JANUAR’14
ČEBELN’AK P U B L I K A C I J A
V mojem srcu je nemir na jesenski ta večer, tiho stopim sam čez prag, grem v moj stari čebelnjak. (Lojze Slak)
K L U B A
R A D O V L J I Š K I H
Š T U D E N T O V
2
ČEBELN'AK
V JANUARSKEM ČEBELN'AKU SI LAHKO PREBERETE Aktualno: Napovedane spremembe študentskega dela (4) Kaj prinaša novi Erasmus+? (6) Jaka Bassanese ponovno na čelu Zveze ŠKIS (8) Novoletna zaobljuba (10) Prazen ţelodec (12) Horoskop (14) Reportaţa: Razumem vas! (16) Dan boja proti AIDS-u (17) Krog prijateljstva (18) Ski opening (19) Prva zaposlitev—davek na globalno krizo (20) Kaj na področju štipendiranja prinaša 1. januar? (22) Trenirajmo moţgane (24)
www.krs-klub.si
www.facebook.com/klubradovljiskihstudentov
KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV
NASLOVNICA www.prlekija-on.net AVTORJI PRISPEVKOV Zveza ŠKIS Adisa Dizdarević Sabina Carli Nik Pogačnik Lara Mlakar Eva Omerza Dorian Kordež Tim Nemeček Janja Hren Ana Košir Nejc Mokič IZDAJATELJ Klub radovljiških študentov
3
4
ČEBELN'AK—AKTUALNO
NAPOVEDANE DELA
SPREMEMBE
ŠTUDENTSKEGA
Po dobrega pol leta dogovarjanj med Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) in Ministrstvom za delo, druţino, socialne zadeve in enake moţnosti (MDDSZEM), bo v začetku leta 2014 v javno razpravo prišel predlog zakona o občasnem in začasnem delu dijakov in študentov (t.i. študentsko delo). (Zveza ŠKIS) Analize kaţejo, da je občasno in začasno delo dijakov in študentov najpomembnejši vir dohodkov dijakov in študentov. Preko subvencij in štipendij je glede na proračunske postavke v letu 2012 drţava dijakom in študentom zagotovila okoli 168 milijonov EUR, kar je 100 milijonov EUR manj, kot smo si dijaki in študenti v istem letu prisluţili s študentskim delom. Izdatna pa je tudi podpora druţin, od katerih glede na raziskave Evroštudent študenti prejmemo med 100 in 150 milijonov EUR. Ti podatki kaţejo, da je občasno in začasno delo še kako pomemben socialni korektiv, ki mladim omogoča ali olajšuje študij. Pomen študentskega dela kot socialnega korektiva je eno izmed izhodišč ŠOS pri pogovorih o prihodnji ureditvi študentskega dela. Drugi pomen predstavlja njegova vloga kot povezava med izobraţevanjem in trgom dela, saj ob neurejenih področjih študijske prakse in pripravništev predstavlja najpomembnejši vir pridobivanja delovnih izkušenj za mlade v izobraţevanju. Zaradi teh dveh razlogov si je ŠOS prizadeval, da ne glede na to, kakšna bo ureditev, ta ne sme prinesti prevelikega upada celotne panoge študentskega dela. Konkurenčna prednost občasnega in začasnega dela dijakov in študentov pred ostalimi vrstami del ostaja njegova fleksibilnost in transparentnost, ki delodajalcem omogoča hitro iskanje primernih dijakov ali študentov za opravljanje del. Novost pa je, da bo napotnica zagotavljala večjo pravno in ekonomsko varnost dijakov in študentov, saj bo ţe poslana napotnica na naslov delodajalca osnova za izterjavo izplačila. Z novo ureditvijo se bo povečal pomen občasnega in začasnega dela dijakov in študentov kot načina pridobivanja relevantnih delovnih izkušenj. Poleg evidence občasnega in začasnega dela se bo vzpostavil tudi enotni sistem beleţenja in priznavanja delovnih izkušenj, pridobljenih prek študentskega dela. Na ta način bomo lahko mladi ob iskanju prve zaposlitve izkazovali znanja in izkušnje, ki smo jih z delom pridobili, kljub temu, da dotlej še nismo opravljali dela prek rednega delovnega razmerja. Ključna sprememba je seveda ureditev, po kateri bomo mladi tudi iz študentskega dela vplačevali prispevke v pokojninsko in invalidsko blagajno, v zameno pa bomo upravičeni do sorazmerne delovne dobe. Predvideva se, da bo zaradi narave nekaterih vrst dela (ki so namesto na število delovnih ur vezane na opravljeno delo in so zato plačana pavšalno), število delovnih ur, vračunanih v delovno dobo, vezano na minimalno urno postavko. Ta bo za občasno in začasno delo postavljena pri 4,5 EUR bruto, kar z 15,5% dajatvijo, ki bi jo dijaki in študenti vplačevali za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pomeni 3,8 EUR neto, delodajalci pa bodo ob tem plačali najmanj 5,4 EUR bruto bruto.
KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV
5
Dodatne omejitve pri dijakih in študentih niso predvidene, predvidevajo pa se omejitve na strani delodajalcev, ki so vezane na število redno zaposlenih za polni delovni čas. Teh omejitev naj ne bi bilo za delodajalce, ki zaposlujejo do 10 ljudi, saj so v to skupino vključena tudi mala in start-up podjetja, pri katerih je znanje mladih v izobraţevanju ključno. Prav tako omejitve ne bi veljale za interesna zdruţenja študentov in dijakov, javne zavode in humanitarne organizacije. Za ostala podjetja in organizacije je ŠOS predlagal naslednje omejitve:
Predvideva pa se tudi poostren nadzor ter sankcije ob kršenju nad opravljanjem občasnega in začasnega dela. S tem se bodo ukvarjali Inšpektorat za delo RS (IRSD), Davčna uprava RS (DURS) in Carinska uprava (CURS). Predvidene so denarne sankcije ob kršitvah, ob hujših kršitvah pa je predvidena tudi moţnost prepovedi opravljanja občasnega in začasnega dela, tako pri delodajalcih, kot pri dijakih in študentih. ŠOS in MDDSZEM tako ţelita urediti področje občasnega in začasnega dela dijakov in študentov tako, da bo pravno primerno (sedaj ga v zakonodaji jo predvideva le nekaj členov v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti). Obenem pa mora delo dijakov in študentov obdrţati socialno funkcijo ter izboljšati funkcijo povezovanja izobraţevanja in trga dela. Le na ta način bo občasno in začasno delo dijakov in študentov obstal kot pomemben institut sociale in zaposlovanja.
6
ČEBELN'AK—AKTUALNO
KAJ PRINAŠA NOVI ERASMUS+? Erasmus+ stopi v veljavo, v obdobju, ko je v EU skoraj šest milijonov mladih, brezposelnih. Če se ozremo na Španijo in Grčijo je deleţ brezposelnih mladih krepko čez 50 odstotkov. Istočasno pa se soočamo s problemom, ko imamo na voljo več kot dva milijona prostih delovnih mest, kjer pa tretjina delodajalcev s problemom pridobivanja ustrezno usposobljenega kadra. (Adisa Dizdarević) Novi program Erasmus+ bo s svojimi smernicami, spodbujanja mobilnosti med mladimi in spodbujanja mladih k pridobivanju ključnih kompetenc, znanja, spretnosti v tujini, skušal zmanjšati problem brezposelnosti v EU. Dodatni pogoji programa bodo dvignili nivo kakovosti in ustreznosti sistemov za izobraţevanje, usposabljanje in mlade v Evropi, saj bo podpora namenjena tudi strokovnemu razvoju izobraţevalnega osebja in mladinskih delavcev ter povezovanju področij izobraţevanja in dela. Pričakovanja programa so, da bi mobilnost študentov in vajencev, spodbudila tudi mobilnost delavcev med drţavami članicami, saj se poraja miselnost, da bi bili posamezniki, ki so bili v preteklosti zajeti v kakršnokoli obliko mobilnosti, pripravljeni tudi v prihodnje oditi v tujino na izobraţevanje ali delo. Proračun v višini 14,7 milijarde evrov upošteva predvidene stopnje inflacije. Načrtuje se dodelitev dodatnih sredstev za mobilnost v visokošolskem izobraţevanju in krepitev zmogljivosti, pri katerih bo odprta moţnost sodelovanja tudi za drţave, ki niso članice EU.
KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV
7
Evropska komisija pozitivno pozdravlja podporo, izraţeno s strani Sveta EU, novemu programu Erasmus +, programu EU za izobraţevanje, usposabljanje, mlade in šport. Proračun 7-letnega programa zajema 14,7 milijarde evrov, kar se je povišalo za 40 odstotkov. Po sprejemu predloga programa Erasmus + 19. novembra 2013 (IP/13/1110) je bil sam predlog programa z večino potrjen, 3. decembra 2013, pa je bila podpora izraţena tudi s strani Sveta EU. Erasmus + zdruţuje podporo EU na področju izobraţevanja, usposabljanja in mladine v enem samem programu, kar je bilo v preteklosti ločeno v sedmih posamičnih programih. Program Erasmus + pa za razliko predhodnih posamičnih programov prvič vključuje financiranje športa. To področje je zamišljeno na centralizirani ravni. Pribliţno 265 milijonov evrov bo v naslednjih sedmih letih namenjenih evropski razseţnosti dogovarjanja izidov tekem in uporabe nedovoljenih poţivil, nasilju in rasizmu. Program bo podprl tudi transnacionalne pobude in reševanje čezmejnih izzivov, ki vključujejo organizacije amaterskega športa, na primer s spodbujanjem dobrega upravljanja, socialne vključenosti, dvojnih poklicnih poti in telesne aktivnosti za vse. Evropska komisarka za izobraţevanje, kulturo, večjezičnost in mlade, Androulla Vassiliou je ţe ob sprejetju Erasmus + na ravni Evropskega parlamenta pozitivno pozdravila. Izrazila je tudi zadovoljstvo nad zagotovitvijo 40-odstotnega povečanje proračuna, v primerjavi s trenutnimi programi. To vsekakor odraţa zavezanost EU k izobraţevanju in usposabljanju. Erasmus+ bo poleg omenjenega prispeval tudi k boju proti brezposelnosti mladih, saj bo sam novi program nudil moţnosti pridobivanja izkušenj v tujini ter s tem izboljšanja ključnih kompetenc in spretnosti, ki vsekakor mladih lahko omogočijo laţji vstop na trg dela. Tudi na Zvezi ŠKIS nov program Erasmus + pozitivno pozdravljamo, saj bo podpiral strateška partnerstva, ki bodo lahko posameznikom, ki se bodo znašli na prehodu iz izobraţevanja v zaposlitev, v veliko pomoč, saj bo zagotavljal razvoj spretnosti in pridobitev novih znanj, ki jih le – ti potrebujejo, da bodo na trgu dela bolj zaposljivi in konkurenčni ostalim.
