EOL 126

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

126 februar 2018

O statusu pooblaščencev varstva okolja v podjetjih

Vojko Arzenšek: Konkurenčna prednost so kompleksne rešitve označevanja vseh vrst materialov Enzo Smrekar: Vsak dan se potrošnik pri polici odloča za nas ali za koga drugega dr. Martina Bavec: Politika in stroka dajeta prednost konvencionalnim kmetijam, sosedi so boljši mag. Mojca Dolinar: S podnebnimi spremembami se ukvarja peščica ljudi, več panog ogroženih Uvedba nacionalnega okoljskega okna za večji izvoz trgovine in transporta

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Zakaj smo člani Zelenega omrežja?

… omogoča objavo novic o okoljskih aktivnostih … … povezuje teorijo in prakso … … želimo prispevati k trajnostni rabi naravnih virov …

»Pošta Slovenije je družbeno in okoljsko odgovorno podjetje ter ima sprejeto strategijo okoljske odgovornosti. Nenehno skrbi za zmanjševanje škodljivih emisij v okolju, zato izvaja različne aktivnosti glede okoljske odgovornosti. Med drugim smo tako tudi člani Zelenega omrežja, v okviru katerega lahko spremljamo trende in novosti na tem področju.

Prav tako pa lahko preko Zelenega omrežja objavljamo članke oziroma novice o naših aktivnostih na področju okoljske odgovornosti, kamor spada izvajanje energetske učinkovitosti transporta in zgradb.« mag. Darja Ljubec, direktorica področja tehnologije in globalne logistike v podjetju Pošta Slovenije d.o.o.

»Zeleno omrežje povezuje teorijo in prakso, zeleno in modro, gospodarstvo in znanost, izkušnje in izzive, strateško znanje in trajnostno naravnanost in še bi lahko naštevali.

Ključno pa je, da predstavlja zanimive zgodbe, pomembne dogodke, inovativne dosežke in razkriva idejne rešitve in razvojne možnosti, ki so pomembne tako za podjetja kot za ljudi. Najpomembneje pa je, da navdihuje in ohranja našo zavezo okolju in naravi.« Miljenko Muha, predsednik uprave v podjetju Kostak, d.d.

kontakt: t: 03 42 66 706 e: zeleno-omrezje@zelenaslovenija.si

postanite član Zelenega omrežja!

»Geološki zavod Slovenije zagotavlja poznavanje geološke zgradbe in pomembnih naravnih virov, kar omogoča razvoj celotne družbe.

Vse bolj se posvečamo vprašanjem okoljske vzdržnosti izkoriščanja naravnih virov. Ob varovanju vodnih virov, raziskavah in svetovanju na področju trajnostne rabe geotermalne energije našo dejavnost vse bolj usmerjamo v samooskrbo in krožno rabo mineralnih surovin, kjer postajamo vezni člen med EU in državami zahodnega Balkana. V Zeleno omrežje smo se vključili, ker želimo prispevati k racionalni in trajnostni rabi naravnih virov ter ob upoštevanju naravnih danosti k trajnostnemu razvoju Slovenije in regije.« dr. Miloš Bavec, direktor Geološkega zavoda Slovenije

pridrUŽite se!

Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje | t: 03/ 42 66 700 | e: info@fitmedia.si www.zelenoomrezje.si | www.zelenaslovenija.si | www.fitmedia.si

Promocija

Pridružite se več kot 300 podjetjem, inštitutom, občinam, izobraževalnim ustanovam, komunalnim podjetjem in drugim, ki soustvarjajo zelene zgodbe za zeleno Slovenijo!

Več o Zelenem omrežju na www.zelenoomrezje.si.

S

eveda ne želim odkrivati tople vode. Tudi znanost ne drži križem rok in razvojni scenariji se lahko berejo tako ali drugače. A Slovenija se, ko strateško razmišlja o prihodnosti, pri navajanju svojih naravnih zakladov vedno predstavlja kot ena najbolj vodnatih držav. Če je torej vodnatost zlati rudnik, pomanjkanje vode pa največja globalna grožnja, ne moremo mimo strateškega, hkrati preprostega vprašanja: Ko pijemo iz pipe, se spomnimo izvira? Če ne, potem vsaj prisluhnimo, kaj pravijo vode. Vode, ki so lahko morija in ki so življenje.

Č N

e je tako, pričakujejo vode nov zorni kot strateškega monitoringa.

a letošnjem strokovnem srečanju slovenskih okoljevarstvenih šol v Mariboru so se dijaki in mentorji poučevali o vodah. Tema: Onesnaženost in poplavnost rek v Sloveniji preventiva in sanacija.

D

r. Tajan Trobec je strokovno povzel: Poplave so naša stvarnost, kakovost naša odgovornost. Že dolgo je znano. Slovenija je poplavna država. V Sloveniji živi na poplavnih območjih do ene petine prebivalstva. Od leta 1990 do 2014 so znašale škode okroglih 1,8 milijarde evrov. Uradni dokumenti poučujejo, da bi z letnim vložkom okrog 150 milijonov Slovenija močno sklestila škode in se povsem drugače zavarovala pred poplavnimi tveganji.

Vendar vode zlasti potrebujejo drugačen koncept varstva. Namesto, tako predlaga stroka, da se s poplavami borimo predvsem z gradbenimi ukrepi, naj bo prva preventiva. Toda Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti

EOL foto: Rok Tržan

2017–2021 na prva tri mesta postavlja gradbene posege. Ali se da s poplavami sobivati tudi drugače?

P

oplave so torej naša stvarnost, ki zahteva konceptualni obrat v varstvu pred poplavnimi tveganji. Borutu Roškarju iz Vodnogospodarskega podjetja Ptuj njegove strokovne izkušnje narekujejo: Škoda se da v velikem delu preprečevati z zagotavljanjem rednega vzdrževanja. A za to mora država zagotoviti stabilno financiranje in planiranje ukrepov ter naročiti izdelavo poplavnih kart.

Vsaj za vodotoke prvega reda.

V

odne ujme bodo manj rušilne, če bo torej model upravljanja s poplavnimi tveganji spremenjen in bolj premišljen. Če so poplave bolj ko ne zelo okoljska, ekonomska, varnostna, kulturna, turistična, razvojna, prostorska, biodiverzitetna in še kakšna tema, potem je pitna voda in njena kakovost vse to, a poudarjeno, predvsem prva razvojna tema Slovenije. Ali nista prav voda in gozd identitetna izkaznica Slovenije? Ali ni voda strateški naravni vir, ki že nekaj časa opozarja, da v prihodnosti brez nje ne bo nacionalne suverenosti? Če ne bo v naših rokah, če ne bo s posebno razvojno ljubeznijo poskrbljeno za vodne vire, še posebej podzemne, ki jih zdaj zlasti kmetijstvo preveč onesnažuje z nitrati in pesticidi.

J

e že res. Tudi dr. Tajan Trobec je predstavil podatke o zelo dobrem kemijskem stanju naših vod. A je precej slabše z ekološkim.

Podzemne vode v Savinjski, Dravski in Murski kotlini so čezmerno obremenjene z nitrati, v Dravski z altrazinom. Ali pa podatek: le 58 % prebivalcev Slovenije je priključenih na komunalne čistilne naprave, le okrog 60 % odplak se prečisti na komunalnih čistilnih napravah.

K

ako je torej s poseganji v prostor in vodne režime, koliko podcenjujemo ranljivost vode in precenjujemo njene samočistilne sposobnosti? In koliko se ob vodah srečujejo hidrologija, geologija, pedologija, ekologija in druge stroke, brez katerih bodo lahko vode naš slab gospodar? Stroka ni povezana.

Gospodarstvo slabo sliši. Mag. Mojca Dolinar iz Agencije RS za okolje pravi, da se različni sektorji v državi sploh ne zavedajo sprememb v vodnem krogu Slovenije, čeprav je kmetijstvo že močno prizadeto, za hidroenergijo pa so že kritične spremembe pretočnih režimov.

B

omo čez desetletja žejni? Marsikaj lahko splava po vodi, če ji ne bomo znali pravočasno prisluhniti. Kajti dobra, čista, pitna voda se že danes rada pohvali, da bo jutri še bolj iskana izvozna pijača, hranilo in zdravilo.

Jože Volfand, glavni urednik

februar 2018

akole je bilo nekoč. Vodi so ob praznovanju novega leta darovali potico, kruh in jabolko, krasili so vodnjake in izvire vode z željo in upanjem, da bi bilo čez leto dovolj vode in da bi bila čista. Tako je ljudsko izročilo govorilo raziskovalki Dušici Kunaver. Pred dobrimi petdesetimi leti so v Sloveniji našteli 64.556 vodnjakov, danes jih seveda nihče ne krasi in časti, najbrž jih tudi ne šteje. Le tam, kjer si ne morejo nič pomagati z zapisano ustavno pravico do vode, saj jih vodovodne cevi še niso našle, je vodnjak posvečeni kraj domačije in družine. Izsušeni štepihi šele v zadnjih letih, ko vizionarji in scenaristi razvoja pišejo o vodi kot nafti 21. stoletja in celo napovedujejo vojne zaradi pomanjkanja vode, postajajo spet mokri. Kakor kje, seveda. A zlati rudniki kulturne dediščine bodo z vsakim letom manj zanemarjeni in zapuščeni. Tudi z deževnico bomo spletli bližnje odnose. Saj razlite vode, ne tiste s strehe, ne tiste, ki poplavlja, ne moremo več dobiti nazaj.

Uvodnik

T

126

Marsikaj lahko splava po vodi, svarijo vode

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Konkurenčna prednost so kompleksne rešitve označevanja vseh vrst materialov

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

10 Prihodnost je prostor za planet trajnostne embalaže, a začne se danes

Tisk: Eurograf

18 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si

21 Možnosti legalizacije objektov v novem gradbenem zakonu

Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol)

22 V Sloveniji se zadržki ponavljajo, a v EU so prepričljivi zgledi

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, februar 2018 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

24 Vsak dan se potrošnik pri polici odloča za nas ali za koga drugega 28 Politika in stroka dajeta prednost konvencionalnim kmetijam, sosedi so boljši 30 Lansko zimo čebelarji izgubili precej čebeljih družin, čebela ogrožena

sebina

4 126

EOL

Impresum

32 Najbolj je ogrožena smreka, posebej so nevarne tujerodne vrste 34 S podnebnimi spremembami se ukvarja peščica ljudi, več panog ogroženih

37 Od raziskovalne naloge do prenove objekta srednje šole

38 Preventiva pred vodnimi ujmami bi bila cenejša, kot so sanacije 40 Na poplavnih območjih živi petina prebivalstva Slovenije, poplav bo še več

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

42 Nov korak do več reciklaže in manj odpadkov v morju 44 Elektroenergetika je inovacijski izziv, še posebej pametna omrežja 46 Surovin za BIO izdelke v Sloveniji primanjkuje, država naj ukrepa

48 Delo okoljskega pooblaščenca je dodana vrednost podjetja 50 Onesnaženost zemljine so zaznamovale tudi vojaške aktivnosti 2. svetovne vojne

51 Predlog zakona za celovito sanacijo Celjske kotline 53 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Partnerja pri izdajanju revije EOL:

februar 2018

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

54 Zelena mavrica v urbanem prostoru s sloganom za »Ubranost bivanja« 56 Uvedba Nacionalnega enotnega okna za večji izvoz trgovine in transporta

Pokrovitelj 126. številke:

Rezalni stroj za nalepke in zlaganje kartona Novi Gemel Purse Spray je najnovejši dodatek družini izdelkov Q-Line Quadpack.

Zasnovala ga je interna oblikovalska ekipa skupaj s Quadpack's Fragrance Division. Gemel je lepo majhno pakiranje z edinstvenim videzom in občutkom, ki se povezuje z današnjimi trendi v estetiki in uporabi. Gemel ima 15-milimetrsko oblikovano steklenico s pokrovčkom PP, zaradi česar je dovolj velika, da traja nekaj časa, vendar dovolj majhna, da se jo lahko spravi v torbico. Vijak vratu omogoča enostavno razstavljanje izdelka za recikliranje ali ponovno polnjenje.

Značilna oblika, ki jo nudi Gemel, ima ogromen potencial v smislu personalizacije.

Cilindrična oblika ima ravno stran, kar pomeni, da lahko leži na strani ali stoji pokončno. Ta diferenciran dizajn odpira številne možnosti kreative na steklu, na primer dodajanje keramičnih ali kovinskih plošč, nanašanje 3D-tiska ali predstavitev v čudovitih konceptih sekundarne embalaže, kot so večžepne vrečke PU.

Coca-Cola predstavlja slovensko olimpijsko pločevinko

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Na vprašanje o koristih, ki jih pridobiš z nakupom stroja Rapida RDC 106, direktor podjetja ScanMould Martin Fundal daje preprost odgovor: "To je daleč najučinkovitejši rezalnik na trgu." Rapida RDC 106 je nameščen v konfiguraciji z enim samim rezkarjem in dodatki za obdelavo etiket in filmov. Pomembne funkcije vključujejo sistem za infiltracijo brez drsnikov DriveTronic SIS, dostavo AirTronic, omarico za kompresorje in različne podrobnosti, ki varujejo procesiranje brez prask. ScanMould ocenjuje, da je Rapida RDC 106 devetkrat bolj učinkovit pri proizvodnji v primerjavi s klasičnim ravnim rezilom. To je mogoče pripisati tako višji hitrosti obdelave do 12.500 listov na uro (za druge aplikacije do 15.000 listov na uro) in še hitreje. Oblikovanje z Rapidom RDC 106 je približno tri do štirikrat hitreje kot pri običajnem orodju za rezanje. Poleg tega so potrebne matrice in rezalne oblike bistveno cenejše od tistih v tradicionalnem sistemu. Za ScanMould je velika prednost, da se koluti, natisnjeni na velikem flexo stiskalniku, lahko pošljejo stroju RDC 106 brez nadaljnjih vmesnih korakov zahvaljujoč kalupu. Toda Martin Fundal vidi še eno ključno prednost: "Točnost registra pri rezanju je popolna." Prepričan je, da se Rapida RDC 106 lahko poleg etiket z nalepkami enakomerno uporablja tudi pri zlaganju kartona. Pri ScanMouldu se je proizvodnja že od samega začetka osredotočila na tiskanje in rezanje etiket z nalepkami.

5 126

EOL

Soseske se odklapljajo od javnih distribucijskih podjetij

Janez Kopač

V sodelovanju med Coca-Colo in agencijo Mayer McCann je nastala posebna (oznamčena) slovenska pločevinka, ki ponazarja olimpijski duh. Coca-Cola v partnerstvu z Olimpijskim komitejem Slovenije nadaljuje akcijo #vednopodpiraj in jo v sklopu turneje »Slovenska bakla« širi tudi na ulice izbranih slovenskih mest.

Kot del projekta je nastala prva slovenska pločevinka, ki jo je navdihnil slovenski olimpijski duh.

Janez Kopač, direktor sekretariata Energetske skupnosti, sedež ima na Dunaju, je v intervjuju za Delo med drugim izjavil: Marsikdo se sploh ne zaveda, kakšna tehnološka revolucija se zdaj dogaja v energetiki. Danes je tržna cena elektrike okoli 40 evrov za megavatno uro, v dveh, treh letih bo elektrika iz novih vetrnih elektrarn na dobro prevetrenih lokacijah v investicijsko varnih državah že cenejša.

Podobne cene se kmalu obetajo elektriki iz sončnih elektrarn, pa tudi iz elektrarn na biomaso. Vse elektrarne na premog bodo šle v pokoj in novih ne bo več, podobna usoda čaka tudi jedrske elektrarne. Vse to se dogaja neverjetno hitro. Še pred dvema, tremi leti je bilo kaj takšnega nepredstavljivo. V Kaliforniji se že cele soseske odklapljajo od javnih distribucijskih sistemov, ker so s svojo cenejšo elektriko postale samozadostne. Čez deset let se bo to dogajalo tudi po Evropi…

Poceni elektrika iz obnovljivih virov od vsepovsod pljuska tudi na slovenski trg.

Povzročila bo, da bo šoštanjska termoelektrarna prej ko slej bankrotirala, drugega bloka JEK, o katerem nekateri sanjajo, pa ne bo, ker bi bil predrag. Sedanja jedrska elektrarna v Krškem bo še dolgo delovala, ker je poceni. Draže jo bo zapreti, a odločitev o tem, kaj početi s temi radioaktivnimi rečmi, bo sedanja garnitura politikov prepustila naslednikom. Slovenci so v evropskem merilu zelo dobri pri zmanjševanju porabe energije zaradi ukrepov energetske učinkovitosti in na tem polju pričakujem še veliko uspehov. Svojih obnovljivih virov bomo imeli zaradi Šoštanja vsekakor bistveno manj, kot bi jih lahko bilo, toda pozitivna evropska usmeritev v brezogljično družbo je neustavljiva. V večni tekmi velikih svetovnih igralcev za prevlado bo zmagal tisti, ki bo prvi uporabljal le obnovljive vire energije. EU noče izpasti iz igre.

februar 2018

Dišava v steklenički s pravo mero za torbico

foto: arhiv podjetja

Novosti

Kratko, zanimivo

6 126

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo Hiša medu Božnar vabi v medeno deželo Med 17.-20. majem 2018 Hiša medu Božnar v sodelovanju z lokalno skupnostjo v Polhovem Gradcu na Polhograjski graščini organizira že 26. Dneve medu. Letos bo dogodek namenjen tudi praznovanju prvega svetovnega dneva čebel, ki ga bomo na pobudo Slovenije vsako leto obeležili 20. maja. Na Dnevih medu se bodo obiskovalci lahko razvajali z domačim zeliščnim čajem ter vrhunskimi medenimi in botaničnimi prigrizki, kot so kraljevi kruh, vrtnično maslo, raznovrstnimi okusi slovenskega medu, vrtničnim likerjem, kozjim sirom in drugimi lokalnimi dobrotami.

V prostorih graščine bodo vse dni potekala številna predavanja, predstavitve in delavnice, namenjene tako otrokom kot odraslim: izdelava medenih kruhkov, barvanje panjskih končnic, peka medenjakov, pripovedovanje medenih pravljic, risanje čebel, izdelovanje čebel iz odpadnih materialov in še veliko drugih. Posebnost Dnevov medu bo tokrat tudi edinstvena mednarodna razstava z izdelki otrok »To Bee or not to Be!«. Otroci okoljevarstvenih šol ENO z vsega sveta so odprli pot svoji domišljiji in izdelali 3D čebele, pri čemer so smeli uporabiti zgolj reciklirane materiale.

Mednarodni umetniški natečaj je nastal kot plod sodelovanja med Slovenijo in Finsko pod častnim pokroviteljstvom veleposlanika v Skandinaviji Toneta Kajzerja. Razstavo bodo pripravili tudi učenci OŠ Polhov Gradec, ki bodo s poslikanimi panjskimi končnicami prikazali največje značilnosti Slovenije.

Tretja razstava bo posvečena čebeli v slovenski ilustraciji. Gre za več kot 50 različnih upodobitev čebel v slovenskih otroških knjigah.

Embalaža iz odpadkov sladkornega trsa za nego kože

Podjetje Spectra je ustvarila okolju prijazne stekleničke za blagovno znamko za nego kože. Poimenovali so jo Incognito. Dve novi embalaži izkoriščata standardne modele širokega nabora ponudbe Spectra in sta izdelani iz biopolimera, ki uporablja etonal iz odpadkov sladkornega trsa. Novi izdelek za pranje las in telesa uporablja Spectra's 200ml Tubular embalažo.

Biopolimerni HDPE pridobivajo iz etanola iz odpadkov sladkornega trsa v primerjavi s konvencionalnim HDPE na osnovi olja, ki je izdelan iz 96 % obnovljivih virov in se lahko reciklira v enakem toku kot običajni HDPE, zaradi česar je odlična okoljska alternativa navadnim HDPE polimerom.

Rustikalna transportna embalaža kos krhki čokoladi

februar 2018

mag. Teo Hrvoje Oršanič

foto: arhiv podjetja

Teo Hrvoje Oršanič na čelo Zavoda za varstvo narave

V januarju je Vlada RS imenovala za vršilko dolžnosti direktorja javnega zavoda Kozjanski park Valerijo Slemenšek. Dosedanji direktor mag. Teo Hrvoje Oršanič se je namreč prijavil na razpisano mesto direktorja Zavoda RS za varstvo narave, ker je dr. Dariju Krajčiču, dosedanjemu direktorju, potekel mandat. Mag. Teo Hrvoje Oršanič, ki je sicer končal študij gozdarstva in pridobil naziv magistra znanosti s področja varstva naravne dediščine, je bil izbran med tremi kandidati.

DS Smithov embalažni oddelek v Londonu je znova sodeloval s podjetjem The Amazing Chocolate Workshop. Skupaj so ustvarili embalažo za e-poslovanje. Poslanstvo podjetja Amazing Chocolate je, da "čokolado prestavijo na popolnoma novo raven".

Njihovi čokoladni izdelki so ročno izdelani, da izgledajo kot vsakdanji predmeti, kot so orodja, kamere, kuhinjski pripomočki in drugi pripomočki. Zaradi uspeha prve serije embalaže, ki sta jo podjetja ustvarila skupaj, so se pri The Amazing Chocolate

Workshop še enkrat obrnili na DS Smith.

Razvili so embalažo, ki se dobro spopada s težavo varne dostave občutljivih izdelkov iz čokolade. Ed Starr, ustanovitelj in lastnik podjetja Amazing Chocolate, pojasnjuje: "Radi imamo reakcijo, ko naši kupci prvič odprejo škatlo. Varnost, zaščita in izkušnje s strankami so ključni dejavniki pri oblikovanju in testiranju embalaže." DS Smith je podjetju ponudil DISCS (Drop Impact Shock Crush Shake), inovativno novo tehnologijo, ki preizkuša, ali lahko oblikovanje embalaže vzdrži udarce povprečne dobavne verige e-poslovanja. S pomočjo »testiranja« na čokoladnih izdelkih je DS Smith izdelal učinkovito embalažo, ki je v skladu s podobo blagovne znamke, rustikalna in reciklažna, hkrati pa zagotavlja varno dostavo.

Vsak okus ima svoj glas

Grška blagovna znamka Yasso za zamrznjen jogurt je uvedla novo embalažo. Embalažo so zasnovali pri podjetju Fortnight Collective.

Vsebuje veliko in drzno tipografijo ter s slikami sestavin postavlja glas in okus izdelka v središče prodaje. Vsak lonček poudari tradicionalni okus, na hrbtni strani pa je dodano sporočilce. Dizajn se zliva še v pokrov. Drew Harrington, soustanovitelj in sopredsednik Yasso, je povedal: "Odločili smo se za močne barve in zapakirali našo osebnost in točko razlikovanja v vse razpoložljive kotičke - od prikazovanja zamrznjenih grških jogurtov do duhovitega teksta, ki živi na strani vsakega lončka. Vsak okus ima svoj glas, vsi so zelo dostopni in, kar je najpomembneje, privlačni so na prodajni polici. "

Pločevinke vse bolj embalažna izbira za pijače Podjetje Ball je s špansko blagovno znamko Aguas Minerales de Firgas sodelovalo pri izdelavi aluminijastih pločevink za njihovo novo ponudbo pijač Sou Tea in Sou Tonic. Nove pijače uporabljajo Ballovo 33-centilitersko pločevinko Sleek. Proizvajajo jih v tovarni Ball's La Selva v Španiji. Vsaka pločevinka nudi posebno in edinstveno

Fundacija Ellen MacArthur je januarja v Davosu podelila nagrado VTT Tehničnemu raziskovalnemu središču Finske za embalažno rešitev izdelano iz celuloze.

VTT je eden od petih nagrajencev, med katere je fundacija razdelila nagrado v vrednosti milijon dolarjev. Nov material lahko podaljša življenjsko dobo hrane, obenem pa zmanjša količino živilskih odpadkov in svetovni problem mikroplastike. Kot material je celuloza varna, obnovljiva, reciklabilna in razgradljiva. VTT je razvil razgradljiv in lahek embalažni material s kombiniranjem celuloznih filmov z različnimi, a komplementarnimi lastnostmi. Plastiki podoben embalažni material je primeren za suhe in mastne izdelke, kot so oreški, žita, kava, začimbe in rozine. Največje koristi je mogoče doseči, ko se material uporablja za pakiranje izdelkov z dolgim rokom uporabe. Kar zadeva lastnosti, je material zelo konkurenčen ali v mnogih primerih tudi boljši od trenutno razpoložljivih biološko razgradljivih bioplastov. Z manjšimi Fotografije: arhiv proizvajalcev

2018 bo leto za inovacije na področju embalaže. Že sedaj lahko vidimo velikane prehrambne industrije, kot so Coca-Cola, Evian, Amcor, Iceland in Waitrose, ki se ukvarjajo z zmanjševanjem plastike za enkratno uporabo in prehodom v krožno gospodarstvo. Fundacija Ellen MacArthur je predstavila pet novih rešitev za pakiranje, ki pomagajo udejaniti prenovljeno plastično gospodarstvo. Premik pospešujejo dve novi biološko razgradljivi pakirni alternativi E6PR in v Združenem kraljestvu verige supermarketov Co-op. Oblikovana s start up projektom je embalaža E6PR, Eko »SixPack Ring« izdelan iz pšenice in ječmena.

Divje živali pogosto zamenjajo plastične šesterokotne obroče za hrano, napaka, ki lahko povzroči poškodbe ali smrt. Prstan E6PR pa se zlahka razgradi v okolju ali v vodi in material ne škodi prosto živečim živalim, če ga zaužijejo. Pivovarna SaltWater je prva, ki je preizkusila Eco Six Pack embalažo. Če pilot uspe, E6PR upa, da bo svoj proizvod razširil na druge pivovarne. Start up sodeluje tudi z veliko pivovarno, ki preizkuša možnost širitve biološko razgradljivih obročev, od katerih bo naslednja generacija izdelana iz odpada, ki nastane pri izdelavi piva.

Poleg pivarske industrije, E6PR upa, da bo prodorno embalažo sprejela tudi druga pijačarska branža, ki proizvaja sodo ipd., kar bi lahko pomagalo zajeziti osem milijonov ton plastičnih odpadkov, ki se vsako leto znajdejo v oceanih.

7 126

EOL

Med 8. in 9. junijem bo v Celju potekalo že 34. srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije. Prvi dan srečanja se bo začel s strokovnim posvetom vodilnih in vodstvenih delavcev, kjer bodo obravnavane aktualne teme s področja komunale.

Udeleženci si bodo ogledali tudi sejem ponudnikov komunalne opreme, na katerem bodo predstavljene inovativne rešitve s komunalnega področja. Drugi dan srečanja je namenjen komunalnim delovnim in športnim igram. Organizatorji letošnje Komunaliade so celjska komunalna podjetja Simbio, d.o.o., Vodovod-Kanalizacija, d.o.o., in Energetika Celje, d.o.o.

Franc Bogovič nominiran za evropskega poslanca leta 2018

Franc Bogovič

Nagrada za nov embalažni material iz celuloze

Kompostabilna embalaža izdelana iz pšenice in ječmena

Komunaliada 2018 bo v Celju

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je med nominiranci za evropskega poslanca leta 2018 oziroma nagrado »2018 MEP Awards«. To je objavil bruseljski časnik The Parliament Magazine, ki je tudi organizator natečaja. Bogovič je kot edini evropski poslanec iz Slovenije nominiran v kategoriji Raziskave in inovacije. Predlog za njegovo nominacijo je podal konzorcij Bio-Based Industries Joint Undertaking (BBI JU), ki je prepoznalo poslančeva prizadevanja na področju novih tehnologi v kmetijstvu, promociji bio- in krožnega gospodarstva ter predvsem pri njegovih prizadevanjih za »Pametne vasi«.

Franc Bogovič je v preteklem letu v Sloveniji priredil niz posvetov na področju krožnega gospodarstva, s poudarkom na potencialu novih tehnologij v kmetijskem sektorju, konec lanskega leta in v začetku leta 2018 pa svoje »terensko« delo nadaljuje s serijo regionalnih omizij na temo »Pametnih vasi in novih tehnologij na podeželju«. O tem bodo govorili na mednarodni konferenci na Bledu 13. aprila letos.

februar 2018

obliko, ki vsebujejo zapletene, z Indijo navdihnjene vzorce. Pločevinka Sou Tea vključuje živahno belo ozadje s srebrnimi vzorci in detajli močnih barv, medtem ko ima Sou Tonics črno ozadje s kontrastnimi belimi vzorci, kar še izboljšuje privlačnost na prodajnih policah. Myriam Galmés, vodja prodaje pri podjetju Ball South Europe, je dejala: "Partnerstvo z Aguas de Firgasom kaže na to, da postajajo pločevinke vse bolj priljubljene kot embalaža izbire za brezalkoholne pijače, kot so čaj in sok, ki se tradicionalno ne prodajajo v pločevinkah."

spremembami se lahko proizvaja z obstoječimi proizvodnimi stroji. Embalaža se lahko proizvaja s kombiniranjem celuloznih folij z različnimi lastnostmi. Fleksibilen in prozoren lahki material ščiti izdelek pred atmosferskim plinom in vlago. Prav tako predstavlja oviro proti masti ali mineralnemu olju v izdelku. Paket je mogoče zapečatiti s segrevanjem. V podjetju ocenjujejo, da se lahko embalažni material začne tržiti v treh do petih letih. V fazi komercializacije bo količina embalaže, ki se proizvaja, vplivala na ceno materiala. Uporaba materiala mora biti ekonomsko izvedljiva glede na celoten izdelek.

foto: arhiv podjetja

Novosti

Kratko, zanimivo

8

Konkurenčna prednost so kompleksne rešitve označevanja vseh vrst materialov foto: arhiv podjetja

Urška Košenina

Industrijsko označevanje

Embalaža

126

Industrijsko označevanje

Do februarja 2019 bo

vsaka škatlica tablet na

trgu označena z unikatno

kodo, ki jo bo praktično

nemogoče ponarediti. Med uvajalci dinamičnih oznak

v farmacevtski branži je tudi podjetje Adheziv iz

Primoža pri Šentjurju, ki

Vojko Arzenšek

je pred desetimi leti, v

sodelovanju s Krko, začelo

razvijati samostojni sistem za

preprečevanje ponarejanja - Print&Verify. Direktor

podjetja Vojko Arzenšek meni, da je za proizvodni proces najpomembnejša zanesljivost

naprav za nemoten potek

proizvodnje. To se da doseči z najboljšimi tehnologijami in

z industrijskim označevanjem, ki marsikateri panogi lahko izboljša njen konkurenčni

položaj na trgu. Čeprav je

Adheziv majhno podjetje, je trge našel tudi zunaj Slovenije.

februar 2018

Prisega na inovacije in razvoj v svoji branži.

Poslovno ste povezani s podjetji v Srbiji, na Slovaškem, v BiH in na Hrvaškem. Katere panoge so najbolj zainteresirane za industrijsko označevanje in za kakšne tehnološke zahteve se odločajo – gre predvsem za označevanje izdelkov in materiala? Kako vplivajo zahteve po sledljivosti izdelkov na odločitve podjetij, ko gre za označevanje?

Res je, zunaj imamo svoja podjetja oziroma pooblaščene distributerje, integratorje naših sistemov. Najbolj zanimiva panoga za označevanje je trenutno farmacija. Razlog je znan. Zakonodaja predvideva, da mora biti s februarjem 2019 vsaka škatlica tablet na trgu označena s kodo 2D Datamatrix in s proporcionalno alfanumeriko. Zato smo pred 10 leti zelo hitro razvili, s pomočjo domače farmacevtske firme, samostojni sistem. Imenovali smo ga Print&Verify. Sistem je sestavljen iz dvojnega tekočega traku, tiskalnika, kontrolne kamere, izmeta in PCja, kjer se upravlja z enoto, prejema serializacijske oznake od višjega sistema Gencode in povratno vrača poročila. Sistem vgradimo v proizvodno-pakirno linijo v farmacevtski

Na trgu je zelo oster boj ne le s konkurenco, temveč tudi v sledenju zahtev kupcev in v doziranju pozitivnih idej kupcem. Moramo biti skoraj njihov razvojni oddelek, nenehno predlagati nove rešitve. firmi. Najprej so to v celoti uvedli v Turčiji, ker je tam največ ponaredkov zdravil.

Zakaj prav tam?

Turčijo so velike korporacije izbrale kot poligon in so tam vzpostavile sistem, ki je v treh mesecih dal toliko prihranka, kot so sicer za to zapravili v celem letu. S pravočasnim lansiranjem in perfekcijo sistema smo pridobili posle v Nemčiji, Avstriji, Švici, Poljski, Hrvaški, Makedoniji, Rusiji. Seveda tudi v vsej farmacevtski industriji v Sloveniji. Ker so regulative po posameznih trgih različne, podjetja budno

9 Smer je jasna. Čim večja zanesljivost naprav, tako da imajo kupci v proizvodnji čim manj zastojev.

Bili ste pripravljeni na zahteve zakonodaje.

Kaj je še vaša konkurenčna prednost na trgu, kateri tiskalniki so špica v ponudbi?

Naša konkurenčna prednost je velika inovativnost. Pred 10 leti smo, ob prvih informacijah, da bo zakonodaja v farmaciji zahtevala uvedbo kode 2D, s poslovno kooperativnim podjetjem razvili aplikacijo za tisk in kontrolo. Že prej, v letu 2001, smo prvi v Sloveniji aplicirali vektorske industrijske laserske tiskalnike za markiranje etiket piva v Pivovarni Union. V letu 2004 smo prvi v Sloveniji začeli aplicirati sisteme za označevanje palet prehrambnih proizvodov in pijač za sledljivost v Pivovarni Union, Pivovarni Laško in Radenski. Naše naslednje konkurenčne prednosti so velik in kvaliteten servis in tehnična podpora kupcem, predvsem pa vrhunsko zanesljivi sistemi za označevanje kot CIJ ink jeti Leibinger, TIJ ink jeti Markoprint ter industrijski laserski tiskalniki Solaris.

Sodelujete tudi z Nicelabel. Kakšna konkurenčna prednost je takšno sodelovanje? Kateri trendi prevladujejo na področju tehnologije etiketiranja?

Točno. Sodelujemo s firmo EURO PLUS, ki je razvila program NiceLabel. Trenutno je najbolj popularen, moderen, najboljši ter najbolj razširjen program za kreiranje etiket v svetu.

in pred 15 leti je ogromen napredek, tako da so zelo pomembni tudi dobavitelji in zanesljivost njihovih naprav. Tehnološki napredek je izjemen. Na trgu je zelo oster boj ne le s konkurenco, temveč tudi v sledenju zahtev kupcev in v doziranju pozitivnih idej kupcem. Moramo biti skoraj njihov razvojni oddelek, nenehno predlagati nove rešitve.

S kom še sodelujete v Sloveniji?

Projekte za farmacevtska podjetja ne izvajamo sami. Sodelujemo s tremi partnerskimi podjetji. Mi prispevamo tiskalni del in kontrolni del.

