eSkills manifesto Sl by European Schoolnet

MANIFEST ZA E-ZNANJA

S prispevki mnenjskih voditeljev na področjih politike, izobraževanja, raziskovanja in gospodarstva

Manifest sta pripravila European Schoolnet in DIGITALEUROPE v okviru pobude E-znanja za delovna mesta 2014. E-znanja za delovna mesta 2014 je pobuda Evropske komisije, ki črpa sredstva iz evropskega programa za konkurenčnost podjetij in malega gospodarstva (COSME). Izvaja se v tesni povezavi z Veliko koalicijo EU za digitalna delovna mesta. Kontaktni osebi pri Evropski komisiji: André Richier, glavna odgovorna oseba, Oddelek za ključne spodbujevalne tehnologije in digitalno gospodarstvo, Generalni direktorat za podjetništvo in industrijo. Alexander Riedl, namestnik vodje, Oddelek za upravljanje baze znanja, Generalni direktorat za komunikacijska omrežja, vsebino in tehnologijo.

Založnik:

European Schoolnet (EUN Partnership AISBL) Rue de Trèves 61, Bruselj 1040, Belgija

Oblikovanje, prelom in tisk: Hofi Studio, Češka Objavljeno:

oktober 2014

ISBN:

Knjiga je objavljena pod pogoji pripisa 3.0 licence Unported Creative Commons (http://creativecommons.org/licenses/by/3.0/).

KAZALO Predgovor Uvod

Umestitev tematike v širši kontekst

1. poglavje Digitalna delovna mesta prihodnosti

2. poglavje IT, ki temelji na vrednotah

3. poglavje Vpliv globalizacije

4. poglavje Izzivi e-vodenja

5. poglavje Novi in inovativni izobraževalni programi

6. poglavje Nova digitalna znanja in spretnosti

7. poglavje Velika koalicija za digitalna delovna mesta

8. poglavje Vizija prihodnosti

O avtorjih prispevkov

Seznam literature in virov

Manifest zaÂ e-znanja

UVOD Pred nami je velik preobrat v evropski zgodovini. Smo v fazi tretje industrijske revolucije in naša dejanja bodo odločala o položaju Evrope v novo nastajajočem gospodarstvu. Vstop v digitalno dobo ne pomeni samo uvedbe najnovejših tehnologij. Vstop v digitalno dobo nas spodbuja, da sprejemamo tveganja, zbuja upanje na boljši jutri in spodbuja našo podjetnost. Prebuditi moramo močno željo po napredku, ki je včasih tekla po žilah Evrope, strast, zaradi katere so evropske ladje obplule svet, strast, ki jo je gnala, ko je gradila sodobni svet. Ponovno moramo premisliti o naših izobraževalnih sistemih, o tem, kako se učimo, premišljujemo, delamo in živimo skupaj. Vse to je na dosegu roke. Vse to zmoremo. Evropa je danes svetovno središče inovacij, kjer nastaja največje število znanstvenih publikacij. Potrebujemo svež pristop, ki nam bo omogočil, da izkoristimo to naše edinstveno bogastvo. Naša kultura je postala preveč akademska, preveč toga in preveč centralizirana. Če bomo želeli ključe prihodnosti predati tistim, ki več časa porabijo za doseganje nedosegljivega kot za piljenje svoje naslednje poteze, bomo morali našo kulturo korenito spremeniti. Digitalna doba nam ponuja edinstveno priložnost. Ta priložnost se nam ne ponuja v povezavi z neko posebno tehniko. Pomeni začetek popolnoma nove kulture. Če boste za trenutek opazovali nekatere podjetnike, ki spretno in brez večjega truda krmarijo med plačilnimi sistemi, nosilnimi raketami, električnimi vozili in še marsičem drugim, vam bo hitro jasno, o čem govorimo. Novo kulturo bomo bolje razumeli, če se poglobimo v njena pravila in kompleksne strukture. Takšno znanje bo skupaj s spretnimi in decentraliziranimi oblikami sodelovanja med deležniki prispevalo k razvoju resnično inovativnih oblik ustvarjalnosti.

Gilles Babinet Digital Champion

UVOD

Manifest zaÂ e-znanja

UMESTITEV TEMATIKE V ŠIRŠI KONTEKST Odličnost in inovacije so danes ključnega pomena Bruno Lanvin Padla bo dokončna sodba o tem, ali je ideja o združeni Evropi le realistična utopija. Čeprav je kriza, s katero se soočamo, nedvomno globalne narave, se v različnih delih sveta odraža na različne načine. Prvič v sodobni svetovni zgodovini se je zgodilo, da je kriza izbruhnila v trenutku, ko največja proizvodna velesila ni tudi največja potrošniška velesila. Prav tako smo prvič v sodobni zgodovini priča situaciji, ko mednarodne konkurenčne prednosti slonijo na dejavnikih, ki imajo malo ali nič skupnega z naravnimi danostmi, geografskimi značilnostmi in dolgoročnimi tehnološkimi prednostmi.

Nov občutek nujnosti V izjemno hitro spreminjajočem se okolju je Evropa primorana postaviti temelje blaginje, ki jo bo žela v prihodnosti. Evropa je v zadnjem desetletju sprejela določene strateške odločitve. Med njimi sta izgradnja konkurenčnega in vključujočega gospodarstva ter vodilna vloga na področju okoljevarstva in inovacij. Zaradi trenutne krize so te odločitve dražje in hkrati dragocenejše. Nov občutek nujnosti najlažje ponazorimo s podatki o stopnji brezposelnosti med mladimi (od 15. do 24. leta), ki je na najvišji stopnji doslej in je konec leta 2013 dosegla že skoraj 24 % (glej graf).

UMESTITEV TEMATIKE V ŠIRŠI KONTEKST

Stopnja brezposelnosti med mladimi v 28 državah članicah EU (EU-28) in evroobmočja (EA-17), desezonirani podatki za obdobje od januarja 2000 do julija 2013

Vir: Eurostat 2014

Ob tem vse močnejšem občutku nujnosti se vse bolj krepi tudi občutek, da so nove proizvodne tehnike, novi potrošniški vzorci in vzorci vedenja lahko rodovitna tla za ponovno oživitev gospodarstva, ki bo prinesla nova delovna mesta in obenem ne bo ogrozila evropskih ambicij po prevzemanju vloge vodilne svetovne sile na področju produktivnosti, inovacij in vključevanja. Tako so e-znanja in informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) postali osrednji elementi analiz in politik za ustvarjanje novih delovnih mest in trajnostno okrevanje evropskega gospodarstva.

Nove priložnosti Razvoj na področju informatike in omrežij (vključno z računalništvom v oblaku, masovnimi podatki, družbenimi mediji, mobilnim internetom, konvergenco in še bi lahko naštevali) kliče po novih znanjih in spretnostih ter ponuja neverjetne priložnosti za vse tiste, ki jih bodo prvi razvili in usvojili. V nadaljevanju predstavljamo podatke o ponudbi in povpraševanju po e-znanjih danes ter napovedi za prihodnost. V Evropi nam ves čas primanjkuje kvalificiranega kadra. Borimo se z visoko stopnjo brezposelnosti in hkrati ne moremo zapolniti delovnih mest, za katera so zahtevana e-znanja. To je osupljiv paradoks evropskega trga dela. 8

Manifest za e-znanja

V danih okoliščinah se moramo strateško lotiti izziva na področju e-znanj. Strateški načrt je vsaj toliko dragocen kot orodja in postopki, ki jih bo potrebno izvesti, da se načrt izpelje. Na globalni ravni konkurenčnost vse bolj narekujejo znanje in inovacije. Evropa se mora osredotočiti na svoje kreposti (kot sta sektor IKT in ekonomija znanja), če želi razviti prepričljive strateške prednosti na mednarodni ravni. Kakovost in struktura delovne sile se morata prilagoditi izzivom in priložnostim, ki jih prinaša globalna ekonomija znanja. To je za nas še vedno izziv. Če ne bomo ukrepali, lahko ogrozimo tudi vsa druga prizadevanja, da bi Evropa postala globalna velesila, ki temelji na načelu konkurenčnosti z vključenostjo. To je srčika izziva, ko govorimo o e-znanjih za 21. stoletje.

Notranji in zunanji manjkajoči člen Vsi deležniki se strinjajo, da za krepitev konkurenčnosti, produktivnosti in inovacij potrebujemo e-znanja. Enako velja za strokovnost in zaposljivost evropske delovne sile. Zagotoviti moramo, da bodo znanje, spretnosti, kompetence in inovativnost naših direktorjev, strokovnjakov za IT in uporabnikov IT skladni z najvišjimi svetovnimi standardi in da se bodo njihovo znanje, spretnosti, kompetence in inovativnost nepretrgoma nadgrajevali v procesu vseživljenjskega učenja. Evropa potrebuje e-vešče strokovnjake, ki bodo infrastrukturo razvijali, in e-vešče uporabnike, ki jo bodo uporabljali. E-vešča družba je torej predhodnica družbe, ki temelji na znanju. Donosnost izvedenih in načrtovanih naložb v infrastrukturo (npr. v širokopasovne povezave) ne bo izpolnila pričakovanj, če evropskih državljanov ne opremimo z ustreznim e-znanjem. Tudi z gospodarskega vidika je jasno, da lahko dolgoročno pomanjkanje delovne sile v ITsektorju resno ogrozi uspešnost celotnega evropskega gospodarstva, saj negativno vpliva na razvoj visoke tehnologije in upočasnjuje proces inovacij. To negativno vpliva na zaposlovanje v povezanih gospodarskih panogah in na njihovo produktivnost. Zato lahko rečemo, da pomanjkanje strokovnjakov za IT zmanjšuje konkurenčnost Evrope na globalni ravni. Istočasno pa njihovo pomanjkanje ogroža uspešno vzpostavitev enotnega digitalnega trga znotraj EU.

E-znanje je ključnega pomena za evropsko konkurenčnost, gospodarsko rast in nova delovna mesta Po obsežnem posvetovanju in številnih razpravah z interesnimi skupinami in državami članicami je Evropska komisija leta 2007 sprejela »Sporočilo o e-znanjih za 21. stoletje: večja konkurenčnost, spodbujanje rasti in ustvarjanje novih delovnih mest«, ki vsebuje tudi dolgoročno strategijo EU za razvoj e-znanj. Kot je zapisano v sklepih Sveta za konkurenčnost, sprejetih novembra 2007, so države članice strategijo pozdravile z odobravanjem. Tudi interesne skupine so z odobravanjem pozdravile dolgoročno agendo za razvoj e-znanj. Gospodarski UMESTITEV TEMATIKE V ŠIRŠI KONTEKST

subjekti so ustanovili Svet za promocijo e-znanj, ki bo pomagal izvajati začrtano strategijo. V okviru sorodne raziskave je bilo ugotovljeno, da se nacionalne politike na področju IT osredotočajo predvsem na razvoj osnovnih uporabniških znanj in spretnosti. Razvoj spretnosti na ravni strokovnjakov za IT se pogosto obravnava kot del politike stalnega poklicnega izobraževanja. Politika devetih držav je usmerjena k razvoju e-poslovnih znanj in spretnosti. V 26 državah imajo politične usmeritve za razvoj uporabniških e-znanj in spretnosti, medtem ko ima enajst držav (Danska, Francija, Nemčija, Madžarska, Irska, Malta, Španija, Portugalska, Romunija, Združeno kraljestvo in Turčija) tudi politične usmeritve za razvoj e-znanj za strokovnjake. V okviru študije so podali seznam 45 pobud, katerih cilj je spodbujati razvoj znanj in spretnosti za strokovnjake na področju IT. Izvajanje strategije EU za razvoj e-znanj dobro napreduje. V partnerstvu z nekaterimi skupinami deležnikov na visoki ravni sta bila vzpostavljena evropski okvir za e-znanja in evropski karierni portal za področje IKT. Od takrat so se začele izvajati nekatere nove dejavnosti. Med njimi so tudi dejavnosti na področju ponudbe in povpraševanja (vključno s pripravo različnih scenarijev za nadaljnji razvoj dogodkov), ki omogočajo natančnejše napovedovanje sprememb, nadaljnji razvoj evropskega okvirja za e-znanja ter uvajanje ustreznih finančnih in davčnih spodbud. V ta namen smo pripravili vseevropsko pobudo E-znanja za delovna mesta, katere namen je bil spodbujanje pridobivanja e-znanj, razvoja e-spretnosti, izmenjave izkušenj, sodelovanja in mobilizacije deležnikov. Medtem ko se Evropa še vedno bori s posledicami krize, so dobile ugotovitve iz leta 2007 nov pomen. Stopnja brezposelnosti, neposredno povezana z IT, je ves čas ostala močno pod splošno stopnjo brezposelnosti. Na osnovi tega lahko spodbujanje rasti IT-sektorja (in spodbujanje razvoja e-znanj) štejemo za proticiklični inštrument politike za ponovno oživitev gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest.

Evropski aduti v globalnem boju za talente Če si pogledamo INSEAD-ovo piramido znanj in spretnosti ugotovimo, da Evropo čakajo novi izzivi na vseh treh ravneh: (1) Pismenost in osnovna znanja, vključno z e-znanji, matematiko in znanostjo (ter kodiranjem). (2) Poklicno znanje, ki ga zahteva trg delovne sile, in poklicno znanje, pridobljeno v procesu formalne izobrazbe in vse bolj pogosto na delovnem mestu. (3) Talente globalne ekonomije znanja je težje opredeliti, a vsekakor so to vodilni timi, ki znajo predvideti spremembe in igrajo ključno vlogo na področju inovacij. 10

Manifest za e-znanja

3. ra ven

Talenti v globalni ekonomiji znanja

1. ra ven

2. ra ven

Talenti v GEZ Delovne spretnosti

Delovne spretnosti

Pismenost in osnovna znanja (matematika, naravoslovje, IT-pismenost)

Pismenost in osnovna znanja ter spretnosti

Evropske naložbe v visoko šolstvo so precej skromnejše od ameriških in japonskih. Nova raziskava Economist Intelligence Unit (EIU) razkriva, da so pri razvoju kadrov za delo v IT-sektorju najuspešnejše ZDA, Singapur, Združeno kraljestvo, Irska in Južna Koreja. Zapisali so tudi, da je bil ključ do uspeha v omenjenih državah močno povečan vpis na visokošolske programe, med drugim tudi na naravoslovne in tehnične smeri. V teh državah najdemo tudi vodilne svetovne univerze in tehnološke inštitute, kjer strokovnjaki poleg tehničnega znanja pridobivajo tudi poslovne in poslovodne spretnosti.

Zasledovanje ciljev in oblikovanje Digitalne agende za Evropo Evropska komisija je leta 2010 sprejela Digitalno agendo za Evropo, v kateri je določila sedem prednostnih področij: vzpostavitev enotnega digitalnega trga, večja interoperabilnost, krepitev zaupanja v internet in zagotavljanje varnega interneta, veliko hitrejši internetni dostop, več naložb v raziskave in razvoj, krepitev digitalne pismenosti in vključenosti, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije za reševanje družbenih problemov, kot sta klimatske spremembe in staranje prebivalstva. Prednosti enotnega digitalnega trga so na primer poenostavitev elektronskega plačilnega sistema, hitrejša medicinska oskrba na daljavo (t. i. telemedicina) in energetsko učinkovita razsvetljava. Evropska komisija bo na področju e-znanj in digitalne vključenosti izvajala naslednje ukrepe:

UMESTITEV TEMATIKE V ŠIRŠI KONTEKST

• Spodbujanje e-vodenja in profesionalizacije IKT za širitev baze evropskih strokovnjakov, krepitev kompetenc in mobilnost strokovnjakov za IKT v Evropi. • Podpiranje razvoja spletnih orodij za identifikacijo in prepoznavanje kompetenc uporabnikov in strokovnjakov za IKT v povezavi z evropskim okvirjem za e-kompetence in EUROPASS-om. • Spodbujanje zaposlovanja žensk v sektorju IKT. • Obravnava digitalne pismenosti kot enega izmed glavnih prednostnih področij Evropskega socialnega sklada (2014-2020). • Priprava evropskih kazalnikov razvoja digitalnih kompetenc in medijske pismenosti. Kot vidimo, se zgoraj opisana tipologija (piramida e-znanj) neposredno dotika vsakega od navedenih ukrepov. Izziv, ki je pred nami, je konsistentna izvedba ukrepov s strani vseh evropskih ustanov in nacionalnih vlad.

Napočil je čas za dejanja – inovacije za odličnost in odličnost za inovacije V zadnjih nekaj letih so različni deležniki (še posebej industrija) velikokrat pozivali k takojšnjemu ukrepanju. Po zadnjih analizah in pridobljenih podatkih je pomembno izpostaviti sledeče: • Situacijo na področju IT-znanj je potrebno natančno statistično obdelati in identificirati konkretna znanja in spretnosti, ki nam jih primanjkuje. Eurobarometer bi moral pripravljati letna poročila o pričakovanih potrebah delodajalcev po določenih e-znanjih za obdobje treh do petih let. • Učitelje moramo spodbuditi, da se udeležijo IT-usposabljanj, nadgrajujejo svoje znanje in posodobijo svoje metode poučevanja, tako da preidejo na digitalne metode učenja/poučevanja. Lahko bi uvedli tudi sistem potrjevanja e-znanj za učitelje. • Evropska komisija mora pripraviti in finančno podpreti evropska šolska tekmovanja v znanju matematike in znanosti ter nagrajevati odličnost. Izzivi na področju e-znanj so tako kvalitativne kot kvantitativne narave. Evropa potrebuje bazo visokokvalificiranih strokovnjakov za IT, ki so kos potrebam delodajalcev. Zaradi vse večje nestanovitnosti trga tradicionalni model, ki predvideva pridobitev izobrazbe in nato zaposlitev, ni več ustrezen. Delodajalci in

Manifest za e-znanja

pedagoški delavci morajo v tesnem sodelovanju razviti prilagodljiv okvir za pridobivanje znanj in spretnosti (tj. naučiti se učiti). Evropska strategija za razvoj e-znanj in spretnosti nikakor ne more biti kratkoročna. Med povpraševanjem in ponudbo e-znanj zeva prepad, ki se samo še poglablja. Priča bomo vse večjemu povpraševanju po tradicionalnih tehnoloških znanjih in spretnostih, ki se mu bo pridružilo še povpraševanje po posebnih znanjih in spretnostih za sodelovanje v delovnih timih znanja. Še bolj kot upoštevanje zgornjih priporočil pa je za Evropo pomembno, da se nemudoma loti globalnega izziva na področju inovacij, saj so e-znanja ključna komponenta vsakega inovativnega ekosistema. Z drugimi beseSaj so e-znanja ključna dami, Evropa lahko ostane vodilna velesila v globalni tekmi za inovacije le, če komponenta vsakega bomo zagotovili odličnost na podroinovativnega ekosistema. čju e-znanj. Za inovacije je potrebna odličnost. Za odličnost pa so potrebni boljši izobraževalni sistemi, ki bodo pritegnili in usposobili več raziskovalcev, visokokvalificiranih strokovnjakov in menedžerjev. Za odličnost so potrebne inovacije na področju visokošolskega izobraževanja, vseživljenjskega učenja in osnovnega izobraževanja.

Priporočilo: »Priložnost zamujena, ne vrne se nobena« Evropa mora postati gojišče novih idej, podpreti ukrepe za premostitev vrzeli na področju e-znanj, ki so strukturne in ne zgolj ciklične narave. Gospodarska kriza je nekoliko zameglila stvari, saj so nekateri manjše povpraševanje napačno tolmačili kot zmanjševanje vrzeli med ponudbo in povpraševanjem po e-znanjih. To je bil v veliki meri zgolj privid. Če evropska podjetja, vlade in akademski krogi ne bodo hitro ukrepali in poskušali premostiti nastalo vrzel, se jim bo to maščevalo ob prvih znakih pospešenega okrevanja gospodarstva. Evropska gospodarstva, ki krizne čase ne bodo izkoristila za krepitev sposobnosti izobraževanja in usposabljanja e-kvalificiranih delavcev in menedžerjev, bodo v tekmi za globalno konkurenčnost, ki temelji na znanju in inovacijah, potisnjena na stranski tir.

UMESTITEV TEMATIKE V ŠIRŠI KONTEKST

Povpraševanje in ponudba znanj in spretnosti

Povpraševanje po spretnostih na trgu 2. scenarij:

boljši kurikulum za razvoj e-znanj in spretnosti

Ponudba spretnosti na trgu

Primanjkljaj spretnosti

1. scenarij: brez ukrepov

Čas

Pred krizo

Med krizo

Po krizi

Vir: Lanvin, B. in Fonstad, N. (2010), »Strengthening e-Skills for Innovation in Europe«, INSEAD eLab, 2010.

V luči vse bolj zaskrbljujoče visoke stopnje brezposelnosti med mladimi Evropejci je toliko bolj pomembno in potrebno ukrepati. Digitalna revolucija se je šele dobro začela. Njeno prihodnost moramo tesno preplesti s splošnimi cilji Evrope (vključujoča konkurenčnost, trajnostna in inovativna rast) in potrebami ter pričakovanji evropskih državljanov. V tej kompleksni zadevi je naša ključna naloga, da državljanom omogočimo pridobivanje e-znanj in razvoj e-spretnosti.

Manifest za e-znanja

1. POGLAVJE Digitalna delovna mesta prihodnosti Impact of ICT on employment Vpliv IKT na zaposlovanje Vpliv nove tehnologije na zaposlovanje je pomembno, a za enkrat še neraziskano področje. Morali se bomo prilagoditi. Spremembe bodo verjetno korenite, dolgotrajne in boleče. Na žalost v tem trenutku ne moremo vedeti, ali bosta vpliv in smer razvoja novega tehnološkega vala drugačna kot v času preteklih tehnoloških revolucij. Skratka, ne vemo, ali bo končni rezultat sprememb na področju zaposlovanja, in konec koncev tudi sprememb na ravni družbenih, političnih in gospodarskih struktur, pozitiven ali negativen. Tisti, ki se tolažijo z dejstvom, da pretekli kmetijsko-industrijski revoluciji nista imeli dolgoročnega negativnega vpliva na stopnjo brezposelnosti, naj ne pozabijo na grozljive družbeno-socialne razmere, ki so spremljale te procese transformacij (literarna zapuščina Charlesa Dickensa priča o dogodkih tistega časa). Ne glede na obseg sprememb in njihov končni rezultat lahko z gotovostjo trdimo, da bodo delavci prihodnosti potrebovali znanja in spretnosti, s katerimi bodo znali ustvarjati ekonomsko vrednost v svetu, kjer bodo delovno silo vse bolj spodrivali avtomatizacija, programska oprema in roboti. Določena vprašanja nam povzročajo preglavice.

