Општество

Page 1

BIQANA @IVKOVI]

OP[TESTVO ZA IV ODDELENIE

DEVETGODI[NO OSNOVNO OBRAZOVANIE


Glaven urednik:

Uredil: Biqana @IVKOVI]

Recenzentska komisija za stru~no vrednuvawe na u~ebnikot, formirana od ministerot za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija vo sostav: Suna RAIMI - pretsedatel Dubravka GE[OVSKA - Prof. vo OU “\or|ija Pulevski” - Skopje Qiqana SPASEVA - Prof. vo OU “Kliment Ohridski” - Skopje Stru~en sorabotniik: Prof. d-r. \or|i PAVLOVSKI Ilustrator: Ana PANOVA CVETKOVSKA So re{enie broj od 2009 godina, od Ministerot za Obrazovanie i nauka na Republika Makedonija ovoj u~ebnik se odobruva za upotreba vo osnovnite u~ili{tan a Republika Makedonija.


PREDGOVOR

U~ebnikot po op{testvo za 4 oddelenie na devetgodi{no osnovno obrazovanie e pi{uvan spored novata nastavna programa, koncepcijata i metodologijata za izgotvuvawe na u~ebnici. Ovoj rakopis za u~ebnik e raboten spored najsovremenite metodsko-didakti~ki i pedago{ko-psiholo{ki barawa po metodot aktivna nastava - interaktivno. Toa se svetski trendovi vo koi se bara u~enikot da ne e pasiven nabquduva~ vo nastavata, tuku aktiven u~esnik koj }e raboti, misli, nabquduva i istra`uva. Poradi toa u~ebnikot ima raboten karakter i se rakovodi od na~eloto: - se {to slu{av zaboraviv, - se {to gledav se se}avam, - a se {to rabotev i sega mo`am da go rabotam! Napomena za nastavnikot: Ona {to e dadeno vo u~ebnikot za dopolnuvawe i pi{uvawe e URNEK kako treba da se raboti, a u~enicite da go pi{uvaat vo svojata rabotna tetratka po op{testvo. Napomena za u~enkot: Ne pi{uvaj i ne {krtaj vo u~ebnikot tuku toa pravi go vo u~ili{nata tetratka. U~ebnikot vrati go neo{teten vo u~ili{teto na krajot od u~ebnata godina.

Avtorot Vi posakuva mnogu uspeh vo rabotata i u~eweto


Sposobnostite }e gi razvie{ preku: Komunicirawe - pretstavuva na~in na razmena na mislewa i informacii. A toa }e go ostvari{ preku: ~itawe, pi{uvawe, slu{awe, iznesuvawe na svoe mislewe, so sporeduvawe na mislewata, istra`uvawe i vrednuvawe. Istra`uvawe - pretstavuva sobirawe i koristewe na podatoci i informacii preku: nabquduvawe i bele`ewe na istite, nivno prethodno planirawe, sporeduvawe i analizirawe. Sorabotka so drugite - {to }e ja ostvari{ preku aktivno u~estvo vo: grupna timska rabota, razbirawe i po~ituvawe na drugite, po~ituvawe na tradiciite i kulturata.

Legenda:

zada~a

odgovori na pra{aweto napi{i

razgovaraj

istra`uvaj

potseti se

re~nik


TIMSKA RABOTA Sorabotkata se pojavuva toga{ koga lu|eto rabotat zaedno za da postignat zaedni~ka cel. Toa se vika timska rabota. Mnogu e polesno koga sopstvenite ili zaedni~kite celi gi postignuvame so timska rabota. Vo sekoja grupa mo`e da se slu~i konflikt koj {to mo`e da dovede do podelenost na grupata, do nejzino uni{tuvawe ili pak do zna~ajna promena vo samata grupa. Zatoa, za uspe{no izvr{uvawe na zada~ata ~lenovite treba da gi po~ituvaat slednive pravila: - podednakvo da go po~ituvaat misleweto na sekoj ~len od timot; - zaedni~ki da odlu~at koj }e bide voda~ na grupata; - dol`nostite vnatre vo timot se delat spored sposobnostite na u~enicite; - sekoj ~len e dol`en zada~ite da gi izvr{i vo opredeleno vreme. Edna zada~a najuspe{no }e bide izvr{ena ako timot me|u sebe se soglasuva. Najdobro e koga timovite se sostaveni od 3 do 5 ~lenovi.



SEMEJSTVO, DOMA]INSTVO I OP[TESTVO

Vo ovaa tema }e se zapoznae{ so: - semejniot `ivot; - vidovi semejstva; - bra~niot `ivot i bra~nite ulogi; - `ivotot vo doma}instvata; - sopstvenost; - privatnost i - na~ini na informirawe.

7


SEMEEN @IVOT Semejniot `ivot se odviva vo sklop na edno semejstvo. Semejstvoto kako zaednica na roditeli i deca ima jaki emotivni vrski me|u ~lenovite. Za dobro funkcionirawe na edno semejstvo potrebno e da postoi: po~it, qubov i razbirawe. Popolni ja tabelata i napi{i po eden primer vo {to se soglasuva{ so ~lenovite od tvoeto semejstvo, a vo {to ne se soglasuva{ (pr. slu{awe glasna muzika, koj }e go is~isti akvariumot...)

Ra|aweto ne e sekoga{ vrzano za semejstvoto, no sepak vo najgolema mera se odviva vo nego. Site nie sme se rodile vo semejstvoto ili semejstvoto nastanalo so na{eto ra|awe. Postojat pove}e vidovi na srodstva. Najva`en oblik na srodstvo e krvnoto ili prirodnoto srodstvo koe se formira so ra|aweto. Srodstvoto mo`e da bide po majka ili po tatko. Pokraj krvnoto srodstvo, postojat i: - srodstvo {to se sozdava so sklu~uvawe na brak; - srodstvo {to nastanuva so posvojuvawe i - duhovno srodstvo (kumstvo, pobratimstvo, srodstvo po mleko). Dali si vo duhovno srodstvo so nekogo i vo kakvo?

8

krvno srodstvo


Izraboti prizma na tema semejstvo.

SEMEJSTVO

9


VIDOVI SEMEJSTVA POTESNO I PO[IROKO SEMEJSTVO Postojat razli~ni vidovi zaedni~ko `iveewe: so dvajca roditeli, so eden roditel, so rodnini, so lu|e - usvoiteli ili starateli i dom - semejstvo.

Razgovarajte za osobinite na sekoj od ovie semejstva.

Vo zavisnost od brojot na ~lenovite koi `iveat zaedno vo edno semejstvo, razlikuvame potesno i po{iroko semejstvo. Potesno semejstvo se sostoi od dvajca roditeli koi gi odgleduvaat svoite deca. Po{iroko semejstvo se nekolku generacii od isto semejstvo koi {to `iveat zaedno, delej}i gi odgovornostite vo nego. Vo posledno vreme zna~itelno se zgolemil brojot na ednoroditelskite semejstva. Toa se semejstva kade {to decata `iveat so eden roditel poradi nivno nesoglasuvawe. Vo kakvo semejstvo `ivee{ - vo potesno ili vo po{iroko?

Zalepi fotografija od eden ~len na tvoeto po{iroko semejstvo i dopolni:

Na fotografijata e ________________ roden e na__________________________ sega ima ____ godini koga e napravena fotografijata 10

(godina) ____________


Popolni go rodovoto steblo. Jas

Tetin

Vujna Bratu~edi

Bratu~edi

Tatko

Majka

Tetka

Vujko

Baba

Baba

^i~ko

Tetka Bratu~edi

Bratu~edi

Dedo Strina

Dedo Tetin

11


VREMENSKA LENTA (Nastavna sodr`ina za u~enicite koi u~at pobrzo, pro{ireno i prodlabo~eno) Vremenska lenta e linija na koja e mo`no da se prika`at datumi od minatoto po redosled po koj se slu~uvale. Na vremenskata lenta ozna~i ja godinata na tvoeto ra|awe i godinite na ra|awe na tvoite roditeli, bra}a, sestri i najstariot ~len od tvoeto po{iroko semejstvo od pomladite kon postarite ~lenovi. Na praznite linii napi{i go imeto na li~nosta i godinata na ra|awe i povrzi ja so soodvetnata godina od lentata.

-Koj e najstar na tvojata vremenska lenta?

-Koj e najmlad?

