Trendi

LETNIK: III ŠT.: 1 marec 2011

H i p ohondrija

Ko skozi telo boli – duša

I ntervj u : J el k a Pre m el č Antidepresivi rešujejo psiho Slovencev

R e k reacija na p ro s te m Slovenci – narod pohodnikov

F I N A N C E

T R E N D I

–

Z D R A V O

Ž I V L J E N J E

JOGA

Vdihni življenje

S p a & w ellne s s Lahkotnost bivanja

8 (!(1*31 (- /./*( !3*4$ 4 1(-$0&()( 7 3<(-*.4(2. -$&. /0.2( &3! ,

7)$,- "$0(%("(0 -. .0& -1* *0$, /0.2( &3! , 8 *0$, /0.2( &3! , )$ /.1$!-. !.& 2 7 - 0 4-(,( "$02(%("(0 -. .0& -1*(,( *2(4-(,( 1$12 4(- ,( *( *.;. &+ #(). (- .!- 4+) ). )$- %.0,3+ 3<(-*.4(2. #$+3)$ /0.2( &3! , (- # )$ *.;( 2 *.):$- .!<32$* &+ #*.12( $;- 2$*1230 *0$,$ -3#( *.;( 3#.!)$ 2$0 ). - 0$#( /0.;-. (- 1().<. #.+&.20 )-. ,+ #.12-( 4(#$7 *.;$

555 ,$+4(2 1( 4.+). 4 20&.4(- '

2 0( 20& 30./ 0* 2$0 *, +3 4 (26/ 0* 4 )3!+) -( 9

1 PISMO UREDNIKA

foto: Irena Herak

ZDRAVI LJUDJE SO PAMETNI LJUDJE

K

akĹĄno je zdravje Slovencev? Ä&#x152;edalje slabĹĄe. Najedajo ga Ä?ezmerno pitje alkohola (po statistiki ima veÄ? kot 200 tisoÄ? Slovencev resne teĹžave s tem), pretirana debelost (Slovenci so se v zadnjih desetletjih v povpreÄ?ju zredili za 15 kilogramov), premalo gibanja ter pretirano jemanje uspaval in pomirjeval, ki resno ogroĹžajo psiho â&#x20AC;&#x201C; po statistiki InĹĄtituta za varovanje zdravja Ĺže veÄ? kot 30 odstotkov Slovencev trpi zaradi duĹĄevnih motenj. Kako ukrepati?

NaĹĄteta dejstva so skrb zbujajoÄ?a, toda vedno je Ä?as za ukrepanje.

V intervjuju sem specialistko sploĹĄne medicine in medicine dela med drugim spraĹĄeval, kako se obvarovati pred pogubnimi posledicami Ä?ezmernega uĹživanja alkohola in tablet ter kako spodbuditi veÄ? Slovencev k telesni dejavnosti. Sogovornica pravi, da je alkoholiku teĹžko pomagati, Ä?e sam ne prizna svoje odvisnosti. Dodatna teĹžava je, da se zelo malo Slovencev odloÄ?i za korenito zdravljenje; najpogosteje takrat, ko so Ĺže socialno povsem izolirani.

Zdravnica tudi pravi, da Slovenci radi uĹživajo uspavala in pomirjevala, zlasti kadar jih stiska pri srcu, imajo napade tesnobe ali ne morejo spati. In Ä?e teh zdravil zauĹžijemo preveÄ?, povzroÄ?ajo odvisnost. Zato priporoÄ?a jemanje antidepresivov, ki jih bolnik teĹžko zlorabi, saj ne povzroÄ?ajo odvisnosti.

Za prepreÄ?evanje debelosti pa je bilo, je in bo vedno na prvem mestu gibanje, gibanje in ĹĄe veÄ? gibanja, seveda ob zdravi in uravnoteĹženi prehrani. Tega se je treba ĹĄe zlasti zavedati v teĹžkih in stresnih Ä?asih, ko vÄ?asih ne vemo, kje se nas drĹži glava. A dejstvo je, da zdravo Ĺživljenje

ALEĹ Ä&#x152;AKĹ , UREDNIK ales.caks@ďŹ nance.si

zahteva pametno ravnanje in zavedanje, da brez zdravja ne bomo dosegli ciljev, ki smo si jih postavili. Ä&#x152;e je posameznik zdrav in redno skrbi za svoje poÄ?utje, je veliko bolj dojemljiv za stalno nego in njeno nadgradnjo â&#x20AC;&#x201C; sem sodijo tudi masaĹže obraza in telesa ter obiski term in centrov dobrega poÄ?utja. Razpisali smo se tudi o takĹĄnem razvajanju in hkrati opozorili, da je treba pazljivo prebirati drobni tisk na kremah in lepotnih izdelkih, ki poudarjajo naravne sestavine in zdravilne uÄ?inke. Ni namreÄ? vse zlato, kar se sveti.

Zdravi ljudje so â&#x20AC;&#x201C; pametni ljudje.

P. S.: Letos izide ĹĄe pet revij Finance TRENDI: 22. aprila Moda in Ĺživljenjski slog/pomladâ&#x20AC;&#x201C;poletje, 3. junija Poletje, 30. septembra Arhitektura in interierii, 28. oktobra Moda in Ĺživljenjski slog/jesenâ&#x20AC;&#x201C;zima ter 25. novembra Zima.

www.ďŹ nance.si/trendi Ĺ tevilka: 1, marec 2011

Foto: IRENA HERAK Naslovnica: MAJA PERKO

Finance Trendi je brezplaÄ?na revija Ä&#x152;asnika Finance, d. o. o.

Urednik revije Finance TRENDI: ALEĹ Ä&#x152;AKĹ UREDNIĹ TVO: Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana telefon: 01 30 91 552, faks: 01 30 91 545, e-poĹĄta: ales.caks@ďŹ nance.si TehniÄ?na urednica in prelom: MAJA PERKO FotograďŹ : SANDI BAUMKIRHER, ALEĹ BENO, IRENA HERAK, URBAN Ĺ TEBLJAJ Obdelava fotograďŹ j: SANDI BAUMKIRHER, BORUT SEVER Jezikovna urednica: TATJANA HABINC Oglasno trĹženje: TOMAĹ˝ Ä&#x152;EPON, vodja oglasnega trĹženja telefon.: 01 30 91 457, tomaz.cepon@ďŹ nance.si ALEKSANDRA HORVAT, vodja projekta telefon.: 01 30 91 472, aleksandra.horvat@ďŹ nance.si Vodja trĹženja naklade: MIHA ERĹ˝EN, telefon: 01 30 91 456, e-poĹĄta: miha.erzen@ďŹ nance.si

NaroÄ?nine: SVETLANA MITRIÄ&#x2020;, telefon: 01 30 91 577, e-poĹĄta: narocnine@ďŹ nance.si Tisk: Unioninvestplastika, d. d., Sarajevo, Bosna in Hercegovina Naklada: 32.000 izvodov ISSN 1844-7422 Izdal in zaloĹžil: Ä&#x152;ASNIK FINANCE, D. O. O., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana Direktor in odgovorni urednik: PETER FRANKL Transakcijski raÄ?un pri Unicredit bank: 29000-0059800842 Revija Finance Trendi upoĹĄteva Kodeks Ä&#x152;asnika Finance in interna pravila ďŹ nanÄ?nega novinarstva, objavljena na spletni strani (http://www.ďŹ nance.si/kodeks). Portfelji Ä?lanov redakcije Ä&#x152;asnika Finance so objavljeni na spletni strani (http://www. ďŹ nance.si/portfelji).

Na naslovnici je Anja Humljan, inĹĄtruktorica joge (o njenih vajah joge piĹĄemo na straneh 42 do 45).

2 KOMPAS

T R E N D I ,

Š T . : 1 ,

M A R E C

2 0 1 1

foto: Shutterstock

F I N A N C E

REKREACIJA NA PROSTEM Slovenci – narod pohodnikov

HRANA MEDITERANA

foto: Shutterstock

foto: Irena Herak

36–40

Manj rdečega mesa in veliko oljčnega olja 52–57

FARMACEVTI

NEGA KOŽE

Konec zlate dobe za originalna zdravila

Redna uporaba kreme upočasni staranje kože 64–66

10 – 12 foto: Shutterstock

HIPOHONDRIJA: KO SKOZI TELO BOLI – DUŠA 8–9 INTERVJU: ANTIDEPRESIVI REŠUJEJO PSIHO SLOVENCEV 14–18 ZDRAVNIK - BOLNIK: SI ZAUPATA? 20–22 ZASEBNO ZDRAVSTVO: ZASEBNIKI IMAJO PROŽNEJŠI URNIK 24–25 TUJE PRAKSE: NAJVEČ ZASEBNIKOV JE MED ZOBOZDRAVNIKI« 26–28 MOTNJE SPANJA: USPAVALA NE PREŽENEJO NESPEČNOSTI 32–33 JOGA & VAJE ZA MOČ: JOGA POMIRJA, FUNKCIONALNA VADBA KREPI 42–45 PAMETNO HUJŠANJE: EDINI RECEPT – ZDRAVA HRANA IN GIBANJE 46–49 ZDRAV JEDILNIK: OBILNO JEJTE PRED SLUŽBO IN PO NJEJ 50–51 PREHRANSKA DOPOLNILA 58–59 DOLGI INFRARDEČI ŽARKI: TOPLOTA, KI TOPI MAŠČOBE 60 ORGANSKA KOZMETIKA: KOLIKO JE NARAVNEGA V NARAVNEM? 62–63 MASAŽA OBRAZA: MASAŽA NAMESTO BOTOKSA 68–69 NEGA: JABOLKO ZA ZDRAVE ZOBE 70–73 SPA & WELLNESS: LAHKOTNOST BIVANJA 74–76

,+(-.3$23 ´(5(+2* (-#4231() # # 3LS>OKFÉH> @BPQ> GALSÉþFK>

Divita. Prvovrstne testenine in omake iz Mlinotesta.

5FTUFOJOF JO PNBLF %JWJUB TP SFTOJĆOP OFLBK QPTFCOFHB %PLB[VKFKP OBNSFĆ EB KF [ESBWB ISBOB MBILP UVEJ PEMJĆOB HVSNBOTLB J[LVÝOKB "KEPWF QJSJOF QPMOP[SOBUF JO TPKJOF UFTUFOJOF TP [ WMBLOJOBNJ JO NJOFSBMJ CPHBUB ISBOB LJ OBWEVÝVKF W WTFK TWPKJ QPMOPTUJ PLVTB /BSFKFOF TP J[ J[CSBOJI OBSBWOJI TFTUBWJO JO TP QPQPMOPNB CSF[ CBSWJM JO LPO[FSWBOTPW .FE OKJNJ TP UVEJ CJP UFTUFOJOF QPWTFN FLPMPÝLF QSJEFMBWF 5FTUFOJOF %JWJUB TP PEMJĆOB ISBOB [B QPTFCOF QSJMPäOPTUJ 7TBL EBO

foto: Shutterstock

4 ZDRAVJE NA KRATKO

Prestižna negovalna linija za moške

Še ta mesec prihaja na domače prodajne police prva Sisleyjeva prestižna kozmetika za moške Sisleyum for Men. Moška koža je navadno debelejša in tudi bolj mastna od ženske ter se počasneje, a bolj vidno stara.

Moška koža, tudi zaradi britja, potrebuje prilagojeno kozmetiko. V novi negovalni liniji je zato kar nekaj naravnih sestavin, ki vplivajo na določene lastnosti kože. Volčje jabolko spodbuja sintezo kolagenskih vlaken, izvleček divje vijolice skrbi za dobro vlaženje povrhnjice, sončnično olje pa naredi kožo voljno in ji da sijaj.

foto: Shutterstock

Ameriška zvezna agencija za prehrano in zdravila (FDA) je pred nedavnim za ameriški trg odobrila izboljšan postopek laserske liposukcije, ki ga je izumilo francosko podjetje Osyris Medical. Postopek oziroma naprava se imenuje lipocontrol in pomeni najsodobnejšo tehnologijo v kirurškem odstranjevanju odvečne telesne maščobe. Pomembna novost je natančno računalniško spremljanje lasersko oddane energije na označenem mestu, kar kirurgu zagotavlja doslej najvišjo stopnjo nadzora in varnosti pri posegu. Naprava na zaslonu tudi jasno prikaže idealno stopnjo potrebne energije in tako zmanjša možnost opeklin. Pri klasičnih napravah kirurg »po občutku« premika laser, pri čemer so lahko nekateri deli prepogosto in premočno izpostavljeni. Laserska liposukcija je na trgu že od leta 2006. Gre za topitev maščob z laserjem, ki omogoči lažje izsesavanje maščobe. S toploto se tudi spodbuja nastajanje kolagena, zato se koža hitreje krči oziroma celi.

B. H.

foto: Osyris Medica

Varnejša laserska liposukcija

foto: Shutterstock

5 MODNI DROBIŽ

Za boljše pomnjenje: samohipnoza

V svetu je že nekaj časa moderna samohipnoza, ki je po mnenju navdušencev uporabna na več področjih. Med drugim se s to metodo nadzoruje bolečina, poveča sposobnost pomnjenja in bolje nadzirajo telesne funkcije. Tečaj samohipnoze organizirajo tudi v prostorih HipnoCentra v Celju. Za osnovno delavnico sta predvidena dva obiska. Na začetku se udeleženci poučijo o hipnozi, njenih možnostih in mejah. Po doseženem hipnotičnem stanju učitelj v podzavest »vnese« geslo, s katerim se pozneje učenci naučijo samohipnoze. Sledi teden dni vaje, ko se samohipnoza izvaja čim pogosteje.

Trajanje samohipnoze v tej fazi ni pomembno, temveč vstop vanjo in izstop. Tako se ustvari nekakšen pogojni refleks. Samohipnoza se lahko izvaja sede ali leže, kjerkoli in kadarkoli. Sledi drugi del osnovne delavnice, kjer se učenci posvečajo predvsem poglabljanju hipnotičnega transa in pravilnemu sestavljanju pozitivnih sugestij. Osnovni del delavnice – dva obiska – stane 120 evrov.

6 ZDRAVJE NA KRATKO

IVZ: V Sloveniji je kruh še vedno najbolj priljubljena hrana

foto: Aleš Beno

Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) je raziskal, kako zdravo živimo Slovenci. Anketirance so spraševali, kako pogosto uživajo določena živila. Ozaveščenost o zdravih prehranjevalnih navadah naj bi se v povprečju izboljšala, še vedno pa bolj zdravo jedo ženske kot moški. Kruh je še vedno najbolj priljubljena hrana, saj ga povprečen Slovenec uživa tudi večkrat na dan. Krompir je na jedilniku do štirikrat na teden, riž in testenine pa enkrat na teden. Med mlečnimi izdelki sta najbolj priljubljena mleko in jogurt, vse manj pa skuta in smetana. Od leta 1997 je vse bolj priljubljeno tudi sadje, manj zelenjava. Slovenci smo v zadnjem desetletju pojedli tudi manj mesa kot pred leti, se je pa povečalo število ljudi, ki mesnih izdelkov in jajc sploh ne uživajo. Ribe so na jedilniku le do trikrat na mesec, medtem ko naj bi jih po priporočilih strokovnjakov uživali vsaj enkrat na teden. Anketiranci so še povedali, da hrano radi dodatno solijo. Kar 40 odstotkov jih hrano dosoli, potem ko jo pokusijo. Znano je sicer, da čezmerno uživanje soli dokazano povišuje krvni pritisk, s tem vpliva na bolezni srca in ožilja ter poveča tveganje za ledvične kamne in sladkorno bolezen. Izogibati se moramo tudi slanim prigrizkom, obroke je treba manj soliti, zmanjševanje uporabe soli pa uvajati postopno.

Pri nakupu hrane anketiranci najprej preverijo ceno, potem rok uporabnosti in proizvajalca. Le okrog 35 odstotkov jih preveri sestavine v živilih, posledica pa je preslabo poznavanje prehranskih oznak na živilih, še ugotavljajo v raziskavi.

Razpis za koncesijske zdravstvene dejavnosti

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je objavil razpis programov zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2011. Na razpis se lahko prijavijo javni zdravstveni zavodi, gospodarske družbe in drugi zavodi ter zasebni zdravstveni delavci, ki imajo dovoljenje in koncesijo za opravljanje javne zdravstvene službe in še nimajo sklenjene pogodbe z zavodom oziroma se prijavljajo za opravljanje dejavnosti, ki je doslej niso izvajali. Razpis zajema splošno in dispanzersko dejavnost, zobozdravstveno dejavnost, dejavnost reševalne službe in nujne medicinske pomoči, specialistično ambulantno dejavnost in dejavnost dializ, specialistično bolnišnično dejavnost, zdraviliško zdravstveno dejavnost, lekarniško dejavnost, dejavnost zdravstvene nege in druge zdravstvene dejavnosti, ki jih opravljajo domovi za starejše in drugi socialnovarstveni zavodi ali gospodarske družbe, dejavnost zavodov za zdravstveno varstvo in inštituta za varovanje zdravja. Rok za prijavo na razpis in predložitev zahtevanih dokumentov je 20. april 2011.

7 ZDRAVJE NA KRATKO

foto: Shutterstock

Bioterapija odslej tudi v hotelu Union

Zdenko Domančić, priznani bioenergetik, odslej svoje metode izvaja tudi v ljubljanskem hotelu Union. Ustvaril je posebne tehnike energetskega zdravljenja ter protokole za posamezne bolezni in zdravstvene težave.

Energijo, s katero dela terapevt, na vzhodu imenujejo prana ali či. Zdravljenje temelji na načelu, da je telo sposobno samoozdravitve in da je človek samoozdravljiv subjekt s prirojeno sposobnostjo samoozdravitve.

Pri zdravljenju z bioenergijo se ta proces pospeši z dodajanjem življenjske sile ali vitalne energije na oboleli del telesa. Gre za naravno metodo brez škodljivih stranskih učinkov, ki je primerna za zdravljenje večine kroničnih bolezni. Učinkovito blaži tudi stres, težave s prostato, alergije in bolečine vseh vrst. Terapija traja štiri dni, ponavlja pa se po potrebi. V nekaterih primerih naj bi zadoščal en sklop, pri hudih boleznih pa naj bi bilo potrebno daljše zdravljenje.

Pripravila: NATAŠA BOLARIČ, natasa.bolaric@finance.si

PRIMA HOME TEST za enostaven, udoben in hiter odgovor. Sedaj lahko sami ocenite raven PSA (prostatični specifični antigen) v krvi in pravočasno ukrepate.

V lekarnah in specializiranih trgovinah | 080 12 77 www.primahometest.com/sl

8 HIPOHONDRIJA

KO SKOZI TELO BOLI – DUŠA KSENJA TRATNIK

ksenja.tratnik@finance.si

ALI VESTE, KAJ DRUŽI FLORENCE NIGHTINGALE, CHARLESA DARWINA IN JADRANA KRTA? ODGOVOR JE – HIPOHONDRIJA. BOLEZEN, KI MNOGE POŽENE V DRUŽBENO OSAMITEV IN DEPRESIJO.

S

e vam kdaj zdi, da vam srce hitro bije, in ste prepričani, da boste doživeli srčni napad, pa se takoj odpravite v zdravniško ambulanto? Ali pa imate izpuščaj po rokah, v vaših mislih pa odseva zdravnikova diagnoza: rak? Če je odgovor pritrdilen, potem obstaja sum, da imate hipohondrijo – fobično vas je strah bolezni.

Povedano preprosto, hipohondrija pomeni nenehen strah pred boleznijo, strokovna razlaga te bolezni pa pravi, da gre za somatoformno duševno motnjo, za katero je značilno, da bolnik poroča o simptomih telesnih bolezni ali poškodb, čeprav zanje ni nikakršnega organskega vzroka. Treba je dodati, da si hipohonder bolečine ne domišlja, temveč jo dejansko čuti. Že če ga recimo »boli« trebuh, je prepričan, da boleha za rakom. »Človek s hipohondrijo doživlja nepomembne in vsakdanje telesne spremembe kot dokaz, da je neozdravljivo bolan, da ima denimo tumor ali srčno bolezen, čeprav so bili zdravniški izvidi negativni in mu je zdravnik zagotovil, da simptomi niso nevarni,« pojasnjuje psihologinja Andreja Pšeničny.

Kaj povzroča bolezen

Teorij, zakaj nekdo zboli za hipohondrijo, je več. Po nekaterih zbolijo osebe, ki se ne morejo spopasti s svojimi težavami, druge teorije pravijo, da gre za način odzivanja na stresne dogodke, po mnenju nekaterih strokovnjakov (Parker, Lipscombe) pa so k hipohondriji bolj nagnjeni tisti s preveč zaščitniško mamo ali starši, ki so imeli kakšno bolezen. Vzroki za bolezen segajo v dogajanje v prvih dveh letih človekovega življenja, ko se otrok čuti čustveno

in telesno povezanega z materjo, razlaga Pšeničnyjeva. Če se mati takrat ne odzove dovolj hitro ali ustrezno na otrokove potrebe, se v tem nabere močna čustvena napetost, ki pa je takrat še ne more ubesediti, zato jo doživlja kot telesno neugodje. »Če se neusklajenost med materjo in otrokom ponavlja, lahko prepreči, da bi otrok prerasel doživljanje in izražanje svojih čustvenih stisk in konfliktov skozi telo, kar se kaže tudi kot hipohondrična motnja.« Drugo takšno obdobje je med tretjim in petim letom, ko otrok izoblikuje svojo spolno identiteto. Takrat se lahko pri otroku v razmerju s starši pojavljajo močni impulzi, ki so za otroka in okolico (družbeno) nesprejemljivi, zato se ponavadi potlačijo, namesto tega pa se začnejo ti občutki izražati na telesnem področju.

Nenehna bojazen pred boleznimi je izraz zavrtih (pogosto agresivnih) čustvenih izbruhov, ki so za človeka nesprejemljivi, zato je telo ventil, skozi katerega jih izraža, razlaga psihologinja. Duševne težave so v očeh družbe stigmatizirane, medtem ko telesne niso, zato hipohonder »prenese« svoje psihično trpljenje in bolečine v telo, kar mu omogoča, da ga potem legitimno oziroma družbeno sprejemljivo skrbi.

Nenehna panika

Medtem ko je marsikdo do svojega zdravja brezbrižen, imajo hipohondri nasprotno težavo. Ukvarjanje z lastnim fizičnim počutjem jih zaposluje skoraj sleherno uro. V paničnem iskanju potrditve svojih sumov, da so bolni, številni hodijo od zdravnika do zdravnika, spet drugi se zdravnikom izogibajo za vsako ceno, saj se bojijo, da nihče ne bo razumel njihovih

9 HIPOHONDRIJA

Strokovno je hipohondrija somatoformna duševna motnja, za katero je značilno, da bolnik poroča o simptomih telesnih bolezni ali poškodb, čeprav zanje ni nikakršnega organskega vzroka.

strahov oziroma jim ne bo verjel. Zato jih lahko obsedenost z lastnim zdravjem vodi v družbeno osamitev, postanejo pa tudi zelo anksiozni.

Kako premagati hipohondrijo

Ker gre za duševno motnjo, bi morali bolniki poiskati pomoč psihoterapevta. A ker so hipohondri prepričani, da gre pri njih za telesne bolezni, temu seveda nasprotujejo. Psihoterapija je najustreznejša oblika zdravljenja te motnje, saj pomaga oblikovati zrelejše prilagoditvene oziroma obrambne mehanizme. Takšno izražanje čustvenih stisk skozi telo nadomesti prepoznavanje in besedno izražanje občutkov in čustev, pojasnjuje

Pšeničnyjeva. V nekaterih primerih zdravniki predpišejo tudi antidepresive ali zdravila za zmanjšanje tesnobe, a se je treba zavedati, da lahko ta le začasno ublažijo simptome, ne odpravijo pa vzrokov – čustvenih stisk in načinov, na katere se izražajo – in zato te motnje ne ozdravijo. In zato, žal, mnogi končajo v boleči osamljenosti.

KDO JE NAGNJEN K HIPOHONDRIJI Podatki kažejo, da je bolezen enakomerno porazdeljena tako po spolu kakor po socialnih skupinah, ponavadi pa se pojavi med 20. in 30. letom, navaja Pšeničnyjeva.

foto:

Zdravniki zadnja leta opažajo vse več bolnikov, ki pridejo po pomoč in so prepričani, da so bolni, potem ko so spremljali različne zdravniške TV-nanizanke. Nekateri panično zahtevajo preiskave, ki jih vidijo v teh nanizankah, drugi že sami postavljajo diagnozo. Prav dostopnost do medicinskih podatkov (prek televizije in spleta) povzroča, da so »simptomi«, ki si jih umišljajo hipohondri, zelo različni in lahko tudi zelo prepričljivi, opozarja Pšeničnyjeva.

Shut terst

ock

SAM SVOJ DR. HOUSE

BOLEZEN IZPOD REBER Beseda hipohondrija izhaja iz grške besede hypohondros, ki pomeni »pod rebri«.

V antiki so namreč bolniki tožili, da jih boli v tem predelu, zato so zdravilci mislili, da je to telesna bolezen notranjih organov, še zlasti zgornjih prebavil, jeter in predvsem organov, ki jih sicer ne moremo otipati zaradi prsnega koša, lobanje ...

