Mladi za mlade: Nič o mladih brez mladih by Eva Omerza

Mladi za mlade: Nič o mladih brez mladih

Uvod

Avtorji: Adisa Dizdarević, Eva Omerza, Tibor Derganc Ostali sodelavci pri nastanku publikacije: Urška Simonišek

Slovar ključnih pojmov

1. Mladinsko delo skozi oči mladih

Grafično oblikovanje in prelom: Futuring, Robert Balkovec s.p.

Izdal in založil: Zveza ŠKIS, Ljubljana 2012 Prva izdaja, 300 natisnjenih izvodov Prevod dela: Youth to Youth: Nothing about the young people without the young people!

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 316.346.32-053.6 DIZDAREVIĆ, Adisa Mladi za mlade : nič o mladih brez mladih / [avtorji Adisa Dizdarević, Eva Omerza, Tibor Derganc]. - 1. izd. - Ljubljana : Zveza ŠKIS, 2012

1.1 Mladinsko organiziranje skozi debato

1.2 Javno nastopanje – Mladinsko delo

2. Zakaj je mladinsko delo pomembno?

2.1 Mladinski menedžment

2.2 Timsko delo

2.3 Mreženje

2.4 Soočanje s problemi

3. Motivacija mladih za mladinske akcije

3.1 Motivacija

3.2 Inovacija – inovativni PR

4. Mladi za mlade

4.1 Projektni inkubator

4.2 Evalvacija

ISBN 978-961-92683-5-3 1. Gl. stv. nasl. 2. Omerza, Eva 3. Derganc, Tibor 263787776

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. Vse pravice pridržane. Knjige ni dovoljeno razmnoževati na noben način, brez pisnega dovoljenja avtorjev.

Uvod

Slovar ključnih pojmov 1

V trenutni družbi in času, v katerem živimo, se mladi soočamo z velikimi težavami. Vlada, lokalne skupnosti in ostali segmenti družbe govorijo o mladih, vendar mladih ne vključuje v to diskusijo. Ko se mladi, ki delujejo v mladinskem sektorju, odpravijo na občine, da bi pridobili informacije, ki so vezane na mlade v lokalnem okolju, je na srečo tam zastopniški resor mladih, a kaj ko so zastopniki interesa mladih vedno zaposleni uslužbenci, ki po definiciji niso več mladi. Mladi se dandanes sprašujejo, kako si ostali vodilni sploh upajo govoriti o mladih, imeti javne govore, dajati intervjuje o mladih, če tega ne počnejo s pravim namenom in mladih ne vključujejo v debate, ki jih zadevajo. Projekt Mladi za mlade: Nič o mladih brez mladih je bila priložnost za mlade, da povedo kar želijo, da prenesejo teorijo v prakso in osvojijo nova znanja in veščine. Namen projekta je bil spodbuditi mlade k aktivnem sodelovanju na sklopu delavnic, ki vključujejo tematike, s katerimi se mladi srečujejo pri mladinskem delu, v procesu izobraževanja, v življenju, itd. Skozi delavnice so osvojili različna znanja, poskrbelo se je za prenos izkušenj, ustvarilo nove stike, oblikovalo nove tehnike, metode in modele. Poskrbeli smo, da smo na enem mestu ujeli mlade z različnimi problemi, s skupnimi značilnostmi in različnimi rešitvami. Skupina mladih iz različnih koncev Evrope se je odrazila kot dobra ekipa, znotraj katere je bilo posameznikom omogočeno učenje, pridobivanje in prenos znanja. Sam projekt prinaša izredno uporabne rezultate, ki jih projektna skupina mladih ne želi zadržati zase, temveč deliti s teboj, dragi bralec /-ka. V dobri veri, da je v današnjem času veliko mladih, ki se želijo srečati s samim projektom, so doseženi rezultati predstavljeni v tem priročniku.

PR mladinskih organizacij Odnosi z vsemi javnostmi, ki jih zanima delovanje mladinske organizacije. Delitev mnenj Deliti svoje ideje, poglede, misli z drugimi. Druženje Spoznavanje novih ljudi, navad, običajev.

Organiziranje Urejanje procesa delovanja organizacije. Promocija Dejavnost, cilj katere je ljudi seznaniti z delom in projekti mladinske organizacije.

Družbena odgovornost Biti odgovoren za svoja dejanja (pozitivna in negativna).

Čuječnost Zavedati se stvari okoli sebe.

Team building Graditi skupinske navade, zavest in odgovornost skozi formalne ali neformalne aktivnosti.

Povratna informacija Informacije o delu in delovanju, ki ti jih sporočijo drugi in ti koristijo pri izboljšavah.

Motivacijska teorija Teorija, ki obravnava motivacijo (kako motivirati, zakaj motivirati, koga motivirati).

Javni nastop Podajanje informacij občinstvu, ki ga sestavljajo vsaj 3 osebe.

Adisa Dizdarević

Prostovoljec Oseba, ki deluje v neki organizaciji pa za to ne pričakuje plačila in drugih koristi.

Projektni inkubator Prostor zbiranja številnih idej.

Samorefleksija Sposobnost podajanja ocen o sebi in predpogoj za spremembo mišljenja.

Projektni menedžment Upravljanje z idejami in njihova pretvorba v projekt.

Skrivnost motivacije Narediti nalogo brez odpora in se hkrati pri tem zabavati.

Načrtovanje Proces določanja in predvidevanja ciljev neke ideje, ki ji rečemo projekt.

Odprta vprašanja Vprašanje, odgovor na katerega ni le “da” ali “ne”, temveč od posameznikov zahteva argumentacijo in razpravo.

Učinkovitost Stvar narediti v redu s čim manjšimi stroški v čim krajšem času.

Jasen cilj Točno vedeti, kje je tvoje mesto, kaj si želiš in kako boš to dosegel..

Uspešnost Stvar narediti v redu.

Evalvacija Proces dajanja vrednosti neki stvari.

1. Mladinsko delo skozi oči mladih Mladinsko organiziranje skozi debato (Adisa Dizdarević) Javno nastopanje (Adisa Dizdarević)

1.1 Mladinsko organiziranje skozi debato Komunikacijske spretnosti nam omogočajo življenje z drugimi, saj so ključen pogoj pri sporazumevanju in vključevanju posameznika v skupino. Določene sposobnosti izražanja, ki jih posameznik razvije že v domačem okolju, pripomorejo k vrsti, globini in trajnosti odnosov, katere posameznik ustvari z drugimi znotraj okolja in izven njega. Jasno komuniciranje omogoča učinkovito reševanje problemov. Mnogokrat težave ostanejo nerešene, ker se o njih ne znamo pogovarjati, ne zmoremo odkritega pogovora ali pa si preprosto ne upamo. Namesto odkritega pogovora o nestrinjanju prihaja do nezadovoljstva ter neposrednih in zakasnelih očitkov.

Namen delavnice Pogosto prihaja do polemik, da se mladi, vključeni v mladinsko organiziranje, zavzemajo le za zabavo, zato je treba družbo, v kateri živimo, neprestano opozarjati, da smo mladi v realnosti družbeno angažirani in odgovorni. Mladi se dandanes trudimo za sooblikovanje družbe, a na žalost mnogokrat naletimo na gluha ušesa. Resnično mladinsko delo je izredno redko prepoznano, saj mladinski sektor v javnosti zastopajo tisti, ki mladih ne razumejo in sami ne spadajo več v kategorijo mladih (populacija od 16 do 30 let). Debata se je odvila po formatu debate britanskega parlamenta z namenom, da se mladi seznanijo s stališči in prepričanji drugih mladih, kot tudi ostalih akterjev v družbi, ki mladih ne slišijo.

Cilj delavnice Z debato smo želeli mladim iz različnih držav omogočiti argumentirano in organizirano izmenjavo mnenj različnih strani. Debata je ponudila alternativne poglede na mladinski sektor in delovanje le-tega. Udeleženci so se postavili v kožo ostalih akterjev družbe (npr. medijev, predstavnikov vlade, itd.) in izpostavili pomanjkljivosti, ki so mladim očitane z njihove strani. Prav tako pa so zagovarjali mladinski sektor in iskali argumente za svoja stališča in prepričanja, smotrnosti spodbujanja obstoja in razvoja mladinskega sektorja v družbi ter vključevanju le-tega v oblikovanje družbe. Cilj je bil udeležence spodbuditi, da se poglobijo v pomen svojega delovanja, prepoznajo pomanjkljivosti v njem, skozi pogovor poiščejo rešitve za odpravo napak v delovanju in hkrati poskrbijo za dvig kredibilnosti delovanja mladinskega sektorja.