Podatki, ki jih imamo na voljo, so omejeni Težko je ugotoviti, kakšen je dejanski vpliv tehnologije na gospodarsko rast in zaposlovanje, saj so podatki, ki jih imamo na voljo, omejeni. Ni povezave med trendom upočasnjene stopnje produktivnosti, ki jo opazimo na makro ravni, in trendom hitrejše rasti, o katerem poročajo podjetja na mikro ravni. Zelo verjetno je, da uradni podatki ne zajamejo na pravilen način podatkov o naložbah v tehnologijo ali o njenih učinkih. Na primer kapaciteta IT se je tradicionalno primerjala z naložbami podjetja v nakup IT opreme in storitev. Danes se podjetja vse bolj pogosto odločajo za zmogljivejše IT kapacitete, ki so na voljo na zahtevo; uporabljajo zunanje storitve v oblaku, npr. Salesforce in Google Apps. Te rešitve so cenejše od nakupa enakovrednih kapacitet za rabo v podjetju. Makro podatki kažejo tudi na to, da se je pretrgala vez med produktivnostjo in zaposlovanjem ter med produktivnostjo in plačami (medtem ko produktivnost raste, se stopnja zaposlovanja in plače nižajo). To samo še krepi pojav, ki mu včasih pravimo »tehnološke spremembe rezervirane za zvezdnike.« S tehnologijo se ustvari veliko bogastva, ki ostane v rokah majhne skupine ljudi. Takšen je na primer Facebook. Njegovi snovalci in še nekaj drugih ljudi je na njegov račun obogatelo, ob enem pa Facebook ni ustvaril veliko novih delovnih mest. Več 1. POGLAVJE DIGITALNA DELOVNA MESTA PRIHODNOSTI

takšnih primerov najdemo med paketi programske opreme. Na primer snovalci programa Turbo Tax so obogateli, medtem ko so številni asistenti za pripravo davčnih napovedi izgubili delo. Možno je tudi, da se bo vpliv tehnologije komaj čez čas začel odražati na podatkih, saj je potreben čas, da se nova tehnologija razširi in začne uporabljati v obsegu, ki omogoča, da se njen vpliv kvantitativno ovrednoti. Poleg tega je tudi za spoznavanje in uvajanje novih tehnoloških procesov potreben čas, včasih so potrebne tudi regulativne reforme in nadgradnja znanj. Zaradi vsega tega bo morda dejanski vpliv novih tehnologij viden z zamudo. Včasih je tudi težko klasificirati nove tehnologije, delovna mesta, naloge in izdelke, saj se tehnološki ciklusi spreminjajo hitreje kot uradne zbirke podatkov. Zaradi vsega naštetega lahko pride do znatnih odstopanj med vplivi, ki jih lahko opazimo v praksi, in vplivi, ki jih lahko izmerimo na podlagi uradnih podatkov.

Razlike pri uvajanju novih tehnologij skozi čas in v na različnih koncih sveta Tehnologija se vedno hitreje spreminja, a če spremembe opazujemo skozi čas, na različnih geografskih območjih, na ravni ustanov, podjetij in posameznikov, ugotovimo, da prihaja do velikih odstopanj. Družbeno-socialne in kulturne razlike vplivajo tudi na hitrost sprejemanja in uvajanja tehnoloških sprememb. Določene tehnologije, ki bi lahko izpodrinile delavce (npr. samopostrežne blagajne v trgovinah), niso imele povsod pričakovanega učinka, saj jih ponekod družba ni sprejela. Nekatera podjetja niso dopustila, da bi nova tehnologija izpodrinila delavce. Za njih so poiskali alternativne delovne naloge znotraj podjetja. Pomembno je, da znamo razlikovati med delovnimi nalogami in delovnimi mesti. Opis delovnega mesta vsebuje skupek različnih delovnih nalog. Vse več delovnih nalog, tudi tistih, ki jih najdemo v opisu delovnih mest visokokvalificirane delovne sile, je podvrženih avtomatizaciji. Če lahko neko delovno nalogo opišemo po korakih, je zelo verjetno, da jo lahko s programsko opremo tudi avtomatiziramo. Kolikšen odstotek delovnih nalog za posamezno delovno mesto bo avtomatiziranih in koliko zaposlenih bo gospodarstvo še potrebovalo za opravljanje preostalih delovnih nalog? Na to kompleksno vprašanje za enkrat še nimamo odgovora. Ko govorimo o vplivu tehnologije na zaposlovanje in izpodrivanju delavcev, bo potrebno pogledati, na kakšen način se ljudje in stroji dopolnjujejo in na kakšen način lahko ljudje ustvarjajo dodano vrednost v vse bolj avtomatiziranih delovnih okoljih. V bližnji prihodnosti ne gre pričakovati, da bi avtomatizirali delovne naloge, ki niso rutinske in zahtevajo kreativnost, družabno komunikacijo, empatijo, ki vključujejo nove in neformalne podatke. 16

Manifest za e-znanja

Nadomeščanje starih delovnih mest z novimi Nekatera delovna mesta so izginila, druga so se na novo pojavila. Nova delovna mesta v primerjavi s starimi, ki izginjajo, pogosto zahtevajo popolnoma drugačna znanja in spretnosti. Ljudje, ki so bili premeščeni na novo delovno mesto, ker je njihovo staro izginilo, nimajo nujno tudi znanja in spretnosti, potrebnih za opravljanje delovnih nalog na novem delovnem mestu (na primer, ko roboti nadomestijo ročno delovno silo za tekočim trakom, potrebujemo vzdrževalce, ki bodo skrbeli za robote in programsko opremo, ki robote poganja; teh nalog verjetno ne bodo opravljali delavci, ki so dotlej delali za tekočim trakom). Ali bomo v tem prehodnem obdobju uspeli ohraniti ravnotežje med izgubljenimi starimi in ustvarjenimi novimi delovnimi mesti, še ni jasno. O tem se danes veliko govori. V začetni fazi bi se lahko zgodilo, da izgubimo več starih delovnih mest kot jih na novo ustvarimo. Ko gospodarska rast s pomočjo tehnologije dobi zagon, pa lahko sledi druga faza, v kateri nastane večje številno novih delovnih mest. To pomeni, da bo obdobje prilagajanja dolgotrajno in boleče. Za številne delavce, ki jih bo ta proces prizadel, bo potrebno poiskati rešitve. Demografski pritiski, ki obstajajo in so dobro definirani, kot sta starajoče se prebivalstvo in upokojitev »baby boomerjev«, bodo verjetno povzročili napetosti na trgu delovne sile, še posebej v najrazvitejših državah. To bi lahko povzročilo trenja in poglabljanje razlik med ponudbo in povpraševanjem na trgu delovne sile. Podjetja ves čas poročajo o tem, da jim primanjkuje znanj in spretnosti, a teh trditev običajno ne moremo potrditi z nekimi konkretnimi podatki (npr. plače delavcev, ki imajo iskana znanja in spretnosti, se na ravni zbirnih podatkov niso dosti spremenile), niti z izkušnjami podjetij, saj običajno ne poročajo o tem, da zaradi pomanjkanja znanj in spretnosti ne bi zmogli izpolniti pogodbenih pogojev. Vseeno lahko potrdimo, da so se plače nekaterih zelo specializiranih poklicev, npr. strokovnjakov za obdelavo velikih količin podatkov, ki jim pravimo tudi podatkovni znanstveniki, in visokokvalificiranih programskih inženirjev, občutno povišale. Če ne bomo ukrepali, se bo zaradi kombinacije zgoraj opisanih dejavnikov vrzel med ponudbo in povpraševanjem na trgu delovne sile samo še poglabljala, medtem ko se bodo spremembe na strani povpraševanja odvijale hitreje kot kadarkoli prej.

Zahteve po tehnološkem znanju so vse večje IKT znanja in spretnosti oz. e-znanja so koncept, ki vključuje številne vrste in ravni znanj in spretnosti, ki se lahko zelo hitro spreminjajo, še posebej ko govorimo o zelo specializiranih tehničnih znanjih. Tradicionalno gledano so to znanja tistih, ki se ukvarjajo z razvojem materialne infrastrukture (od preprostih napeljevalcev kablov do inženirjev za telekomunikacije in mreže). Vendar morajo tudi tisti, ki delajo z nematerialno infrastrukturo, uporabljati strojno IKT. Zato morajo poznati osnove IT in razviti osnovne ali celo napredne uporabniške spretnosti. 1. POGLAVJE DIGITALNA DELOVNA MESTA PRIHODNOSTI

Poleg tega imamo tudi širok spekter tehničnih znanj in spretnosti, od osnovnih (npr. skrbniki omrežja, podporni inženirji in tehniki) do najnaprednejših (npr. sistemski inženirji, programerji, arhitekti, razvijalci, snovalci naprednih storitev, oblikovalci uporabniških izkušenj in prikaza podatkov, arhitekti in oblikovalci storitev, podatkovni znanstveniki in podatkovni inženirji). Vse bolj pa potrebujemo tudi posameznike, ki združujejo tehnična in poslovna znanja ter druge »mehke« spretnosti oz. spretnosti e-vodenja. Spretnosti e-vodenja so kombinacija poslovnih in drugih »mehkih« spretnosti ter tehničnih znanj oz. tehnične ozaveščenosti. To so znanja spretnih menedžerjev, ki razumejo, da lahko tehnologija okrepi in spremeni njihovo podjetje, razumejo, da so za to lahko potrebne velike naložbe in prestrukturiranje, ter imajo moč, talent in pogum, da sprejmejo odločitve, s katerimi bodo podjetje popeljali na pot sprememb. S tehničnega vidika govorimo o tehničnem osebju z mehkimi spretnostmi, ki zna prepoznati poslovne priložnosti, ki jih prinaša nova tehnologija, in jih zna predstaviti vodstvu.

Ovire za digitalne podjetnike Digitalno podjetništvo je vse bolj pomemben element gospodarske rasti in zaposlovanja, a se sooča z različnimi ovirami, še posebej v Evropi (Clayton in van Welsum, 2014). Ovire, s katerimi se sooča digitalno podjetništvo, se nanašajo na pomanjkanje prožnosti in obsega trga. Regulacija trga je povzročila njegovo fragmentacijo. Zaradi fragmentacije trga je omejen obseg eksperimentiranja, inovacij in tveganj. Prav tako je težko seči onkraj nacionalnih meja, težko je pridobiti finančna sredstva za zagon in povečanje obsega poslovanja podjetja (še posebej za inovativne iniciative, ki so že po naravi bolj tvegane). Neuspehi se ne tolerirajo (težko je začeti znova po enem ali nizu neuspelih poskusov) in ravno to je ena od pomembnih ovir, saj so številna uspešna podjetja nastala na pogorišču niza neuspelih poskusov t.i. serijskih poslovnežev. Stvari otežuje tudi neusklajena in izjemno kompleksna zakonodaja ter obdavčevanje in negotovosti glede sprememb predpisov (za podjetja, še posebej za malo gospodarstvo, so stroški prilagajanja novim predpisom visoki, včasih tudi pogubni). Dodatne omejitve so povezane s čezmejnim zaposlovanjem delavcev in politiko, ki se kroji po meri velikih in/ali že uveljavljenih družb. Podjetniki, ki poskušajo delovati v izjemno hitrem tehnološkem prostoru, potrebujejo vitke in preproste poslovne rešitve za dinamično in energično poslovno okolje. Hitra, zmogljiva, zanesljiva in cenovno dostopna IKT infrastruktura je tudi predpogoj, ki bo podjetnikom v ustreznih poslovnih pogojih in zakonodajnih okvirjih omogočila, da postanejo del globalnega gospodarstva na kateri koli lokaciji. Podjetja bodo talente oz. znanje lahko iskala po celem svetu in si po potrebi zagotovila podporne poslovne funkcije izven podjetja, kar jim bo omogočilo tudi dostop do tujih trgov.

Manifest za e-znanja

Nekatera znanja in spretnosti hitro postanejo neuporabna Kdo je odgovoren za zagotavljanje ponudbe ustreznih znanj in spretnosti? Tehnologija se izjemno hitro spreminja in nekatera znanja lahko hitro zastarajo, nekateri pravijo, da številna zastarajo v roku dveh do treh let, zelo specializirana (npr. nekateri programski jeziki) pa še hitreje. To ima pomembne posledice na ponudbo znanj in spretnosti. Ljudje ne vedo, katera znanja in spretnosti razvijati, in se težko odločijo za pridobivanje znanj, ki hitro izgubijo svojo vrednost in predstavljajo konkurenčno prednost le za kratek čas. Podjetja se težko odločijo za usposabljanje kadrov, ker so številna znanja zamenljiva in jih zaposleni brez težav prenesejo v druga podjetja. Izobraževalni sistemi so prepočasni, da bi se lahko ustrezno odzvali na hitre spremembe na strani povpraševanja. Zato se nam ponovno vsiljuje vprašanje, kdo je odgovoren za ustrezno prekvalifikacijo in usposabljanje delavcev? Zgornja razprava in vse bolj pogoste »alternativne oblike dela« (npr. delo za polovični delovni čas in svobodni poklici) nakazujejo, da se bo odgovornost za pridobivanje novih znanj in spretnosti s podjetij in vlad vse bolj prenašala na posameznike. To je tvegana situacija, ker zaposleni sami ne vlagajo veliko v ohranjanje lastne tržne vrednosti. Če se bomo želeli uspešno prilagoditi prihodnosti, ki bo polna vedno novih sprememb, bomo morali spremeniti naš način razmišljanja. V šolo ne bomo več hodili zato, da bomo pridobili znanja in spretnosti za poklic, ki ga bomo opravljali do konca življenja. Naša prihodnost je v vseživljenjskem učenju in prilagodljivosti, po kateri kličejo spremembe. Izobraževalni sistemi ne ponujajo znanj in spretnosti, potrebnih za življenje v svetu, ki temelji na tehnologiji in se ves čas spreminja. Snovalci politik lahko začnejo izvajati ukrepe, ki bodo delodajalce odvrnili od zaposlovanja novega kadra in ne bodo odpravili okornosti trga delovne sile. Podjetja dajejo veliko težo uspešnemu upravljanju premoženja (še posebej velika podjetja), kratkoročnim zahtevam delničarjev in dobičku, manj pa se posvečajo upravljanju s človeškimi viri. Ena izmed zlatih izjem je francoski eksperiment School 42.

Priporočila Kombinacija teh šestih dejavnikov lahko v družbi povzroči številne pritiske in je lahko zelo moteča. Murray in van Welsum (2014) temu pravita »trojna grožnja informacijske tehnologije«. Pravita, da je razvoj IKT gonilo treh motečih sil: Neenakomerna porazdeljenost bogastva, motnje na trgu delovne sile in prihodnost trga dela ter družbeni in politični nemiri. Veliko strahov je povezanih z vplivom tehnologije na zaposlovanje in občutkom, da bi bile lahko posledice mračne in neizogibne. Trenutno ni nobenih uradnih (analitičnih) dokazov, ki bi upravičili tovrstne strahove. To je lahko tudi dokaz za to, da bo nov tehnološki val drugačen od prejšnjih.

1. POGLAVJE DIGITALNA DELOVNA MESTA PRIHODNOSTI

Trg dela je vse bolj razdvojen, vse večje število delovnih nalog, tudi tistih, ki jih opravljajo dobro plačani in visokokvalificirani delavci, je podvrženih avtomatizaciji in po nekaterih podatkih (npr. v ZDA) se največje število novih delovnih mest odpira v rangu najslabše plačanih poklicev, kar je lahko zelo problematično za potrošniško usmerjene družbe (če bodo ljudje brez denarja, se bo tudi rast upočasnila oz. ustavila). Zaradi številnosti sil, ki so na delu, in negotovosti glede njihovih dolgoročnih (neto) učinkov, je težko podati kakršna koli priporočila. Lahko samo potrdimo, da se bodo sprožili procesi preoblikovanja, ki bodo lahko Med najbolj iskanimi zelo moteči. Avtomatizacija s pomočjo programske opreosebnimi lastnostmi me in robotike bo imela prožnost in prilagodljivost vse bolj pomembno mesto ter iznajdljivost v okolju, ki se v našem življenju. Namesto da poskušamo tekmovati hitro spreminja. z avtomatiziranimi sistemi, se moramo z njimi dopolnjevati in ustvarjati dodano vrednost. Verjetno bo pomembna medosebna komunikacija, ki zahteva fizično in/ali osebno interakcijo, še posebej, ko govorimo o novih načinih bivanja in staranju prebivalstva. Najverjetneje bodo v prihodnje med najbolj iskanimi osebnimi lastnostmi prožnost in prilagodljivost ter iznajdljivost v okolju, ki se hitro spreminja.

Manifest za e-znanja

2. POGLAVJE IT, ki temelji na vrednotah Vodstvo igra pomembno vlogo Vplive digitalizacije lahko opazimo povsod, kjer se informacijska tehnologija (IT) uporablja za preoblikovanje industrije in različnih delov družbe. Internet stvari je dodatno pospešil proces sprememb. Kljub temu se včasih zdi, da so se ravno storitve IT, ki bi morale biti gonilo sprememb v podjetjih, izgubile v nekem časovnem labirintu. Kočni cilj storitev IT je, da s pomočjo e-pismenih uporabnikov pretvorijo naložbe v IT, ki vključujejo naložbe v ljudi, procese in tehnologijo, v dodano poslovno vrednost. Ali se to v praksi zgodi? Za podjetja je IT v tem trenutku verjetno najbolj dinamičen poslovni vir, kar jih poznamo, a včasih opazimo, da zaradi neustreznega upravljanja in rabe, IT ne uresničuje svojega potenciala. Študija irske organizacije Innovation Value Institute, ki sta jo, v želji, da bi zagotovila pomoč pri uvajanju boljših praks na področju upravljanja z IT, ustanovila Univerza v Maynoothu in podjetje Intel, je pokazala, da v številnih podjetjih oddelki za IT ne dosegajo pričakovanih rezultatov in zato vodstvo ni pripravljeno vlagati v inovacije na tem področju. V teh organizacijah so oddelki za IT strogo operativno usmerjeni in ne izkoriščajo dejanskega potenciala novih tehnologij. V takšnih podjetjih je denimo računalništvo v oblaku zgolj orodje za zmanjševanje stroškov in boljše upravljanje vsakodnevnih IT funkcij. Nihče se ne ukvarja z njegovim inovativnim potencialom. Tudi znotraj stroke se hitro znajdemo v začaranem krogu IT. Nekateri se pritožujejo, da v sektorju IT ni veliko možnosti za poklicno napredovanje, da so strokovnjaki za IT čudaki, slepo zagledani v tehnologijo, in da je IT vse bolj trgovsko blago, ki ga podjetja uporabljajo, in ne več strateška surovina. Ker premalo kvalificiranih strokovnjakov začne in nadaljuje svojo poklicno pot v sektorju IT, evropska podjetja le s težavo prepoznavajo inovativne zmogljivosti IT. Naša konkurenčnost na globalni ravni je ogrožena. Direktorji bodo morali bolje izkoristiti dejansko vrednost IT, če bodo želeli ohraniti konkurenčnost svojih podjetij. Za to bodo potrebovali ustrezno mešanico znanj in spretnosti, ki jim pravimo e-vodenje.

Odpravljanje zmotnih prepričanj in kombiniranje IT in poslovnih znanj Mladi včasih zmotno mislijo, da strokovnjaki za IT delajo v podjetjih, ki se ukvarjajo z IT. V resnici je manj kot 50 % vseh strokovnjakov za IT zaposlenih 2. POGLAVJE IT, KI TEMELJI NA VREDNOTAH

v sektorju IT. Večina strokovnjakov za IT deluje v podjetjih, ki so končni uporabniki IT. Pogosto so tudi zmotno prepričani, da je delo na področju IT osredotočeno na tehnologijo. Če na IT pogledamo s širšega vidika, ugotovimo, da je vse manj tehnologov, ki nimajo nobenih drugih kvalifikacij. Trendi se gibljejo v smeri združevanja tehnoloških in drugih poslovnih znanj in spretnosti. Uspešni strokovnjaki za IT so dvojezični, govorijo jezik poslovnežev in jezik IT. Izsledki študij so pokazali, da je moč inovativnosti vodilnih podjetij na stičišču poslovnih in IT dimenzij. IT je primarno osnova za delovanje podjetij. Njen potencial za generacijo konkurenčnih prednosti se najbolje uresničuje v kombinaciji s poslovnimi inovacijami. Nove tehnologije omogočajo demokratizacijo IT, zato lahko pričakujemo, da bodo imeli posamezniki vedno več možnosti za izkoriščanje IT v vseh panogah. Npr. vse bolj sofisticirane storitvene platforme so uporabniku prijazne in bodo v prihodnje nedvomno pripomogle k razvoju inovativnih rešitev za IT zunaj tradicionalnih IT okolij. Za to so potrebni kvalificirani posamezniki, ki združujejo strokovna tehnološka in poslovna znanja in izkušnje. Na področju izobraževanja in usposabljanja za upravljanje IT in IT-inovacij zeva velika vrzel. Tovrstne izobraževalne programe bi morali ponuditi na podiplomskih programih uglednih poslovnih šol.

IT je primarno osnova za delovanje podjetij. Njen potencial za generacijo konkurenčnih prednosti se najbolje uresničuje v kombinaciji s poslovnimi inovacijami..

Pomen IT Freddy Van den Wyngaert, direktor informatike (CIO) pri Agfa-Gevaert in predsednik Evropskega združenja direktorjev informatike (EuroCIO), trdi, da bodo podjetja že v kratkoročni perspektivi močno trpela, če ne bodo gradila e-znanj in e-vodstva, s katerimi se bodo lotila inovacij in se soočila z izzivi digitalnega preoblikovanja. Agfa HealthCare, eno od podjetij v skupini Agfa-Gevaert, je primarno usmerjeno v proizvodnjo kemičnih fi lmov in izdelkov za radiologijo. Svojo poslovno dejavnost je razširilo na področje programske opreme in IT storitev za številna področja zdravstva. Digitalizacija in IT igrajo ključno vlogo pri vzpostavljanju ravnovesja med kakovostjo zdravstvene oskrbe, varnostjo bolnikov in stroškovno učinkovitostjo zdravstvenega sistema skupine. Michael Gorriz, direktor informatike pri podjetju Daimler, je o pomenu IT v avtomobilski industriji povedal: »IT je neločljivo vpeta v našo organizacijsko strukturo. IT uporabljamo v vseh primarnih in sekundarnih poslovnih procesih. Preden uporabimo en sam košček kovine za proizvodnjo novega avtomobila, 22

Manifest za e-znanja

novi Mercedes-Benz opravi na milijone testnih voženj na računalniku. Naša vozila računalniško oblikujemo, sestavljamo in razvijamo v 3D tehniki. Enako velja za vse testne trke, preizkuse vzdržljivosti in simulacije vožnje. Kako se bo nov model avtomobila odzival v različnih pogojih, lahko preverjamo samo s pomočjo tovrstnih simulacij.« Pri Intelu je IT živčni sistem organizacije, vse bolj pa prevzema tudi vlogo mišičja. Avtomatizirani sistemi IT omogočajo Intelovim tovarnam, ki so razpršene po vsem svetu, da proizvedejo in odpremijo več kot milijardo kosov kakovostne visoke tehnologije.