8
ČEBELN'AK—AKTUALNO
JAKA BASSANESE PONOVNO NA ČELU ZVEZE ŠKIS Svet študentskih organizacij lokalnih skupnosti je v soboto, 23. novembra, v Novem mestu na redni letni skupščini Zveze ŠKIS in Sveta ŠOLS izvolil novo vodstvo Zveze študentskih klubov Slovenije. Zvezo bo še naprej vodil dosedanji predsednik Jaka Bassanese iz Bleda, podprlo ga je namreč vseh 39 svetnikov iz lokalnih študentskih klubov. (Zveza ŠKIS) V soboto, 23. novembra, je v Novem mestu potekala redna letna skupščina Sveta študentskih organizacij lokalnih skupnosti in Zveze študentskih klubov Slovenije, kjer so svetniki lokalnih študentskih klubov izvolili novo vodstvo. Kot predsednik je bil tokrat ponovno izvoljen Jaka Bassanese, 25-letni študent magistrskega programa Ekonomske fakultete v Ljubljani. V Glavni odbor Zveze ŠKIS so bili poleg predsednika izvoljeni še Timotej Vitez (vodja Odbora za visoko šolstvo), Marko Ruperčič (vodja Odbora za socialo in zdravstvo), Adisa Dizdarević (vodja Mednarodnega odbora), Tim Nemeček (vodja Odbora za dijake), , Ingrid Molan (vodja Odbora za izobraţevanje), Ines Gabriel (predsednica Varnostnega sveta), Ilija Buzar (administrator), Marjan Štangelj (blagajnik) in Špela Oset (vodja Operativnega dela). Svet ŠOLS je izvolil tudi predstavnike posameznih regij, ki sestavljajo Varnostni svet Zveze ŠKIS. Varnostni svet bodo tako v naslednjem mandatu predstavljali Ţan Menart, Marjan Štangelj, Gregor Mlinar, Nejc Krašovec, Kristjan Ţehelj in Benjamin Bernard. Glavni cilji Zveze Škis v novem mandatu so vzpostavitev enotnega sistema beleţenja priznanih neformalnih izkušenj študentov, sodelovati in aktivno zastopati študente pri spremembi zakona o študentskem delu, ter ZviS poleg tega pa še naprej izvajati izobraţevanja za klubske aktiviste z ţeljo po bolj učinkovitem delovanju predstavnikov klubov celotne Slovenije. Po sprejetju sklepa za nakup novih prostorov pa se Zveza ŠKIS v naslednjih mesecih pripravlja na selitev na novo lokacijo saj so bili stari prostori občutno premajhni za organizacijo v kateri deluje več kot 40 aktivistov. V Glavni odbor Zveze ŠKIS sta bila izvoljena dva člana Kluba radovljiških študentov—Jaka Bassanese in Tim Nemeček. Čestitamo!
KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV
9
10
ČEBELN'AK—NOVOLETNA ZAOBLJUBA
NOVOLETNA ZAOBLJUBA: LETO 2014 BO MOBILNO! Letos imam posebno novoletno zaobljubo—tise običajne se me še vedno drţijo, več spanja, več branja, več gibanja, več smeha—ta pa je malo bolj nova. Leto 2014 naj bo mobilno. (Sabina Carli) Kup štipendij je razpisanih za najrazličnejše programe, zadnje čase se niti bolj naravoslovno ali tehnično usmerjeni ne morejo pritoţiti, da zanje manjka programov mobilnosti. Pravkar je na primer razpisana štipendija Likarjevega sklada za Tehnično univerzo München, spregledati pa ne velja tudi Splošne štipendijske sheme Indijskega sveta za kulturno sodelovanje ter Fulbright generacije 2014 in 2015. In zakaj bi se odpravili na študij v tujino? Ker v tujini razširiš svoja obzorja na prej nepredstavljive globalne razseţnosti, spoznaš nove kulture, nove prijatelje in predvsem do podrobnosti samega sebe, svoja prepričanja in vrednote. Ni ga boljšega načina, da se naučiš novega tujega jezika, si izboljšaš zaposlitvene moţnosti in obenem še potuješ.
KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV
11
Pred nekaj leti sem se udeleţila zaposlitvenega sejma, kjer nam je spregovorila mlada zaposlena ţenska o svojem zaposlitvenem zagovoru. Niso je vprašali, če je njeno povprečje dosegalo 9,5 in ne, če je prejela pohvalo za diplomsko delo. Ne pravim, da je to pravilo, a vprašali so jo tri stvari: Znaš tuje jezike? Si kdaj dlje časa bivala v tujini? Si opravila kakšno pripravništvo? In prav slednjih se v zadnjih dneh prav tako nikakor ne manjka. Po tvojih znanjih sprašujejo na primer International Elias Canetti Society, Associated Press Global News, predstavništvo Evropske komisije, European Centre for Modern Languages, Svetovna trgovinska organizacija, MSCI Inc.! Nanje se je potrebno prijaviti relativno zgodaj glede na odhod, kar nam seveda oteţi odločitev, po drugi strani pa imamo tako dovolj časa za pripravo na odhod v tujino in ureditev vseh potrebnih formalnosti. Da pa bi pridobili vsaj občutek, kako izgleda bivati v tujini in delovati v multikulturnem okolju, pa se velja posluţiti neštetih moţnosti, ki jih ponujajo mladinske izmenjave in usposabljanja, ki jih vsebuje tudi novi program Erasmus+, o katerem smo ţe pisali. Novost je predvsem zdruţitev najrazličnejših programov za mobilnost mladih in programov vseţivljenjskega učenja na enem skupnem imenovalcu, ta pa se deli v ključne ukrepe: Učna mobilnost, Sodelovanje za inovacije in dobre prakse, Reforma politik, Jean Monnet in Šport. Kljub spremembah med mladimi najbolj priljubljeni programi izmenjav, usposabljanj in Evropske prostovoljne sluţbe ostajajo, za globalne projekte prostovoljstva pa se velja ozreti tudi k organizaciji, ki je v Sloveniji na tem področju najmočnejša in je pred kratkim objavili nov, posodobljen seznam dolgoročnih prostovoljskih projektov na najrazličnejših koncih tega sveta. Izgovorov imamo, kadar se je treba odločiti, ogromno. Kaj če se izgubim, kaj če bom imel/-a domotoţje, kaj če mi bo dolgčas - so tukaj povsem odveč. S tistimi resnejšimi pa se je treba tudi nekoliko bolj resno spopasti. Ker velika večina drţav "zahoda" ni poceni, je tukaj rešitev odločitev za drţave v razvoju, ker letalske karte niso majhen zalogaj, se je treba zavedati, da je skok čez mejo lahko zelo majhen, pa se ţe znajdemo v povsem drugačnem okolju, k vsemu temu pa pripomorejo še zelo veliki deleţi sofinanciranja izmenjav s strani Evropske unije in različne štipendije (na voljo so tudi takšne za krajše študijske obiske v tujini), si pa je zanje potrebno vzeti več časa in volje. Naj vaše novoletne zaobljube preseţejo klišejsko hujšanje, prenehanje s kajenjem in dokončno odločitev, da letos pa čisto zares zaključite faks. Na steno pripnite zemljevid sveta, kupite si škatlico raznobarvnih risalnih ţebljičkov in začnite svojo pot okrog sveta. Naj bo 2014 mobilno vam ţeli Mednarodni odbor Zveze ŠKIS!
12
ČEBELN'AK—PRAZEN ŢELODEC
MIŠKE SESTAVINE: 2 jogurtova lončka moke, 2 jajci 1 pecilni prašek 1 vanilijev sladkor 3 ţlice sladkorja 1 jogurt malo soli POSTOPEK: Jajca in sladkor penasto zmešamo in dodamo vse ostale sestavine. Dobro zmešamo in pustimo testo stati 15 minut. Olje segrejemo in vanj z ţlico polagamo testo in zlato - rumeno ocvremo.
KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV
13
SARMICE SESTAVINE: 450 g mešanega mletega mesa 150 g prekajene slanine 2 glavi kislega zelja 1/2 kg naribanega kislega zelja 1 skodelica riţa 1 jajce 3 stroki česna 2 majhni čebuli 1 dcl kisle smetane 2 dcl suhega belega vina majaron sladka mleta rdeča paprika mleta kumina (prekajeno slanino razdelimo na polovico, ker jo potrebujemo v sarmah in v dodatku) POSTOPEK: Mleto meso in slanino na čebuli in olju malo prepraţimo, dodamo skodelico riţa, jajce, strok strtega česna, solimo, popramo, dodamo malo majarona in mlete paprike ter dobro premešamo. S tem napolnimo zeljnate liste in oblikujemo v sarme. Na olju in čebuli prepraţimo na koščke narezano slanino, dodamo 2 dcl suhega belega vina, 500 g oţetega kislega zelja, 2 stroka strtega česna, 2 ţlici mlete rdeče paprike, malo mlete kumine, malo soli. Zmešamo ter malce podušimo, dodamo 1 dcl kisle smetane ter premešamo. V glinast ali ognjavaren pekač razporedimo najprej plast dodatka, nanj naloţimo sarme, vmes pustimo prostor, ki ga zapolnimo z ostalim dodatkom. V pečici pribliţno 1 uro in pol na 175 počasi naprej dušimo.