10 FARMACEVTI

KONEC ZLATE DOBE ZA ORIGINALNA ZDRAVILA URŠKA KUKOVIČ

urska.kukovic@finance.si

FARMACEVTSKA PODJETJA Z BLOCKBUSTERJI SLUŽIJO MILIJARDE EVROV. PROIZVAJALCE ORIGINALNIH ZDRAVIL K TRIODSTOTNEMU ZNIŽANJU CEN PREPRIČUJE TUDI GENERALNI DIREKTOR ZZZS SAMO FAKIN.

V

lade, tudi slovenska, krčijo izdatke za zdravila. Generalni direktor ZZZS Samo Fakin se že več kot mesec dni pogaja s proizvajalci originalnih zdravil, da bi cene znižali za tri odstotke.

Najbolje prodajanemu blockbusterju lipitorju (atorvastatin), ki ameriškemu Pfizerju letno prinese skoraj četrtino slovenskega BDP, to je devet milijard evrov, patent poteče konec junija letos.

»Z ZZZS se še dogovarjamo. Naš namen je podpisati dogovor o triodstotnem znižanju cen. Minister za zdravje Dorjan Marušič nas je prosil, da znižamo cene, da bo vlada lahko ponudila zdravila. Hkrati so nam povedali, da bo del teh prihrankov namenjen novim zdravilom. Večina farmacevtskih podjetij končuje dogovore z ZZZS, nekaj jih je pogodbo že podpisalo,« je povedal generalni direktor družbe GlaxoSmithKline (GSK) v Sloveniji za zdravila na recept in cepiva (Pharmaceuticals) Victor Hoff. »Trudimo se, da bi za razvoj novih zdravil namenili čim več sredstev. Pričakujemo, da bomo prihodnje leto na trg dali od štiri do pet novih zdravil. Če razvijamo nova zdravila, ki pomagajo bolnikom, verjamemo, da bodo vlade pripravljene zanje tudi plačati,« je še dejal.

Farmacevtski izzivi

Farmacevtska podjetja, paradni konji gospodarstev, so gotovo pred velikim izzivom.

Vlade – predvsem nemška in francoska, pa tudi naša – želijo ustaviti naraščanje cen originalnih zdravil in pospešiti dotok cenejših

generičnih. Države EU za zdravila namenijo v povprečju med 16 in 18 odstotki vseh sredstev za zdravstvo, zaradi napovedanih sprememb pa analitiki IMS Health, vodilnega podjetja na področju tržnih raziskav in svetovanja v farmaciji in zdravstvu, predvidevajo, da se bo rast prihodkov farmacevtskih podjetij umirila in bo do leta 2013 od tri do šest odstotkov na leto. Številnim originalnim, pa tudi tako imenovanim blockbuster zdravilom, ki prinesejo več milijard evrov prihodkov na leto, bo letos in prihodnje leto potekel patent, zato jih utegnejo ogroziti cenejše generične različice. Najbolje prodajanemu blockbusterju lipitorju (atorvastatin), ki ameriškemu Pfizerju letno prinese skoraj četrtino slovenskega BDP, to je devet milijard evrov, patent poteče konec letošnjega junija. Če Pfizerju ameriški urad za zdravila in živila ter evropska agencija za zdravila ne bi odobrila podaljšanja patenta zaradi dodatnih raziskav varnosti in učinkovitosti zdravila pri otrocih, bi generično različico zdravila lahko prodajali že februarja letos.

Stari triki farmacevtske industrije

Statini, kamor sodi tudi lipitor, se uporabljajo za zdravljenje povišanega holesterola.

Vloga za polletno podaljšanje patenta zaradi dodatnih raziskav na otrocih je ena izmed klasičnih potez farmacevtov, ki želijo, da cenejša konkurenca na trg prispe čim pozneje.

11

IZBORU O

Ĺ t.1

V TO

RMACEV FA

foto: Urban Ĺ tebljaj

P

S TESTI DO GOSPODARNEJĹ E RABE H gospodarnejĹĄi rabi zdravil bi lahko pripomogla uvedba farmakogenetskih testov, je Ĺže pred Ä?asom povedal profesor na fakulteti za farmacijo in izvedenec za evropsko agencijo za zdravila Borut Ĺ trukelj (na sliki). Z njimi bi laĹže doloÄ?ili, ali bo zdravilna uÄ?inkovina bolniku resniÄ?no pomagala, ter tako prepreÄ?ili tudi marsikateri zaplet zaradi neĹželenih stranskih uÄ?inkov zdravila. TeĹžava pri terapiji z zdravili je, da jih ljudje razliÄ?no presnavljamo, zato bi bila terapija, prilagojena genski sliki posameznika, bolj uÄ?inkovita. V ZDA so denimo lani Ĺže uvedli rutinske farmakogenetske teste pred predpisovanjem blockbusterja zdravila klopidogrela, po mnenju sogovornika pa bi bilo to smiselno vsaj ĹĄe za tamoksifen, varfarin in statine.

&$# )%! $1 ! !& $1 )*-/ -, !)%! *3$ $) )*-/ -*'1!)%! $) ' $ -$(+ .*(! '!,"$% ) &* $ 1( )% /%! -, !)%! $1+/ 3 %! +*, ! '*-. 3$)&/%! #$.,* $) )$( &'$)$3)* +*(!( )$# $).!, & $% - #, )* ' ,$.$)! %! $' $1 , ) 1 ) %+*"*-.!%! +,$+*,*3!)$ +!,*, ')$ ).$ '!,"$& '!.

0 1$-& 0$ * ) %+*"*-.!%! +,$+*,*3 )$# $1 !'&$# ,!1 ,! !+. 0 -'*0!)-&$# '!& ,) #

#!,$)" '*/"# /) %-& %/ '% ) !, & # ,+ ) *#(! * * 2( ,.$)-& %/ '% ) . ( .!,$ '

'

FARMACEVTI

foto: Irena Herak

12

foto: Aleš Beno

FARMACEVTI

Generalni direktor ZZZS Samo Fakin s farmacevtskimi podjetji končuje pogajanja o triodstotnem znižanju cen originalnih zdravil.

Poleg podaljševanja patenta zaradi raziskav na otrocih med trike za podaljšanje patenta in ohranjanje prihodkov sodita še plačevanje proizvajalcev generičnih zdravil, da za nekaj časa preložijo začetek izdelovanja generičnih različic po poteku patenta, ter iskanje nove indikacije za uporabo zdravila.

Ni težko ugotoviti, da farmacevtskim podjetjem največ denarja prinesejo zdravila za zdravljenje kroničnih bolezni in za preprečevanje usodnih srčno-žilnih zapletov pri ljudeh s povišanim holesterolom, povišanim krvnim pritiskom, čezmerno telesno težo in drugimi dejavniki tveganja. Tudi te je, ker sta samodisciplina in zdrav življenjski slog prej izjema kot pravilo, treba jemati do konca življenja.

Pet najdonosnejših blockbusterjev

Med najdonosnejše blockbusterje sodijo še: plavix (klopidogrel), ki farmacevtoma Bristol-Myers Squibb in SanofiAventisu prinese okoli sedem milijard evrov na leto in se uporablja za preprečevanje kapi in infarkta; zdravilo proti astmi in kronični obstruktivni pljučni bolezni advair, s katerim GSK letno zasluži nekaj več kot pet milijard evrov; biološko zdravilo enbrel (podjetje Amgen) za zdravljenje revmatoidnega artritisa in drugih revmatičnih obolenj, katerega prodaja je okoli 4,4 milijarde evrov na leto, in Novartisov diovan za zdravljenje povišanega krvnega pritiska, ki ga vsako leto prodajo za 4,2 milijarde evrov.

foto: Irena Herak

KD VITALNOST brez vstopnih stroĹĄkov

Od 1. do 31. marca 2011*

IZKORISTITE DEMOGRAFSKE TRENDE!

NajboljĹĄi sklad v kategorÄłi delniĹĄki - farmacÄła, ki ga upravlja najboljĹĄi upravitelj v letu 2010 po izboru revÄłe Moje ďŹ nance

Prospekt KD Krovnega sklada z vkljuÄ?enimi pravili upravljanja, izvleÄ?ek prospekta podsklada KD Vitalnost, delniĹĄki, ter zadnje objavljeno letno in polletno poroÄ?ilo krovnega sklada, ki ga upravlja KD Skladi, d. o. o., CelovĹĄka cesta 206, Ljubljana, so vlagateljem med delovnim Ä?asom brezplaÄ?no na voljo na sedeĹžu druĹžbe in vpisnih mestih, v elektronski obliki pa so dostopni na www.kd-skladi.si. Vlagatelj ima pravico zahtevati izroÄ?itev dokumentov. *Vsem vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja KD Krovnega sklada za podsklad KD Vitalnost, delniĹĄki, in katerih pristopna izjava je pravilno izpolnjena, njihova enkratna vplaÄ?ila pa bodo prispela na transakcÄłski raÄ?un podsklada od 1. 3. 2011 po 0:01 uri pa do 1. 4. 2011 do vkljuÄ?no 0:01 ure, v navedenem obdobju druĹžba za upravljanje ne bo zaraÄ?unala vstopnih stroĹĄkov, ki so doloÄ?eni v prospektu z vkljuÄ?enimi pravili upravljanja in na spletni strani www.kd-skladi.si. Popust ne velja za vstopne stroĹĄke pri obroÄ?nem vplaÄ?evanju (vsa vplaÄ?ila na pristopne izjave tipa PV, OV ali VP), ki ostanejo nespremenjeni. Popusti se ne seĹĄtevajo. Ä&#x152;e je vlagatelj Ä?lan Kluba KD plus oziroma je ugodnosti ali popustov veÄ?, se za vlagatelja upoĹĄteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejĹĄi.

75(1',BRJODV .' 9LWDOQRVW [ PP LQGG

30

14 INTERVJU

ANTIDEPRESIVI REŠUJEJO PSIHO SLOVENCEV ALKOHOL VODI V PSIHOSOCIALNO PROPADANJE POSAMEZNIKA. ČE SI TA TEGA NE PRIZNA, MU NE MORE NIHČE POMAGATI. ALEŠ ČAKŠ

ales.caks@finance.si

K

aj lahko naredi splošni zdravnik za bolnika, ki je alkoholik, poje preveč zdravil, se ne giba in je predebel? Pogovarjali smo se s specialistko splošne medicine in specialistko medicine dela v Zdravstvenem domu Medvode Jelko Premelč.

Pretirana debelost, čezmerno uživanje alkohola, jemanje pomirjeval in uspaval ter premalo telesne aktivnosti najbolj vplivajo na čedalje slabše zdravje Slovencev. Kako ukrepati?

Porabništvo je spremenilo naše vrednote. Delo prek polnega delovnega časa in brez pravega urnika ne omogoča, da bi se družina zbrala doma na kosilu in bi se popoldne posameznik lahko ukvarjal s hobiji in/ali rekreacijo ter se zvečer še posvetil svojim najbližjim.

Ljudje jedo sendviče ali hitro pripravljeno hrano dobesedno na cesti. Domov prihajajo utrujeni in nezadovoljni, slabo razpoloženje pa lahko hitro prežene kozarec alkohola, tableta za pomiritev, boljši spanec. Zjutraj pa spet vse po starem. Črna kava s cigareto, za zajtrk zmanjka časa. Zdravstvene težave, povezane s takšnim življenjem, so v tujini že dobro proučili, Slovenija tujini sledi z zamikom. Nepravilna prehrana – premalo obrokov, hrana s preveč

maščobami in sladkorji –, debelost, premalo fizičnih dejavnosti, nezadovoljstvo z delom, družbeno klimo in zasebnim življenjem, ki kliče po pomirjevalih, alkoholu in drugih drogah, ljudi v Sloveniji zelo resno ogrožajo že od mladosti.

Kako kot splošna zdravnica pomagate in svetujete bolnikom, za katere sumite, da so alkoholiki oziroma da pretirano uživajo uspavala in pomirjevala?

Alkoholizem je resna težava. Ne gre le za redno uživanje več kot merice alkohola na dan – to je malo pivo, kozarec vina ali šilce žgane pijače –, temveč za psihosocialno propadanje človeka. Če se nekdo redno hrani in je telesno zdrav, lahko kar nekaj let zlorablja alkohol, ne da bi okolica to opazila ali da bi imel hujše telesne motnje. Sčasoma se začnejo pojavljati težave v družini – prepiri, nesoglasja, nasilje – in v službi – neopravičeni izostanki z dela, slabo delo. Pogosta je tudi udeležba v prometni nesreči zaradi vožnje pod vplivom alkohola.

Alkoholiki praviloma zanikajo čezmerno pitje in ne pridejo v ambulanto k zdravniku po pomoč, če v to niso prisiljeni. Žal je toleranca v družbi v zvezi z uživanjem alkohola prevelika, in tudi ko bolnika z jasnimi telesnimi znamenji zasvojenosti z alkoholom – spremembe na

15 INTERVJU

Nisem še videla bolnega človeka, ki bi bil srečen.

Vsak človek si načeloma želi, da bi bil zdrav, da bi lahko hodil v službo in se ukvarjal s svojimi hobiji. Težava je le, da bi danes ljudje zdravje in srečo radi dosegli umetno – z zdravili, drogami, internetom, ne pa z zdravo pametjo – z zdravim življenjem, gibanjem in izobraževanjem.

foto: Aleš Beno

Tako je povedala specialistka splošne medicine in specialistka medicine dela Jelka Premelč.

16

foto: Aleš Beno

INTERVJU

Bolnikov z depresijami, napadi tesnobe in panike je pri nas čedalje več. Antidepresivi – cipralex, cipravil, tudi mapron – so zanje razmeroma varna in učinkovita zdravila.

Nevarnejša pa so uspavala in pomirjevala – helex, xanax, apaurin, lexaurin –, ki lahko redne uživalce naredijo odvisne.

koži, okvara jeter, tresenje, motnje mišljenja in vedenja – opozorimo na škodljivost zlorabe alkohola, nanj v ambulanti kot splošni zdravniki ne moremo bistveno vplivati.

Zakaj ne?

Ker alkoholik razvije posebno sposobnost manipulacije z družinskimi člani; če ga pustijo pri miru in mu ničesar ne očitajo, imajo tudi sami mir, sicer je nasilen in gre užaljeno pit naprej. Doma nima nobenih obveznosti in tudi v službi vse manj, saj je zaradi pijače postal nezmožen za delo ter je prerazporejen na lažja in nezahtevna dela za enako plačilo. Praviloma so tudi delavčevi najožji sodelavci in nadrejeni zasvojeni z alkoholom, zato takšno početje celo dopuščajo. Zakaj bi torej alkoholiki nehali piti?

Potem bodo morali doma spet prevzeti svoj del odgovornosti pri gospodinjskih opravilih, vzgoji otrok, delu na vrtu. Nič več posedanja po gostilnah in lagodnega življenja v omami. Na delo bodo morali priti točno, urejeni, dosegati bodo morali rezultate in včasih delati tudi prek delovnega časa.

Kako konkretno pomagate bolnikom, ki jih sumite, da so odvisni od alkohola?

Ljudem, za katere upravičeno sumim, da pretirano uživajo alkoholne pijače, povem naslednje: človek, ki je zadovoljen s seboj in svojim življenjem ter je imel varno mladost z ljubečimi starši, nima potrebe po omami.

Zatekanje v omamo z alkoholom je izraz stiske in nemoči ter se lahko konča tragično zanj in za vse, ki jih ima rad. Vsak človek ima pravico živeti lepo, to pa v omami ni mogoče za njegove

najbližje, saj jim povzroča trpljenje. Lahko mu pomagajo usposobljeni zdravstveni delavci, a brez njegovega sodelovanja in popolne abstinence zdravljenje ni mogoče. Prosim ga, naj o tem razmisli in se vrne v nekaj dneh v ambulanto s svojcem, da se pogovorimo o podrobnostih. Če pa je alkoholik že tako propadel, da se mu je odrekla družina in je ostal brez dela, mu skorajda ni več pomoči. Če sta mu družina in služba še pomembni, potem mu morajo domači in nadrejeni v podjetju postaviti ultimat: popolna abstinenca – ali pa ostane brez družine in službe. Naloga družinskega zdravnika je, da z navedenimi dejstvi seznani bolnika in družino.

Praviloma nas iz podjetij vodilni poiščejo sami in prosijo za pomoč. Medicinska znanost pa nezainteresiranim in nemotiviranim odvisnikom ne more pomagati.

Kako pa rešujete pretirano odvisnost Slovencev od zdravil, zlasti uspaval in pomirjeval ter antidepresivov?

Zdravila so kemični pripravki različnih učinkovin in imajo hujše ali blažje stranske učinke.

Kadar pri človeku ugotovimo neko bolezen, se vedno vprašamo, ali je zanj bolje, da mu ne predpišemo nobenih zdravil – s tem ne obremenjujemo telesa s kemičnimi učinkovinami – in pustimo bolezni svojo pot ali pa mu predpišemo zdravilo, omejimo oziroma pozdravimo bolezen, a tvegamo tudi škodljive učinke zdravila.

Značilen primer je zdravljenje rakavih bolezni. Znano je, da z visokimi odmerki zdravil in obsevanjem ne uničimo samo rakavih, ampak tudi zdrave celice. Zdraviti ali ne? Zdravniki predpisujemo samo zdravila, ki so preverjena

17 INTERVJU

in zapisana v registru zdravil. Kdaj se katero zdravilo in v kolikšnem odmerku predpiše, je določeno in preverjeno z dokazi, zdravniki smo z novostmi redno seznanjeni. Ker pa imajo zdravila lahko tudi pozne učinke, je ob novih zdravilih lahko naknadno ugotovljen tvegani učinek in zdravila ne predpišemo več. Bolnika vedno seznanimo z boleznijo, ki jo ugotovimo.

Povemo mu, katera zdravila potrebuje, kako jih mora jemati ter kakšni so pričakovani dobri in slabi učinki zdravila. Predpišemo mu samo tista, ki jih je pripravljen jemati. Imamo tudi bolnike, ki odklanjajo jemanje vseh zdravil, na primer bolnik ne želi jemati zdravil za nižanje krvnega pritiska. To v zdravstveno kartoteko zapišemo in jih seznanimo s tveganjem.

Pretirano jemanje zdravil pa uničuje jetra …

Večina zdravil se presnavlja v jetrih in jih s tem obremenjuje. Vendar se v jetrih presnavlja tudi alkohol, hrana, obremenjujejo jih hlapi organskih topil iz okolja, maščoba, jajca, čokolada, pesticidi iz »zdrave« presne hrane, ki jo uživamo. Kar nekaj škode si naredimo, ko kupujemo razne vitaminske dodatke in pripravke, ki jih dobimo na policah lekarn in trgovin, pa zanje ni dokazano, da pomagajo ohranjati zdravje. Ljudje ne preberejo navodil v prilogi za te učinkovine, ki obljubljajo obnovo sklepnega hrustanca, lepo kožo, hujšanje brez lakote in večno mladost, bujne lase in dobro počutje. Pogosto se ne zavedajo škodljivih učinkov zdravil in ob poplavi zdravil se tega premalo zavedata tudi farmacevtska industrija in medicinska znanost.

Je res, da lahko tudi splošni zdravniki predpisujete antidepresive ljudem z depresijo, napadi tesnobe, panike?

Da, antidepresivi so namenjeni zdravljenju depresij in anksioznosti, zato jih bolnikom s takšnimi težavami predpišemo tudi splošni zdravniki, ki smo usposobljeni, da take motnje prepoznamo. Nekaj drugega pa so duševne bolezni, ki jih zdravijo psihiatri. Antidepresivi so razmeroma varna in učinkovita zdravila, bolnikov z depresijami in napadi tesnobe pa je vse več.

Preveč je alkohola, preveč je zdravil, premalo pa telesne aktivnosti Slovencev. Kako se to kaže na zdravju ljudi?

Redna zmerna fizična aktivnost je nujna za vzdrževanje telesnega in duševnega zdravja. S telesno dejavnostjo krepimo srčno-žilni sistem, mišičje in povečamo porabo energije, ki smo jo v telo vnesli s hrano. Tako laže oblikujemo telo in smo bolj zadovoljni sami s sabo. Dokazano je, da redna telesna vadba zmanjša pogostost zapletov na ožilju ter zmanjšuje bolečine v sklepih in mišicah. Pri ljudeh, ki se ukvarjajo s katerokoli fizično dejavnostjo, je manj tesnobnosti in depresij.

Kaj torej svetujete predebelemu bolniku?

Pri prehranjenih in debelih ljudeh so razlike.

Prehranjenost ocenjujemo po posebnem izračunu, ki upošteva človekovo telesno višino in težo. Ocenjujemo indeks telesne mase (ITM). Če je vrednost tega indeksa do 25, pomeni, da je prehranjenost normalna. Če so vrednosti od 26 do 30, je oseba čezmerno prehranjena in svetujemo zmanjšanje teže z omejitvami vnosa kalorij in povečano telesno dejavnostjo.

V zdravstvenih domovih so v okviru programa CINDI organizirana predavanja in učne delavnice o zdravem življenju, pravilnem kuhanju, hujšanju in rekreaciji.

Ni skrivnost, da ženske pijejo prikrito, doma, moški pa odkrito, v lokalih.

Od 1.600 bolnikov, ki jih imam v evidenci, jih na leto le okrog deset privoli v zdravljenje odvisnosti od alkohola.

18 INTERVJU

Dokazano je, da redna telesna vadba zmanjša pogostost zapletov na ožilju ter zmanjšuje bolečine v sklepih in mišicah. Pri ljudeh, ki se ukvarjajo s katerokoli fizično dejavnostjo, je manj tesnobnosti in depresij.

Vrednost indeksa nad 31 pomeni debelost, ko je telesna masa povečana za več kot 20 odstotkov in je zaradi tega dokazano povečana verjetnost bolezni srca in ožilja. Pogosto se pri taki teži pojavijo tudi motnje v presnovi sladkorjev in maščob ter povišan krvni pritisk.

Da o bolečinah v hrbtenici in sklepih spodnjih okončin ne govorim, saj nosijo res veliko breme. Tako debel človek je seveda fizično manj zmogljiv, nelepega zunanjega videza in nezadovoljen sam s sabo. Zato poseda doma, se tolaži s hrano ali še s čim drugim – in naprej redi.

Za izjemno debele z indeksom nad 40 obstaja posebna internistična ambulanta, kjer hujšajo pod zdravniškim nadzorom.

Kako vsi omenjeni negativni dejavniki vplivajo na psiho Slovencev?

Nisem še videla bolnega človeka, ki bi bil srečen. Vsak človek si načeloma želi, da bi bil zdrav, da bi lahko hodil v službo in se ukvarjal s svojimi hobiji. Težava je le, da bi danes ljudje zdravje in srečo radi dosegli umetno – z zdravili, drogami, internetom, ne pa z zdravo pametjo – z zdravim življenjem, gibanjem in izobraževanjem.

Kako splošni zdravnik še lahko pomaga človeku, ki zaradi tveganega življenja propada?

Naloga splošnega zdravnika je, da težave prepozna in se pogovori z bolnikom. Glavna težava je, kako bolnika motivirati, da bi spremenil način življenja, ki ga dolgoročno ogroža. Takšne ljudi največkrat napotimo k psihiatru.

In kaj vi naredite za zdravo življenje?

Za svojo starost sem zelo zdrava oseba. V 29 letih dela sem bila dvakrat po teden dni na bolniškem dopustu. Sem redno fizično aktivna.

Dvakrat na teden hodim v telovadnico na vodeno vadbo, ki je zelo intenzivna. Vsaj enkrat na dan grem, ne glede na vreme, na daljši sprehod s psom. Pozimi smučam, poleti kolesarim. V službo hodim peš. Pri hrani pazim, da ne pojem preveč, saj se po 50. letu pozna, da telo potrebuje manj kalorij. Ne uživam sladkorja in ne kadim. Uživam mešano sezonsko domačo hrano. Pozimi kislo zelje in repo, zraven obvezno meso vseh vrst. Pojem veliko solate in sadja, predvsem jabolka. Občasno spijem tudi merico alkohola ob posebnih priložnostih. Do zdaj nisem pojedla veliko zdravil, ker nisem bila bolna – imela sem nekaj prehladnih obolenj in občasne bolečine v rami. Če bom imela resnejše zdravstvene težave, bom jemala zdravila, ki bodo potrebna, da ohranim samostojnost v dnevnih aktivnostih.

foto: Aleš Beno

Novi

! !

!

& $ ) "$ ! ( ! "#$ ! (" " ) "# , " "$ * %

%" % " ,! ' & "&"$% ' ! + !"( ' !

Novi Mondeo FINANCE TRENDI 210x297.indd 1

14.3.2011 14:01:36

20 ZDRAVNIK – BOLNIK

SI ZDRAVNIK IN BOLNIK ZAUPATA? BOLNIKI DANES GLASNO NEGODUJEJO PRED MEDICINSKO SESTRO, KI SO JO NEKOČ SPOŠTLJIVO OGOVARJALI. LANA DAKIĆ

lana.dakic@finance.si

O

dnos med zdravnikom in bolnikom temelji na intimnem zaupanju ter vrednotah strokovnega znanja in upoštevanja navodil s sprejemanjem odgovornosti za posledice. Postopki, posegi, preiskave so lahko za bolnika zelo neprijetni, boleči in poniževalni, kar pa zdravnik s svojim znanjem in čustvi razume ter mu poskuša čim bolj olajšati trpljenje.