E-znanja in podjetja kot končni uporabniki Razlike med novimi izdelki in storitvami temeljijo na razlikah med uporabljeno IT. Zaradi kroničnega pomanjkanja osebja z ustreznimi kvalifikacijami, IT ne uresničuje vseh svojih potencialov. Zaradi vseprisotne potrebe po IT-znanjih, bi bila promocija in uvedba potrjevanja osnovnih računalniških znanj in spretnosti, npr. evropskega računalniškega spričevala (ECDL), koristna za študente, organizacije in družbo na splošno. Ko govorimo o težavah v stroki, ne govorimo le o majhnem vpisu na študij računalništva in informatike ter sorodnih študijskih programov, temveč tudi o tem, da drugi študijski programi informacijski tehnologiji ne posvečajo veliko pozornosti. Znanje in spretnosti s področja IT potrebujemo za delo v vseh tradicionalnih strokah in še posebej za delo na področju inovacij. Evropske univerze se trudijo gojiti e-znanja na različne načine. Pomembno je zagotoviti, da se bodo znali učni načrti ustrezno prilagajati IT-okolju, ki se ves čas hitro spreminja. Družabna omrežja, računalništvo v oblaku, obdelavo velike količine podatkov itd. poznamo le kratek čas, a že močno vplivajo na naša življenja. E-znanja moramo vključiti v načrte za vseživljenjsko učenje. Michael Gorriz poudarja: »Družba mora delavce opremiti z ustreznimi e-znanji in e-vodstvenimi spretnostmi, pa naj gre za zahtevne uporabnike, strokovnjake za IT ali vodilne na področju digitalnega preoblikovanja. To ne velja le za velika podjetja. To je predpogoj za prehod v družbo znanja.« Znanost oblikovanja nam lahko pomaga ustvariti nova orodja, ki bodo ITstrokovnjakom in poslovnežem v pomoč pri ustvarjanju vrednosti z IT. Npr. IVI s pomočjo znanosti oblikovanja razvija orodja in pripravlja izobraževalne programe za direktorje informacijskih služb. Zbrano znanje se kodificira in hrani v podatkovnem skladišču po imenu IT Capability Maturity Framework oz. na kratko IT-CMF. Gradiva za programe izobraževanja in usposabljanja se lahko črpa neposredno iz podatkovnega skladišča, ki gre v korak z vse hitrejšim tehnološkim razvojem.

2. POGLAVJE IT, KI TEMELJI NA VREDNOTAH

E-kompetence: zagotavljanje enakih pogojev Obstajajo velika neskladja med ponudbo izobraževanja in potrebami industrije. IT kot stroka še ni dozorela, zato tudi še nimamo razdelanega sistema za primerjavo kompetenc strokovnjakov za IT in sorodnih znanj s področja IT. Vzpostavitev evropskega okvirja, ki bo konsistentno opredelil e-znanja, Evropski okvir digitalnih bo šolam, visokošolskim ustanovam, delodajalcem, delavkompetenc (e-CF) lahko cem, ponudnikom izobraževapostane vseevropski kamen nja in zaposlovalnim agencijam omogočila bolj usklajeno deloiz Rosette za tolmačenje vanje. Na podlagi evropskega digitalnih kompetenc. okvirja lahko organizacije pripravijo sistematizacijo delovnih mest z opisom zahtevanih IT kompetenc, strokovnjaki pa lahko podajo ustrezne opise svojih IT kompetenc. Tudi učitelji bodo lahko bolj pregledno predstavili kompetence, ki jih pokrivajo posamezni tečaji oz. izobraževalni programi. Evropski okvir digitalnih kompetenc (e-CF) lahko postane vseevropski kamen iz Rosette za tolmačenje digitalnih kompetenc. Končni rezultat bo tudi večja mobilnost delavcev, saj bo okvir omogočal konsistentno tolmačenje kompetenc v vseh organizacijah in državah. Da bi izkoristili ves njegov potencial, marajo vsi ključni deležniki (industrija, ponudniki izobraževanja in vlade) nemudoma sprejeti ukrepe, ki jih predvideva e-CF. Nekoherentno delovanje bi slabo vplivalo na mobilnost in poklicno napredovanje delavcev.

Organizacijska zmogljivost in okvirji e-znanj Oskar Wilde je zapisal: »Cinik je človek, ki pozna ceno vsega in vrednost ničesar.« Marsikaterega izvršnega direktorja bo ta misel nemudoma asociirala na katerega izmed kolegov, saj se neverjetno veliko razprav o IT vrti okoli stroškov. Če želimo resnično izkoristiti inovativni potencial IT, se moramo osredotočiti na vrednost, ki jo IT ustvarja. Direktorji informatike in izvršni direktorji morajo organizacijske zmogljivosti IT ovrednotiti znotraj širšega konteksta (kadri, procesi in tehnologije) in jih ne vrednotiti na podlagi seštevka kompetenc posameznih zaposlenih. Ko razumemo, kako zrela je neka organizacija, lahko izberemo ustreznejše strategije in taktike za doseganje višje poslovne vrednosti, ki jo ustvarjajo človeška, tehnična in poslovna sredstva. S pomočjo okvirjev IKT-zmogljivosti lahko prepoznamo vrzeli znotraj organizacije. Takšen postopek nas lahko pripelje do zaključka, da je potrebno nadgraditi kompetence določenega delavca. Ravno zaradi tega obstaja močna simbioza med okvirji za organizacijske zmogljivosti, kot je npr. IT-CMF, in posameznimi okvirji digitalnih kompetenc, kot je npr. e-CF. 24

Manifest za e-znanja

Nova vloga direktorjev informacijskih služb Konvergenca pomembnih gospodarskih trendov, kot so računalništvo v oblaku, demokratizacija IT in inovativnost storitev, vpliva na vlogo direktorjev informacijskih služb. Način upravljanja z osnovnimi poslovnimi kapacitetami IT (tj. »pusti prižgane luči«) se bo verjetno močno spremenil s prehodom na uporabniški model storitev v oblaku. Vse več poudarka bo na upravljanju odnosov s tretjimi strankami in manj na upravljanju z internimi viri za zagotavljanje te storitve. Številne organizacije bodo uvedle hibridni model oblaka. Za potrebe najobčutljivejših procesov in dejavnosti bodo ohranile interne kapacitete, medtem ko bodo uporabljale ekosisteme zunanjih ponudnikov storitev za poslovne procese, ki zahtevajo neposreden stik s kupcem. Upravljanje prehoda na nov model bo zahtevalo nova znanja in spretnosti tako na vodstveni kot tudi na operativni ravni delavcev v IT. Vse pogosteje so zunanji izvajalci odgovorni za operativno IT, medtem ko se informacijska služba znotraj podjetja osredotoča na izkoriščanje IT za potrebe inovacij. Študija Da imajo direktorji inforAccenture je pokazala, da je domatike vse pomembnejšo nosnost naložb v IT za preoblikovanje podjetja neprimerljivo poslovno vlogo večja od donosnosti naložb v IT za učinkovitejše interno delovanje podjetja. Najverjetneje se bo močno spremenil tudi način ustvarjanja, izvajanja in upravljanja z inovacijami. Namesto inovacij, ki nastanejo ob podpori IT in najpogosteje znotraj IT-stroke, bo v prihodnosti vse več inovacij nastajalo zunaj IT-stroke. Takšen razvoj bodo omogočile še bolj sofisticirane in uporabniku prijazne storitvene platforme, ki omogočajo preprosto oblikovanje in uresničevanje inovativnih rešitev. Izdelki in storitve so vse bolj digitalizirani oz. vse bolj pogosto vsebujejo komponente IT. To pomeni, da so informatiki vse bolj vpeti v primarne poslovne procese in ne samo v podporne poslovne procese, kot sta načrtovanje virov podjetja in kadrovske zadeve. Povezovanje internih IT sistemov z družabnimi mediji in razvoj zunanjih povezav s strankami in partnerskimi organizacijami za optimizacijo poslovanja in podporo strankam pomeni, da imajo direktorji informatike

Potrebujemo ljudi, ki bodo znali stvari videti v dvojni luči, ljudi, opremljene s strokovnim znanjem s področja IT in podjetništva. Povpraševanje po teh »dvojezičnih mislecih« oz. »e-vodjah« bo verjetno močno naraslo.

2. POGLAVJE IT, KI TEMELJI NA VREDNOTAH

vse pomembnejšo poslovno vlogo. Direktorji informatike morajo spodbujati iskanje novih rešitev in upravljati njihov razvoj. Tudi to vnaša pomembne spremembe v njihovo delo. Še vedno se preveč direktorjev informatike ukvarja z nadzorom in omejevanjem tveganj, povezanih s končnimi uporabniki. Ključni poslovni trend na makro ravni je krepitev vloge končnih uporabnikov kot virov informacij. Medtem ko nove platforme pridobivajo na moči, se mora tudi vloga direktorjev informatike razvijati v smeri sprejemanja in izkoriščanja potenciala informacij o končnih uporabnikih. Direktorji informatike so tesno povezani s podjetjem in ni jih veliko, zato lahko dobro izrabijo to neverjetno priložnost za črpanje novih virov inovacij. Seveda to pomeni, da bodo direktorji informatike, strokovnjaki za IT in končni uporabniki, ki v tem primeru prevzemajo vlogo programerjev, morali nadgraditi svoja e-znanja. Potrebujemo ljudi, ki bodo znali stvari videti v dvojni luči, ljudi, opremljene s strokovnim znanjem s področja IT in podjetništva. Povpraševanje po teh »dvojezičnih mislecih« oz. »e-vodjah« bo verjetno močno naraslo. Direktorji informatike bodo morali pridobiti ustrezna poslovna znanja, da bodo znali predstaviti pomen IT za revitalizacijo podjetja, medtem ko bodo morali ponudniki izobraževanja novosti vključiti v svoje programe in se prepričati, da bo tudi način poučevanja in usposabljanja prihodnjih generacij ustrezno odražal napredek, ki smo ga dosegli. Več kot 5000 svetovnih strokovnjakov za IT na vodstvenih položajih se je udeležilo usposabljanja za razvoj spretnosti, s pomočjo katerih bodo znali predstaviti dejanski pomen IKT. Trenutno poteka podiplomski program »Upravljanje IT za ustvarjanje vrednosti«. Tudi Evropsko združenje direktorjev informatike pripravlja nove izobraževalne programe e-vodenja, ki so usklajeni z e-CF in osredotočeni na potrebe trga. Obe pobudi predstavljata pomembne korake v razvoju upravljanja IT, a verjetno ne bosta zadostovali. Da bi našli zadovoljivo rešitev, bomo morali sprejeti nadaljnje ukrepe.

Priporočila Spodbujanje uvedbe evropskega okvirja digitalnih kompetenc in evropske sistemizacije delovnih mest za standardizacijo kompetenc, poklicnih profilov in izobraževalnih programov s področja IKT. Podpora izobraževalnim ustanovam pri oblikovanju in usklajevanju programov izobraževanja in usposabljanja z e-CF in poklicnimi profili s področja IKT. Trenutna ponudba izobraževanja je nepregledna, zato delodajalci in celo strokovnjaki težko razumejo, kakšne kompetence pridobijo udeleženci izobraževanja, še posebej, ko gre za tečaje v tujini. Uskladitev izobraževalnih programov z e-CF in poklicnimi profili s področja IKT bi morala urediti ponudbo izobraževanja in prečistiti trenutno popolnoma nepregledno množico izobraževalnih programov.

Manifest za e-znanja

Krepitev znanj in spretnosti s področja IT za druge stroke. IT je vitalna komponenta številnih delovnih področij, zato moramo študente opremiti z ustreznimi IT-znanji, ki jim bodo omogočila hitro uvajanje v delo. Nove tehnologije, kot so »Big Data«, Internet stvari, 3D, računalništvo v oblaku, ne smejo ostati samo v krogu strokovnjakov za IT. Tudi drugi strokovnjaki bi se morali seznaniti z njimi, saj vplivajo na vse dele poslovanja, od prodaje do logistike, od vlad do malega gospodarstva, zdravstva itd. Razviti je potrebno tesnejše vezi med gospodarstvom in izobraževalnimi ustanovami. IT-geniji le redko predavajo o IT na kateri od uglednih univerz ali se vključujejo v pripravo novih študijskih programov s tega področja. V drugih strokah je situacija popolnoma drugačna. Izkušeni strokovnjaki s področja prava, medicine ali strojništva se pogosto znajdejo v vlogi vabljenih predavateljev in sooblikovalcev izobraževalnih programov. Ustanoviti bi morali programske odbore, kjer bi uspešni predstavniki stroke skupaj s profesorji oblikovali nov študijski program e-vodenja. Izboljšati moramo odnose med izvršnimi odbori in oddelki za IT. V nekaterih organizacijah se višje vodstvo še vedno večino časa ukvarja s produktivnostjo in stroški, namesto da bi se osredotočili na inovativni potencial IT. S podporo Evropske komisije in predvsem z njenimi sporočili o politiki EU na tem področju, lahko v očeh deležnikov na vodilnih položajih okrepimo razumevanje pomena IT za evropska podjetja. Sporočila Evropske komisije lahko obravnavajo tudi druga pomembna področja, kot so informatika oz. digitalno upravljanje, strateške IT analize vpliva na okolje in odnosi med upravo podjetja in službo za IT. Člani upravnih in izvršnih odborov bi morali pridobiti znanje in razviti spretnosti na področju IT. Direktorji informatike in drugi vodstveni delavci, odgovorni za upravljanje IT, bi morali nadgraditi svoje podjetniško znanje, komunikacijske spretnosti in veščine za upravljanje sprememb, da bi prevzeli vlogo »e-vodij« in postali nosilci posodobitev poslovanja v podjetju. Promocija IT med mladimi. Če mladim ne bomo na pravilen način razložili, kakšne poklicne priložnosti se jim ponujajo na področju IT, bo njihovo zanimanje za IT še naprej upadalo. To je realna grožnja za evropsko konkurenčnost na dolgi rok. Osredotočiti bi se morali predvsem na srednje šole, morda tudi na osnovne šole, saj se v njih sprejemajo prve odločitve o poklicnih poteh. Veliko učiteljev nima ne znanja ne spretnosti, da bi lahko mlade navdušili za poklice s področja IT. Zanimivi e-vodje (direktorji informatike, podjetniki, ki se primarno ukvarjajo z IT) bi lahko mlade navdušili s svojimi zgodbami. Organizacija obiskov vodilnih podjetij bi lahko mladim pomagala prepoznati nove poklicne priložnosti. Pobuda E-znanja za delovna mesta 2014 že sedaj igra pomembno vlogo pri spreminjanju miselnosti na ravni dojemanja. Nadaljnje koordinirano delovanje gospodarstva, vlad in ciljnih izobraževalnih ustanov lahko gradi na rezultatih preteklega dela in pripomore k doseganju ciljev Digitalne agende za Evropo. 2. POGLAVJE IT, KI TEMELJI NA VREDNOTAH

Spodbujati moramo ustanavljanje nacionalnih delovnih skupin za e-vodenje. Nekatere države se trudijo povezati akademsko sfero s sektorjem IT, skupnostmi uporabnikov IT in vladnimi službami, da bi skupaj pripravili pobude, s pomočjo katerih bi začeli izvajati nove dejavnosti v šolah, razvili nove oblike usposabljanja itd. Nekatere dejavnosti s tega področja že koordinira nacionalni glasnik digitalnih tehnologij. Takšne delovne skupine bi lahko pomembno prispevale k ozaveščanju širše družbe o zgoraj omenjenih vprašanjih. IT kot stroka mora dozoreti. Za opravljanje ključnih funkcij, ki ne spadajo v okvirje klasičnih poklicev, ni nobenih zahtev po formalnih kvalifikacijah. Nihče ne bi šel na operacijo h kirurgu, ki ima izkušnje, a nima formalne izobrazbe. Za nekatere ključne funkcije torej ne obstaja poenoteno formalno potrdilo o usposobljenosti za opravljanje teh poklicev. Istočasno vemo, da delovanje velikih mednarodnih organizacij in vladnih ustanov v popolnosti sloni na dobro delujočih in varnih informacijskih sistemih. Seveda ni potrebe, da bi za vsako delovno mesto zahtevali strokovno znanje in formalno izobrazbo, a v nekaterih primerih, ko govorimo o vodilnih položajih (arhitekti poslovanja in/ali podjetja, informacijski pooblaščenci itd.) bi bilo dobro zahtevati ustrezno kombinacijo dokazil o teoretičnem in praktičnem znanju. Evropska komisija je s programom za e-znanja in e-vodenje naredila nekaj pomembnih korakov. Sektor IKT in organizacije, ki potrebujejo IT, so izrazile močno podporo pobudam Komisije. Neprekinjeno sodelovanje med nekaterimi ključnimi direktorati Evropske komisije, ki delujejo na tem področju (med drugimi tudi GD za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo, GD za podjetništvo in industrijo, GD za izobraževanje in kulturo, GD za raziskave, GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje) bo dodatno podkrepilo predlagane politične smernice in omogočilo izvajanje predlaganih politik. IT je danes prisotna v gospodarstvu in družbi do te mere, da si noben GD ne more več »prisvajati« tega področja. Dogovora o prednostnih nalogah in smernicah znotraj Komisije ne bo težko sprejeti. Veliko večja izziva bosta usklajevanje in mobilizacija industrije, vlad in akademskega sveta. Pri tem bodo svoj delež odgovornosti nosile tudi zadevne interesne skupine. Glede na to, da IT omogoča poslovne inovacije, se vsi strinjamo, da je potrebno sodelovati in usklajeno delovati na področju razvoja e-znanj. Če želimo preprečiti, da bi konkurenčni položaj Evrope še naprej slabel, bodo morale ukrepati čisto vse zadevne interesne skupine

Manifest za e-znanja

3. POGLAVJE Vpliv globalizacije Pomen globalnega izziva na področju e-znanj Danes je na svetovnem poslovnem prizorišču ponudba kvalificiranega kadra za delo v IKT manjša od vse večjega globalnega povpraševanja po tovrstnih kadrih. V poročilu o stanju na področju e-znanj (2014) je zapisano, da se 70% vprašanih zaveda velike vrzeli na področju e-znanj, ki predstavlja oviro za učinkovito poslovanje podjetij in njihovo rast. Vrzel se še bolj poglobi, če se osredotočimo na nove tehnološke trende, kot so “Big Data”, Internet stvari, družabna orodja in tehnologije, prenosne naprave in računalništvo v oblaku. V zgoraj omenjenem poročilu so evropskemu gospodarstvu napovedali skromno rast in 509.000 delovnih mest, ki bodo zaradi primanjkljaja kvalificirane delovne sile do leta 2015 ostala nezapolnjena. Zaradi pomanjkanja e-znanj naj bi število nezapolnjenih delovnih mest do leta 2020 poraslo na 1,2 milijona. V Evropi je največ takšnih delovnih mest v Združenem kraljestvu, Nemčiji in Italiji (skupno 60%). Zaradi pomanjkanja e-znanj je podobna situacija tudi v ZDA, Kanadi, Braziliji, Avstraliji, Rusiji, Južni Afriki, Latinski Ameriki, Maleziji in na Japonskem. Številne države se že več let trudijo zapolniti vrzel na področju e-znanj. V strokovni literaturi je rdeča nit razprav nezrelost IKT-stroke. Njena nezrelost se omenja kot eden izmed ključnih dejavnikov, ki prispevajo k nastanku vrzeli. V tem poglavju se bomo posvetili IKT kot stroki in pogledali, kako nanjo vplivajo vse bolj globalizirane vloge in funkcije IKT. Zaradi vse večje globalizacije se spreminja pomen mednarodnega konteksta. Za stroko in celotno družbo, saj je IKT prisotna na vsakem koraku, to predstavlja nove izzive in nove priložnosti. V eni študiji (Sherry et al, 2013; 2012 in 2014) so ponazorili, Strokovnjaki za IKT le kako bosta razvoj in dozorevanje IKT-stroke prinesla boljše redko ustrezajo stereotipu rešitve za izzive na področju programerja, ki živi in dela e-znanj in nam omogočila, da v osami. Večina jih je tesno bomo bolje izkoristili potencial IKT za rast, vzpostavljanje boljvpetih v poslovne procese ših socialnih razmer in boljšo in/ali sledijo socialnim kakovost življenja. Z drugimi besedami, če se stroka ne bo razin političnim zapovedim vijala, bo to negativno vplivalo organizacij, za katere delajo. na gospodarsko rast in povečalo tveganja za izpade delovanja IKT, ki so lahko dragi in nevarni.

3. POGLAVJE VPLIV GLOBALIZACIJE

IKT kot stroka Poročilo o e-znanjih in IKT-stroki v Evropi (2012), ki sta ga pripravila Innovation Value Institute in Svet evropskih društev poklicnih informatikov (CEPIS) navaja štiri gradnike IKT-stroke: • Korpusi znanja: Ustrezen korpus znanja IKT-stroke lahko uporabimo kot osnovo za določanje standardov in postopkov za potrjevanje usvojenih znanj. • Kompetence: podjetja bodo znala poiskati in ustrezno razvijati kadre, če bodo razumela, kakšne zmogljivosti in kompetence so potrebne za opravljanje določenih funkcij. • Izobraževanje in usposabljanje: Pri poklicnem razvoju posameznika se formalna izobrazba, potrdila, neformalno izobraževanje in neformalno učenje medsebojno dopolnjujejo. • Poklicna etika: Vsaka stroka ima svoj kodeks poklicne etike, ki ga morajo strokovnjaki za zadevno področje spoštovati. Mnenja različnih držav in organizacij so deljena, zato nimamo poenotene definicije strokovnjaka za IKT. Definicija, ki jo uporabljamo za potrebe zadevne študije, je izpeljana iz definicije, ki jo je v eni izmed pobud predlagala Evropska komisija. Po tej definiciji strokovnjaki za IKT: • na celovit in sodoben način razumejo zadevni korpus znanja, • kažejo zavezanost kontinuiranemu poklicnemu razvoju in pridobivajo ustrezne kvalifikacije, potrdila in delovne izkušnje, udeležujejo se neformalnih oblik usposabljanja in/ali se na neformalen način učijo, • spoštujejo etični kodeks in/ali veljavno regulativno prakso ter, • s kompetentnim delovanjem ustvarjajo dodano vrednost.