-Kolkava e razlikata vo godini pome|u najmladiot i najstariot ~len vo tvoeto semejstvo? 12


SEMEJSTVATA NIZ ISTORIJATA I DENES Semejstvata otsekoga{ ne bile isti. Tie se menuvale niz istorijata. Glavna uloga vo praistoriskoto semejstvo ja imala `enata. Takvite semejstva se vikaat matrijarhalni. Toa zna~i deka majkata se gri`ela za potomstvoto i nosela va`ni odluki za semejstvoto. No so tekot na vremeto ulogata na tatkoto stanala sĂŠ pozna~ajna i so toa semejstvata dobivaat patrijarhalen karakter. Denes osnovnata podelba na semejstva e na: - tradicionalno (patrijarhalno) semejstvo i - sovremeno (demokratsko) semejstvo. Vo minatoto mnogu pove}e bilo zastapeno patrijarhalnoto semejstvo. Denes, iako sĂŠ u{te postoi vakviot vid na semejstva, so razvojot na demokratijata vo op{testvoto i semejstvata dobivaat vakov oblik vo koj site negovi ~lenovi se ramnopravni (ednakvi).

tradicionalno semejstvo (patrijarhalno) - glavniot zbor go ima tatkoto - nadredena polo`ba na tatkoto i podredena na `enata (majkata) i decata

sovremeno semejstvo (demokratsko) - ramnopravnost pome|u ma`ot i `enata - decata aktivno u~estvuvaat vo semejniot `ivot

matrijarhat, patrijarhat, patrijarhalno, demokratsko 13


Pro~itaj go izvadokot od dramata “^orbaxi Teodos� od Vasil Iqoski. Razgovarajte i so tehnikata Venov dijagram opredelete gi karakteristikite na Teodos i Keva (ma`ot i `enata). TEODOS : Pomini so fr~ata u{te edna{, Paraskevo! KEVA : Eve. (Mu go bri{e paltoto.) Teodose . . . sakav . . . TEODOS : (ja prese~uva) Gledaj pobrgu da stasa ru~ekot, po ladot da go donesete, za{to ako bide docna, sonceto }e go ispe~e zelnikot, kremen }e go stori. KEVA : Arno, Teodose, tuku sakav ne{to. . . TEODOS : Znam {to. Ama nej}am da znam. KEVA : Ti se molam, Teodose! Devojkata mana si nema! Tuku od inaet o~ite ne ti gledaat. TEODOS : Nema edna mana, tuku trista. Prvo i prvo, imeto - Stojanka, selsko ime. Najdi de v kalendar ime Stojanka! KEVA : Imeto e od kumot. . . Se gleda umot. TEODOS : Posle, crna. . . KEVA : Malku e smurgava, ama mnogu e li~na, a belilo na lice ne klava. TEODOS : A i kakva mo`e da bide devojka od takva ku}a? Tatko i e samarxija. So nego li da se zasvatam? Poarno samar na grbot da si stavam. Taa da mi vleze vo ku}ava! Kakov red, kakva ~istota }e bide? Ne vrtkaj me pove}e, rabota me ~eka, ne e red! KEVA : Toedose. . . TEODOS : Ni zbor pove}e za toa! KEVA : Drugo ni{to. . . Dojde Arsovica. . . TEODOS : Nemam jas nikakva rabota so Arsovica. . . KEVA : Za lozjeto. . . TEODOS : Za lozjeto. . . Toa ne e `enska rabota. Kolku pati sum ti rekol da ne se me{a{ vo moite raboti. KEVA : Arno, Teodose, za taa rabota, navistina tvoja si e. . . Ama za Tom~e. . . Kako Gospod te molam. . . Majka sum. . . TEODOS : Pak! Ne! Ako ste ti i sin ti za samar, jas ne sum! Ako vam vi se jade leb so kal od pod nokti, mene mi se gnasi! Da ne ~ujam pove}e! (izleguva.) Ru~ekot na vreme. Zaedni~ki Karakteristiki Karakteristiki karakteristiki na `enata na ma`ot

[to ti ka`uva Venoviot dijagram? Vo kakvo semejstvo `iveat Teodos i Paraskeva (Keva)? 14


ULOGITE NA RODITELITE, STARATELITE I DECATA Semejstvoto vlijae vrz sevkupniot razvoj na li~nosta na decata. Formiraweto na li~nosta vo golema mera zavisi od na~inot na koj tie se vsadeni od strana na roditelite ili staratelite. Pokraj ova, roditelite i staratelite imaat obvrska vo obezbeduvaweto na materijalnata egzistencija na negovite ~lenovi.

[to sĂŠ si nau~il vo semejstvoto pred da trgne{ vo u~ili{te?

Sekoj ~len od semejstvoto ima svoi prava i obvrski vo i nadvor od nego. Deteto ne e samo ~len na semejstvoto. Negoviot `ivot se odviva i vo naselbata i vo u~ili{teto. Site ~lenovi od semejstvoto imaat pravo da gi koristat site raboti vo svojot dom, no i obvrska da gi ~uvaat. Nabroj gi tvoite aktivnosti vo domot. Koe e tvoeto omileno kat~e kade {to go pominuva{ najgolemiot del od vremeto?

staratel

15


Sekoe dete ima pravo na igra vo dobra i zdrava okolina, no i odgovornost istata da ja ~uva. Sekoj u~enik vo u~ili{teto ima pravo da pra{a ona {to ne znae, da pobara nastavnikot da mu pomogne, da dobie odgovor na postavenoto pra{awe i da go ka`e ona {to go znae.

U~enikot ima i svoi odgovornosti: redovno da doa|a na u~ili{te, da u~i i da steknuva novi znaewa i pristojno da se odnesuva kon site vo u~ili{teto.

Popolni ja tebelata. Prava na decata Vo semejstvoto

Vo naselbata

Vo u~ili{teto 16

Obvrski na decata


PROEKTNA NASTAVNA RABOTA

Odberi edna tema i napi{i kratok sostav. ^itajte gi na ~as i diskutirajte za istite. 1. “Vo {to ne se soglasuvam so moite roditeli” 2. “Edna{ gi izla`av moite roditeli” 3. “Ne ja ispolniv mojata odgovornost”

17


BRA^EN @IVOT I BRA^NI ULOGI Brakot e zaednica uredena so zakon za `ivot pome|u ma` i `ena. Koga stapuvaat vo brak mladencite se registriraat vo op{tina i dobivaat izvod za ven~ani. Tekstot za pravata na bra~nite drugari im go ~ita mati~arot i so toa oficijalno go ozna~uvaat brakot. Brakot pokraj drugoto podrazbira i zaedni~ka gri`a na bra~nite drugari vo odgleduvaweto na nivnite deca. Tie treba da se gri`at za sekoj ~len od semejstvoto. Brakot mo`e da bide sklu~en so: - registracija vo mati~na kniga, - ven~avawe vo crkva i sli~no. Bra~nite drugari se narekuvaat i sopru`nici. Brakovite se sklu~uvaat od qubov pome|u dva sprotivni pola. Istra`uvaj, doznaj i odgovori na pra{awata!

Zalepi fotografija od svadbata na tvoite roditeli (ili nacrtaj gi). Napi{i ja datata koga tvoite roditeli stapile vo brak _______ Tatko mi toga{ imal ________ godini, a majka mi ________ godini. Vo brak se _________ godini. Zaokru`i: Moite roditeli se ven~ale vo a) mati~no (op{tina) b) crkva v) __________________

18

mati~ar


AKO SAKA[ DA ZNAE[ POVE]E (nastavna sodr`ina za u~enicite koi u~at pobrzo, pro{ireno i prodlabo~eno)

Dali znae{ koga se praznuva Me|unarodniot den na `enata? [to pravi{ na toj den? Eve u{te nekolku interesni informacii: * Dali znae{ deka postoi Me|unaroden den na semejstvoto? Toj den e 15 maj.

* Denot na roditelite e na 22 juli.

* A na 9 septemvri se praznuva Denot na babite i dedovcite.

*Den na tatkovcite e na 16 juni.

* Me|unarodniot den na decata e 20 noemvri.

19


Aktivnosti: 1. Napravi svoja li~na izrabotka i podari ja na eden ~len od tvoeto semejstvo za nekoj od navedenite praznici!

Predlozi za izrabotka:

1. ____________________ 2. ____________________ 3. ____________________ 4. ____________________

2. Napravi ~estitka so koja }e mu posaka{ ne{to ubavo na nekoj ~len od tvoeto semejstvo, a na praznite linii napi{i ja sodr`inata na ~estitkata.