»H kateremu zdravniku bi se napotili? Mrkemu in redkobesednemu z mednarodno priznanimi referencami ali veselemu in hudomušnemu, ki vas posluša, trpi z vami ob pogovoru o bolezni vaše mame, napiše nešteto napotnic za preglede in hkrati že piše recepte za antibiotike, vas pospremi do vrat, in preden se zaveste, ste že v čakalnici z odličnim občutkom, kako vsestransko ste bili obravnavani?« Tako nam je na vprašanje, ali bi morali bolj poudarjati odnos med zdravnikom in

foto: Urban Štebljaj

V dobi informatike je prišlo do velikega preskoka: od avtoritarnega odločanja, pri katerem je imel zdravnik prevladujočo vlogo, smo prešli na »partnerstvo pri zdravljenju«, pravi specialistka družinske medicine Nena Kopčavar Guček.

Untitl

21

bolnikom že na fakulteti, z vprašanjem odvrnil pediater Martin Bigec, dejavni član evropskega in svetovnega združenja strokovnjakov socialne pediatrije, ki se veliko ukvarja tudi s komunikacijo med bolnikom in zdravnikom. Odgovarja, da je resnica nekje vmes. »Ko smo zaskrbljeni za svoje ali otrokovo zdravje, se vedno usmerimo samo v bolezen: kako do natančne diagnoze in kakšno zdravljenje bi bilo najučinkovitejše,« pojasnjuje Bigec. Če sta ob tem zdravnik in bolnik uglašena, ne bo nikoli prišlo do spora, saj ju veže skupni interes, torej premagati bolezen. Na fakulteti na odnos gledajo predvsem s tega vidika. »Morda bi bilo res koristno poudariti tudi veščino, kako se sporazumeti s čim manj semantičnih vrzeli in tako, da bo omogočeno boljše sodelovanje bolnika,« priznava Bigec. K temu veliko pripomorejo tudi splošna osebnostna kultura in okolje, iz katerega izhaja zdravnik, njegove duhovne in moralne vrednote, omika, pa tudi veščina samonadzora in meditacije, s katero si zdravnik kot človek utira pot v poklicno in zasebno življenje.

Učenje veščin komunikacije že v prvem letniku

»Na ljubljanski medicinski fakulteti smo lani že v prvi letnik uvedli predmet komuni-

Untitled-46 1

foto: Nace Zavrl

ZDRAVNIK – BOLNIK

kacija. Stalno je vključen tudi v podiplomsko izobraževanje in pomeni obširno poglavje v specializaciji iz družinske medicine,« pojasnjuje specialistka družinske medicine Nena Kopčavar Guček, ki se ji to zdi zelo pomembno. Tudi Slovensko zdravniško društvo prek svojih strokovnih sekcij spodbuja organizacijo seminarjev, predvsem učnih delavnic iz

Zdravnik je postal ujet med pričakovanji bolnikov in pogoji, ki jih določa zdravstvena zavarovalnica, meni pediater Martin Bigec.

17.03.2011 14:11:27 Uhr

22 ZDRAVNIK – BOLNIK

komunikacije. V zadnjem času javni zavodi, zlasti zdravstveni domovi, v okviru internih izobraževanj za vse zaposlene pripravljajo učne delavnice o komunikaciji.

Zdravnik, ujet med pričakovanji bolnikov in pogoji zdravstvene zavarovalnice

Martin Bigec: »Postopki, posegi, preiskave, terapevtski ukrepi so lahko izjemno neprijetni, boleči, poniževalni in sramotni za bolnika, kar seveda zdravnik s svojim umom in čustvi razume in poskuša bolniku čim bolj olajšati njegovo telesno in osebnostno trpljenje.«

Kakšen je zdaj odnos med zdravnikom in bolnikom pri nas? Zdravnika pravita, da ni nič slabši, le drugačen. »Manj je predsodkov, ni nobenih zavor,« opaža Bigec. Bolniki danes na glas nergajo pred medicinsko sestro, ki so jo nekoč spoštljivo ogovorili, med pregledom se odzivajo na mobilnik, glasno izražajo svoje proteste ali mnenja, kar so nekoč počeli zgolj v gostilni, ugotavlja. »Včasih je v ambulanti na steni visel napis: ne pljuvaj na tla, zdaj pa visi pravilnik o bolnikovih pravicah,« še dodaja Bigec. Vsa dogajanja v družbi, socialne stiske, splošno nezadovoljstvo, brezposelnost, mobing, finančna kriza se zrcalijo v zdravju posameznika, tudi v odnosu med bolnikom in zdravnikom, pravi Nena Kopčavar Guček. »Zdravnik je postal ujet med pričakovanji bolnikov in pogoji, ki jih določa zdravstvena zavarovalnica,« je prepričan Bigec. »Na naših hrbtih se lomijo tudi liste zdravil in doplačevanje: določi jih zavarovalnica, ljudje pa zaradi doplačila obtožujejo zdravnika, ki je predpisal zdravilo,« dodaja Kopčavar Gučkova. Tako zdravnik ne odloča več sam, temveč v okviru določenih pravic, strokovnih smernic in pravnih določb, medtem ko so deontološka vprašanja potisnjena v ozadje; etične vrednote so zastrli pravilniki in varuhi raznih pravic. »V dobi informatike je namreč prišlo do velikega preskoka: od avtoritarnega odločanja, pri katerem je imel zdravnik prevladujočo vlogo, smo prešli na ‘partnerstvo pri zdravljenju’, kjer sta bolnik in zdravnik enakopravna,« pravi sogovornica. Zdravnik je tako strokovnjak, svetovalec, razlagalec, bolnik pa tisti, ki na podlagi informacij sprejme končno odločitev. Pogoj za tak odnos je odlična informiranost bolnika. Tak odnos namreč veča bolnikovo zavzetost za zdravljenje, dokazani so boljši izidi zdravljenja, česar smo zdravniki zelo veseli, še dodaja.

Tudi pomanjkanje zdravnikov vpliva na slabši odnos

Položaj zdravnikov v družbi se ni občutno spremenil, motivacija za odločanje za ta poklic pa ostaja enaka, ugotavlja Nena Kopčavar Guček. Bolniki po njenem administrativne ukrepe in zunanje razmere prepogosto razumejo

kot zdravnikov odnos. »Tudi pomanjkanje zdravnikov v našem sistemu – primanjkovalo naj bi jih med 300 in tisoč – skrajšuje stik med bolnikom in zdravnikom,« pravi sogovornica.

Povprečen pogovor v splošni ambulanti traja sedem minut, v času epidemije gripe in prehladov pa je bilo dnevno tudi do sto odstotkov več obiskovalcev ambulant kot sicer, število zdravnikov pa enako, zaradi bolezni zdravnikov morda celo manjše.

Bigec ob tem slika neromantičen pogled na zdravnika: urejen, lepega videza, športne postave, igralec golfa ali tenisa, tekač ali kolesar, odlično obvlada tuje jezike in vodi bolnikovo kartoteko na računalniku, hitro odloča in ima enciklopedično znanje, ob tem pa šarmantno ogovori mlado damo in se spusti tudi v filozofski pogovor z bolnikom, stoji za svojimi strokovnimi odločitvami in ljudje mu zaupajo. »Seveda se vse te podobe razblinijo v času neokapitalizma, ko so zdravniki medijsko povoženi na raven mezdnega delavca, pribiti na plakate dnevnih afer in ukalupljeni v urnike dela pod težo pomanjkanja kadra,« pravi Bigec. Meni, da so nenehna dežurstva, nadomeščanja, velika pričakovanja bolnikov in neprestane prepovedi zdravstvenega zavarovanja izničili njegovo podobo, ki je nastajala skozi zgodovino in razvoj medicine.

Pomembna sta intimno zaupanje in medsebojno spoštovanje

In kakšen bi bil idealen odnos? Ta se po mnenju sogovornikov pač izraža glede na čas, v katerem živimo. »Ko se bodo vrednote v družbi spremenile, se bo spremenil tudi njun odnos,« je prepričan Bigec. Poudarja, da odnos med zdravnikom in bolnikom ni enakopraven, temveč temelji na intimnem zaupanju in vrednotah strokovnega znanja ter upoštevanja navodil s sprejemanjem odgovornosti za posledice. »Postopki, posegi, preiskave, terapevtski ukrepi so lahko izjemno neprijetni, boleči, poniževalni in sramotni za bolnika, kar seveda zdravnik s svojim umom in čustvi razume ter poskuša bolniku čim bolj olajšati njegovo telesno in osebnostno trpljenje,« še pravi sogovornik.

Nena Kopčavar Guček ob tem dodaja, da so nesporazumi pogostejši vzrok za pritožbe kot strokovne napake. »Vsak idealen odnos je pogojen z obeh strani in velja prastari zakon: akcija – reakcija.« Medsebojno razumevanje in spoštovanje sta pogoj zanj in vsi imamo pravice in dolžnosti. »Nikakor nismo brez napak, to velja za vse poklice, zavedamo pa se, da so pri nas ljudje še bolj občutljivi in posledice boleče,« pravi Kopčavar Gučkova.

24 ZASEBNO ZDRAVSTVO

ZASEBNIKI IMAJO PROŽNEJŠI URNIK ALEŠ ČAKŠ

ales.caks@finance.si

MEDICINSKA DOKTRINA ZA ZASEBNIKE IN ZDRAVNIKE V JAVNIH ZAVODIH – ZADNJIM DELO »OTEŽUJEJO« KOLEKTIVNE POGODBE – JE ENAKA.

K

akšne so prednosti in posebnosti zasebnega zdravstva (če sploh so), so zasebniki res bolj sočutni do bolnikov, so javni zdravstveni domovi res togi in počasni pri delu z bolniki?

V javnih zdravstvenih zavodih (zdravstveni domovi, bolnišnice, poliklinika) ali pri zasebnikih s koncesijo gre za enake standarde zdravljenja, razlaga Terezija Oven, direktorica Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani in specialistka splošne medicine. »Vsi naj bi delali po enaki medicinski doktrini, za vse velja enak zakon o zdravstveni dejavnosti, vsi dobimo po pogodbi z ZZZS enak delež sredstev po delovni skupini (zdravnik, pripadajoča ekipa v osnovnem zdravstvu) oziroma po obravnavanem primeru v bolnišnici.«

Terezija Oven, specialistka splošne medicine: »Po treh desetletjih dela lahko kot zdravnica in zadnja leta kot direktorica povem, da je neumnost, da zasebniki pravijo, da so šli na svoje, ker se želijo bolnikom bolj posvetiti.«

foto: Irena Herak

Manj »okretni« javni zavodi

V osnovnem zdravstvu je osnovna celica zdravstveni tim, pojasnjuje Ovnova. V timu so po standardu zdravnik, zdravstveni tehnik ter po potrebi laborant ali administrator. »V zdravstvenih domovih med drugim bedimo nad vzdrževanjem poslopja, skrbimo za računovodstvo in podobno.

Kot javni zavod smo zavezani k medsebojnemu ‘pokrivanju’, nadomeščanju, 24-urnemu dežurstvu.« Zaradi tega, tako Ovnova, je delo zdravstvenega doma manj okretno, težje izvaja spremembe. »Pri zaposlovanju smo ‘zvezani’ s kolektivnimi pogodbami, pravice delavcev so bolj zaščitene.

Medtem pa lahko zasebnik koncesionar skrči zaposlovanje na minimum zaposlenih, lahko si izbira mlajše in zato cenejše delavce, zaposluje samo prek študentskega servisa, lahko oddaja storitve zunanjim laboratorijem in računovodskim servisom, najema prostore brez obveznosti vzdrževanja.« Javni zavodi morajo ustanoviteljem (občine, država) redno odgovarjati za poslovanje, za premoženje (stavbe), zasebnik nikomur, poudarja Terezija Oven. »Zasebnik lahko spreminja obliko podjetja (s. p., d. o. o.), spreminja število in sestavo zaposlenih, v javnih zavodih pa to ni mogoče. Javni zavodi morajo tudi izplačevati jubilejne nagrade, odpravnine in regrese delavcem, zasebnik se temu lahko izogne.«

25 ZASEBNO ZDRAVSTVO

Zasebniki z manj preiskavami?

Direktorica zdravstvenega doma za študente pravi, da so v plačilu zdravstvene storitve zajete tudi preiskave in napotitve na drugo raven, če zdravnik ni kos postavitvi diagnoze. »Ker ni trajnega nadzora, kako se ta denar porabi, so mogoče velike razlike. V javnem zavodu, kjer so laboratorij, rentgen in druge naprave v hiši, se posamezniki za to odločajo veliko pogosteje, kot pa če bi te storitve plačali zasebnikom.« Ovnova omeni, da ni nobena skrivnost, da se je pri marsikaterem zdravniku, ko je postal zasebnik, število naročenih preiskav občutno zmanjšalo.

Mnogi, navaja, si pomagajo s priročnimi aparati za krvne preiskave, s katerimi delajo kar medicinske sestre. S tem se izognejo dragim kontrolam in atestom, ki so obvezni za laboratorije v javnih zavodih. Ministrstvo za zdravje namerava zdaj na tem področju narediti red, ko uvaja standarde in na teh temelječe preglede laboratorijev.

Kakor pravi Ovnova, marsikateri zasebnik poudarja, da je šel na svoje zato, da lažje upravlja svoj delovni čas, da se bolj posveti bolniku. »Po treh desetletjih dela lahko kot zdravnica in zadnja leta kot direktorica povem, da je to neumnost. Kdor zna prepoznati trenutek, da te nekdo potrebuje bolj in več časa kot drugič, si ga vzameš in razrešiš težavo. V zdravstvenih domovih s prostorsko stisko je težava kvečjemu v tem, da nimaš svoje ordinacije in se moraš ob določeni uri preseliti s svojimi papirji v drug prostor, da sprostiš ambulanto za drugo izmeno. Zasebnik si lahko raztegne ordinacijski čas po svoje, potrebuje samo sestro ali pa še te ne.

Zasebne ambulante bolj prijazne od javnih?

Direktorica centra Barsos Cvetka Dragoš Jančar razlaga, »da če govorimo o ceni zdravstvene storitve, potem ne more biti razlike med zasebno in javno ambulanto, saj so stroški dela in materialni stroški enaki«.

O strokovnosti v javnem ali zasebnem zdravstvu pravi, da so odstopanja mogoča povsod. »Razlika je le, da ima posameznik v zasebni ambulanti možnost zdravnika izbrati, v javnem zdra-

ZASEBNIKI NE MARAJO AVTORITETE Devetdeset odstotkov odhodov v zasebno prakso se zgodi zaradi individualnosti posameznika. »So ljudje, ki se teže podrejajo, se teže vklapljajo v skupnost, ki ne prenašajo avtoritet in hierarhije, ki imajo želje po večjem zaslužku, kot jih omogoča sistem. Za take je prav, da si – da bodo sami in bolniki še bolj zadovoljni – optimizirajo delo,« meni Terezija Oven.

foto: Irena Herak

Ordinacijski čas pri zasebniku

vstvu pa bo bolnika pregledal zdravnik, ki je tistega dne razpisan v ambulanto. Ker se veliki sistemi, kar javni zavodi so, težko in počasi premikajo, je bolj verjetno, da bo zasebna ambulanta do posameznika bolj prijazna in prilagojena (delovni čas, odnos med bolnikom in zdravnikom).« Direktorica centra Barsos trdi, da vsaka ustanova, bodisi javna bodisi zasebna, deluje po enakih ekonomskih načelih. »Ker zasebnika ne vzdržuje država, ampak je odvisen izključno od svojega poslovanja, je verjetno, da bo naredil več za svoje bolnike na človeški ravni.«

Molčeči direktorji javnih zdravstvenih domov

V čem morda vidijo prednost zasebnega zdravstva pred javnim, smo vprašali tudi nekaj direktorjev javnih zdravstvenih zavodov z več zdravniki, ki imajo koncesijo (med njimi v Domžalah in Škofji Loki), a niso želeli odgovarjati na naša vprašanja. Eden od njih je denimo dejal, da zasebno zdravstvo sploh nima prednosti.

Cvetka Dragoš Jančar, Barsos center: »Ker zasebnika ne vzdržuje država, ampak je odvisen izključno od svojega poslovanja, je verjetno, da bo naredil več za svoje bolnike na človeški ravni kot zdravnik v javnem zavodu.«

26 TUJE PRAKSE

Na Madžarskem preiskave z računalniško tomografijo in magnetno resonanco ter dializo opravljajo večinoma zasebniki.

Prav tako je zasebništvo zelo razširjeno v zobozdravstvu, ginekologiji, plastični kirurgiji in dermatologiji.

NAJVEČ ZASEBNIH ZOBOZDRAVNIKOV POLONA ŠTRANCAR

polona.strancar@finance.si

V ITALIJI SKORAJ NI OPAZITI RAZLIK MED JAVNIM IN ZASEBNIM ZDRAVSTVOM, V NEMČIJI IN AVSTRIJI JE ZOBOZDRAVSTVO V ROKAH ZASEBNIKOV, NA MADŽARSKEM SO ZASEBNIKI PREDVSEM SPECIALISTI.

K

ako deluje zasebno zdravstvo v Italiji, Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem? V Italiji tako rekoč ni opaziti razlik med javnim in zasebnim zdravstvom, v Nemčiji in Avstriji pa je zobozdravstvo skoraj v celoti v zasebni lasti.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je Italija po kakovosti zdravstvenega sistema na drugem mestu, za Francijo. K tako visoki uvrstitvi je pripomogla predvsem italijanska pokrajina Lombardija. Od leta 1997 je namreč zdravstveni sistem decentraliziran, kar pomeni, da pokrajine same odločajo, kako bodo razdelile državni denar.

foto: Shutterstock

:

Sodobni trendi v implantologiji â&#x20AC;&#x201C; Sky Fast & Fixed V Kranjski Gori je bil 11. in 12. marca kongres ÂťSodobni trendi v implantologiji â&#x20AC;&#x201C; Sky Fast & FixedÂŤ v organizaciji podjetja Bredent, kjer so se zvrstila ĹĄtevilna predavanja in delavnice s podroÄ?ja implantologije. Kar 240 udeleĹžencev je lahko spremljalo predavanja strokovnjakov z ljubljanske, zagrebĹĄke, sarajevske in beograjske univerze.

Na kongresu so bile predstavljene ĹĄtudije s podroÄ?ja sodobne implantologije, ki se niso ustavile zgolj na najviĹĄji teoretski in raziskovalni ravni, temveÄ? so bile predstavljene tudi izkuĹĄnje manjĹĄih zasebnih ordinacij, ki so prikazale uporabo implantatov na kliniÄ?nih primerih.

Tako je bil pokrit celoten spekter, od najviĹĄjih strokovnih do zelo enostavnih didaktiÄ?nih predavanj, ki temeljijo na praksi posameznih ordinacij. Slednje bo morda dalo pogum za ta korak tistim, ki se ĹĄe niso odloÄ?ili za implantologijo.

Povezava teorije, prakse in proizvoda

Ä&#x152;eprav je Bredent podjetje, ki je zelo dejavno na komercialnem in trĹženjskem podroÄ?ju, je Igor Rozman, izvrĹĄni direktor, poudaril, da so s kongresom Ĺželeli svoje sodelovanje s stroko ĹĄe nadgraditi. V podjetju namreÄ? velik poudarek namenjajo sodelovanju s strokovnjaki z razliÄ?nih univerz, tudi tistimi, ki so nastopile na kongresu, obenem pa sodelujejo z zobozdravniki in zobotehniki, saj izkuĹĄnje tako s teoretskega kot praktiÄ?nega

podroÄ?ja pomenijo naloĹžbo v znanje in razvoj proizvodov.

Visoka raven strokovnosti

Kongres udeleĹžencem ni prinesel akreditacijskih toÄ?k, saj so v Bredentu v Kranjsko Goro Ĺželeli privabiti predvsem tiste strokovnjake, ki jih tematika zanima s strokovnega vidika, in ne Âťzbiralce toÄ?kÂŤ. Polna dvorana na vseh predavanjih pa je dokaz, da zanimanje za implantologijo v Sloveniji vsekakor obstaja. Prav tako je opazna strokovnost, ki se je pokazala v ostri, a korektni razpravi, ki se je med udeleĹženci razvila po vsakem predavanju.

Rozman je poudaril, da ga izredno veseli sodelovanje z ZdruĹženjem za maksilofacialno in oralno kirugijo Slovenije, ki je v Kranjsko Goro poslalo moÄ?no delegacijo, kongres pa je pozdravil tudi predsednik zdruĹženja, dr. David DovĹĄak, s kratkim otovoritvenim predavanjem, z izjemno strokovnim in produktno neopredeljenim predavanjem pa je sodeloval tudi dr. Miha KoÄ?ar z ljubljanske univerze. To daje ĹĄe dodatno potrditev, da so taki dogodki koristni za stomatologijo in ta prostor v strokovnih krogih ter potrjuje pravilno usmeritev Bredentovih aktivnosti.

Oglasno sporoÄ?ilo

tterstock

:A VIsJO wIVLJENJSKO KAKOVOST 3+9 FAST & FIXED \ :A MOÂżAN UGRIZ TAKOJ iELJA VSAKEGA POSAMEZNIKA DANES SO ZDRAVI IN MOÂżNI ZOBJE TAKOJ PO POSEGU iELJA NAsIH PACIENTOV ZA TAKOsNJO PROTETIÂżNO REsITEV JE LAHKO IZPOLNJENA Z NOVIM TERAPEVTSKIM KONCEPTOM 3+9 FAST & FIXED !NATOMSKIM PROBLEMOM PACIENTA IN NADGRADNJI KOSTI SE IZOGENMO Z VSTAVITVIJO IMPLANTATOV POD VEÂżJIM KOTOM TER NA TA NAÂżIN DOSEwEMO ODLIÂżNO BIOMEHANIÂżNO PODPORO PROTETIÂżNE REsITVE %KSTRAKCIJA IMPLANTACIJA TAKOJsNJA OBREMENITEV

BREDENT D O O 4OPNIsKA A ,JUBLJANA 4EL &AX WWW BREDENT MEDICAL COM E MAIL INFO BREDENT SI

28 TUJE PRAKSE

foto: Shutterstock

je povedal Rozman. Drugih razlik ne opaža, saj je po njegovem slovenski sistem zelo podoben nemškemu in avstrijskemu. »Avstrijci in Nemci so celo na boljšem, ker jim zavarovalnica v nekaj dodatnih zavarovanjih krije več zdravljenj,« dodaja Rozman.

Med nemškim in slovenskim zasebnim zdravstvom so razlike predvsem v ceni storitev; pri nas so za približno tretjino nižje.

Lombardija je po pisanju časopisa Wall Street Journal razvila poseben sistem, v katerem imata enake možnosti za pridobitev tega denarja tako zasebno kakor tudi javno zdravstvo, s tem pa povzročila pravi boj za vsakega bolnika in zato tudi dvig kakovosti zdravstvenih storitev. Zdaj je približno 30 odstotkov bolnišnične oskrbe v Lombardiji v rokah zasebnikov, razlik med zasebno in javno oskrbo pa skoraj ni opaziti, še piše Wall Street Journal.

V Nemčiji in Avstriji zobozdravstvo večinoma v zasebni lasti

Zobozdravstveni sistem v Nemčiji in Avstriji temelji na zasebništvu, je povedal Igor Rozman iz podjetja Bredent. »Seveda delujejo na tem področju tudi institucije v državni lasti. Največ jih je na fakultetah oziroma univerzah, kjer imajo svoje oddelke za dentalno medicino,« je še pojasnil.

Prav zaradi velikega deleža zasebnikov ta sistem financirajo predvsem bolniki, saj zavarovalnice pokrijejo stroške zdravljenja le do določene meje.

Nekatere ga plačajo tudi v celoti, a je po Rozmanovih besedah tako zavarovanje izjemno drago in si ga lahko privoščijo le redki.

Nemci imajo dražje storitve

Med nemškim in slovenskim zasebnim zdravstvom so razlike predvsem v ceni storitev. »Pri nas so nekoliko cenejše, recimo za tretjino oziroma četrtino, odvisno od tega, za katero storitev gre,«

Čedalje več si morajo plačati sami

Čeprav imajo v Nemčiji že dolgo tradicijo zasebnega zdravstva, pa Rozman ugotavlja, da so se razmere v zadnjih letih vendarle nekoliko spremenile. Zavarovalnice namreč vse bolj krčijo obseg storitev: pred 20 leti so bile zobozdravstvene storitve pokrite skoraj v celoti, zdaj pa morajo ljudje čedalje več plačevati sami. »V zadnjih 15 letih so se pravice iz zavarovalništva vse bolj zmanjševale in vse več je bilo samoplačništva.

A to se ne dogaja samo v Nemčiji, ampak v vsej Evropi,« opaža Rozman.

