Kot Linhart – to so sami poligloti,
cel svet je njihov dom na zvočni poti. Popevke znajo, klasiko in narodne balade, plesne poskočnice in odrske komade. Če »link« je zveza, »sin« pa greh,
so kakor angelčki, ki jih ne moti smeh, saj komur poje duša, dela art in ko zagode, je nebeški bard. •Milan Dekleva•
Spoštovani! Predstavlja se nov ansambel
doma v Radovljici, ki združuje glasbo in hudomušno besedo
... V imenu sta skrita Linhartovo mesto kulture in ustvarjalnost očeta slovenske posvetne dramatike A.T. Linharta, ki je zložil tudi dva samospeva. LINK.ART je tudi prispodoba za večsmernost ansambla, saj igramo skladbe od baroka do popevke in filmske glasbe. Poseben čar skupine je njena zvočna podoba, saj se presenetljivo ujemajo zvoki čembala, pojoče žage, harmonike, ukulele, violine, kontrabasa in še nekaterih inštrumentov. Ljube se nam avtorske priredbe domačih in tujih ljudskih pesmi, med igranje in vokal pa vpletamo kratke prizore iz obeh Linhartovih komedij 'Županova Micka' in 'Ta veseli dan ali Matiček se ženi' ter zafrkljive in duhovite 'Vaje v slogu' Raymonda Queneauja.
VENČEK AVSENIKOVIH • FRIDERIK IN VERONIKA • LA SAINE • O'CAROLAN'S DRAUGHT • LJUBICI • NE ČAKAJ NA MAJ • NE PRIŽIGAJ LUČI V TEMI • PESEM • SOMEWHERE OVER THE RAINBOW • ZEMLJA PLEŠE • ORION
Začenjamo s pesmijo z zelenega otoka, irsko skladbo iz 18.stoletja, v kateri se skladatelj O'Carolan's Draught poigra z besedno igro: avtorjev priimek
pomeni ne le sušo na polju, marveč tudi sušo v grlu. •
Slovenska historična dediščina veje iz suite Antona Kolarja 'Friderik in Veronika'. Del te suite, prirejen prav za naš sestav, se imenuje Friderikovi spomini na Veroniko, nesrečno, zahrbtno umorjeno plemkinjo z Desenic. •
Oba Linhartova samospeva 'Pesem' in 'Ljubici', prirejena po originalnem zapisu sta ljubezenska. Priredba pa je delo Link.arta. •
Za poprček poskrbita v besedi tudi Županova Micka in žlahtna gospa Šternfeldovka v razmerah Linhartovega in sodobnega časa. •
V krožnico sporeda smo vključili nekaj slovenskih zimzelenih popek kot so 'Orion' v priredbi M.Jarca, 'Ne čakaj na maj' iz istoimenskega filma in ' Zemlja pleše', obe v zanimivi priredbi Link.arta.
Plešejo pa tudi besede Raymonda Queneauja. •
V čast nam je, da je Slavko Avsenik ml. za naš sestav priredil tri pesmi svojega znamenitega očeta: 'Spomin', 'Cvetoče tulpe' in 'Večer na Robleku'. •
In ko se na Robleku znoči, se spet oglasi ljubezen v dialogu med Tončkom in baronico Rozalo iz Matička, ki nosi tudi sodobno podobo. •
Naš kitarist in violinist se v besedi podajata na tenak led preiskovanja, katera pesem je nastala prej: Privškova 'Ne prižigaj luči v temi' ali 'Wave' Toma Jobima. Pesmi sta skoraj enaki, rezultat pa je presenetljiv, saj je bil Jože Privšek podpisan pod svojo skladbo precej prej. •
Pesem Harolda Arlena 'Somewhere over the rainbow' – 'Nekje nad mavrico' je zimzelenka. Kar nekajkrat je s čustveno melodijo obkrožila svet s postanki na Broadwayu in drugih prizoriščih muzikalov, v filmih in zgoščenkah. Prva jo je pela v filmu legendarna Judy Garland.
Češnjevi cvetovi so že od nekdaj mamili poglede ljudi, pesniki pa so ob pogledu na prelest cvetov pisali nežne haikujei. Takšna je tudi prefinjena japonska ljudska Sakura 'Počasi vene pomlad razprtih snežno belih češenj cvetov.' •
'Pošast v Parizu' se sliši grozljivo kot bi ušla 'Fantomu iz opere'. Ampak ta
mala pošast (avtor) in v priredbi Link.arta ljubi žilo Pariza, reko Seno in ji tudi izpove, kaj vse jo priklepa nanjo. Avtor je Matthieu Chedid, La Seine pa je velika uspešnica Vanesse Paradis. •
Zaokroženi podobo predstave dopolnjuje še projekcija fotografij, povezana z njeno vsebino.
LINK.ART SESTAVLJAJO: Simona Vodopivec Franko vokal, harmonika, zvončki, mala tolkala
Irena Skumavec čembalo, ljudska flavta, spremljevalni vokal
Tomaž Pinter violina, viola, mandolina, pojoča žaga, perilnik
Zoran Kaličanin kitara, ukulele, spremljevalni vokal
Uroš Atanasovski kontrabas, spremljevalni vokal
Skupina akademsko izobraženih glasbenikov Link.Art prihaja iz različnih
glasbenih okolij. Delujejo v Radovljici, v Linhartovem mestu, kar so si vzeli za izhodišče svojega ustvarjanja, saj izvajajo dva samospeva, prvotno spisana od našega prvega slovenskega dramatika. Posebnost skupine je gotovo v pestri in zanimivi zvočni sliki. Od srednjeveškega in baročnega zvena, nas popeljejo do sodobnih popevk in filmske glasbe… V njihovi glasbeni predstavi potujejo skozi prostor in čas in različne glasbene stile. Pri sestavi glasbenega programa so k sodelovanju povabili slovenske umetnike, delujoče doma in v tujini. S svojimi deli ali priredbami so se na svoj izviren način skupini odzvali Anton Kolar, Matjaž Jarc, Igor Lunder in Slavko Avsenik ml.