Vsebina delavnice Teorijo, da so mladi odprti do drugačnih mnenj in pogledov, smo potrdili tekom debate. Po slogu debate v britanskem parlamentu so se določila pravila, ki so udeležence razdelila v štiri skupine, vsako izmed njih sta sestavljala dva govorca. Prvi dve skupini smo imenovali prva vlada in druga vlada, ki sta tvorili zagovorniško stran, torej tisto, ki se s trditvijo strinja in jo zagovarja. Drugi dve skupini pa smo imenovali prva opozicija in druga opozicija, in sta predstavljali nasprotujočo stran, ki je dani tezi »Ta hiša nam dovoljuje mladinsko organiziranje« nasprotovala. Specifičnost omenjenega formata je v tem, da sta na vsaki strani dve različni skupini, kjer je prva skupina zagovarjala mladinsko organiziranje, druga pa je temu nasprotovala. Pomembno je to, da je primorana druga vlada neprestano slediti liniji prve vlade, torej, zagovarjati ideje, ki jih je le-ta predstavila, hkrati pa je bila njena naloga vnesti v debato nov pogled na problem, ki ga rešujemo, torej razširitev debate. Namen razširitve je dvigniti raven ter vključiti morebiten nov aspekt. Druga vlada sodeluje s prvo, vendar si, kljub sodelovanju, vedno prizadeva na koncu zasesti boljše mesto. Enak postopek poteka tudi pri opoziciji, kjer je primorana druga opozicija zagovarjati ideje prve opozicije, a v debato prav tako vnesti nove argumente za negacijo dane trditve. Vsakemu govorcu je bilo dodeljenih 6 minut za predstavitev svojih idej, s tem, da smo začeli s prvim govorcem prve vlade. Za tem je sledil prvi govorec prve opozicije, nato drugi govorec druge vlade, debato pa je zaključil drugi govorec druge opozicije. Možnost zastavljanja vprašanj ni možna v prvi in zadnji minuti vsakega govora. Aktivnost govorcev med debato mora biti na izredno visoki stopnji, saj se od njih pričakuje, da v času nasprotnikovega govora le-tem postavijo čim več vprašanj, s tem poskrbijo za vnos svojih idej in pogledov v debato, hkrati pa nasprotniku pokažejo, da so aktivno udeleženi v debati in da jim je ta zanimiva. Potrebno se je zavedati, da lahko govorci vlade postavljajo vprašanja zgolj govorcem opozicije, kar pomeni, da prvi govorci vlade ne postavljajo vprašanj govorcem druge vlade. Prav tako veljajo enaka pravila za opozicijo. V primeru, da želi govorec nasprotne ekipe postaviti vprašanje, mora vstati in z dvigom roke nakazati namero ter izreči stavek: »Imam vprašanje«. Temu sledi odločitev govorca, ali bo vprašanje sprejel ali ne. V primeru da bo vprašanje sprejel, ima nasprotnik 15-20 sekund časa postaviti vprašanje in potem tudi pridobiti krajši odgovor od govorca, ki mu je vprašanje namenjeno. Govorec z odgovorom pokaže, da ima nadzor nad debatnim dogajanjem. Na govorečega naj bi se naslovilo eno do dve vprašanji na posamezen govor.

2. vlada

1. vlada

predsedujoči

1.2 Javno nastopanje – Mladinsko delo debaterji

2. opozicija

1. opozicija

Po končanih govorih so udeleženci prišli do zaključka, da ni države na svetu, ki bi bila brez mladinskega sektorja. Mladi smo izredno pomemben del družbe. Mladi se zavedamo, da ostali akterji družbe niso proti našemu obstoju, vidno pa je, da so proti mladinskim organizacijam in mladinskem organiziranju. Jasno nam je, da se širša javnost zavzema za zastopanje mladih na občinah preko različnih resorjev, ki delujejo za mlade, a zaznavamo težave v sami skupini, ki nas zastopa, saj so to v velikih primerih ljudje, ki sami po definiciji niso več mladi. Zastopanje interesa mladih na občinah izvajajo zaposleni, ki jim to delo predstavlja vir mesečnega zaslužka, ni pa rečeno, da jim prinaša tudi osebno zadovoljstvo pri borbi za dobrobit mladih zdaj in v prihodnosti. Mladi zaznavamo, da so ostali deležniki družbe zagovorniki tega, da se zastopanje mladih izvaja s strani javnih inštitucij, saj menijo, da se na tak način lahko izvaja tudi nadzor nad racionalno porabo financ namenjenih za zastopanje interesa mladih. Przemysław: »Osebno sem zgrožen, da moram ljudem okoli sebe, ki niso del mladinskega sektorja, sploh pojasnjevati, zakaj je mladinsko organiziranje tako zelo pomembno. Želel bi izpostaviti tri ključne stvari: Mladi so del družbe v vsaki državi. Mladi so enakovredni državljani, kot vsi ostali. Omejevanje mladinskega organiziranja je omejevanje demokracije. Če so nekatera ušesa gluha za mlade, ki so del družbe, v kateri živijo, bo ta segment družbi za vedno neznan.« Catalina: »Naj začnem pri besedi mladi. Mladi so prihodnost. Vsi se strinjamo in si želimo boljše prihodnosti. Mladi, ne gre za revolucijo, temveč za evolucijo! Formalna in ne-formalna izobrazba skupaj predstavljata zaključeno celoto izobrazbe. Tako kot so si zaključeno celoto izobrazbe zaslužili tisti, ki so segment mladih že prerasli, si to prav tako zaslužimo mladi danes in mladi za nami. In kje smo sedaj, si ne zaslužimo nekaj boljšega? Kaj mladi res nismo pomembni? Ozrimo se nazaj, poskusimo ustvarjati, spregovorimo glasno in naj bo naš glas sprejet v družbi in poslušan. Neformalna izobrazba nam pomaga izoblikovati osebnost. Neformalna izobrazba brez nas in naših idej izgubi pomen.«

Mladinski segment se tekom svojega delovanja zaradi različnih opazk javnosti neprestano srečuje s situacijami, ko je potrebno zapustiti varno zavetje skupine in se javno izpostaviti. Pa naj gre za predstavljanje najuspešnejšega projekta organizacije nekemu poslovnemu partnerju, za intervju pred kamerami, zastopanje pravic mladih pred širšo javnostjo ali pa javno podajanje nalog znotraj organizacije. Javno izpostavljanje posameznika lahko zaradi treme ali strahu marsikdaj preraste vsebino govora oz. predstavitve ter se konča kot polomija. Javno nastopanje terja izredno visoko stopnjo poznavanja samega sebe, svojega delovanja, nadzor nad zavednim in nezavednim odzivom lastnega telesa. Glas mladih je zaradi teže strahu in treme pred javnim nastopanjem mnogokrat zatrt.

Namen delavnice Mladi smo izpostavljeni pritisku ne le v mnogih sferah osebnega življenja, temveč tudi v okviru mladinskega organiziranja, še posebej pri zastopanju svojih stališč v javnosti in v okviru javnega nastopanja, saj zanj nismo usposobljeni in nimamo izkušenj na tem področju. Udeležence smo povprašali o njihovih pričakovanjih na področju mladinskega dela, saj smo jim želeli za temo predlagati podajanje sporočila, ki jim je pomembno in ga želijo deliti z drugimi, ta pa izhaja tudi iz njihovih osebnih vrednot in motivacije.

Cilj delavnice Udeležencem smo želeli pokazati, kako pomembno vlogo igra pripovedovanje in zgradba zgodbe pri podajanju vizije. S primeri javnih govorov znanih govorcev smo prikazali stopnje sestave učinkovitega govora in udeležence spodbudili k refleksiji o načinu podajanja tematik, ki so povezane z mladinskim delom. Udeležence smo razdelili v manjše skupine in jim znotraj le-teh dali možnost, da si sami ustvarijo varno okolje za deljenje idej. V ustreznem časovnem intervalu smo jim omogočili, da pripravijo svoje sporočilo, zgodbo za druge in se izpostavijo z njim pred celotno skupino, s katero se lahko poistovetijo. Sporočila udeležencev smo posneli in kasneje s skupino pregledali in prepoznali, kje so pomanjkljivosti v sami zgradbi in samem kretanju in uporabi glasu ter kaj lahko služi kot primer učinkovitega govora.