Zasebniki na Madžarskem predvsem specialisti in zobozdravniki

Na Madžarskem je zasebno zdravstvo urejeno podobno kot javno, saj za oboje veljajo enaki zakoni, od države pa dobijo denar samo, če imajo sklenjeno pogodbo z nacionalnim skladom za zdravstveno zavarovanje, so nam sporočili z njihovega ministrstva za zdravje. Na Madžarskem tako večinoma prevladuje javno zdravstvo v bolnišnični in ambulantni oskrbi, medtem ko diagnostične preiskave z računalniško tomografijo (CT) in magnetno resonanco (MR) ter dializo opravljajo večinoma zasebniki. Lekarne so v zasebni lasti, prav tako je zasebništvo zelo razširjeno v zobozdravstvu, ginekologiji, plastični kirurgiji in dermatologiji, kjer pa po besedah ministrstva večinoma ne dobijo javnega denarja, ampak zdravljenje plačujejo bolniki sami. Kljub temu se zasebno zdravstvo vse bolj razvija in širi tudi pri njih, saj se čedalje več tujih mednarodnih podjetij odloča za ponujanje zdravstvenih storitev na Madžarskem.

29 MENEDŽERSKI PREGLEDI

PREVENTIVA, KI LAHKO REŠI ŽIVLJENJE ZDRAVNIKI VODILNIM KADROM PRIPOROČAJO PRVI PREVENTIVNI PREGLED PRI 40. LETU.

NATAŠA BOLARIČ

natasa.bolaric@finance.si

O

Nenehna izpostavljenost stresu, neustrezna prehrana in premalo gibanja vplivajo na neusklajeno delovanje človeškega organizma. Dodatni pritiski, pod katerimi se znajdejo vodilni kadri, te negativne dejavnike še okrepijo. Preventivni zdravstveni pregledi lahko odkrijejo začetek nevarne kronične bolezni ali celo rešijo življenje. V Medical centru Rogaška take preglede priporočajo še zlasti menedžerjem, ker zaradi življenjskega sloga in stresa sodijo v skupino poklicno zelo obremenjenih ljudi.

Menedžerski pregledi se opravljajo v ambulantah in dispanzerjih medicine dela, prometa in športa ter obsegajo: osebni pregled, laboratorijske analize krvi in urina, diagnostične preiskave notranjih organov z uporabo ultrazvoka, rentgena, gastroskopije, koloskopije in cikloergometrije za testiranje srčno-pljučne zmogljivosti. S preventivnim pregledom se odkrivajo zgodnje spremembe na notranjih organih in začetki prikritih bolezni.

foto: Shutterstock

d ljudi na odgovornih delovnih mestih se zahteva čedalje več. Delo, ki velikokrat posega v njihov prosti čas in tudi v nočni počitek, pušča zdravstvene posledice, zato so menedžerski preventivni zdravstveni pregledi postali skoraj obvezni.

30 MENEDŽERSKI PREGLEDI

Podjetja vse bolj spodbujajo – in tudi plačujejo – menedžerske preventivne zdravstvene preglede.

Prvi obsežni preventivni pregled pri 40. letu

Zdravniki v omenjenem centru vodilnim kadrom priporočajo prvi preventivni pregled pri 40. letu. Dobro ga je ponoviti na tri do pet let, saj se zdravje hitro spreminja. Menedžerski pregledi so za zdravnike pomemben del dejavnosti in velik strokovni izziv. Z odkrivanjem in zdravljenjem bolezni prebavil imajo, kot pravijo, bogate izkušnje; doslej so pri preventivnih menedžerskih pregledih odkrili in ozdravili veliko zgodnjih bolezenskih sprememb. »Lahko rečemo, da smo rešili kar nekaj življenj. To je neprecenljivo plačilo in izredna spodbuda za naprej,« dodajajo. Letno opravijo blizu 200 preventivnih pregledov.

Menedžerski pregled stane okrog 750 evrov

Podjetja se čedalje bolj zavedajo pomena menedžerskih pregledov in jih večinoma tudi v celoti plačujejo. Menedžerski pregled stane okoli 750 evrov. Menedžerji v Microsoftu so upravičeni do teh pregledov, nanje pa napoteni vsakih pet let.

V sistem zdravstvenega varstva v Krki, kamor sodijo tudi preventivni zdravstveni pregledi, so vključeni vsi zaposleni. Obseg preiskav obveznih preventivnih zdravstve-

nih pregledov za vsako delovno mesto v Krki je določen v izjavi o varnosti z oceno tveganja. Pri določanju obsega in obdobja preiskav sodelujeta pooblaščeni zdravnik medicine dela in strokovni delavec za varnost in zdravje pri delu. Stroški so odvisni od obsega preiskav in jih v celoti krije Krka.

Povišan holesterol, visok krvni pritisk, prevelika telesna teža

V raziskavi, ki so jo pred leti opravili v ljubljanskem kliničnem centru, so ugotovili, da imajo vodilni kadri največ težav s stresom, povišanim holesterolom, visokim krvnim pritiskom in srčno-žilnimi boleznimi. Pri omenjenih opažajo tudi povečano uživanje alkohola in pretirano kajenje. Nižji in srednji menedžerji naj bi kazali celo več znamenj čustvenega in fizičnega slabega počutja kot vodilni. Vir poklicnega stresa pri vseh pa je občutek, da morajo za vodilno delovno mesto žrtvovati del prostega časa in časa za družino.

Nenehno so pod pritiskom, da morajo napredovati, zavedajo se konkurence in vsi ti dejavniki lahko pripeljejo tudi do različnih oblik anksioznosti.

32 MOTNJE SPANJA

USPAVALA NE PREŽENEJO NESPEČNOSTI LANA DAKIĆ

ČE VSAJ TRI NOČI NA TEDEN NE SPITE, VAS LAHKO TARE KATERA IZMED OBLIK NESPEČNOSTI OZIROMA MOTENJ SPANJA.

Spanje je nujno potrebno za normalno delovanje osrednjega živčevja, zato pomanjkanje spanca najprej vodi v motnje razpoloženja, nato pa v poslabšanje višjih živčnih funkcij, denimo koncentracije in spomina.

ar tretjina ljudi trpi za različnimi motnjami spanja, med katere sodita tudi nespečnost in narkolepsija oziroma čezmerna dnevna zaspanost. Spanec si lahko izboljšate že z nekaj preprostimi koraki, ob resnejših težavah pa se obrnite na zdravnika ali nevrologa.

K

Spanje je nujno potrebno za normalno delovanje osrednjega živčevja, zato pomanjkanje spanja najprej vodi v motnje razpoloženja, nato pa v poslabšanje višjih živčnih funkcij, denimo koncen-

tracije in spomina. Priporočljivo dolžino nočnega spanca težko določimo, pomembno pa je, da je čim bolj enaka trajanju ležanja v postelji, po spanju pa se zbudimo spočiti in čez dan normalno delujemo.

Zaradi vse hitrejšega in dinamičnega življenjskega ritma ima vse več ljudi različne motnje spanja. Te delimo v osem glavnih skupin glede na spremembe v osnovnem vzorcu spanja: nespečnost, motnje dihanja v spanju, hipersomnija, motnje cirkadianega ritma, parasomnija, motnje gibanja v spanju, izolirani simptomi in druge motnje spanja.

Nespečnost povzročata tudi stres in bolečina

Med pogostejšimi motnjami spanja je nespečnost oziroma insomnija, ko ima oseba težave ob uspavanju, se prebuja ponoči ali zgodaj zjutraj. Pojavlja se vsaj tri noči na teden, spremljata pa jo tudi slabo počutje in slabša učinkovitost podnevi. Obstaja deset kategorij nespečnosti, med drugim kratkotrajna nespečnost, ki jo povzroči stres ali bolečina in traja manj kot mesec dni, kronična nespečnost, ko bolniki slabo spijo in slabše opravljajo svoje obveznosti čez dan, in nespečnost

foto: Shutterstock

lana.dakic@finance.si

P R E M I K I

V

T E M A T S K A

S L O G U

I Z D A J A

R E V I J E

T R E N D I

MODA IN ŽIVLJENJSKI SLOG IZIDE 22. APRILA O g l a š e v a n j e : P o l o n a K o š t o m a j ( 0 1 3 0 9 1 5 3 2 * p o l o n a . k o s t o m a j @ fi n a n c e . s i

34 MOTNJE SPANJA

HIGIENA SPANJA • Spite toliko časa, kolikor potrebujete, da se naslednji dan počutite spočiti.

• Vedno vstajajte ob isti uri, vseh sedem dni v tednu.

• Redno se ukvarjajte s športom.

• Spalnica naj bo udobna ter zavarovana pred svetlobo in hrupom.

• Redno se prehranjujte in ne hodite spat lačni.

• Zvečer zmanjšajte vnos tekočine.

• Iz prehrane izločite vse izdelke, ki vsebujejo kofein.

• Izogibajte se alkoholnim pijačam, še zlasti pred spanjem.

• Tudi kajenje lahko moti spanje.

• Ne nosite težav s seboj v posteljo.

• Ob daljših nočnih prebujanjih se ne trudite z vnovičnim uspavanjem.

• Budilko pospravite pod posteljo ali obrnite tako, da ne boste videli, koliko kaže.

• Podnevi ne spite.

Vir: Lek

kot posledica slabih spalnih navad. Najpogostejša je kronična ali primarna nespečnost, kjer simptomi trajajo več kot mesec dni. Pri tem tudi velja, da več je nespečih noči na teden, hujša je nespečnost.

Veliko lahko naredimo sami

Kako premagati nespečnost? Če trpite za kronično nespečnostjo, se posvetujte s svojim zdravnikom.

Ob nespečnosti nekateri posegajo tudi po uspavalih, a dolgotrajno zdravljenje s temi ni dovoljeno. Pri blagih oblikah nespečnosti pa lahko veliko storimo že sami s pravilno »higieno spanja«. To pomeni, da hodimo spat vedno ob istem času, najmanj uro pred spanjem ne gledamo televizije in ne uporabljamo računalnika, v spalnici samo spimo, pred spanjem ne jemo prigrizkov, čez dan se ukvarjamo s športom, pred spanjem pa lahko uporabljamo tudi katero izmed tehnik sproščanja.

Čezmerna dnevna zaspanost ni vedno posledica lenobe

Narkolepsija je prav tako ena izmed motenj spanja, ki se najbolj kaže s čezmerno dnevno zaspanostjo in je nevrološka bolezen. Sprva človeka prevzame le v monotonih situacijah, denimo ob gledanju televizije ali med branjem knjige ali časopisa, med vožnjo, pozneje pa postane izrazita tudi

R E V I J A Ž

T E M A T S K E

I Z D A J E

Z A

ob drugih aktivnostih, recimo na delovnem mestu, med obrokom, vožnjo, hojo. Čezmerna dnevna zaspanost (kljub zadostnemu nočnemu spancu) je vedno kratka, ljudje s temi težavami pa pogosto nimajo pravilne diagnoze in so ocenjeni kot leni in nezainteresirani. Ob pravi diagnozi zdravila bolnika sicer ne pozdravijo, a preprečujejo napade zaspanosti in druge spremljajoče težave. Raziskave kažejo, da se narkolepsija pojavlja v družinah, prizadene pa približno eno na dva tisoč oseb.

Ležišče se mora prilagajati telesu

Higiena spanja med drugim vključuje tudi spalno okolje, ki mora biti udobno ter zavarovano pred svetlobo in hrupom, temperatura pa ne previsoka in ne prenizka. Za dober spanec so pomembni tudi kakovostno ležišče, ki telesu daje potrebno oporo ter omogoča pravilno lego in zračnost ležišča, ter ustrezen vzglavnik in pregrinjalo.

Včasih je veljalo, da mora biti postelja trda, zdaj pa priporočajo ležišča, ki se prilagajajo telesu in ga enakomerno podpirajo v vseh točkah. Material, na katerem ležimo, mora biti iz snovi, ki ne zadržuje vlažnosti, zadrževati pa mora toploto. Pregrinjala izbiramo glede na letni čas in temperaturo v spalnici, vzglavnik pa mora biti podpora ramenom, vratu in glavi.

S O D O B E N

I V L J E N J S K I

S L OG

2 0 1 1

• MODA • ARHITEKTURA IN INTERIER • ZDRAVO Ž IVLJENJE • Ž IVLJENJSKI STIL

TRENDI – PREMIKI V SLOGU

3

!

!

#)(#+,%# ." 2 / +( #2 &% ) 4/.;> 84329?/1+ .+8+D84/1+ :9<69?8/1+ ><:/2+ 4/ D/ ?/.89 :3983;<53 .>2 389?+=3?89<=3 B+;+.3 5+=/;/1+ 4/ :9.4/=4/ 6/=+ =>.3 8+ <=+69 =+ :3983;<53 .>2 :+ 432 =>.3 ? 8+:;/4 <:9. ,>4+ 5 ;+B?34+84> 3B./659? 53 3B,964D>4/49 ?+;89<= ? -/<=8/7 :;97/=> '3<9H/ 9.5;3=34 389?+-34 89?32 3B>79? 89?32 38 :3983;<532 3B,964D+? 53 <9 8+ </B8+7> :9.4/=4+ <9 9.;+B 8/8/28/1+ :;3 B+./?+84+ B+ ?/H49 B791643?9<= 3B./659? *+;+.3 .9619;9H8/ B+?/B+89<=3 ?+;89<=3 38 B791643?37 :8/?7+=35+7 B 389?+-34+73 4/ 99.A/+; =+59 <389837 B+ ?+;89<=

)) 1 + !& ,1'' -+# 3 ()/ & -( *( /' -#% 3B4/789 .9,;3 <+4 4/ :8/?7+=35+ .9</16+ 99.A/+; 59= 6/=9D849 89?9<= :;/.<=+?64+ +16/ 7/=;/ 5;+4D9 B+?9;89 :9= 8+ 795;32 -/<=+2 9. <A77/=;3- B ;/?96>-398+;89 =/289691349 :9?:;/H4+ 53 <9 1+ .9</16/ =;3 16+?8/ 5985> +5=3?8/1+ B+?3;+84+ -=3?/ ;+5381 53 3B:9684> ;/8H8/ :8/?7+=35/ < 5+=/;373 <9 49 :;37/;4+63 4/ B+2=/?9 53 4/ B+ >:9;+,835/ ?;2>8<59B79 $8/?7+=35+ </ 4/ .9,;9 9.;/B+6+ =>.3 8+ =/<=32 1643?32 :8/?7+=35 ( $ 8+4:97/7,8/4D+ .+ B+?3;+84+ 38 ?9.643?9<=3 8+ <>23 :9.6+13 <+4 </ ,3 37/63 5+.+; =9 8+4,964 :9=;/,>4/49 9,H>=89 4/ ><=+?36+ 7/=;+ :;/4 9. :9?:;/H8/ B+?9;8/ 5;+4D9 B+?9;8+ :9= :9=3 =;/2 16+?832 =/573- $8/?7+=359 +16/ <A77/=;3- <9 =/7/ *+ ?/H 3809;7+-34 9 :9.4/=4> 99.A/+; 38 84/ 643=9 :;/3B5><363 ? 8/9.?3<83 9;1+83B+-343 B+ =/ 19?32 3B./6532 9,3DH3=/ @@@ 199.A/+; <3 $%#"# & # &$#%#F !# <=3;+84/ 'G) &G >=979=3?/ %/B>6=+=3 <9 ,363

&+?+ '3;/< . 9 9 C5904/69D5+

;+84

æHOLP MLK WXGL VDP

+# ( %.*. 4-#+#" /#,)%)2')!&$#/#" & -(#" *)-(#4%#" /-)*& 45 / )) 1 + ),- *+ $ &# *+ %-#5() +#&) 3 /-)') #&,%) %)2' -#%)

TESTIRANO

%-#/() - "()&)!#$) 2 / +( $4 2 /#+ ($ ( ')%+ ' ,-#45. ' %+ $4 2 /)+( *)-

$;37/;4+683 =/<= < ?9.368373 =/57/-3 *+?9;8+ :9= 8+ 795;/7 -/<=3DH> B+?3;+84/ 3B 57 2 8+

57 2 7/;3=?/ 9:;+?36 'G) &G >=979=3?/ ./-/7,;+

37/8B34+ :8/?7+=35

% =/<=89 ?9B369 >.3 695+-34+ "3;/?+6 % +;-2381 C=/?365+ :9;9H36+

000 !)) 1 + ,#

+() %.* $ 5-34+ :9=/5+ 9.

7+;-+ 9B3;97+ 9. ;+B:969E643?9<=3 B+691 .9 7+4+

9B3;97+ .9 3B=/5+ B+691 8+ :99,6+DH/832 </;?3<32 &/B8+7 :99,6+DH/832 </;?3<9? 8+4./=/ 8+ @@@ 199.A/+; <3

36 REKREACIJA NA PROSTEM

SLOVENCI – NAROD POHODNIKOV NATAŠA BOLARIČ

natasa.bolaric@finance.si

Z NORDIJSKO HOJO KREPIMO VSE MIŠICE, S KOLESARJENJEM UČVRSTIMO SPODNJI DEL TELESA IN TREBUH, S POHODNIŠTVOM PA VEČAMO TELESNO MOČ IN VZDRŽLJIVOST.

S

pomladi se iz telovadnic preselimo na prosto. Med rekreativnimi športi so pri nas najbolj priljubljeni pohodništvo, nordijska hoja in kolesarjenje.

Zgodovina nordijske hoje

Zametki nordijske hoje segajo na Finsko. V devetdesetih letih 20. stoletja so jo Finci sprejeli za nacionalni šport; organizirali so celo posebne izobraževalne centre nordijske hoje. Zdaj menijo, da je bolj priljubljena od nogometa.

Nordijska hoja se je z veliko hitrostjo razširila po vseh skandinavskih državah, pa tudi v Švici, Avstriji in Nemčiji. Pred leti je prišla tudi k nam.

Zdaj imamo že nekaj centrov, kjer organizirajo tečaje nordijske hoje in pohode.

foto: Shutterstock

Športni trenerji pravijo, da je ena bolj učinkovitih vadb, primerna za vse, nordijska hoja.

Kot oblika gibanja nam je najbliže, uporaba palic pa omogoča, da so aktivne tudi mišice trupa in rok, kar v primerjavi z navadno hojo poveča učinek vadbe celo do 40 odstotkov.

Osnovna oblika je preprosta hoja, zahtevnejša je hoja s palicami v tehniki dvotaktnega diagonalnega koraka do štirikoraka s soročnim odrivom, nadgradnja pa nordijski tek. A če ne usvojimo osnovnih tehnik, ne bomo dosegli želenega učinka.

Prednost te vadbe je, da razen nordijskih palic ne potrebujemo posebne opreme. Oblačila morajo biti primerna za zunanjo aktivnost. Nekoliko pazljivejši moramo biti pri obutvi, ki naj bo tekaška, primerni so tudi čevlji za treking, nikakor pa ne gojzarji, saj so pretežki in preokorni.

HERV

www.hervis.si

Podatki: električno kolo AVE model STREET LI ION GENT cena 1.899,99 €.

Električno kolo blagovne znamke AVE lahko kupite v trgovinah HERVIS. HERVIS_210x297_059.indd 1

17.03.2011 10:47:52 Uhr

38 REKREACIJA NA PROSTEM

Pohodništvo – slovenski šport številka ena

foto: Shutterstock

Nekateri pravijo, da je pohodništvo najstarejši in najbolj priljubljen šport pri nas.

Slovenija ima ogromno pohodniških točk, od lažjih do zahtevnejših. Pomembno je, da se zavedamo svojih fizičnih zmogljivosti in temu prilagodimo zahtevnost pohoda. Zelo pomembna sta tudi pravilna oprema in poznavanje poti. Opremo prilagajmo letnemu času in vremenskim razmeram. Obutev mora biti nepremočljiva in omogočati dobro gibljivost.

Priporočljive so tudi nogavice iz hitro suše-

čih se materialov, vedno pa vzemimo s sabo še dodaten par. Prav tako imejmo rezervno bombažno majico. Nepogrešljiv del zgornjih oblačil je vetrovka ali bunda. Ta mora biti iz materialov, ki dihajo, nepremočljiva in lahka.

Hlače naj omogočajo neomejeno gibanje, če pa se lotimo zahtevnejših gorskih poti, naj bodo na najbolj izpostavljenih delih podložene in nas varujejo pri morebitnih padcih.

Hoja blagodejno vpliva na srčno-žilni sistem, nadihamo se svežega zraka ter krepimo telesno moč in vzdržljivost.

40 REKREACIJA NA PROSTEM

foto: Irena Herak

Kolesarjenje kot preventiva pred srčnimi boleznimi

Spomladi lahko poskrbimo za boljšo telesno pripravljenost s kolesarjenjem. Redna vadba pripelje do manj stresnega in bolj zdravega življenja. Med kolesarji je veliko manj takih, ki trpijo za debelostjo, srčnimi boleznimi, sladkorno boleznijo in rakom.

Ritmični napor pri premagovanju strmine ali nasprotnega vetra je dober za krepitev nožnih in trebušnih mišic. Še bolje je, če kolesarjenje združujemo z drugimi športnimi aktivnostmi, saj poganjanje pedalov obremenjuje predvsem spodnji del telesa.

Izbira kolesa je odločilnega pomena.

Preden se odločimo za nakup, moramo natančno vedeti, po kakšnem terenu in koliko bomo kolesarili. Na voljo so gorska, treking, cestna, trial in BMX-kolesa. Razlike med njimi so predvsem v geometriji okvirov in velikosti koles, pri izbiri prave velikosti pa mora obvezno pomagati prodajalec. Pri daljših kolesarskih turah je obvezna profesionalna kolesarska oprema. Hlače naj bodo v sedalnem delu podložene, majica pa takšna, da odvaja vlago, ter iz lahkih in zračnih materialov. Obvezna je čelada, dodatna oprema pa so še rokavice, kolesarski čevlji in vetrovka. Na daljše poti s sabo vzemimo izotonično pijačo, ki varuje pred dehidracijo.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

42 JOGA & VAJE ZA MOČ

JOGA POMIRJA, FUNKCIONALNA VADBA KREPI NATAŠA BOLARIČ

Z JOGO DO BOLJŠEGA DIHANJA, S FUNKCIONALNO VADBO ZA MOČ DO KREPKEJŠEGA TELESA.

Pri jogi se prezračijo pljuča, odstrani sluz, poveča vzdržljivost, pomirijo živci, uravna krvni pritisk, sčistijo sinusi, kri dobi več kisika, spodbudi se delovanje jeter, vranice, trebušne slinavke in trebušnih mišic, izboljša se prebava, lajša nespečnost, hladi ali ogreva sistem, blažijo težave oči in ušes, lajša žeja, odpravlja blažja vročina ter povečata koncentracija in budnost uma.

se hitrejši ritem in vse bolj stresno življenje od ljudi zahtevata, da se bolj intenzivno posvečajo svoji fizični in psihični kondiciji ter ju poskušajo uravnotežiti. Predstavljamo funkcionalno vadbo za moč osebnega trenerja Anžeta Avblja, pri kateri delujejo vse večje mišične skupine, in nekaj vaj inštruktorice joge Anje Humljan, kjer je poudarek na dihanju, usklajenih gibih in čutenju.

natasa.bolaric@finance.si

V

Funkcionalne vaje za moč so moderne

»Smernice, ki jim sledijo naprednejši trenerji fitnesa, so funkcionalne vaje za moč s poudarkom na mišicah medeničnega obroča,« pravi Anže Avbelj, idejni vodja ekipe za osebno trenerstvo Trener.si. Taka vadba je zanimiva, dinamična in učinkovitejša od klasičnih trenažerskih vadb (trenažer je orodje za fitnes). Njena prednost je tudi svoboda gibanja. Gib ni omejen na določeno in vedno enako pot, ki jo omejuje trenažer.

Funkcionalna vadba je zasnovana tako, da pri izvedbi vaje sodeluje več večjih mišičnih skupin, ki opravijo glavno delo. Zraven delujejo tudi manjše mišice – sinergisti, ki pomagajo in omogočajo izvedbo giba. Krepijo se tudi mišice medeničnega obroča, ki skrbijo za stabilizacijo trupa in omogočajo vzravnan položaj telesa. Pri vadbi na trena-

žerjih se gibi izvajajo izolirano in so vedno enaki, zato sta zadnja dva sklopa mišičnih skupin večinoma neaktivna.

Vadbeni pripomoček je naše telo

Pri funkcionalni vadbi je glavni pripomoček naše telo, ki nam z malo znanja in domišljije ponuja neizmerne možnosti, preostali pripomočki pa so še drog, žoge, ročke, TRX, elastika, diski (gliding), vrvi … S to vadbo je telo nenehno v različnih položajih in v boju z gravitacijo, zato se je prisiljeno vseskozi prilagajati in ohranjati stabilen položaj. To nam omogoča izvedbo vaje, večinoma brez naše vednosti. Posledice so večji delež pri vaji aktivnega mišičja, pri izvedbi vaje se v mišici aktivira več motoričnih enot, izboljša se medmišična in znotrajmišična koordinacija, povečata mišična moč in gostota kostnega tkiva ter porabi več energije.

TRX je preprost patent, pravzaprav dobro opremljen fitnes, ki ga lahko nosimo v torbi in omogoča vadbo skorajda kjerkoli.

Pritrdimo ga lahko na drevo, drog, vodovodno cev v višini do 230 centimetrov, tudi na vrata. TRX je bil narejen za ameriško vojsko, saj je vojakom omogočil dobro vadbo v vsakršnih razmerah. Zaradi funkcionalnosti se je TRX kot nepogrešljiv trenažni pripomoček hitro razširil med trenerji in fizioterapevti.