Bi bila profesionalizacija IKT izključno in samo na nacionalni ravni neustrezen odziv na izziv, ki je pred nami, če upoštevamo razsežnost in vrsto izziva.

Če upoštevamo zgornje kriterije, ugotovimo, da IKT kot stroka na splošno še ni zelo razvita ali zrela. Na nacionalni ravni to predstavlja izziv. V mednarodnem kontekstu pa to postane velik izziv. Strokovnjaki za IKT delujejo v lokalnem okolju, a njihova znanja in spretnosti bo potrebno razumeti na globalni ravni in zagotoviti njihovo prenosljivost. Zato bi bila profesionalizacija IKT izključno in samo 30

Manifest za e-znanja

na nacionalni ravni neustrezen odziv na izziv, ki je pred nami, če upoštevamo razsežnost in vrsto izziva.

Mednarodna razsežnost IKT-stroke Kateri podatki govorijo o tem, da postaja IKT vse bolj mednarodna stroka? V novejši evropski študiji (2014) je 77% vprašanih deležnikov odgovorilo, da je IKT globalna stroka in da bi morali za njeno zdravo dozorevanje uskladiti delovanje na nacionalnih ravneh in poenoteno delovati na globalni ravni. Velika večina (80%) anketirancev je prepričanih, da bi moral obstajati enoten korpus strokovnih znanj, ki bi ga morali poznati vsi strokovnjaki za IKT. O mednarodni razsežnosti se vse več govori tudi v okviru evropske politične agende za razvoj e-znanj. Marca 2014 je Evropska komisija organizirala mednarodno delavnico za razvoj e-znanj v Bruslju, na kateri so sodelovali strokovnjaki za IKT iz vsega sveta, med drugim tudi iz Evrope, ZDA, Kanade, Japonske, Rusije, Malezije, Avstralije in Brazilije. Udeleženci so se strinjali, da je za premostitev težav, povezanih s pomanjkanjem strokovnega kadra, potrebno okrepiti dialog in mednarodno sodelovanje, in da je za izgradnjo zrele IKT-stroke pomembna izmenjava informacij o mednarodnih pobudah/dobrih praksah. V nadaljevanju lahko preberete podrobnejše ugotovitve udeležencev delavnice.

Dozorevanje IKT-stroke kot odziv na globalni izziv na področju e-znanj Razvoj in dozorevanje vseh gradnikov IKT-stroke sta ključna pri iskanju učinkovitih rešitev za globalne izzive na področju e-znanj. Potrebno je omogočiti pretok kvalificirane delovne sile na mednarodni ravni in istočasno zagotoviti spoštovanje in razumevanje kulturnih, gospodarskih in jezikovnih razlik med državami in regijami. Zaradi dosežkov na področju komunikacij in globalizacije številnih organizacij se manjša potreba po fizičnem premeščanju delavcev. Prenosljivost dela in delovne sile je tesno povezana z dozorevanjem stroke oz. z uveljavljanjem mednarodnih standardov za prepoznavanje kvalifikacij in kompetenc. V nadaljevanju si bomo pogledali vse komponente IKT-stroke in spregovorili o pobudah za dozorevanje posameznih komponent stoke na mednarodni ravni.

Korpusi znanja Korpusi znanja so uradna ontologija stroke, ki zagotavlja strokovnost delovanja v okviru določene stroke. Znanje formalno strukturirajo in tako prispevajo k profesionalizaciji stroke, saj lahko na podlagi njih in po potrebi pripravimo učne načrte, standarde in sisteme potrjevanja znanja (Agresti, 2008; Denning in Frailey, 2011). Razvoj, posodabljanje in vzdrževanje korpusov znanja je vedno velik izziv. Na področju IKT je ta izziv toliko večji, saj je stroka zelo 3. POGLAVJE VPLIV GLOBALIZACIJE

obširna in tok tehnoloških sprememb izjemno hiter. V okviru večjega števila mednarodnih pobud nastajajo korpusi znanja z modularno in prožno zasnovo, ki omogoča prilagajanje številnim kontekstom. Med njimi so pobuda združenja IEEE »Software Engineering Body of Knowledge«, pobuda združenja ACM »Computer Society Curricula«, pobuda inštituta BCS »Chartered IT Professional Breadth of Knowledge Syllabus« ter pobuda združenj CIP in NASSCOM »Fundational Skills in IT«. V letu 2014 sta podjetji Ernst & Young in Cap Gemini začeli delati na projektu razvoja vseevropskega korpusa znanja za IKT. Projekt financira Evropska komisija.

Referenčni okvirji kompetenc Z referenčnim okvirjem kompetenc lahko formaliziramo znanja in kompetence, ki jih strokovnjak za IKT potrebuje za opravljanje določenih strokovnih del. Referenčni okvirji so lahko dragoceno orodje za učitelje in kadrovike, odgovorne za sistemizacijo delovnih mest in zaposlovanje. Na mednarodni ravni že obstajajo različni referenčni okvirji, med njimi tudi britanski okvir znanj za informacijsko dobo (SFIA), evropski okvir e-kompetenc (e-CF) in japonski enotni okvir poklicnih znanj in spretnosti (IPA). Referenčni okvirji se morajo redno posodabljati in razvijati v obliki, ki je prijazna uporabnikom, kot so učitelji in kadroviki. Avstralsko združenje računalničarjev (ACS) je pripravilo nekaj uporabnih predlog za pomoč učiteljem in kadrovikom pri izvajanju referenčnega okvirja. Interesne skupine, ki so sodelovale pri pripravi študije, so se strinjale, da bi bilo potrebno obstoječe referenčne okvirje, podobno kot tudi korpuse znanja, bolj pregledno urediti in ne iskati rešitev za vzpostavitev univerzalnega referenčnega okvirja.

Izobraževanje in usposabljanje Za razvoj IKT-stroke je potrebno prilagoditi izobraževalne programe, da bodo omogočali široko in poglobljeno poznavanje ključnih konceptov, ter zagotoviti kontinuirano usposabljanje in razvoj IKT-kadrov, da bodo lahko sledili hitremu razvoju dogodkov v stroki. Čutiti je nekaj napetosti med šolstvom na eni strani, ki ponuja znanje o temeljnih konceptih, ki se nikoli ali le redko spreminjajo, in industrijo na drugi strani, ki potrebuje kadre, ki so usposobljeni za delo z najnovejšo tehnologijo. Kljub temu je potrebno poudariti, da so univerzitetne diplome in potrdila o usposabljanju, ki jih izda industrija, povsod priznani dokumenti, ki imajo določeno težo. Pri priznavanju in vrednotenju neformalnih oblik izobraževanja in neformalnih načinov učenja prihaja do razlik (Carcary et al, 2012). Strokovnjaki za IKT le redko ustrezajo stereotipu programerja, ki živi in dela v osami. Večina jih je tesno vpetih v poslovne procese in/ali sledijo socialnim in političnim zapovedim organizacij, za katere delajo. Delodajalci pravijo, da diplomanti tehničnih smeri nimajo ustreznih poslovnih znanj in socialnih spretnosti, zato potrebujejo dodatno usposabljanje pred nastopom dela. Kako 32

Manifest za e-znanja

porazdeliti odgovornost za izobraževanje in usposabljanje s področja IKT med državne šolske in visokošolske ustanove ter delodajalce, da bi rešili ta kompleksen problem?

Strokovnjaki za IKT le redko ustrezajo stereotipu programerja, ki živi in dela v osami. Večina jih je tesno vpetih v poslovne procese in/ali sledijo socialnim in političnim zapovedim organizacij, za katere delajo.

Med priporočili je navedeno tesnejše sodelovanje med gospodarsko in akademsko sfero, v okviru katerega naj bi nastali programi mentorstva in strukturirane delovne prakse. Da bi izobraževalne programe čim bolj prilagodili potrebam gospodarstva, naj se pri pripravi učnih načrtov upoštevajo referenčni okvirji kompetenc in korpusi znanja. V izogib obsežnejši reformi visokošolskega kurikuluma se lahko novi trendi in novosti na področju IKT, npr. Big Data, obravnavajo v okviru krajših intenzivnih tečajev. Na splošno so prilagodljivi in ožje usmerjeni pristopi, npr. brezplačni spletni tečaji MOOC, primernejši za nadgrajevanje obstoječih in dodajanje novih spretnosti, medtem ko so tradicionalni kanali primernejši za pridobivanje osnovnih znanj in spoznavanje temeljnih konceptov. Če želimo učence in dijake navdušiti nad IKT in jih prepričati, da se v večjem številu odločajo za poklice v IKT-stroki, moramo izboljšati kakovost pouka znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike v osnovnih in srednjih šolah. V različnih mednarodnih kontekstih se vse bolj poudarja pomen vključevanja podjetništva in kreativnosti v izobraževalne programe s področja IKT. Izobraževanje in usposabljanje na področju IKT morata biti dostopna in privlačna za vse. Trenutno so slabše zastopane predstavnice ženskega spola in manjšin.

Poklicna etika Etične norme in etični kodeks se obravnavajo kot ključni elementi profesionalizacije že uveljavljenih strok, kot sta pravo in medicina. Zaposleni, ki so v podjetju odgovorni za razvoj in nadzor IKT, imajo ogromno možnosti, da podjetju iz malomarnosti ali zlonamerno škodujejo, zato je pomembno vzpostaviti visoke standarde etičnega vedenja (Weckert et al, 2013). Bolj ko bo IKT vpeta v različne vidike družbe, večje bo tveganje. Ti dejavniki močno poudarjajo vlogo etike, ki jo bo v procesu profesionalizacije IKT potrebno dodatno okrepiti in formalizirati. V tako raznoliki in globalni stroki to nikakor ne bo lahka naloga. IKT je močno vpeta v različne vidike poslovanja, zato lahko pričakujemo, da bodo včasih postavljene zahteve po IKT-podpori za neetično delovanje, ki ni primarno vezano na izvajanje funkcije IKT. Predstavniki ključnih interesnih skupin so na nedavni mednarodni delavnici prišli do zaključka, da je potrebno pri določanju etičnih norm za IKT-stroko ohranjati prožnost, ki bo omogočila uveljavljanje etičnih načel na mednarodni ravni. Prav tako so se strinjali, da bo 3. POGLAVJE VPLIV GLOBALIZACIJE

Vlogo etike, ki jo bo v procesu profesionalizacije IKT potrebno dodatno okrepiti in formalizirati.

potrebno kodeks etike pripraviti v učitelju prijazni obliki in v obliki, ki bo dostopna strokovnjakom za IKT.

Stanovska združenja so pripravila nekaj zanimivih predlogov o tem, kako poenostaviti smernice za etično ravnanje in jih približati strokovnim delavcem. CEPIS je z zgodbicami in nekaterimi drugimi orodji spodbujal razpravo, katere cilj je bilo boljše razumevanje etičnih načel (CEPIS, 2014). Avstralsko združenje računalničarjev je pripravilo obsežno študijo primerov, s katerimi so želeli ponazoriti pomen etike v različnih strokovnih IKT-kontekstih (ACS, 2014). Interesne skupine, ki so sodelovale v omenjeni raziskavi, so bile mnenja, da bi bilo potrjevanje IKT-znanj kompleksna in morda celo kontraproduktivna naloga. Izjemoma bi bilo takšno potrjevanje primerno za okolja, kjer je prisotna zelo visoka stopnja tveganja, npr. varnostno -kritična IKT v zdravstvu.

Priporočila Vse komponente oz. vsi gradniki IKT-stroke se morajo razvijati na dosleden način, ki bo deloval tako na mednarodni kot tudi na državni ravni. Strokovnjaki za IKT vse pogosteje delujejo v globalnih timih. Dozorevanje stroke mora potekati preudarno in v tesnem sodelovanju z vsemi deležniki. Upoštevati je potrebno kulturološke in jezikovne vidike in istočasno spodbujati razvoj in prepoznavnost stroke na mednarodni ravni. Učiti se moramo iz dobrih tujih praks in koordinirati proces oblikovanja mednarodno priznanih standardov in referenčnih okvirjev.

Manifest za e-znanja

4. POGLAVJE Izzivi e-vodenja Pregled stanja Pospeševalna moč informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), ki ji včasih pravimo tudi e-tehnologija ali digitalna tehnologija, je sprožila pomemben proces sprememb globalnega gospodarstva. Odpirajo se novi trgi, spreminjajo se proizvodni procesi in načini opravljanja storitev. Inovacije so gonilo sprememb in prebojnih procesov (OECD 2010). Nove okoliščine, predvsem novi poslovni modeli, načini delovanja in ustvarjanja dodane vrednosti, kličejo po novih modelih organizacij in še posebej po večjih spremembah na ravni vodenja organizacij. Za uspešno vodenje organizacije v globalnem konkurenčnem okolju so potrebna znanja, ki omogočajo prepoznavanje in izkoriščanje vse bolj raznolikih priložnosti za inovacije. Zahodna gospodarstva se vedno bolj zavedajo potrebe po novih načinih vodenja na področju IKT in inovacij. Vse bolj pogosto se omenja e-vodenje (npr. Avolio et. Al 2001). Ko govorimo o večjih evropskih organizacijah, e-vodenje poleg temeljitega razumevanja osnovnih zmogljivosti IKT in poznavanja najnovejših dosežkov predvideva tudi sposobnost reševanja organizacijskih vprašanj in vodenja visokokvalificiranega kadra drugih strok. Dobro voden tim bo znal izkoristiti prednosti novih poslovnih modelov in prepoznati priložnosti za inovacije, ki jih ponuja tehnologija. Slabo vodeni timi lahko povzročijo veliko škode. Zaradi slabega vodenja je v organizacijah javnega in zasebnega sektorja že prihajalo do velikih zamud in pretiranega kopičenja stroškov.

Vrzel na področju e-znanj v Evropi Gospodarska kriza v Evropi, ki jo je sprožila finančna kriza leta 2007, je povzročila močno rast stopnje brezposelnosti, a v vsem tem času je na trgu dela primanjkoval določen profil delavcev z IKT- oz. e-znanji. Primanjkljaj kvalificirane delovne sile je po vsej Evropi ogrozil gospodarsko rast, konkurenčnost in zaposlovanje. Za zapolnjevanje vrzeli se bo potrebno osredotočiti na tehnologijo in izkoriščanje IKT za potrebe podjetij. Število diplomantov računalništva in informatike je bilo bolj ali manj stabilno. Šolanje je vsako leto zaključilo med 115.000 in 125.000 študentov. V državah članicah Evropske unije (EU27) je bilo leta 2006 opaziti upad in nato od leta 2010 stagnacijo na ravni približno 110.000 diplomantov računalništva letno. Vpliv stagnacije oz. zmanjšanja števila novih strokovnjakov za IKT na evropskem trgu dela dodatno otežuje vedno večje število strokovnjakov za IKT, ki se upokojuje in zapušča trg delovne sile. 4. POGLAVJE IZZIVI e-VODENJA

Na regionalni ravni je opaziti določene razlike. Kot je razvidno iz slike, se je od leta 2003 število diplomantov računalništva v Združenem kraljestvu zmanjšalo za tretjino. Po številu diplomantov na področju IKT prednjači Francija, ki je prehitela Združeno kraljestvo. Francoski diplomanti predstavljajo 18 % vseh diplomantov IKT-strok. Na drugem mestu je Združeno kraljestvo s 17 % in na tretjem Nemčija s 15 % vseh evropskih diplomantov računalništva, ki vstopajo na trg delovne sile. Pred desetimi leti so britanski strokovnjaki za računalništvo predstavljali skoraj tretjino (30 %) evropske delovne sile na tem področju, Nemci le 7 %. Število diplomantov računalništva v državah članicah EU od leta 2000 do leta 2012 Francija Združeno kraljestvo Nemčija Španija Poljska Nizozemska Republika češka Grčija Italija 19 drugih držav članic

Vir: Empirica, 2014

Vrzel na področju tehnoloških znanj in spretnosti še vedno povzroča skrbi, a najbolj zaskrbljujoče je pomanjkanje visokokvalificiranih znanj, med katere spada tudi e-vodenje. Spodnja slika prikazuje pričakovano rast povpraševanja v vseh kategorijah IKT. Napoved je nastala na podlagi empiričnih podatkov in IDC ocen gospodarske dejavnosti ter trendov na trgu dela, skladno z Eurostatovo raziskavo trga delovne sile. Na splošno lahko pričakujemo večje povpraševanje po e-znanjih za vodstvena delovna mesta in za delo na področju poslovne analitike. Pred visokošolskimi ustanovami so številni izzivi in priložnosti.

Manifest za e-znanja

44,2%

Upravljanje, arhitektura podjetja in analiza

15,5% 8,5%

Strokovnjaki za IKT – poklicna raven

15,9% 10,1% 3,7%

Strokovnjaki za IKT -16,8% – pridružena/tehnična -11,8% raven -3,9% Skupaj

9,3% 3,2% 1,8%

2020 2015 2012 v primerjavi z 2011

Razvoj IKT-kadrov v Evropi

Takšen razvoj dogodkov, stagnacija števila novih diplomantov računalništva in vse večja potreba po e-vodstvenih znanjih, vodilnim industrijskim skupinam že dalj časa povzroča skrbi. Delovna skupina za človeške vire, ki deluje v okviru Evropskega združenja direktorjev informatike (EuroCIO), je že leta 2009 poudarila, da je potrebna obsežna prenova izobraževalne ponudbe za usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu delovne sile. S tem namenom je združenje EuroCIO vzpostavilo inovativna partnerstva z vodilnimi poslovnimi šolami in začelo pripravljati nove učne načrte za programe e-vodenja. Cilj teh študijskih programov je razvijati znanja in spretnosti za boljše odločanje o inovacijah na ravni višjih strokovnih delavcev in direktorjev podjetij. Kot odziv na pomanjkljivosti, o katerih so poročale interesne skupine, je Evropska komisija predstavila niz pobud za spodbujanje razvoja znanj in spretnosti s področja IKT. V začetni fazi so bile to predvsem pobude za spodbujanje profesionalizacije IT-stroke in razvoj strategij ter inštrumentov za zapolnjevanje vrzeli med ponudbo in povpraševanjem po e-znanjih. V zadnjem času se je več pobud ukvarjalo s primanjkljajem znanj in spretnosti na področju e-vodenja.

Znanja za e-vodenje Osrednja naloga e-vodenja je povečati učinkovitost prepoznavanja, vrednotenja in izkoriščanja priložnosti za inovacije s področja IKT. Znanja potrebna za e-vodenje vključujejo korpus znanja in nabor kompetenc, ki jih predstavnik sodobnega gospodarstva potrebuje za sprožanje in vodenje inovativnega procesa, ki sloni na IKT. Takšna razlaga e-vodenja je v skladu z uveljavljeno kategorizacijo e-znanj, ki so jo predstavniki industrije podali v zaključnem poročilu Evropskega foruma o e-znanjih 2004. 4. POGLAVJE IZZIVI e-VODENJA

Evropska komisija je najprej naslovila potrebe vodstva srednjevelikih in velikih gospodarskih družb na najvišjih ravneh odločanja. V tem primeru so odločitve glede inovacij, ki temeljijo na IKT, omejene na bolj ali manj opredeljeno množico priložnosti za inovacije (Peppard in Thorp 2013). Sprožanje procesa inovacij pomeni sodelovanje z visokokvalificiranimi delavci in vodenje strokovnega tima, v katerem ne razumejo vsi vloge in potenciala IKT. Dober vodja visokokvalificiranega in multidisciplinarnega tima, nabitega z inovativno energijo, mora znati pravilno ovrednotiti delo različnih strokovnjakov. Pravilna ocena poslovnih priložnosti, ki jih ponuja IKT, je ključnega pomena za odločanje na najvišjih ravneh gospodarske družbe. Vodja, ki deluje v takšnem okolju, mora vešče komunicirati s timom in dobro poznati vsa orodja za optimizacijo odločanja. Za to so poleg poglobljenega poznavanja IKT in vrhunskih spretnosti za izkoriščanje njenega potenciala potrebna tudi zrela poslovna znanja in izkušnje, komunikacijske spretnosti in dobre organizacijske sposobnosti. Študijski programi na področju računalništva in informatike le delno pokrivajo znanja, potrebna za e-vodenje. Vse osebje na vodilnih položajih, tako izvršni direktorji kot tudi njihovi podrejeni in nadrejeni, morajo dobro poznati vse elemente podjetništva in poslovodenja.

Nadaljnji razvoj izobraževalnih programov za e-vodenje Na pobudo Evropske komisije so bile leta 2013 pripravljene smernice za nadaljnji razvoj učnih načrtov za programe e-vodenja, prilagojene potrebam večjih gospodarskih družb. Izobraževalni programi, ki upoštevajo začrtane smernice, so usmerjeni v razvoj naprednih multidisciplinarnih strokovnih znanj in spretnosti, prilagojenih potrebam sodobnega vodstvenega kadra v večjih javnih in zasebnih organizacijah v Evropi. Najprej je bilo potrebno prepoznati temelje ponudbe izobraževanja v Evropi. Opravljena je bila izčrpna raziskava, ki je zajela vse zadevne izobraževalne programe. Večina programov zajema dva sklopa osnovnih znanj in spretnosti, ki jih potrebujejo e-vodje, namreč poznavanje napredne IT in razumevanje metod poslovnih inovacij. Tem kriterijem je v Evropi ustrezalo preko 1000 podiplomskih oz. magistrskih študijskih programov. Večina teh programov je namenjena rednim študentom, torej začetnikom brez delovnih izkušenj. Takšni programi postavljajo dobre temelje za kasnejši razvoj bodočih e-vodij, a niso odgovor na potrebe gospodarstva po vodenju procesa inovacij v naslednjih desetih letih. Manj kot 50 izobraževalnih programov, ki potencialno naslavljajo potrebe e-vodenja, je namenjeno nadgradnji znanja izkušenega vodstvenega kadra za upravljanje procesa digitalne transformacije organizacij. Ponudba izobraževalnih programov, v okviru katerih bi lahko nastajali novi e-vodstveni kadri, je premajhna, da bi zadostila potrebam evropskega 38

Manifest za e-znanja

gospodarstva. To izobraževalno dejavnost bomo morali močno okrepiti, če bomo želeli doseči cilje EU na področju inovacij. Ponudniki izobraževanja bodo uvedli večje število programov za izobraževanje in usposabljanje e-vodstvenega kadra.