Vsebina delavnice V dobro vzpostavitve varnega okolja smo skupaj z udeleženci najprej določili neka osnovna pravila obnašanja. S tem dosežemo red, stabilnost, občutek varnosti in se izognemo konfliktom znotraj skupine. Naši udeleženci so bili iz različnih držav, z različnimi pogledi na svet, zato je bilo to še toliko bolj pomembno. V mladinskem organiziranju nas mnogokrat ovirajo že vnaprej postavljena pravila, kar mladim krči maneverski prostor za nove ideje in svobodo razmišljanja. Mladim je potrebno omogočiti, da si pravila v svojem delovanju postavijo sami, saj jih le na tak način spoštujejo. Obstoj pravil zvišuje pripadnost k sami skupini. Mladim je sprejemanje njihovih pogledov in stališč v javnosti izredno pomembno, zato smo pri delavnici javnega nastopanja izoblikovali dve ključni pravili. Mladih govorcev se nikoli ne obsoja in da so povratne informacije o samem nastopu ne le zaželene, temveč pričakovane, vendar morajo biti podane po principu feedbacka. Sam proces javnega nastopanja je sestavljen iz treh korakov: refleksije, povezave in inspiracije. Udeležencem smo pojasnili, da je potrebno vedno izhajati iz samega sebe kot posameznika, iz svoje motivacije, osebne zgodbe in osebnega sporočila, ki ga želi posameznik deliti s svetom. Ker je mladim pokrivanje mladinskega segmenta izrednega pomena, smo jih opozorili, da je potrebno ta del predstavljati na zanimiv in privlačen način, saj bodo zato s poslušalci, ki njihovem govoru sledijo, imeli možnost vzpostaviti neko povezavo, ki ponavadi temelji na poistovetenju. Ko pride do vzpostavitve povezave, imajo poslušalci razlog, da pripovedovalcu sledijo. Da bi pripovedovalec ohranil poslušalce, jih mora med pripovedovanjem navdušiti s svojo idejo ali mislijo. Sama delavnica se je pričela tako, da smo udeležence vprašali, kako pomemben se jim zdi pojem refleksije. Seznanili smo jih z dejstvom, da ljudje zelo radi obiskujejo delavnice javnega nastopanja. Tam se naučijo kako stati in kaj poudariti s tonom in hitrostjo, premalo pa se posvečajo sporočilu, vsebini in temu, kako vplivati na ljudi s svojim sporočilom. Udeležence smo opomnili, da so lahko zelo dobro napisani govori neke vrste manipulacija poslušalca. V današnjih časih, ko je ritem življenja hitrejši, je potrebno v kratkem času podati maksimalno količino informacij na poslušalcu najbolj privlačen način. V primeru, da je vsebina govora, ki ga delimo z javnostjo, konstruirana tako, da je sama vsebina v skladu z našimi vrednotami in v dobro poslušalca, ne govorimo o manipulaciji poslušalca. S sproščujočo glasbo brez besedil smo pričarali sproščeno vzdušje. Po prostoru, kjer se je delavnica izvajala, smo izobesili nekaj ključnih vprašanj kot smernice za lažje poglobljeno razmišljanje o sporočilu, o sebi.

Vprašanja, ki so bila izobešena po prostoru, so: • • • • • • •

Zakaj ste odločili vključiti se v mladinsko delo? Ste tekom aktivne participacije v mladinskem organiziranju imeli kakšnega vzornika? Kako se počutite po uspešno izpeljanem projektu? Kakšno je sporočilo, ki ga želite deliti s svetom? Kaj je tisti cilj, ki ga želite doseči? Kako bi ljudem odgovorili na vprašanje, zakaj je vam mladinsko delo pomembno? Na kaj ste najbolj ponosni?

Samo-refleksija je zajemala dolžino dveh sproščujočih pesmi. Po tem, ko so si v mislih izoblikovali glavno idejo o svoji motivaciji, željah glede mladinskega organiziranja, so svoje misli v obliki zgodbe zapisali na papir. Po samo-refleksiji smo jih razdelili v skupine po tri udeležence, ki so med seboj delili svoje zgodbe, ustvarili interakcijo med osebnimi zgodbami in člani skupin ter tako vzbudili interes. V tem času pa se je vsakega posameznika posebej povabilo v drug prostor, da se je posnelo zgodbe, ki so jih mladi posamnično delili pred kamero. Ko so si mladi predali sporočila v manjših skupinah, se jih je povabilo nazaj v prostor, da so si vsi skupaj ogledali posnetke s sporočili in posameznim govorcem podali povratne informacije, nasvete, pohvale.

Kakšna sporočila imajo mladi za vas? Ines: » Za mladinsko delo sem se odločila, ker sem na tak način našla pot, da okrepim svoje sposobnosti in jih usmerim v nekaj, v kar verjamem. V mladinskem delu nisem nikoli sama. Všeč mi je, da sem si s svojo skupino tako blizu, da imamo skupna prepričanja in da se skupaj borimo za tisto, v kar verjamemo in za čimer stojimo. Ko ljudje prepoznajo moje delo, ko me pohvalijo sem zelo vesela in ponosna. To da ljudje okrog mene vidijo, da delam dobro za širšo družbo, mi daje zagon in energijo, da vztrajam.« Coskun: » Delo, ki ga opravljam, bom opravljal kar se da dolgo. En sam nasmeh drugih je dovolj, da sem ponosen nase in na svoje delo.« Helder: »Hmm, kako se je vse skupaj začelo? Mladinsko delo, sprašujem se, če sem se jaz odločil za delo z mladimi ali se je delo z mladimi odločilo zame. Tako kot veliko stvari v življenju, ki se zgolj pripetijo, se je to v mladinskem delu zgodilo tudi 13

z menoj. Lepega dne sem se zgolj zavedal, da sem del mladinskega organiziranja.« Przemysław: »Zdaj. Tukaj. Skupaj. Dovolite si verjeti.«

2. Zakaj je mladinsko delo pomembno? Mladinski menedžment (Adisa Dizdarević) Timsko delo (Tibor Derganc) Mreženje (Tibor Derganc) Soočanje s problemi (Adisa Dizdarević)

2.1 Mladinski menedžment V mladinski sferi, v mladinskih organizacijah je mladinski menedžment ključnega pomena, saj se mladi srečujemo s skupinskim izvajanjem projektov, ki se organizirajo v domeni organizacije, v kateri aktivno delujemo. Nekateri so za delo v mladinskih organizacijah plačani, drugi pa to delo opravljajo prostovoljno. Mladinski menedžment zajema projektni menedžment ter prostovoljski menedžment. Vsaka organizacija potrebuje za nemoteno delovanje izkušeno ekipo in dobro razvit menedžment organizacije.

Namen delavnice Mladinski menedžment kot ključno vodilo v vsaki mladinski organizaciji, za nemoteno delovanje terja določena znanja, sposobnosti in izkušnje. Udeležence smo vprašali, kako pogosto se srečujejo z mladinskim menedžmentom, kako poznan jim je ta pojem in kako razvit je mladinski menedžment v njihovi organizaciji. Želeli smo ugotoviti, kako si pojem menedžmenta sploh razlagajo, kakšno namembnost mu dajejo in na kakšen način so sami v mladinski menedžment vključeni. Od udeležencev smo želeli pridobiti primere organizacijskih struktur in oblikovati različne definicije, ki so del mladinskega menedžmenta.

Cilj delavnice Udeležencem smo prikazali primer dobro strukturirane mladinske organizacije in jih seznanili z akterji, ki so potrebni v mladinski organizaciji. Pozvali smo jih k izoblikovanju profila dobrega prostovoljca in slabega prostovoljca ter jim predstavili profile, ki so vključeni in odraženi v različnih delokrogih. Z udeleženci smo izoblikovali definicijo pojma projekt in jim predstavili projektni in prostovoljski menedžment. V obeh sklopih smo podali primere iz svojih organizacij in spoznali različne projektne tehnike in metode.

Vsebina delavnice Vsaka dobro stukturirana organizacija sestoji iz vodje, skupine mladih članov, koordinatorja, mentorja in prostovoljcev. Po mnenju udeležencev je vodja tista oseba, ki skupino različnih akterjev vodi z jasnimi navodili, k določenemu cilju, v določenem času in lokaciji ter neprestano skrbi za dobro »ozračje« v organizaciji. Skupina mla16

dih članov z različnimi profili in različnimi interesi je združena v organizacijsko ekipo, ki gre naproti k podobnemu oz. istemu cilju. Za dobro izpeljane naloge te ekipe poskrbi koordinator, ki je voden s strani vodje. Njegova naloga je preverjati doslednost skupine mladih, pomagati mladim odpravljati ovire, na katere tekom delovanja naletijo. Mladi lažje sledijo koordinatorjevim navodilom ob podpori mentorja, ki mladim nudi podporo na različnih ravneh (osebni, učni, strokovni ravni). Mladinske organizacije so različno finančno podprte, nekatere bolj, druge manj. Nekatere za opravljeno delo namenijo honorar. Ker pa so nekatere mladinske organizacije na robu obstoja in nimajo rednih finančnih prilivov, člani teh organizacij svoje delo opravljajo večinoma prostovoljno. Prostovoljci so posamezniki, ki se v svojem delovanju različno odražajo. Projektna skupina mladih se je že preizkusila v vlogi prostovoljca tekom svojega delovanja, zato so lahko izoblikovali profil dobrega in slabega prostovoljca. Ta naj bi svoje delo opravljal z zadovoljstvom, bil pri delu pozoren in iniciativen. Od dobrega prostovoljca se pričakuje visoka mera tolerance in odprtega uma, da je proaktiven in odgovoren, fleksibilen, sposoben hitrega odzivanja med različnimi zadolžitvami, motiviran, zrel za delo, ki si ga izbere oz. mu je zadano. Obnašanje prostovoljca v organizaciji mora biti primerno, priporočljivo je, da profil osebe ustreza profilu organizacije. Ni pa nujno, saj se različne sposobnosti, znanja, veščine, ki naj bi jih dober prostovoljec imel, da naučiti in pridobiti. Izrednega pomena je tudi to, da je prostovoljec resen, spoštljiv, organiziran, da se zaveda svojega položaja v organizaciji in da je zainteresiran za delovanje. Prostovoljec naj ne bi bil nekomunikativen, pasiven, pesimističen, obsojajoč, destruktivni kritik, neodgovoren, žaljiv, obrekljiv, nespoštljiv, len in konflikten. Po spoznanju različnih akterjev, ki so vpeti v mladinsko delo smo udeležence vprašali o njihovem delu, ki je vezano na različne projekte in sam pojem projekt pojasnili. »Projekt je pot, ki vodi k reševanju določenih problemov. Je nekaj, česar izvedba v okolju je potrebna, saj poveže skupino ljudi in dokaže njihov obstoj. Projekt je dokaz osebnostnega razvoja, ki vključuje različne aktivnosti. Je organiziran, strukturiran proces, ki zadovolji družbene potrebe. Je pot za učenje novih stvari, za pridobivanje različnih sposobnosti in pridobivanje različnih pogledov na različne situacije. Projekt je pot, ki ti omogoči doseči dolgoročno zastavljen cilj.« Po obrazložitvi samega pojma projekta smo se sprehodili skozi zgodbo projekta malo drugače. Ponazorili smo štiri letne čase, kjer so za vsak letni čas pomembne tri aktivnosti. Vse se prične v zimskem času, ko se rojevajo različne želje. Ko se neka 17