20


@IVOT VO DOMA]INSTVOTO Doma}instvoto go so~inuva grupa lu|e koi `iveat zaedno kako semejstvo. Nego go sozdavaat roditelite. Brojot na lu|eto koi `iveat vo edno doma}instvo mo`e da bide razli~en. Mestoto kade {to tie `iveat se vika dom. Za podobro da funkcionira edno doma}instvo, treba da se po~ituva redot vo nego. Vo doma}instvoto potrebno e sekoj da dade svoj pridones vo izvr{uvaweto na sekojdnevnite aktivnosti. So tehnikata Venov dijagram opredeli gi tvoite sekojdnevni aktivnosti i aktivnostite na roditelite. Od niv izvedi gi onie aktivnosti {to vi se zaedni~ki. Aktivnostite na roditelite

Zaedni~ki aktivnosti

Tvoite aktivnosti

[to misli{, koj treba da ima pove}e aktivnosti, decata ili vozrasnite?

Postojat li “ma{ki” i “`enski” aktivnosti?

[to pravi{ vo tvoeto slobodno vreme?

Slu{a{ li glasno muzika? Go po~ituva{ li slobodnoto vreme na ostanatite ~lenovi od tvoeto semejstvo? 21


PLANIRAWE NA DOMA[NIOT BUXET Sekoe doma}instvo ima svoi prihodi so koi raspolaga, no isto taka ima i odredeni tro{oci. Mnogu e va`no parite pravilno da bidat rasporedeni, umereno da se tro{i i da se {tedi. Razgledaj ja slikata i odgovori na dadenite barawa. 32.000 den.

30.000 den.

Vkupno: 62.000 den. ........Mese~ni smetki..............................................

15.000 den.

.....................Mese~ni tro{oci za avtomobil..................

4.000 den.

.........Prehrambeni produkti.................................

8.000 den.

......................Obleka............................................................

12.000 den.

.........Sredstva za higiena...................................... 3.000 den. Vo semejstvoto decata ne zarabotuvaat. Sepak i tie imaat svoi potrebi (izu~uvawe jazik, sportuvawe, knigi, igra~ki...). Za nivnite potrebi se gri`at roditelite. Napi{i gi tro{ocite na decata vo tvoeto semejstvo i za {to tie se nameneti! .........................................................

den.

.........................................................

den.

.........................................................

den.

Tro{oci za decata...........vkupno:....

den.

Vkupno potro{uva~ka vo semejstvoto............

den.

Ovoj mesec za{tedivme 22

prihodi, buxet, tro{oci.

den.


SOPSTVENOST ^len 17 Sekoj ~ovek ima pravo na sopstvenost kako samostojno taka i zaedno so drugi. Sopstvenost e poseduvawe i prisvojuvawe na ne{tata od strana na ~ovekot. Sopstvenosta mo`e da bide li~na (individualna) i grupna (zdru`ena).

Sopstvenosta sozdava obvrska site da ja po~ituvaat. Sopstvenikot mo`e ne{tata da gi upotrebuva, tro{i, da gi prodava, uni{tuva ili so niv da postapuva onaka kako {to toj saka.

23


PRIVATNOST Sekoe dete ima pravo na svoja privatnost. Poradi toa nikoj nema pravo da gi ~ita negovite pisma ili dnevnici bez negova dozvola.

Privatnost postoi koga ne sakame da spodelime nekoja informacija so nekogo. Informaciite koi sakame da gi spodelime gi ka`uvame javno.

Pro~itaj gi iskazite i spored barawata popolni ja tabelata. 1. Mila pi{uva dnevnik i ne saka nikoj da znae za toa. 2. Vo svojata soba Marko zboruva so svojot drugar na telefon i ne saka sestra mu da go slu{a nivniot razgovor. 3. Vo domot na Darko ima gosti. Darko gi moli roditelite da ne zboruvaat za negovata slaba ocenka po matematika. 4. U~itelkata gi deli testovite. U~enicite baraat da ne gi ka`uva glasno ocenkite. 5. Na vratata od sobata na Nikola pi{uva “VE MOLAM TROPNETE PRED DA VLEZETE�. 6. Majkata gi zamoluva decata da izlezat od spalnata soba dodeka se presoblekuva. Koj saka privatnost? Mila Marko Darko u~enicite Nikola majkata

24

[to sakaat da zadr`at vo privatnost?

Od kogo sakaat da ja za~uvaat privatnosta?

[to pravat za da ja za~uvaat privatnosta?


NA^INI NA INFORMIRAWE Vo minatoto prenesuvaweto na nekoja vest se odvivala preku glasnici - lu|e koi javale na kow. So razvojot na soobra}ajot se zabrzuva i dvi`eweto na informaciite. Denes, na~inot na informirawe e brz i se vr{i preku sateliti, radiovrski, telefoni, televizii i dr. Satelitite kru`at okolu Zemjata. Tie se so razli~na golemina i forma.

Sovremenite sredstva za komunikacija vlijaat na na{ite `ivoti na najrazli~ni na~ini i nĂŠ zbli`uvaat so lu|e koi {to se iljadnici kilometri oddale~eni od nas. -Od kade naj~esto gi dobiva{ informaciite?

25


DNEVNI VESNICI Dnevnite vesnici sekojdnevno nĂŠ izvestuvaat za sĂŠ ona {to se slu~uva okolu nas. Nabroj nekolku naslovi na dnevni vesnici.

Spored vestite i informaciite pe~atot se deli na: - kvaliteten pe~at - dneven vesnik so poseriozni vesti, informacii i analizi, i - `olt pe~at - dneven vesnik so senzacionalni vesti i so karakter na zabavuva~ na ~itatelite. ^ovekot koj ima polna kontrola nad sodr`inata na vesnikot se vika glaven urednik. Dnevnite vesnici sekojdnevno se pe~atat vo odreden tira`. Tira` e broj na pe~ateni primeroci od vesnikot.

Pro~itaj go tekstot i odgovori na postavenite pra{awa! -[to dozna od ovoj ise~ok?

-Vo koja op{tina se nao|a u~ili{teto?

-Kako ja ocenuva{ ovaa aktivnost?

-[to bi smenil vo tvoeto u~ili{te?

26


RADIO, TELEVIZIJA I INTERNET

Radioto se upotrebuva u{te pred da se pojavi televizijata. So nego sekojdnevno se vr{i emituvawe na programi od najrazli~en karakter.

Prvoto radio e napraveno 1920 godina.

Televizijata se javuva podocna vo odnos na pe~atot i radioto. Televizijata ni ovozmo`uva direktno da gi sledime slu~uvawata od celiot svet.

Televizorot e otkrien 1936 godina.

Internet e najgolemata svetska kompjuterska mre`a. Toj ni ovozmo`uva da komunicirame so lu|eto od celiot svet.

27


Izraboti T-tabela prvo vo grupi, a potoa edna za celoto oddelenie na tema: Pozitivni i negativni vlijanija na mediumite vrz mladite! Pri~ini protiv postoewe

Pri~ini za postoewe

Istra`uva~ki aktivnosti Podelete se vo tri grupi! Sekoja grupa vr{i razli~no istra`uvawe. 1. grupa: Najgledan TV kanal

Napravi anketa od 50 ispitanika (od site vozrasti i etni~ki grupi) za najgledan TV kanal.

MTV

28

A1

Sitel

Telma

Kanal 5

Alsat

BTR

drugi


Dobienite podatoci pretstavi gi na grafikon.

50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 MTV

A1

Sitel

Telma

Kanal 5

Alsat

BTR

drugi

-Koj e najgledaniot TV kanal spored podatocite? 2. grupa: Naj~itan dneven vesnik

Anketiraj 50 ispitanika za naj~itan dneven vesnik. Ve~er

Vest

Vreme

Utrinski

Dnevnik

Koha

drugi

Podatocite vnesi gi vo grafikon.

50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 Ve~er

Vest

Vreme

Utrinski

Dnevnik

Koha

drugi 29


Na koj dneven pe~at ispitanicite od sprovedenata anketa najve}e mu veruvaat, a na koj najmalku?

3. grupa: Najposetuvana internet stranica

Anketiraj 50 ispitanici za najposetuvana internet stranica.

Yahoo

Google

Kajgana

Idividi

hi5

Facebook

drugi

Podatocite vnesi gi vo grafikon.

50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 Yahoo

Google

Kajgana

Idividi

Koja e najposetuvana internet stranica? 30

hi5

Facebook

drugi


PROVERI GO SVOETO ZNAEWE Semejstvoto e zaednica na ____________ i _____________. Vo zavisnost od brojot na ~lenovite, semejstvata se delat na: _________________ i _________________. Brak e __________________________________________________________________ ________________________________________________________________________. [to se sopru`nici? _____________________________________________________ ________________________________________________________________________. Doma}instvoto go so~inuva ______________________________________________ ________________________________________________________________________.

Povrzi!

Sopstvenost Privatnost

- pi{uvawe dnevnik - telefon - “NE VOZNEMIRUVAJ� - razgovor so drugarot - obleka

Nabroj! Sredstva za informirawe

31



@IVEALI[TA I NASELBI

Vo ovaa tema }e se zapoznae{ so: - vidovi `iveali{ta; - sosedstvo; - naselbi i institucii; - reljef; - geografska karta; - kartografski znaci i - problemi vo naselbite.