Pripravljena bodo orodja za podporo tovrstnim izobraževalnim programom Smernice za spodbujanje razvoja programov izobraževanja in usposabljanja za e-vodje so nastale na podlagi izobraževalnih programov, ki jih ponuja EuroCIO. Nastale so z namenom, da bi dodatno razširi intenzivne procese oblikovanja programskih vsebin, ki so plod sodelovanja med delodajalci in poslovnimi šolami. V okviru tovrstnega sodelovanja so že nastali uspešni izobraževalni programi e-vodenja, ki pokrivajo potrebe vodstvenega kadra in potrebe, ki izhajajo iz ugotovitev najnovejših raziskav na tem področju. Da bi pripravljene smernice kar se da dobro integrirali, je bilo oblikovano orodje za profiliranje učnih načrtov posameznih programov. Srčiko profilov posameznih učnih načrtov predstavlja sklop znanj in spretnosti, ki so po mnenju akademikov in delodajalcev ključnega pomena pri odločanju v procesu IKT-podprtih inovacij, še posebej na najvišjih ravneh odločanja znotraj organizacij. V procesu razvoja učnih načrtov so interesne skupine izrazile potrebo po različnih profilih e-vodstvenih kadrov, npr. za področje organizacijske arhitekture, varnosti, upravljanja itd. Vsak učni načrt, pripravljen po meri posameznega poklicnega profila, potrdijo strokovnjaki iz industrije. Prve učne načrte za posamezne profile e-vodstvenih kadrov je sredi leta 2014 ratificiral upravni odbor združenja EuroCIO. Številne univerze in poslovne šole so nato ovrednotile svoje izobraževalne programe v luči zahtevnih znanj in spretnosti za posamezne profile e-vodstvenih kadrov in tako preverile izvedljivost predstavljenega koncepta. Učni načrti za posamezne poklicne profile predstavljajo pomemben prispevek k dialogu med visokim šolstvom in industrijo. Predstavnikom gospodarstva pomagajo jasno predstaviti potrebe sektorja, medtem ko visokošolskim ustanovam v številnih evropskih državah omogočajo ustrezno prilagoditev ponudbe izobraževalnih programov. Pobude Evropske komisije na področju e-vodenja, namenjene velikim gospodarskim družbam, dopolnjujejo pobude, pripravljene po meri malega gospodarstva in podjetnikov. V obeh primerih so bili v procese prepoznavanja priložnosti za razvoj znanj in spretnosti za e-vodenje vključeni predstavniki industrije in akademske sfere. Predstavniki malega gospodarstva in podjetniki so prednostno izpostavili učenje s čim manjšo delovno obremenitvijo. V ta namen bodo razvite različne strategije poučevanja, ki kombinirajo uporabo vnaprej pripravljenih elektronskih gradiv in pouka v živo. Takšna strategija, ki zagotavlja doseganje vseh učnih 4. POGLAVJE IZZIVI e-VODENJA

ciljev, predvidenih za izbrani program e-vodenja, vključuje tudi mreženje, npr. v času krajših poletnih rezidenčnih tečajev, in omogoča pedagoškemu osebju, da kar najbolje izkoristi čas, ki je na voljo. Individualni študij se dopolnjuje s prakso in udeležencem omogoča, da v času študija neprekinjeno in aktivno opravljajo svoje delo. Orodja, ki so nastala za potrebe izvajanja brezplačnih spletnih tečajev MOOC, so primerna za nekatere učne segmente.

Smernice za prihodnost Upamo, da se bo v prihodnje več izobraževalnih ustanov odločilo povezati z industrijo in s skupnimi močmi ter na podlagi pripravljenih učnih načrtov za programe e-vodenja pripraviti novo ponudbo tečajev. Istočasno bi morali spremeniti in okrepiti načine podajanja znanja. Večjo participacijo bi lahko dosegli, če bi vzpostavili sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami za razvoj in izmenjavo pripravljenih vsebin, da bi zmanjšali obremenitev posameznih izobraževalnih ustanov, še posebej univerz, ki bi želele samo dodati tehnološko noto svojim že obstoječim programom. Ko bodo pobude Evropske komisije za e-vodenje dozorele, bo potrebno upravljanje procesov prenesti na zanesljive akterje/interesne skupine in zagotoviti, da ti procesi ostanejo kar se da preprosti. V prvi fazi smo izkoristili upravne strukture, ki jih je združenje EuroCIO vzpostavilo za potrebe izvajanja lastnih izobraževalnih programov za vodstvene delavce. Vzpostavljen je bil tudi dialog z drugimi evropskimi združenji in ključnimi interesnimi skupinami. V prihodnje lahko pričakujemo, da se bo odločanje na evropski ravni razširilo proporcionalno s številčnostjo interesov. Izobraževalni ekosistem za e-vodenje kliče po aktivnem sodelovanju različnih interesnih skupin za doseganje ciljev na področju razvoja kapacitet, inovacij in ustvarjanja dodane vrednosti v Evropi.

Manifest za e-znanja

5. POGLAVJE Novi in inovativni izobraževalni programi Priprave na digitalno prihodnost: e-znanje v šolstvu Evropski izobraževalni sistemi ponujajo nabor znanj in spretnosti, ki ni vedno skladen s potrebami sodobnega, vedno bolj digitaliziranega sveta. Mladi, ki so zvesti in navdušeni uporabniki IKT, nimajo vedno želje po tem, da bi se učili o IKT. Delež študentov, ki se vpišejo v študijske programe matematike, znanosti in tehnologije, ter delež diplomantov teh smeri se je v zadnjih desetih letih zmanjšal . Rezultat tega je »počena cev«. Manj je zanimanja za študij znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (t.i. predmetov STEM). Majhen interes opazimo že v višjih razredih osnovne šole in potem vse naprej do visokošolskih ustanov. Posledica je majhna baza obstoječega kadra za zaposlovanje. V tem kontekstu si je Evropa zadala cilj, da bo do leta 2020 75% vseh žensk in moških v EU, starih od 20 do 64 let, imelo zaposlitev. Cilj pobude »Nova znanja za nova delovna mesta«, ki je bila predstavljena novembra leta 2010, je spodbujanje hitrejšega prepoznavanja in boljšega napovedovanja potreb po znanjih in spretnostih, usklajevanje ponudbe in povpraševanja po znanjih in spretnostih ter zapolnjevanje vrzeli med pridobljeno izobrazbo in znanjem za opravljanje dela. Teoretično gledano bi morali otroke in mladostnike že danes opremiti z digitalnimi kompetencami in e-znanji, ki so skladna s potrebami trga dela v letu 2020. Nov kazalnik digitalne pismenosti, ki temelji na referenčnem okvirju digitalnih kompetenc, ki ga je pripravila Evropska komisija, je pokazal, da 23 % prebivalstva EU nima nobenih digitalnih kompetenc. Ta odstotek je najnižji na Švedskem (6 %) in najvišji v Romuniji (50 %). Glede na to, da nizka stopnja znanj in spretnosti ne zadostuje za normalno življenje v digitalni družbi, lahko rečemo, da skoraj polovica prebivalcev EU (47 %) nima ustreznih digitalnih znanj in spretnosti (imajo malo ali nič znanj in spretnosti). To je lahko pogubno za mlajše generacije, ki bodo vstopale na trg dela, kjer skoraj ne bo prostora za nekoga, ki nima e-znanj.

Izobraževalna politika Znanja in spretnosti učencev in dijakov so kljub političnim usmeritvam, ki dajejo jasne spodbude za razvoj osnovnih znanj in spretnosti na področju IKT na vseh stopnjah izobraževanja, pod pričakovanji. Situacijo na vseh ravneh izobraževalnega sistema je potrebno obravnavati celostno: kompetence učiteljev, 5. POGLAVJE NOVI IN INOVATIVNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI

kompetence učencev/dijakov/študentov, e-varnost za vse, IKT za ljudi s posebnimi potrebami in ukrepi za pomoč žrtvam digitalnega razkoraka. Politika izobraževanja običajno vključuje tudi infrastrukturo, saj morajo šole imeti dostop do tehnologije, kot so interaktivne table, včasih tudi mrežni prenosniki in tablični računalniki ter tradicionalne računalniške učilnice (s stacionarno ali prenosno opremo). Digitalne vsebine so v večini evropskih držav na seznamu prednostnih nalog. Ustanavljajo se spletne skupnosti za učitelje in učence, pripravljajo se e-učbeniki, baze učnih gradiv itd. V poročilih European Schoolneta iz leta 2013 o stanju v posameznih državah članicah Evropske unije lahko preberemo, da so ministrstva za šolstvo že sprejela številne politike in izvajajo ustrezne ukrepe. Njihov namen je spodbujati razvoj osnovnih IKT-kompetenc in razumevanje digitalne pismenosti kot temeljne komponente sodobnega koncepta pismenosti. Pedagoški pristopi za razvoj digitalne pismenosti se razlikujejo od države do države. Ponekod se odločajo za uvedbo samostojnega učnega načrta za IKT, ki se usmerja predvsem v razvoj uporabniških IKT-spretnosti, medtem ko poskušajo drugod IKT-vsebine vključiti v učne načrte vseh predmetov. Nekatere države (npr. Nemčija) in regije so se odločile potrjevanje in preverjanje osnovnih znanj in spretnosti s področja IKT prepustiti tretjim pogodbenicam, npr. preko sistema za pridobitev evropskega računalniškega spričevala (ECDL). Kakor koli že, v večini držav zmanjševanje digitalnega razkoraka ni v ospredju pozornosti. Prav tako šole ubirajo zelo različne poti izvajanja vladnih politik. To veliko pove o tem, zakaj prihaja do razhajanj med cilji vladnih politik in znanjem oz. spretnostmi učencev/dijakov/študentov. Obstoječe politike moramo ohraniti in z njimi zagotoviti, da metode dela z IKT in IKT-orodja prodrejo do ustreznih ravni izobraževalnega sistema. Poleg tega je potrebno več pozornosti posvetiti samim metodam, ki temeljijo na IKT. Več pozornosti bo potrebno nameniti tudi digitalnemu razkoraku, da bodo res vsi učenci, ne glede na njihovo ozadje, pridobili ustrezno raven osnovnih znanj in spretnosti s področja IKT. Ena izmed ovir je še vedno pomanjkanje kompetenc učiteljev, za katere nimamo enotnih evropskih standardov. Globalni standardi niso vedno primerni za rabo v evropskem kontekstu, zato ministrstva za šolstvo premišljujejo o oblikovanju lastnih standardov, ki bi temeljili na evropskem referenčnem okvirju digitalnih kompetenc (e-CF). Zelo pomembne so pobude, ki vključujejo različne interesne skupine in učiteljem omogočajo preizkušanje inovativnih pedagoških pristopov. Ena izmed njih je »Future Classroom Lab« oz. učilnica prihodnosti v Bruslju, ki je nastala na pobudo European Schoolneta. Učilnica prihodnosti, ki jo je obiskalo že preko 13.000 učiteljev, je plod sodelovanja petindvajsetih tehnoloških podjetij in Schoolnetovih ministrstev.

Manifest za e-znanja

Prizadevanja za dvig standardov Čeprav je e-CF dobro izhodišče za zagotavljanje osnovne digitalne pismenosti za vse državljane, ni ustrezno orodje za tiste, ki bi radi pridobili naprednejša ITznanja ali se podali na akademsko pot na področju računalništva. Ta problem, ki je razširjen v vseh državah članicah Evropske unije, je dobro opisan v poročilu Livingstona in Hopa, objavljenem leta 2011: »Industrija trpi zaradi izobraževalnega sistema, ki ne razume potreb industrije. Težavo še nadalje poglablja šolski kurikulum, ki se pri predmetu računalništvo in informatika osredotoča na pisarniške in ne na naprednejše računalniške in programerske spretnosti, po katerih povprašujejo podjetja v sektorju visoke tehnologije, kot so podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem video iger ali vizualnimi učinki. Mladi in učitelji se morajo bolje informirati o zahtevanih kvalifikacijah in možnostih zaposlovanja v teh gospodarskih sektorjih. Ključ do uspeha predstavljajo t.i. predmeti STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika) in likovni pouk oz. umetnost. Poročilo vsebuje tudi priporočilo, da se predmet računalništvo in informatika obravnava enako resno kot drugi naravoslovni predmeti, kot sta fizika in matematika, da se začne poučevati pri enajstih letih in da je ta del osnovnega učnega načrta za srednje šole. V odgovor na ta poziv se je britanska vlada odločila, da bo tradicionalne ure, posvečene IKT, ki so temeljile na razvoju digitalnih kompetenc, nadomestila s poukom računalništva in informatike, ki se osredotoča na programiranje, spletno oblikovanje in razvoj aplikacij za mobilne naprave.

Matematika in fizika Ključni izzivi za preskok od osnovnih IT-spretnosti do e-spretnosti se pojavijo predvsem pri pouku matematike in fizike. Dobre matematične spretnosti, predvsem na področju algebre in algoritmov, so ključne za razvoj programerskih in računalniških spretnosti. Izsledki Microsoftove raziskave so pokazali, da je matematika predmet, pri katerem se učitelji najmanj poslužujejo inovativnih metod dela. Podobno je tudi s fiziko. Razumevanje fizikalnih zakonitosti in razvoj spretnosti so ključni za razvoj spretnosti na področju mreženega povezovanja in razvoja računalniških aplikacij. Skrb zbujajoči so relativno skromni dosežki in majhno zanimanje evropskih učencev in dijakov za ta področja, saj je to lahko ovira za pridobivanje naprednejših e-spretnosti. Raziskava Eurydice poudarja, da v številnih evropskih državah ni ustreznih nacionalnih politik za podporo učencem in dijakom, ki imajo težave pri teh predmetih. Države, ki so dosegle vidnejše dosežke na področju znanosti in matematike v okviru programa OECD za mednarodno primerjavo dosežkov učencev (program PISA), imajo običajno učinkovite sisteme za pomoč učencem, ki imajo težave pri matematiki in fiziki. Raziskava je tudi izpostavila, da pogosto zanemarjamo posebno vlogo IKT v matematiki. 5. POGLAVJE NOVI IN INOVATIVNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI

»V večini držav zakonodaja predvideva uporabo IKT pri pouku matematike. Čeprav so računalniki običajno na voljo, se pri pouku matematike le redko uporabljajo. Zaradi tega protislovja se zdi matematika nepomembna, kot da ne bi bila na noben način povezana s tehnologijo, ki jo učenci vsakodnevno uporabljajo.« Na koncu je še izpostavljeno izjemno majhno zanimanje deklet za matematiko in fiziko. Primeri in zgledi, ki se podajajo pri teh predmetih, so skoraj po pravilu bolj pisani na kožo dečkov kot deklet. Zato dekleta v srednješolskih programih pogosto ne izberejo matematike in fizike na višji stopnji, kar je kasneje lahko ovira za vpis na univerzitetni študij računalništva in informatike ter kasnejšega zaposlovanja v IT-sektorju. Srž problema leži v usposabljanju pedagoških delavcev, ki se v času študija premalo posvečajo vprašanju raznolikosti učencev. Kako se kosati z raznolikostjo? Kako poučevati raznoliko skupino učencev, upoštevati različne interese deklic in dečkov in se istočasno v interakciji z učenci izogniti stereotipnemu razlikovanju med spoloma? To so znanja in spretnosti, ki se le izjemoma pojavljajo v programih za usposabljanje učiteljev. Zgoraj izraženi pomisleki jasno kažejo na potrebo po zagotavljanju bolj kakovostnega pouka matematike in fizike s pomočjo inovativnih pristopov, ki temeljijo na sodobni tehnologiji. Obenem je potrebno več pozornosti posvetiti vprašanju enakosti med spoloma.

Računalništvo kot specifično področje znanosti Veliko pove že dejstvo, da so podatki o vlogi računalništva kot specifičnem področju znanosti v evropskih učnih načrtih izjemno skopi. Poročila European Schoolneta o posameznih državah razkrivajo, da je računalništvo skoraj po pravilu izbirni predmet, v nekaterih primerih pa ga učni načrti sploh ne predvidevajo. Zlata izjema je Švica, kjer je računalništvo od leta 2008 obvezni predmet. Tudi Avstrija je zanimiva, saj v svojih nacionalnih ciljih izrecno omenja razvoj IKT za potrebe trga delovne sile, razvoj naprednih e-spretnosti, ki gredo onkraj osnovnih digitalnih kompetenc, in praktični pouk računalništva. Informatika se začne poučevati kot samostojen predmet v nižjih razredih srednje šole. Pridobljene kompetence se potrjujejo s kvalifikacijami tretjih oseb, npr. ECDL, in potrdili predstavnikov industrije (Cisco, Microsoft, SAP, Novell in Oracle). Na Cipru je »uvod v računalništvo« obvezen predmet v prvem letniku srednje šole. V drugem in tretjem letniku ponujajo naslednje izbirne module: računalništvo, aplikacije in mrežno povezovanje (modul mrežno povezovanje se izvaja ob podpori Ciscove akademije za mrežno povezovanje). Na strokovnih in tehničnih srednjih šolah ponujajo izbirni triletni tečaj za računalniške tehnike, ki pokriva vse vidike računalništva. Tudi v nekaterih drugih državah obstajajo podobni izbirni moduli na ravni sekundarnega poklicnega izobraževanja, a je število udeležencev (še posebej 44

Manifest za e-znanja

deklet) tovrstnih tečajev pogosto zelo majhno. Malo držav omenja e-CF kot orodje za razporejanje IT-kompetenc v okviru skupnega evropskega standarda. Škoda, saj bi z razporejanjem na podlagi e-CF dobili veliko boljši vpogled v situacijo v EU. Čeprav je v evropskih državah relativno malo širše zastavljenih politik za področje računalništva, obstajajo nekateri primeri poskusa integracije računalništva in tehnologije v šolske programe na nižji stopnji. • Tehnološki inštitut v Massachussetsu (MIT) je razvil programski jezik za otroke Scratch. Uporabljajo ga že številne šole v različnih delih Evropske unije. Najbolj je razširjen v Veliki Britaniji in na Portugalskem. • V okviru projekta SURFnet/Kennisnet, ki ga financira nizozemsko ministrstvo za šolstvo, kulturo in znanost, nastajajo inovativne aplikacije in storitve, ki izobraževalnim ustanovam omogočajo maksimalno izrabo potencialne IKT. IKT ni obvezen predmet v nizozemskih šolah. • Raziskava »Inovativno poučevanje in učenje« oz. na kratko raziskava ITL, ki črpa sredstva iz Microsoftovega programa »Partnerji v učenju«, se ukvarja s pomenom dobre priprave mladih na 21. stoletje. ITL razkriva, da je v 21. stoletju učni uspeh tesno povezan z metodami poučevanja. Raziskava je namreč pokazala, da ima večina učencev še vedno tradicionalno vlogo prejemnikov inforČas je, da se premaknemo macij, ki ne prevzemajo vlog od izoliranih otočkov dobrih reševalcev problemov, inovapraks k bolj poenotenim torjev in proizvajalcev. V številnih šolah, ki so sodelovale učnim pristopom pri pouku v raziskavi, se IKT vse bolj računalništva. pogosto uporablja za potrebe poučevanja, medtem ko jo učenci pri učenju uporabljajo le izjemoma. Čas je, da se premaknemo od izoliranih otočkov dobrih praks k bolj poenotenim učnim pristopom pri pouku računalništva. Izobraževalni sistemi držav članic EU morajo ovrednotiti potrebo po razvoju računalništva in v svoje učne načrte vključiti veliko bolj napredna IKT-znanja. Z uvedbo računalniškega pouka ni potrebno čakati do razredne stopnje osnovne ali celo do srednje šole. Obstajajo zelo preproste metode dela, ki so primerne tudi za prvošolce.

5. POGLAVJE NOVI IN INOVATIVNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI

Vzorniki imajo lahko slab vpliv Vzorniki, kot so učitelji, starši, poklicni svetovalci in medijske osebnosti, vplivajo na poklicne izbire mladih. Dekleta se pri izbiri poklica še posebej rada zanašajo na podporo starejših vzornic in vzornikov. Na grafu (glej spodaj) je prikazana primerjava stališč učenk oz. dijakinj, zaposlenih v IT-oddelkih pri Ciscu in staršev ter učiteljev. Kaj vključuje delo na področju spletnega mrežnega povezovanja 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0%

razvoj programske opreme

stik z naročniki

pomoč drugim

spreminjanje sveta na bolje

Delež posameznih dejavnosti pri delu na področju internetnega mrežnega povezovanja po mnenju Cisca Delež posameznih dejavnosti pri delu na področju internetnega mrežnega povezovanja po mnenju učenk oz. dijakinj Delež posameznih dejavnosti pri delu na področju internetnega mrežnega povezovanja po mnenju staršev in učiteljev

Najbolj nerealne predstave o poklicnih poteh v IKT imajo starši in učitelji: manj kot 35 % jih verjame, da delo na področju spletnega mreženja pozitivno vpliva na svet, in velika večina je prepričana, da delavci v IT-sektorju nimajo veliko stikov z drugimi ljudmi. Glede na rezultate raziskave lahko sklepamo, da se mladim podajajo nestvarne informacije o poklicih v IKT-stroki. Če želimo mlade spodbuditi, da se v večjem številu odločajo za poklicne poti v okviru IKT, moramo najprej spremeniti podobo teh poklicev v očeh staršev in učiteljev.

