8 minute read

10 top turističnih točk

Jurčičeva domačija

Jurčičeva domačija je eden redkih primerov muzeja na prostem pri nas, ki pripoveduje zgodbe o vsakdanjem življenju kmečkega prebivalstva in modrosti življenja v sobivanju z naravo. Kulturni spomenik ohranja podobo osrednjeslovenske kmečke arhitekture, opreme prebivališč in gospodarskih poslopij, naprav in načina poselitve. Muzej je hkrati vsebinsko povezan z življenjem in delom enega naših največjih pisateljev in pripovednikov, Josipom Jurčičem, ki je bil rojen v tej hiši. Kaj početi?

• Skupaj z vodnikom si oglejte Jurčičevo domačijo, • oglejte si izobraževalni film o Josipu Jurčiču, • nasmejte se ob Krjavljevih zgodbah in kamišibaju, • kupite spominke, povezane z Josipom

Jurčičem, • spijte kavo v čudovitem naravnem okolju muzeja, • udeležite se poletnih koncertov in gledaliških iger.

Muljava 11, 1295 Ivančna Gorica +386 (0) 41 686 382

jurcic@prijetnodomace.si

+386 (0) 41 689 994, +386 (0) 1 78 77 863

info@mks-sticna.si

www.mks-sticna.si

Cistercijanska opatija Stična in Muzej krščanstva na Slovenskem

Cistercijanska opatija Stična je najstarejši in danes še edini delujoči cistercijanski samostan na Slovenskem. Znotraj samostanskega kompleksa delujeta Zeliščna lekarna patra Simona Ašiča in Muzej krščanstva na Slovenskem. Ta državni muzej sledi več kot 1.700 let staremu verskemu izročilu pri nas in hrani izjemno duhovno dediščino s celotnega slovenskega ozemlja. V sklopu obiska muzeja se obiskovalci sprehodijo skozi čudovit gotski križni hodnik in samostansko cerkev ter si ogledajo muzejske zbirke. Kaj početi?

• Sprehodite se skozi samostanski križni hodnik, kjer morda srečate »bele menihe«, • oglejte si zanimive muzejske razstave:

Življenje za samostanskimi zidovi, Zgodovina krščanstva na Slovenskem in Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev, • udeležite se poučnih ustvarjalnih delavnic, • osvežite se v Zeliščni lekarni patra Simona

Ašiča.

Hiša kranjska čebela z obeležjem in učnim čebelnjakom v Višnji Gori

Na območju občine Ivančna Gorica je v 19. stoletju aktivno delovala čebelarska družina Rotschütz, ki je zaslužna za današnjo prepoznavnost, ugled in razširjenost kranjske čebele v svetu. Izjemna zgodba kranjske čebele je našla svoje mesto v prenovljeni šoli, ki nosi ime Hiša Kranjska čebela. Junaki te čebelarske družine vas bodo popeljali čez razstavo, ki na sodoben način predstavlja čebele, s poudarkom na ozaveščanju obiskovalcev glede pomena čebel za naravo, življenje in obstoj. V Hiši Kranjska čebela so na voljo inovativne nastanitve v obliki satja, v katerih lahko prespite, turistično-informacijski center s trgovino, kavarna z gostinsko ponudbo ter predavalnica. V neposredni bližini sta obeležje kranjski sivki in učni čebelnjak s parkom medovitih rastlin. Kaj početi?

• Oglejte si razstavo, posvečeno kranjski čebeli in družini Rotschütz, obeležje kranjski čebeli in učni čebelnjak, • posladkajte se v kavarni, • z lokalnim vodnikom si oglejte srednjeveško mesto Višnja Gora, • opazujte kranjsko čebelo pri učnem čebelnjaku, • prespite v posebnih nastanitvah v obliki satja.

Mestni trg 2, 1294 Višnja Gora info@prijetnodomace.si

Gradiček 8, 1301 Krka

Turistično društvo Krka

+386 (0) 41 276 252 ali +386 (0) 31 350 003

tdkrka@gmail.com

www.tdkrka.si

Izvir reke Krke in Krška jama

Reka Krka izvira v veliki in široki zatrepni dolini pri naselju Gradiček. Poleg Ljubljanice je Krka najbolj tipična reka, ki zberi vode številnih rečic in potokov. Je največji desni pritok Save. Pri izviru reke in v naselju Krka je posneta priljubljena serija Reka ljubezni.