Drugi je Inel iz Celja, industrijska elektronika, oni imajo fizično izgradnjo teh sistemov ter lokalni programski del. Potem je še Metronik, programska hiša iz Ljubljane, ki izdela sistem Gen-code. Ta generira unikatne serijske oznake za vsako škatlico posebej in nam jih pošlje na naš sistem. Hkrati nazaj grede prevzame tudi podatke o delovnem nalogu, koliko je narejenih pozitivno, koliko je odpadka, koliko je neverificiranih ipd. Komunicira s centralnim proizvodnim komunikacijskim sistemom v podjetjih. Po navadi je to SAP, ki je najbolj razširjen. Poleg tega te podatke pošilja tudi centralnemu evropskemu respozitoriju, v Rusiji centralnemu ruskemu respozitoriju, za Kitajsko centralnemu kitajskemu itd.

Katere aktualne novosti na področju industrijskega označevanja bi izpostavili?

Smer je jasna. Čim večja zanesljivost naprav, tako da imajo kupci v proizvodnji čim manj zastojev. Pri nas nudimo naprave s patentiranimi rešitvami, ki pripomorejo k zanesljivosti delovanja. Nudimo kompleksne rešitve označevanja v industriji, označevanje na vse vrste materiala, v vseh korakih proizvodnje – na polproizvode, proizvode, embalažo. Prilagodimo se kupcu in glede na naš širok prodajni program skupaj najdemo optimalno rešitev označevanja.

Seveda vedno na podlagi narejenih vzorcev in testiranj po željah kupca. Med tiskalniki danes

Zakonodaja predvideva, da mora biti s februarjem 2019 vsaka škatlica tablet na trgu označena s kodo 2D Datamatrix in s proporcionalno alfanumeriko.

126

Ponosni smo, da so to razvili Slovenci in ga tudi zelo dobro tržijo po svetu. Vsi naši sistemi- ne samo etiketirke, tudi CIJ Leibinger Ink jeti, TIJ Markoprint ink jeti so opremljeni za uporabo NiceLabela, kar je njihova konkurenčna prednost. Kupcem privarčujejo ogromno časa zaradi nepotrebnega vnašanja vseh sporočil in prenosa na sisteme označevanja.

Embalaža

pazijo ali naročajo le P&V sisteme ali TE ali Vignette module. Tudi agregacijske naprave za označevanje paketov in palet. Porast je tudi v drugih panogah, predvsem v proizvodnji delov za avtomobilsko industrijo.

Kako je Adheziv končal poslovno leto 2017 in kakšni so načrti v tem letu?

Poslovno leto 2017 je bilo za Adheziv spet rekordno dobro, saj smo prihodke povečali za 100 %, že v letu 2016 pa za 230 %. In to po 26ih letih poslovanja. Ravno tako je s poslovnim izidom.

Letno število prodanih, vgrajenih naprav smo povečali za 42 %, na 171. Število zaposlenih smo povečali za 25 %, in to v sektorju tehnične podpore kupcem. Obnovili smo celotni vozni park ter razširili poslovne prostore.

Ali je več interesa tudi za varnostno označevanje?

Moram poudariti, da vsako označevanje pomeni določeno varnost za proizvod. Glede dodatnih varnosti pa zadovoljimo zahteve kupcev npr. z »nevidnim« črnilom. Napis s tem črnilom se vidi le z osvetlitvijo z UV lučko. Potem tudi z »neodstranljivim« črnilom, kjer s poizkusi odstranjevanja z določenimi sredstvi del napisa ostane na proizvodu in dokazuje, da je bil tam napis pred odstranjevanjem. Varnostno označevanje, t.i. Tamper Evident, je nova zahteva farmacevtske industrije.

Zeleni tisk?

Modra odločitev.

Kvaliteta, prilagodljivost, hitra odzivnost in tisk z okolju prijaznejšimi materiali.

februar 2018

Promocija

T: 04/580 50 20 www.medium.si

10

Prihodnost je prostor za planet trajnostne embalaže, a začne se danes foto: www.shutterstock.com

Embalaža

126

Globalni embalažni trendi

Manj embalaže lahko pomeni manjšo porabo izdelkov, inovativna embalaža pa lahko podaljšuje svežino hrane.

Potrošniki bodo morali začeti spoznavati prednosti nove embalaže. Katere spremembe prinaša e-poslovanje? In kako

Globalni embalažni trendi

bo z embalažo v krožnem

gospodarstvu? Bo embalaža ostala na kopnem ali bo

še naprej uničevala morski

ekosistem?

Mintel, vodilna svetovna inteligentna tržna agencija, je nedavno objavila pet trendov, ki bodo v prihodnjem letu vplivali na globalno embalažno industrijo in naj bi bili odgovor na vprašanja, ki si jih postavljajo proizvajalci, oblikovalci in trgovci.

Trendi v letu 2018: • Embalaža bo imela ključno vlogo pri zmanjševanju odpadne globalne hrane in proizvodnih odpadkov; • Spletne blagovne znamke bodo prenovile embalažo, da bi izboljšale izkušnjo e-trgovine;

• Blagovne znamke z uveljavljenim jasnim in jedrnatim pošiljanjem paketnih sporočil, bodo nagrajene, saj potrošniki raje posegajo po minimalističnih blagovnih znamkah; • Blagovne znamke bodo pozvane, da prispevajo k ohranjanju morja z razvojem embalaže in h krepitvi krožnega gospodarstva za prihodnje generacije;

februar 2018

• Sodobne oblike embalaže bodo v središču pozornosti v trgovinah; David Luttenberger, direktor globalnega pakiranja v Mintelu, razmišlja o glavnih trendih, ki naj bi vplivali na sektor pakiranja po svetu v letu 2018 vključno s posledicami za potrošnike, blagovne znamke in proizvajalce.

Izobraževanje potrošnikov o prednostih inovativne embalaže Potrošniška kultura današnjega dne se bo spremenila. Bolj bo razumela in upoštevala vlogo embalaže kot primarnega sredstva za zmanjšanje porabe hrane in izdelkov. Potrošniki že dolgo menijo, da je embalaža pogosto nepotrebna in v končni fazi odpadek, ki ga je potrebno odstraniti. Vendar se ta koncept mišljenja sedaj spreminja. Poudarek na inovativni embalaži, ki podaljšuje svežino hrane, ohranja trdnost sestavin in zagotavlja varno dostavo, kar vse bolj koristi potrošnikom. Blagovne znamke bodo morale hitro ukrepati z izkoriščanjem komunikacijskih orodij za pakiranje, da bodo potrošnike poučile o prednostih, ki jih lahko prinese embalaža - od podaljšanja življenjske dobe hrane do zagotavljanja učinkovitega in varnega dostopa do osnovnih izdelkov v razvitih in slabo razvitih regijah sveta.

Za rast spletnega nakupovanja, embalaža najpomembnejša Ker se vedno več potrošnikov vključuje v spletno nakupovanje, bo embalaža igrala ključno vlogo pri izkušnjah med blagovnimi znamkami in potrošniki pri e-poslovanju.

Spletno nakupovanje postaja vse bolj razširjeno po vsem svetu in je na nekaterih trgih

11 Minimalistična, jasna etiketa v okolju, ki je nabita z informacijami Pri oblikovanju embalaže, ki vplivajo na potrošniške odločitve o nakupu, blagovne znamke zavračajo pristope, ki ponujajo preveč ali premalo, saj lahko pustijo kupce bolj zmedene kot obveščene. Današnji potrošniki so bolj obveščeni kot kdaj koli prej. Vseeno pa blagovnim znamkam grozi nevarnost zavrnitve, če se potrošniki počutijo preobremenjene z informacijami, kar vodi v povpraševanje o poreklu, pristnosti in preglednosti. Načelo "esencialističnega" oblikovanja pomeni preseganje razlike med premalo in ravno prav, kar je v bistvu potrebno, da potrošnik sprejme samozavestno odločitev o nakupu. Blagovne znamke morajo odpreti vrata naslednji generaciji jasnih etiket na embalaži, da zagotovijo

Plastika v krožnem gospodarstvu in posledice v morju Plastična embalaža v svetovnih oceanih bo postala katalizator, ki bo prisilil blagovne znamke o ponovnem premisleku o življenjskem ciklusu izdelka. O tem, kaj bo z njim in embalažo po uporabi. Potrošniki se bodo odzvali.

Zaskrbljenost glede varnega odstranjevanja embalaže bo vse bolj vplivala na zaznavanje potrošnikov o različnih vrstah embalaže in o končni odločitvi za nakupu. Šele s sporočanjem, da si blagovna znamka prizadeva doseči rešitev, bo ta rastoča ovira za nakup odpravljena.

Zbiranje odpadne plastike iz morja za reciklažo lahko poveča ozaveščenost potrošnikov, ne bo pa rešila problema. Da bi plastika ostala na kopnem, je potrebno obnoviti prizadevanja za krožno gospodarstvo, da bi drugače uporabljali embalažni material.

rE- navigacija, preusmerjanje pozornosti z embalažo Blagovne znamke se bodo obrnile k sodobnim oblikam embalaže, s čimer bi pomagale

ponovno oživiti središča prodajalne, ki jih mlajši potrošniki manj obiščejo. Mladi kupci vse bolj kupujejo na obrobju, obiskujejo sveže in ohlajene prehode okrog trgovinskega oboda in obračajo hrbet predelani, zamrznjeni ponudbi v središču trgovin. Uporaba transparentnih materialov, sodobnega oblikovanja, recikliranja ali edinstvenih oblik embalaže lahko pomaga, da bi mlade potrošnike pritegnili v trgovski center, ki je privlačno kot rastoče okolje za mlajše potrošnike.

126

trenutek miru in jasnosti za kupce v vedno bolj hektičnem maloprodajnem okolju.

Embalaža

prevladujoče. Ker je ključna prednost spletnega nakupovanja udobje, potrošniki pričakujejo več od svojih priljubljenih blagovnih znamk. Pri oblikovanju embalaže, ki pakira izdelke za prodajo na spletu, in pri oblikovanju tranzitne embalaže, ki jo potrošnik odpre po dostavi doma, morajo izkušnje pakiranja elektronskega poslovanja odražati pričakovanja potrošnikov.

David Luttenberger, direktor globalnega pakiranja na Mintelu, je dejal:

»Naši trendi pri pakiranju za leto 2018 odražajo najnovejša in v prihodnost usmerjena potrošniška stališča, aktivnosti in nabavno vedenje tako na globalnih kot na lokalnih trgih.

Takšni trendi, kot jih vidimo v pakiranju pri elektronskem poslovanju, imajo zgodbe, ki se sedaj pišejo. Drugi, kot je napad na plastiko, so že globoko v prvih nekaj poglavjih, vendar brez jasnega konca. Te implikacije prihodnosti in ozadja, ki jih navajamo, pozicionirajo navedene trende kot ključne za trgovce na drobno, blagovne znamke in napovedovalce embalažnih strategij v naslednjem letu in v prihodnosti.« Vir: http://www.mintel.com/

Promocija

Kako jih imaš ti najraje?

Odkrij jih na www.zelenjavni-namazi.si

februar 2018

Novi zelenjavni namazi.

12 okolje

126

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Tudi v Hamburgu si želijo lokalno pridelane hrane V okviru programa ERASMUS+ smo pridobili mednarodni projekt z naslovom We can bee friendlier to the nature. Izvajamo ga skupaj s Stadtteilschule Rissen iz Hamburga v Nemčiji.

Namen in cilj projekta je dijake naučiti, da ni dovolj znati pridelati, ampak tudi predelati in potem prodati. V nadaljevanju izvajanja projekta bomo pozornost posvetili okolju prijaznejšim metodam. Pri tem smo si zastavili jasen cilj, da dijake naučimo povezovanja in timskega dela, ki spodbuja sodelovanje na medkulturni različnosti in brez kakršnihkoli predsodkov. Končni cilj zastavljenega projekta je ustvarjanje novih idej in izdelkov, ki bodo koristili vsem sodelujočim, tudi ko se bo projekt zaključil. Na prvi izmenjavi v Nemčiji smo posebej izpostavili uporabo lokalnih sestavin (bučnice, zelenjava, sadje). Pripravljali smo pražene bučnice v najrazličnejših okusih, izdelali piškote in čokolado z bučnicami, čips iz krompirja, pastinaka, korenčka, gomoljne zelene, rdeče pese in jabolk ter gumi bonbone.

Poleg tega so dijaki postavili visoko gredo, ki bo namenjena ekološki pridelavi zelenjave in zelišč. Izdelke so dijaki uspešno prodajali na tržnici: tudi v tako velikem mestu, kot je Hamburg, si meščani želijo domače lokalno pridelane hrane.

www.msk.si

Zapis in fotografija: Simon Gračner Biotehniška šola Maribor www.bts.si

Simbioza BTC City Lab: vrata v informacijsko družbo za starejše

februar 2018

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Družba se sooča z izzivi hitrega staranja in še hitrejšega tehnološkega napredka. Oboje krepi prepad med različnimi starostnimi skupinami in povečuje možnost družbene izključenosti. Za spodbujanje vključujoče informacijske družbe sta novembra 2017 socialno podjetje Simbioza Genesis in družba BTC združila moči in zasnovala inovativno središče Simbioza BTC City Lab, kjer lahko starejši od 50 let spoznavajo napredne in pametne tehnologije, rešitve, naprave in izdelke za vsakdanje življenje. Prostor predstavlja inovativno stičišče tehnologij za

starejše in je namenjen izobraževanju in druženju ter razvoju novih (podjetniških) idej.

Prostor se nahaja v spodnji etaži Emporium v BTC Cityju Ljubljana, gre pa za prvi tovrstni prostor v Sloveniji. Otvoritev inovativnega središča Simbioza BTC City Lab pomeni nov korak v smeri medgeneracijskega sodelovanja. Več o dejavnostih inovativnega središča Simbioza BTC City Lab in informacije o delavnicah so na voljo na www.simbiozalab.com.

Simbioza BTC City Lab BTC d.d. www.btc.si

Vgradili tlakovce, ki reagirajo samočistilno Vedno več mest v Evropi in po svetu se zaveda pomembnosti zdravega okolja in čistega zraka v urbanih območjih. Kjer je več ljudi, je tudi več prometa, ogrevanja, tranzita in s tem posledično več onesnaženega zraka. Tega se zavedajo tudi v Mestni občini Celje, kjer so v letu 2017 izvedli projekt tlakovanja s fotokatalitičnimi tlakovci, ki čistijo svojo površino in zrak. Takšne tlakovce so vgradili tudi v prostor pred glavnim vhodom Celjskega sejma, in sicer okoli kipa Celjanke. Razvoj fotokatalitičnih tlakovcev je rezultat medsebojnega sodelovanja dveh slovenskih podjetij, Tlakovci Podlesnik in Cinkarne Celje. Ultrafini titanov dioksid, ki je vgrajen v tlakovce ob prisotnosti sončne svetlobe, reagira samočistilno, kar pomeni, da čisti zrak in hkrati tudi lastno površino.

Lastnost fotokatalitičnih tlakovcev je, da iz zraka odstranjujejo škodljive dušikove okside (NOx) in organske nečistoče. Takšni tlakovci so komercialno dostopni že več let in zanje se odloča vedno več ekološko razmišljujočih kupcev. S tlakovanjem okoli hiše lahko iz zraka

Clean the World je vodilo trajnostnega čiščenja po celem svetu Zgodba o uspehu ENJO se začne spomladi leta 1985. Friedrich Engl, inovativni podjetnik, slučajno opazuje razlitje nafte na Bodenskem jezeru v Avstriji. Gasilci začnejo težavno delo za odstranjevanje oljne žlindre. Friedrich se sprašuje, kako bi bilo bolje reševati takšne okoljske nesreče. Olje iz vode je poskušal filtrirati s posebnimi vlakni. V petih letih razvoja odkrije prave lastnosti – eno od testnih vlaken loči olje od vode in celo čisti globinsko. Ideja ENJO je bila rojena, njegov sin Johannes Engl jo začne leta 1990 realizirati in ustanovi podjetje ENJO (= ENgl JOhannes). Danes ENJO deluje v 26. državah po svetu. Strokovni svetovalci po svetu dnevno spremljajo stranke v novo navado čiščenja doma z metodo ENJO, ki postane čist in zdrav, dom, ki ga imenujemo ENJOpur.

ENJO lahko vsak brezplačno in neobvezujoče preizkusi.

ENJO, Alenka Kügerl s.p. www.enjo.si

Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede www.fov.um.si

5. slovenski geološki kongres

Med 3.– 5. oktobrom 2018 bo v Velenju potekal 5. slovenski geološki kongres, ki ga organizirata Geološki zavod Slovenije (GeoZS) in Slovensko geološko društvo (SGD) s partnerji: Premogovnik Velenje (PV), Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (FGG), Slovensko rudarsko društvo inženirjev in tehnikov (SRDIT), Društvo slovenski komite mednarodnega združenja hidrogeologov (SKIAH) in Mestna občina Velenje. Kongres bo ob izmenjavi novih raziskovalnih rezultatov posvečen pomenu geoznanosti za širšo družbo in njen razvoj. Omogočal bo dialog med raziskovalci, ki delujejo na znanstveno-raziskovalnih področjih geologije, in strokovnjaki, ki strokovna znanja uporabljajo pri aplikativnem delu ali pa so končni uporabniki rezultatov geoloških raziskav. Cilj kongresa je povečati prepoznavnost geologije kot temeljne naravoslovne znanosti, ki daje osnove za dejavnosti, povezane z upravljanjem, nadzorovanjem in načrtovanjem sonaravnega razvoja oziroma prehoda v krožno gospodarstvo. Med te sodijo tudi načrtovanje sonaravne rabe mineralnih surovin, podzemne vode in energetskih virov, premišljeno načrtovanje infrastrukturnih objektov, ocenjevanje vplivov na okolje zaradi najrazličnejših posegov v prostor, ocenjevanje

Geološki zavod Slovenije www.geo-zs.si

Hotel Park zbuja turiste z zeleno revolucijo

V prvem urbanem hotelu z mednarodnim TraveLife Gold certifikatom za trajnostne dosežke smo letos razvili inovativen turistični produkt Go´n´Act Green. Z njim orjemo ledino v slovenski hotelski industriji, saj spodbujamo okolju in družbi prijazna potovanja po vsej Sloveniji. Direktorica hotela Urša Malovrh je ponosna na program in aplikacijo, ki smo ju razvili: »Go´n´Act Green gostom omogoča najem električnega avtomobila in jih prek aplikacije vodi med zelenimi doživetji Slovenije, obenem pa jim pokaže, kako lahko znižajo svoj ogljični odtis in negativen vpliv na okolje ter kulturo, če kupujejo, naročajo in se premikajo zeleno. Gostje imajo v aplikaciji vrsto napotkov – od tega, kje naj pojedo kosilo z lokalnimi sestavinami, do tega, kje si lahko potep po Sloveniji obogatijo z zelenim doživetjem, ki pomaga lokalni ekonomiji.« Pred hotelom imamo tudi dve Teslini električni polnilnici, ki gostom kadarkoli omogočata brezplačno polnjenje avtomobilov. Gostom, ki do nas pripotujejo z vlakom, pa omogočamo poseben popust na bivanje.

Zeleno omreŽje

Mobilnostne navade študentov so odvisne od stalnega bivališča

126

geološko pogojenih nevarnosti in ocenjevanje geotermalnega potenciala za načrtovanje rabe geotermalne energije. Več o kongresu je dostopno na www.geo-zs.si/5SGK/.

okolje

Cinkarna Celje, d.d. www.cinkarna.si

Na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru v okviru raziskovalnega in izobraževalnega dela posvečamo precej pozornosti okoljevarstvenim vsebinam. Glede na to, da je v zadnjem obdobju zelo aktualna tematika trajnostne mobilnosti, je bila izvedena raziskava mobilnostnih navad študentov in zaposlenih ter pripravljenosti na spremembe, ki bi pomenile premik k bolj trajnostnim oblikam mobilnosti. V raziskavo je bil vključen tudi izračun ogljičnega odtisa, ki ga zaposleni in študenti ter člani njihovih gospodinjstev povzročijo z uporabo osebnih avtomobilov. Rezultati ankete so pokazali, da na pripravljenost za spremembe mobilnostnih navad ne vpliva noben izmed v anketi navedenih dejavnikov, kot so spol, starost, izobrazba, status in okolje bivanja.

Dejanske mobilnostne navade so odvisne od okolja stalnega bivališča (mesto, predmestje ali podeželje), medtem ko ostali dejavniki nanje ne vplivajo. Raziskavo je v okviru svojega diplomskega dela opravil študent Dejan Kic.

Hotel Park Ljubljana, Tabor Ljubljana d.o.o. www.hotelpark.si

Z raziskavo pojasnili delovanje mikrobnih citolizinov

Rastlinski patogeni mikroorganizmi imajo pester nabor molekul za okužbo rastlin, ki jih uporabljajo za infekcijo in širjenje po tkivih. Raziskovalci dveh odsekov Kemijskega inštituta so s sodelavci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in tujine določili receptor na površini rastlinskih celic in razložili,

februar 2018

odstranimo toliko NOx, kot jih proizvedemo ob normalni uporabi osebnega avtomobila z modernim motorjem na notranje izgorevanje.

13

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

14 126

okolje

zakaj so nekateri mikrobni toksini specifični samo za dvokaličnice. Raziskavo so objavili v prestižni znanstveni reviji Science. Dosežek nadgrajuje raziskave iz leta 2009, ko so skupaj z nekaterimi avtorji sedanje raziskave opisali zgradbo NLP proteinov (ang. Nep1-like proteins) in njihov toksični učinek na rastline, ki predstavlja odmiranje rastlinskega tkiva.

Glavna motivacija sedanje raziskave je bila razumeti, na kakšen način poteka ta proces.

Zanimivo in do sedaj nepojasnjeno je, da do odmiranja (gnitja, rje, plesni) rastlinskih celic pride samo pri dvokaličnicah, kot so krompir, paradižnik, tobak, vinska trta in soja, ne pa pri enokaličnicah, kot so koruza, pšenica in riž. Z vidika sodelovanja z industrijo in uporabe tega odkritja v industrijski praksi to odpira možnosti za razvoj fitofarmacevtskih pripravkov, ki bi preprečili delovanje proteinov NLP in s tem tudi nekaterih rastlinskih bolezni.

leti so se na dimniku začele pojavljati razpoke in odstopanje betona, propadanje kovinskih konstrukcij in odpadanje notranje šamotne obloge, zato je Komunala Trbovlje konec leta 2016 naročila alpinistični pregled zunanjosti in notranjosti dimnika. Ta je na zunanjem plašču pokazal na številne razpoke in žarišča preperelosti betona, v notranjosti pa zaradi manjkajočih opek poves najvišjega 15-metrskega segmenta šamotne obloge. Gradbeni inštitut ZRMK je izdelal študijo možnih scenarijev za sanacijo ali rušitev dimnika na osnovi katere je bila sprejeta odločitev, da se dimnik poruši. V drugi polovici 2017 je bil izveden javni razpis, na katerem je bilo izbrano podjetje Rudis d.o.o. Trbovlje kot vodilni partner Joint Venture Rudis – AGM Nemec. Rušitvena dela so se pričela v novembru 2017 in se zaradi slabih vremenskih razmer končala v prvih dneh januarja 2018. Spomladi bo sledila preplastitev površine z asfaltom in ureditev potrebne dokumentacije za dokončanje projekta.

JP komunala Trbovlje, d.o.o. www.komunala-trbovlje.si

hematski model interakcije proteinov NLP z membranami rastlinskih celic. Siva = protein NLP, oranžna = protein v kompleksu s sladkornim delom lipidnega receptorja, modra = plazemska membrana, zelena = tarčni lipidi, ki so prisotni pri dvokaličnicah, rdeča = lipidi, ki vsebujejo več sladkornih enot in se nahajajo v drugih rastlinah (enokaličnicah), vijolična kroglica = magnezijev ion v aktivnem mestu toksina.

Kemijski inštitut www.ki.si

Rušitev dimnika Toplarne Polaj

Konferenca EUROCITIES najboljši dogodek leta 2017 V okviru 10. poslovne borze Conventa so januarja 2018 podelili nagrade Kongresna zvezda Nove Evrope. Na Mestni občini Ljubljana smo za organizacijo konference EUROCITIES prejeli nagrado za dogodek leta 2017 (Conventa Best Event Award). V kategoriji za najboljši dogodek leta je bilo prijavljenih 12 projektov oziroma dogodkov, v finalni izbor se jih je uvrstilo 5.

Strokovna žirija, ki so jo sestavljali uveljavljeni mednarodni strokovnjaki, je ocenjevala kreativnost, inovativnost, izvedbo, rezultate

dogodka, odličnost komuniciranja ter trajnostne prakse. Na podlagi teh kriterijev je naš projekt Eurocities - Circular Cities izbrala za najboljši dogodek leta 2017. Konferenca mreže evropskih mest EUROCITIES, ki je potekala sredi novembra lani, je bila eden izmed osrednjih kongresnih dogodkov preteklega leta v Ljubljani. Udeležilo se je je več kot 600 delegatov iz 120 evropskih mest, med katerimi je bilo kar 60 županov in podžupanov. Konferenca o krožnem gospodarstvu je bila zasnovana inovativno in kreativno, z aktualnimi vsebinami in zanimivimi govorci, ki so osvetlili različne vidike krožnega gospodarstva. Na letošnji Conventi je Ljubljana prejela tudi prestižen naziv najboljša destinacija za organizacijo poslovnih srečanj, kongresov in motivacijskih potovanj v kategoriji mest, ki lahko gostijo do 2.000 oseb.

Mestna občina Ljubljana www.ljubljana.si

V Cankarjevem letu knjige za zamejske Slovence JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., bo kot eno od najuspešnejših komunalnih podjetij ob 100-letnici smrti našega velikega rojaka Ivana Cankarja spomin nanj počastilo z zbiranjem knjig za zamejske Slovence. Z akcijo nagovarjamo občane, naj nam podarijo knjige slovenskih avtorjev, ki jih ne potrebujejo oziroma naj jih podarijo našim rojakom v sosednjih državah.

Knjige bomo zbirali v trgovini Depo na Vrhniki od 1. februarja 2018 do 31. maja 2018.

Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. www.kpv.si

Poda rimo

k njigo, poda rimo slo ven sko besedo.

Na lokaciji Toplarne Polaj je bil leta 1984 zgrajen 70 m visok dimnik za odvajanje dimnih plinov iz premogovnih kotlov. Odkar je Toplarna Polaj leta 1994 prešla s premoga na zemeljski plin, je dimnik služil le za namestitev anten in radijske bazne postaje mobilne telefonije. Z

Podarim o podarim knjigo, o slov ensko

besedo .

V Cankarjevem letu podarimo knjige slovenskih avtorjev zamejskim Slovencem ...

februar 2018

Knjige bomo zbirali v trgovini Depo (Tržaška cesta 9 a) na Vrhniki.

Akcija poteka od 1. 2. do 31. 5. 2018.

Vljudno vabljeni

REPUBLIKA SLOVENIJA URAD VLADE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU DOBRODOŠLI DOMA

V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano smo pridobili certifikat Konfederacije evropskih združenj za celovit nadzor nad škodljivci CEPA (Confederation of European Pest Management Associations), s katerim dokazujemo, da izpolnjujemo zahteve CEN standarda EN 16636:2015. CEN standard EN 16636:2015 določa zahteve, priporočila in osnovne kompetence, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci celovitega nadzora in zatiranja škodljivcev. S pridobljenim certifikatom smo tudi formalno potrdili visoko kakovost naših storitev dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije. Certifikat dokazuje, da naše storitve celovitega nadzora in zatiranja škodljivcev izvajamo z visoko strokovno usposobljenimi izvajalci, ob dobro vzpostavljenem sistemu nadzora morebitnih tveganj ali negativnih vplivov za naročnike in širše okolje. S tem pomembno prispevamo tudi k varovanju okolja in javnega zdravja.

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano www.nlzoh.si

80 strani dokumentacije za 26 dreves

Zapisal: Matjaž Berčon, direktor občinske uprave Občina Bled http://www.e-bled.si

Inpak ter Slovenski oskar za embalažo vabita k trajnostnim uspehom Inpak, 21. Mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike, in 56. Mednarodni kmetijsko-živilski sejm AGRA vabita k zelenim predstavitvam od 25. do 30. avgusta 2018 v Gornji Radgoni. Zainteresirani se lahko k sodelovanju prijavijo do 13. aprila.

Pred sejmoma pa lahko izvirnost, skrb za zaščito vsebine, potrošnika in narave, tehnično dovršenost ter odličnost vizualne identitete embalaže ustvarjalci dokažejo na strokovnem ocenjevanju 37. Slovenski oskar za embalažo 2018, ki bo potekal pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije. Pomurski sejem zbira prijave do konca meseca marca 2018, vzorce pa lahko sodelujoči dostavijo do 16. aprila 2018. Najboljši izdelki bodo na sejmu Inpak in AGRA predstavljeni na posebni razstavi in si jih bo lahko ogledalo 120.000 obiskovalcev.

Uredba o fluoriranih toplogrednih plinih zavezuje

15 126

dreves, obrezovanju obstoječih in zatravitev brežin. Med drugim smo morali zagotoviti arheološki nadzor v času izvajanja saditve.

Ob tem se je nabralo 80 strani dokumentacije, celotna vrednost del načrtovanja in izvedbe pa znaša slabih 16.000 evrov. Sicer pa smo na občini v Zdraviliškem parku v zadnjih dveh letih zasadili približno 1.500 vrtnic, od tega 828 sadik v decembru 2017 in med temi 235 vrtnic sorte Prešeren. Zasaditev je bila izvedena skladno s predhodno izdelano obširno projektno dokumentacijo in ustreznimi soglasji pristojnih državnih ustanov, ki določajo pogoje urejanja blejskih javnih površin.

Zaradi blažitve podnebnih sprememb in zaščite okolja je Evropski parlament in Svet Evropske unije sprejel Uredbo o fluoriranih toplogrednih plinih št. 517/2014 (F-plinih). Ti plini imajo tudi do 23.000-krat večji toplogredni učinek kot CO 2 . Najbolj pogosta uporaba F-plinov je pri opremi za hlajenje in klimatizacijo, toplotnih črpalkah, penilih (npr. v gasilnih aparatih), za proizvodnjo polprevodnikov in visokonapetostnih stikalnih mehanizmov.

Do leta 2025 bodo po fazah izvedene znižane količine in prepovedi za prodajo nekaterih izdelkov, ki vsebujejo F-pline. Podjetja, ki so prejela letne kvote, morajo predložiti dokaze o upoštevanih količinah F-plinov in komisiji letno poročati. Od letošnjega leta dalje morajo do 31. 3. uvozniki predhodno polnjene opreme z F-plini s skupno več kot 100 tonami ekviva-

lenta CO 2 F-plinov, do 30. 6. pa podjetja, ki so v predhodnem koledarskem letu proizvedla, uvozila ali izvozila 10.000 ton ali več ekvivalenta CO 2 F-plinov v jeklenkah, zagotoviti, da neodvisni preveritelj preveri točnost dokumentacije in izjavo o skladnosti. Verifikacijo lahko opravi preveritelj akreditiran v skladu z Direktivo 2003/87/ES. Zavezancem za poročanje v skladu z Uredbo št. 517/2014 pri verificiranju poročila lahko pomaga SIQ Ljubljana, ki je akreditiran za preverjanje poročil o emisijah toplogrednih plinov skladno z Direktivo 2003/87/ES.

Zeleno omreŽje

Na Občini Bled smo pred enim letom z idejno zasnovo pristopili k novim zasaditvam visokodebelne drevnine ob obali jezera, od Grand hotela Toplice do Mlinega. Erozija na strmih brežinah nad obalo jezera, izjemno prometna državna cesta in številni sprehajalci ter kopalci so skozi desetletja pustili posledice. Predvsem visokodebelna vegetacija je žalostno propadala. Po pridobitvi projektnih pogojev nekaterih soglasodajalcev (ZVKDS, ZVN, DRSI, DRV) smo na občini izdelali geodetski načrt in arboristično oceno obstoječe vegetacije. Nato smo z vlogo zaprosili za soglasja k Projektu za izvedbo zasaditve 26

SIQ Ljubljana www.siq.si

Razstava Slovenski oskar za embalažo 2016

Dijaki obiskali občinski oddelek za okolje in prostor

Pomurski sejem, d.d. www.pomurski-sejem.si

Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja že vrsto let sodeluje z Mestno občino

februar 2018

Certifikat evropskih združenj za celovit nadzor nad škodljivci

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

16 126

okolje

Celje. V decembru 2017 smo za dijake programa okoljevarstveni tehnik izvedli pouk na Oddelku za okolje in prostor ter komunalo.

Vsebine, ki jih spoznavamo v okviru strokovnega predmeta gospodarjenje z okoljem, smo nadgradili s predstavitvijo prednostnih nalog in spoznavanjem pristojnosti občine na področju urejanja prostora in varovanja okolja. Spoznali smo glavne strateške cilje nove Celostne prometne strategije Mestne občine Celje in poglavitne naloge na področju varovanja okolja, kamor sodi Program operativnih ciljev za doseganje strateških okoljskih ciljev. Namen Celostne prometne strategije je spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti na lokalni ravni. To bo za Celjane pomenilo boljšo kakovost bivanja, možnost razvoja javnega prometa ter več priložnosti za kolesarjenje in hojo. Prinaša tudi večjo bivalno urbano kulturo in s tem nove priložnosti za razvoj turizma.