Izmiš ljena asana: vsaka izmiš ljena in intuitivno nastala asana spodbuja spontanost, samozaupanje in povezanost s samim seboj.

43 JOGA & VAJE ZA MOČ fotografije: Irena Herak

Stoja na glavi (sirš asana), različ ica: venozna kri se zaradi tež nosti samodejno vrač a v srce, zato temu omogoč a poč itek, krepi dihalni sistem, pož ivlja krvni obtok, mož gani, hrbtenica in ves ž ivč ni sistem pa prejmejo obilo hranil.

Vaš iš thasana, različ ica: krepi miš ice rok in ramenskega obroč a, odpira prsni koš in kolke, sproš č a napetost v medenici, krepi kolenske sklepe ter spodbuja ravnotež je, osredotoč anje in vztrajnost.

Polož aj kleš č (paš - či mothanasana), različ ica: prepreč uje sesedanje hrbtenič nih vretenc in iš ias, krepi in masira trebuš ne organe, uravnava delovanje trebuš ne slinavke.

Polož aj stola (utkatasana), različ ica z zasukom in rokami v polož aju anjali: krepi miš ice stegen in zadnjice, razte za ahilove tetive, sproš č a napetost v hrbtenici, krepi kolenske sklepe in vezi, odpira prsni koš .

44 JOGA & VAJE ZA MOČ fotografije: Urban Štebljaj

Izpadni korak – aktivne miš ice: sprednje in zadnje stegenske ter zadnjič ne miš ice

Sklece – aktivne miš ice: prsne miš ice, iztegovalke komolca, sprednji del ramen

Upogib trupa – aktivne miš ice: miš ice trebu š ne stene

Sklece v stoji - aktivne miš ice: ramenske miš ice, iztegovalke komolca, prsne miš ice, miš ice medenič nega obroč a

Potisk s prsmi – aktivne miš ice: prsne miš ice, sprednji del ramen, iztegovalke komolca

45 JOGA & VAJE ZA MOÄ&#x152;

ce: nje ice Intenzivnost vadbe na TRX si posameznik odmerja z naklonom trupa. VeÄ?ji ko je kot med vpadnico in telesom, teĹžja je izvedba vaje. To omogoÄ?a kakovostno vadbo popolnim zaÄ?etnikom in vrhunskim atletom.

Z urbano jogo se nauÄ?imo bolje sprejemati svoja Ä?ustva

Anja Humljan, sicer tudi plesalka in arhitekta, jogo pouÄ?uje Ĺže deset let. Pravi, da je bistvo urbane joge predvsem spoznavanje svojih pravih Ä?ustev, da znamo sprejemati tako pozitivne kakor tudi negativne obÄ?utke ter se odzovemo skladno z njimi, in ne tako, kot se od nas priÄ?akuje. ÂťBistvo joge ni v tem, da naokoli hodimo obleÄ?eni v belo in smo prisilno sreÄ?ni in poduhovljeni. VÄ?asih moramo pokazati tudi, da smo jezni, razoÄ?arani, priznati poraz. Vsa Ä?ustva so del Ĺživljenja,ÂŤ pravi Humljanova. Vadba, kjer se prepletajo starodavna indijska znanja z urbanim Ĺživljenjem, je po mnenju inĹĄtruktorice primerna tako za telesno manj kakor tudi bolj aktivne.

Vadbo prilagaja glede na fiziÄ?no in psihiÄ?no stanje posameznikov, urbanemu Ĺživljenju pa se pri svojem delu prilagaja ĹĄe z glasbo. Vadbo

zaÄ?enja z bolj sodobno, ki jo pozneje preplete v tradicionalno indijsko.

Pravilno dihanje pomiri um in odpravlja bolezni

ÂťBistvo urbane joge je predvsem v spodbujanju Ä?lovekove osredotoÄ?enosti in tenkoÄ?utnosti za prepoznavanje in uresniÄ?evanje potencialov, ki jih nosimo v sebi,ÂŤ pravi Humljanova.

Poudarja, da se pri njenih urah udeleĹženci nauÄ?ijo predvsem pravilno dihati, kar nam omogoÄ?i, da bolje usklajujemo svoje gibe ter bolj harmoniÄ?no doĹživljamo okolico in dogodke okoli nas. V jogi se dih povezuje z usmerjanjem, uravnavanjem in kopiÄ?enjem vitalne energije (prane) v telesu. UÄ?inki dihalnih vaj zajemajo vse od pomirjanja uma do odpravljanja bolezni in prepreÄ?evanja njihovega nastanka. V starih jogijskih tekstih se tako omenjajo naslednji pozitivni uÄ?inki: pljuÄ?a se prezraÄ?ijo, odstrani se sluz, poveÄ?a vzdrĹžljivost, pomirijo Ĺživci, uravna krvni pritisk, sÄ?istijo sinusi, kri dobi veÄ? kisika, spodbudi se delovanje jeter, vranice, trebuĹĄne slinavke in trebuĹĄnih miĹĄic, izboljĹĄa se prebava, lajĹĄa nespeÄ?nost, hladi ali ogreva sistem, blaĹžijo teĹžave oÄ?i in uĹĄes, lajĹĄa Ĺžeja, odpravlja blaĹžja vroÄ?ina ter poveÄ?ata koncentracija in budnost uma.

Pri funkcionalni vadbi je glavni pripomoÄ?ek naĹĄe telo, ki nam z malo znanja in domiĹĄljije ponuja neizmerne moĹžnosti, preostali pripomoÄ?ki pa so ĹĄe drog, Ĺžoge, roÄ?ke, TRX, elastika, diski (gliding), vrvi â&#x20AC;Ś

6

4

!

6

"

3 ! + & * 0 # , % / # - / 2 # 1 1 & +

& . - 5 1 # # + & * 0 # , % / # ( - / 2 # 1 ' ) , # , $ & 0 )

46 PAMETNO HUJŠANJE

foto: Dreamstime

Ker je v modi vitka postava, so se pojavile številne shujševalne diete, ki so lahko energijsko zelo omejene in obljubljajo hitro hujšanje, pri katerem izgubljamo predvsem mišično maso in vodo, maščobnega tkiva pa zelo malo.

EDINI RECEPT – ZDRAVA HRANA IN GIBANJE LANA DAKIĆ

lana.dakic@finance.si

VELIKO LJUDI RAZMIŠLJA O HUJŠANJU, O TEJ TEMI SE PRODA VELIKO KNJIG, PA VENDAR JE ČEDALJE VEČ LJUDI (PRE)DEBELIH.

V

si smo že slišali za Montignacovo, Atkinsonovo, 90-dnevno ločevalno, dieto z zeljno juho, pa oktobrsko, mediteransko dieto in še bi lahko naštevali. Poletje se

bliža in marsikdo si želi izgubiti kakšen odvečen kilogram ali dva, morda deset. A recept za pametno hujšanje, ko bomo nezaželene kilograme izgubili za vselej, je še vedno: zdrava prehrana in gibanje.

48 PAMETNO HUJŠANJE

Za učinkovito hujšanje je pomembna tudi telesna dejavnost, saj s tem ohranjamo in krepimo zdravje. Odrasli za krepitev in ohranjanje zdravja potrebujejo vsaj 30 minut zmerne aerobne telesne dejavnosti pet dni v tednu ali vsaj 20 minut intenzivne aerobne telesne dejavnosti tri dni v tednu. Seveda je mogoča tudi kombinacija in v več sklopih, a ti ne smejo biti krajši od 10 minut.

Vsaj dvakrat na teden je treba izvajati tudi vaje za mišično moč in vzdržljivost.

Stari Grki so dieto razumeli kot zdravo prehrano, zdaj pa pomeni posebno, predpisano prehrano, zlasti za bolnike, razlaga Vida Fajdiga Turk z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Številne shujševalne diete, ki obljubljajo hitro hujšanje, so se pojavile z modo vitkih teles. »Takšne diete so zelo privlačne, če pomislimo, da se bomo v dveh tednih znebili 10 ali celo 15 kilogramov, potem pa nadaljevali po starem,« pravi sogovornica. Žal pa tako lahke poti ni in pravi učinki se bodo pokazali šele, ko bomo opustili nezdrave navade in razvade ter porabili toliko energije, kolikor je vnesemo v telo. Telesna masa je namreč zelo tesno povezana z energijsko bilanco telesa in nanjo vplivajo mnogi dejavniki, kot so spol, dednost, prehrana, telesna aktivnost in stres, razlaga Fajdiga Turkova.

Teža se lahko po neuspešnem hujšanju poveča

Razne diete pogosto polnijo medije in spletne strani, najbolj pa so priljubljene prav spomladi in poleti. Takšne so bolj usmerjene k izboljšanju zunanjega videza kot pa zdravja in preprečevanju kroničnih bolezni. »Obstaja veliko shujševalnih diet, ki so pogosto prehransko neuravnotežene in lahko prinašajo številne pasti ali celo škodijo zdravju,« opozarja Fajdiga Turkova. Veliko ljudi razmišlja o hujšanju, proda se ogromno knjig o shujševalnih dietah in zdravem prehranjevanju, pa vendar se ljudje vse bolj redijo, še dodaja. Telesna teža se lahko poveča tudi zaradi ponavljajočih se neuspešnih shujševalnih diet.

Vse diete niso slabe

»Največ diet za hujšanje je nizkokaloričnih in prav takim se je treba izogibati, saj lahko spremenijo našo presnovo,« svari Vida Fajdiga Turk. A vse diete vendarle niso slabe. »Pri takšnih hujšamo počasi, spremenimo sestavo hrane po priporočilih

foto: Shutterstock

VSAJ POL URE VADBE NA DAN

za zdravo prehrano in povečamo fizično aktivnost,« razlaga sogovornica. Poudarja, da mora biti dieta individualna. Diete lahko povzročijo tudi različne bolezni. Takšne so denimo izključevalne diete, ki priporočajo predvsem vnos enega hranila. Te so nevarne predvsem za najstnice (kar 62 odstotkov mladostnic je po podatkih IVZ nezadovoljnih s svojo težo), ki se izogibajo predvsem mlečnim izdelkom, mesu in jajcem, kar pa lahko pelje v prehranske motnje, kot sta anoreksija in bulimija.

Za čezmerno težo niso krive le maščobe

Zmotno je tudi prepričanje, da z izpuščanjem obrokov, kot je zajtrk, zmanjšamo energijski vnos in tako ustrezno izgubljamo kilograme. »Telo vsak izpuščen obrok razume kot obdobje stradanja in zato ob vsakem naslednjem obroku ustvarja zaloge.

Poleg tega si naslednji tak obrok sestavimo iz manj kakovostnih živil,« pojasnjuje Fajdiga Turkova.

Prav pogosti in manjši dnevni obroki ugodno vplivajo na naše zdravje in nam pomagajo ohranjati normalno telesno težo.

Tudi prepričanje, da so le maščobe krive za razvoj debelosti, ne drži, zato maščob ne smemo povsem črtati z jedilnika. Te so namreč v prehrani nujne, saj so nekatere maščobne kisline življenjskega pomena, z njihovim vnosom pa lahko vplivamo tudi na vnos vitaminov, topnih v maščobah. Previdnost ni odveč niti pri nekaterih izdelkih, ki imajo manj maščob: ti vsebujejo več sladkorja ali umetnih sladil.

Učinke ločevalne diete še raziskujejo

Priljubljena ločevalna dieta predvideva, da naj isti dan ne bi uživali beljakovin in ogljikovih hidratov. »Ta dieta nima nobene strokovno utemeljene razlage,« pravi Fajdiga Turkova. Učinke hujšanja pri tej dieti pripisujejo različnim dejavnikom, med njimi tudi temu, da posamezniki začnejo redno

oglas

49 PAMETNO HUJŠANJE

jesti več obrokov na dan. A izsledkov raziskav pri tej dieti še ni.

Znana tudi je tako imenovana dieta DASH, ki je bila prvotno namenjena zniževanju krvnega pritiska ter temelji na zdravi, uravnoteženi prehrani z veliko sadja in zelenjave ter nemastnih mlečnih izdelkih, zmanjšati pa je treba vnos maščob in enostavnih sladkorjev. Skrivnost te diete je, da fitokemikalije, torej vlaknine, kalcij, kalij, magnezij, ki jih je v tej prehrani v izobilju, ugodno vplivajo na višino krvnega pritiska, pojasnjuje sogovornica. Pri tej dieti se znižuje tudi raven holesterola, ugodno deluje na srce in ožilje ter celotno telo.

Hujšanje z zdravili naj bo na zadnjem mestu

Koraki na poti do normalne telesne teže in ohranjanja te naj bodo postopni. Uživali naj bi uravnoteženo, pestro, mešano prehrano iz vseh skupin živil, ki zagotovijo dovolj vitaminov, mineralov in drugih pomembnih snovi, prehranski vnos pa naj bi bil uravnotežen z energijsko porabo in telesno dejavnostjo.

Nezdravo, hitro in nestrokovno hujšanje lahko namreč povzroči številne bolezni in zdravstvene težave. Debelost tako zdravijo z dietoterapijo, fizično aktivnostjo, spremembo življenjskega sloga in z zdravili. Zadnje ni najbolj priporočljivo, zato je

nujna kombinacija s preostalimi tremi programi.

Izjemoma se zdravnik lahko odloči za kirurško zdravljenje.

Prehranska dopolnila lahko lahko škodujejo

Kaj pa prehranska dopolnila za hujšanje oziroma »čarobni« napitki, ki obljubljajo hitro in učinkovito izgubo teže? Fajdiga Turkova opozarja, da je pri oglaševanju, predstavitvah in oznakah živil, namenjenih za uporabo v energijsko omejenih dietah za zmanjšanje telesne teže (ko pri hujšanju nadomestijo enega ali več dnevnih obrokov hrane), prepovedano navajati stopnjo ali količino izgube telesne teže, zmanjšanje občutka lakote ali povečanje občutka sitosti.

Nekatere diete vključujejo v program hujšanja tudi snovi, ki obljubljajo hitro hujšanje in zelo različno delujejo na ljudi, nekatere lahko celo škodujejo zdravju. Te snovi so lahko anorektiki, ki zmanjšujejo željo po hrani, učinkovine, ki preprečujejo prebavo maščob, pospešujejo izločanje vode ali črevesne vsebine, pospešujejo celično presnovo maščob ali delujejo lokalno adstringentno. Če so te snovi v obliki kapsul, pastil ali ampul in oblikovane tako, da se lahko uživajo v odmerjenih majhnih količinskih enotah, potem sodijo med prehranska dopolnila, katerih vsebnost je različna.

Pogosti in manjši dnevni obroki ugodno vplivajo na naše zdravje in nam pomagajo ohranjati normalno telesno težo.

?RcRg_V a`eZ U` `^VXR $

?RcVUZeV a`^V^SV_ \`cR\ _R a`eZ U` kUcRgV acVYcR_V :kSVcZeV aZ ÎR_Î[V ^Vd` k ?RcVUZeV a`^V^SV_ \`cR\ _R a`eZ U` kUcRgV acVYcR_V :kSVcZeV aZ ÎR_Î[V ^Vd` k _RcRg_` acZU`S][V_Z^Z `^VXR $ ^R Î`S_Z^Z \Zd]Z_R^Z Z_ Zk\`cZdeZeV _R[S`][¢V ]Rde_`deZ Ze eVc ]R_V_VXR dV^V_R S`XReVXR k `^VXR $ ^R Î`S_Z^Z \Zd]Z_R^Z

hhh aZg\Ra dZ

oglas Pivka 0mega 3 210x140 TRENDI marec2011.indd 1

3/10/11 9:41:20 AM

50 ZDRAV JEDILNIK

OBILNO JEJTE PRED SLUĹ˝BO IN PO NJEJ ZDRAVI SENDVIÄ&#x152;I, SOLATE, JOGURTI ALI JABOLKA SO PRIMERNI ZA VMESNE OBROKE TANJA SRNOVRĹ NIK

KoliÄ?ina hrane, ki jo moramo zauĹžiti, in razmerje sestavin sta odvisna od tega, katero delo opravljamo.

Na sliki levo je malica za Ĺžensko, ki ima veÄ?inoma sedeÄ?e delo, na desni pa malica za moĹĄkega, ki opravlja teĹžje ďŹ ziÄ?no delo.

N

aÄ?in prehranjevanja vpliva na naĹĄe delo. Ä&#x152;e izpustimo zajtrk, do malice ali kosila delamo slabo, ker smo laÄ?ni, po obilnem obroku pa nam storilnost znova upade zaradi preobremenjenosti prebavil. ÂťPremalo se zavedamo, kako je uravnoteĹžen zajtrk pomemben za zdravje,ÂŤ opozarja Cirila Hlastan RibiÄ?, vodja programov zdrave prehrane v centru CINDI Slovenija. Zajtrk je po njenih besedah pomemben zato, ker telo oskrbi s potrebno energijo in hranilnimi snovmi za Ä?ez dan, pa tudi zaradi vpliva na dnevni ritem prehranjevanja. Kdor zajtrkuje, se namreÄ? bolj redno in zdravo prehranjuje Ä?ez dan, to pa pomeni, da poje veÄ? manjĹĄih obrokov. Pri delavcih izpuĹĄÄ?anje zajtrka hitreje pelje do utrujenosti ter vpliva na zbranost in uÄ?inkovitost dela. Redno zajtrkovanje pa omogoÄ?a uspeĹĄno delo in dobro poÄ?utje skozi ves dan. ÂťTisti, ki preskoÄ?ijo zajtrk,

Ä?ez dan pojedo veÄ? prigrizkov, ki pa so energijsko bogati â&#x20AC;&#x201C; vsebujejo veÄ? maĹĄÄ?ob in sladkorja â&#x20AC;&#x201C; in revni s hranili, ki jih potrebuje telo. Zato je tudi veÄ? moĹžnosti, da se zredimo,ÂŤ dodaja.

Med delovnim Ä?asom raje malicajte

Hlastan RibiÄ?eva priporoÄ?a od tri do pet obrokov na dan. ÂťTako telo dobi energijo in hranila enakomerno skozi ves dan, zato se ne kopiÄ?ijo maĹĄÄ?obne zaloge, imamo boljĹĄo presnovo in prebavo, prepreÄ?imo obÄ?utek utrujenosti in zaspanosti po hranjenju, izboljĹĄajo se psihiÄ?ne sposobnosti in poÄ?utje.ÂŤ Ob tem svetuje, da obilne obroke zauĹžijemo, kadar ne delamo, na primer za zajtrk, pred delom in po njem, med delovnim Ä?asom pa raje pojejmo malico. ÂťZdrav sendviÄ?, solata iz bliĹžnje restavracije, jogurt ali jabolko, ki smo ga prinesli od doma, je lahko povsem dovolj za zdravo prehranjevanje delavcev, Ä?e imajo zagotovljen obilen in kakovosten obrok hrane pred delom ter ĹĄe obilnejĹĄi po delu â&#x20AC;&#x201C; kosilo

tanja.srnovrsnik@ďŹ nance.si

51 ZDRAV JEDILNIK

ali veÄ?erja â&#x20AC;&#x201C; v okviru energijsko in hranilno uravnoteĹžene dnevne prehrane.ÂŤ

Ĺ krobnata Ĺživila poveÄ?ajo obÄ?utek sitosti

Za zajtrk si privoĹĄÄ?imo denimo kosmiÄ?e z mlekom in kozarec pomaranÄ?nega soka. Kosilo je ponavadi sestavljeno iz juhe, kosa mesa ali ribe, ĹĄkrobnate in zelenjavne priloge ter solate, veÄ?erja pa naj vsebuje beljakovinsko in ĹĄkrobnato Ĺživilo (na primer ajdove Ĺžgance z mlekom), svetuje kliniÄ?na dietetiÄ?arka Denis Mlakar Mastnak. Najbolje je, Ä?e veÄ?erjo zauĹžijemo od eno do dve uri pred spanjem oziroma med 19. in 20. uro, ĹĄe dodaja.

Da bi ohranili obÄ?utek sitosti med obroki in kmalu po jedi ne bi bili spet laÄ?ni, uĹživajmo ĹĄkrobnata Ĺživila iz polnovredne moke in obroke sestavimo tako, da bodo v teh zastopana Ĺživila iz vseh skupin. Sadje in zelenjava ĹĄe poveÄ?ata obÄ?utek sitosti, pravi Mlakar Mastnakova. Za obÄ?utek utrujenosti pa po njenih besedah ni krivo samo prenajedanje, ampak lahko tudi premalo

OMEGA

3

uĹživanja ĹĄkrobnatih Ĺživil, kadar potrebujemo veÄ? energije. Ĺ krobnata Ĺživila namreÄ? telesu zagotavljajo glukozo, ki je osnovno gorivo za delovanje organizma. ÂťÄ&#x152;e je v telesu premalo glukoze, lahko to obÄ?utimo kot utrujenost, ob kateri se teĹžko zberemo in razmiĹĄljamo,ÂŤ pojasnjuje.

Samo ne stradati ali se basati

Vnos hrane moramo prilagajati tudi glede na vrsto telesne dejavnosti. Poraba energije se namreÄ? pri posamezniku, ki se pri delu veÄ? giblje ali celo uporablja miĹĄiÄ?no moÄ?, poveÄ?a.

Zato se poveÄ?a tudi potreba po ĹĄkrobnatih Ĺživilih (sladkorjih), ki dajejo telesu energijo, in tudi po beljakovinah (meso, mleko, ribe, jajca), ki omogoÄ?ajo obnovo celic (predvsem miĹĄic) , pravi Mlakar Mastnakova. Pomembno je, da jih posameznik primerno uĹživa pred fiziÄ?nim delom, med njim in po njem, Âťne pa da ves dan strada in se ĹĄele po opravljenem delu, ko se vrne domov, nabaĹĄeÂŤ.

JEDILNIK Za zajtrk si privoĹĄÄ?ite kosmiÄ?e z mlekom in kozarec pomaranÄ?nega soka. Kosilo je ponavadi sestavljeno iz juhe, kosa mesa ali ribe, ĹĄkrobnate in zelenjavne priloge ter solate, veÄ?erja pa naj vsebuje beljakovinsko in ĹĄkrobnato Ĺživilo, na primer ajdove Ĺžgance z mlekom, svetuje kliniÄ?na dietetiÄ?arka Denis Mlakar Mastnak. Najbolje je, Ä?e veÄ?erjo zauĹžijemo od eno do dve uri pred spanjem oziroma med 19. in 20. uro, ĹĄe dodaja.

52 HRANA MEDITERANA

MANJ RDEČEGA MESA IN VELIKO OLJČNEGA OLJA NATAŠA BOLARIČ

natasa.bolaric@finance.si

MEDITERANSKA PREHRANA ŽE DOLGO SLOVI KOT NAJBOLJ URAVNOTEŽENA, A SE KLJUB TEMU MEDITERANCI ZARADI DRUGAČNEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA VSE BOLJ REDIJO.

M

editeranska hrana je priljubljena po vsem svetu. Njene značilnosti so predvsem velike količine sadja, zelenjave in rib ter malo mesa.

foto: Maja Perko

V mediteranski kuhinji prevladujejo oljčno olje in oreški. Z njimi v telo vnašamo obilo nenasičenih maščob, ki zvišujejo raven koristnega holesterola in znižujejo raven škodljivega ter uravnavajo krvni pritisk in krvni sladkor.

Skrivnost mediteranske kuhinje je v veliki količini rib, zelenjave, sadja in oljčnega olja.

ck

rsto

utte

: Sh

foto

Æito d.d., ©martinska 154, 1529 Ljubljana

Na zelenih griËih neokrnjene narave æivljenje ne pozna ovinkov in ne stopa po stranskih poteh.

Tam, kjer narava πe æivi po svoje, nastajajo izdelki iz palete Natura. Na vaπ kroænik jih prinesemo prav takπne, kot nam jih je podarila narava, naravne, bogate in zdrave.

V naravno pridelanem zrnju in semenih ter kaπah Natura so ohranjene znaËilnosti in raznolikosti æit, da kar najbolje ohranijo svoje lastnosti. Pri izbiri æit bodite πe posebno pozorni na æivila Natura z ekoloπko predelanimi surovinami, ki jih oznaËuje znak ekoloπkega æivila.

www.zito.si

54 HRANA MEDITERANA

Oreški koristijo zdravju, ker pomagajo uravnavati raven holesterola v krvi.

Pomemben del mediteranske prehrane so tudi žita, ki preženejo marsikatero bolezen srca in ožilja, ter stročnice s koristnimi vlakninami. Meso, ki lahko vsebuje preveč nezdravih nasičenih maščob, se ne uživa pogosto, prednost ima morska hrana, predvsem ribe, ki vsebujejo veliko koristnih omega 3 maščobnih kislin. Te nižajo raven trigliceridov in ugodno vplivajo na srčno-žilni sistem. Zelenjava in sadje se velikokrat jesta presna, še zlasti jajčevci, paprika, paradižnik, česen, čebula, artičoke in beluši. Pitje rdečega vina v zmernih količinah učinkuje podobno kot

aspirin: preprečuje zamašitev žil, poleg tega vsebuje antioksidante.

Osnova mediteranske kuhinje je oljčno olje

Oljčno olje je osnova mediteranske kuhinje že iz antičnih časov. Njegovo uživanje je zaradi hranilnih in zdravilnih lastnosti priporočljivo za ljudi vseh starosti. Olje vsebuje veliko vitaminov A, D, K in predvsem E ter organizmu preskrbi zadosti antioksidantov.

Zaradi velikega deleža oljne kisline uravnava raven holesterola in nadzira, da se ta ne nalaga v arterijah, temveč se usmerja foto: Dreamstime

Barilla Adriatik d.o.o., TrĹžaĹĄka cesta 315, Ljubljana

1FDJWP .

V OBSFKFO MJOP #JBODP K F P CSF[ V QPSBCF o VNFU OJI CBS WJM o VNFU OJI TMBE JM J o IJESP HFOJSBO O JI NBtÄ&#x2C6; Pri izde lavi peci PC va M up orabljam u o konze lino Bianco ne rvansov.

Naj radosti, ki vam jih ponuja pecivo Mulino Bianco, postanejo vsakodnevni ritual.

Z ljubeznijo ustvarjamo pecivo Mulino Bianco, ki zdruĹžuje blagodejnost in uĹžitek.

V predanosti svojemu delu iĹĄÄ?emo ravnovesje med kakovostnimi izdelki in varovanjem narave, zato pri izdelavi peciva Mulino Bianco uporabljamo le najboljĹĄe sestavine in podpiramo uporabo energije iz obnovljivih virov.

56 HRANA MEDITERANA

foto: Shutterstock

TZATZIKI Tzatziki je tradicionalna grška jed, ki jo lahko pripravimo kot prilogo ali samostojno solato. Grki jo še posebej priporočajo k jedem z žara. Za pripravo potrebujemo: • svežo kumaro • pol litra gostega grškega jogurta ali kisle smetane • pol limone • dva stroka česna • sol • poper • origano • oljčno olje

Priprava: kumaro na drobno naribamo, solimo in pustimo stati 30 minut. Nato jo speremo pod vodo in ožamemo. Položimo jo v posodo, dodamo jogurt oziroma kislo smetano, limonin sok, sol, poper in drobno sesekljan ali zmlet česen. Vse skupaj dobro premešamo. Prilijemo malenkost oljčnega olja in posujemo s posušenim origanom.

57 HRANA MEDITERANA

do jeter, ki ga izločijo in s tem zmanjšujejo nevarnost tromboze ali infarkta. Oljčno olje poveča napetost kože in ščiti pred škodljivimi sončnimi žarki. Ureja prebavo ter izboljšuje delovanje nadledvične žleze, želodca in kostnega sistema, ker pospešuje rast in izkoristek kalcija v telesu.

Oljčno olje je edina maščoba, katere prvotna sestava se pri toplotni obdelavi ne uniči, zato se ne ustvarjajo nasičene kisline.

Mediteranci se redijo

Čeprav večina nutricionistov zagovarja mediteransko hrano in je ta postala svetovna uspešnica, podatki raziskave organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FAO kažejo, da so prebivalci Mediterana v zadnjih petih letih med najtežjimi na svetu. Še zlasti skrb zbujajoče razmere so v Grčiji, kjer ima kar tri četrtine prebivalcev preveliko telesno težo. To je, kot navajajo v FAO, posledica globalizacije in višjega življenjskega standarda. V Španiji se je povečal delež sladkornih bolnikov.

Pred 40 leti je bilo v tej državi 25 odstotkov obolelih za diabetesom, zdaj že več kot

polovica. Tako v Grčiji, Italiji kakor tudi Španiji se je za 30 odstotkov povečal vnos dnevnih kalorij. Dejstvo pa je, da postaja po vsej Evropi čezmerna teža zaradi vse večje ponudbe hitro pripravljene in nezdrave hrane ter premalo gibanja čedalje večja težava.

FRANCOZI JEDO VSE, A SO VITKI V svetu je manj znan tako imenovani francoski paradoks, ki izvira iz dejstva, da Francozi, ki ure in ure sedijo za mizo ter uživajo v jedeh, niso tako nagnjeni k srčno-žilnim boleznim, predvsem infarktu, kot denimo Irci ali Američani. Najnovejša študija francoskega centra za raziskovanje načina življenja kaže, da je mogoče s tradicionalnim prehranjevanjem, ki je v Franciji še vedno zelo razširjeno, preprečiti epidemijo debelosti, s katero se spopadajo v ZDA. V Franciji tako 90 odstotkov vseh kalorij zaužijejo s tremi glavnimi obroki in samo 10 odstotkov med obroki, medtem ko Američani kar 21,6 odstotka med obroki. V Franciji je uživanje hrane omejeno na tri glavne obroke, ki so ponavadi sestavljeni iz več jedi in skoraj vedno ob istih urah – kar okoli 90 odstotkov Francozov obeduje redno, vsak dan približno ob isti uri.

58 PREHRANSKA DOPOLNILA

LE DODATEK K HRANI LANA DAKIĆ

lana.dakic@finance.si

ZA UŽIVANJE PREHRANSKIH DOPOLNIL SE POSVETUJTE Z OSEBNIM ZDRAVNIKOM ALI FARMACEVTOM.

fo t

o:

Sh

ut

te

rst

oc

k

Prehrehranska dopolnila niso zdravila, temveč le dodatek k prehrani, in so namenjena predvsem zdravim odraslim.

Č

e se odločite za uživanje pre prehranskih dopolnil, je treba vedeti, da so ta le dodatek k prehrani; ne zdravijo in ne morejo biti nadomestilo za uravnoteženo in pestro prehrano.

Prehranska dopolnila so živila, ka katerih namen je dopolnjevati običajno hrano, piše v pravilniku zdravstvenega ministrstva o prehranskih dopolnilih. To so torej koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim

59 PREHRANSKA DOPOLNILA

hranskih dopolnil so funkcionalna živila, ki jim lahko zaradi povečane vsebnosti posameznih snovi pripisujemo vpliv na zdravje.

Povečanje števila prehranskih dopolnil

Za varnost prehranskih dopolnil oziroma živil je odgovoren proizvajalec oziroma distributer. »Varnost prehranskega dopolnila pomeni, da izdelek ne vsebuje snovi, ki bi lahko škodljivo vplivale na zdravje ljudi ob dnevnem odmerku,« razlaga Blaznikova. V zadnjem času na IVZ opažajo krepko povečanje števila prehranskih dopolnil na trgu, med njimi pa so tudi takšna, ki vsebujejo sestavine z možnim farmakološkim oziroma zdravilnim učinkom na človeka, pa tudi snovi, ki niso dovoljene za uporabo v živilih.

Zaradi nejasne zakonodaje so tovrstni izdelki oglaševani z različnimi zdravstvenimi trditvami, ki ne temeljijo na znanstveni podlagi in zavajajo kupca, pravi Blaznikova.

Med sabo jih je težko primerjati učinkom, ki so na voljo v obliki kapsul, pastil, tablet, praška, ampul, v kapalnih stekleničkah ali drugih podobnih oblikah, ki omogočajo, da jih lahko uživamo v odmerjenih majhnih količinskih enotah. »Prehranska dopolnila so lahko koristna ob občasnem pomanjkanju posameznih hranil, denimo pozimi,« pojasnjuje Urška Blaznik z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Ne morejo pa nadomestiti uživanja uravnotežene prehrane z dovolj sadja in zelenjave, kjer so hranila v najbolj primernem razmerju. Če se porabniki odločajo za uživanje, naj bo to krajši čas in po potrebi, še dodaja Blaznikova. Prehranska dopolnila so namenjena zdravim in bolj odraslim kot otrokom.

Milejša merila kot za zdravila

Od zdravil se tako prehranska dopolnila razlikujejo tudi po tem, da jim ne pripisujemo zdravilnih učinkov. A meja med hranilnim in fiziološkim učinkom ter zdravilnim učinkom je včasih zabrisana. Slovenska zakonodaja namreč za prehranska dopolnila določa precej milejša merila za kakovost kot pri zdravilih.

Sicer so najpogostejše skupine prehranskih dopolnil vitamini, minerali, lipidi, koencim Q10, vlaknine, maščobne kisline, aminokisline, pektin, probiotiki, antioksidanti in pripravki za hujšanje. Sorodna skupina izdelkov pre-

Priporočljiv odmerek je odvisen od izdelka in ga določi proizvajalec glede na količino sestavin in postopke, ki so lahko zelo različni.

Zato je včasih prehranska dopolnila zelo težko primerjati med seboj. Priporočljiv odmerek je naveden na deklaraciji izdelka in se ne sme prekoračiti. »Lahko se določi, če so znani priporočljivi dnevni vnosi posameznega hranila, kot velja za vitamine in minerale,« pojasnjuje Blaznikova. Tako je denimo priporočen dnevni vnos vitamina C pri zdravem odraslem 60 miligramov na dan.

Pred uporabo preglejte sestavine

Na IVZ so letos že dobili prijavo zaradi uživanja prehranskih dopolnil dvomljive kakovosti in škodljivega vpliva na zdravje. In na kaj je treba biti pozoren? »Predvsem odsvetujemo nakup prehranskih dopolnil prek spleta,« pravi Blaznikova. Porabniki naj preberejo deklaracijo s sestavinami, in če jim te niso znane oziroma imajo zapletena kemijska in botanična imena, naj prehranskega dopolnila brez prejšnjega posveta z zdravnikom ali farmacevtom ne uživajo.

Prehranska dopolnila ne smejo biti nadomestilo za uravnoteženo in pestro prehrano, prav tako tudi ne zdravijo. »Če se prehransko dopolnilo oglašuje z namenom zdravljenja bolezni, ni v skladu s predpisi in zavaja oziroma je lahko celo škodljivo,« opozarja Blaznikova.

Uravnavanje telesne teže je kompleksen proces, ki ga ne more spodbuditi zgolj uživanje prehranskih dopolnil, dodaja.

Uravnavanje telesne teže je kompleksen proces, ki ga ne more spodbuditi zgolj uživanje prehranskih dopolnil.

60 DOLGI INFRARDEČI ŽARKI

TOPLOTA, KI TOPI MAŠČOBE BORUT HOČEVAR, Berlin finance@finance.si

DOLGE INFRARDEČE ŽARKE SO V ZDRAVSTVU PRED NEDAVNIM ZAČELI POSKUSNO UPORABLJATI TUDI PRI TERAPIJAH RAKAVIH BOLNIKOV.

D Priporočena izpostavljenost infrardečim žarkom je navadno od 20 minut do ene ure, s ponovitvami pa lahko bolniki pričakujejo tudi dolgotrajno izboljšanje, za kar pa je potrebnih od pet do 20 ponovitev.

olgi infrardeči žarki (Far Infrared Rays – FIR) so del sončne svetlobe, ki ugodno vpliva na počutje in presnovne procese, če smo ji seveda zmerno izpostavljeni. Po vsem svetu se pojavljajo različne naprave, ki s tehnologijo FIR globinsko vplivajo na krvni pretok in presnovo, s čimer pomagajo telesu izločati strupe ter izboljšujejo celično vitalnost in imunski sistem.

Dokazan je vpliv na zmanjšanje otrdelosti sklepov, na pospešeno celjenje ran in kosti, pred kratkim pa so začeli žarke poskusno uporabljati tudi pri terapijah za premagovanje raka. Tehnologija je plod japonskega znanja. Na Japonskem so po številnih medicinskih raziskavah tudi znanstveno potrdili njene zdravilne učinke.

Globinska toplota za boljši krvni pretok

Ko dolgi infrardeči žarki prehajajo skozi kožo, se infrardeča svetloba spreminja v globinsko toploto, ki razširja vene, kar omogoča boljši krvni pretok, pojasnjujejo v ProVitalis centru. Dodatni učinki so topitev maščobnih celic, zmanjšanje telesne teže in oblikovanje želene postave. Žarki prodrejo štiri ali pet centimetrov pod površino kože in tako vplivajo na mišice, ožilje, živčni in limfni sistem, maščobne in osnovne celice. Zaradi mikrotrenja celičnega tkiva in molekularne resonance se lahko aktivirajo celične kemijske spojine. Kapilare se razširijo in izboljšan krvni pretok pospeši proizvajanje encimov in presnovo, to pa omogoča celično

obnovo. Presnova ima odločilno vlogo pri izločanju odpadnih snovi iz telesa, ki pa se s staranjem poslabša. S takšno terapijo se omogoči izločanje zastalih odpadnih snovi, rakotvornih težkih kovin in drugih strupov ter zmanjša obseg morebitnih nepravilnosti pri delovanju živčnega sistema.

Blagodejne terapije

Celo tradicionalna kitajska medicina je odkrila blagodejnost terapije z dolgimi infrardečimi žarki, ki spodbudi življenjsko energijo »či«, saj telo samo po sebi proizvaja in oddaja takšno toploto pri procesih samozdravljenja, ugotavljajo v Chinow. com. Ob pomanjkanju hitreje zbolimo ali pa se pospešeno staramo. Infrardeča svetloba se sicer že dolgo uporablja v terapevtske namene, vendar pa s klasičnimi napravami, denimo lučmi, ni mogoče doseči zadostne svetlobne valovne dolžine, ki bi opazneje vplivala na telo. Podoben učinek FIR ponujajo infrardeče savne, zdaj pa je poleg večjih naprav, primernih za zdravilišča ali centre dobrega počutja, mogoče za okrog 1.500 evrov kupiti tudi manjše za domačo uporabo. Toda, pozor: uporaba ni priporočljiva za tiste, ki bolehajo za kroničnimi boleznimi ali imajo odprte rane, ter za srčne bolnike, osebe s srčnim spodbujevalnikom ali povišanim krvnim pritiskom.

Od 20 minut do ene ure

Priporočena izpostavljenost žarkom je navadno od 20 minut do ene ure, s ponovitvami pa lahko bolniki pričakujejo tudi dolgotrajno izboljšanje, za kar je potrebnih od pet do 20 ponovitev. Pri klinični raziskavi je 70 odstotkov bolnikov s sklepnim revmatizmom, lumbagom ali išiasom opazilo izboljšanje že po dvakratni uporabi naprave. Terapijo priporočajo tudi bolnikom z artritisom, mišičnim revmatizmom, medrebrno nevralgijo, sklepnim edemom, ramenskimi bolečinami, kroničnim bronhitisom ali srbečico.

Poslovni sistem Mercator d.d., Dunajska c. 107, 1000 Ljubljana

D

vorec Trebnik ponuja pestro paleto unikatnih, ročno izdelanih in tradicionalno pripravljenih izdelkov. Njegova edinstvenost se izraža tudi v kotičku Dvorca Trebnik, ki se nahaja v Mercator hipermarketu Šiška v Ljubljani.

izdelki nas popeljejo v svet pred hitrim načinom življenja, ko so si ljudje vzeli čas, se znali ustaviti in uživati v darovih narave. V ospredju celotnega delovanja Dvorca Trebnik je kakovost na vseh ravneh, od osnovnih sestavin ter vse do končnih izdelkov.

Kotiček zaradi svojega prijetnega in sproščujočega ambienta nudi drugačno doživetje nakupovanja. V hipermarketu, polnem vrveža, je edinstvenost kotička še toliko bolj izrazita. Izdelki Dvorca Trebnik so po napornem dnevu pravi balzam za vaše čute. Temeljijo na recepturah naših babic in zadovoljijo še tako zahtevnega kupca.

V kotičku Dvorca Trebnik se lahko ustavite in poglobite tudi v ponudbo tekstilnih izdelkov, ki so jo pripravili za vas. Vse, kar potrebujete za svoje dobro počutje in prijetno domače okolje.

Poskrbite lahko tudi za sprostitev svojih najdražjih, saj vam Dvorec Trebnik nudi raznoliko darilno ponudbo.

Dandanes se namreč ni preprosto izogniti hitremu in stresnemu načinu življenja, vendar ne smemo pozabiti nase in prisluhniti svojemu telesu. Pomembno si je vzeti trenutek, se zazreti vase in vrniti k osnovam. Pri tem nam lahko pomagajo izdelki Dvorca Trebnik, ki ohranjajo tradicijo in nas spominjajo na preprostejši način življenja, na katerega z obremenitvami vsakdanjosti zlahka pozabimo. Polnejša aroma, naravne sestavine in ročno narejeni

Ponudba izdelkov DT vam je na voljo tudi v spletni trgovini, dostopni na www.trebnik.com, izbrane izdelke pa lahko najdete tudi v ostalih večjih prodajalnah Mercatorja.

Obiščite nas in svojim čutom ponudite novo doživetje.

www.trebnik.com

62 ORGANSKA KOZMETIKA

KOLIKO JE NARAVNEGA V NARAVNEM? HERMINA KOVAČIČ finance@finance.si

Melvita je pionirsko podjetje na področju organske nege v Franciji. Certifikat Ecocert je pridobila kot ena prvih kozmetičnih blagovnih znamk.

NARAVNA IN EKOLOŠKA KOZMETIKA JE NAJHITREJE RASTOČA SKUPINA V KOZMETIČNI INDUSTRIJI; LETNA RAST PRODAJE JE OKROG 20 ODSTOTKOV

P

red nakupom kozmetičnih izdelkov, ki se označujejo kot naravni ali celo organski, je priporočljivo, da si doma izpišete sestavine, ki so že nekaj časa na črnem seznamu raznih nevladnih in neprofitnih organizacij, strokovnih in panožnih združenj, ki so pridobili certifikate ustreznih organov, ali pa se poglobite v standarde države. »Evropska zakonodaja za področje kozmetike (kot na primer za prehrano) še ne obstaja,« piše na spletnem portalu zazdravje.net. »Na trgu je vse več različnih izdelkov, ki so praviloma označeni z enim izmed mnogih zasebnih certifikatov. Pred leti so se sicer začeli pogovori o uskladitvi različnih standardov, da bi prišli do enoznačnega

evropskega, ki bi ga predlagali za uradno izhodišče za zakonodajo. A kot se dogaja ponavadi, je demokracija včasih neustrezen način odločanja, saj je tam, kjer večina zagovarja čim nižje standarde, težko doseči skupno sprejemanje veliko višjih meril.« Podobne težave imajo v ZDA. Pred leti so ustanovili neprofitno organizacijo Envi Environmental Working Group, ki se s partnerji bojuje za zaščito zdravja in okolja. Prek orga organizacije Campaign for Safe Cosmetics, katere soustanovitelj so, analizirajo različne izdelke in javnost obveščajo o izsledkih, hkrati pa s peticijami pozivajo ameriškega predsednika k ureditvi zakonodaje.

Ni ustrezne zakonodaje, ni enotnih certi certifikatov. Zadnjih je kar precej, v ozadju pa so združenja proizvajalcev oziroma stroke. V Evropi naj bi bili najbolj priznani BDIH, Eco Ecocert, Cosmébio, AIAB/ICEA, Soil Association, Biogarantie in NaTrue. Večina, razen zadnjega, se bo združila v skupni standard Cosmos. Njiho Njihovi logotipi na embalažah zagotavljajo, da izdelki ne vsebujejo sestavin, ki jih sicer kozmetična industrija uporablja povsem legalno, vendar pa naj bi najnovejše raziskave dokazovale, da so rakotvorne, povzročajo alergije ter motnje imunskega in hormonskega sistema ter vplivajo na rodnost, astmo, delovanje jeter in pljuč.

Burt’s Bees je prvo ameriško podjetje, ki se je odločilo pridobiti certifikat NaTrue.

63 ORGANSKA KOZMETIKA

po natančno določenih postopkih. Dve zvezdici pomenita, da je bilo vsaj 70 odstotkov surovin pridelanih organsko, tri pa, da gre za 95-odstotne naravne sestavine iz organske pridelave. V izdelkih so tudi snovi, pridobljene v naravi, a spremenjene s fizikalnimi ali kemijskimi procesi, in enake naravnim, torej pridobljene kemično, a z molekulami, podobnimi naravnim.

Bojkotirajte Stello

»Vaša pravica je, da veste,« pravijo pri Environmental Working Group, kjer so od leta 2004 ocenili skoraj 230 milijonov izdelkov. »Proizvajalci lahko uporabijo katerokoli sestavino, ne da bi država od njih pred prodajo zahtevala testiranje varnosti. Zdaj najdete na spletu podatke o več kot 65 tisoč izdelkih za osebno nego in o več kot 7.700 sestavinah.« Nevladna organizacija Organic Consumers Association z več kot 850 tisoč člani, naročniki in prostovoljci se zavzema za ohranitev strogih standardov, ki resnično opredeljujejo organskost. Še zlasti je zanimiva njihova pobuda Boycott Fake Organic Brands (bojkotirajte prevarantske organske blagovne znamke). Nazadnje je bila na lestvici tudi kozmetika modne oblikovalke Stelle McCartney, sicer vegetarijanke in priznane borke za pravice živali.

Divji zahod brez šerifa

Parafin, propilenglikol, razna mineralna olja, ostanki pesticidov (triklosan) in herbicidov, konzervansi v obliki etanola in raznih parabenov (metil-, etil-, propil-, izobutil-, butil-, benzilparaben), ftalati (najbolj toksična DBP in DEHP), svinec, merkur, železo, nikelj, cink, umetna barvila, topila, formaldehid, antioksidanti BDHA, BHT, EDTA, emulgatorja PEG in PPG, etilenoksid, sintetični mošus, nonilfenol, izobutan, dioksin, benzen in drugi prinašalci bolezni ne bi smeli biti v kozmetičnih izdelkih, ki se razglašajo za ekološke. »A pozor,« pravi Adria Vasil, avtorica knjige Ecoholic, »naj vas ne zavedejo navedbe na izdelkih ‘narejeno iz organskih ali naravnih sestavin’, saj omogočajo zelo široko interpretacijo. Lahko da gel za prhanje, ki ste ga pravkar kupili, res vsebuje nekaj izvlečka aloje, še bolj verjetno pa, da bo prebiranje drugih sestavin slišati kot nakupovalni seznam študenta kemije. Lepotna industrija je divji zahod brez šerifa. Vsakdo lahko razglasi svojo šminko za naravno, čeprav je stoodstotno sintetična. Zato se naučite brati sestavine in pomen certifikatov.« Na primer NaTrue, ki se pojavlja na že kar dveh tretjinah evropskega trga, jamči za nadstandardno kakovost pristnih naravnih kozmetičnih izdelkov s tremi stopnjami certificiranja, njihovo delo pa naj bi nadzirali neodvisni zunanji organi. Ena zvezdica na embalaži pomeni naravne sestavine, pridobljene

Adria Vasil, avtorica knjige Ecoholic: »Lepotna industrija je divji zahod brez šerifa. Vsakdo lahko razglasi svojo šminko za naravno, čeprav je stoodstotno sintetična.

Naučite se brati sestavine in pomen certifikatov.«

Dr. Hauschka je na trgu že več kot 40 let.

Rastline, iz katerih pridobivajo sestavine, vzgajajo po načelih biodinamičnega kmetovanja.

64 NEGA KOŽE

REDNA UPORABA KREME UPOČASNI STARANJE KOŽE GLIKOLNA KISLINA PRIPOMORE K LUŠČENJU POVRHNJICE. KAJA CENCELJ

finance@finance.si

S

trokovnjaki v zadnjih letih opažajo zgodnejše nastajanje gub pri ženskah in moških zaradi večje izpostavljenosti UV-žarkom in škodljivim vplivom okolja. K sreči pa so na trgu že številni pripravki, ki ob redni uporabi vplivajo na nekatere procese staranja in jih lahko nekoliko upočasnijo. »To so predvsem sredstva, ki vsebujejo retinoide – tretinoin, izotretinoin, tazaroten, retinol, retinaldehid –, timidinske dinukleotide, antioksidante – vitamine A, C in E –, betakaroten, bioflavonoide in fitoestrogene,« pojasnjuje dermatovenerologinja Metka Adamič. Ob redni uporabi takšnih dodatkov postane koža nekoliko debelejša, bolj gladka in

čvrsta. Adamičeva dodaja, da so zelo priljubljene tudi kreme z alfa-hidroksi kislinami (AHA), ki kot antioksidant preprečujejo in zavirajo staranje kože zaradi neugodnih oksidativnih procesov. »Ena najučinkovitejših je glikolna kislina, ki pripomore k luščenju povrhnjice. Koža tako postane mehkejša, v usnjici pa se spodbuja nastajanje kolagena, ki deluje kot podpora kožnemu tkivu in daje koži zdrav videz.« Kadarkoli izbirate med negovalnimi sredstvi, bodite še posebno pozorni na pripravke za nego tanke in občutljive kože okrog oči, opozarja Adamičeva. Ta naj ne vsebujejo snovi (agresivnih antioksidantov, dišav ali barvil), ki bi dražile očesno veznico. »Pomembno je, da uporabljamo dnevno in nočno kremo, pri izrazitejših spremembah tudi serume, v katerih so nekatere snovi v višjih koncen-

foto: Shutterstock

Moški so danes manj sramežljivi in vse pogosteje kupujejo kozmetiko za nego obraza in telesa.

