavedenata tabela obidete se da gi objasnite vidovite zborovi koi se sostaven del od na{ata leksika. Crkovnoslovenizmi Dijalektizmi
Neologizmi Internacionalizmi
uspokoi
~upe
kompjuter
gramatika
krasota
bunela
hotel
kvalitet
vozvi{i
panca
pe~ata~
legalno
Da bide pojasno Crkovnoslovenizmi se zborovi od slovenskite jazici navlezeni vo leksikata na makedonskiot jazik (zlodejanie, evangelie). Zborovite koi gi koristat lu|eto od opredelena teritorija na eden jazik se vikaat dijalektizmi (tam-tamu, moj{-mo`e{). Neologizmi se novosozdadeni zborovi, navlezeni vo jazikot so: sozdavawe zborovi od sopstveniot jazik (vino`ito), so zaemki od tu|i zborovi (telefon) i so preosmisluvawe na zborovite (sneg: na ekranot).(Za niv u~e{e vo {esto oddelenie.) Internacionalizmite se zborovi koi se sretnuvaat vo pove}e standardni jazici (teatar, opera, dekan, filozofija). Turcizmi: boza, }ebap, sarma, baklava. Toa se zborovi od turskiot jazik od koi nekoi ostanale vo na{iot jazik, a nekoi ne e mo`no da se zamenat. 50
Ve`bi Prepi{ete go tekstot na toj na~in {to dijalektizmite }e gi zamenuvate so zborovi od literaturniot jazik. ‡ Pri s# {to ne mi dava{e ~esta da ti ja daam }erka mi za nevesta ‡ mu rekol carot na knazot ‡ arno ama ti me poslu{a i se nau~i zanaet za da mo`i{ }erka mi da ja rani{. Ne oti za sega ti ima{ nu`da od zanaat da se rani{, ami treba da znai{ oti vekov je skala, ta edni se ka~uaat, druzi sleguaat i osiroma{uvaat, a tie {to imaat zanat ni umiraat ni pak o`ivuat, ami si `iveat esnafski. Ete zatoa te naterav, ~estiti zete, da se nau~i{ zanaat, da posle da ti ja daam }erka mi. (Narodna prikazna) Otkako }e gi pro~itate tekstovite, oddelete gi zborovite koi ne vi se jasni i so pomo{ na nastavnikot i soodveten re~nik, pronajdete nivno tolkuvawe. Obidete se da doznaete pove}e i za nivnoto poteklo (turcizmi, dijalektizmi). <[to mu do{ol Crna Arapina, {to kondisal pod Soluna grada, pod Soluna, dolu vo livadi. Glava ima kolku eden kazan, u{i ima kolku dva taruna, o~i ima kolku dva {inika. On mi saka golema taina...> * * * <I odea tie {to odea, gi dogleda kralot od divani, kral ja vikna svoja mila }erka, si ja vikna na divan visoki i ja u~i svoja mila }erka: - Aj, ti tebe, }erko Angelino, aj vlezi si {arena odaja, da otklu~i{ {arena kov~ega, izvadi si rubo devoj~insko, promeni se, lepi naru`i se...> (Narodna pesna)
51
PRAVOPIS NA ODDELNI FORMI Zapomnete! Pravopis zna~i pravilna primena na pravopisnite znaci i na pravilata za pi{uvawe. Pravilata vo pi{uvaweto treba da gi po~ituvame i da gi primenuvame, a so toa ja doka`uvame i qubovta kon maj~iniot jazik i po~itta kon nego.
Primenete gi znaewata!
Dosega ste prou~uvale pove}e pravila za pravopisnoto izrazuvawe. Vnimatelno sledej}i gi objasnuvawata koi sledat, }e se potsetite na nekoi od niv, no i }e gi pro{irite svoite znaewa. Vo minato opredeleno nesvr{eno i svr{eno vreme, glagolite od i-grupa i od e-grupa, ~ij op{t del zavr{uva na samoglaska, imaat nastavka ‡ ja. Primeri:
(tie) kroeja, (tie) seeja, (tie) stoeja, (tie) potvrdija, (tie) izmija
Pri obrazuvawe na zapovedniot na~in, vo vtoro lice mno`ina, nastavkata ‡te se dodava na osnovnata samoglaska, kaj glagolite od ‡i i ‡e-grupa. Primeri:
delete, vezete, pletete, odete, tol~ete
^esto se gre{i vo upotrebata na soglaskata j. Treba da se naglasi deka me|u dve samoglaski, ne pi{uvame j. Primeri:
broi, broite, nie, nekoi, svoe, ni~ie, vrie, `nee
Se slu~uva soglaskata q da se pi{uva namesto l; no q ne se pi{uva nitu pred j. Primeri:
klu~, lut, bilka, lupi, krilja, reljef, iljada
Soglaskata w se pi{uva vo nastavkite ‡we, -wa, -wak, -iwa. Primeri:
52
bawa, diwa, bawarka, dvi`ewa, korewa, imewak, vremiwa
Se gre{i i vo upotrebata na soglaskata v. Vo svrznicite zatoa, me|utoa i potoa ne se pi{uva v. Isto taka, vo treto lice mno`ina vo minato opredeleno vreme ne se pi{uva v (zedoa, rekoa, bea, imaa).
Pro~itajte i sporedete preku zada~a! Na sekoja klupa treba da ima po eden Pravopis na makedonskiot literaturen jazik. So pomo{ na nastavnikot i so rabota vo parovi (dvojki), pronajdete gi i ~itajte gi pravilata za pi{uvawe na samoglaskite. Potoa sporeduvajte gi so naj~estite gre{ki koi gi pravite vo pismenoto izrazuvawe. Sekoj u~enik neka ja donese tetratkata vo koja gi izrabotuvate pismenite raboti. Razgovarajte za napravenite pravopisni gre{ki koi nastavnikot vi gi obele`al.
Ilustracija: Daniela Pan~evska
53
LIRSKI PESNI SOCIJALNI PESNI Prisetete se! Na kolku rodovi se deli literaturata? Koi se elementite na lirskata pesna? Za koi vidovi lirski pesni ste u~ele do sega? Pro~itajte gi slednive pesni i sporedete ja sodr`inata so onie koi ve}e ste gi u~ele.
RABOTNIK Po zemnici vla`ni no}evi te`at, a vekovi ta`ni na srce le`at.
a mladost ‡ crnina po skeliwa mina, s# malter si nosev, bez stra se jazev.
A brzam sabajle i poln so gajle u mugra da stanam limwa da fanam.
A sega me svilo ‡ zloto me pie i drago i milo bez den }e zgnie.
S# rabota sakam, po klubovi akam, a nikoj me nej}e ‡ eh, star sum ve}e.
Do koga li vaka {epot bez ekot? Pa dosta sme bra}a, robja na vekot.
S# taka se molknam partalav ‡ kalen, s# taka go tegnam `ivotov `alen,
Od maten ni pogled da molsne veda da stokmime dovlet za na{'te ~eda.
Kole Nedelkovski
Tomo Vladimirski, Portret na rabotnik 54
@ETVA ...Se sobrale, se nabrale, oj Jano, Jano site momi malinkovi, oj Jano }e si odat pusto pole na `etva, da si `neat taa bela p~enica... ... ... ... ... ... ...
...[iroko pole ko~ansko bela p~enica sum `nealo, p~enica {estoredica, tro{ka sum lebec ne jalo, kapka sum voda ne pilo... Narodna pesna
PLADNINA ...Pladnina, majko pladnina, da znae begot pravina, ru~ek bi mi donel kaj taa voda studena kaj taa treva zelena...
Narodna pesna Razgovarame Kakva maka mu le`i na srceto na rabotnikot opean vo pesnata od Kole Nedelkovski? Kade odi nautro toj i so kakva misla? Zo{to nikoj ne saka da go vraboti? Kako izgledal rabotnikot? Kade mu minala mladosta? Kakva misla mu se roi vo umot? Zo{to rabotnikot se sporeduva so rob? [to simbolizira vedata (molskavica) vo o~ite na stradalnikot? Zo{to narodniot peja~ poleto kade {to `nee go narekuva <pusto>? (Vo pesnata "@etva") Kakov e odnosot kon `etvarite? Vo kakvi uslovi se odvivala `etvata? Vo koi delovi od pesnata ja voo~ivte neednakvosta me|u lu|eto i ne~ove~niot odnos kon trudot na rabotnicite? Sporedete go jazikot na koj se napi{ani narodnite pesni so onoj od pesnata na Kole Nedelkovski. Pronajdete sli~nosti i razliki. 55
ď ˛ Zapomnete!
Vo socijalnite pesni poetite gi iska`uvaat svoite misli i ~uvstva za nepravdite koi gi do`ivuvaat ugnetenite i eksploatiranite rabotnici. Motivite vo niv se: socijalnata neednakvost me|u lu|eto, bedata vo koja `iveat siroma{nite rabotnici, nepravdata da rabotat mnogu, a da zarabotuvaat malku, `elbite na poetite za podobar `ivot na onie koi `iveat od svojot trud. ^esto vo pesnite svoeto stradawe gi iska`uva i poetot za{to i toj e del od niv, pa zatoa so posebna emotivnost pee za onepravdanite, a so prezir kon ugnetuva~ite zalagaj}i se za podobar `ivot. Vo makedonskata literatura socijalni pesni pi{uvale: Ko~o Racin, Kole Nedelkovski, Konstantin Miladinov, Rajko @inzifov i drugi poeti.
Za avtorot ď Ź Kole Nedelkovski e roden vo s. Vojnica, Vele{ko vo 1912 godina vo siroma{no semejstvo. Po zavr{uvawe na osnovnoto obrazovanie, poradi siroma{tijata, bil primoran da go prekine {koluvaweto i da u~i zanaet. Kaj nego `elbata za literatura se javila vo najrana vozrast. I pokraj borbata so te{kiot `ivot, na{ol vreme da gi vospee svoite ~uvstva na qubov kon rodnata zemja, kon rabotniot narod i kopne`ot za sloboda. Objavil dve stihozbirki <Molskavici> (1939) i <Pe{ po svetot> (1940). Stapil vo prvite borbeni redovi protiv fa{izmot, a se dru`el i so Ko~o Racin. Zaginal na 2 septemvri vo 1941 godina kako ~len na diverzantska grupa. 56
Zada~a Pro~itajte ja pesnata <Denovi> od poetot Ko~o Racin i pronajdete gi sli~nostite vo sodr`inata so prethodno analiziranite pesni. Poso~ete gi izraznite sredstva i diskutirajte za kompozicijata na pesnata.
DENOVI Kako na vratot |erdani niski kamewa studeni taka na ple{ki denovi legnale ta nate`nale. Denovi li se ‡ denovi argatski maki golemi! Stani si utre porano dojdi si ve~er podocna, nautro radost ponesi nave~er taga donesi ‡ aj, pust da e, pust da bi ostanal `ivot ku~e{ki! Rodi se ~ovek ‡ rob bidi rodi se ~ovek ‡ skot umri, skotski cel `ivot raboti za drugi, tu|i imoti. Za tu|i beli dvorovi kopaj si crni grobovi! Za sebe samo rgaj si za sebe maki trgaj si ‡ ni`i si |erdan denovi ni`i si alki kovani, ni`i si sinxir `elezen okolu vratot navezen. Ko~o Racin
Proverete gi znaewata! Pronajdete i analizirajte, sodr`inski i kompoziciski, umetni~ki i narodni socijalni pesni. Prezentirajte gi svoite bele{ki na ~as. 57
LIRSKO-EPSKI TVORBI ELEGIJA Dodeka ja ~itate pesnata, razmislete kakvi ~uvstva preovladuvaat vo nea. Zapi{ete gi zborovite koi ne gi razbirate.
MAJKA ANGELINA SI JA TA@I SVOJATA ]ERKA Lele, lele jas sirota, jas sirota od gospoda, da mi umre Razdelina. Nemoj }erko, nemoj slatka, nemoj, }erko, ne kandisuj, da ostavi{ tvoja majka za da bidi kukavica. Nemoj }erko, nemoj slatka, ne predavaj tvoja mladost, za da vleze{ v crna zemja: crna zemja e studena, tamu ima crna zmija, crna zmija troglava, }e ti pie tvojte o~i; tamu ima mnogu crvi, }e ti jadat tvojta snaga, tvojta snaga fidanlija. Ti se molam, Razdelino,
povrati se u{te edna{ otkaj {to si kinisala, na`ali se, povrati se, nemoj odi drug vilaet, oti, }erko, koj{to o{ol, koj{to o{ol, ne se vratil. Oti ti si mnogu bolna i ne mo`i{ da doodi{. Poslu{aj me, zlatna }erko, tebe majka ne te la`i. Progovori u{te edna{, i na majka da i ka`i{ kaj te boli tvoe srce, tvoe srce otrueno od pustine gorki bilki; dali od niv ti se zgnasi, da {to si se namurtila?
Narodna pesna
Objasnete gi zborovite koi ne gi razbravte so pomo{ so nastavnikot ili pobarajte gi vo Re~nikot na nepoznati zborovi (vo u~ebnikot). Kakva slu~ka e opejana vo narodnata pesna? Kakov ton i raspolo`enie preovladuva vo pesnata? Koi belezi na narodnoto tvore{tvo gi voo~ivte vo pesnata?
Zapomnete! Lirska pesna vo koja se opeani ta`ni ~uvstva i raspolo`enija se vika elegija. Imeto go dobila od gr~kiot zbor elegion {to zna~i ta`alenka. Pri~ini za ta`nite raspolo`bi na poetot mo`at da 58
bidat: smrtta na nekoj blizok, `al za mladost, zagubena qubov, posakuvana sre}a, osamenosta. Vo elegiite se opejuvaat ta`ni ~uvstva poradi sostojbite vo tatkovinata, izgubenata sloboda i sl. Elegii vo makedonskata literatura pi{uvale: Ko~o Racin, Kole Nedelkovski, Aco [opov i drugi avtori.
Proverete gi znaewata! Za da gi proverite znaewata za elegiite, pro~itajte ja slednava pesna i analizirajte gi: motivot, poetskite sliki, izraznite sredstva i jazikot na koj e napi{ana.
ELEGII ZA TEBE 1 V~era si pojdov naminav niz taja gora zelena pod tija buki visoki pod }ilim senki {iroki. Odev so glava zamaen navednat, mrtov, za~maen, odev so grutka na srce i karakamen na gradi. Dej gidi goro zelena! Dej gidi vodo studena! Pilcite peat ‡ ti pla~e{ sonceto gree ‡ ti temnee{! Ako gi krie{ koskite na deli mladi junaci, tuka {to le`at po tebe zad tija temni dubravi, zo{to gi tae{ pesnite? Zo{to pod tebe drvjata i na drvjata grankite i na grankite lisjata {umolat skri{no tagovno? 2 Tamu gore na neboto zora rudi, zemja budi, den moravi {iri krila i alova to~i svila;
tamu zora crvenee, moe srce mi venee. Iskopajte dlabok bunar izvadete ladna voda natopete luti rani da ne gorat, da ne bolat. Zoro zlatna i rumena! Zoro slatka posestrimo! Ti izgreva{ nadaleku, dali edna{ }e izgree{ silno, silno, duri milno nad dolovi i nad gori nad poliwa i nad reki nad mojata tatkovina? 3 Iscedete, ograbete pot i trud, i mesa goli, Usta pusta zatvorete Da ne ka`e oti boli. O~i crni iskopajte da gledaat ne davajte, race ma{ki prekr{ete srce luto naranete. 59
Ugasnete i svetlini! Mrak da bide ‡ karakamen! Ima, ima v temninata, ne{to `ivo pak da sveti: ima bolki vo du{ata,
ima du{i naraneti. Bolka boli ‡ bolka gori bolka pe~e, du{a mori. A bolkata koga sveti, te{ko, te{ko, te{ko kleti!
Ko~o Racin Pronajdete i analizirajte elegii od drugi avtori. Sporedete gi i diskutirajte za nivnite osobenosti.
Bidete kreativni! Napi{ete stihovi, (sekoj u~enik gi odbira motivot i naslovot po sopstvena `elba) vo koi }e iska`ete elegi~ni ~uvstva. Napravete prezentacija od najuspe{nite tvorbi.
Nacionalen park Gali~ica
60
BALADA Podgotvete se za ~as Pro~itajte gi pesnite i razgovarajte kako gi do`ivuvate nastanite koi se opeani vo niv. Zapi{ete zborovi ili izrazi {to ne vi se jasni, a potoa objasnete gi zaedni~ki.
BALADA ZA PRADEDOVSKATA PU[KA 1. Negde v zemja, pod gol kamen, v osamena jama vol~a, pritaena, zakopana pradedovska pu{ka mol~i. 2. Ja zakopal edna ve~er pradedo mi ~elnik ‡ Jane so vozdi{ka: <Eh, da mo`am za posleden boj da stanam!> 3. Kumitata edno leto v zajdisonce zavek za{ol, po dvaeset leta sin mu pod div korov pu{ka na{ol. 4. Aramija i toj stanal ‡ i brat roden bil na risot, za vnucite svoi idni biel bitka na sto visoj. 5. Od koleno na koleno so godini bilo taka, i pu{kata odmazdnica vo moja se na{la raka.
61
6. Jas so nea atakuvav, kako znaev vodev ~eta, nedorasnat, neizrasnat pod istrel go menev svetov. 7. Denes â&#x20AC;Ą koga od vrv kopje pobedni~ko gree zname, buntovnata luta pu{ka pak mol~i pod studen kamen. 8. Pritaena, zatraala â&#x20AC;Ą pepel stanal vragot temen, no pak edna{, ako treba, za boj sin mi }e ja zeme.
Slavko Janevski ZAQUBILE SE DVE LUDI MLADI Zaqubile se, du{o dve ludi mladi, dve ludi mladi, dve axamii, ne mi umeat kak da se qubat: moma ja qubi so crni o~i, ludo go qubi so suvogrozje. Mi gi do~ula ku~ka ma{tea, ta mi oti{la na novi pazar, ta mi kupila gorka voda, ta mi otrula dve ludi mladi. Ludo mi umre kun pladninata, moma mi umre kun kve~erina. Ta mi do~ula ku~ka ma{tea, ta mi pregnala ~etvorna kola, ta gi odnesla me|u dva druma; moma zakopa me|u dva druma, ludo zakopa me|u tri drumje. Moma izleze dolga loznica, ludo izleze crven trendafil. Odo{to qubov {to si imale, moma mi pu{ti loza kun ludo, ludo mi pu{ti mi{ka trendafil, mi{ka trendafil kun mala moma.
62
Odo{to qubov {to si imaa, dvajcata mladi mi se zdru`ija. Pak si do~ula ku~ka ma{tea, ta si oti{la duri doma e, i ta si zela ostrono sor~e, ta mi oti{la me|u dva druma, ta mi isekla dolga loznica; pak si otide me|u tri drumje, ta mi isekla crven trendafil. Ta mi oti{la duri doma si, ta mi zapali dva silni ogna, ta mi izgore dolga loznica, ta mi izgore crven trendafil, ta mi se stori belana pepel. Ta ja sobrala belana pepel, ta ja frlila vo gradin~eto; ta mi izleze ramen bosiqok, {to mi go nosat sve juna~iwa, sve juna~iwa pod fesoine, a devojkine pod pazuine, a de~iwana vo ra~iwana.