Krška jama se odpira nad izvirom reke Krke, severno od vasi Gradiček. To je vodoravna jama, iz katere občasno, po obilnem deževju, bruha podzemna voda. Dolga je 220 metrov in široka 30 metrov. Strop oblikujejo uravnani kamniti skladi. Dvorano zaključuje 30 metrov dolgo sifonsko jezero. Kaj početi?

• Z vodnikom si oglejte izvir reke Krke in Krško jamo, • najdite človeško ribico, • privoščite si piknik košarico ob izviru reke, • sprehodite se po Poti Reke ljubezni, • ohladite se ob sanjavi reki Krki, • sprehodite se preko Mosta ljubezni.

Lehnjakovi pragovi na Krki v Parku Loka

Reka Krka je med vsemi slovenskimi rekami znana po tem, da je vsebnost karbonata v vodi zelo velika. Ker je tok Krke zelo počasen, se ob posebnih razmerah iz vode izloča kalcijev karbonat, ki okoli rastlin naredi »oklep«. Lehnjak je najmlajša kamnina in se uporablja tudi kot gradbeni material.

Sprostite se ob lepotah čudovitih lehnjakovih slapov ali pa se s kanujem ali kajakom spustite po reki Krki in lehnjakovih slapovih.

V Parku Loka je urejeno naravno kopališče. V sklopu parka je lesen pomol, klopce in brunarica z barom. V parku so tudi štirje slapovi, ki se zlivajo preko lehnjakovih pragov. Kaj početi?

• Sprostite se ob lehnjakovih pragovih v Parku

Loka, • privoščite si osvežilno pijačo ali okusno pico v bližnji piceriji, • po predhodnem dogovoru si organizirajte piknik v Parku Loka, • osvežite se v reki Krki, • spustite se čez lehnjakove pragove s kajakom.

Zagradec 5, 1303 Zagradec

Picerija Toplar +386 (0) 1 788 68 33 ali +386 (0) 31 842 261

toplar.zagradec@siol.net

Letalski klub Šentvid, Šentvid pri Stični 65, 1296 Šentvid pri Stični +386 (0) 40 171 071

info@lk-sentvid.com

www.lk-sentvid.com

Adrenalinska doživetja na letališču v Šentvidu pri Stični

Na letališču v Šentvidu pri Stični izvajajo panoramske polete za obiskovalce, omogočajo šolanje pilotov, organizirajo padalsko šolo (Padalska šola Paranoja), izvajajo tandemske skoke (za obiskovalce in turiste) ter padalske skoke (za padalce z licenco). V klubu občasno organizirajo modelarske aktivnosti za najmlajše, ki se navdušujejo nad letenjem. Prostor za vzletišče je na voljo tudi za organizacijo različnih sejmov in prireditev. Kaj početi?

• Skočite v tandemu s padalom in občudujte dolenjsko pokrajino iz ptičje perspektive, • peljite se z letalom, • opazujte padalce, • vpišite se v padalsko šolo.

Slapovi Kosce in Višnjice

Slapovi Kosce in Višnjice se nahajajo blizu Višnje Gore, kjer so številni manjši izviri vodotokov. Potoku Kosca, levemu pritoku Višnjice, lepoto dajejo naravni gozd, globoka soteska in najvišji lehnjakov slap v Sloveniji. Pot do slapu Kosca je del daljše poti, imenovane Pot dveh slapov, ki vodi preko Gradišča in Kuclja do soteske in slapov potoka Višnjice. Kaj početi?

• Sprehodite se ob potoku v soteski, • opazujte raznolik živalski in rastlinski svet, • splezajte po lestvi do slapov Višnjice, • občudujte najvišje lehnjakove slapove.