Z »URSA goes green« želimo poudariti večjo ozaveščenost uporabnikov pri izboru boljših izolacijskih materialov. Podjetje URSA z izdelki za izolacijo stavb nadaljuje tradicijo razvoja inovativnih izolacijskih materialov in tvorno sodeluje v zavezi EU za 20 odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v ozračje do leta 2020. Inovativni izdelki BiOnic, ki smo jih na trg lansirali v preteklem letu, so izdelani iz obnovljivih in recikliranih naravnih virov. URSA izdelki nudijo energetsko učinkovitost v stavbah in izboljšujejo kakovost življenja ljudi. Da bi dodatno poudarili naš delež k zmanjševanju CO 2 v globalnem in lokalnem okviru, smo se odločili, da bomo na naši spletni strani prikazali prihranek CO 2 z upoštevanjem prodaje toplotne izolacije URSA in aktivnostjo zaposlenih. Kako prepoznati boljše izdelke? Zelena barva naše embalaže poudarja boljše izdelke v naši ponudbi. Z nakupom teh izdelkov lahko vsak prispeva svoj kamenček v mozaiku zmanjševanja CO 2 .

izvoru nastanka knjige, k tisku. Skozi menjavo izraznega medija in materiala se v študijski vaji premikamo iz ne-prostora v prostor, iz prostora v ravnino. Postopna negacija pojmov v resnici odstira njihovo bistvo. Prehajanje med dimenzijami je prav tako opredmeteno tudi z razsežnostjo časa. Betonski odlitek je večen in dokončen. Izgovorjene besede pa v trenutku, ko so izrečene, izginejo. « Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si

Nova zbiralna akcija: Stari aparati za Rdeče noske

URSA Slovenija d.o.o. www.ursa.si

Razstava »Nema proza« o betonu kot dekorativnem elementu Cilj je uravnotežen trajnostni promet, kar pomeni, da vodilno vlogo prevzamejo pešci, sledijo jim kolesarji, javni potniški promet in na koncu osebni avtomobili. Seznanili smo se tudi z ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka v Mestni občini Celje. Dijaki so bili s posredovanimi informacijami in predstavitvijo posameznih nalog presenečeni, tako glede obsega del kot tudi v spoznanju interdisciplinarnosti strokovnih služb MOC. ŠC Celje, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja http://gvo.sc-celje.si

februar 2018

»URSA goes green« do manj CO2

Do začetka februarja je bila v galeriji ZVKDS na ogled razstava »Nema proza«, kjer je bil beton predstavljen kot dekorativni element in prvina v umetnosti. Mentor razstave doc. dr. Matej Blenkuš (Fakulteta za arhitekturo) je povedal: »Na podlagi analize in interpretacije krajših odsekov romanov znamenitih avtorjev sodobne proze smo na ZAG izdelali betonske odlitke iz visoko kakovostnega betona. Pri oblikovanju betonskih odlitkov smo uporabili različne procese transformacije izvornega materiala kalupa – mehansko, termično in elektrokemično obdelavo. Kalupe smo prešali, segrevali, raztapljali, utekočinjali, talili in jih izpostavljali visoki napetosti. V končnem koraku, grafičnem odtisu betonske matrice, se z likovno tehniko vrnemo nazaj k

Družba Zeos, d.o.o., je za letošnje leto pripravila novo zbiralno akcijo z naslovom Stari aparati za otroški smeh. Namen akcije je zbiranje starih aparatov, sijalk in baterij v posebnih zelenih kotih v nekaterih večjih tehničnih trgovinah po državi. Izkupiček od zbranega bodo organizatorji namenili Društvu Rdeči noski. Akcija bo trajala celo leto, sodeluje pa lahko vsak, ki ima doma stare aparate, sijalke ali baterije. Gre za zbiranje starih aparatov v zelenih kotih za otroški smeh, ki ga bolnim otrokom in drugim bolnikom pričarajo bolnišnični klovni iz Društva Rdeči noski. S tem ne naredimo nekaj dobrega samo za okolje, ampak tudi za družbo. Ker gre za okoljsko prijazno in stroškovno učinkovito mrežo zbiranja, bodo v družbi Zeos, d.o.o., za vsak kilogram oddanih e-odpadkov in odpadnih baterij v zelene kote Društvu Rdeči noski podarili 1 cent. V enem letu se lahko tako zanje zbere vsaj 10.000 evrov! Med izvajanjem akcije bomo na vseh lokacijah zelenih kotov izvajali tudi spremljevalne dogodke, na katerih bomo potrošnike obveščali o akciji. Več na www.otroskismeh.si.

Zeos, d.o.o. www.zeos.si

17

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

V okviru razvojnega evropskega projekta SaltGae v družbi Koto demonstrirajo tehnologijo čiščenja odpadne organsko obremenjene slane odpadne vode. V januarju so sistem z odprtim bazenom z mikroalgami posodobili in nadgradili s predpripravo z anaerobno razgradnjo ter zagnali pilotno napravo. Voda, ki nastaja v skladišču kož, se očisti v več fazah: na situ, v dvostopenjskem granularnem anaerobnem filtru in nadalje z mikroalgami. Predvidena je še vgradnja enote za razsoljevanje, v algni obdelavi pa bo uporabljen izpušni plin iz motorja, na katerem se izkoriščata bioplin in odpadna toplota tako za ogrevanje reaktorjev kakor tudi bazena. Pri projektu sodeluje 19 partnerjev.

Pilotne preskuse bodo izvajali tudi v Italiji (odpadna voda iz mlekarne) in Izraelu (odpadna voda iz ribogojnice), kjer so ugodni geografski pogoji za izrabo energije sonca za visok prirast mikroalg. Projektni partnerji raziskujejo možnosti za izrabo mikroalgne biomase in rešitve, ki bodo uporabne za obdelavo odpadnih voda iz živilske industrije. Več o projektu na www. saltgae.si.

Simulirano mikro omrežje na območju Športnega parka Ruše

Ladje se bodo v prihodnosti napajale z alternativnimi gorivi

V okviru evropskega projekta PEGASUS, katerega glavni cilj je povečanje in izboljšanje učinkovite rabe obnovljivih virov energije ter kakovost oskrbe z električno energijo na lokalnih območjih preko mikro omrežij, je Energetska agencija za Podravje vzpostavila pilotni projekt na lokalnem območju Slovenije, in sicer na območju Športnega parka Ruše.

Izbrali smo skupino objektov, ki bi lahko predstavljala zaključeno samozadostno omrežje ter zanje vzpostavili sistem natančnega merjenja proizvedene in porabljene energije. S pomočjo meritev bomo simulirali delovanje porabnikov in proizvodnih virov ter izračunali potrebe po hranilnikih električne energije. Na podlagi teh meritev bomo pripravili matematične modele, s pomočjo katerih bomo simulirali delovanje mikro omrežij ob različnih pogojih. Preučevali bomo vpliv tehničnih, finančnih, okoljskih in zakonodajnih zahtev. Rezultati projekta bodo v pomoč načrtovalcem in uporabnikom mikro omrežij v Sloveniji. PEGASUS je mednarodni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije, programa Interreg Mediteran. V projektu sodeluje 10 partnerjev iz Italije, Grčije, Malte, Francije, Slovenije, Cipra, Hrvaške, Belgije in Španije. Energetska Agencija za Podravje sodeluje v projektu kot projektni partner, zadolžen za področje komunikacije. Več o projektu na spletni strani https://pegasus.interreg-med. eu/.

Konec januarja je Luka Koper organizirala konferenco o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu in možnostih napajanja ladij z električno energijo.

Potekala je pod okriljem evropskega projekta Elemed, v katerem sodeluje tudi Luka Koper.

Udeležence je uvodoma nagovoril predsednik uprave Dimitrij Zadel, ki je poudaril zavezanost Luke Koper k zmanjševanju vplivov na okolje.

Dogodek sta obogatila evropska komisarska za mobilnost in promet Violeta Bulc in minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Slednji je izpostavil, da ima Slovenija jasno vizijo na področju trajnostne mobilnosti in cilj postati ena najbolj prometno zelenih držav v Evropi do leta 2030. Evropska komisarka je povedala, da se Evropska unija zavzema za učinkovit in povezljiv prometni sistem. Evropska komisija bo v prihodnosti pristaniščem namenjala dodatna finančna sredstva za naložbe v uvajanje alternativnih virov energije, modernizacijo infrastrukture in izboljšanje povezav z zaledjem. Stališče ladjarjev je predstavil direktor za operativo Neptune Lines Nikos Paterakis.

Strinjal se je, da je priklop na električno omrežje v pristaniščih okoljsko sprejemljivejši, predvsem za lokalno prebivalstvo, bodo pa ladjarji zaradi ekonomske upravičenosti potrebovali spodbudo za investicije v elektroenergetsko opremo ladij. Boris Sučić iz Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan je predstavil prve izsledke študije o možnostih uporabe električne energije kot alternativnega energenta v koprskem pristanišču. Študija bo zaključena predvidoma konec marca.

okolje

Čiščenje odpadnih voda z mikroalgami

126

Evropski projekti

Zeleno omreŽje

Koto d.o.o. www.koto.si

EnergaP – Energetska agencija za Podravje www.energap.si

Luka Koper d.d. www.luka-kp.si

februar 2018

Športni park Ruše

18 126

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Z januarjem je začela veljati nova Uredba o zelenem

Ministrstvo za okolje in prostor

vprašali, katere novosti bodo

morale zanimati naročnike in ponudnike. Ministrstvo

za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je odgovorilo, ali

še naprej izvažamo preveč

dragocene hlodovine in kako nastaja gozdno-lesna veriga ter

zakaj manjše kmetuje zapirajo vrata hlevov oziroma ukinjajo kmetijsko dejavnost.

februar 2018

Ministrstvu za okolje in prostor ter Ministrstvu za javno upravo smo poslali o novi Uredbi o zelenem javnem naročanju naslednja vprašanja:

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

javnem naročanju, zato smo

Novosti v novi Uredbi o zelenem javnem naročanju 1. Katere novosti in zahteve prinaša nova uredba za zeleno javno naročanje naročnikom in katere proizvajalcem oziroma ponudnikom storitev? V čem bodo postopki racionalnejši in v koliki meri hkrati zahtevnejši, saj vsebina uredbe želi spodbuditi uveljavljanje nekaterih pomembnih načel krožnega gospodarstva, na primer življenjski ciklus izdelka?

2. Po novem niso več del uredbe izrecne okoljske zahteve in merila za posamezne predmete, za katere je obvezno zeleno javno naročanje. Zanje bo izdelano priporočilo. Kdo bo opredelil vsebino priporočila kakšno bo na primer za živila, za električno energijo ali za cestna vozila?

3. Uredba ne določa več obveznih okoljskih zahtev, pač pa mora naročnik upoštevati okoljske vidike. Katere najbolj, saj so temelji za prehod v zeleno in krožno gospodarstvo znani? Pri katerih predmetih bi moral naročnik posebej skrbno navesti želje iz priporočila?

4. Zakaj so v novi uredbi prejšnjim 12 predmetom dodani novi, po katerih merilih se je zanje odločil zakonodajalec?

5. Med drugim naj bi Uredba o zelenem javnem naročanju spodbujala podjetja k pridobitvi okoljskih znakov in k izboljšanju ogljičnega odtisa izdelkov. Kako bo naročnik meril okoljske rezultate ponudnikov oz. po katerem merilu bo oddajal naročila? Kakšen vpliv bo imela cena, ki je doslej odločilno vplivala na naročnikovo odločitev?

6. Uredba navaja, da bo proizvajalčeve navedbe o okoljskih vplivih posameznega blaga, storitve ali gradnje preverila

neodvisna inštitucija. Katere inštitucije bo angažiral naročnik, kdo bo plačal te stroške in koliko bo to vplivalo na trajanje postopka?

7. Kako bo zakonodajalec pomagal proizvajalcem, da bodo lahko dobro pripravili prijave na razpise?

8. Koliko je v pripravi uredbe sodelovalo gospodarstvo?

9. Ali je morda znano, kolikšen obseg sredstev bo v letu 2018 na razpisih, kjer bo potrebno upoštevati uredbo o zelenem javnem naročanju?

Odslej obvezno zeleno javno naročanje za 20 predmetov Zeleno javno naročanje je v Sloveniji obvezno že od leta 2011. Nova Uredba o zelenem javnem naročanju (Uredba o ZeJN), ki je stopila v veljavo 1. januarja letos, pa v ureditev zelenega javnega naročanja prinaša nekaj novosti.

Nova ureditev zelenega javnega naročanja je bila oblikovana ob upoštevanju praks in dosedanjih izkušenj v Sloveniji ter po vzgledu drugih držav EU. Sledi tudi okoljskim zahtevam in merilom, ki jih je kot priporočilo državam članicam oblikovala Evropska komisija.

Vendar so nekoliko prilagojeni razmeram na slovenskem trgu javnih naročil. Okoljske zahteve in merila Evropske komisije se oblikujejo v dogovorjenem in transparentnem postopku, v katerem sodelujejo tako proizvajalci (industrija) in zainteresirani deležniki. Okoljske zahteve EU se praviloma pripravljajo sočasno s kriteriji za okoljski znak EU za posamezen proizvod, t.im. okoljska marjetica.

Zeleno javno naročanje je tako v skladu z novo Uredbo o ZeJN obvezno za več predmetov javnega naročanja. Medtem ko je bilo do sedaj zeleno javno naročanje obvezno za 12 predmetov, je po novem to število večje, in sicer 20. Dodatni predmeti zelenega javnega

19 Nova Uredba o ZeJN pa ne določa več konkretnih obveznih okoljskih zahtev, temveč določa cilje za posamezne predmete, ki jih morajo naročniki doseči pri vsakokratni oddaji naročila.

Ti cilji so sicer ambiciozni, vendar dosegljivi.

Na podlagi preteklih izkušenj je bilo namreč ugotovljeno, da je bilo obvezne temeljne okoljske zahteve v določenih primerih zelo težko izvajati oziroma jih ni bilo vedno smiselno uporabiti pri oddaji oziroma izvedbi javnega naročila. Naročniku je torej z dopustnostjo izbire okoljskih kriterijev, primernih in po potrebi prilagojenih konkretnemu javnemu naročilu in okoliščinam naročanja, ob zasledovanju obveznega cilja oziroma ciljev, omogočena potrebna diskrecija pri oddaji javnih naročil. Zaradi nove zasnove ureditve se tako predvideva bolj poenostavljeno zeleno javno naročanje, saj sama ureditev končno omogoča prilagoditev zahtev naročila okoliščinam posameznega primera in spodbujanje raznolike prakse in inovacij. Namen Uredbe o ZeJN pa še vedno ostaja zagotavljanje javne potrošnje, ki manj obremenjuje okolje, ob tem pa še spodbujanje okoljskih inovacij, razvoja, proizvodnje in ponudbe okoljsko primernejših izdelkov in storitev ter dajanje zgleda zasebnemu sektorju.

Namesto okoljskih zahtev, ki so bile doslej urejene v obvezujočih prilogah Uredbe o ZeJN, pa je Ministrstvo za javno upravo (MJU) skupaj z resornimi ministrstvi, in če je bilo to mogoče, ob upoštevanju

okolje

126

• naročanje novih izdelkov, ki so pomembno boljši z vidika življenjske dobe, razstavljivosti, • naročanje storitev namesto izdelkov in novi poslovni koncepti: najem namesto nakupa, deljenje (sharing) uporabe, nakup in odprodaja nazaj.

predlogov stroke in zainteresirane javnosti, pripravilo primere posodobljenih in novih okoljskh kriterijev. Ti tako niso več sestavni del uredbe, temveč imajo vlogo priporočil. Za njihovo vsebino (pripravo in dajanje dodatnih pojasnil naročnikom kot tudi ponudnikom) so pristojna posamezna ministrstva. Uredba o ZeJN je namreč horizontalen predpis za doseganje ciljev sektorskih politik, zlasti okoljske, in se prepleta z ureditvami posameznih resorjev. Primeri okoljskih zahtev in meril so od 9. januarja 2018 objavljeni na spletni strani Direktorata za javno naročanje na Ministrstvu za javno upravo (http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-narocanja/zeleno-jn). V primerih je tudi opisan ustrezen pristop pri ZeJN in način dokazovanja. Med ustrezna dokazila sodijo tudi okoljski certifikati in znaki, predvsem tisti tipa I po ISO standardizaciji, saj označujejo okoljsko kakovost določenega blaga, storitve ali gradnje, ki je bila podeljena po določenih merilih s strani neodvisnega organa. Tudi ostala možna dokazila mora predložiti ponudnik v razpisni dokumentaciji, naročnik pa jih preveri.

V skladu z Uredbo o ZeJN lahko naročnik okoljske vidike v postopek javnega naročila vključi na več načinov, in sicer npr. v tehničnih specifikacijah, kot razlog za izključitev, kot pogoj za sodelovanje, merilo za oddajo javnega naročila ali posebno pogodbeno določilo. Pri tem Uredba o ZeJN določa, da naročnik merila za oddajo javnega naročila praviloma opredeli tako, da se vsaj eno izmed meril oziroma del stroškov v življenjski dobi nanaša na okoljske vidike, ki so zapisani v Uredbi o ZeJN. Ključno je torej, da se pri javnem naročanju ne upošteva le nakupna cena, temveč tudi stroški delovanja, vzdrževanja, potrošnega materiala in razgradnje ter drugi zunanji, eksterni okoljski stroški. Tu uredba naročnike usmerja v razmišljanje o upoštevanju načel krožnega gospodarstva, predvsem: • naročanje z uporabo ‚krožnih‘ meril: reciklabilnost, delež recikliranih materialov, ponovna uporaba, povratna embalaža,

Na podlagi statističnih podatkov lahko ugotovimo, da je v letu 2016 30,37% vseh oddanih javnih naročil v Sloveniji vsebovalo najmanj en okoljski vidik (kar glede na vrednost oddanih javnih naročil predstavlja 20,74%). Od tega je bilo 38,82% zelenih javnih naročil na prostovoljni podlagi, torej so pri teh naročilih naročniki okoljski vidik upoštevali prostovoljno. Zaradi širšega spektra predmetov javnega naročanja, za katere je zeleno javno naročanje po novem obvezno ter že omenjene povečane fleksibilnosti pri doseganju okoljskih ciljev pa gre v prihodnje pričakovati povečanje deleža zelenih javnih naročil.

Ker se Ministrstvo za javno upravo skupaj z resornimi ministrstvi zaveda, da je zeleno javno naročanje bolj kompleksno od običajnega in od naročnikov terja boljšo in temeljitejšo pripravo na postopek javnega naročanja, se nameravajo, podobno kot doslej, zagotoviti usposabljanja oziroma izpopolnjevanja o zelenem javnem naročanju, s katerimi se bo ozaveščalo naročnike in ponudnike o okoljski problematiki in konceptu zelenega javnega naročanja, hkrati pa zagotovilo tudi prenos dobrih in slabih praks med naročniki in ponudniki. Prvo v vrsti tovrstnih predstavitev oziroma usposabljanj je MJU izvedlo skupaj z MOP že v mesecu decembru 2017, predstavitev pa je dostopna na spletni povezavi (http://www.djn.mju.gov.si/ direktorat-za-javno-narocanje/izobrazevanja).

Kakšna je rast v lesni industriji Na nedavni seji Sveta za gozdno lesno verigo so sicer razpravljali o stanju gozdov in sanaciji po vetrolomu ter napadu podlubnikov, a na njej je minister mag. Dejan Židan ugotovil, da »imamo rast v lesni industriji«.

Kateri podatki kažejo na spremembe in razvoj lesno-predelovalne industrije in kolikšen delež domače lesne surovine v primeri s prejšnjimi leti je lani predelala slovenska lesna industrija. Kako se povezujeta gozdarstvo in lesarstvo, kar je ena izmed glavnih nalog Sveta za lesno gozdno verigo?

Iz začasnih podatkov Statističnega urada Slovenije izhaja, da se je v letu 2017 nadaljeval trend rasti lesne in pohištvene panoge, in sicer sta prodaja in izvoz višja za 6-7 %, zaposlenost pa je višja za okoli 2,5 %.

Slovenija je sicer že nekaj let izrazit neto izvoznik nepredelanega okroglega lesa.

februar 2018

naročanja so bili izbrani ob upoštevanju okoljskih zahtev in meril za predmete zelenega javnega naročanja, ki jih je oblikovala Evropska komisija, ter ob upoštevanju dosedanje prakse in potreb na področju zelenega javnega naročanja v Sloveniji. Poleg javnega naročanja električne energije, živil in gostinskih storitev, elektronske pisarniške opreme, televizorjev, gospodinjskih aparatov, ki se uporabljajo v neprofesionalne namene (hladilniki, zamrzovalniki in njihove kombinacije, pralni stroji, pomivalni stroji, sušilni stroji, sesalniki in klimatske naprave), projektiranje oziroma izvedba gradnje stavb, pohištva, čistil, storitev čiščenja in pranja perila, cestnih vozil, pnevmatik in električnih sijalk in svetilk, za katere je bilo zeleno javno naročanje obvezno že do sedaj, je po novem obvezno tudi za javno naročanje tekstilnih izdelkov, projektiranja oziroma izvedbo gradnje cest, grelnikov vode oziroma prostorov ter hranilnikov tople vode, sanitarnih armatur, opreme za stranišča na splakovanje in opremo za pisoarje, stenske plošče, razsvetljavo v notranjih prostorih, cestno razsvetljavo in prometno signalizacijo, vrtnarske storitve, kmetijske in druge proizvode ter opremo in stroje za vrtnarjenje in tovorna in delovna vozila za zbiranje odpadkov.

20 126

okolje

Kratko, zanimivo Koroški posvet o 3. razvojni osi Mladinska civilna iniciativa Hoč'mo cesto, ki je na Koroškem med najbolj zaslužnimi, da se projekti za 3. razvojno os ne bodo prašili v predalih, je tudi med soorganizatorji 6. posveta, na katerega vabi organizacijski odbor Društva za ceste Severovzhodne Slovenije.

Na posvetu se bodo zbrali 20. aprila. Avtorji referatov želijo predstaviti, kaj se je pri realizaciji projekta dogajalo od leta 2004, ko je bila 3. razvojna os umeščena v nacionalni program izgradnje avtocest. Predvsem pa bodo že konkretni pri opredelitvi posameznih faz gradnje 3. razvojne osi, in sicer za severni del od Dravograda do Šentruperta, srednji del od Celja do Novega mesta in južni del od Novega mesta do Metlike in Vinice. Največji interes je seveda za prvi, koroški in šaleški del, ki ga najbolj zahteva gospodarstvo. Razpravljavci naj bi predstavili tudi priprave na začetek gradnje, ki je povezana s prostorskimi rešitvami in programom financiranja. Organizatorji posveta so prepričani, da je najbližji začetek gradnje na južnem in severnem delu osi, kjer so nekateri prostorski načrti že sprejeti.

Center za čebelarstvo povezuje stroko

februar 2018

Lani decembra so v okviru Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ustanovili Center za čebelarstvo, ki aktivno povezuje raziskovalce, pedagoške delavce in strokovno osebje fakultete na področju čebelarstva.

Glavna tematska področja centra so fiziologija in vedenje medonosne čebele, toksikologija čebel, njihova molekularna in populacijska genetika ter imunologija, fizikalno-kemijske in senzorične lastnosti ter varnost čebeljih pridelkov in tehnologija čebelarjenja. Glede na potrebe in možnosti na fakulteti vključujejo tudi druga tematska področja, ki jih pokrivajo raziskovalne skupine in katedre vseh oddelkov na fakulteti, kot so npr. pašni viri, biologija zajedavcev in povzročiteljev bolezni, vloga mikroorganizmov v prebavnem traktu čebel in v čebeljih pridelkih idr.

Center vodi koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo ključni raziskovalci s področja čebelarstva iz oddelka za biologijo, oddelka za zootehniko in oddelka za živilstvo, to so Janko Božič (vodja centra), Peter Dovč in Mojca Korošec. Člani centra skrbijo za povezovanje raziskav, pedagoških in strokovnih vsebin na področju čebelarstva, za promocijo dosežkov dejavnosti fakultete na področju čebelarstva, pridobivanje novih raziskovalnih projektov, strokovnih nalog, novih izobraževalnih vsebin in za prenos znanj v prakso.

Zunanjetrgovinski presežek je v letu 2016 tako znašal 2,6 milijona m3. Se pa je v prvih desetih mesecih lanskega leta po podatkih SURS izvoz hlodovine iglavcev (1, 2 milijona m3) glede na enako obdobje v letu 2016 zmanjšal za 15 %.

Prav tako se je zmanjšal zunanje trgovinski presežek pri hlodovini iglavcev, in sicer za 8 %, se pa je povečal pri listavcih (slabše kakovosti) in lesu za kurjavo (41 %).

Osnovni dokument, ki povezuje gozdarstvo in lesarstvo je Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige do leta 2020 »Les je lep«, ki ga je pripravila široko zasnovana delovna skupina deležnikov iz gozdno-lesne verige, potrdila pa ga je Vlada RS leta 2012.

MKGP v okviru svojih pristojnost na področju gozdno lesne verige pokriva predvsem izvajanje gozdne politike. Kot aktivni deležnik pa je v izvajanje Akcijskega načrta za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 vključen tudi z ukrepi Programa razvoja podeželja. V programskem obdobju 2014 - 2020 se poleg investicij v gozdarsko opremo in mehanizacijo ter gozdne prometnice tako podpira tudi naložbe v predindustrijsko predelavo lesa.

Svet za gozdno-lesno verigo pa obravnava aktualne vsebine s področja gozdarstva in lesarstva in je posvetovalni organ ministra za kmetijstvo na področju gozdno-lesne verige. Posreduje mu neobvezujoča mnenja k pomembnejšim odločitvam na teh dveh področjih.

MKGP lahko letos podpre okrog 4000 majhnih kmetij Lani je iz ekološke pridelave izstopilo 300 hribovskih kmetij, v več delih Slovenije pa se za ukinjanje kmetijske dejavnosti odločajo manjše kmetije konvencionalne kmetijske pridelave. Koliko manjših kmetij je v zadnjih dveh letih sprejelo takšne odločitve, kaj to pomeni za razvoj podeželja in s katerimi spodbudami bo ministrstvo preprečilo nadaljnje ukinjanje pridelave na manjših kmetijah?

obtežbe, saj za njih velja nižja obtežba s travojedimi živalmi. Poleg tega pa EK kmetije prejmejo dodatne točke v okviru meril za ocenjevanje vlog. Prav tako pri merilih za ocenjevanje vlog spodbujamo preusmerjanje konvencionalnih kmetij v ekološko pridelavo. Javni razpis je bil objavljen dne 13. 10. 2017. Oddaja vlog na javni razpis je bila možna do 31. 1. 2018. Vlogo na javni razpis je potrebno vnesti v elektronski obliki. Gre za enostavno vlogo, ki ji ni potrebno pošiljati nobenih dokazil v papirni obliki - zmanjšanje administrativnih bremen.

Namen ukrepa: ohranjanje in razvoj majhnih kmetij, ki redijo travojede živali in katerih kmetijska zemljišča ležijo pretežno na OMD. Ohranjanje teh kmetij ima pomembno vlogo pri ohranjanju poseljenosti podeželja, ohranjanju značilne kmetijske krajine, zagotavljanju širših ekosistemskih rešitev v obliki preprečevanja zaraščenosti in ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Glavni pogoji za vstop v podukrep: oddana zbirna vloga za neposredna plačila za leto 2017.

Kmetija mora imeti v upravljanju najmanj 3 ha in manj kot 6 ha primerljivih kmetijskih površin (PKP). Skupno število živali na kmetiji mora biti večje ali enako 3 glave velike živine (GVŽ) in manjše od 15 GVŽ. Več kot 50 % kmetijskih zemljišč v uporabi leži na OMD, zagotavljanje obtežbe s travojedimi živalmi v obsegu 0,7 GVŽ/ha trajnega travinja, razen za EK kmetije – 0,5 GVŽ/ha. Vlogi na javni razpis je potrebno priložiti enostaven poslovni načrt, kjer se opredelijo cilji, ki jih bo dosegel s pomočjo sredstev iz podukrepa.

Obveznosti upravičenca do izplačila drugega obroka za izplačilo: cilje iz poslovnega načrta je potrebno izpolniti najpozneje v roku 36 mesecev po izdani odločbi, ne bo smel zmanjšati obsega PKP za več kot 10 odstotkov, zagotavljati mora obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu vsaj 0,7 GVŽ/ha trajnega travinja; razen za EK kmetije – 0,5 GVŽ/ha.

V letu 2017 je v kontrolo ekološke in pridelave oz. predelave vstopilo 123 kmetij , izstopilo pa cca. 50 kmetij in ne 300. Prav tako so to različne kmetije in ne samo manjše kmetije.

Razpoložljiva sredstva in znesek podpore: podpora v znesku 5.000 evrov na upravičenca se dodeli kot pavšalna pomoč v obliki nepovratne finančne pomoči v dveh obrokih. Na javnem razpisu smo razpisali vsa, na podukrepu 6.3 razpoložljiva sredstva - 20 mio evrov. Z razpisanimi sredstvi lahko podpremo 4.000 majhnih kmetij, kar po podatkih registra kmetijskih gospodarstev predstavlja približno dve tretjini obstoječih majhnih kmetij, ki izpolnjujejo pogoje za vstop v podukrep. Takih kmetij je približno 6.500.

MKGP podpira majhne kmetije z različnimi ukrepi. Naj posebej omenimo ukrep za pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij v okviru PRP 2014-2020. V okviru tega podukrepa imajo EK kmetije prednost pred ostalimi pri izpolnjevanju pogoja glede

Podatke glede stanja v kmetijstvu in podatke o velikostni strukturi slovenskih kmetij dobite na spodnji povezavi: http://www.kis.si/f/ docs/Slovensko_kmetijstvo_v_stevilkah_OEK/ KIS_Slovensko_kmetijstvo_v_stevilkah_2017_ SLO_splet.pdf

V praksi se pogosto dogaja, da investitorji prehitevajo z gradnjo objekta in pričnejo z njenim izvajanjem, še preden je pridobljeno gradbeno dovoljenje (GD) ali pa GD sploh ne nameravajo pridobiti. To pomeni, da za gradnjo objekta tudi ni izdelana ustrezna projektna dokumentacija, ki jo potrdi ustrezno usposobljen strokovnjak.

Objekti se pogosto tudi ne gradijo skladno s pridobljenim GD in potrjeno projektno dokumentacijo. Gradnja objekta pred pridobitvijo GD in neskladna gradnja objekta sta slabi praksi. Ne glede na možnosti legalizacije, ki jih ponuja novi Gradbeni zakon (GZ), je z vidika odgovornosti investitorja za zanj samega, za uporabnike objektov in drugih ljudi ter do okolja, v katerem živimo, pomembno, da se gradnja začne šele po pridobitvi GD in da se gradi skladno z njim ter projektno dokumentacijo. Novi GZ je začel veljati 17. 11. 2017, uporabljati se začne 1. 6. 2018, zahtevo za uvedbo postopka legalizacije bo zato mogoče pričeti s tem datumom.

Legalizacija v rednem postopku GZ dopušča naknadno pridobitev gradbenih in uporabnih dovoljenj za zgrajene objekte, ki dovoljenj nimajo. Redni postopki dovoljevanja zagotavljajo preveritev skladnosti že zgrajenega akta z vsemi predpisi, kar pomeni, da se v teh postopkih odpravi dvom glede varnosti objektov, njihovega negativnega vpliva na okolico in primernosti z vidika umeščenosti v prostor. Nova zakonodaja vsebuje kar nekaj določb, ki bodo olajšale umeščanje objektov v prostor in omogočile njihovo večjo prožnost.

Gre za uzakonitev dopustnih odstopanj od prostorskega akta z uporabo instituta lokacijske preveritve, za omogočanje dopustitve začasne rabe zemljišč z lokacijsko preveritvijo, dopustitev prenove objektov in nadomestnih gradenj v okviru določb o racionalni rabi prostora.

Prav tako gre omogočanje manjših odstopanj med gradnjo objektov, prekvalifikacijo soglasij

v mnenja, možnost njihovega usklajevanja, spregled pogojev brez pravnih podlag in nadomeščanje molka mnenjedajalca, za združevanje in racionalizacijo postopkov.

Izredni postopki legalizacije po prehodnih določbah GZ Za objekte, ki jih ni mogoče legalizirati v rednem postopku izdajanja gradbenega in uporabnega dovoljenja, GZ v poglavju o prehodnih določbah ponuja več možnosti izrednih postopkov legalizacije.

Legalizacija manjših odstopanj s pridobitvijo uporabnega dovoljenja Prva možnost legalizacije, ki jo ureja GZ, se nanaša na objekte, ki so pred uveljavitvijo GZ sicer zgrajeni na podlagi GD, vendar so zgrajeni tako, da so neskladni z njim (na primer večje dimenzije, drugačna streha in izvedba odprtin v fasadi na drugem mestu). Dopustna odstopanja od GD in potrjene dokumentacije za njegovo pridobitev morajo med drugim izpolnjevati naslednje: ne posegajo na druga zemljišča, kot so določena v GD, so skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta, ki je veljal v času izdaje GD ali s pogoji, določenimi v lokacijski preveritvi; v samem bistvu ne spremenijo objekta in njegove namembnosti.

Ohranitev možnosti legalizacije objektov daljšega obstoja GZ ohranja možnost legalizacije objektov iz ZGO-1, ki je vzpostavljal domnevo pridobljenega uporabnega dovoljenja za objekte, zgrajene pred letom 1968, objekte gospodarske javne infrastrukture, zgrajene pred osamosvojitvijo RS, enostanovanjske stavbe z izdanim GD in nekatere obrambno-zaščitne objekte. Ti objekti se bodo lahko še naprej legalizirali pod enakimi pogoji, ki so bili predpisani v ZGO-1.

Legalizacija »objektov daljšega obstoja«, zgrajenih pred letom 1998 GZ poleg v prejšnji točki opisane legalizacije objektov, ki jo je omogočal že ZGO-1, širi možnost legalizacije še na mlajše objekte, zgrajene pred 1. 1. 1998. GZ tako omogoča

21 126

okolje

Možnosti legalizacije objektov v novem gradbenem zakonu

legalizacijo objektov, ki so zgrajeni brez GD pred 1. 1. 1998 in ki od tega datuma obstajajo v enakem obsegu in bistveno enake namembnosti na istem mestu. Ta vrsta legalizacije v svojem bistvu pomeni amnestijo, saj se skladnost s predpisi (niti s prostorskimi akti niti z gradbenimi in drugimi predpisi, prav tako ne s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj) v tem primeru ne ugotavlja. Pogoji za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja so med drugimi: da je zgrajen pred 1. 1. 1998 in da od tega datuma obstaja v enakem obsegu in bistveno enake namembnosti na istem mestu, če gre za stavbo; da je evidentiran v katastru stavb, ali če gre za objekt gospodarske javne infrastrukture, da je evidentiran v katastru gospodarske javne infrastrukture, da je izkazana pravica graditi na zemljišču (v zemljiški knjigi vpisana stvarna pravica oziroma dokazilo, ki zadošča tudi v rednem postopku dovoljevanja); da je plačan komunalni prispevek oziroma da so na drug zakonit način izpolnjene investitorjeve obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka.

Legalizacija po predpisih, ki so veljali v času gradnje objekta Zadnja oblika legalizacije v GZ je namenjena objektom, ki niso dovolj stari, da bi se legalizirali na načine, opisane v prejšnjih točkah. Pogoj za takšno legalizacijo je, da je objekt zgrajen pred uveljavitvijo GZ, in sicer je pri stavbah pogoj zgrajenosti do faze grobih gradbenih del. To je, da so zgrajeni temelji, konstrukcija in ostrešje s streho, pri gradbenih inženirskih objektih pa dela, s katerimi se gradbeni inženirski objekt v pretežni meri dokonča. Medtem ko je rok za vložitev zahteve za legalizacijo po prejšnjih točkah časovno neomejen, pa se za legalizacijo objektov iz te točke lahko vloži le do 17. 11. 2022, torej najkasneje pet let po uveljavitvi GZ. Po tem datumu bo zahteva za legalizacijo po prehodnih določbah zavržena kot prepozna.