želja vzbudi, si jo je potrebno predstavljati. Vprašamo se, če je ta želja izvedljiva, realna. V željo je potrebno verjeti in se o njej pogovarjati s prijatelji, sorodniki in sodelavci. Komunikacija o ideji oz. želji se odvija v zgodnji fazi pomladi. Izvedba vsake ideje zahteva podporo, ki si jo posameznik zagotovi tako, da prepričljivo pripravi ostale okrog sebe, da verjamejo vanjo in vidijo njeno realizacijo. V naslednji fazi raziščemo teoretično področje, povezano s to idejo. Da je ta mogoča, si mora posameznik zagotoviti finance, materialna sredstva in projektno ekipo, ki je ključna v tem procesu. Projektna skupina je v organizacijah sestavljena iz različnih profilov ljudi.

»Zaključevalec dokonča posamezne faze projekta, ko tega drugi niso več zmožni«. Ob zagotovitvi navedenega si je potrebno izdelati načrt ter se na prehodu iz pomladi v poletje odločiti, na kakšen način se bo nadaljevalo realizacijo ideje. Potrebno je ovrednotiti delo, ki smo ga opravili do trenutka odločanja, pretekle aktivnosti in ob prepoznanju morebitnih napak te tudi odpraviti. Nato nastopi čas za izvedbo t.i. čas akcije. Po izvedbi projekta preidemo v jesen, kjer požanjemo sadove svojega dela. Kot zadnja aktivnost v zgodbi projektnega menedžmenta nastopita počitek in praznovanje.

Mladi so v sklopu delavnice predstavili naslednje: »Komunikator je tisti, ki ima dostop do vseh informacij in hkrati skrbi za njihov prenos. Komunikator je oseba, ki je komunikativna in ki nima strahu pred pristopanjem k drugim akterjem«. »Koodrinator« je tisti, ki daje navodila in se dobro razume z vsemi profili, ki so v delokrogu«. »Ukazovalec je lahko tudi koordinator, če so potrebni strogi prijemi pri projektni skupini«. »Ekspert je tisti, ki ima znanje na specifičnem področju, ima drugačen način razmišljanja od ostalih, vendar večinoma lahko pozitivno pripomore k reševanju morebitnih težav, saj je zaradi usmeritve v specifično področje bolj objektiven«. »Inovator oz. ustvarjalec je profil posameznika, ki je po opisu zelo blizu profilu eksperta«. »Sodelavci so tisti, ki so vajeni delati v skupinah. V projektni skupini odražajo pozitivno ali negativno stran. Pozitivno, če so dobro povezani med seboj in zaradi pozitivne interakcije ustvarjajo dobro atmosfero v projektni skupini. Negativno stran pa lahko prinesejo, če se med seboj ne razumejo, saj v konfliktnem primeru lahko uničijo pozitivno vzdušje projekta«. »Operater je tisti, ki je neprestano v delovanju in podobno kot koordinator, sodeluje z različnimi profili, pri različnih nalogah«. »Evalvator je tisti, ki neprestano vrednoti vsako posamezno aktivnost projekta in išče različne poti izvedbe aktivnosti. Je objektiven in prizemljen. Podaja kritiko in hkrati nudi rešitev«. 18

2.2 Timsko delo

Mladi velikokrat govorimo o skupinskem delu, ter o tem, kako zelo pomembno je le -to za naše delovanje. Vendar kaj kmalu se v praksi vsa teorija pozabi, skupinski duh izgine in nihče se več ne posveča tej temi. Zato je pomembno, da razumemo timsko delo in pristope, ki nam omogočajo izboljšati sodelovanje in delovanje ter s tem dosegati boljše rezultate. Dandanes je timsko delo ključ do uspešnega delovanja. Za vzpostavitev dobrega skupinskega vzdušja pa je potrebno delovati premišljeno in upoštevati različne dejavnike, ki na to vplivajo. Jasno je, da lahko dobra skupina naredi veliko več kot vsak posameznik sam. Vendar pa je treba pri tem upoštevati tudi, da je včasih za dobro delovanje skupine potrebno veliko truda. Tu se je potrebno zanašati na team building, ki nam to tudi omogoča.

Namen delavnice Mlade je potrebno seznaniti z vsebinami timskega dela in razširiti koncepte dobrih praks med različnimi mladinskimi organizacijami. Tako je glavna težnja, da mladi prikažejo svoje delovanje, delovanje v svojih organizacijah, ter načine spopadanja z različnimi težavami, ki se pri tem pojavljajo. Ker se organizacije po številu ljudi in osebnostih razlikujejo, je potrebno postopati od primera do primera. Na začetku je tako ključno, da se razjasni temeljna teorija, za tem pa se konkretne praktične primere projecira na teorijo. Tako se omogoči vpogled na dogajanje iz drugega zornega kota, kar omogoči zaznavanje problemov in tudi nastavljanje vzvodov za iskanje rešitev. Ključno pri tem je tudi oblikovanje dobrega timskega duha s pomočjo team buildinga.

Cilj delavnice Bistveno je, da na koncu delavnice najdemo nove rešitve in predloge, ki bodo udeležencem pomagale pri nadaljnjem delu v njihovih organizacijah. Merljiv cilj je torej, da se tekom delavnice izdela nekaj modelov oziroma načinov team buildinga, saj je pomembno, da je skupina, v kateri delujejo, čvrsta in enotna. Pomembno je tudi, da naučeno obravnavajo kot ponavljajoč se proces in ne le kot enkratno izkušnjo.

Vsebina delavnice V začetku smo mladim omogočili diskusijo o tem, kaj timsko delo sploh je. Na poster so napisali svoja mnenja, o katerih smo kasneje diskutirali, da smo izoblikovali čim bolj točen pojem timskega dela. Zatem smo jim predstavili nekaj teoretičnih razlag timskega dela. Priporočljivo je, da vsebujejo vsaj nekaj izmed naslednjih elementov: •

•

Opredelitev aktivnih članov, ki so temelj skupinskega dela. Pri tem izpostavimo tudi njihove pozitivne lastnosti. Razumeti morajo organizacijsko vizijo in verjeti vanjo, biti morajo ponosni, da lahko delajo za svojo organizacijo ter razumeti in spoštovati ostale člane. Prikaže se nekaj načinov za vzpostavitev homogene skupine, kot so redna neformalna srečanja, delovni dnevi in vikendi ipd. Na koncu se doda še primere udeležencev in se po potrebi o tem diskutira. Prikaže in razloži se različne tipe članov skupine. Udeleženci so predstavili naslednje: idejni vodja je tisti, pri katerem se porajajo nove ideje o projektih. Evalvator je podkovan z znanjem in izkušnjam. Mediator je nekdo, ki odigra vlogo tretje osebe. Največkrat pride njegova vloga do izraza v primeru konflikta. Spodbujevalec nam nudi konstantno spodbudo pri doseganju naših ciljev. Vključimo lahko še druge vloge. V praksi se ponavadi izkaže, da ima ena oseba v organizaciji več različnih vlog hkrati.

Udeležence smo nato razdelili v skupine po tri, ki so izdelali logotip skupine, zgolj iz osebnih predmetov, ki so jih imeli pri sebi. Tako tudi pripomoremo k temu, da se udeleženci še bolje spoznajo. Zato morajo udeleženci narediti model oziroma najboljši način teambuildinga. Udeleženci so se strinjali, da gre za proces, ki se mora izvajati ves čas. Najprej je potrebno spoznati vsakega posameznika in se z njim pogovarjati, saj je od tega odvisen tudi način teambuildinga. Če želimo, da se bodo mladi skupaj spopadali z izzivi, jim moramo najprej omogočiti skupna druženja, kjer se spoznajo tudi med seboj. Pomembno je, da se zavedajo, kako zelo pomemben del organizacije so. To se v veliki meri doseže s poslušanjem in na ta način tudi z izkazovanjem spoštovanja ter delegiranjem odgovornosti. Prav tako je potrebno prisluhniti in upoštevati vse ideje, ki so podane in jih kombinirati ter prilagajati skupnemu cilji. Na koncu ostane še nekaj, na kar velikokrat pozabimo. In sicer na podajanje povratnih informacij na konstruktiven način. To omogoči prilagajanje skupini, s tem pa tudi iskanje novih načinov skupnega spopadanja z izzivi na poti proti cilju.