33


VIDOVI @IVEALI[TA I NIVNOTO ODR@UVAWE Na{iot dom e del od na{eto semejstvo. Nikola `ivee vo semejna ku}a vo naselbata Vlae, a Marko vo stanbena zgrada vo naselbata Kapi{tec. Toa se nivnite domovi. Kako Nikola da dojde do Marko? Marko `ivee na ulica Naroden front . So vakva tabla se ozna~uva imeto na ulicata. Koga }e ja najdeme ulicata ja barame i zgradata koja se nao|a na broj 28 . So vakva tabla se ozna~uva brojot na ku}ata odnosno zgradata. Sekoja ulica ima leva i desna strana. Na levata strana ku}ite t.e. zgradite se obele`ani so neparni, a od desnata strana so parni broevi. Golemite zgradi imaat pove}e katovi. Na sekoj kat ima po nekolku stanovi. Sekoj stan e ozna~en so soodveten broj. Na sekoj stan stoi plo~ka so prezimeto na semejstvoto koe `ivee tamu. Stojanovski

Sekoe semejstvo treba da se gri`i za svoeto `iveali{te. Za dobro funkcionirawe mnogu e va`no sekoe semejstvo najmalku edna{ mese~no (a po potreba i po~esto) da odr`uva ku}en sovet. Na nego da razgovara za problemite od sekakov vid i nivno re{avawe. Obidi se i ti aktivno da u~estvuva{ na niv. Vakov vid na sostanoci zadol`itelno se odr`uva vo stanbenite zgradi ili vo maala za re{avawe na tekovnite problemi.

34


Zaedni~ki vo oddelenieto popolnete ja tabelata. So toa }e napravite malo istra`uvawe. Dali pogolem broj u~enici od tvoeto oddelenie `iveat na desnata ili na levata strana na ulicata. Vk. Broj vo dnevnik Broj na zgrada/ku}a Levo Desno

Od vkupno _______ u~enici na desna strana od ulicata `iveat __________ u~enici, a na leva ________ u~enici.

Obidi se sam Nacrtaj ilustracija na svoeto `iveali{te (stan, ku}a, stanbena zgrada).

Na koja ulica se nao|a tvoeto `iveali{te?

Vo koja naselba?

Na koja ulica se nao|a tvoeto u~ili{te? Napi{i gi ulicite koi gi minuva{ od tvojot stan/ku}a do tvoeto u~ili{te! 35


-Kolku ulici pominuva{?

Obidi se da go nacrta{ patot od tvojot dom do tvoeto u~ili{te.

Napravete istra`uvawe, koj od tvoeto oddelenie `ivee najdaleku, a koj najblisku do u~ili{teto kade u~ite! Najdaleku `ivee____________, a najblisku `ivee_______________.

Kolku vreme im e potrebno na u~enikot {to `ivee najdaleku i na u~enikot {to `ivee najblisku za da pristignat od doma do u~ili{te?

36


SOSEDSTVO I SOSEDSKI ODNOSI Nieden ~ovek ne `ivee sam. Site nie `iveeme vo zaednica so ostanatite `iteli od naselbata. Lu|eto koi `iveat najblisku do nas se na{i sosedi. Kon niv treba da se odnesuvame pristojno, da gradime dobri odnosi i da im pru`ime pomo{ koga taa im e potrebna. Zgradite i ku}ite {to se nao|aat vo blizina na na{iot dom se na{i maala. Gradovite se sostaveni od naselbi i pove}e maala. Edno maalo pretstavuvaat site stambeni zgradi i ku}i koi se nao|aat na opredelena teritorija. -[to ti se dopa|a vo tvoeto maalo, a {to bi promenil?

-Dali vo tvoeto maalo ima prostor za igra?

-Zo{to e va`no da imame drugari od na{eto maalo?

Koga `iveeme vo edna zaednica potrebno e da bideme solidarni, a toa zna~i da bideme nesebi~ni vo davaweto pomo{ na drugite, odnosno da bideme svesni za potrebata od zaedni~ko dejstvuvawe. - Vo koi situacii lu|eto treba da ja poka`at svojata solidarnost?

-Zo{to gradot Skopje e grad na solidarnosta?

solidarnost

37


BON TON Ubavo odnesuvawe so sosedite

1. Koga }e go sretneme na{iot sosed treba da go pozdravime. So pozdravot sekoga{ odi i nasmevka. Inaku, kako nekomu da mu poveruvame deka ni posakuva dobar den ako ne gleda “nam}oresto�. 2. Koga se vozime vo lift gi pozdravuvame site - i poznatite i nepoznatite. Prvo treba da pozdravi onoj koj vleguva vo liftot, a ostanatite koi ve}e se tamu go otpozdravuvaat. 3. Koga organizirame rodendenska zabava treba da gi po~ituvame sosedite so toa {to }e izbereme neraboten den za pravewe na zabavata, a odnapred za toa }e gi izvestime. 4. Ako gi znaete pravilata na ku}niot red, toga{ sigurno znaete deka opredeleno vreme od denot e predvideno za odmarawe. Toa e periodot od 17 do 19 ~asot koga ne treba da se pravi vreva, bidej}i na{ite sosedi najverojatno odmaraat. 5. Decata od maalata ~esto se sobiraat pred zgradata za da igraat: fudbal, krienka ili nekoja druga igra. Posebno vo igrite so topka postoi mo`nost topkata da letne vo nekoj od prozorcite i da napravi {teta. Za da ne se slu~i toa odberete go najbliskoto igrali{te na koe slobodno }e mo`ete da u`ivate vo igrata, a se razbira }e ja izbegnete i ulicata.

38


NASELBITE I INSTITUCIITE VO NIV (institucii, mesna zaednica, javno mesto) Site lu|e {to `iveat vo edna naselba se `iteli na taa naselba, a nivnite domovi se nivni `iveali{ta. Vo edna naselba lu|eto mo`at, no ne mora da se poznavaat, no site tie treba da pridonesuvaat za razvivawe na dobri me|u~ove~ki odnosi i za podobruvawe na seop{tiot `ivot vo naselbata. Vo naselbite postojat i rabotat pove}e institucii od razli~ni oblasti. Op{testvenite institucii imaat za cel da gi zadovolat potrebite na gra|anite. Celiot ili pogolemiot del od `ivotot na lu|eto se odviva i e organiziran niz mnogu najrazli~ni op{testveni institucii. Taka, lu|eto se ra|aat vo rodili{ta, se lekuvaat vo bolnici, se obrazuvaat vo u~ili{ta, sportuvaat vo klubovi, se zabavuvaat vo dru{tva, teatri, rabotat vo ustanovi i pretprijatija. . . I semejstvoto e institucija. Napi{i gi instituciite vo svojata naselba!

Napi{i vo koja institucija (u~ili{te, banka, po{ta, apteka, kino, policija, bolnica) treba da se obratat slednite li~nosti: u~ili{te

banka

po{ta

apteka

kino

1. Marija saka da im isprati razglednica na svoite rodnini vo stranstvo. 2. Filip i Teo se dogovorija zaedno da go gledaat “Spajdermen�. 3. Tetka Milica treba da gi podigne svoite pari. 4. Darko padna od velosipedot i si ja povredi nogata. 5. Na Jana i e ukraden mobilniot telefon. 6. Roditelite sakaat da ja zapi{at Mila vo I oddelenie. 7. Ognen go boli grloto. Negoviot doktor mu ka`a deka treba da pie sirup.

policija

bolnica

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

Prostorot namenet za koristewe od strana na site lu|e se vika javno mesto. Na javnite mesta treba da se odnesuvame pristojno i kulturno.

institucija

39


MESNA ZAEDNICA NASELBA

MESNA ZAEDNICA

Vo sklop na edna naselba lu|eto se organiziraat vo mesni zaednici. Vo mesnite zaednici se formiraat: soveti na gra|ani, izbrani od `itelite na toa podra~je. Tie razgleduvaat problemi od sekojdnevniot `ivot na `itelite. Sovetot na gra|ani izbira pretsedatel na mesnata zaednica so mandat od ~etiri godini. Istra`uva~ki aktivnosti: Posetete ja va{ata mesna zaednica, doznajte za problemite {to bile razgleduvani na poslednata sednica od Sovetot.

Dneven red 1. 2. 3. 4.

40

mandat

data______________


PRIRODNITE FAKTORI I @IVOTOT VO NASELBATA

Prethodnata godina nau~ivme deka pogolemite naselbi se vikaat gradovi, a pomalite sela.