Narodna pesna
Razmisluvame, razgovarame Za{to poetot veli <pradedovskata pu{ka mol~i>? Kako se prenesuvala tradicijata na pradedoto Jane? Koj s# ja koristel pu{kata? Kakva e nejzinata sudbina denes? Kakva razlika vo sodr`inata otkrivte vo sporedba so narodnata pesna? Kakov nastan opeal narodniot peja~? Koj se sprotivstavil na qubovta na mladite? [to s# storila ma}eata da ja uni{ti sre}ata na dvajcata vqubeni? Vo {to se olicetvoruvala qubovta na mom~eto i na devojkata? Koi lirski, a koi epski elementi gi otkrivte vo pesnite? Analizirajte ja strukturata na pesnite i opredelete gi sli~nostite i razlikite. Koi stilski figuri gi otkrivte vo niv? Poso~ete gi stihovite vo koi gi voo~ivte. Preraska`ete gi sodr`inite na baladite.
Zaklu~ete! Balada e lirsko-epska pesna so epski i lirski elementi koja so mnogu ~uvstva opeva nekoj nastan koj ~esto zavr{uva tragi~no. Lirskite elementi se vrzani so emocionalnosta, a epskite so raska`uvaweto nastan so dramska napnatost. Vo osnova na baladata obi~no e sudir na sprotivnosti, na primer, qubovta i dobrinata kako `rtvi na zloto i omrazata. Sepak, nad s# ostanuva nade`ta koja nikoga{ ne umira.
Nau~ete pove}e! Baladata se javila vo XV vek vo srednovekovnata literatura a imeto poteknuva od italijanskiot zbor BALARE {to zna~i igram. Na po~etokot bila vesela pesna pridru`ena so igra i muzika. Baladata mo`e da bide umetni~ka i narodna. Vo makedonskata literatura bala-di pi{uvale: Ko~o Racin, Aco [opov, Bla`e Koneski, Slavko Janev-ski i dr. 63
Proverete gi znaewata! Pro~itajte ja i analizirajte ja pesnata od Ko~o Racin opfa}aj}i ja sodr`inata i strukturata. Podelete se vo tri grupi i otkrijte gi: motivot, poetskite sliki i stilskite figuri. Potoa analizirajte gi: rimata, ritamot, strukturata na strofite, osobenostite na jazikot i specifi~nite zborovi. Srabotenoto prezentirajte go i diskutirajte. Napravete sporedba so ve}e analiziranite elegii i najdete sli~nosti i razliki.
BALADA ZA NEPOZNATIOT
64
Natamu ‡ v pole bitolsko ~emree vrba prokleta ‡ pod vrbata neznaen grob, v grob le`i vojnik nepoznat.
I koga site minea pokraj vrbata stu{ena ‡ delii se zapiraa neznaen brat si vikaa:
Le`i ot vojna svetovna, le`i ‡ ve}e zemjosal ‡ silna go taga izela za deka tuka zaginal.
<Ja stani, more, jabanec na oro so samovili! Zora se zori ‡ petlite skoro }e v selo propeat!>
Nikoj kraj nego nema{e ‡ vi{noto nebo vrz nego, zemjata skri{na pod nego ‡ nad grobot vrba stu{ena.
A toj ot grobot tepka{e duma vrz duma ~emerna: <Minete, bra}a, vrvete, ne sum vi lika ‡ prilika!
A tade ‡ v gori zeleni v suma grobi{ta le`ea delii ‡ otbor junaci za tatkovina padnati.
Koj umrel za tatkovina i za ~ove~ki pravdini ‡ kade vas, bratko, ne ginel, so vas do vekot `iveel.
V polno} se nad nim drvjata od `alba silna svivaa ‡ gorskite bistri ezerca v silna svetlina svetea.
Vie mu pesna peete, vie go s pesna `alite, taka se site ra|ate i taka si umirate!
I ot nim ‡ samovilite edna po edna idea ‡ ot grob do grob go digaa junak do junak ‡ na oro.
A tuka ‡ zo{to padnaf ja? zo{to me kur{um proniza, zo{to me zemja pritisna ‡ za kogo ludo zaginaf?
Ka`ete, bra}a, ka`ete, ka`ete ‡ pa pominete ‡ mene me ni{to ne diga, moata smrt e ‡ karasmrt!>
Nemea ‡ tuku petlite v seloto vedna{ pisnaa ‡ samovilite v gorite s delii v raci lisnaa!
Delii glavi vednea, nemaa samovilite ‡ te{ko na tia, gorko im taka {to ginat na vojna!
Pusto ostana poleto, pusto zazori zorata ‡ ~emree v pole vrbata, ~emree ‡ ta`i nepoznat.
Ko~o Racin Za avtorot Ko~o Racin e roden vo Veles vo 1908 godina, vo siroma{no grn~arsko semejstvo. Vistinskoto ime mu e Kosta Apostolov Solev. Bidej}i nemal materijalni sredstva, po zavr{uvaweto na prviot klas go napu{ta {koluvaweto i raboti na zanaetot na tatka si kako grn~ar. Racin poka`uval golema qubov kon knigata. Zatoa, na tavanot, na sve}a, ~ital po celi no}i. Vo 1934 godina vlasta ja otkriva grupata vo koja rabotel Racin. Osuden e na ~etiri godini zatvor, a kaznata ja izdr`uva vo zatvorot vo Sremska Mitrovica. Vo 1938 godina, vo Samobor, blizu do Zagreb, Racin ja objavil zbirkata pesni Beli mugri na makedonski jazik. Pojavata na ovaa stihozbirka ima golemo zna~ewe za sovremeniot makedonski literaturen jazik. Za vreme na okupacijata Racin bil interniran vo Bugarija, a po vra}aweto oti{ol vo partizani.Vo 1943 godina tragi~no zaginal. Racin e socijalen i revolucineren poet. Pokraj zbirkata Beli mugri, Racin ostavil i nekolku drugi nedovr{eni dela: romanot Afion, poemata Jane Sandanski i nekolku raskazi i studii.
65
ROMANSA ^itaj}i gi pesnite, razmisluvajte kakvo bilo raspolo`enieto na nivnite avtori pri opejuvaweto na ~uvstvata. Zapi{ete gi zborovite koi ne gi razbirate.
PITAL JA STOJAN BOJANA Pital ja Stojan Bojana, pital ja za tri godini majka ¼ ne ja dava{e, Bojana mi go saka{e mi stana bela Bojana, mi vleze zemni kerali, otklu~i kov~eg {areni, belo si ruvo izvade, i lepo mi se promena, si posla ramni dvoroi, si posla meka postela, legna Bojana da spie od nafal mi e umrela. I ja dogleda majka ¼ , rasplete kosi nad nea, vikna si tagi po nea. Bra}a ¼ lepo govorat: <Majko le, mila majko le! Da pojme v gora zelena, da zejme zmija lutica, i ¼ kladoa v pazuva, pak Bojana ne mrdnala! Pak ¼ govorat bra}a ¼ : <Majko le, mila majko le! da zejme `ivi jagleni, a ¼ kladime v pazuva, ak e od nafol umrena, Bojana }e se razbudi>. Zedoa `ivi jagleni
i ¼ kladoa v pazuva, pak Bojana ne mrdnala! Pak si govorat bra}a ¼: <Majko le, mila majko le! Da go vikneme Stojana, ak e od nafol umrena, Bojana }e se razbudi>. Toj se vedna nad nea, ¼ segna v pazuva, Bojana mi se razbudi. Bojana lepo govori: <Majko le, mila majko le! [to bev si lepo zaspala>. <]erko le, mila }erko le! Koga ti zmija kladovme, kak ne te zmija izede? Koga ti ogan kladovme, kak ne te ogan izgore?> <Majko le, mila majko le! koga mi zmija kladovte, kak da me rosa obrosi, koga mi ogan kladovte, kak da me sonce ogrea>. <Bojano, }erko Bojano! Koga ti segne v pazuva kako ne mi se upla{i?> <Majko le, mila majko le! Za{to mi segna v pazuva so nego da se }erdosam>.
Narodna pesna 66
VE^NA QUBOV Polu srce, polu kamen ‡ bev nekoga{ jas: polu stud i polu plamen mojata krv i strast.
Da odleta kon svetlosta, kon nebo i raj kon zorata, kon radosta, kon ve~niot maj.
No, kamenot ti go stori da izgori set, i srceto preku gori da razvie let.
Da odbere negde za nas nekoj ubav kat, za qubovta mirno mesto pod svodot ni zlat.
I Boga go moli tamo i vo ovoj ~as: da mi prosti za{to ve~no }e te qubam jas. Jovan Joanovi} Zmaj
Razmislete, razgovarajte! Objasnete gi zborovite koi gi zabele`avte kako nejasni. (Pobarajte vo Re~nikot na nepoznati zborovi). Koja tema dominira vo dvete pesni? Kakov nastan e opean vo narodnata pesna? [to storile bliskite na Bojana za da ja o`iveat? Koj bil lekot za Bojana? Kako zavr{uva qubovta me|u mladite? Na kakov na~in se slavi qubovta vo ovaa pesna? Kakvi ~uvstva se isprepletuvaat vo narodnata pesna? Koi humoristi~ni elementi gi otkrivte vo narodnata pesna? Analizirajte go razvojot na dejstvoto vo pesnata! Poso~ete gi lirskite i epski elementi vo narodnata pesna. Koi elementi se sli~ni vo sodr`inite na dvete pesni? Opredelete gi poetskite sliki vo pesnata <Ve~na qubov>. Kakvi ~uvstva preovladuvaat kaj poetot J. J. Zmaj na po~etokot, a kakvi na krajot od pesnata?
Zapomnete! Lirsko-epska pesna, ~esto humoristi~na, so nenadejni presvrti vo dejstvoto i so neo~ekuvani re{enija, se vika romansa. Vo nea dominira temata za qubovta koja po niza peripetii se ostvaruva. Ovie pesni ja slavat qubovta so mnogu vedrina, duhovitost i imaat sre}en kraj. 67
Proverete gi znaewata! Analizirajte ja sodr`inata na narodnata pesna <Janka Vlahinka> otkrivaj}i gi lirsko-epskite elementi i izraznite sredstva. Razgovarajte za razvojot na dejstvoto.
JANKA VLAHINKA
Pro~u se Janka Vlahinka duri do Stambol koprina, so hubavina ne tolko, ja so rabota tri tolko. Na den veze po mahrama, na no} prede po ko{ula. Ja do~u Marko trgovec, pa mi se ~udi, dvoumi kako da Janka izmami. Na majka si ¼ govori: ‡ Male le, stara maj~ica! [to mi se e moma do~ula so hubavina ne tolko, ja so rabota tri tolko. Na den veze po mahrama, 68
na no} prede po ko{ula. Kak da ja, majko, izmamam? ‡ Majka mu tiho govori: ‡ Sinu le, sinu le, mlad Marko! I tova li kahar bere{? Prekupi si ~ista svila i klabodan srmajlija.> Site }e dojdat da kupat, Janka }e Vlahinka da dojde. ‡ Kako go majka nau~i, si prikupi ~ista svila i klabodan srmajlija. Pu{ti gemija po more, Izvikna Marko, provikna:
‡ Elate, svila evtina! Site devojki dojdoha, nema e Janka da dojde. Pa mi se ~udi mlad Marko {to nema Janka da dojde! Koga ve~er nad ve~er, eto ja Janka kaj ide so danaeset robinki, so trinaeset alajki. Robinki ¼ poli krepeha, alajki ¼ drum meteha.
Oddalek ide i vika: Trgovec, mladi trgovec! Trgni gemija na suho, svila da odbereme. ‡ Ja Marko li ¼ govori: ‡ Mene me majka zaklela nadvor gemija da ne vadam. ‡ Pa si izmami Janinka, ona si vleze v gemija i Marko tegnal gemija po more, i si grabna Janinka.
Narodna pesna Doma{na zada~a Pro~itajte i drugi romansi od narodnoto tvore{tvo. Preraska`ete ja nivnata sodr`ina, analizirajte gi likovite, nivnata dosetlivost i duhovitost. Obrnete vnimanie na narodniot jazik. Pronajdete karakteristi~ni zborovi napi{ani na dijalekt i objasnete gi.
69
STILSKI FIGURI REFREN ď Źď&#x20AC; Pri ~itaweto na pesnite razmislete zo{to nekoi stihovi se povtoruvaat.
SME[EN NASTAN NA ULICATA Po na{ata ulica protr~a viulica. Do trotoarot drvjata se svija, zali~ija na sme{ni `ivotni koga voda na potokot pijat. Po na{ata ulica protr~a viulica. Edna {apka pred sebe krena, po nea tr~aa dolgo ~i~ko eden i edna `ena. No, {apkata li~e{e na ptica izmorena i gladna pred edna vrata padna potoa skokna na telefonska `ica. Ottamu gleda{e kako na na{ata ulica tr~a sme{na viulica.
Srbo Ivanovski 70
VETAR Gi goni{ letalata po viso~inite i pticite nebesno vo dale~inite, te slu{am sekade kaj {to se jazi{ i kako po trevata poleka gazi{, oj, vetre, ti duva{ vezden i pee{ so glas yvezden. I gledam sekoga{ pravi{ ne{to, no i sekoga{ se krie{ ve{to. Te slu{am kako se bli`i{, idi{, no nikoj ne mo`e da te vidi, oj, vetre, ti duva{ vezden i pee{ so glas yvezden. Ti tolku silen i studen {to si, mlad li si, star li si? Koj si? Da ne si yverka v pole {to {eta ili si nekoe bezgri`no dete? Oj, vetre, ti duva{ vezden i pee{ so glas yvezden.
Robert Luis Stivenson Razmislete, odgovorete! Koj e motivot vo pesnite? Kakvi poetski sliki otkrivte vo niv? Kako se opeani viulicata i vetrot? Na {to se misli? Koi izrazni sredstva gi otkrivte vo pesnite? Poso~ete gi stihovite vo koi gi voo~ivte. Pro~itajte gi stihovite vo pesnite koi se povtoruvaat. So kakva cel avtorot go napravil toa?
Zapomnete! Povtoruvaweto na eden ili pove}e stihovi vo edna pesna se vika refren. Nekoga{ se povtoruva i cela strofa. So refrenot se zasiluva emocionalnosta na lirskata pesna i pridonesuva da se pottikne muzikalnosta, odnosno ritamot vo nea. 71
Proverete gi znaewata! Pro~itajte gi narodnite pesni koi sledat i sogledajte ja ulogata na refrenot vo niv. Potoa analizirajte ja sodr`inata, strukturata na stihot i na strofata. Dokolku ste vo mo`nost, prezentirajte i muzi~ka verzija od navedenive pesni.
AJDE MILKE DA BEGAME Ajde, Milke, da begame v na{e selo Male{evo.
Milkano, mori mome ubavo, Milkano, bre nevesto kale{o.
Milkano, mori mome ubavo, Milkano, bre nevesto kale{o.
Od tri strani sonce gree, od ~etvrta mese~ina.
V na{e selo Male{evo od tri strani sonce gree.
Milkano, mori mome ubavo, Milkano, bre nevesto kale{o.
Narodna pesna MAKEDONSKO DEVOJ^E Makedonsko devoj~e, kitka {arena, vo gradina nabrana dar podarena. Dali ima na ovoj beli svet poubavo devoj~e od Makedon~e. Nema, nema ne }e se rodi poubavo devoj~e od Makedon~e. Koga kosi rasplete kako koprina,
li~na e i poli~na od samovila. Dali ima na ovoj beli svet poubavo devoj~e od Makedon~e. Nema, nema ne }e se rodi poubavo devoj~e od Makedon~e. Koga pesna zapee slavej natpee, koga oro zaigra srce razigra.
Individualna rabota Pronajdete narodna pesna vo koja ima refren. Analiziraj te gi: motivot, poetskite sliki, strukturata, jazikot i izraznite sredstva.
Istra`uvajte! Pronajdete muzi~ka verzija na narodna pesna so refren, poslu{ajte ja na ~as i diskutirajte za vizuelnite i auditivnite elementi, za rimata i za izraznite sredstva. 72
APOSTROFA Pro~itajte gi pesnite i razmislete komu i so kakva cel se obra}aat poetot ili narodniot peja~.
MOJATA NENAPI[ANA PESNA Oj, zlatna ripko, {to nigde te nema, }e vleze{ li edna{ vo moive mre`i? ]e dopram li edna{ do tajnata tvoja, kade mi bega{, kade li le`i{? Mo`ebi si tamu, zad temnata gora, mo`ebi pod oblak, orel kaj {to leta, ili, pak, nedosti`na }e ostane{ skri{na na nekoja u{te neznajna planeta? Mi se ~ini deka nekoga{ si blizu i v uvo mi yuni tvojot srebren stih, potoa se budam, a tebe te nema, se gubi{ sleana ko pla{liva ptica, pesno, me~to moja, nedofatna yvezdo! Te gonam, te baram niz prostor i vreme, a ti mi bega{ ko veter~e lesno. I znam, }e nemam jas sredba so tebe, moja najubava, nerodena pesno!
Gligor Popovski Razmisluvame, razgovarame! So kogo ja sporeduva avtorot svojata nenapi{ana pesna? Kade ja bara inspiracijata za tvorbata? [to mu se pristoruva dodeka ja tvori? Na kakov na~in ¼ se obra}a poetot na pesnata? Otkrijte gi u~enite izrazni sredstva. Obra}aweto na poetot kon ne`ivi ne{ta, kon predmeti i li~nosti, ili kon apstraktni poimi kako kon `ivi su{testva, se vika apostrofa. Upotrebuvaj}i ja apostrofata poetot go o`ivuva odnosot kon predmetite ili li~nostite koi ne se so nego i taka negoviot odnos stanuva neposreden, topol i blizok {to }e go sogleda{ vo narednite pesni.
Zapomnete!
73
ď Ź Napravete sodr`inska i strukturna analiza na pesnive.
RODNATA KU]A Eve ja mojata ku}i~ka niska, na srce topla, mila i bliska! Na kraj seloto ti si se skrila, ku}i~ke moja, draga i mila! Nad tebe leko ~adot se vie, kolku ubavo vo tebe mi e! Dvor~eto malo, gumnoto ~isto, kraj tebe te~e poto~e bistro... Vol{ebni skazni tuka sum slu{al, so tiha trepet i mila du{a. Toplo me vle~e rodnata strea, dojdov kaj tebe srce da zgream! Ku}i~ke mila, so malata vrata, za mene ti si kako palata!!!
Van~o Nikoleski PESNA ZA SONCETO Taka prekrasno sveti{ na nebesniot vrv ti, Sonce na `ivotot, {to prvo zapo~na da `ivi{. Vo mugrite na istok zasvetuva{ i celata zemja so svetlina ja opsipuva{. Ubavo si i silno, nad site carstva lebdi{, tvoite zraci go grlat cel svet {to silata tvoja go sozdade. Daleku si, a zracite s# do zemjata ti stignuvaat, na liceto si od site lu|e, no patot ne mo`at da ti go sledat. Koga na zapad }e legne{ da se odmori{, cel svet e vo mrak kako vo smrt; vo son le`at lu|eto so v`e{teni glavi, ednoto oko ne go gleda drugoto. Narodna pesna 74
Ve`ba za na ~as Vo slednive pesni otkrijte ja apostrofata i analizirajte gi nivnata sodr`ina i struktura.
KRAJ IZVOROT NA VARDAR Nezapirliv brzaku, bigori stari od pazuvi isfrli, vo penlivi vodi tvoi kapnati solzi stopi, so pesna od kamen isklesana beli bregovi napravi. Niz bu~nosta, slu{ame, rika postoeweto tvoe, niz penlivite jazici se ra|a{ i vi{nee{, vo tvoeto studenilo meko izdr`livosta da si ja merime, so siniloto prozra~no du{ata si ja stopluvame, so krupnite zrna voda `edta si ja gasneme. Denes pokraj tebe patot n# dovede, vrutoku, vodoneiste~en, izvoru solzobiseren, kako da te nare~am, kakov zbor da iznajdam vo pesnava da te posvetam.
Slavka Arsova
BISERA Bisero mome, Bisero, {~o nosi{ biser na grlo? Tvoeto grlo hubavo i ot drobnago bisera hiljada pati pobelo. Bisero mome, Bisero, za{~o so biser pokriva{ tvoeto grlo hubavo? Ja ne}u biser da baca tuk saka tvoeto grlo. Bisero mome, Bisero, za kogo nizi{ biser’t? Za kogo gotvi{ daroi? Ja daroi biser ne saka tuk saka moma Bisera. <Bisero, mome Bisero! Daq si u bah~i rastena, Daq si od boga dadena?> <Ne sum od boga padnata, Tuk sum od majka rodena>.
Konstantin Miladinov Od Zbornikot na Miladinovci
Za doma Napi{ete poetski tvorbi so motiv za koj }e se dogovorite na ~asot; upotrebete apostrofa i prezentirajte gi na naredniot ~as so recitirawe. 75
Za avtorot ď Ź Konstantin Miladinov, eden od najzna~ajnite makedonski poeti od XIX vek, e roden vo Struga, 1831 godina. @elbata za nauka go ponela mladiot poet kon Moskva â&#x20AC;Ą sredi{teto na slovenskata nauka vo toa vreme. Tamu ostanal nekolku godini izu~uvaj}i slovenska filologija. Godinite pominati vo Moskva bile ispolneti so nespokojstvo i taga za rodniot kraj. Na vra}awe od Moskva, Konstantin doznal deka turskite vlasti go zatvorile negoviot brat Dimitrija so `elba da go oslobodi, trgnal kon Carigrad, a vlastite go zatvorile i nego. Vo 1862 godina, neposredno eden po drug, dvajcata bra}a umrele vo zatvorskata }elija. So svojata prosvetitelska rabota i so sobiraweto i izdavaweto na narodnite umotvorbi, Konstantin i Dimitrija odigrale ogromna uloga vo budeweto na nacionalnata svest kaj makedonskiot narod. Objavile i Zbornik so makedonski narodni pesni, vo Zagreb, 1861 godina. Konstantin Miladinov se smeta za osnovopolo`nik na makedonskata literatura.
76
HIPERBOLA Dodeka ja ~itate narodnata pesna, voo~ete koi poetski sliki se nerealni.
DIMO I ZMIJA GOLEMA Hubava, Stano Vidinko! Dali si ~ula, razbrala? Izlegla zmija golema pod ramno pole Vidina, koga se zmija isprava, kolko dve tenki topoli, koga se kola~ vie{e, kolko dve gumna {iroka. Nezi ¼ tain davaha do tri furni vru}a leba, do tri bo~vi rujno vino. Tain ¼ nezi davaha po tri devojki hubavi. Pa zmija si haber pra}a{e: - Taj tain, {to mi pra}ate, mene ne mi stiga{e. ‡ Pa mi se ~udi vidinski pa{a kak da ja zmija utepa? Pa{ata telal li~e{e, golema kr~ma dava{e, devet du}ani na suho i u{te mi dava{e devet gemii po more, koj }e mi se junak najde zmijata da ja utepa.
Nikoj mi se ne naima, se nail Dimo Kehija zmijata da ja utepa. Opa{al Dimo, opa{al devet pojasi alovi, zaka~il, Dimo zaka~il devet pi{toli srebreni. Si jahna kowa dobrego stara mu majka govori: - Kej }e ide{, Dimo? - ]e idam, majko }e idam, izlegla zmija golema na ramno pole Vidinsko. Nikoj mi se ne naima, ja siromah, majko, ja se najmi zmijata da ja udarem. Taka si Dimo stana, otide. Oddalek ide i vika: - Izlezi, zmijo golema ja su tain donelo devet pi{toli srebreni, do devet sabii zlateno. Edno~ si mahna, ja udri, zmijata ja utepa.
Narodna pesna Razgovarajte! Kako e opi{ana zmijata vo narodnata pesna: realno ili nerealno? [to pora~uvala zmijata za jadewe? Kako reagiral pa{ata? Opi{ete go Dimo vo namerata da se presmeta so zmijata. [to mu pora~ala majka mu? Kako se spravil so zmijata? 77
Zapomnete! Stilskata figura so koja se zgolemuvaat (preuveli~uvaat) ne~ii osobini i intenzitetot na dejstvoto, se vika hiperbola. Taa se upotrebuva so emocionalno zna~ewe, a nao|a primena kako vo literaturata (narodna i umetni~ka), taka i vo sekojdnevniot govor koga se iska`uva ne{to vpe~atlivo. Na primer: ]e puknam od smea. Napravi more od solzi. Mu te~e reka od zborovi.
Se otepa od u~ewe.. Pee ‡ neboto e~i.
Vo narodnata literatura osobeno se poznati pesnite za Krale Marko, Bolen Doj~in i drugi junaci vo koi so hiperbola e prika`ana nivnata natprirodna sila.
Proverete gi znaewata! Otkako }e ja pro~itate pesnata <Silata na Krale Marko>, analizirajte ja spored planot: 1) Tema i motiv 2) Fabula 3) Izrazni sredstva 4) Naglasete gi stihovite so hiperbola.
SILATA NA KRALE MARKO [edba {etat Marko Prilep~anec, {edba {etat zemja po kraina... Mi prijavnal kowa {arenago; {arenago kowa debelago, debelago kowa, kr{igoro! Mi nalo`il samura kalpaka, na kalpaka do tri ogledala, a pod nimi perja paunovi; Mi zasukal mrka mustakina - eden mustak do tri runa crni; mi namurtil o~i sokolovi i nad nim ve`di pijavici, kako crni krilja lastovi~ki. 78
Mi opa{al sabja diplenica, {to se diplit dvanaeset pati, {to se nosit kowu vo grivata, i mi se~it drvja i kamewe. A na sedlo bogme mi privrzal, {to privrzal te{ko bozdugana, {to e te{ka {estotini oka; v raka dr`i ona bojno kopje, ko jasika tenko izvi{eno; se nametnal s guwa kabanica mi crneet kako temen oblak! Si razigral kowa pelivana: se zatresla kutra crna zemja.
Narodna pesna ď ˛ Zada~a Pronajdete i drugi pesni za Krale Marko. Ve`bajte preraska`uvawe na pesnite. Poso~ete gi stihovite vo koi ima hiperbola.
79
Proverete gi znaewata! Pro~itajte te gi pesnite <Nevesta mom~e fale{e> i <Nade`> i pronajdete ja hiperbolata vo niv. Analizirajte gi sodr`inski i strukturno.
NEVESTA MOM^E FALE[E Nevesta mom~e fale{e: Imam mom~e rabotno, Na den brazda ora{e, Vo nedela lei~ka, I v mesec pogon~e, A v godina nivi~ka. Tam deka mom~e ora{e, Pusta go dremka napadna, Zaka~i ralo sred niva, Pustoto ralo kru{evo, Dur da se mom~e razbudi, Pustoto ralo niknalo. Koga se mom~e razbudi, Zreli se kru{i najade.
Bra}a Miladinovci
NADE@ Koga bi imal du}an~e malo so edna vitrina samo, toga{ bi prodaval... pogodi {to? <Kupete? Evtino. So namalenie. Sekomu nade` mu treba?> I sekomu bi mu prodal nade` golem kolku neboto! A na onoj {to nema pari i odnapred so pogled ja krade, }e mu dadam bez da ja plati seta, seta moja nade`.
Xani Rodari
Za doma Pronajdete podatoci za sobira~kata dejnost na bra}ata Miladinovci. Podatocite prezentirajte gi na ~asot i napravete yiden vesnik od sobranite materijali. Napi{ete desetina re~enici od sekojdnevniot govor vo koi }e upotrebete hiperbola.
80
GRADACIJA ď Ź Pro~itajte gi pesnite i sogledajte kako se naredeni poetskite sliki i poimi vo niv.
NIKOLA I SOKOLOT Ozgora idet Nikola, na raka dr`it sokola. Sokol mu lepo govorit: - Nikola, xanam Nikola ti potpu{ti mi remeni, da si odletam daleku,
duri vo momini dvorovi; da si naredam stolovi, da si pre~ekam svatovi, na site svatovi darovi, a na Nikola nevesta.
Narodna pesna
PESNA ZA TATKO MI Sekoja ve~er umoren toj ni se vra}a koga denot kon zalez jazdi i sekoja prikve~er liceto negovo dobro nova br~ka go brazdi. I zapo~nuvaj}i ja svojata prikazna nova donesena od poleto, toj mi ja otkriva vistinata za lebot i zemjata i ubavinata na proletta. Potoa dolgo e zamol~an i so ispukana raka ja gali mojata kosa, a jas go ~uvstvuvam nemiot tek na prikaznata kako zdiv na livada v rosa. Sekoja prikve~er umoren toj ni se vra}a sonceto koga zajduva i v sekoja br~ka liceto {to mu go brazdi po edna dobrina najduvam. Vidoe Podgorec 81
Razmislete i odgovorete! [to dr`el Nikola vo rakata? [to mu govorel sokolot? [to sakal sokolot da pronajde? Koi epski elementi gi pronajdovte vo narodnata pesna? Koga se vra}al tatkoto od rabota i kakvo bilo negovoto lice? Kakva vistina nosel toj sekojdnevno koga se vra}al doma? [to pravel tatkoto dodeka ja galel kosata na sinot? [to nao|al sinot na liceto od svojot tatko? Pronajdete gi poetskite sliki vo pesnata! Napravete nadvore{en opis na tatkoto i poso~ete gi negovite ~uvstva. Naglasete gi stihovite vo koi ~uvstvata vo dvete pesni se najsilni.
Zapomnete! Stilskata figura vo koja se redat poimi ili poetski sliki postapno po svojot intenzitet se vika gradacija. Slu`i za zbogatuvawe na slikovitosta na poetskiot jazik i pridonesuva da predizvika emocii pri ~itaweto na poetskata tvorba.
Zada~a Pro~itajte gi stihovite koi sledat i porazgovarajte za gradacijata vo niv.
[UPEQKA Pod ladna senka daboa Pred mene pole {iroko Pod noze re~e da te~it, Nad glava vetar da {umit, I ja na d’bot navalen Da svira so {upeqkata Kak “e me u~it srcevo.
Konstantin Miladinov
DIMANO DIMAN - DEVOJKO Dimano, diman ‡ devojko, ka~i se gore na divan, pogledaj dolu pod divan: pod divan ‡ pole {iroko, vo pole ‡ stado golemo, vo stado ‡ kamen bescenet, na kamen ‡ mlado ov~ar~e, so meden kaval svire{e, Dimana mi ja slave{e.
Narodna pesna 82
Proverete gi znaewata! Pronajdete ja gradacijata vo slednata pesna. Razgovarajte kako vlijae na va{eto do`ivuvawe na sodr`inata na pesnata. Opredelete gi lirskite i epskite elementi vo pesnata.
BOLEN LE@I [IKO KAPIDAN Bolen le`i [iko kapitanot, bolen le`i [iko, }e da umre. <[iko, [iko kapidane! Ti da vidi{ ~udo golemo, kako se bijat lisjata, lisjata od drvjata, drvjata od gorata, {umkite od leskite! Al mi e, [iko, od Boga, dali mi e od du{mani?> <Krenete me da si stanam, podajte mi tamburata, malku jas da si posviram, da si re~am do tri pesni, do tri pesni kapidanski. Koga }e selo vlezete, da ne si pu{ki frlate; da ne ve ~ue majka mi, majka mi, ta i sestra mi; ~asot }e pra{at za mene: <Kamo go [iko kapidan?> Vie da nejze re~ete: <[iko mi se o`eni: mramorna plo~a ‡ nevesta, a kamar~eto ‡ dever~e, deveri, drobni kamewa, svatovi ‡ suvi drvari, nunkoto ‡ Stara Planina!>.
Narodna pesna Bidete kreativni Obidete se samostojno da sostavite poetski tvorbi so pejza`ni motivi, vo koi }e upotrebete gradacija. Tvorbite prezentirajte gi na ~asot, a od najuspe{nite napravete yiden vesnik. 83
ROMAN Prisetete se koi vidovi epski tvorbi ste gi izu~ile vo prethodnite oddelenija. Navedete gi nakuso nivnite karakteristiki. Pro~itajte go vnimatelno izvadokot i obrnete vnimanie na dejstvoto i opisite.
RAZDELBA (Tekstot e izvadok od romanot <Spomenka>. Rivalstvoto me|u dvete dru`ini, <Sokoli> i <Crveni streli> i brojnite detski igri, pobedi i porazi, me|usebnite sudiri se isprepleteni so magijata na pr-vata qubov {to Bojan ja ~uvstvuva kon Spomenka. Tuka e Vera Preteralka koja postojano pravi spletki za da gi ottrgne ~uvstvata na Bojan kon Spomenka. No, sepak, na krajot se slu~uva ne{to {to Bojan ne go o~ekuva.) <Juni dojde tivko i neosetno, zaedno so prvata svetulka na letoto. Dva-tri dena otidov vo gradot. Tamu treba{e da se raspra{am za upisot na novi u~enici vo srednite u~ili{ta. ]e ¼ prenesam i na Spomenka. Dvajcata }e se zapi{eme vo isto u~ili{te. Dvajcata zaedno }e se vra}ame za praznicite v selo. Zar nema da bide prekrasno? A qubovta me|u nas nikoga{ nema da zgasne. Doma se vrativ nave~er. No, ona {to se slu~i potoa, postoi samo vo nekoja qubovna prikazna, a ne vo edna obi~na prva qubov {to najprvo li~ela na sme{na igra. Istiot den, ve~erta, so Spomenka se sretnavme kaj slivata. Taa pobara da me vidi. A koga dojde o~ite ¼ bea polni so solzi... - Bojane? ‡ bez vozdr`uvawe zaplaka. - Ti pla~e{, Spomenka?! ‡ zbuneto ja gledav. - Pla~am... I sakam da pla~am... ‡ u{te pove}e gi pu{ti solzite. - Zo{to?! ‡ se ~udam. - Ne{to stra{no ... Mnogu stra{no... - [to?! - Jas ne sakam, Bojane, ne.. - [to se slu~ilo, Spomenka?! ‡ nasetiv deka rabotata e seriozna. - Nie utre ... utre }e se otselime odovde... Nie... mora da se otselime! Taka saka tate. Nie zasekoga{... ‡ glasno zalipa Spomenka. Nikoga{ tolku ne sum se iznenadil. Te`ok molk. - Ti sonuva{, Spomenka?!? ‡ mi zapre ne{to vo grloto. 84
Ne, ne... I toa utre... Tate ve}e dojde... Site }e zamineme. Tamu kade {to raboti toj. Daleku odovde. Mnogu podaleku od gradot na Du{ica, mnogu... Ovde... ovde ku}ata }e ja prodademe. Zasekoga{ odovde... ‡ pla~e{e Spomenka. - Ova ne... ne mo`e da bide... ‡ pu{tiv i mene da mi pote~at solzi. - Jas ne sakam... da si odam, ne... Mislev... u{te vo ona pismo {to go isprati tate... Mislev deka e laga... Toga{ ... koga berevme jorgovani... ‡ ne mo`e{e da mi objasni Spomenka. Prvata qubov pla~e{e vo nas. Ja baknav Spomenka vo liceto. Ja baknav i vo o~ite. Tripati ja baknav. I tripati go po~uvstvuvav samo vkusot na solzite. Sega ve}e znaev zo{to Spomenka be{e nasolzena, toga{ koga precutuvaa jorgovanite. Znaev i {to pi{uvalo vo pismoto od tatko ¼ {to im go ispratil doma. Sega ve}e znaev s#. Doznav i ne{to drugo: prvata prerana bolka na qubovta. - Samo tebe, Bojane, }e te sakam... ‡ mi vele{e Spomenka. - I jas samo tebe, Spomenka... Za eden ~as kako da porasnavme. Prerano dojde bolkata na qubovta, navistina prerano. A solzite bea ~isti, ni malku gre{ni i prvovqubeni. Doma ‡ pravo vo sobata. Neka pomislat deka sum umoren. Nikoj ne sakav da me vidi. I ne mi se ve~era{e. Nabrgu se podvitkav vo krevetot za da mo`am tivko da taguvam i da ne zaspijam cela no}. Prvata bolka doa|ala tolku neo~ekuvano i tokmu vo onoj mig koga si bil najsre}en. Preku cela no} niz prozorecot dopira{e neumorna pesna na vquben slavej. Utroto, znaev: kamionite, onie dva {to utrinata zatatnija ve}e gi tovaraat. Nabrgu tie zaminaa. Kon pladne dojde i tretiot. Pred kve~erina, zaedno so nego treba{e da otpatuva i Spomenka. Najprvo do najbliskiot grad, a potoa, mo`ebi so voz, mnogu, mnogu kilometri. 85
Ne mo`ev da pojdam kon nivnata ku}a i da gledam kako se otseluvaat. A znaev deka tamu bea sobrani mno{tvo devoj~iwa i mom~iwa. Znaev deka site sakaat da se ispozdravat so Spomenka. ^lenovite na nekoga{nata dru`ina na <Sokolite> od Ridot na jorgovanite, a i onie, porane{nite protivnici od dru`inata na <Crnite streli> od Dolinata na bagremite. Samo jas, nekoga{niot voda~ na posilnata dru`ina, nemav sila da pojdam i da se pozdravam. Ne sakav nikoj da me vidi so nasolzeni o~i. Vo dvorot, ve}e po vtorpat za kratko vreme morav da ja naberam najgolemata kitka trendafili i prekutrupa, da ne me sretne nikoj, potr~av kon rekata. Koga }e pominuva kamionot, }e istr~am na patot pred nego, }e go zapram i na zaminuvawe }e Âź gi podaram trendafilite na Spomenka. Potoa }e izbegam {to podaleku od toa stra{no mesto... Stoev skrien vo vrbjacite i o~ekuvav. Sekoj ~as treba da naide kamionot. [tom }e zatatni, vedna{ }e mu istr~am vo presret. Patot e blisku do rekata. A trendafilite se za Spomenka â&#x20AC;Ą devoj~eto {to zasekoga{ zaminuva. Tolku mi e te{ko {to pomisluvam deka sekoj mig svetot so seta svoja te`ina }e se urne vrz mene. Rekata te~e: bujna i sekoga{ zabrzana kon svoite nepreodi. Najposle, te{ko natovareniot kamion, zatatni. Prostorot vo gradite mi stana pretesen; ne{to me stegna. Toj go preminuva{e ve}e mostot, a mene nozete mi se prikovaa. Gi stegav trendafilite, no nikako ne mo`ev da istr~am od kaj rekata. Toj ve}e svrte po pra{liviot pat. U{te posilno ja zgrap~iv kitkata, ama ostanuvav nepodvi`en na mestoto. Ne mo`ev da se pojavam pred toa zabrevtano ~udovi{te {to mi go odzema{e onoj lik so nebesno sini o~i i kosa so boja na esensko lisje. Pomisliv deka nozete sekoga{ }e mi ostanat nepodvi`ni i prikovani za mestoto. Dodeka nemo}no ja dovikuvav onaa sila {to ne mo`ev da ja iznajdam vo sebe, kamionot, te`ok i natovaren, zamina po patot... Dolgo gledav vo nego kako vo nekoj grablivec, s# dodeka ne se izgubi zad posledniot svijok. Zastanav nad rekata. Kitkata {to ja dr`ev poleka se oslobodi od prstite i padna vo rekata. Vodata gi ponese trendafilite vo sprotivna nasoka od patot po koj zamina Spomenka. So toa zgasna i poslednata verba deka }e stignat do devoj~eto {to tolku mnogu go sakav. Pak po~uvstvuvav vla`nost vo o~ite. Pak solzite potekoa... Pred mene vetreto go duvka{e par~eto slu~ajna novinska hartija. Tokmu na taa po`oltena hartija, po nekakva igra na slu~ajot, pro~itav: PRVATA QUBOV E SLI^NA NA PRVIOT SNEG: RETKO NEKOGA[ OSTANUVA. Gorjan Petreski 86
Razmisluvame, razgovarame Kakvi planovi imal Bojan koga zaminal v grad? Zo{to Spomenka pobarala da se sretne so Bojan? Opi{ete gi ~uvstvata na dvajcata mladi. [to napravil Bojan na denot na preselbata? [to se slu~uvalo vo du{ata na Bojan? Kade zavr{il buketot trendafili? Protolkuvajte ja porakata {to Bojan ja pro~ital na po`oltenata hartija.