2.3 Mreženje Velikokrat je težko zastaviti mejo med networkingom oz. mreženjem in zgolj pogovorom ali druženjem. Pri mreženju je pomembno, da imamo korist tako mi, kot tudi sogovornik. Torej pomagati drugim in vzajemno pričakovati pomoč z njihove strani, tako da pravzaprav oglašujemo drugo osebo in obratno. Zato je potrebno imeti prej jasno zastavljene cilje o tem, kaj sploh želimo doseči in kako nam lahko pri tem drugi pomagajo. Skozi proces mreženja gradimo nek odnos in določeno mero zaupanja. Udeleženci projekta so se strinjali, da ljudje prevečkrat posplošujejo mreženje, ga smatrajo kot samoumevnega in se mu zato premalokrat resnično posvečajo.

Namen delavnice Predstavljeni so bili različni problemi, s katerimi se udeleženci soočajo v svojih organizacijah in tudi načini reševanja le-teh. Želja je bila spodbuditi konstruktivno debato, ki bi udeležence spodbudila k poglobljenem razmišljanju in podajanju predlogov za rešitev specifičnih problemov. Tako so udeleženci lahko spoznali, da se tudi ostali mladi po Evropi soočajo s podobnimi problemi in večkrat naletijo na iste ovire. Namen je bil udeležence pripeljati do spoznanja, da smo vsi mladi in imamo podobne cilje. Na poti do uresničitve le-teh pa si lahko med seboj pomagajo.

viti probleme, s katerimi se na organizaciji najbolj pogosto srečujejo in tudi načine reševanja le teh, ki so se jih že poslužili ali vsaj razmišljali o njih. Najbolj pogosti problemi, ki so jih udeleženci izpostavili so bili naslednji: • • • •

Za tem so list papirja s problemi in načini reševanja podali naslednji skupini. Tako je vsaka skupina dobila list predhodnje skupine, da se je lahko postavila v nevtralno vlogo in podajala objektivna mnenja in predloge. V istih parih so potem poglobljeno pregledali predstavitve problemov sosednje ekipe in pripravili načine reševanja le-teh. Glede na najpogosteje izpostavljene probleme, so udeleženci predlagali naslednje rešitve: •

Cilji delavnice Pojem mreženja je izrednega pomena, zato smo ga udeležencem predstavili bolj poglobljeno, da se ga bodo v prihodnosti lotevali zavestno in bolj strukturirano. Vsakodnevno se mladii srečujejo s konkretnimi problemi, za katere nimajo razvitih konkretnih rešitev. Cilj je bil pripraviti mlade, da naglas spregovorijo o konkretnih problemih pred celotno projektno skupino ter skupaj izoblikujejo konkretne rešitve, ki bi lahko v prihodnje učinkovito vplivale na boljše delovanje mladinskih organizacij.

Vsebina delavnice • Najprej je bilo s strani udeležencev predstavljenih nekaj osnovnih, teoretičnih znanj o mreženju. Postavili smo ločnico med tem kaj mreženje sploh je in v katerih primerih gre zgolj za druženje. Udeležence smo razdelili v štiri skupine s po dvema udeležencema iz iste organizacije oz. države. Za tem so morali zapisati in predsta22

pomanjkanje finančnih sredstev in infrastrukture, promocija, pomanjkanje sposobnosti vodenja in pomanjkanje komunikacije, pomanjkanje človeških virov

treba je poskušati pridobiti čim več sponzorstev. Mladinske organizacije se prevečkrat zanašajo zgolj na en vir financiranja kot so naprimer lokalni in drugi razpisi, medtem ko pozabljajo na možnost sodelovanja z lokalnimi in tudi nacionalnimi podjetji. Pri pridobivanju tovrstnih sredstev je treba izpostaviti koristi, ki jih bo s projektom pridobilo podjetje, kajti to jih tudi zanima. Potrebno se je osredotočiti na njih. Prav tako je dobro okrepiti sodelovanje z ostalimi nevladnimi organizacijami in med seboj prenašati primere dobrih praks. Kljub temu pa ne smemo zanemariti vloge in pomembnosti občin. Sodelovanje z ostalimi mladinskimi organizacijami je pomembno tudi z vidika rešitve infrastrukturnega problema. V kolikor je možno in v kolikor ima organizacija presežne infrastrukturne kapacitete, se lahko dogovorimo tudi za tovrstno sodelovanje. Çoşcun Teke, udeleženec iz Turčije, je podal primer, ko so zaradi kompenzacij z občino privarčevali 3.000€ na enem izmed projektov. Vodilni v občini jim niso hoteli sofinancirati projekta, zato so jih prepričali, da jim uredijo avtobusni prevoz, brezplačna prenočišča in hrano, s čimer so privarčevali omenjeni znesek. Romunska udeleženca sta tudi izpostavila izdelovanje in prodajo ročno izdelanih stvari. Torej, v kolikor ima organizacija aktiviste, ki znajo izdelovati nakit, slikati, risati ipd. je potrebno te talente izkoristiti, saj se lahko izdelke prodaja in se s tem pridobi dodatna finančna sredstva. Potrebno je okrepiti sodelovanje z lokalnimi mediji. Pri sodelovanju z njimi je potrebno vztrajati in skušati vzpostaviti odnos s posameznimi novinarji, ki delajo za določeno medijsko hišo. V zadnjem času je zelo učinkovit tudi gverilski marketing, ki je v veliki meri zamenjal klasične letake in plakate. Tako s čim manjšim vložkom doseže čim večji učinek. Za to seveda 23

•

ne potrebujemo posebnih materialov, potrebno je zgolj ugotoviti pravi čas in kraj promocije. Pri komunikaciji je velikokrat najpomembnejša vloga vodje. To je oseba, ki mora dobro opazovati dogajanje v organizaciji, skrbeti za pretok informacij in ukrepati kadar pride do šuma v komunikaciji. Zato je potrebno ljudi, ki se ukvarjajo z vodenjem usposabljati na različnih treningih, kjer pridobijo nova znanja in spoznajo pristope k vodenju organizacije. Potrebno je razviti sistem komuniciranja. Danes nam informacijska tehnologija omogoča veliko boljše komuniciranje, kar je potrebno izkoristiti. Pretok informacij je zelo pomemben, zato je treba biti na tem področju previden. Med člani je treba spodbuditi konstantno podajanje konstruktivnih kritik, sami pa moramo postati dober opazovalec in poslušalec. Za vse to je seveda potrebno pridobiti tudi njihovo zaupanje, kar lahko dosežemo z neformalnimi sestanki, kosili in druženjem. V primeru nastanka konflikta je potrebno rešitev najti med vpletenimi osebami. V primeru, da rešitve ne najdemo je potrebno poiskati nevtralno, tretjo osebo, ki lahko gleda na problem skozi objektivne oči. Tu je potrebno tiste, ki delajo z nami in verjamejo v naše delo pripraviti do tega, da širijo dobro besedo o nas. Tako lahko pritegnejo prijatelje in znance, če le celotno zgodbo podajo na zanimiv način. Na drugi strani je potrebno izkoristiti vsako možnost za javno predstavitev našega delovanja. Tudi tukaj je pomembno, da to prikažemo na zanimiv in za mlade privlačen način.

Na koncu je sledila predstavitev in odprta debata, kjer so lahko vsi udeleženci podajali svoja mnenja in predlagali morebitne drugačne rešitve.

2.4 Soočanje s problemi Problem ni nujno nekaj slabega. Če ga dojamemo kot izziv, je lahko to priložnost za učenje. V vsaki organizaciji, ob koncentraciji različnih profilov, v določenih situacijah prihaja do različnih mnenj. Da bi se lahko temu izognili, je potrebno vedno izhajati iz posameznika samega. Premalokrat se posameznik poglobi vase in v izvor samega problema. Veliko lažje se je ozreti za drugimi, slediti, videti napake in kritizirati. V današnji družbi je veliko pomanjkanje konstruktivnih kritikih in možnosti iskanja skupnih rešitev.

Namen delavnice Mladi se v svojih organizacijah srečujemo z različnimi problemi, katere rešujemo s pomočjo različnih tehnik in metod. V projektni skupini smo se znašli mladi, ki se med svojim delovanjem dotikamo različnih področij. Z delavnico smo želeli mladim predstaviti štiri ključne akterje, poznavanje katerih pripomore k lažjemu reševanju obstoječih problemov. To so čuječnost, konflikt, stres in povratna informacija ali t.i. »feedback«. Zanimalo nas je, v kolikšni meri mladi, iz različnih evropskih držav, omenjene pojme dojemamo ter koliko metod in tehnik, ki so povezani z omenjenimi pojmi, se v praksi poslužujemo.