Ramnina

Rid

Planina

41


nad 500m

Planinska naselba

od 200-500m

Ridska naselba

Ramni~arska naselba do 200m

-Po {to se razlikuvaat naselbite?

-Po {to planinite se razlikuvaat od ridovite?

Kade se nao|aat naselbite od slikite, napi{i na praznite linii pod niv!

42

1

2

3

4


Oboj go dadeniot crte` so soodvetna boja spored viso~inata. Napi{i ja viso~inata vo metri, a odozdola napi{i go nazivot na predelot {to i odgovara na taa viso~ina. Nadvore{niot izgled na zemjinata povr{ina se narekuva reljef. Site ramnini, ridovi i planini so~inuvaat reljef. Najvisokiot vrv vo R. Makedonija se nao|a na planinata Korab i iznesuva 2764 metri.

Osogovo e najvisoka planina vo isto~na Makedonija

41 43


Baba e najvisoka planina vo ju`niot del na R. Makedonija.

Povardarie e kotlina i ja opfa}a dolinata na rekata Vardar. Vo minatoto ovaa kotlina bila ispolneta so voda. Toa bilo ezero {to postepeno isteklo vo Egejskoto More.

Kotlina e ramno zemji{te so mo{ne golema plodnost obikoleno so planini.

Pelagonija e najgolema kotlina vo R. Makedonija.

44

Na geografska karta pronajdi gi potcrtanite poimi (Korab, Osogovo, Baba, Povardarie, Pelagonija).


RELJEF Reljefot vo Republika Makedonija e prete`no planinski. Toj e sostaven od: ramnini, kotlini, ridovi, niski, sredni i visoki planini.

Opredeli gi glavnite i sporedni strani vo praznite kvadrat~iwa! ramni~arski ridski planinski

Napi{i do sekoj grad vo kakov predel se nao|a. Berovo__________ Tetovo________________ Negotino_________ Skopje__________ Kriva Palanka_________ Kru{evo__________ Koi boi se najzastapeni na kartata na Republika Makedonija? 45


Za da mo`eme polesno da se orientirame vo prostorot odnosno vo naselenite mesta, }e ni poslu`at: Soobra}ajni tabli i znaci za izvestuvawe

Polo`ba na Sonceto

Plan na gradot

Geografska karta

46

Prakti~na zada~a: Podelete se na grupi i izrabotete reljef od testo na tvrda podloga. Sekoja grupa neka izbere razli~en predel. Obojte go soodvetno so viso~inata na koja se odnesuva!


PLAN NA GRADOT Planovite se karti so krupen razmer. Tie se najprecizni karti, so to~no vneseni ulici i so site zna~ajni objekti vo gradot, kako: u~ili{ta, teatri, muzei, hoteli, bolnici i dr. Stranite na svetot se rasporedeni taka {to sekoga{ gore e sever, dole - jug, desno e istok, a levo - zapad. Za polesno orientirawe planovite se podeleni na podednakvi kvadrat~iwa kade redovite se ozna~eni so bukvi, a kolonite so broevi. Redovite se ozna~uvaat so bukvi

Kolonite se ozna~uvaat so broevi

Sekoj plan sodr`i i spisok na ulici {to se podredeni po azbu~en red, kako i oznaka na redot i kolonata za polesno pronao|awe na baraniot objekt. Pr. Hotel “Aleksandar Palas� (C3) na gornata slika.

47


Zemi plan na grad Skopje i vo praznoto kvadrat~e vpi{i ja oznakata na mestoto kade {to se nao|a dadeniot objekt. GTC_________________________________ Sobranie na RM_____________________ TC Ramstor__________________________ Teatar na narodnostite______________ Univerzitet �Sv. Kiril i Metodij� _____ Gradski stadion_____________________ Skopski saem________________________

48


49


GEOGRAFSKA KARTA Geografskite karti se izraboteni vo najmal razmer. Na ovie karti se prika`ani: planini, reki, ezera, gradovi, dr`avi, moriwa i dr. Na geografskite karti stranite na svetot se rasporedeni kako i na planovite. Desno e _______________, levo e _________________, dolu e ________________ i gore e ________________. Za da mo`e da se pro~ita geografskata karta , treba da gi znaeme pred se kartografskite boi i kartografskite znaci. kartografski boi Planini

Ridovi Ramnini Voda

kartografski znaci

50

nadmorska viso~ina


ime na dr`ava

razmer - kolku pati e namalena kartata

reljefot e pretstaven so kartografski boi legenda -opis na kartografski znaci

visinska skala

Visinskata skala ni slu`i za odreduvawe na nadmorskata viso~ina. Napi{i gi glavnite i sporednite strani na svetot.

Jas `iveam vo koe se nao|a vo del na Republika Makedonija.

51


52


53


Napi{i na koja strana (glavna ili sporedna) se nao|a zadadeniot objekt. Ohridsko Ezero Skopje Strumica Dojransko Ezero Belasica Crna Reka [ar Planina

_________________ _________________ _________________ _________________ _________________ _________________ _________________

Vo praznite mesta napi{i go zna~eweto na kartografskiot znak.

54


Pred lu|eto da imaat karti , tie go crtale vo karpite samo onoj del {to go poznavale. Toa go pravele na glineni plo~ki. Eve edna takva.

Kompasot e naprava koja ni gi poka`uva stranite na svetot. Iglata na kompasot e magnetna i sekoga{ ja poka`uva severnata strana. Na dnoto na kompasot se ispi{ani glavnite i sporednite strani na svetot.

Legendite go pojasnuvaat zna~eweto na simbolite. Simbolite se mali znak~iwa i na mal prostor mo`at mnogu podatoci da se vnesat.

55


PROBLEMITE VO MOJATA NASELBA Sekoj od nas `ivee vo nekoja naselba. @itelite na edna naselba se direktno povrzani so problemite koi nastanuvaat vo nea. Zatoa `itelite treba da bidat aktivni i sovesni gra|ani i da se zalagaat za nivno re{avawe. Za da postignat nekoja cel tie treba da ja sakaat svojata naselba, da imaat po~it kon so`itelite, da bidat svesni za problemite i istite da gi re{avaat organizirano. Preku tehnikata grozd prika`ete gi problemite vo va{ata naselba.

Problemi vo mojata naselba

56


Podelete se vo ~etiri grupi. Sekoja grupa ima odredena aktivnost. 1. grupa: zagadenost Va{a zada~a }e bide da gi izbroite otpadocite frleni na nesoodvetno mesto. Sekoj ~len od grupata treba da odredi mesto kade {to }e go vr{i istra`uvaweto i da go vpi{e mestoto vo tabelata. Istra`uvaweto da go izvr{i vo dol`ina od 50 ~ekori i sobranite podatoci da gi vnese vo tabelata. (pr. 50 ~ekori od u~ili{niot dvor, 50 ~ekori okolu zgradata/ku}ata, 50 ~ekori od ul. “Dame Gruev�. . .).

-Koe mesto e najzagadeno, a koe e naj~isto?

-Koj otpad najbrgu }e se raspadne?

-Dali vo va{ata naselba ima kontejneri za razli~en otpad i za kakov?

-Napi{ete izve{taj od izvr{enoto istra`uvawe (na ova mesto ostanatite grupi }e napi{at {to doznale od izlagaweto na ovaa grupa).

57


2. grupa: bu~ava Va{a zada~a }e bide da ja izmerite bu~avata na odredenite mesta, vo odredeno vreme i da ja vpi{ete vo tabelata spored legendata. Prvin sekoj sam, a potoa }e gi vnesete i merewata od ostanatite ~lenovi na grupata. Soberete go brojot na plusevite i napravete sporedba od dobienite podatoci.

Legenda: +++ mnogu bu~ava ++ sredno + bez bu~ava

Od istra`uvaweto, {to mo`e{ da zabele`i{? Koi se najmirni periodi od denot: vo domot ________, od sosedstvoto ________ i na ulica _______. -Kade ima najgolema bu~ava i vo kolku ~asot?

Napravete izve{taj od izvr{enoto istra`uvawe (na ova mesto ostanatite grupi }e napi{at {to doznale od izlagaweto na ovaa grupa).

58


3. grupa: soobra}ajni problemi Vo tvojata naselba opredeli tri ulici na koi }e vr{i{ merewe na brojot na prevoznite sredstva koi }e pominat vo period od 15 min. Podatocite stavi gi vo tabela, a potoa vnesi gi vo grafikonot so soodvetna boja.

Prva ulica

Vtora ulica

Treta ulica

50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 Avtomobili

Avtobusi

Kamioni

Motori

Velosipedi

-Kolku vkupno motorni vozila pominale na site ulici?