AFRO

w ê ê ê }êr êh ê ê ê ±ê ê ê ±ê ê ê ê ±ê ê O ê ê ê ê ê ¾ ê ê : ê ê ­ê% ê ê ê¡©§ªê ê°

w ê O ®êê

z ê W ê ê ê ê ê ê W ê ê ê ê ê ê¹ º : ê ê ê ê ê ê : ­ê v ê ê ê ê ê ê ê ­ê

ê ê ê ê ê êuhyh}uvê ê êt ê ­

r W ê ꤪ­ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê O Ãê ê ê W ê ê: ­êw : ê êO ê ê ê ­ê r êh ê ê ê ê ê ê ±ê ê ê ê ¾ ê ê : ê ê ê ê W êu ê ê ê : ê ê ê êt ê ­ê

t ê ê ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê W ê ê ê ê : ê ­ê }ê ê ê ê ê ê W ê ±ê ê ê ê ê W ê ±ê ê ê ê ê : ê ­

w ê:

v ê : ê êu ês ® ìên ±ê : ê ê W ê W ê ê ê ê : ê í ìêk ꩤ¾ ê Wê ê ê ­ê ìêp ê ê ê ê ê êl êj ­ ìêr ê ê W ­ ìêp ê ê O ê êW ­ ìêi ê ±ê ±ê ­ }ê ê ê ¢¤ ê ê ê ê ê ê W ±ê ¢¤ ê ê ê ê ê ê ê O ê W ±ê W ê ê ê ê ê ê ê : ê ­

AFRODITA2_210x297_059.indd 1

y ® ìêw ê ê ®ê ê ê ê ê ±ê O ê W ê ê ±ê W ê ê : ê W ­Ê ìêw ê ê ®ê W ê êO ê ê W ±ê ê ê ê ê: ­ Êê{ ê ê ­êw ê ê£ªê ­

17.03.2011 9:47:58 Uhr

66 NEGA KOŽE

Metka Adamič, dermatovenerologinja: »Kadarkoli izbirate med negovalnimi sredstvi, bodite pozorni na pripravke za nego tanke in občutljive kože okrog oči.«

Moška koža zahteva drugačno nego

tracijah. Dnevne negovalne kreme lahko vsebujejo tudi sredstva, ki ščitijo pred UV-žarki, kar je še zlasti pomembno spomladi in poleti,« opomni Adamičeva. Kreme lahko nekoliko zmanjšajo zabuhlost ter skrijejo temne podočnjake in blazinice pod očmi. Nočne kreme še intenzivneje nahranijo in navlažijo nežno kožo na tem predelu ter spodbujajo nastajanje kolagena. A če imate zelo tanko in slabo elastično kožo, izrazite gubice ali razširjene žilice, tega ne bo odpravila še tako skrbna nega z najboljšimi sredstvi. V takšnih primerih so na voljo drugi dermatokozmetološki posegi.

Pri negi občutljive in tanke kože se izogibajte kremam z dražilnimi snovmi.

Vedno urejene roke

V poslovnem svetu je rokovanje prav tako pomembno kot vizitka, zato ženske in moški ne bi smeli pozabiti na videz svojih rok. Koža na rokah zaradi suhega zraka v zaprtih prostorih in pogostega umivanja z mili kmalu postane bolj suha in razpokana, če je posebej občutljiva, tudi rdeča in vneta, lahko se lušči in nastanejo celo boleče ranice. Zato je pomembno, da vsak dan poskrbite za vlaženje rok in zaščito z ustreznimi rokavicami, da se izognete škodljivim učinkom mil, čistil in drugih kemikalij.

Da bo koža mehka, si roke umivajte z mlačno vodo in zelo malo mila. Če je le mogoče, po vsakem umivanju nanesite zaščitno kremo, ki bo preprečila izsuševanje kože in prenos bakterij, jo zmehčala in naredila bolj gladko.

Izberite takšno kremo, ki se bo hitro vpila in ne bo puščala mastnih madežev. V sončnih dneh naj krema za roke vsebuje zaščitni faktor, saj se znamenja staranja na rokah poznajo še hitreje kot na obrazu. Pozimi pa nosite rokavice, da koža ne bo razpokana in pordela, ter uporabite bolj mastne kreme, ki vsebujejo glicerin ali vazelin. Kot dodatno nego lahko rokam enkrat na teden namenite piling, da odstranite odmrle celice povrhnjice, občasno pa tudi masko ali jih namažite z mandljevim oljem. Pozabiti ne smete niti na nohte, ki naj bodo vedno čisti, pravilno negovani in pravočasno skrajšani.

Njihova dolžina, oblika in barva naj bodo primerne ter usklajene z videzom in zahtevam delovnega mesta.

Britansko-nizozemsko podjetje Unilever oziroma njegova blagovna znamka Dove je v nedavni svetovni raziskavi, v kateri je sodelovalo tudi 200 Slovencev, starih med 30 in 55 let, ugotovilo, da se okoli 80 odstotkov moških dobro počuti v svoji koži. Več kot polovici je neprijetno ob uporabi ženske kozmetike, zato jih je tri četrtine že uporabilo moško kozmetiko.

Koža moških je v primerjavi z žensko debelejša, izloči več maščobe in potu, je nekoliko bolj raskava in manj gladka. Moški zato potrebujejo drugačno kozmetiko kot ženske. Za nego obraza predvsem kozmetične izdelke, s katerimi pripravijo obraz in brado na britje. Kožo naj si zaščitijo s pripravkom za po britju, ki zagotavlja kožni pH, deluje pa antiseptično ter pomirjajoče na razdraženo in napeto sveže obrito kožo. Z osvežilno, hladilno in vlažilno nego tako koža dobi bolj gladek in žameten videz.

Veliko moških ima težave s suho in srbečo kožo ter si želijo več izdelkov, ki kože ne bi dražili ali povzročali občutka zategnjenosti. Kozmetični izdelki za moške morajo tako koži zagotoviti ustrezno vlažnost in mehkobo. Primerni so izdelki, ki vsebujejo mikrokapsule z naravnim oljem sončničnih semen. Mikrokapsule prenašajo vlažilna sredstva na površino kože brez občutka teže ali mastnosti, dodana rastlinska olja pa vsebujejo pomembne maščobne kisline, ki kožo vlažijo in preprečujejo njeno izsuševanje.

Presna kozmetika tudi pri nas

Vsak dan uporabimo številne različne kozmetične izdelke, od mila, šampona, krem do losjonov, ki ne ostanejo na površini, temveč prek por preidejo v telo in organe. Zavedanje o nevarnosti nekaterih sestavin kozmetičnih izdelkov je gotovo eden glavnih razlogov za priljubljenost naravne oziroma biokozmetike, ki našemu telesu ne škoduje in ne spreminja fiziologije kože, ampak jo s spodbujanjem naravnih procesov vrača v ravnovesje. Še posebno zdrava in dobrodejna za naše telo je presna kozmetika iz izključno bioloških, veganskih in, če je le mogoče, sestavin iz pravične trgovine. Izdelki so narejeni ročno in pri nizkih temperaturah, da bi se ohranili antioksidanti, minerali, vitamini in druge dobre lastnosti učinkovin. Pripravljeni so po tradicionalnih recepturah in brez dodatkov mineralnih olj, parafinov, stabilizatorjev ali pripravkov iz mineralnih olj, sintetičnih dišav, barvil ali konzervansov. Presni kozmetični izdelki, ki jih dobimo tudi na slovenskem trgu, združujejo vse dobre lastnosti te kozmetike in niso testirani na živalih. Njihova posebnost je etično trženje, ki opušča izraze o delovanju proti staranju kože in gubam, o pomlajevanju in podobnem, kar bi lahko zbujalo občutke negotovosti.

VODNO MESTO ATLANTIS

PO MERI SODOBNEGA Ä&#x152;LOVEKA!

ObiÄ?ajen vsakdan sodobnega Ä?loveka: hitenje iz enega sestanka na drugega, ĹĄtevilni delovni opravki na tem in onem koncu Slovenije ter Evrope, zvonjenje telefonov, stres, kroniÄ?no pomanjkanje Ä?asa in, vse pogosteje, nujen, uro ali dve trajajoÄ? izstop iz naglice vsakdana.

Za zdravje, pozitivno energijo, trenutke miru in spokojnosti, za viĹĄjo kakovost bivanja! Ustavite se in obiĹĄÄ?ite Vodno mesto Atlantis! V svoj objem vas vabijo: DeĹžela savn, Termalni tempelj in Svet doĹživetij.

Oglasno sporoÄ?ilo

Poklon naravi in prerojen vsakdan

&'&#% )'&"&!%&)* ($ #% * $'#! ) - % # ,) " % , '&' #! , '( '(&)*& +1 , %! &$ (!+!&2 '& # % ,& % )# '&, * ( !- ( ) $ &% ! *&'# ,& '# , %! '(&* *&"+ % $ ) 1% 0& ) '&1 ,#! !&2 $ -( 2% $ $ +(2" # 2 )*%&)* '&2+*! , ($ #% $ * $ '#!+ "(&% !& " )" % "&' # & * , % ( ,% ( - #)" " $ % * ( & 2+* " )# % " % 1%& &1 "&1& ($ #% * $' #! ! '( , '&"#&% % ( , % , 0 $+ '( (&! % $+ '&2+*!+ ), 1 * ) , ,& %&*( %! # -+% % ! - % - '# , !* % ( * % , + #% , ! # ) '( (+1 * ,& % ,& % * #&, "( ' # &)* $ 0 2%& $&2 * #& & ( % # , "&% ! % , * #%&)* '( '( 2 # "(&% 2% &# -% % ) - &*& , # , 0!& " "&,&)* , %! ( ,&02 * ) *+ & )" "&# %)" * ( ( % ( !)" "&$&( ( !)" '#&02 "&# %)" "&$&( )'& +! $ "(& ("+# !& ( % ( !)" "&$&( %* ($ # ' - $ 0 % & $&# "+# (% % % ( ,%

" ) " * ( &% - ( %& ' (& - &* ,#! % , (! *% ( -+#* * '&2 )%!+! )* ( %! # * ( "( ' #&*%& * #& )*&' * *+ , %&,& % ( ( 2& ) ,%& - %)*, %& ), *#& %& * ( ' !&

S tajsko masaĹžo do vitalnosti

'&'&#%& '&2+*! ) '( ,&02 * 0 * !)"& $ ) 1& ! % % !)* ( !0 % ( ,% - ( , #% * % " % ), *+ 2 "&* &)%&,% &, ) ! & ( % #& )"&- , * )&2# *! % '&# * ( ) - % ! % !)" '( ) # #& % ,) # % *+ , ,(&'& % #&, % !& & % $ $ )*+ *# % * ) ) &)* '&2+* # "&* # , #!%

- ! !)" $&!)*( & & '&)"( # - $ ) 1& , * #%&)* " * $ #! % '( * ) " %!+ ( -* - %!+ % -, ! %!+ * $ & & &1 , # #&, %! *&2" '& " * ( ) '( * " 1 ,#! %!)" % ( ! , ' ) &)* '&2+* # "&* '( (&! % - !)" .#&-&.! % - %!& * !)" $ ) 1 % $( 2 * $ #! % '&!$&, %!+ 2#&, " "&* #&* "&* ($&% ! .- 2% +0 ,% % ( !)" % + &,% '&#

DobrodoĹĄli v DeĹželi savn

( % * 0 % )* ,2 ) 1 )"&( ! % $& &2 &) #! , & ( % , 1 # ) ,% ' ,) # ! % &) + (&" ! &#!0 #& %)"& 2 02 %! * # ) * ( - ( , #% +2 %" + ) # "& '( ,&02 * , %& *( %!&)* 1 # , -+% %! $ #+ ' ) , 2!& $+%)"& & '&(%&)* - &*&, * , * $ *)" ) ,% 0" - ( ! % - '&) % '&# (% " #& # ) $ #! ,& , ) , !& ")"#+- ,%&)* ( - # , ' %&( $)" % ( ,% &'&!%&)* , - $ #!)" '( ,# 2%&)* #& % , (+ % 0" * (

01 585 21 00 www.atlantis-vodnomesto.si

%* $%&)* , ( -"&0!+ '# %0 ()" ) ,% & ! $+ *&'#&* $ #!)" ) ,% ! % ,&#!& '( , '&) % '(& ( $ ) ,% !& ( - %)*, %& &# )* 2%& , & " '&%+! $&1%&)* '( %&, *, &"( ' *, % ( , * # - ! #&*% * # ) & , '&'&#%& )'(&)* * , % %+ % '&- %& ( -, ! %! - * #& +$ % +0& (& ( $ ) ,% !& '&* " , & # " , , " ) ( -# "+! * '& - * ,%&)* *( ! %!+ 0* , #+ , 2 % % 2 %+ & ( ,% , %! * ( '(& ( ) ,%&)* ( , &% )* 2% % '&1 ,#! !&2 +1 *" '( % 0 !& *+ $ * ( %)" * ( ' ! ) )&#!& $ &$ % &# ,% $ &#! $ $ % * ( ' ! )# " * ( ' ! ) )# "&(! $ % $ *&$ &% # *% "&(+-% " ,% 2&"&# % * ( ' ! * ( * ( ' ! - # $ 1 # ) ,% ! , %& *+ % " ! , -( "+ ) ! , ) ) ,% $&!)*( ( -, ! !& - ,(* %2 %! $ -( " - &$ $% $ ,&%! * ( 2% &#! '&$ ( %2 - # " " $ # ) ," # $&% '&'(&, $ * ,(*% /

Nazaj k naravi

( , $+ % 2 %+ 1 ,#! %! , & % $ $ )*+ *# %* ) )# !& *+ '( '( '( , "+# % ( 2% '( ) % 2 %! ( '&(&2 !& % -"&" #&( 2% "&) # )&# * # ' " # , * $ %&, +! * , ( - #"& &#% $ % ' *"+ - ), 1 )* )%! % '&$ ( %2 # $&% % % ) % (+ ) ! &'&#% %&,&)* '&%+ ' ! - "&#&0" $ ! $ & & * % ! #% " !, 2! * )& )&# * % )&# *% "(&1% " ) '( ,& ")'#&- !& ( -# 2% &"+)&, -)*&' * - % # ,) " % % ( * % " ! - ) - ),&! - ( ,! % &#!0 '&2+*! 02 * 1 #& ) ,% ($ #% * $' #! % , * &1 , * ! & % $ )*

*# %* )

68 MASAŽA OBRAZA

MASAŽA NAMESTO BOTOKSA MEHKE METODE POMLAJEVANJA KOŽE SO SPANEC, KREME IN MASAŽE PROTI STARANJU. HERMINA KOVAČIČ finance@finance.si

Z Nu Skinovo napravo ageLOC galvanic spa system II in ustreznimi izdelki lahko masirate lasišče ter spodbujate rast las oziroma napadate manjše predele s celulitom.

L

eta režejo obraz z gubami, a strah pred botoksom, polnili, liftingom, mehanično dermoabrazijo, kemičnim pilingom in laserskimi posegi ostaja. Težavo je primerneje urediti – v upanju, da bo zaleglo – z blažjimi metodami: spancem, kremami in masažami proti staranju. Če ne bi preizkusila, ne bi verjela. Zadnja novost na slovenskem trgu, za katero naj bi norele zvezdnice po svetu, sicer pa naj bi bilo med uporabniki kar 70 odstotkov dermatologov in estetskih kirurgov, vidno in takoj spremeni podobo obraza. Moj dvom je v trenutku splahnel, ko mi je Ana Ziherl Mali iz ljubljanskega salona lepote Shape v ogledalu pokazala obdelano polovico obraza. Koža je bila vidno napeta, polt sijoča, gube okrog oči pa manj izrazite. Na otip se mi je koža zdela bolj čvrsta.

Skrivnost nege z aparatom intraceuticals s hiperbarično kisikovo tehnologijo je v vlaženju podkožja.

Preprosto povedano, prečiščen kisik iz ozračja pod pritiskom tja dovaja enega izmed štirih serumov, katerih glavna sestavina (kar 95 odstotkov) je hialuronska kislina z nizko molekularno te težo, da se hitro vpije v kožo. Druge sestavine so prilagojene vašim težavam. Malijeva mi je vbrizgala najbolj prestižen serum atoxelene, ki je alternativa injekcijam proti gubam, zato se nanaša le na dolo določene predele obraza. Seveda ni bolelo in mimika je ostala nespremenjena.

Mimogrede, s to nego si lahko podaljšate učinek vbrizganega botoksa in polnil. Kombinacija hialuronske kisline, vitaminov, antioksidantov in argirelina (bioaktivni peptid, ki preprečuje nastajanje gub oziroma jih zmanjšuje) je močno omilila mojo nagubano težavo. Druge in že omenjene predele je Ana obdelala še s serumom rejuvenate, ki kožo

nahrani in navlaži. Na voljo sta tudi seruma opulence za zmanjševanje nepravilnosti v pigmentaciji in clarity za nečisto kožo.

Fitnes z naravnim kolagenom

Neprijeten stranski učinek prve omenjene masaže je le – cena. Petnajst minut stane 15 evrov. Rezultat pa so koža z več vlage, tonusa in elastičnosti ter manjše gube in ožje pore. Skrivnost je v vnašanju povsem naravnega kolagenskega preparata brez konzervansov in dišav (vsebuje 10-odstotni delež čistega kolagena in elastin) z metodo jontoforeze v globlje plasti kože. Ta ga sprejme kot sebi lastnega, saj je po sestavi enak človeškemu kolagenu, pridobljen pa je iz sladkovodnih rib.

Monika Valetič Samsa iz ljubljanskega salona Nova estetika je edina pri nas, ki uporablja ta kolagen. Še več, z raziskavami in trdim delom je pravzaprav prišla do inovacije. Pred leti je bila med prvimi uporabniki patentirane pomlajevalne masažne tehnike liftmassage, ki jo je razvilo podjetje LPG. Masažo za revitalizacije kože, ki je nekakšen fitnes obraza, saj učvrščuje vezivno tkivo in s tem konture obraza, povečuje elastičnost in napetost kože, je nadgradila s kolagensko, kar dodatno krepi kolagensko strukturo in deluje pomlajevalno.

»Zamrznjeno« staranje

Pri družbi Nu Skin pravijo, da so odkrili eno velikih skrivnosti staranja kože. To naj bi bil eden izmed prostih radikalov, zato so napad nanj izdelali na podlagi galvanskega toka. Vsebuje ga za dlan velika naprava ageLOC galvanic spa system II, ki v dveh korakih in dobrih petih minutah ustavi delovanje tega radikala. Sense Wellness Club je na Ibizi naključno odkril masažno napravico, ki jo namerava vključiti v obsežno ponudbo storitev za nego obraza. Andreja Medvedič, direktorica omenjenega kluba, pravi, da bo pri njih masaža daljša od priporočenih pet minut nekajkrat na teden. Bistvo aparata galvanic spa system II je, da najprej z negativnim nabojem v pore potisnemo

69 MASAŽA OBRAZA

gel galvanic pre-treat za odstranjevanje nečistoč in mehčanje kože. Potem ga obrišemo z obraza in nanesemo gel, ki temelji na tehnologiji ageLOC in ki kožo navlaži, nahrani ter upočasni nastajanje prostih radikalov. V drugem koraku pozitiven galvanski tok odstranjuje negativno nabito umazanijo in pomaga podkožje oskrbeti z gelom proti staranju. Koža si tudi opomore od stresa, nego pa lahko nadaljujete z izdelki, ki jih uporabljate tudi sicer. Občutek po masaži je, kot da bi bil obraz bolj živ, saj izboljša prekrvitev.

Z Nu Skinovo napravo ageLOC galvanic spa system II in ustreznimi izdelki lahko masirate lasišče ter spodbujate rast las oziroma napadate manjše predele s celulitom.

Voda – eliksir življenja

Dnevi bolečega stiskanja mozoljev in agresivne dermoabrazije so mimo, so prepričani snovalci tehnologije jetpeel, menda ustvarjene po načelih

aviatike in letalskega inženiringa. Curek fiziološke raztopine, slane vode, ki jo zrak potisne s hitrostjo 200 metrov na sekundo, plane skozi tanko šobo posebnega držala, ki ga je med nego treba držati pod natančno določenim kotom in z natanko določene razdalje. Kožo torej obdelujejo s tokom mikrokapljic, ki luščijo povrhnjico in odstranijo nedostopne delce. Ker prodre do globljih plasti kože, se lahko v drugem koraku dovajajo različna hranila in sredstva za pomlajevanje: vitamini, hialuronska ali glikolna kislina. Jetpeel naj bi izboljšal prekrvitev, pa tudi vplival na obnavljanje kože in kolagena. Alenka Fefer Grubar iz ljubljanskega salona Moments ga vidi kot prijetno nadomestilo za marsikateri do zdaj znani (in boleči) postopek: za zdravljenje aken in mozoljev, odpravljanje ogrcev, zapiranje por, zmanjševanje brazgotin, tankih linij in še zlasti nego nedostopnih gub. Na splošno naj bi jetpeel imel pomlajevalni učinek z minimalnim tveganjem in brez bolečin.

Pri Nu Skinu pravijo, da so odkrili eno velikih skrivnosti staranja kože.

To naj bi bil eden izmed prostih radikalov, zato so napad nanj izdelali na podlagi galvanskega toka. Vsebuje ga za dlan velika naprava ageLOC galvanic spa system II, ki v dveh korakih in dobrih petih minutah ustavi delovanje tega radikala.

Skrivnost nege z aparatom intraceuticals s hiperbarično kisikovo tehnologijo je v vlaženju podkožja. Preprosto povedano, prečiščen kisik iz ozračja pod pritiskom tja dovaja enega izmed štirih serumov, katerih glavna sestavina (kar 95 odstotkov) je hialuronska kislina z nizko molekularno težo, da se hitro vpije v kožo.

70 NEGA

JABOLKO ZA ZDRAVE ZOBE TANJA SRNOVRŠNIK

tanja.srnovrsnik@finance.si

foto: Shutterstock

Ne pozabite na zobozdravnika, tudi če imate zdrave zobe. Na redni pregled, svetuje ustna higieničarka, je treba iti enkrat na šest mesecev do enega leta.

Enkrat na leto je potrebno tudi odstranjevanje zobnega kamna.

ZA PREKRVITEV DLESNI ŽVEČITE JABOLKA; SUHE OČI SI NAVLAŽITE S KAPLJICAMI; PRI ŠČETKANJU ZOB NE POZABITE NA JEZIK; ZA MANJ PRHLJAJA SE IZOGIBAJTE OREHOM, MASTNI HRANI, ČOKOLADI IN MLEČNIM IZDELKOM.

O

či so ogledalo duše, pravijo.

So pa tudi pomemben organ, brez katerega bi težko opravljali delo. Zato moramo skrbeti, da ostanejo zdrave. Redno je treba skrbeti tudi za zobe in lase. Z zdravo prehrano, pravilnim čiščenjem, stalno nego.

Pri očeh je zelo pomembno, da smo na splošno zdravi. Tako lahko posredno vplivamo na zdravje svojih oči, pravi oftalmologinja Kristina Mikek iz družbe Morela Okulisti.

Pogosta težava pri očeh je rdečina. Če ne mine, je najprimerneje, da obiščete oftalmologa. »To velja še zlasti za tiste, ki imajo kontaktne leče. Nemalokrat se namreč zgodi, da do oftalmologa pridejo prepozno, ker so mislili, da bodo težave minile same od sebe.« Prav zato zdaj oftalmologi veliko bolj priporočajo enodnevne kontaktne leče, ker je možnost okužbe manjša in ni možnosti prenosa okužbe, tudi če se počaka dan ali dva.

Suhe oči

Pogoste so tudi suhe oči. Pomagate si lahko s kapljicami, gelom ali razpršilci v obliki umetnih solz. Če težave ne minejo, obiščite zdravnika. Vse več ljudi pri svojem delu uporablja računalnik, zato je zelo priporočljivo, da vsake toliko sprostijo očesne mišice – za nekaj časa pogledajo v daljavo, pravi Mikekova. »Zmotno pa je prepričanje, da si lahko zaradi dela za računalnikom uničimo vid,« poudarja.

Tudi če so naše oči zdrave in vidimo dobro, to ne pomeni, da nam ni treba iti na pregled.

Mikekova svetuje, da oftalmologa obiščemo okoli 40. leta. Takrat se začne pojavljati starostna daljnovidnost, zato je priporočljiv temeljit pregled. Oftalmolog bo preveril dioptrijo, morda predpisal preprosta očala, ki bi jih lahko kupili tudi brez pregleda, izmeril očesni tlak in natančno pregledal očesno ozadje. »Velikokrat lahko prav oftalmolog ugotovi začetne spremembe na očesnem ozadju zaradi sladkorne bolezni, visokega krvnega pritiska ali zvišanih vrednosti maščob v krvi.

N

Ne le za zdravje. Skrbimo za

3UL]DGHYDPR VL ]D GREURELW þORYHND =DWR OMXGHP SR YVHP VYHWX ]DJRWDYOMDPR LQRYDWLYQD ]GUDYLOD FHSLYD LQ YHWHULQDUVNH L]GHONH =QDPR SULVOXKQLWL EROQLNRP ]GUDYQLNRP LQ RVWDOLP SDUWQHUMHP 1MLKRYH SRWUHEH QDV YRGLMR SUL LVNDQMX LQ ]DJRWDYOMDQMX UHãLWHY NL QD SRGURþMH YDURYDQMD ]GUDYMD SULQDãDMR QDSUHGHN 9Hþ R QDãHP GHOX QD ZZZ PVG VL

$YWRUVNH SUDYLFH Â&#x2039; 0HUFN 6KDUS 'RKPH &RUS D VXEVLGLDU\ RI 0HUFN &R ,QF :KLWHKRXVH 6WDWLRQ 1- 86$ 9VH SUDYLFH SULGUÃ¥DQH

72 NEGA

Las ne umivajte z vročo vodo, ne drgnite jih z brisačo in ne sušite z vročim zrakom, svetuje frizerka Slavka Pogačnik.