Cilj delavnice Mladi se vsakodnevno srečujemo z različnimi ovirami in težavami v svojem delovanju. Velikokrat nam primanjkuje znanja in izkušenj, zato ovire in težave prerastejo v resne probleme. Cilj je bil udeležencem pripraviti prijetno vzdušje in dati možnost, da se o težavah oz. problemih spregovori. Po aktivnem poslušanju smo udeležence povprašaloio tehnikah, ki se jih za reševanje problemov poslužujejo ter če se sploh kdaj poglobijo v sam izvor problema. V delavnici smo se sprehodili skozi štiri ključne akterje, kjer smo pri vsakem izmed njih izpostavili dobre prakse, tehnike in modele reševanja. Cilj je bil udeležence seznaniti s pojmi, narediti prenos tehnik reševanja problemov in spodbuditi k uporabi le-teh. Vsekakor pa smo jih želeli opomniti, da je potrebno vsak problem zaznati, se ob pojavu problema poglobiti vase in vedno najprej izhajati iz samega sebe.

Vsebina delavnice

kot orodje za boljše doseganje ciljev.

Soočanje s problemi pomeni učenje. Pravilno in uspešno reševanje problemov pomeni prenašanje teorije v prakso. Pri delavnici Soočanje s problemi smo mladi začeli z nadgradnjami najprej sami pri sebi. Prvi postanek smo naredili pri pojmu čuječnosti, kjer se je udeležence povprašalo o samem pomenu besede. Ob nalogi, da na papir spišejo štiri primere, ki so jih tisti dan počeli s polnim zavedanjem, smo prišli do spoznanja, da je to izredno težka naloga in da je sam ritem življenja izredno hiter. To ljudem preprečuje, da bi stvari opravljali s polnim zavedanjem. Mladi smo pomen besede čuječnost obrazložili kot sprejemanje tistega, kar je znotraj in okrog posameznika in zavedanje tega v določenem trenutku. Ugotovili smo, da smo večinoma avtopiloti, saj stvari počnemo avtomatično, brez zavedanja. Čuječnost je tista, ki daje posamezniku moč ustvariti interakcijo med »notranjim glasom« in zunanjim okoljem. Ta omogoča posamezniku, da stvari opravlja zavedno. Stvari, ki se počnejo nezavedno in prehitro, posameznike postavljajo v stresno počutje, saj je dinamično ravnotežje organizma ogroženo z zunanjimi in notranjimi dražljaji. Stanje zavedanja stresa in poglobitve v sam nastanek stresa ima lahko pozitivne učinke na posameznika. Situacija, kjer so posameznikove zmožnosti nižje od zahtev, ki so mu naložene, lahko zaradi ne zavedanja stresa prinese posamezniku negativne učinke. Stres se pri vsakomur odraža drugače. Stres je možno zaznati na določenih telesnih, psihičnih in vedenjskih znakih. S pravilno organiziranostjo, prehrano, časom za počitek, z rekreacijo, s spanjem, realnimi pričakovanji in ustrezno količino prostega časa, je stres mogoče obvladovati. Če posameznik ni sposoben obvladovati stresnih situacij, je izpostavljen konfliktom. Konflikt nastane, ko se v določeni situaciji soočita dve različni mnenji, kjer je možno upoštevati le eno. Nekateri smatrajo konflikte kot škodljive in se jim zato raje izogibajo. Mladi pa smatramo konflikte kot uporabne. »Konflikt je priložnost za drugačnost in omogoča dialog. Konflikti dajejo možnost dvema različnima stranema, da zastopata svoja stališča. Dokler so ljudje v konfliktih pomeni, da ne mirujejo, ampak da se borijo za doseganje svojega prav. Konflikt pripravi posameznika, da se poglobi vase in sam sebe prepriča o pravilnem. Konflikt ima lahko pozitiven učinek.« Vsekakor je potrebno v konfliktni situaciji poskrbeti, da vključen posameznik prejme povratno informacijo s strani nekoga, ki je objektivno spremljal situacijo. Povratna informacija je lahko v obliki konstruktivne kritike oz. v obliki ponujene rešitve za reševanje obstoječe konfliktne situacije. Posameznik, ki vpraša po povratni informaciji, mora biti nanjo tudi pripravljen. Prav tako mora biti pripravljen tudi tisti, ki povratno informacijo podaja. Povratna informacija ali feedback je odziv na neko osebo, njeno dejanje ali vedenje. Povratne informacija ni nikoli odziv na osebnost. Ni kritika ali pohvala, je nekaj več. Mladi se zavedamo razlike med kritiko in pohvalo. »Kritika je boleča«. »Pohvala ustvari dober občutek.« Povratna informacija pa nudi možnost izboljšave, spodbuja napredek, pomaga posamezniku pri doseganju zastavljenega cilja in služi

»V naši organizaciji imamo težave pri soočanju s problemi. Probleme skušamo reševati tako, da se o njih pogovarjamo. Velikokrat ostanejo nerešeni znotraj organizacije. Nimamo znanja in ne poznamo tehnik, ki bi posameznika pripravile do tega, da se začne samega problema zavedati.«

»Ritem življenja je tako hiter, da stvari počnemo avtomatsko. Avtomatizem nas pripelje do večje izpostavljenosti stresu. Ko smo pod stresom izredno težko kontroliramo svoje telo in izgubimo občutek za objektivnost. V stresnem počutju smo izpostavljeni konfliktom. Konfliktna situacija nas lahko pripravi do tega, da se vsaj za moment poglobimo vase in se zavedamo sami sebe«. »Čuječnost, konflikt, stres, povratna informacija. To je kot bi z avtom nezavedno drveli po avtocesti. V nepričakovanem trenutku se zaradi nezavednega dejanja premaknemo na drugi pas in ob tem povzročimo trk. Za moment se vse ustavi. Notranji glas nam poda povratno informacijo, da nekaj počnemo narobe in da so stvari, ki terjajo pozornost in zavednost. Vsako dejanje, ki ga zavedno opravljamo nudi možnost učne dimenzije. Na posamezniku je proces sprejetja in unovčitve.« »Problem, proces reševanja problema in rešitev problema pomeni teorijo, uporabo teorije v praksi, spoznanje, izkušnjo in znanje.«

3.1 Motivacija Motivacija igra danes izredno pomembno vlogo v delovnem okolju in vsakdanjem življenju. Če posameznik za določeno dejanje nima interesa in je ključno, da je to dejanje izvedeno v njegovi domeni, ga je potrebno motivirati. So posamezniki, ki imajo izredno visoko stopnjo motiviranosti oziroma so notranje spodbujeni ter jim opravljanje nobene dejavnosti ne predstavlja težav. Pomanjkanje motivacije posameznika v delokrogu ima lahko negativne učinke na delovanje ostalih udeležencev. Poznavanje motivacijskih metod in tehnik lahko pripomore k boljšim rezultatom organizacije.

Namen delavnice

3. Motivacija mladih za mladinske akcije Motivacija (Tibor Derganc) Inovativni PR (Eva Omerza)

Mladi so v svojem delovanju obkroženi z različnimi profili posameznikov. Velikokrat je potrebno določene aktivnosti izpeljati v skupini in pri tem se srečujejo s posamezniki, ki so jim določeni deli aktivnosti bolj zanimivi kot celota. Ker so nek sestavni kolešček mehanizma, ki to aktivnost izvaja, jih je potrebno motivirati. Motivacijske teorije so različne, prav tako tehnike, metode. S samo delavnico o motivaciji smo želeli udeležence seznaniti z različnimi tehnikami in oblikovati nove tehnike, modele motivacije.

Cilj delavnice Imeti motivirano skupino ljudi pomeni višjo stopnjo produktivnosti. Delo, ki ni opravljeno pod pritiskom ali prisilo, je bolj zavedno in nudi možnost pridobivanja novih znanj. Delo, ki se ga opravi, ker je zahteva takšna, ne terja ustrezne količine pozornosti, zavednosti in ne jamči kvalitete. Cilj je izoblikovati različne modele motiviranja in hkrati opomniti na negativne načine motivacije, ki posamezniku prej škodijo kot koristijo. Ustrezna mera motiviranosti mladim omogoča spoznavanje novih učnih dimenzij, dviguje interes za pridobivanje izkušenj na različnih področjih in jim odpira nove poglede.