-Kolku prevozni sredstva ne go zagadile vozduhot?

Najmnogu motorni vozila pominale na ul. “_____________________________”, a najmalku na ul. “___________________________”. -Napravete izve{taj za izvr{enoto istra`uvawe (na ova mesto ostanatite grupi }e napi{at {to doznale od izlagaweto na ovaa grupa).

59


4. grupa:

Va{a zada~a }e bide sami da odberete eden od aktuelnite problemi vo va{ata naselba od prethodno izraboteniot grozd i da napravite istra`uvawe za istiot. Odberete sami metod na rabota. -Napravete izve{taj od izvr{enoto istra`uvawe (na ova mesto ostanatite grupi }e napi{at {to doznale od izlagaweto na ovaa grupa).

60


PROVERI GO SVOETO ZNAEWE Napi{i gi najva`nite podatoci za mestoto vo koe {to `ivee{: mesto, ulica i broj: _____________________________________________________ mesna zaednica: ________________________________________________________ reljef: (svrti na str.45, najdi go tvoeto mesto i napi{i) - Koja kartografska boja e karakteristi~na za tvoeto mesto?

- Na koja nadmorska viso~ina se nao|a tvoeto mesto na `iveewe (svrti na str.51 i opredeli spored visinskata skala)

-Napi{i koj e spored tebe najgolemiot problem vo tvojata naselba?

Nacrtaj go mestoto vo koe {to `ivee{.

61



OP[TINA

Vo ovaa tema }e se zapoznae{ so: - lokalna zaednica; - lokalna samouprava; - gr|anin; - gradona~alnik; - sovet na op{tina; - firmi / pretprijatija; - kulturniot `ivot vo op{tinata; - demokratija; - vlast i upravuvawe; - liderstvo i - socijalni problemi.

63


LOKALNA ZAEDNICA I LOKALNA SAMOUPRAVA Op{tinite se organizirani kako lokalni zaednici, a vo niv se sproveduva lokalna samouprava. Toa zna~i deka samite gra|ani odlu~uvaat za site zna~ajni pra{awa vo svojata lokalna zaednica. Nivnoto u~estvo mo`e da bide neposredno i posredno (koga grupa gra|ani bira svoj pretstavnik.) Spored naselenoto mesto (grad ili selo) lokalnata samouprava mo`e da bide gradska ili selska samouprava. Op{tinata e edinica na lokalnata samouprava. Taa e zaednica na `iteli na odredeno podra~je. Op{tina Op{tina

Naseleno mesto Naseleno mesto

Naseleno mesto

Naseleno mesto

Gra|anite koi imaat postojano `iveali{te na podra~jeto na edna op{tina se `iteli na taa op{tina. Op{tinata e dol`na da gi izvestuva gra|anite za svojata rabota. Sekoja op{tina ima svoe podra~je i ime, a treba da ima svoj grb i zname. Soberi podatoci za tvojata op{tina: Koga e formirana tvojata op{tina i kako se vika? -Kolku `iteli broi tvojata op{tina?

-Kolku od niv se ma{ki, a kolku `enski?

64

lokalen, lokalna vlast, gra|anin


OP[TINI VO R. MAKEDONIJA I VO GRAD SKOPJE Na kartata najdi ja op{tinata vo koja `ivee{. Nejzinoto ime napi{i go vo kvadrat~eto, a kvadrat~eto povrzi go so op{tinata.

Op{tini vo R.M. (so sedi{te vo grad): 33 Berovo Bitola Bogdanci Valandovo Veles Vinica Gevgelija Gostivar Debar Del~evo Demir Kapija

Op{tini so sedi{te vo selo: 41

Demir Hisar Kavadarci Ki~evo Ko~ani Kratovo Kriva Palanka Kru{evo Kumanovo Makedonska Kamenica Makedonski Brod Negotino

Ohrid Peh~evo Prilep Probi{tip Radovi{ Resen Sveti Nikole Struga Strumica Tetovo [tip

65


Op{tini vo grad Skopje: 10 Aerodrom Butel Gazi Baba \or~e Petrov Karpo{ Kisela Voda Saraj Centar ^air [uto Orizari

66


67


GRA\ANIN Sekoj treba da bide aktiven gra|anin vo svojata op{tina. Zatoa, toj treba da bide dobro informiran. Samo na takov na~in toj mo`e aktivno da u~estvuva i da dava predlozi i idei za podobruvawe na `ivotot vo nea. Za da mo`at uspe{no da funkcioniraat i da go podobrat svojot `ivot gra|anite formiraat zdru`enija na gra|ani. Svoite problemi gi iznesuvaat preku: - davawe predlozi i idei, - preku sobiri na gra|ani i - preku glasawe. Sekoj gra|anin ima pravo samostojno ili zaedno so drugite gra|ani (zdru`eno) da dostavuva predlozi vo op{tinata. Preku referendum (glasawe) gra|anite odlu~uvaat za pra{awa koi se odnesuvaat na nivnata naselba.

Sekoj gra|anin {to napolnil 18 godini ima pravo na glas.

68

gra|anin, referendum


ORGANI NA OP[TINITE Organi na Op{tinata se: - Sovet na op{tinata - Gradona~alnik

Sovetot go so~inuvaat pretstavnici na gra|ani koi se izbiraat so tajno glasawe. Sovetot ima pretsedatel. Izborite se sproveduvaat sekoi ~etiri godini. Brojot na ~lenovite na sovetot zavisi od brojot na `itelite vo op{tinata. Sednicite na sovetot gi svikuva pretsedatelot. Tie se javni i za sekoja se vodi zapisnik. Gradona~alnikot ja pretstavuva i zastapuva op{tinata. Se izbira sekoja ~etvrta godina na op{ti, neposredni i slobodni izbori so tajno glasawe. Sovetot nosi odluki za podobruvawe na `ivotot na op{tinata, a gradona~alnikot e zadol`en da gi realizira odlukite. Gradona~alnikot vo opredeleni denovi vr{i priem na gra|anite. Tie go informiraat za svoite problemi i davaat idei za otklonuvawe na istite.

gradona~alnik, realizira

69


Site zaedno davajte idei za podobruvawe na `ivotot vo op{tinata i zapi{ete gi! Idei (bura na idei)

Posetete ja va{ata op{tina i razgovarajte so nejzinite pretstavnici. Zadol`itelno najavete go va{eto prisustvo. -Koja godina bea poslednite izbori vo tvojata op{tina?

-Kako se vika gradona~alnikot na tvojata op{tina?

-Kolku ~lenovi broi Sovetot na tvojata op{tina?

-Koga za posleden pat odr`ale sostanok?

-Kolku ~lena bile prisutni na sostanokot?

-Za koi to~ki se raspravalo (napi{i go dnevniot red od sednicata na Sovetot)

Informiraj se: -Dali nekoj nezadovolen gra|anin mo`e da podnese tu`ba protiv op{tinata? 70


EKONOMSKIOT @IVOT VO OP[TINATA Ekonomskiot `ivot vo op{tinata direktno zavisi od stopanskite i nestopanskite dejnosti vo istata.

Razgledajte go dadeniot grozd. Najrazvienata stopanska dejnost vo tvojata op{tina razgrani ja ponatamu na pokonkretni poimi.

Lov i ribolov Industrija

Lozarstvo

Stopanski dejnosti

[umarstvo

Zemjodelstvo

Sto~arstvo Ovo{tarstvo Rudarstvo

Poljodelstvo

Koja stopanska granka e najmnogu razviena vo tvojata lokalna zaednica?

-Koja stopanska granka voop{to ne e razviena vo tvojata op{tina?

-Doznaj, za koja od ovie dejnosti postojat uslovi za razvoj?

ekonomija

71


Zdravstvo

Prosveta

Nestopanski dejnosti

Soobra}aj

Turizam

Trgovija Ugostitelstvo

Razgranete gi samo onie poimi od grozdot {to se zastapeni i se odnesuvaat samo na va{ata op{tina. -Koj poim najmnogu go razgranivte?

-Koj vid soobra}aj e najmnogu zastapen vo tvojata op{tina?

-Nabroj gi zdravstvenite ustanovi koi se zastapeni vo tvojata op{tina!