14
ČEBELN'AK—HOROSKOP
Oven (21. marec – 20. april) V začetku leta ste polni energije in dobre volje. Ker ste na poslovnem področju uspešni, se vam povečujejo tudi ambicije. Pazite na to, pred kom kaj govorite in pazite v kakšnih krogih se gibljete. Zaradi slabe druţbe so mogoči tudi zapleti z zakonom ali vsaj manjše komplikacije. Ljubezensko področje je utirjeno. Ta čas je primeren za to, da utrdite obstoječo zvezo in uţivate v skupnem ţivljenju. Pazite na to, da boste ţiveli zdravo!
Bik ( 21. april – 21. maj) Za vas je ta čas primeren za študij in učenje ter pridobivanje novih znanj. Vaša zanimiva osebnost je v vzponu. Če nimate časa za učenje, se posvetite in rešite probleme v sluţbi in v druţini. Na ljubezenskem področje vas čaka izredno strastno obdobje. V odnosu s partnerjem, bo na dan prišlo veliko ljubosumja, ki bo posledica velike strasti. Še posebej pa lahko na področju ljubezni veliko doţivijo tisti, ki niso vezani. Pazite se prevelikega stresa in prehladov.
Dvojčka ( 22. maj- 22. junij) V prihajajočem obdobju se posvetite svoji profesionalni karieri. Mogoča so sluţbena potovanja, ki bodo prinesla uspeh. Na ljubezenskem področju ni pričakovati kakšne velike spremembe. Sicer ne boste imeli negativnih dogajanj, ampak tudi ne bo velike romantike. Na zdravstvenem področju bodite bolj previdni kot po navadi. Predvsem se čuvajte poškodb in infekcij.. Posvetite se telesnim aktivnostim in zdravi prehrani.
Rak ( 22. junij – 22. julij) Ta mesec boste uspešni na poslovnem področju in uspehi ne bodo izostali. Pokazale se bodo vaše sposobnosti, kar bo opazno tudi na materialnem področju. Tudi ljubezensko ţivljenje je intenzivno. Posebej pri mlajših so moţna strastna razmerja in zaljubljenost. Pazite na preveliko ljubosumnost. Če boste vztrajali v svoji ljubosumnosti, se lahko pojavijo določeni zapleti. Zdravje je spremenljivo.
Lev ( 23. julij – 23. avgust) Za leve bo januar zelo uspešen na poslovnem področju. Na ljubezenske področju si boste zaţeleli sprememb. Pri tem ni nujno, da boste ţeleli novega partnerja, le v sedanjem odnosu boste ţeleli osveţitev in več pestrosti. Naveličani ste monotonije. Zdravje bo stabilno pod pogojem, da boste več časa preţiveli na zraku v naravi.
Devica ( 24. avgust- 22. september) V začetku meseca lahko pričakujete določene probleme v sluţbi. V bistvu bo to nadaljevanje problemov, ki so se nabrali na koncu leta. Po desetem januarju se bodo stvari začele umirjati in bodo prešle v normalen tok. Pojavile se bodo zlobne govorice. Ne obremenjujte se s tem. Pazite pri prehrani in se drţite predpisane prehrane.
KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV
15
Tehtnica ( 23. september – 22. oktober) Na poslovnem področju ne pričakujte napredka. Preveč vas mika, da bi denar zapravljali za lepe, vendar nepomembne stvari. Kasneje vam bo ţal za potrošenim denarjem. Na ljubezenskem področju ni nič novega. Imate stabilno zvezo in ljubezen je močna. Tudi nevezane tehtnice ne bodo sklenile kakšnega trajnega ali resnega razmerja. Zdravi boste kot riba!
Škorpijon ( 23. oktober – 24. november) Januar je primeren za škorpijone, ki se ukvarjajo s komunikacijami. Posebej se bo v denarnici poznalo tistim, ki se ukvarjajo z mnoţičnimi komunikacijami. To je čas napredka in razvoja. Zelo dinamični boste tudi na ljubezenskem področju. Nakloni boste čustvenemu in strastnemu ţivljenju. Pazite se izlivom ljubosumja. Posvetite več časa športu, ker vam manjka kondicije.
Strelec ( 24. november – 23. december) Ta mesec je kot nalašč za vas. Poslovno boste uspešni. Ne bojte se kakšnih večjih neuspehov. Posebej uspešni ste lahko z nekim poslom s tujino. Ljubezen vam je zelo pomembna in jo obravnavate zelo resno. Če ste ţe dolgo v zvezi, ste začeli razmišljati tudi o poroki. Več časa morate posvetiti športu, ker ste preveč zanemarili telo.
Kozorog ( 23. december – 24. januar) Pred vami je kar uspešen mesec. Lahko pričakujete finančni napredek na poslovnem področju. Z malo truda lahko uspete. Pred velikimi odločitvami se posvetujte s prijateljem. Na ljubezenskem področju boste morali opustiti svoje tradicionalne navade. Pazite na zdravje,, ker ste preveč energije usmerili k ciljem, ki jih ţelite ustvariti..