Vsebina delavnice Udeleženci so predstavili svoje poglede na motivacijo. Strinjali so se, da je motivacija pomembna v vsaki fazi projektnega procesa in da se jo je potrebno lotevati v vsaki fazi posebej. Seznanili so se nekaj teoretičnimi pogledi na motivacijo. Mas29

lowo motivacijsko teorijo so udeleženci aplicirali na svojo organizacijo ter za vsako raven nanizali po vsaj en primer. Maslow je namreč potrebe razdelil v več ravni oziroma v t.i. piramidalno shemo. Na dnu so najnujnejše potrebe, ki jih je potrebno zadovoljiti, da se lahko človek loti zadovoljevanja ostalih t.i. višjih potreb. Iz Maslowe teorije so udeleženci povzeli, da če želimo nekoga motivirati z zadovoljitvijo neke višje potrebe, tega ne moremo storiti, dokler niso zadovoljene nižje potrebe. Mladi smo predstavili načine motiviranja oziroma prijeme motiviranja posameznikov, ki jih uporabljamo znotraj svojih organizacij. Za najpogostejše metode smo našteli: •

•

»Mladi potrebujemo priznanje oziroma pozornost. V kolikor naredimo nekaj dobrega, je to potrebno tudi pokazati. Včasih se to stori iz oči v oči, ob drugi priložnostih pa tudi javno, pred ostalimi. S tem se posamezniku vlije pogum za nadaljnje delo, saj mu z izkazovanjem pozornosti damo vedeti, da dela dobro. Odgovornost vodje je, da svoj čas nameni prav vsem članom organizacije. Ker se velikokrat zgodi, da nekateri svojih mnenj in idej ne izražajo v širši družbi, saj se v večjih skupinah počutijo nelagodno, si je potrebno vzeti čas za njih. Mnogi se šele takrat sprostijo in zares dobijo motivacijo za nadaljnje delo.« »Opolnomočenje. Mlade je potrebno pripraviti na to, da so sposobni prevzeti tudi odgovornost. S tem, ko jo prevzamejo, dobijo občutek, da je njihovo delo pomembno in se ga lotijo toliko bolj zagriženo in motivirano.« »Timski duh. Primer dobre prakse se je izkazala skupinska slika, ki jo vodja organizacije ali neke skupine obesijo v skupni pisarni. S tem se člani vsakokrat, ko vstopijo v prostor zavejo, da so del nečesa in da mu ostali člani stojijo ob strani.« »Dobro delovno okolje, v katerem se mladi počutijo sproščeno, saj lahko le tako za res izražajo svoje ideje in kreativnost. Če se nekdo dobro počuti v njegovem delovnem okolju, bo svoj čas veliko raje preživljal tam, kot pa kjer koli drugje ter tako združil prijetno s koristnim.« »Neformalna druženja in kosila, kjer se lahko pogovarjamo tudi o vsakodnevnih stvareh, ki se neposredno ne tičejo dela. «

Bistvena ugotovitev je bila, da je v organizaciji prav vsak član pomemben. Vsi člani tvorijo sklenjeno verigo in če se en del verige strga, razpade celotna veriga. Zato je potrebno tudi motivacijske teorije prilagajati posamezniku. Nekoga motivira nagrada, drugega zgolj občutek pomembnosti, s tem ko prevzame neko odgovornost, spet tretjega prosti čas in druženje s prijatelji. Naloga vodje je, da ugotovi, kaj posameznika zares motivira in kaj je njegova strast. Le tako lahko iz njega izlušči največ kar se da in s tem prispeva k uspešnosti organizacije.

3.2 Inovacija – inovativni PR Inovacija je vsaka koristna stvar, ki jo lahko uporabimo v praksi. Lahko gre za nov poslovni predmet, novo tehniko in tehnologijo, novo obliko organiziranja, nov način vodenja, nov postopek vodenja itd. Odnosi z javnostmi pa so lahko inovativni takrat, ko vnesemo val nove, sveže energije za namen promocije svoje organizacije. Promocija mladinskih organizacij je pomembna predvsem zato, da povečamo participacijo na projektih, ki jih izvajamo na eni strani ter da javnosti predstavimo svoje delovanje na drugi strani.

Namen delavnice S promocijskim materialom gradimo na prepoznavnosti naše organizacije. Udeleženci so s pomočjo pisarniškega materiala izdelali promocijski material za svojo organizacijo. Pri tem so bili inovativni in kreativni, kar jim je omogočilo pripravo ustrezne in privlačne predstavitve. ter svojo organizacijo ustrezno predstaviti. Namen inovativnih odnosov z javnostmi, v ožjem smislu inovativne promocije, je ciljne skupine seznaniti z delovanjem posamezne organizacije (ključni podatki o organizaciji, večji projekti, področje na katerem deluje organizacija itd.), pri čemer mora tisti, ki oblikuje promocijski material, razmišljati kreativno in za izdelavo tega uporabiti različne materiale.

Cilj delavnice Cilj delavnice je bil razviti novo tehniko promoviranja organizacije. V večini primerov, kjer ima organizacija dovolj finančnih sredstev, promocijskega materiala ne izdela sama, temveč stopi v stik z oblikovalci. Tovrstna naročila prinašajo ogromne stroške. V kolikor promocijski material izdelamo sami, spodbudimo kreativnost aktivistov, ki so v to izdelavo vključeni in s prihranjenim denarjem podpremo nove projekte. Hkrati se lahko visoka stopnja inovativnosti promocijskega materiala pozitivno odraža.

Vsebina delavnice Udeležencem smo predstavili temeljne pojme in razlike med inovacijo, izboljšavo ter iznajdbo. Inovacija pomeni uporabo boljše in nove ideje ali metode. Iznajdba pa je oblikovanje ideje ali metode same. Inovacija se od izboljšave loči po tem, 31

da je inovacija pomeni delati nekaj drugače, medtem ko je izboljšava delati enako stvar bolje. Inovacije v organizacijah pomenijo pozitivne spremembe v učinkovitosti, produktivnosti in kvaliteti. Čeprav inovativnost ni načrtovan proces, naj bi pri inovativnosti sledili petim vprašanjem. In sicer, kdo je naša ciljna tarča, katero potrebo naša inovacija zadovoljuje in ali bo naša ideja olajšala življenje ljudi, ki jih le-ta zadeva, kdaj bodo ljudje uporabljali našo idejo, kje bodo ljudje uporabljali našo idejo (doma, v pisarni, zunaj, s prijatelji itd.) in zakaj si se odločil za to (»strast je pomembna in ne denar, če se ne veseliš svoje ideje, zakaj bi se je kdo drug?«). Odnosi z javnostmi zadevajo upravljanje toka informacij med organizacijo in njenimi javnostmi. Upoštevati moramo, da vedno obstaja več različnih javnosti, ki imajo različne interese. Kot orodje odnosov z javnostmi lahko uporabljamo promocijo organizacije, ki zagotavlja, da ljudje vedo s čim se ukvarjamo in katere projekte organiziramo. S promocijo si lahko zagotovimo višjo udeležbo na projektih, predstavimo delovanje organizacije skupnosti, gradimo na slovesu. V kolikor imamo inovativen pristop k promociji, lahko ta doseže še večji učinek.

4. Mladi za mlade Projektni inkubator (Eva Omerza) Evalvacija (Eva Omerza)

4.1 Projektni inkubator Ideja projektnega inkubatorja je »vzgajati« ideje, ki se pojavijo v tvojih mislih. Princip projektnega inkubatorja je enak principu delovanja inkubatorja, kjer na primer vzgajamo male piščančke: projektni inkubator je prostor, kjer lahko razvijaš svoje ideje, jih neguješ in jim pustiš rasti. Ideje, ki se pojavijo, je potrebno zapisati, jih čez nekaj časa pregledati in po tehtnem razmisleku izločiti tiste ideje, ki so neizvedljive ali pa celo neuporabne. Ko ostane le še nekaj ali pa celo samo ena ideja, na tem delamo vsak dan in svojo idejo kasneje dejansko uresničimo. Bistvo projektnega inkubatorja je adrenalin in zadovoljstvo, ki ga posameznik občuti ob izpeljavi nekega projekta, ki je bil njegova ideja.

Namen delavnice Vsako idejo si je potrebno najprej predstavljati. Ob spoznanju, da je ideja izvedljiva sprožimo projektni proces (finančno, kadrovsko, časovno načrtovanje). Namen delavnice je bil spodbuditi udeležence k izoblikovanju projektne ideje in s pomočjo projektne skupine podati smernice za izvedbo le-te. Z delavnico smo želeli ustvariti interakcijo med udeleženci, ki imajo podobne ideje oz. povezati udeležence, ki so se v okviru svojih projektov soočili s problemi, pa bi jim za rešitev le-teh prav prišla pomoč drugih udeležencev. Poleg tega je bil namen delavnice udeležencem predstaviti pomembnost načrtovanja projektov ter predstaviti pomembnost uporabe dobro zasnovanih projektnih načrtov.