-Za koja nestopanska dejnost ima uslovi za razvoj vo tvojata op{tina? 72


FIRMI, PRETPRIJATIJA Vozrasnite `iteli vo naselbite i op{tinite odat na rabota i se zanimavaat so razni dejnosti. Razli~nite dejnosti, pred sĂŠ zavisat od izgledot na mestoto vo koe {to `iveat lu|eto i od negovite bogatstva. Mnogu lu|e rabotat vo instituciite vo op{tinite: vo bolnicite, u~ili{tata, gradinkite, po{tite i sli~no. Vo podra~jata so plodna zemja, lu|eto se zanimavaat so zemjodelstvo: poljodelstvo, ovo{tarstvo, sto~arstvo. Vo tie podra~ja se nao|aat fabriki za prerabotka na zemjodelskite proizvodi. Tamu se vr{i prerabotka na ovo{je i zelen~uk - konzervirawe, kako i prerabotka na meso i mleko. Vo ridsko - planinskite predeli postojat i rudnici od kade lu|eto vadat rudi. Vo blizina na rudnicite se nao|aat i fabriki za prerabotka na rudite. Vo pomalite zanaet~iski rabotilnici lu|eto se zanimavaat so razli~ni zanaeti: ~evlari, bravari, zlatari, frizeri, kroja~i i drugo. Golem broj na lu|e rabotat vo trgovija. Tie vr{at proda`ba na ve}e gotovite proizvodi. Proda`bata se vr{i (odviva) vo golemi prodavnici - supermarketi, stokovni ku}i ili vo pomali du}an~iwa. Vo kraevite {to se bogati so prirodni ubavini, lu|eto rabotat na nivno razubavuvawe i prilagoduvawe na lu|e koi {to doa|aat istite da gi posetat i da se rekreiraat vo niv. Tie lu|e se zanimavaat so turizam. Za da mo`e nepre~eno da se odviva soobra}ajot treba da postojat bezbedno izgradeni pati{ta. Za niv se gri`at lu|e koi rabotat vo soobra}aj.

firma, pretprijatie

73


RABOTA, VRABOTUVAWE, DENARI, TRGOVIJA Vo edna op{tina lu|eto se zanimavaat so razli~ni dejnosti - izvr{uvaat razli~na rabota. Firmite i pretprijatijata im ovozmo`uvaat vrabotuvawe. Za svojata rabota tie dobivaat nadomestok - plata.

Parite se mnogu biten faktor vo sekojdnevniot `ivot. Tie slu`at kako sredstvo za pla}awe. Vo R.Makedonija parite se narekuvaat denari. Postojat kovani pari - moneti i hartieni pari - banknoti.

Trgovija e nestopanska dejnost koja se sostoi vo kupuvawe i prodavawe na stoka. Hartienite pari (banknoti) gi izmislile Kinezite vo X vek.

Bankomatite im ovozmo`uvaat na lu|eto od svoite smetki da vadat pari vo gotovo 24 ~asa na den.

74


KOMUNALNI DEJNOSTI Vo minatoto sekoe doma}instvo se spravuvalo so svojot smet. Edni go gorele, drugi go zakopuvale vo zemja. Denes, op{tinite se gri`at za smetot so posebna slu`ba za komunalni dejnosti. Ovie slu`bi sekojdnevno go sobiraat smetot od kontejnerite postaveni pred stambenite i javnite objekti so specijalno opremeni vozila. Smetot go nosat do odredeno mesto nare~eno deponija. Ovaa slu`ba se gri`i i za: - ~istotata na ulicite, parkovite, pazarite - odr`uvawe na re~nite korita, i - za ras~istuvawe na snegot od ulicite vo zimskiot period.

-Dali samo slu`bata za komunalna dejnost treba da ja ~isti tvojata naselba?

-Koj treba da go ~isti tvojot dvor, snegot pred tvojata ku}a, zgrada, pred du}anite?

Ubavata i ~ista sredina e dol`nost i obvrska na site nas.

deponija

75


KULTURNIOT @IVOT VO OP[TINATA Pod poimot kultura se podrazbira na~in na `ivot na odreden narod koj `ivee na odredena teritorija. Kulturata ima cvrsti vrski so tradicijata i so duhovniot svet, a toa se gleda od: umetnosta, obi~aite, navikite i religijata. Kulturata e na~in na `iveewe. Pod kultura se podrazbira i: - na~in na oblekuvawe na lu|eto; - nivnite obi~ai pri sklopuvawe na brak; - semejniot `ivot; - religioznata opredelenost i - na~inot na odnesuvawe. Zatoa, postoi razlika me|u lu|eto. Za da se nadminat ovie razliki, potrebna e pogolema komunikacija me|u lu|eto, pogolemo po~ituvawe i tolerancija. Golema uloga vo povrzuvaweto na lu|eto imaat lokalnite zaednici so organizirawe na kulturni manifestacii. Nabroj gi kulturnite institucii (domovi na kultura, kina, teatri, KUD, verski objekti) vo tvojata op{tina!

Napi{i pismen sostav za edna od kulturnite manifestacii ili za edna od tradiciite vo tvojata lokalna zaednica.

76

tradicija, duhoven svet, religija


SIMBOLI NA LOKALNATA ZAEDNICA Simbol e nekoj predmet, znak ili obele`je {to stoi namesto ne{to drugo. Sekoj simbol ima svoe jasno zna~ewe.

I op{tinite imaat svoi simboli. Toa se grbot i znameto. Grbot i znameto na op{tinata se razlikuvaat od grbot i znameto na R. Makedonija. Sekoja op{tina ima svoj grb i svoe zname. Nacrtaj go grbot i znameto na tvojata op{tina. grb na op{tina

zname na op{tina

Napi{i gi pova`nite podatoci za tvojata op{tina: -Najdolgata ulica vo mojata op{tina e:

-Pova`nite istoriski spomenici se:

-Po {to se razlikuva tvojata op{tina od sosednata? 77


DEMOKRATSKIOT @IVOT VO OP[TINATA DEMOKRATIJA Poimot demokratija poteknuva od gr~kiot zbor demos - narod i kratien - vladee. Zna~i, zborot demokratija e vladeewe na narodot. Osnovni vrednosti na demokratijata se slobodata i tolerancijata.

Sloboda zna~i odnesuvawe na ~ovekot spored sopstvenata volja i procenka, no bez da ja zagrozi slobodata na drugite.

Tolerancija podrazbira po~ituvawe na slobodata i privatnosta na sekogo. Ovie vrednosti ni go razvivaat ~uvstvoto na odgovornost kon sebe i kon drugite, bidej}i sme site ednakvi i imame isti prava.

@iveeme vo demokratsko op{testvo i `ivotot vo op{tinite e demokratski odnosno vo op{tinite vladee narodot. Za podobro da ja ostvarat svojata vlast demokratijata se deli na: - Neposredna demokratija - e neposredno u~estvo na gra|anite vo donesuvaweto na site zna~ajni odluki vo op{testvoto, i - Pretstavni~ka demokratija - e vledeewe na narodot preku izbrani pretstavnici. Pretstavnicite se biraat preku slobodni i fer izbori.

78

demokratija, ramnopraven


-Po {to se razlikuvaat lu|eto vo tvojata lokalna zaednica? (potseti se od lani “Vo na{iot kraj `iveat�? -Na koj narod/nacionalnost ti pripa|a{?

-Na koj jazik zboruva{ vo u~ili{teto?

-Na koj jazik zboruvate doma?

[to misli{, zo{to e va`no site lu|e vo tvojata lokalna zaednica da bidat ramnopravni?

Kako `itelite vo tvojata op{tina ja ostvaruvaat ramnopravnosta?

Dali gi prifa}a{ i po~ituva{ razli~nostite me|u lu|eto? Napi{i eden primer za tvoeto prifa}awe i po~ituvawe.

Koga }e porasne{ i }e bide{ polnoleten }e ja dobie{ mo`nosta da izleze{ na izbori i da glasa{. ]e treba da odbere{ lu|e koi {to }e rakovodat, denes so tvoeto oddelenie, a utre so tvojata op{tina i dr`avata. [to misli{, koi osobini treba da gi ima li~nosta koja }e ja odbere{ za lider (voda~)?

lider, liderstvo

79


JAVNI PRA[AWA I PROBLEMI VO OP[TINATA Ve}e ka`avme deka op{tinata e zaednica na odredeno podra~je. Taa se gri`i za re{avawe na sekojdnevnite problemi na nejzinite `iteli. Re{avaweto na problemite e od javen interes za site `iteli na op{tinata. Potseti se i napi{i koj gi dostavuva predlozite i problemite vo op{tinata i na koj na~in. Svoite problemi _________________ gi iznesuvaat preku: (vidi str.68) - - -

______________________________________________________________ ______________________________________________________________ i ______________________________________________________________.