Več informacij na spletni strani MOP http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/ archive/2018/1/browse/2/select/sporocilo_za_javnost/ article/12447/7978/

Ministrstvo za okolje in prostor (mag. Sabina Jereb)

februar 2018

Promocija

Ministrstvo za okolje in prostor

V Sloveniji se zadržki ponavljajo, a v EU so prepričljivi zgledi Zelena davčna reforma je reforma, ki davčno obremenitev prenaša z davka, ki je negativen za družbeno blaginjo, na primer davek na delo, na davek, ki je pozitiven za blaginjo, na primer davek okolju škodljivim dejavnostim, kot je izraba virov ali onesnaževanje. Zato je takšna reforma priložnost za obravnavanje tako okoljskih kot zaposlitvenih vprašanj. O ‘zelenosti’ davčne reforme govorimo predvsem glede na ambicioznost implementiranih okoljskih davkov. Ocenjujemo jo glede na število zelenih davkov, višino davčne stopnje in velikosti davčne osnove. Reforme so rangirane kot bolj zelene, če ne vključujejo davčnih oprostitev oziroma znižanih davčnih stopenj za industrijo, ter če se davki postopoma dvigujejo. To imenujemo tax escalator, da se dosežejo konkretni cilji pri zmanjšanju stopenj emisij.

Kam gredo zbrani davki?

Ključni teoretični element zelene davčne reforme je fiskalna nevtralnost. To pomeni, da države s to reformo primarno ne želijo vplivati na integralni proračun, vendar zgolj prerazporediti davčno breme, s tem spodbuditi gospodarstvo in zaščititi okolje. Dosedanje izkušnje sicer kažejo, da je bila v praksi proračunska nevtralnost redko dosežena. Države, ki so želele vidno znižati obdavčitev dela, kot denimo Švedska, so to storile na propračunasko negativen način, saj okoljski davki niso v celoti nadomestili izpada prihodkov od znižane obdavčitve dela. Prav tako je veliko držav recikliralo le delež davčnih prihodkov iz naslova višjih davkov na okolje v znižanje davkov na delo. Delež prihodkov pa je raje namenilo za implementacijo trajnostnih shem ali za potrebe lajšanja proračunskega primankljaja, kot je to storila Nemčija.

Praksa v EU je torej različna. Katera država v EU z zeleno davčno reformo najbolj dokazuje, da izvaja sprejeto politiko trajnostnega razvoja in zelene rasti? Kaj je bilo značilno za njihovo davčno reformo?

Do sedaj je 8 evropskih držav implementiralo zelene davčne reforme, nekatere bolj uspešno kot druge. Te države delimo v dva vala reform.

Prvi val je trajal od 1990-2000, gre za Švedsko, Nizozemsko, Finsko, Veliko Britanijo, Dansko,

Maja Kunstelj

Lani je minilo dvajset let, kar je Slovenija kot ena izmed prvih držav v tem delu Evrope uvedla davek na emisije ogljikovega dioksida. Vendar nikoli ni prišlo do celovite zelene davčne reforme kljub več poskusom.

Zadržki so vedno podobni – da se bo zmanjšala konkurenčna sposobnost nekaterih panog v gospodarstvu in da ne bo večjih pozitivnih učinkov ne v okolju in ne pri znižanju davkov na delo. Različne izkušnje nekaterih držav v EU, ki so zeleno davčno reformo uvedle, deloma potrjujejo trditve o skromnih učinkih. Predvsem pa je dejstvo, da je v posameznih državah nacionalna politika tista, ki omahuje pri uveljavitvi zelenih davčnih reform kot s sredstvom, da se emisije zmanjšujejo in da se EU bliža ciljem o nizkoogljičnem gospodarstvu. Morda bo, kot navaja sogovornica Maja Kunstelj iz oddelka poslovnega svetovanja družbe Deloitte, zgled Nemčije in Velike Britanije prepričljiv. Tam so podjetjem znižali davčne stopnje, če so se zavezali k razvoju zelenih poslovnih načrtov.

foto: arhiv podjetja

Po katerih merilih bi zelene davčne reforme v EU rangirali kot bolj ali manj zelene in kaj so države najbolj obdavčile? Ali je znano, kam so države usmerile sredstva iz zelenih davkov, so debelile integralni proračun?

Zelene davčne reforme v EU

22 126

okolje februar 2018

Zelene davčne reforme v EU

Nemčijo. V drugem valu od 2002-2010 sta podobno reformo izvedli novejši članici, to sta Estonija in Češka. Dosedanji obseg davčnega prestrukturiranja je žal relativno majhen, saj so skupaj vse zelene davčne reforme preusmerile zgolj 25 milijard evrov davkov. Potemtakem se ne da še potrditi obljubljenih koristi zelene davčne reforme. Največje prestrukturiranje je uspelo Danski, saj je znašalo 3 % BDPja ali 6 % vseh davčnih prihodkov. Najmanjše prestrukturiranje je uspelo Veliki Britaniji in je znašalo zgolj 0,1 % BDPja. Je kakšen zgleden primer?

Danska. Danska je pogosto izpostavljena kot ena izmed najbolj zelenih držav EU. Z reformo je zmanjšala emisije CO2 za 25 % ter znižala stroške dela za 1,4 odstotne točke. A težko govorimo o zelo uspešnem izvajanju politike trajnostnega razvoja in zelene rasti v povezavi z zelenimi reformami, saj je bila reforma zelo hitro ukinjena po spremembi vlade.

Vplivi reforme so bili zelo kratkoročni. Morda lahko izpostavim pozitivne izide reforme na Švedksem, kjer so se emisije zmanjšale za 9 %, gospodarska rast se je v istem obdobju povečala za 48 %, stopnja zaposlenosti pa je narasla za 0,5 odstotnih točk.

Kaj so najbolj obdavčili?

V obeh primerih so zelene reforme temeljije na povečanju davkov na energente in proizvodnjo energije, davek na ogljik, žveplo ipd., kar je v

23 Statistična analiza je pokazala, da značilnosti gospodarstev Zahodne in Srednje Evrope zasenčijo razlike v ključnih ekonomskih spremeljivkah med državami, ki so uspešno implementirale zelene davčne reforme, in tistimi, ki niso. Hkrati pa so bile visoka stopnja BDP in izdatkov za raziskave in razvoj identificirane kot skupni dejavnik šestih držav iz prvega vala reform, ki so uspešno implementirale zelene reforme. To lahko pomeni, da so države z močnim gospodarstvom in odprtostjo za tehnološki razvoj bolj naklonjene izvajanju takih reform in da je trenutna gospodarska rast odlična priložnost, da se podobni ukrepi sprejmejo v več državah EU, vključno s Slovenijo.

Majhno število implementiranih zelenih davčnih reform in politična problematika pri njihovem sprejemanju nakazuje pomanjkanje razumevanja javnosti in politikov, ki sprejemajo odločitve o reformah. V kratki zgodovini zelenih davčnih reform, prva je bila implementirana na Švedskem leta 1991, je politika igrala ključno vlogo pri preprečevanju ali prekinitvi teh reform. Tudi v Sloveniji. Skoraj vse države EU so začasno ustavile ali zmanjšale

Majhno število implementiranih zelenih davčnih reform in politična problematika pri njihovem sprejemanju nakazuje pomanjkanje razumevanja javnosti in politikov, ki sprejemajo odločitve o reformah.

Vendar omahovanj in zadržkov ni malo.

Države se načeloma težko odločajo za zelene davčne reforme zaradi strahu pred izgubo konkurenčnosti industrije oziroma energetsko intenzivnih sektorjev. Seveda gospodarska rast ne razreši vseh zadržkov, ki so povezani z zelenimi reformami. Francoski predsednik vlade je denimo izpostavil problematiko uvajanja davčnih restrukturiranj na nacionalni in ne na EU ravni, saj to pogosto vodi do selitve ali premestitve največjih onesnaževalcev v državo z manjšimi okoljskimi davki. V tem primeru gre za carbon offshoring.

Katere pozitivne učinke so dale zelene davčne reforme? Čeprav je rezultate teh reform težko izolirati od drugih ukrepov, analize kažejo le rahel pozitiven učinek na zaposlovanje, medtem ko so uspešno znižale raven emisij. A morda najbolj izrazito pozitivna aplikacija zelenih davčnih reform se je pokazala v konsolidaciji javnih financ v času gospodarske krize. Irska, čeprav se ni zavezala k izrecni zeleni davčni reformi, je primer, da lahko vlada z implementacijo davkov na CO2 balansira znatne proračunske primanjkljaje, ne da bi povečala davčno obremenitev dela in se lahko tako gospodarstvo hitreje opomore od finančne krize. Potencial zelenih davčnih reform kot mehanizem za konsolidacijo javnih financ, ki hkrati spodbuja razvoj bolj učinkovitega in okolju prijaznega gospodarstva, je podprt z dejstvom, da je obdavčitev ogljika najmanj ekonomsko škodljiv davek.

obdavčitev energije v letih, ki so vodila do leta 2008. Svetovne cene nafte so dosegale rekordno visoke zneske, države so želele ohraniti konkurenčnost, hkrati pa so zaradi finančne krize in proračunskih primanjkljajev povečale obdavčitev dela po letu 2008. Tako so de facto prekinile zelene reforme. Zanimiv je primer Francije, kjer je le nekaj dni pred uveljavitivjo davka na ogljik francosko ustavno sodišče razglasilo davek, na katerem bi temeljila zelena reforma, kot protiustaven. Če želimo, da imajo zelene davčne reforme prihodnost v oblikovanju evropske politike, moramo resno obravnavati vprašanja politične nedoslednosti pri podpiranju dolgoročne okoljske strategije.

In še nekaj je. Javnost je bolj nenaklonjena okoljskim davkom kot drugim, saj vidijo porabo prihodkov iz tega naslova kot netransparentno ter na splošno ne razumejo namena davčnega prestrukturiranja v prid okoljskih davkov.

Podjetja pa ne verjamejo, da lahko premiki v davčni obremenitvi odpirajo nova delovna mesta.

V globalnem žarišču so podnebne spremembe oziroma dogovor o nujnem zmanjšanju emisij.

Koliko se to kaže v zelenih davčnih reformah in za kakšen obseg zbranih davkov gre?

Ne moremo enačiti zmanjševanje emisij in okolju prijazne politike z zelenimi davčnimi reformami. Te reforme so zgolj eden izmed mnogih instrumentov, ki so na voljo državam, da dosežejo okoljske cilje in spodbudijo tranzicijo

126

k nizkoogljičnemu gospodarstvu. Francija ni uspela sprejeti zelene reforme zaradi nasprotovanju davku na ogljik, je pa sprejela kar 44 novih okoljskih davkov in dajatev v nacionalnem programu za zaščito okolja.

okolje

Zakaj se države težko odločajo za zelene davčne reforme, tudi Slovenija je med njimi?

Ali je sedanja gospodarska rast priložnost za močnejšo davčno obremenitev tistih, ki bolj onesnažujejo okolje?

EU po tekočem traku sprejema dokumente in programe s kvantitativnimi okoljskimi cilji, hkrati pa se države zelo otepajo zelenih davkov ali iskanja virov spodbude zeleni potrošnji, zelenim izdelkom in zelenim tehnologijam.

Vsebina in število zelenih davčnih reform to potrjuje?

Slovenija se je lani odločila za zeleno proračunsko reformo, kako daleč je in zakaj počasnost oziroma tihi in glasni zadržki?

Slovenija je pogosto vključena v razpravo o zelenih davčnih reformah brez formalne zaveze k instrumentu, saj je leta 1997 kot prva država iz srednje in vzhodne Evrope uvedla davek na emisije ogljikovega dioksida. Pričakovanja, da bo ta davek del obsežne davčne reforme, se niso uresničila.

Po vstopu v EU je slovenska vlada v letu 2005 kot prva sprejela, da so podjetja, ki so vključena v evropski sistem trgovanja z emisijami, oproščena davka na CO2 v izogib dvojne obdavčitve.

To je kasneje postalo ključni element zasnove zelenih davčnih reform in je bilo implementirano v državah, kot sta Danska in Švedska. V letu 2011 je delovna skupina za zelene davčne reforme predstavila ugotovitev, da so okoljski davki v Sloveniji visoki, vendar da so prihodki od takšnih davkov preveč nepredvidljivi, da bi bilo njihov delež smiselno povečati. Tako je debata o zelenih reformah zamrla vse do 2016, ko je bila ponovno oživljena v okviru vladnega strateškega razvojnega projekta. Ta je projekt zelene proračunske reforme potrdil marca 2017. Predvideno bodo zadržki podobni kot pri prejšnjih poizkusih za sprejem reforme.

Katerim gospodarskim panogam v Sloveniji bi lahko občutnejša zelena davčna reforma znižala njihovo konkurenčnost? Ali evropska zelena davčna praksa pozna primere spodbujanja zelene rasti podjetij z zmanjšanjem davčnih obremenitev?

Sektorji, ki so najbolj izpostavljeni, so energetsko intenzivni na globalnem trgu in brez možnosti določanja cen na trgu. V Sloveniji bi problematika višjih operacijskih stroškov predvidoma najbolj prizadela prozvajalce energije.

Vendar to ni nujno. Lahko je tudi drugače?

Pri uspešnosti zelenih reform je predvsem pomembno, da se omejijo oziroma ustrezno kompenzirajo regresijske težnje energetskih davkov in davkov na ogrevanje. Ti pa predstavljajo relativno večjo obremenitev za gospodinjstva z nizkimi dohodki, da ne ovirajo konkurenčnosti gospodarstva oziroma da reforma uvede ukrepe postopno. Na način, ki bo spodbudilo tranzicijo k nizkiogljičnosti. Nemčija in Velika Britanija sta razvili programe, kjer so bila podjetja deležna nižje davčne stopnje, če so se zavezale k razvoju in implementaciji zelenih poslovnih načrtov. Glede na to, da sta obe državi zaznali okrepitev gospodarske rasti, lahko rečemo, da je to uspešen način spodbujanja podjetij k trajnosti in razvoju okolju prijaznih tehnologij.

februar 2018

povprečju predstavljajo 76 % vseh prejemkov iz naslova okoljskih davkov v EU oziroma približno 2,4 % BDPja. V Nemčiji pa je na primer imela reforma drugačen poudarek. Obdavčili so naftne proizvode, kar je vodilo do 2-2,5 % znižanja emisij CO2, ustvarili so 250.000 novih delovnih mest, povečali rast BDP za 0,5 odstotnih točk, to je bilo med 1999 in 2003, ter obrnili trend naraščajočih pokojninskih prispevkov.

24

Vsak dan se potrošnik pri polici odloča za nas ali za koga drugega

Kako gre izdelkom Atlantic Grupe v izvozu?

Atlantic Grupa je vodilno proizvodno in distribucijsko prehrambno podjetje v regiji. Iz svojega bogatega portfelja smo prepoznali pet blagovnih znamk z izrazitim mednarodnim potencialom. To so Argeta, Donat Mg, Multipower, Granny's Secret in Cedevita. Na avstrijskem trgu so najuspešnejši izdelki pod blagovno znamko Argeta, ki ima trenutno 37,3-odstotni tržni delež. Argeta je med paštetami že tri leta številka ena v Avstriji, še en pomemben poslovni met pa je podjetju uspel lani, ko je Argeta z 29,7-odstotnim deležem postala vodilna blagovna znamka paštet tudi v Švici. S tem ambicij podjetja še ni konec, saj smo lani, tik pred koncem leta, zagnali tudi proizvodnjo paštete Argeta v Pennsylvaniji v ZDA. Argeta je zelo uspešna v nemško govorečih državah zahodne Evrope.

Enzo Smrekar

Pravi, da dela v najbolj demokratičnem biznisu, saj mora njihova Argeta ali katerikoli drug proizvod vsak dan pri trgovski polici prepričati vsakega potrošnika posebej. Mora se odločiti zanjo ali za kakšen drug namaz. A če letno prodajo 130 milijonov pločevink, če v Švici in Avstriji že dosegajo na trgu 30 % tržni delež, v Ameriki začenjajo s proizvodnjo in za letos napovedujejo dvoštevilčno rast, potem so res sokreatorji trga namazov na globalnem trgu. Ne sledilci. Da so sokreatorji, potrjujejo pravkar z novo linijo zelenjavnih namazov na slovenskem trgu.

Vedo, kako se spreminjajo prehranske navade potrošnikov in kako se povečuje človekova skrb za zdravje. Prisegajo na lokalno dobavno verigo, a v Sloveniji proizvajalcev surovin, ki jih potrebujejo, skoraj ni. Tega se Enzo Smrekar, generalni direktor Strateškega poslovnega področja Delikatesni namazi v Atlantic Grupi, zaveda. Je tržnik in strateg po duši, ki tudi ve, da mora Atlantic Grupa rasti v zeleno podjetje.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Živilska panoga

februar 2018

okolje

126

Živilska panoga

V Nemčiji smo še v fazi širitve distribucije in prodora. Začeli smo. Sedaj trdo delamo. Ko govorimo o izvozu Argete, moram omeniti, da gre za dve stopnji. Prva stopnja je že kar nekaj let znana - slediti potrošnikom, ki so migrirali.

Bivših sonarodnjakov je kar nekaj po evropskih državah. Druga stopnja je preskok na police trgovskih verig, tretja pa v teh trgovskih verigah med izdelke iste kategorije.

Je bil to glavni motiv?

Tako se je zgodba začela. Vemo, da je v Avstriji pol milijona ljudi iz bivše Jugoslavije, povsod po Evropi jih je veliko, tudi v Ameriki. Potrebe populacije in povpraševanje rešujemo na nivoju etno trgovin. V vseh teh državah obstajajo majhne trgovine, kjer imajo ponudbo lokalnih blagovnih znamk, največ v kombinaciji Balkana. Včasih Turčije, arabskih držav. To je prvi kontakt, oporna točka, da spoznaš trg, okuse, spoznaš vso komercialno problematiko,

25 Toda dematerializacija embalaže in uporaba novih materialov je že nekaj časa izrazit trend.

Zelo zgodaj smo razvili ambicijo, da to ni dovolj. Torej, kako se iz etno trgovin preseliti v klasično trgovino, lokalno, kako komunicirati z lokalnimi potrošniki? Na roke nam je šlo, da so veliki lokalni trgovci spoznali potenciale, ki jih prinašajo posamezne etnične skupine.

Ko so pripeljali potrošnika iz bivše Jugoslavije v trgovino zaradi Argete, so mu seveda lahko prodali tudi ostale artikle. Mi smo to s pridom izkoristili. Prva faza je etno, druga faza je internacionalna polica, kot sem že dejal, potem pa tekmuješ z lokalnimi proizvajalci. Bolj ko se premikamo k polici z lokalnimi konkurenti, pomembnejše je, da razumemo potrošnika. Za razumevanje potrošnika pa so potrebne številne raziskave.

Trgovske police so polne vsega. S čim jih prepričate?

Naši argumenti so jasni. Na eni strani nudimo izdelek, ki ga v glavnem še nimajo. Večinoma trg delikatesnih namazov (paštet) v Evropi bazira na svinjskem mesu. Mi vstopamo z belim mesom, z ribjim mesom, z izdelki brez aditivov, torej tudi brez konzervansov, barvil, ojačevalcev okusa…, narejenimi v skladu z najvišjimi standardi kakovosti. Obenem smo s prehranskimi lastnostmi paštet del globalnih trendov, ki jih potrošniki vedno bolj razumejo, želijo in po njih povprašujejo. Dodaten argument je Argeta junior, ki neposredno nagovarja in zadovoljuje potrebe mlajše generacije. Ko smo enkrat na glavni polici, je potrebno delati s potrošniki. To je povsem nova in zelo vznemirljiva zgodba.

Brez raziskav na avstrijskem in švicarskem trgu ni šlo ne glede na to, da ste najprej upoštevali etno kanal, ki bi vam lahko odprl vrata?

Pravzaprav skoraj po pravilu etno kanal in etno potrošniki nimajo skoraj nič skupnega z lokalnim prebivalstvom, z lokalno trgovino in lokalnimi konkurenti. Zato mi običajno izpeljemo nekaj standardnih raziskav trga in testiranj potrošnikov. Eno od teh je slepo testiranje izdelka, pri čemer lahko z veseljem povemo, da je Argeta všeč 99 % ljudi, kjer smo ta slepa testiranja izvajali – tudi na Kitajskem, v Rusiji, v Ameriki. Raziskujemo tudi cenovno elastičnost, pričakovanja potrošnikov, sprejemljivost embalaže, kaj mora na njej pisati, skratka, to vse preverimo.

Ko govorite o dizajnu in embalaži, gre pri vas za prepoznavno embalažo in dizajn. Ali ste za nekatere trge dizajn in embalažo spreminjali?

Ne. Povsod uporabljamo isto embalažo.

Aluminijasto dozico ali po domače - pločevinko. Pločevinka ima nekaj negativnih asociacij, ima pa veliko pozitivnih učinkov. Gre za varno embalažo, ki ni porozna in ne prepušča

Teža embalaže se pri nas zmanjšuje. Kar je navedeno na embalaži, je neto gramatura izdelka, ki je v embalaži.

Ali lahko postrežete s podatkom, kako ste spreminjali težo?

Težo embalaže smo v zadnjih letih zelo zmanjšali, še posebej ko smo prešli na aluminijasto embalažo. Konec leta 2014 pa smo v Argeti prešli tudi na nov pokrovček t.i. »peelseam«, ki se od starega »easyopen« razlikuje po lažjem odpiranju in nižji teži. Skupna teža 95-gramske embalaže, dozica+pokrovček, se je zato zmanjšala za 16 %.

Težo embalaže smo v zadnjih letih zelo zmanjšali, še posebej ko smo prešli na aluminijasto embalažo.

Odločili ste se tudi za proizvodnjo Argete v ZDA, v Avstriji se niste. Tisti, ki spremljajo vašo strategijo prodiranja na različne trge, se zanesljivo sprešujejo, zakaj v Avstriji samo na police, v Ameriki pa tovarna, proizvodnja?.

Odgovor je bolj preprost, kot se zdi. Med ZDA in Evropsko unijo ni dovoljenj za izvoz izdelkov na bazi mesa. Razen ribjega. Mi smo že pred leti za Argeto tuna in Argeto losos pridobili vse certifikate, ki jih potrebujemo v Ameriki, daje jih U.S.F.D.A. To je Zvezni urad za živila in zdravila, ki je ameriški vladni urad za prehrano in zdravila, je pa pod okriljem ministrstva ZDA za zdravje. Prodajo izdelkov iz ribjega mesa so nam odobrili in jih že nekaj let izvažamo na ameriški trg. Drugega mesa, razen ribjega, pa v ZDA ni možno izvažati. Tudi v Ameriki je velika populacija etno potrošnikov, ki išče Argeto. V ZDA smo našli partnerja, ki za nas in v našem imenu proizvaja. Proizvodnja poteka po naših recepturah. Tisto, kar lahko, mu pošljemo iz Evrope, ostalo, po naših standardih, pa se za proizvodnjo kupuje na lokalnem trgu. Z Argeto bomo pokrivali Kanado in ZDA na približno 1.500 prodajnih mestih. To so večinoma etno trgovine ali trgovine lokalnega značaja, ki imajo mednarodno polico. Za začetek načrtujemo nekaj milijonov eur prometa.

Ali je argeta tisti vaš paradni proizvod, ki v razvojni in prodajni strategiji za večje tržne deleže zaseda prvo mesto? Imate tudi med drugim Donat Mg, ki je zelo zanimiv artikel za različne trge, tako evropske kot tuje.

V Atlantic Grupi delimo svoje blagovne znamke v tri grobe kategorije. Ene so lokalni biseri, to

126

Vi ste se odločili za drugačno pot?

so blagovne znamke z izjemno močjo v eni ali dveh državah. Recimo Barcaffè je v Sloveniji izjemno močna blagovna znamka, s preko 70-odstotnim tržnim deležem. Druge so regionalne blagovne znamke. To so Smoki, Bananica, Cockta. Imamo pa tudi blagovne znamke, ki imajo poleg lokalnega in regionalnega tudi širši, mednarodni potencial. Teh je pet. Vodilna je Argeta, Multipower športna prehrana, ki se proizvaja v Nemčiji, potem Donat Mg, ki dosega lepo prodajo v Rusiji, Avstriji, Franciji, veliko se dela tudi na italijanskem, švicarskem in nemškem trgu, blagovna znamka vitaminskih napitkov Cedevita in Bakina tajna, ki združuje izdelke iz sadja in zelenjave, to so marmelade, džemi, ajvar, sokovi, vrhunske kakovosti, proizvedeni po tradicionalnih postopkih iz naravnih sestavin iz neokrnjenih območij ob vznožju Kopaonika. Bakina tajna se v svetu prodaja pod blagovno znamko Granny's Secret.

okolje

svetlobe, ki je obstojna. Tudi zaščitene barvne kode ne spreminjamo.

Prva je Argeta, ostalo pa po korakih?

Ne moremo reči, katera blagovna znamka je prva. Na primer Donat Mg je mnogo močnejši v Rusiji, kot je Argeta.

Toda Argeta je vaš najmočnejši izvozni proizvod. S kakšno stopnjo naraščata proizvodnja in prodaja v zadnjih letih, in zakaj argeta orient in argeta ramadan?

Argeta raste – lani 8 %, za letos predvidevamo, da bo rast 11 %. Pred desetimi leti smo prodali Argete za 30 mio eur, zdaj se približujemo 90 mio eur. Tako da je Argeta večja kot nekateri izvozniki v Sloveniji. Ko govorimo o tržnih deležih, je Argeta po naših podatkih nedvomno blagovna znamka številka 1 v svetu. Mislim na to, da se nikjer ne proizvede takšna količina ene same blagovne znamke v kategoriji paštet.

Vašo Argeto prodajate z različnimi okusi.

Imamo železni asortiment. 80 % celotnega asortimenta predstavljajo različne variacije kokošjih paštet, ostalo pa ribje. Ko si na trgu in imaš 50 % tržnega deleža, želiš konstantno povezanost s potrošniki, zato je potrebno vedno iskati nove priložnosti, kako razširiti kategorijo okusov. V taki interakciji z lokalnimi potrošniki smo se srečali v Bosni. V času posta ramadana verniki zjutraj raje ne posegajo po pikantnih delikatesnih namazih, ker so potem žejni. In mi ne bi bili blizu potrošniku, če ne bi naredili izdelka, ki lahko olajša postne dneve.

Da so lahko še vedno z Argeto in da imajo dan lažji. Naredili smo izdelek s 40 % manj soli in maščob. To verzijo Argete so izredno dobro sprejeli in po njej povprašujejo tudi na drugih trgih. Za naše potrošnike pravoslavne vere pa smo pripravili postno Argeto, ki je narejena skladno z zahtevami njihovega posta.

Torej na trg dosledno z lokalizacijo?

Eden izmed globalnih trendov je lokalizacija.

Delujemo po principu: razmišljaj globalno, deluj lokalno. Upoštevamo svetovne trende in

februar 2018

deklaracijske zahteve. Žal veliko blagovnih znamk ostaja samo na tej točki.

26

hkrati se ves čas sprašujemo, kaj je lahko še bolj lokalno, kaj je lahko še bolj blizu potrošniku. Pred dvema letoma smo se odločili, da potrošnike vprašamo, kakšen dodaten okus si želijo. V vsaki državi nekdanje Jugoslavije smo jih vprašali: Kako jo imate vi najraje? Ljudje so glasovali za koncept, ki je obljubljal neko simfonijo lokalnega okusa. To je bil izjemen uspeh.

Ravno te dni smo dobili informacijo, da so na nekem hrvaškem portalu že drugo leto zapored izbrali za proizvod leta Argeto slavonsko.

okolje

126

Živilska panoga

Zaščita barve kot blagovne znamke je še en branik za Argeto. Zaščito barve je izjemno težko doseči, imajo jo samo največje blagovne znamke na svetu.

Nekajkrat ste omenili konkurenčne prednosti argete kot paštete brez konzervansov, aditivov... Vprašujem vas, kot glavnega direktorja in kot potrošnika, koliko je argeta zdrava?

Razprave o tem, kaj je zdravo in kaj ni, potekajo na nekih drugih ravneh. Jaz lahko trdim, da je Argeta izjemno varna hrana, brez vseh aditivov, torej tudi brez konzervansov, ojačevalcev, antioksidantov, barvil in podobnega. Ni stranski produkt mesne industrije. Narejena je iz čistih kosov mesa, najsi bo perutninskega ali ribjega, rastlinskih maščob, začimb. Kolikor vem, smo edini proizvajalec paštet v Evropi ali svetu, ki ima za vsakogar vrata odprta. Ljudje lahko pokličejo, se najavijo in si v spremstvu ogledajo proizvodnjo. Obiskovalce razkužimo, oblečemo v zaščitno obleko in obutev in jim pokažemo proizvodnjo. Gostili smo že veliko število šol, ustanov, gospodarskih delegacij, novinarjev, skupin potrošnikov…. Nimamo kaj skrivati. Mi ljudem pokažemo, kaj je naše razumevanje zdravja in kaj je kvaliteta. Tudi tisti, ki so imeli različne predsodke do paštet, so po ogledu naše proizvodnje zatrjevali, da bodo v bodoče jedli Argeto brez zadržkov.

Pri slovenskem uradu za intelektualno lastnino ste registrirali značilno oranžno barvo vaše embalaže v kategoriji paštet in namazov.

Zakaj?

februar 2018

Zakaj ne? Ko ste enkrat prvi, ste konstantno na udaru sledilcev. Veliko jih je, ki se ob pomanjkanju konkretnih strategij in znanja zatekajo k plagiatorstvu. Zaščita barve kot blagovne znamke je še en branik za Argeto. Zaščito barve je izjemno težko doseči, imajo jo samo največje blagovne znamke na svetu.

Konkurenca je močna. Konjunktura prav tako.

A še nekaj je, kar živilci ne smete spregledati.

Prehrambne navade se spreminjajo. Zdravo prehranjevanje postaja vsak dan glasnejši civilizacijski slogan. Kakšna bo vaša poslovna in razvojna strategija?

Mi pravimo, da smo sokreatorji trendov. Nismo tisti, ki samo trendom sledimo, ampak jih soustvarjamo. Zelo dobro poznamo kategorijo, potrošnika in trg. Zato znamo najti pravo pot med trendi, ki so včasih kar malce kontradiktorni.

Na eni strani vse hitro, brez truda in takoj na voljo, na drugi strani pa počasi, kakovostno, z angažmajem. Na eni strani ekonomično in poceni, na drugi strani luksuzno in/ali organsko. Pogosto je situacija črno-bela. Kot vodilni v kategoriji moramo prevzeti odgovornost.

Najboljši primer za to so novi Argeta zelenjavni namazi, ki so praktično novost na trgu.

In konjunktura?

Konjunktura sama po sebi za nas ni faktor. Žal ne. Prehrambna industrija je precej odporna na padce in vzpone. Bolj pomembni so potrošniški trendi in to, da mi v teh trendih narekujemo tempo. Od lanskega leta so vsi naši izdelki popolnoma brez vseh aditivov. Brez konzervansov je Argeta že od prej. Vsa embalaža je brez BPA premaza. To je premaz, ki je v EU dovoljen, ampak obstajajo namigovanja, da ni najbolj zdrav. Mi smo se odločili, da gremo korak naprej in ga ukinemo. Neprestano dvigujemo letvico na področju kakovostne in varne hrane. Želimo demokratizirati vrhunsko kakovost, vrhunske surovine in vrhunske recepture na način, da bodo dostopne čim širši javnosti.

Kar bo težko.

Zaenkrat nam uspeva. Vemo, kakšni so izdelki, ki jih potrošniki vzamejo s police brez občutka slabe vesti. Potrošnik je v centru pozornosti in poslovanja Atlantic Grupe in zahtevam, pričakovanjem in zadovoljstvu potrošnika se poskušamo približati na vse možne načine.

Ne samo z okusom in sestavinami. Naš cilj je zagotavljanje najboljših izdelkov in storitev, zato smo v poslovanje uvedli najvišje standarde upravljanja procesov. To so ISO 9001, HACCP, ISO 14001, FSSC 22000, IFS, BRC. Poslujemo odgovorno, v skrbi za varovanje okolje in razvoj družbe. Uvajamo okoljevarstveni certifikat, kjer bomo merili karbonski vtis, porabo vode na vsak izdelek, življenjski ciklus izdelka in podobno.

Ali to zdaj počnete?

To je v naši strategiji. Smo že izbrali izvajalca.

Naš cilj je, da bomo v tem letu spet prvi v kategoriji in prvi v regiji, ki bomo imeli tak certifikat. Certifikat ciklusa izdelka od surovine do police. Želimo ugotoviti, katere parametre še lahko popravimo, izboljšamo, našim potrošnikom pa želimo pokazati, da smo odgovorni.

Omenili ste že zelenjavne namaze, s katerimi prihajate na slovenski trg.

Da. Zaenkrat smo močni v mesni in v ribji kategoriji, zdaj pa vstopamo še v kategorijo zelenjavnih namazov. To ni naš končni projekt.

Razmišljamo, kako kategorije zaokrožiti, da bomo potrošniku pokrili vse potrebe.

Ste že na slovenskem trgu?

Decembra smo začeli z distribucijo Argeta zelenjavnih namazov. Kupite jih lahko v velikih trgovinah, počasi pa vstopamo tudi že v manjše formate prodajaln.

Katere zelenjavne namaze ponujate?

Dolgo smo se odločali, kako zapeljati zgodbo zelenjavnih namazov. Nikoli ne delamo kompromisov s časom in denarjem. Izdelek mora biti vrhunski. Na mizi sta bili dve usmeritvi.

Prva, da smo trendovski. Eko, bio, organik, za tiste potrošnike, ki so res zelo nišni. Druga usmeritev, ki je nam bližja in se s tem vrnem k demokratizaciji – narediti moramo vrhunski izdelek, dostopen čim večjemu številu ljudi. Ga narediti zabavno, barvito, seksi na pogled in izredno dobro po okusu. Da se bo masa potrošnikov navadila, da je zelenjavni namaz ena od dobrih alternativ.

Za izdelke, ki jih proizvajamo, v Sloveniji preprosto ni dovolj surovin. Na primer, slovenska produkcija jajc je premajhna.

Kaj lahko izbirajo potrošniki?

Osnove zelenjavnih namazov so pogosto sončnična semena, soja, gorčica. Mi smo se odločili za bazo čičerike. Ljudje to poznajo kot humus.

Zato, ker ima humus daleč najboljše hranilne lastnosti, je izjemno bogat z beljakovinami, nenasičenimi maščobami, vlakninami, E vitaminom. Humus natur je osnovni zelenjavni namaz Argeta. Z dodajanjem različnih sestavin smo naredili celo vrsto zanimivih kombinacij okusov, kot so rdeča paprika, pikantna paprika, črne olive, rdeča pesa in hren, prihajajo tudi spomladanski okusi. Naši namazi imajo tudi V-etiketo Evropske vegetarijanske zveze.