Vodnar ( 24. januar – 22. februar) Posvetite se učenju, še posebej od ljudi, ki so bolj izkušeni od vas. Čeprav mislite, da vi veste največ, ne zanemarjajte pametnih nasvetov. Na ljubezenskem področju hočete dominirati nad partnerjem. Če ste poročeni ali samo v zvezi, ţelite kontrolirati obnašanje partnerja. Zdravje je zmerno normalno. Hodite prej spat in izogibajte se alkohola.
Ribi ( 22. februar – 19 marec) Na poslovnem področju je januar za vas mrtev mesec. Šlo bo po ustaljenih tirnicah, lahko pa pride še do zastojev. Na ljubezenskem področju pa vam sledijo zelo uspešni dnevi. Na dan bo prišla vaša čustvenost. Partner bo zelo zadovoljen z vami in bo poskušal vrniti z isto mero. Trenutno ima te probleme s prehladom,ki se bodo nadaljevali še kar nekaj časa.
16
ČEBELN'AK—REPORTAŢA
RAZUMEM VAS! 20. decembra se je zaključil medgeneracijski projekt, ki ga je Zveza študentskih klubov Slovenije organizirala ţe drugo leto, tokrat v sodelovanju s Klubom študentskih druţin Slovenije. V okviru kreativnih delavnic so mladi izdelovali novoletne okraske, 20. decembra pa so obiskali dva doma starejših občanov v Ljubljani, kjer so izdelke podarili starejšim in jim pripravili sproščeno druţenje. (Eva Omerza)
»Razumem vas!«, medgeneracijski projekt Zveza ŠKIS tokrat organizira ţe drugič, in sicer v sodelovanju s Klubom študentski druţin Slovenije, Domom starejših občanov Ljubljana Beţigrad ter Domom starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik, enota Kolezija. Projekt se je pričel v mesecu novembru, ko so mladi v okviru Zveze ŠKIS sodelovali na kreativnih delavnicah izdelovanja novoletnih okraskov, v decembru pa so se jim priključili še v Klubu študentskih druţin Slovenije. Jaka Bassanese, predsednik Zveze ŠKIS: »Zavedamo se, da sta medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost izjemno pomembna, zato smo lansko leto vzpostavili projekt Razumem vas!, ki v osnovi vključuje kar tri starostne skupine, in sicer otroke, mlade in starejše. Veseli nas, da pri projektu sodeluje vedno več mladih in da lahko starejšim tako popestrimo praznične dni ter jim polepšamo vsakdan.«
KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV
17
DAN BOJA PROTI AIDS-u Vsako leto 1. decembra obeleţujemo Svetovni dan boja proti aidsu, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) prvič razglasila ţe leta 1988. V Sloveniji je teţišče boja proti HIV/aidsu ţe nekaj let je usmerjeno predvsem k preventivi oziroma kombinirani preventivi, zmanjševanju tveganih vedenj ter zmanjševanju stigme in diskriminacije. Ključno je pravočasno odkrivanje okuţbe, ki omogoča uspešnejše zdravljenje in zmanjševanje širjenja bolezni. (Dorian Kordeţ) Za dan boja proti aidsu smo se odločili, da bomo, kot prejšnja leta, tudi letos ozaveščali mlade o nevarnosti aidsa. Obiskali smo Ekonomsko gimnazijo in srednjo šolo Radovljica, ter tam delili kondome, pentlje ter ostalo gradivo, ki opozarja na nevarnost te bolezni. Tako smo poskrbeli, za boljšo informiranost in preventivo. Projekt je bil uspešen, med drugim pa se dotika problematike, ki je v današnjem času malokrat omenjena.