Za da mo`at da gi dostavat svoite predlozi i problemi do op{tinite, gradona~alnikot e dol`en: - da obezbedi soodvetno mesto kade {to `itelite bi mo`ele da gi ostavaat svoite predlozi. Otkako }e gi dostavat gradona~alnikot - vo rok od 60 dena da odgovori na sekoe barawe postaveno od `itelite na op{tinata - ako op{tinata ne e nadle`na za postaveniot problem, istiot treba da go preprati (dostavi) do onaa institucija {to e nadle`na za istiot. Op{tinite se dol`ni za vr{ewe na slednive raboti: - za{tita na okolinata vo koja {to `iveeme; - snabduvawe so voda i pro~istuvawe na otpadnite vodi; - osvetluvawe na ulicite; - izgradba i odr`uvawe na ulicite i lokalnite pati{ta i - odr`uvawe na parkovi i zelenila. Vo pogled na kulturata, op{tinata se gri`i i za: - neguvawe na: folklorot, obi~aite, starite zanaeti. . . Op{tinite osobeno se gri`at za mladite `iteli preku izgradba na: sportski objekti, organizirawe na sportski priredbi i manifestacii.

80


Zna~ajno vnimanie vo op{tinata se posvetuva na re{avaweto na problemite od oblasta na socijalna za{tita i za{tita na decata i nivnoto obrazovanie. Tie se re{avaat preku izgradba i odr`uvawe na: detski gradinki, u~ili{ta, u~ili{ni domovi i dr. So bura na idei voo~ete gi javnite problemi vo va{ata op{tina! 1.__________________________________________________________ 2.__________________________________________________________ 3.__________________________________________________________ 4.__________________________________________________________ 5.__________________________________________________________ Izdvojte eden problem i napi{ete gi predlozite za razre{uvawe na dadeniot problem. Predlozi za razre{uvawe na dadeniot problem: 1.___________________________________________________________ 2.___________________________________________________________ 3.___________________________________________________________ 4.___________________________________________________________ 5.___________________________________________________________ Izdvojte ~as na koj }e zboruvate za: nevrabotenosta, zavisnostite i nasilstvoto (vo zavisnost od va`nosta za va{ata op{tina) i dajte pridones so svoi idei za nivno razre{uvawe ili ubla`uvawe.

81


NEVRABOTENOST, ZAVISNOSTI I NASILSTVO

TEMA:________________________________________________________________ Predlozi za razre{uvawe na problemot: ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________

Izrabotete proekt za va{iot problem. Postavete go na vidno mesto vo u~ili{teto ili vo va{eto oddelenie. Izrabotete bro{ura i podelete ja me|u `itelite vo va{ata op{tina.

Ova e va{ pridones za razre{uvawe na eden problem vo va{ata op{tina.

82


PROVERI GO SVOETO ZNAEWE Vo koja op{tina `ivee{?

Na koj na~in lu|eto gi re{avaat problemite vo naselbata?

Dali i ti mo`e{ da glasa{?

DA

NE

Koga se steknuva pravo na glasawe?

Organi na op{tinite se:

Stopanski dejnosti

Nestopanski dejnosti

83


Kako se narekuvaat parite vo R.Makedonija?

[to e kultura?

Simboli na lokalnata zaednica

Osnovni vrednosti na demokratijata se:

84


RE^NIK na nepoznati zborovi buxet - se site prihodi i tro{oci na eden ~ovek, na edno semejstvo, na edna op{tina, na edna dr`ava vlada - najvisoko izvr{no telo koe gi sproveduva zakonite {to gi donesuva Sobranieto gradona~alnik - “Gradski tatko�, odnosno lice na ~elo na edna op{tina gra|anin - pripadnik na dr`ava demokratija - ednakvi prava na gra|anite vo upravuvaweto demokratsko - op{testvo ramnopravno za site gra|ani deponija - posebno odredeno mesto na koe se dostavuva i skladira otpadot duhoven svet - lu|e koi veruvat duhovno vo svet {to ne se gleda ekonomija - nauka, za{teda, ostvaruvawe, rabotna organizacija institucija - ustanova, zavod intervju - razgovor koj ima za cel sobirawe na podatoci i informacii krvno srodstvo - bliski rodnini (brat, sestra) koi poteknuvaat od isti roditeli lider/liderstvo - voda~, voda~i lokalen - se odnesuva na opredeleno mesto lokalna vlast - politi~ka edinica koja slu`i za potrebite na gradot, op{tinata mandat - vreme koe e dadeno za ispolnuvawe na odredena zada~a mati~ar - ~ovek koj vo mati~na kniga zaveduva deca {to se rodile, mladi {to sklu~uvaat brak i drugo matrijarhat - vreme koga `enata-majkata bila glavna vo semejstvoto i odlu~uvala za se nadmorska viso~ina - e viso~ina na odredeno mesto na kopno vo odnos na moreto narod - grupa na lu|e koi gi povrzuva zaedni~ka teritorija, jazik, kultura i minato parlament - sobranie na edna dr`ava i najvisok organ koj donesuva zakoni patrijarhat - vreme koga ma`ot bil stolb vo semejstvoto i odlu~uval za se 85


patrijarhalno - ~ovek koj se pridr`uva kon stari obi~ai i sva}awa pretprijatie - firma koja izveduva i proizveduva razni raboti (gradi pati{ta, proizveduva obleka i drugo prihodi - ostvareni pari~ni sredstva od rabota ramnopraven - koj {to ima isti prava kako i ostanatite, koj e ist so os tanatite realizira - ostvaruva nekoja cel vo rabotata ili `ivotot, u~i dobro za da postane lekar ili nastavnik religija - vera referendum - izjasnuvawe na `itelite (gra|anite) po pat na glasawe ZA ili PROTIV dadeno pra{awe sobranie - najvisoko zakonodavno telo vo dr`avata koe gi donesuva za konite, a koe e sostaveno od pretstavnici na narodot solidarnost - zaemna odgovornost od zaedni~ki interes staratel - lice {to se gri`i za drugi lica kako majka, tatko, ~i~ko i drugi. tatkovina - pretstavuva zemja vo koja nekoj se rodil, vo koja {to `ivee ili poteknuva od nea, toa e zemja za koja lu|eto se vrzuvaat so ~uvstva - qubov i po~it tradicija - ona {to se prenesuva od generacija na generacija tro{oci - napraveni izdatoci za obleka, hrana, struja, telefon i drugo firma - rabotna organizacija vo koja rabotat pove}e lu|e.

86


SODR@INA Predgovor ...............................................................................................................2 Timska rabota .....................................................................................................4 Semejstvo, doma]instvo i op[testvo ................................................5 Semeen `ivot .....................................................................................................6 Vidovi semejstva ................................................................................................8 Potesno i po{iroko semejstvo ........................................................................8 Vremenska lenta ........................................................................................ . ......10 Semejstvata niz istorijata i denes .................................................................11 Ulogata na roditelite, staratelite i decata ..............................................13 Proektna nastavna rabota ..............................................................................15 Bra~en `ivot i bra~ni ulogi .............................................................................16 Ako saka{ da znae{ pove}e ............................................................................17 @ivot vo doma}instvoto .......................................................................... . .......19 Planirawe na doma{niot buxet .....................................................................20 Sopstvenost .......................................................................................................21 Privatnost .........................................................................................................22 Na~ini na informirawe .................................................................................23 Dnevni vesnici .................................................................................................24 Radio, televizija i internet .........................................................................25 Proveri go svoeto znaewe .............................................................................29 @iveali[ta i naselbi .............................................................................31 Vidovi `iveali{ta i nivnoto odr`uvawe .................................................32 Sosedstvo i sosedski odnosi .........................................................................35 Bon ton ................................................................................................................36 Naselbite i instituciite vo niv ................................................................37 Mesna zaednica .................................................................................................38 Prirodnite faktori i `ivotot vo naselbata ..............................................39 Reljef ...............................................................................................................43 Plan na gradot ..................................................................................................45 Geografska karta ............................................................................................46 Problemite vo mojata naselba .......................................................................50 Proveri go svoeto znaewe ................................................................................55 Op[tina ........................................................................................................57 Lokalna zaednica i lokalna samouprava .....................................................58 Op{tini vo R. Makedonija i vo Grad Skopje ....................................................59 Gra|anin .......................................................................................................60 Organi na op{tinite ........................................................................................61 Ekonomskiot `ivot vo op{tinata .................................................................63 Firmi, pretprijatija .........................................................................................65 Rabota, vrabotuvawe, denari, trgovija ...........................................................66 Komunalni dejnosti ............................................................................................67 Kulturniot `ivot vo op{tinata ....................................................................68 Simboli na lokalnata zaednica ...................................................................69 Demokratskiot `ivot vo op{tinata - demokratija ....................................70 Javni pra{awa i problemi vo op{tinata ...................................................72 Nevrabotenost, zavisnosti i nasilstvo .......................................................74 Proveri go svoeto znaewe ............................................................................75 Re~nik na nepoznati zborovi .........................................................................77 87


88


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.