Skratka, zdravo, barvito, zanimivo, v lični embalaži, z istim podpisom, z barvno kodo, kot je sicer Argeta. Izdelki so na policah poleg Argete in tudi poleg zeliščnih namazov.

Kdo je pomagal pri strokovni odločitvi glede izbora okusov?

Argeta zelenjavni namazi so plod lastnega znanja in dela, nastali so znotraj našega marketinga in razvoja.

Na trgu ste zdaj še z zelenjavnimi namazi. Zelo poudarjate lokalno dobavo, lokalno surovino, ki je potrošniku najbolj pri srcu. A za Slovenijo je znano, da nekaterih surovin ni.

Za izdelke, ki jih mi proizvajamo, v Sloveniji preprosto ni dovolj surovin. Na primer, slovenska produkcija jajc je premajhna, zato so premajhne tudi jate kokoši nesnic, da bi sploh lahko zagotovili količine, ki jih mi potrebujemo. Iščemo v Sloveniji, v Italiji in na Hrvaškem.

Povsod iščemo dobavitelje. Podobno velja za embalažo. Vaše vprašanje je strateške narave.

27 Kakšna bo letošnja realizacija?

Seveda, tudi mi razmišljamo na tak način.

Vendar je treba te pobude nasloviti drugam.

Kako rasteta poslovanje in prodaja v zadnjih letih, ko ste v veliki skupini Atlantic Grupa? Kaj je prednost strateškega lastnika pri prodoru na nove trge?

Promocija

Stabilnost, strateška usmeritev in podpora lastnika je pri poslovanju bistvena. Omogoča nam vsakoletno rast. Ko govorimo o osvajanju novih trgov, gre tu za dolgotrajne procese. V Avstriji in Švici smo potrebovali 15 let, da smo prišli na prvo mesto. Deset let na Hrvaškem, da smo zdaj blizu prvega mesta. Za take projekte je nujna jasna strategija. Korak za korakom.

Navsezadnje je treba osvojiti vsakega potrošnika posebej. Smo v najbolj demokratičnem poslu, saj se vsak dan posebej potrošnik pri polici odloča za nas ali za koga drugega. Če vemo, da prodamo letno čez 130 mio pločevink, to pomeni, da se praktično vsako sekundo 5 ali

Približujemo se 100 mio evrov. Morda ne še v tem letu, že naslednje leto pa zagotovo.

Kako pa postajate zeleno podjetje, če spomnim na to, da je Slovenija sprejela program prehoda v zeleno gospodarstvo.

Povedal sem že, kako ravnamo z embalažo. Za energetsko varčnost in učinkovitost smo vgradili centralni nadzorni sistem. V tehnoloških procesih skrbijo za optimalno porabo energije vgrajeni nepovratni ventili. Na preostalem delu omogoča varčevanje centralni nadzor nad temperaturami in pretoki. Za proizvodni proces uporabljamo električno energijo sončne elektrarne, ki se nahaja na strehi proizvodnega objekta. Ta energija predstavlja 7,5 % letne porabe električne energije na lokaciji. V tehnološkem procesu za ogrevanje uporabljamo paro. Zmanjševanje potrošene vode v največji meri dosegamo z optimizacijo procesa pranja.

Posebej smo pozorni do dobaviteljev.

Na kaj mislite?

Pri sklepanju nabavnih poslov zahtevamo od dobaviteljev, da so materiali iz trajnostnega

126

Če govorimo o prehranski samooskrbi, je to ena izmed možnosti, ki bi bila zanimiva za razvoj podeželja. Mislim tudi na razvojne načrte Slovenije in na kmetijsko politiko.

vira, da so reciklabilni, da ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov, da se upošteva dobro počutje živali med vzrejo, da so v proizvodnji upoštevane človekove pravice in podobno. Dobavitelji morajo dokazati, da so materiali, ki jih zagotavljajo, gojijo, proizvajajo ali dostavljajo v skladu z vsemi merili trajnostnega pridobivanja.

okolje

6 ljudi odloči za nas. To je uspeh, ki pomeni veliko zadovoljstvo, hkrati pa tudi veliko odgovornost glede nadaljnjih korakov.

Vprašujem predsednika Smučarske zveze Slovenije, kaj pričakuje od naših športnikov na zimski olimpiadi?

Napovedi so izredno nehvaležne. Rezultat je stvar tistega dneva, tiste trenutne forme, morda malce vremenskih okoliščin in še marsičesa. Želim, da bo čim več športnikov med prvih pet, prvih deset. Če si blizu peterici, so večje možnosti za medaljo. Vse ostalo so lepe želje. Nekaj krasnih nastopov je nanizal Jakov Fak, deskarja Marguč in Košir, lahko presenetijo punce v veleslalomu. Žan Kranjec nas je že razveselil, Flisar je nekje vedno v igri. Forma se dviguje tudi skakalcem. Mi smo optimisti. Prva naloga nas, funkcionarjev, je, da si prizadevamo za finančna sredstva in za dobre pogoje dela športnikov.

Druga pa, da z našim delom vzpostavimo varno atmosfero, mir in neko spokojnost, da se lahko tekmovalci posvetijo delu in rezultatom. Da ni nepotrebnih pritiskov. To sedaj imajo.

februar 2018

Ali bo Slovenija sploh lahko kdaj zagotavljala surovine za tako velike izvozne proizvajalce, kot smo mi?

28

Razvoj ekološke pridelave v Sloveniji je počasnejši od pričakovanj in tudi po deležu ekoloških kmetijskih površin je na primer s primerljivo Avstrijo manjši. Kje so vzroki?

Kot da se je Slovenija upehala s spodbudami za razvoj ekološke pridelave, čeprav je povpraševanje na trgu večje od ponudbe in tudi velike trgovske verige so na stežaj odprla vrata živilom ekoloških kmetij. Ali je koga zaskrbelo, ker se je 300 hribovskih kmetij odločilo za izstop iz ekološkega kmetovanja? Dr. Martina Bavec, profesorica ekološkega kmetijstva na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, meni, da interesi konvencionalnega kmetijstva prevladujejo v centrih odločanja na vseh ravneh. Tudi sedanja finančna perspektiva ni posebej naklonjena ekološkemu kmetijstvu. Javna kmetijska služba skrbi predvsem za konvencionalne kmetije, na primer en svetovalec za 200 kmetij, a le en svetovalec za 1.200 ekoloških kmetij. Seveda ne manjka primerov dobre prakse. Vendar raziskave in podatki ne lažejo. Sosednje države, ki so se še pred leti zgledovale po ekološki pridelavi Slovenije, jo zdaj prehitevajo.

Razvoj ekološkega kmetijstva se je tam začel veliko let prej kot pri nas. V Avstriji so ga najprej prepoznali kot koristno za širšo skupnost v krogih zdravstva in še danes tam ta zakonodaja spada pod ministrstvo za zdravje. Sicer pa je pri njih to ena od glavnih prioritet njihovega kmetijstva, ki jo podpirajo finančno in z drugimi ukrepi.

Avstrijski kupci so jasno seznanjeni o kakovosti in prednostih ekološke hrane ter v njihovem kmetijstvu ne poteka »green washing« v takšni meri, kot ga lahko zaznavamo pri nas. Tam se že 550.000 ha oz. 22 % kmetijskih površin obdeluje ekološko – to je več, kot imamo pri nas vseh kmetijskih obdelovalnih površin. Ekoloških je 20.000 oz. 20 % vseh kmetij. Pri nas je v ekološko kmetijstvo vključenih malo pod 10 % kmetijskih obdelovalnih površin, 43.579 ha, in 5 % kmetij, to je 3.518.

Zakaj takšne razlike?

Ekološko kmetijstvo trenutno v slovenski kmetijski politiki ni več tako obravnavano kot nekaj let nazaj. Prevladujoči so namreč interesi konvencionalnega kmetijstva, ki je bistveno bolj zastopano v strukturah odločanja na vseh ravneh. Po dvajsetih letih smo z uveljavitvijo trenutne finančne perspektive od leta 2014 že tretjič v stagnaciji glede vstopa v sistem kontroliranega ekološkega kmetijstva novih kmetij.

Neposredna plačila za ekološko travinje so se znižala. Okoli 300 hribovskih ekoloških kmetij je izstopilo, konvencionalni kmetje s kombinacijo različnih ukrepov pridobijo podobne zneske kot ekološki ob bistveno nižje postavljenih okoljskih zahtevah.

Izstop hribovskih kmetij nikogar ne skrbi?

Nihče se v Sloveniji sistematsko ne ukvarja, da bi konvencionalnim kmetijam, mislim na lastnike kmetijskih zemljišč, ki imajo še kakšne druge vire prihodkov in so še v službi, predstavil prednosti ekološkega kmetijstva. Javna kmetijska svetovalna služba se ukvarja skoraj izključno s tistimi, ki so že v sistemu in se morajo obvezno udeleževati izobraževanj. Za lastnike ekoloških kmetij, ki ne zmorejo neposredne prodaje na tržnicah ali domačih kmetijah, že vsa leta ni zadovoljivo organiziranega odkupa ekoloških pridelkov.

Precej ekološko prirejenega mleka in še več mesa se odkupi kot konvencionalno. Seveda pa so tudi izjeme in imamo nekaj primerov dobrih praks.

dr. Martina Bavec

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Politika in stroka dajeta prednost konvencionalnim kmetijam, sosedi so boljši

Ekološko kmetijstvo

februar 2018

okolje

126

Ekološko kmetijstvo

Konvencionalni pridelavi, ki negativno vpliva na okolje, daje kmetijska politika prednost. A kljub temu se stopnja slovenske samooskrbe in prehranske varnosti ne zboljšuje. Zakaj? Je za to bolj odgovorna stroka ali kmetijska politika?

Vse več ekoloških kmetij, to kažejo tudi rezultati naših raziskav, bi lahko ob dobri tehniki pridelave pridelalo podobne količine pridelkov, kot je slovensko povprečje ali še več. Večji deleži vključitve v ekološko kmetijstvo nikakor ne bi ogrozili siceršnje slovenske samooskrbe. Ta je zelo različna glede na sektor – od 0 pri belem jedilnem olju in sladkorju, 30% prašičje meso, 50% zelenjava, 100% perutnina in čez 100% pri mleku do kar 95% izvozne usmeritve slovenskega hmelja. Zadnja analiza stanja v ekološki reji živali je pokazala, da so povprečne količine mleka na molznico iz ekološke reje primerljivi konvencionalnim ob nekoliko manjših inputih.

Bi pa s povečanjem samooskrbe pri ekoloških pridelkih njihova dodana vrednost ostala pri nas v Sloveniji, namesto da potrošniki kupujemo npr. avstrijske ekološke mlečne proizvode večinoma po konkurenčnih cenah slovenskim konvencionalnim izdelkom. A moramo vedeti, da avstrijski kmetje dosegajo tudi višje odkupne cene! S tako usmeritvijo bi uresničevali tudi številne okoljske koristi, kot so izboljšanje rodovitnosti tal, ohranjanje vodnih virov, večja biodiverziteta, manjši izpusti toplogrednih plinov. Ljudem bi zagotovili kakovostnejšo hrano brez prisotnosti agrokemikalij ter doprinesli tudi javnemu zdravju.

29 Glede na trende rasti ekološkega kmetijstva do leta 2013 smo ocenjevali, da za to programsko obdobje za neposredna plačila na ha ne bo dovolj sredstev. Nasprotovali smo znižanju ciljev o obsegu pridelave od 20 % iz prejšnjega akcijskega načrta na 12 %, to je 55.000 ha, v sedanjem programu razvoja podeželja do 2020. Glede na stanje že tudi sama dvomim, da bo to doseženo.

Ni nobenega sistematičnega spodbujanja konvencionalnih kmetij za preusmeritev. Najmanj, kar bi bilo potrebno narediti, so novi pristopi in dodatna spodbuda za njivske površine na vodovarstvenih območjih, na območjih Nature 2000 in v drugih zaščitenih območjih. Prepričana sem, da bi se lahko s pravim strokovno utemeljenim pristopom v ekološko kmetijstvo stopnja samooskrbe celo povečala in da bi se dohodkovni položaj kmetijstva ob dobri organiziranosti v nadaljnji verigi do potrošnika celo izboljšal. Čeprav je usmeritev v ekološko pridelavo že nekaj let rdeča nit zelene kmetijske politike, se vendar kaže neorganiziranost in nepovezanost ekoloških pridelovalcev, nekateri dobri poskusi ekoloških verig preskrbe so propadli. Zakaj?

Kdo bi moral bolj povezati ekološke kmetije?

Nepovezanost, medsebojno nezaupanje pri poslovnem povezovanju in neorganiziranost so splošne značilnosti slovenskega kmetijstva, ki jih tudi številni strokovnjaki s področja agrarne ekonomije in marketinga niso uspeli premakniti z mrtve točke. Na področju ekološkega kmetijstva je nekaj dobrih primerov povezovanja.

Nekateri so bili tudi podprti z javnimi sredstvi in še vedno živijo. So pa bili zadnja leta problemi pri strokovnem povezovanju društev ekoloških kmetov v krovno zvezo. Konec lanskega leta se je zveza ponovno vzpostavila. Upam, da bo krovna organizacija slovenskih ekoloških kmetov spet zaživela in začela zastopati interese ekološkega kmetijstva, ki so praviloma prezrti.

V katerih delih Slovenije razvoj ekološke pridelave izstopa?

Negativno izstopajo Spodnje Podravje in Pomurje z najnižjimi deleži vključenih površin in kmetov v ekološko pridelavo, čeprav so tudi tu odlični primeri uspešnih tudi zelo velikih ekoloških kmetij z večjim deležem njiv. To je rezultat sistematičnega zavračanja tudi s strani uradnih strokovnih služb, morda tudi slabih izkušenj iz preteklosti. Pozitivni primeri pa so številne tržno usmerjene ekološke kmetije na vseh

Trg hoče ekološke pridelke, ponudbe premalo Tudi stroka ugotavlja, da potenciali ekološkega kmetovanja niso majhni. Ali se vam ne zdi trditev presplošna in da bi morali bolj natančno opredeliti, kje in za katere kulture je za kmete pridelava ekonomsko najbolj privlačna?

Svetovni, evropski in tudi slovenski trg z ekološkimi pridelki oziroma živili imajo dvomestno letno rast, največja pa je v ZDA. Razkorak med povpraševanjem in ponudbo je čedalje večji, saj so na trg z ekološkimi živili vstopile že vse pomembnejše svetovne trgovske verige. Gledano z makrovidika ni ovir za prodajo. Zaplete se na mikro ravni, ko je že zaradi omenjene tržne neorganiziranosti ekoloških kmetov in prezrtja zlasti ekološke živinoreje s strani večine tradicionalnih odkupovalcev kmetijskih pridelkov trženje ekološko prirejenega mesa velik izziv.

Na eni strani slovenski ekološki kmetje prodajo živali kot konvencionalne, kupci pa v trgovinah nimajo na voljo ekološkega mesa slovenskega porekla.

A v sadjarstvu je drugače.

Ekološko sadjarstvo je panoga, kjer se dosega največja dodana vrednost. Zato so prav tu zadnja leta veliki premiki. Vsa večja kmetijska podjetja imajo že delček ekološko obdelanih sadovnjakov ali njiv. Pri evropskih trgovcih z jagodičjem je prisoten interes po novem ekološko pridelanim jagodičevju z veliko antioksidanti, na primer modro kosteničevje ali sibirske borovnice. Vse več je tudi ekološko obdelanih vinogradov, ekološka vina dosegajo odlične rezultate tudi na ocenjevanjih doma in v tujini.

Nimajo ostankov pesticidov, a najdemo tudi primere, da vinogradniki na etiketo sploh ne napišejo, da gre za ekološko pridelavo, ker imajo nekateri v Sloveniji meni sicer nerazumljive predsodke glede ekoloških pridelkov. Imajo pa velik problem, saj še vedno nimamo v sortnem

126

izboru vpisanih na peronosporo odpornih sort vinske trte. Pri tem ne zamujamo samo za Avstrijo ali Nemčijo. Celo na Hrvaškem imajo to rešeno, čeprav so šele nedavno vstopili v EU. Vendar ne smemo spregledati, slovenske ekološke pridelke izvažajo nekateri tudi v Avstrijo, Švico in tudi Rusijo. Zadnja leta hitreje kot kmetije narašča število predelovalnih obratov in distributerjev ekoloških živil. Žal je šele v povojih ponudba ekološke hrane v gastronomiji, čeprav je Slovenija razglašena za zeleno destinacijo, ki ima v trajnostni razvoj usmerjen petzvezdičen turizem.

okolje

Kaj lahko spremeni program razvoja podeželja 2014-2020? Za ekološko kmetovanje je namenjenih 65 milijonov evrov. Kaj kažejo primerjave o učinkovitosti vlaganj v ekološke kmetije in v konvencionalno pridelavo?

koncih Slovenije. Usmeritve pa so geografsko pogojene. Ekološke kmetije so v povprečju dvakrat večje od konvencionalnih in redijo tudi dvakrat več živali kot povprečna kmetija. Kmetje so v povprečju mlajši, imajo višjo doseženo izobrazbo in registriranih več dopolnilnih dejavnosti na kmetijo kot konvencionalni. Ekološke kmetije v dveh tretjinah investirajo z lastnimi finančnimi viri, se pa tudi prijavljajo na razpise. Po prvih podatkih o prijavah na razpise za to programsko obdobje sem preračunala, da se je od vseh kmetij s subvencijami prijavilo na razpise dobra 2 %, od vseh ekoloških pa kar 6 %, čeprav razpis 7, namenjen ekološkim kmetijam, spet ni najbolj ustrezal s postavljenimi pogoji. Mnoge ekološke kmetije so se raje prijavile na razpis 6 za omejene dejavnike, kjer tekmujejo s konvencionalnimi.

Že petnajst let ni napredka Kako je razvita svetovalna služba in kdo jo nudi ekološkim kmetijam Slovenije?

To je tudi ena od kritičnih točk, saj so za to področje še vedno samo tri specialistična delovna mesta sistemizirana pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Če zaokrožim, je za slabih 60.000 kmetij, ki uveljavljajo subvencije, na razpolago 300 kmetijskih svetovalcev oz. na eno delovno mesto 200 kmetij. V primeru ekološkega kmetijstva pa je to razmerje en svetovalec/ka za 1200 ekoloških kmetij. To pove vse. Traja pa že leta in zadnjič je bilo to uradno zapisano v enem od poročil o izvajanju Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva v RS na MKGP že poleti 2012 z namenom, da bi se to v sedanji finančni perspektivi spremenilo. Pa še vedno ni sprememb. Čeprav je s strani trenutnega koordinatorja na KGZS zaznati bistveno več aktivnosti kot v preteklih obdobjih, pa je na koncu v takem velikem sistemu, ki je usmerjen v pretežno podporo velikim konvencionalnim kmetijam, težko pričakovati večje premike v razvoju ekološkega kmetijstva. In če že 15 let ni napredka, ali naj čakamo še 15 let, da se bomo potem lažje odločili za korenito spremembo? O tem sem vsa leta veliko razmišljala. Menim, da bi sedaj, ko je spet aktivna Zveza ekoloških kmetov Slovenije, to lahko uredili po vzoru Čebelarske zveze Slovenije.

Za kakšen model se zavzemate?

Določeno število strokovnjakov s področja ekološkega kmetijstva, imamo že kar nekaj doktorjev znanosti s tega področja in veliko diplomantov študijskega programa Ekološko kmetijstvo, bi kot kmetijske svetovalce zaposlili v organizaciji, ki se ukvarja izključno z ekološkim kmetijstvom in bi bdela nad strokovnimi vprašanji po panogah ter tržnim povezovanjem in marketingom.

Svetovanje glede zbirnih vlog in ostale osnovne zadeve pa bi seveda ostale pri terenskih kmetijskih svetovalcih na KGZS kot doslej. Model že imamo, samo prenesti ga je potrebno na drugo področje.

Več na www.zelenaslovenija.si

februar 2018

Konvencionalne kmetije bi morali preusmerjati

30

Svetovni dan čebel, ki ga je OZN proglasila na pobudo Slovenije, bomo letos prvič praznovali s posebno prireditvijo 20. maja. V Breznici, v rojstnem kraju Antona Janše, pionirja sodobnega čebelarstva, enega največjih strokovnjakov, ki ga je Marija Terezija postavila za stalnega učitelja na šoli za čebelarstvo na Dunaju.

Danes je v EU 600.000 čebelarjev, v Sloveniji okrog 10.000, po številu čebeljih družin na 1.000 prebivalcev pa je Slovenija na vrhu držav članic EU. Ves svet je podprl slovenski predlog za svetovni dan čebel. Z razlogom. Brez čebel sta narava in človek ogrožena, a čebelam v zadnjih letih ni lahko. Sovražnikov jim ne manjka. Kako je s čebelarstvom v Sloveniji in koliko so ogroženi čebelji panji? Odgovarja dr. Janez Prešern s Kmetijskega inštituta.

foto: www.shutterstock.com

Lansko zimo čebelarji izgubili precej čebeljih družin, čebela ogrožena

Svetovni dan čebel

februar 2018

okolje

126

Svetovni dan čebel

Tudi svet za čebelarstvo na kmetijskem ministrstvu je razpravljal o tem, kako izboljšati zdravstveno stanje čebel. Kaj bolj ogroža čebele – sovražniki, kot so huda gniloba, smrtoglavec, sršeni, medvedi, podnebne spremembe in varoze ali predvsem intenzivno kmetijstvo? Zakaj so čebelarji lani izgubili 15 % čebeljih družin?

Ta podatek, 15 %, je le uradna številka, pridobljena z anketiranjem društev. Med sezonama 2016 in 2017 je bilo izgubljenih verjetno precej več družin. Veterinarji NVI so poročali o območjih brez čebel. Težko bi govorili le o enem vzroku za množične propade družin. Grožnja številka ena je še vedno varoja, ki prenaša še druge povzročitelje, in sicer na podoben način, kot recimo klopi prenašajo povzročitelje bolezni, nevarne za človeka. Tu je še visoka gostota čebelnjakov, ki omogoča, da povzročitelji hitro preskakujejo med lokacijami. Intenzivno kmetijstvo je lahko problematično. Pri nas se vplivi kmetijstva pogosto demonstrirajo točkovno, npr. s poginom čebel v enem ali v več okoliških čebelnjakih. Ni pa to nujno – naš sadovnjak Brdo je dober prikaz sožitja čebelarstva in intenzivnega kmetijstva.

Toda ali ogroženost čebele v Sloveniji in v EU potrjujejo podatki o številu čebel, čebeljih družin, panjev in o proizvedenem medu? Po nekaterih ocenah je za med med potrošniki

Grožnja številka ena je še vedno varoja, ki prenaša še druge povzročitelje, in sicer na podoben način, kot recimo klopi prenašajo povzročitelje bolezni, nevarne za človeka. vse več zanimanja, pridela pa se ga manj. Bo na trgovskih policah več manj kakovostnega meda iz uvoza? Če gledamo register čebeljih družin, vanj se poroča dvakrat letno, so številke med leti primerljive, z rahlim nihanjem, in gotovo ne odražajo pravega stanja. Nihanje je gotovo podcenjeno, saj iz osebnih pogovorov vemo, da čebelarji neradi javljajo izgube. Ne glede na to menim, da število čebeljih družin ni pravi indikator. Boljši indikator bi bila količina vloženega dela in sredstev za vzdrževanje števila čebeljih družin po čebelarstvih. Zato pa potrebujemo kvalitetne podatke.

Meda bo manj?

Ni nujno. Letna pridelava medu odraža sezono, sezone pa so v zadnjih letih bolj nepredvidljive.

Jasno pa je, da če reklamiramo medene izdelke, gre prodaja gor. Trgovci sledijo povpraševanju oziroma povpraševanje ustvarjajo sami z

31 čebelarstvo namenjeno. Osebno se mi zdi, da je največja vrednost urbanega čebelarstva pedagoške in promocijske narave. Ljudje v mestih so odmaknjeni od »realnega« gospodarstva in največkrat nimajo vpogleda v to, kako se hrana prideluje in kaj vse je potrebno za to.

Za zaščito čebel in drugih opraševalcev je potrebno striktno izvajati aplikacijo pesticidov v časovnih intervalih, v katerih opraševalci niso aktivni, ter izločati problematične pesticide iz uporabe.

Kot strokovnjak za vedenje in fiziologijo čebel zagotovo spremljate reakcijo čebel na podnebne spremembe in naravne ujme. Kako se spremembam v naravi prilagajajo čebele? In kakšno prednost daje čebelam njihova posebnost, da imajo pet očes?

Kako bi lahko kmetje in kmetijska politika bolj pomagala čebelam, saj so znani negativni vplivi kemikalij in intenzivnega kmetijstva, ve se pa tudi, katere rastline in drevesa čebelam najbolj dišijo?

Brez kemikalij v sodobnem kmetijstvu pač ne gre. Proizvajalcev hrane ne moremo izpostaviti »naravni selekciji«. Za zaščito čebel in drugih opraševalcev je potrebno striktno izvajati aplikacijo pesticidov v časovnih intervalih, v katerih opraševalci niso aktivni, ter izločati problematične pesticide iz uporabe. Poleg kemikalij je problematično tudi pomanjkanje pašnih virov v brezpašnem obdobju. Na ta problem v določeni meri odgovarjajo ukrepi v »Programu razvoja podeželja«. Mislim na stimulacije za ozelenjevanja polj z medonosnimi rastlinami, pozno košnjo in podobno. To so gotovo koraki v pravo smer.

V zadnjem obdobju se v Sloveniji uveljavlja urbano čebelarstvo z nekaj zelo spodbudnimi primeri. Prav tako so predlogi, da bi naj v mestnih parkih in na zelenicah sadili več lipe, kostanja, javorja, ajde in drugih rastlin, ki bi lahko še bolj spodbudile razvoj urbanega čebelarjenja. Kakšne so realne možnosti za razvoj urbanega čebelarstva glede na to, da prav mesta zaradi prometa in drugega onesnaževanja dihajo najslabši zrak?

Slovenija je dežela čebel in čebelarjev, za čebelarstvo se navdušujejo tudi mladi. Po katerih strokovnih merilih slovensko čebelarstvo v primerjavi z drugimi državami lahko uvrščamo med bolj organizirane in s kakovostnimi medovitimi izdelki in katera območja v Sloveniji prednjačijo? Kje se pridela najboljši med v Sloveniji?

Vprašanje je, če je mestni zrak še vedno najslabši. Propad težke industrije v zahodni Evropi in pri nas je situacijo močno spremenil. Se pa strinjam, da se je na slabše spremenila prometna situacija v mestih. Vpliv prometa je lahko izredno negativen, kar potrjujejo tudi zadnje objave kolegov z Biotehniške fakultete.

Menim, da je pravo vprašanje, čemu je urbano

126

Gotovo po cehovski organizaciji in popularnosti. Kar se medu tiče, je slovenski med, kot sem že rekel, zelo dober. Kriteriji, katerim mora med ustrezati, so pogosto višji kot v drugih državah EU. Tu bi vas še popravil - medovite so rastline, izdelki pa so medeni. Kje pa pridelamo najboljši med? To prepuščam okusu bralca, vsekakor pa priporočam med iz domače proizvodnje.

okolje

reklamami in nizkimi cenami. Ob tem imamo Slovenci radi besede, kot so »poceni«, »akcija« in »ugodno«. Zato vedno obstaja segment populacije, ki kupuje med pri veletrgovcih – ne glede na sezono. Ker je glavni »ponder« pri lastni ceni medu donos na panj, si nizke veleprodajne cene lahko privoščijo velika čebelarstva in čebelarstva v državah s poceni delovno silo. Manjšim čebelarjem ostane neposredna prodaja potrošniku. Tako obide trgovske marže, ima pa krajši doseg kot prodaja v trgovski verigi, saj večine potencialnih kupcev nikoli ne doseže.

S katerimi ukrepi bi lahko povečali delež medenih izdelkov v prehrani mladih?

Z reklamo in vzgojo, tako kot pri večini drugih stvari.

Pet očes ne daje čebelam nobene posebne prednosti. Več očes je pač lastnost mnogih skupin členonožcev. Pravilno vprašanje je, kaj s temi očmi vidijo. Čebele vidijo polarizirano svetlobo, kar izkoriščajo pri orientaciji v prostoru. Tradicionalno je sprejeto, da slabo vidijo rdečo barvo, vidijo pa ultravijolično svetlobo in s tem stvari, ki so človeku nevidne, kot so, na primer, nam skriti vzorci na cvetovih. Nadalje bi težko govorili o prilagoditvah na podnebne spremembe. Prilagoditev ali adaptacija je v biološki terminologiji dedna sprememba, ki jo vodi evolucijski pritisk. Za merljivo prilagoditev je preteklo premalo časa. Opažajo pa se spremembe vedenja, kot je na primer zaleganje matice v toplih zimah, kar povzroča čebelarjem sive lase.

Kako bi lahko Slovenija svoj sloves kot svetovne čebelje velesile bolj unovčila v razvoju turizma?

Za to vprašanje nisem prava oseba. Špekuliram pa, da je odgovor podoben kot pri predzadnjem vprašanju: s promocijo, z oglaševanjem.

www.vgp-drava.si

70 let

Glej zeleno Delaj modro NAČRTOVANJE IZVAJANJE

Promocija

vodnih objektov | Ptuj | Ravne na Koroškem | Ilirska Bistrica | Koper | | Slovenija | Srbija | Črna gora |

komunalne hidrotehnike objektov varstva okolja

Žnidaričevo nabrežje 11, 2250 Ptuj E-mail: info@vgp-drava.si Telefon: 02 787 50 00 Faks: 02 787 50 13

februar 2018

VZDRŽEVANJE

32

Gozd kot ekosistem je prilagojen na vremenske ujme in na množitve domorodnih škodljivcev, ki tem ujmam po pravilu sledijo. Motnje v razvoju gozda sicer povzročajo velike finančne izgube lastnikom gozdov, vendar ne ogrožajo obstoja gozda. So naravni pojav, ki omogoči in pospeši razvoj novega gozda. Z gozdno gojitvenimi ukrepi lahko človek usmeri razvoj novega gozda tako, da krepi vse njegove vloge: okoljske, socialne in lesnoproizvodne.

Pri tem je gozdarska stroka ključna.

Gozdarska stroka je že pred desetletji postavila zakonodajne okvire, ki predpisujejo sonaravno gojenje in gospodarjenje z gozdovi. Zaradi tega je manj enovrstnih nasadov, ni golosekov, pomlajevanje je večinoma naravno in gozdovi so stabilnejši. Za izboljševanje vseh funkcij gozdov pa bi seveda lahko storili še marsikaj.

Morali bi občutno povečati aktivnosti pri usmerjanju razvoja mladja, s pravočasnim redčenjem zagotoviti razvoj kakovostnega gozda, uvajati nove tehnologije sečnje in spravila, ki čim manj poškodujejo rastišče. Problem pri tem je, da vsi ti ukrepi zahtevajo veliko finančnih sredstev, ki jih donosi iz gozda težko zagotovijo. Zaradi velikega splošnega pomena gozdov za vse ljudi bi zato morala država poskrbeti za dodatna finančna sredstva, ki bi omogočala hitro in kakovostno izvedbo sanacij ter vzgojo novega gozda. Pri oskrbi z lesom in uporabi ogromnih količin poškodovanega drevja predvsem šepa neorganiziranost lastnikov gozdov, zastarela strojna oprema in premajhne kapacitete izvajalcev del v gozdovih za obsežno delo, ki mora biti opravljeno v najkrajšem času. Če to ni zagotovljeno, les hitro izgublja vrednost in namnožitve podlubnikov so obsežnejše.

V zadnjih dveh letih je bilo zaradi podlubnikov za posek evidentiranih 4,3 milijona kubičnih metrov smreke. Koliko gozda so lastniki in upravljavci res posekali in kaj se je zgodilo s surovino, ki jo radi povzdigujemo kot enega največjih nacionalnih bogastev? Kako daleč je sanacija škode, kakšno pomoč ponuja Zavod lastnikom?

Zavod za gozdove Slovenije vodi evidence za

dr. Dušan Jurc

Niti s preventivnimi ukrepi, ki jih predpisuje gozdarska zakonodaja, niti z ukrepi varstva rastlin, ki naj bi preprečili vnos tujerodnih rastlin, škodljivcev in bolezni, nevarnih za zdravje gozdov, Slovenija ne varuje dovolj svojega gozdnega bogastva.

Prof. dr. Dušan Jurc, vodja Oddelka za varstvo gozdov in znanstveni svetnik na Gozdarskem inštitutu Slovenije, pričakuje izboljšanje z najnovejšo evropsko zakonodajo na področju varstva rastlin. Zdravje gozdov v Sloveniji je ogroženo.

Izjemno obsežen sanitarni posek v gozdovih v zadnjih treh letih je najbolj prizadel smreko. Njeni sovražniki niso samo podlubniki. Dr. Dušan Jurc navaja, da so se poškodbe zaradi podlubnikov zmanjšale na območjih Postojne, Ljubljane, Tolmina in Kranja, povečale pa na zgornjem Gorenjskem in na slovenjgraškem območju. Bolj kot podlubniki bodo nevarne podnebne spremembe in vnos invazivnih tujerodnih vrst.

V kakšni kondiciji je bil slovenski gozd na koncu leta 2017 po vetrolomu, žledolomu in invaziji lubadarja? Kaj je Slovenija skupaj s stroko storila za manjšo ogroženost gozda in kaj bi morala storiti za njegovo večjo odpornost? Dovolj skrbimo za surovino, ki je konkurenčna prednost države?

foto: arhiv podjetja

Najbolj je ogrožena smreka, posebej so nevarne tujerodne vrste

Škoda v gozdovih

februar 2018

okolje

126

Škoda v gozdovih

količine odkazanega drevja in evidence opravljenega poseka tega drevja. Za odkrivanje napadov podlubnikov so zadolženi lastniki gozdov. Ti marsikdaj spregledajo začetne poškodbe drevja, ko je sanacija žarišč podlubnikov najuspešnejša in les še ni zgubil vrednosti.

Nato se pojavijo težave pri organiziranju poseka, odvoza in prodaje lesa, ker ob veliki zasičenosti trga zaradi ujm po vsej Evropi cene lesa padajo in lastniki gozda težko najdejo kupce za velike količine poškodovanega lesa. Zato se posek vedno dogaja z večjim ali manjšim zamikom za evidentiranimi količinami lubadark. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo v letu 2015 izbranega za posek zaradi podlubnikov 2,15 mio m3 lesa in posekanega 1,82 mio m3, v letu 2016 izbranega 2,21 mio m3 in posekanega 2,32 mio m3, tudi v prejšnjem letu označenega drevja. V letu 2017, do oktobra, je bilo izbranega 1,6 mio m3 in posekanega 1,58 mio m3. Ti podatki so precej ugodni, vendar ne dajejo realnega vpogleda v dejansko uspešnost sanacije poškodovanih gozdov.