Višnja Gora

Vinogradniško-sadjarsko turistično društvo Debeli hrib

+386 (0) 31 715 373

vstd.debelihrib@siol.net

Vinogradniško območje Debeli hrib

Na pobočjih Temeniške doline se pojavijo prvi vinogradi v smeri iz Ljubljane proti Novemu mestu, saj je podnebje že ugodnejše za vinogradništvo. Poleg tega se vam ob vzponu razkrijejo lepi razgledi. V okolici boste našli cestne povezave za kolesarje po malo prometnih lokalnih cestah, po dolini reke Temenice in po dolini potoka Bukovščica.

V teh krajih deluje tudi Vinogradniško-sadjarsko društvo Debeli hrib, katerega člani prodajajo okusna vina. Kaj početi?

• Sprehodite se ali kolesarite po dolenjskih gričkih, • privoščite si kozarec domačega cvička, • zapeljite se s kočijo po Temeniški dolini in

Debelem hribu, • privoščite si lokalno kosilo.

Razgledne točke:

Obolno, Polževo, Pristava, Gradišče

Razgledna točka Obolno jenajvišji vrh v občini, saj se z nje vidi pol Slovenije. Hrib bi lahko imenovali tudi obok, obod, saj se loči od zaobljene dolenjske dežele. Do razgledne točke se dvigujejo in spuščajo kolesarske in pohodniške poti, do vrha se pride tudi z avtom.

Okrepčate se lahko pri Kmečkem turizmu Obolno.

Do Polževega se lahko povzpnete po gozdno-učni potiPo sledeh Višnjanskega polža, ki vodi iz Višnje Gore, in sicer po delu Jurčičeve poti vse do cerkvice s. Duha na Polževem (630 m). Pot se vseskozi vzpenja, a ni preveč strma. Okrepčate se lahko vGostišču Polževo. Pozimi priporočamo zabavo na smučišču zraven gostišča. Lokacija je dosegljiva z avtom. Po Kriško - polževski planoti vsako leto v septembru tamkajšnje društvo organizira Krevsov tek.

Mimo Pristave nad Stično vodi pet pohodnih poti (Lavričeva pot, Romanova pot, Viridina pot, Badjurjeva pot inKrožna pot Prijetno domače), del katerih je prevozen tudi s kolesom. V okolici si lahko ogledate cerkev sv. Lamberta na Pristavi, na vrhu Pristave stoji Partizanski dom, v njegovi bližini pa sta postavljena dva spomenika; prvi v spomin padlim borcem, drugi pa je bil postavljen ob osamosvojitvi Slovenije. Ne spreglejte orientacijske točke na vrhu Pristave.

Na Pristavi so se združile 4 kmetije pod imenomTuristična vas Pristava, ki obiskovalcem nudi doživetja v objemu pristne narave.

Gradišče nad Stično in Šentvidom zLavričevo

kočoje značilna izletniška točka v bližini Ivančne Gorice, zelo priljubljena za dnevno rekreacijo. Na vrhu stojicerkev sv. Miklavža. Vsako leto na hribu poteka kar nekaj dogodkov, med katerimi je nekako najbolj odmeven Festival kiparjev z motorno žago. S hriba se odpirajorazgledi proti Ivančni Gorici ter delu dolenjskega in notranjskega hribovja.

Cvinger (Virsko mesto)

Virsko mesto ali Cvinger leži na nizkem gorskem hrbtu nad Virom pri Stični, kjer je zaselek Vrh z Domačijo Grofija. Po površini meri 21 hektarov, dolgo je 800 metrov in široko 400 metrov. Mesto je bilo obdano z mogočnim več kot 2 kilometra dolgim in do 6 metrov visokim obzidjem.

Naselje je bilo zasnovano in utrjeno konec 8. stoletja pr. n. št. Bilo je eno največjih središč železnodobne skupnosti na Dolenjskem s pokopavanjem umrlih v rodovnih in družinskih gomilah. Na območju so našli približno 125 gomilskih grobišč, ki so se v tisočletjih povsem zrastla s pokrajino. Sloves Cvingerja je v svet ponesel akademik dr. Stane Gabrovec, ki je v okviru Narodnega muzeja Slovenija vodil izkopavanja na polovici 20. stoletja.

Lokacija: Vir pri Stični, blizu Domačije Grofija. Kontakt: info@grofija.com Telefon: +386 (0) 31-855-009

This article is from: