EOL 121

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

121 avgust 2017

Delavnica Akademije Zelene Slovenije Tveganja v okolju – sistemi zaščite in rešitve

Petra Prebil Bašin: Dodana vrednost je porasla, na trgu premalo usposobljenega kadra O novi gradbeni zakonodaji: mag. Barbara Škraba Flis, dr. Andraž Legat, Janez Škrabec, Blaž Miklavčič in Igor Banič Mag. Danilo Burnač: Občine in država izčrpavajo komunalna podjetja Reciklažna panoga: Pričakuje pravni okvir za zajem vseh masnih tokov odpadkov Mag. Sandi Brataševec: Vse večji delež e-vozil, avtonomna vozila v nekaj letih realnost Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Zakaj smo člani Zelenega omrežja?

Redno prejemamo revijo EOL.

Objavljamo strokovne novice v reviji EOL in na spletnem portalu Zeleno omrežje.

Povezujemo se z drugimi člani Zelenega omrežja in skupaj ustvarjamo ideje za nove posle.

Naše podjetje je predstavljeno na www.zelenoomrezje.si.

Vse to za samo 120 € na leto!

Da, to je prava naložba za naše podjetje!

Izkoristimo lahko mnoge druge ugodnosti, o katerih smo sproti obveščeni.

Akcija do 18. 9. 2017

Med člani Zelenega omrežja je več kot 300 podjetij, inštitutov, občin, izobraževalnih ustanov, komunalnih podjetij in drugih. Več o Zelenem omrežju na www.zelenoomrezje.si.

brezplačna udeležba na eni izmed strokovnih delavnic zelene slovenije!

pridrUŽiTe se!

Odločite se za članstvo do 18. 9. 2017 in prejmite brezplačno udeležbo na eni od naslednjih strokovnih delavnic Akademije Zelena Slovenija: • Kako pripraviti poročilo o trajnostnem razvoju (konec septembra) • Kako pripraviti strategijo trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti (sredina oktobra) Promocija

kontakt: t: 03 42 66 706 e: zeleno-omrezje@zelenaslovenija.si

postanite član Zelenega omrežja!

Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje | t: 03/ 42 66 700 | e: info@fitmedia.si www.zelenoomrezje.si | www.zelenaslovenija.si | www.fitmedia.si

O odpadkih kot virih pa malo ali nič. A poglejmo in računajmo. V letu 2015 je nastalo v Sloveniji 5,2 milijona ton odpadkov. Od tega komunalnih 925.500 ton, v proizvodnih dejavnostih več kot 3 milijone ton, v storitvenih dejavnostih 1,6 milijona, v gospodinjstvih več kot 500.000 ton. Torej se ve, kdo odpadke povzroča in kdo mora zanje odgovorno poskrbeti.

T

V

saj tako ne bi smela izzveneti dveletna vladna inšpekcijska transverzala po 62 obratih manjšega ali večjega tveganja za okolje. Medresorske ekipe inšpektorjev bodo pregledale 210 naprav, ki lahko močno stresejo okolje, in 1000 imetnikov okoljevarstvenih dovoljenj. Preventiva, v redu. A MOP si z novim Zakonom o varstvu okolja, novo prostorsko zakonodajo in drugimi gradivi odpira vrata za nekatere dolgo pričakovane odločitve. Predvsem pa, da začne povezovati vse, ki vedo, da so odpadki javni in tržni interes. Končno bi morali tudi v pozivih k trajnostnemu razvoju reči bobu bob – da je trajnostni razvoj harmonija trga, narave in sociale. Sicer bo trajnostni razvoj lajna. In bo najbolj glasen tisti protest, ne na mojem dvorišču…

V

zadnjih mesecih se je javnost ostro sporekla z odpadki, nenevarnimi in nevarnimi.

A

kam z nevarnimi odpadki in tudi drugimi, ki se jih lahko uporabi kot vir ali kot energent, v Sloveniji pa zanje ni zmogljivosti, je okoljsko in ekonomsko vprašanje. Vprašanje o razvoju zelene Slovenije. Zdaj projekcije o odpadkih do leta 2020 povedo, da odpadkov ne bo manj. Bo pa vsako leto manj virov. Sloveniji pri ravnanju z odpadki kljub črnim točkam ni mogoče očitati, da nima prave navigacije. Jure Fišer v intervjuju pravi, da Slovenija potrebuje pravni okvir, ki bo omogočil zajem vseh masnih tokov, v okviru podaljšane proizvajalčeve odgovornosti pa motiviral za investicije v reciklažo odpadkov…

N S

o, morda tudi v sežig odpadkov v obratih z najboljšo tehnologijo.

osedje za sežig dvigujejo cene. A tudi Avstrija, Madžarska in drugi bodo najprej poskrbeli zase. Vprašanje za danes in jutri: kako bo Slovenija ravnala z nevarnimi odpadki in kako z odpadki nasploh? Kako bo pravočasno domislila, kam lahko umesti, v katere prostorske načrte v državi, obrate za reciklažo in sežig, katere zmogljivosti lahko že zdaj uporabi in ali je tudi ravnanje z odpadki, z reciklažo vred, panoga, ki je lahko zelena, razvojno zanimiva in ekonomsko uspešna? In za družbeno okolje sprejemljiva, da se Slovenija čez čas ne bo znašla v položaju, ko se bo slišal le refren ne na mojem dvorišču.

Jože Volfand, glavni urednik

avgust 2017

V

količinah seveda zdaj bolj dvigajo temperaturo nevarni odpadki. V Sloveniji jih letno nastane blizu 150.000 ton. Pred požarom v Kemisu sta v Sloveniji delala le dva centra za ravnanje z nevarnimi odpadki. Poleg Kemisa še Saubermacherjev v Kidričevem.

Slovenija nima dovolj zmogljivosti za predelavo nevarnih odpadkov. Zato Kemisu niso odvzeli dovoljenja za odvoz odpadkov direktno od povzročiteljev. Inšpekcija za okolje in prostor je pristojne tuje organe celo zaprosila za pospešitev postopkov za pridobivanje soglasij. Tudi na ministrstvu so močno pospešili roke za pridobitev izvoznih dovoljenj. V letu 2016 je nevarne odpadke na sežig, v predelavo in odstranjevanje, izvažalo 7 podjetij: Luka Koper INPO, EKOL, MPI Reciklaža, Saubermacher Slovenija, Kemis, Ecoplus in Biotera.

Uvodnik

udi Slovenija je po porabi virov prav tako mačeha naravi. Požari v Kemisu, Ekogoru, Eko Plastkomu in Ekosistemih, najsi bodo vzroki zanje takšni ali drugačni, so s plameni odprli nov odpadkarski dosje. Vključno z nasršenimi reakcijami skorajda vsepovsod.

Razumljivo najbolj med prizadetimi ljudmi, manj razumljivo pri medijih, ki so v javnost zlivali vedra ocetne kisline, še manj razumljivo pa pri tistih, ki so za odpadke neposredno ali posredno odgovorni. Dobro leto je, kar je MOP ponudil v branje in razmišljanje Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov. S prognozami, kako bomo živeli z odpadki leta 2020. Požari so, težko je to napisati v tem primeru, a vendar, kot sreča v nesreči, razgreli ozračje v državi z glasnim klicem na odgovornost – povzročitelje odpadkov, zbiralce in predelovalce, občine, državo, stroko in civilne iniciative, pravzaprav vsakogar izmed nas. Kajti še nikdar ni bil tako vsesplošno glasen in rezek refren: Ne na mojem dvorišču… Slovenija je sunjena v položaj, ko mora ukrepati. Ko se mora dogovoriti, kako bo izboljšala ravnanje z odpadki v celotni verigi zainteresiranih in prizadetih in kako bo to panogo umestila v zeleni razvoj države. Ne pa, da bo ob izrednih dogodkih nastopila v vlogi gasilca požarov.

EOL

larm že nekaj časa zvoni. Človeštvo je 2. avgusta že porabilo vire, ki mu jih je narava dodelila za življenje v tem letu. Še nikoli doslej tako zgodaj, trdijo v organizaciji Global Footprint Network, ki izračunava, kako povečujemo ekološki dolg prihodnjim generacijam.

Torej zemlji ne prizanašamo. Alarm je manj slišen, kot so izbruhi narave.

foto: Rok Tržan

A

121

Na mojem dvorišču ne…

In kje potem?

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Dodana vrednost je porasla, na trgu premalo usposobljenega kadra

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Grafika Soča, d.o.o.

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, avgust 2017 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

10 Več bo priročnih rešitev za pakiranje, tudi glede na demografske spremembe 12 Trg išče nišne proizvajalce, embalažno steklo pa ima okoljsko prednost 14 Kupec omahuje pri nakupu izdelka iz reciklata, zakonodaja pa ga ovira 15 Nefinančno ali trajnostno poročanje za leto 2017 21 Letošnja Agra v znamenju trajnostnega turizma za razvoj 22 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 26 Ministrstva se niso ničesar naučila iz slabo vodenih javnih naložb 28 Ni nujno, da bo liberalizacija zakona povzročala težave 32 »Občine in država izčrpavajo komunalna podjetja«

sebina

4 121

EOL

Impresum

34 Nove poti do ogljične nevtralnosti, ki je vse bolj konkurenčna prednost 36 Digitalizacija in informatizacija sta letošnja prednostna izziva Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

38 Pričakuje pravni okvir za zajem vseh masnih tokov odpadkov

40 Tveganja v okolju - sistemi zaščite in rešitve 48 Okoljskim študentom tudi znanja iz ekonomike in podjetništva

50 Znanje iz knjig dobi na terenu novo vrednost

52 Po porabi elektrike v proizvodnji aluminija med najboljšimi na svetu 54 Ni modna muha ali modni trend, je nujna sprememba in pot, je misija 56 Prvi prostovoljski center v Sloveniji pomaga pri razvoju istrskih vasi 57 Vse večji delež e-vozil, avtonomna vozila v nekaj letih realnost

Partner avgust 2017

pri izdajanju revije EOL:

• Gorenje Surovina d.o.o.

Pokrovitelji 121. številke:

Pločevinka postala kreativno platno za študente

Na izziv, kako dosegati najvišje kakovostne kode za ultra hitre pakirne linije s težko označljivimi substrati na trgih, kot so pijača, hrana, osebna nega, avtomobilska industrija in ekstruzije, so odgovorili z novim laserskim označevanjem Linx Printing Technologies. Linx CSL60 laser ponuja pomemben tehnološki preboj, ki združuje močan procesor in 60 odstotno lasersko cev z Linxovim edinstvenim sistemom Visicode®. Proizvaja čiste in jasne kode na težko označljivih materialih, kot sta steklo in PET pri visokih hitrostih. To omogoča proizvajalcem, da izpolnjujejo vse zahteve glede skladnosti in zagotavljajo učinkovito zaščito blagovne znamke. Laser ima močan procesor, ki lahko zelo hitro prenese sporočila iz krmilne enote do označevalne glave, kar zagotavlja, da hitrosti na liniji niso spremenjene. Zaradi tega je mogoče označiti do 70.000 paketov na uro. Poleg tega Linx CSL60 podpira učinkovitost proizvodne linije, s čimer pomaga pri zagotavljanju celotne učinkovitosti opreme (OEE). Na primer, razpoložljivost popolne zaščite IP65 za krmilnik in lasersko glavo pomeni, da lahko popolnoma integrirani sistem ostane na mestu med izpiranjem, da se zmanjša čas izpada. Linx CSL60 ponuja 25 različnih možnosti glav in leč, ki zagotavljajo več kot 16.000 kombinacij leče, markirnih glav in cevi. To zagotavlja najširšo izbiro v industriji in daje laserju Linx CSL60 fleksibilnost, da ustreza natančnim zahtevam kupca. To pomeni, da lahko vsak laser deluje na optimalni ravni moči, kar pripomore k podaljšanju življenjske dobe opreme. "Na konkurenčnih trgih je izpolnjevanje zahtev glede skladnosti in zagotovitev popolne zaščite vaše blagovne znamke ključnega pomena, vendar pri Fotografije: arhiv proizvajalcev

Nestlé, proizvajalec kave blagovne znamke NESCAFÉ® AZERA, se je že tretje leto zapored združil s podjetjem Crown Aerosols & Specialty Packaging Europe, poslovno enoto Crown Holdings, Inc., zaradi izdaje omejene serije pločevink.

V sodelovanju s študenti grafičnega oblikovanja Univerze za umetniško ustvarjalnost (UCA) v Združenem kraljestvu, ki so jih prosili, da se osredotočijo na temo »pozitivnosti«, vsaka pločevinka edinstveno opiše dobro vibracijo, povezano s premium blagovno znamko instant kave. Obstaja devet zmagovitih modelov za edinstvene okuse instant kave, z desetim in enajstim dizajnom, ki se osredotoča na ponudbo kave Nestlé Professional. Krepki odtenki rdeče, modre, zelene, rumene in oranžne upodabljajo izvirno umetniško delo kavnih zrn, perja, modrega neba, abstraktnih motivov in mestnih krajin, ki kreativno izražajo študentovo interpretacijo izkušnje s kavo in urbano kulturo po vsem svetu. Crown je v celotnem proizvodnem procesu tesno sodeloval z Nestléjem. Tiskarski proces družbe dopolnjuje živo grafiko študentov, s čimer so pločevinke takoj prepoznavne na prodajnih policah in spodbujajo takojšnjo povezavo z ljubitelji kave. Pločevina je gradbeni material za oblikovalce, saj se šteje za idealno platno za ustvarjalno svobodo, skupaj s svojimi trajnostnimi lastnostmi.

Ker je kovina neskončno reciklirana brez degradacije kakovosti ali zmogljivosti, se potreba po deviškem materialu znatno zmanjša. Poleg tega lepe zbirateljske pločevinke postanejo odličen pripomoček, ki ga potrošnik lahko uporablja in uživa dolgo časa po tem, ko kave več ni.

Tudi manjši povzročitelji odpadkov bi morali v sheme Družba Interseroh je v prvem polletju pobrala 9.082 ton mešane odpadne embalaže, s čimer je presegla deleže, določene v Sklepu o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2017. V Interserohu so pobrali za 47,32 % večjo količino mešane odpadne embalaže, kot so jo v skladu s podatki o poročanju Finančni upravi Republike Slovenije dali na trg zavezanci, vključeni v njihovo shemo. Kot navajajo, ključni izziv v panogi še vedno ostaja obstoječi sistem spremljanja količin zbrane in prevzete embalaže. Do presežkov odpadne embalaže namreč prihaja zaradi podzakonskih aktov, ki podjetja, katera ustvarijo manj kot 15 ton odpadkov letno, odvezujejo odgovornosti, da bi za ravnanje s temi odpadki najele družbe za ravnanje z odpadno embalažo.

Manjši onesnaževalci s tem finančno breme prenašajo na slovenska gospodinjstva in velika podjetja, družbe za ravnanje z odpadno embalažo pa s tem silijo v prevzemanje večjih količin odpadne embalaže, kot jo ustvarijo njihove stranke. Podatki o zbranih količinah odpadne embalaže niso dostopni, zato med letom prihaja do nesoglasij glede tega, koliko prevzetih ton odpadne embalaže ustreza deležu, za katerega mora poskrbeti posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo. Kot navajajo v družbi Interseroh bi s tehtanjem in preprosto razpredelnico, v katero bi bile vpisane količine zbrane in oddane embalaže s strani komunal ter prevzete količine s strani posameznih družb za ravnanje z odpadno embalažo, zagotovili ažuren mesečni pregled izpolnjevanja obveznosti posameznih družb za ravnanje z odpadno embalažo do komunal.

5 121

doseganju teh ciljev ne moremo žrtvovati niti kakovosti niti produktivnosti," je pripomnil Matt Eastham, vodja Laser Business, Linx Printing Technologies. "Linx CSL60 je bil zasnovan tako, da zadovolji te potrebe in združuje najhitrejše hitrosti z vrhunskimi kodami kakovosti."

EOL

Laser najhitrejše hitrosti in visoke kakovosti

Družba GEN-I zmagovalka licitacije ZPS Družba GEN-I se je udeležila licitacije Zveze potrošnikov Slovenije v kampanji »Zamenjaj in prihrani #2«. Med vsemi sodelujočimi dobavitelji je ponovno ponudila najnižje cene za električno energijo in za zemeljski plin. V GEN-I že vse od vstopa na trg gospodinjstev pred osmimi leti izpolnjujejo obljubo, da bodo svojim odjemalcem elektrike in plina dolgoročno zagotavljali ugodne cene energije. O zmagi v kampanji »Zamenjaj in prihrani #2« je dr. Robert Golob, predsednik uprave družbe GEN-I, dejal, da so se na akcijo Zveze potrošnikov Slovenije pripravljali dalj časa in so vnaprej zakupili omejene količine energentov glede na izkušnje iz prve avkcije.

Kolikšna je bila dosežena cena, zaradi pogojev ZPS družba še ne sme razkriti, je pa povišanje cen zamejeno za 12 mesecev.

avgust 2017

Novosti

Kratko, zanimivo

6 121

EOL

Kratko, zanimivo Z novo tehnologijo nad onesnaženo zemljo Podjetji ENVIT in ARHEL v Sloveniji orjeta ledino na področju čiščenja (remediacije) tal, onesnaženih s svincem in drugimi potencialno toksičnimi elementi (t.i. težkimi kovinami). Na Prevaljah so postavili obrat za demonstracijo inovativne tehnologije, ki edina na svetu omogoča učinkovito odstranjevanje omenjenih onesnažil iz tal. Tla po odstranitvi onesnažil ostanejo rodovitna, postopek čiščenja pa nima negativnih vplivov na okolje. Inovativna tehnologija nadomešča do sedaj uporabljeno, a upoštevaje trajnostna načela gre za nesprejemljivo prakso izkopa in deponiranja onesnaženih tal na odlagališča odpadkov.

Postavitev demonstracijskega objekta v Mežiški dolini je bila sofinancirana iz evropskega okoljskega programa LIFE. Dovoljenje ARSO investitorjem dovoljuje letno predelati 1500 ton zemlje.

Tehnologija je uporabna za sanacijo vseh s svincem in drugimi spremljajočimi elementi onesnaženih zemljin v urbanih okoljih, na kmetijskih površinah, industrijskih območjih in vojaških poligonih. Projekt predstavlja lep primer prenosa akademskega znanja v prakso, kar je eden od temeljev razvojnih prioritet Slovenije. Tehnologija je bila razvita v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, razvoj pa vodi prof. dr. Domen Leštan, ki je za to prejel državno Zoisovo priznanje. ENVIT je za poslovno idejo prejel naziv »Najboljši start-up v Sloveniji«. Tehnologijo je nagradila Evropska komisija v okviru programa LIFE. Na razpisu ARRS je bil v letu 2017 med vsemi biotehničnimi in naravoslovno-tehničnim predlogi v Sloveniji najbolje ocenjen skupni projekt Univerze v Ljubljani in ENVIT-a z Avstrijskim tehnološkim institutom z Dunaja (AIT). Projekt je s so-financiranjem podprla tudi Avstrijska znanstvena fundacija (FWF).

V juniju 2017 so projekt predstavili na konferenci in sejmu SmartCitiesConnect v Austinu v ZDA. Med več kot 300 prijavljenimi projekti je bil kot ena izmed tehnologij, ki bodo v prihodnosti spremenila mesta (urbana okolja so najpogosteje onesnažena), izbran med 10 najboljših tehnologij. Na konferenci so velik interes za tehnologijo pokazali predstavniki različnih ameriških mest in predstavniki ameriškega ministrstva za obrambo.

avgust 2017

Civilna iniciativa zahteva zaprtje bioplinarne V lendavski občini je podjetje Ecos iz Černelavcev zgradilo leta 2008 bioplinarno, ki je zdaj v stečaju, zaradi smradu pa ji grozi zaprtje. Civilna iniciativa je sprožila akcijo, ker občani zaradi smradu ne morejo več

Novosti Prenova grafične podobe zaradi svežih sestavin

natančnega doziranja s kvalitetnim zapiralom. Na dogodku je bilo med novostmi razstavljavcev izbranih 36 inovacij v formulacijah, embalaži, dodatkih in storitvah. Virospack Autofill Dropper je zmagovalec nagrade za najboljšo inovativnost pri pakiranju 2017.

Z novo tehnologijo do boljšega okoljskega odtisa Pri podjetju Design Happy so predelali celostno podobo A Little Bit omak in prelivov, da bi poudarili njihove sveže sestavine. Adrian Turnham, oblikovalec agencije Design Happy Design, je dejal, da so se igrali s temami, kot sta moderno in ročno izdelano. "Ustvarili smo novo znamko blagovne znamke, ki je imela sveža zelišča v srcu," je dejal. "Nova identiteta je vsaki embalaži dodala celovit oseben pridih, tipografija pa ji je dala izgled ročne izdelave z ljubeznijo." Po njegovem je pomembno, da je vsaka etiketa čim bolj avtentična. Naravni, nepremazan papir je potiskan z raztrganimi robovi za simulacijo ročno izdelane embalaže. Sophie Lane Fox, ustanoviteljica blagovne znamke Little Bit, je dejala: "Zelo smo zadovoljni s prenovo embalaže, naročila so se povečala, poleg tega pa smo prejeli ogromno komentarjev o modelih."

Kapalnik, ki se polni sam, prejel prvo nagrado

Podjetje Kerry Foods je prevzelo RPC tehnologijo Bebo's In-Mold Label termooblikovanja (IML-T) za masla in margarine. Pri Kerry Foods so se odločili za 500 gramsko embalažo z visoko kakovostno dekoracijo. Pri RPC so dodali, da paket omogoča "visoke konkurenčne stroške na enoto in boljši okoljski profil". IML-T tehnologija deluje tako, da aplicira vnaprej natisnjene nalepke na posodo ali pokrov med termo-oblikovanjem. Tehnologija omogoča visoko kakovostne zapletene modele z do osmimi barvami, ki jih lahko vključijo in dosežejo višjo raven sijaja in večjo pokritost embalaže kot z neposrednim tiskom. Pri podjetju RPC so povedali, da lahko isti sistem obravnava različne embalaže z različnimi masami, pa tudi embalaže s pregradami.

Z omejeno serijo embalaže v boj prosti sezonski konkurenci

Avtomatski kapalnik, prvi na trgu, ki so ga razvili in izdelali v tovarni Virospack, je prejel nagrado za najboljšo embalažno inovacijo na sejmu Innovation Tree v Parizu. Unikatni kapalnik je prvi avtopolnilni kapalnik, unikatni kozmetični pripomoček, ki ima patentiran avtopolnilni sistem. Na trgu so seveda tudi drugi avtomatski kapalniki, vendar je ta prvi z gumijastim kapalnikom. Embalaža zagotavlja možnost

Lambrini je za poletje predstavil omejeno izdajo steklenic v volumnu 1,5 l.

Nove steklenice so zavili v presenetljiv, metuljev in cvetni motiv. Michelle Chadwick, višji vodja trženja, v podjetju Halewood Wines & Spirits, je dejal: "To obdobje trgovanja je pomemben čas za številne blagovne znamke pijač, tako da je konkurenca velika. Z oblikovanjem sezonsko omejenih modelov embalaže si je Lambrini med tem obdobjem zagotovil razlikovanje

Nov vizualni jezik za novo pozicioniranje znamke

Podjetje Reeves, ki se specializira za umetnost in ima bogato portfeljsko blagovno znamko Colart za barve in čopiče, je v povezavi s podjetjem Pearlfisherjem prenovilo svojo blagovno znamko. Ekipa podjetja Pearlfisher je videla priložnost, da se Reeves znova pozicionira kot blagovno znamko za življenjski slog. Kreativni direktor podjetja Pearlfisher Jon Vallance je dejal: "Kjer je stara embalaža predpisujoča in prikazuje zaključene umetnine ter navaja vodila po korakih, nova embalaža vabi k iskanju ustvarjalnosti in praznovanju spontanega ustvarjanja." Novi vizualni jezik organizira kompleksni portfelj izdelkov Reeves v preprost, navigacijski in za potrošnika navdihujoč jezik. S čistejšo pisavo, barvitim kodirnim sistemom in krepkim besednim znakom sistem odraža razvoj blagovne znamke iz prašnega in datiranega do tega, da je vse v oblikovanju ustvarjalnost.

Embalaža s prestižno nagrado za sladoled z žlico

Ice Cream Nestlé Brasil je decembra 2016 uvedel serijo 140 ml mono paketov s pokrovčkom IML, ki vključuje tudi žlico v pokrovčku. Od takrat brazilski potrošniki jedo svoj sladoled kadarkoli in kjerkoli, ker imajo vedno žlico pri roki.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Tehnična ekipa se je odločila za alternativni pristop

Podjetje RPC Bramlage Barcelona je razvilo posebno rešitev za izpolnjevanje zahtev glede pakiranja nove serije izdelkov vodilne španske družbe za kozmetiko Boddy's Pharmacy Skincare. Stranka je potrebovala standardno 75 ml stekleničko, kar RPC Barcelona ni ponujala. Namesto tega je tehnična ekipa podjetja oblikovala alternativni pristop, tako da so podjetju ponudili brizgan plastični kozarec v PCTG materialu, ki zagotavlja združljivost s kozmetičnimi formulami. Najpomembnejše je, da ta rešitev ne potrebuje notranjega dela iz polipropilena, da bi dosegla zahtevano količino. Komplementarni pokrov vključuje indukcijsko tesnilo. Elegantne in uporabniku prijazne kozarce so opremili s svilenim odtisom v beli, zlati in srebrni barvi, da ustvarijo družinsko podobo v razponu štirih obraznih mask in dveh krem proti gubam. Zahvaljujoč tesnemu partnerstvu med podjetjema Boddy in RPC Barcelona je bila rešitev zasnovana hitro in projekt izveden v zelo kratkem času.

odpirati oken. Bioplinarna naj bi v začetku kot surovino uporabila le rastlinsko silažo.

Očitajo ji, da so našli na dvorišču farmacevtske odpadke Plive, med odpadki naj bi bili tudi živalski stranski proizvodi. Inšpektorat za okolje in naravo je občanom sporočil, da bioplinarna ne upošteva okoljevarstvenega dovoljenja za obdelavo odpadkov, a da ne morejo ukrepati, ker smrad v predpisih ni opredeljen. Tudi inšpekcija za energetiko in kmetijsko ministrstvo sta ugotovila nepravilnosti. Občina in civilna iniciativa zahtevata revizijo OVD in takojšnje zaprtje bioplinarne.

7 121

Proizvajalec plastične embalaže Plasticos Regina, proizvajalec sladoleda Froneri in proizvajalec etikete IML Versteete IML so odgovorni za razvoj in proizvodnjo novega pokrova IML, ki je rezultat dobrega timskega dela. Pri podjetju Froneri so želeli pokrov, iz katerega bo enostavno odstraniti žlico, tako da lahko potrošniki odprejo sladoled, odstranijo žlico s pokrova in uživajo v sladoledu. Žlica mora ostati nedotaknjena pri polnjenju, zlaganju in transportu paketov sladoleda. Embalaža z žlico IML odpravlja dva koraka v običajnem proizvodnem procesu. Ker je vgrajena v pokrov, ne potrebujemo nalepke, ki bi žlico držala na mestu, saj je žlica sestavni del pokrova. Skupaj tvorita popolno celoto.

Ne le to, visoka kakovost tiskanja IML povečuje privlačnost izdelka, kar posledično izboljša podobo blagovne znamke med potrošniki. Novi mini sladoledni paket je prejel prestižno Gold Award na tekmovanju DuPont Awards za inovativno embalažo.

EOL

od drugih ponudnikov in povečal prezenco na prodajnih policah."

Pri vseh odjemalcih električne energije bodo pametni števci Z novo službo na Ministrstvu za infrastrukturo, ustanovili so Sektor za nizkoogljično družbo, želijo v Sloveniji bolj povezati vse, ki na državni ravni, torej predvsem ministrstva, sprejemajo ukrepe za manjšo uporabo ogljičnih energentov in za več OVE. Vendar bo le celovita razvojna in operativna politika vodila do nizkooogljične družbe, zato bo potrebno meriti učinke programov za učinkovito rabo virov oz. energije, mobilnosti in uvajanja daljinskih sistemov ter omrežij. Sektor bo pripravil pravni okvir, ki naj bi spodbudil oblikovanje pametnih mest. Med drugim že potekajo priprave, da bi se vsem priključkom električne energije pri odjemalcih vgradili pametni števci. Tako bodo lahko pridobili podatke za izvajanje storitev v pametnih omrežjih in pametnih mestih.

Snovalci nove službe še poudarjajo, da paket Čista energija za vse Evropejce predvideva, naj se vsako stavbo, pa tudi skupino stavb, obravnava z vidika učinkovite rabe energije.

Po sprejemu direktive o učinkoviti rabi energije bodo pripravili ustrezen program ukrepov. Posebej omenjajo arhitekturo pametnih mest in pametnih skupnosti.

Letos reciklažna industrija tudi o okoljskih nesrečah Letošnja, 4. po vrsti strokovna konferenca slovenske reciklažne industrije bo 19. in 20. oktobra. Teme bodo aktualne, saj se mora prav reciklažna industrija največkrat ukvarjati z večjimi težavami pri umeščanju objektov za ravnanje z odpadki v prostor. Zato bodo med drugim govorili o prostorski politiki, vlogi civilnih iniciativ pri umeščanju okoljskih naložb v prostor in tudi o tveganjih za okoljske nesreče. Drugi dan konference bodo namenili okrogli mizi, na katero bodo povabili predstavnike različnih interesov, ko gre za doseganje reciklažnih in okoljevarstvenih ciljev.

avgust 2017

Novosti

Kratko, zanimivo

8

Dodana vrednost je porasla, na trgu premalo usposobljenega kadra Slovensko papirništvo je zadovoljno z lanskimi poslovnimi rezultati. Pa ne le pri dodani vrednosti, ki raste, med podjetji so seveda precejšnje razlike, pač pa tudi pri zmanjševanju stroškov.

Med največjimi izzivi panoge za prihodnost, je prepričana Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo pri GZS, so poleg razvojno raziskovalnih izzivov kadri. Opozorila je na pomanjkanje usposobljenih delavcev v papirništvu, kar poskušajo reševati z lastno akademijo za papirništvo.

Njeno opozorilo je vabilo v razmislek vsej slovenski industriji, ki na trgu dela vse bolj opaža pomanjkanje tistih strokovnih delavcev, ki bi lahko zagotovili njeno večjo konkurenčnost v nezadržni robotizaciji in digitalizaciji proizvodnje. Panoga pa je med najintenzivnejšimi porabniki elektrike, zato se zaveda, kaj mora doseči pri energetski učinkovitosti.

Sogovornica poudarja, da so v Združenju uspeli z diferencirano trošarinsko stopnjo pri porabi elektrike, a je zgodba trajala pet let. Tujina ta ukrep že pozna, zato je bila uvedba nujna za ohranitev konkurenčnosti papirnic v tujini. Petra Prebil Bašin tudi vabi na tradicionalno novembrsko blejsko srečanje papirniške panoge.

foto: Žiga Intihar

V lanski ugodni bilanci papirne in papirno predelovalne industrije v Sloveniji je opazna razlika v poslovnih rezultatih papirnic v primerjavi s predelovalci. Kaj je vzrok za slabšo rast papirnic in kaj najbolj poganja papirno-predelovalno industrijo?

V povprečju res lahko rečemo, da je papirno predelovalna industrija poslovala nekoliko bolj uspešno od skupine šestih papirnic.

Vendar bi opozorila predvsem na to, da imamo tako v proizvodnji kot predelavi papirja uspešna in manj uspešna podjetja. Bistveno je, da je porasla dodana vrednost v obeh skupinah podjetij. V povprečju sta obe dejavnosti skupaj nad povprečjem dodane vrednosti na zaposlenega v slovenski predelovalni industriji. Je pa dejstvo, da večina podjetij, sploh kapitalsko intenziven papirni del, potrebuje tehnološke posodobitve.

Petra Prebil Bašin

Jože Volfand

Položaj papirne panoge

avgust 2017

Embalaža

121

Položaj papirne panoge

A zakaj takšne razlike? Že med papirnicami je ogromno razlik pri surovinah, ki jih uporabljajo, kot v končnih produktih, ki dosegajo različno visoko dodano vrednost. Embalažni papirji dosegajo višji nivo dodane vrednosti kot grafični papirji, odvisno tudi od tega, ali je morda papirnica nišni proizvajalec določene vrste papirja… V igri so še učinkovitost, snovna, energetska, učinkovitost delovnih procesov, logistike, pa lastništvo, način upravljanja itd. Podobno je v predelavi papirja. Že apriori primarna offset potiskana embalaža dosega višje dodane vrednosti ter se jo da tržiti na večje razdalje kot embalažo iz valovitega kartona. Kar nekaj proizvajalcev kartonske offset potiskane embalaže je pričelo izdelke tržiti v tujini. Številke govorijo, da so uspešni. Zanimivo pa je, da je po dolgih letih lani papirno predelovalna industrija, ki šteje dobrih 100 podjetij, investirala več kot papirnice.

Posebej omenjate doseženo dodano vrednost na zaposlenega, ki je 43.706 €. Razlike med podjetji v panogi so zelo velike. Kje so vzroki in kje so možnosti za izboljšanje poslovanja? Kaj bi bilo potrebno storiti za večjo konkurenčnost?

Za razlike je več vzrokov. Nekaj sem jih že omenila. A skupni imenovalec je amortizirana oprema. Papirna panoga, a mislim, da vsa industrija, je pred velikim razvojnim izzivom.

Na ene strani so visoke okoljske zahteve, zahteve po povečevanju energetske in snovne učinkovitosti, upoštevanje načel krožnega

gospodarjenja, digitalizacija, iskanje novih tržnih niš. Na drugi strani je in bo v prihodnje velik izziv usposobljen kader, ki bo pariral razvoju panoge. Težava je, ker papirna panoga že 15 let nima poklicne šole in tako rednega priliva strokovno izobraženega kadra ni.

Ustavimo se pri energetski učinkovitosti, saj je panoga intenziven porabnik elektrike.

Združenju je uspelo doseči diferencirano trošarinsko stopnjo pri porabi elektrike.

Koliko podjetja zmanjšujejo porabo energije in stroške zanjo?

Da, uspeli smo ohraniti konkurenčnost papirne industrije. Pet let je trajalo. Zgledi iz tujine so bili vzpodbuda za vztrajnost. Odločevalcem smo uspeli dopovedati, da je diferenciacija trošarine smiselna. Ne gre za privilegij, temveč za izenačitev konkurenčnega položaja panoge in druge slovenske energetsko intenzivne industrije v primerjavi z drugimi državami.

Poleg trošarine smo v minulih letih znižali tudi prispevek za obnovljive vire energije ter okoljsko CO 2 dajatev.

Kako je torej s stroški za energente?

Stroški energentov so med ključnimi postavkami energetsko intenzivnih papirnic. V zadnjem letu so se opazno znižali, za 9,8 %. V papirnicah so znašali 56,9 mio € ali 11,02 %

9 S katerimi argumenti je združenje doseglo spremembe uredbe o okoljski dajatvi zaradi izpustov CO 2?

Gre za t.i. »nacionalni davek«, ki ga večina EU članic nima. Torej gre za nekaj, kar z vidika izvozno usmerjene industrije slabša njen konkurenčni položaj. Če država članica uvede takšen davek, ga morajo plačati vsi odjemalci, torej tudi industrija ni izjema, najmanj v višini najnižje stopnje obdavčitve, ki jo predpisuje EU. Težava je, da iz naslova CO 2 ta podjetja že plačujejo emisijske kupone po vseevropski ETS shemi. Torej gre teoretično za dvakratno obdavčitev izpustov.

Letos ste slovesno pozdravili prvo generacijo papirničarjev z akademije za papirništvo.

Kaj pomeni pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije za papirničarja in papirniškega tehnologa za panogo, koliko in katere profile panoga najbolj pogreša? Ali je zakon o vajeništvu ustrezen?

Na ta skupni projekt panoge smo zelo ponosni. Na Papirni akademiji namreč poučujejo predavatelji, ki prihajajo iz prav vseh papirnic, in so napisali lasten 100-urni program izobraževanja za papirničarje. Izvajajo ga pod okriljem Inštituta za celulozo in papir. Pripravlja se tudi možnost za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK). To bo vseevropsko veljavna listina, ki potrjuje usposobljenost za delo papirničarja. Udeleženec papirne šole jo bo prejel po uspešno opravljenem izpitu.

Bistveno je, da udeleženec pridobi uradno listino.

Ne, to je le del zgodbe. V projektu KocPi (20132015) smo v panogi postavili temelje za razvoj izobraževanja. Od leta 2001 v Sloveniji ni poklicne šole. Velika vrzel bo še večja ob menjavi generacij v podjetjih. Pridobitev strokovne izobrazbe za delo v papirništvu je neposredno povezana z razvojem panoge. Ena od možnosti je priučitev oz. prekvalifikacija v obliki »papirne« šole, druga pa pridobitev poklica »papirničar« preko sistema vajeništva. Vajeniška oblika učenja poklica se zdi delodajalcem ustrezna. Delodajalec in zaposleni bosta že v času šolanja ugotovila, ali je sodelovanje obema v interesu. Po končanem programu je vajenec pripravljen za delo, pozna razmere, stroje, teoretično je podkovan…

Panoga sicer potrebuje poklicno in univerzitetno izobražen kader različnih poklicnih profilov, torej vseh stopenj. Zakon o vajeništvu je kompromis, praksa bo v času pilota pokazala, kako dober je. Papirničarji v sistem vajeništva vstopamo v naslednjem šolskem letu, 2018/2019. Trenutno pišemo izobraževalni program.

Zakaj je lahko krožno gospodarstvo velik potencial za papirno industrijo?

Ne »lahko«, temveč je. Že na lanskoletnem srečanju papirništva smo govorili o tem, da je krožno gospodarjenje zapisano v DNK papirne industrije. Papirna industrija od nekdaj deluje krožno. Že od nekdaj reciklira, najprej odpadne tekstilne krpe, nato odpadni papir.

Panoga ima torej odlično preddispozicijo, da model razvija in dejansko deluje krožno. Pri surovinah, ki so v veliki meri reciklirane ali rastoče, obnovljive. Pri izdelkih, ki so reciklabilni. Pri proizvodnem procesu z zapiranjem vodnega, snovnega in energetskega krogotoka ter pri odpadkih in stranskih proizvodih, ki jih skuša panoga koristno integrirati v druge

industrije, za drug namen. Zlasti slednje je še vedno izziv, kajti mnogo sicer koristnih odpadkov in polproizvodov je že raziskanih, vendar v praksi zlasti zaradi rigidne zakonodaje marsikatera zadeva ni izvedljiva.

121

Boste s tem rešili problem kadrov v panogi?

Embalaža

v prihodkih oz. v povprečju 58 % dodane vrednosti, kar je rekordno nizka povprečna raven v zadnjem desetletju. Stroški energentov so se sicer znižali za 1 % tudi v papirno predelovalnem delu. Naj povem, da podjetja veliko naporov vlagajo v povečevanje energetske učinkovitosti.

Na lanskem dnevu papirništva ste prvič organizirali sekcijo embalažerjev. Kaj je bilo glavno sporočilo sekcije, se embalažerji usmerjajo k pametni embalaži?

Pravzaprav odziv na sekcijo ni bil dober.

Ocenjena je bila kot preveč usmerjena v prihodnost, v razvojne vidike embalaže. Manj pa so slušatelji videli praktične koristi. Zato bomo predstavili predvsem trende pri embalaži, ki je pomemben segment rabe papirja. Potencialne udeležence smo prosili tudi za predloge konkretnih predavanj s področja embalaže, ki bi jih zanimale. In naj poziv velja tudi na tem mestu. Kar se tiče pametne embalaže, se ta zelo raziskuje in razvija, v praksi pa se uporablja v omejenem obsegu.

Kaj bo rdeča nit letošnjega tradicionalnega srečanja panoge?

Naslov letošnjega srečanja panoge, ki bo 22. in 23. 11. 2017 na Bledu, je »Sodelujemo.

Mrežimo. Sooblikujemo. … Prihodnost.« Panoga se zaveda, da so v prihodnje spremembe neizbežne. Nekateri napovedujejo, da se bodo meje med panogami zabrisale. Nujno je torej sodelovati, se povezovati, iskati nove možnosti, nove ideje in priložnosti za novo prihodnost. Kot osnovo za takšen razvoj snovalci dogodka vidimo projekt CEL krog, ki ga vodi Inštitut za celulozo in papir . Cel krog je dokaz, kako se papirna industrija v duhu krožnega gospodarjenja povezuje, razvija, sodeluje in sooblikuje prihodnost s partnerji iz drugih panog na področju energetike, materialov, rabe odpadkov ter stranskih proizvodov. Iz razvojno raziskovalnega okvira je potrebno narediti korak naprej, skušali bomo torej buriti domišljijo, kako in kam…

WWW.DANPAPIRNISTVA.SI

avgust 2017

Promocija

SODELUJEMO. MREŽIMO. SOOBLIKUJEMO …

PRIHODNOST.

Več bo priročnih rešitev za pakiranje, tudi glede na demografske spremembe Mondi je mednarodna embalažna in papirna korporacija, ki zaposluje okoli 25.400 ljudi iz več kot 30 držav. Konec leta 2016 so imeli povprečno 12.000 pogodbenikov, ki delajo na mlinih in gozdnih operacijah.

Ima okoli 100 tovarn po svetu, ki so locirane v centralni Evropi, Rusiji, Severni Ameriki in Južni Afriki. Gladys Naylor, vodja trajnostnega razvoja Skupine Mondi, je povedala več o pogozdovanju v Rusiji, o uspešnosti programa za ohranjanje mokrišč v Južni Afriki, o inovativnih embalažnih rešitvah iz papirja in kartona ter o embalažni industriji kot delu rešitve za globalne okoljske probleme.

Ukvarjamo se z energetsko intenzivnim poslovanjem in imamo v lasti 2,3 milijone hektarov gozda. Imamo zelo jasno odgovornost, da zmanjšamo naš vpliv na okolje. Osredotočamo se na izboljševanje energetske učinkovitosti, povečevanje rabe obnovljivih virov, trajnostno upravljanje naših gozdov in ekosistemov. Želimo si zagotavljati trajnostne surovine in odgovorne storitve v sodelovanju z vsemi deležniki v oskrbovalni verigi. Les je naša osnovna surovina. Naš dolgoročen cilj je povečati število izdelkov z uporabo certificiranih vlaken. Izziv je velik, saj je večina gozdov po svetu necertificiranih. Čeprav je certifikacija gozdov pripomogla k promociji trajnostnega upravljanja z gozdovi, trenutna dobava certificiranega lesa ne zadovoljuje rastočih potreb trga. Potrebne so velike spremembe v obstoječih sistemih, da bomo zagotovili več trajnostno upravljanih gozdov in več varovanih področij z visoko ohranitveno vrednostjo (HCV).

Kako ohranjate gozd?

Naš cilj je optimizacija proizvodnje lesa in hkrati ohranjanje biodiverzitete in obstoječih ekosistemov. Ultimativni cilj pa, da pripomoremo k ustvarjanju odpornih predelovalnih površin.

V Rusiji dajemo velik poudarek kvalitetnemu pogozdovanju, da bi izboljšali donose s komercialnih gozdnih območij v okviru krajinskega pristopa, kjer so nedotaknjena gozdna pokrajina (IFL) in področja z veliko ohranitveno vrednostjo (HCV) varovana. Certificiranje Forest Stewardship Council® (FSC®) lastnih ali najetih gozdov kot minimalni pogoj in tudi certifikat PEFC sta pomemben del našega pristopa upravljanja. Deležnikom tako zagotavljamo, da izpolnjujemo globalno sprejete standarde za trajnostno upravljanje z gozdovi in da so HCV območja identificirana ter varovana. Nismo del nobene oblike krčenja gozdov ali nezakonite sečnje. Ne uporabljamo nezakonitega lesa, vključno z mešanimi tropskimi vrstami in vrstami, ki jih navaja Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES). Prav tako ne uporabljamo lesa iz gensko spremenjenih (GM) dreves ali gojimo gensko spremenjene pridelke.

foto: arhiv podjetja

V lasti in v najemu imate 2.3 milijonov hektarjev gozda v Rusiji in Južni Afriki s FSC in ISO 14001 certifikati. Kako skrbite za ohranitev gozdnega bogastva in kako podnebne spremembe, bolezni in potrebe industrije vplivajo na gozdne površine?

Gladys Naylor

Urška Košenina

Papirna industrija globalno

10 121

Embalaža avgust 2017

Papirna industrija globalno

Kaj najbolj varujete? Ščitimo redke in ogrožene vrste ter ostale ekosisteme kot dele upravljanih ekoloških omrežij (EN), kritično pomembnega elementa naravnega kapitala v naših proizvodnih krajinah. Z znanostjo in načeli trajnosti povečujemo donosnost naših komercialnih gozdov.

Pri tem sodelujemo s ključnimi deležniki, da bi ohranili ravnovesje med komercialnimi in varovanimi območji. 25 % vseh naših in zakupljenih zemljišč je namenjenih za ohranjanje.

Osredotočamo se na zaščito vodnih virov in sladkovodnih ekosistemov na in ob naših gozdovih in mlinih. Vse naše gozdarske dejavnosti imajo certifikat za Upravljanje ekosistemov (EMP) v načrtu. Načrti za poseke vključujejo zaščito rek, mokrišč in drugih HCV območij.

Za naše gozdarske dejavnosti v Rusiji in Južni Afriki so podatki o biotski raznovrstnosti mapirani in vključeni v vse naše načrte in operativne postopke.

V Južni Afriki ste uvedli program za ohranitev biodiverzitete imenovan WWF-Mondi program za mokrišča (WWF-MWP). Kakšni so rezultati in kaj najbolj ogroža biodiverziteto?

Na globalni ravni grožnje za biotsko raznovrstnost vključujejo krčenje gozdov, izgubo zavarovanih območij in HCV območij, degradacijo ekosistemov in izgubo vrst. Komercialno in nekomercialno kmetijstvo, komercialno

11 V Južni Afriki so mokrišča bistvena sestavina sladkovodnih ekosistemov in so življenjskega pomena za živalstvo, ljudi in naše poslovanje.

Mokrišča bistveno prispevajo k blaginji ljudi in gospodarski rasti z dejavnostmi, kot so kmetijstvo, ribištvo, turizem in zagotavljanje vode. Prav tako gostijo biotsko raznovrstnost, ščitijo obale in delujejo kot naravne gobice, ki hranijo vodo in jo počasi sproščajo na način, ki pomaga preprečevati poplave in zagotavlja vodo v suhih sezonah.

Mokrišča imajo sposobnost čiščenja onesnažene vode in skladiščenja ogljikovega dioksida ter tako upočasnijo vpliv podnebnih sprememb.

V Južni Afriki, kjer imamo v lasti plantažne gozdove in dva mlina, so sladkovodni viri pod kritičnim stresom, pri čemer bo povpraševanje po vodah predvidoma preseglo oskrbo do leta 2030, če se bodo ti trendi nadaljevali.

Kakšni so rezultati?

Cilj programa WWF-Mondi Wetlands je vzdrževanje ali povečanje odpornosti ekološke infrastrukture (rek, močvirij in ekoloških omrežij) v krajinski lestvici. Spodbuja pokrajinski pristop k upravljanju z vodo, ki vključuje širšo bio-fizično in družbeno krajino ter različne uporabne načine rabe zemljišč, kot so komercialno kmetijstvo in kmetijstvo, različne komponente ekosistemov in različne družbene potrebe. Prizadeva si za združevanje lastnikov zemljišč in zainteresiranih strani.

Mislim na kmete, lokalne oblasti, uporabnike zemljišč v podjetjih ter zavarovalniške in bančne partnerje, ki imajo skupni interes za ohranjanje celovitosti in odpornosti naravnih ekosistemov in vrednot v krajinski lestvici. Nov poudarek za Mondi in WWF-MWP v letu 2017 bo spodbujanje upravljanja z vodami v povodju uMhlathuze v Južni Afriki, kjer se nahaja podjetje Mondi Richards Bay in nekatera naša plantažna gozdna gospodarstva.

Vaš asortima izdelkov sega od različnih vrst papirja, vrečk, kartona, do barier v premazih za živilsko industrijo. Kako je z vodotesnimi in drugimi barierami v kartonu, papirju, kam gre razvoj in kakšne so novitete?

Mondi ponuja svojim strankam več kot 100.000 različnih rešitev. V sodelovanju z njimi ter z izpostavljanjem njihovih posebnih potreb in zahtev nenehno izboljšujemo in razvijamo inovativne izdelke, ki zagotavljajo zaščito pred

Naša paleta izdelkov je zelo raznolika.

Vključuje klasične rešitve, ki temeljijo na barierah iz papirja, za industrijske vreče in škatle iz kartona, najbolj učinkovite večplastne in zelo inovativne bariere, kot je biološko razgradljiva rešitev Sustainex®. Poleg prevlečenih barier imamo široko ponudbo bariernih filmov za živilsko industrijo, da zagotovimo zaščito za aromo in tudi daljšo življenjsko dobo izdelkov.

Vaša nagrajena inovacija?

Ena od nagrajenih inovacij je IceBox za prevoz temperaturno občutljivih ali ohlajenih živil in pijač. Z ohranjanjem svojega 100 % reciklabilnega znaka embalaža uporablja zaporno oblogo - Mondi's Paratherm®, ki izboljša učinkovitost kartonske škatle za uporabo pri hlajenju in zamrzovanju. Ena osrednjih kompetenc podjetja Mondi je proizvodnja kartonskih rešitev za pakiranje, ki omogoča razvoj od osnovnega materiala do končnega izdelka v hiši. Paleta BarrierPack vsebuje visoko zmogljive filme in večplastne laminate za hrano in pijačo, dom in osebno ter hišno nego. Prilagajamo jih zahtevam kupcev, da zagotovimo bariero pred kisikom, UV svetlobo, vodno paro, vonjavami in mineralnimi olji, hkrati pa varujemo aromo in svežino pakiranih proizvodov.

Med drugim izdelujete vrečke iz papirja za industrijo in za končne porabnike. Danes si v mnogih državah, tudi v Sloveniji, prizadevajo za zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk.

Kakšne so možnosti za izboljšave lastnosti papirnatih vrečk, da bi jim lahko podaljšali uporabo?

Izbira materiala ne more določiti trajnostnosti celotne embalažne rešitve. Drugi vidiki, kot so viri surovin, oblikovanje izdelkov, proizvodnja, distribucija, poraba, odstranjevanje in reciklabilnost celotnega izdelka so prav tako pomembni pri ocenjevanju trajnosti izdelka.

Ključni dejavniki, ki jih je treba upoštevati, so zahtevana funkcija izdelka, kaj je njegov namen in kako ali kje se uporablja. Prepričani smo, da lahko analiza življenjskega cikla pomaga pri ocenjevanju trajnosti vsakega izdelka.

Predvsem pa nas zanima, ker je papirna industrija energetsko potratna in okolju ni prijazna, kako zagotavljate trajnostno, zeleno proizvodnjo? Kakšen je vaš eko indeks?

Medtem ko je naše poslovanje z viri intenzivno in ima vpliv na naravno okolje s svojimi

Na kaj mislite?

121

emisijami v zrak in vodo ter z nastajanjem odpadkov, je industrija, torej celuloza, papir in embalaža iz vlaken, po svoji naravi krožna, če jo trajnostno upravljamo. Naš pristop je trajnostno ohraniti surovine in zmanjšati operativni odtis, hkrati pa spodbuditi potrebe strank, da prispevajo h družbenemu premiku k krožnemu gospodarstvu. Naše trajnostne prakse želimo tudi bolje komunicirati z našimi strankami.

To pomaga prikazati vrednost, ki je vgrajena v naše izdelke, in spodbuja odgovorno nakupovanje na trgih, kjer delujemo.

Embalaža

Zakaj ste se odločili za Južno Afriko?

zunanjimi vplivi. Namenske bariere za prehrambno in živilsko industrijo so ena od naših ključnih kompetenc. Na podlagi najsodobnejše tehnologije ponujamo celoten portfelj izdelkov s prilagojenimi funkcijami. Vključujejo ovire proti vlagi, svetlobi, kisiku, maščobi, vonjem, aromam in difuziji plinov ter visoko tesnilnost za zagotovitev najdaljšega roka uporabnosti in zmanjšanja živilskih odpadkov.

Prepoznavamo in izboljšujemo se z verodostojnimi certifikati in učinkovitim življenjskim ciklusom uporabe materialov v naših izdelkih za pakiranje in izdelkih iz papirja. Naše globalno partnerstvo z WWF se osredotoča na ekosistem, proizvodnjo in skrbništvo nad proizvodi, da bi še bolj poudarili trajnost naših izdelkov in procesov. Za spodbujanje preglednosti sodelujemo pri številnih pobudah primerjalnih analiz in iniciativ za transparentnost, vključno s CDP, papirnim profilom (PP), s pobudo WWF Preglej svoj papir in Indeksom okoljskih papirjev podjetja WWF (EPCI). Našim strankam lahko na zahtevo zagotovimo podrobne ogljične odtise izdelkov za vse naše izdelke na osnovi vlaken, ki temeljijo na načelih CEPI-jevih 10-ih Prstnih okvirjev za razvoj ogljičnih odtisov za papirne in kartonske izdelke.

Pokrivate vrsto industrij, od agrikulture do transporta. Katera predstavlja največji okoljski in razvojni izziv? Kakšni so trendi globalne papirne industrije?

Povpraševanje po proizvodih iz vlaken naj bi se povečalo na svetovni ravni, dostop do trajnostnih virov surovin pa bo še naprej bistven za naše delovanje. Poleg stalnega osredotočanja na izboljšanje operativne učinkovitosti tudi verjamemo, da je priložnost za inovacije pomembna, zlasti v pakiranju, in to je ključni del našega strateškega osredotočenja za prihodnost.

Kateri embalažni material bo v prihodnjih letih najbolj iskan?

Pakirno industrijo vidimo kot del rešitve nekaterih izzivov, s katerimi se danes sooča svet, kot so živilski odpadki in demografske spremembe. To vpliva na embalažo. Priročne rešitve za pakiranje se bodo še naprej povečevale, da bi bolje ustrezale potrebam starajočega se prebivalstva in vse večjemu številu posameznih gospodinjstev. Manjše velikosti embalaže zaradi manjših porcij in pregradne rešitve, ki podaljšujejo rok uporabnosti hrane, da bi zmanjšali količino živilskih odpadkov.

Lažje rešitve za zmanjšanje materialov, ki se uporabljajo pri pakiranju, in nižje emisije CO2 z lažjimi rešitvami.

avgust 2017

gozdarstvo in druge oblike človekovega razvoja obvladujejo številne krajine. Trenutna mreža varovanih območij samostojno ne more več zagotavljati preživetja ekosistemov in preživetja vseh vrst. Zato sodelujemo z mednarodnimi in lokalnimi partnerji, da bi ustvarili bolj trajnosten pristop h gozdarstvu in drugi rabi zemljišč.

12

Strateški razvoj Steklarne Hrastnik je vaš novi profesionalni izziv po njeni ekonomski in okoljski sanaciji. Na katere njene konkurenčne prednosti se boste oprli pri iskanju prevzemnih tarč na globalnem trgu in pri združevanju s konkurenčnimi podjetji? Kakšne so možnosti, da Steklarna Hrastnik postane vodilno globalno podjetje v tržni niši, kjer je že postala mednarodni igralec?

Steklarna Hrastnik je že sedaj ena vodilnih svetovnih proizvajalk zelo kakovostnega embalažnega stekla. Oskrbujemo najzahtevnejše blagovne znamke. Uvrščamo se med dva najboljša proizvajalca embalažnega stekla na svetu. Pa vendar smo hkrati tudi majhna in neodvisna steklarna. Zato bo v prihodnje za nas ključno povezovanje, saj se branža konsolidira. To se odraža v povezovanju steklarn v večja podjetja, hkrati pa so tudi naši kupci v premium in super premium segmentu večji. S sorodnimi proizvajalci se že nekaj časa povezujemo v vertikali. To so predvsem partnerji, s pomočjo katerih našim izdelkom dodajamo dodano vrednost za končnega kupca. Primer takšnega sodelovanja je povezovanje s svetovno znanim in inovativnim dekoraterjem, s poljskim podjetjem DekorGlass.

A to je najbrž ena izmed povezav?

Seveda. Iščemo tudi priložnosti za horizontalno povezovanje. Vendar pa se želimo

Andrej Božič

Pred dnevi je Andrej Božič prepustil direktorsko mesto v Steklarni Hrastnik Petru Času. Njegov novi izziv je strateški razvoj tovarne, točneje, vertikalno in horizontalno povezovanje podjetij v steklarski panogi na globalnem trgu. Kot pravi, je hrastniška steklarna že doslej med vodilnimi proizvajalkami kakovostnega embalažnega stekla in bo še naprej nišni igralec. A steklarji po svetu se povezujejo in to je nova razvojna priložnost.

Sogovornik napoveduje porast rabe embalažnega stekla na račun slabega okoljskega ugleda plastike. Sicer pa Andrej Božič ve, da je zdaj Steklarna Hrastnik v povsem drugačni kondiciji kot takrat, ko jo je prevzel. Znal je biti tržno preudaren, okoljsko zavzet, oblikovalsko inovativen z ostrim občutkom za dih globalnega trga, predvsem pa je znal steklarje motivirati s socialno občutljivostjo, še vedno premalo cenjeno med slovenskimi menedžerji. In kaj pravi?

foto: arhiv podjetja

Trg išče nišne proizvajalce, embalažno steklo pa ima okoljsko prednost

Povezovanje proizvajalcev steklene embalaže

avgust 2017

Embalaža

121

Povezovanje proizvajalcev steklene embalaže

Lahko trdim, da slovenska industrija ne podcenjuje dizajna. horizontalno povezovati s podjetji, ki imajo podobne vrednote. Želim namreč, da bodoča skupina deluje na temeljih spoštovanja, dobrih odnosov, odprte komunikacije. Zaposleni morajo v ciljih skupinah prepoznati tudi svoje osebne cilje, ambicije. Prednost takšne skupine bo v njeni prilagodljivosti in orientiranosti h kupcem. Želimo biti partner, ki zna in zmore udejanjiti še tako nenavadne izzive, zahteve naših kupcev. S horizontalno širitvijo bomo omogočali večjo varnost našim kupcem. Imeli bomo več lokacij, lahko bomo proizvajali večje količine in imeli kakovosten kader na kritičnih pozicijah.

Kako si zamišljate hrastniško steklarno kot globalno podjetje ali koncern? Kaj bodo vaše prve poteze kot strateškega razvojnika? Je največ možnosti v izraziti specializaciji proizvodnje, v vrhunsko oblikovanih izdelkih premium ali v novih blagovnih znamkah?

Tudi skupina bo še vedno primarno nišni proizvajalec v premium in super premium segmentu. Strankam bomo ponujali vrhunsko One stop shop storitev. To bomo omogočali

13 Že doslej ste trg presenečali z odličnimi oblikovalskimi, tudi inovativnimi rešitvami.

Na primer steklena skodelica puzzle, prvi tridimenzionalni zložljivi stekleni izdelek na svetu. S partnerji ste v Londonu organizirali oblikovalski natečaj za oblikovanje steklenice za žgane pijače v premium segmentu. Za kolekcijo High Glass ste angažirali londonsko agencijo. Je trg pokazal, da izvirne, nenavadne oblikovalske rešitve bolje prodajajo izdelke?

Vaši oblikovalski dosežki demantirajo mnenja, da slovenska industrija še vedno podcenjuje dizajn?

Glede na dejstvo, da je bila prav skupina slovenskih industrijskih podjetij, v kateri sem tudi sam zastopal Steklarno Hrastnik, pobudnica ustanovitve programa za dizajn inženiring na ljubljanski oblikovalski univerzi, lahko trdim, da slovenska industrija ne podcenjuje dizajna. Skupina teh podjetij se zaveda, da mora vizualni podobi, izgledu slediti ne le dizajn, ampak tudi funkcionalnost. Zato se ne morem strinjati s trditvijo, da slovenska industrija podcenjuje dizajn. V skupini smo tudi zbrali potrebna sredstva za certifikacijo programa, ki ga pa žal univerza ni podprla.

Steklarna je presenečala prav z dizajnom.

Na podlagi dolgoletnih izkušenj lahko trdim, da igra dizajn poleg odličnega materiala ključno vlogo pri uspehu končnega izdelka. Zato to področje pospešeno razvijamo. V Sloveniji se povezujemo z Akademijo za oblikovanje, z različnimi oblikovalci v Sloveniji in tujini. Za nas je dizajn toliko pomembnejši, ker naši izdelki na trgu niso najcenejši.

Izvažate v skoraj 60 držav. Za katere izdelke oziroma stekleno embalažo kažejo trgi največ zanimanja? Ali je tudi globalni trg manj navdušen, na primer široka potrošnja in industrija pijač, za stekleno embalažo in bolj za plastenke ali pločevinke?

Steklarna Hrastnik deluje v premium in super premium segmentu. To je trg visoko kakovostnih izdelkov, ki uporablja le in samo steklo.

Plastika se uporablja trenutno v cenejših kategorijah izdelkov, namenjenih široki potrošnji.

Mislite na vodenje podjetja?

Na podlagi dolgoletnih izkušenj lahko trdim, da igra dizajn poleg odličnega materiala ključno vlogo pri uspehu končnega izdelka.

Katera marketinška orodja in sveži marketinški pristopi so vam najhitreje odpirali vrata. Ali je trg z bolj odprtimi rokami sprejel inovacije, ki so podpirale trajnostni razvoj?

Naši zahtevni kupci imajo v svoje strategije vgrajen trajnostni razvoj in ne kupujejo od kupcev, ki niso trajnostno usmerjeni. Takšna usmeritev zahteva konstantno vlaganje v kader, socialno okolje in tehnologijo. Z delom na vseh teh področjih omogoča trajnostni razvoj podjetja. Da te zelo zahtevne kriterije dosegamo, naši kupci preverjajo s skrbnimi pregledi. O naših dosežkih na področju trajnostnega razvoja pa tudi proaktivno obveščamo zainteresirane ciljne javnosti preko različnih komunikacijskih orodij.

V javnosti je bil nekoliko prezrt vaš certifikat Ethical Style Guide s sejma Ambienta. V čem je posebna vrednost tega priznanja?

Steklarna Hrastnik ima več ciljnih javnosti. Ob tem se zavedamo, da vse naše novice nimajo enake vrednosti za vse naše ciljne javnosti.

Zato smo v naši primarni ciljni javnosti, v katero spadajo lastniki blagovnih znamk, poskrbeli za komunikacijo tega dosežka. Kot sem že omenil, brez etičnega poslovanja se zahtevni kupci ne bi odločali za nas. To redno preverjajo s pomočjo presoj.

Med slovenskimi menedžerji izstopate po svoji socialni usmeritvi, ste zagovornik holističnega in odgovornega voditeljstva. Med drugim niste pozabili omenjati znoja delavcev ob steklarskih pečeh. Pred desetletji so steklarji pili ob pečeh črno kavo. Kako je zdaj in kako je bila v vašem poslovanju sprejeta večja socialna občutljivost? Se vam ne zdi, da jo je pri menedžerjih premalo?

Pri slovenskih menedžerjih je ta ozaveščenost v porastu. Vedno več kolegov in kolegic ve, da je to edini način, kako doseči trajnostne rezultate

121

in rast. Če samo pogledate razlage, zakaj je določeno slovensko podjetje dobilo nagrado v Sloveniji, je omenjen ravno ta kriterij. Sam sem vključen v klub nagrajencev GZS in Združenja manager, kjer je to zelo izpostavljeno v primerih dobrih praks. Zavedati pa se moramo, da je v Sloveniji še več podjetij, ki razmišljajo na takšen način, a niso med nagrajenci. Zato lahko rečem, da to postaja pomemben način delovanja v Sloveniji. Razlike so med panogami zaradi specifik.

Embalaža

Moram poudariti, da se globalni trg preusmerja v stekleno embalažo.

Ampak moram poudariti, da se globalni trg preusmerja v stekleno embalažo. To potrjujejo različni indici trga. Imamo informacije, da bo v določenih državah v bližnji prihodnosti plastična embalaža celo prepovedana. Delež stekla kot surovine bo v prihodnje rastel tudi zato, ker se reciklira. Steklo torej v svoji prvotni funkciji ni odpadek, ampak surovina. Gre za naravni material, kar pa ne moremo trditi za plastiko, ki v primeru, da pristane v naravi, dela veliko škodo.

Tehnicistični pristop v vodenju, da je vsak vijak v procesu in dela samo svoje delo, je preživet.

Takšne naloge bodo v prihodnje opravljali roboti. Kreativne naloge pa bomo delali ljudje, ki bomo na zunanje impulze reagirali hitro in našli rešitev. To je mogoče samo pri motiviranih in kompetentnih sodelavcih, ki imajo potrebna, specifična znanja. Poleg tega za uspeh na trgu ne bo zadostno, da si del nekega koncerna, ki omogoča cenovno konkurenčnost. Trg že išče in bo iskal individualne rešitve, pisane na kožo kupcem. To pa bodo lahko omogočali nišni ali pa manjši proizvajalci, ki se zmorejo hitro odzvati na potrebe kupcev. Ravno zaradi tega je strategija skupine ostati v svoji niši.

Katere okoljske dosežke postavljate na prvo mesto?

Z veseljem lahko rečem, da jih je preveč, torej ne morem izpostaviti samo enega. Vse, kar smo počeli, je bilo z namenom znižati emisije in zmanjšati porabo vode. To smo dosegli. V proizvodni enoti namiznega stekla smo tako v zadnjih sedmih letih znižali porabo vode za 55 %, emisije NOx za 75 %, izpuste prašnih delcev za 35 % in izpuste CO2 za nekaj manj kot 30 %. V proizvodni enoti embalažnega stekla pa smo zmanjšali vrednosti emisij NOx za 25 %, emisije CO2 za 10 % in porabo mestne vode za 40 %. To so okoljski dosežki, ki so tudi ključni za kakovost življenja lokalnega prebivalstva.

Kaj bo vaše glavno sporočilo vašemu nasledniku Petru Času? Ga boste opozorili tudi na kakšne napake, ki so vedno del poslovanja in upravljanja v podjetju?

Dobri rezultati so rezultat predanih in komplementarnih ljudi. In voditelj je tisti, ki jih podpre, da cilje lahko dosežejo z dobro tehnologijo, modeli in podobno. Peter Čas ima vse potrebno, da sprejme izziv in uspešno prevzame operativno vodenje Steklarne Hrastnik. Prepričan sem, da bo steklarni vdihnil novo, svežo energijo in tako pustil svoj pečat. V moji novi vlogi svetovalca lastniku bom še vedno vpet v delovanje Steklarne Hrastnik predvsem z vidika povezovanj in širitve steklarne v panogi. Zato bova z mojim naslednikom tudi v prihodnje vodila konstruktiven dialog, ki sva ga vzpostavila ob njegovem prihodu v steklarno.

avgust 2017

z vertikalnim povezovanjem in tako stranki ponudili celovit končni izdelek – oblikovanje, proizvodnjo, dekor in zamaške za steklenice. A to pomeni, da med številnimi zainteresiranimi potencialnimi partnerji izberemo tistega, s katerim bomo imeli skupno vizijo o načinu upravljanja in doseganju ciljev skupine. Brez tega ni dolgoročnega uspeha.

Kupec omahuje pri nakupu izdelka iz reciklata, zakonodaja pa ga ovira

avgust 2017

Delate za več različnih industrij - od avtomobilske, kemijske, farmacevtske in prehrambne do logistične. Proizvodni program je raznovrsten: zabojniki za skladiščenje, plastične palete, plastične paletne škatle, transportni vozički, posebni zabojniki, nosilci in pladnji, razni sestavni deli, zabojniki za shranjevanje, kontejnerji za nevarne snovi itd. Kako se prilagajate zahtevam različnih industrij in po katerem izdelku je največ povpraševanja?

Res je, imamo zelo širok izbor povratne embalaže iz plastičnih mas s proizvodi, ki so prilagojeni zahtevam naših kupcev. Ti so iz različnih industrijskih panog. Podjetje Utz že šestdeset let brizga embalažo iz plastičnih mas in prvi začetki segajo na področje brizganja zabojev za steklenice, nakar je sledila specializacija na zahtevnejše, standardizirane zabojnike. Tu je bilo opravljeno pionirsko delo, saj je naš najstarejši proizvod zabojnik RAKO predlani praznoval 50 let. V Švici se je razvila blagovna znamka Utz, ki je sinonim za zabojnik, skladiščenje, povratno embalažo in logistične rešitve. Vsa ta desetletja sledenja kupčevim zahtevam v različnih branžah so prispevala k razvoju lastnih proizvodnih tehnologij, kar uvršča podjetje Utz med vodilna podjetja v svetovnem merilu. Poseben pečat k temu prispevajo lasten razvoj, konstrukcija in orodjarna, ne le v matičnem podjetju v Švici, temveč tudi na ostalih lokacijah v Evropi in po svetu, v Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji, Kitajski, Poljski, ZDA).

Vaš najbolj prepoznaven izdelek?

Med proizvodi skozi desetletja še vedno zavzema prvo mesto v prodaji zabojnik RAKO, medtem ko z razvojem avtomatiziranih linij v proizvodnih in skladiščnih procesih v zadnjem obdobju vse bolj raste prodaja novejše generacije zabojnikov EUROTEC in več vrst palet tako za industrijske potrebe kot tudi higienične palete, ki se uporabljajo v farmacevtski in živilski industriji.

Vsebnost reciklažnih materialov je pri vas več kot 20 % pri brizganju in več kot 50 % pri vakuumskem oblikovanju. Kakšni so trendi na trgu reciklirane plastike in bolj specifično na trgu trdne embalaže?

Po podatkih iz nemških raziskav je porast uporabe reciklatov iz plastičnih mas samo na nemškem trgu iz leta 1994 do leta 2015 z 1 milijona ton narasel na 3 milijone ton letno. To je podatek, ki govori v prid uporabe izdelkov iz recikliranih materialov. Uporaba izdelkov, zabojev ali palet iz regenerata je odvisna od namena uporabe ter v končni fazi od odločitve kupca. Tako ima podjetje Utz v tem primeru večinoma zavezane roke in lahko samo ponudi, svetuje in priporoča končnemu kupcu, da se odloči za izdelek iz recikliranega materiala. Ti izdelki so v večini primerov cenovno ugodnejši, vendar marsikdaj zakonodaja celo določa, da mora končni kupec uporabiti tako imenovani »virgin material« - čisti granulat. To v končni fazi pomeni, da je kupec primoran ugrizniti v kislo jabolko in kupiti izdelke iz dražjega materiala, kot je npr. PP po tržnih cenah, čeprav bi sam bil pripravljen uporabiti cenejši proizvod iz sekundarne surovine.

Kako naročniki sprejemajo izdelke iz granulatov reciklirane plastike, saj imajo nekateri do reciklažnih materialov zadržke?

To drži. Seveda je potrebno kupce še vedno zelo prepričevati, da se odločajo za izdelke iz sekundarne surovine. V večini projektov kupcem ponudimo kot alternativo tudi izdelke iz sekundarne surovine, ki ima pri podjetju Utz naziv UIC. UIC je blagovna znamka ter dobesedno pomeni Utz Industrial Compound. To pomeni, da gre za sekundarno surovino znanega in kvalificiranega izvora.

Kakšni so vaši načrti za slovenski trg, kako ste zadovoljni s prodajnimi rezultati in v katerih panogah v Sloveniji vidite tržne priložnosti?

Robert Kurnik

Skupina Georg Utz Group ima proizvodnjo ne le v Švici, temveč tudi v Nemčiji, Franciji, Angliji, Poljskem, Ameriki in na Kitajskem s 1040 zaposlenimi, med katerimi jih je 200 v Bremgartnu, v Švici. Proizvodnja v Švici obstaja že od leta 1947. Podjetje je dobavitelj zelo široke serije izdelkov. Glavni tehnologiji, ki ju uporabljajo, sta brizganje in vakuumsko oblikovanje. Razvijajo in izdelujejo pametne in trajnostne izdelke za večkratno uporabo ter optimizirajo logistične procese. Robert Kurnik, prodajnik podjetja v Slovenijo in južno Avstrijo, je predstavil postopek mould labeling, o vstavljanju RFID transponderjev v spodnji del plastične palete, o pozicioniranju barcode etiket glede na zahteve avtomatiziranih proizvodnih in skladiščnih linij, o prepričevanju kupcev, da se odločijo za izdelke iz sekundarnih surovin, ter o prodiranju podjetja na slovenski trg.

foto: Boštjan Čadej

14 121

Embalaža

Zeleno omrežje

Na slovenskem trgu se pojavljamo že več kot dobro desetletje in pol. Od konca leta 2015 pa delam kot prodajnik za področje Slovenije in južne Avstrije. Rezultati po dobrem letu dni so zelo vzpodbudni. Največ zanimanja je iz avtomobilske in elektroindustrije. Prednost je seveda, da lahko slovenskim kupcem nudimo celovit servis svetovanja, predstavim vzorce ter v neposrednem kontaktu dogovorimo potrebne detajle v zvezi z zahtevami kupcev. Možnosti se odpirajo med drugim še v farmacevtski, živilski industriji, industriji bele tehnike in drugje. Naše reference v evropskem in svetovnem merilu so znane.

Slovenijo so pretresli požari v podjetjih za odpadke. Zelo aktualna je embalaža za nevarne odpadke. Tudi pri vas jo izdelujete. Kakšna je specifika te vrste embalaže, v materialu, zapiranju, vzdržljivosti in katera industrija je največji kupec?

V prodajnem programu imamo tudi serijo zabojnikov z oznako GGVSEB. Okrajšava pomeni oznako za embalažo za nevarne snovi v cestnem, železniškem in notranjem prometu. Gre za embalažo, ki je certificirana in se sme uporabljati za skladiščenje in transport nevarnih snovi. Zabojniki so proizvedeni iz preverjenih plastičnih granulatov, ki zagotavlajo visoko žilavost ter s tem odpornost proti lomu.

V dno in pokrov so nameščene plošče iz PP pene. Nastavljiva zapirala ter tekstilni trakovi, ki povezujejo zabojnike, pa omogočajo enostavno rokovanje ter zagotavljajo dodatno varnost.

Navedeni proizvodi ustrezajo priporočilom UN za zunanje pakiranje nevarnih snovi v pakirnih skupinah I, II in III, kot tudi mednarodnim sporazumom v železniškem (RID) in cestnem prometu (ADR) ter mednarodnim sporazumom v plovnem prometu (IMDG) za prevoz nevarnih snovi.

Nefinančno ali trajnostno poročanje za leto 2017 Mag. Vanesa Čanji, strokovnjakinja za trajnostno poročanje:

15 okolje

121

Zakonodajna Novost

Ali gre za enostavno »izjavo« ali za poročilo?

Vsebina izjave oziroma poročila • informacije o okoljskih, • socialnih in kadrovskih zadevah, • spoštovanju človekovih pravic ter • v zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju … … vključno s: • kratkim opisom poslovnega modela družbe; • opisom politik družbe glede navedenih zadev, med drugim v zvezi z izvajanjem postopkov skrbnega pregleda; • rezultati teh politik; • glavnimi tveganji v zvezi z navedenimi zadevami, ki so povezana z dejavnostmi družbe, vključno z njenimi poslovnimi odnosi, proizvodi ali storitvami, kadar je to ustrezno in sorazmerno, ki bi lahko povzročili resne škodljive učinke na teh področjih, ter načini, kako družba upravlja ta tveganja in • ključnimi nefinančnimi kazalniki uspešnosti, pomembnimi za posamezne dejavnosti.

Katere so, po vašem mnenju, koristi od objavljanja trajnostnih poročil, za podjetja in za ostale družbenike?

Prednosti so številne, če jih družba prepozna in jih zna izkoristiti. O tem obstajajo številne raziskave in pogosto o tem predavamo. Lažji dostop do finančnih virov, optimizacija surovin, tržne prednosti v odnosu do kupcev, višji družbeni ugled, boljše obvladovanje tveganj so samo nekatere izmed najpogostejših prednosti. Za marsikatero podjetje, ki se sooča s številnimi izzivi in doslej še trajnostnemu razvoju ni uspelo dati ustrezne prioritete, je zakonska zahteva prava spodbuda. Podjetjem svetujemo, naj si zakonske določbe »prevedejo« na tak način, da bodo imeli z njihovim izpolnjevanjem konkretne podjetniške koristi.

To je zagotovo možno.

avgust 2017

Potrebno bo razkriti tiste podatke, ki so pomembni za razumevanje razvoja, uspešnosti in položaja družbe ter učinka njenih dejavnosti.

Gre vsaj za informacije o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter v zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju. Potrebno bo na kratko opisati poslovni model družbe in politike družbe glede navedenih zadev, med drugim v zvezi z izvajanjem postopkov skrbnega pregleda. Predstaviti in oceniti bo potrebno rezultate teh politik ter glavna tveganja, povezana z dejavnostmi družbe, vključno z njenimi poslovnimi odnosi, proizvodi ali storitvami, kadar je to

Trajnostni del poročanja lahko družba pripravi kot sestavni del poslovnega poročila ali kot ločeno poročilo. Objavi se lahko v tiskani ali elektronski obliki. Če se družba odloči za ločeno poročilo, ga mora objaviti v razumnem roku, ki ne presega šestih mesecev po dnevu bilance stanja, in se nanj sklicevati v poslovnem poročilu.

mag. Vanesa Čanji

Slovenija je s tem zakonom v 70. c členu v svoj pravni red prenesla Direktivo EU o razkritju nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti velikih podjetij in skupin iz leta 2014. Zakon k pripravi izjave o nefinančnem poslovanju zavezuje samo velike družbe, ki so subjekti javnega interesa in katerih povprečno število zaposlenih je večje od 500. Zavezanci so tudi družbe, ki so zavezane k pripravi konsolidiranega letnega poročila in katerih povprečno število zaposlenih na konsolidirani ravni je večje od 500.

ustrezno in sorazmerno. Navesti bo potrebno ključne nefinančne kazalnike uspešnosti, ki so bistveni za posamezno družbo.

foto: Rok Tržan

Novelacija Zakona o gospodarskih družbah, ki je izšla marca letos, subjektom javnega interesa, katerega povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na bilančni presečni dan večje od 500, narekujejo, da v svoje poslovno poročilo za leto 2017 vključijo tudi izjavo o nefinančnem poslovanju. Podjetja se sprašujejo, za kaj v bistvu gre?

V zakonu se pojavljata oba termina, izjava in poročilo, zato si marsikatero podjetje težko praktično predstavlja, za kakšen dokument gre. Iz vsebinske opredelitve, kaj naj bi ta izjava oziroma poročilo obsegala, je jasno, da gre za precej obsežen dokument, torej je »poročilo« primernejša beseda. Takšno je tudi uradna razlaga gospodarskega ministrstva, ki je ta zakon pripravilo. Gre torej za trajnostno poročilo, ki je lahko pripravljeno samostojno ali je del poslovnega poročila podjetja ali skupine.

16 121

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Vedo, kaj z odsluženim avtom, a tega ne storijo V današnjem informacijskem svetu in tempu, v katerem živimo, se avtomobilska industrija uvršča med največje onesnaževalce, saj za sestavo delov avtomobila in motorja porablja veliko naravnih virov. Gonilo avtomobilske industrije je prodaja novih avtomobilov. Kaj pa izrabljeni avtomobili? Kje končajo, kaj se z njimi dogaja? Ali se zavedamo nevarnosti izrabljenih avtomobilov in koliko jih je po ocenah letno odsluženih? Med študijem Varstva okolja na B&B Visoki šoli za trajnostni razvoj je bila opravljena raziskava, v kateri se je izkazalo, da večina anketirancev (72 %) ve, kam z odsluženimi vozili, vendar še večji delež vprašanih nikoli ni odpeljal izrabljenega vozila na odpad, torej lastne izkušnje s tem nimajo. Po oceni je v Sloveniji letno 30.000 tovrstnih vozil. Desetina se jih primerno uniči, večina pa gre v izvoz v vzhodne države (Romunija, Bolgarija, Srbija, BiH). Veliko pa jih, žal, konča tudi v naravi, kamor s svojimi nevarnimi ostanki sploh ne sodijo. S tem delamo škodo naravnemu habitatu in posledično samim sebi. Potrebna je odgovornost. Dejstvo ostaja: avto je nevaren odpadek in zato mora biti primerno in ustrezno razgrajen.

Opravljeno raziskavo razumemo tudi kot ozaveščanje javnosti o tej problematiki.

Manj kot 3 (52 %)

s posebnimi gumami zadržuje vodo, ki se dozira pod pomivalne ščetke in s tem skrbi za manjšo porabo vode in čistila, kar vpliva tako na ekološki kot ekonomski aspekt čiščenja.

Z ACS-jem v 2.500 m2 velikem objektu (stroj Scrubmaster B70) v 5-ih letih privarčujemo nepredstavljivih 81.250 litrov vode in okolje obremenimo z 812 litri manj čistila. Pozitiven učinek stroja, opremljenega z ACS-jem, je na okolje po 5-ih letih delovanja neprecenljiv, po drugi strani pa finančni prihranek v istem obdobju pokrije okoli 52 % vrednosti nakupa novega stroja.

Bent Excellent d.o.o. https://bent.si

Planet je en sam in je naš skupen V družbi BTC smo v sodelovanju z našimi poslovnimi partnerji, obiskovalci in podporniki spisali številne navdihujoče družbeno odgovorne zgodbe ter stopili v korak naprej pri ohranjanju zelenega okolja. Sledi našega uspešnega delovanja TRAJNOSTNO POROČILO smo strnili v Trajnostno poročilo družbe BTC za leto 2016, ki naj bo navdih za nove zelene in inovativne ideje. Sožitje z okoljem in družbo je vzvod za dolgoročno rast družbe BTC. V naši poslovni enoti Misija: Zeleno vznikajo trajnostne in inovativne zamisli ter ideje za dinamičen razvoj. Tako izvajamo vrsto projektov in aktivnosti pod okriljem šestih misij: Energetska učinkovitost, Varčno z vodo, Odpadki za surovine, Zeleni promet, Varnost za vse in Družbeno odgovorni. Odgovoren odnos do ljudi in okolja smatramo kot našo zavezo in obvezo, zato z dejavnostmi za trajnostni razvoj in družbeno dobrobit nadaljujemo tudi v letošnjem letu. Vabljeni k ogledu Trajnostnega poročila na www.misijazeleno.si.

Skupaj soustvarjamo prihodnost.

družbe BTC 2016

Več kot 3 (48 %) Mnenje anketirancev o tem, koliko organizacij v Sloveniji ima pooblastilo za razgradnjo vozil.

Pripravil: Mitja Vladimir Bavdaž B&B izobraževanje in usposabljanje d.o.o. www.bb.si

avgust 2017

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Z Bentovim Aqua Control Systemom do nižjih stroškov čiščenja Od vse vode na svetu je zgolj 2,5 % sladke vode in od tega je samo 1 % na voljo človeštvu. Velik potrošnik vode je industrija in njene z vodo najbolj potratne panoge: papirna, živilska, tekstilna in kemična. V podjetju Bent smo zato prilagodili svoj prodajni program tako, da vanj vključujemo kombinirane čistilne stroje, ki uporabljajo Aqua Control System (ACS). Sistem

BTC d.d. www.btc.si

Temeljna barva UNI z dobro antikorozijsko zaščito Dolgotrajno in kakovostno zaščito površin lahko dosežemo le z uporabo ustreznega

Helios, d.o.o. www.helios-group.eu

Samooskrbna solarna prenosna baterija

IDentiks kartični sistemi d.o.o. www.identiks.si

Z rešitvami »Zero Waste« do trajnostnega razvoja V podjetju Interseroh skupaj s poslovnimi partnerji razvijamo nove in inovativne rešitve, s katerimi si prizadevamo preprečevati nastajanje odpadkov (»Zero Waste«).

Te rešitve varujejo naravne vire, preprečujejo prekomerno porabo surovin in omogočajo dosledno vključevanje materialnih tokov in izdelkov v krožno gospodarstvo. Podjetje Interseroh je v tem letu izdalo novo revijo na temo trajnostnega razvoja – Revija o trajnosti 2016. Revija podaja pregled nad projekti na področju trajnostnega razvoja ter predstavlja primere dobre prakse, kot je npr. predelava rabljenih delov za motorna vozila.

Poleg tega boste v reviji lahko prebrali, kako smo izračunali emisije CO2, ki jih povzroča naše podjetje (Corporate Carbon Footprint).

Revija o trajnosti je brezplačno na voljo v elektronski obliki na spletni strani Interseroha.

Interseroh d.o.o. www.interseroh-slo.si

JKP Radlje ob Dravi d.o.o. www.jkp-radlje.si

Odsek za kemijo materialov na Kemijskem inštitutu je podpisal dve novi pogodbi s Hondo za razvoj magnezijevih akumulatorjev. Novi pogodbi predstavljata nadaljevanje dolgoročnega sodelovanja pri razvoju magnezijevih akumulatorjev. Doslej so preučevali različne možne kombinacije materialov, ki bi jih bilo mogoče uporabiti v magnezijevih akumulatorjih. Iz projekta se je izoblikoval zanimiv koncept, katerega raziskave bodo nadaljevali na Kemijskem inštitutu z močno finančno podporo nemške izpostave japonskega podjetja. V drugem projektu bodo razvijali nov koncept, ki obeta trajnostno vzdržno kombinacijo akumulatorja na osnovi magnezija in obenem obeta široko dostopne akumulatorje z visoko energijsko gostoto. Energija, ki jo je mogoče skladiščiti v akumulatorjih na osnovi magnezija, je primerljiva energiji, ki jo lahko skladiščimo v litij-ionskih akumulatorjih. Obenem pa je magnezij zelo enakomerno porazdeljen in je eden izmed najbolj pogostih elementov na zemeljski obli. Zagotovo je zanimiv predvsem za podjetja, ki vidijo prihodnost v izkoriščanju obnovljivih virov električne energije in njihovem skladiščenju v dostopnih in poceni akumulatorskih sistemih.

Zeleno omreŽje

Največja vrednost prenosnih baterij je v njihovi mobilnosti in dejstvu, da predstavljajo rezervoar električne energije za mobilne naprave.

Običajno zadostujejo za tri do štiri polnjenja.

Njihova zmogljivost je seveda odvisna od kapacitete prenosne baterije in »požrešnosti« izbrane mobilne naprave. Vendar tudi prenosnim baterijam zmanjka energije in takrat je potrebno poseči po električnem priključku.

Solarna prenosna baterija predstavlja alternativo električnim priključkom – na ogrodju ima namreč nameščene solarne panele, ki moč sonca pretvarjajo v električno energijo. S tem postane solarna prenosna baterija rezervoar

121

Razvoj magnezijevih akumulatorjev za Hondo

Ulični e-zbiralniki tudi na območju JKP Radlje ob Dravi

Kemijski inštitut www.ki.si

avgust 2017

premaznega sistema - temeljne in pokrivne barve. Temeljne barve izboljšajo oprijem med podlago in končnim premazom, blokirajo prehod snovi iz podlage, dajejo antikorozijsko zaščito ter površino zgladijo. Pokrivni premazi površini nudijo tako zaščitno kot tudi estetsko funkcijo. V Heliosu nenehno razvijamo nove izdelke, ki dosledno spoštujejo najzahtevnejše ekološke standarde in priporočila. Izdelani so na osnovi veziv, ki se redčijo z vodo. Prednost premazov na vodni osnovi je, da nimajo neprijetnega vonja, vsebujejo minimalno količino hlapnih organskih spojin, se hitro sušijo in posledično omogočajo več nanosov v krajšem času. Redčenje ni potrebno, orodje pa po uporabi lahko očistimo z vodo. Razvili smo nov izdelek TESSAROL akril osnovno barvo UNI, ki predstavlja temeljno barvo z odličnim oprijemom na različne površine, kot so železo, jeklo, pocinkane površine, aluminij, baker in trdi PVC. Obenem pa železnim in jeklenim površinam nudi dobro antikorozijsko zaščito.

JKP Radlje ob Dravi je skupaj s podjetjem Zeos v okviru subvencije za postavitev uličnih zbiralnikov za e-odpadke in baterije s strani Evropske komisije in MOP zagotovilo finančna sredstva za postavitev petih zbiralnih kontejnerjev v občinah Radlje ob Dravi, Podvelka, Vuzenica, Ribnica na Pohorju in Muta. S tem se je pridružilo tistim slovenskim občinam, kjer so v letu 2017 takšne zbiralnike že postavili. V Koroški regiji so to trenutno Mislinja, Slovenj Gradec in Dravograd.

okolje

električne energije, ki praktično nikoli ne potrebuje dodatnega električnega napajanja, ampak le moč sonca – tako zagotavlja samooskrbo in varčevanje z električno energijo.

Program IDentiksa vključuje tudi solarne prenosne baterije, ki so vodoodporne.

17

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

18 121

okolje

Toplotne črpalke za vse vremenske razmere

Toplotna črpalka je najkvalitetnejša in dolgoročno varčna rešitev ogrevanja. Prednosti za izbiro toplotne črpalke so visoka stroškovna učinkovitost, udobje in okolju prijazna tehnologija. Pred izbiro toplotne črpalke svetujemo posvet s strokovnjakom, da ne pride do težav.

Eno od težav lahko predstavlja tudi mrzla zima. Pretekla zima je marsikomu s prešibko toplotno črpalko precej povečala porabo električne energije, nekateri pa so imeli težave tudi s poledenitvijo zunanjih enot. Zunanje enote toplotne črpalke Kronoterm imajo zaščito proti vremenskim razmeram, ogrevano korito, ogrevano odvodno cev za kondenz in dobro izdelano rešitev za postavitev. Dolgoročno so pri izbiri pomembni detajli, kar se izkaže za nujno v ekstremnih vremenskih razmerjih.

Pomembni so tudi znanje, izkušnje in tradicija pri proizvodnji toplotnih črpalk.

Kronoterm d.o.o. www.kronoterm.com

avgust 2017

Obleke za okoljsko ozaveščene moške Z vedno bolj okoljsko ozaveščenim prebivalstvom, ki mu trajnostni razvoj predstavlja pomembno življenjsko vrednoto, je tudi v tekstilni industriji opaziti čedalje večji napredek. »Blagovna znamka moških oblačil Sens je ena izmed redkih na slovenskem trgu, ki ponuja ekološke moške obleke za modno in okoljsko ozaveščene moške. Kreacije iz eko tkanin so izdelane iz ekološke merino volne in poliestrskih vlaken, ki so v celoti pridobljena iz odpadnih plastenk,« je pojasnila oblikovalka in direktorica Zlata Zavašnik, ki ji veliko pomeni,

da ima možnost svoje vrednote izražati tudi na tem področju. Prednost ekološke tkanine ni samo v njenih okoljskih prihrankih (manjša poraba vode in energije, 0 % odpadkov v okolje), ampak je tudi lažja za obdelavo. »Ekološka obleka je na otip mehkejša, vendar ima trdnost, ki jo moška obleka potrebuje. S tem zagotavlja izvrsten izgled izdelka in zadovoljstvo pri nošenju takšne obleke,« dodaja Zavašnikova in za leto 2018 napoveduje še večjo izbiro moških ekoloških oblek.

Sens d.o.o. sens.si

Slopak in Vsaka pločevinka šteje

Družba Slopak je zavezana k okoljsko odgovornemu ravnanju, zato že vsa leta pri ravnanju z odpadno embalažo z različnimi projekti in aktivnostmi širi zavest o pravilnem ločevanju odpadkov. Na letošnjem festivalu Pivo in cvetje v Laškem je v sodelovanju s Pivovarno Laško ponovno združila moči v kampanji Every can counts oziroma Vsaka pločevinka šteje. Med 13. in 15. julijem je bila ekipa družbe Slopak prisotna v kampu festivala Pivo in cvetje v Jagočah in obiskovalce ozaveščala o načinu in pomembnosti ločenega zbiranja in reciklaže pločevink. Letošnja novost sta bili posebni kolesi vseevropske kampanje Vsaka pločevinka šteje, ki sta bili zabavni in hkrati koristni. Z njima so obiskovalci tekmovali v hitrostnem stiskanju ločeno zbranih pločevink.

Tekmovalci so obenem izvedeli, da pločevinke sodijo v zabojnik za odpadno embalažo, da se jih lahko vedno znova reciklira, in to že v 60 dneh, ter da je pomembno tudi stiskanje odpadne embalaže, saj tako v zabojniku zavzame čim manj prostora.

več odpadnih plastenk z oznako PET (plastenke pijač in mlečnih izdelkov). Sredstva, pridobljena z odkupom teh plastenk, bodo namenjena nakupu ogrevane posteljice za porodnišnico v Izoli. Namen projekta je tudi ozaveščati mlade o pomembnosti sklenitve krožnega toka plastenke. V projektu so dijaki 3. b razreda sodelovali na treh nagradnih natečajih. Izdelali so koše za zbiranje plastenk, plakate in projekcijo, s katero smo pozivali dijake in vse delavce ter obiskovalce šole k ločevanju plastenk PET in k reciklaži. Zbrane plastenke so dijaki redno prebirali, jih stiskali ter odstranjevali zamaške. V mesecu dni smo zbrali 17 velikih vreč stisnjenih plastenk in veliko zamaškov, ki smo jih podarili društvu Vesele nogice. Posneli smo videoposnetek o pomenu ločenega zbiranja plastenk in ga objavili na Facebooku in spletni strani šole. Za videoposnetek in največ všečkov smo prejeli praktično nagrado s strani vodje Eko šole mag. Gregorja Cerarja. Sodelovali smo na raziskovalnem natečaju o krožnem toku plastenke in si za svojo nalogo prislužili ogled podjetij Dinos Celje in Geopret Celje, kjer smo se seznanili z reciklažo plastenk. Mentorica projekta je bila Alenka Lah Kalan. Šolski center Celje, SŠ za gradbeništvo in varovanje okolja gvo.sc-celje.si

Materiali, ki prihajajo v stik s pitno vodo, bodo certificirani

Slopak, d.o.o. www.slopak.si

Jaz, ti, mi za Slovenijo V letošnjem šolskem letu smo se priključili projektu Jaz, ti, mi za Slovenijo – Stara plastenka za novo življenje. Gre za okoljsko-humanitarni projekt, njegov namen je zbrati čim

V Sloveniji smo zelo pozorni do neoporečnosti vodnih virov, vendar je zelo pomembna tudi kvaliteta materialov, ki prihajajo v stik s pitno vodo. ZAG ponuja celovite raziskave možnosti uporabe proizvodov, ki so v stiku s pitno vodo.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si

Lokacije uličnih zbiralnikov za stare aparate in kaj lahko oddate vanje Družba Zeos, d.o.o., je v sklopu projekta LIFE Gospodarjenje z e-odpadki pod sloganom E-cikliraj postavila že 569 uličnih zbiralnikov za stare aparate v 162-ih občinah.

Mikrolokacije zbiralnikov se nahajajo na spletnem zemljevidu na strani stariaparati. si poleg še nekaterih drugih lokacij za oddajo tovrstnih odpadkov. V ulične zbiralnike se lahko oddajo mali gospodinjski aparati (električni mešalniki, likalniki, tehtnice, ure, grelniki vode, opekači kruha …), prenosne baterije in akumulatorji, elektronske igrače, računalniško opremo in zabavno elektroniko (mobilni telefoni, tiskalniki, zvočniki, kalkulatorji, polnilci, fotoaparati, slušalke …) ter drugo malo opremo in orodje (sušilniki, električna orodja, brivniki, svetilke …). Vanje ne sodijo TV in monitorji ter sijalke, saj se lahko

19 okolje

nas je pooblastilo za izdajanje certifikatov po specifikacijah iz 5. člena ZGPro-1, kamor sodijo tudi Priporočila za ocenjevanje primernosti materialov in proizvodov, ki prihajajo v stik s pitno vodo. V Sloveniji morajo materiali, ki so v stiku s pitno vodo, ustrezati zahtevam različnih zakonov in pravilnikov, vendar so postavljene zahteve definirane zelo ohlapno. Zaradi neurejenosti in zahtevnosti zakonodaje se v praksi pogosto izkaže, da materiali, ki se vgrajujejo v vodovodne inštalacije, niso skladni z zahtevami. Z namenom, da bi se to področje uredilo, je Ministrstvo za zdravje skupaj z NLZOH, NIJZ in ZAG izdelalo Priporočila za ocenjevanje primernosti materialov in proizvodov, ki prihajajo v stik s pitno vodo. Priporočila so zasnovana kot priročnik za vse deležnike, na katere neposredno ali posredno vplivajo zakonodajne zahteve glede skladnosti materialov in proizvodov, ki so namenjeni stiku s pitno vodo. Priporočila pomagajo tudi pri dokazovanju izpolnjevanja pravno zavezujočih določil v zvezi s področno zakonodajo in pravilniki. Priporočila so dostopna na http://www.zag.si/si/naslovne-teme/ pitna-voda.

121

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

razbijejo. Oddajo se v trgovinah z električno in elektronsko opremo (zeleni koti) v okviru lokalnega mobilnega zbiranja ali v zbirne centre. V prvi polovici letošnjega leta je analiza pokazala dobre rezultate zbranih odpadkov v uličnih zbiralnikih, saj je bilo v zbiralnikih 96,4 % malih aparatov, 2 % baterij in 1,6 % ostalih odpadkov. Plan praznjenja uličnih zbiralnikov je predviden na 3 mesece, tako da zberejo v povprečju na en ulični zbiralnik 137 kg starih aparatov in baterij.

Zeos, d.o.o. www.zeos.si

Evropski projekt

V letu 2017 se je pričelo izvajanje projekta PEGASUS, katerega cilj je povečanje in izboljšanje učinkovite rabe obnovljivih virov energije ter kakovost oskrbe z električno energijo na lokalnih območjih preko mikro-omrežij. PEGASUS je mednarodni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Interreg Mediteran. V projektu sodeluje 10 partnerjev iz Italije, Grčije, Malte, Francije, Slovenije, Cipra, Hrvaške, Belgije in Španije. Energetska Agencija za Podravje sodeluje v projektu kot projektni partner in je vodja delovnega paketa za komunikacijo.

Projekt je osredotočen na simulacije delovanja mikro-omrežij, ki omogočajo nov pristop k načrtovanju in vodenju električnih omrežij in elektroenergetskega sistema. Načrtovanje in delovanje mikro omrežij bo eksperimentalno izvedeno na 7 pilotnih območjih. Na podlagi rezultatov bodo lokalne skupnosti lažje vzpostavile operativne ukrepe za uvedbo mikro-omrežij, katerih cilj je optimizacija proizvodnje in porabe energije. Preizkušeni poslovni model naj bi pokazal prednosti pametnih omrežij in administrativno olajšal njihovo širšo uporabo.

Prvo srečanje projektne skupine je potekalo

v aprilu v Potenzi, v Italiji. Več o projektu na spletni strani www.energap.si in www.fedare-

ne.org/projects/pegasus-19001.

Energetska agencija za Podravje, zavod za trajnostno rabo energije www.energap.si

analize primernosti tehnologije LTE in drugih dostopovnih tehnologij za nadzor elektro-energetskega omrežja. Znanstveno vodenje projekta je bilo v domeni Instituta Jožef Stefan, katerega strokovnjaki so na podlagi meritev napovedovali prihodnje stanje omrežja. Namen pametnih elektroenergetskih omrežij je optimizacija porabe energetskih virov za doseganje čim večje energetske in ekonomske učinkovitosti, s čimer se ustvarja dodana vrednost in zmanjšuje vpliv človeka na okolje.

Zaključek evropskega projekta SUNSEED

Zeleno omreŽje V juniju je v Novi Gorici potekal zaključni zagovor evropskega projekta SUNSEED s področja raziskav pametnih omrežij. V projektu je sodelovalo devet partnerjev iz šestih držav (Slovenije, Nizozemske, Danske, Velike Britanije, Francije in Nemčije), glavni koordinator projekta pa je bil Telekom Slovenije.

Cilj projekta, ki se je pričel februarja 2014, je bil razvoj tehnično-ekonomskega modela ter analiz za čim učinkovitejšo uporabo obstoječe telekomunikacijske infrastrukture za delovanje pametnih elektroenergetskih omrežij prihodnosti. Po postavitvi pilotnega pametnega omrežja so potekale meritve in

Namestitev opreme SUNSEED na terenu.

Telekom Slovenije, d.d. www.telekom.si

avgust 2017

PEGASUS - mikro omrežja in trajnostna raba električne energije

20

delavnica, kjer bodo predstavljene izkušnje EMAS organizacij iz Slovenije in tujine, zakonodajne olajšave članic EU v korist EMAS organizacijam in predstavitev Evropske Komisije o pripravi sektorskih referenčnih dokumentov za prioritetne sektorje: ravnanje z odpadki, turizem, gradbeni sektor in javno upravo. Del delavnice bo namenjen razpravi o koristih certificiranja, težavah in potrebah slovenskih podjetij. Delavnica, ki bo potekala 14. 9. 2017 na GZS, je namenjena podjetjem, javnim institucijam, preveriteljem in drugim zainteresiranim deležnikom. Organizatorji delavnice so MOP, ZRS Bistra Ptuj in GZS. Več informacij o spodbudah za EMAS organizacije na www.lifebraver.eu.

okolje

121

Ozelenjevanje kot odgovor na klimatske spremembe V okviru projekta Gracilis - Green Answers Climate Change - Ozelenjevanje kot odgovor na klimatske spremembe, ki ga je prijavila Visoka šola za varstvo okolja v Velenju skupaj s partnerjema (Matrica, s.p. in Complementarium, Inštitut za raziskave narave in okoljskih tehnologij) so se v marcu, maju in juniju zvrstili dogodki ozaveščanja o ozelenjevanju. Projekt je sofinanciran iz projektnih klicev »Po kreativni poti do znanja«, ki jih razpisuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, sodelujeta pa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropski socialni sklad. Akademski in gospodarski sektor na ta način prenašata znanje na študente, da bi ti okrepili poklicne kompetence. Gracilis se ukvarja s problemom podnebnih sprememb skozi raziskovanje učinkovitih rešitev za ozelenitev urbanih središč. Študentje so razvili dva zelena inovativna prototipa, ustvarili svojo spletno stran (www.gracilis.si) in izdelali ustrezen poslovni model.

Pripravila: dr. Lucija Kolar, dr. Daniel Vladušič Visoka šola za varstvo okolja www.vsvo.si

Delavnica »Shema EMAS v Sloveniji« Shema EMAS je namenjena spodbujanju primernejšega ravnanja z okoljem in obveščanju javnosti o vplivih dejavnosti na okolje. Gre za nadgradnjo ISO 14001 oziroma za zagotavljanje večje odprtosti, odkritosti in periodičnega objavljanja preverjenih okoljskih informacij. Z namenom osveščanja, spodbujanja in razprave o sistemu EMAS v Sloveniji bo organizirana

Logistična novica Zelenega omrežja

avgust 2017

Podjetju GoOpti uspel preboj v Španijo

Podjetju GoOpti, ki je svojo uspešno pot začelo graditi pred šestimi leti v Sloveniji, je z inovativno platformo, s katero povezujejo potnike s profesionalnimi prevoznimi podjetji, uspel tudi preboj na druge evropske trge.

Zanesljivih, varnih in fleksibilnih potovanj po dostopnih cenah ne omogočajo le slovenskim popotnikom, temveč tudi tistim v sosednji

Italiji in na Hrvaškem. V juniju se je GoOpti omrežju pridružila tudi prva španska relacija, ki povezuje mesto Cadiz z letališčem v Malagi. »Vesel sem, da so naše storitve, za katere smo v zadnjih letih dobili neverjetne odzive s strani naših strank in prevoznikov, po novem na voljo tudi prebivalcem andaluzijskega bisera, mesta Cadiz na jugozahodu Iberskega polotoka. Ti so dobili nove možnosti za udobno, varno in ugodno potovanje do letališča v Malagi. Največje zadovoljstvo je, ko z vstopom na nov trg srečaš ljudi, ki ti stisnejo roko ter se zahvalijo, da smo prišli tudi v njihove kraje,« je ob tem poudaril Marko Guček, direktor podjetja GoOpti in dodal, da že razmišljajo tudi o vzpostavljanju novih španskih povezav. Od ustanovitve so sicer pripeljali že blizu 899.000 potnikov, v tem času pa opravili 120.000 prevozov. V spletno platformo je trenutno vključenih več kot 700 voznikov, ki mesečno v povprečju prepeljejo 27.000 potnikov.

GoOpti www.goopti.com

Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj www.bistra.si

Ne spreglejte

Na spletnem portalu za trajnostni razvoj Zelena Slovenija vas vabimo k branju Zelenega bloga. V sodelovanju s strokovnjaki iz podjetij, raziskovalnih inštitucij in drugih organizacij objavljamo razmišljanja o priložnostih na področju okoljskih tematik.

Aktualni Zeleni blog Trajnostna mobilnost: moda, potreba ali nuja?, dr. Vlasta Krmelj, Energetske agencije za Podravje www.zelenaslovenija.si/zeleni-blog

Na jubilejni sejem Agra od sobote, 26., do četrtka, 31. avgusta 2017, vabijo vsebine, ki so povezane z mednarodnim letom trajnostnega turizma za razvoj. Z razstavnimi prostori in strokovnimi predstavitvami bodo med drugimi sodelovali Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor z naravnimi parki Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Združenje turističnih kmetij Slovenije, razvojne agencije in akcijske skupine idr. Vsi so vpeti v skrb za pridelavo hrane v sočasni skrbi za okolje, kmetijsko turistično krajino ter posredno ali neposredno vplivajo na turistično ponudbo, kjer je vse bolj nepogrešljivi del trajnost. Slovenija ima na tem področju izjemne danosti, ki se jih vse bolj trudi unovčiti.

Kmetijska panoga je z dopolnilnimi dejavnostmi vse bolj povezana s turizmom na kmetiji in daje dodano vrednost destinacijam. Ali so ti trendi in novosti predstavljeni na sejmu kot ilustracija trajnostnega kmetovanja? Če se ozrem na del institucionalnih predstavitev, ta del v največji meri obsega predstavitev MKGP s promocijo projekta »Izbrana kakovost Slovenija«, je pomemben za promocijo slovenske trajnostne pridelave hrane na domačem

Katere avtohtone pasme bodo na sejmu?

V okviru razstave avtohtonih pasem živali bodo predstavljeni lipicanski konj, posavski konj, slovenski hladnokrvni konj, cikasto govedo, krškopoljski prašič, drežniška koza, jezerko-solčavska ovca, štajerska kokoš, kranjska čebela. Vse pasme bodo dnevno s strokovnimi komentarji predstavljene na maneži, skupaj z njihovo uporabnostjo, predstavljena bo tudi možnost terapije s konji. Na primeru jezersko-solčavske ovce bo zanimivo, kako povečati gospodarnost reje slovenskih avtohtonih pasem domačih živali.

Najboljše prakse trajnostne pridelave in s tem povezanih turističnih možnosti bodo tudi na vzorčnih nasadih. Razstavo več kot 300 vrtnin in poljščin starih in avtohtonih sort pripravljajo na osrednjem sejemskem vrtu učenci in profesorji Biotehniške šole Rakičan. Permakulturni vrt prikazuje trajnostne okvire in samozadostne agrikulturne sisteme, ki so narejeni na osnovi naravnih ekosistemov. Na sejemski njivi in demonstracijskem vrtu bodo predstavljene slovenske avtohtone sorte kmetijskih rastlin, različne vrste industrijske konoplje, oživljanje zemlje. Pridelki iz sejemskih vrtov, še posebej kombinacije s fižolom, ptujskim lükom in bučnim oljem, bodo obiskovalcem na voljo v pokušnji v Agrini kuhinji, ki povezuje trajnostno pridelavo s kulinariko in turizmom.

Kakšno je zanimanje za sejem v tujini in kaj bo posebej pritegnilo poslovne partnerje in obiskovalce? Ali se obisk sejma povečuje?

Zanimanje tujih podjetij za predstavitev na sejmu Agra, ki je največji in najpomembnejši kmetijsko – živilski sejem v Srednji Evropi, je vse večje. Letos se bo predstavilo več kot 1.800 razstavljavcev iz 36 držav. Ključni dogodek, ki

Janez Erjavec

foto: Jure Zauneker

bo obeležil sejem v letu 2017, bo 12. kmetijsko-trgovinski forum z LR Kitajsko in 16 državami Srednje in Vzhodne Evrope. To bo odmevalo.

Kitajska je država partnerica sejma. Z državnimi in pokrajinskimi predstavitvami se bodo predstavile številne druge države in regije.

Obisk v minulih petih letih presega množico 120.000 obiskovalcev na vsakoletnem sejmu Agra.

Na sejmu bodo na ogled tudi vrhunski dosežki na področju kmetijske mehanizacije in gozdarske opreme. Kakšne inovacije oziroma tehnološke dosežke pričakujete?

Agra bo predstavljala poljedelsko, živinorejsko, vinogradniško, sadjarsko in gozdarsko mehanizacijo najvidnejših svetovnih in domačih blagovnih znamk. Dosežke na tem področju strokovno vsakoletno ovrednoti mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme, ki nagradi inovativnost in najvidnejše rezultate domače, slovenske in mednarodne proizvodnje.

Država partnerica je Kitajska. Med Slovenijo in Kitajsko se gospodarsko sodelovanje povečuje. Kakšno vlogo bo imela Kitajska na sejmu in kje na področju kmetijstva so potenciali, kjer lahko državi medsebojno uspešno sodelujeta?

Kitajska bo na sejmu prikazala svoje najboljše proizvode, umetnost priprave čaja in tradicionalne kulturne navade. Obiskovalci se bodo lahko seznanili s kitajsko kulturo, pokusili kitajske kmetijske in živilske proizvode (mesni izdelki, morski sadeži, olja, izdelki iz riža in žitaric, suho sadje, čaj, kostanj, gobe, jagode goji …) ter sklepali posle. Na dan otvoritve bo država partnerica vključena tudi v otvoritveni protokol s kulturnim programom. Prisotnost je že potrdil kmetijski minister Kitajske.

avgust 2017

V Gornji Radgoni bo konec avgusta že 55. mednarodni kmetijsko živilski sejem AGRA. V ospredju bo mednarodno leto trajnostnega turizma. Kako se bo ta problematika odražala v programu in vsebinah sejma Agra?

trgu kot tudi na tujih in je neločljivo povezan s ponudbo trajnostnega turizma. MKGP bo dalo poseben poudarek turističnim kmetijam.

Pripravili bodo vsakodnevne tržnice z izdelki dopolnilne dejavnosti kmetij. Sodelujejo pri organizaciji razstave avtohtonih slovenskih pasem domačih živali, kar je še en pomemben segment v trajnostnem turizmu. Privlačno bo čebelarstvo, ki z iniciativo za svetovni dan čebel Slovenijo ponovno postavlja na zemljevid nišnega trajnostnega turizma. Izjemno ponudbo izdelkov iz dopolnilne dejavnosti kmetij v smislu trajnostnega kmetovanja bosta ponudili tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije.

okolje

Letošnja Agra v znamenju trajnostnega turizma za razvoj Kmetijstvo je sektor, ki ima pomemben gospodarski in tudi turistični vpliv ter potencial. Letošnji sejem Agra bo tesno povezan z mednarodnim letom trajnostnega turizma za razvoj. Poudarek bo na slovenski trajnostno pridelani hrani, turističnih kmetijah, manjkale ne bodo niti avtohtone slovenske pasme domačih živali. Kot je povedal predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec bo letos ključni dogodek 12. kmetijsko-trgovinski forum med LR Kitajsko in 16 državami Srednje in Vzhodne Evrope, katerega gostiteljica je Slovenija. Forum bo zbral politične in gospodarske delegacije, Kitajska je sicer letos tudi država partnerica sejma.

21 121

Zeleno omrežje

22 121

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja Kako bo s sofinanciranjem Ministrstvo za okolje in prostor energetske prenove v občinah? smo po izidu osnutka zakona o varstvu okolja vprašali, kako je z registrom v preteklosti onesnaženih območij po Sloveniji in s čim bi država finančno pomagala pri sanaciji starih bremen. Ministrstvo za infrastrukturo pa je odgovorilo, kako je s sofinanciranjem energetske prenove stavb in z javnimi razpisi.

Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb opredeljuje tudi prenovo stavb v javnem sektorju na letni bazi.

Koliko javnih stavb se na letni bazi dejansko energetsko prenovi? Kateri vrtci in šole bodo v letu 2017 in 2018 del energetske prenove ter kateri razpisi za sofinanciranje energetske prenove so ali bodo občinam na voljo?

Za energetsko sanacijo stavb v občinah pet rokov Prvi javni razpis v novi finančni perspektivi (OP EKP 2014-2020) za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin JOB_2016 je bil objavljen 2. 9. 2016, z rokom za oddajo vlog 12. 12. 2016, ki je bil kasneje na pobudo občin podaljšan do 12. 1. 2017.

Okvirna višina nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike, ki je bila na razpolago za sofinanciranje operacij po tem javnem razpisu v letih 2017 in 2018, je znašala 10,5 mio EUR (od tega 9,0 mio EUR sredstev EU in 1.588.235 EUR slovenske udeležbe kohezijske politike).

Do roka je prispelo 19 vlog. Na podlagi pogojev, zahtev in meril javnega razpisa se je ugodilo 15 vlogam, za katere so bili izdani sklepi o sofinanciranju. Občine bodo tako v letih 2017 in 2018 celovito energetsko prenovile javne stavbe s skupno površino 82.532 m2, v skupni višini 20,0 mio EUR brez DDV. Od tega naj bi bilo 5,6 mio EUR sofinanciranih iz naslova EU sredstev.

avgust 2017

Seznam občin, upravičenk do sofinanciranja iz naslova nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike je javno dostopen na spletnih straneh ministrstva: http://www.energetika-portal.si/javne-objave/objava/r/javni-razpis-za-sofinanciranje-energetske-prenove-stavb-v-lasti-in-rabi-obcin-1069/ V letu 2017 je bil objavljen drugi javni razpis JOB_2017 z roki 18. april, 15. maj, 12. junij, 18. september in 16. oktober 2017 z razpoložljivimi sredstvi v skupni višini cca 17,6 mio

EUR za izvedbo v letih 2017 in 2018. Podatki o prejemnikih bodo objavljeni po pravnomočnosti izdanih sklepov po posameznih rokih.

Okoljski sklad za financiranje sanacij onesnaženih območij V javni razpravi je osnutek Zakona o varstvu okolja, ki med drugim napoveduje ureditev sanacije v preteklosti onesnaženih območij. V povabilu k javni razpravi je zakonodajalec zapisal, da »odgovornost za sanacijo prednostno nosi povzročitelj obremenitve oziroma lastnik zemljišča, na katerem je opuščeno odlagališče odpadkov ali opuščeno industrijsko območje.

MOP bo to območje evidentiral in odgovorni osebi naložil izvedbo predhodne raziskave, s katero se bo ugotovilo, ali onesnaženost lahko ogroža zdravje ljudi in okolje…« Ali MOP še nima registra najbolj onesnaženih območij zaradi starih bremen, saj stroka med drugim ugotavlja, da so podatki znani? Tudi za vrhniško območje je ugotovljeno, da je okolje predvsem onesnaženo zaradi posledic dejavnosti nekdanje industrije usnja, ki je ni več. Ali bo zakon zagotovil tudi sredstva za sanacijo starih bremen?

MOP razpolaga s podatki o območjih, ki so onesnažena v preteklosti zaradi odstranjevanja odpadkov (opuščena odlagališča), zaradi delovanja različne industrije in onesnažene podzemne jame. Baza podatkov se stalno dopolnjuje, saj je način odkrivanja tako imenovanih starih bremen dolgotrajen in stalen postopek.

V novem ZVO-2 je tako predviden postopek ugotavljanja onesnaženega območja. Ta postopek med drugim predvideva izvedbo predhodnih raziskav, predlog sanacije območja in s tem povezanim postopkom vpisa v register v preteklosti onesnaženih območij. V zakonu je predviden tudi postopek za sanacijo v preteklosti onesnaženih območij v primeru odgovornosti države ali občine.

V novem ZVO-2 je kot finančni instrument na novo predviden Okoljski sklad. Namen sklada je financiranje in sofinanciranje ukrepov varstva okolja v primeru subsidiarne odgovornosti države. Subsidiarna odgovornost države obsega zlasti izvedbo ukrepov za ugotavljanje in sanacijo v preteklosti onesnaženega območja, okoljske

23 okolje

121

za izpolnitev poročevalske obveznosti opravilo določene dodatne aktivnosti (pregled in uskladitev podatkov z nosilcem skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili in z upravljavci samostojnih obratov za obdelavo izrabljenih vozil). Na podlagi že opravljenega in načrtovanega dodatnega pregleda poročil zavezancev ter s pomočjo izvedenih podatkov na podlagi poročanja o ravnanju z odpadki, bo Slovenija Komisiji najkasneje do konca julija 2017 posredovala zahtevano poročilo skladno z zahtevami. Skladno z obstoječo poročevalsko prakso bo poročilo v tem roku posredovano v informacijski sistem, istočasno pa bo o tem obveščena tudi Komisija.

Novica je objavljena na spletni strani MOP: http:// www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/ browse/1/article/12447/7683/

12.000 10.000 8.000 6.000 4.000

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

0

2008

2.000 2007

V obratih za razstavljanje IV je bilo v letu 2016 prevzetih v razgradnjo 7.459 IV, kar je 12,7 % več kot leta 2015. V prvem polletju leta 2017 je bilo prevzetih 4.320 IV, kar zopet kaže na 15 % rast števila prevzetih IV glede na predhodno leto. Kot je bilo že večkrat poudarjeno, bo pričakovani zajem IV v razgradnjo lahko zagotovila samo uveljavitev ustreznega finančnega inštrumenta, ki bo vnaprej preprečeval zlorabo odjave vozila iz prometa. Predlog Zakona o dajatvi za motorna vozila, ki ga je Vlada sprejela 15. junija 2017, kot tak inštrument uveljavlja

2006

Kakšen odgovor bo poslal MOP Evropski komisiji zaradi uradnega opomina, ker Slovenija ni izpolnila obveznosti iz Direktive o izrabljenih vozilih? Ali se povečuje število izrabljenih motornih vozil, ki jih zajemajo obrati za razgradnjo, in ali je sprejet medresorski dogovor o preprečitvi zlorabe inštrumenta izjave o lokaciji?

Vlada RS je sprejela odgovor v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije zaradi neizpolnitve obveznosti iz Direktive 2000/53/ES o izrabljenih vozilih. Vlada odgovarja, da Slovenija poročevalske obveznosti poročanja o doseženih ciljih ponovne uporabe in predelave ter ponovne uporabe in recikliranja izrabljenih vozil za leto 2014 ni izpolnila, ker na osnovi poročil zavezancev ni razpolagala z vsemi zahtevanimi podatki.

Razlog za to je bil v spremenjenem načinu poročanja zavezancev za leto 2014. Prav tako je bila po pregledu podatkov ugotovljena vprašljiva pravilnost posredovanih podatkov.

Ministrstvo za okolje in prostor je zaradi tega

2005

Zlorabam pri odjavi IV vozil naj bi z dajatvijo odzvonilo

dajatev za odjavljeno vozilo. Predlog zakona je v obravnavi v Državnem zboru.

2004

škode ter ravnanje z odpadki, onesnaženimi nepremičninami in odlagališči odpadkov, ki v primeru stečaja preidejo na državo skladno z ZVO-2.

Zajem IV v razgradnjo (Razgradnja IV 2004-2016 (MOP, januar 2017)) Promocija

Odpadki DA samo NE na mojem dvorišču

avgust 2017

Terme Vivat, Moravske Toplice 19. in 20. oktober 2017

konferenca-reciklaza.gzs.si

Promocija

24

Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov

okolje

121

MOP

Vlada je izdala tudi Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov.

Predpis, izdan na podlagi Zakona o varstvu okolja (ZVO), določa dejavnost in naloge obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov ter vrste komunalnih odpadkov, ki so predmet izvajanja te javne službe. Določa tudi najmanjši obseg oskrbovalnih standardov in tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih ter drugih ukrepov in normativov za opravljanje javne službe zbiranja.

V uredbi so zajete določbe, ki vsebujejo pogoje za neposredno oddajo komunalnih odpadkov zbiralcu odpadkov ali izvajalcu obdelave odpadkov izven sistema javne službe zbiranja.

Na pobudo gospodarstva in ohranitve dolgo ustaljenih praks za posameznike in podjetja lahko takšno prakso izvaja izvirni povzročitelj iz dejavnosti za nekatere svoje ločeno zbrane frakcije (papir, kovine in kosovni odpadki) komunalnih odpadkov. Na podlagi pripomb, prejetih med javno obravnavo, je možnost prepuščanja izven sistema javnih

služb določena tudi posamezniku za določene odpadke (papir in kovine), ki nastanejo kot njegovi komunalni odpadki, ter vzgojno-varstvenim ali izobraževalnim zavodom, društvom ali nevladnim organizacijam, če se odpadki zbirajo neprofesionalno v humanitarne ali vzgojno-izobraževalne namene.

Predlog v delu, kjer določa naloge, standarde in normative ter druge ukrepe, posodablja in dopolnjuje sedaj veljavno ureditev v Odredbi o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki jo ta uredba v celoti razveljavlja in nadomešča.

Uredba določa pravice in obveznosti končnih uporabnikov glede oddaje odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, in tiste, ki ni komunalni odpadek. Obenem določa tudi normative za izvajalca javne službe pri prevzemu odpadne embalaže, ki jih Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ne ureja.

Uredba določa vrste komunalnih odpadkov, ki se zbirajo, in načine njihovega zbiranja.

Podrobneje so določene tudi obveznosti izvajalca javne službe zbiranja glede oddajanja

zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje. Prav tako določa merila za vzpostavitev in nadgradnjo ustrezne lokalne infrastrukture, ki je potrebna za zbiranje komunalnih odpadkov, med njimi tudi merila in pogoje za skupno uporabo zbirnih centrov.

Izvajalcu javne službe zbiranja predlog uredbe nalaga tudi obveznost ozaveščanja in obveščanja uporabnikov javne službe o pravilnem ločevanju odpadkov ter o nujnosti ločevanja odpadkov pri izvoru.

Uredba je ukrep za uveljavitev hierarhije ravnanja z odpadki kot prednostnega vrstnega reda pri ravnanju z odpadki ter za doseganje okoljskega cilja priprave za ponovno uporabo in recikliranja komunalnih odpadkov iz Direktive 2008/98/ES, zato so njeni glavni cilji dati večji poudarek ločenemu zbiranju komunalnih odpadkov na izvoru, vzpostaviti pogoje za povečanje deleža komunalnih odpadkov za ponovno uporabo, recikliranje in predelavo ter posledično zmanjšati odlaganje komunalnih odpadkov.

Matej Kovačič, MOP

avgust 2017

Prenos Direktive (EU)2015/720 glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk Vlada RS je 6. 7. 2017 sprejela spremembo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. S tem je v notranji pravni red izveden prenos Direktive (EU) 2015/720 o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk. Direktiva 94/62/ES je bila sprejeta za preprečevanje ali zmanjšanje vpliva embalaže in odpadne embalaže na okolje. Ne vključuje pa posebnih ukrepov v zvezi s potrošnjo plastičnih nosilnih vrečk, čeprav se take vrečke štejejo za embalažo. Večina skupnega števila uporabljenih plastičnih nosilnih vrečk v EU

so lahke plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 50 mikronov, ki se redkeje znova uporabijo kot debelejše plastične nosilne vrečke, zato hitreje postanejo odpadki.

Njihova masa je majhna, zato pogosteje smetijo okolje. Ker zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk posledično prispeva k zmanjševanju onesnaževanja okolja, Direktiva (EU) 2015/720 nalaga državam članicam sprejetje takih ukrepov za zmanjšanje njihove potrošnje, ki prispevajo k odpravljanju smetenja, spreminjanju vedenjskih vzorcev potrošnikov in spodbujanju preprečevanja odpadkov.

Novela uredbe v skladu z Direktivo (EU) 2015/720 določa okoljski cilj zmanjšati letno raven potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk pod 90 vrečk na osebo do 31. 12.

2019 in pod 40 vrečk na osebo do 31. 12.

2025. Vsi proizvajalci in pridobitelji plastičnih nosilnih vrečk, ne glede na debelino stene vrečk in ne glede na količino vse embalaže, ki jo dajo letno v promet, bodo morali zagotavljati predpisano ravnanje z odpadno embalažo. Poleg tega bodo s 1. 1. 2019 na vseh prodajnih mestih prepovedane brezplačne plastične nosilne vrečke ne glede na debelino njihove stene. Iz ukrepov in ciljev so

25 Na novo se ureja tudi ozaveščanje potrošnikov na institucionalni ravni o vplivu lahkih plastičnih nosilnih vrečk na okolje. Cilj je povečati ozaveščenost najširše javnosti o njihovem vplivu na okolje in končati sedanje dojemanje plastike kot neškodljivega in poceni blaga, kar bo ena od nalog ministrstva v naslednjem enoletnem obdobju.

Ostale spremembe členov so izvedene zaradi uskladitve tega predpisa z drugimi

121

okolje

Večina sadja in zelenjave in večinoma tudi sveži mesni izdelki v prodaji na drobno niso predpakirani, kar izhaja iz navad potrošnikov, da želijo sami izbirati posamezne kose. Na posameznih oddelkih so potrošnikom na voljo brezplačne zelo lahke plastične nosilne vrečke manjšega volumna, s čimer se zagotavlja uveljavljanje načela varne hrane glede omejevanja prenosa škodljivih snovi z enega živila na drugega. Tako se prispeva k temu, da se zavrže manj hrane, saj lahko potrošnik na prodajnem mestu izbere samo toliko kosov oziroma takšno količino živila, kot ga dejansko potrebuje. Vsaka drugačna embalaža bi bila težja in bi tako samo povečala količino embalaže in odpadne embalaže. Uvedena izjema je tako z okoljskega vidika upravičena in sprejemljiva. Kljub tej izjemi pa se uporaba zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki so namenjene za primarno embalažo živil, ki niso

predpakirana, ne omejuje samo za ta namen. Potrošnikom so lahko še naprej na voljo tudi kot dodatna embalaža že pakiranih živil ali kot embalaža pakiranih ali nepakiranih neživilskih proizvodov (npr. čistila, oblačila). V teh primerih za takšne vrečke izjeme ne veljajo, zato bodo morali distributerji, ki jih bodo potrošnikom ponujali za predpakirana živila in neživilske izdelke, spremljati njihovo potrošnjo in o tem poročati ministrstvu.

foto: Boštjan Čadje

izvzete le zelo lahke plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 15 mikronov, ki so namenjene za primarno embalažo svežih živil, ki niso predpakirana.

predpisi, ki urejajo odpadke in kemikalije, za bolj učinkovit nadzor glede prevzemanja odpadne embalaže od izvajalcev javne službe ter zaradi popravljalnih ukrepov glede embalaže in odpadne embalaže iz revizijskega poročila Računskega sodišča »Ravnanje s komunalnimi odpadki«.

Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2017 Določitev deležev in metodologijo za njihov izračun določa predpis, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, kadar ravnanje z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ureja več družb za ravnanje z odpadno embalažo. Vsaka od družb mora v teh deležih zagotoviti prevzem odpadne embalaže od vsakega izvajalca javne službe, obenem pa mora tudi vsak izvajalec javne službe v teh deležih zagotoviti prevzem odpadne embalaže vsaki od družb. Deleži po embalažnih materialih se za tekoče koledarsko leto določijo na podlagi podatkov o masi embalaže, dane v promet v prvem četrtletju tega koledarskega leta. Podatki o družbah se pridobijo iz registra varstva okolja, podatki o masi embalaže, dane v promet, pa iz evidence, ki jo vodi Finančna uprava RS v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže.

Kljub temu, da so bili deleži prevzemanja objavljeni v uradnem listu prvič za leto 2015,

pa še vedno prihaja do zastojev pri prevzemanju odpadne embalaže od izvajalcev javne službe. Z namenom zagotoviti pogoje za bolj učinkovit nadzor so bile z zadnjo novelo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo sprejete tudi te spremembe in dopolnitve.

• Opredeljeno je obdobje, v katerem se uporabljajo deleži in kako se upoštevajo pri nadzoru oddanih oziroma prevzetih količin odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, v posameznem koledarskem letu.

• Bolj jasno je določeno, da se obveznosti družbe za ravnanje z odpadno embalažo glede prevzemanja odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, in obveznosti izvajalcev javne službe glede oddaje te odpadne embalaže, nanašajo tako na prevzemanje oziroma oddajanje ločeno zbrane odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe zbiranja kot na prevzemanje oziroma oddajanje odpadne embalaže, izločene iz mešanih komunalnih odpadkov, pri izvajalcih javne službe obdelave komunalnih odpadkov.

• Izvajalec javne službe mora v treh delovnih dneh obvestiti pristojnega inšpektorja in družbo za ravnanje z odpadno embalažo, če količina skladiščene odpadne embalaže presega 80 % skladiščnih kapacitet, družba pa jo mora prevzeti v naslednjih dveh delovnih dnevih. Obveznost družbe za ravnanje z odpadno embalažo, da mora redno prevzemati odpadno embalažo, je dopolnjena z določbo, da jo mora od izvajalcev javne službe prevzemati najmanj enkrat mesečno.

• Stroški, ki si jih delita izvajalec javne službe in družba za ravnanje z odpadno embalažo, so jasneje zapisani v smislu, katere stroške nosi izvajalec javne službe zbiranja in katere izvajalec javne službe obdelave komunalnih odpadkov ter katere stroške mora družba za ravnanje z odpadno embalažo povrniti izvajalcu javne službe zbiranja in katere izvajalcu javne službe obdelave komunalnih odpadkov.

dr. Lucija Jukić Soršak, MOP

avgust 2017

Vlada je 29. 6. 2017 sprejela Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2017.

Inženirska zbornica o gradbeni zakonodaji

Ministrstva se niso ničesar naučila iz slabo vodenih javnih naložb

Inženirska zbornica je sodelovala pri nastajanju besedil nove prostorske, gradbene in poklicne zakonodaje, pri nekaterih bolj, pri drugih manj. Katere rešitve se vam zdijo premik v pravo smer in katere ne?

Zakon o urejanju prostora je nastajal stran od oči stroke, za zaprtimi vrati Ministrstva za okolje in prostor, čeprav je naša zbornica ves čas aktivno sodelovala tako s pripombami kot s konkretnimi predlogi rešitev, ki smo jih posredovali ministrstvu. Pogrešali smo razpravo o rešitvah, a to se ni zgodilo. Ne glede na to je z našega gledišča predlog zakona prinesel dobre stvari. Mislim na že dolgo potrebno gradbeno parcelo, na enoten postopek umeščanja v prostor in dovoljevanja objektov državnega pomena ter zemljiško politiko. Predvsem pri slednji sicer pogrešamo širšo umeščenost v povezavi z drugimi zakoni, tudi z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin in o davku na nepremičnine. Veste, da se jima je vlada v tem mandatu odpovedala.

In gradbeni zakon?

Korenitih sprememb ne bo. Bo pa večje število manjših, ki kljub vsemu obetajo premik na bolje. Med pozitivne spremembe štejemo integriran postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja s postopkom pridobivanja

mag. Barbara Škraba Flis

V prvi, lanski javni razpravi o novi prostorski in gradbeni zakonodaji je na predlagano gradivo najbolj kritično reagirala Inženirska zbornica Slovenije. Zdaj, po dopolnitvi, so v zbornici bolj zadovoljni, saj menijo, da predstavljajo zakoni »korak naprej za stroko, gradbeništvo in družbo kot celoto, čeprav nam mogoče kakšne posamezne rešitve niso všeč«, kot pravi mag.

Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka Inženirske zbornice.

Predvsem napoveduje več racionalizacije v postopkih in hkrati priznava, da mora biti država previdna pri liberalizaciji zakonodaje na področju, kjer gre za visoko stopnjo javnega interesa.

Trdno pa je prepričana, da bi bile nujne spremembe pri vodenju javnih naložb in da se ministrstva kot javni naročniki niso ničesar naučila iz slabih izkušenj, na primer pri onkologiji, pediatrični kliniki in drugod.

foto: Aljoša Rebolj

Jože Volfand

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

avgust 2017

okolje

121

26

V fokusu

Evropa in politika že vsaj deset let pritiskata v smeri deregulacije področja graditve objektov pod sloganom odprave administrativnih ovir in vzpostavljanje večje mobilnosti v panogi gradbeništva. gradbenega dovoljenja. To se lahko še izboljša s spremembo Zakona o varstvu okolja, ki je zdaj v javni razpravi. Omenila bi še pristojnost upravnega organa za uskladitev mnenj, sedanjih soglasij, uvedbo elektronske oddaje vlog za pridobitev dovoljenj in posredovanje prijav z enotnimi obrazci, sicer šele s 1. 1. 2021, izdelavo projekta za izvedbo za vse zahtevne in manj zahtevne objekte. Tudi prijavo začetka gradnje, pa pridobitev uporabnega dovoljenja pri vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektih.

Veliko novosti uvaja Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti.

Je najsvetlejša točka novega trojčka, saj prinaša rešitve, ki so dobrodošle za stroko in

27 Pozdravljate premike, a večja racionalizacija v postopkih oziroma manj administriranja pri nekaterih rešitvah kažeta na liberalizacijo področja, ki je zlasti okoljsko zelo izpostavljeno, pa tudi varnostno in ekonomsko (energetska varčnost, novi materiali itd.). Vaš komentar?

Na predlagano rešitev o poenostavljanju postopka pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, brez tehničnega pregleda, kar na podlagi izjav?

Evropa in politika že vsaj deset let pritiskata v smeri deregulacije področja graditve objektov pod sloganom odprave administrativnih ovir in vzpostavljanje večje mobilnosti v panogi gradbeništva. Kot ste sami omenili, je področje graditve objektov zahtevno. Zagotavljanju varnosti uporabnikov objektov in okolice je treba dodati še prostorsko in okoljsko komponento.

Gre torej za področje visoke stopnje javnega interesa, na katerem z deregulacijo ne gre pretiravati. Veseli me, da se Ministrstvo za okolje in prostor v trenutni sestavi tega zaveda ter išče optimalne in ne brezglave rešitve.

Zbornica pa je kritična, ker Ministrstvo za okolje in prostor ni upoštevalo predlogov, ki naj bi omogočili cenejše in funkcionalnejše investicije. Na kaj ste posebej opozarjali, ko gre za javna naročila?

Obžalujemo, da so bile tik pred zdajci iz zakona zaradi nasprotovanja več ministrstev črtane strokovno utemeljene in z Ministrstvom za okolje in prostor usklajene rešitve, ki bi po našem prepričanju privedle do cenejših in funkcionalnejših javnih investicij. »Projektna naloga«, »vodja investicije« kot odgovorna oseba javnega naročnika pri javnih naročilih nad 500.000 EUR in »neodvisna strokovna izvedenca za mehansko odpornost in stabilnost in požarno varnost« pri zahtevnih objektih, ki bi pred pričetkom gradnje v projektu za izvedbo preverila rešitve z vidika izpolnjevanja teh dveh bistvenih zahtev, tako je v tujini, in bdela nad tem tudi med samo gradnjo, so bile dobre rešitve.

Posledice slabega vodenja investicije so lahko katastrofalne, kar smo videli na primerih slabe prakse v zadnjih desetih letih.

Na kaj konkretno mislite?

Zakaj?

Tako sedanji kot bodoči zakon predvidevata pred izdajo uporabnega dovoljenja tehnični pregled le za najzahtevnejše objekte, medtem ko omogočata pridobitev uporabnega dovoljenja za manj zahtevne objekte. Med te se na primer uvrščajo hiše, kjer bodo zadostovale izjave udeležencev, torej pooblaščenih inženirjev in arhitektov. Rešitev je posledica sedanjega stanja v državni upravi, ki se mu je prilagodil sistem graditve objektov. Na vseh upravnih enotah namreč ni zaposlenih arhitektov in inženirjev, torej ni zaposlenih oseb z znanjem s tega področja, kar bi jim omogočalo presojanje o ustreznosti izdelane projektne dokumentacije in rešitev v njej v postopku izdaje gradbenega in kasneje tudi uporabnega dovoljenja. Upravni delavci se pri odločanju zato zanašajo na izjave pooblaščenih posameznikov, ki pa morajo delovati v skladu z etičnim kodeksom poklicnih zbornic. Kršenje kodeksa lahko privede do prijave zbornici in tudi do začasnega odvzema pooblastila. Obstaja seveda tudi diametralna sistemska rešitev, ki jo prakticira druga polovica držav EU, po kateri so pogoji za izdelovalca projektne dokumentacije šibki oziroma jih celo ni. A pri upravnem organu zaposleni arhitekti

Vsaka investicija, javna ali zasebna, se mora začeti s projektno nalogo, v kateri investitor udeležencem, projektantu, nadzorniku, izvajalcu, pove, kaj želi. S tem se definira (javno) naročilo, a tudi preverja, ali je bilo ustrezno sprojektirano in izvedeno. Tako je v tujini, pri nas žal pogosto ne. Zgodi se celo to, da javni naročnik izbere projektanta, nato pa šele skupaj z njim piše projektno nalogo. To se zgodi tudi zato, ker tak javni naročnik ni strokovno usposobljen, da bi jo lahko napisal sam. Javne investicije namreč često vodijo posamezniki, ki niso ne arhitekti ne inženirji. Zelo pogosto so pravniki, ki področja vsebinsko ne poznajo.

Posledice slabega vodenja investicije so lahko katastrofalne, kar smo videli na primerih slabe prakse v zadnjih desetih letih. Vemo, onkologija, pediatrična klinika … . A očitno se ministrstva kot javni naročniki niso ob njih ničesar naučili oziroma se nočejo naučiti.

Strokovnjaki menijo, da novi materiali zahtevajo višje standarde pri zagotavljanju varnosti objektov in da bi to morala upoštevati tudi projektna dokumentacija. Bo to v ospredju v Pravilniku o projektni dokumentaciji?

121

Pravilnik o projektni dokumentaciji je šele v fazi osnutka. Usklajevanje rešitev, pri katerem naj bi sodelovali, se po napovedi Ministrstva za okolje in prostor prične jeseni. V osnutku, ki je na voljo, ta vsebina ni obravnavana.

okolje

in inženirji pregledajo projektno dokumentacije in njene rešitve do zadnje pike, preden izdajo gradbeno in uporabno dovoljenje.

Ali ni bila posodobitev nove gradbene zakonodaje tudi priložnost za zakonodajne rešitve, ki bi spodbujala zeleno gradbeništvo? Bo to v podzakonskih aktih?

Gradbeni zakon v uvodnem členu navaja, da je javni interes zakona tudi spodbujanje trajnostne gradnje. V enem od naslednjih predpiše, da se morajo objekti načrtovati in izvesti ob upoštevanju varčevanja z energijo, ohranjanja toplote in trajnostne rabe naravnih virov.

Predvideno je, da minister sprejme predpise, ki bodo podrobneje opredelili posamezne zahteve.

Večjo pravno varnost in manjša investicijska tveganja naj bi omogočala opcijska možnost pridobitve predodločbe, ki zavezuje v naknadnem postopku izdajo gradbenega dovoljenja.

Bo to olajšalo delo investitorjev?

Dvomim o pravni varnosti, a investicijska tveganja bodo manjša. Investitor bo za svojo investicijsko namero izdelal projektno dokumentacijo na relativno nizki stopnji obdelave in šele, ko bo zanjo dobil predodločbo, če se bo zanjo odločil, bo pristopil k nakupu zemljišča in izdelavi projektne dokumentacije višje stopnje obdelave.

Kot posebno racionalizacijo zakonodajalec omenja integracijo postopka izdaje gradbenega in okoljevarstvenega dovoljenja. To pomeni, da bi se presoja vplivov na okolje izvajala v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, utemeljitev pa naj bi upoštevala okoljske in gradbene predpise. Kakšne bodo posledice v praksi?

Namesto dveh postopkov bo voden en sam, kar je ugodno za investitorja. En postopek pomeni eno projektno dokumentacijo, eno javno razgrnitev, samo ene stranke v postopku, eno odločbo in eno možnost pritožbe namesto dveh. Da pa bo postopek optimalno integriran in učinkovit, bo potrebno spremeniti Zakon o varstvu okolja in njegova določila o izdelavi projektne dokumentacije, rokih in še kaj.

Med novostmi je uzakonjena vključitev javnosti v integralen postopek presoje vplivov na okolje in odločitve o gradbenem okolju. Ali bo tako dejansko omogočeno pravočasno, učinkovitejše sodelovanje zlasti civilnih iniciativ?

To je poskus rešiti evidentirane probleme. Ali bo učinkovit, bomo videli. Dejstvo pa je, da dobra praksa tujine kaže, da je najbolj učinkovito, če prične investitor kar se da zgodaj komunicirati z javnostmi, jih vključevati in z njimi usklajevati rešitve v dobro vseh.

avgust 2017

gospodarstvo. Spremembe dvigajo kakovost inženirskih storitev na eni strani in ureditve pogojev za delo na drugi strani. Prevetreni so pogoji za opravljanje inženirske dejavnosti.

Neustrezno zavarovanje odgovornosti za škodo je zamenjano z zavarovanjem profesionalne odgovornosti. Regulirani poklici so primerljivi z drugimi evropskimi državami. Uvajata se obvezno izobraževanje pooblaščenih inženirjev kjerkoli in ne nujno na naši zbornici in strokovni nadzor obeh poklicnih zbornic nad svojimi člani.

28

foto: Boštjan Čadej

Po mnenju dr. Andraža Legata, direktorja Zavoda za gradbeništvo, poenostavitev v postopkih ali liberalizacija nove gradbene regulative ne bo povzročala težav, če bodo novosti jasno določene v podzakonski tehnični regulativi. Posebej opozarja na nujno revizijo projektov, ki zdaj ni predvidena in je prepuščena investitorjevi odgovornosti in znanju. Sicer pa Zavod za gradbeništvo kljub skromnim sredstvom, ki jih država namenja znanosti in raziskovanju, posluje dobro, a predvsem zaradi mednarodnih projektov. Gradbeništvo oživlja v času, ko se uveljavljajo novi materiali in tehnologije, svoj prihod je napovedala digitalizacija, kar vse bi morala upoštevati tudi panoga v Sloveniji. Sogovornik je zato toliko bolj kritičen zaradi novega zakona o javnem naročanju, ki je obljubljal spremembo meril, a še vedno raje prisega na najnižjo ceno.

dr. Andraž Legat

121

okolje avgust 2017

Ni nujno, da bo liberalizacija zakona povzročala težave

Katere novosti v novi prostorski in gradbeni zakonodaji si zaslužijo pozornost in podporo stroke, predvsem pa izvajalcev, pri čemer je v ospredju gradbeništvo, ki mu naj bi bilo tudi oživljenje trga letos bolj naklonjeno?

Menimo, da je namen novega Gradbenega zakona dober in odpira možnosti za kvalitetne rešitve na področju gradnje. Istočasno je pri omenjanju posameznih področij večina tehničnih podrobnosti premalo definiranih, zato zakon predstavlja šele četrtino poti pri reševanju te problematike. Bistvene in druge zahteve so omenjene v členih od 15. do 23. Varčevanje z energijo, ohranjanje toplote in raba obnovljivih virov energije je omenjeno v 21. členu, trajnostna raba naravnih virov je omenjena v 23. členu. V 24. členu je predvidena podrobnejša določitev bistvenih in drugih zahtev, ki se v 26. členu navezuje na mehanizem tehničnih smernic. Ključno je torej, da se na vseh pomembnih področjih takoj začne z izdelavo ustreznih tehničnih smernic, saj bo v nasprotnem primeru zakon zgrešil svoj namen. V kolikor to ne bo izvedeno skupaj z uveljavitvijo zakona, se bo situacija na širšem področju gradnje verjetno celo poslabšala. Menimo, da je izjemno pomemben tudi 28. člen, ki vpeljuje zahteve za vgradnjo gradbenih proizvodov, vendar jih bo potrebno ustrezno določiti. Glede na dosedanje izkušnje je prav neobstoj tehnične zakonodaje

Žal opažamo, da se po začetnih znamenjih oživljanja gradbeništva situacija spet umirja. Ocenjujemo, da je glavni vzrok zamujanje pri večjih infrastrukturnih projektih. za vgradnjo gradbenih proizvodov glavni vzrok za razvite primere na področju javne gradnje.

Mislim na onkološko in pediatrično kliniko, opero. Ključna pri novem Gradbenem zakonu je torej takojšna izdelava in uveljavitev ustrezne dodatne tehnične zakonodaje oziroma tehničnih smernic!

Na katere tehnične smernice predvsem mislite?

Na to, da se takoj pripravi tehnična smernica za vgradnjo. Lastnosti gradbenih proizvodov so določene v standardih in tehničnih ocenah, vendar še vedno nimamo definiranih načinov in zahtev za njihovo vgradnjo. To je tudi eden glavnih vzrokov za slabo gradnjo, saj so omenjene podrobnosti v večini projektov pomanjkljivo določene. Smiselno bi bilo tudi novelirati že obstoječe tehnične smernice, npr. za požarno varnost v stavbah, učinkovito rabo

29 Žal ima svoj negativni vpliv še vedno zelo konzervativna izvedba javnih naročil.

Med novostmi je uzakonjena vključitev javnosti v integralen postopek presoje vplivov na okolje in odločitve o gradbenem okolju. Ali bo tako dejansko omogočeno pravočasno, učinkovitejše sodelovanje zlasti civilnih iniciativ?

Vloga civilnih iniciativ je v določenih primerih seveda lahko zelo pozitivna. ZAG z njimi sicer nima zelo širokih izkušenj, vendar včasih ugotavljamo, da se ne poglobijo dovolj v tehnične podrobnosti posameznih vprašanj. Tudi na osnovi javno dostopnih informacij sklepamo, da so civilne iniciative lahko pretirano skeptične do rezultatov strokovnih analiz. Tu je potrebno omeniti, da odločevalci pri reševanju tehničnih vprašanj ne vključijo vedno vrhunskih raziskovalno-strokovnih inštitucij, kar je lahko razlog za prej omenjene zadržke.

Istočasno večina vpletenih pogosto pozablja, da trajnostni razvoj sestavljajo trije med seboj povezani procesi: gospodarski napredek, varovanje okolja in družbeni razvoj. Ločena presoja vplivov na okolje torej lahko da nepopolno sliko oziroma zamegli celostno situacijo.

Ali se lahko pričakuje, da bo nova zakonodaja pomagala oživeti gradbeni trg, saj nekateri že zdaj ugotavljajo, da se panoga prebuja?

Pri katerih mednarodnih projektih sodeluje letos Zavod za gradbeništvo in kakšne so možnosti za raziskovalno dejavnost na gradbenem področju?

Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) trenutno sodeluje v več kot 20 mednarodnih projektih. Precej jih tudi koordiniramo. Zmotno je namreč mnenje, da gradbeništvo ni tehnološko napredna panoga, saj se v zadnjem obdobju intenzivno uveljavljajo novi materiali in tehnologije, ki izboljšajo mehanske in fizikalne lastnosti objektov in konstrukcij ter zmanjšajo vpliv na okolje. Posebno področje predstavlja digitalizacija posameznih procesov, ki tudi na področje gradbeništva vstopa z velikimi koraki. Bojimo se, da se v Sloveniji teh sprememb premalo zavedamo, saj z zamudo uveljavljamo celo lastne tehnološke rešitve. Žal ima svoj negativni vpliv še vedno zelo konzervativna izvedba javnih naročil. Čeprav novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) omogoča številne rešitve, se v praksi največkrat uporablja kriterij najnižje, začetne cene. V kolikor ne bomo takoj začeli uveljavljati tudi drugih meril, na primer inovativnosti, vpliva na okolje, stroškov v celotnem življenjskem ciklu, se bo naš zaostanek za tehnološko najrazvitejšimi državami še povečal.

Nedavno ste sodelovali pri podpisovanju zavez v sodelovanju pri projektu Edison. Kakšne so možnosti, da se Slovenija uvrsti kot referenčna država zelene mobilnosti na zemljevid Evrope?

Kakšna je vaša vloga pri projektu Edison?

Slovenija te možnosti, kot relativno majhen in istočasno inovativen prostor, vsekakor ima.

Dober korak v tej smeri predstavlja vzpostavljeno sodelovanje med različnimi deležniki, ki si v širšem prostoru sicer konkurirajo.

Istočasno bo seveda potrebno odpraviti prej omenjene omejitve, kar pomeni, da bo tudi politika morala opraviti svoj del nalog. ZAG se bo predvidoma ukvarjal predvsem z razvojem prometne infrastrukture oziroma njenim prilagoditvam novim tehničnim in okoljskim zahtevam. Upamo tudi, da bo naše sodelovanje v omenjeni iniciativi prispevalo k naši večji prepoznavnosti v slovenskem prostoru. Žal namreč še vedno ugotavljamo, da so naše kvalitete in možnosti v mednarodnem prostoru bolj cenjene kot doma.

121

okolje

O tem, kaj mislijo o novi zakonodaji in o položaju gradbeništva, smo povprašali nekatera pomembnejša gradbena podjetja v Sloveniji.

Vprašali smo jih: • Katere rešitve v novi prostorski in gradbeni zakonodaji ter v Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti bodo dobro vplivale na delo investitorjev in gradbenih izvajalcev in katere ste pričakovali, a jih v predlogu nove regulacije ni?

• S čim lahko potrdite nekatere ocene, da se trg za gradbeništvo v Sloveniji prebuja in da bodo letošnje bilance boljše?

Slovensko gradbeništvo potrebuje specializacijo Blaž Miklavčič, GH holding:

Novo gradbeno zakonodajo pozdravljam.

Bistveno poenostavlja postopke, pri tem ne mislim samo na gradbeno dovoljenje, kar je sicer bistveno, ampak tudi druge. Pri projektih so bili prav birokratski postopki velik zalogaj. Zato upam, da se v državnem zboru ne

avgust 2017

Ni nujno, da liberalnost krovnega zakona povzroča težave. Ključno je, da so zahteve natančno določene v podzakonski tehnični regulativi, v pravilnikih in tehničnih smernicah. Zato smo prepričani, da bi jih bilo treba dopolniti in uveljaviti istočasno z zakonom. Odprto vprašanje ostaja tudi področje revizij projektov, ki jih zakon ne predvideva, vendar se njihova uporaba lahko določi v dodatni tehnični regulativi.

V kolikor to ne bo ustrezno rešeno, lahko le upamo, da bodo investitorji za posamezna področja, npr. stabilnost in požarna varnost objektov, učinkovita raba in vplivi na okolje, zahtevali recenzije posameznih projektnih rešitev. V nasprotnem primeru obstaja velika nevarnost, da bo pri uporabi zahtevnih projektov prišlo do večjih težav, lahko tudi katastrof.

Podjetja o zakonodaji in oživljanju panoge

Blaž Miklavčič

Nekatere rešitve zelo poenostavljajo oziroma racionalizirajo postopke pri prvi izdaji gradbenega in okoljevarstvenega dovoljenja. Ali lahko takšna liberalizacija regulative v praksi povzroči težave?

Žal opažamo, da se po začetnih znamenjih oživljanja gradbeništva situacija spet umirja.

Ocenjujemo, da je glavni vzrok zamujanje pri večjih infrastrukturnih projektih. Določene aktivnosti na državnem cestnem in železniškem omrežju sicer potekajo, kar se je pozitivno izrazilo predvsem lani in v začetku letošnjega leta. Bojimo se, da bo, v kolikor se ne bodo kmalu začele intenzivnejše aktivnosti za gradnjo novih infrastrukturnih projektov, v naslednjem letu prišlo do ponovne krize v gradbeništvu. Istočasno žal ne opažamo večjih dejavnosti pri obnovi javnega stavbnega fonda.

foto: arhiv podjetja

energije v stavbah, saj večina od njih kasni za razvojem stroke in tehnologije. Istočasno bi bilo seveda potrebno dopolniti pravilnike, ki določajo uporabo posameznih tehničnih smernic, saj nedoločenosti v omenjenih pravilnikih povzročajo dodatne težave.

Gradbeništvo potrebuje strateški pristop države

avgust 2017

Igor Banič

foto: Matej Fišer

Igor Banič, predsednik uprave, Pomgrad, d.d.:

V Pomgradu kot eni vodilnih gradbenih družb v Sloveniji podpiramo spremembe, ki bi olajšale možnost umeščanja v prostor in pridobivanja gradbenega dovoljenja, druge spremembe pa po mojem mnenju niso potrebne. Vendar samo zakoni za okrevanje gradbeništva ne bodo zadoščali. Potrebno bo spremeniti tudi vrsto podzakonskih aktov in pravilnikov.

Večja regulacija izvajalcev del bi pomenila predvsem zaostritev pogojev za izvajalce pri javnih naročilih glede števila zaposlenih, višine prihodkov, kapitala in opreme. To bo preprečilo nelojalno konkurenco, saj na razpisih ne bodo mogla sodelovati podjetja

Preteklo leto so cene storitev v gradbeništvu dosegale nizke vrednosti, zato upamo, da se bo stanje v drugi polovici tega leta izboljšalo. V Sloveniji pričakujemo nekaj novih infrastrukturnih naložb, ki bodo pozitivno vplivale na slovensko gradbeno panogo. Tržni potencial na domačem trgu predstavljajo predvsem investicijska vlaganja zasebnega sektorja na področju visokogradenj ter večji infrastrukturni projekti na področju železnic in projekti na obnovi državnih cest. Na trgih Adriatic regije, zlasti na Hrvaškem, tržni potencial predstavljajo večji tako zasebni kakor tudi javni visokogradenjski projekti ter projekti na področju izgradnje komunalne in prometne infrastrukture.

Glede na dobre kazalnike v gospodarstvu in relativno visoko gospodarsko rast v Sloveniji in širše v Evropski uniji upamo, da se bodo pozitivni trendi začeli odražati tudi v gradbeništvu. Za dolgoročen razvoj panoge pa je pomemben tudi strateški pristop države, ki ga sedaj primanjkuje. Potrebno bi bilo začrtati cilje in projekte, ki so v državi prioriteta, in na podlagi tega razviti strategijo, ki bi zagotavljala stabilen obseg del in preprečila prevelika nihanja.

Seveda pa smo za obstoj panoge v prvi vrsti odgovorni tudi sami gradbinci. Gradbeništvo bi lahko v prihodnje s trajnostnim pristopom, stabilnostjo obsega del ter ureditvijo poslovnega okolja in odnosov z delavci postalo perspektivna in konkurenčna panoga, ki lahko odpira kakovostna delovna mesta. Trajnostni pristop bi omogočil, da ta panoga, ki je v času krize doživela globok padec – propadlo je 23 od 30 največjih podjetij – po 10 letih postane stabilna. Pomembno je, da se gradbeništvo znebi negativnega predznaka. Le tako bo lahko postalo sodobna in trajnostno naravnana panoga, ki ima številne multiplikativne učinke.

Gradbeništvo raste, a manjka usposobljenih gradbenih delavcev Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, d.o.o.

Namen prenovitve gradbene zakonodaje je bil predvsem odprava nepreglednosti prostorske

Janez Škrabec

Naročil v gradbeništvu je več. Več investira industrija, prav tako zasebni sektor. Manj neumnosti je kot pri javnih razpisih. Upam, da prihaja zdaj tudi trenutek za več specializacije v gradbeni panogi. To je zdaj problem. Če si specializiran, si lahko odličen. Objekt lahko uspešno izpelješ, zadovoljni so investitorji, kot izvajalec dobiš reference. Na trgu moraš biti odličen, zdaj je preveč povprečnosti. Če hočeš biti odličen gradbenik, ne moreš delati vseh vrst objektov. Dokler je bilo malo posla, je sicer bilo to še morda razumljivo, vendar bodo zdaj drugačne možnosti, ko se gradbeništvo pobira. V slovenskem gradbeništvu potrebujemo medsebojno odvisnost, ki bi slonela na specializaciji. Mi relativno dobro delamo, sem optimist.

brez zaposlenih in podobno. Menim, da so predlagani pogoji še vedno nekoliko mili, a dodatne omejitve preprečuje tudi evropska zakonodaja, tako da bi vendarle morali prinesti nekaj pozitivnih premikov.

foto: arhiv podjetja

30

bo kje zataknilo, da ne bo zadržkov iz takšnih ali drugačnih razlogov. Predlagana gradbena zakonodaja s postopki vred je cela evolucija.

Podobna tisti, ki jo je minister Virant začel z reformo javne uprave. Kot državljan in podjetnik sem zadovoljen, saj bo poslovanje razbremenjeno nekaterih birokratskih ovir, ki jih doslej ni bilo malo.

okolje

121

Podjetja o zakonodaji in oživljanju panoge

zakonodaje in odprava ovir pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, ki izhajajo pretežno iz okoljske zakonodaje. Splošno mnenje je bilo, da prostorska in gradbena zakonodaja vsebuje kopico administrativnih ovir in da je preregulirana. Po relativno slabem začetku in zavrnitvi prvega predloga nove gradbene zakonodaje s strani gospodarstva smo dobili nov predlog, v katerem je nam, ki smo inženiring podjetje, zelo pomemben Zakon o inženirski in arhitekturni dejavnosti. Ta sedaj bistveno bolje določa pogoje za opravljanje dejavnosti, zavarovanja, načelo neodvisnosti in kot tak omogoča vzpostavitev kodeksa dobrih praks.

Novi zakon bi lahko še bolje definiral pravice in obveznosti udeležencev gradnje (investitor, projektant, nadzornik in izvajalec) ter razmejitve med različnimi nadzornimi organi.

Tako bi lahko zmanjšali poslovna tveganja ter pridobili na konkurenčnosti. Prav tako ni jasnih odgovorov glede deregulacije strokovnega izobraževanja. Dobrodošla bi bila tudi zakonska implementacija tehnologije BIM kot uporaba 5 D digitalnega orodja za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in obvladovanju stroškov pri vseh vrstah gradbenih projektov.

Na trgu opažamo prebujanje, saj prejemamo več povabil za izdelavo ponudb za gradbene projekte. Tudi projektivni biroji imajo več projektov v obdelavi, ti bodo aktualni za gradnjo v bližnji prihodnosti. Po več letih stagnacije, upadanja obsega naročil v gradbeništvu in s tem redčenja usposobljenih gradbenih izvajalcev je na trgu občutiti intenzivne aktivnosti v javnem sektorju, predvsem pa v zasebnem sektorju, ki poleg stanovanjske gradnje vključuje tudi nekaj večjih investicij domačih, predvsem pa tujih gospodarskih družb. Žal pa beležimo tudi veliko pomanjkanje usposobljenih gradbenih delavcev in obrtnikov, pomanjkanje gradbene mehanizacije, kar se seveda odraža na dvigu cen gradbenih storitev. Te so v primerjavi z lanskim letom približno 20 % višje.

Nedvomno bo vse to pozitivno vplivalo tudi na bilance gradbenih izvajalcev.

Ena od pomembnih prednosti je, da se pri vročem cinkanju zaščitijo tudi notranji deli votlih konstrukcij, kar jeklo bolje zaščiti pred korozijo, ki je naraven pojav in letno povzroči od 4,2 % do 4,5 % nacionalnega dohodka škode. Vroče cinkano prevleko odlikuje zelo

velika odpornost proti mehanskim obremenitvam, ki je osemkrat boljša od epoksidnih premazov in 20-krat od PVC-premazov in epoksidnih prašnih nanosov. Gre za dolgotrajno odpornost proti koroziji, kar je pri trajnostni gradnji izjemnega pomena. V podeželskem okolju je doba zaščite z vročim cinkanjem tudi več kot 100 let, v urbanem območju in v obmorski klimi pa približno 50 let (zaradi vplivov onesnaženja, kristalov soli, kislega dežja idr.).

Vroče cinkanje ima pri nas že 120-letno tradicijo. Že desetletja ga z najmodernejšo tehnologijo izvaja Pocinkovalnica, d.o.o., ki izpolnjuje vse evropske okoljevarstvene kriterije in ima kapaciteto pocinkanja 50.000 ton letno. Gre za ekološko manj obremenjujoč postopek, saj se vse emisije cinkovega kotla in komore kemijske predpriprave filtrirajo v suhem filtru belih dimov in pralniku kislih hlapov. Ves pretok izrabljenih kemikalij je zaprt,

okolje

Ko gre za trajnostno gradnjo, je potrebno poiskati trajne, ekonomične ter okolju in človeku prijazne rešitve. Vroče cinkanje je ekonomičen in trajnosten način zaščite jekla in jeklenih konstrukcij. To potrjuje njihova uporaba na najbolj zahtevnih konstrukcijah in objektih, kot so celotni jekleni program avtocest, jeklene konstrukcije hal, konstrukcije žičnic, strešne konstrukcije, cevi, hlevska oprema, cevne, kovane in balkonske ograje za javno in individualno rabo, pohodne rešetke, podvozja, avtomobilske prikolice, kmetijska oprema, novejša signalizacijska oprema za železnice idr. V Evropi se letno vroče cinka sedem milijonov ton jekla.

121

Najbolj trajnostna protikorozijska zaščita

31

Trajnostna gradnja

zato obrat obratuje brez izpustov v vodotoke ali kanalizacijo. Vroče cinkano jeklo se tudi enostavno reciklira, skupaj z ostalim jeklenim odpadom.

Vroče cinkanje je v skladu z načeli trajnostne gradnje: • NIZKA PORABA ENERGIJE V ŽIVLJENJSKEM CIKLU • MAJHNA KOLIČINA ODPADKOV • UČINKOVITA PORABA NARAVNIH VIROV • RECIKLABILNOST • DOLGA ŽIVLJENJSKA DOBA • ODLIČNA ODPORNOST PROTI MEHANSKIM POŠKODBAM • STROŠKOVNA UČINKOVITOST

Promocija

DELOVNI ČAS

tel: 03 42 63 228 faks: 03 42 63 232 gsm: 041 563 110

pon - pet: 7:00 - 15:00

NUDIMO TUDI LASTEN PREVOZ

š č i t i m o k ov i n o i n n a r a v o

01 IS O 9 0 0 01 IS O 14 0 01 IS O 5 0 18 0 01 OHSAauS bureta s veri

avgust 2017

KOMERCIALA

pocinkovalnica, d.o.o.

Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | e-naslov: info@pocinkovalnica.si | www.pocinkovalnica.si

»Občine in država izčrpavajo komunalna podjetja«

avgust 2017

mag. Danilo Burnač

Dolgoletni direktor javnega podjetja Mariborski vodovod mag. Danilo Burnač, ki vodno gospodarstvo v Sloveniji in tujini pozna do obisti, je kritični sogovornik. Večini slovenskih občin oziroma županov očita izčrpavanje komunalnih podjetij za vodooskrbo in zmanjševanje vrednosti javnih vodovodnih sistemov. S prstom kaže tudi na državo, ki nenamensko porablja sredstva iz vodnega sklada. Med najpomembnejšimi koraki, kaj storiti, da bi se stanje izboljšalo, izpostavlja združevanje razdrobljenih subjektov za vodooskrbo v dovolj velike sisteme, ki bi lahko delovali bolj kakovostno, strokovno in ekonomsko učinkovito.

foto: Boštjan Čadej

mag. Vanesa Čanji

Intervju z mag. Danilom Burnačem, direktorjem Mariborskega vodovoda

32 121

okolje

Intervju z mag. Danilom Burnačem, direktorjem Mariborskega vodovoda

Kakšne spremembe pričakujete v komunalnih podjetjih za vodooskrbo zaradi vpisa pravice do pitne vode v ustavo?

Vpis pravice do vode v slovensko ustavo bo po mojem povzročil velik problem, saj bo lahko nekdo na primer v visokogorju vztrajal, da mu pripada pitna voda, in bo zahteval, da mu jo pripeljemo. Ali bomo gradili vodovodno omrežje na odročnih predelih za 30 hiš? In drug primer. Ste gostinec in porabite veliko vode. A je ne plačujete. Ko jo zaradi neplačanih računov odklopimo, se lahko pritožite, da imate ustavno pravico do vode. Prepričan sem, da dostop do vode ne more biti človekova pravica. Dostop do vodovodnega omrežja je lahko le socialna pravica, vsakomur pod enakimi pogoji. Človekova pravica je splošna. Voda je državno dobro, kar je dobro, saj imamo s tem varovalko, da vodnih virov ne odprodamo. V Sloveniji je to rešeno na zelo visoki ravni. Bojazen, da moramo vodne vire zaščititi pred tujci, je bil zgolj politični manever. Že z dosedanjo ureditvijo imamo vodne vire dobro zaščitene. Agencija RS za okolje izdaja vodna dovoljenja bodisi za proizvodnjo bodisi za oskrbo prebivalstva. Moti pa me želja države po ustanovitvi nekega neprofitnega zavoda za oskrbo s pitno vodo, kar je ves čas v igri v ozadju.

Kaj je v ozadju?

Ustanovitev državne Agencije za vodo – kot neki SODO za področje energetike - , ki bo v

Ljubljani zaposlovala dobrih 200 ali več ljudi z visokimi plačami. Oni naj bi urejali vodooskrbo na primer v Mariboru ali Halozah ali v Goričkem. Lepo vas prosim! Uradnik v Ljubljani ne more urejati vodooskrbe po slovenskih regijah. Ali bo referent v Ljubljani urejal priključek za vodo za nekoga, ki živi nekje v Goričkem?

Zakaj po vašem mnenju na okoljskem ministrstvu razmišljajo v to smer?

Tega centraliziranega razmišljanja ne razumem. Voda je med redkimi naravnimi resursi, s katerimi je Slovenija bogata. Imamo vodo in les. To lahko tržimo in prodajamo. Preko Slovenije se pretoči 34 milijard kubikov na leto.

Imamo izjemno veliko vode. Zakaj bi se upravljanje z vodooskrbo centraliziralo, če lokalna podjetja to dejavnost izvajamo uspešno? Ker je država zaščitila vodne vire, je zame to dovolj velika varovalka. Ni potrebe za nobeno paniko, saj država z vodnimi dovoljenji regulira sistem rabe vode.

Kako ste se odzvali na te pobude ministrstva?

Lahko zatrdim, da bomo javna komunalna podjetja in Zbornica komunalnega gospodarstva sprožili ustavni spor, če bo okoljsko ministrstvo nadaljevalo s to zamislijo. V ustavi ni zapisano, da je potrebno ustanoviti agencijo oziroma kateri koli drugi paradržavni organ, ki ureja področje pitne vode. Tega ni niti v Severni

33 Komunalna podjetja financiramo primerjalno analizo našega poslovanja, ki jo izvaja zasebna inštitucija. Sprašujem se, zakaj naj to plačujemo komunalna podjetja? Če želi okoljsko ministrstvo benchmark, naj ga samo plača. S temi podatki nas ministrstvo in občine primerjajo med seboj. A pogosto primerjajo neprimerljive stvari. Kot primer naj navedem Komunalo Kranj, ki ima nično porabo elektrike, ker voda na Gorenjskem po tamkajšnjem omrežju teče po prostem padu. V vzhodnem delu Slovenije vodo v celoti črpamo iz podtalnice. Mariborski vodovod na primer letno plača 1,1 milijona evrov za elektriko. Že samo zaradi tega pri nas ne more biti cena vodarine nižja kot pri njih. Po drugi strani se težko primerjajo velika in mala komunalna podjetja.

Po vašem mnenju javna komunalna podjetja poslujete učinkovito?

Govorjenje, da so javna podjetja manj učinkovita, ni korektno. Trdno sem prepričan, da smo javna podjetja na dobrem, nekatera celo na odličnem nivoju. Ne dvomim o naši sposobnosti, da lahko vodooskrbo izvajamo uspešno. Je pa zmeraj odvisno od vodenja. Ni važno, ali je kapital javni ali zasebni, velikokrat je odvisno od menedžerja. Tako kot povsod v življenju – so boljši in so slabši.

Kako pomembna je velikost komunalnega podjetja za uspešnost poslovanja?

Odgovoril bom s primerom. Hrvatom poteče triletni rok, ko so se dogovorili, da lahko oskrbo z vodo izvaja samo tisti, ki dobavlja več kot 3 milijone kubikov vode na letni ravni. Pred tem so imeli 125 vodovodov, sedaj bodo prišli na 25.

Nizozemska ima 16 milijonov prebivalcev, pa ima 10 javnih vodovodov. V Sloveniji imamo 92 izvajalcev oskrbe z vodo. Med komunalnimi podjetji nas je v Sloveniji 48, imamo pa še t. i. režijske obrate po občinah. Naš lastnik je na primer tudi Občina Rače Fram, prav tako Občina Lovrenc na Pohorju, vendar oskrbo z vodo na njihovem območju izvajata tamkajšnja režijska obrata. Lokalni župani odločajo, kdo kaj dela v občini. V današnjem času si ne moremo dovoliti, da strokovni in tehnično nepodkovani ljudje izvajajo oskrbo z vodo.

Predlagate združevanje komunalnih podjetij?

Zagovarjam, da bi v Sloveniji postavili mejo, na primer 2 milijona kubikov letno. To bi pomenilo, da bi imeli približno 10 do 12 za slovenske razmere relativno velikih vodooskrbnih sistemov, ki imajo zadostne sanitarne, tehnične in druge nadzore, kar pomeni, da zaposlujejo strokovnjake, ki skrbijo za primerno oskrbo z vodo. V našem podjetju nas je 170 in izvajamo

Menite, da bi lahko dosegli konsenz za združevanje v večje vodooskrbne sistemu v Sloveniji?

Ste se komunalna podjetja o tem že konkretno pogovarjala?

To sem že predlagal. Z idejo se manjše komunale, ki bi se bile prisiljene pridružiti večjim, ne strinjajo. Naj poudarim, da s tem predlogom ne piham na dušo Mariborskega vodovoda. Lahko pogledamo po drugih regijah, kjer želi imeti vsaka občina svoje vodooskrbno podjetje. To je drobljenje, nimamo pa dovolj resursov, ki so dovolj strokovno usposobljeni. 10 do 12 komunalnih podjetij za vodooskrbo bi bilo po mojem prepričanju za Slovenijo optimalno.

Kako pa razmišljate o lastništvu komunalnih podjetij za oskrbo z vodo? Se strinjate z zapisom v ustavo, ki zahteva, da so ta komunalna podjetja javna?

Sem zagovornik javnega interesa in javnih podjetij v 100% javni lasti. Podpiram definicijo, da je voda javna dobrina in da oskrbo z vodo izvajajo javna podjetja v javni lasti. Nizozemci, ki imajo najbrž najbolj odprto, liberalno gospodarstvo na svetu, imajo 10 javnih podjetij, ki oskrbujejo vodo za 16 milijonov prebivalcev, kot sem že omenil. Oni, ki imajo večstoletno tradicijo oskrbovanja s pitno vodo, so ugotovili, da je to edini način zaščite javnega interesa. Čeprav imajo veliko pivovarn, ki rabijo vodo, niso prepustili vodooskrbe komercialnemu interesu.

Kaj se dogaja na področju investicij v vodovodno omrežje? Ali držijo precej alarmantni podatki, zapisani v Operativnem programu oskrbe s pitno vodo v obdobju 2015 – 2020, da letno prihaja do 30 % vodnih izgub in da ta trend še naraščanja?

Držijo. Operativni program v zadnjem delu pravi, da bi morale občine do konca leta 2020 zagotoviti 1.134 milijonov evrov za investicije v vodno gospodarstvo. Sprašujem se, kako do tega denarja. Uporabniki plačujemo omrežnino, javna podjetja jo nakažemo kot najemnino občinam. To je prihodek proračuna lokalnih

Kaj s tem mislite?

121

skupnosti. Komunalna podjetja smo torej najemniki infrastrukture, a občine nas izčrpavajo, saj to rabijo za druge namene.

okolje

Je to nezaupnica ministrstva komunalnemu gospodarstvu?

izključno javno službo oskrbe z vodo, torej nimamo drugih javnih služb. Zato lahko rečem, da svoje področje obvladamo. Smo največji enovit sistem v državi, imamo 1.607 km dolžine vodovodnega omrežja. A kaj se nam dogaja? Na območju občin naših lastnic nam oskrbo izvaja režijski obrat z dvema zaposlenima, imamo primer tudi režijskega obrata z enim zaposlenim. Tak izvajalec naredi analizo vode enkrat ali dvakrat na letnem nivoju, mi pa vsak dan delamo približno 100 analiz, in sicer na izvoru, v sistemu in pri končnih uporabnikih. Nas to stane 250 tisoč evrov, majhni izvajalec pa plača približno 2 tisoč evrov letno. Zato marsikje ne upajo objaviti rezultatov analiz. Dokler je bila velika Mestna občina Maribor, smo vse izvajali mi. Danes pa se lahko vsak župan odloča po svoje. Občine, ki imajo svoje režijske obrate in so naši lastniki, pa dobijo naše dobičke.

Občine v večini primerov vidijo omrežnino, ki jo komunalna podjetja plačamo v proračun, kot svoj prihodek, s katerim lahko prosto razpolagajo. A to ni res! Po uvedbi metodologije za oblikovanje cen je to namenski prihodek, ki ga plačamo uporabniki. Vrednost omrežnine se izračuna na podlagi vrednosti premoženja, torej amortizacije infrastrukture. Na podlagi elaboratov je ta omrežnina vsako leto posebej izračunana in posredovana občinam. Namesto da bi občine vzdrževale vodovodna omrežja, gradijo kanalizacijo ali denar celo porabijo za družbene dejavnosti – za gradnjo vrtcev, šol in podobno. Nekateri župani menijo, da je svoboda odločanja o tem denarju njihova pravica.

Ponavljam, da to ni res, saj so to namenski prihodki, namenjeni izključno vodooskrbi.

Je tako razmišljanje razširjeno med občinami?

To se dogaja praktično vsem komunalam v Sloveniji. Morda je izjema Celje, kjer vse občine na področju celjske komunale investicije vodijo skupaj. V primeru Mariborskega vodovoda imamo 19 občin, torej lastnikov, ptujska komunala ima 21 lastnikov … Pri nas je takšno razmišljanje žal prevladujoče.

Kaj na to reče država?

Tudi država nas po svoje izčrpava. Naj pojasnim. Država je določila, da moramo plačevati vodno povračilo. Mariborski vodovod poravna v Vodni sklad RS – torej v proračun Ministrstva za okolje in prostor - na letnem nivoju 935 tisoč evrov. Čemu je vodno povračilo namenjeno? Za investicije v vodovodno infrastrukturo. Gre za namensko zbran denar. Uporabniki plačamo vodarino od vsakega kubika vode. Država tako zbere približno 53 milijonov evrov denarja letno – odvisno od leta – in čemu ga nameni?

Sprejme sistemski zakon za izgradnjo spodnjesavskih hidroelektrarn. S sredstvi vodnega povračila gradi hidroelektrarne! Gre za povsem komercialno zgodbo elektrogospodarstva, ki gre v škodo oskrbe s pitno vodo.

Ste se s tem sprijaznili?

Na vsaki problemski konferenci na to opozorim, tudi na vseh naših kongresih in seminarjih. In kakšni so odgovori? Okoljsko ministrstvo odvrne, da sta kmetijski in energetski lobi tako močna, da stvari ne morejo spremeniti.

Država bi morala izgradnjo hidroelektrarn financirati iz drugega vira. To me spominja na vinjete, ki jih kupujemo za uporabo avtocest, na kar je velik del tega denarja šlo na primer za plače zaposlenih na Slovenskih železnicah. V 20-letih Mariborski vodovod iz Vodnega sklada ni dobil niti enega evra, podobno je tudi v drugih podjetjih za oskrbo s pitno vodo.

Več na www.zelenaslovenija.si

avgust 2017

Koreji! Vsepovsod po svetu oskrbo z vodo izvajajo komunalna podjetja. Torej podjetja, ne pa zavodi.

34

Namen EU ETS je doseganje ciljev znižanja izpustov toplogrednih plinov. Sistem je zasnovan in zakonsko urejen na način, da onesnaževalci, člani sistema, vsako leto brezplačno prejmejo omejeno število emisijskih kuponov, ki se letno znižuje. Za proizvajalce električne energije velja, da z določenimi izjemami ne prejmejo brezplačnih emisijskih kuponov. V sistem EU ETS je tako vključenih približno 11.000 naprav oziroma obratov iz energetsko in industrijsko intenzivnih dejavnosti, ki predstavljajo približno 45 odstotkov vseh toplogrednih plinov Evropske unije. To so predvsem proizvajalci električne energije, toplarne, jeklarne, železarne, proizvodnja aluminija, papirna industrija, cementarne, steklarne, proizvodnja keramike… Geografsko gledano so v sistem vključene vse države članice Evropske unije ter Islandija, Lihtenštajn in Norveška.

Kako trgovanje z emisijskimi kuponi spodbuja največje onesnaževalce k investiranju v čistejšo tehnologijo?

Glede na dejansko količino toplogrednih izpustov morajo člani sistema vsako leto do konca aprila v register predati ustrezno število emisijskih kuponov. Podjetja, ki investirajo v okolju prijazno tehnologijo, tako zmanjšajo svoje emisije in lahko presežke dodeljenih kuponov prodajo na trgu ter si tako zagotovijo dodatna sredstva. Manjša poraba energije in obnovljivi viri torej zmanjšujejo potrebo po emisijskih kuponih, kar predstavlja neposredni pozitivni finančni učinek.

Zakaj na trgu emisijskih kuponov prihaja do padca zanimanja, kakšen je trend v zadnjih letih in kakšno vrednost dosegajo?

Trg emisijskih kuponov deluje po sistemu ponudbe in povpraševanja. Podjetja kupujejo kupone z namenom izničenja svojih izpustov, ki so povezana tudi s splošno gospodarsko aktivnostjo. Gospodarska kriza v letu 2008 je prispevala, da je veliko podjetij zmanjšalo obseg proizvodnje, kar je vplivalo tudi na padec povpraševanja po emisijskih kuponih.

Dodatno k zmanjšanju povpraševanja prispeva tudi investiranje podjetij v okolju prijazno tehnologijo. Ta prispeva k zmanjšanju izpustov,

mag. Jernej Kozlevčar

Doseganje ogljične nevtralnosti se sprva sliši kot nemogoče, vseeno pa praksa po svetu kaže, da je takšen koncept izvedljiv. Še več, v tujini se mnogo podjetij odloča za doseganje ogljične nevtralnosti, zanimanje pa se v zadnjih letih še povečuje.

Direktor družbe Belektron d.o.o. mag. Jernej Kozlevčar v Sloveniji pogosto naleti na skeptične in nezaupljive poglede, ko potencialnim strankam predstavlja možnost, za katero se po svetu odločajo največje multinacionalke. V septembru bodo podjetjem in vsem zainteresiranim predstavili njihovo novo storitev – kako dosegati ogljično nevtralnost.

Sogovornik pojasnjuje, katere prednosti na trgu dosegajo družbe, ki se odločajo za ogljično nevtralnost.

Problematika trgovanja z emisijskimi kuponi obširno obravnava tudi osnutek novega zakona o varstvu okolja, kjer natančno opredeljuje trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov.

Dobro desetletje je, kar je EU uvedla evropski sistem trgovanja z emisijami (EU ETS European Union Emissions Trading System) z namenom zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov večjih onesnaževalcev okolja. Kakšne so glavne značilnosti tega sistema trgovanja?

foto: arhiv podjetja

Nove poti do ogljične nevtralnosti, ki je vse bolj konkurenčna prednost

Trgovanje z emisijskimi kuponi

avgust 2017

okolje

121

Trgovanje z emisijskimi kuponi

s čimer se zasledujejo cilji in namen EU ETS. Ti razlogi so prispevali, da se je cena emisijskih kuponov iz vrednosti nad 30 evrov v letu 2008 znižala na 3 evre v letu 2013. Trenutno dosega vrednosti nekoliko nad 5 evri. Analitiki sicer predvidevajo, da bodo cene v prihodnjih letih višje. Po njihovih ocenah naj bi se cene do leta 2020 dvignile nad 10 evrov, do leta 2030 pa napoveduje ceno nad 30 evrov. Glavni razlogi za njihove optimistične napovedi so predvsem vsakoletno zmanjšanje obsega brezplačno dodeljenih kuponov ter ukrepi, ki bodo skrbeli za stabilnost sistema trgovanja. Tako bo predvidoma z letom 2019 pričel z delovanjem posebni Sklad za stabilnost EU ETS (Market Stability Reserve - MSR), ki bo uravnaval količino ponudbe emisijskih kuponov.

V začetku je bilo drugače. Sistem trgovanja z emisijskimi kuponi je bil precej ranljiv in nestabilen?

Prvo trgovalno obdobje oziroma faza v letu 2005 je bil pilotski projekt. Trajal je tri leta, da bi sistem spoznali in odpravili napake. Leta 2008 je sledila druga faza, ki je že imela dokončna pravila. Kuponi iz prvega trgovalnega obdobja niso bili prenosljivi, zato je cena emisijskih kuponov v zadnjih mesecih prvega obdobja močno upadla. Shranjevanje odvečnih kuponov

35 Kaj pa družbe, ki niso vključene v sistem trgovanja z emisijami?

Koncept prostovoljnega doseganja ogljične nevtralnosti omogoča vsem družbam, da postanejo ogljično nevtralne. V tujini gre za široko prisoten koncept, kjer podjetja na takšen način izkazujejo svojo skrb za okolje in vse deležnike. Z izvajanjem različnih ukrepov prispevajo k znižanju svojega ogljičnega odtisa in postopnem prehodu na brezogljično družbo. Najpogostejši ukrepi so med drugim uporaba zelene energije, prehod na varčno razsvetljavo, spodbujanje uporabe javnih prevoznih sredstev, izvedba energetske sanacije stavb in okolju prijazna gradnja. Pogosto je ogljična nevtralnost močno povezana s trajnostnim načinom razmišljanja in tako del družbene odgovornosti družbe (Corporate Social Responsibility).

Pa je trajnostnega razmišljanja pri povzročiteljih toplogrednih plinov in spoznanja, da je potrebno postati ogljično nevtralen več, se kapital okoljsko ozavešča?

Leto 2016 je bilo najbolj vroče leto na Zemlji, pred tem sta bili leti 2014 in 2015 prav tako rekordno vroči glede na izmerjeno povprečno temperaturo. Še več. Zadnjih šestnajst koledarskih let je uvrščenih med 17 najbolj vročih let v zgodovini, pri čemer se merjenja izvajajo od leta 1880 dalje. Stopnja segrevanja tako v zadnjih 30 letih pospešeno narašča, in sicer kar trikrat hitreje od stoletnega trenda. Vsakodnevno beremo o pomanjkanju padavin in močnih sušah, pomanjkanju pitne vode, povečanju števila ekstremnih vremenskih dogodkov, intenzivnih in dolgotrajnih požarih, uničujočih orkanih, vročinskih valih… Rezultati posameznih raziskav in dejanski primeri torej kažejo, da ima globalno segrevanje kot posledica povečanja emisij uničujoče spremembe na našem planetu. Čas je, da se tega začnemo zavedati. Posebej mislim na povzročitelje izpustov. Okoljska odgovornost se nedvomno povečuje.

Kaj sploh pomeni biti ogljično nevtralen?

Naše vsakodnevne aktivnosti povzročajo emisije toplogrednih plinov. Poraba električne energije, ogrevanje, hlajenje, logistika ali

Podjetjem v Sloveniji torej omogočate, da postanejo ogljično nevtralni. Kakšen je sploh postopek?

Postopek za doseganje ogljične nevtralnosti je za stranko preprost, saj smo njen partner pri pripravi strategije in postavitvi ciljev zmanjševanja njenega vpliva na okolje. Za stranko opravimo izračun ogljičnega odtisa z uporabo mednarodnega GHG protokola (Greenhouse Gas Protocol), ki določa standarde in postopek izračuna ogljičnega odtisa. V naslednjem koraku neodvisni verifikacijski organ SIQ opravi verifikacijo izračuna po standardu ISO 14064-3 in ISO 14065. Po izračunu in verifikaciji pripravimo poročilo o izračunu ogljičnega odtisa, ki vsebuje podatek o skupni količini ogljičnega odtisa. Iz poročila je razvidno, kako poraba posameznega energenta vpliva na količino skupnega ogljičnega odtisa. To je lahko izhodišče za načrtovanje zniževanja, kar posledično predstavlja osnovo za pripravo možnih ukrepov.

In kaj se zgodi z ogljičnim odtisom?

V zadnjem koraku opravimo izravnavo ogljičnega odtisa. Ta obsega uničenje ustrezne količine emisijskih kuponov iz okoljskih projektov, s čimer družba doseže ogljično nevtralnost.

Za izravnavo lahko stranka izbira med različnimi projekti, ki so certificirani s strani mednarodno priznanih standardov CDM (Clean Development Mechanism), VCS (Verified Carbon Standard) ali Gold Standard.

Po zaključenem postopku stranki izdamo Potrdilo o doseganju ogljične nevtralnosti, stranka pa pridobi tudi pravico do uporabe naše znamke CO2 NEUTRAL za obdobje izravnave. Podjetja lahko znamko uporabljajo kot del splošne ali marketinške komunikacije, s katerim izkazujejo svoj doprinos na okoljevarstvenem področju.

Med kakšnimi projekti lahko izbirajo podjetja, ki se odločijo za ogljično nevtralnost?

Na izbiro so lahko manjši in večji projekti s področja uporabe vetrne ali solarne energije, uporabe biomase, pogozdovanja, izboljšanja upravljanja z gozdnimi viri, zajema metana, zamenjave razsvetljave z varčnimi žarnicami, modernizacija javnih prevozov, uporaba učinkovitih kuhalnikov v afriških državah, vzpostavitev sistema čiste pitne vode... Kot smo že omenili, so vsi projekti certificirani v skladu z

121

mednarodnimi standardi, kar zagotavlja, da so iz projektov ustvarjeni prihranki znižanja emisij toplogrednih plinov.

okolje

potovanje tako prispevajo k našemu ogljičnemu odtisu, ki predstavlja količino neposrednega in posrednega izpusta toplogrednih plinov v ozračje. Z različnimi ukrepi ali spremembo navad lahko ogljični odtis sicer zmanjšamo, povsem pa ga lahko izničimo s postopkom ogljične izravnave, ki ga svojim strankam ponujamo v podjetju Belektron. Biti ogljično nevtralen pomeni, da je bil naš ogljični odtis za določeno časovno obdobje, praviloma koledarsko leto, enak nič.

Omenjate primere iz tujine, lahko navedete nekaj najbolj značilnih?

Seznam takšnih primerov iz tujine je zelo obsežen. Med večjimi svetovnimi podjetji, ki v celoti poslujejo ogljično nevtralno, je Microsoft, in sicer od junija 2012, Deutsche Bank od konca leta 2012, Zurich Insurance od 2014 dalje, BNY Mellon od leta 2015 in še bi lahko našteval.

Vedno bolj pogosti so tudi primeri, ko so posamezni dogodki, produkti oziroma storitve ogljično nevtralni. Takšen primer je izbrana linija produktov Green Range svetovne papirniške multinacionalke Mondi. Možnost ogljično nevtralnega prevoza nudi FlixBus. Možnost brezogljične pošiljke ponujajo DHL, TNT ali UPS. Med primeri dogodkov iz bližnje preteklosti naj omenim potezo FIFE, ki je z ogljično izravnavo nadomestila 331.000 ton CO2, emisij, ki so nastale med svetovnim prvenstvom v nogometu leta 2014 in pa zimske olimpijske igre v Sočiju leta 2014. Te so bile s postopkom izravnave v celoti ogljično nevtralne.

Predstavili ste nam možnost doseganja ogljične nevtralnosti. Zakaj bi se podjetje sploh odločilo za takšen korak?

Kupci, stranke, dobavitelji in vsi ostali deležniki namenijo vedno večjo vlogo okolju in splošni družbeni odgovornosti podjetja. Neposreden učinek ogljične nevtralnosti je razlikovanje blagovne znamke in produkta oziroma storitev družbe. To pomeni povečanje prodaje in tržnega deleža, večjo lojalnost strank, doseganje okoljevarstvenih ciljev in izboljšanje družbene odgovornosti. Dejanski učinki se seveda razlikujejo glede na dejavnost, gospodarsko panogo, poslovni model, značilnosti kupcev in druge parametre, vsekakor pa opažamo, da se vedno več podjetij v tujini odloča za takšen koncept.

V tujini lahko ogljično nevtralnost že enačimo z načinom življenja posameznika. Vedno več ljudi se namreč odloča za ogljično nevtralne izdelke, rabo obnovljivih virov energije in sodelovanje s podjetji, ki so ogljično nevtralna.

Kako nameravate približati storitev?

Družbam in posameznikom želimo približati način razmišljanja ogljične nevtralnosti.

Zavedamo se, da je storitev na slovenskem trgu novost, zato jo bomo širši javnosti podrobneje predstavili na našem ogljično nevtralnem dogodku, ki bo 21. septembra 2017 na Dvorcu Zemono. Vabila bodo vaši bralci začeli prejemati v kratkem. Kdor vabila ne bo prejel in bi si želel pobliže spoznati storitev, nas lahko kontaktira po elektronski pošti na naslov info@belektron.eu. Več informacij lahko najdete tudi na spletni strani www.belektron.eu/sl/become-carbon-neutral

avgust 2017

je bilo zaradi neprenosljivosti nesmiselno, zato so vsa podjetja presežke kuponov prodala na trgu. Tako je prišlo do padca cen. Tudi finančna kriza in znižanje gospodarske aktivnosti sta ponovno povzročila povečano ponudbo in padec cen. Kot odgovor na nastale razmere so bili v tretji fazi, začetek leta 2013, sprejeti določeni ukrepi za zmanjševanje količine emisijskih kuponov v obtoku. Tako se vsakoletno zmanjšuje obseg brezplačne dodelitve podjetjem. Dodatno je bil uveden »backloading«, s katerim se je del emisijskih kuponov prenesel iz začetka na konec tretje faze. Pripravljajo se tudi mehanizmi za uravnavanje količine emisijskih kuponov, ki bodo začeli veljati v četrti fazi od leta 2020 dalje.

Količine odpadkov se v poletnih mesecih opazno povečajo. Več je turistov in dnevnih obiskovalcev, v mestu potekajo številne javne prireditve, ki privabljajo množice ljudi. V zadnjih letih se v poletnih mesecih količine odpadkov povečajo do 100 ton na mesec. V tem obdobju imamo povečano frekvenco odvoza in povečano število terenskih delavcev, ki sproti praznijo koše za odpadke ter ročno oziroma strojno čistijo javne površine. V poletnem času se vsa ta dela izvajajo tudi ob vikendih.

Kako ste uredili zbiranje odpadkov?

Na območju obeh občin, Kopra in Ankarana, so nameščeni številni ekološki otoki in zbirna mesta, kjer se da odpadke ločeno odlagati.

Zabojnike za ločeno zbiranje nameščamo tudi ob vseh večjih javnih prireditvah. Med vsemi odpadki je trenutno še vedno največ mešanih komunalnih odpadkov. Med temi je večina nepravilno odloženih. Kljub temu, da je delež teh odpadkov visok, se trend izboljšuje zaradi številnih ukrepov, ki smo jih uvedli. Mislim na prenovo opreme in infrastrukture za ravnanje z odpadki, na vlaganja v nova delovna sredstva.

Izobražujemo in ozaveščamo v krajevnih skupnostih, šolah, vrtcih, ustanovah za starejše občane in drugod. Vse to prispeva k spreminjanju vzorcev obnašanja. Še podatek. Vsako leto smo boljši pri ločenem zbiranju. Lani je bil odstotek 39,20 %, v prvi polovici tega leta 41 %.

Tudi pri odpadni električni in elektronski opremi ste v slovenski Istri boljši. Ob lanskem Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov ste se občine slovenske Istre pridružile projektu LIFE gospodarjenje z odpadki pod sloganom E-recikliraj. Sprejeli in namestili ste nove ulične zbiralnike. Kaj kažejo podatki o ločenem zbiranju teh odpadkov, ki so obenem nevarni in so dragocen vir, v občinah Koper in Ankaran?

Takrat smo namestili 15 uličnih zabojnikov za ločeno odlaganje odpadne električne elektronske opreme in baterij. E-odpadki in odpadne baterije so posebna skupina odpadkov. Ne spada med mešane komunalne odpadke, zato smo se s skupnim projektom želeli približati občanom in jim ponuditi dodatne možnosti za oddajo te

Gašpar Gašpar Mišič

Koprsko komunalno podjetje Marjetica, direktor je Gašpar Gašpar Mišič, je sredi turistične sezone še bolj na očeh turistov in občanov, a ne le zaradi povečanih količin odpadkov. Ravnanje z odpadki, kjer pri ločenih zbranih frakcijah ne dosegajo slovenskega poprečja, a je vsako leto odstotek boljši, je namreč le ena izmed res obsežnega nabora njihovih dejavnosti. Skrbeti morajo še za odpadne vode, javno razsvetljavo, priveze v pristanišču, javne površine, zavetišče za živali in drugo.

Najbrž so po tem res unikum med komunalnimi podjetji v Sloveniji. Komercialne dejavnosti jim prispevajo v blagajno okrog 15 %. Gašpar Gašpar Mišič se lahko pohvali, da so se v kratkem času uvrstili v razred podjetij zlate bonitetne odličnosti. Kako gledajo v jutri, pa najbolj pove odgovor, da so za letošnje poslovne prioritete določili digitalizacijo in informatizacijo.

Turistična sezona postavlja pred obmorsko komunalno podjetje dodatne obveznosti, povečajo se tudi količine odpadkov. Kako uspešni ste v ločenem zbiranju odpadkov, katerih odpadkov je največ in kako ste uredili odlaganje?

foto: Vojko Rotar

Digitalizacija in informatizacija sta letošnja prednostna izziva

Med komunalnimi podjetji

36 121

okolje avgust 2017

Med komunalnimi podjetji

odpadne opreme. Gre za odpadke, ki vsebujejo težke kovine. Za okolje, naravo, ljudi in živali so zelo nevarne, po drugi strani pa gre za surovine, iz katerih se lahko proizvedejo novi proizvodi in se s tem ohranjajo naravni viri.

Projekt je zelo uspešen. V prvih rednih ciklih praznjenja zabojnikov, izvaja se na 3 mesece, smo vsakič zbrali po 3,3 tone teh odpadkov.

Naj dodam, da se pri tem ni spremenila količina zbrane OEEO na zbirnih centrih ali v posebnih akcijah prevzema kosovnih odpadkov od vrat do vrat. Mesečno smo pridobili najmanj 1 tono odpadkov, ki bi bili v nasprotnem primeru nepravilno odloženi in jih ne bi mogli izkoristiti pri postopkih reciklaže.

Ko omenjate učinkovitost te akcije, se ponuja vprašanje, katere spremembe v okoljski zakonodaji so nujne, da bi sistem ravnanja z odpadki postal učinkovitejši? Ali v občini razmišljate o projektu Zero Waste?

Marjetica Koper sodeluje pri oblikovanju zakonodaje v okviru Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Zakonodaja se pozitivno spreminja, saj se notranji akti pretežno harmonizirajo z evropskimi, kjer že danes veljajo zelo visoki standardi in cilji. Kot pozitivno spremembo naj navedem spremembo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Med drugimi ukrepi dokončno omejuje promet z lahkimi nosilnimi

37 Marjetica Koper je izvajalka obvezne gospodarske javne službe ravnanja z odpadki. Odločitev o vstopu v mrežo Zero Waste je v pristojnosti Mestne občine Koper. Koraki, ki jih tako mi kot Mestna občina Koper v zadnjih letih sprejemamo na področju ravnanja z odpadki in drugimi okoljskimi področji, so podlaga za morebiten vstop v mrežo Zero Waste.

Za turistično občino in kakovost bivanja je bistvena priključitev objektov na javno kanalizacijo in vzdrževanje kanalizacijskih sistemov, prav tako čiščenje odpadnih vod. Je čistilna naprava dala rezultate, ki ste jih pričakovali?

Katere naloge pred vas postavlja uredba o namestitvi malih čistilnih naprav? V občini je še vedno okrog 3800 greznic, kako jih boste odpravili?

Večji delež območij znotraj Mestne občine Koper sodi med vodovarstvena območja, občutljiva območja ali vplivna območja kopalnih voda, ki jih je treba še posebej varovati pred vsemi viri onesnaževanja. Pri tem je pomemben redno vzdrževan in zanesljiv sistem ravnanja z odpadnimi vodami. Gre za sodobno infrastrukturo in naprave ter tehnologijo prečiščevanja komunalnih voda iz javnega kanalizacijskega omrežja. In seveda z našo kakovostno storitvijo, ki jo potrebuje praznjenje in čiščenje greznic. Čistilna naprava je in še vedno daje pričakovane oziroma odlične rezultate pri čiščenju odpadnih vod.

Kako bo z greznicami?

Zakonodaja, ki je nalagala obvezno zamenjavo obstoječih greznic z MKČN, je prenehala veljati 31. 12. 2015. Nova uredba podaljšuje roke za umestitev MKČN. Ministrstvo za okolje in prostor ter ARSO pripravljata nov Operativni program za komunalne odpadne vode. Občine so že povabili k sodelovanju pri pripravi novih meja aglomeracij. Mestna občina Koper sodeluje z ministrstvom pri pripravi operativnega programa na osnovi načrtovane izgradnje lokalnih kanalizacijskih omrežij s pripadajočo čistilno napravo ter sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Lahko povem, da se mora zgraditi še okoli 30 lokalnih kanalizacijskih omrežij s pripadajočo ČN. Po naših sedanjih evidencah bi tako ostalo približno 2007 objektov izven meja aglomeracij, ki individualno rešujejo odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod. Vsi objekti, ki so znotraj posamezne aglomeracije, morajo odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.

Za te lokalna skupnost ne more sofinancirati postavitve MKČN, saj bi to bila le začasna, individualna rešitev, ki je ne bi bilo racionalno izvesti s sredstvi, ki so prednostno namenjena za izgradnjo javnega kanalizacijskega sistema.

Mestna občina Koper predvsem iz okoljskih

Seznam dejavnosti, ki jih opravljate v mestni občini, je zelo raznovrsten. Kolikšen del prihodkov ustvarite iz dejavnosti javne službe in koliko z drugimi dejavnostmi? Kako je vplivala na vaše poslovanje nova metodologija izračunavanja cen komunalnih storitev?

Največji delež prihodkov Marjetice Koper zagotavljamo pri ravnanju z odpadki in odvajanju ter čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode. Prihodki iz dejavnosti javnih služb predstavljajo približno 85 % vseh prihodkov, medtem ko tržne dejavnosti preostalih 15 %.

To so podatki za leto 2015, ko smo ustvarili 16,632 mio evrov skupnih prihodkov. Uredba MEDO je stabilizirala prihodke, saj je podlaga za izdelavo triletnega Elaborata o oblikovanju cen storitev. Metodologija obračunavanja cen zagotavlja na eni strani možnost ustreznega načrtovanja razvoja, po drugi strani pa stabilno ceno za uporabnike, ki plačajo storitve v višini vnaprej znanih kalkulativnih elementov. Pri tem lahko tudi sami vplivajo na tiste, ki so v kalkulaciji spremenljivi in lahko spremenijo ceno v naslednjem obračunskem obdobju.

Mislim zlasti na storitev ravnanja z odpadki, kjer lahko občani oziroma uporabniki sami vplivajo na količino ločeno odloženih odpadkov in s tem prispevajo k znižanju cen.

S čim bi ilustrirali, da postaja Koper zelena občina in čemu dajete prednost v vaši okoljski politiki?

Mestna občina Koper je v začetku leta vstopila v Zeleno shemo slovenskega turizma in ob Svetovnem dnevu okolja podpisala listino Zelena shema slovenskega turizma. Omenim lahko še druge projekte, npr. trajnostna urbana strategija ali celostna prometna strategija Mestne občine Koper. Prednost daje razvoju alternativnih in okolju prijaznejših oblik prevoza ter občanom zagotavlja nove rekreativne javne površine. Temu cilju je namenjen sveženj investicij, odvisne so od evropskih in drugih sredstev, spodbujajo pa preobrazbo družbe v „zeleno družbo“.

Kako ste uredili politiko privezov v mestnem pristanišču?

Marjetica Koper upravlja 520 komunalnih privezov v petih občinskih pristaniščih na podlagi Odloka o občinskih pristaniščih. Akt določa pogoje uporabe in pravico do uporabe priveza.

Slovenska obala je majhna in priobalni prostor je zelo omejen. Zato se ne da zadostiti vsem zahtevam ali povpraševanju. Gre za naravno danost. Tudi Mestna občina Koper ima zelo malo vzvodov, da bi povečala število priveznih mest. Naložbe v marine ali priveze so zahtevne in drage. Vsaka nova površina, ki je namenjena privezom, po drugi strani jemlje površine za

121

druge namene, npr. rekreativne.

Po prihodu v koprsko komunalo ste se odločili za optimizacijo dela in poslovanja. Kje so v komunalnem podjetju največje rezerve?

okolje

In Zero Waste?

razlogov ni za individualne ureditve. Zavzema se za vzpostavitev javne službe in opremljanje območij z javno infrastrukturo povsod, kjer je to možno in finančno vzdržno.

Poslovni rezultati in dosežena bonitetna odličnost dokazujejo, da je Komunala Koper, danes Marjetica Koper, pred tremi leti, ko je še imela bonitetno oceno D, sprejela pravilne poslovne ukrepe. Predvsem mislim na uvedbo strožjih kriterijev pri nabavah ter na stalna vlaganja v posodobitev osnovnih sredstev in voznega parka. Velike rezerve smo ugotovili pri nabavah in javnih naročilih, kjer se z dobavitelji redno pogajamo, da bi iztržili najboljše cene in pogoje. Po podatkih, ki jih je zbrala Bonitetna hiša Bisnode v mednarodnem projektu finančne analize podjetij v dvanajstih državah Evrope, spada Marjetica Koper letos med 1,6 odstotkov najboljših pravnih subjektov v Sloveniji. Zdaj se uvršča v najvišji razred zlate bonitetne odličnosti AAA. Zlato bonitetno odličnost AAA v Sloveniji dosega zgolj 2.648 od približno 167.703 registriranih podjetij.

Digitalizacija v komunali. Kje vidite največji izziv?

Digitalizacija poslovanja je način za izboljšanje notranjih delovnih procesov, je pa tudi način za izboljšanje dostopnosti in kakovosti storitev za končne uporabnike. V zadnjih letih smo v celoti prenovili spletno mesto Marjetice Koper ter ponudili vrsto uporabnih storitev z brezplačno dostopnimi aplikacijami. Na primer aplikacijo najdi bližnji zabojnik, ki s pomočjo geolociranja uporabnikom ponudi nabor najbližjih ekoloških otokov. Aplikacijo Abecednik odpadkov, ki uporabnikom svetuje glede pravilnega razvrščanja odpadkov. Aplikacijo ParkMeWise, ki omogoča brezskrbno in brezgotovinsko parkiranje na vseh parkiriščih na območju Mestne občine Koper. V družbi uporabljamo še aplikacijo Bood, s katero lahko vsi sodelavci, ki na terenu opazijo določeno pomanjkljivost ali napako, povezano z izvajanjem naših služb, to fotografirajo in jo posredujejo v nadzorni center. Sortiranje po področjih dela se pri aplikaciji izvede avtomatsko. V Marjetici Koper smo vsa delovna in osebna vozila opremili s sledilnim sistemom GPS. Pri osebnih vozilih sistem odpravi potrebo po ročnem pisanju potnih nalogov, kar olajša uporabo vozil in zagotavlja doslednejšo evidenco nad službenimi potmi. Sledilni sistem na smetarskih vozilih pa nam omogoča spremljanje voženj v realnem času, zbiranje agregatnih podatkov teh poti v določenem obdobju in optimizacijo prevoznih poti. Izzivov je na področju digitalizacije in informatizacije še veliko, zato smo razvoj tega področja v poslovnem načrtu za leto 2017 postavili med naše poslovne prioritete.

Boste tudi letos poslovali z dobičkom?

Predvidoma da.

avgust 2017

plastičnimi vrečkami. Ve se, da so te vrečke eden izmed najbolj polutantnih izdelkov.

Pričakuje pravni okvir za zajem vseh masnih tokov odpadkov Odpadki – da, vendar ne na mojem dvorišču. Izbrana tema je vabilo na 4., tradicionalno reciklažno konferenco Sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri GZS. Predsednik sekcije, Jure Fišer, je tudi direktor družbe Gorenje Surovina, pravi, da želijo dialog z vsemi, ki se ukvarjajo z odpadki, z mediji, stroko in tistimi, ki so notranji ali zunanji deležniki v gospodarski in okoljski dejavnosti posebnega interesa. Kajti odpadki so vsak dan bolj vroča tema, zaradi izrednih dogodkov še posebej. Jure Fišer pozdravlja postopno izboljšanje zakonodajne regulative, ki bi lahko omogočila večjo učinkovitost pri ravnanju z odpadki. Pri tem izpostavlja prostostrelce na trgu, nekatere sheme, izogibanje podaljšane proizvajalčeve odgovornosti in nizko stopnjo reciklabilnosti ločeno zbranih frakcij pri IJS.

Prvotni predlog uredbe o obvezni občinski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov je bil problematičen zaradi dejstva, da se s to Uredbo prvič jasno definira dejanski obseg javne službe na področju komunalnih odpadkov. Večletni napori Sekcije zbiralcev in predelovalcev odpadkov so bili usmerjeni v to, da tudi na področju komunalnih odpadkov obstajajo izjeme. To so tiste vrste odpadkov, katerih ravnanje je lahko zadovoljivo rešeno na svobodnem trgu. Prvoten predlog uredbe ni upošteval teh izjem, zato je za vse, ki se z odpadki ukvarjamo v zasebnem sektorju, to bila velika grožnja. Ker smo imeli trdne argumente (»javna služba se lahko oblikuje samo in izključno tam, kjer trg ne more normalno funkcionirati«), jim je ministrica z ekipo prisluhnila. Zato so iz obvezne javne službe izvzeti vsi odpadki, ki nastajajo v proizvodnem procesu, razen če je njihova narava takšna, da gre za posebni tok odpadkov, ki jih pa regulirajo druge uredbe. Mislim na embalažo, OEEO in drugo. Posebej pomembno nam je bilo, da lahko odkupujemo kovine in papir od fizičnih oseb.

Prav tako izvajamo šolske in humanitarne akcije za zbiranje odpadkov, katerih vrednost se namenja za donacije šolam in humanitarnim organizacijam.

foto: arhiv podjetja

Z novo okoljsko uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov je MOP dejansko opredelil, da je odpadni material, ki nastane v proizvodnem procesu, industrijski, torej ni komunalni odpadek. Kaj ta razmejitev pomeni za člane Sekcije zbiralcev in predelovalca kovinskih in nekovinskih odpadkov? Bo to vplivalo na poslovanje in položaj reciklažne panoge?

Jure Fišer

Jože Volfand

Reciklažna panoga

38 121

okolje avgust 2017

Reciklažna panoga

proizvajalčeva odgovornost, je, da je v sistemu veliko izjem. V mislih imam t.i. »free riderjev«.

To pomeni, da v plačevanje te odgovornosti niso zajeti vsi onesnaževalci. Gre na primer za embalažo. Prav tako pa nedorečena in pomanjkljiva zakonodaja omogoča izogibanje odgovornosti različnim shemam.

Na katere sheme mislite?

Med okoljskimi gradivi so v zadnjem poldrugem letu vzbudili v gospodarstvu in pri komunalnih podjetjih največ odmevov Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov, Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo in Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Ali ti dokumenti dovolj upoštevajo temeljni steber okoljske politike, ko gre za okolje in odpadek, povzročitelj plača, in dovolj spodbujajo učinkovitejše zbiranje, predelavo in reciklažo odpadkov?

Še najbolj eklatantno je to na področju shem za embalažo in OEEO. Izogibanje je možno, ker se sprotni letni deleži določajo zelo pozno, odgovornost pa je deljena med izvajalce javnih služb, pri zbiranju od gospodinjstev je vprašanje kvalitete ločenega zbiranja, in predelavo.

Problem je, da so sheme oziroma njeni izvajalci, izvajalci javnih služb, nelojalna konkurenca pri obdelavi, saj se odpadna embalaža predeluje v centrih, ki so bili zgrajeni z evropskimi sredstvi. Pozdravljamo aktivnosti MOP pri nadaljnji regulaciji vseh področij ravnanja z odpadki, saj je to edino pravilno, da se vzpostavi najvišji možni nivo odgovornosti. Šele potem bodo možne optimizacije na področju zbiranja, predelave in reciklaže odpadkov ter sistemsko delo onesnaževalcev na področju optimiranja ravnanja z odpadki. Zato podpiramo vse spremembe zakonskih podlag, ki vodijo v izboljšanje učinkovitosti sistema.

Slabost obstoječih pravnih podlag na področju posebnih tokov odpadkov, kjer velja podaljšana

Če analizirate posamezne vrste odpadkov, je v okoljski regulaciji dovolj izostrena trajnostna

39 Slovenija se večkrat pohvali z visokim odstotkom reciklaže odpadkov kot enim izmed največjih dosežkov pri ravnanju z odpadki.

Hkrati pristojno ministrstvo v okoljskih gradivih priznava, da zbiralci in predelovalci, torej niti komunalna podjetja niti druga, nimajo natančnega evidentiranja odpadkov, da se večja količina konjunkturnih odpadkov izgubi po drugih poteh in podobno. Kje smo torej z reciklažo, kaj nam manjka?

Mislim, da se spoznanje MOP nanaša na evidentiranje komunalnih odpadkov pri IJS. Z vso odgovornostjo trdim, da se vsi odpadki, ki nastajajo v industriji, pri zbiralcih in predelovalcih sproti in v celoti evidentirajo. Za ta namen tudi obstaja program IS odpadki, kamor se dnevno poročajo vsi dogodki. Pomanjkljivost je, da se v ta sistem ne evidentirajo odpadki na osnovi priloge 7 (uvoz, izvoz).

Kaj reciklažna panoga pričakuje od okoljske in ekonomske politike v Sloveniji?

Pričakujemo predvsem vzpostavitev pravnega okvira, ki bo omogočal zajem vseh masnih tokov odpadkov in v okviru podaljšane proizvajalčeve odgovornosti vzpostavil motivacijo za investicije v nadaljnjo predelavo/reciklažo določenih odpadkov, skladno s hierarhijo ravnanja z odpadki.

Embalažne sheme morate po novem prevzemanju odpadne embalaže upoštevati prednostne tržne deleže, ki jih je določila Vlada. Največ kritik ste sheme doživele zaradi neprevzemanja in kopičenja embalaže pri komunalnih podjetjih. So zdaj razmere na trgu urejene, odpadna embalaža pobrana, sheme zagotavljate uresničitev hierarhije pri ravnanju z odpadki in usklajujete delovanje?

Večina embalažnih shem tekoče prevzema odpadno embalažo kljub dejstvu, da tržni deleži shemam vrsto let niso bili zakonito določeni v upravnem postopku. Mislim, da se samo ena shema na področju ravnanja z embalažo izogiba tej svoji obveznosti in zaradi tega prihaja do vrste problemov. IJS lahko potrdijo, kje in s kom so največji problemi pri prevzemanju mešane komunalne embalaže. Glede zagotavljanja hierarhije pri ravnanju z odpadno embalažo lahko verodostojno trdim samo za lastno shemo, to je embalažna družba Gorenje

Predelovalci plastične embalaže se pritožujejo zaradi nečistoč, ki se po nekaterih ocenah povečujejo in povzročajo težave pri reciklaži.

Kaj ugotavljate?

Sheme in njeni zavezanci nimajo vpliva na primarno raven zbiranja, ki je ključna za kvaliteto zbiranja. To delajo IJS in tako zbrano embalažo brezplačno oddajajo shemam. Posledično je njihova odgovornost majhna, saj ni pomembno, kaj se v t.i. ločeno zbranih frakcijah v resnici zbere. Po naših dolgoročnih analizah je stopnja reciklabilnosti t.i. ločeno zbranih frakcij v okviru ekoloških otokov, zbirnih centrov in rumenih vreč/kant samo max 40%. Vse ostalo, torej kar 60% količin, ni primernih za snovno izrabo (reciklažo). V preostanku je veliko primesi, ki so v resnici mešani komunalni odpad ali pa so frakcije kontaminirane z vlago, organskimi primesmi in podobno. Če želimo izboljšati ločeno zbiranje, moramo sheme in zavezanci dobiti v roke tudi nadzor nad primarno ravnijo ločenega zbiranja mešane komunalne embalaže in pričeti z roko v roki sodelovati z IJS pri nadzoru nad zbiranjem, edukacijo prebivalstva, korektivnimi ukrepi. Brez tega ne bo napredka.

V Sloveniji so letošnje prvo polletje zaznamovale okoljske nesreče. Zlasti je bil v ospredju Kemis. Obenem se je pokazalo, da se je Slovenija znašla v zagati, kdo bo poskrbel za nevarne odpadke. Kako je z uveljavljanjem standardov okoljske varnosti in OVD v podjetjih, kjer delate z odpadki, in kako bosta v prihodnje potekala zbiranje in predelava nevarnih odpadkov, če ne bo hitre sanacije Kemisa? Kje se bodo kopičili nevarni odpadki?

Vsa družbeno odgovorna podjetja spoštujemo standarde okoljske varnosti in določila OVD, enako jih je Kemis. A na žalost se je zgodil požar, za Kemis katastrofalnih razsežnosti.

Dejstvo je, da je Kemis v Sloveniji vpeljal popolnoma drugačne standarde ravnanja z nevarnimi odpadki, saj je bil njegov center zgrajen skladno z vsemi zahtevanimi predpisi. Gre za center posebnega pomena za državo in zato ga tudi opredeljuje državni prostorski načrt – brez takšne infrastrukture država ne more funkcionirati v skladu z evropsko okoljsko zakonodajo.

Podjetja, komunale in prebivalci morajo imeti možnost oddajati nevarne odpadke v za to pooblaščene centre, saj drugače jih bodo skladiščili doma ali pa z njimi ravnali na nezakonit način.

Država mora z vso odgovornostjo zagotoviti, da ta možnost obstaja!

Del nevarnih odpadkov se izvaža v tujino na sežig, a tudi tujina nima dovolj zmogljivosti.

Kaj boste zbiralci storili, če na primer Avstrija

121

ne bo več dovolila uvoza nevarnih odpadkov?

Se bo spet pojavilo vprašanje gradnje sežigalnice v Sloveniji?

okolje

Ministrstvo bi moralo vzpostaviti enaka pravila za vse deležnike, ki se ukvarjajo z odpadki, predvsem zaradi učinkovitejše zaščite okolja in naravnih virov. V Sloveniji je še premalo izostrena trajnostna zaveza vseh deležnikov za drugačno ravnanje z viri. Zaradi tega se vidijo anomalije med zbirnimi centri. Veliko zbirnih centrov je na vodovarstvenih območjih, na neutrjeni površini, kjer se zbirajo tako nenevarni kot nevarni odpadki, ki niso zaščiteni pred meteornimi vodami.

Surovina, da dosledno izpolnjujemo okoljske cilje in pri tem sledimo hierarhiji ravnanja z odpadki. Sheme poskušamo usklajevati izhodišča pri dialogu z MOP v okviru GIZ Skupne sheme.

Velikokrat je ta dialog možen, velikokrat pa tudi ne, saj z eno od shem večinoma nimamo enotnih stališč.

Avstrija seveda ne more preprečiti uvoza odpadkov, saj v okviru EU velja načelo svobodne trgovine. Tako je tudi na odpadkih, ki so sicer pod posebnim režimom notifikacij, tako da je možno posredno omejevati uvoz z drugimi postopki. Običajno se zaradi zasedenosti zmogljivosti povišujejo cene sežiga in to se dogaja sedaj. Sežig v Sloveniji je vsekakor aktualen, saj bi država tudi s tem dokazala svojo odgovorno zrelost, ampak si je treba tudi spričo zadnjih dogodkov naliti čistega vina – v Sloveniji je primernih lokacij manj, kot je prstov na eni roki, zato bo umeščanje sežigalnice v prostor velik izziv.

Vaše podjetje iz nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, izdela trdno gorivo, ki je primerno za sosežig. Kakšna bo razvoj energetske izrabe odpadkov v Sloveniji, je možnost za širitev dejavnosti tudi za druge trge?

Moram poudariti, da je naše gorivo izdelano iz nenevarnih odpadkov, ki jih ni možno reciklirati. Pri nas in v naši okolici narašča potreba po energetski izrabi odpadkov, zato intenzivno spremljamo dogajanje.

Za katere odpadne surovine je na trgu največ povpraševanja in kaj pričakujete bilančno konec leta?

Tradicionalno predstavljajo odpadne kovine 70% vsega prometa Surovine, med njimi je odpadno železo najpomembnejše. Gibanje cen železa in s tem odpadnega železa pa je v zadnjih letih popolnoma nepredvidljivo, tako da težko dajemo zanesljive ocene. Vsekakor pa pričakujemo, da bo z vidika količin leto 2017 podobno letu 2016.

Kaj želite doseči s 4. reciklažno konferenco?

Sekcija zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov, ki ji predsedujem, letos pripravlja že 4. tradicionalno konferenco z udarnim naslovom Odpadki – da, vendar ne na mojem dvorišču. Na konferenci želimo soočiti različna strokovna in druga mnenja s strani vseh tistih, ki se s predelavo odpadkov ukvarjamo, kot tistih, ki imajo na njo največ pripomb. Pa tudi tistih, ki imajo od senzacionalističnega poročanja največjo gledanost in z njo profit. Skratka, povabili smo predstavnike MOP-a, okoljske strokovnjake, ugledna novinarska imena, priznane okoljevarstvenike, med njimi Uroša Macerla in Ekologe brez meja, kakor seveda tudi vse člane sekcije in podjetja, ki imajo izkušnje z izrednimi dogodki. Radi bi vzpostavili odgovoren in tvoren dialog med deležniki, kajti ravnanje z odpadki je dejavnost, ki je za ohranjanje okolja nujna. Zato je potrebno vzpostaviti temeljno odgovornost vseh deležnikov pri razumevanju te branže. Zbiralci in predelovalci od te odgovornosti ne bežimo, zato si želimo konstruktivnega dialoga.

avgust 2017

zaveza vseh deležnikov za drugačno ravnanje z viri v Sloveniji? Tudi v vaši panogi?

avgust 2017

Na delavnici so sodelovali prof. dr. Mihael J. Toman, dr. Metoda Dodič Fikfak, doc. dr. Aleš Jug, Srečko Šestan, Emil Nanut, Andrej Gomboši in dr. Sandra Senčič.

Agencija RS za okolje je zaradi dopustov in drugih obveznosti zavrnila sodelovanje, čeprav je problematika izvajanja okoljevarstvenih dovoljenj nadvse aktualna.

Slovenija mora biti modra, ne le zelena prof. dr. Mihael J. Toman, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za biologijo

O

snovni problem je, da je današnje onesnaževanje izjemno sofisticirano. Eno razumevanje, ena stroka ni dovolj merodajna.

Na tem izpitu vedno znova pademo. Ukvarjam se z vodnimi ekosistemi, predvsem površinskimi in zadnje čase tudi z ekotoksikološkimi problemi, ki jih povzročijo sodobna onesnaževanja. Slovenija bo morala biti tudi modra, ne le zelena. Tveganja so povezana z našim načinom življenja in z neprilagojenostjo na to, kar smo si v tem okolju ustvarili. Govorimo o različnih problemih, tudi o kemizaciji, ki je najbolj izpostavljena. Danes so velika težava tudi drugi organizmi, ki jih selimo po planetu.

Preko 10.000 takšnih organizmov je po svetu.

Nekdo mora presojati vplive na okolje, nekdo

foto: Boštjan Čadej

Vsebino strokovne delavnice Tveganja v okolju – sistemi zaščite in rešitve, Fit media jo je organizirala v okviru programa Akademije Zelene Slovenije, je narekovala izpostavljena strokovna tematika po okoljskih požarih na štirih odlagališčih odpadkov. Kako je z okoljskimi tveganji v podjetjih, ne le okoljskih, kako strokovno reagirati v kriznih razmerah in predvsem, kje so največje vrzeli v preventivi? Katere službe se morajo povezati v podjetju in v lokalni skupnosti, katere na državni ravni?

Vprašanj in opozoril je več kot odgovorov. Strokovnjaki na delavnici so se zelo zadržali pri senzacionalističnih medijskih odmevih na požare in se obenem vprašali, kaj povzroča nezaupanje prizadete javnosti v strokovne analize.

foto: Boštjan Čadej

Tveganja v okolju sistemi zaščite in rešitve

strokovna delavnica

40 121

okolje

strokovna delavnica

načrtovati, kaj se bo v prostoru dogajalo, podjetja pa so tista, ki so še najbolj odgovorna za okolje in bi to tveganje morala prevzeti, ne le v finančnem smislu. Seveda je tveganje povezano s tem, kaj se bo dogajalo v naravi. Biologi zelo jasno ločimo med tremi pojmi, narava, okolje

41 O

cena tveganja je prisilna poroka med znanostjo in zakonodajo. Kaj je tisto, kar vpliva, kaj ne vpliva več in kdo je tisti, ki lahko reče, kaj vpliva? V Sloveniji smo zelo izpostavljeni zaradi kmetijstva, ki je ločena dejavnost in jo prepogosto zanemarimo. V tej prisilni poroki imamo celo vrsto direktiv, potem pa se v lastni zgodbi izgubimo. Najprej je treba poznati okolje.

Poznati je treba naravo, prostor in regulativo.

Kakšen je izpust odpadnih vod? Kdo to ureja?

Je v podjetju skupina za varstvo okolja? Katere kemikalije so lahko prisotne v okolju? Kako ravnamo, če se nekaj zgodi, kakšno je primerno čiščenje? Tveganja zmanjšamo, če razumemo, da koncentracija v okolju ni podatek. Vsi se morate zavedati, da je potrebno najprej meriti in kasneje modelirati. Imamo koncentracije, ki ne sprožajo efektov. Kaj bo zakonodajalec naredil?

Kar je pomembno za ocenjevanje tveganj, so posledična stanja. Če nimamo teh podatkov, če imamo le kemijske podatke, povedo zelo malo.

Imamo le stanje, manjka pa mnenje. Za presoje brez mnenja ni nič.

121

Prisilna poroka med znanostjo in zakonodajo polna direktiv

okolje

in prostor. Najpogosteje naravo eliminiramo.

Vendar ne smemo pozabiti, da so vsi procesi, ki se dogajajo v naravi, tisti, ki nam lahko pomagajo. Če ne poznamo, kaj se v naravi dogaja, ne moremo razumeti sebe in našega zdravja.

Vsako stanje zahteva analizo, mi pa smo zelo šibki pri analizi stanj. Če imate slab vzorec, lahko vse ostalo vržete stran. Največje napake se dogajajo pri vzorčenju. Na osnovi nečesa, za kar ne vemo, kje smo vzeli, bomo razpravljali o posledicah. V matriki tveganj so zelo različne uteži. Za slednje je zelo pomembna vloga vodstva v podjetjih. Stroka pa lahko pomaga pri matrikah. Posledično so tveganja zelo različna.

V Sloveniji je največji problem neznanje med zdravniki. Zdravniki znamo govoriti le o velikih tveganjih. Okoljska tveganja pa so nizka (1,6/ 1,2) in imamo tendenco, da jih zanemarimo. Pomembno vlogo igra tudi moč industrije in politike. Kar se neznanja tiče, se meni zdi ena največjih tragedij, da smo bili po vladi, ko je bil minister za delo g. Svetlik, izključeni vsi, ki smo se ukvarjali z znanjem in raziskovanjem.

Danes strokovnega postavljavca zakonodaje ni.

Iskanje ekspozicije ključno, manj škode pri popolnem izgorevanju Neznanja veliko, stroke v zakonodaji ni

V

ečina onesnaženj izhaja iz industrije.

Koncentracija onesnaženja na delovnem mestu je toliko višja, da lahko posledico onesnaženja bistveno hitreje vidimo na delovnem mestu, kot jo vidimo v okolju. Problem pri onesnaženju delovnega mesta je zanikanje nevarnosti. Slednje je neverodostojno in mu nihče ne verjame. V Ameriki so izdali zakon z imenom Pravica vedeti, pravica biti obveščen, ker če si obveščen, potem znaš odreagirati. V Sloveniji je največji problem neznanje. Na Vrhnika je bila industrija usnja, ena izmed najbolj onesnaženih industrij. Usnje je vedno onesnaženo s težkimi kovinami. O tem ne vemo veliko, vemo le za ogromne koncentracije kroma. Narava nekih stvari ne pozablja. Neznanja je ogromno tudi

I

skanje ekspozicije ali izpostavljenosti ni amaterska ali nepomembna strokovna stvar. Iskanje ekspozicije je najtežji del. Delo smo si razdelili, nekdo se je ukvarjal z ekspozicijo, nekdo pa s kliničnim stanjem. Ni dvoma, da je bila v Kemisu visoka temperatura. Temperatura je dosegla več kot 1.000 ˚C. Barva sama govori o tem, da je bila temperatura še večja. Če nekaj zelo gori in če ima velik »kamin« zgoraj, onesnaženja ni, saj izgori vse.

Najverjetneje so gorele baterije in možno je, da je temperatura prerasla tudi 2.000 ˚C. Vemo, da je gorelo do enih ponoči. V premeru okrog sto metrov od stebra ognja je zelo verjetno, da zaprašitve ni. Po tretji uri ponoči je padla megla, požar je bil pogašen. Požarišče se je cmarilo. Ob takih požarih se sprašuješ, kaj je bolje. Pustiti, da zgori pri visoki temperaturi, ali pustiti, da se cmari. Prve podatke o prašnih delcih smo dobili za Vrhniko in ne za požarišče. Prašni delci PM10 so bili za Vrhniko po dogodku povečani.

Tojnica polna starih bremen, izvidi na težke kovine po požaru negativni

V

se ljudi na kraju požara zelo konkretno sprašujemo o izpostavljenosti. Edini konkretni podatek z meritvami je bila Tojnica. V Tojnici je bil nikelj – povzročitelj pljučnega raka in raka nosnih votlin, krom – povzročitelj raka zgornjih dihal, kobalt, benzopiren – rak pljuč, kože, jetra, formaldehid (sodi v prvo skupino karcenogenosti, vendar ga naša zakonodaja ne šteje med karcenogene), visoke koncentracije stirena (hormonski mimetik), benzen – čisti karcenogen, povzroča levkemije. To so podatki, ki smo jih imeli in iz katerih smo izhajali.

Bistveno je ugotoviti, čemu so bili ljudje izpostavljeni. Po kateri poti je človek prišel in kod se je gibal, kdaj je prišel. Vsak nam pove, koliko ur je bil tam, kakšno masko je nosil, ali je bila koža umazana, ko se je tuširal itd. Svetujemo preglede na 12-18 mesecev zaradi poznejših učinkov.

Izvidi za težke kovine v požaru v Kemisu so vsi negativni, kar smo pričakovali. Negativi so tudi pri gasilcih, ki jim je spuščala obleka.

Posledice izpostavljenosti azbestu je najlažje odkriti

V

Sloveniji ni točke, ki ne bi bila onesnažena, tudi če izvzamemo kmetijstvo. Od Mežiške doline, Nove gorice z okoljem, Idrije, Vrhnike,

avgust 2017

foto: Boštjan Čadej

dr. Metoda Dodič Fikfak, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Univerzitetni klinični center Ljubljana

42 121

okolje

Donit Medvode, onesnaženje vojaških poligonov, Semiča, Trbovelj do Celja. Z onesnaženjem je prekrita praktično cela Slovenija. Povezanost zdravja človeka z onesnaženjem je najlažje pokazati in dokazati na primeru azbesta. Vlakna azbesta se nam po izpostavljenosti zapičijo v pljuča, ne moremo jih izkašljati, okrog se nabira fibroza ali brazgotinjenje. Posledice so zelo jasne. Prva posledica je, da vlakna pridejo do plevre in povzročajo brazgotinjenje plevre. Človek težje diha. Druga posledica je azbestoza.

Vlakna gredo v parenhim, kot iglice se zapičijo vanj. Človek ne more dihati, občutek ima, kot da se utaplja. Posledica tega je, da ima človek z azbestozo sedemkrat večjo verjetnost za raka na pljučih, če kadi, pa je ta verjetnost 70-krat večja. Dve snovi, ki delujeta sinergistično. Pri vseh snoveh pozabljamo na latentno dobo. Kdo ve, da si bil pred 27timi leti izpostavljen, kdo ve, da si bil izpostavljen pred 40timi leti. Danes lahko govorimo za tiste, ki bodo šele zboleli.

Druga huda bolezen, ki nastane kot posledica izpostavljenosti azbestu, je mezotelion – rak plevre. Preživetje dveh omenjenih rakov je v

najboljšem primeru 14 mesecev. Spremljamo ali smo spremljali 500 ljudi z mezotelionom.

Menim, da bi lahko umrlo 500 ljudi manj. Ti ljudje so umrli po nepotrebnem. Pri iskanju, kje in kako je bil človek izpostavljen azbestu, smo pričakovali le Salonit Anhovo, vendar smo dobili primere iz Ljubljane, Maribora, opekarn itd. Mezoteliona brez azbesta ni, tako je to nesmotrno skrivati. Kljub temu, da se je 1998 leta prenehalo z uporabo azbesta, gre še vedno za latentno dobo (27 – 40 let). Posledice bodo, ker latentna doba še ni končana. Zdravnike je potrebno izobraziti o poklicnih boleznih, saj lahko z vedenjem preprečijo smrti.

Ključno za preprečevanje je tudi spremljanje ljudi po izpostavljenosti

V

takšnih primerih najprej pregledamo vso literaturo. Prva knjiga, ki sem jo prebrala, je bila o kohorti v New Yorku. Tudi oni niso

bili pripravljeni na tako veliko nesrečo. Na vse velike nesreče v svetu ljudje niso pripravljeni.

V New Yorku so v dveh tednih naredili kohorto 50.000 udeležencev (gasilcev, policistov, gradbenih delavcev itd.). Te ljudi so spremljali.

Opazili so več astme, več sinusitisa itd. Tisti, ki so bili astmatiki, se jim je astma poslabšala.

Pri sinusitisu se kemijsko okvari sluznica, ko vdihavaš kemikalije. Ker je ta latentna doba kratka, le deset let govorijo o raku ščitnice, raku prostate in multiplem mielomu. To so trije raki, ki so pri teh, ki so bili udeleženi pri gašenju, povečani. Gre za ti. od odmerka odvisen učinek. Učinki so akutni ob požaru samem, subakutni po cca. dveh mesecih in kronični, ki se razdelijo na približno tri leta pozneje, potem pa desetletja. Akutni učinki so predvsem na oči, na kožo, na respiratorni sistem. Gasilci si redkokdaj menjujejo podkape, na ta način se izpostavljenost akumulira. Večji koncentraciji, kot si bil izpostavljen, večja verjetnost je, da boš zbolel. V akutni fazi govorimo o drobnih delcih, PM10 in PM2,5, ki pridejo zelo globoko v pljuča.

doc. dr. Aleš Jug, predsednik komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije in profesor na Becker College v ZDA

V podjetjih slaba opremljenost za odkrivanje požarov, usposabljanje zaposlenih ključno

avgust 2017

V

eč kot 60 % stavb v Sloveniji nima naprav za odkrivanje požarov in naprav za javljanje požarov. To pomeni, da požar,do katerega bi prišlo na objektu dolgo časa ne bo opažen. Če ni na objektu nikogar, gasilci pa nimajo informacije o požaru v tem primeru tudi nihče ne gasi nastalega požara. V Sloveniji pa imamo hitro odzivnost z gasilskimi enotami. Gasilci so na objektu med 9 in 15 minutami. Po standardni požarni krivulji pa je do polno razvitega požara potrebnih 7 do 8 minut, kar pomeni, da bodo gasilci pogosto pričeli gasiti požar, ki je že polno razvit. Analize, ki so jih naredili v požarnih laboratorijih, so pokazale, da se

sodobni požari širijo 8-krat hitreje kot pred 20, 30 leti. Ljudje imajo manj časa za varno evakuacijo. Kar je pomembno, je naprava za gašenje, ki je vgrajena, zaposleni, ki bodo z gasilnikom ali notranjim hidrantom začetni požar pogasili itd., veliko več odgovornosti ima lastnik objekta. To kažejo sodobni trendi razvoja požara in statistika. Če pogledamo, kaj se dogaja v objektu v času požara, je razpoložljiv čas za varen umik vedno krajši. Glede na to, da je javljalnikov požara v Sloveniji malo, je človek tisti, ki bo požar zaznal in javil naprej. Po požarnem alarmiranju se uporabniki objekta odločajo, kaj bodo naredili. Če bo večina ostala v stavbi, bodo ljudje ostali v stavbi. Ko se osebe odločijo, da gredo iz objekta zaradi požarne varnosti, jim ostali sledijo.

To vidimo velikokrat pri vajah, to vidimo pri realnih požarih. Zelo je pomembno usposabljanje zaposlenih, tu ima pomembno vlogo za izvajanje evakuacije odgovorna oseba. Ta oseba je tista, ki ljudi usmeri na evakuacijsko pot, jim naroči naj se evakuirajo ipd. in lahko čas evakuacije zelo skrajša ter ljudem pomaga na varno zbirno mesto izven objekta.

foto: ahriv podjetja

Standard za šprinkler je povozil čas, znanja premalo

Standard za šprinkler je povozil čas

E

na od najbolj pogostih naprav aktivne požarne zaščite je šprinkler ali vgrajen sistem za gašenje z vodo. Pri načrtovanju šprinklerja je pomembno, kaj želi projektant z napravo doseči. Šprinkler lahko požar pogasi ali pa ga zgolj nadzira. V primeru ko šprinkler požar nadzira, razvoj požara ostaja na ravni, ki preprečuje nastanek polno razvitega požara. Načrtovanje šprinklerja opredeljuje slovenski standard SIST EN 12842, ki je opredeljen v smernici

43 Gradbeni ukrepi požarne varnosti in organizacija pomembna faktorja preventive

N

a povečanje tveganja za požar vplivajo tudi gradbeni ukrepi požarne varnosti – požarne stene, požarna vrata, premazi itd.

Objekt je ločen na več požarnih sektorjev. Če gre dinamika požara po standardni požarni krivulji, potem vemo, da so gradbeni elementi svojo funkcijo dobro opravili. Na projektantu je, da na podlagi podatka, ki mu ga da lastnik, opredeli požarno krivuljo. Problem se pojavi, ko se dejanski požar ne razvija po zamišljeni požarni krivulji. Lastnosti gorenja današnjih materialov so namreč, da se hitro vžigajo, burno gorijo, vrh dosežejo zelo hitro, sledi hiter upad razvoja požara. Če izbrani gradbeni požarnovarnostni elementi temu ne sledijo, objekt ne bo ustrezno ločen v požarne sektorje.

Zadnji ukrep je organizacija varstva pred požarom, ki lahko zmanjša tveganje. Dokument, ki poveže organizacijo varstva pred požarom z objekti, npr. pri podjetjih, ki se ukvarjajo z ravnanjem z odpadki, je požarni red. Na podlagi poročila Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami za lansko leto (2016) je v približno 16 % primerov požarni red pomanjkljiv. Organizacija, ki daje naloge zaposlenim v objektu, kjer morajo nekaj narediti, ni takšna, kot bi morala biti, ni dorečena.

Evidenca o požarih in eksplozijah mora biti jasna. Če podjetja požar imajo, ta dogodek pogosto ne obravnavajo resno. Zelo pogost razlog so stroški. Potrebno se je zavedati, da je strošek, ki ga damo za organizacijo požarne varnosti, veliko nižji kot ta, če imamo požar.

Umik države s področja požarne varnosti viša tveganja

A

ktualna problematika, ki jo vidimo danes tako po Sloveniji kot po svetu, je, da se požar razvija zelo hitro. Liberalizacija predpisov pomeni, da se države umikajo iz požarne

Tako v domačem okolju kot v industriji je vedno več plastičnih materialov, ki gorijo hitro, med gorenjem kapljajo in tvorijo veliko dima.

Število požarov po svetu in v Sloveniji narašča, razlog v novodobnih materialih

Z

a nastanek požara so potrebni trije pogoji: vir vžiga, zrak in gorivo. Kar predstavlja za nastanek požara največja tveganja, je vir vžiga.

Do požara lahko zelo hitro pride. V Sloveniji imamo letno preko 7.000 požarov, od tega okoli 2000 na objektih. Število požarov v zadnjih letih konstantno narašča tako v Sloveniji kot tudi po svetu. Ponekod, tudi v Sloveniji narašča tudi število ljudi, ki se v požarih poškoduje ali umre. Razlog je v sodobnih materialih. Tako v domačem okolju kot v industriji je vedno več plastičnih materialov, ki gorijo hitro, med gorenjem kapljajo in tvorijo veliko dima. Novi materiali ustvarijo veliko več dima kot naravni materiali, kot npr. les, volna, bombaž. Problem se kaže tudi v industriji, kjer lahko podjetja ob hitrem prilagajanju trgu hitro menjajo vrsto materialov itd. V skladišča, na stroje pogosto prihajajo materiali, ki so bolj nevarni kot prejšnji. Zato je današnji čas glede požarne

Ukrepi požarne zaščite

I

121

varnosti nekoliko bolj tvegan. Za primerjavo lahko v obdobju zadnjih desetih let tudi v ZDA vidimo, da število požarov z leti narašča. Upad pred tem dvigom kaže na to, da so v ZDA zelo veliko vlagali v preventivo, intenzivno delo inšpekcijskih služb, delno je bil vzrok tudi v gospodarski krizi, saj je veliko podjetji v Ameriki in po svetu zaprlo svoja vrata okrog leta 2008.

okolje

varnosti, v Sloveniji se je to zgodilo leta 2011.

Soglasij k študijam požarne varnosti nimamo več, odgovornost prelagamo na lastnika in projektanta. Problem je tudi pomanjkljivo znanje, saj ni ustreznega osnovnega in permanentnega usposabljanja, ni politike kaznovanja (odvzem licenc odgovornim projektantom). Soočeni smo z novimi vrstami tveganj – psihološke motnje (požigi, kopičenje), klimatološke spremembe, terorizem, opuščanje varnostnih inženirjev, odpuščanje industrijskih gasilskih društev, vedno manjša vlaganja v požarno preventivo.

Pred časom smo imeli sestanek komisije za preventivo CTIF (International Association of Fire and Rescue Service), na katerem so Skandinavci, Rusi in Američani poudarjali problem večje vloge države pri objektih, kjer so večja tveganja. Tudi problem požara v londonski stolpnici je delno povezan s tem, kjer se je država pri nadzoru fasadnih elementov iz nadzora umaknila. To so aktualni problemi. Rešitve so, potrebno pa se je o teh rešitvah pogovarjati. Zaradi vseh dejavnikov, ki sem jih naštel, lahko povemo, da bo do požarov še prihajalo. Seveda pa lahko nekaj naredimo. Torej povečamo ozaveščenost, da poskušamo na podlagi požarne preventive, na podlagi znanj, ki jih imamo, zmanjšati požarno tveganje.

mamo tri nivoje požarne zaščite. Prvi so tehnični ukrepi ali sistemi aktivne požarne zaščite. Drugi so gradbeni ukrepi ali ti. sistemi pasivne požarne zaščite. In tretje je organizacija. Kaj se dogaja s posameznimi ukrepi požarne zaščite? Ali ti ukrepi napredujejo ali ustrezno pomagajo k temu, da se požar ne širi, da je objekt varen, da požar ostaja na požarnem oddelku, da gasilci lahko požar normalno pogasijo ali ne? Problem nastane z načrtovanjem požarne varnosti in s presojo tveganj. Problem je enak povsod po svetu. Projektanti in lastniki objektov zelo površno, velikokrat tudi ocenijo ustrezno požarno tveganje (če tega podatka nimamo, se težko odločimo, s kakšnim ukrepom se lotimo načrtovanja požarnovarnostnih ukrepov). Predvideni požarnovarnostni ukrepi morajo biti prilagojeni pričakovanem požaru, uporabnikom objekta in objektu samemu. Ob ustrezni izbiri požarnih javljalnikov in naprav za gašenje je požar zgodaj zaznan in pogašen.

To je cilj požarne zaščite. V sodelovanju z lastnikom ga mora predlagati odgovorni projektant požarne varnosti.

Sistem za gašenje mora biti preizkušen in dobro delujoč

S

istem za gašenje mora biti prilagojen požaru, strokovno nameščen in preizkušen.

Sistem primeren za deponije odpadkov ima lahko infrardeč javljalnik, ki potencialna mesta vžiga uspešno zaznava na daljavo. Javljalniki aktivirajo črpalko, ta pa preko posebnega monitorja dovaja na gorivo ustrezen gasilni medij.

Sistem za gašenje mora biti torej ustrezen.

Drug pomemben element je delovanje sistemov. Poročilo Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami za lansko leto (2016) pravi, da v objektih, kjer odpravljajo dejavnost ravnanja z odplakami in odpadki, lastniki v več kot polovici primerov niso pridobili potrdila o brezhibnem delovanju uglajenega sistema aktivne požarne zaščite. Torej ne le, da sistem ni prilagojen vrsti in količini goriva, velikokrat tudi ni preizkušen. To so elementi, ki kasneje vplivajo na povečano tveganje. Če je sistem za gašenje predviden v Študiji požarne varnosti, potem mora biti tak sistem tudi podvržen pregledu aktivne požarne zaščite.

Potrdilo naše Inšpekcije kaže, da ni vedno tako.

avgust 2017

TSG-1-001:2010. Standard je v osnovi zastarel dokument, saj ne upošteva večjih požarnih obremenitev, ki jih predstavljajo sodobni požari. Problem je, da je običajno količina vode, ki jo šprinkler pripelje do požara, prenizka. Že samo individualna stanovanja danes niso enaka tistim pred 20-imi leti. Otroške igrače, vzmetnice, posteljnina itd. imajo ogromno umetnih materialov. Šprinkler, ki je pred 20 leti te požare uspešno gasil, ima po veljavnih standardih danes premajhne količine vode za gašenje požarov. Predpisi in standardi ne sledijo spremembam dinamike požarov in novih višjih požarnih obremenitev.

44 Emil Nanut, Kemis

Za medije so udarne negativne informacije

avgust 2017

P

raviloma je objavljeno tisto, kar novinarji želijo objaviti, tisto, kar je udarno – to pa so predvsem negativne informacije. Z novinarji sem po požaru komuniciral od vsega začetka že na večer požara. Ko sem ugotovil, da je obseg dela na tem področju prevelik ter da ga ne obvladujem več, mi je Gorenje kot lastnik omogočilo, da smo v sodelovanju z njihovo PR službo organizirali sistematično delo ter izdelali načrt komunikacije. O tem, da v Sloveniji nimamo dovolj kapacitet za ravnanje z nevarnimi odpadki, da nimamo dovolj zakupljenih zunanjih kapacitet, pogodb s tujimi podjetji, o tem govorimo že dva meseca. Slednje za medije ni zanimivo. Za medije je zanimivo prikazovati stare posnetke iz prvega dne požara in onesnaženo Tojnica s plavajočo oljno plastjo . Šele po več kot enem mesecu so na RTV Ljubljana (kot prvi) prikazali Tojnico brez oljne plasti, z živimi ribam, žabami… Za take posnetek sem v razgovorih z novinarji prosil že prej, vendar so mediji še vedno kazali prve posnetke. Odgovor novinarjev je bil, da izboljšano stanje ni zanimivo za gledalce. Tudi zastoj prevzema odpadkov za mnoge na MOP-u ni bil problem, dokler se na zahtevo GZS nismo pričeli redno tedensko sestajati z Ministrstvom za okolje. Tu je ministrica za okolje odigrala pomembno vlogo, da so se stvari v zvezi z čezmejnim pošiljanjem pričele hitreje odvijati. Ministrstvo je bilo prvi mesec na stališču, da ni nobenega problema, saj bodo namesto Kemis-a drugi prevzemali nevarne odpadke. Šele potem, ko je direktor Saubermacherja Slovenija izjavil, da ne more prevzemati bistveno večjih količin, so se na Ministrstvu odzvali na prošnjo gospodarstva.

Mi smo pripravili določene predloge reševanja, da bi obstoječa dovoljenja, ki jih imamo za čezmejno premeščanje, v izrednih razmerah uporabili tudi za neposredne odvoze iz velikih podjetij neposredno v tuje sežigalnice. Predlog ni bil sprejet. Prevzemniki odpadkov smo podjetja navadili, da smo odvažali odpadke »just in time«, vsak teden, pri nekaterih celo vsak dan. Sedaj pa en mesec in pol odvoza ni bilo. V Kemis-u smo računali, da bomo dobili »izredno« dovoljenje za čezmejno pošiljanje.

Sedaj dobivamo postopoma nova posredniška dovoljenja, kar pa pomeni bistveno več dela za nas, za prevzemnike odpadkov v tujini

kot tudi za vse pristojne organe. Kemis ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje, vendar ga bomo lahko uporabljali šele takrat, ko bomo objekt sanirali do te mere, da bo vsestransko varen na osnovi zahtev iz okoljevarstvenega dovoljenja. V sedanjem stanju delujemo kot posrednik. Dejstvo je, da smo potrebovali do novih posredniških dovoljenj manj kot dva meseca, je za naše razmere odlično. Vendar sem nekje prebral, da ko je bil lani februarja v sežigalnici nevarnih odpadkov v Belgiji požar, so dovoljenje za pošiljanje nevarnih odpadkov v Nemčijo uredili v treh dneh.

ZERO WASTE je bil na Luni, dokler prvi človek leta 1969 ni stopil nanjo.

Problem odvoza nevarnih odpadkov bo vsako leto hujši

S

tara bremena (npr. onesnaženost zemljine), ki so se odkrila pri požaru v Kemisu, so le eden izmed problemov, ki bodo povzročila v naslednjem obdobju veliko dela. Druga pomembna zadeva za Slovenijo je dejstvo, da smo zelo mahni, 2 milijona nas je. Iz našega primera se je videlo, kaj se lahko zgodi, ko eno podjetje pride v položaj, ko ne more prevzemati nevarnih odpadkov. V zadnjih dveh, treh letih je v Evropi konjunktura. Kapacitete sežigalnic so zasedene. Po evropski zakonodaji bo vsaka država branila svoje kapacitete na način, da bo zavirala dobavo nevarnih odpadkov in drugih odpadkov iz tujine. V Sloveniji na to dejansko nismo pripravljeni. V Evropi v zadnjih 10, 15 letih po mojem vedenju ni bilo zgrajene nobene nove sežigalnice nevarnih odpadkov. Dodatnih kapacitet ni. Na primer dunajska sežigalnica WE, Kemis dela z njo že nad 15 let, je stara nad 25 let in ima pogosto zastoje. Še tisti dogovorjeni termini, ki bi jih lahko dobili, zato včasih odpadejo. V letu 2019, 2020 imajo predviden večji remont. Zaprli bodo po eno sežigalno linijo v sežigalnici in postavili novo, kar pomeni bistveno zmanjšanje kapacitet prevzemov obdobju dveh let. V Sloveniji imamo na področju nevarnih odpadkov problem, ki se ga država ne zaveda dovolj. Dejstvo je, da nevarni odpadki nastajajo doma in v podjetjih in NEKDO bo

foto: Boštjan Čadej

121

okolje

Tudi Evropa nima zmogljivosti za sežig odpadkov

moral poskrbeti zanje. V Sloveniji je zelo prisoten NIMBY efekt (ne v moji soseščini) – po požarih je še bistveno bolj izrazit, kar je razumljivo. Razne, bolj ali manj »zelene« civilne iniciative, uspešno zaustavljajo projekte že na nivoju zbiranja ali obdelave odpadkov, da ne govorimo o sežigalnicah in tehnologijah, ki omogočajo sosežig. To je za Slovenijo kot majhno državo že danes problem. V naslednjih letih bo

V zadnjih dveh, treh letih je v Evropi konjunktura.

Kapacitete sežigalnic so zasedene. V Sloveniji na to dejansko nismo pripravljeni. postal še večji, ker imamo ZELO MALO lastnih kapacitet za končno odstranjevanje nevarnih odpadkov. Cene bodo narasle, ne za 5 %, temveč za tretjino in več. Tudi nekatere sežigalnice že delajo po tržnem principu. Že danes se dogaja, da velika sežigalnica sporoči, da ima 5.000 ton prostih kapacitet za določeno skupino odpadkov v naslednjem letu in povabi ponudnika z najboljšo ceno. S tem se bomo vse bolj soočali v bližnji prihodnosti. Vendar na to v Sloveniji še nismo pripravljeni. Pri nas se nekateri še kar skrivajo za slogani kot ZERO WASTE, živijo in delajo pa na klasičen potrošniški način z veliko odpadki. To pa na žalost ne gre skupaj. Kot sem že večkrat komentiral – ZERO WASTE je bil na Luni, dokler prvi človek leta 1969 ni stopil nanjo. Od tega leta naprej tudi na luni ni več ZERO WASTE, kajti tam so ostali odpadki za vesoljskimi potniki. In vesoljskih smeti je vse več. Podobno pa je tudi pri nas – odpadki bodo nastajali še naprej. Z osveščanjem, spremembo nakupovalnih navad, ločenim zbiranjem… bo določenih skupin odpadkov za odstranjevanje res manj. Vendar le s politično najbolj všečnim

45 Reševanje na občinski ravni je bilo učinkovito

K

emis je imel pogodbo z Upravo za zaščito in reševanje za prevzemanje nevarnih odpadkov, ki so se našli v naravi, ki so bili nekje zapuščenih objektih itd. Zdaj tega ne moremo več. Odprlo se je tudi vprašanje gašenje požara v Kemis-u na občinskem, državnem ali regijskem nivoju. Ocenjujem, da je vrhniški štab civilne zaščite, ki je vodil intervencijo v požaru v Kemis-u, deloval izredno učinkovito in ne verjamem, da bi bilo kaj bolje, če bi bila intervencija vodena z državne ravni. Ti ljudje – lokalni gasilci - so bili pri nas vsako leto na vaji. Vedeli so, kaj je kje, vadili smo zapiranje, blokado kanalizacije, načine uporabe raznih sredstev za gašenje in drugo. Dejstvo je, da je bila naša naprava projektirana pred 17 leti.

Razvoj gre naprej in danes, ko delamo sanacijo, bo, upoštevaje razvoj tehnike, zagotovljena višja stopnja vgrajene protipožarne varnosti.

Vsi se učimo in narobe je reči, da je bilo vse, kar je bilo narejeno pred desetletjem, slabo. Tudi današnje stanje najboljše tehnike bo lahko čez 15 let za zastarelo.

P

oslovne podatke in dokumentacijo smo imeli na oddaljeni lokaciji v Gorenju. Zaradi naših internih razmer pa smo imeli interno dokumentacijo, na primer podatke o tehtanju po klasifikacijskih številkah in naših poslovnih partnerjih, le na računalniku v predelavi in v serverski sobi, ki je bila zgrajena v skladu z veljavno zakonodajo za dveurno požarno odpornost. Po požaru in selitvi na začasno lokacijo smo vso dokumentacijo pričeli graditi na način, da je shranjena tudi v Gorenju na dislociranem serverju. Menim, da so nekateri skrivali svoje nepoznavanje problematike za izjavami, da od Kemis-a ne dobijo podatkov, da bi vedeli, kako ukrepati, kaj meriti, iskati…. Če gorijo sveče, če gori Kemis ali če gori Mercator, je sestava emisij v zrak za gasilce nepotreben podatek. Pri vseh požarih pa prihaja do emisij - od ogljikovega monoksida do dioksinov in furanov. Vsi, ki imajo gasilsko znanje, vedo, da ko pride do požara, je to mešanica različnih plinov, aerosolov…. Ni kaj razmišljati, ali je gorela ta snov ali je gorela tista, za gašenje je potrebno biti dobro opremljen.

V

Kemis-u smo v desetih dneh po požaru restavrirali podatke in na naši spletni strani objavili seznam odpadkov. Vsi potencialni uporabniki so imeli dostop do te informacije.

Dejstvo pa je, da se pod odpadno embalažo lahko skriva cel spekter polimernih materialov z zelo različno kemijsko sestavo. Trenutno pripravljamo projekte za sanacijo, objekt na Vrhniki bomo sanirali v enakih gabaritih, z nadgrajeno požarno varnostjo glede na današnje znanje in izkušnje.

EMAS ostaja, sreča v nesreči je poduk za vse gospodarstvo

121

Seznam snovi, ki gorijo, ni ključen za gašenje požara

okolje

pristopom »pri nas pa ne«, ki velja za zbiralce, predelovalce in odstranjevalce odpadkov, problema ne bomo rešili! Obrate za zbiranje in obdelavo odpadkov bomo morali imeti tudi v Sloveniji!

K

emis je bilo prvo podjetje v Sloveniji, ki je dobili EMAS na področju ravnanja z odpadki. In ARSO je takoj po požaru zahteval preverbo izpolnjevanja zahtev EMAS-a.

Presojevalci so naprej preverili, če lahko podjetje, ki je doživelo tak požar, obdrži EMAS. Nato so izvedli izredno presojo po požaru in ugotovili, da smo v požaru in po njem delovali v skladu z zahtevami EMAS-a. Ta ugotovitev je bila osnova, da nam je EMAS ostal. Kemis si je od vsega začetka prizadeval za nenehno izboljšanje. Na žalost se nam je zgodila nesreča.

Kratkoročno je ta nesreča povzročila poslabšanje, ker so se skladiščene količine nevarnih odpadkov v podjetjih povečale. Na dolgi rok pa izboljšanje, ker bo vsak pri sebi, ne le podjetja za ravnanje z odpadki, tudi vsi drugi primarni proizvajalci odpadkov, pri sebi pogledal, kako imajo urejeno skladiščenje nevarnih odpadkov.

To pa je dodana vrednost požara v Kemisu.

Povzročitelji nevarnih odpadkov nimajo ustreznih varnostnih mehanizmov

P

revzeli smo le toliko nevarnih odpadkov, kolikor smo imeli potrjenih terminov pri naših prevzemnikih v tujini in kolikor so dovoljene količine do izrabe te notifikacije. Kajti običajno je, da notifikacija velja maksimalno eno leto oz. do izrabe količin. Na evropskem trgu oz. v naši bližini, to so Avstrija, Nemčija, Madžarska itd., so kapacitete vseh naprav tako zasedene, da enostavno dodatnih kontingentov ni možno dobiti. Če dobiš dodatni termin,

kar je morda še večja ironija, če dobiš dodatne količine, se avtomatsko dvigne cena. Vzemi ali pusti. Tudi nas je požar v Kemisu zelo prizadel, ker smo vedeli, kaj se bo dogajalo. Pritiski so nemogoči. Tudi sam sem v eni izmed izjav napovedal, da bo po 15. juliju v Sloveniji kolaps. Na srečo so se malo s pomočjo Kemisa in Ministrstva za okolje in prostor dovoljenja uredila predvsem pri večjih gospodarskih subjektih. Najhujše nas še čaka pri manjših podjetjih, ki niso toliko odvisna od tekočih odpadkov, bolj od trdnih, ki jih lahko skladiščijo na svojih lokacijah. Skladiščijo pa jih zagotovo neustrezno in obremenjujoče za okolje. S tem se nihče ne ukvarja. Cela Slovenija s pomočjo novinarjev in civilnih iniciativ povsem neupravičeno napada okoljska podjetja, ker so marsikateri povzročitelji ali potencialni ogroževalci okolja na primarnem nivoju podjetja, ki povzročajo te

odpadke. Če kdo misli, da se ne more ničesar zgoditi v takšnih podjetjih, se moti. Nesreče se dogajajo. Malo podjetij, ki imajo nevarne odpadke, imajo varnostne svetovalce. Odpadke ne znajo vedno ustrezno zapakirati v embalažne enote za varno skladiščenje in prevoz itd.

avgust 2017

Andrej Gomboši, Saubermacher Slovenija

foto: Boštjan Čadej

Takoj po požaru obisk inšpekcije

46 121

okolje

Kratko, zanimivo S pismi podpore po denar za II. tir v Bruselj V juliju je Slovenija oddala vlogo na IPE Blending razpis za gradnjo 7 tunelov na drugem tiru Divača-Koper. Gre za evropsko sofinanciranje v višini 163.540.088 evrov do decembra 2023. Skupna vrednost prijavljenih del znaša 545.133.626 evrov, delež sofinanciranja na razpisu pa je 30 % od upravičenih stroškov.

Za dela, ki se nanašajo na izgradnjo ključnih inženirskih objektov 7 tunelov (od načrtovanih osmih), je vlogo na razpis IPE Blending oddalo projektno podjetje 2TDK d.o.o. S prijavljenim delom projekta bo Slovenija pridobila 16,7 km tunelov od načrtovanih 20,5 km s predvkopi.

Vlogo so s pismi podprle države članice na baltsko-jadranskem koridorju in Mediteranskem koridorju (Madžarska, Španija, Avstrija, Poljska, Češka in Slovaška). Pridobljena so bila tudi pisma podpore finančnih institucij, kar izkazuje več nivojev mešanja finančnih virov.

To je ključna novost tega razpisa. Kot element finančne zrelosti in večjega multiplikativnega učinka dodeljenih evropskih sredstev je bila vlogi priložena vrsta dokumentov, in sicer: potrdilo ministrstva za finance o zagotovljenih sredstvih v bilanci B proračuna v višini 200 mio evrov in 82 mio evrov iz naslova pribitka na cestnino v času izgradnje. Potrdilo Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, da bo iz Kohezijskega sklada namenjeno za projekt do 80 mio evrov.

Pismo podpore Evropske investicijske banke, da obravnava odobritev posojila v okvirni višini do 300 mio evrov, pismo podpore SID Slovenske izvozne in razvojne banke, da obravnava odobritev posojila v okvirni višini do 25 % njenega kapitala. Priloženo je bilo tudi pismo podpore Madžarske o načrtovanem finančnem vložku 200 mio evrov.

Projekt zagotavlja odpravo ozkega grla na dveh jedrnih evropskih železniških koridorjih, zmanjšuje tveganja obratovanja obstoječega tira in izkazuje visoko regionalno pomembnost za zaledne države in celotno Evropsko unijo.

avgust 2017

Požar tudi v obratu podjetje Ekosistemi Po požaru v Kemisu, Eko Plastkomu in Ekogoru je zagorelo tudi v Zalogu pri Novem mestu, kjer celjsko podjetje Ekosistemi predeluje lesno biomaso. Vendar so v požaru goreli odpadki iz plastike. Družba Ekosistemi, direktor je Gregor Kovačič, je največji tržni predelovalec lesne biomase v Sloveniji. Lesna goriva prodaja doma in v tujini. Škode po požaru še niso ocenili, je pa bilo podjetje zavarovano. Nekaj prebivalcev so morali evakuirati. Več gasilcev se je zastrupilo s plinom. V obratu za predelavo odpadkov je bil to v zadnjih treh letih četrti požar.

Požig, ki se ga ni dalo ustaviti

P

ri Eko Plastkomu je šlo za podtaknjen požar. V sosednjem objektu so odjeknile tri eksplozije. Dokazi so, išče se motiv, tri osebe so osumljene. Gre za en objekt, skupaj 7.000 m2, polovica objekta je bila namenjena, z vsemi soglasji, potrdili, dovoljenji, za skladiščenje pred obdelavo in za obdelavo odpadnih nagrobnih sveč. Poleg je bil prazen objekt, v katerem ni bilo nobene inštalacije in tudi ni bil zavarovan.

V tem objektu ni bilo nobene požarne zaščite.

V objektu, v katerem so bile eksplozije, se je ogenj hitro razvil. Po eksplozijah je očividka, ki je bila na sprehodu s psom, hitro poklicala 112. Gasilci so bili že na poti, ko se je požarni alarm šele vklopil. Torej, ko je dim prebil sosednji prostor, je bil šele obveščen varnostno nadzorni center in potem prenos signala na 112. Hitro je prišlo do vžiga parafina v takšnih gabaritih, ko se ga enostavno ni dalo omejiti.

Zgorelo je vse.

Pri Saubermacherju prevzeli maksimalne možne količine

V

mesecu juniji smo na račun večje pretočnosti centra dvignili količine za cca. 30 %.

Imamo še neko možnost v drugi izmeni, ne moremo pa povečati obremenjenosti v skladišču.

Veliko je povezano tudi z zunanjimi rešitvami, torej s končnim odstranjevanjem v tujini. ARSO nam gre s pomočjo Ministrstva toliko na roko, da se stvari, za katere je bilo prej potrebno tri mesece, naredijo v treh dneh. Trenutno imamo tudi situacijo, da vseh odpadkov ne prevzemamo. Za naš objekt v Kidričevem smo pridobivali

dovoljenje sedem let. Študije požarne varnosti, vse kar sodi k postavitvi takšnega objekta, so se začele pripravljati že leta 2007. Vmes smo spreminjali gradbeno dovoljenje, okoljevarstveno soglasje itd. Center je glede tehnike v koraku s časom. Upoštevali smo vse, kar sta takrat zahtevala zakonodaja in stroka. Imamo vse sisteme za začetno gašenje, za odkrivanje ognja itd., ne morem pa z gotovostjo reči, da ne bi bile posledice medijsko še hujše v primeru nesreče, kakor je bilo v primeru Kemisa.

Problem sveč ostaja nerešen

K

aj se bo sedaj dogajalo s svečami? Namesto da bi nas Inšpektorat in Ministrstvo podpirala, smo dobili obisk inšpekcije. Zakaj ne pobiramo sveč? Zato, ker jih nimamo kam skladiščiti, ker je skladišče v Ljutomeru zgorelo. Po enem dovoljenju imamo skladišče na Vrhniki, po drugem predpisu, ki nam ga je naložil ARSO, to skladišče ni v redu, ker ni pokrito.

Pokritih skladišč za sveče žal nimamo. Sveč ne moremo pobirati. Namesto da bi MOP povedal, kako naj premagamo to težavo, zahtevajo, da naj pobiramo ali pa nas izbrišejo iz skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami. Če nas izbrišejo, bomo odrešeni vseh problemov. Ne vem pa, kaj bo cela Slovenija, vsi, ki se ukvarjajo z odvozom odpadkov. Stališče uradnikov je bilo, da bo gospodarstvo moralo ustaviti proizvodnjo.

S

o se pa v tem mesecu že našle določene rešitve, tako da verjamem, da bomo skupaj rešili tudi problem zbiranja in predelave odpadnih nagrobnih sveč do ponovne vzpostavitve predelave v podjetju Eko Plastkom.

Zadrževalni sistemi nezadostni za količine požarne vode dr. Sandra Senčič, Kova d.o.o., Celje

K

o obravnavamo tovrstne požare po dogodkih spoznamo, da nastane kar nekaj težav v praksi. Prve neposredne informacije in obveščanje javnosti sta ključna vidika za nadaljnji potek dogodkov. Pomembni

so rezultati okoljskih meritev, obveščanje javnosti, pripravljenost na izredne dogodke s strani podjetja in širše družbe ter sama velikost vplivnega območja posledic požara, kjer so vključene nevarne kemične snovi. Na primerljivih obratih kemijske industrije smo pripravili vrsto scenarijev izrednih dogodkov

Promocija

Družba za izvajanje kompletnega varstva pri delu Teharska cesta 4, 3000 Celje www.kova.si, info@kova.si

Požarna straža je v praksi pri večjih požarih neučinkovit ukrep zakonodaje

P

o mojih izkušnjah je bil pri ugotavljanja vzrokov nastanka požara velikokrat ukrep požarne straže nezadosten in neučinkovit, saj je do večjih požarov prišlo tudi ob njegovi neposredni prisotnosti. Detekcija in prepoznavnost obsega požara je bila zamujena s strani gasilcev pri izvajanju vročih del ob prisotnosti gorljive izolacije v gradbenih proizvodih. Ob detekciji požara je bila že potrebna zunanja intervencija. Pri večjih požarih velikokrat gasilci izvajajo zgolj preprečitev prenosa požara na neposredne dele objekta, ki niso vključeni v požar. Zaradi razsežnosti požara in velikosti požarnega sektorja pride do izgorevanja vseh gorljivih snovi v požarnem sektorju, saj ukrep gašenja ni mogoč.

Ko bomo v stroki analizirali vplive na okolje požara v primeru popolnega zgoretja gorljivih snovi in učinek gašenja pri gorenju gorljivih snovi na okolje, bomo lahko ugotovili kateri ukrep je okoljsko manj obremenjujoč. Takšnih študij trenutno pri analizi tovrstnih požarov še nimamo. Vsekakor bodo izkušnje iz analiz večjih požarov prepričale upravljavce obratov, da se bodo gradili manjši požarni sektorji in z ukrepi vgradnje sistemov nadzora in omejevanja širjenja požarov v rastoči in polno razvit požar preprečevali nastanki večjih požarov. Objekti bi morali biti načrtovani tako, da bi se vpliv na okolje ob požaru zmanjšal na najmanjšo možno raven, da ne bi povzročal emisij v ozračje, zagotavljal zadrževalne sisteme in optimalne pogoje zgorevanja gorljivih snovi tudi z učinkovitim načrtovanjem ukrepov gašenja ob nastanku požara. Učinek požara v Kemisu je razviden tudi v postopkih širjenja dejavnosti IED naprav oz. sprememb okoljevarstvenih dovoljenj, kjer je prav vidik požara trenutno eden izmed najbolj izpostavljenih zahtev ARSO.

okolje

121

47 ajvečji problem tovrstnih dogodkov je predvsem onesnažena požarna voda in neposredna razlitja nevarnih kemikalij/ odpadkov zaradi nezadostnih zadrževalnih sistemov za dejansko nastale količine požarnih voda, vključno s celotno količino nevarnih kemikalij, ki so prisotne na lokaciji obrata.

Pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj skladno z zakonodajo morajo obrati imeti na voljo zadrževalne sisteme za razlite nevarne tekočine za skladiščenje količine dveh največjih embalažnih enot, kadar le te niso skladiščene v rezervoarjih. Posledično vsi obrati, ki danes v Sloveniji obratujejo, ne morejo imeti zadostnih zadrževalnih sistemov za 100 % zajetje nevarnih kemičnih snovi, ki so na lokaciji obrata. Prav tako ne morejo imeti zadrževalnih sistemov za celotne dejanske količine požarnih vod, ki nastajajo v tako dolgotrajnih večurnih gašenjih. V fazi projektiranja požarne varnosti stavb in pogojev izpolnitve zadrževalnih sistemov s požarno obremenjeno vodo, ki nastane pri teh izrednih dogodkih, se upošteva količina dveurnega gašenja hkrati iz dveh hidrantov. Takšna količina vode z določenim pretokom hidrantnega omrežja, ki se zahteva glede na požarno obremenitev objekta, je minimalna količina vod, ki jo mora imeti obrat za učinkovito gašenje.

Kot vidimo v primerih velikih požarov , kjer se izvajajo večurna gašenja, ni uporabe zgolj dveh zunanjih hidrantov. Gasi več gasilskih enot z lastnimi gasilskimi vozili s količino vode, ki je pripeljana na lokacijo obrata, dodatnimi prečrpavanji vode s površinskih vod ipd. in tako nastane požarne vode bistveno več, kot jo je bilo dejansko načrtovano za zadrževanje.

Tako velikih količin požarne vode na lokacijah obrata dejansko ni možno v praksi ustrezno zadrževati. Tukaj se postavlja strokovno

Ključno je preprečevanje tveganj za nastanek požara v napravah, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega

V

praksi vemo, da vsi objekti dejansko nimajo zadostnih zadrževalnih sistemov za požarne vode. Sploh tisti objekti, ki so pridobili OVD kot obstoječe naprave z uporabnimi dovoljenji že pred zakonodajo izdaje prvih IPPC dovoljenj. Objekti, ki so bili grajeni po starih predpisih o graditvi objektrov in ne glede na veljavna uporabna dovoljenja danes ne morejo izpolniti okoljevarstvenih zahtev, da bi bili primerljivi tovrstnim novozgrajenim objektom. Zato je ključno, da upravljavec naprave prilagodi objekte novim okoljevarstvenim zahtevam ali prepozna kritične točke možnosti nastanka požara v tehnološkem procesu in s spremljanjem tehnološkega parametra, ki še ni detekcija požara kot npr. preprečitev samovžiga s spremljanjem povišanja temperature, preprečuje nastanek in razvoj požara. V tem primeru ne detektiramo nastanek požara temveč s spremljanjem temperature in ukrepom prepihavanja kupa gorljive snovi preprečujemo nastanek vročih točk in samovžig gorljive snovi v kupu (t.i. nastanek požara). Z IR kamero spremljamo povišanje temperature na kupu, z merilniki temperature pri prepihavanju kupa pa spremljamo temperaturo v kupu gorljive snovi.

P

omemben vidik za zagotavljanje preprečevanja tveganj je ustrezna zakonodaja, ki vsebuje na področju skladiščenja nevarnih tekočin, požarne varnosti objektov in ukrepov za preprečevanje obremenjevanja okolja v primeru požarov, številne neskladnosti in pomanjkljivosti. Učinkovito načrtovan koncept požarne varnosti, predvsem glede ukrepov preprečitve nastanka požara, omejevanja požarno bolj obremenjenih delov objekta v manjše požarne sektorje in ukrepi v zvezi s požarno vodo je odvisen predvsem od projektantov in pripravljenosti upravljavca za zmanjšanje tveganj za okolje.

avgust 2017

N

vprašanje ali bi bilo z vidika varstva okolja bolje, da se v postopkih izvajanja gašenja s strani gasilcev dopusti, da celotne gorljive snovi znotraj požarnega sektorja zgorijo v celoti pri visokih temperaturah. Tako namreč nastajajo manj obremenjujoči produkti gorenja kot v primeru nepopolnega zgorevanja ali gorenja pri nizkih temperaturah. Z gašenjem se vpliva na pogoje zgorevanja in obremeni požarno vodo za katero že vnaprej vemo, da je ne bomo mogli v celoti zadrževati in bo lahko odtekla v okolje neposredno v bližini obrata.

Na to temo bodo potrebna strokovna usklajevanja in spremembe pri izvajanju ukrepov gašenja za tovrstne požare.

foto: Boštjan Čadej

in določili vplivna območa z modelnim prikazom, ki je pokazalo, da vplivno območje v primeru požara, kjer so vključene večje količine nevarnih gorljivih snovi dejansko ni tako veliko, kot ga prepoznamo na prvi pogled tudi s strani bližnjih vaščanov. Všeč mi je, da se je ob primeru izrednega dogodka požara v Kemisu potrdilo z dejanskimi meritvami, da ne govorimo o večjih onesnaženjih zraka v širši okolici tega dogodka in da ne gre zaradi posledic emisij za večje onesnaženje tal ter se je prvotno vplivno območje bistveno zmanjšalo glede na pridobljene rezultate meritev posledic emisij požara v ozračje.

Po izstopu Mestne občine Velenje (MOV) iz ustanoviteljstva Regijskega študijskega središča v Celju (RŠS) se je spremenil status Visoke šole za varstvo okolja (VŠVO). Kaj se je spremenilo in kako boste štartali v novo šolsko leto? Boste do takrat dogovorili, kako bo s plačevanjem najemnine za prostor velenjski občini? Ali je tudi opcija, da se šola preseli v Celje?

Status Visoke šole za varstvo okolja se po izstopu MOV iz soustanoviteljstva RŠS ni spremenil.

Prejšnja direktorica VŠVO je izvajala aktivnosti za prenos ustanoviteljstva VŠVO na MOV ter aktivnosti za prenos koncesije in študijskih programov na Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani. To je zdaj zaustavljeno.

Edini ustanovitelj visoke šole ostaja Regijsko študijsko središče v Celju in posredno vse aktualne ustanoviteljice študijskega središča.

Toda z Mestno občino Velenje še ni dogovora glede prostorov.

Ne. Visoka šola za varstvo okolja trenutno deluje v prostorih v centru Velenja, ki so v lasti MOV. Po izstopu iz RŠS se je odnos MOV do VŠVO spremenil, kar je razumljivo. Uporaba občinskih prostorov ne more biti in ne bo več brezplačna. Selitev VŠVO v Celje ali na drugo lokacijo je opcija, ki se lahko zgodi v treh primerih. Če se MOV iz kakršnegakoli razloga odloči, da bo prostore, v katerih trenutno deluje VŠVO,

dr. Gašper Gantar

Po prvem desetletju dela Visoke šole za varstvo okolja, s sedežem v Velenju, se novi direktor doc. dr. Gašper Gantar, direktorsko dolžnost je prevzel aprila, srečuje s finančnimi in drugimi neznankami pred začetkom novega študijskega leta.

Velenjska občina je izstopila iz ustanoviteljstva Regijskega študijskega središča v Celju, ki je ustanovitelj visoke šole. S tem je Mestna občina Velenje izgubila vpliv na delovanje tako Regijskega študijskega središča kot na Visoko šolo za varstvo okolja. Tudi na imenovanje novega direktorja.

Toda Mestna občina Velenje prej šoli ni zaračunavala uporabe občinskih prostorov, v katerih izobražuje redne in izredne študente. Razumljivo je, pravi direktor doc. dr.

Gašper Gantar, da bo odslej drugače, le da pogovori z Mestno občino Velenje še niso končani in ne ve, kakšne bodo nove finančne obveznosti. Je pa sogovornik sicer zadovoljen z zaposljivostjo njihovih diplomantov. V letošnjem študijskem letu je na šoli 132 študentov.

foto: arhiv podjetja

Okoljskim študentom tudi znanja iz ekonomike in podjetništva

Visoka šola za varstvo okolja

48 121

okolje avgust 2017

Visoka šola za varstvo okolja

namenila za druge dejavnosti. Če se ustanovitelj šole iz kakršnegakoli razloga odloči, da preseli šolo na drugo lokacijo ali če bodo stroški uporabe prostorov v Velenju bistveno višji, kot bi bili stroški podobnih prostorov na drugi lokaciji. A šola deluje v odlično opremljenih prostorih, zato se s predstavniki MOV že nekaj časa dogovarjamo in želimo doseči dogovor o podaljšanju najemne pogodbe pod pogoji, ki bodo omogočili stroškovno vzdržno delovanje šole v Velenju tudi v prihodnje.

Prihodnost je odvisna od študentov. Kakšno je zanimanje za študijske programe šole, za redni in izredni študij? S katerih območij je največ študentov?

V zadnjih letih se na VŠVO v študijski program "Varstvo okolja in ekotehnologije" letno vpiše med 40 in 50 novih študentov. Študentje prihajajo iz celotne Slovenije, od Primorske do Prekmurja. Največ jih je iz severne in severovzhodne Slovenije, še zlasti iz okolij, kjer izvajajo srednješolski program "okoljevarstveni tehnik", npr. Koroške, okolice Ptuja in Celja, Zgornje Savinjske in Šaleške doline.

Za dodiplomski in podiplomski študij razpisujete program varstvo okolja in okoljskih tehnologij. Trg dela še ni dovolj žejen diplomiranih ekotehnologov. Kako vaše programe usklajujete s potencialnimi zaposlovalci in njihovimi potrebami? Kje vidite razloge za

49 Naš študijski program je edini na visokošolskem strokovnem nivoju v Sloveniji, ki daje diplomantom znanja različnih vidikov varovanja okolja.

Sodelovanje z gospodarstvom je torej nujno.

Upoštevanje predlogov in potreb zaposlovalcev zagotavlja sestava upravnega odbora VŠVO. V njem je tudi predstavnik gospodarstva. VŠVO sodeluje z nekaterimi organizacijami, katerih osnovni namen je ravno iskanje ustreznih povezav med potrebami delodajalcev in izvajanjem študijskih programov. Obe izobrazbeni ravni, diplomirani ekotehnolog in magister ekotehnologije, sta na seznamu poklicne in strokovne izobrazbe ZRSZ. Študentje v podjetjih izvajajo študijsko prakso. Nekateri od njih se ravno zaradi prakse pri delodajalcih tudi zaposlijo.

Zaposljivost naših diplomantov je dobra.

Leto po diplomiranju je zaposlenih približno 60 % naših diplomantov, dobrih 20% si v tem času zaposlitev še vedno išče, slabih 10 % si zaposlitve ne išče iz različnih razlogov. Npr. nosečnosti, prevzema kmetije ipd., ostali pa nadaljujejo s študijem. Službo si lahko zaradi širine znanj najdejo na številnih področij, vse od naravovarstva, okoljskega turizma in industrije. Seveda pa je zaposljivost diplomantov ključno merilo smiselnosti delovanja katerekoli šole, zato z navedenim deležem zaposlenih ne smemo biti zadovoljni in ga moramo izboljšati.

Osnovna težava pri zaposlovanju diplomantov v stroki je še vedno premajhna prepoznavnost poklica, seveda pa tudi želja podjetij po racionalizaciji poslovanja.

Torej so spremembe potrebne?

Seveda. Kot vsi drugi družbeni sistemi potrebuje tudi šolski sistem stalne posodobitve in spremembe. Pri tem je na področju varstva okolja, na kar kaže že vaše vprašanje, potrebno graditi na dobro zastavljeni vertikali, ki povezuje srednje-, višje- in visokošolsko izobraževanje. Za razliko od prvih dveh, ki vzgajata predvsem kader za opravljanje bolj enostavnih opravil, morajo biti diplomanti visokošolskega izobraževanja strokovnjaki z zelo širokim znanjem. Takšnim, ki ga bodo znali uporabiti tudi v praksi, za reševanje neposrednih težav in izzivov delodajalcev.

Se pa razkorak med potrebami delodajalcev in pridobljenim znanjem diplomantov pogosto tudi nekritično in nepotrebno poudarja, češ da diplomanti, praktično vseh študijskih programov, ne le našega, nimajo ustreznih znanj. Včasih je resnica tudi ta, da delodajalci preprosto ne znajo izkoristiti znanj, ki jih diplomanti imajo oziroma jim ne dajo ustreznih priložnosti.

Kakšne so možnosti za raziskovalno delo na šoli?

Kaj povedo člani kluba Alumni o praksi in delu, o vrednosti znanj in kompetenc, ki jih pridobijo na šoli? Ali se vam ne zdi, da potrebuje celotni sistem srednješolskega in višješolskega okoljskega izobraževanja premišljeno posodobitev in spremembe?

Čeprav na visokih strokovnih šolah znanstveno-raziskovalno delo ni toliko poudarjeno kot na univerzah, ga na VŠVO spodbujamo. Dekan VŠVO in nekateri sodelavci so vrhunski strokovnjaki na svojih področjih. Zaradi njihovih razvojno-raziskovalnih dosežkov šola postaja prepoznana tudi v mednarodnem okolju.

Znanstveno-raziskovalne reference šole kot institucije v zadnjem času izrazito naraščajo.

Hkrati imajo študenti možnost sodelovanja pri različnih projektih in tako širiti svoja znanja ter kompetence.

Naš študijski program je edini na visokošolskem strokovnem nivoju v Sloveniji, ki daje diplomantom znanja različnih vidikov varovanja okolja. Študenti jih v okviru precej obsežnega praktičnega usposabljanja uporabljajo že med študijem. Z anketiranjem zbiramo povratne informacije o vrednosti pridobljenih znanj

Na VŠVO imamo laboratorij. Oprema v njem ni takšna, kot bi si želeli. Načrtujemo njegovo posodobitev. Vendar ni pričakovati, da bomo na VŠVO imeli v svetovnem merilu vrhunski laboratorij, kjer bi lahko izvajali najbolj napredne meritve in raziskave. Zato prakticiramo vključevanje in povezovanje sodelavcev šole z

121

raziskovalnimi zavodi, ki imajo zaradi svojega osnovnega poslanstva precej boljše infrastrukturne pogoje za delo, kot jih ima VŠVO. Rezultat tega je sodelovanje oziroma izvajanje več raziskovalnih projektov s področja okoljevarstva, naravovarstva in trajnostne rabe naravnih virov.

okolje

Osnovna težava pri zaposlovanju diplomantov v stroki je še vedno premajhna prepoznavnost poklica, seveda pa tudi želja podjetij po racionalizaciji poslovanja. Zaradi tega marsikje delovna mesta s področja varstva okolja zasedajo zaposleni z drugačno osnovno izobrazbo. Na kratki rok je takšna politika delodajalcev razumljiva. Naša naloga je, da izšolamo diplomante, ki jih bodo delodajalci prepoznali kot kader, ki jim na dolgi rok prinaša večjo dodano vrednost.

in kompetenc vseh naših diplomantov, ne le članov Alumni kluba. Seveda imajo določene pripombe predvsem glede uporabe nekaterih pridobljenih znanj v praksi ter kompetenc s področja podjetnosti in samoiniciativnosti. Te pripombe moramo upoštevati pri posodobitvi študijskih programov.

In kako se povezujete v mednarodnem prostoru s študentskimi izmenjavami in z gostujočimi predavatelji?

Sodelovanje gostujočih predavateljev smatramo kot pomemben pripomoček h kakovostnemu izvajanju študijskih programov, izmenjave pa kot izjemno priložnost za izboljšanje kompetenc naših študentov. Zato je VŠVO na področju mednarodne mobilnosti med najbolj aktivnimi visokošolskimi inštitucijami v Sloveniji. Kajpak relativno na število vpisanih študentov. O tem priča dejstvo, da je VŠVO že dvakrat, v letih 2012 in 2016, prejela nacionalno priznanje Zlato jabolko kakovosti za uspešno izvedbo projektov individualne mobilnosti.

VŠVO uspešno sodeluje v programu Erasmus+ in drugih programih mednarodne mobilnosti, na primer v programu Slovenskega štipendijskega sklada SI04, Evropski gospodarski prostor v Norveškem finančnem mehanizmu ter pri projektu Implementacija bolonjskega procesa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Na leto se mednarodnih izmenjav povprečno udeleži 6 naših študentov in 6 naših visokošolskih učiteljev. Najpogosteje potujejo v skandinavske države, Veliko Britanijo, Malto ali Španijo.

Zakaj ste ustanovili Inštitut za ekotehnologije in trajnostni razvoj? Projekti?

Osnovni namen ustanovitve lastnega raziskovalnega inštituta je v zagotavljanju osnovnega pogoja za izvajanje sistematičnega raziskovalnega dela. Inštitut je namreč vključen v seznam raziskovalnih organizacij, kar nam omogoča pridobivanje in izvajanje več raziskovalnih projektov. Tako trenutno na VŠVO izvajamo dva ciljna raziskovalna projekta v programu Zagotovimo.si hrano za jutri, ki jih sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Katerim učnim vsebinam bi morali dati prednost v podiplomskem izobraževanju? Že v svojem programu ob kandidaturi na delovno mesto direktorja sem se zavzel, da bi na šoli uvedli dodatne vsebine, ki bi diplomantom izboljšale zaposlitvene možnosti v podjetjih, ki načrtujejo in proizvajajo okolju prijazne izdelke, npr. metode eko dizajna. Hkrati bi želel, da se posodobijo vsebine na področju projektnega vodenja, inženirske ekonomike in podjetništva. To so znanja, ki bodo našim diplomantom omogočila, da dobre okoljske rešitve spremenijo tudi v finančni uspeh podjetij, kjer bodo zaposleni.

avgust 2017

težave pri zaposlovanju diplomantov okoljskega izobraževanja?

Znanje iz knjig dobi na terenu novo vrednost mag. Živan Veselič

foto: dr. Aleksander Marinšek

50 121

okolje

Šola v gozdu

V gozdarstvu usmerjamo razvoj gozdov. Če želimo biti pri tem uspešni, moramo biti sposobni na terenu prepoznati drevesne vrste, gozdne sestoje in gozdne rastlinske združbe oziroma njihova rastišča. Za določitev gozdne rastlinske združbe je potrebno poznati tudi grmovnice in

Šola v gozdu

nekatera zelišča. Vseh teh znanj se ni mogoče naučiti

le iz knjig, znanje iz knjig

oziroma predavanj je potrebno

dopolniti s spoznanji na terenu.

Zato je v študijskem programu Gozdarstvo in lovstvo na Višji

strokovni šoli Postojna tudi

pri tem predmetu predvideno

primerno število ur terenskih

avgust 2017

vaj.

Slika 1: Na terenskih vajah študentje zbirajo herbarijski material drevesnih in najpogostejših grmovnih in zeliščnih vrst.

O

rganizacije terenskih vaj smo se ravno pri predmetu Gojenje gozdov s fitocenologijo lotili še posebej zavzeto. Predmet je zelo obsežen in vključuje nauk o lesnatih rastlinah, ekologijo dreves z osnovami prirastoslovja ter pedologijo in fitocenologijo. Organizacija terenskih vaj pri tem predmetu je posebej zahtevna, ker si želimo v okviru omejenega razpoložljivega časa v rastiščno zelo pestrih slovenskih gozdovih študentom prikazati vse najpomembnejše gozdne združbe in njihova rastišča. Da bi si študentje laže uredili znanje o številnih gozdnih združbah, je nujno, da si jih ogledajo ločeno po posameznih fitogeografskih območjih in v zaporedju od nižjih do višjih leg ali obratno. Ker ima Višja strokovna šola sedež v Postojni, si je mogoče večino gozdnih združb submediteranskega fitogeografskega območja ogledati s krajšimi terenskimi »izleti«. Ogled gozdnih združb na silikatni matični podlagi oziroma na kislih tleh ter gozdne združbe Julijskih Alp in Dinaridov, ki se kljub podobni matični podlagi med seboj precej razlikujejo, pa je zahteval organiziranje celodnevnih ekskurzij.

O

dločili smo se, da organiziramo ekskurzije na Pohorje, na Pokljuko in v snežniško-javorniške gozdove. Ekskurzije izvedemo v zaporednih sobotah ob koncu maja in v začetku

junija, saj od Pohorja do Julijskih Alp obiščemo vedno višje ležeča rastišča in sledimo letnemu razvoju vegetacije na najvišje ležečih rastiščih. Zaradi smotrnosti izvedemo v zadnjih letih skupno ekskurzijo za redne in izredne študente. Študenti zelo pozitivno ocenjujejo ekskurzije, ki so koristna in prijetna dopolnitev teoretičnih razlag.

N

a Pohorju nas ob številnih postankih pot vodi od Hoč proti Arehu in dalje proti Osankarici, na povratku pa skozi Šmartno na Pohorju do Slovenske Bistrice, v bližini katere si ogledamo še lep semenski sestoj doba na njegovem tipičnem nižinskem rastišču.

V

snežniško-javorniških gozdovih začenjamo ekskurzijo blizu Pivke, z ogledom sestojev črnega bora, ki so osnovani na rastiščih bukve in drugih listavcev. Nadaljujemo z ogledom naravnih gozdnih združb od primorskega bukovja do subalpinskega bukovja, ki v dinarskem gorstvu tvori zgornjo gozdno mejo in se proti vrhu Snežnika nadaljuje z dinarskim ruševjem.

O

bisk Julijskih Alp najprej izkoristimo za ogled gozdne združbe podgorskega in gorskega kisloljubnega bukovja s praprotjo rebrenjačo (pri Naklem), ki je v osrednji Sloveniji precej razširjena, na Primorskem pa je nimamo

Z

aradi slikovitosti pokrajine in gozdov zapustijo poseben vtis pri študentih zlasti najvišje ležeči gozdovi Snežnika in Julijskih Alp. Spomnim se, da so si, vzhičeni nad lepoto doživetega, ob gozdni cesti blizu planine Klek za spomin nabrali mlade macesne, ki so jih nato posadili ob svojih domovih. Veličasten vtis zapustijo tudi mogočna dobova drevesa v že omenjenem semenskem sestoju v Cigoncah blizu Slovenske Bistrice, pa za hojo nadvse mehko rastišče visokih barij na Pohorju in Pokljuki. Sicer je vsaka gozdna združba posebna po svojih rastiščnih in gozdnogojitvenih značilnostih. In v Sloveniji jih imamo na majhnem prostoru veliko zelo različnih! Pri predmetu Gojenje gozdov s fitocenologijo jih želimo največ spoznati kar najbolje in opisane ekskurzije k temu veliko prispevajo. Seveda pa so ekskurzije tudi priložnost za številne druge informacije o gozdu in gozdarstvu. Prispevajo tudi k zbližanju študentov in vseh drugih, ki sodelujemo v študijskem procesu, in bomo vsi kmalu sodelavci pri skrbi za slovenske gozdove.

Inšpekcija za okolje in naravo pri Inšpektoratu RS za okolje in prostor je v juniju 2017 v okviru projekta IMPEL Enforcement Actions sodelovala v vseevropski akciji nadzora nad pošiljanjem odpadkov preko meja. Akcije nadzora so bile izvedene skupaj s predstavniki Finančne uprave RS (FURS) in policije. Inšpektorji so izvedli inšpekcijske nadzore pri zavezancih, ki ravnajo z nevarnimi odpadki.

Skupno akcijo nadzora so izvedli na avtocestnih počivališčih po Sloveniji (Lukovica, Dobrenje, Studenec, Starine, Šempas, Voklo, Dolinsko, Barje, Lopata). Nadzorni organi so preverjali, ali pošiljke odpadkov spremlja ustrezna dokumentacija ter ali odpadki dejansko ustrezajo navedbam na spremljajoči dokumentaciji. Poleg tega se je tudi preverjalo, ali so tovorna vozila, ki so prevažala odpadke, pravilno označena s tablo za prevoz odpadkov (črka »A«).

121

Inšpektorji za okolje in naravo so ugotavljali nepravilnosti

okolje

foto: dr. Aleksander Marinšek

možnosti videti.

Nato nas ob več postankih pot vodi na Pokljuko in dalje do planine Klek.

Po gozdni cesti se vzpnemo do nadmorske višine, ki je le nekaj deset metrov nižja od prelaza Vršič. Po nekaj sto metrih položne poti dosežemo planino Klek, Slika 2: Ogled gozdnih združb in njihovih kjer se lahko na nadmor- rastišč na terenu pod vodstvom izkušenih ski višini več kot 1600 m predavateljev je za študente zelo pomemben in tudi priljubljen. seznanimo z gozdnima združbama macesnovja in alpskega ruševja. Dvakrat se nam je zgodilo, da zaradi snega, bodisi ker le-ta še ni skopnel ali pa je zapadel na novo, kljub poznemu datumu (v začetku junija) ne bi bilo mogoče doseči planine Klek. Poiskati smo morali rezervno pot – z avtobusom do Rudnega polja in nato dobre pol ure peš po planinski poti proti Velemu polju.

51

Kratko, zanimivo

Zaustavili so 626 tovornih vozil, opravili 162 fizičnih pregledov in 464 dokumentarnih pregledov. V 61 primerih so prevažali odpadke preko meja. Ugotovljena je bila ena nezakonita pošiljka odpadkov.

Slovensko podjetje Komteks je na predelavo v Bosno in Hercegovino pošiljalo mešane odpadke, za kar bi moralo pridobiti soglasja pristojnih organov države odpreme, države tranzita in namembne države.

Pošiljka je bila vrnjena na mesto natovora, inšpekcija je zoper podjetje uvedla prekrškovni postopek. Med nadzori večjih nepravilnosti niso ugotovili.

Akcijo nadzora so izvedli tudi v pristanišču Luka Koper. Predstavniki FURS so obravnavali 20 kontejnerjev, s katerimi so se prevažali odpadki, v 15 primerih so opravili dokumentarni nadzor, v 5 primerih pa fizični nadzor odpadkov. Odkrita je bila ena nezakonita pošiljka odpadkov (aluminijasti ostružki), poslana iz Slovenije (podjetje Meltal IS) za Indonezijo. Policija je v okviru akcije izvajala nadzor tudi v železniškem prometu na železniškem mejnem prehodu Dobova in pregledala 170 vagonov odpadnega železa. Nepravilnosti ni bilo ugotovljenih.

Inšpekcija za okolje in naravo je izvedla nadzor pri 12 podjetjih, ki poleg ravnanja z nenevarnimi odpadki ravnajo tudi z nevarnimi odpadki in pošiljajo odpadke na predelavo v tujino. Nepravilnosti so bile ugotovljene pri naslednjih podjetjih: Gorenje Surovina d.o.o., Ekol d.o.o., Kranj, Ekkologija d.o.o., Kranj, Ekosistemi d.o.o., Kovintrade d.d., Celje.

SKRBIMO ZA OKOLJE in delujmo

preudarno, ko gre za ustrezno ločevanje!

Skrb za ustrezno recikliranje odpadne embalaže je ključnega pomena. V podjetju Saubermacher Slovenija, kjer delujemo kot koncesionar v kar 13-ih občinah, smo v letu 2016 ločeno zbrali:

odpadne embalaže

81,7kg

33,6

% odpadne embalaže glede na vse zbrane komunalne odpadke z gospodarsko javno službo

Promocija

zbrane odpadne embalaže na prebivalca na leto

Več na www.saubermacher.si

Slovenija

avgust 2017

5.237 ton

52

Urška Košenina

Podjetje Talum se uvršča med 15 največjih izvoznikov v Sloveniji, saj proizvede več kot 84.000 ton aluminija letno.

Zaposlujejo več kot 1.300 ljudi, poslujejo pa že 60 let. Kristian Lipovac, ekolog v podjetju, je povedal več o projektu za mlade 'Raketa v garaži', pestri izbiri malic iz sestavin lokalnih ponudnikov, to, da je Talum po tono proizvedenega aluminija drugi najučinkovitejši na

svetu, o zaprtih materialnih

tokovih in o tem, da če palico

s Šumarjem zapičite v tla,

boste z njo pregnali zlo daleč naokrog.

avgust 2017

V službo prihajam z avtomobilom. V prostem času za prevoz v čim večji meri uporabljam kolo, javni promet pa le poredko. Glavne prometnice, ki vodijo do Kidričevega in Taluma, predstavljajo za kolesarje nevarnost, kar je eden izmed vzrokov, da jih v prometu ni več.

V občini Kidričevo je kljub temu opaziti vedno več primerno vzdrževanih in varnih poti, namenjenih kolesarjem. V Talumu veliko sodelavcev na delo prihaja s kolesom. Sploh v času zaprtja enega izmed mostov čez reko Dravo je to še pogostejša praksa. Zaradi vzdrževalnih del, ki bodo trajala leto in pol, je v času prihoda in odhoda na delo promet izdatneje povečan, kar predstavlja dobro motivacijo za iskanje alternativ. Morda je to prava spodbuda za začetek.

S 1. januarjem 2005 se je Slovenija, in s tem tudi Talum, vključila v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi na območju držav Evropske unije. Kaj se zgodi, če proizvedena količina emisij CO 2 presega dodeljeno količino emisijskih kuponov in kaj menite o shemi trgovanja z emisijskimi kuponi?

S projektom 'Raketa v garaži' ste sistematično nagovarjali šolarje zadnjih dveh razredov devetletke, ki ste jim predstavljali tehnične poklice s področja strojništva, metalurgije in elektrotehnike ter priložnosti za štipendiranje in zaposlitev v Talumu. Kakšni so rezultati projekta v podjetju in med šolarji?

Z vključitvijo v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi smo v Talumu prevzeli obveznost proizvodnje emisij ogljikovega dioksida (CO 2) v sorazmerju z dodeljenimi emisijskimi kuponi. To pomeni, da moramo zagotoviti točno tolikšno količino teh kuponov, kolikor znašajo naše emisije CO 2 . Za tretje trgovalno obdobje z emisijami toplogrednih plinov do leta 2020 velja, da se število dodeljenih kuponov zmanjšuje in njihovo število ne zadostuje za pokritje proizvedenih emisij CO 2 . Za pokritje razlike bo potrebno število emisijskih kuponov kupiti na trgu najkasneje v letu 2020 ob koncu trgovalnega obdobja. Čas nakupa je odvisen od cene emisijskega kupona na trgu.

Predvidevamo, da se bodo že v letu 2017 ali v letu 2018 začele priprave na četrto trgovalno obdobje do leta 2030. Glede na ogroženost aluminijske industrije v EU pričakujemo vsaj podobno ali ugodnejšo kompenzacijsko shemo za direktne emisije CO 2, saj bo cena emisijskega kupona lahko neprimerno višja, kar posledično zmanjšuje konkurenčnost aluminija v EU.

Izbira poklica ali smeri izobraževanja je ena težjih odločitev vsakega mladostnika. Po končani osnovni šoli pri izbiri nadaljevanja šolanja s svojimi nasveti in izkušnjami seveda pomagajo tudi starši. Namen projekta, ki želi mladim na zanimiv način predstaviti poklice, vrste zaposlitev in delovna mesta ter njim in njihovim staršem podati informacije, se mi zdi naravnost imenitna. Skozi zanimive vsebine mladi začutijo veselje, strast, entuziazem, lažje se odločijo in izberejo poklic, ki ga bodo z največjim veseljem opravljali. Povrh vsega pa mislim, da sta bila motoristični 'šov' z Rokom Bagorošem in njegova zgodba odličen zaključek projekta 'Raketa v garaži'. Odziv na projekt je bil dober. Ena izmed njegovih neposrednih posledic je bil znatno večji obisk mladih na letošnjem dnevu praktičnega prikaza poklicev v Talumu. Na ta dan nas vsako leto šolarji obiščejo v 'fabriki' in se pobliže spoznajo z vsakodnevnim delom različnih poklicev ter celo se preizkusijo v opravilih, kot sta na primer varjenje ali odstranjevanje srha z ulitka.

Ekolog v podjetju in doma

porabi električne energije na

Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo in javni potniški promet? Katere vrste najpogosteje in za katere namene? Občina skrbi za kolesarske steze? Ali v podjetju morda razmišljate, da bi spodbudili vožnjo s kolesom v službo?

foto: arhiv podjetja

Po porabi elektrike v proizvodnji aluminija med najboljšimi na svetu

Kristian Lipovac

okolje

121

Ekolog v podjetju in doma

53 Kako pa je z zdravjem na delovnem mestu?

Imate organizirane skupne aktivnosti, ki jih zaposleni obiskujejo? Kaj pa prehrana, ponujate možnost lokalne, zdrave hrane?

Nalog na področju zdravja se zelo zavedam.

Prvi pogoj za kvalitetno opravljeno delo na delovnem mestu je dobro psihofizično stanje oziroma 'zdravje' posameznika. Zelo veliko mi pomeni pestra izbira malic, ki jih vsakodnevno pripravi hčerinsko podjetje Vital d.o.o., locirano v neposredni bližini Taluma. Prehrana je sestavljena iz sestavin lokalnih ponudnikov, kar je eden od vidikov trajnosti. Vsak dan je na voljo več različnih menijev, med drugim tudi sadje, zelenjava in dietni obrok ter različne vrste napitkov. Za svoje zdravje lahko kot zaposleni Taluma poskrbim tudi z brezplačnim dostopom do Termalnega parka Ptuj, z udeležbo na različnih organiziranih vadbah in koriščenjem preventivnih programov, kot je na primer brezplačno cepljenje proti klopnemu meninogencefalitisu. Vsakoletni dan za zdravje – dogodek Zdravo Talum – je sklep in povzetek vse zdravstvene in rekreativne preventive. Na dogodku, ki je namenjen aktivnemu druženju Talumovcev ob kolesarjenju, hoji, plavanju in ježi konj, me vedno znova razveseli številna udeležba mojih sodelavcev.

Koliko ste v zadnjih dveh letih zmanjšali porabo vode in energije?

Pri elektroliznem postopku za proizvodnjo aluminija, ki je v naših proizvodnih procesih energetsko najintenzivnejši, smo po tokovnem izkoristku po tehnologiji AP18 najučinkovitejši na svetu. Po porabi električne energije na tono proizvedenega aluminija smo drugi

Pri elektroliznem postopku za proizvodnjo aluminija, ki je v naših proizvodnih procesih energetsko najintenzivnejši, smo po tokovnem izkoristku po tehnologiji AP18 najučinkovitejši na svetu.

Kakšne so vaše domače navade, ko gre za razvrščanje odpadkov, porabo energije in vode? Ima vaše delovno mesto vpliv na vaše delo doma?

Delo z okoljem na delovnem mestu in doma je prepleteno in se ne izključuje. Sem mnenja, da je okoljska ozaveščenost vrednota, ki jo je potrebno živeti. Seveda pa sem veliko znanja in veščin, ki sem jih lahko uporabil doma, pridobil pri delu. Tudi v privatnem življenju živim skladno s 'piramido ravnanja z odpadki' in poskušam v čim večji meri zmanjšati količino nastalega odpada. Odpadke skrbno ločujem.

Kompozite razstavim, kolikor je mogoče, kar lahko, pa uporabim ponovno. Pri nakupu novih tehnoloških in drugih pripomočkov za vsakodnevno življenje mi poraba električne in vodne energije predstavlja pomembno merilo.

Koliko ste kot podjetje vključeni v pripravo okoljske zakonodaje, katere uredbe najbolj vplivajo na vaše poslovanje in kakšen je vaš prispevek h krožnemu gospodarstvu?

Na poslovanje najbolj vplivata dva sklopa okoljske zakonodaje, in sicer IED uredba, ki je nasledila prejšnjo IPPC uredbo, in uredba o preprečevanju večjih nesreč zaradi kemikalij oziroma t.i. 'Seveso' Uredba. Družba Talum d.d. je pridobila vsa okoljevarstvena dovoljenja, zadnja sprememba pa je bila izvedena v maju in avgustu 2016. Ne glede na trajno veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj se bodo ta stalno dopolnjevala tako s strani uradnih zahtev regulatorja, kot z naše strani zaradi investicij v razvoj in drugih tehnoloških sprememb.

Aluminij je s svojimi lastnostmi 100-odstotno reciklabilna kovina, ki jo lahko znova in znova uporabljamo v procesih. Približno 40 odstotkov naših izdelkov nastane s predelavo sekundarnega aluminija, kar je dejanski prispevek h krožnemu gospodarstvu. Imamo zaprte

Glede na ogroženost aluminijske industrije v EU pričakujemo vsaj podobno ali ugodnejšo kompenzacijsko shemo za direktne emisije CO2, saj bo cena emisijskega kupona lahko neprimerno višja, kar posledično zmanjšuje konkurenčnost aluminija v EU.

121

materialne tokove. S svojo lastno elektrolizo in proizvodnjo primarnega aluminija pa zapolnimo ostale proizvodne potrebe.

okolje

Poleg izpolnjevanja zakonodajnih obveznostih v Talumu okoljske izzive obvladujemo skladno s standardom ISO 14001 že od leta 2001, tako da smo skozi leta z uporabo orodij standarda pridobili nemalo izkušenj. Prednostne naloge na področju ravnanja z okoljem si določimo na podlagi Okoljske politike Taluma in vsakoletno zastavljenih okoljskih ciljev. Za izpolnitev ciljev določimo program z jasnimi zadolžitvami. Realizacijo ciljev spremljamo.

Vsako tretje leto prepoznamo še posebej pomembne okoljske izzive, ki jih vključimo v triletni Program ravnanja z okoljem. V njem je opredeljena izvedba, potrjena in rezervirana so sredstva. V programu prehoda v zeleno gospodarstvo je veliko aktivnosti. Podjetje je bilo vključeno v projekt snovanja Trajnostne strategije za obdobje od 2017 do 2021. Nosilec programa je Spirit Slovenija s finančno podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Elementi strategije bodo vključeni tudi v korporativno strategijo Taluma za obdobje od 2018 do 2021.

najučinkovitejši na svetu. V zadnjih 20 letih, od 1995 do 2016, smo porabo električne energije zmanjšali za 49 odstotkov (večji del z zaustavitvijo proizvodnje v elektrolizi B), porabo tehnološke vode pa z uvedbo zaprtih hladilnih sistemov kar za 97 odstotkov – iz 6.600.000 m3 na 390.000 m3 letno. V istem obdobju smo zmanjšali porabo toplotne energije za ogrevanje za 85 odstotkov in porabo zemeljskega plina za 15 odstotkov.

Kupujete živila tudi od lokalnih ponudnikov?

Katere vrste živil najpogosteje? Kako ravnate s plastičnimi vrečkami in kako ocenjujete najnovejši ukrep MOP-a, da bi v Sloveniji močno zmanjšali uporabo lahkih plastičnih vrečk? Česar ne pridelam doma, poskusim poiskati blizu svojega bivališča, pri svojcih, prijateljih in sosedih. Velikokrat obiščem tržnico, kjer kupujem živila lokalnih ponudnikov, pri nakupu v trgovini pa vedno preverim izvor in sestavine.

Zelo rad posežem tudi po ekološko pridelanih živilih. Če je le možno, pri nakupu plastičnih vrečk ne uporabljam, uporabljam svojo vrečo, ki jo prinesem s seboj v trgovino. Ukrep MOP-a se mi zdi zelo dobrodošel, saj bo preteklo še veliko časa za širše zavedanje, kolikšno škodo vrečke povzročajo v okolju.

Talum je znan kot podpornik umetnosti in umetnikov. V avli podjetja najdemo pohodne palice z nenavadnimi glavami. Kakšna je zgodba o Šumarjih in o vaši šumi, ki obdaja podjetje in jo tako tudi imenujete?

Osebno mi umetnost, ki je prežeta z okoljem, v katerem delujem, veliko pomeni. Umetnine, ki upodabljajo zgodovino, zgodbe, ljudi in simboliko domačega okolja in Taluma, zelo cenim. Zgodovina in okolje tovarne sta navdihnila številne priznane ustvarjalce. Pod Talumovim pokroviteljstvom so tudi potekale likovne kolonije. Prav tako se lahko pohvalimo z bogato zbirko umetniških del. Šumarji so plod sodelovanja s slikarjem in kiparjem Tomažem Plavcem, ki je leta 2014 zasnoval serijo hudomušnih podob, ki jih je poimenoval Šumarji. Prebivalci Kidričevega so znani tudi kot Šumarji, po gozdovih - 'šumah', ki obdajajo naselje. V Plavčevi domišljiji pa so Šumarji škrati grotesknega videza; njihove glave je ulil v aluminij, jih pritrdil na vrh lesenih palic, spodnji del pa utrdil z aluminijasto konico.

Okoli njih se celo že spletajo legende: če palico s Šumarjem zapičite v tla, boste z njo pregnali vso zlo daleč naokrog.

avgust 2017

Katere okoljske naloge si kot ekolog določite v letnem načrtu kot prednostne in s katerimi rezultati bi potrdili, da izpolnjujete program prehoda v zeleno gospodarstvo?

54

Tina Princ, vizionarka in kreatorka zgodbe Things I Miss, je ena izmed treh slovenskih oblikovalk, ki je prepričala organizatorje Berlinskega tedna mode.

Tako se je njena blagovna znamka Things I Miss uvrstila na prestižni mednarodni teden mode. Točneje, med vrhunske dosežke trajnostne mode. Svojo blagovno znamko je predstavila lani v okviru internetnega projekta trajnostne mode v Londonu.

Mediji so jo prepoznali kot eno izmed desetih najboljših trajnostih blagovnih znamk v svetu. S podpisom globalne modne agende se je zavezala k trajnostnem delovanju z osredotočenostjo na koncept krožnosti tako kot še ostalih 143 globalnih blagovnih znamk. Njen modni koncept je divji, vendar eleganten, prvinski, a unikaten. Takole pravi: Oblačila so naša druga koža, torbe so naša premikajoča se shramba. Naš stil je prvinski in surov, kot je življenje samo… In kakšna je njena modna zgodba?

Tina Princ

foto: Matic Bajželj

Ni modna muha ali modni trend, je nujna sprememba in pot, je misija

Berlin in trajnostna moda

avgust 2017

okolje

121

Berlin in trajnostna moda

S čim ste tri slovenske oblikovalke prepričale, posebej pa vi, organizatorje berlinskega tedna mode na dveh sejmih, kjer so bili predstavljeni izdelki trajnostne mode in kakšna so zelena sporočila tega mednarodnega dogodka, če jih primerjate z dosežki v Sloveniji?

pred količino. Kaj se bo zgodilo? Zanimivo bo opazovati in seveda še večji izziv biti zraven.

Očitno pa je, da gre za precejšnje spremembe, ki se dogajajo zelo intenzivno. Največja in najpomembnejša sprememba v vsej tej zgodbi pa smo najprej mi in naš odnos do sebe.

Things I Miss smo zagotovo prepričali z inovativnostjo in unikatno pripovednostjo.

Naša zgodba je zgodba koncepta oblačenja in odnosa. Razmišljamo konceptualno, celovito, uporabno, estetsko, (pre)drzno in trajnostno.

Od skice do končne kreacije in še naprej. In prav to so najbolj opazili strokovnjaki s področja oblikovanja in kritična javnost, kot so blogerji, mediji in fotografi.

Toda ali lahko že govorimo o trajnostih blagovnih znamkah, o trajnostni modi, ali pa še vedno bolj opazujemo trajnostno modo kot modni trend, ki se ga še ne da opredeliti? Kaj je za vas trajnostna moda, katere standarde ali elemente mora upoštevati?

Trajnostna moda je na nemškem trgu dobro znana in sprejeta, hkrati je močno viden trend razvoja in jačanja, kar je očitno glede na število ter strukturo razstavljavcev. Pa tudi obiskovalcev. Na obeh dogodkih jih je vsako leto več.

Vprašanje, ki se je nam zastavilo ob vpogledu v tamkajšnje dogajanje, je, kam vsebinsko trajnostna moda gre? Kaj se obeta? Bodo to zgolj klasične zgodbe umirjenih krojev, organskih/ poletnih kolekcij na vsakih nekaj mesecev? Ali se bodo uspele zgodbe počasi obračati k drugačnemu poslovnemu formatu, ki bi dejansko izražal stil trajnostnega, ozaveščenega, počasnejšega, kvalitetnejšega? Manj je več. Kakovost

Absolutno lahko govorimo o trajnostnih blagovnih znamkah in o trajnostni modi.

Trajnostna moda ni modna muha ali modni trend. Je sprememba z izjemno močnimi argumenti. Je nuja. Je odgovor na hude posledice hitre mode in nenehne potrošnje. Tukaj govorimo o zdravju, ekologiji, etiki, vrednotah.

O življenjskem ciklu, v katerega je vpeto naše življenje in življenje naših potomcev. Moramo spremeniti to modno tekmo! Skupaj! Zame je trajnostna moda tista, ki ni samo trajnostna, temveč tudi modna. Da ob ozaveščenem trajnostnem poslovnem modelu močno dosega in zagovarja tudi dimenzije inovativnosti, celovitosti, unikatnosti, estetike, konceptualnosti in kakovosti.

Je bilo to realizirano v Berlinu? Kaj je Berlin pokazal na sejmu Greenshowroom in kaj na Ethical Fashion Show?

V okviru Berlinskega tedna mode že nekaj let potekata dva dogodka, ki zastopata in predstavljata svet trajnostne mode: Ethical Fashion Show in Greenshowroom. Prvi, obsežnejši, predstavlja kreacije in forme trajnostne urbane – ulične mode. Vsakodnevnega stila in ritma življenja. Drugi, bolj butičen, poudarja elegantne linije in stile, ki ga rišejo zgodbe zanimivih, visoko kakovostnih trajnostih materialov.

Za eko dizajn so bistveni prav materiali in življenjski ciklus izdelka. Kakšen izziv je to za oblikovalca in katere materiale uporabljate?

Ekološki materiali so si med seboj zelo različni.

Prav tako je razlika med certificiranimi ekološkimi materiali in ekološkimi materiali brez certifikatov. Bolj kot se poglabljam v raziskovanje teh tkanin in materialov, večji izziv je najti res nekaj dobrega in celovitega. Tistega, kar ima hkrati zagotovilo etičnega, zdravega, trajnega in na koncu seveda tudi karakternega oziroma zanimivega z vidika form, potenciala za oblikovanje, kreiranje. Moja največja strast so materiali s potencialno zanimivimi formami, procesi, ki so potrebni za dosego teh form in zgodbe trajnostnega, ki so vpete v njih. Izjemno mi je vzeti kos materiala in ga transformirati v kos poetike, ki nas lahko spremlja kadarkoli in kjerkoli. Čudovit proces, predvsem pa dejstvo, da material na tak način (p)ostane pot in ne orodje, na koncu pa poseben kos kreacije. Oblačila so naša druga koža. Torbe so naše premikajoče se shrambe. Things I Miss stil je surov in prvinski, kot je življenje samo.

V našem ateljeju nastajajo koncepti plastenja, modularnosti, uporabnosti. Kosi so med seboj kompatibilni in omogočajo fluidnost v uporabi.

Forme in materiali presegajo letne čase, priložnosti in razpoloženja. Ustvarjamo zgodbe in projekte na globalnem modnem zemljevidu.

Delamo po naročilu. Rekonstruiramo stara

Eko moda je mlada, prav tako razumevanje trajnostnega razvoja. Kakšna je vaša izkušnja glede uporabnosti vaših izdelkov, še bolje, kakšno je zanimanje potrošnikov za unikatne eko izdelke? Ali eko moda lahko nagovarja množico potrošnikov ali cilja na posebno tržno nišo z drugačnim stilom življenja (minimalizem, odštekanost, unikaten dizajn itd.).

Celotna zgodba trajnostne mode, zdravih oblačil, obutve in našega odnosa do vsega tega je v trendu sprememb, intenzivnega razvoja in v dinamičnem procesu ozaveščanja.

Posamezniki se vse bolj zavedajo pomembnosti zdrave »druge kože«, vse več je tudi informacij s strani strokovnih krogov o nevarnih vsebnostih v tkaninah, posledicah hitre produkcije…

Prihodnost bo prinesla zanimive spremembe.

Unikatnost se ceni. Kakovost tudi. Pomembna je dimenzija zdravja. Vse več ljudi je pripravljeno tudi priznati in plačati vrednost. Vse več ljudi ima dovolj nenehne modne tekme in trendov. Kot v klasični modi tudi na področju trajnostne mode obstajajo različni nivoji.

Na eni strani večje blagovne znamke, ki uporabljajo organske in reciklirane tkanine, dosegajo minimalne trajnostne standarde in producirajo bolj klasično ali pa zelo trendovsko modo za nižje cene. Na drugi strani so butične trajnostne zgodbe višjega cenovnega, a tudi kakovostnejšega razreda. Vmes seveda vrsto zanimivih kombinacij. Vsaka trajnostna blagovna znamka ima svojo posebnost. Doseganja trajnostnih standardov so različna, prav tako na koncu cene in kakovost ter temu primeren domet ciljnih uporabnikov in stilov.

Kaj je za vas trajnostno oblikovanje in ali se lahko s tem preživite?

Odnos. Vizija. Uporabnost. Umetnost.

Inovativnost. Estetika. Premišljeno oblikovanje z zavedanjem vzrokov in posledic. In oblikovanje z veliko mero potrpežljivosti.

Namreč, tukaj ne gre samo za končno kreacijo ali projekt. Gre za pot, misijo ozaveščanja uporabnikov, mozaik v zgodbi spreminjanja modne tekme in za veliko investicijo. Tako finančno kot časovno v razvoj globalne trajnostne blagovne znamke s svojim izrazom in pripovednostjo.

55 121

Violeta Bulc o II. tiru V intervjuju za Večer je evropska komisarka Violeta Bulc na vprašanje o II. tiru med drugim odgovorila: Drugi tir je prav zdaj dobil od Evropske komisije 44 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Moram pa že povedati, da velikokrat mogoče pride do napačnega razumevanja, kako in kaj se kje financira in kaj so prioritete. EU ima različne mehanizme za financiranje infrastrukture, zanje smo zadolženi različni komisarji. Eno so hrbtenična omrežja. Ta povezuje po Evropi devet koridorjev in so v moji pristojnosti, kakor tudi vsa pravila, ki naj se v prometu upoštevajo. Za tovrstno povezovanje Evrope imamo poseben finančni mehanizem. Države članice so že leta 2014,pri nas torej še prejšnja vlada, podpisale finančen obveznosti in se zavezale k uresničevanju koridorjev, za katere so izrazile svoj interes. Takrat se je Slovenija odločila, da bo del baltsko-jadranskega koridorja. Tu je bil drugi tir Divača-Koper indentificiran kot proga, ki se mora izboljšati, saj imamo jasne predpise o tem, s kolikšnimi hitrostmi, s kakšno opremo naj ti koridorji funkcionirajo…

okolje

oblačila. Realiziramo projekte na področju kulinarike, eko hotelirstva. Svetujemo, iščemo možnosti, kreiramo in inoviramo s sodobnimi trajnostnimi materiali, kot so ananasova tkanina, rabarbarino usnje, ribja koža kot ostanek prehrambene industrije…, kot tudi povsem surovimi, osnovnimi, a zanimivimi materiali, kot je gaza, kot so surova platna…

Ne tečemo tekme kreiranja kolekcij, kreiramo edicije, ko je primeren čas in prava inspiracija.

Referendum kot tak ni nič nenavadnega, to je stvar države članice. Kot sem seznanjena, bo Slovenija projekt prijavila na tako imenovani blending razpis. Ta razpis ni neposredno povezan z razpisom Instrumenta za povezovanje Evrope. Projekt lahko dobi denar, če izpolni pogoje. Razlika je, da v tem razpisu ni denarja za posamezne države, ampak za projekte. Drugi tir bo konkuriral z vsemi projekti, ki bodo prijavljeni…

Sibo G poleg zamaškov še na trg embalaže za hrano živali Škofjeloško podjetje Sibo G, letos praznuje 50-letnico, je na trgu med iskanimi proizvajalci zapiralne embalaže za tube, vsebnike in druge vrste embalaže za farmacevtsko in kozmetično industrijo. Specializirali so se tudi za tehnično zahtevne izdelke za medicino in elektroindustrijo. Njihova letošnja novost pa je, da so vstopili še na trg embalaže za hrano za male živali. Direktor Boštjan Šifrar je ob tem izjavil, da jim je posel omogočilo njihovo znanje, predvsem pa inovativnost, sodobni stroji in tehnologija. Orodja za proizvodnjo izdelujejo sami. Za novo embalažo, plastične 225-mililitrske kontejnerje, potrebujejo ustrezne standarde kakovosti za živilsko industrijo (HACCP), prve dobave pa naj bi zagotovili do konca leta.

Letos sicer načrtujejo 11 %-tno rast, lani so ustvarili 31,4 milijona evrov prihodkov od prodaje. Izvažajo v 60 držav. Na dan izdelajo več kot 10 milijonov zamaškov. Načrtujejo nove naložbe.

avgust 2017

foto: Matic Bajželj

Kratko, zanimivo

56 okolje

121

Park Istra

Prvi prostovoljski center v Sloveniji pomaga pri razvoju istrskih vasi dr. Janez Matos1 Trajnostni park Istra je projekt, ki deluje v socialno ogroženem obmejnem zaledju Slovenske Istre. Namen projekta je s podporo dobrim lokalnim projektom spodbuditi trajnostni razvoj istrske regije, ki ima zares velik potencial za zeleni razvoj, vendar ji primanjkuje zagona, mladostne energije za korak naprej. Prav to želimo doseči s projektom Park Istra.

O

bmočje, v katerem delujemo, se spopada z izzivi zaradi odmaknjenosti in pomanjkanja delovnih mest, izseljevanja mladih in praznjenja vasi ter neugodne starostne in izobrazbene strukture prebivalstva, ki še vztraja v teh krajih. Vse to je razlog, da se potenciali regije težko izrazijo, saj domačinom primanjkuje časa, znanja in finančnih sredstev za njihov razvoj.

videza objekta. Rešitve, ki smo jih uporabili, od samooskrbnega vodnega sistema do okolju prijazne izolacije in glinenih ometov, so sedaj predstavljene na informativnih tablicah znotraj objekta. S tem želimo obiskovalce in domačine ozaveščati o tem, kako je mogoče kvalitetno in poceni izvesti obnovo kamnitih istrskih hiš, ki so ena od najlepših kulturnih znamenitosti in posebnosti Istre.

S

V

ituacija je podobna, kot v marsikaterem drugem obmejnem območju tako v Sloveniji kot tudi drugod po Evropi. S takšnimi izzivi se je tudi v Istri v preteklih desetletjih spopadalo že nekaj projektov, vendar žal z majhnimi uspehi. Težava je, da lokalno prebivalstvo tovrstnih projektov ne vzame za svoje, zato po končanem sofinanciranju projekti največkrat ne živijo več dolgo.

P

avgust 2017

Dokončali obnovo stare istrske hiše in vzpostavili prostovoljski center.

rojekta Trajnostni park Istra smo se zato lotili nekoliko drugače. K sodelovanju pri spodbujanju razvoja istrskega zaledja smo povabili prostovoljce iz Slovenije in tujine. Na spletnih prostovoljskih portalih smo objavili naše načrte in že v prvih mesecih se nam je javilo več kot sto ljudi, ki so želeli pomagati.

V skoraj povsem zapuščeni vasi Hrvoji smo z njihovo pomočjo pred propadom rešili stoletja staro, razpadajoče župnišče in ga povsem obnovili. Obnovo smo poskusili izvajati na čim bolj okolju prijazen način, z uporabo naravnih materialov in inovativnih trajnostnih rešitev, seveda ob ohranjanju tradicionalnega istrskega 1 dr. Janez Matos, vodja prostovoljskega programa v Parku Istra

obnovljenem objektu smo vzpostavili infrastrukturo za bivanje 17 prostovoljcev.

S tem je nastal prvi prostovoljski center v Sloveniji, ki je v slabih treh letih od začetka projekta gostil že preko 500 ljudi iz 43 držav.

Pomembno se mi zdi, da imajo naši prostovoljci zaradi trajnostnih rešitev, ki smo jih uporabili pri obnovi, možnost iz prve roke izkusiti, da je lahko okolju prijazno bivanje pravzaprav zelo prijetno.

K

o je bila infrastruktura postavljena, smo organizirali srečanja z domačini, največkrat s predstavniki krajevnih skupnosti in lokalnih društev. Vprašali smo jih, ali imajo kakšne ideje ali projekte, pri katerih bi jih prostovoljci lahko podprli. Pokazalo se je, da imajo domačini zaradi dobrega poznavanja regije zares veliko dobrih idej, vendar jih sami težko izpeljejo, saj nimajo dovolj časa oziroma denarja za njihovo izvedbo. S pomočjo pridnih rok prostovoljcev bi te ideje domačinov lahko zaživele.

P

ri izbiri del, pri katerih bomo pomagali, imajo prostovoljci povsem proste roke.

Sami se odločijo, kateri lokalni projekt se jim

zdi dovolj zanimiv, da bi mu pomagali. Najraje pomagamo tistim, ki imajo največji potencial za dolgoročni razvoj regije – da na primer ustvarjajo zelena delovna mesta ali prispevajo k ohranjanju kulturne ali naravne dediščine.

Pomagamo tudi ljudem, ki zaradi različnih razlogov potrebujejo pomoč, sodelujemo z lokalnim Rdečim Križem, Karitasom, zavetiščem za živali … V lanskem letu smo tako pomagali desetinam projektov in na ta način domačinom na obeh straneh meje podarili preko 18.000 ur prostovoljskega dela.

E

nako pomembna, kot je pomoč domačinom, se mi zdi izkušnja, ki jo prostovoljci pridobijo z delom za druge. S tovrstnim delom se prostovoljec ogromno nauči, se ob tem dobro počuti in »razvija heroja v sebi«, s tem pa postaja aktiven in odgovoren državljan. Za marsikaterega prostovoljca je bilo delo v Parku Istra izkušnja, ki mu je spremenila življenje.

P

rostovoljski center v Hrvojih je po dobrem letu delovanja že postal premajhen za vse prostovoljce, ki bi želeli priti k nam. Letos bomo zato organizirali prostovoljske tabore po različnih istrskih vaseh. Udeleženci teh taborov bodo po mesec ali dva nastanjeni v posamezni vasi in pomagali domačinom v tej vasi in njeni okolici. S tem bomo lahko dosegli še več ljudi, ki potrebujejo našo pomoč in tako še bolj učinkovito pomagali Istri na poti k bolj trajnostni prihodnosti.

Vse večji delež e-vozil, avtonomna vozila v nekaj letih realnost

Avtobusni prevozi

foto: arhiv podjetja

Urška Košenina

Slovenski avtobusni prevoznik

Avrigo, do konca leta bo

57 logistika

121

Avtobusni prevozi

slovenski partner priključili

Flixbusu, vodilnemu startup podjetju v Evropi pri posredovanju prevozov

potnikov v cestnem prometu.

Direktor družbe Avrigo

mag. Sandi Brataševec je predstavil problematiko

potniškega prometa v Sloveniji,

posebej pa je spregovoril o digitalni preobrazbi in

internacionalizacijo poslovanja skupine, o potovalnih navadah Slovencev in o zavezi o

sodelovanju v projektu Edison (EDISON - Eco Driving

Innovative SOlutions and

Networking), s katero Slovenija

vstopa v jedro globalnega

razvoja zelenih mobilnostnih

tehnologij in rešitev. A tudi razvojna strategija družbe

Avriga je smela.

Lani so slovenski avtobusni prevozniki v letnem in sezonskem mednarodnem javnem prometu skoraj tri četrtine (73 %) potnikov prepeljali na razdaljah med 21 in 50 kilometrov, še skoraj desetino (8,4 %) pa celo na razdalji do 20 kilometrov, kar pomeni, da gre predvsem za maloobmejni promet. Če so podatki točni, kaj pomenijo za poslovanje prevoznikov?

S pojavom vse večjega števila ponudnikov prevozov potnikov v mednarodnem cestnem prometu, ki v svoje po večini daljše mednarodne linije vključujejo tudi Slovenijo, se z rastjo števila potnikov na teh mednarodnih linijah za slovenske prevoznike odpirajo dodatne možnosti za vzpostavljanje krajših mednarodnih linij. Gre bodisi za navezavo na obstoječe mednarodne ali pa medkrajevne domače linije ali pa samostojno. Zato v skupini, ki jo sestavljata družbi Avrigo d.o.o. in Izletnik Celje d.o.o., že načrtujemo vzpostavljanje novih mednarodnih linij - samostojno in skupaj s Flixbusom. Kot prvi slovenski partner smo priključili Flixbusu kot vodilnemu start-up podjetju v Evropi pri posredovanju prevozov potnikov v cestnem prometu. Na prvo linijo Flixbusa, ki se prične oz. zaključi v Sloveniji oz. Ljubljani in poteka do Dunaja, dunajskega letališča in Bratislave, je Avrigo povezal še redno linijo od Nove Gorice do Ljubljane. Če pogledamo na domači trg, kako je uvedba

integriranega javnega potniškega prometa vplivala na vaše poslovanje? Kakšne so njene slabosti, katere so prednosti?

Projekt integriranega javnega potniškega prometa, ki ga je z lanskim letom vzpostavilo Ministrstvo za infrastrukturo, dijakom, študentom in udeležencem izobraževanja odraslih omogoča prevoz od kraja bivanja do kraja šolanja po subvencionirani ceni ne glede na vrsto javnega prevoza, skupina v celoti podpira. Z enotno vozovnico je Slovenija dobila uporabnikom prijazen in dostopen sistem uporabe javnega prometa. V enoten sistem vključuje uporabo medkrajevnega in mestnega prometa, kar nedvomno spodbuja uporabo javnega potniškega prometa. V naši skupini smo v strategiji med cilje uvrstili tudi podporo trajnostni mobilnosti v Sloveniji in širše. Zato si bomo še naprej prizadevali, da bo pristojno ministrstvo nadaljevalo s projekti, kot so IJPP, in da se bo čim več mest odločilo za integracijo v sistem IJPP. Tako se zmanjšuje uporaba osebnih vozil, pozitivni vplivi na zmanjševanje onesnaževanja okolja in porabo energije pa so znani. Naj omenim še večjo varnost, razbremenjevanje mest in zadovoljevanje potreb vedno širšemu krogu potnikov, ki iščejo cenovno sprejemljivo, zanesljivo, udobno in varno alternativo dragim osebnim vozilom. Prav zato bo skupina prva v Sloveniji, ki bo že v tem poletju z novo skupno

avgust 2017

Izletnikom, se je tudi kot prvi

mag. Sandi Brataševec

končana združitev s celjskim

58 121

logistika

spletno stranjo (www.avrigo.si) in aplikacijo (GO>) omogočala spletno naročanje enkratnih avtobusnih vozovnic po Sloveniji. Pa tudi rednih in subvencioniranih vozovnic.

Na trgu je močna konkurenca, Arriva je poleg vas največja avtobusna skupina v Sloveniji.

Kakšne so razlike med vami, kje se dopolnjujete, kje diferencirate?

Tako skupina Arriva kot tudi naša skupina in vsi prevozniki, ki opravljamo koncesijsko dejavnost prevoza potnikov v Sloveniji, si prizadevamo za visok nivo kakovosti opravljanja storitev. Prav tako za nadaljnji razvoj potniškega prometa v Sloveniji ter za rast števila potnikov. Družbi v skupini Adventura Holding kot koncesionarja izvajata javni potniški promet v cestnem prometu na več kot 500 linijah po Sloveniji. Povezujeta več kot polovico slovenskega teritorija. Imata razvejano mrežo poslovnih enot in dobro geografsko pokritost Slovenije. Skupina izvaja mestni potniški promet trenutno v petih slovenskih mestih, to so Nova Gorica, Velenje, Postojna, Krško, Idrija, posebne linijske prevoze za več kot 100 šol in številna podjetja po Sloveniji.

Ste tudi prevoznik potnikov, ki križarijo.

Avrigo kot del skupine še naprej ostaja uradni prevoznik Udinese Calcio iz Udine in potnikov na križarjenjih v Luki Koper. Moram omeniti še podaljšanje pogodbe s Frecce Tricolori, svetovno znano vojaško akrobatsko skupino iz Rivolta v Italiji. Družbi v skupini aktivno sodelujeta tudi s turističnimi destinacijami, turističnimi ponudniki in organizatorji dogodkov pri prevozih turistov do in po slovenskih turističnih destinacijah.

Je vse to v vaši novi strategiji?

V novi strategiji so trije strateški cilji: integracija skupine v enotno družbo, digitalna preobrazba in internacionalizacija poslovanja.

Družbi Avrigo d.o.o. in Izletnik Celje d.o.o. se bo pridružila tudi družba Promet Mesec d.o.o., ki je že od leta 1995 eden izmed večjih ponudnikov prevozov potnikov po Sloveniji in v tujini.

Skupina se bo tako lahko še hitreje prilagajala spremembam na trgu prevozov potnikov v cestnem prometu in s prodorom na območje osrednje Slovenije. Povečale se bodo naše konkurenčne prednosti in tržne priložnosti.

Celotna skupina si bo prizadevala (p)ostati najboljši ponudnik avtobusnih prevozov potovanj ter izletov v Sloveniji in širši regiji.

avgust 2017

Kaj prinaša združitev Avriga in Izletnika?

Veliko. Razvoj voznega parka, vzpostavitev celovite informacijske podpore na različnih področjih, uvedbo organizacijskih izboljšav, optimizacijo vseh procesov in učinkovitejše trženje storitev skupine z vzpostavitvijo treh regijskih centrov, to so Zahodni, Osrednjeslovenski in Vzhodni, online prodajo in prepoznavnost znamke. Novosti bo več, tudi inovativne

storitve in produkti s področja prevozov potnikov. Med drugim načrtujemo alternativne oblike prevozov potnikov in turizma.

Ponujate izlete, potovanja, križarjenja. Kaj opažate pri potovalnih navadah Slovencev?

Kam potujejo največ in na kakšen način?

Največje povpraševanje po avtobusnih potovanjih je še vedno osredotočeno na pomladno in jesensko obdobje. Zadnji potovalni trendi narekujejo udobnejša avtobusna potovanja na krajših relacijah. Povprečno število potovalnih dni se je skrajšalo na 2-4 dni. Vendar se je kvalitativi nivo dvignil. Obenem se je cenovni nivo uskladil z znižano stopnjo potrošnje prebivalstva. Posledično se je v zadnjih letih povpraševanje po avtobusnih potovanjih preusmerilo na države Balkana in vzhodne Evrope.

Tam niso podvrženi terorističnim grožnjam in veljajo za varne destinacije. V manjšem obsegu je interes za skandinavske dežele in Irsko.

Tradicionalno dobro obiskane so še vedno naše sosednje dežele, Italija, Avstrija in Hrvaška.

Kaj zanima potnike?

Motiv potovanj se spreminja. V porastu so potovanja oziroma letovanja z zdravstvenim motivom. Obiski velikih urbanih centrov se zmanjšujejo. Povečalo se je zanimanje za potovalne itinerarije po ruralnih področjih s vpogledom v tradicije in navade dežele, ki jo obiščejo. Tudi skupine so manjše.

Pa potovanja z letali?

Skrajšuje se dolžina turističnih potovanj po bližnjih destinacijah, mislim na Evropo. Če so bila potovanja pred 5 leti dolga 8-10 dni, so potovanja sedaj dolga 5-6 dni. Potniki so se nekako »sprijaznili«, da se pretežno potuje z nizkocenovnimi prevozniki. Vzrok je predvsem v tem, da so krajša potovanja cenejša, potrebuje se manj dopusta. Pomembno je to, da si ljudje raje privoščijo 2 krajši potovanji na leto kot eno daljše, ali pa si privoščijo eno krajše in eno daljše potovanje. Zelo popularne postajajo tudi 5-7 dnevne aktivne počitnice. Ob morju, ob jezerih in v gorskih krajih. S tem ljudje združijo aktivnosti v naravi, ogledovanje turističnih znamenitosti in oddih.

Kakšne so navade slovenskih potnikov?

Slovenski potnik se običajno za potovanje odloči zelo pozno, mesec ali dva pred odhodom, kar otežuje delo potovalnim agencijam. Bolj zgodnje odločanje bi delo agencijam in potnikom olajšalo. Lažje in bolj kvalitetno bi organizirali izlete z bolj zgodnjimi prijavami, potovanje bi bilo prej zagotovljeno. Sedaj je tako, da vsi čakajo na last minute ponudbe in razprodaje.

Kam najraje potujejo potniki in kako?

Med prvomajskimi počitnicami, ki so v Sloveniji tradicionalno najbolj »vroč« potovalni termin, se največ potuje po Evropi. Če je potrebno izpostaviti določene destinacije, kjer je povpraševanje izrazito naraslo, je to zanesljivo

Portugalska z Madeiro, baltske dežele, konstantno je povpraševanje po večjih otokih Sredozemlja, kot so Sicilja, Korzika, Sardinija, Ciper… Daljša potovanja so praviloma bolj zanimiva v zimskih mesecih, kjer se potuje v dežele Azije in v Avstralijo.

Promet je, poleg industrije, eden izmed največjih onesnaževalcev ozračja. Kakšni so vaši načrti za nakup »zelenih avtobusov«, avtobusov z manj izpusti in električnih avtobusov?

Ali morda merite ogljični odtis vašega voznega parka?

Družbi Avrigo in tudi Izletnik si že ves čas prizadevata za ohranjanje narave in osveščanje družbe o pomenu zdravega naravnega okolja.

Avrigo je pred kratkim tudi dobil certifikat ISO 14001:2015 za prevoz potnikov, vzdrževanje voznega parka, organizacijo in prodajo turističnih aranžmajev. Naročamo avtobuse z minimalnim standardom EURO 5 in 6. Naš vozni park je relativno mlad in ustrezno prijaznejši do okolja. Avrigo - Izletnik je skupaj s preostalimi 40 strateškimi partnerji, med drugimi je Mestna občina Nova Gorica, v juliju podpisal zavezo o sodelovanju v projektu Edison (EDISON ‐ Eco Driving Innovative SOlutions and Networking). Z njim Slovenija vstopa v jedro globalnega razvoja zelenih mobilnostnih tehnologij. Moram izpostaviti novo aplikacijo. Načrtuje se poseben vmesnik “MyCard” za lažjo komunikacijo s potniki in celovito podporo uporabnikom, kjer se predvideva “merilnik” z izračuni, koliko je nekdo z uporabo javnega potniškega prometa zmanjšal izpuste CO2.

Slovenski avtobusni prevozniki so v mednarodnem javnem linijskem prometu lani prepeljali malo manj kot tristo tisoč potnikov, kar je sicer več kot v letih 2012, 2014 in 2015, vendar manj kot leta 2013 in predvsem opazno manj kot na koncu prejšnjega desetletja, ko jih je bilo leta 2010 404.000. Kaj pričakujete v prihodnje v Sloveniji in globalno?

Področje prevoznih storitev se spreminja izjemno hitro in predvsem globalno. Pametna mesta, pametni prevozi, trajnostna mobilnost, delitvena ekonomija in podobni trendi bistveno vplivajo na pričakovanja naših potnikov. Skupina se bo morala hitro prilagajati, poenotiti poslovanje ter predvsem prilagoditi storitev pričakovanjem potnikov, ki živijo v svetu Uberja, Airbnb, Facebooka in drugih storitev. Vse to vpliva na tako tradicionalno panogo, kot so prevozi. Nedvomno se bo število lastniških avtomobilov zmanjšalo, tudi število oseb z vozniškim izpitom, temu ustrezno lahko pričakujemo rast števila naših potnikov. Vse večji bo delež e-vozil, obenem verjamemo, da bodo avtonomna vozila v nekaj letih realnost.

Strokovne publikacije ZBirke ZeLene sLoVeniJe

srednješolski učbeniki za modul okoljevarstveni tehnik Okoljevarstvena zakonodaja Varstvo okolja Gospodarjenje z odpadnimi vodami* Okoljevarstvene tehnologije Gospodarjenje z odpadki Materiali in okolje

strokovne monografije IPPC v Sloveniji Obnovljivi viri energije (OVE) v Sloveniji Odpadki v Sloveniji* Upravljanje voda v Sloveniji* Zrak v Sloveniji URE - energetika in okolje Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod Izrazi na področju voda * Razprodano

Edina specializirana strokovna revija

Promocija

za trajnostni razvoj v Sloveniji

Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 700, el. naslov: info@fitmedia.si

Že poročate o

trajnostnem razvoju?

razlogi:

finančni rezultati

• •

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

poslovna odličnost

Promocija

komunikacijske prednosti

• • •

• • •

v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika Več informacij: Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, el. naslov: vanesa.canji@fitmedia.si