Premostitev razlik med šolstvom in zaposlovanjem Razkorak med izobraževanjem in zaposlovanjem predstavlja še enega od pomembnih izzivov na področju izobraževanja za razvoj e-znanj. Gonilo reform na področju osnovnega in srednjega šolstva je pogosto občutek, da moramo otroke opremiti s korpusi znanj, ki jim bodo kasneje omogočali dostojno življenje. V številnih državah so ljudje skeptični do ideje, da bi razvoj znanj in spretnosti mladih prikrojili potrebam industrije. Občutek imajo, da bi moral biti izobraževalni sistem še kaj več kot le priprava na delo. 46

Manifest za e-znanja

Nobenega dvoma ni o tem, da morajo mladi usvajati znanje zaradi znanja samega, da se morajo učiti predmete, ki jim bodo pomagali do boljše kakovosti življenja in zaposlitve. Morda smo s tem nekoliko pretiravali. Mladim je gospodarska kriza zadala najhujši udarec. V državah, ki jih je gospodarska kriza manj prizadela (npr. Nizozemska, Nemčija in Avstrija), opazimo tudi največji poudarek na razvoju spretnosti za potrebe zaposlovanja mladih; učenci opravljajo pripravništvo in delodajalci se vključujejo v šolski sistem. Dr. Anthony Mann, član britanske delovne skupine za šolstvo in delodajalce, je omenil, da analiza OECD, ki je pokazala, da je v državah z učnimi programi, ki kombinirajo klasično poučevanje v učilnici z učenjem na delovnem mestu (npr. nemški sistem vajeništva), stopnja brezposelnosti med mladimi veliko nižja. V svojem poročilu je še zapisal: »Britanski dokazi kažejo na statistično pomembno pozitivno korelacijo med številom stikov z delodajalcem (npr. pogovor o poklicni poti ali delovnih izkušnjah), ki jih ima mlada oseba v šoli (med štirinajstim in devetnajstim letom) in njihovim prepričanjem (med devetnajstim in štiriindvajsetim letom), da bodo postopno dosegli najvišje karierne cilje.« Pobuda Evropske komisije E-znanja za delovna mesta 2014 je dober primer večstranskega sodelovanja zainteresiranih strani na tem področju. Združuje več sto medsektorskih nosilcev interesov, ki so se kolektivno lotili ozaveščanja o poklicnih poteh v IT in ponujajo programe izobraževanja in usposabljanja za mlade, brezposelne osebe in delavce, ki se morajo prekvalificirati. Njihovo združeno delovanje tvori celoto, ki ima veliko večji vpliv od vsote njenih posameznih delov. Za doseganje največjega možnega učinka bi morali dolgoročno vztrajati pri tej strategiji. Nekoliko širše področje znanosti in tehnologije pokriva pobuda »inGenious«, ki 50 % sredstev črpa iz 7. okvirnega programa Evropske komisije za raziskave in 50 % iz industrije. inGenious je skupna pobuda European Schoolneta in Evropske okrogle mize industrialcev, katere cilj je spodbujanje mladih za izbiro študijskih programov in poklicev s področja znanosti in tehnologije. Vse dejavnosti, ki potekajo v okviru pobude inGenious, so namenjene spodbujanju sodelovanja med šolami in industrijo, da bi povrnili ugled poklicem na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (t.i. področja STEM) v očeh mladih, in vzbujanju zanimanja za priložnosti, ki jih odpira študij na področjih STEM v širši družbi.

5. POGLAVJE NOVI IN INOVATIVNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI

Priporočila Prednostne naloge: • Krepitev digitalnih kompetenc učiteljev v EU. Uvajanje akreditacije za učitelje, usklajene z e-CF, ki bo zagotovila, da bodo evropski učenci in dijaki imeli maksimalne koristi od naložb v IKT-infrastrukturo. • Izgradnja digitalnih kompetenc od spodaj navzgor. E-znanja je potrebno razvijati na vseh ravneh osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. V višjih razredih je razvoju digitalnih kompetenc potrebno dodati tudi razvoj naprednejših e-znanj. • Izboljšanje kakovosti poučevanja naravoslovnih predmetov, predvsem matematike in fizike. Več pozornosti je potrebno posvetiti raznolikosti učencev. Zagotavljanje pomoči učencem z učnimi težavami in uporaba inovativnih pedagoških prijemov. Spodbujanje sodelovanja delodajalcev v programih poklicnega svetovanja, katerih ciljne skupine naj bodo tudi starši in učitelji. • Povečanje števila večstranskih partnerstev, ki združujejo predstavnike industrije in šolstva. Takšna partnerstva naj se z združenimi močmi lotijo izzivov na področju poklicnega usmerjanja, pridobivanja znanj in razvoja spretnosti. • E-znanja in ukrepi, ki podpirajo njihov razvoj, morajo ostati prednostne naloge politične agende, ker bomo le tako dosegli dolgoročne cilje in izvedli potrebne reforme izobraževalnega sistema.

Manifest za e-znanja

6. POGLAVJE Nova digitalna znanja in spretnosti Iskanje in izkoriščanje znanja in sposobnosti Ljudi z digitalnimi znanji in spretnostmi je na globalni ravni skoraj vedno premalo, saj razvoj IKT poteka izjemno hitro, spreminjanje izobraževalnih sistemov pa praviloma poteka bolj počasi. Bolj ko je IKT prisotna v našem vsakdanu, bolj je čutiti primanjkljaj znanj in spretnosti. V tem poglavju bomo govorili o dveh ključnih težavah v danih okoliščinah: • Potencial kvalificirane delovne sile, ki jo imamo na voljo, ni popolnoma izkoriščen. Za izkoriščanje obstoječih e-znanj in spodbujanje inovacij, ki temeljijo na IKT, so potrebne posebne strategije in tehnike vodenja. • Na milijone Evropejcev se je znašlo na stranskem tiru digitalnega gospodarstva: ženske, starejši občani, invalidi in digitalno/socialno izključene skupine. Podpora tistim, ki so se znašli na stranskem tiru, da pridobijo e-znanja in razvijejo e-spretnosti, bo obenem povečala ponudbo kvalificirane delovne sile. Nekaj uspešnih programov usposabljanja za digitalno izključene skupine je bilo že izpeljanih, a potrebno bo storiti več, potrebno bo bolj odločno in širše zastavljeno delovanje. Kljub temu, da pogosto slišimo, da so mladi digitalni domorodci, ima po podatkih študije iz leta 2013, ki sta jo za potrebe Evropske komisije pripravila European Schoolnet in Univerza v Liegu, vsak četrti mladi Evropejec zelo omejen dostop do tehnologije doma in v šoli. Potrebujemo ukrepe za krepitev in razvoj spretnosti tistih delov družbe, ki so sicer »vključeni«, a niso zadosti pogumni ali izurjeni, da bi znali izkoristiti prednosti tehnologije v vsakdanjem življenju in delu.

Obravnava vprašanja raznolikosti Majhna raznolikost med zaposlenimi še vedno povzroča skrbi v vseh evropskih državah in celotnem IKT-sektorju. Najbolj zaskrbljujoče je stanje v malem gospodarstvu, ki temelji na IT. Podoba samotarskega mladeniča, ki sedi v slabo osvetljeni pisarni in piše programske kode, ki nima nobene avtonomije in ni kreativen, je pogosto podoba, ki jo mladim ponujajo vplivni vzorniki. Prednosti raznolikih timov so dobro dokumentirane in timska narava velikega deleža IKTdela je popolnoma jasna, vsaj tistim, ki delajo znotraj sektorja. Raziskava, ki jo je leta 2009 za potrebe podjetja Cisco opravil European Schoolnet, je opozorila na številna neujemanja med tem, kako delavci v IKT opisujejo svoj poklic in kako vzorniki, predvsem starši in učitelji, govorijo o njem. Tudi v medijih in širši kulturi ni zaslediti zgodb o pozitivnih vzornikih, kar ljudi odvrača od tega, da bi 6. POGLAVJE NOVA DIGITALNA ZNANJA IN SPRETNOSTI

»Pomanjkanje žensk na področju znanosti in raziskav je že dolgo znano dejstvo. Če ne bomo znali vključiti teh 500.000 Evropejk, bomo kmalu priča neenakostim med spoloma in neenakostim med starostnimi skupinami ter množičnim socialnim krivicam. Snovalci politik moramo narediti vse, kar je v naši moči, da to preprečimo,« pravi Edit Herczog, bivša poslanka Evropskega parlamenta. resno premišljevali o karieri v IKT. To velja predvsem za ženske, saj se IKT še vedno pozicionira in dojema kot »moška« stroka. »Pomanjkanje žensk na področju znanosti in raziskav je že dolgo znano dejstvo. Če ne bomo znali vključiti teh 500.000 Evropejk, bomo kmalu priča neenakostim med spoloma in neenakostim med starostnimi skupinami ter množičnim socialnim krivicam. Snovalci politik moramo narediti vse, kar je v naši moči, da to preprečimo,« pravi Edit Herczog, bivša poslanka Evropskega parlamenta. Snovalci politik in IKT-deležniki morajo s skupnimi močmi spremeniti ideje, ki jih imajo ljudje o IKT-stroki. Te ideje odvračajo potencialne nove talente, omejujejo inovacije na področju razvoja in rabe IKT ter ustvarjajo neravnovesja, ki vplivajo na gospodarstvo in družbo nasploh. Edit Herczog starejšim občanom pravi »digitalni priseljenci«. Koncept digitalnih priseljencev, ljudi, ki niso rojeni v digitalni dobi, je razvil raziskovalec Mark Prensky. V pozivu za demistifikacijo IKT je povedala: »Nadaljevati moramo z izobraževalnimi programi in delavnicami v podporo in pomoč starejšim občanom, da bodo lažje razumeli, da je IKT orodje za pridobivanje in izmenjavo informacij, ki se konec koncev ne razlikuje veliko od radia in televizije. Storitve, ki temeljijo na IKT, jim lahko pomagajo omiliti občutke ranljivosti in zagotoviti dolgotrajno neodvisnost.« Evropska delovna sila se hitro stara in e-znanja so lahko odličen dodatek k življenjepisu izkušenih strokovnjakov. Na trgu dela, ki se hitro spreminja, e-znanja prevrednotijo tudi vsa druga znanja in spretnosti. Za druge izključene skupine lahko poiščemo ustrezne modele neformalnega izobraževanja. Občinski telecentri, ki temeljijo na IT, so odlična osnova za razvoj digitalne pismenosti ogroženih skupin. Telecentri so običajno brezplačni, odprti in lokalni. Delujejo v okviru javnih knjižnic, šol ali občinskih centrov. Običajno jih vodijo prostovoljske organizacije. Ponujajo dostop do tehnologije, neformalne oblike učenja in priložnost za mreženje, ki je zanimivo za digitalno 50

Manifest za e-znanja

izključene ljudi. Obiskovalci telecentrov pogosto začnejo razvijati digitalna znanja in spretnosti, ki vplivajo na njihov osebnostni razvoj, aktivno državljanstvo in socialno vključenost, nato pa nadaljujejo s pridobivanjem znanj, ki so jim lahko v pomoč pri iskanju zaposlitve. Zaposljivost je eden od ključnih konstruktov uporabljenega modela. Po ocenah raziskave MIREIA imamo v EU preko 250.000 organizacij, ki delujejo na področju e-vključevanja oz. z drugimi besedami, imamo po eno organizacijo za e-vključevanje na 2000 prebivalcev. Pobude na nacionalni ravni je potrebno uskladiti. S tem namenom je bilo ustanovljeno nepridobitno združenje Telecentre-Europe. Telecentre-Europe je tudi posrednik, ki spodbuja izmenjavo informacij med državami in Evropi omogoča, da se kot celota odziva na potrebe po IKT.

E-znanja vplivajo na uspeh Od 41 % do 56 % vseh podjetij redno išče strokovnjake za IT in poroča o pogostih težavah pri iskanju kvalificiranih sodelavcev. Do enakih zaključkov so pripeljale tudi empirične raziskave OECD in razprava v okviru Evropskega foruma o e-znanju. Zato je pomembno, da strokovnjake, ki jih imamo na voljo, dobro izkoristimo. Uvajanje IKT-delavcev nas lahko drago stane, saj delavci pogosto ob nastopu dela potrebujejo dodatno usposabljanje zaradi specifičnosti posameznega IKTpodjetja. Nekateri kazalniki celo razkrivajo, da so evropska podjetja v primerjavi z ameriškimi organizacijami manj uspešna pri izrabi e-znanj za večanje produktivnosti. Ameriška podjetja so tudi v Evropi bolj učinkovita od lokalnih podjetij pri povečevanju produktivnosti na osnovi IKT. Do tega verjetno prihaja zaradi razlik v organizaciji dela in načinu vodenja. Tudi med evropskimi podjetji obstajajo razlike. Velike družbe se dobro zavedajo pomena e-znanj in so na njih še posebej pozorne pri zaposlovanju, medtem ko se zdi, da jim majhna in srednje velika podjetja posvečajo manj pozornosti, čeprav je bilo že ničkolikokrat dokazano, da lahko učinkovita raba IT tudi malemu gospodarstvu prinese velike prednosti. V anketi Vanson Bournove globalne študije je 60% malih in srednje velikih podjetij povedalo, da je bila uporaba računalniške tehnologije odločilni dejavnik za njihov uspeh ali preživetje. Tudi v javnem sektorju raste potreba po e-znanjih. Zaradi vse bolj pogoste uporabe digitalnih mehanizmov, kot sta e-vlada in e-zdravje, so tudi v javnem sektorju potrebe po e-znanjih vedno večje. Primanjkljaj e-znanj lahko zapolnimo na dva načina: Lahko okrepimo programe poklicnega izobraževanja, spodbudimo priseljevanje delovne sile ali oddajanje del. Namesto tega lahko optimiziramo delovanje usposobljenega kadra oz. kadra, ki ga lahko usposobimo. Evropa se trenutno najbolj posveča širjenju baze kvalificiranih kadrov, a ne sme pozabiti na izkoriščanje talentov, ki so na voljo.

6. POGLAVJE NOVA DIGITALNA ZNANJA IN SPRETNOSTI

Od učilnice do delovnega mesta Tehnološke inovacije oblikujejo prihodnost trga dela, zato morajo izobraževalni programi slediti globalnim trendom na področju tehnologije in inovacij. Učitelji potrebujejo prilagodljive učne rešitve za spodbujanje mladih in ponovno spodbujanje udeležencev programov vseživljenjskega učenja. Prav tako mora biti v šolah na voljo ustrezna infrastruktura. V poročilih EU so evropski ravnatelji in učitelji izpostavili problem pomanjkanja računalnikov kot največjo oviro, ki preprečuje uvajanje inovativnih oblik poučevanja, ki temeljijo na IKT. Polovica vprašanih učiteljev je izrazila željo po dodatnem usposabljanju s področja IKT-pedagogike. To točko lepo ponazarja razvoj tehnologije v oblaku. Po podatkih IDC je stopnja rasti v sektorju tehnologije v oblaku na ravni 27 %, medtem ko 56 % evropskih podjetij trdi, da ne najdejo kadrov, kvalificiranih za delo na projektih v oblaku. Le peščica inovativnih šol je začela uporabljati storitve v oblaku v izobraževalne namene. Napredna e-znanja računalništva v oblaku so še vedno prej izjema kot pravilo v neračunalniških univerzitetnih programih. Posamezniki, vešči dela v oblaku, bodo lahko hitro razvijali svojo poslovno dejavnost. Vodstveni kadri na področju informatike bodo zato morali biti na seznamu usposabljanj za razvoj spretnosti za delo v oblaku. Nove priložnosti zaposlovanja, ki se odpirajo na področju računalništva v oblaku, so natančno opisane v Microsoftovem poročilu z naslovom »Računalništvo v oblaku: kaj morajo vedeti strokovnjaki za IT.« Poročilo londonske poslovne šole LSE z naslovom »Modeliranje oblaka« govori o vplivu tehnologije na organizacijo in spretnosti: vpliv na zaposlovanje v dveh izbranih sektorjih v Združenem kraljestvu, Nemčiji, Italiji in ZDA.« V poročilu so zapisali, da bo računalništvo v oblaku povzročilo spremembe na vodstvenih položajih v vseh gospodarskih panogah in da bodo direktorji podjetij morali razviti nekakšen hibriden poslovno-tehnološki profil, če bodo želeli uspeti. Na trgu delovne sile vse bolj prevladuje potreba po IT-znanjih, kar posledično vpliva tudi na zahteve za vodstveno osebje. V Evropi smo priča rekordni stopnji brezposelnosti mladih. Če bodo mladi želeli izkoristiti nove priložnosti na trgu dela, se bodo morali opremiti z znanji in akreditacijami za trg dela 21. stoletja. IKT-industrija mora sodelovati pri izgradnji in razvoju zmogljivosti na vseh ravneh in sodelovati z drugimi interesnimi skupinami, ker lahko samo na takšen način zagotovimo, da bodo IKT-znanja, skupaj z drugimi zadevnimi znanji in spretnostmi, kot sta sodelovanje in komunikacija, začrtala jasno pot do zaposlitve.

Manifest za e-znanja

Evropski izziv na področju e-znanja je tudi izziv na področju vodenja Na centru za gospodarsko uspešnost londonske poslovne šole LSE so ugotovili, da na ravni vodstva obstajajo velike razlike v rabi IT med evropskimi in ameriškimi podjetji. Evropska podjetja dosegajo slabše rezultate od ameriških, čeprav tekmujejo na istih trgih, uporabljajo enako tehnologijo in črpajo nove kadre iz iste baze talentov. To ugotovitev centra za gospodarsko uspešnost je potrdila še ena študija londonske poslovne šole LSE, ki se je osredotočila na metode upravljanja majhnih in velikih podjetij, ki delujejo na področju vesoljske industrije. Plače in spodbude za visokokvalificirane in srednjekvalificirane uporabnike e-znanj so v ZDA višje kot v Evropi. Zdi se tudi, da pri rutinskem opravljanju delovnih nalog ameriški delavci bolj učinkovito uporabljajo svoja znanja in spretnosti. Tudi kakovost poslovodenja vpliva na inovacije. Priznana skupina ekonomsko -poslovnih analitikov IT je zapisala: »Za kakovost storitev in večjo učinkovitost ne zadostuje vklop računalnika in druge telekomunikacijske opreme. Včasih je potreben dolgotrajen in kompleksen proces soustvarjanja aplikacij. Naloga prodajalcev IT je izumiti tehnologijo in nato omogočiti njeno uporabo. Uporabniki IT morajo sodelovati v procesu soustvarjanja aplikacij. Proces soustvarjanja je enak procesu ustvarjanja; tvorijo ga procesni in produktni elementi. Ko govorimo o procesu soustvarjanja, imamo v mislih tudi širše organizacijske spremembe, ki so pogosto potrebne, če želimo zagotoviti učinkovito rabo IT.« To jasno nakazuje, kje so težave v evropski vrednostni verigi e-znanj, ki je za zdaj še premalo raziskana. Izziv Evrope na področju e-znanj je izziv na področju upravljanja in vedno bolj tudi izziv, ki zajema celo paleto poslovnih znanj, npr. finančne zadeve, trženje in administracijo. Za večjo produktivnost in doseganje poslovnih ciljev na vseh zgoraj omenjenih področjih so potrebna e-poslovna orodja. Za učinkovito rabo teh orodij pa potrebujemo e-znanja. Našo pozornost bi zato morali preusmeriti s tehničnih fakultet na poslovne šole. Oblikovalci politik morajo dobro premisliti o izzivih, ki so pred nami, in se izogniti nepravilni dodelitvi sredstev.

Talenti privabljajo talente. Pazi se, Evropa! Nadarjeni ljudje običajno želijo delati v uspešnih podjetjih. Primerjalna študija plač je pokazala, da ljudje razvijajo ustreznejše in naprednejše spretnosti, ko se jim obeta realna možnost zaposlitve v enem od uspešnih podjetij. Uspešna podjetja znajo bolje izkoristiti znanja, ki jih imajo na voljo, in posledično lahko ponudijo tudi višje plače in spodbude za inovativno delo. Na vse bolj globalnem trgu bodo evropski talenti z e-znanjem iskali organizacije, ki jim ponujajo najboljše priložnosti. Zna se zgoditi, da bodo takšne priložnosti vse bolj pogosto našli onkraj evropskih meja. Tako se lahko zgodi, da 6. POGLAVJE NOVA DIGITALNA ZNANJA IN SPRETNOSTI

v fazi dodelave procesov razvoja e-znanj Evropa namesto regionalnega centra za inovacije z visoko dodano vrednostjo postane neto izvoznica e-znanj. To je sicer pesimističen, a tudi realističen scenarij.

Priporočila Evropski potencial so kompetence njenih ljudi. Tehnologija mora biti vseprisotna, to še posebej velja za izobraževalne ustanove, drugače je njena raba omejena. Če z njo ne upravljajo ljudje, opremljeni z e-znanji in e-spretnostmi, je njena ekonomska in socialna vrednost omejena. Ključnega pomena za uspeh je boljši dostop do naprav in interneta ter bolje usposobljen pedagoški kader. Če si bomo še naprej zatiskali oči, bo pomanjkanje znanj s področja IKT postalo ozko grlo, ki bo EU izločilo iz globalne gospodarske konkurence. V ta namen Digitalna agenda za Evropo opredeljuje niz ciljev za doseganje digitalne vključenosti prebivalstva, kot so povečanje odstotka rednih internetnih uporabnikov s 60 % na 75 % do leta 2015 (in z 41 % na 60 % za socialno ogrožene skupine) in 50-odstotno znižanje števila ljudi, ki interneta niso nikoli uporabljali, do leta 2015 (na 15 %). Za doseganje teh ciljev potrebujemo akcijski načrt za digitalno pismenost in digitalne kompetence. Akcijski načrt bi moral vsebovati posebne ukrepe za zagotavljanje digitalne pismenosti skupin, ki jim grozi digitalna izključenost, ukrepe za spodbujanje razvoja večstranskih partnerstev in spodbude za izvajanje programov usposabljanja za zaposlene v zasebnem sektorju. Akcijski načrt bi se moral celostno dopolnjevati s pobudami na področju izobraževanja. Na področju produktivnosti in spodbujanja naložb v nadaljnji razvoj obstoječih talentov moramo storiti naslednje: • Osredotočiti se moramo na upravljanje s tehnologijo in samozavestno prepoznavanje dobrih upravljavskih praks. Menedžerji potrebujejo boljše visokošolske programe, ki študente učijo, kako na najboljši način izrabiti IKT. Vlada mora slabo upravljana podjetja spodbujati, da si zagotovijo boljša znanja in spretnosti. • Delavce z e-znanji bi morali spodbujati k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju in izvajanju poslovnih strategij. Visokokvalificirano osebje se pogosto ukvarja samo s svojim omejenim tehničnim področjem dela in nima priložnosti, da bi svoja znanja in spretnosti uporabilo na inovativne načine in za povečevanje produktivnosti.

Manifest za e-znanja

• E-kvalificiranim delavcem je potrebno zagotoviti sorazmerno boljše pogoje dela. Potrebno je ustrezno prilagoditi plače in nadomestila in predvsem preprečiti, da bi bili bolj kvalificirani delavci s krajšo delovno dobo v slabšem položaju kot manj kvalificirani delavci z daljšo delovno dobo, saj je to ovira za mlade. Medtem ko podjetja trdijo, da ne najdejo kvalificirane delovne sile za prosta delovna mesta, v Evropi na splošno ni zaznati dviga plač e-kvalificiranih delavcev. • Za e-kvalificirane posameznike je potrebno spremeniti pravila poklicnega napredovanja. IKT je globoko zasidrana v najuspešnejših organizacijah. Kljub temu e-kvalificirani delavci pogosto nimajo znanj in spretnosti, še manj pa spodbud za poseganje po najvišjih delovnih mestih v evropskih podjetjih. • Vlade morajo vzorno uporabljati e-znanja, zagotoviti, da so njene storitve e-vlade najvišje kakovosti, in vlagati v eksperimente in modele dobrih praks. • Zagotoviti je potrebno primerljivo kakovost osnovnih znanj in spretnosti na različnih trgih dela, da bodo delodajalci lažje prepoznali talente. Uskladitev kvalifikacij in opisov del in nalog bo delavcem pomagalo razumeti, kaj se od njih pričakuje. Večja produktivnost, ki temelji na e-znanjih, se odraža na dva načina: skozi boljše, hitrejše in cenejše prilagajanje novim praksam in skozi inovacije. Evropska komisija in države članice morajo najti načine, da preko izobraževalnih ustanov, vladnih služb in javnih kampanj navdušijo ljudi nad zadevnim naborom znanj. Dejstva in posledice so jasne. Oblikovalcem politik, gospodarstvu, akademski sferi, strokovnjakom za upravljanje s kadri in vodstvu organizacij polagamo na srce, da sledijo podanim priporočilom.