18
ČEBELN'AK—REPORTAŢA
KROG PRIJATELJSTVA Na Bledu –vstavi datum- smo s Klubom Radovljiških študentov za Krog prijateljstva postavili stojnico, kjer smo delili kuhano vino, čaj in zaseko, obiskovalcem dogodka. Dogodek je bil dobro obiskan, obenem pa smo se lahko tudi predstavili širši mnoţici ljudi. Za stojnico in pomoč pri organizaciji se zahvaljujemo zavodu za pospeševanje turizma bled. (Dorian Kordeţ)
KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV
19
SKI OPENING
KRŠ je letos v sodelovanju z Zvezo ŠKIS in Collegiumom organiziral Knockout ski opening. V Francijo, Orcieres smo se odpravili v soboto 14.12. in smučali cel teden. Študentje, ki so se pridruţili tej zabavno-smučarski avanturi so bili zelo navdušeni še posebej z dnevni koncerti slovenskih izvajalcev (Big foot Mama, Pero Lovšin, Kingstoni, Rock Partyzani in še mnogo drugih) in pa s seveda z več kot 100 km fantastičnih smučarskih prog. Vreme kot pravijo je bilo res sijajno tako, da je to še bolj poţivilo študente k smučanju in sami zabavi. (Tim Nemeček)
20
ČEBELN'AK
PRVA ZAPOSLITEV—DAVEK NA GLOBALNO KRIZO Gospodarska kriza, ki nas je doletela v letu 2008, kot črn oblak še vedno ţdi nad Slovenijo in posledice čutijo vsi drţavljani. BDP pada, javnofinančni prihodki so manjši od javnofinančnih odhodkov, brezposelnost se veča. Pa se osredotočimo na slednje. Mlade nas v tem času (še vedno) skrbi, kje bomo našli zaposlitev. (Eva Omerza) Še posebej problematično je iskanje prve zaposlitve, saj razpisana delovna mesta večkrat zahtevajo delovne izkušnje, ki pa jih mladi v primeru iskanja prve zaposlitve nimamo. Ker se s teţavami pri iskanju zaposlitve srečamo ţe na prvem koraku, se znajdemo v začaranem krogu. Ker vedno več mladih dvomi o tem, da se bodo redno zaposlili, čedalje več mladih podaljšuje študij – bolje študent, kot pa brezposeln. S tem si na nek način v druţbi zagotovijo svoje mesto. Poleg tega pa je za študente ţivljenje v študentskih letih bolj ugodno: subvencioniran prevoz, subvencionirano bivanje, subvencionirana prehrana, študentsko delo. Tovrstne ugodnosti pa imajo tudi negativno plat – fiktivne študente. Po eni strani ti študenti izkoriščajo ugodnosti, ki naj bi sicer pripadale tistim, ki svoje študijske obveznosti izpolnjujejo, po drugi strani pa je stopnja brezposelnosti mladih zaradi tega niţja. Sami podatki, ki zadevajo brezposelnost mladih pa so zelo zaskrbljujoči. V letu 2012 je bilo najmanj brezposelnih mladih v Nemčiji (8,1 %), največ pa v Grčiji (53,9 %). V Sloveniji je bilo v letu 2012 17,7 % brezposelnih mladih. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo do 31. oktobra 2013 prijavljenih kar 15.665 iskalcev prve zaposlitve, kar predstavlja 15,3 % več kot lani v enakem obdobju. Prav tako se je v mesecu oktobru povečalo število brezposelnih med 15 in 29 letom, povečalo se je tudi število iskalcev prve zaposlitve. V mesecu oktobru 2013 je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje objavljenih 8.146 prostih delovnih mest, medtem ko je bilo registrirano brezposelnih 118.721, od tega 30.801 starih med 15 in 29 let (v prvi polovici leta 2008 je bilo v starostni skupini od 15 do 29 let registriranih nekaj več kot 18.000 brezposelnih). Ti podatki jasno kaţejo, da se število brezposelnih mladih in iskalcev prve zaposlitve vztrajno veča. V petih letih se je število registriranih brezposelnih mladih povečalo skoraj za 200 %. Poskusimo pomisliti, kako visoke številke bi bile, če bi upoštevali tiste, ki so na šole vpisani samo zato, da lahko opravljajo študentsko delo. Kje torej tiči teţava? Prvi problem se definitivno pojavi v neskladju med potrebami trga dela ter številom tistih, ki so zaključili svoje izobraţevanje. Povedano bolj enostavno, izobraţevalni sistem kot tak producira kader, ki ni zaposljiv oziroma je zaposljiv do določene mere, pri čemer prevladujejo predvsem druţboslovne vede. Rešitev je dokaj preprosta, vendar zaradi lobijev neizvedljiva: omejiti vpise tako, da bo to zadostovalo potrebam trga dela, mlade druţboslovce pa usposobiti, da pridobijo delovne izkušnje tudi v času študija v obliki obveznega pripravništva ali strokovnega usposabljanja. Četudi v Sloveniji poznamo pridobivanje delovnih izkušenj v okviru formalnega izobraţevanja, zgolj to ni dovolj. Verjetno je vsem jasno, da v kolikor usposabljanje traja 10 delovnih dni, praktikant od tega ne odnese veliko, hkrati pa večkrat predstavlja tudi breme za organizacijo, v kateri opravlja usposabljanje. Nato tukaj nastopi fotokopiranje in kuhanje kave, kar definitivno praktikanta ne naredi bolj zaposljivega.
KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV
21
Drugi problem, ki ga lahko izpostavim pa presega sistemsko raven. To je neformalno izobraţevanje in izkušnje pridobljene na polju neformalnega izobraţevanja. Danes imajo mladi nešteto moţnosti, da se lahko poleg študija udejstvujejo v različnih društvih, obiskujejo delavnice, se udeleţujejo mladinskih izmenjav in opravljajo prostovoljno delo. Mladi na tak način lahko pridobijo veliko znanj, ki jih v predavalnicah ne morejo. Pa čeprav je nekdo resnično aktiven na področju neformalnega izobraţevanja in ima veliko znanj, ki se ne veţejo le na njegov študij, mu to prav nič ne pomaga. Večinoma vsi delodajalci pri objavi prostega delovnega mesta na portalu Zavoda RS za zaposlovanje zahtevajo določene delovne izkušnje. Delovne izkušnje, ki so formalne. Zato mladi, ki smo aktivni v društvih in se zavestno odločimo pridobiti nova znanja in kompetence zunaj izobraţevalnega sistema, v prvem koraku preverjanja formalnih pogojev za pridobitev delovnega mesta izpademo. Na tej točki je odločilno priznavanje neformalnega izobraţevanja in neformalno pridobljenih izkušenj s strani delodajalca. Dimitrij Rupel je nekoč dejal: »Iz vaših ust v boţja ušesa«. Torej iz naših ust v ušesa delodajalca. Zgornji dve rešitvi problema brezposelnosti mladih sta samo kaplja v morje, saj ne smemo pozabiti, da drţava in Evropska unija sprejemata ukrepe za zmanjšanje brezposelnosti mladih, vendar pa bi bilo potrebno sam problem začeti reševati sistematično in premišljeno. Za enkrat je na nas mladih, da si zagotovimo svoje mesto v druţbi in poskusimo kar se da najbolje izkoristiti potencial, ki ga imamo. Navsezadnje »Na mladih svet stoji«!