33 Ali je med pomembnimi vzroki za namnožitev podlubnikov tudi alohtona smreka ali predvsem podnebne spremembe? Katera območja v Sloveniji so najbolj prizadeta in kakšna je napoved glede novih napadov lubadarja? Kaj lahko storite za preventivo gozda?

Vse številke o sanitarnem poseku v zadnjih letih se nanašajo skoraj izključno na posek smreke. Ta drevesna vrsta je izredno prilagodljiva, enostavna za sajenje in vzgojo ter za lastnike gozdov zanimiva zaradi visoke cene lesa. Zato in zaradi zgodovinskih razlogov je njena zastopanost v gozdovih večja, kot bi bila v naravnih gozdovih. Posebej je občutljiva na napad podlubnikov na nižjih nadmorskih višinah, kjer so toplejša rastišča. To ustreza razvoju smrekovih podlubnikov. Po vremenskih ujmah imajo podlubniki na razpolago izjemno povečane količine materiala, ki je primeren za razvoj novih generacij podlubnikov.

Ti se ob množičnem pojavu lahko naselijo na nepoškodovane smreke in povzročijo njihov propad. Vendar so tudi visoke temperature in spremljajoča suša v vegetacijskem obdobju dejavnik, ki v zadnjih letih povzroča namnožitev podlubnikov v višjih predelih in tam, kjer ujme niso močno poškodovale gozda.

Kje so najmanj in najbolj prizadeta območja?

Zavod za gozdove navaja podatek, da se je v letu 2017 namnožitev podlubnikov zmanjšala v gozdnogospodarskih območjih Postojna,

Za katere organizme gre?

Ti organizmi so na karantenskih seznamih, kar pomeni, da so posebej nevarni in za preprečevanje njihovega vnosa, odkrivanje in izkoreninjenje ali upočasnjevanje širjenja je zadolžena Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Potekajo številne raziskave, s katerimi poskušamo čim hitreje odkriti njihov pojav pri nas in jih pravočasno izkoreniniti. Preventivni ukrepi, ki poskušajo zagotoviti zdravje gozda so torej upoštevanje vseh ukrepov varstva gozdov, ki so zakonsko predpisani v gozdarski zakonodaji, in ukrepi varstva rastlin, ki urejajo nadzor nad vnosom tujerodnih škodljivih organizmov. Z delovanjem obeh sistemov za varstvo gozdov ne moremo biti zadovoljni. To dokazujejo velike škode v gozdovih in nenehno povečevanje vnosa tujerodnih škodljivih organizmov k nam. Reorganizacijo in boljše delovanje sistema varstva gozdov bo verjetno zagotovila najnovejša evropska zakonodaja na področju varstva rastlin, vendar bo zahtevala precejšnje finančne vložke.

Tudi stroka, ne le politika, govori o multifunkcionalnem gospodarjenju z gozdovi. Kaj bi med nujnimi ukrepi postavili na prvo mesto?

Multifunkcionalno gospodarjenje z gozdovi pomeni, da pri gospodarjenju, načrtovanju, gojenju in varstvu gozdov ne upoštevamo le za lastnika najpomembnejšo vlogo gozda, torej proizvodnjo lesa, ki mu prinaša dobiček, ampak vse njegove funkcije. Vidite, že če naštejem pomene gozdov, tega ni malo. Še daljša pa bi bila razlaga ukrepov, s katerimi gozdarska stroka te funkcije izboljšuje. Med ekološke vloge gozda prištevamo varovanje tal pred erozijo, zagotavljanje čiste vode in njeno enakomerno odtekanje, ugoden vpliv na lokalno in reginalno klimo, blaženje posledic tople grede z vezavo

Sem sodi še biološka vlaga?

126

ogljika, zmanjševanje hrupa, količine prahu, aerosolov, plinov in radioaktivnih delcev.

okolje

Kljub temu, da je npr. napad podlubnikov uspešno ugotovljen in je bilo žarišče sanirano v istem letu, je bil posek lahko opravljen prepozno. Takrat, ko so podlubniki že izleteli iz napadenega drevja, les je že pomodrel in izgubil vrednost. Smrekovi podlubniki imajo več generacij v enem letu. Ob namnožitvi podlubnikov in ponavljajočih se ujmah, ne le žled, sneg in veter, tudi sušno in vroče vreme sta sprožilca namnožitve lubadarjev, sanacija poškodb zaradi podlubnikov ni enkratni dogodek, ampak je dinamični proces. Prizadene različna območja v različnem času. Zato mora potekati nenehoma, s kar največjo intenzivnostjo in ni nikoli končana. Po zaključku namnožitve podlubnikov morajo namreč stalno potekati preventivni ukrepi varstva gozdov, ki onemogočajo namnožitve podlubnikov. Zavod za gozdove Slovenije je v stiku z lastniki gozdov predvsem z zaposlenimi revirnimi gozdarji, ki prenašajo strokovne smernice v operativno izvedbo, svetujejo lastnikom in skupaj z njimi izbirajo drevje za posek. Pri namnožitvah podlubnikov so delavci Zavoda za gozdove v preteklih letih odkrili večino napadov. Kljub temu, da niso zadolženi za organiziranje poseka in prodaje lesa, so seznanjeni s ponudbo izvajalcev gozdnih del in prodajalcev lesa ter tudi s tem seznanjajo lastnike.

Ljubljana, Tolmin in Kranj, kjer so bile poškodbe zaradi žleda v letu 2014 največje. V letu 2017 pa so se povečale poškodbe zaradi podlubnikov na zgornjem Gorenjskem ter na slovenjgraškem območju. Glede na isto obdobje leta 2016, januar-oktober, so večje za 40 %. Napoved o poškodbah zaradi podlubnikov v letu 2018 za celo Slovenijo predvideva, da se bo poškodovanost gozdov zaradi podlubnikov zmanjševala v trendu, ki je opazen zadnja tri leta. Dolgoročni trendi pa ob upoštevanju scenarijev klimatskih sprememb napovedujejo postopno povečevanje sanitarnega poseka. Ne le zaradi podlubnikov, ampak tudi drugih bolezni in škodljivcev, ki prizadenejo drevesa ob višjih temperaturah in suši. Posebno nevarnost zdravju gozdov pa pomenijo tujerodne vrste, ki se v povečanem obsegu pojavljajo v naših gozdovih v zadnjih letih. Njihov vnos je posledica globalne trgovine in predstavlja potencialno največjo grožnjo slovenskim gozdovom.

Seveda. To zagotavlja vrstno raznolikost v gozdnih ekosistemih in je pomemben dejavnik za stabilnost gozda, za ohranitev redkih in ogroženih bitij. Številne so socialne vloge gozda, kjer gozd pomeni prostor za rekreacijo, sprostitev in meditacijo, izobraževanje in vzgojo. Posebno pomembne gozdove zato vključujejo v naravne parke, krajinske parke ali naravne rezervate. Zanje veljajo posebni omejeni pogoji gospodarjenja in vse posege je treba izvesti v skladu z navodili institucij, ki skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Še marsikaj bi lahko naštel. Zavedanje o multifunkcionalnih vlogah gozda je politika prevzela iz gozdarske stroke, kjer so nastajala spoznanja o koristih gozda za človeka.

V programu prehoda v zeleno gospodarstvo je les naveden kot vir za trajnostni razvoj gospodarstva. Toda gozdno-lesne verige šele nastajajo, lesno-predelovalna industrija počasi okreva. Les in odpadke lesa vse bolj uporabljajo kot energetski vir. Zakaj narašča energetska raba lesa in lesne biomase, saj bi les lahko koristneje uporabili?

Politične usmeritve predstavljajo močno orodje za razvoj celih panog. Še posebno takrat, ko se neka dejavnost finančno podpre. V Sloveniji je seveda potrebna oživitev in razvoj gozdno-lesne verige z vlaganjem v predelavo in boljšo izrabo lesa. Energetska raba lesa pa ne sme temeljiti na porabi kakovostnega lesa, kar se dogaja sedaj. Uporabljati mora le sečne ostanke in ostanke pri predelavi lesa v lesni industriji.

Energetska raba lesa po mojem mnenju narašča zaradi povečane rabe lesa pri lastnikih gozdov v okviru lastnih gospodinjstev. A tudi zaradi nesmiselnih prepričanj in načrtov velikih porabnikov energije o neizčrpnih virih energije iz gozda. Energetska izraba lesa nikakor ne more zadovoljiti potrebe Slovenije po energiji in nadomestiti nafte, plina in premoga.

V gradivu o strateško razvojno inovacijskem partnerstvu in o mrežah za prehod v krožno gospodarstvo avtorji ugotavljajo, da bi lahko Slovenija les in lesne ostanke izrabljala kot alternativo naftni industriji pri pripravi surovin za kemijsko industrijo. Kakšne so možnosti? Že nekaj let je, kar je slovenska znanost utekočinila les kot nov material.

Krožno gospodarstvo, zelena delovna mesta, strategije, mreženje, razvojno inovacijska partnerstva itd. so pomembne, politično podprte aktivnosti. Lahko vodijo do uspešno izvedenih projektov in zagonov novih proizvodenj.

Vendar prepogosto od njih ostanejo zgolj politične floskule, s katerimi nekateri uspejo pridobiti sredstva, a rezultata ni.

februar 2018

Zakaj?

34

V Sloveniji ne presenečajo več ekstremni hidrološki dogodki, ne povodnji in ne suše. Pa tudi ne, da nas pusti pri miru ekstremni mraz.

Drugače bo z vročinskimi valovi, saj spada Slovenija med tiste regije v Evropi, kjer bodo večje spremembe temperature poleti. Slovenija je zaradi lege bolj ranljiva, zato bi morali analitično spremljati podnebne spremembe in se nanje pripraviti, še posebej v nekaterih panogah, ki so že zdaj prizadete. Kmetijstvo, energetika, turizem. Vendar bo prihodnost, meni mag.

Mojca Dolinar, vodja sektorja za analize podnebja in vodnega kroga na Agenciji RS za okolje, poleg podnebnih sprememb odvisna tudi od demografskega, gospodarskega in tehnološkega razvoja sveta.

S katerimi vrednotami bomo vplivali na naravo? Se Slovenija odziva na podnebne spremembe? Premalo. Stroka opozarja, politika slabo sliši.

mag. Mojca Dolinar

Jože Volfand

vir: Delo

S podnebnimi spremembami se ukvarja peščica ljudi, več panog ogroženih

Podnebne spremembe, vreme in gospodarstvo

februar 2018

okolje

126

Podnebne spremembe, vreme in gospodarstvo

Poplave, suše, vročinski valovi, neurja z močnimi vetrovi in druge ujme vsako leto bolj opozarjajo na vpliv vremenskih sprememb, čeprav nekateri še vedno ocenjujejo, da za naš planet to ni nič nenavadnega. Če primerjate število razglašenih najvišjih stopenj ogroženosti v Sloveniji v letu 2017 s tistim, kar se je dogajalo v zadnjih petih letih pri nas, kaj kažejo vaša meteorološka opazovanja?

Tudi scenariji za prihodnost zaenkrat kažejo, da se nevarnost pomladanskih pozeb v prihodnjem podnebju ne bo povečala. Spomladanski zmrzali v dveh zaporednih letih, 2016 in 2017 sta posledica naravne spremenljivosti podnebnega sistema. Kažeta na to, da je to nihanje zelo kaotično, zaradi česar moramo podnebni sistem opazovati dlje časa, da lahko ločimo spremembe od naravne spremenljivosti.

Ekstremni vremenski dogodki so se pojavljali vedno. Za ugotavljanje sprememb povprečnih podnebnih razmer potrebujemo daljše obdobje, vsaj 15 let, da lahko spremembo podnebja ločimo od naravne spremenljivosti podnebja.

Za ugotavljanje sprememb ekstremnih vremenskih dogodkov pa mora biti to obdobje še daljše. V Sloveniji ugotavljamo spremembe v ekstremnih hidroloških dogodkih. Gostijo in jačajo se tako visokovodni ekstremi kot suše.

Prav tako se povečujejo pogostost, jakost in dolžina vročinskih valov. Po drugi strani pa imamo manj dogodkov z ekstremnim mrazom. Dogodke kot sta žled in vetrolom težko pripišemo podnebnim spremembam, saj so še redkejši kot na primer suše in smo imeli podobne dogodke že v preteklosti. Podobno velja za spomladanske zmrzali. Prodori hladnega zraka v pozni pomladi za naš prostor niso tako nenavadni. Od tod tudi ledeni možje.

Kaj kažejo primerjave z državami po EU glede sprememb pri dvigu temperature. Zakaj stroka ocenjuje, da je Slovenija bolj ranljiva, ko gre za prognoze o tem, kako se bo zvišala povprečna temperatura v Sloveniji? Če upoštevate podatke iz analize o spremenljivosti podnebja v zadnjih 60-tih letih v Sloveniji, kaj bi nas moralo najbolj skrbeti in koga? Kmetijstvo, energetiko, promet, turizem, politiko, snovalce razvoja Slovenije do leta 2050?

In prihodnost?

Če pogledamo Evropo kot celoto, bodo spremembe temperature najmanjše v regijah blizu Atlantika in se bodo povečevale v smeri od Atlantika proti severu, vzhodu in jugu. Vendar pomembnejša kot sama velikost spremembe temperature, razlike med evropskimi regijami niso tako velike, je dinamika spremembe.

Slovenija spada v tisto regijo, kjer bodo spremembe temperature večje poleti, medtem ko bodo na severu Evrope večje pozimi. In to je tisto, kar nas naredi bolj ranljive. Poletja v

Z zimami bo drugače?

Dvig zimskih temperatur bo pri nas najbolj opazno vplival na snežno odejo, ki je izjemno pomemben dejavnik v vodnem krogu. Pri nas ima velik del rek snežno-dežne režime. To pomeni, da se v toplem delu leta reke delno napajajo tudi zaradi taljenja snega. Sneg torej omogoča prenos vodnih zalog iz hladnega dela leta v toplo polovico leta, ko imamo večje izhlapevanje, marsikje tudi manj padavin, rastline pa vodo najbolj potrebujejo. Vedno manj vpliva snega na pretočne režime naših rek že opažamo. Z dvigom temperature bo tega prenosa vode vedno manj. Zimskih padavin torej ne bomo zadržali v snegu, ob hkratnem predvidenem povečanju zimskih padavin pa se bo pojavila večja verjetnost za zimske poplave.

Razlogov za skrb je torej kar precej in spremembe bodo prizadele prav vse sektorje.

Kmetijstvo jih že čuti.

Seveda, pa tudi druga področja. Ker imamo v Sloveniji visok delež hidroenergije, se bodo na spremembe pretočnih režimov morale prilagoditi hidroelektrarne. V poletnih mesecih bo predvsem ob vročinskih valovih velik izziv preskrba z električno energijo. Vročinski valovi bi morali skrbeti tudi zdravstvo. Višje povprečne temperature bodo vplivale na razvoj patogenih organizmov, kar bo vplivalo na zdravstveno in prehransko varnost, in širjenje nekaterih vektorskih bolezni. Vročinski valovi in bolj intenzivni nalivi bodo zahtevali tudi spremembe v gradbeništvu. Prilagoditve bodo potrebne v turizmu, predvsem zimskem. Če imamo danes kljub pomanjkanju snega občasno še razmere, ugodne za umetno zasneževanje, bo že v bližnji prihodnosti takšnih razmer vedno manj.

Nove tehnologije omogočajo natančnejše meteorološke napovedi. Povezani ste s podobnimi službami po Evropi, s projektom Bober ste kupili superračunalnik, upoštevate satelitske meritve ozračja in površja. V Sloveniji je razvito meteorološko omrežje za ugotavljanje, kaj se dogaja v zraku, kaj s pritiskom, kaj z vetrom. Koliko so potemtakem zdaj lahko bolj natančne napovedi pri spremljanju podnebnih sprememb, pri onesnaženosti atmosfere ali pa, ko gre za hidrološko modeliranje?

Slovenija je za spremljanje vremena in podnebja zelo zahtevna. Leži na stičišču treh glavnih podnebnih tipov: gorskega, celinskega in sredozemskega. Hkrati ima zelo razgibano topografijo. To pomeni, da se vreme in podnebje

Kako to, da se lahko meteorologi zmotite pri napovedi za prihodnja dva dneva, nekateri pa si upajo napovedati vreme kar za celo leto naprej?

Napovedi vremena do 14 dni vnaprej se razlikujejo od dolgoročnih napovedi vremena za mesec ali celo več mesecev vnaprej. Že napoved znotraj intervala 14 dni se razlikuje. Za prve tri do štiri dni lahko dokaj natančno napovemo časovni razvoj vremena in vrednosti posameznih vremenskih spremenljivk, temperature, padavin, z večjo krajevno natančnostjo, proti koncu dvotedenskega obdobja pa postaja napoved vedno bolj splošna, krajevno in časovno manj natančna. Za daljša obdobja, kot so mesec, sezona ali celo leto, v napovedih ne podajamo časovnega razvoja vremena. Za dolgoročne napovedi iz celotnega ansambla modelskih zagonov ugotavljamo le, kako se bo vreme v povprečju razlikovalo od običajnega vremena za to obdobje. Bo bolj mokro ali bolj suho, kot je to običajno za ta mesec ali sezono. Bo bolj toplo ali hladno, kot je običajno za ta mesec. Na podlagi razlik med rezultati ansambla ocenimo tudi negotovost take napovedi.

Pa je povsod na Zemlji tako?

Ne, velja, da je na nekaterih območjih Zemlje mogoče podajati dolgoročne napovedi z bistveno večjo zanesljivostjo kot za druge. To velja predvsem za območje tropov in območja, ki so bolj izpostavljena vplivu oceanov. Oceani kot

GEFCO se usmerja k inovacijam in novim storitvam GEFCO, globalni dobavitelj storitev v industrijski dobaviteljski verigi in vodilni akter na področju avtomobilske logistike v Evropi, je obnovil identiteto lastne blagovne znamke s posodobljenim logotipom in spremenjenim dopisom ob njem. Nov znak GEFCO, z dopisom »Partners, Unlimited« (GEFCO: partnerji, neomejeno), odraža neomejeno ambicijo Skupine za krepitev sodelovanja s partnerji in strankami, za ustvarjanje večje dodane vrednosti v celotni globalni dobavni verigi. S prisotnostjo v 150 državah se GEFCO uvršča med prvih 10 evropskih podjetij na logističnem tržišču. Družba je leta 2016 ustvarila 4,2 milijard € prihodkov in zaposluje 13.000 pripadnikov 90 različnih narodnosti. Z več kot 300 centri po svetu GEFCO svoje poslovanje razvija na petih kontinentih.

35 126

že na zelo kratkih zračnih razdaljah, le nekaj kilometrov, lahko močno spremenita. Zato moramo imeti za spremljanje vremena in podnebja gosto mrežo meteoroloških meritev. To smo v okviru projekta Bober posodobili in imamo sedaj zelo gosto mrežo samodejnih meritev, ki merijo stanje vremenskih spremenljivk vsakih 10 minut. Še vedno pa so predvsem za spremljanje podnebja zelo pomembne ročne meritve naših opazovalcev. Na podlagi meritev določimo podnebne značilnosti in ovrednotimo posamezne vremenske dogodke, ali spadajo med običajne, nenavadne, ekstremne. Hkrati pa so meritve, tudi vhod v meteorološke modele za napovedovanje vremena. Ti so računsko zelo zahtevni, saj morajo simulirati številne procese v ozračju in njihovo prepletanje. Z večanjem računske moči računalnikov lahko bolj natančno opišemo procese, ki se dogajajo v majhni skali. Mislim na nastanek oblakov, padavin, energijsko izmenjavo… Z večanjem ločljivosti modelov pa moramo znati bolje opisati začetno stanje, torej potrebujemo dovolj gosto in kvalitetno mrežo meritev. Ne samo pri nas, ampak po celem svetu. V tem primeru so še posebej pomembne satelitske meritve, ki dobro pokrijejo celo Zemljo. Vsaka izboljšava infrastrukture prinese boljšo kvaliteto vremenske, hidrološke in napovedi kvalitete zraka. V zadnjih letih se pozna izboljšava pri zelo kratkoročnih napovedih. Te so ključne tudi za hidrološke napovedi in napovedi kakovosti zraka.

Akcija inšpektorjev, kako je z oskrbo s pitno vodo v občinah Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) je od septembra do decembra 2017 izvedla Akcijo nadzora oskrbe s pitno vodo – poročanje občin o standardih opremljenosti. V obdobju, ko je akcija potekala, je 31 občin že poročalo Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) o standardih opremljenosti oz. je posredovalo manjkajoče podatke. V 12 primerih postopek še poteka in v treh se bo še začel.

Uredba o oskrbi s pitno vodo med drugim določa standarde opremljenosti, kar pomeni, da določa, kje mora občina zagotoviti oskrbo z javnim vodovodom. Občine morajo Ministru za okolje in prostor vsako leto poročati o številu in odstotku prebivalcev, ki se oskrbujejo iz javnega vodovoda, iz lastne oskrbe s pitno vodo oz. s kapnico. Prav tako o deležu stavb, do katerih je zgrajen javni vodovod in koliko jih je nanj že priključenih, o številu in upravljanju zasebnih vodovodov in predvidenem datumu in stroških za zagotovitev manjkajočega javnega vodovoda v skladu s predpisi.

Iz Informacijskega sistema javnih služb varstva okolja je bilo razvidno, da na dan 22.

8. 2017 46 (21%) od skupno 212 občin še ni ali ni v celoti izvedlo poročanja o standardih opremljenosti. V akciji inšpekcijskega nadzora je bil izveden nadzor v 43 občinah, trije inšpekcijski postopki bodo izvedeni v letu 2018, v kolikor občine ne bodo že prej izpolnile obveznosti poročanja.

februar 2018

zadnjih letih kažejo, kaj se nam obeta. Dolga sušna obdobja, vročinski valovi, ko bodo padavine, bodo te v obliki zelo intenzivnih nalivov in neurij. In te spremembe se bodo v naslednjih letih samo stopnjevale. Kot kažejo scenariji, se nam po najbolj pesimističnem scenariju izpustov toplogrednih plinov ob koncu stoletja obeta vsaj en izjemno hud vročinski val, mnogo hujši kot tisti leta 2003, na vsaki dve leti.

okolje

Kratko, zanimivo

36 126

okolje

vir energije in vlage za ozračje močno vplivajo na vremenske procese, ker pa so spremembe v oceanih precej počasnejše kot v ozračju, lažje predvidimo njihov vpliv na ozračje nekaj mesecev vnaprej. Na vreme v Sloveniji, ki leži v zavetrju Alp, ima Atlantski ocean manjši vpliv, zato so tudi sezonske napovedi za Slovenijo manj zanesljive.

Kaj lahko napoveste za suše v prihodnjih desetletjih? Ali se nam lahko pogosteje ponovijo suše, kakršna je bila leta 2003, kaj bi to pomenilo za kmetijstvo in kaj za hidroenergijo, saj Slovenija načrtuje gradnjo novih hidroelektrarn?

Napovedi, ali še bolje scenariji, za desetletje ali celo več desetletij v prihodnosti se še dodatno razlikujejo od napovedi za leto vnaprej. Pri teh napovedih moramo namreč poleg procesov v podnebnem sistemu, mislim na ozračje, oceane, ledeni pokrov, vegetacijo, upoštevati tudi družbene vidike razvoja. To je, kako bo raslo prebivalstvo, kakšen bo gospodarski in tehnološki razvoj človeštva, kakšne bodo naše vrednote. Vse to vpliva na podnebni sistem.

Za simulacijo procesov v ozračju uporabljamo zelo podobne modele kot za napovedovanje vremena. Kot kažejo scenariji, se bodo suše v poletnem času v naslednjih desetletjih do sredine stoletja gostile in tudi jakost suš se bo povečevala. Ne samo zaradi pomanjkanja padavin, ampak tudi zaradi povečanja izhlapevanja.

Kako bo do konca stoletja?

februar 2018

Za drugo polovico stoletja, od leta 2050 naprej, je signal sprememb v sušnih obdobjih močno odvisen od tega, kaj bomo kot človeštvo ukrenili glede izpustov toplogrednih plinov. Po enem scenariju se bo pogostost in jakost suš še dodatno povečevala, po drugem pa bodo poletja postala zopet bolj mokra. Za proizvodnjo hidroenergije so kritične spremembe pretočnih režimov, torej sezonske spremembe vodne bilance. Kot kažejo prvi rezultati scenarijev, na letni ravni ne pričakujemo zelo signifikantnih sprememb vodne bilance. Ravno letos je na ARSO ena poglavitnih nalog v sklopu raziskovanj vplivov podnebnih sprememb tudi priprava scenarijev za sezonske spremembe vodne bilance in vpliv podnebnih sprememb na hidroenergetski potencial. Preko ministrstva za okolje in prostor smo povezani s strokovnjaki iz energetike in naše raziskave usmerjamo glede na njihove potrebe.

Na ARSO je sedež Centra za upravljanje suše v JV Evropi (DMCSSE). Kaj ugotavlja center za razmere v širši regiji in kako so se države v tem delu Evrope strokovno in razvojno lotile problema s sušami? Koliko kmetijska politika reagira na analize agrometeorološke stroke?

Center za upravljanje suše v JV Evropi v prvi vrsti pomaga državam v regiji pri vzpostavitvi spremljanja suše, za kar je potrebno vzpostaviti

operativni monitoring in napovedi vseh členov vodne bilance. Marsikatera država v tej regiji ima težave že z vzpostavitvijo rednega monitoringa temperature in padavin. Je pa večina teh držav zelo ranljiva na sušo. Kot kažejo podnebni scenariji, se bo v prihodnosti ta ranljivost samo še stopnjevala. Večinoma se v teh državah bolj spopadajo s posledicami suše kot z njenim blaženjem. Obstajajo tudi dobre prakse blaženja suše, kot je na primer vzpostavljen sistem namakanja. Na Agenciji smo lansko leto kot vodilni partner začeli s projektom DriDanube za Podonavsko regijo. Želimo doseči boljši odziv v primeru suše ter boljše sodelovanje med vsemi operativnimi službami in političnimi odločevalci v regiji na nacionalnem in regionalnem nivoju.

Čeprav je suša najpogostejša ujma, ni vključena niti v en strateški dokument, a se na vode nanaša več pravnih dokumentov.

Kaj želite s projektom spremeniti?

V okviru projekta bo vzpostavljen sušni uporabniški vmesnik, namenjen spremljanju pojavljanja in učinkov suše tudi z modernimi metodami uporabe satelitskih podatkov. Za vsako sodelujočo državo bo pripravljena tudi strategija upravljanja s sušo, ki bo podala jasne smernice, kako preseči pomanjkljivosti v procesu odločanja v primeru suše ter izboljšati odziv na sušo v regiji/državi oziroma kako reaktivni odziv spremeniti v proaktivnega. Ob zaključku projekta bomo rešitve skušali prenesti tudi na celotno regijo, ki jo pokriva Center za upravljanje suše v jugovzhodni Evropi.

Ali to pomeni, da Slovenija nima strategije upravljanja s sušami? Čeprav je suša najpogostejša ujma, ki povzroča škodo v slovenskem kmetijstvu, od leta 2000 jih je bilo kar 10, ki so povzročile večjo škodo, ni vključena niti v en strateški dokument, čeprav se na vode nanaša več pravnih dokumentov.

Stroka je že v začetku stoletja ugotavljala, da je Slovenija sicer prepoznana kot država, ki je bogata z vodo, a v prihodnosti bo pomanjkanje vode v nekaterih regijah v rastni sezoni vedno večji problem. Že leta 2003 je bil objavljen dokument »Ranljivost kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe«, a je ostal brez odziva v konkretnih akcijah. Lahko rečemo, da je stroka glede spremljanja suše in poznavanja mehanizmov njenega blaženja zelo močna. Imamo naravne možnosti za blaženje kmetijske suše, odziv odločevalcev pa je žal prepočasen, sploh glede na dejstvo, da je problem že akuten in suša povzroča znatno škodo.

Kakšno vreme napovedujete za leto 2018?

Kot sem rekla, so pri nas sezonske in letne napovedi zelo nezanesljive. Modeli sicer kažejo, da bo povprečje obdobja do konca julija toplejše kot običajno, za padavine pa večjih odstopanj od povprečja ne kažejo. Vendar gre le za povprečja. Do istega povprečja namreč lahko pripelje zelo ekstremno vreme, ki odstopa v obe smeri, na primer najprej zelo mokro, nato pa zelo suho vreme ali konstantno zelo povprečno vreme.

Kaj lahko stori Slovenija za učinkovitejše ukrepe proti podnebnim spremembam?

Za Slovenijo vsi scenariji podnebnih sprememb, ne glede na količine bodočih izpustov toplogrednih plinov, kažejo, da je zelo ranljiva.

Učinki bodo večinoma negativni in praktično ni panoge, ki je podnebne spremembe ne bi vsaj malo prizadele. Najbolj izpostavljeno je seveda kmetijstvo, ki že danes krepko občuti posledice sprememb podnebja. Zato je zavedanje o nujnosti ukrepov prilagajanja ravno v tej panogi največje. Hkrati pa ta sektor kaže, kako pomembna sta zavedanje in volja po ukrepanju pri vseh deležnikih v verigi - od odločevalcev in oblikovalcev politik na ravni države preko strokovnih služb do samih kmetovalcev. Če zataji samo en člen v verigi, upočasni ali onemogoči tudi odziv ostalih, čeprav imajo velik interes po ukrepanju. Leta 2016 je vlada potrdila strateški okvir za prilagajanje na podnebne spremembe, ki je lahko dobra odskočna deska za ukrepe po posameznih sektorjih. Ugotavljamo pa, da je med strokovnjaki posameznih sektorjev premalo zavedanja po nujnosti ukrepov. Mogoče to izhaja tudi iz premalo znanja. Na nas se na primer za podatke o podnebnih scenarijih večinoma obračajo uporabniki, ki jih k upoštevanju podnebnih sprememb v njihovih procesih silijo določene norme ali pravni okviri, ki pa večinoma izhajajo z nivoja EU. Zelo malo je tistih, ki sami ugotavljajo, da morajo pri razvoju svoje dejavnosti upoštevati podnebne spremembe.

Ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe so za vsak sektor zelo specifični, vsi pa zahtevajo interdisciplinarni pristop.

Slovenija ukrepa?

Medtem ko po ostalih evropskih državah ustanavljajo agencije za podnebne spremembe in službe, ki ponujajo podnebne storitve, smo pri nas Službo vlade za podnebne spremembe, ki bi lahko krepila kompetence države na tem področju, ukinili. Na nivoju države se s podnebnimi spremembami ukvarja peščica ljudi, ki pokriva zelo široko področje od prilagajanja in blaženja do mednarodnih obveznosti. Hkrati bi morala krepiti tudi znanje in zavest po posameznih sektorjih o nujnosti ukrepanja, za kar pa enostavno zmanjka časa. Prav poznavanje tematike je ključno, da se problem podnebnih sprememb prepozna kot relevanten in se zato tudi najde volja za ukrepanje.

Od raziskovalne naloge do prenove objekta srednje šole

Ali ste v raziskovalni nalogi določili tudi cilje, kakšna bo po prenovi poraba električne energije, kako bo torej objekt bolj energetsko varčen?

V prvi vrsti je bil moj cilj, da na objektu zmanjšam toplotne izgube. Sama poraba električne energije ne predstavlja energetske varčnosti objekta, saj je ta odvisna od energenta, s katerim ogrevamo objekt. Trenutno ogrevanje na srednji šoli Jesenice je daljinsko in za to ne potrebuje veliko električne energije. Prav tako v objektu ni prisilnega prezračevanja in bi po prenovi bilo nujno, kar pomeni povečanje porabe električne energije. Kljub temu bi bil po prenovi objekt energetsko varčnejši.

Kaj je najbolj vplivalo na neracionalno porabo energije in katere rešitve ste predlagali?

Kakšna je predvidena cena prenove?

Na neracionalno porabo energije najbolj vpliva to, da objekt nima toplotnega ovoja, da so strešne konstrukcije neprimerne in da ima objekt večje število toplotnih mostov. Zaradi tega sem v raziskovalni nalogi predlagal sanacijo prav teh elementov. Poleg tega sem predlagal še izkoriščanje obnovljivih virov energije, kot je sončna elektrarna, in toplotne črpalke za sanitarno vodo. Celoten projekt bi po moji oceni stal med 1.200.000 in 1.500.000 EUR, pri čemer bi objekt postal skoraj neodvisen od zunanjih virov energije.

Torej ste upoštevali namen razpisa, kako umestiti trajnostno energijo. Sonce?

Da. Ob prenovi strešnih konstrukcij sem predlagal še inštalacijo sončne elektrarne po celotni površni. S tem bi pokrili vso potrebo objekta po električni energiji, del bi lahko celo oddajali v omrežje. Za pripravo sanitarne vode predlagam toplotne črpalke zrak-voda, ki izkoriščajo toploto okolice.

foto: arhiv podjetja

37

Boštjan Krošelj

Boštjan Krošelj, študent magistrskega študijskega programa na fakulteti za energetiko Univerze Maribor, je bil zmagovalec nagradnega natečaja Trajnostna energija.

Natečaj je razpisal Borzen, slovenski operater trga z elektriko, ker je želel študente slovenskih fakultet in visokošolskih študijskih programov spodbuditi k razmišljanju o pomenu energetskih prenov stavb in vzpostavljati mostove med znanstveno-raziskovalnim potencialom študentov in priložnostmi, ki jih dajejo programi za večjo energetsko učinkovitost. Boštjan Krošelj je raziskovalno nalogo pripravil na študijskem primeru Srednje šole Jesenice, ki je potrebovala celovito energetsko prenovo.

Kot diplomant, ki je študiral v Laboratoriju za energetski menedžment in inženiring, je pridobil teoretična znanja, a tudi izkušnje, kako se lotiti energetske prenove stavbe. To je znal predstaviti v raziskovalni nalogi. In do česa se je dokopal pri analizi objekta jeseniške srednje šole?

Analiza objekta je pokazala, da je z energetskega gledišča objekt v zelo slabem stanju.

Toplotne izgube so velike. Preden sem se lotil teoretične prenove, sem izdelal računsko energetsko izkaznico, ki je pokazala, da objekt spada v energijski razred F. Vsi energijski kazalniki, kot so potrebna toplota za ogrevanje, primarna energija in CO2, imajo zelo visoke vrednosti. S takšno analizo sem ugotovil, da je objekt potreben celovite prenove.

Kateri del energetske prenove stavbe je finančno in tehnološko najzahtevnejši? Ali se bo šola odločila za prenovo?

Finančno je najbolj zahtevna izvedba sončne elektrarne, saj bi zahtevala skoraj polovico celotnega zneska investicije. Je tudi najbolj tehnološko zahtevna, saj je potrebno ustrezno pripraviti strešne konstrukcije, da bodo primerne za inštalacijo PV modulov.