Bolnika lahko usmeri do splošnega zdravnika za dodatne preiskave,« pojasnjuje Mikekova. Ob tem je pomembno vedeti, ali je imel kdo v družini kakšno očesno obolenje, in na to opozoriti oftalmologa.

Med delom za računalnikom pa vsake toliko poglejte v daljavo in tako sprostite očesne mišice.

Pri čiščenju zob ne pozabite na jezik

Pomemben del vsakdanjika je tudi čiščenje zob. Te si je treba umivati vsaj dvakrat na dan, eno uro po obroku, a ne samo z zobno ščetko. Zvečer po ščetkanju je treba uporabiti tudi zobno nitko, pravi ustna higieničarka Anita Ribič. Ne smemo pozabiti niti na čiščenje jezika – ali z mehko krtačko ali strgalom za jezik –, kar vpliva na manjši zadah. Čez dan si je priporočljivo po vsakem pitju zelenega čaja, kave in podobnih napitkov, ki obarvajo zobe, splakniti usta.

Za zobe ni primerna vsaka ščetka, prav tako moramo biti previdni, kako jih ščetkamo. Zobna ščetka naj ima čim manjšo glavo, naj bo mehka, z veliko ščetinami in ravna, brez oblik, svetuje Ribičeva. Tako zajame vsak zob posebej, ob tem pa masirate še dlesni. Trde ščetke niso primerne. Veliko ljudi namreč zob ne zna ščetkati pravilno in kar ščetkajo levo in desno. »Če je ščetka trda, povzroči umikanje dlesni navzgor,« pojasnjuje. Pravilno je nežno ščetkanje v

smeri rasti zob, navzdol ali polkrožno, od dlesni proti zobu, nikoli pa ne sem ter tja, levo in desno. Previdni bodite tudi pri izbiri zobne paste – grobe, ki vsebujejo zrnca, niso primerne, ker uničujejo sklenino.

Ob vsem tem ne pozabite na zobozdravnika, tudi če imate zdrave zobe. Redni pregled je potreben enkrat na šest mesecev do enega leta. Enkrat na leto je potrebno tudi odstranjevanje zobnega kamna. Zobje vam bodo hvaležni, če boste pojedli kakšno jabolko, saj predvsem z žvečenjem ohranimo zdrave dlesni, pravi Ribičeva. »Zdaj smo navajeni na predelano hrano in malo žvečimo, zato se tudi dlesni polenijo. In če človek žveči, na primer jabolko, se dlesni prekrvijo.«

Fen škodi lasem

Veliko o nas povedo tudi lasje. Frizerka Slavka Pogačnik pravi, da boste za lepe in zdrave lase veliko naredili že s pravilno in zdravo prehrano ter redno telovadbo. A to seveda ni vse. Pomembno je, kako si lase umivate. Lase je treba sprati z mlačno vodo in nato nanesti malo šampona. Če niso preveč umazani, se šampon uporabi le enkrat. Lase med umivanjem nežno gnetite, masirajte, ne smete pa jih drgniti. Po umivanju je treba lasišče in lase temeljito splakniti ter nežno

73 NEGA

foto: Shutterstock

Vas prevzame utrip mesta?

To morate videti!

Ustavite se v skrivnostnih nemš kih mestih in si oglejte bogate zgodovinske znamenitosti. galerije, obenem pa ne boste mogli spregledati vaš e oko. Ob koncu mestnega pohajkovanja se

travel www.germany.

obrisati z brisačo. »Las ne umivajte z vročo vodo, ne jih drgniti z brisačo in ne sušite jih z vročim zrakom,« priporoča Pogačnikova.

Večina ljudi ima težave s prhljajem, z mastnimi, suhimi ali cepljenimi lasmi, zato je treba najti pravi šampon. Pri tem vam lahko pomaga frizer na podlagi pregleda lasišča. Da bi preprečili prhljaj in mastne lase, je dobro poznati vzrok njihovega nastanka. Prhljaj je po besedah Pogačnikove pogost odziv ali simptom pri alergijah na hrano. Zato priporoča, da iz prehrane postopoma izključite mastne jedi, kot so orehi in čokolada, mlečne izdelke, čezmerne količine sladkorja in morske hrane. Prhljaj povzročajo tudi pretirano znojenje, uporaba alkalnih mil, glivične okužbe in stres.

Sprožijo ali poslabšajo ga lahko tudi letni časi, kot je suha in hladna zima. Če želite imeti zdrave in lepe lase, se izogibajte nezdravi, hitro pripravljeni hrani, pretiranemu sončenju, mrazu, smogu, agresivnim preparatom, nepravilni uporabi šamponov, vsakodnevnemu umivanju las, slabemu izpiranju šampona, vročemu sušenju las, ravnanju las, pa tudi kajenju. »Začnite se ukvarjati z meditacijo, jogo ali pa si privoščite sprostitveno masažo,« še svetuje Pogačnikova.

74 SPA & WELLNESS

LAHKOTNOST BIVANJA HERMINA KOVAČIČ finance@finance.si

SPA ALI WELLNESS? OBA STA NAMENJENA SKRBI ZA LEPOTO TELESA IN PREPREČEVANJU BOLEZNI – KAKOVOSTI ŽIVLJENJA, KI NAJ NAS ČIM DLJE DRŽI STRAN OD KONVENCIONALNE MEDICINE.

B Filipinska starodavna masažna terapija hilot velja za čudežno umetnost zdravljenja.

eseda spa izhaja iz istoimenskega belgijskega mesteca, ki so ga Rimljani nekoč imenovali Aquae Spadanae. To bi sodobni Italijani zelo hitro prevedli v acque termali oziroma termalno (natančneje pršečo) vodo.

Okupatorji dobršnega dela takrat znanega sveta so zelo hitro našli in preizkušali zdravilno moč belgijskih voda.

Nekateri celo namigujejo, da naj bi bil izraz spa le okrajšava iz začetnih črk latinske besede sanitas per aquam – zdravje iz vode.

Beseda spa naj bi torej imela opravka z vodo oziroma očiščevanjem z njo, kar so počela že prazgodovinska ljudstva in tista malo bolj civilizirana. V angleščini zdraviliške kraje in zdravilišča poimenujejo spa towns oziroma spa resorts.

ISTRABENZ.indd 1

17.03.2011 16:24:18 Uhr

76 SPA & WELLNESS

Človek, ki doseže stanje wellnessa, naj bi odlično razumel koncepte usode, duhovnosti, zdravilstva, družine, okolja, denarja, varnosti, prostega časa – skratka življenja.

Zdravljenje in sproščanje po tehnikah ajurvede.

Pri nas si izraz spa poleg zdravilišč nadenejo tudi razni centri dobrega počutja in kozmetični saloni, ki premorejo bazen, v katerem izvajajo razne vodne rituale. Ali pa še tega ne. V nekaterih slovenskih »spajih« ponujajo le masaže ter telesno in obrazno nego. V tujini poznamo tudi medicinski spa, v katerem ustrezno usposobljeno zdravstveno osebje izvaja nekirurške posege predvsem s področja pomlajevanja – nege z laserjem, kemične pilinge, polnila.

Kombinacija sreče in zdravja

Mnogo bolj razširjen je izraz wellness. V svoji osnovi poudarja kakovostno življenje, preventivo pred boleznimi in bolniškimi izostanki z dela. Zato so nekatera podjetja filozofijo wellnessa že vnesla v delavnik, saj je cenejša od izgub zaradi manjkajoče delovne sile. Že beseda sama, sestavljena iz »well« (dobro) in »ness« (kar naj bi izhajalo iz happiness – sreča, zadovoljstvo), nakazuje zdravje in veselje. Človek, ki doseže stanje wellnessa, naj bi odlično razumel koncepte usode, duhovnosti, zdravilstva, družine, okolja, denarja, varnosti, prostega časa, skratka življenja. V ZDA obstaja celo prostovoljno združenje The Foundation for Wellness Professionals, ki širšo javnost izobražuje o ohranjanju zdravja in preventivi pred boleznimi – kolikor je mogoče brez zdravil. Svarijo pred tremi oblikami stresa, ki močno vplivajo na naše dobro počutje: fizičnim, ki draži živčni sistem, kemičnim, ki povzroča nastajanje strupov v telesu, in miselnim, ki vpliva na hormonske spremembe. Po njihovem je wellness uravnotežen življenjski slog oziroma uravnoteženje misli, telesa in duha, kar pripomore k visoki kakovosti življenja.

Sem sodijo skrb za zdravo prehrano, gibanje,

vzdrževanje telesne teže ter izogibanje kajenju, alkoholu, drogam in nepotrebni uporabi zdravil. Raziskave po svetu kažejo, da kdor skrbi zase, je bolj produktiven, ne izostaja z dela in ne obiskuje zdravnikov.

Kaj pa vaše zadovoljstvo?

V komercialne namene uporabljena beseda wellness pravzaprav prinese le delček tistega, kar naj bi pomenila. Malce »poguglajte« – in dobili boste kup zadetkov, ki se nanašajo na kopico tako imenovanih wellness centrov in hotelov v Sloveniji. Večina jih stavi na ponudbo masaž, raznih terapij za obraz in telo, fitnesa in drugih športnih programov, zdrave prehrane in naravnih danosti okolice. Nekateri govorijo tudi o medicinskem wellnessu, čeprav je to lahko v nasprotju s temeljnim razumevanjem wellnessa, ki pomeni odsotnost zdravil in medicinskih posegov.

V takih centrih vam zelo hitro uredijo predvsem videz obraza in telesa ter razbremenijo duha z masažami in drugimi metodami. V nenehnem iskanju novosti so me zadnje čase v resnično bogati ponudbi po Sloveniji (po pravici povedano, ne vedno in povsod dovolj kakovostni) najbolj prijetno presenetili na treh lokacijah. V Sunny Studiu v Ljubljani z masažo s školjkami in cimetom. S školjkami so pritiskali na akopresurne točke celotnega telesa, kar odpravlja marsikatero zdravstveno težavo, dodatno pa je v zimskih dneh stimuliralo olje na osnovi toplega cimeta. Prav tako ljubljanski Sense Wellness Club je svojo ponudbo obogatil z izročilom Filipincev. Starodavna masažna terapija hilot šteje za čudežno umetnost zdravljenja, saj povrne energetsko ravnotežje, ima pa tudi prečiščevalni učinek na telo. Izvaja se s toplim deviškim kokosovim oljem in listi banane, ki pravzaprav pokažejo, kje so zatrdline na hrbtu. Srednje močna masaža s palci jih odpravi. V Life Classu v Portorožu, ki je pred leti presenetil z ajurvedskim centrom, kjer težave posameznikov poskušajo reševati celostno, ne zgolj z masažami in negami, pa se lahko na hitro »spravite k sebi« z energetsko masažo telesa s kristali in poldragimi kamni. Do sprostitve in harmonije pripomore prava izbira.

Na primer ametist pomirja razum in podpira notranji mir; magnezit pomaga premagovati ovire in se spopasti z njimi; rdeči jaspis prinaša vedrino, osvobaja stisk in tesnobe; gorski kristal omogoča intuitivni vpogled in pomaga preseči strahove.

K popolni sprostitvi pripomore tudi zanimiva in sodobna notranja oprema.

NAVDUÅ UJOCE RAZKOÅ JE ZAHTEVA KOMPETENTNEGA VOZNIKA.

i i re miva na

$ (# & ,%! -# $%& " , *' )% *$, ! ,# " ) &

! ' #" ( # +++ , )

-

%

*

- # $&" # +++ ')"" ( *($ ' ! # ( ! $#' ( * ! ! )

$ *

) &

./

/

78 OGLASNE NOVIČKE

&-$ * " (& * 0 $ /+ !#310)- ./'4, ,'+' , / 3,'+' 0#01 3', +' 20.#6,- ./#+ %2(#+- 7#

*#1 '& # $ (! % ( -+#* *&, % '( 3 , %! 1* , #% - &,&#!% '&*(&1% $ # *&1%!& '&$# '&%+! $& '( %&,#! %& # % !& 4 "-0#7#,'+' '4(#+,'+' /#42*1 1' -. 4,- 4+ ,(6 , 3'"#4 !#*2*'1 7# .- 1#",'& 2.-/ # .-3#9 , / 4%/ ",( + 69- # , $ 13& % # % & ( %! %! # ' '&)* , 3'",- '4 -*(6 , 1-,20 , .#1-01 ', %* ")-01 )-7#

( * $ , * ! '( ( %)"& &'&#% #& - % !, 3!& ,) %&)*!& % % ) 3 % $ 13& % " )# % &$ % )#&, %)" $ *( + ) +! , )&"& '( 3 13 %& ( ! &#! ($ ,*)" " "&,&)* %&(, 1" '(& -, ! #

"&,&)* ,) " ) ( ! - #" ( * $ , * '&*( $& *+ , % & , )% $ # &( *&( !+ *& # "& *( $& )$& , " (% ( &( , (% " "&,&)*% % +3 %"&, * *+ % '& (&3!+ '( ( %)" &'&#% #

) $&& % 2 %)" * )* % , *(&

#* 4 4+ ,(6 ,(# - 0#% !#*2*'1 4 '4/ 4'1'+ &* "'*,'+ 29',)-+ % "&2 %&)* ,%& % &' -%& -$ %!1+! '( # '( - * ) #+# *&$

/#+ 4 4+ ,(6 ,(# - 0#% !#*2*'1 4 +-9,'+ %/#*,'+ 29',)-+ % "&2 & '( ,#! *+ % ! &#! *( &,( * % #+# * & # "+! * #& % -$ %!1 %! &, & )

/#+,' %#* 4 4+ ,(6 ,(# - 0#% !#*2*'1 - 0#% 1#*#0 4 )1'3,'+ 29',)-+ -$ %!1 %! & ) *( + )* % % &"&, &' -%& -$ %!1 '&! ,%&)* #+# * % )*( ! .-/ ,1'!#*2*'1,'& '4"#*)-3 - ./#0#%* 30 ./'9 )-3 ,( - /#",' 2.-/ '

5 8

&)* * * # - + * * 2& 1 % "&# % #& * "& '( '(&)*& "&* ! - %&,& ) ( !& $ ( # , )(3% +*( ' ++%*& $ %! % ! ( "( * ,% $ 1'&(*% "&$ " 2 # !& +(& - %&)* ,% $ ,$ )% "&$ % & # 3% $ - !%&$ "( * ' 13 !& ' $ *% ' (*% (! '( " "(1% "&# , )* , * ) #! - &#!1 %! *% ) )'&)& %&)* # - + * # )% * 2 % ++%*& , $ & ,) "& !+*(& '( '( , # # % '(& ( $ , - - ( % % $ , & ' , ) & )'& +! # *( % ( !* *( ! % $&3% ! # ' '( # # %* %- ,%&)* , $ #& +$ ( * "& , $ $ , & +( - &* ,#! , * % % ! &#! '(& +"* ,% $ & $&3!+ )(3% +*( ' ) ! 3 )* ) 2 & #&3 # 0'&"+( * . & , 3% " #&( ! '&)"( * & ,) " , ' $ *% , # % % '( " % %* %- ,%&)* *( % % &, , $ & ++%*& ) $& !%& '( # ! # '(& ( $ "* ,%&)* # % *& # , * &$ , % ( , # , *% )+ / )'(&)* * $ )# % +2 , !* , , ) ! & ,) (+ & - , ) % ( # ++%*&

79 OGLASNE NOVIČKE

' & +* *" $% $ % (" #% % ) )' $ %" - , "!%+ ! % &' () +" '*. $(!% &% ) ' "" . + / !%) " ) +% "% $ , "! &% ' #% )' # ) # " $ # +' $%) # ! (% &' &'%()% $ ' +$% $ %!*($% ' $ (#% (+% #* &%!" * , )% , " * ,$ % *()+ ' #% # " $ - / $ (!%$/$% % ) #% ()'%+ $ ! !'-$ (% $ !%/ $ () " + !* $ $ -

' +% . +" $ " !% ) !% $%() +$% &' +% !%# $ % ' $ $ (&'%() )+ $ &' +( # , ' + &' ' $ %() + ) . +" $ * " !% *. + " +( % &%,$ () '%() ( ! $ ()%' ) $ ! , ( $ %& , " %() ( ! !%+%() + - . +" $ &%+ /* $ *. )! % / $% , %()* % + / (&' % %+ $ (+ . # ,' !* '*. $ , '*. $% $ &' ) " ' $ % ' !$ % /* %+ $ (%$/$ , % *. + $ + (&'%-/* %/ " ' , *'" + &%/ )$ $ ( + , ' + &' ' $

- &' ' $(! ()'%!%+$ ! , & +% *" $% $ % , ' % $ %" -% #%!% &' " $% , $(!% $ (&' # $ $ . ) $ *&%' " % ,!" */$% ( () + $ ( !%$)'%" ' $ # &%' !"%# ' + # . " #% &%$* ) " $ %" - $ *&%' " #% '+ " *# )$ (" " '% $ ' $ # -/% $ !%$, '+ $(%+ % '%) , (+ ) & + *" $% $ % (% &' &' +" $ , # (" % $ $ ' ," /$ - )' $*)! $ + ! &' . +" #% , '*. $% %)'%! ( &' ) " " + *# ' $ # $*)! ( # ( ( % &' # $ ) (+% % &' ' $ + "$% $ + % + +( !% $ +$ ' )* " $ *. + ) + $ ' +$ % '%) ! + + - %# &' $ - % & +% & -!%) $ !'* ! *" $% $ %

# # -/% $ ! (" $ (% , /"%+ ! ( $ "$ ! ' &%# $ $ - %' $ , # $* $% &%)' * " !% &' % #% " , &' ' $ $ - "$ ! ( ! !%+%()$ , "! ! +( * % ! (" $ %# $ ' +$ ,+%' &% +" % , "% ' !% &' # $ $% # -/% $% ! (" $(!% ( () +% # ( # +-! & -/ $ , %# , +! & '*)$ $ '()+ (% + +! %( " $ &%+( # $ ' + $ $ / $ ( &%( $ /')%+ $% &' ' $% & -/ $ + ! % % " $ $% ( # % ) + ' %# (% +-! & -/ $ , %# +( * +( + !' ) + / # -/% $ ! (" $ %# !%) % / $% & -/ $/ # (% %$ - ( - , *()' ,$ # ' ,# ' # # # -/% $ # ! (" $ # %# $ %#

() $ $ , &- $ *'*# " , (& "$ +'() . ) , " ' , $ %() ) !% + " ! !-$ !* &* ) % %#% %/ &' # -" $ $%+ &% % ( " $%) ()%+ ) () $ $ (% % (" ( #% + + (!*& $ + ) # &%"$%,'$ ) & ' $ %+ % $ '* % ) ) () $ $ ! $ ) + $%+ ' / /'$ -! )" " $%) () %() # () $ ' $ ) () $ $ ! (% + ,$ / "$ ' / -! )" %# # $ (% %,$ ! $ -! )" '*# $ , /$ ) () $ $ ' / , *'*# ) () $ $ ' + & %&%, ' $ (& "$ +'() . ) %" ) () $ $ " $%) () &%$* )* $%+% " $ % %# ! + ) ! (% ' , !%$, '+ $(%+ $ *# )$ % )!%+

80 OGLASNE NOVIČKE

!" $ $ ( ! $! !" ! # & & " %,5)3).! ./5! .)5%16!,.! +1%-! *% 5%:.!-%.2+! +1%-! 6! .%'/ /"1!6! 3%,%2! ). 1/+ 01)-%1.! 6! 52/ $149)./ !8) +/9) .4$) 52% +!1 .!*"/,* 0/31%"4*% /"/'!3%.! *% 6 -%$/- +) 5,!9) ). 0/-)1*! +!1)3%*%5)- -!2,/- +) (1!.) ). 8:)3) 3%1 2%6!-/5)- /,*%- +) /".!5,*! +/9/ !5$48),!

5!2 "/ 34$) 2 .!1!5./ $)8!5/ 5!.),)*% /5! #%13)&)#)1!./ /1'!.2+! +1%-! .%0/'1%8,*)5! 5 5!8) $149).) %%% $ " !

%$%,*2+! +/2),! 2/ 6! ,/5%.#% $149).2+) 01!6.)+ ;!2 +/ 2% 52! $149).! 6"%1% 6! -)6/ +) 2% 8)") 0/$ 01)01!5,*%.)-) $/"1/3!-) ). 2) 56!-% :!2 6!2% 6! 2+40.) /"%$ ! 0! 5!- 01)5!1:4*%-/ :!2 5 +4().*) +) '! ,!(+/ .!-%.)3% $14')- ,*4"8)- 235!1%- 2-/ 5 0/$*%3*4 %2/ !-.)+ 01)01!5),) $/"1/3/ +) "/ 0/0%231),! 5!8/ 01%(1!./ ). 1!65%2%,),! 5!8% "1"/.:)#% /5) )6$%,%+ 149).2+!

0%:%.+! .3/. )6 0/$*%3*! %2/ !-.)+ *% .!1%*%. )6+,*4:./ ). 2!-/ )6 .!*"/,* +!+/5/23.%'! -%2! 2,/5%.2+)( 01!8):%5 "1%6 +/.6%15!.2/5 $/$!3.)( "!15), ). /*!:%5!,#%5 !1/- /$,)+4*% 0! '! ()31! 01)01!5! 5 7 -).43!(

!+/ +/3 -%$ !53/-/"),) 2/ 34$) 5 25%34 +/,%2!1235! .! 0/(/$4 %,%+31):.! +/,%2! !+40 % +/,%2! +) 0/.4*! 52% "/,* 01),*4",*%./ /",)+/ +/,%2!1*%.*! 5!- /-/'/:!*/ 34$) 5 %15)24 . +!* *% 3)23/ +!1 40/1!".)+% +/,%2! .! %,%+31):.) 0/'/. .!*"/,* .!5$484*%

%,%+31):.)- +/,%2/- "/23% 6 ,!(+/3/ 01%-!'/5!,) +,!.#% ). 49)5!,) 5 5%314 +) 5!- "/ 0)(,*!, .!201/3) 2!* 6-!.*8! .!0/1 ). 0/5%:! 0/501%:./ ()31/23

/9.*! "/ 5%$./ ,!(+/3.! 34$) :% )-!3% 013,*!'/ 1!5 3!+/ *% %,%+31):./ +/,/ 6%,/ 01)-%1./ 6! 21:.% "/,.)+% 2!* ,!(+/ 2!-) .!$6)1!3% ).3%.6)5./23 0/'!.*!.*! 0%$!, 1!60/1%$)35)*/ 25/*)( 6-/',*)5/23) 0! "/23% 0!6),) 34$) .! 2+,%0% ). +15.) /"3/+

/6!")3% .! 01/-%3.% 6!23/*% 231%2 ). )2+!.*% 0!1+)1.%'! -%23! 25/*)- %,%+31):.)- +/,%2/- 0! "/23% 01)0/-/',) 34$) + :)23%*8%-4 /+/,*4 2!* 5 /+/,*% .% "/23% 2048:!,) ./"%.)( %-)2)* ' 0)2!1./ !,) .! 2%23!.%+ "/23% 52!+ $!. 01)8,) 25%9) ). 20/:)3) 2!* %,%+31):./ +/,/ 6-!.*8! .!0/1 ). 2 3%- 6!$1%'/ 6!1!$) 0/3%.*! ) 34$) 5) 1!$) 01%)6+42),) % +/,/ /501!8!*3% 01/$!*!,#% 5 31'/5).!( %15)2 ). 2% 2!-) 01%01):!*3% 6!+!* 2/ % +/,%2! :%$!,*% "/,* 01),*4",*%.!

!" $

' )/ 01/2%.% +!8%

' +/1%.:+!

' +/,%1!"% $, 5/$% *!*#! ' .!1)"!.%'! 2)1! %$!-%# -,%3) -48+!3.) /1%8:%+ 2/, -!2,/ ). /231! -/+! 6! 0%+!:

$ +/6)#) 6!51%-/ -/+/ ). $/$!-/ .! +/8:+% .!1%6!. +/1%.:%+ ). +/,%1!"/ 423)-/ $! 2% 2%23!5).% +4(!*/ -).43 /"1/ /0%1%-/ 01/2%./ +!8/ ). */ $/$!-/ 6%,%.*!5) 2% 2+40!* 0/-%8!-/ ). 0/+1)3/ +4(!-/ -).43 !8/ 2/,)-/ $/$!-/ 8% -,%3) -48+!3.) /1%8:%+ ). .%+/,)+/ /(,!$)-/ 1)-%8!-/ 14-%.*!+% .!1)"!.%'! 2)1! ). 31$ 2.%' "%,*!+/5 '.*%5!1./ 0/2/$/ +) 2-/ */ .!-!6!,) 6 -!2,/- ). /"24,) 6 /231/ -/+/ .!0/,.)-/ 2 01)01!5,*%./ -!2/ /31%2%-/ 2 01%/23!,)- 2)1/- ). 0%:%-/ 01) 23/0).*!( ##!

-).43

UČINKOVITA REŠITEV NEZNOSNIH PROBLEMOV!

AZ O G L

I

R