Zapomnete! Roman e dolga epska prozna tvorba so razviena fabula, pogolem broj likovi i nastani. Vo nego se opfateni pove}e slu~ki od `ivotot na lu|eto. Pokraj glavniot lik vo romanot se javuvaat i drugi likovi i preku nivnite odnosi se slika sredinata i epohata, se pretstavuva `ivotot na lu|eto i nivnite idei. Vo romanot se izdeluvaat glavni likovi okolu koi e skoncentrirano dejstvoto. Se prika`uva celiot `ivot na glavniot junak. Sporednite likovi i nastani se zastapeni za objasnuvawe na glavnite nastani ili samo kako ilustracija na drugi pojavi i stavovi, obi~no sprotivni na onie na glavniot lik. Romanot sodr`i glavna tema ‡ predmet ili problem za koj se zboruva, kako i sporedni temi koi se obi~no svrzani so glavnata tema. Romanot opfa}a {irok vremenski period i ima op{testveno-istoriska osnova. Spored temata romanot mo`e da bide: istoriski, avanturisti~ki, semeen, kriminalisti~ki, psiholo{ki, quboven, i dr. Najpoznati romanopisci vo makedonskata literatura se: Stale Popov, Slavko Janevski, \or|i Abaxiev, Vlado Maleski, Simon Drakul, @ivko ^ingo, Dimitar Solev, Petre M. Andreevski, Vidoe Podgorec i dr.
Zada~a Pro~itajte roman po prethoden dogovor so nastavnikot. Na ~asot diskutirajte za osnovnite karakteristiki na romanot. Primenete problemski metod. Otkrijte gi slu~kite, glavnite likovi i nivnite me|usebni odnosi, vremeto i mestoto kade se odviva dejstvoto. 87
Sporedete! Pro~itajte go raskazot <Izlo`ba> i razgovarajte za osobinite na raskazot, za koi u~evte vo petto oddelenie.
IZLO@BA Majkata i }erkata se dr`at za raka i odat pravo nakaj sprotivniot yid, kako ne{to da gi tera da si go dovr{at do krajnata to~ka svoeto dvi`ewe odnadvor. Crte`ot pred koj zapiraat pretstavuva pazari{te na zelen~uk vo polniot ek na rabota. - [to e ubavo, maj~ice, - se ~udi deteto i dolgo se zagleduva, sakaj}i da ja sfati sekoja podrobnost. No, majkata nej}e da se zadr`uva tuka dolgo. Nejze ¼ ostana vpe~atokot deka kasierkata ne mnogu qubezno gi pogleda i sega ¼ se ~ini deka treba da brzaat {to se mo`e pove}e, pa zatoa vedna{ da go vidat glavnoto {to gi dovelo ovde. - Posle }e gledame, sine, - veli taa. ‡ Da gi najdeme prvo tvoite crte`i. Ka`i koi bea. - U~itelot mi re~e deka izbrale dva. Znae{, onoj so prodavnicata sproti nas, {to go crtav od na{iot prozorec, i onoj so bronzeniot bokal, so ru`ite {to mi gi donese. - Gledaj sega dobro, - ¼ veli majka ¼ , ja pregrnuva preku ramena i poleka ja poveduva pokraj crte`ite. Kolku {to pove}e go zatvoraat krugot, ~ekorite kako sami da im se zapiraat. Mo`ebi e podobro da si izlezat vedna{ i da ostanat so nade`ta deka dvata crte`a se postaveni na ona par~e od yidot {to tie ne znam zo{to ne go pogledaa. No, krugot se zatvora i majkata samo pocvrsto go stegnuva svoeto devoj~e. Taa malce premisluva. - Idi vidi u{te edna{, da ne sme gi propu{tile slu~ajno, - veli taa. - Pa gi nema, mamo. - Ako, pogledaj u{te edna{. Devoj~eto trga, pove}e da ¼ ugodi na majka si otkolku {to samoto ima nekakva nade`, pominuva otsutno naokolu i se vra}a zbiraj}i ramenici: - Nema. Majkata go kreva pogledot i go upatuva samo za mig na umetnikot. Izrazot ¼ e takov kako da saka da pobara nekoe objasnenie. No, toa e samo taka, ispa|a slu~ajno. Od koga smeela taa nekoga{ da bara objasnenie, pa i sega od ovoj nepoznat ~ovek {to nema nikakva vrska so nivniot slu~aj? Pred samiot izlez taa se zapira podolgo kako da posmatra eden crte`, a vsu{nost ja zadr`uva ~uvstvoto na bojazan da 88
ne se re~e deka izbegala ako izleze vedna{. Potoa, pregrnati, sepak naglo izleguvaat. Umetnikot pravi potsvesno gest kako da }e potr~a da gi vrati. Toj navistina im dol`i objasnenie i toj e ~ovekot, iako ne go znaat, {to bi mo`el ne{to da popravi vo ovaa situacija. Tie dva crte`a gi smetna toj od yidot, utroto pred samoto otvorawe na izlo`bata, ene gi stojat u{te na biroto vo izlo`benata kancelarija. Bi mo`el povtorno da gi stavi, a na `enata i devoj~eto da im objasni deka e s# nastanato samo poradi edna slu~ajnost ‡ crte`ite ne bile dobro pricvrsteni, pa toj poru~ekva gi simnal, no utre pak }e gi izlo`i, i na podobro mesto, deka go zaslu`uvaat toa. Zo{to ne bi gi vratil da gi ute{i i izraduva? Bla`e Koneski
Razmisluvame, razgovarame Kade se odviva dejstvoto vo raskazot? Zo{to se prisutni tamu majkata i }erkata? Kakov e vpe~atokot na majkata od pogledot na kasierkata? [to bilo naslikano na dvata crte`a od devoj~eto? Kako se ~uvstvuvaat tie koga ne gi pronao|aat crte`ite na devoj~eto? Koj i zo{to po~uvstvuval gri`a na sovesta koga go videl razo~aruvaweto na majkata i devoj~eto? Koi elementi na raskaz gi otkrivte vo tekstot?
Bidete kreativni Od napravenata sporedba me|u osobinite na romanot i raskazot napravete ilustrirana prezentacija vo POWER POINT na kompjuter i razmenete go proektot so svoite sou~enici.
MARK [AGAL, Lete~ki ko~ii
89
LITERATURNO-NAU^EN VID DNEVNIK Napravete kusa diskusija dali nekoj vo oddelenieto, ili pak nekoj {to go poznavate, vodi sekojdnevni bele{ki za ona {to go do`iveal. Dodeka go ~itate tekstot, razmisluvajte kakva sli~nost i razlika voo~uvate vo odnos na raskazot.
PLO^A NA @IVOTOT (Ta{ko Georgievski e poznat makedonski pisatel, avtor na tvorbi vo koi ja opi{uva sudbinata na decata-begalci od Egejska Makedonija. Dnevnikot go opfa}a po~etokot na karierata koga kako mlado mom~e }e po~ne da objavuva svoi trudovi vo spisanieto <Razgledi> kade {to rabotel Dimitar Solev, na{ poznat sovremen pisatel.) 29.08.1955 Skopje <Napi{av raskaz. Na re~niot breg. Go odnesov vo Razgledi. Deneska pojdov kaj Solev. Toj toplo me primi i me ponudi da sednam. Mi re~e deka go pro~ital raskazot i deka toj bi go pu{til ako se soglasi redakcijata. Mi obrna vnimanie za pogolema jasnost vo situacijata, makar i so nekoi povtoruvawa. Re~e deka toa ne se odnesuva na ovoj raskaz, tuka se e jasno. Toa e edna psiholo{ka situacija i mnogu dobro e dadena. Vistina li e toa, {to bara tatko mu vo Rusija? Po likvidacijata na Revolucijata vo Grcija, partizanite nasekade se rasprsnaa. Tatko mu go odnese tamu. Ah, da. Ubavo, ubavo; go zede raskazot, po~na da go prevrtuva: Ubavo e ova so slikata na krajot! (Slikata: motiv od Vardar, sviokot kade nñ se udavi drugarot, maslo na {perplo~a. Podocna, koga Trendafil se vrati so semejstvoto ne go pra{av {to ja napravil slikata, nikoga{ pove}e ne ja vidov. Nekade vo mojata dokumentacija postoi fotografija od slikata. Sredbata so Solev ostana vo mene. Toj se interesira{e za mojot `ivot. Prv pat nekoj me pra{uva{e od kade sum, {to u~am, kako `iveam, {to }e studiram. Be{e iznenaden koga mu rekov deka }e odam na likovna akademija i me posovetuva nikoga{ da ne go ostavam pi{uvaweto. Tie denovi trebalo da zamine vojska)...> Ta{ko Georgievski 90
Razmislete! Kakov nadvore{en beleg zabele`avte na po~etokot od tekstot? [to napravil avtorot toj den? Kakvi zabele{ki dobil? Za {to se interesiral Solev? [to mu pora~al na avtorot na krajot od razgovorot?
Zapomnete!
Dnevnikot e tvorba vo koja to~no i vistinito se zabele`uvaat, po hronolo{ki red, denot, mesecot i godinata na najva`nite nastani {to mu se slu~uvaat na avtorot. Toj gi predava svoite ~uvstva i misli vo vrska so nastanot ili pojavite vo `ivotot i prirodata. Najpoznati avtori na dnevnici vo makedonskata literatura se Bla`e Koneski ‡ <Dnevnik po mnogu godini>, Ta{ko Georgievski - <Plo~a na `ivotot>, kako i <Nedovr{en dnevnik na eden u~enik> od Stale Popovski ‡ Caci i dr.
Za avtorot: Ta{ko Georgievski e sovremen makedonski pisatel. Roden e vo seloto Kroncelovo, Vodensko, Egejska Makedonija. Vo vremeto na Gra|anskata vojna vo Grcija, go napu{ta rodnoto mesto i preminuva da `ivee vo R Makedonija. Ima napi{ano pove}e romani, me|u koi pova`ni se: Lu|e i volci, Yidovi, Crno seme, Zmiski veter, Crveniot kow i Vreme na mol~ewe. Toj ima izdadeno i nekolku zbirki raskazi.
Za da bide pojasno Vo svetskata literatura najpoznat e Dnevnikot na Ana Frank devoj~e koe nesre}no umrelo za vreme na Vtorata svetska vojna. Taa e holandska Evrejka i so svoeto semejstvo, nekolku godini se kriela na tavanot od ku}ata na dobri lu|e koi gi {titele da ne bidat odvedeni, kako i milioni Evrei, vo logorite na smrtta. Ana go opi{ala `ivotot i slu~uvawata za vreme na ilegalniot prestoj. Neposredno pred kapitulacijata na Germanija, nivnoto zasolni{te bilo otkrieno i tie bile odneseni vo logor kade Ana umrela. Nejziniot tatko pre`iveal i koga se vratil doma vo Holandija, go otkril dnevnikot ‡ svedo{tvo za Holokaustot i stradaweto na nevinite vo Vtorata svetska vojna.
91
Proverete gi znaewata! Pro~itajte go izvadokot i diskutirajte za negovata sodr`ina.
OD DNEVNIKOT NA ANA FRANK Sreda, 23 fevruari 1944 godina Draga Keti, Nam tuka tolku s# ni nedostignuva, tolku mnogu i ve}e i tolku vreme. I mene isto kako i tebe. Ne mislam samo na nadvore{nite predmeti, vo toj pogled se gri`at za nas, no, mislam na vnatre{nite potrebi. Kako i ti, jas kopneam za sloboda i sve` vozduh, no sega veruvam deka imame polno nadopolnuvawe za site na{i li{uvawa. Sosema odnenade` go sfativ ova utrinava, koga sedev pred prozorecot. Koga gledav nadvor vo dlabo~inata na prirodata i gospoda, toga{ bev sre}na, navistina sre}na. A pokraj toa ‡ Petr! S# dotoga{ dodeka ja ~uvstvuvam taa sre}a tuka, radosta vo prirodata, zdravjeto i u{te mnogu drugo pokraj toa, dotoga{ dodeka ~ovek go ima seto toa, ‡ sekoga{ pak }e o`ivee, s# dodeka `ivee{. S# dodeka mo`e{ spokojno da gleda{ vo neboto, s# dotoga{ dodeka znae{ deka vo du{ata si ~ist i deka nekade sre}ata te ~eka. Tvoja Ana Vtornik, 11 april 1944 godina Draga Keti, Koj ova ni go nametna? Koj gi napravi Evreite poinakvi od drugite lu|e? Koj dozvoli tolku da podnesuvame s# dosega? Ako gi podneseme site ovie stradawa i ako s# u{te ostanat Evrei, koga s# }e bide gotovo, toga{ Evreite, mesto da bidat osudeni, }e bidat poka`uvani za primer. Koj znae mo`ebi i na{ata religija, od koja svetot i site narodi u~at dobro, e pri~ina, edinstvenata pri~ina {to sega morame da stradame samo Holan|ani, ili samo Angli~ani, ili pretstavnici na koja i da bilo zemja, sekoga{ }e ostaneme Evrei, no nie toa i go sakame. Ako gospod mi dozvoli da `iveam, }e postignam pove}e otkolku {to mama storila nekoga{, nema da ostanam bezna~ajna, }e rabotam za op{to dobro i za ~ove{tvoto! Svesna sum deka na prvo mesto i sekoga{ }e mi bide potrebna hrabrost i vedrina! Tvoja Ana
Bidete kreativni! Obidete se da napi{ete dnevnik za ona {to go do`ivuvate ili vi ostava silen vpe~atok vo tekot na denot. Zabele`uvajte gi nastanite ~esto i to~no. Prezentirajte go na ~asot i disutirajte za sodr`inata, strukturata, stilot i jazikot na koi ste pi{uvale. 92
AVTOBIOGRAFIJA ď ˛ Pro~itajte i sogledajte! ď Ź ^itaj}i go izvadokot, obrnete vnimanie koj raska`uva za `ivotot na avtorot.
SAKANIOT U^ITEL (Gligor Prli~ev go raska`uva svojot `ivot. Go opi{uva svoeto detstvo vo prvata polovina na devetnaesettiot vek vo Ohrid koe ne mu bilo lesno. Bez tatko, so siroma{na, vredna i hrabra majka, koja se trudela kolku mo`ela pove}e da go obrazuva i so toa da go ispolni vetuvaweto kon dedo mu. Obrazovanieto }e go dobie na gr~ki jazik, pa ottamu bil sre}en koga za u~itel vo Ohrid bil nazna~en Dimitar Miladinov koj gi u~el na maj~iniot jazik.) Kako za uteha na pominatite na{i nesre}i, Mitre Miladinov dojde da u~itelstvuva vo Ohrid. On se smesti vo dedova mi ku}a zaedno so svojata mlada nevesta. Me|u desette u~iteli {to se izmenija prez moeto u~enikuvawe vo Ohrid, nieden ne im be{e tolku polezen na u~enicite kolku Miladinov. On vo sekoja postapka ima{e ne{to privle~no. Re~ta mu te~e{e od ustata kako med. Sve{ten ogan mu gore{e vo o~ite. On znae{e deka treba da n# u~i na gr~ki, inaku ne mo`e{e ni da se misli. Do negovo vreme ne znaevme re~isi ni{to od aritmetika. Po negov sovet nie, postarite u~enici, gi zemavme ogromnite tri toma od leksikonot na A. Gazi, se sobiravme doma i go preveduvavme Plutarha na novogr~ki. Bo`e moj! Kolku {iroka be{e toga{ na{ata pamet! Miladinov n# zapozna i so italijanskiot jazik. Za {est meseci go prevedovme celiot prvi tom na Telemaha. Ispitite stanaa kakvi {to ne bea stanuvale. Nasekade se raznese glas za cuteweto na ohridskoto u~ili{te. Od mnogu gradovi i palanki na Makedonija i od najzapadniot del na Albanija se stekoa u~enici vo Ohrid da se u~at pri Miladinova. No, site mu se srdea deka mrse{e (ne poste{e). Edna godina, pomnam, stisna glad: majka neobi~no nata`ena mi predlo`i da postapam na zanaet. Toga{ jas se rasplakav. Nikako ne mi se saka{e da go ostavam u~ili{teto. Odvaj toga{ po~nav da se nasladuvam od neposti`nite Omirovi ubavini.