Koliko je znašala nagrada, ki ste jo prejeli na natečaju Borzena in kakšni so vaši, študijski načrti v prihodnje?

Nagrada, ki sem jo prejel, je bila 700 EUR bruto.

V prihodnosti bi najprej želel zaključiti študij na magistrskem študiju na Fakulteti za energetiko v Krškem. Glede na to, da sedaj opravljam dela, ki niso povezana z energetiko, bi si želel, da bi lahko tudi na poklicnem področju praktično uporabil znanja, ki sem jih pridobil s študijem. Sam menim, da bo imela energetika v prihodnosti zelo veliko vlogo. Energija je povsod okoli nas, vendar jo ne znamo še povsem izkoristiti. Naša naloga je, da najdemo načine, ki nas bodo pripeljali do tega, da bomo kvalitetno izkoriščali obnovljive vire energije in bili čim manj odvisni od konvencionalnih virov energije. Pot do takrat, ko bomo od njih neodvisni, je še zelo dolga in do takrat bomo morali še marsikaj spremeniti. Tudi odnos do porabe energije.

februar 2018

Zmagovalec natečaja Trajnostna energija

Kaj je pokazala analiza, preden ste se odločili za raziskovalno nalogo, ki je pokazala pot do odločitve o ustrezni energetski prenovi?

okolje

126

Zmagovalec natečaja Trajnostna energija

38

Preventiva pred vodnimi ujmami bi bila cenejša, kot so sanacije

Borut Roškar

Doslej je Slovenija finančna sredstva za vzdrževanje vodne infrastrukture trošila predvsem s sanacijami po vodnih ujmah.

Smiseln bi bil, predlaga Borut Roškar, direktor ptujskega vodnogospodarskega podjetja Drava, preobrat v politiki financiranja, saj bi bili, gledano dolgoročno, učinkovitejši preventivni ukrepi, predvsem pa redno vzdrževanje vodotokov. Vendar je vsako leto vodno gospodarstvo pred novimi preizkušnjami, sogovornik pravi, da je to leto zanje še vedno velika uganka.

Ne le, da se še ne ve, kako bo s koncesijami. Tudi sredstev za vzdrževanje je premalo, čeprav se znaki oživljanja kažejo. VGP Drava je že v času suhih krav spoznalo, da se na trgu da najti delo. Doma in v tujini.

Zato širijo dejavnost in že okrog 50 % realizacije, z nekaj zelo dobrimi referencami, ustvarijo z različnimi naročniki, ki poznajo njihove sedemdesetletne izkušnje v hidrogradnji in pri nizkih gradnjah. Pa tudi v ekologiji.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Med vodnogospodarskimi podjetji

februar 2018

okolje

126

Med vodnogospodarskimi podjetji

Kot vodnogospodarsko podjetje s koncesijo poslujete na celotnem območju Slovenije, razvijate več dejavnosti. Od urejanja voda do ekologije. Kaj vam v strukturi realizacije pomenijo danes posamezne dejavnosti, koliko na vaše poslovanje vpliva gospodarska rast in kje se kažejo nove poslovne priložnosti na vodnogospodarskem področju?

Našo pretežno dejavnost predstavljajo hidrogradnje in urejanje voda. Vzdržujemo vodnogospodarske objekte in rečne struge na vodotokih porečja reke Drave in jadranskih rek z morjem v Republiki Sloveniji, preprečujemo, čistimo in odpravljamo posledice onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda zaradi naravnih ali drugih nesreč z nevarnimi snovmi na celotnem območju Republike Slovenije in gradimo hidrotehnične objekte. Kandidiramo na razpisih, smo tudi na trgu.

Tudi z inženiringom.

Da. V podjetju se ukvarjamo z načrtovanjem različnih vrst ureditev, od vodnogospodarskih ureditev, objektov varstva okolja do objektov za ravnanje z odpadki. S tem se ukvarja izkušena ekipa strokovnjakov s področja vodarstva in okoljskega inženirstva. V veliko pomoč pri delu nam je tudi arhiv projektne dokumentacije z območja Drave in pritokov od leta 1907 naprej.

Sedemdesetletne izkušnje na področju hidrogradenj in nizkih gradenj v zadnjem obdobju bogatimo na področju izgradnje objektov komunalne infrastrukture in varstva okolja. Gre

za vedno pomembnejši obseg del na trgu tako doma kot tudi v tujini. Struktura prihodkov je zelo odvisna od sprejetih programov in politike države do zagotavljanja financiranja rednih nalog vodnega gospodarstva. Na splošno pa pomenijo ti deleži tudi do 40:60 % prihodkov v korist na trgu pridobljenih objektov oziroma storitev. V preteklih letih, v času upadanja gradbenih del na domačem trgu, smo bili primorani pridobivati dela v tujini, na območju bivše Jugoslavije, kjer smo v Srbiji postavili dva centra za ravnanje z odpadki, Užice in ŠabacSremska Mitrovica.

Na katere referenčne objekte ste najbolj ponosni in zakaj?

V vsaki dejavnosti jih je nekaj. Na področju hidrogradenj protipoplavne ureditve na Meži in Mislinji, visokovodni nasipi Duplek in Dogoše, ureditve v sklopu izgradnje podravske avtoceste. Pri komunalni infrastrukturi je eden takšnih večjih objektov zaščita podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, med objekti varstva okolja oziroma ravnanja z odpadki pa CERO Puconci, CERO Pragersko in izdelava tehnične dokumentacije za RCERO Ljubljana.

A to seveda ni vse. Še bi lahko našteval. Zakaj smo na te objekte posebej ponosni ? Predvsem zato, ker smo jih pridobili na javnih razpisih in v hudi konkurenci. To so bili tehnološko zelo zahtevni projekti, pri katerih smo strokovno napredovali. In naročniki so bili zelo zadovoljni.

39 A na prvem mestu je vzdrževanje.

Nedvomno. Politika bi se morala pri zagotavljanju varstva pred poplavami in zmanjševanju ogroženosti zaradi poplav osredotočiti predvsem na zadostno in pravočasno, stabilno vlaganje v redno vzdrževanje. V preventivno gradnjo potrebnih VG objektov, ustalitveno-zaplavnih objektov, ustalitvenih objektov v povirju in ureditve strug skozi naselja, izgradnjo VV nasipov in podobno.

Po nekaterih ocenah naj bi se zaradi manjšega priliva evropskih sredstev končala leta živahnih vlaganj v vodnogospodarske objekte.

Poleg tega naj bi deljena odgovornost med državo in občinami pri integralnih vodnih projektih vplivala na vlaganja in upravljanje z vodami. Kako podjetja uspevate dobro poslovati in kaj pričakujete od države in občin

Uspevamo predvsem tako, da se ukvarjamo še z drugimi storitvami in tržnimi dejavnostmi.

Na primer odlagališča odpadkov, izgradnja kanalizacij, sanacija plazov ipd. Naročila pridobimo na trgu. Pričakujem pa predvsem odgovorno gospodarjenje z vodami in s prostorom.

Predvsem ne posegati v vodni prostor in ne zmanjševati poplavnih površin. Po drugi strani pa so nujna višja finančna vlaganja v vzdrževanje vodotokov, ki bi omilila veliko poplavnih in erozijskih težav in s tem povezanih neprijetnih dogodkov.

Škoda se da v velikem delu preprečevati z zagotavljanjem rednega vzdrževanja. A za to mora država zagotoviti stabilno financiranje in planiranje ukrepov.

126

z različnimi posnemalci - z olefilnimi diski, pretočnimi, prelivnimi, sesalnimi. Naša zmogljivost ni majhna. Na uro lahko odstranimo več kot 30 m3 naftnih derivatov z vodne površine. Seveda ob idealnih pogojih. Letno obravnavamo 70 do 80 dogodkov na celinskih vodah, medtem ko ukrepe preprečevanja, čiščenja in odprave posledic onesnaženj izvajamo približno v desetih primerih. Je pa potrebno poudariti, da se lahko ustrezni ukrepi na posameznih lokacijah izvajajo več mesecev, lahko tudi leto in več. Primeri, kot so Bohinjsko jezero, Temenica na Dolenjskem.

okolje

V zadnjih letih je bil poudarek pri financiranju vzdrževanja vodne infrastrukture predvsem na sanacijah po vremenskih ujmah. Potrebno in smiselno bi bilo to obrniti. Mislim na financiranje »preventivnih ukrepov«. Škoda se da v velikem delu preprečevati z zagotavljanjem rednega vzdrževanja. A za to mora država zagotoviti stabilno financiranje in planiranje ukrepov.

Vedno večji vremenski ekstremi zahtevajo tudi prevetritev hidroloških študij in s tem podatkov o merodajnih pretokih visokih vod. Med negradbenimi ukrepi je potrebno ozaveščanje ljudi na poplavnih področjih za samozaščitno ravnanje. Poplav ni in ne bo mogoče v celoti preprečiti. Velikokrat bi bilo v primeru posameznih ogroženih objektov veliko bolj smotrno zgraditi nove na ustrezni lokaciji in ljudi ter dejavnosti preseliti. Izredno pomembno je tudi pravilno prostorsko planiranje. Ne bi se smelo več dogajati, da se naselja in obrtne cone umeščajo na poplavna območja. Za to bi morala država zagotoviti izdelavo poplavnih kart.

Najprej vsaj za vse vodotoke prvega reda. Veliko težav pri načrtovanju ureditev povzročajo povsem neurejene razmere na področju zemljiških zadev. Vodotoki na številnih odsekih nimajo svojih zemljišč ali pa se ta sploh ne ujemajo s stanjem na terenu. Poleg uskladitve stanja na terenu s katastrom bi bilo potrebno postopno odkupiti, kjer je to mogoče, še priobalni pas.

Na tem področju ni nobene strategije in se ne izvaja nobenih aktivnosti. Stanje na področju zemljiške knjige je bilo povsem zanemarjeno v prejšnji državi, a tudi v 27 letih nove države se ni na področju vodnih zemljišč spremenilo prav ničesar.

glede na več dokumentov, ki zelo poudarjajo odgovornost Slovenije za doseganje ciljev na vodnem področju?

Ne bi se smelo več dogajati, da se naselja in obrtne cone umeščajo na poplavna območja. Za to bi morala država zagotoviti izdelavo poplavnih kart. Najprej vsaj za vse vodotoke prvega reda.

Kaj poslovno pričakujete od leta 2018?

Kot koncesionar vzdržujete objekte in vodotoke na porečju Drave. Kaj bi morali pri urejanju in vzdrževanju reke Drave storiti tudi v dogovoru z Avstrijo, da bi bila njena poplavna nevarnost manjša?

Na ogroženih odsekih predvsem zagotoviti finančna sredstva in izvesti ustrezne protipoplavne ukrepe. Pri dogovoru z Avstrijo pa predvsem zagotoviti pravočasno informiranje in posledično pravočasno ukrepanje ob nastopu visokih voda. Gre za predpraznjenje akumulacijskega prostora bazenov hidroelektrarn, ki ga izvaja koncesionar na področju proizvodnje električne energije.

Del stroke opozarja, da Slovenija prepočasi uveljavlja integralno ekonomsko in ekološko trajnostno upravljanje z vodami. To se kaže tudi pri umeščanju objektov v prostor in v prostorskem načrtovanju. Ali nova prostorska zakonodaja daje drugačne možnosti vodnemu gospodarstvu?

Nekoliko so se zadeve izboljšale z uvajanjem izdelave integralnih kart poplavne nevarnosti in določitvami razredov poplavne nevarnosti.

Kljub vsemu pa so še vedno preveliki pritiski na poplavna območja s strani posameznikov in lokalnih skupnosti.

Kako ste opremljeni za sanacijo onesnaženih vod in kaj pričakujete od gospodarskih družb ter kmetijstva, da bi v Sloveniji zmanjšali število hudih onesnaženj našega rečnega in vodnega bogastva? Kolikokrat ste morali ukrepati v zadnjem obdobju?

Dobro smo opremljeni tudi z namensko opremo za odstranjevanje naftnih derivatov z vodne površine celinskih voda. Razpolagamo

Leto 2018 nam je v tem trenutku na področju vodnega gospodarstva še vedno velika uganka.

Ne glede na to, da je zaznati manjšo rast gospodarstva in pripravo projektov za naslednje kohezijsko obdobje tako na področju objektov prometne in komunalne infrastrukture, objektov poplavne varnosti ter končno tudi povečanje investicij v gospodarsko infrastrukturo s strani zasebne iniciative, je na področju vodnega gospodarstva še vedno prisoten primanjkljaj finančnih sredstev za potrebe rednega vzdrževanja. Še posebej nas skrbi zagotavljanje finančnih sredstev za potrebe vzdrževanja vodne infrastrukture v letu 2018 glede na volitve. Tudi ni jasno glede razpisov za izbor novih koncesionarjev za izvajanje obveznih nalog gospodarske javne službe urejanja voda.

Sicer je trenutno stanje v začetku letošnjega leta nekoliko boljše kot v preteklih letih v tem času, vendar, strah je tu glede na omenjene in pričakovane dogodke.

Katerih strokovnjakov v vodnem gospodarstvu najbolj primanjkuje?

To je široko vprašanje. Preohlapno postavljeno.

Je pa dejstvo, da je pri zagotavljanju in izvajanju nalog s strani koncesionarjev z razpisom za podelitev koncesije postavljena minimalna zahteva po teh kadrih. A hkrati tudi minimalna cena te storitve, ki ne pokriva dejansko nastalih stroškov. Kako se posamezni koncesionarji odločajo nadgrajevati in zagotavljati kadre, je odločitev posameznih koncesionarjev in njihove vizije glede sodelovanja in iskanja priložnosti v tej dejavnosti. Dejstvo pa je, da primanjkuje vodnogospodarskih strokovnjakov s potrebnimi izkušnjami na mestih, kjer se odloča o politiki upravljanja in vzdrževanja voda.

februar 2018

Omenili ste protipoplavne projekte. Podnebne spremembe, predvsem vodne ujme, povzročajo Sloveniji veliko škodo, a pogostost poplav in drugih škod zaradi padavin narekuje spremembe pri zagotavljanju varstva pred različnimi tveganji in pri izvajanju načrtnejših protipoplavnih gradbenih in negradbenih ukrepov. Katerim ukrepom mora dati prednost okoljska in vodnogospodarska politika?

40

Strokovno srečanje Skupnosti okoljevarstvenih šol Slovenije postaja tradicionalno. Lani so se dijaki in profesorji seznanjali, kaj se dogaja z zrakom in kdo so glavni onesnaževalci. Letos, gostiteljica je bila Srednja gradbena šola in gimnazija v Mariboru, so govorili o slovenskem zlatu v naravi in konkurenčni razvojni prednosti Slovenije – o vodah. O poplavah kot naši stvarnosti in o kakovosti vode, kar je naša odgovornost. O tej temi je predaval dr. Tajan Trobec z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti. Na okrogli mizi z naslovom Onesnaženost in poplavnost rek v Sloveniji – preventiva in sanacija so sodelovali Janez Polajnar (Agencija RS za okolje), dr.

Tajan Trobec, Stojan Habjanič (Biogradnja) in Roman Kramer (VO-KA Celje). Zanimiv pregled, s katerimi ukrepi Slovenija zmanjšuje poplavno nevarnost in s katerimi projekti ureja porečja rek, je zbranim razgrnil Tomaž Prohinar (Direkcija RS za vode).

foto: Ciril Ambrož

Na poplavnih območjih živi petina prebivalstva Slovenije, poplav bo še več

Okoljevarstvene šole o vodah

februar 2018

okolje

126

Okoljevarstvene šole o vodah

Od leve proti desni: dr. Tajan Trobec, Janez Polajnar, Jože Volfand, Roman Kramer in Stojan Habjanič

S

O

V

Z

lovenija vsako leto intenzivneje doživlja poplavne ujme, čeprav gre za naravne nesreče, ki niso nič nenavadnega. Vendar, kot je razlagal dr. Tajan Trobec, so podatki o poplavah v letih med 1980 in 2015, za ves svet, nekoliko strašljivi. Na vsake dva do tri dni poplave ogrožajo ljudi, saj jih je bilo v tem času kar 4.790.

Prizadele so 3,3 milijarde ljudi, 83 milijonov ljudi je ostalo brez strehe. Poplave so vzele skoraj 300.000 življenj, škoda znaša več kot 742 milijard dolarjev. In narašča. Narašča torej število poplav in škod.

Sloveniji ni nič drugače. Še slabše je, saj je deležna, v primerjavi s svetom, večjih količin intenzivnih padavin. Poplave niso sezonske, presenetijo lahko v vseh letnih časih. Na poplavnih območjih, ki zajema 15 % ozemlja države, živi petina prebivalstva.

Povprečna letna škoda zaradi poplav, kot jo navaja Nacionalni program varstva okolja 2030, je okrog 150 milijonov evrov. Vendar je škoda zaradi poplav šele na tretjem mestu, za sušo in točo. Dr. Tajan Trobec je navedel podatek, da je škoda zaradi poplav v Sloveniji v zadnjih 25 letih (1990 – 2014) ocenjena na 1,8 milijarde evrov. Najnevarnejše so hudourniške in nižinske poplave, pogostejše pa bodo v prihodnosti morske poplave, saj se morska gladina našega morja stalno viša.

bvladovanje poplavnih tveganj v Sloveniji se je spreminjalo. V prvem obdobju so v konceptu varstva pred poplavami izrazito prevladovali gradbeni ukrepi, od regulacij in zadrževalnikov do hudourniških pregrad. Ni se spraševalo, kakšna je cena ukrepov in kakšne so posledice v okolju. Od prekinjenega stika med vodotokom in obvodnim prostorom do poglabljanja podtalnice, od siromašenja habitatov do zmanjšanja samočistilnih sposobnosti narave. ato se je dr. Tajan Trobec zavzel za drugačen koncept varstva pred poplavami, saj »danes vemo, da je možno posnemati naravne načine samoregulacije vodnega režima.« Zato je bolj smiselno uporabljati naraven, lokalno dostopen naravni material, kot sta les in kamen.

Znamo tudi zagotoviti migracijo vodnih organizmov (ribje steze), kot je pokazal primer gradnje HE Brežice.

M

ed širokim naborom preventivnih ukrepov za zmanjševanje ranljivosti in ne zgolj nevarnosti poplav je navedel napovedovanje poplav, tudi opozorila, vračanje poplavnih površin vodam, preseljevanje ljudi s poplavnih območij, kjer je mogoče, ustrezno prostorsko planiranje, protipoplavno gradnjo na pozidanih poplavnih območjih, možnosti

41 okolje

126

samozaščite, osveščanje in druge. Nesmiselno se je spopadati s poplavami zgolj z gradbenimi ukrepi, je poudaril. Hkrati je opozoril, da se bodo 100-letne poplave v prihodnje pojavljale petkrat pogosteje kot doslej.

Drugače kot s poplavami je s kakovostjo vod

S

V

endar upravljanju z vodami zvoni alarm zaradi slabega ekološkega stanja vodotokov (biološki in hidromorfološki elementi), saj le okrog 60 % vodnih teles dosega opredeljene cilje. Najslabše je Pomurju, v vodah so hranila, organske snovi, pesticidi, vpliva degradiranost itd., v Podravju in v osrednjem delu porečja Save. Najbolje je na območju jadranskih rek v Posočju in v zgornjem delu porečja Save.

Onesnaženost voda v Sloveniji bo manjša, ko bo na komunalne čistilne naprave priključenih več kot 58 % prebivalstva in ko se bo več kot 60 % odplak prečistilo na komunalnih čistilnih napravah. A še posebej bodo čistejše, če bo bolj zeleno kmetijstvo, če bo v vodo pronicalo manj organsko-mineralnih gnojil, manj pesticidov in če bo več ekološkega kmetijstva.

D

r. Tajan Trobec je na koncu poudaril, da nimamo nafte, nimamo zlata, nismo davčna oaza, imamo pa možnost, da bomo imeli čisto vodo.

njegovo poslabšanje; Načrt upravljanja z morskim okoljem s programom ukrepov, ki sledi ciljem doseganja dobrega stanja morskega okolja in vključuje biologijo morja, rabo, hidrografske pogoje in onesnaženost morja ter Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 20172021. Sprejet je bil v okviru evropske poplavne direktive. Načrt določa številne negradbene in gradbene protipoplavne ukrepe na 61 območjih pomembnega vpliva poplav. Z izvedbo ukrepov se bo obstoječa poplavna ogroženost v Sloveniji občutno zmanjšala.

G

lede na število poplavnih dogodkov je Direkcija RS za vode v preteklem letu opravila obsežno delo na projektih za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območjih v Sloveniji, kjer vodotoki ogrožajo največ ljudi in premoženja. Nadaljevali smo, je dejal Tomaž Prohinar, s pripravo zahtevnih in obsežnih investicij, ki jih je možno izpeljati le z zajetno finančno podporo iz evropskih skladov. V ta namen smo že pridobili evropska sredstva za protipoplavno ureditev porečja Gradaščice za zaščito jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova-Polhov Gradec. Ocenjena vrednost celotnega projekta je 50 mio €. Pričetek gradnje načrtujemo v drugi polovici leta 2018.

V postopku sta še vlogi za pridobitev evropskih sredstev za protipoplavno ureditev porečja Selške Sore na območju Železnikov (v vrednosti 37 mio €) ter Drave na območju Meže z Mislinjo (v vrednosti 22 mio €). Tudi tu načrtujemo, da se bodo gradbena dela začela izvajati v drugi polovici leta 2018.

Tudi evropska sredstva za protipoplavne ukrepe v Sloveniji K Tomaž Prohinar, direktor Direkcije RS za vode:

P

o zadnjih velikih poplavah v letu 2014 se je Vlada RS odločila, da aktivneje pristopi k urejanju voda in boljšemu upravljanju z vodami. Sprejela je tri pomembne strateške dokumente upravljanja z vodami v Sloveniji: Načrt upravljanja voda 2016-2021 s programom ukrepov varstva, rabe in urejanja voda, da bi dosegla dobro stanje voda in preprečevala

ot partner sodelujemo v čezmejnih projektih INTERREG za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Pripravlja se projekt s Hrvaško za zmanjšanje poplavne ogroženosti območij rek Dragonje, Mure, Sotle, Kolpe in Drave.

Izvajamo pa tudi protipoplavne projekte z občinami na podlagi sklenjenih sporazumov o sofinanciranju med ministrstvom in občinami. Sklenjene so z občinami Kamnik, Šentjur, Grosuplje, Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane in Ig. Skupna vrednost teh projektov je slabih 24 mio €.

Hudourniške poplave imajo rušilno moč Janez Polajnar, ARSO:

S

lovenija je pretežno hribovita dežela, zato lahko hudourniške poplave nastanejo v pretežnem delu države. Ob silovitih nalivih lahko v kratkem času pade velika količina dežja na majhnem območju. Tam lahko voda s pobočij hudourniško odteče v struge hudournikov, potokov in manjših rek. Hudourniška voda ima silovito rušilno moč, gladina vode pa lahko v manjših rekah naraste tudi za tri metre v manj kot v pol ure. V teh primerih so potrebni takojšnji samozaščitni ukrepi in umik v višje predele. Ob izdanih opozorilih pred poplavami, zlasti hudourniškimi, je potrebno pozorno spremljati dogajanja v svoji okolici, spremljati opozorila, upoštevati navodila pripadnikov sil za zaščito in reševanje in biti pripravljen na takojšen umik na varno.

Suhi zadrževalniki ne ogrožajo kmetijstva Roman Kramer, VO-KA Celje:

P

oplavne varnosti se običajno lotevamo z lokalnimi ukrepi, ki pa imajo pogosto za posledico poslabšanje razmer dolvodno od izvedenih ukrepov. Edino pravilen je celovit pristop ureditve protipoplavnih ukrepov na celotnem porečju. Zato je potrebno izdelati študijo celovitih ukrepov od izvira do izliva nosilne reke porečja. Na ta način se je v Sloveniji pričelo z urejanjem poplavne varnosti porečja Savinje.

Zelo primerna je rešitev zadrževanja vode v mokriščih ob sami reki in v mrtvih rokavih.

Več na www.zelenaslovenija.si

februar 2018

kakovostjo vode se Slovenija lahko pohvali, saj je na primer slabo kemijsko stanje vod zabeleženo le še na nekaj merilnih mestih. Po letu 2005 se je onesnaženost z organskimi snovmi v Sloveniji v povprečju bistveno zmanjšala, tako da slovenski vodotoki po mnenju dr.

Tajana Trobca niso prekomerno onesnaženi glede na obstoječa merila. Pravi, da nas rešuje povirni značaj večine vodotokov, razen Mure in Drave, saj smo povsem »pri pipi«. Veliko doda še samočistilna sposobnost vod.

Nov korak do več reciklaže in manj odpadkov v morju foto: bilyjan

42 126

okolje

Vseevropska strategija za plastiko

Vseevropska strategija za plastiko

februar 2018

Prva vseevropska strategija za plastiko, ki je bila sprejeta januarja, je del prehoda na bolj krožno gospodarstvo. Varovala bo okolje pred onesnaževanjem s plastiko ter hkrati spodbujala rast in inovacije, pri čemer bo izzive preoblikovala v pozitivne ukrepe za prihodnost Evrope.

Preoblikovanje načina zasnove, proizvodnje, uporabe in reciklaže proizvodov v EU ima velik poslovni potencial in s prevzemom vodilnega položaja pri tem prehodu bo Evropa ustvarila nove priložnosti za naložbe in delovna mesta. Po novih načrtih bo do leta 2030 vso plastično embalažo na trgu EU mogoče reciklirati, potrošnja plastike za enkratno uporabo bo manjša, namerna uporaba mikroplastike pa bo omejena.

Plastika na evropskem jedilnem krožniku Evropejci vsako leto ustvarimo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, od katerih se manj kot 30 % zbere za recikliranje. 85 % odpadkov na plažah po svetu je plastičnih. Plastika se znajde celo v naših pljučih in na naših mizah, saj je mikroplastika lahko prisotna v zraku, vodi in hrani, pri čemer še ne poznamo njenega učinka na naše zdravje. Prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, pristojen za trajnostni razvoj, je povedal: „Če ne bomo spremenili načina proizvodnje in uporabe plastike, bo do leta 2050 v oceanih več plastike kot rib. Preprečiti moramo, da bi plastika prišla v vodo, hrano in celo v naše telo. Edina dolgoročna rešitev je zmanjšanje količine plastičnih odpadkov z večjo reciklažo in ponovno uporabo plastike. Ta izziv morajo državljani, industrija in vlade reševati skupaj. S strategijo EU za plastiko spodbujamo tudi nov in bolj krožni poslovni model. Vlagati moramo v nove inovativne tehnologije, ki prispevajo k varstvu naših državljanov in okolja ter obenem ohranjajo našo industrijo konkurenčno.“

Zmanjšanje odpadkov z ladij s strožjimi ukrepi

Pomemben del strategije je tudi zakonodajni predlog za zmanjšanje odpadkov z ladij. Namen prenovljene direktive o pristaniški sprejemni zmogljivosti je zagotoviti ustrezne zmogljivosti in njihovo uporabo v pristaniščih EU. Prenovljena direktiva spada v portfelj komisarke Violete Bulc, ki je povedala: "Izpusti ladijskih odpadkov v morje pomenijo veliko grožnjo za morsko okolje, morsko življenje in zdravje ljudi. Vsako leto v svetovnih oceanih konča do 13 milijonov ton plastičnih odpadkov. Danes predlagamo strožje ukrepe, s katerimi bomo zagotovili, da se odpadki, vključno s plastiko in zavrženim ribolovnim orodjem, ne odvržejo na morju, temveč se oddajo v primerne sprejemne zmogljivosti v pristaniščih. To bo letno pomenilo 300.000 ton manj odpadkov, odvrženih na morju, ter prihranilo do 7 milijonov EUR upravnih stroškov. Tudi slovensko obalno območje bo čistejše zaradi tega predloga."

Plastika kot nova priložnost za gospodarsko rast Strategija za plastiko bo spremenila način zasnove, proizvodnje, uporabe in reciklaže proizvodov v EU. Plastika se prepogosto proizvaja, uporablja in odlaga na način, ki ne izkorišča gospodarskih prednosti bolj krožnega

Evropska unija bo na podlagi strategije z novimi predpisi o embalaži dosegla, da bo reciklaža koristna za podjetja. Poleg tega bo na podlagi nove strategije omejila količino plastičnih odpadkov. Z evropsko zakonodajo so v več državah članicah že dosegli znatno zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk. Poleg tega bo Komisija sprejela ukrepe za omejitev uporabe mikroplastike v proizvodih ter določila oznake za biološko razgradljivo plastiko in plastiko, ki jo je mogoče kompostirati.

Evropska unija bo na podlagi nove strategije spodbujala naložbe in inovacije. Komisija bo nacionalnim organom in evropskim podjetjem zagotovila smernice o tem, kako zmanjšati plastične odpadke pri viru. Za inovacije bo na voljo okrepljena podpora, saj bo razvoju pametnejših plastičnih materialov, ki jih je mogoče bolje reciklirati, namenjenih dodatnih sto milijonov evrov, da bi recikliranje postalo učinkovitejše ter bi lahko sledili nevarnim snovem in onesnaževalom in jih odstranjevali iz reciklirane plastike.

Plastika je globalen problem Evropska unija bo na podlagi nove strategije spodbudila spremembe po vsem svetu.

Nadaljuje se sodelovanje s partnerji po vsem svetu, da bi našli rešitve na svetovni ravni in razvili mednarodne standarde. Še naprej bo Evropa podpirala druge, kot npr. pri sanaciji reke Ganges v Indiji.

126

43 Reciklaža se bo podjetjem splačala

Dodatnih sto milijonov Nadaljnji koraki in evrov za razvoj pametnih razvoj inovativne krožne plastičnih materialov industrije plastike

okolje

pristopa. To škoduje okolju. Namen strategije je varovati okolje in obenem položiti temelje za novo gospodarstvo na področju plastike, v katerem bi zasnova in proizvodnja v celoti upoštevali potrebe po ponovni uporabi, popravilu in reciklaži, ter bi se razvijali bolj trajnostni materiali. Evropa ima najboljše izhodišče za prevzem vodilnega položaja pri tem prehodu.

Ta pristop bo prinesel nove priložnosti za inovacije, konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest.

Predstavljena nova direktiva o pristaniških sprejemnih zmogljivostih bo zdaj predložena Evropskemu parlamentu in Svetu v sprejetje.

Komisija bo v skladu z zahtevami za boljšo pripravo zakonodaje leta 2018 predložila predlog o plastiki za enkratno uporabo. Komisija bo začela revidirati direktivo o embalaži in odpadni embalaži in namerava leta 2019 izdati smernice o ločenem zbiranju in sortiranju odpadkov. Evropska komisija je 2. decembra 2015 sprejela ambiciozen sveženj ukrepov za krožno gospodarstvo, strategija za plastiko je del teh usmeritev. Strategija bo prispevala k doseganju ciljev trajnostnega razvoja za leto 2030 in Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. EU je že sprejela zahteve, da morajo države članice sprejeti ukrepe za zmanjšanje potrošnje plastičnih vrečk ter spremljanje in zmanjšanje količine morskih odpadkov. Bo to spodbuda razvoju inovativne krožne industrije plastike po vsem svetu?

Vir: EU komisija

Promocija

V pripraVi

priročnik podjetjem za prehod v zeleno gospodarstvo Koncept priročnika: • Priložnosti in izzivi zelenega, krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja za podjetja

• Okoljski standardi • Okoljske dajatve • Znaki za okolje • Okoljsko komuniciranje z javnostmi (vključno s poročanjem) in sodelovanje javnosti • Primeri prakse Predviden izid: april 2018

• Temeljni cilji okoljske politike EU in Slovenije

Želite sodelovati s primerom prakse?

• Ključni zakonodajni poudarki in smernice na področju okolja (zrak, voda, tla, viri in odpadki, hrup, sevanje, najboljše tehnologije ...)

Priročnik pripravljamo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor.

• Odgovornosti za ravnanje z okoljem v podjetju (menedžment, pooblaščenec za varstvo okolja, zaposleni)

Več informacij:

• Okoljski odtis in sistemi upravljanja z okoljem v podjetju

Tanja Pangerl, t: 03/ 42 66 716, e: tanja.pangerl@fitmedia.si

• Okoljevarstveno dovoljenje; podaljšana odgovornost proizvajalca, povzročitelj obremenitve, celovita presoja vplivov na okolje

Jože Volfand, t: 03/ 42 66 700, e: joze.volfand@fitmedia.si

Založnik in izdajatelj:

februar 2018

Prehod podjetja v zeleno gospodarjenje in vprašanje, kako doseči okoljske cilje, ki jih je Slovenija določila do leta 2020, postajata vse bolj del poslovanja in razvoja gospodarskih družb. Kaj lahko in kaj morata storiti vodstvo podjetja in pooblaščenec za varstvo okolja? Odgovore daje priročnik.

novo!

44

foto: arhiv podjetja

Elektroenergetika je inovacijski izziv, še posebej pametna omrežja

Tranzicija energetskega sistema

februar 2018

Tranzicije energetskega sistema ne bo brez pametnih omrežij in naložb v tehnološke prilagoditve in spremembe.

Res še vedno ni odgovora, ki ga želijo energetski menedžerji, ali je prava pot uporaba konvencionalnih tehnologij ali je boljša prihodnost z naložbami v nove tehnologije. Mag. Uroš Salobir, ki je v družbi Eles odgovoren za področje strateških inovacij, meni, da se problemov prihodnosti ne da reševati s konvencionalnimi tehnologijami. To med drugim kaže tudi sodelovanje Elesa v več mednarodnih projektih, saj je elektroenergetika velik inovacijski izziv. Zanimiva je njegova ocena, da omrežja tudi po svetu še niso pripravljena na razpršene vire energije.

A v prihodnosti bo prav po zaslugi omrežij elektrika ostala ena najmanjših postavk v proračunu odjemalcev, napoveduje mag. Uroš Salobir.

Zakaj je nujno v tranziciji energetskega sistema, kjer gre za nezadržen proces razpršenih virov, za večji delež obnovljivih virov, za zahteve po učinkovitejši rabi energije, za prodor elektromobilnosti in podobno, pred načrtovalce razvoja elektroenergetskega sistema postavljati kot enega temeljnih razvojnih in inovativnih izzivov prav pametna omrežja in na katerih področjih so spremembe najzahtevnejše? Zakaj stroka poudarja, da so pametna omrežja temeljni gradnik učinkovite rabe energije?