7. POGLAVJE VELIKA KOALICIJA ZA DIGITALNA DELOVNA MESTA

7. POGLAVJE Velika koalicija za digitalna delovna mesta Združevanje moči in sodelovanje V Evropi imamo paradoksalno situacijo. Po eni strani je 25.000 milijonov ljudi brez zaposlitve, po drugi pa v nekaterih državah podjetja zaman iščejo kvalificirane strokovnjake za digitalno tehnologijo. V nekaterih državah več kot polovica mladih zaman išče zaposlitev. Če ne bomo ukrepali, bi se lahko število nezapolnjenih delovnih mest na področju IKT do leta 2020 dvignilo na 900.000. To je nesprejemljivo. Če se želimo iz teh statističnih podatkov česa naučiti, moramo pogledati, kako digitalne tehnologije spreminjajo evropsko družbo, gospodarstvo in evropski trg dela ter kaj te spremembe pomenijo za našo delovno silo. Digitalno gospodarstvo Evropejcem ponuja odlične priložnosti za iskanje zaposlitve, a zaposlili se bodo le, če bodo imeli ustrezna znanja in spretnosti. Sprememba, ki jo lahko opazimo na ravni delovne sile je polarizacija nizkokvalificiranih delavcev na eni in visokokvalificiranih delavcev na drugi strani. Gospodarska kriza je najbolj prizadela nizkokvalificirane Evropejce. Za njih je vse težje najti delo in stabilno zaposlitev. Celo pri opravljanju preprostih poklicev jih izpodriva srednjekvalificirana delovna sila. Nasprotno pa spremembe na trgu delovne sile prinašajo številne prednosti za visokokvalificirano delovno silo. Evropa ni edina, ki se je znašla v tej situaciji. V tem trenutku lahko enake trende prepoznamo povsod, v ZDA, Kanadi in celo v nekaterih azijskih državah. Za razliko od večine sektorjev, v IKT-sektorju nastajajo nova delovna mesta. Leta 2012, ko se je splošna stopnja brezposelnosti dvignila, je v IKT-sektorju nastalo preko 100.000 novih delovnih mest. V vseh sektorjih, ne le v IKT, je povpraševanje po digitalnih znanjih in spretnostih visoko. Podjetja, ki delujejo na področju finančnih storitev, energetike, avtomobilske industrije, maloprodaje, proizvodnje, kreativnih storitev in druga iščejo strokovnjake za IKT. Praktično vsi gospodarski sektorji slonijo na digitalnih orodjih in ljudeh, ki jih znajo oblikovati, uporabljati in vzdrževati. Vsi potrebujejo strokovnjake za računalništvo v oblaku, zasebnost in varnost, arhitekturo podjetja, razvoj mobilnih aplikacij, analizo velike količine podatkov, digitalno trženje itd. Večina teh poklicev je visoko na lestvici najbolje plačanih poklicev v Evropi.

Manifest za e-znanja

Ugotovitve velike koalicije za digitalna delovna mesta Glede na situacijo je popolnoma jasno, da moramo posvetiti več pozornosti IKT-usposabljanju, posodobiti izobraževalne sisteme in promovirati poklice v digitalni tehnologiji, še posebej med dekleti in ženskami. Digitalna tehnologija bo ostala pomemben vir rasti in dodane vrednosti le v kombinaciji s kvalificirano delovno silo. Za to potrebujemo kratkoročne in daljnosežne rešitve. V ta namen je Evropska komisija leta 2013 sprožila pobudo »Velika koalicija za digitalna delovna mesta«, v okviru katere se znotraj večstranskega partnerstva iščejo rešitve za pomanjkanje digitalnih znanj v Evropi in več sto tisoč nezapolnjenih delovnih mest v IKT. Pobuda je že prinesla nekaj uporabnih uvidov. Prvič, v procesu razvoja delovne sile za digitalno dobo morajo tesno sodelovati vsi deležniki, podjetja, vlade, šole in univerze. Poskrbeti moramo, da bodo tako majhna kot velika podjetja seznanjena z zanimivimi priložnostmi na področju digitalne tehnologije. Prilagoditi moramo učne načrte in ponuditi več priložnosti za usposabljanje znotraj podjetij. To ne bo preprosta naloga. Zahteva odločno ukrepanje, vire in vizijo, skupno vsem interesnim skupinam. Vizijo smo predstavili v petih splošnih ciljih: (1) Zagotoviti moramo, da bodo vsi Evropejci prejeli osnovno usposabljanje za delo z IKT v okviru izobraževalnih programov. Učne načrte za poklicne šole in univerzitetne programe je potrebno uskladiti s potrebami na trgu dela. Potrebno bo razvijati tudi spretnosti kodiranja. (2) Mladi, še posebej dekleta, morajo prepoznati privlačne poklicne priložnosti na področju digitalne tehnologije in razumeti, da so digitalna znanja ključnega pomena za poklicni uspeh. Poklici na področju IKT so še vedno obravnavani kot poklici za »piflarje«. IKT je potrebno demistificirati. (3) Pakete usposabljanja je potrebo soustvarjati z delodajalci, IKT-podjetji in tradicionalnimi gospodarskimi panogami, da bodo ta odraz dejanskih potreb industrije. (4) Uvesti moramo primerljiva potrdila o opravljenem usposabljanju, ki jih udeleženci prejmejo ob koncu usposabljanja, da bodo delodajalci lažje prepoznavali, nagrajevali in nadgrajevali njihova znanja in spretnosti. (5) Ljudje morajo iti tja, kjer so delovna mesta v IKT na voljo. Zato je potrebno povečati mobilnost delavcev znotraj EU ali poiskati nove načine, kako delo pripeljati tja, kjer so ljudje.

7. POGLAVJE VELIKA KOALICIJA ZA DIGITALNA DELOVNA MESTA

Drugič, podporniki velike koalicije za digitalna delovna mesta ne ostajajo samo pri besedah, temveč ukrepajo: Velika in majhna podjetja, ponudniki izobraževanja in nevladne organizacije so sprejele petinpetdeset zaobljub. Med njimi so ponudba usposabljanja, delovnih praks in delovnih mest, organizacija dogodkov in obiski šol z namenom, da mladim spregovorijo o poklicih v IKT. Izvršne direktorje in politične voditelje naprošamo, da koalicijo izdatno podprejo, da se nam lahko v prihodnje pridružijo nova podjetja, ki se ukvarjajo z IKT ali uporabljajo IKT. Želimo ustvariti močnejšo solastniško strukturo koalicije in poiskati možnosti za črpanje sredstev preko programa Youth Guarantee, evropskega socialnega sklada in programa Erasmus+. Tretjič, ker se izzivi od države do države razlikujejo, morajo ukrepi na lokalni in nacionalni ravni dopolnjevati delovanje Evropske unije v duhu pristne subsidiarnosti. EU bi morala ukrepati samo takrat, ko lahko ustvari evropsko dodano vrednost. Nacionalne in lokalne pobude lahko upoštevajo specifične potrebe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Nastalo je že več kot 10 nacionalnih in lokalnih koaliciji, še nekaj drugih pa bo pričelo z delom v naslednjih mesecih. Svet postaja vse bolj digitalen in enako velja za trg dela. Izzivi na področju digitalnih znanj bodo še nekaj časa visoko na političnem dnevnem redu. Spretnost kodiranja postaja nova oblika pismenosti. Želite postati inženirji, oblikovalci, učitelji, medicinski tehniki ali spletni podjetniki? V vsakem primeru boste potrebovali digitalna znanja in spretnosti. Vsi mi, snovalci politik, podjetja, pedagogi in drugi posamezniki nosimo kolektivno odgovornost za razvoj ustreznih digitalnih znanj na trgu dela. To so znanja, ki nam omogočajo, da še naprej orjemo ledino na področju digitalne tehnologije in naše otroke opremimo z znanji, ki jih bodo potrebovali na trgu dela prihodnosti.

Manifest za e-znanja

8. POGLAVJE Vizija prihodnosti Iti moramo naprej in se še bolj potruditi Piše se leto 2014, Evropa še vedno krvavo potrebuje večjo produktivnost. Akutni simptomi finančne krize so izginili, a bolezen, ki jih je povzročila, še ni ozdravljena. Varčevalni ukrepi in nižanje stroškov sami po sebi ne prinašajo blaginje. Na področju temeljnih dolgoročnih izzivov, kot so staranje prebivalstva, neenakomerna porazdelitev zdravstvenih storitev, energetska neučinkovitost in močna onesnaženost, IKT spreminja pravila igra. Evropa mora gojiti znanja, ki ji bo zagotovila rast preko inovativnih in podjetniških pobud. »Znanja in razvoj delovne sile so evropska gospodarska valuta prihodnosti,« pravi Jan Muehlfeit, predsednik Microsoft Europe in predsednik Evropskega združenja za e-znanja. »Inovacije navdajo sredstva z novo močjo za ustvarjanje dodane vrednosti,« pravi Peter Drucker, oče sodobnega menedžmenta. Inovacije, ki slonijo na IKT, so nekoliko posebne, zato zahtevajo posebna znanja in spretnosti. Značilnosti teh posebnih znanj in spretnosti so: • Kratka življenjska doba: Čeprav je IKT-industrija odvisna od dolgoročnega razvoja dogodkov, npr. od priprave novih standardov za mobilna omrežja ali temeljnih raziskav na področju shranjevalnih tehnologij, so njeni ciklusi inovacij neprimerljivo kratki. Posledično imajo znanja in spretnosti na tem področju zelo omejeno življenjsko dobo. • Inovacije, ki temeljijo na IKT, redko nastanejo v izolaciji. Koncepti, kot so strateške platforme, so vitalnega pomena za industrijo. Tako lahko rečemo, da sta tehnološki razvoj in tržna dinamika tista, ki narekujeta, kašna znanja so potrebna, tudi, ko govorimo o izvajanju strategije. • Socialno povezovanje: IKT je sprožila nastanek novih družbeni pojavov, kot so množično sodelovanje, družabni mediji in »crowdsourcing«. Ti so sprožili preoblikovanje družbenih interakcij in delovnih procesov. Tako IKT narekuje potrebo po znanjih in spretnostih na področju socialnih, pravnih in poslovodnih zadev. • Globalna narava: zahvaljujoč IKT, lokacija ni več nekaj materialnega. IKT je ena izmed prvih globaliziranih oz. globalizirajočih se industrij. Nekateri vidiki so lokalne narave, predvsem tisti, ki se prepletajo z družbo, uporabniki in organizacijami, medtem ko so drugi vse bolj koncentrirani. Poglejmo si primer Googla. Google iz dvanajstih večjih podatkovnih centrov, lociranih na različnih koncih sveta, ponuja storitve v več kot 100 državah. 8. POGLAVJE VIZIJA PRIHODNOSTI

• Podjetništvo: gonilo IKT-inovacij so vse pogosteje inovacije in procesi odprtega tipa, kot so upravljanje z oddeljenimi (spin-out) podjetji in zunanjimi naložbami ter rast s pomočjo združevanja in nakupa podjetij. Globalni igralci, kot sta Facebook ali Google, so se pojavili pred manj kot desetletjem. • Transformacijska in rušilna moč: IKT je omogočila nov val inovacij, ki se ne nanašajo samo na inovativne nove izdelke in storitve, temveč tudi na razvoj novega živčnega sistema podjetij, ki je osnova za preoblikovanje procesov in organizacijskih modelov. IKT je temelj novih poslovnih modelov in kot taka lahko povzroči motnje delovanja ali sproži proces preoblikovanja industrije. Če upoštevamo te pomembne dejavnike, pridemo do zaključka, da bi bila ozka obravnava e-znanj, ki bi se osredotočala predvsem na tehnologijo, popolnoma neprimerna. Ljudje z ustreznim naborom znanj in spretnosti morajo podpreti IKT. Srčika rešitve leži v izobraževanju. E-znanja in IKT-podprte metode izobraževanja bi morali, skupaj z znanji in kompetencami s področja upravljanja in podjetništva, bolj celostno vključiti v naše izobraževalne sisteme in programe vseživljenjskega učenja.

Kot pravi Michael Gorizz, direktor informatike pri podjetju Daimler: »Možnost pridobivanja in nadgradnje ustreznih e-znanj za strokovnjake za IKT in strukturne delavce, bi morale postati nekaj povsem običajnega. Takšne potrebe se ne nakazujejo le v večjih organizacijah; potrebne so tudi za postopno izgradnjo in preobrazbo evropske družbe v inovativno družbo oz. družbo znanja, kot ji včasih pravimo.«

Pazite se! Evropa je ogrožena. Valilnica bodočih evropskih strokovnjakov za IKT, ki je ključna disciplina in industrija 21. stoletja, je pomanjkljiva. Prvič, v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju je še zelo veliko manevrskega prostora za rabo IKT in njeno vključevanje v šolske kurikulume. Motivacija za nadaljnji študij se oblikuje ravno v tem življenjskem obdobju, ko se pridobivajo tudi prve kompetence. IKT učiteljem ponuja številne možnosti za razvoj inovativnih učnih modelov. IKT je še posebej učinkovita kot orodje, s katerim lahko v učnem okolju poustvarimo zelo pristne izkušnje dejanskih okolij. Npr. uporaba odprtokodnih podatkov o stanju okolja ali informacij o trenutnem stanju v prometu pri pouku geografije, dostop do zgodovinskih dokumentov, ki so na voljo v digitalnih knjižnicah, pri pouku zgodovine ali analiza velikega števila dejanskih podatkov pri matematiki. Izobraževalni programi s področja IKT trenutno ne pokrivajo nekaterih kritičnih e-znanj in kompetenc, npr. e-znanj, ki se nanašajo na socialno, podjetniško 60

Manifest za e-znanja

in inovativno dimenzijo IKT, ter splošnih poslovnih kompetenc. Ta znanja se običajno pridobijo po zaključku študija, na delovnem mestu. Nekatere univerze so prepoznale izzive na tem področju. Na Univerzi v Warwicku npr. ponujajo kratke tečaje za razvoj »ključnih znanj in spretnosti«. Zaradi pomanjkanja e-znanj v evropskih osnovnih in srednjih šolah ter visokošolskih ustanovah je nastal trg IKT-delovne sile, kjer imajo tradicionalni akademski nazivi majhno oz. omejeno vlogo pri zaposlovanju. V resnici številni strokovnjaki za IKT niso diplomanti računalništva. IKT-spretnosti se dokazujejo z delovnimi dosežki in poklicnimi potmi. Včasih jih ljudje preprosto navajajo, možnosti za formalno preverjanje in ocenjevanje teh znanj pa za enkrat ni.

Čas je za spremembe V pričujočem manifestu vodilni v stroki predlagajo niz konkretnih ukrepov, s katerimi lahko zagotovimo dotok novih strokovnjakov za IKT, ki bodo pomladili delovno silo v sektorju in vzpostavili bolj zdravo IKT-okolje ter na splošno pomladili in okrepili e-kvalificirano delovno silo.

Začeti moramo v osnovnih in srednjih šolah Razvoj inovativnih mislecev, ki bodo postali dragoceni igralci na trgu delovne sile, se mora začeti z razvojem e-spretnosti v osnovni šoli in njihovo nadgradnjo skozi celoten proces šolanja, vse do začetka študentove akademske kariere. Pobude za šole, ki jih pripravlja industrija, in pobude za učitelje, ki jih pripravljajo akademski krogi, npr. Microsoftov »Imagine Cup«, Intelov »World Ahead« ali Googlov »Science Fair«, kažejo na podporo IKT-industrije in zanimanje učencev, dijakov in študentov. Na natečajih »Immagine Cup« je sodelovalo že preko 1,75 milijona študentov iz 190 držav. Odločilna elementa tovrstnih pobud sta ustvarjalnost in podjetnost študentov pri iskanju rešitev, ki temeljijo na IKT. Ustrezen nadaljnji razvojni korak bi bil vključevanje tovrstnih učnih elementov v kurikulum. Tako bi podprli idejo o inovacijski dimenziji izobraževalnih ustanov (npr. raziskovanje novih učnih okolij in tem), ki s pomočjo IKT poganjajo inovacije v šolstvu.

Večja privlačnost poklicev v IKT Poklice v IKT moramo predstaviti na zanimivejši način. To lahko storimo v okviru reform izobraževalnih sistemov, ki že potekajo. Široko paleto priložnosti za zaposlovanje in poklicno napredovanje v IKT-sektorju bo potrebno bolj pregledno predstaviti, da bodo Evropejci znali razvijati e-znanja, ki jih bodo potrebovali na svoji poklicni poti. Npr. evropski poklicni portal e-znanj nam pomaga znanja in spretnosti povezati z ustreznimi poklici oz. delovnimi mesti. Prav tako poskuša destigmatizirati delovna mesta na IKT-področju. 8. POGLAVJE VIZIJA PRIHODNOSTI

Še vedno potrebujemo nove prijeme za spreminjanje ugleda stroke med mladimi, ženskami in starejšimi delavci. Ena od metod je lahko vključevanje in krepitev profila digitalnih ambasadorjev v Evropi, ki lahko prevzamejo vlogo aktivnih vzornikov v IKT in sorodnih sektorjih. To so lahko vodje informacijskih služb, digitalni podjetniki, vodilni znanstveniki itd. Če ne bomo razblinili stereotipnih predstav o strokovnjakih za IKT, bodo te postale ovira za rast storitvenega sektorja IKT in za poslovne inovacije v večini organizacij. Korak v pravo smer je tudi spodbujanje aktivne vloge žensk v IKT. Lep primer tega je kodeks dobrih praks za ženske v IKT, ki je nastal na pobudo bivše podpredsednice Evropske komisije Neelie Kroes. V kodeksu je prvič zbran sklop praktičnih pobud za krepitev vloge žensk na področju IKT. Številni akademski partnerji in partnerji iz IKT-sektorja so podprli pobudo Kroesove.

Okrepiti in razširiti moramo sodelovanje med akademskimi ustanovami in IKT-industrijo V hitropoteznem IKT-svetu, ki ga v veliki meri determinirata podjetniška in tržna dejavnost, morajo akademske ustanove vzdrževati tesne vezi z gospodarstvom. V tem kontekstu so programi industrijskih partnerjev, ki vključujejo univerze, kot sta denimo IBM-ova Akademska pobuda ali Microsoftovo Akademsko zavezništvo, izjemno dragoceni inštrumenti. V okviru takšnih pobud akademske ustanove pridobijo brezplačen ali cenovno ugoden dostop do izdelkov in storitev. Med novejšimi ponudbami najdemo npr. industrijsko podatkovno središče in okolja za velike podatkovne analize. Te prvine najdemo tudi na Univerzi računalništva v oblaku, ki je nastala kot skupna pobuda podjetij IBM in Google. IKT-sektor je postal dejaven tudi v univerzitetnih raziskovalnih centrih; sodelujejo pri izmenjavi osebja in razvoju novih oblik sodelovanja. Finska Univerza v Aaltu je razvila sodelovanje z Nokio in drugimi industrijskimi partnerji. Skupaj pripravljajo izobraževalne programe s področja oblikovanja in razvoja storitev, preko katerih podpirajo podjetniške in inovativne projekte študentov. IKT-industrija opravlja tudi svetovalno dejavnost za potrebe akademskih ustanov. Svetujejo jim npr., kako izboljšati ali razširiti kurikulum pri predmetu računalništva in sorodnih predmetih. Primer tovrstne pobude je IBM-ova »Service Science«, ki se zavzema za kurikulum, ki bi spodbujal tehnološko podprte inovacije za kompleksne storitvene sisteme, kot sta zdravstvo in energetika. Obstaja še nekaj manevrskega prostora za krepitev sodelovanja med zasebnimi ponudniki izobraževalnih programov s področja IKT, industrijo in akademskimi krogi. To je vezano tudi na prej omenjeno potrjevanje e-znanj, ki bi moralo obstajati kot alternativa akademskim spričevalom. Znanja, ki bi bila predmet potrjevanja, so pretežno povezana s potrebami trga, npr. znanje in izkušnje 62

Manifest za e-znanja

s področja razvoja programske opreme, usposabljanje za rabo določenega izdelka ali posebnega programskega jezika. S sistemom potrjevanja znanj lahko širše zastavljeno akademsko izobrazbo dopolnimo s specifičnimi elementi in tako delodajalcem pomagamo oceniti ustreznost posameznega strokovnjaka za opravljanje določene naloge s področja IKT, za delo z določeno tehnologijo ali določenim orodjem. Potrjevanje znanj, kot ga pojmujemo v tem kontekstu, se sooča tudi z izzivom upravljanja kakovosti in izzivi, ki se porajajo na hitropoteznem trgu IKT, kjer imajo specifične kvalifikacije omejen rok uporabe.

Spodbujati moramo sprejem evropskih standardov za potrjevanje e-znanj Dvigovanje ugleda poklicem v IKT bi moralo dodatno spodbuditi pridobivanje naprednih kompetenc s področja IKT in povečati dinamiko njihovega razvoja. Akreditacija predstavlja zelo pomembno primerjalno orodje, ko se odločamo o naložbah v razvoj znanj in spretnosti v določenem sektorju, saj podpira mobilnost strokovnjakov in postavlja temelje za razvoj zanimivih poklicnih poti. Referenčni okvir digitalnih kompetenc (e-CF) je edinstveno orodje, ki so ga s skupnimi močmi razvili različni evropski deležniki in predstavlja skupni referenčni okvir za strokovne kompetence s področja IKT. Velja za vse države članice in vse industrijske sektorje. Referenčni okvir bi lahko postal eden od najpomembnejših evropskih orodij. Ambiciozni cilji, na osnovi katerih so nastale INSEAD-ove smernice za pripravo evropskega kurikuluma za razvoj e-spretnosti, ki je skladen z referenčnim okvirjem, so namenjeni prepoznavanju strokovnjakov za IKT na osnovi standardiziranega kurikuluma. Na takšen način se krepi vloga evropskih univerz pri zagotavljanju ponudbe strokovnjakov za IKT in e-kompetentnih menedžerjev. To je vsekakor korak v pravo smer.