93
Razmislete i odgovorete Koj raska`uva za `ivotot na avtorot? Kakov bil prviot negov vpe~atok za noviot u~itel? Na {to gi u~el Miladinov? [to se slu~ilo koga zavladeala siroma{tijata? Kako go spoil Grigor~e ubavoto so korisnoto?
Zapomnete! Avtobiografijata e literaturno-nau~en vid tvorba vo koja avtorot go raska`uva svojot `ivot za sopstvenite do`ivuvawa, a gi iznesuva i uslovite vo koi `ivee i raboti. Nau~en vid e poradi toa {to se temeli na to~ni podatoci, a umetni~ki e za{to avtorot opi{uva slikovito, op{irno i gi iznesuva sopstvenite ~uvstva.
Primenete go nau~enoto! Pro~itajte go sledniot izvadok od avtobiografijata na Marko Cepenkov i analizirajte go jazikot i sodr`inata. Otkrijte sli~nosti vo odnos na avtobiografijata na Prli~ev.
MERAK PO KNIGATA OD AVTOBIOGRAFIJATA NA MARKO CEPENKOV Tamo bea (vo Prilep) i Dimitrija Miladinov i Foni Zinzivov, tie u~ea na gr~ki i u nas togaj ... D. Miladinov be{e mnogu miren (skromen) i sobra mnogu pesni otkaj nas i si otide. A Foni daskal~eto be{e mnogu serbez: fesot go nose{e nastrana kako babaitite, so pjuskjunot na ramo, ~unki ponekoga{ se napiva{e. Koga zamina za vo Rusija, kupi edna gajda i eden kat ali{ta selski. Koga u~e{e Foni vo u~ili{teto na{e, vide edna `ena mariovka kaj pla~e so glas i vleze v crkva so edna zobnica, {to si ima{e edna krvava ko{ula od otepaniot ¼ ma`: ja klade pri ikonata od Bogorodica, za taa da mu dojde do akot na poljakot {to ¼ go otepa ma`ot, ~unki sudot ja istera. Foni ja ispra{a i s# go pi{a {to mu ka`a mariovkata. I posle go napravi na stihovi, na edna kni{ka, so zaglavie <Krvava ko{ula>. 94
Otkako se zapozna Miladinov so tatka mi, dojde u nas doma nekolku pati za da kupi ne{to od tatka. Eden nedelen den dojduvaj}i u nas, izvadi edno xuzdan~e od xeb i mu re~e na tatka: <Slu{aj, kir Kosta, {to }e ti peam edna pesni~ka detinska <Tumba, Tumba divina> i pr. - <E, te bendisa, kir Kosta?> Duri go pee{e toa ne{to Dimitrija, tatko samo ja zavrtuva{e nastrana glavata, kako da saka{e da mu ka`e na Miladinova oti ne ja azetisa, ta mu re~e: <More za takvi pesni, kir daskale, Marko moj suma znae, ne{to bo`evno, bo`evno da mi ka`e{, ta da gi blagodaram. Navistina, kir daskale, ~umu ti se vakvi raboti {to gi sobira{? Nekni me pra{a{e za pesni da ti peam i za mnogu druzi stari raboti, ako saka{ ka`i mi, ta da mi e }ar da ti prika`am mnogu ne{to {to znam>. Otkako se opuli i nadesno i nalevo Miladinov, izdivna i mu re~e: <]e ti ka`am, kir Kosta, ~unki te poznav oti si patriot, ama ete ti neboto i zemjata, ako mu ka`e{ na Timiona ili na nekoj drug. Jas sum storil niet da tiposam edna kniga so pesni i druzi narodni storenija za da ostanat za spomen na na{eto poteklo, ~unki nie s# kaj tuku se gr~ime i Gospod znae dokraj kako }e bideme. Ete zatoa sakam da zberam i da gi tiposam pesni i druzi raboti. Ama }e te molam: vidov ne vidov, i ~uv ne ~uv, oti ako me razbere vladikata, }e me surdisa i }e me tatardisa>. I za vistina bestra{niot rodoqubec od toa {to se boe{e, toa i go najde. Bog da go prosti nego i brata mu, se batrdisaa. Koga gi ~uv tie zborovi od pokojniot D. Miladinov, na srce mi padnaa i si rekov so umot, ~ekaj i jas pesni }e pi{uvam. Otprvin samo pesni zapisuvav, a koga vo ^olakoviot Zbornik vidov oti ima{e i prikazni pe~ateni, a pak jas znaev sto i pedeset prikazni, po~nav da si gi pi{uvam po edna-dve vo nedela.
Marko Cepenkov Zada~a Podelete se vo grupi i pro~itajte gi vo celina avtobiografiite na G. Prli~ev i na M. Cepenkov. Doznajte po {to }e ostane zapameten nivniot trud i analizirajte ja va`nosta na nivnite dela.
Bidete kreativen Napravete yiden vesnik i prezentacija na pesni od najpoznatite makedonski sobira~i na narodno tvore{tvo: Dimitar Miladinov, Kuzman [apkarev i Marko Cepenkov. 95
DRAMSKI TEKST ISKAZ NA LIK Prisetete se na osnovnite karakteristiki na dramskiot tekst u~eni vo prethodnite oddelenija. Dodeka go ~itate izvadokot od dramskiot tekst, sogledajte ja formata vo koja e pretstavena sodr`inata na tekstot i voo~ete gi razlikite vo odnos na poetski i prozen tekst.
Za da bide pojasno (Dejstvoto vo dramata <Racin> se odviva pred po~etokot na Vtorata svetska vojna. Glaven lik e na{iot poznat pisatel Kosta (Ko~o) Racin. Pretstaveni se negovite napori da ja prezentira onepravdanosta na narodot kako i idealite da sozdade podobri denovi za site koi se ugneteni. Vo tekstot }e otkriete {to podgotvuvaat Racin, Nikola i Trajan.)
RACIN (Marija ja otvora vratata i go propu{ta Racina vo salonot. Racin vleguva bodro i veselo). MARIJA: Eve, Tuka se Trajan i Nikola ... Filipa samo {to go isprativme na pat. Tolku saka{e da se vidi so tebe. TRAJAN: O, dobredojde, Ko~o. RACIN: Dobrenajdov. (Racin se pregrnuva so Trajan). TRAJAN: Samo po mrak se dvi`i{. Mo`ebi zatoa si tolku sve` i so probiven pogled. (Racin se rakuva srde~no so Nikola). RACIN: Zdravo mom~e. Drago mi e {to te gledam. Ti go pro~itav posledniot raskaz. Silen e. Iako be{e pod psevdonim, tebe te prepoznav. NIKOLA: (iznenaden, s# u{te zbunet): Ti se dopa|a? RACIN: Takvi raskazi kako da izleguvaat od nekoj mit... Samo taka prodol`i. NIKOLA: Me raduva {to ti se dopadna. RACIN: (Kon Marija): Koga doa|am vo ovoj dom, kako da vleguvam vo svoja ku}a, taka ve ~uvstuvam bliski. A ima{ isto ime kako majka mi, taka {to navistina nema razlika. Marija, toa e prekrasno ime. (Kon Trajana) Kako si? 96
TRAJAN: Lo{o, mnogu lo{o, Ko~o. RACIN: Zo{to? Poradi provalata? TRAJAN: Ivan e v zatvor. Zatoa i Filip mora{e da zamine. (Kon Marija) Odi prigotvi ne{to za ve~era. (Marija izleguva) NIKOLA: Vesnikot se doveduva vo pra{awe. Za izvesno vreme lu|eto moraa da se zasolnat. (Trajan nemo poglednuva vo Nikola). RACIN: Ako e samo vesnikot vo pra{awe, ne e te{ko. Ti si tuka, jas, nekako }e go izdavame. No provalite se s# po~esti, toa i mene me zagri`uva. TRAJAN: A vremeto ne e za ~ekawe. RACIN: Vesnikot e neophoden. Morame da ja iznesuvame vistinata za polo`bata vo zemjata i nadvor. TRAJAN: Od gore ka`aa ako nema uslovi, neka ne izleguva, barem zasega. RACIN: Uslovite }e gi sozdademe nie. Vesnikot mora da se pojavi. Ve}e go nema tolku vreme. Toj vesnik, tie nekolku stranici, toa e nade`, golema nade`. Pove}e otkolku {to nam ni izgleda. NIKOLA: Mislam deka ne e taka lesno. Materijali nemame, a te{ko e i da se pe~ati. TRAJAN: Mo`ebi si izmoren? RACIN: Ni najmalku. Dosta mi e {to se oslobodiv od svoite smetki, makar i za malku. Inaku, znam da ne spijam po tri no}i. Pove}e ne mo`am. Potoa mi treba son najmalku od pet ~asa. Toa e taka u{te od denovite, koga so ovie race po~nav da pravam stomni i bardiwa i na tavan so knigi gi do~ekuvav mugrite. (Pauza). Ne znam kako ~uvstvuvate vie, no za mene najvozbudliv e onoj moment koga se razdenuva. Toj polovina ~as e najprimamliviot del na denot. Nema utro {to ne sum go do~ekal vo toj mig. Vo toa ra|awe na denot ima vozbuda {to ne mo`e da se opi{e. NIKOLA: Ottamu li e naslovot na zbirkata? RACIN: Koj znae? Mugrite mi se tolku vre`ani vo mislite i ~uvstvata {to site simboli se svrzani so niv. Toa e eden procep me|u no}ta i denot, kako {to postoi eden procep me|u `ivotot i smrtta. TRAJAN: Pi{uva{ li ne{to novo? RACIN: Ne tolku mnogu. Me|u oddivka }e mi dojde nekoj stih, }e go zapi{am. Pesnite kaj mene te{ko se ra|aat. Niz zborovite poleka se otkriva su{tinata. Ma|epsna mi e nivnata mo}... Na{ava revolucija tokmu niz poetskiot zbor ja dobiva veli~inata {to gi privlekuva lu|eto. Prekrasno e koga ovaa maka narodna vleguva vo pesna. Toga{ stanuva polesna. Za `al, nemam vreme. Mnogu me tormozi vlasta, i jas 97
pove}e rabotam drugo, otkolku da bdeam nad nekoja pesna ... Gledate, Evropa ne spie, ne spieme i nie... Termitite se mno`at na site strani i glodaat. Uni{tuvaat pred sebe s#. NIKOLA: Dali ima spas od niv? RACIN: Nema sila koja ne mo`e da se skr{i, pa i ovaa termitskata. Mora da izgradime brana, inaku }e otideme i nie. Zatoa sega, kakvo bilo malodu{ie, ni {teti samo nam. Boris Vi{inski
Razmislete, razgovarajte! Na kakov na~in e pretstaven nastanot vo izvadokot? Koi se nositelite na dejstvoto vo dramskiot tekst? Poradi {to e zagri`en Trajan? [to podgotvuvaat Nikola, Trajan i Racin? Kakvi bile prognozite za izleguvawe na vesnikot? Kako go opi{uva Racin na~inot na koj rabotel? Koj del od denot za nego bil najubav i inspirativen za naslov na negovata kniga? Kakvi simboli za mugrite otkriva Racin? Koj ja popre~uval rabotata na Racin i zo{to? [to misli Racin za malodu{nosta?
Zapomnete! Poimot drama doa|a od gr~kiot zbor DRAMA ‡ dejstvo. Nositeli na dejstvoto vo dramskiot tekst se likovite koi gi pretstavuvaat nastanite preku razgovori, dvi`ewa (gestovi, mimiki) i pesni. Govorot na likovite me|u sebe ili sami so sebe se vika iskaz na lik. Toa e specifi~nost na dramski tekst. Govorot e poznat i pod imeto replika i zna~i odgovor na odgovorot.
98
Primenete go nau~enoto! Pro~itajte go tekstot i napravete analiza na sodr`inata, na strukturata, na iskazot na likovite, na replikite i na ~uvstvata na nositelite na dejstvoto. Otkrijte gi delovite od tekstot kade osven so razgovor, nastanite se pretstaveni so gestovi i mimiki.
^EST (Dejstvoto vo dramata se odviva vo pe~albarsko semejstvo. Stefan e vo tu|ina, a vo ku}ata go o~ekuvaat majkata Van|a i `enata Milka, koja od den na den e s# pota`na. Denovite gi minuva vo predewe i taguvawe. Eden den na gosti ¼ doa|a sestrata na nejziniot ma` Stefan.)
Odaja vo koja s# e ~isto, ubavo suredeno, no i siroma{ko, izbledeno i dotrajano. Vo leviot agol is~adena ikona so golemo kandilo obeseno na tavanot. Desno vrata; levo od yidot {aren nevestinski kov~eg, nad nego kamara, a ponatamu musandra; vo dnoto, nad minder so pernici, prozorci prekrieni so temni zavesi, niz koi popladnevnata svetlina te{ko se probiva vo odajata, dobivaj}i vo nea siv, blednikav ton. Koga zavesite }e se razgranat, se otkriva pogled na ezeroto i na Gali~ica, vo rasko{ni prelivi od boi, i na ise~oci od ohridski ku}i, so tipi~nite izdadeni gorni katovi i mnogu prozorci, nakiteni so cve}iwa vo crep~iwa, koi skoro se sostavuvaat i se dopiraat nad tesnite strmni sokaci. Milka MILKA: (So ubavo, belo i obleano od zagasnato rumenilo lice, na koe e vtisnat izraz na dolgotrajna, dlaboka taga, oseneto so opora ogor~enost i vo isto vreme ozareno so blaga produhovenost; sedi levo zad ~ekrek i napregnato i brgu prede, iako e mnogu umorna. @icata ¼ se prekinuva). Vezden se kine{, pusta!... Treperi... (O~ite ¼ se napolnuvaat so solzi). Pred o~i nekolku `ici igraat... Od solzite... Majka! (Gi izbri{uva solzite i prodol`uva da raboti). ^etirinaesetta pojava Milka i Magda MAGDA: (Vleguva i u{te od vratata upravuva na Milka pogled poln so qubov i ne`nost). [to mi pravi{, Milke? MILKA: (Skoknuva, ¼ pritr~uva, ja pregrnuva). Tebe te ~ekam, Magdo!... So du{a te ~ekam... mi treba{... Te{ko mi e, Magdo le, mnogu te{ko... MAGDA: Gledam... Pak si se raz`alila, du{o mila... Ela vamu! (Sednuva na minderot) Sedni dolu... 99
MILKA: (Pravi s# kako vo hipnoza) Of, Magdo le! MAGDA: Taka! Navali ja glavata na kolenovo moe! Taka! A sega ka`i s# {to te boli i {to ti e na srce... ]e ti olesne, du{o mila! MILKA: (So nasolzeni o~i) Ve}e polesno mi e, Magdo le! Kako nekoga{ na maj~inoto koleno... MAGDA: Taka... Go znam jas toa, sum go pominala: te{ka e pustata tu|ina... razdelba... MILKA: I koga e tolku dolga! MAGDA: Tuka ima, kolku da e dolga, kraj ‡ vra}awe. MILKA: Vra}awe! MAGDA: S# toj den go ~eka{, go misli{. I duri nekako mu se raduva{, odnapred! MILKA: Misli{, si zamisluva{ kako }e se vrati, kako }e te pogleda so o~ite... kakov zbor }e ti ka`e... S# drugi, inakvi zborovi ti idat na um, od ubavi, s# poubavi... Ponekoga{ silno }e te zanese mislata, i ti se ~ini deka ve}e se vratil, deka mu gi gleda{ o~ite, mu go slu{a{ glasot, mu ja se}ava{ rakata, topla ... MAGDA: Taka... MILKA: Tuku, po~esto, i s# po~esto, mislata ti se vra}a nazad, na onoj najte`ok den, den na razdelbata... den ispolnet so krieni solzi i pridu{uvani lipawa... na prvata no} bez nego, no} ‡ godina! Temna, studena... I, potoa, s# takvi dni i no}i, so godini, sedumnaeset godini! (Mala pauza) Kolku pati sum ti go ka`ala ova, Magdo! S# toa... MAGDA: Ako Milke, ako, sestro mila, s# taa maka ti le`i na du{ata, zatoa... MILKA: Of, Magdo, {to bi pravela jas da te nemam tebe... Kogo imam jas? Nego, majka, i tebe! Toj ‡ daleku ... MAGDA: Daleku... MILKA: Majka stara, i samata skr{ena od `al... Samo tebe mo`am da ti se ispla~am i da ti ka`am s# {to }e pomislam... A kakvi li misli ne mi idat na um. Magdo! Od nekoi od niv strav me fa}a. Sama sebe si se ~inam kako ulava, kako da sum se mrdnala od um... Ete, pred malku, predej}i, se zagledav vo rakava kako leta kako nekoe krilo. Mi dojde na um pesnata za taa {to se prepravila vo pile. I odedna{ mi se stori deka i jas mo`am taka da se prepravam, da letnam i ‡ kaj nego! MAGDA: E, veruva{ vo ona {to ti go saka du{ata. MILKA: Du{ata! Zo{to e taka vrzana, zatvorena, stegnata! Zo{to ~ovek da ne mo`e da pojde tamu kade {to saka! MAGDA: Ti ne mo`e{ tamu, kaj nego, tuku toj, toj - }e si dojde! MILKA: ]e si dojde! Kolku pati si mi go rekla toa, Magdo! ]e si dojde! Ta kamo edna{ da si dojde! Vistinski da si dojde! Da vidam deka si do{ol, da go vidam! Da go gledam vaka, kako tebe {to te gledam! 100
O~ite da mu gi vidam, tie o~i, {to od prviot pogled zapalija vo mene, prvpat, najsilni, najslatki, najubavi trepeti... Kamo, kamo... Kamo ja taa golema radost! Tolku ~ekana, tolku... MAGDA: ]e ja is~eka{! ]e dojde! MILKA: Koga! Koga }e bide ve}e docna... MAGDA: ^ovek mo`e da se raduva i da bide sre}en s# duri e `iv. MILKA: Koj znae! Vidi ja jabolknicava, Magdo! (Ja razgranuva zavesata od prozorecot niz koj vo dvorot se gleda osu{ena jabolknica). Prolet e, s# se razzelenuva, se rascutuva, a taa... ogolena, suva... Sonceto ja gree, tuku ne mo`e da ¼ go vrati zeleniloto, cutot, plodot... Pominaa mnogu godini otkako fati da se su{i. Do lani, sirota taa, nekako se bore{e, se dr`e{e, se otima{e... Pu{ta{e po nekoe gran~e, ponekoe lastar~e, po nekoe jabolko... A godinava ve}e - ni{to... Jas vo nea si ja gledam nekako mojata sudba... MILKA: Kako mo`e{e tolku daleku da otide!
Vasil Iqoski Bidete kreativni! Podelete se vo nekolku grupi i sostavete edno~inka na tema po dogovor. Napravete dramatizacija po ulogi. Pri toa pokraj razgovorot, nastanot vo edno~inkata zbogatete go so gestovi, mimiki i so pesna.
Za avtorot Vasil Iqoski e roden vo Kru{evo vo 1902 godina. Gimnazija zavr{il vo Kumanovo, a Filozovski fakultet vo Skopje. Vo 1928 godina na scenata na skopskiot teatar e izvedena negovata komedija Len~e Kumanov~e (Begalka), prva drama na makedonskiot jazik, a vo 1936 godina komedijata Nagazil ~ovekot (^orbaxi Teodos). Po osloboduvaweto Iqoski gi objavi slednive literaturni tvorbi: komedijata Dva sprema eden i dramite ^est, Kuzman Kapidan, Sin i tatko, Dopirni to~ki i dr. kako i radiodramata za deca Prvi na Mars. 101
DIJALOG ‡ MONOLOG Pri ~itaweto na izvadokot razmislete za dvete formi na govorewe koi gi koristat likovite vo govorot vo dramskiot tekst.
LEPA ANGELINA (Angelina e sestra na vojskovoda~ot i junak, Doj~in pro~uen po svoite podvizi vo dale~nite vremiwa. Toj se razboluva, a negovata sestra bdee nad negoviot krevet. Eve {to doznava koga }e se razbudi od te{kiot ednonedelen son.)
^etvrta scena Vo ku}ata na Bolen Doj~in. Ogromna prazna odaja so `elezen krevet na sredina na koj le`i Bolen Doj~in. BOLEN DOJ^IN: (Se budi od dlabok son. Vika). Angelino, sestro zlata! ANGELINA: (Vleguva) Ka`i brate. BOLEN DOJ^IN: Tuka li se? ANGELINA: Ta nedela vreme, pred dverine, tri gromadi prostum ispraveni, tri stroma vi{ni skoraveni. Molkot groben im e pusijata, od tagata kanijata zasolni{te. Ni da ofnat, moja rano, glas da pu{tat, da lelekaat, ponapati sal }e kleknat pred Peruna vo molitva. S# {to gri`na im prinesov, negibnato, nazad go odnesov... Samo Mitre brate, Pomorjan~e Mitre, do vojskata na tri pati ti otide da ja smiri, ako mu se zdade. Vojska ti e podivela, bes ja sobral, koga ~ula za bolesta tvoja i trgnala da go bara vinovnikot. Ne gledala kaj palela, kogo moja rano, go kolela, {to urivala ne mislela... BOLEN DOJ^IN: Zar sedmica cel ne sum buden?! ANGELINA: Tokmu tolku vo krevetot studen v son mi toni{. [to e toa, moja rano, {to go nosi{ ta pisnuva{, krik od dnoto, od grloto i vozduhot go sleduva{. Siwak srce od sestra s¼ nakituva{. BOLEN DOJ^IN: Ne znam zlata sestro, ili da uznam se kolebam, od spoznajata stra{na, naslutena na son, vo nov son begam kako vo zasoli koj }e me spasi. No, i tamu Angelino da dofatam {to sonuvam zakanata ista se gusti. Sedum dena, no} predolga, niz soni{ta pusti plovam, da dosegnam mir vo sonot, mirno sone da ulovam. ANGELINA: Za drugega sonot sveta bilka lekovita, a za tebe moja rano, moe brate nezaspano sonot jave i pomatno od javeto samo... Ka`i Doj~in, sega ka`i, sestra rado s# }e stori: }e otvori bezdni zemni, nebeskata `apka }e ja kreni, do dlabini temni }e dostasa. ]e povjasa kade nu`no: sonce ju`no da ja spr`i, severnoto pak zamrzni. Ni{to nema da ja spre~i da izle~i bolna brata, lek da najde ako takov ima. 102
BOLEN DOJ^IN: Nemoj sestro za lekot ne zboruvaj: lek e lelek, vidar smrtta, vidaweto, a postra{no ne videno. ANGELINA: Sestra ima, s# {to ima, edna du{a. Ona ¼ e peperu`e belo, }e go pu{ti sestra da poleta, da doleta na tvoeto ~elo za bolesta da ja vpie, ta pod nea sestra da se svie. Bratot oren od postela da stani, negovite rani nejzina povela. BOLEN DOJ^IN: Angelino, bratot znae deka mo`e so qubovta sestrina, taa sina svetlina do beskrajot {to se {iri, bogovite da gi smiri, rani quti da povie, da pokrie svod nebesen. Za mo}ta od milosta tvoja bratot svesen... Tuk ti velam sestre, Angelino Lepa, ne povtoruvaj da me le~i{, iqa~ stra{en ne spomenuvaj. Ponapati samo podaj mi goltka vino niz godini dozreano, jadra smokva {e}eroa, putir voda od tatkovata ni ~e{ma. A koga vidi{ zlata deka tonam v gore{tica, sekavica kaj me `ega, ti zapej mi setna pesna, tihim glasom najdaleku {to probiva i prefrla do tri gori, do tri reki, ta stasuva vo trlata, na trpeza, od ov~ari. Da mi ovci od slu{awa ne bleele, da mi pcite sestre ne laele, a ov~ari blagotata ne jadele. Vrli ma`i prosolzile {to e Doj~in Solun~anin Bolen Doj~in... Vikni mi gi drugarite. (Angelina izleguva. Po izvesno vreme vleguvaat @olta Evreina, Mitre Pomorjan~e i Pavle Pletikosa) BOLEN DOJ^IN: [to e Mitre so vojskata? MITRE POMORJAN^E: Vojska zbesna glave{ino, kaj {to odi pepel ~ini, mesa kini, rasparuva, oti vojska ne veruva deka tvojata bolest od prokletstvo ide. BOLEN DOJ^IN: Ti {to stori? MITRE POMORJAN^E: Sega, mislam, se primiri... Pojasnuvav, ubeduvav, molev besot da go sti{i. Ako taka prodol`e{e od Soluna ni kamen, a na drug, ne }e ostane{e. BOLEN DOJ^IN: Za pofalba zdu{na ti e storenoto.
Blagoja Risteski ‡ Platnarot Razmislete Koi govorni formi gi otkrivte dodeka go ~itavte izvadokot? Kakvi ~uvstva otkrivaat likovite dodeka razgovaraat? Koi karakterni osobini na likovite gi otkrivte? Kako se ~uvstvuvala Angelina dodeka Doj~in bil vo besoznanie? [to napravila vojskata na Doj~in koga razbrala deka toj se razbolel? [to sonuval Doj~in? Na kakov na~in Angelina se trudi da ja izle~i bratovata bolest? [to pora~uva Doj~in? 103
Zaklu~ete! Vo dramskoto delo postojat dve izrazni formi vo govorot na likovite: monolog ‡ forma na prika`uvawe na dramskoto dejstvo vo koja eden lik ne se obra}a na drug, tuku razgovara sam so sebe, ne o~ekuvaj}i nikakov odgovor. Dijalog ‡ razgovor me|u dva ili pove}e lika vo dramskoto delo. Toj ja pottiknuva i istaknuva sprotivnosta me|u likovite i gi doveduva vo situacija da gi otkrijat svoite ~uvstva i karakter, od edna strana, a od druga strana, da go razvivaat dejstvoto.
Zada~a Preraska`ete go izvadokot pretvoraj}i go od dramski vo raska`uva~ki.
Za naredniot ~as Pro~itajte dramski tekst po dogovor. Na ~asot analizirajte ja sodr`inata otkrivaj}i gi osobinite na likovite preku iskazot i izraznite formi. Napravete sporedba so osobinite na prozen tekst i otkrijte sli~nosti i razliki me|u niv.
104
MEDIUMSKA KULTURA GLAVNI I SPOREDNI ARTISTI (vo film i vo teatarska pretstava) Diskutirajte za gledan film, ili prosledena teatarska pretstava, i za toa koj gi tolkuva glavnite ulogi vo niv. Razmislete koi elementi go pravat filmot ili teatarskata pretstava atraktivni za gledawe. Pri ~itaweto na izvadokot sogledajte koj ja ima glavnata, a koj sporednata uloga vo teatarskata pretstava. Obrnete vnimanie na na~inot na koj komuniciraat likovite.
SPASUVA^KA ULOGA (Dejstvoto vo izvadokot se slu~uva vo bolnica za deca kade teatarskata grupa izveduva pretstava. Goran e pacient vo bolnicata i sosema neo~ekuvano dobiva uloga vo pretstavata <Gospo|a Ministerka> koja se izveduva pred bolnite deca.) Goran go pogledna nepoznatiot ~ovek so o~ajni~ki izraz na liceto i razbra deka treba da se ufrli vo komedijata za da zameni nekoj {to be{e otsuten. Spored trite re~enici {to mu gi spomnuva{e, znae{e deka stanuva zbor za nekoj epizodist. No, toa za nego be{e ne{to novo i neo~ekuvano, pa u{te nesoglasen, tremata po~na da mu go fa}a jazikot. Do nego dojde i ministerkata @ivka da go ohrabri. - ]e ka`e{ samo tri re~enici, Goran~e, }e ni ja spasi{ artisti~kata ~est i nie za toa }e ti bideme blagodarni! - Dobro, }e se obidam! ‡ propelte~i i gi zbuni artistite nebare ne umee ~isto da zboruva. Re`iserot po~na da mu objasnuva: - Ti ja ima{ epizodnata uloga na momokot ‡ ne znaej}i kako da mu objasni ‡ no jas toa go prisposobiv kako po{tar. ]e te oble~eme vo po{tarska obleka i koga }e ti dadam znak, }e vleze{ na scenata kade {to }e te pre~ekaat artistite ^edo i Dara i }e re~e{: - Daj mi go pismoto vamu, no ti nema da mu go dade{, razbira{? Mirno }e mu odgovori{: - Naredeno mi e da ¼ go predadam li~no na gospo|ata Popovi}! Potoa }e dojde gospo|ata ministerka Popovi} i }e ti re~e: - Za mene li e pismoto? ‡ a ti }e ¼ odgovori{: - Za tebe, gospo|o, li~no od sekretarot gospodinot Ninkovi}. Ete, toa e s#, Gorane, tri re~enici i spas i za mene i za pretstavata. Ajde sega da se obideme vedna{! ‡ im re~e toj na artistite {to treba{e da u~estvuvaat vo ovaa scena. 105
^edo i Dara zastanaa na edno mesto, a Goran pou~en od re`iserot nebare vleguva odnadvor, zastana pred niv i povtori: - Dobar den, imam pismo za gospo|ata ministerka Popovi}! - Daj mi go vamu pismoto! ‡ mu re~e artistot ^edo. - Naredeno mi e li~no da ¼ go predadam na gospo|ata ministerka Popovi}! Ministerkata @ivka se dobli`i do nego nebare prvpat vleguva na scena i mu re~e: - Za mene li e pismoto? - Da, gospo|o, li~no od sekretarot, gospodinot Ninkovi}! - ¼ odgovori Goran. Po ovaa replika site se vturnaa okolu nego i mu ~estitaa {to tolku uspe{no go nadopolni otsustvoto na zaboraveniot epizodist. Re`iserot Mitko vedna{ mu ja podade po{tarskata obleka, mu ja obesi golemata ~anta, mu gi zalepi musta}ite i go prekri so {irokata po{tarska {apka. Za sekoj slu~aj, da ne se zbuni na scenata i da ja rasipe pretstavata, mu re~e: - Gorane, sine, ti treba da ni ja spasi{ na{ata artisti~ka ~est i morame da bideme pretpazlivi. Vo slu~aj da zapne{ i da ne mo`e{ da se seti{ na tekstot, eve ti go napi{av na plikot od pismoto, koe go dr`i{ v race i nema da mu go dava{ na ^edo, a }e si gi pro~ita{ replikite, razbira{? - Razbiram ‡ mu odgovori Goran, po malku ohrabren i sre}en {to nabrgu }e se najde na scenata kako artist koj ja spasuva ~esta na drugite artisti. Nema{e vreme za gubewe i pretstavata zapo~na. Skrien zad scenata, re`iserot Mitko, mu {epna: - Gorane, samo spokojno, bez trema, jas }e ti dadam ni{an koga }e treba da se pojavi{ na scenata, jasno? - Da, jasno! ‡ mu dade znak so tivok {epot i so ni{awe na glavata. Pretstavata poleka te~e{e. Nastapuva{e na krajot od vtoriot ~in i s# pove}e se vozbuduva{e. Mu se tresea kolenicite nebare ima{e ispieno litar rakija. Re`iserot Mitko go zabele`a toa i mu se dobli`i pregrnuvaj}i go i {epotej}i mu: - Gorane, sine, oslobodi se od tremata, ova ne e ni{to. Zamisli da gi nema tvoite drugar~iwa, taka zamisli, te molam! Goran se sozede od tremata. Najposle dojde migot i toj da se pojavi na scenata, a re`iserot Mitko mu dade znak i mu dofrli: - Gorane, samo hrabro napred, za mene i za tvoite drugar~iwa! i gi stegna palcite. 106
Pri samoto vleguvawe toj se sprepna na dolgite pantaloni. Na ednata strana mu letna {apkata, a na drugata se navedna so ~antata, pritoa mirno dr`ej}i go pismoto cvrsto vo racete. Posegna po {apkata, malku ja podnamesti ~antata, a za toa vreme od prisutnite deca koi ne znaeja deka e toa nivniot Goran, odekna silen aplauz za odglumenata scena na pijan po{tar. Vozbuden, re`iserot Mitko glasno re~e: - Otide s# po |avolite! â&#x20AC;Ą i samo {to ne se rasplaka. Kako vo son pogledna kon scenata i go vide maliot novope~en artist â&#x20AC;Ą epizodist Goran Janeski kako se sozema i cvrsto dr`ej}i go pismoto vo racete, ja izgovara prvata replika: - Dobar den, imam pismo za gospo|ata ministerka Popovi}... Re`iserot Mitko ne im poveruva na svoite o~i. Zaplaka od vozbuda i po~eka {to }e se slu~i so drugite dve repliki. Goran ja izgovori vtorata svrten kon ^edo i s# ubavo te~e{e. Potoa se pojavi ministerkata @ivka i Mitko slu{na kako go pra{uva taa: - Za mene pismo? - Da, gospo|o, od sekretarot gospodin Ninkovi}. Potoa @ivka mu re~e: - Blagodaram! â&#x20AC;Ą mu dade znak da si odi od scenata. Goran se pokloni i so pogolema vnimatelnost zamina od scenata. Re`iserot odu{even i rasplakan, go zede vo pregratka i mu re~e: - Gorane, ako ima Gospod, a veruvam deka ima, }e go molam da ozdrave{ u{te ovoj mig i da se najde{ vo na{ite prostorii kako artist amater, no zapomni: ne epizodist, tuku glaven akter! Ti ni ja spasi na{ata artisti~ka ~est i nie ova nema da go zaboravime. Dodeka sme `ivi }e se se}avame i }e ja preraska`uvame ovaa scena {to be{e tvoja verojatno prva uloga vo teatarska pretstava. Goran ni{to ne mu re~e, tuku se zaslu{a vo aplauzot koj potoa gromna vo salata, a be{e pozdrav i za nego, i za site {to u~estvuvaa vo vtoriot ~in koj {totuku zavr{i. Od Gorana se izbri{a tremata i toj kako golem artist koj ja odigral ulogata, posaka da sedne do drugar~eto, da se vrati kaj publikata, no re`iserot Mitko go zadr`a, a eve zo{to: koga zavr{i pretstavata go zedoa artistite zaedno so niv da se pokloni pred nasobranata publika. Pred improviziranata bina dojde doktorkata Blagorodna Zdravevska i kako svoe dete go krena vo racete i go bakna. Toa go napravi i ~ista~kata Natalija koja po~na da pla~e i ne znaej}i zo{to, a publikata duri toga{ sfati deka po{tarot bil nivnoto drugar~e.
Rajko Jov~evski 107
Razmislete i razgovarajte! Kakva uloga dobil Goran vo pretstavata? Koj ja ima ulogata na organizator vo pretstavata? Kakvi upatstva mu davaat na Goran? [to se slu~ilo vo po~etokot na pretstavata? Kako postapil Goran? Kako reagiral re`iserot? Kakva forma na iskaz (govorewe) koristat likovite vo pretstavata? Koj ja tolkuval glavnata uloga?
Zapomnete! Artistite gi tolkuvaat likovite, go pretvoraat pi{uvaniot tekst vo `iv govor, a na scena doa|aat do izraz nivnite tvore~ki sposobnosti. Artistite upotrebuvaat dijalog i monolog, a spored stepenot na zastapenost na artistot vo film ili vo teatarska pretstava, se delat na glavni artisti koi ja tolkuvaat ulogata na glavniot lik, dodeka sporednite artisti imaat pomali ulogi, no tesno povrzani so glavniot lik.
Nau~ete pove}e! Za povpe~atlivo pretstavuvawe na filmot ili na teatarskata pretstava osobena uloga imaat kaskaderite koi gi izveduvaat atraktivnite i opasni sceni namesto glavniot artist. Obi~no so nivnite ulogi tie se `ivotno zagrozeni. Akrobatite se artisti koi izveduvaat to~ki vo koi gi prezentiraat ve{tinite na dvi`ewata i praveweto figuri kako vo cirkus, so {to pomagaat za vnesuvawe atraktiven vizuelen i vozbudliv vpe~atok vo sledeweto na filmot ili na teatarskata pretstava.
Zada~a Prosledete film ili teatarska pretstava vo koi se zastapeni kaskaderi ili akrobati i diskutirajte za sodr`inata na filmot ili pretstavata, kako i za ulogata na artistite vo niv.
Bidete kreativni! Podgotvete i izvedete mala teatarska pretstava od u~en tekst. Obrnete vnimanie na interpretacijata na tekstot po ulogi. Pritoa, o`ivejte gi likovite i prostorot vo dramskiot tekst, a publikata neka go iznese svojot komentar. 108
SINOPSIS I SCENARIO Pro~itajte go tekstot i sporedete go so umetni~ki tekst od u~ebnikot i diskutirajte za nivnite razliki. Razmislete {to e potrebno da se ima za da zapo~ne procesot na pravewe film.
ANGELI NA OTPAD Scenario: Tomislav Osmanli Re`ija: Dimitrie Osmanli Filmot <Angeli na otpad> e so sovremena tematika. Likovite se od na{eto sekojdnevie koi tonat vo krajna siroma{tija {to ne zna~i deka poradi toa go izgubile i svoeto dostoinstvo. Gavril, rabotnik vo fabrikata za staklo, tivok i ponizen ~ovek, so svoeto semejstvo `ivee vo blizina na otpadot vo tro{na divogradba {to podocna e urnata. Tuka `ivee i eden porane{en cirkuski klovn po ime Icko, ~ovek koj, isto taka, tone vo samotija i vo siroma{tija. Negovata porane{na sopruga, Mimi, sonuva za izminatite vremiwa i ne mo`e da go sfati svetot vo koj `ivee. I Icko i Mimi stanale `rtvi na ognot vo poslednata cirkuska pretstava pred o~ite na posetitelite. Vpe~atliv e likot na Ru{ka, `ena koja niz `ivotot imala mnogu ma`i, no site tie na nekoj na~in ¼ podvalile i ja iskoristile, poradi {to Ru{ka spas pobarala vo alkoholot. Lu|eto koi `iveat na otpadot se u~esnici ili svedoci na sekojdnevni pogolemi ili pomali incidenti, no nivniot `ivot prodol`uva sledej}i ja sudbinata na sekoj poedinec.