(Foto: Thinkstock)
22
ČEBELN'AK
KAJ NA PODROČJU ŠTIPENDIJ PRINAŠA 1. JANUAR? S 1. januarjem 2014 se začne uporabljati novi Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1). Zakon bo veljal samo za tiste dijake in študente, ki boste na posameznem izobraţevalnem programu za štipendijo prvič zaprosili, oziroma jo pridobili, po 1. 1. 2014. Tisti študenti in polnoletni dijaki, ki ste štipendijo za posamezni izobraţevalni programi prejemali ţe pred 1. 1. 2014, jo do konca izobraţevalnega programa prejemate v skladu s »starim« Zakonom o štipendiranju (ZŠtip). (Janja Hren) Trenutno je v okviru novega štipendijskega zakona pomembna predvsem drţavna štipendija, saj lahko ţe z decembrom zanjo (po novih pogojih) zaprosite tisti, ki je do sedaj niste prejemali. Ponovno lahko za drţavno štipendijo zaprosite tudi mladoletni dijaki. Ker novi zakon prinaša mnogo sprememb in se ti najbrţ porajajo mnoga vprašanja, ti v nadaljevanju na nekatere izmed njih nudimo tudi odgovore.
Do kdaj moram zaprositi za drţavno štipendijo? Za drţavno štipendijo lahko zaprosiš kadarkoli tekom študijskega oziroma šolskega leta, vendar če ţeliš štipendijo prejeti tudi za januar, moraš vlogo oddati najkasneje do konca decembra. Štipendija se namreč vedno dodeljuje z naslednjim mesecem od oddaje vloge.
(Foto: Barbara Vehovar)
23
Kje in kako si uredim drţavno štipendijo? Študenti in polnoletni dijaki: izpolniti morate Vlogo za uveljavljanje drţavne štipendije za polnoletne dijake in študente in jo skupaj z zahtevanimi prilogami oddati na pristojni center za socialno delo osebno ali po pošti. Mladoletni dijaki: za mladoletne dijake vlogo za dodelitev drţavne štipendije vloţijo starši oziroma zakoniti zastopniki. Le-ti morajo izpolniti enotno Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Izpolniti je potrebno celoten obrazec s prilogo drţavna štipendija, k vlogi je potrebno priloţiti zadnje spričevalo ter potrdilo o vpisu. Vlogo se lahko na center za socialno delo odda pisno ali po pošti.
Kakšni so pogoji za pridobitev drţavne štipendije, če je do sedaj še nisem prejemal, vendar bom zaprosil zanjo v skladu z novim zakonom? Obstajajo splošni pogoji, ki veljajo za pridobitev katerekoli štipendije, poleg njih pa še posebni pogoji za pridobitev posamezne vrste štipendije. Splošni pogoji: štipendijo lahko po novem Zakonu o štipendiranju pridobite upravičenci, ki ste bili pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program niţjega poklicnega izobraţevanja, srednjega poklicnega izobraţevanja, srednjega tehniškega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraţevanja, za katerega uveljavljate pravico do štipendije ali upravičenci, ki ste pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraţevanja prve ali druge stopnje, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije, in v Republiki Sloveniji ali tujini niste: – v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, – vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu, – poslovodne osebe gospodarskih druţb ali direktorji zasebnih zavodov. Dodatni pogoj za pridobitev drţavne štipendije: do drţavne štipendije ste upravičeni tisti študenti, pri katerih povprečni mesečni dohodek na druţinskega člana, v preteklem koledarskem letu ni presegel 53% neto povprečne plače. Kateri dohodki in premoţenje se štejejo pri izračunu upravičenosti do drţavne štipendije, določa Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Sedaj ţe prejemam drţavno štipendijo po starem zakonu. Ali lahko zaprosim še za kakšno drugo štipendijo? Ko bodo razpisane kadrovske in deficitarne štipendije, oziroma štipendije Ad Futura, se lahko prijavite na razpis tudi za te, ne glede na to, ali prejemate drţavno štipendijo po starem ali jo boste po novem zakonu. Za pridobitev teh štipendij pa morate seveda izpolnjevati splošne in posebne pogoje za posamezno štipendijo.
24
ČEBELN'AK—TRENIRAJMO MOŢGANE
TRENIRAJMO MOŢGANE
KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV
25
26 29
ČEBELN'AK—PARTNERJI