Partnerstva za inovacije v IKT-izobraževanju in razvoju e-znanj Vlada, industrija in akademske ustanove morajo razviti tesno sodelovanje, če želijo Evropi zagotoviti ponudbo naprednih e-znanj, ki jih potrebujemo na novih, hitro razvijajočih se področjih, kot so računalništvo v oblaku, zelena IT, varnost na spletu, interoperabilnost in e-zdravje. Znanja, potrebna za uspešno delovanje v tej panogi, bomo morali razvijati in usklajevati z novimi tokovi rasti. Pozitivni vplivi e-znanj na določene sektorje, npr. na zdravstvo, bodo spremenili način reševanja nekaterih najbolj perečih problemov naše družbe. Evropske organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem na področju IKT in razvojem e-znanj (seznam ni popoln): Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) – IKT-laboratoriji, Evropsko združenje za razvoj e-znanj (EeSA), Evropska skupina industrije znanja (ELIG), Evropska fundacija za razvoj 8. POGLAVJE VIZIJA PRIHODNOSTI

menedžmenta (EFMD). European Schoolnet (EUN); DIGITALEUROPE itd. Vsaka izmed njih prispeva k širše zastavljenim ciljem, ki so opisani v pričujočem manifestu, in skrbi za izvajanje strategije Evropske komisije za razvoj e-znanj na lokalni ravni. Evropa in države članice so pripravljene na naslednje korake in morajo ravnati skladno s podanimi priporočili. Za večjo konkurenčnost, gospodarsko rast in nova delovna mesta so potrebne večje in dobro usklajene naložbe. Kratek povzetek izzivov, ki so pred nami: • Razvoj celostnih e-znanj za potrebe poklicev v IKT-sektorju v prihodnje. • Krepitev vloge IKT in tehnološko podprtega osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja za zbujanje zanimanja in spodbujanje mladih za poklice na področju IKT. • V sodelovanju z akademskimi ustanovami je potrebno razširiti visokošolski kurikulum za računalništvo in sorodne discipline, da bi se lažje soočili z izzivi prihodnosti na področju IKT. To predvideva tudi preusmeritev pozornosti z ozko tehničnega področja na dejavnosti v IKT. • Razviti je potrebno nove modele partnerstev med industrijo in akademsko sfero, še posebej za potrebe krepitve vloge študentov pri razvoju inovacij, ki temeljijo na IKT, in podporo pri razvoju podjetniških znanj in spretnosti. • Akademsko ponudbo kvalifikacij je potrebno dopolniti z industrijsko ponudbo neformalnih oblik kvalifikacij, ki sledijo enotnim evropskim standardom in modelom potrjevanja znanj.

Manifest za e-znanja

O AVTORJIH PRISPEVKOV Gilles Babinet Francoski glasnik digitalnih tehnologij Gilles je francoski glasnik digitalnih tehnologij. Njegova naloga je spodbujanje inovacij s pomočjo izobraževanja. Gilles je tudi predsednik uprave podjetja CaptainDash in bivši predsednik uprave Conseil National du Numerique. Profesor Martin Curley Podpredsednik in direktor podjetja Intel Labs Europe, Intel Corp Martin je višji inženir in podpredsednik Intel Labs. Pod seboj ima več kot 4.000 raziskovalcev in razvijalcev v Evropi. V preteklosti je med drugim delal kot višji vodja za mednarodno upravljanje IT, avtomatizacijo in raziskave pri podjetjih Intel, General Electric in Philips. Martin je eden od ustanoviteljev irskega inštituta Innovation Value Institute in predsedujoči EU skupini za strategijo in politiko na področju odprtih inovacij. Na ravni EU deluje tudi kot svetovalec za IKT in merjenje inovacij. Dr. Michael Gorriz Direktor informatike in vodja upravljanja IT, Daimler AG Michael je po dolgi in bogati karieri na področju IKT pri Daimlerju leta 2008 postal direktor informatike. Pred tem je delal v aeronavtiki. Odgovoren je za strategijo, načrtovanje in razvoj vseh sistemov IT ter za delovanje vseh podatkovnih baz in komunikacijskih mrež. V preteklosti je pri Daimlerju služil kot namestnik direktorja različnih poslovnih oddelkov in svetovnih sistemov. Leta 2009 je za svoje delo prejel priznanje nemških revij CIO in Computerwoche, ki sta mu podelili naziv »vodja informacijske službe leta« za velika podjetja. Peter Hagedoorn Generalni sekretar Evropskega združenja direktorjev informacijskih služb Peter je od leta 2011 generalni sekretar Evropskega združenja direktorjev informatike (prej EuroCIO). Leta 2004 je ustanovil dansko platformo za direktorje informacijskih služb. Peter ima več kot 20 let izkušenj z delom v IKT-sektorju. V preteklosti je služil kot direktor informacijske službe in podpredsednik podjetij Hagemeyer in OcéNV ter svetovalec za nizozemske multinacionalke in evropski svetovalec za javni in zasebni sektor.

O AVTORJIH PRISPEVKOV

Birgit Hanny Namestnica generalnega direktorja, ASIIN Birgit je višja vodstvena delavka in svetovalka pri agenciji za akreditacijo ASIIN. Ukvarja se z razvojem in krepitvijo kriterijev in postopkovnih načel za zunanje zagotavljanje kakovosti visokega šolstva. Prav tako opravlja storitve svetovanja in vrednotenja organizacij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in raziskavami. Pred tem je Birgit delala kot višja svetovalka pri KPMG (BearingPoint), odgovorna za finančni in javni sektor. Dr. Lex Hendriks Svetovalec za poslovna znanja, EXIN Lex ima več kot 25 let izkušenj z delom v IT, z upravljanjem IT-storitev, usposabljanjem in potrjevanjem znanj. Lex je sodeloval pri razvoju programa ITIL za potrjevanje znanj in bil eden od arhitektov EXIN-ovega programa za upravljanje IT-storitev. Lex je sodeloval tudi pri nekaterih projektih, ki so se ukvarjali z razvojem e-kompetenc, vključno s projektom Evropske komisije e-Skills Quality Label, ki ga je koordiniralo podjetje Empirica. Lex je objavil nekaj člankov o računalniško podprtih raziskavah na področju matematične logike in teorije oblikovanja. Edit Herczog Nekdanja poslanka Evropskega parlamenta in guvernerka Evropske fundacije za internet Edit se je zadnjih deset let mudila predvsem v Evropskem parlamentu in se uveljavila kot strokovnjakinja za konkurenčnost in blaginjo. Kot članica odbora za industrijo in proračun se je borila za učinkovito rabo evropskih sredstev. Razvoj človeških virov, razvoj baze strokovnjakov in prehod na digitalno tehnologijo so njena ključna prednostna področja. Kot posebna odposlanka za e-znanja in guvernerka Evropske fundacije za internet spodbuja podpiranje mladih ljudi in starejših občanov, v prepričanju, da lahko na takšen način najbolje izkoristimo priložnosti, ki jih ponuja digitalna tehnologija. V zasebnem sektorju je delala na področju posebnih kemikalij.

Manifest za e-znanja

John Higgins CBE Generalni direktor, DIGITALEUROPE Johnova poklicna pot na področju IT se je začela z analizo sistemov, nato se je kot višji svetovalec zaposlil v podjetju Ernst & Young. Temu je sledilo mesto izvršnega direktorja internetnega podjetja Rocket Networks, ki ima sedež v Kaliforniji. Leta 2011 je bil imenovan na mesto generalnega direktorja DIGITALEUROPE. Pred tem je opravljal podobne naloge v Združenem kraljestvu. John je član upravnega odbora Univerze v Warwicku, predsedoval pa je tudi različnim odborom britanske industrijske konfederacije in svetovnega združenja za storitve s področja IT. John je tudi član uprave britanske Royal Society of Arts. Za dosežke v IT-sektorju Združenega kraljestva je prejel častni naziv »poveljnik reda britanskega kraljestva« oz. CBE. Tobias Hüsing Višji svetovalec za raziskave, Empirica Tobias je raziskovalec in svetovalec za oblikovanje politik na področju e-vodenja in e-znanj ter trga dela. Ukvarja se tudi s politiko na področju raziskav, inovacij in prenosa znanja. Trenutno ima nalogo koordinatorja raziskave o znanju in spretnostih za e-vodenje malega gospodarstva. Raziskavo je naročila Evropska komisija. V podjetju Empirica vodi tim analitikov, ki pripravlja napovedi ponudbe in povpraševanja po e-znanjih, analizira stanje v industriji in na trgu dela ter pripravlja poročila o ponudbi izobraževalnih programov za razvoj e-znanj in e-vodenja. Dr. Bruno Lanvin Izvršni direktor, INSEAD eLab Bruno je izvršni direktor INSEAD-ovega eLaba in ima vodilno vlogo na področju inovacij pri INSEADU (model pripravljenosti na inovacije, globalni indeks inovacij). Bruno je dolgoletni sodelavec Svetovnega gospodarskega foruma. Za Forum je razvil indeks NRI in globalno poročilo o informacijski tehnologiji. Bruno je bil član izvršnih teles Svetovne banke in Združenih narodov, kjer je bil tudi šef kabineta generalnega direktorja, vodja enote za strateško načrtovanje in vodja enote za konkurenčnost malega gospodarstva.

O AVTORJIH PRISPEVKOV

Simon Robinson Direktor, Empirica Simon je vodja timov za svetovanje in raziskave pri podjetju Empirica, ki se ukvarja z inovacijami, upravljanjem raziskav, prenosom znanja, inovacijami na področju zdravstvenega in socialnega varstva ter vrednotenjem javnih pobud, vključno z velikimi evropskimi pobudami na področju varčevanja z energijo. Lahko rečemo, da je idejni vodja pristopa, na podlagi katerega so v okviru GD za podjetništvo in industrijo nastale »Evropske smernice in oznake kakovosti za učne načrte na področju e-vodenja«. Trenutno opravlja nalogo koordinatorja projekta »Evropske smernice in oznake kakovosti za nov učni načrt«. Sharm Manwani Izredni profesor za IT-vodenje, poslovna šola Henley, Univerza v Readingu Sharm predava in raziskuje podjetja in integracijo IT. Ukvarja se s programi strategije, arhitekture in sprememb. Sharm je ustvaril in vodi ugleden podiplomski program Deutsche Telekoma »Vodenje informacijskega sistema v podjetju«. Sharm je bil direktor informatike v podjetjih Diageo in Electrolux. Kot član žirije sodeluje na pomembnih IT-natečajih in pogosto predava na akademskih in strokovnih konferencah. Napisal je knjigo o ITpodprtih poslovnih spremembah: »Successful Management, supports a BCS qualification«. Dr. Clare Thornley Višja raziskovalka, Innovation Value Institute (IVI) Clare zanimajo predvsem naslednja področja: Pridobivanje podatkov: novi načini merjenja vpliva raziskav, ki merijo tudi vpliv na oblikovanje politike in njeno izvajanje, upravljanje informacij za večjo učinkovitost, informacijska etika in filozofija informatike. Od septembra 2013 je zaposlena kot raziskovalka na inštitutu IVI. Bila je tudi članica tima, ki je delal na projektu »E-znanja: mednarodna dimenzija in vpliv projekta globalizacije«. Clare ima veliko izkušenj na področju izobraževanja in usposabljanja. Na univerzah v Združenem kraljestvu in na Irskem je predavala o pridobivanju podatkov in raziskovalni politiki. Njen prispevek za manifest je nastal ob podpori kolegic Carcary in Doherty z inštituta IVI.

Manifest za e-znanja

Freddy Van den Wyngaert Direktor informatike, Agfa-Gevaert Group Freddy ima že več kot 30 let izkušenj z delom v IT-sektorju v Evropi in ZDA. Freddy je podpredsednik in direktor informatike za skupne globalne storitve »Agfa ICS« in predsednik uprave Evropskega združenja direktorjev informatike (EuroCIO). Pred nastopom službe v podjetju Agfa Gevaert je bil zaposlen na različnih vodstvenih mestih na področju IT in poslovanja pri ExxonMobil Chemical. Freddy je član uprave belgijskega poslovnega/ IT-omrežja ADM in predsednik uprave CIOforuma za belgijska podjetja. Dr. Desirée van Welsum Višja svetovalka za politiko IKT, Svetovna banka Desirée van Welsum je višja ekonomistka in svetovalka za politiko, specializirana za merjene IKT vpliva na gospodarstvo pri Svetovni banki. Ima več kot 10 let izkušenj na področju uporabnih ekonomskih raziskav in analize vpliva politik na zasebni in javni sektor. V preteklosti je delala za OECD, ZN (UNCTAD in ITU), The conference board in britanski nacionalni inštitut za ekonomske in socialne raziskave (NIESR). Delala je v tudi kot svetovalka pri RAND Corporation, INSEADu in Evropski komisiji. Objavila je veliko člankov o vplivu IT na rast, inovacije, zaposlovanje in znanja, trgovino in storitve ter oddajo dela proizvodnje (offshoring) in najem zunanjih izvajalcev (outsourcing).

O AVTORJIH PRISPEVKOV

BESEDILO SO PREGLEDALI: Emma Bluck, direktorica Gold Spark Consulting in svetovalka pri European Schoolnetu Patrice Chazerand, direktorica za digitalno gospodarstvo in trgovinske skupine pri DIGITALEUROPE Alexa Joyce, direktorica za politiko, poučevanje in učenje pri Microsoftu Marianne Kolding, podpredsednica IDC-jeve skupine European Services Research Group Jonathan Murray, direktor, DIGITALEUROPE Andrea Parola, generalni direktor, Evropsko združenje za e-znanja Christel Vacelet, vodja komunikacij, European Schoolnet

Manifest za e-znanja

BIBLIOGRAFSKE REFERENCE Ala-Mutka, K., Punie, Y., & Redecker, C. (2008). »Digital Competence for Lifelong Learning«. Policy brief. Evropska komisija. Tehnične opombe JRC ( JRC48708) Andersson, T., Curley, M., & Formica, P. (2010). »Knowledge driven entrepreneurship. The key to social and economic transformation«. Springer. ACS (2014). Australian Computer Society Code of Professional Conduct Case Studies Agresti, W. (2008). »An IT body of knowledge: The key to an emerging profession«, IEEE IT Professional, Nov.-Dec. 2008, str. 18-22. Avolio, B.J., Kahai, S. in Dodge, G.E. 2001. »e-Leadership: Implications for Theory, Research, and Practice«. Leadership Quarterly, 11(4): str. 615-668. Bilbao, B., Dutta S. in Lanvin, B. (2014) – »The Rewards and Challenges of Big Data«, Global Information Technology Report, Cornell-INSEAD-Svetovni gospodarski forum. Bresnahan, T., Brynjolfsson, E. in Hitt, L. (2002) »Information Technology, Workplace Organization, and the Demand for Skilled Labor: Firm-Level Evidence«. Quarterly Journal of Economics, Vol. 117, str. 339-376 Carcary, M., Sherry, M., McLaughlin, S. in O’Brien, C. (2012). »Career development for ICT professionals: driving transparency in educational attainment«. Cattaneo, G., Husing, T., Kolding, Korte, W.B., & M., Lifonti, R. (2009). »Monitoring e-Skills demand and supply in Europe. Current situation, scenarios, and future development forecasts until 2015«. Cedefop. »Skill supply and demand in Europe. Medium Term forecast up to 2020”. CEN (2008)«. CWA 15893-1:2008. European e-Competence Framework Part 1: The Framework. CEN ICT Skills Workshop. CEN (2012). CWA 16458. European ICT Professional Profiles. CEN ICT Skills Workshop.

SEZNAM LITERATURE IN VIROV

Clayton, T. in Welsum, D. (2014), »Closing the Digital Entrepreneurship Gap in Europe: Enabling Businesses to Spur Growth«, The Conference Board, Executive Action Report 425, 2014. Danish Business Authority in Evropska komisija (2012). European High Level Conference: »A Single Digital Market by 2015 – A driver for economic growth and jobs«”. Denning, P.J. in Frailey, D.J. (2011). »The profession of IT. Who are we now?« Communications of the ACM. 54(6), 2011, str. 25-27. Devillard, S., Desvaux, G., & Baumgartner, P. (2007). »Women Matter. Gender Diversity a corporate performance drive«. McKinsey & Company. DIGITALEUROPE Dolton, P., & Pelkonen, P. (2008). »The wage effects of computer use. Journal of Industrial Relations«, 46 (4), str. 587-630. Evropska komisija, Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo (2007). »The Key Competences for Lifelong Learning – A European Framework«. Uradni list, L 394. Evropska komisija (2008). Demography Report. »Meeting Social Needs in an Ageing Society«.”. Evropska komisija (2011). »Employment and Social Developments in Europe«. Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključenost. Evropska komisija (2014). »Measuring Digital Skills across the EU: EU wide indicators of Digital Competence«. EuroCIO (2012). European CIO Association Executive Education Programme. Evropska komisija (2014). »e-Skills: The International Dimension and the Impact of Globalisation«. IVI, CEPIS, IDC in Empirica. European e-Skills for Jobs European e-Skills Forum (2004). »e-Skills for Europe: Towards 2010 and Beyond«. Synthesis Report. Evropska fundacija za razvoj upravljanja Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo

Manifest za e-znanja

Industrijska skupina za razvoj evropskih učnih načrtov Evropski parlament in svet (2004). Odločba št. 2241/2004/ec Evropskega parlamenta in Sveta o rnotnem okviru skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass). Uradni list, L 390/6. Evropski parlament in Svet (2006). Priporočilo 2006/962/EC Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. Uradni list, L 394. European Schoolnet European Schoolnet (2013) Insight Country Reports European Schoolnet in University v Liegu (2013). »Survey of Schools: ICT in Education. Benchmarking access, use and attitudes to technology«. Eurostat (2014). Stopnje brezposelnosti EU-27, EA-17, ZDA in Japonska, usklajene po sezonah, januar 2000 – 2012 Eurostat (2014). Stopnje brezposelnosti med mladimi, EU-27 in EA-17, usklajene po sezonah, januar 2000 – 2012 Eurostat (2013). Tertiary Education Statistics. Fonstad, N.O, in Lanvin B. (2010). »European e-Competence Curricula Development Guidelines« - Final Report. Forge, S., Blackman, C., Bohlin, E., & Cave, M. (2009). »A Green Knowledge Society. An ICT policy agenda to 2015 for Europe’s future knowledge society«. SCF Associates Ltd. Gareis, K., Hüsing, T., Bludova, I. Schulz, C., Korte, W.B. (2014) »e-Skills: Monitoring and Benchmarking Policies and Partnerships in Europe«”. Green, J. (2007). »Democratizing the Future. Towards a new era of creativity and growth«. Philips Design. Hagel, J., Brown, J. S., & Davidson, L. (2009). »Measuring the Forces of Long Term Change: The 2009 Shift Index«. Hasebrink, U., Görzig, A., Haddon, L., Kalmus, V., Livingstone, S., & members of the EU Kids Online network. (2011). »Patterns of risk and safety online. In-depth analyses from the EU Kids Online Survey of 9- to 16-year-olds and their parents in 25 European countries«. European Commission Safer Internet Programme.

SEZNAM LITERATURE IN VIROV

Hüsing et al. (2012). »e-Leadership: e-Skills for Competitiveness and Innovation Vision, Roadmap and Foresight Scenarios«. Final Report of the study »Vision, Roadmap and Foresight Scenarios for Europe 2012-2020«. IDC (2009), »Post Crisis: e-Skills are needed to Drive Europe’s Innovation Society«, Bela knjiga. IVI in CEPIS (2012). »e-Skills and ICT Professionalism – Fostering the ICT Profession in Europe”. i2010«. High Level Group (2009) »Benchmarking Digital Europe. 2011-2015 a conceptual framework«. i2010 Information Space. ITL Research Kolding, M., Robinson, C., & Ahorlu, M. (2009) »Post Crisis: e-Skills are needed to Drive Europe’s Innovation Society«. ICD Bela knjiga. Lanvin, B. in Evans, P. (2013), Global Talent Competitiveness Index Report, INSEAD-HCLI-Adecco, November 2013. Lanvin, B. in Fonstad, N. (2009), »Who cares? Who dares? Providing the skills for an innovative and sustainable Europe«, INSEAD. Lanvin, B. in Fonstad, N. (2010), »Strengthening e-Skills for Innovation in Europe«, INSEAD eLab, 2010. Le Monde (2005). »L’Europe est la dernière utopie réaliste« (Evropa je zadnja realistična utopija), (Intervju z Mariom Vargasom Lloso). Livingstone, I., & Hope, A. (2011) »Next Gen. Transforming the UK into the world’s leading talent hub for the video games and visual effects Industries«. Livingstone, S., & WanMedia, Y. (2011). »Literacy and the Communications Act. What has been achieved and what should be done«. LSE Media Policy Project. Mann, A. (2012). »It’s who you meet: why employer contacts at school make a difference to the employment prospects of young adults«. Molinsky, A., Davenport, D., Iyer, B. in Davidson, C. »(2012) Three skills every 21st century manager needs«. Harvard Business Review, str. 139-143 (HBR ponatis R1201N).

Murray, J. in Welsum, D. (2014), »Information Technology’s Triple Threat«. Nef consulting. Social Return On Investment (SROI). Nordberg, D. (2008). »Designing business curricula: building relevance into higher education«, International Journal of Management Education, 7(1): str. 81-86. OECD 2010. »The OECD Innovation Strategy. Getting a Head Start on Tomorrow«. Peppard, J. in Thorp, J. (2013). »What Every CEO Should Know and Do about IT«, na volj na e-naslovu: Joe.Peppard@esmt.org. Renkin, T. (2012) »The global race for excellence and skilled labour«, Deutsche Bank/DB Research, Current Issues/Technology and Innovation, 5. marec 2012, Frankfurt am Main. ROSE (2012). »The Relevance of Science Education«”. S herry, M., Carcary, M., McLaughlin, S. in O’Brien, C. (2013). »Actions towards maturing the ICT profession within Europe«. International Journal of Human Capital and Information Technology Professionals. 4 (1), str. 46-61. The Economist (2008), »How technology sectors grow - Benchmarking IT industry competitiveness«. Toohey, S. (1999). »Designing Courses for Higher Education«. Buckingham: Society for Research into Higher Education in the Open University Press. Weckert, J. in Lucas, R. (2013). »Professionalism in the Information and Communication Technology Industry«. ANU Press, Canberra.

CHAPTER’S NAME