Kadar od filmot <Angeli na otpad>
Razmislete! Koja e glavnata ideja za idniot film? Preraska`ete ja nakuso negovata sodr`ina. Kakva pretstava dobivte za glavnite likovi vo filmot? Na kakov na~in se opi{ani? 109
Zapomnete! Za da zapo~ne da se snima film, potrebno e da se ima ideja, zna~i nakuso da se znae sodr`inata na idniot film. Poimot ideja doa|a od gr~kiot zbor ideal {to zna~i misla, misla vodilka, dosetka. Zatoa filmskata ideja e kamen temelnik nad koj se nadograduvaat drugite elementi nu`ni za sozdavawe film. Taa treba da bide nova, originalna, realisti~na, verodostojna. Koga sodr`inata na filmot {to treba da se snimi }e se iznese nakuso vo pismena forma toa e sinopsis. Terminot e gr~ki zbor i zna~i skica, pregled, op{t osvrt. Sinopsisot pretstavuva podgotovka za izgotvuvawe scenario. Pro~itajte go slednoto scenario i sporedete go so sinopsisot od istoimeniot film. Otkrijte koi osobenosti gi pronajdovte i kakvi razliki voo~ivte.
Zada~a
PODGOTOVKA ZA PROTEST GRADSKI PARK Eksterier-magliv den [irok plan i mal goren rakurs na grupa penzioneri na ~elo so Profesorot doa|a vo Parkot me|u <svoite>. So doli-kran kamerata bavno se spu{ta na edna klupa na koja e otvorena tablata za <dama>, no nikoj ne igra. Penzionerite zamisleno sedat. Kamerata mu se dobli`uva na ... PROFESOROT: GOSPODA, NIE RE[IVME! NE MO@E BRE LU\E, VAKA, CEL @IVOT RABOTEVME, A TIE PREKU NO] NE ZABORAVIJA. OD [TO DA @IVEEME, OD SPOMENI?!... Kru`en far po prisutnite penzioneri koi odobruvaat ... PROFESOROT: KOLEGI, KOJ SAKA, MO@E DA NI SE PRIDRU@I, NIE ODIME PRED PARLAMENTOT, ODIME DA POKA@EME DEKA SME @IVI I ... EDEN PENZIONER: ... I MRTVI GLADNI! PROFESOROT: (Prekorno go poglednuva)...; I NAVREDENI, A U[TE I ... DRUG PENZIONER: ... OTFRLENI! PROFESOROT: VE MOLAM, KOLEGI, ZA MALKU POVE]E DOSTOINSTVO! ZNA^I, KOJ E SO NAS, NEKA DOA\A. (Pateti~no) BASTIQA MORA DA PADNE! Kamerata se kreva na doli-kranot i ja otkriva grupata od goren rakurs. Profesorot prv trgnuva, a po nego i ostanatite... (Izvadok od scenario i kniga na snimawe od filmot <Angeli na otpad>) 110
Zapomnete! Scenario e vid literaturno delo {to pretstavuva osnova za snimawe film. Vo nego e izlo`ena sodr`inata na slikite so naso~uvawe na~ini kako tie treba da se oblikuvaat. Sodr`i opis na fizi~ki i psiholo{ki karakteristiki na likovite koi se nositeli na filmskoto dejstvo. Ako sinopsisot se izraboti spored zakonite na filmskata dramaturgija, so opisi na vizuelni i akusti~ni poedinosti, so dijalozi na likovite se dobiva filmsko scenario. Vrednosta na filmot zavisi od scenarioto koe obi~no go pi{uvaat poznati pisateli ili lica koi se dobri poznava~i na filmskata dramaturgija. Kniga na snimawe e prviot tvore~ki akt na filmskiot re`iser vo koja se dava detalen opis na site sliki {to treba da gi sodr`i filmot, opis na dijalogot me|u licata, opis na {umovi, na muzika. Toa e baza na tehni~ko-organizaciska razrabotka na planovite na filmskiot proekt.
Izraboti sam! Odberete del od scenario spored dogovor i sporedete go so dramski tekst {to ste go pro~itale. Otkrijte gi karakteristikite na scenarioto, opisot na fizi~kite i psiholo{kite karakteristiki na likovite koi se nositeli na filmskoto dejstvo. Potoa diskutirajte za sli~nostite i razlikite me|u scenario i dramski tekst.
Bidete kreativni Obidete se da napi{ete scenario za iden film spored pro~itan tekst za deca po prethoden dogovor. Koristete opisi na vizuelni i akusti~ni poedinosti so dijalozi na likovite. Izgotvete kniga na snimawe so opisi na slikite {to treba da gi sodr`i zamisleniot film. Napravete prezentacija na ~asot.
111
IZRAZUVAWE I TVOREWE GOVOR Prisetete se koga ste slu{ale obra}awe po povod nekoja sve~enost, otvorawe na nekoja manifestacija, proslava na praznik... Obidete se da iska`ete delovi od ona {to ste go zapomnile, pa diskutirajte za na~inot na koj e izvedeno obra}aweto. Pro~itajte go tekstot i voo~ete gi specifikite na obra}aweto.
CVE]E NA MIROT (Romanot e posveten na na{iot humanitarec i slikar @ivko Popovski ‡ Cvetin. Toj prifa}a da bide gostin na sve~enosta, {to vo negova ~est se organizira vo edno u~ili{te vo ramkite na manifestacijata <Cve}e na mirot>. Romanot vo sebe splotuva ekolo{ka, humana i miroqubiva poraka.) D o a | a w e. Pre~ekuvawe. Detski race ‡ spru`eni kon nego ‡ cve}e za d o b r e d o j d e - vozbudlivi rakuvawa so poznati sorabotnici. So site go zdru`uva CVE]ETO na MIROT... Ne iluzijata tuku realno ostvaruvawe. ‡ Koe po red e ova u~ili{te? ‡ zbuneto pomisluva C v e t i n. Pogledot migovno mu se ispolnuva so naplivnati boi, so nasmevnati detski likovi. - <Dragi u~enici, dragi prisutni gosti, roditeli, nastavni~ki, nastavnici, radosni sme i vozbudeni deka zaedno go ~estvuvame CVE]ETO na MIROT. Eve, me|u nas e i na{iot poznat umetnik C v e t i n, inicijator na Karvanot CVE]E na MIROT ‡ so 40 avtorski dela ‡ za nas i so nas, a nie so nego i za nego vo ve~en kopne` za MIROT i za CVE]ETO! Nasekade ‡ vo na{ata mila Tatkovina Makedonija i nasekade vo svetot>. Aplauzot eknuva pa nabrgu stivnuva, se slu{a konferansie ‡ ma{ki glas: - <Sega }e prisustvuvame na tvore~ki ~in. Umetnikot C v e t i n so Oliver, Jaglika i Mimi, ~lenovi na na{ata likovna sekcija, }e tvorat pred nas. ]e gi izrazuvaat na{ite najiskreni `elbi ‡ MIR, S L O B O D A, S O N ^ E V I N A, Q U B O V, U B A V I N A za sekogo i sekade vo na{ata T A T K OV I N A M A K E D O N I J A!!! Za sekogo i nasekade vo S V E T O T!!! - So gordost mo`eme da re~eme deka CVE]E na MIROT gi krasi prostoriite na ON, UNESKO, UNICEF, Fakultetot za MIR vo 112
Hiro{ima i Nagasaki ‡ dvata japonski grada vrz koi 1945 godina bile frleni atomski bombi, dvata grada na apokalipsa... gi krasi i prostoriite na Evropskata unija i nejzinite ~lenki. CVE]E na MIROT se {iri niz celiot svet na doplatni po{tenski marki, na karti~ki, kalendari, na naslovni stranici na spisanija i knigi, vo u~ebnici. Sekade kade {to stanuva zbor za HUMANOSTA I MIROT ‡ tamu e prisutno CVE]ETO na C v e t i n. ‡ Da upatime poraka: - NE SAKAME PODELBI I VOJNI ‡ SAKAME SPLOTENOST, MIR I CVE]E! - SAKAME DA @IVEEME VO SLOBODNA TATKOVINA I SLOBODEN SVET! - DA NEMA GRANICI ‡ PTICI DA SME VO NEBESNA [IR! - SO PESNA DA [IRIME ORO ‡ CVET DO CVET! - <Vsu{nost, toa go izrazuva i ovaa kompozicija>, re~e Cvetin, <pred vas ja sozdadovme na{ata Tatkovina Makedonija ‡ cvetna gradina za site nas i mirisna za celiot svet. Nad nea sekoga{ neboto da e sino, da e son~evo i beli gulabi da letaat ‡ gulabi na MIROT! Toa neka vi e misla vodilka, dragi moi qubiteli na umetnosta i site vie {to gi osposobuvate i naso~uvate pozitivno da rastat. Denes sum sre}en deka so vas sum na u{te edna sredba ‡ CVE]E na MIROT. Posakuvam nikoga{ da ne go zaboravite ovoj ~udesen den...> 113
- <Vi blagodaram za site ubavi zborovi za moeto tvore{tvo, za mirotvorna i humanitarna dejnost ‡ so site istomislenici ‡ kako vie denes na ovaa zaedni~ka sredba. Zaedni~ki go sozdadovme deloto ‡ CVETNA MAKEDONIJA {to }e zra~i za vas i za generaciite po vas.> C v e t i n gleda, mu prio|a viso~ok osmooddelenec: - <Pod mentorstvo na na{ata nastavni~ka Magdalena, nie, ~lenovite na literaturnata sekcija, vi podgotvivme rakopisna poetska zbirka ‡ na{ite najmili pesni.> - <R a k o p i s n a?> C v e t i n e mo{ne vozbuden. <Blagodaram! Me trognavte ‡ ova mi e p r v a rakopisna zbirka. Od poznati poeti imam dobieno mnogu rakopisni pesni, site mi se mili, ama osobeno mi e pri srce RU@A od Bla`e Koneski, rakopis {to mi go podari vo dale~nata 1986 godina na, 24 maj, i u{te mi napi{a deka nema cvet {to ne e ubav!> Site prisutni vo holot vo potpolna ti{ina kako da o~ekuvaat u{te ne{to neobi~no da se slu~i. I toga{ - zagledan nekade nagore, kako u~enik koga recitira na sve~ena priredba ‡ C v e t i n po~na da izgovara poleka, jasno, so vnatre{en trepet. - Ru`o, so lisje kako meki usni, ti cutena na poljanka, te sledam, te sledam skri{no, devoj~ence moe, i samo gledam, i samo te gledam. - Ru`o, jas sakam ovoj rumen zvuk {to vo tebe se tai da go slu{am. - Ru`o, jas sakam, i }e dojdam ve~er, }e dojdam ve~er skri{no da te gu{nam. - I niz ti{inata - a p l a u z. Go prifa}a i Cvetin i pridru`en od dvajcata konferensieja sleguva od binata. Bistrica Mirkulovska
Razmislete i odgovorete! Kako e pretstaven Cvetin? [to pravi so decata na binata? Koja e porakata od negovoto obra}awe? Analizirajte ja pesnata <Ru`a> koja ja recitira Cvetin vo svoeto obra}awe?
Zapomnete! Obra}awe po povod praznik, sve~enost, manifestacija vo u~ili{te, no i poradi nekoj problem iska`an na konferencii, se vika govor. Govoritelot se obra}a pred prisutnite iska`uvaj}i po~it, osvrnuvaj}i se na povodot so odbrani zborovi, na razbirliv jazik, no so vozvi{en ton i ubav stil vo govoreweto. Govorot treba da bide ispolnet i so najbitnoto za da predizvika vnimanie so atraktivnosta vo izrazot. 114
Individualna zada~a Vo tekot na va{eto {koluvawe ste imale prilika da slu{nete govor po povod Denot na u~ili{teto. Obidete se da napi{ete pozdraven govor, a kako ideja neka vi poslu`i sledniov tekst.
NA[IOT SVE^EN DEN Sekoj desetti april e na{ praznik. Ni go podari na{iot za{titnik da go prodol`ime negoviot `ivot i delo, da gi ostvarime negovite sakani, a neispolneti `elbi i ideali. Pedeset kalendarski i u~ebni godini se zad nas pominati vo metnovenie od prviot ~ekor, prviot u~ili{en den i yvon. Tolku mnogu denovi pominaa ispolneti so u~ewe, sre}ni nasmevki, radost i taga. Sive ovie godini se ni`at redej}i zad sebe spomeni prosledeni so mnogu radost, anga`man, uspeh i rezultati. Po~ituvani gosti, sakame da bidete del od nas, da go spodelite so nas ubavoto, inspirativno i veselo detsko tvorewe na koe sme osobeno gordi. Bidete del od na{iot detski svet.
(Govor po povod u~ili{en jubilej) Bidete kreativni! Odberete tema za nekoj problem i napi{ete govor koj }e go pro~itate pred u~enicite.
115
PISMENO I USNO IZRAZUVAWE Pro~itajte go izvadokot i zabele`ete {to nedostasuva vo nego.
YVEZDI Se setiv na edna `elba od detstvoto. Luda i neostvarliva, no mnogu silna i golema, ta duri i do sega se zadr`ala vo nekoe kat~e na se}avaweto - ~ista, svetla, nepomatena od maglata na godinite. Toga{ se sramev da ja otkrijam, se pla{ev da ne pomislat, da ne re~at: toj e lud! No sega... sega e daleku toa vreme. ]e vi raska`am za taa golema i ~udesno ubava `elba. Be{e planinska no}, dale~na planinska no} ‡ sve`a, mirizliva. Leto. Neboto mi li~e{e na beskrajno sito {to see yvezden prav. Ovcite bea zatvoreni vo trlo izgradeno od kolci i granki, i pre`ivuvaa: siti i spokojni. Pcite polegnale pokraj ogradata, se prepravaa deka spijat. Nie ‡ ov~arite, dedo mi i jas ‡ sedevme pred pragot na kolibata mol~alivo zagledani vo no}ta, vo yvezdenoto sito; sekoj na svoj na~in i so svoe uvo gi dolovuva{e tainstvenite glasovi {to se probivaa niz gorata, {umolewata i neobjasnivite zvuci {to izviraa od dlabo~inata na no}ta, grgorot na vodite i lepetot na nevidlivite krilja od no}ni ptici... Toa se slu~uva{e obi~no pred legnuvawe, koga ov~arite }e gi zavr{ea prikaznite za divokozi i risovi ‡ osamenici, za belonogi srni i `ar-ptici, pove}e nasleden od prikaznite na nivnite dedovci, otkolku videni vo gorata... Jas dolgo potoa ne mo`ev da se oslobodam od ~udesniot svet na nivnite prikazni i, dodeka se pra{uvav samiot sebesi {to e vistina, a {to izmislica, pogledot mi plove{e po nagrozdenoto so yvezdi nebo. Toga{ mi se pri~inuva{e deka yvezdite se tolku blizu, {to duri mo`am da dofatam so raka, samo ako se poiska~am na bliskiot rid zad trloto. I kako {to se slu~uvaat mnogu neobjasnivi promeni vo du{ata na deteto, taka vo mene se rodi golemata neobjasniva `elba: ... Vidoe Podgorec Razmislete i razgovarajte! Na {to se setil raska`uva~ot vo raskazot? Kade se slu~uva dejstvoto? [to pravele ov~arite? Za {to raska`uvale tie? [to im se pora~uvalo dodeka go gledale yvezdenoto nebo? Kakva `elba se rodila?
116
Kreativna zada~a (Individualna rabota) Vo tekstot <Malo otrovno zmijul~e> nedostasuva kraj. Tvoja zada~a e da smisli{ prodol`enie na tekstot so kraj (zavr{en del) po sopstvena `elba i organizacija, upotrebuvaj}i gi elementite na raskazot. Organizirajte natprevar na najubavo osmislena tvorba.
MALOTO OTROVNO ZMIUL^E Dobiv pismo od Ivana. Kone~no! Patuvalo celi tri nedeli od nea do mene. Toa go vidov po pe~atot vrz markata. Nemav trpenie vnimatelno da go otvoram plikot, pa celo go ispoiskinav za {to pobrzo da pro~itam {to mi pi{uva. Mi ima{e napi{ano ~udesni ne{ta: bila vo Amerika! I vo Diznilend, ete {to mi pi{uva{e. Go koristele odmorot kaj nekoi prijateli {to im `iveat tamu i taka, mojata Ivana od Kazahstan, pravo vo Los Anxeles. Ne mo`am da re~am deka ne se izraduvav, ama isto taka ne mo`am da re~am i deka ne me <kasna> ne{to vo srceto. Kako da imam malo otrovno zmiul~e {to {eta niz moeto srce i go gricka par~e po par~e. Celoto srce mi se raspar~i dodeka ~itav na celi dve strani od pismoto kako Iva go opi{uva nejzinoto leto vo Amerika. A za Diznilend! Polovina mesto odvoila za samo toj eden edinstven den, {to go minala tamu. I s# vo detali mi opi{ala. Na {to se vozela, {to videla, kako se fotografirala so Diznievite junaci, pa jadela ogromni sladoledi! Se mi napi{ala. Veli vo Diznilend ostanale cel den, od utro do mrak, i deka i toa bilo malku, tolku s# bilo prekrasno i zabavno. Blaze si ¼ - si mislev ‡ ima sre}a taa Ivana. A, jas? Jas vo eden Ohrid i vo Kru{evo, pa Braj~ino, i toa e s#. Koj ne ti go mo`e toa? Ama, Amerika! Diznilend! Oh ‡ vozdivnav }e me snajde li mene nekoga{ takva sre}a? I pak go prepro~itav pismoto za u{te edna{ da si go ma~am srceto. Ona zmij~eno, mi se ~ine{e deka vleglo i vo mojata du{a, pa i nea ja kasa i grize, par~e na par~e ni od nea da ne ostane. Duri na krajot na pismoto, vo agolot, Ivana ima{e napi{ano deka ~esto misli na mene i deka ¼ nedostigam, {to ne mi zvu~e{e ba{ uverlivo, a sosema najdolu ‡ da gi pozdravam drugarkite, osobeno Mila i Sne`e. Jagoda Mihajlovska ‡ Georgieva
117
TEKSTOVI ZA PRAKTI^NA PRIMENA PI[UVAWE MOLBA, @ALBA
Sporedete! Vnimatelno pro~itajte gi tekstovite i voo~ete gi nivnite strukturi.
Do Osnovnoto u~ili{te <Ilinden> Molba od Jana Pavlova, u~enik vo VIII oddelenie Go molam Sekretarijatot na u~ili{teto da mi izdade potvrda deka sum redoven u~enik {to }e mi poslu`i da dobijam mese~en bilet za gradski prevoz. Potpis Skopje, 20.II.2009 g. Jana Pavlova Do Sovetot na op{tina Centar @alba OD Petar Arsov, so stan na ulica <Ko~o Racin> ‡ Skopje, Broj na li~na karta 123456 Ja ob`aluvam odlukata na Sovetot so koja ne se dozvoluva podignuvawe objekt na ulicata <423>. Smetam deka odlukata treba da se preispita za da se zemat vo obzir site dostaveni dokumenti. Potpis Skopje, 25.II.2009 g. Petar Arsovski Razmislete! Koi se rezultatite vo strukturata na prezentiranite tekstovi?