Vsebina delavnice Delavnica se je pričela z deset minutnim premislekom o projektnih idejah ob upoštevanju, da pri organiziranju le-teh nimajo nobenih omejitev. Po viharjenju možganov so bili udeležencem predstavljeni koraki od zasnove do realizacije ideje. Idejo moraš sprva zapisati oziroma jo shraniti na varno. Nato jo čez nekaj časa obdelaš, saj se ideje tekom časa spreminjajo, nekatere pa se izkažejo kot popolnoma neuporabne. Na tej točki moraš biti iskren o izvedljivosti svoje ideje in se vprašati ali boš res imel čas delati na tem in ali je idejo sploh možno uresničiti. Zelo pomembno je, da o idejah razmišljaš vsak dan, saj to pomaga ideji rasti in se razvijati v nekaj, kar lahko dejansko ustvariš. Najboljši čas za delo na neki ideji je takoj, ko idejo dobiš. V takem primeru imaš tudi možnost spremljati svoj napredek. Udeležence se je pozvalo k ponovnemu premisleku o prvotno zapisanih projektnih idejah. To je predstavljalo drugo fazo projektnega inkubatorja, saj so se morali udeleženci odkrito vprašati o sami izvedljivosti projektnih idej, ki so jih zapisali. V kolikor so ugotovili, da le-teh ne bi mogli izvesti, so jih prečrtali. Ko so končali s premislekom, je vsak udeleženec predstavil svoje ideje glede projektov ter navedel probleme, s katerimi bi se lahko srečal pri organiziranju projekta. Drugi udeleženci so nato predlagali rešitve. Po končanih predstavitvah so udeleženci izpolnili delovne liste, kjer so imeli možnost pokazati interes za sodelovanje na projektih ostalih udeležencev. (izbirali so lahko med projekti, ki so jih pred tem tudi predstavili). Delovne liste smo izobesili, tako da je lahko vsak poiskal partnerja iz projektne skupine za sodelovanje.

Cilj delavnice Oblikovati smo želeli bazo projektov ter na tak način spodbuditi sodelovanje organizacij pri izvajanju projektov. Poleg tega smo želeli oblikovati projetke, ki bi bili mednarodne narave in bi pri organiziranju le-teh sodelovali mladi iz različnih držav. Ker se mladi pri organiziranju projektov večkrat soočimo z raznimi problemi (pomanjkanje finančnih sredstev, premalo interesentov za delo, neprimerno delovno okolje, itd.), je bil cilj delavnice poiskati skupne rešitve za obstoječe probleme ter podati smernice za boljšo izvedbo projektov v prihodnje.

4.2 Evalvacija Evalvacija je proces, v katerem je možno pridobiti informacije o stvari, ki je vrednotena, kateri se daje neko vrednost. Te informacije so lahko nadaljne uporabne za to, da se vrednoteno stvar izboljša, poišče alternative in ugotovi, v kolikšni meri je bila izvedena aktivnost uspešna in/ali učinkovita. Evalvacija omogoča primerjavo med dejanskimi podatki o izvajanju nekega projekta s tistimi podatki iz načrta projekta, pri čemer se lahko oceni, kolikšna so odstopanja od načrtovanega (trajanje projekta, stroški, opravljeno delo itd.). Evalvacija tako zagotavlja koristne informacije, s katerimi se lahko izvede analizo odstopanja, se za odstopanja poišče razloge ter se tem morebitno nastalim težavam v prihodnosti izogne.

Namen delavnice Z vnaprej podanimi evalvacijskimi kriteriji smo želeli oceniti delo projektne skupine. S tem, ko so udeleženci identificirali določene pomanjkljivosti ter težave, so hkrati postali pozorni na pomembnost reševanja le-teh, saj gre za razvijanje sposobnosti kritičnega in objektivnega razmišljanja. Udeleženci so spoznali, da evalvacija predstavlja pomemben del načrtovanja ali izvedbe projekta in pomeni učenje. V širšem smislu je bil namen delavnice predvsem dvigniti zavest o pomembnosti evalvacije ter vnos evalvacijske kulture v delovanje organizacije.

Cilji delavnice Cilj delavnice je bil prepoznati težave, napake in pomanjkljivosti, ki so se pojavile tekom delavnice in se kasneje o tem tudi pogovoriti ter poiskati rešitve. Cilj vsake evalvacije je oceniti uspešnost in učinkovitost opravljenega dela, kar je bil hkrati tudi cilj izvedene delavnice. Na podlagi mnenj udeležencev je bil cilj delavnice tudi oceniti komunikacijo med udeleženci, koordinacijo, motivacijo ter timsko delo in navsezadnje podati celostno oceno opravljenega dela. Evalvacija predstavlja pomemben del v mladinskem delu, zato je bil naš cilj uvideti pomembnost le -te pri izvajanju projektov in delovanju organizacije. Sposobnost sprejemanja kritike se lahko konstruktivno uporabi v prihodnosti. »Izboljšati aktivno poslušanje in biti objektiven. Zavedati se stvari okoli nas.«

Vsebina delavnice V prvem delu delavnice smo mladim pojasnili zakaj je evalvacija pomembna. Pomembna je za definiranje kvalitete, vrednosti ali vpliva neke stvari. Z njo lahko identificiramo razloge za nastale probleme. Pomaga nam pri iskanju alternativ in pri iskanju možnosti za izboljšavo stvari v prihodnosti. Pomembnost evalvacije v mladinskem delovanju se kaže predvsem v pridobivanju povratne informacije o našem delu. Pomembno je, kako ljudje okoli nas dojemajo delo v širšem smislu in kako dojemajo delo, ki ga opravimo. Povratna informacija služi kot konstruktivna kritika. Nadalje nam evalvacija omogoča lažje in boljše odločitve v prihodnosti. Več kot imamo informacij, lažje se odločamo. Če lažje sprejemamo odločitve, lažje izboljšamo kakovost dela v prihodnosti in smo bolj pozorni na vplive, ki jih pred tem nismo opazili. Poleg tega se skupina ali organizacija lahko z evalvacijo veliko nauči. Organizacija, ki tekom delovanja nima učne dimenzije, sprejema vedno enake odločitve in ponavlja napake pri izvajanju projektov. Vzpostavljanje kulture učeče se organizacije pomeni slediti temu, kar se dogaja, vpeljevanje sprememb v delovanju, dokumentiranje in izmenjavanje mnenj. Evalvacija nam pomaga graditi organizacijsko kulturo, ki izoblikuje identiteto mladinske organizacije. Ta je zelo pomembna. Organizacijska kultura se odraža v navadah, vrednotah, medosebnih odnosih in žargonu organizacije. Prav tako pa z evalvacijo promoviramo vrednote. Pri sami delavnici so udeleženci izpostavili tri tipe časovne evalvacije. In sicer, po-projektna, kjer vrednotimo nekaj, kar se je zgodilo v preteklosti, pred-projektna evalvacija, pri kateri predvidevamo vrednost nečesa, kar se bo zgodilo v prihodnosti in med-projektna evalvacija, pri kateri vrednotimo trenutno dogajanje. Pri evalvaciji je pomembno, da si postavimo evalvacijske kriterije, po katerih bomo neko stvar vrednotili. Kriteriji nam pomagajo oceniti uspešnosti in/ali učinkovitost projekta, ki smo ga izvedli, ga bomo izvedli ali pa ga izvajamo. Udeleženci so prejeli delovne liste z že pripravljenimi kriteriji, po katerih so ocenjevali svoje delo, ki so ga opravili v okviru predhodne delavnice. Ocenili so komunikacijske sposobnosti (morebitna nesoglasja in reševanje le-teh, ustreznost komunikacije, razmerje med rezultati in komunikacijo, izboljšava komunikacije, razumevanje navodil), stopnjo motivacije (vzdrževanje motivacije, vloga motivatorja), izvedbo koordinacije (razdelitev opravil, izboljšava koordinacije), timsko delo (učinkovitost timskega dela, vloga vodje) ter podali celostno oceno (celostna ocena uspešnosti dela, izboljšave, zadovoljstvo z rezultati).

V diskusiji na temo evalvacijskih kriterijev so udeleženci zaznali neučinkovitost komunikacije na začetku, ki se je tekom delavnice izboljšala. Ob boljši komunikaciji bi zagotovo dosegli boljše rezultate. Izpostavili so, da vloge motivatorja ni prevzel nihče. Dokončanje naloge je bilo samo po sebi dovolj velik faktor za motiviranje. Z razdelitvijo opravil niso bili zadovoljni, saj so imeli premalo časa za planiranje. Timsko delo so ocenili kot dokaj učinkovito, saj so si med seboj pomagali in dokončali skoraj vse zadane naloge. Udeleženci so se s tovrstno evalvacijo seznanili s pomenom učinkovite komunikacije, motivacije, s timskim delom in koordinacijo. V sklopu delavnice so udeleženci prejeli risbo, na kateri so bili posamezniki z različnimi vlogami. Na podlagi prejete risbe so članom skupine pripisali vloge, ki so jih po njihovem mnenju »igrali« tekom delavnice »Misija nemogoče«. Te vloge so pojasnili s pomočjo žreba imen, pri čemer je vsak moral pojasniti vlogo osebe, ki jo je izžrebal. Prav tako je vsak udeleženec pojasnil vlogo v delavnici.

5. In a story of exchange Dragoş-Andrei Preutescu

In a story of exchange People have to be distress Thinking to express All the feelings in a one sense In a story of exchange Time is like a playing card An experience like an universal fact In a story of exchange Places have to be immense Full of visions and feedbacks In a story of exchange We are the people Of a club name »the best«

Mladi za mlade: NiÄ? o mladih brez mladih Zveza Ĺ KIS, Ljubljana 2012