[to zabele`avte vo odnos na jazikot na koj se pi{uvani?
Zapomnete! Vo sekojdnevniot `ivot imame potreba da pi{uvame molbi, `albi. Tie imaat specifi~na struktura i koristat jasna i precizna misla so prezentirawe li~ni podatoci na slu`ben jazik. So niv se slu`ime koga koristime uslugi vo banki, po{ti, sudovi i sl. 118
Dominantna stilska osobina na molbata i `albata e jasnosta, konciznosta vo izrazuvaweto (treba da se napi{e najpotrebnoto). Ne treba da se upotrebuvaat frazi, prenasilena qubeznost, drzok odnos i sl. (Na Primer: ]e vi bidam krajno blagodaren, go molam gorniot naslov, se nadevam deka i dr.).
Zada~a
Napi{ete primeri od molba i `alba i pro~itajte gi na ~asot. ZAPISNIK
Zada~a
Dodeka go ~itate zapisnikot razmisluvajte za negovata forma i vremeto koga bil pi{uvan.
ZAPISNIK Od odr`aniot sostanok na literaturnata sekcija, na 2.III 2009 godina, vo 12 ~asot. Prisutni bea site ~lenovi na sekcijata, so isklu~ok na Pavlina Krstevska i Jane Velkovski, poradi bolest. Na sostanokot se rabote{e po sledniov DNEVEN RED 1. Izve{taj od u~estvoto na literaturnite sredbi 2. Programa za prestojnite aktivnosti 3. Izbor na tvorbi za yidniot vesnik Po prvata to~ka, pretsedatelot na sekcijata napravi osvrt na uspe{noto u~estvo na na{ite ~lenovi na literaturnite sredbi organizirani po povod patroniot praznik. Ima{e pretstavnici od site oddelenija koi gi pretstavuvaa svoite poetski i prozni tvorbi na tema <Drugarstvoto n# pleni>. Site u~esnici bea pofaleni, a bea odbrani tri tvorbi kako nagradeni od komisijata koja ja so~inuvaa u~enici i nastavnici. Po vtorata to~ka, be{e podgotvena i usvoena programa za prestojnite aktivnosti po povod <Denovi na ekologijata>. ]e bide raspi{an literaturen konkurs za najuspe{ni poetski tvorbi na istata tema, }e se podgotvi yiden vesnik, kako i literaturno ~itawe so gosti ‡ literati od sosednite u~ili{ta. ^lenovite na sekcijata odbraa tvorbi koi vo naredniot period }e go krasat u~ili{niot yiden vesnik. Predlozite i zaklu~ocite bea prifateni od site ~lenovi na sekcijata. Sostanokot zavr{i vo 13 ~asot. Zapisni~ar Pretsedatel Marko Popovski Nina Janevska 119
Razgovarajte! Koga e pi{uvan zapisnikot? Koj e povodot za koj e napi{an? Diskutirajte za formata na zapisnikot, sporeduvaj}i go so literaturen tekst.
Zapomnete! Zapisnikot e pismen dokument. Se pi{uva vo tekot na odvivaweto na nastanot za{to nabrojuva podatoci za odredena rabota, aktivnost, sostanok i sl.
Zada~a Prosledete sostanok na oddelenskata zaednica, na sekcijata vo koja ~lenuvate, ili na roditelsko-u~eni~ko-nastavni~ka sredba, a potoa napi{ete zapisnik.
ESEJ Podgotovka za ~as Prisetete se na tema koja ste ja obrabotuvale na ~asot, kade ste iska`ale li~ni vpe~atoci i diskutirajte za toa. Pro~itajte go izvadokot i razmislete na kakov na~in avtorot ja obrabotuva temata {to ja odbral. Sporedete go so izvadok od raskaz ili roman.
SKOPJE, PROLET Pred re~isi trieset godini eden na{ poznat sovremen poet napi{a edna neobi~na pesna za Skopje, pejza`ot {to se otkriva niz kvadaratot na otvoreniot prozorec viden me|u dvete pettokatnici. Ottoga{ pominaa mnogu proletti, se izgradija u{te mnogu visokokatnici, a gletkata na Skopje {to od niv mo`e da se vidi, e s# povozbudliva kolku sme poblisku do neboto. A od mojot prozorec na visokokatnica, najvozbudlivi se proletni sliki na Skopje. Tie najmnogu vo sebe ja krijat du{ata i istorijata na gradot. I toa vo ovie denovi na april , koga pogledot go privlekuva ~udesnata mekost na movta od {totuku razzelenetite drvja na skopskite kejovi i bulevari. Vo urbanata sredina, postojano da se ima pred sebe rasko{na panorama
120
na gradot, e mo`ebi edno od retkite zadovolstva i privilegii. Se razbira, za sekoj onoj koj so qubov saka da go ~ita i da go tolkuva toa bogatstvo od znaci. Gletkata po~nuva so blagoto vozvi{uvawe na GaziBaba, vo dale~inata. Naedna{ ni se pristoruva kako vo sinilito da gi gledame {arenite kni`ni zmejovi {to gi pu{tavme vo detstvoto. Malkumina znaat deka zmejovite mo`ea da bidat letani i no}e so specijalno priklu~eni baterii na niv. Toga{ nalikuvaa na vistinski zmejovi od skaznite, onie {to isfrlaat plamen. Taka vo eden nov zdiv na proletta, od prozorecot, se me{aat viziite, gletkite od nekoga{noto i od sega{noto Skopje... A sega e mig koga razzelenuvaat i kostenite na skopskiot Plo{tad. Po~nuvaj}i od Gazi-Baba gletkata zavr{uva so padinite na Vodno.Tamu se slu~uva vistinska eksplozija. Sletuvaat ne`nite beli padobrani od {totuku rascutenite ovo{ki. Pogled kako od vol{ebniot kaleidoskop od detstvoto. Skopje, od mojot prozorec.
Danilo Kocevski Razmislete i odgovorete! So kakva tematika bila pesnata za Skopje? Kakva e gletkata vo prolet i po trieset godini? ^ii vpe~atoci se iska`ani vo tekstot? Kako avtorot ja opi{uva proletta gledana niz prozorecot? Od koj del na Skopje go zapo~nuva opisot? Koja osobenost ja istaknuva? Kade, spored nego, zapo~nuva eksplozijata vo prolet? Koi poetski sredstva gi upotrebil pisatelot za na ~itatelot da mu go dobli`i sopstvenoto viduvawe na proletta vo gradot?
Zapomnete! Poseben vid literaturna kritika vo koja avtorot gi izrazuva svoite subjektivni vpe~atoci i razmisluvawa po nekoj literaturen, nau~en, politi~ki i drug problem, se vika esej. Tie vpe~atoci i razmisluvawa pisatelot gi iska`uva argumentirano, ubedlivo, nau~no, zanimlivo i originalno. Esejot, isto taka, zna~i i obrabotka na nekoj problem ili tema. Esejot e interesna tvorba so ubav stil vo postapkata pri obrabotka na problemot. Vo makedonskata literatura najpoznati eseisti se: Bla`e Koneski, Slavko Janevski, Georgi Stardelov, Vlada Uro{evi}, Katica ]ulafkova, Venko Andonovski i dr.
121
Zada~a Po prethoden dogovor, podelete se po grupi i odberete isto tolku temi ili problemi so koi se sretnuvate. Obidete se da dadete, vo pismena forma, svoj li~en vpe~atok koj treba da bide to~en, jasen, ubedliv i napi{an so ubav izraz (pravilno jazi~no i stilski). Na ~asot prezentirajte go i diskutirajte za srabotenoto pri toa otkrivaj}i gi odlikite na esejot.
Primenete gi znaewata! (Individualna rabota) Izberete tema i napi{ete esej. Kako inspiracija mo`e da poslu`i gledana emisija, film, teatarska pretstava, novinarski tekst za koj ste zainteresirani da dadete sopstveno mislewe, ili pak literaturno delo koe ostavilo silen vpe~atok i sakate da prezentirate sopstveno gledi{te za temata koja e obrabotena.
Bidete kreativni! Pronajdete i pro~itajte esei od makedonskata literatura i zabele`ete {to ste zapomnile, pa podelete go misleweto so sou~enicite.
122
RE^NIK NA NEPOZNATI ZBOROVI A
Z
azetisa - dopa|a
zamaen - zanesen
akam ‡ skitam alajki ‡ sluginki alova ‡ crvena
za~maen - povle~en vo sebe
axamii - nezreli lu|e aramija - buntovnik
zataala - sedi mirna vo molk zdu{no - od du{a zemnica ‡ sklad iskopan v zemja I
B batardisa - zapuste
isklesan ‡ izdlaben vo kamen
baca - bakna bozdogana - te{ka `elezna topka so bocki, starovremsko oru`je
J jazdi ‡ odminuva
V veda ‡ molskavica ve`di ‡ ve|i
K kabanica - nametka
vilaet - posed
kaleidoskop - detska igra~ka vo koja se gledaat razni boi i {ari
vol~a - vol~ja
kale{a ‡ so temen ten
vrag - |avol
karakamen ‡ crn kamen kerali ‡ vizbeni odai G
klade - stavi
gajle - gri`a
klobodan ‡ del od obleka
gemija ‡ brod
koprina ‡ svila korov - treva so jak koren D
kumita - borec
daboa ‡ dabova deli ‡ strojni lu|e divan ‡ viso~inka, otoman, kau~
leko - lesno
drobni - sitni
limwa ‡ dnevnica (zarabotka)
drum ‡ pat
L
123
M T
malinovki ‡ od selo Malino mahrama ‡ marama, {amija
tain ‡ hrana, obroci
ma{tea ‡ ma}ea
tambura ‡ `i~en instrument kako gitara
N naima - prifati nafol ‡ nenadejna smrt
tiposa - pe~ati ] }erdosa ‡ posre}i
no}evi ‡ no}i F
nunko - kum
fidanlija - so mladi granki O
fesoine ‡ fesovi - turski kapi
opora - te{ka ^ P pelivan - bora~ Perun - starolovenski bog na gromot S segna - skokot na potpazuvi sor~e - mal kopa~ (zemjodelska alatka) srmajlija ‡ navezeno so zlaten konec stra - strav stu{ena - svenata surdisa - uni{ti
124
~emerna - ta`na ~emree ‡ taguva X xanam ‡ more - pri naglaseno obra}awe xuzdan~e - svitkana hartija [ {edba ‡ na pro{etka {upeqka - naroden instrument napraven od drvo
LITERATURA Bla`e Koneski, <Gramatika na makedonskiot literaturen jazik (Skopje, 1982)>; <Istorija na makedonskiot jazik> (Skopje, 1982); <Za makedonskiot literaturen jazik> (Skopje, 1952) B. Vidoeski, T. Koneski, K. Koneski, R. U. Skalovska, <Pravopis na makedonskiot literaturen jazik> (Skopje, 1998) Pravopis na makedonsiot literaturen jazik; Redakciski odbor: B. Vidoeski, T. Dimitrovski, K. Koneski, K. To{ev, R. U. Skalovska (Skopje, 1970) <Makedonskiot jazik vo globalniot svet>; Redakciski odbor: M. Karanfilovski, Ilija Velev, S. Venovska-Antevska, J. Plevne{ (Skopje, 2008) R. Panoska, <Metodika na nastavata po makedonski jazik> (Skopje, 1980) J. Vladova, L. Minova-\urkova, T. Trenevski, <Stavovi za literaturata> (Skopje, 1996) Q. Andreev, <Op{ta teorija na literaturata> (Skopje, 1990) D. Jordanova - To{eva, S. Pal~evska, J. [undovska, <Sovremeni metodi i tehniki vo nastavata> B. Toma{evski, <Teorija kwi`evnosti> (Beograd, 1972) N. Nikolovksa, V. Veljanovski <Vol{eben ekran> (Skopje, 2000) Literaturi od razli~ni avtori: G. Stalev, G. Todorovski, Q. Andreev, S. Mickovi} i dr. Stefan I. Verkovi}, <Makedonski narodni pesni> kniga prva i petta (priredil Kiril Penu{liski), Makedonska kniga (Skopje, 1985) Milivoj Solar, <Moderna teorija romana>, Nolit (Belgrad, 1979) Re~nik kwi`evnih termina, Nolit (Belgrad, 1986) Knigi - beletristika (za izvadoci, citati i sl.)
125
126
SODR@INA MAKEDONSKIOT JAZIK KAJ AVTORITE OD 19 VEK ............................. 5 PRVITE MAKEDONSKI PROSVETITELI ...................................................... 5 GRA\ANSKA LITERATURA VO MAKEDONIJA ............................................... 7 MAKEDONSKITE U^EBNIKARI ...................................................................... 8 FONETIKA (del od naukata za jazikot {to gi prou~uva glasovite) ....................... 11 AKCENTSKI CELOSTI ................................................................................... 11 VIDOVI AKCENTSKI CELOSTI I PRAVILA ZA NIVNO AKCENTIRAWE .......................................................... 13 MORFOLOGIJA (del od naukata za jazikot {to gi prou~uva formite na zborovite) ................................................................... 16 NELI^NI GLAGOLSKI FORMI ..................................................................... 18 GLAGOLSKI PRILOG, GLAGOLSKA IMENKA I GLAGOLSKA PRIDAVKA .............................................................................. 20 PROSTI I SLO@ENI GLAGOLSKI FORMI................................................. 21 SEGA[NO VREME (Prezent) .......................................................................... 23 MINATO OPREDELENO NESVR[ENO I MINATO OPREDELENO SVR[ENO VREME (Imperfekt i aorist) .......................... 25 ZAPOVEDEN NA^IN (Imperativ) .................................................................. 28 PRILOZI .......................................................................................................... 30 PREDLOZI ....................................................................................................... 32 SVRZNICI ........................................................................................................ 34 SINTAKSA (del od naukata za jazikot koj ja prou~uva re~enicata) ................... 35 PREDMET ‡ vidovi predmet .......................................................................... 35 UDVOJUVAWE NA DIREKTNIOT I NA INDIREKTNIOT PREDMET ........ 37 APOZICIJA ...................................................................................................... 38 STRUKTURA NA SLO@ENATA RE^ENICA ................................................... 39 VIDOVI SLO@ENI RE^ENICI .................................................................... 41 VIDOVI NEZAVISNOSLO@ENI RE^ENICI .............................................. 43 SOSTAVNI NEZAVISNOSLO@ENI RE^ENICI ......................................... 43 SPROTIVNI NEZAVISNOSLO@ENI RE^ENICI ....................................... 44 RAZDELNI NEZAVISNOSLO@ENI RE^ENICI ........................................ 46 A. Razdelni re~enici so ILI ................................................................... 46
127
B. Razdelni re~enici so povtorlivi svrznici ....................................... 46 NEZAVISNO SLO@ENI RE^ENICI DOBIENI SO NI@EWE NA DEL RE^ENICITE ................................................................................................... 48 RE^NI^KI SOSTAV NA MAKEDONSKIOT JAZIK SPORED POTEKLOTO NA ZBOROVITE ........................................................ 50 PRAVOPIS NA ODDELNI FORMI ................................................................ 52 LIRSKI PESNI SOCIJALNI PESNI ........................................................................................ 54 RABOTNIK ................................................................................................... 54 @ETVA .......................................................................................................... 55 PLADNINA .................................................................................................. 55 DENOVI ....................................................................................................... 57 LIRSKO-EPSKI PESNI ELEGIJA ........................................................................................................... 58 MAJKA ANGELINA SI JA TA@I SVOJATA ]ERKA................................. 58 ELEGII ZA TEBE ......................................................................................... 59 BALADA BALADA ZA PRADEDOVSKATA PU[KA ................................................... 61 ZAQUBILE SE DVE LUDI MLADI ........................................................... 62 BALADA ZA NEPOZNATIOT ....................................................................... 64 ROMANSA PITAL JA STOJAN BOJANA ...................................................................... 66 VE^NA QUBOV ............................................................................................ 67 JANKA VLAHINKA ...................................................................................... 68 STILSKI FIGURI REFREN ............................................................................................................ 70 VETAR .......................................................................................................... 71 AJDE MILKE DA BEGAME .......................................................................... 72 MAKEDONSKO DEVOJ^E ........................................................................... 72 APOSTROFA MOJATA NENAPI[ANA PESNA ................................................................ 73 RODNATA KU]A .......................................................................................... 74 PESNA ZA SONCETO .................................................................................. 74 KRAJ IZVOROT NA VARDAR ..................................................................... 75 BISERA ....................................................................................................... 75 HIPERBOLA ..................................................................................................... 77 SILATA NA KRALE MARKO ...................................................................... 78 NEVESTA MOM^E FALE[E ....................................................................... 80 NADE@ ......................................................................................................... 80 NIKOLA I SOKOLOT ................................................................................. 81 PESNA ZA TATKO MI ................................................................................. 81 [UPEQKA ................................................................................................... 83 BOLEN LE@I [IKO KAPIDAN ................................................................ 83
128
ROMAN RAZDELBA ................................................................................................... 84 IZLO@BA .................................................................................................... 88 LITERATURNO-NAU^EN VID D N E V N I K ................................................................................................... 90 PLO^A NA @IVOTOT ................................................................................. 90 OD DNEVNIKOT NA ANA FRANK .............................................................. 91 AVTOBIOGRAFIJA ......................................................................................... 93 SAKANIOT U^ITEL .................................................................................... 93 MERAK PO KNIGATA .................................................................................. 94 OD AVTOBIOGRAFIJATA NA MARKO CEPENKOV DRAMSKI TEKST ISKAZ NA LIK ................................................................................................. 96 RACIN .......................................................................................................... 96 ^ E S T .......................................................................................................... 99 DIJALOG ‡ MONOLOG LEPA ANGELINA....................................................................................... 102 MEDIUMSKA KULTURA ........................................................................ 103 GLAVNI I SPOREDNI ARTISTI (vo film i vo teatarska pretstava) SPASUVA^KA ULOGA .............................................................................. 105 SINOPSIS I SCENARIO ANGELI NA OTPAD ................................................................................... 109 PODGOTOVKA ZA PROTEST ..................................................................... 110 IZRAZUVAWE I TVOREWE G O V O R ........................................................................................................ 112 NA[IOT SVE^EN DEN ............................................................................. 112 PISMENO I USNO IZRAZUVAWE YVEZDI ...................................................................................................... 116 MALOTO OTROVNO ZMIUL^E ............................................................... 117 TEKSTOVI ZA PRAKTI^NA PRIMENA PI[UVAWE MOLBA, @ALBA ...................................................................... 118 ZAPISNIK ...................................................................................................... 119 E S E J ............................................................................................................. 120 RE^NIK NA NEPOZNATI ZBOROVI ................................................................ 123
129
130
131