Mislim, da je pametna omrežja zelo težko ločiti od vseh naštetih izzivov. Zame pametna omrežja pomenijo optimalni prodor vseh novih tehnologij z vidika elektroenergetskega sistema kot celote. Pametna omrežja posegajo v vse naprave elektroenergetskega sistema prihodnosti in jih prilagajajo tako, da z njimi dosegamo maksimalne koristi. Pametna omrežja so torej pomemben tehnološko-ekonomski gradnik, ker trgu omogočijo, da vire izkoristi v celoti. Seveda pa s pametnimi omrežji ne moremo delati čudežev. Če virov ni ali pa za razvoj trga manjkajo neki drugi klasični ali inovativni elementi, pametna omrežja ne bodo pomagala.

mag. Uroš Salobir

okolje

126

Tranzicija energetskega sistema

Torej pri pametnih omrežjih strokovnjaki postavljate v ospredje spremembo celotnega koncepta obratovanja in načrtovanja elektroenergetskega sistema. Zakaj? Kaj je v sedanji infrastrukturi najmanj razvito in povezano? So vrzel informacijsko-komunikacijske tehnologije?

Pametna omrežja so zmes inženirskih in ekonomskih pristopov. Ampak inženirji in ekonomisti so imeli na elektroenergetiko pomemben vpliv že pred dvema desetletjema, tremi in danes nihče nima pravice govoriti, da stvari takrat niso bile urejene in viri optimalno izkoriščeni. Problema današnje infrastrukture torej ne smemo videti v povezovanju in predvidljivosti delovanja starih naprav, ker so te že dobro povezane in jih izredno dobro nadziramo.

Kje je potem težava?

Največjo težavo infrastrukture in potreb po spremembi koncepta obratovanja predstavljajo novosti v elektroenergetiki. To so novi cilji na področju razogljičenja, elektrifikacije, povečanja učinkovitosti rabe. Ti cilji ne izhajajo iz same elektroenergetike, temveč

45 Pod Elesovo koordinacijo poteka razvoj svetovno najbolj naprednih tehnologij povečevanja termičnih zmogljivosti električne infrastrukture.

Kaj lahko stori stroka? V Elesu vodite področje za strateške inovacije. Lahko se pohvalite z nekaj projekti oziroma inovacijami. Kaj je vaša strateška usmeritev?

ELES zaposluje veliko število zelo visoko izobraženega kadra z veliko izkušnjami ne samo na nacionalnem, temveč tudi na mednarodnem nivoju. Elektroenergetika je inovacijsko zelo aktualna panoga. Elesovi strokovnjaki pri svojem delu ves čas stremimo k tehnološkim spremembam. Zato so inovacije del našega vsakdana. In na tem mestu stopi v ospredje področje, za katerega sem odgovoren. Namreč da dobre ideje, možnosti in priložnosti, ki so tako ali drugače povezane z elektroenergetiko, dobijo podporo na najvišjem nivoju v družbi ELES in v širšem slovenskem in evropskem prostoru. V okvir aktivnosti področja potem sodi tudi obvladovanje tveganj raziskovalnih projektov, morebitno pridobivanje nepovratnih sredstev, razvoj standardizacije, zakonodaje in podobno. Na ta način je ELES v samo nekaj letih postal prepoznaven po velikih raziskovalnih projektih.

Za kakšne projekte gre?

FutureFlow je denimo največji raziskovalni projekt, ki se financira iz programa obzorje 2020 in ga vodi slovenska družba, v tem primeru ELES. Projekt SINCRO.GRID je prvi prioritetni evropski projekt pametnih omrežij na infrastrukturnem področju, projekt NEDO pa je največji slovenski nacionalni projekt pametnih omrežij, ki se izvaja v sodelovanju med slovenskimi in japonskimi družbami. Omenim naj še projekt OSMOSE, kjer sta slovenska proizvodnja in prenos prvič stopila skupaj in sodelujeta na področju EU raziskav, ter projekt Defender, eden najbolj vidnih projektov na

Kje je Slovenija pri razvoju pametnih omrežij, če upoštevamo na eni strani napredno merjenje in pametne števce, na drugi strani pa prilagajanja odjema električnega omrežja in aktivna omrežja, v primerjavi s sosednjimi državami? Ali smo na vlaku pametnih omrežij v primerjavi z EU? Slovenija je na področju pametnih omrežij dobra, ker se zaradi relativne majhnosti lahko zelo hitro obrne in odloči za vstop v katerokoli smer razvoja. Tako smo zelo hitro pričeli z integracijo pametnih števcev. V Sloveniji imamo delujočo shemo prilagajanja odjema, kjer so odjemalci za aktivacijo s strani sistema nagrajeni z nižjo ceno električne energije. Tudi na področju javne polnilne infrastrukture smo v koraku s sosednjimi državami in jih večinoma tudi prehitevamo.

Obnovljivi viri danes delujejo vzporedno s klasično proizvodnjo in prava odvisnost od pametnih omrežij, ki jo predvidevamo v obdobju po izteku obratovanja fosilnih elektrarn, danes še ne nastopa.

Težav ni?

So. Težava v Sloveniji je podobna kot težava pametnih omrežij v celem svetu. Obnovljivi viri danes delujejo vzporedno s klasično proizvodnjo in prava odvisnost od pametnih omrežij, ki jo predvidevamo v obdobju po izteku obratovanja fosilnih elektrarn, danes še ne nastopa. Zato tudi večji specializirani svetovni igralci na tem področju, kot so denimo družbe SilverSpring, Enernoc in podobne, ne ustvarjajo takšne rasti, kot jo zasledimo pri uspešnih tehnoloških družbah na drugih področjih. Situacija pa nas ne sme zaslepiti.

Pametna omrežja bodo nujni sestavni del delovanja elektroenergetskih sistemov prihodnosti in v trenutku, ko bo ta nuja nastopila, moramo biti na njih pripravljeni.

Potemtakem so upravičene kritike nekaterih energetskih menedžerjev, da energetsko omrežje ni pripravljeno na razpršene vire iz OVE? Tovrstne kritike so v prvi vrsti koristne, ker opozarjajo na problem omrežja, ki se ga odjemalci in lastniki razpršenih virov večinoma ne

126

zavedamo. Energetska omrežja so po mojem bolj kot kadarkoli nujna za to, da bo elektrika tudi v prihodnosti tako v industriji kot gospodinjstvih ena od manjših postavk v proračunu.

Na drugem nivoju pa lahko o tej kritiki razmišljamo kot o opozorilu, da so potrebne investicije. Tako bodo omrežja v prihodnosti lahko sprejela dodatne količine razpršenih virov, dodatni odjem električnih vozil in podobno.

Pri tem se energetski menedžerji praviloma ločimo na tiste, ki vidijo prihodnost v reševanju problemov z uporabo konvencionalnih tehnologij, in tistimi, ki vidijo prihodnost v večjem prihodu novih tehnologij. Kaj je prava pot, bo pokazal čas. Se pa ne strinjam s kritikami energetskih menedžerjev, ki ciljajo na reševanje vseh problemov prihodnosti z gradnjo dodatne konvencionalne infrastrukture.

okolje

področju kritične infrastrukture v Evropi. Pod Elesovo koordinacijo poteka razvoj svetovno najbolj naprednih tehnologij povečevanja termičnih zmogljivosti električne infrastrukture, to je projekt SUMO. Pa še bi lahko našteval.

Napredno merjenje električne energije naj bi zelo vplivalo na razvoj trga z energijo in na razvoj energetskih omrežij prihodnosti. Zakaj?

In kje smo pri tem odjemalci?

Napredno merjenje omogoča prehod odjemalca iz pasivnega kupca električne energije v aktivnega odjemalca, ki sodeluje v procesih delovanja omrežja in s tem bistveno zmanjša svojo ceno električne energije. Aktivni odjemalci preko posrednikov sodelujejo na obstoječih trgih in novih trgih tako imenovanih sistemskih storitev. Zato lahko upravičeno rečemo, da sta napredno merjenje in razvoj trga dve strani istega kovanca. Na srečo posrednikov so tudi pri novih trgih odjemalci odvisni od njih, tako da odjemalec na srečo ali pa na žalost še vedno ne more na trgih nastopati samostojno. V resnici odjemalcev, ki bi jih to zanimalo in bi se hoteli s tem ukvarjati, niti ni toliko. Vprašanje, na katerega ta trenutek nima nihče odgovora, je, ali je smiselno trg razvijati v smeri, da odjemalci na njem nastopajo samostojno. Torej, ali je smiselno razvijati platforme, ki bodo odjemalcem omogočile, da brez posrednikov kupujejo električno energijo in ponujajo storitve aktivnega odjema.

Kako lahko Eles spodbudi uvajanje pametnih omrežij in kateri projekti lahko temu največ prispevajo?

Eles je podobno kot druge velike energetske družbe primarno fokusiran na energetske procese. To znanje je zelo specifično in pogosto na zelo drugačen način sprejema predloge iz industrije, kot to pričakuje naša okolica. Ampak to je bistvo ustvarjalnega dialoga, ki ga moramo vzpostaviti na različnih ravneh, da bomo kos izzivom razvoja energetike v prihodnosti. Eles lahko z aktivnim delom in angažiranjem spodbudi uresničevanje več domišljenih in koristnih projektov. Trenutno je to najlažje s skupnim nastopom in sodelovanjem na mednarodnih projektih in razpisih, v prihodnosti pa bodo priložnosti to formalno obliko zagotovo tudi presegle.

februar 2018

elektro energetikom predstavljajo nove robne pogoje, ki jih moramo sprejeti in zanje poiskati najboljše možno mesto v celovitem ustroju novih elektroenergetskih sistemov. Z novimi informacijsko komunikacijskimi tehnologijami tako denimo ne rešujemo starih problemov, temveč iščemo z njihovo pomočjo rešitve za izzive prihodnosti. Če tega ne bomo naredili, bodo novi viri slabo izkoriščeni, padla bo kakovost delovanja sistema, dvignile se bodo cene električne energije in odjemalci bodo na koncu potegnili kratko.

46

Surovin za BIO izdelke v Sloveniji primanjkuje, država naj ukrepa

Estera Pristovnik

Tovarna olja GEA d.d. je vodilna oljarna in edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji. Nosilni proizvodi so rastlinska olja, majoneze, solate, omake, ocvrta čebula in krmne komponente. Na domačem trgu ima podjetje visok tržni delež, vse večji izziv pa so poleg balkanskih trgov tudi trgi po Evropi in Aziji, kamor se GEA prodajno intenzivno usmerja v zadnjem desetletju. Letos so v okviru združenja Golica GIZ pričeli s triletno promocijo štajerskega prekmurskega bučnega olja v Sloveniji, saj so se prijavili na razpis za promocijo kmetijskih izdelkov višje kakovosti v Evropi - Enyoy it's from Europe. Tako pripoveduje Estera Pristovnik, predstavnica za okolje v podjetju. Lokalne surovine imajo v proizvodnji olja prednost. Med okoljskimi dosežki pa navaja, da so v začetku leta 2017 zamenjali sistem ogrevanja in priprave tople vode. V podjetju podpirajo ukrep MOPa za zmanjšanje porabe plastičnih vrečk in zaradi pereče problematike plastike v oceanih predlaga še spremembo Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaženje okolja.

foto: arhiv podjetja

Urška Košenina

Kakovost in ustrezna hranilna vrednost proizvodov v živilsko predelovalni industriji vplivata na zdravje ljudi. Kako zagotavljate zdravstveno ustrezna živila in izdelke in kateri standardi so za vašo panogo najzahtevnejši?

Ekolog v podjetju in doma

februar 2018

okolje

126

Ekolog v podjetju in doma

Zdravstveno ustreznost živil zagotavljamo z rednim izvajanjem notranjega nadzora, ki je vzpostavljen na osnovah IFS standarda in zahtev HACCP sistema po Codex Alimentariusu.

IFS je standard za presojanje živilskih proizvodov pod blagovno znamko trgovcev in veletrgovcev. Po tem standardu smo certificirani že od leta 2009. IFS standard združuje zahteve sistema HACCP po Codex Alimentariusu, poleg tega pa še pravila dobre poslovne in dobre higienske prakse, sledljivosti ter označevanja živil.

Redno spremljamo zakonske zahteve glede varnosti in kakovosti živil in trende v razvoju maščob, njihovo uporabo, izobražujemo zaposlene, posodabljamo proizvodnjo in opremo.

Ali ste povezani z lokalno dobavno verigo in surovine kupujete v Sloveniji?

Nabava surovin za olja je vezana večinoma na tuji trg, saj v Sloveniji ni proizvajalcev surovih olj, ki jih predelujemo v naši rafineriji. in surovin za predelavo. Olje je borzni artikel in na ceno surovine v veliki meri vplivajo podnebne spremembe, ponudba in povpraševanje. Vse to je odvisno tudi od trendov v prehrani. Bučna semena, za Štajersko prekmursko bučno olje z zaščiteno geografsko označbo in hladno

stiskano bučno olje, so izključno iz Slovenije.

Slovenska so tudi repična semena za hladno stiskano repično olje. Ostala semena za predelavo hladno stiskanih olj so nabavljena v večini z območja EU, prav tako specialna olja, tako konopljino, orehovo, olje črne kumine, arašidovo, oljčna olja. Surovine v Sloveniji ni ali pa je ni dovolj za naše potrebe. Še posebej težko je nabaviti surovine za BIO proizvode, za kar mislim, da bi morala poskrbeti država in pospeševati BIO pridelavo vsaj sončničnega semena.

Zakaj prav sončnična semena?

Sončnica je pomembna medovita rastlina.

Interes bi imeli verjetno tudi čebelarji in peki.

V ostalih programih, kot so majoneze in ocvrta čebula, si prizadevamo, da so surovine slovenske ali pa vsaj od slovenskih proizvajalcev. To upoštevamo tudi v naši industrijski prodajalni, v kateri ponujamo zraven naših izdelkov izključno izdelke slovenskih proizvajalcev, kot so Eta, Žito, Droga Kolinska, Pekarna Pečjak, Mlinotest, Fructal, Dana, Radenska, Kras, Celjske mesnine, Pomurske mlekarne, Hlebček in drugi.

V podjetjih razvijajo različne sisteme upravljanja z okoljem. Kaj je v fokusu pri vas?

Podjetje je locirano v Slovenski Bistrici in se razteza skoraj iz centra mesta ob potoku proti mestni periferiji, zato je naša skrb za okolje

Z nepovratno stekleno embalažo ne razpolagamo več od leta 2007, saj je čiščenje steklenic znatno obremenjevalo okolje. Prvo naše vodilo je, da je embalaža primerna za stik z živili in da se po uporabi lahko reciklira. Še vedno količinsko največji delež predstavlja PET embalaža, specialna olja pod blagovno znamko GEA pa so polnjena v temnih nepovratnih steklenicah.

Tako se ohrani kvaliteta izdelka v celotnem roku trajanja izdelka. Za kupce v industriji imamo na voljo INOX kontejnerje različnih velikosti. Olje jim dostavljamo glede na njihove potrebe. Čiščenje in vzdrževanje kontejnerjev izvajamo sami, saj imamo svojo lastno pralnico kontejnerjev. V industrijski prodajalni lahko stranke kupijo rastlinsko olje v rinfuzi, ki si ga lahko nalijejo v lastno embalažo. Štajersko prekmursko bučno olje je vpisano v register EU o zaščitenih označbah porekla in zaščitenih geografskih označb od leta 2012.

Kaj vam je ta vpis prinesel?

Zaščita ŠPBO na območju EU je pomembna zaradi morebitnih konkurenčnih pritiskov tuje industrije v EU. Predvsem je to dodana vrednost proizvoda. Z večanjem števila zaščitenih izdelkov narašča konkurenca na nacionalni in evropski ravni. Zaščita pomeni zanesljivejše informacije in razlikovanja na trgu glede izvora, slovesa in kakovosti proizvoda. Dobra zgodba in načini predstavitve posebnosti izdelka so bistvenega pomena najprej v lokalnem okolju, nato pa izven države. S tem se ohranja specifičnost in raznolikost slovenske kulinarike in tradicija. Potrošniki imajo vedno večje zaupanje v zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila zaradi dodatnih kontrol, izvirnosti in stalne kakovosti. Letos bomo v okviru združenja Golica GIZ pričeli s triletno promocijo ŠPBO v Sloveniji, saj smo se člani prijavili na razpis, da pridobimo sredstva za promocijo kmetijskih izdelkov višje kakovosti v Evropi - Enyoy it's

Podjetje ima pridobljen Certifikat o ekološki pridelavi/predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil za različna GEA BIO olja. Kako se razlikuje proizvodnja eko proizvodov od konvencionalne pridelave?

Imam to srečo, da sem doma v bližini podjetja in lahko pridem peš v službo v cca. 15 minutah.

Poleti večkrat uporabim tudi kolo. V okviru promocije zdravja na delovnem mestu podjetje spodbuja zdrav življenjski slog in zaposlenim nudi možnosti za dodatne športne aktivnosti izven delovnega časa. To so telovadba, odbojka, pohodi, organizira predavanja, sodelujemo tudi v projektu Zdravi na 2 kvadrat, ki ga izvaja GZS.

Ponosni smo, da smo konec leta 2017 na trg uvrstili že sedmi proizvod BIO. Zahteve za proizvodnjo BIO proizvodov so zakonsko določene, zato imamo ustrezno skladiščenje surovin in končnih produktov, ki so strogo ločeni od konvencionalnih. Proizvodni proces poteka tako, da se izvaja proizvodnja BIO olj s časovnim zamikom. O terminih redno obveščamo certifikacijski organ, ker nimamo kontinuirane proizvodnje BIO izdelkov. V lanskem letu smo v celoti obnovili obrat za proizvodnjo hladno stiskanih olj in dodatno nabavili cisterne za naravno sedimentacijo olja.

Koliko ste v zadnjih dveh letih zmanjšali porabo vode in energije v podjetju in kako uveljavljate prehod v zeleno gospodarstvo?

V začetku leta 2017 smo zamenjali sistem ogrevanja in priprave tople vode v komerciali, upravi, oljarni, garderobi in trgovini. Pred posegom je sistem ogrevanja temeljil na pari. Zdaj se ogrevamo s plinsko pečjo, ki jo lahko upravljamo glede na odvzemna mesta. Predvidevamo, da se bo na račun tega poraba plina povečala, zmanjšala pa se bo poraba električne energije na račun izgub, ki so nastajale pri delovanju kotla. Prijavili smo se na Javni poziv- nepovratne finančne pomoči malim in srednjim podjetjem za izvedbo energetskega pregleda.

Eko sklad bo sofinanciral energetski pregled v višini 50 %. Porabo pitne vode, elektrike, plina, dnevno spremljamo preko informacijskega sistema in ob morebitnih odstopanjih takoj ukrepamo. Poraba energentov se manjša na enoto proizvoda.

Kako ste danes prišli v službo? Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo in javni potniški

okolje

promet? Katere vrste najpogosteje in za katere namene? Ali v podjetju spodbujate vožnjo s kolesom v službo?

126

47 To pomeni, da okoljski pristop upoštevate tudi pri embalaži. Leta 1954 je bila pri vas izvedena prva polnitev olja v steklenice. Za katere embalažne materiale se odločate, saj živila zahtevajo najbolj kakovostno embalažo?

Dematerializacija embalaže?

from Europe. Želimo okrepiti konkurenčnost in ekonomsko pozicijo celotne skupine predelovalcev ŠPBO.

Kako ravnate s plastičnimi vrečkami in kako ocenjujete ukrep MOP-a, da bi v Sloveniji močno zmanjšali uporabo lahkih plastičnih vrečk?

Vsekakor se strinjam s tem, da se zmanjša poraba lahkih plastičnih vrečk, saj vemo kakšno onesnaženje plastika povzroča. Zaradi krožnega vrtenja okoli severnega pacifiškega kroga je prišlo do kopičenja ladijskih in drugih odpadkov, ki jo neformalno imenujejo »Velika pacifiška zaplata odpadkov« ali »Pacifiški vrtinec smeti«. S svojo prisotnostjo plastika kvarno vpliva na ekosistem, saj drobce požirajo morske živali, ki jih zamenjajo za hrano. Na koncu pridejo še v človekovo prehrano. Zato podpiramo ukrepe za zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih vrečk z določenimi cilji potrošnje na osebo. A spremeniti bo potrebno še Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaženje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, saj se zdaj zbirajo podatki po embalažnih materialih in ne po posameznih embalažnih izdelkih. DROE bodo dolžne od izvajalcev javnih služb sprejemati tudi odpadno embalažo, ki je izločena iz mešanih komunalnih odpadkov v centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki, saj je med temi odpadki še vedno zelo veliko plastičnih vrečk. Na delovanje našega podjetja te spremembe ne bodo vplivale, saj ne uporabljamo lahkih plastičnih nosilnih vrečk. V naši industrijski prodajalni ponujamo kupcem papirne vrečke.

Ne spreglejte

Na spletnem portalu za trajnostni razvoj Zelena Slovenija vas vabimo k branju Zelenega bloga. V sodelovanju s strokovnjaki iz podjetij, raziskovalnih inštitucij in drugih organizacij objavljamo razmišljanja o priložnostih na področju okoljskih tematik.

Aktualni Zeleni blog Priložnosti pri čiščenju odpadnih vod dr. Milenko Roš www.zelenaslovenija.si/zeleni-blog

februar 2018

zelo pomembna. Certifikat za sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001 smo pridobili že leta 2003. Z njim dokazujemo svojo ozaveščenost in odgovornost do okolja, zainteresiranih strank in naših odjemalcev. Ekološka neoporečnost proizvodnje temelji na prepoznavanju in nadzorovanju tistih procesov, ki bi lahko negativno vplivali na okolje in človeka.

Redno izvajamo meritve emisij, monitoringe ter nadzorujemo količine nastalih odpadkov.

Spremljamo porabo naravnih virov in energije.

Merimo učinek in uspešnost ravnanja z okoljem. Imamo lastno čistilno napravo za čiščenje odpadnih vod. Odpadne vode iz čistilne naprave so priključene na centralno biološko čistilno napravo v Slovenski Bistrici, dela ne zmanjka.

Delo okoljskega pooblaščenca je dodana vrednost podjetja

Vilma Fece

Mag. Vanesa Čanji iz Fit medie je opredelila trajnostni razvoj kot sinonim za uspešno podjetje. Vendar praksa kaže, da modela upravljanja trajnostnega razvoja podjetja večinoma nimajo. Posebej je omenila, da pooblaščenci, ki so pripravljeni sprejeti tudi vlogo inženiringa in povezovalca vseh informacij »one stop shop«, vse na enem mestu, lahko povečajo vrednost svoje pozicije.

V drugem delu strokovnega srečanja so pooblaščenci v treh skupinah razpravljali, kako naj bi bil reguliran njihov položaj v novem zakonu o varstvu okolja.

Polona Druks Gajšek

foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

Blaž Medja iz Pivovarne Laško Union je med drugim dejal, da so odgovornosti pooblaščenca v njihovem podjetju predvsem pri porabi vode in energentov, vendar je krovna zahteva družbe okoljska odgovornost. Njihova čistilna naprava proizvaja bioplin, sistem ionizacije so razvili kot alternativo za kemikalije, količino mešanih odpadkov pa so zmanjšali za 50 %

O izdelavi izhodiščnega poročila, kar je trd oreh za marsikatero podjetje, je pooblaščencem govorila mag. Polona Druks Gajšek iz Eurofins Erico. Pripravo seznama nevarnih snovi je uvrstila med osnovne probleme, razložila je spremembe Pravilnika o obratovalnem monitoringu in nov pravilnik o monitoringu stanja tal.

foto: Boštjan Čadej

V prvem delu strokovnega srečanja je mag.

Vilma Fece predstavila Eko krog Gorenja, najbolj pa se je zadržala pri sistemu EMAS, ki jim dviguje ugled pri kupcih v tujini. Odločili so se tudi za uveljavljanje metode LCA.

Blaž Medja

Pooblaščenci za varstvo okolja v podjetju se doslej niso srečevali. Tudi poznali so se med seboj bolj malo.

Do izmenjave praks skorajda ni prišlo, razen po naključju.

Zato ni čudno, da so na seji uredniškega odbora za pripravo priročnika, ki bo pomagal podjetjem premagovati ovire na prehodu v zeleno gospodarstvo, predlagali strokovno srečanje pooblaščencev. Glavna tema: kakšen naj bo status pooblaščencev, kakšne njihove naloge in odgovornosti.

Osnutek novega zakona o varstvu okolja bi jim celo naložil sankcije, pa čeprav v podjetju pooblaščenci niso med tistimi, ki odločajo.

V goste je pooblaščence povabila mag. Vilma Fece, direktorica oddelka Varstva okolja, varnost in zdravje pri delu v Gorenju. Srečanje je organizirala Akademija zelena Slovenija. In izplen delavnice?

Nekaj zelo dobrih predlogov za pripravo zakona, ki opredeljuje status okoljskih pooblaščencev v podjetjih. Srečanje ni bilo zadnje.

foto: Boštjan Čadej

Urška Košenina

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

48 126

okolje februar 2018

Srečanje okoljskih pooblaščencev

• Večina pooblaščencev za okolje je tudi vodja sistemov za varstvo okolja. Odgovorni za področje ravnanja z okoljem imajo v podjetjih bistveno širše odgovornosti, nekateri tudi pooblastila.

• Zakonodaja daje po 30. členu ogromno odgovornosti okoljskemu pooblaščencu, ne daje pa mu pooblastil.

• Okoljski pooblaščenci imajo v podjetju premalo informacij, da bi lahko ustrezno delovali na svojem področju.

• Okoljski pooblaščenci lahko spremljajo zakonodajo, pišejo dokumentacijo, sporočajo vodstvu, usposabljajo zaposlene, ne morejo pa vplivati na končne odločitve.

• Pooblaščence za varstvo okolja se v podjetjih večinoma vključi v projekt takrat, ko se je projekt že začel, ko se je v postopku pridobivanja dovoljenj ustavilo, ne pa v začetni fazi. Pomembno je, da se pooblaščence za varstvo okolja vključi na začetku širitve podjetja ali nove dejavnosti. Takšno vlogo naj mu dodeli tudi zakonodajalec.

• Okoljski pooblaščenci imajo odgovornost,

da spremljajo zakonodajo, da pripravljajo zahtevano dokumentacijo, da dajejo vloge, usposabljajo zaposlene, ne morejo pa prevzeti odgovornosti, če nimajo moči odločanja. Če vodstvo ne sprejme predlogov za izboljšanje, potem ni okoljski pooblaščenec tisti, ki bo sankcioniran. Tudi če gre podjetje v stečaj in se po stečajnem postopku ugotovijo nepravilnosti, ki so se zgodile v podjetju, za to ni odgovoren okoljski pooblaščenec, ker je odločitve sprejemalo vodstvo.

126

49 Razhajanje med pooblastili in odgovornostmi okoljskega pooblaščenca z vidika zakonodaje in z vidika podjetniške prakse:

okolje

Velike odgovornosti brez pooblastil • Pooblaščenec mora prevzemati naloge zelo širokega spektra (okoljevarstveno dovoljenje, meritve, poročanje statističnemu uradu, spremljanje zakonodaje, biti prisoten pri presojah itd.), njegovo delo pa ni ustrezno vrednoteno.

• Okoljski pooblaščenci so večkrat obravnavani kot svetovalna služba, ne pa služba, ki mora sodelovati v procesu odločanja.

• Okoljski pooblaščenec mora spodbujati izboljšave v proizvodnji in poslovanju, ker želi, da podjetje posluje skladno z okoljskimi standardi.

• V novem ZVO mora biti opredeljeno, koliko pooblaščencev je potrebnih glede na velikost podjetja.

• Okoljski pooblaščenec bi moral biti del menedžerskega, vodstvenega tima.

Kakšno vlogo imajo okoljski pooblaščenci pri trajnostnem razvoju podjetja oziroma zeleni rasti?

• Pooblaščenci so pogosto promotorji novih idej in predlogov na področju trajnostnega razvoja, vendar če ni zavedanja v podjetju, se predlogi ne realizirajo.

večjo vlogo kot v podjetju, kjer je to le papirnata obveznost. b) Predlogi za spremembe • Okoljski pooblaščenci naj se udeležujejo več podobnih strokovnih srečanj in delavnic, kjer lahko izmenjujejo prakse in ideje, da se lahko izpopolnjujejo.

• Pomembna je povezovalna funkcija okoljskega pooblaščenca v podjetju, kajti določeni projekti zahtevajo tudi sodelovanje zunanjih izvajalcev, s katerimi sodeluje pooblaščenec. Pooblaščenec mora imeti zelo široko področje znanja, da lahko povezuje pri doseganju želenih ciljev zelene rasti podjetja.

• Okoljski pooblaščenec mora imeti vpogled v vse projekte v podjetju, da lahko oceni, če imajo kakšen vpliv na okolje. Slednje zahteva ISO 14001, kjer presojevalec vedno vpraša, kako so projekti vključeni v sistem ravnanja z okoljem.

• Če je varovanje okolja in zelena rast eno od temeljnih smernic lastnika podjetja, potem ima oseba, ki je odgovorna za to področje,

• Okoljski pooblaščenci morajo biti aktivni pri pripravi novega ZVO in si prizadevati za njihovo drugačno opredelitev

odgovornosti, pooblastila in statusa.

• Okoljski pooblaščenci morajo imeti možnost odločanja, ne le dajanja mnenj. To je možno urediti tudi z drugačno normativno ureditvijo.

• Okoljski pooblaščenci bi morali imeti stro­ kovno združenje okoljskih poobla­ ščencev.

• V zakonodaji mora biti jasno napisana funkcija pooblaščenca, opis nalog, naziv itd. februar 2018

a) Trenutna vloga:

50 februar 2018

Ministrstvo za okolje in prostor je v začetku leta s podjetjem Irgo Consulting d.o.o. podpisalo pogodbo za izdelavo idejnega projekta za remediacijo zemljin in sanacijo parcele s programom terenskih in laboratorijskih raziskav geo in hidrosfere za potrebe izdelave IDP in PGD projektov remediacije zemljin in sanacije parcele 115/1 l.o. Teharje.

Sanacija oziroma remediacija zahteva celovit pristop, kar zahteva natančne podatke in upoštevanje specifike območja.

Kot opozarja dr. Ana Petkovšek iz ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki ministrstvu nudi strokovno podporo, je potrebno paziti, da se pri obravnavi morebitnih širših vplivov parcele 115/1 Teharje na onesnaženje območja Celja »zaradi drevesa ne spregleda gozda«.

foto: Boštjan Čadej

Onesnaženost zemljine so zaznamovale tudi vojaške aktivnosti 2. svetovne vojne

Sanacija parcele Teharje

okolje

126

Sanacija parcele Teharje

Za učinkovito pripravo študije izvedljivosti so ključni pravi podatki o lokaciji, o geoloških razmerah na lokaciji, o možnostih poti širjenja onesnaževal, količini in globini onesnaženih tal idr. Kako kakovostni so podatki, ki jih imate o lokaciji in odpadkih, ki se nahajajo na tem območju?

in projektiranja ne potekajo linearno oziroma premočrtno. Če se v določeni fazi projekta pokaže, da določeni podatki, pomembni za varnost in racionalnost rešitev, manjkajo, jih je potrebno med projektiranjem pridobiti.

Poudariti velja, da mora biti Program raziskav skladno s standardom Evrokod 7 recenziran.

Raziskave za načrtovanje remediacij onesnaženih zemljišč potekajo podobno kot raziskave za načrtovanje gradenj tradicionalnih inženirskih objektov. Krovni standard na področju geotehničnega projektiranja je Evrokod 7.

Proces pridobivanja podatkov za remediacijo degradiranih zemljišč se začne z identifikacijo lokacije - onesnaženega zemljišča ter opredelitvijo značaja onesnaženja in potencialnih poti prenosa onesnaževal v okolico. Sledijo geološke in hidrogeološke raziskave ter raziskave za remediacijo onesnaženih zemljin, izdelava študije izvedljivosti, izdelava projektov, izvedba remediacije in nazadnje še opazovanje dolgoročnih učinkov remediacije. Nabor raziskovalnih metod, količina, kvaliteta in zanesljivost podatkov raziskav morajo biti prilagojeni vsaki posamezni fazi projektiranja na eni strani ter zahtevnosti objekta na drugi. Z naraščajočimi fazami projektiranja naraščajo tudi zahteve glede zanesljivosti podatkov. Postopki raziskav

Za parcelo 115/1, k.o. Teharje je bila izdelana in s strani pristojnih inštitucij EU že potrjena študija izvedljivosti remediacije. Za namene izdelave študije so bili pridobljeni geodetski posnetki zemljišča, izvrtane so bile štiri geološke vrtine in pridobljeni podatki za opredelitev značaja umetnih nasutij in njihovih izlužkov.

Izrisani so bili geološki prerezi, opravljene kemične analize 4 vzorcev podzemne vode ter 11 vzorcev voda iz površinskih izvirov. Izračunani so bili površine in volumni onesnaženih zemljin v umetnih nasutjih. Danes vemo, da so bila nelegalna nasutja na parceli, na katera se nanaša sodba EU sodišča, izvedena na že degradiranih tleh. Širše vplivno območje parcele so namreč pomembno zaznamovale vojaške aktivnosti med 2. svetovno vojno in po njej ter aktivnosti v šestdesetih letih 20. stoletja v povezavi z urejanjem poplavne varnosti ozemlja vzhodno od Hudinje, severno od današnjega reguliranega korita Voglajne in južno

51 Sodba evropskega sodišča v zadevi C-140/14 zaradi neizpolnjevanja obveznosti države po direktivah 2008/98/ES in 1999/31/ES z dne 16.7.2015 se nanaša na nasutja, ki so bila na parcelo 115/1, k.o. Teharje nelegalno pripeljana med leti 2000 – 2006 iz različnih virov.

Ta nasutja so po sestavi iz mešanice naravnih zemljin, gradbenih in industrijskih odpadkov, med slednjimi prevladujejo metalurške žlindre iz stare cinkarne. V trdnih nasutjih so prekoračene vsebnosti arzena, kadmija, bakra, svinca in cinka, celo živega srebra, v enem od 17 znanih vzorcev je bila identificirana tudi presežna vsebnost kroma. Kako visoko nad mejnimi vrednostmi so prekoračene vsebnosti navedenih kazalnikov onesnaženja, ni moč enoznačno odgovoriti, saj so merila v različnih slovenskih in evropskih uredbah za različne namene obravnave tal različna in medsebojno niso usklajena.

126

okolje

Pri obravnavi morebitnih širših vplivov parcele 115/1 na onesnaženje širšega območja Celja ne bi smeli prezreti starega opozorila: »Pazi, da zaradi drevesa ne spregledaš gozda.« Študija izvedljivosti je pokazala, da je na parceli vseh umetno nasutih materialov cca 150.000 m3 ± 20.000

Sanacija Celjske kotline

Predlog zakona za celovito sanacijo Celjske kotline Celjska kotlina velja za eno najbolj onesnaženih območij v Sloveniji. Dolga leta se je govorili o pripravi aktov za celovito sanacijo Celjske kotline, vendar se to še ni zgodilo. Zato je poslanka Stranke modernega centra Janja Sluga skupaj s stroko in civilno družbo v Celju oblikovala predlog zakona za sanacijo Celjske kotline in ga posredovala Vladi.

Konec lanskega leta ste koalicijskim partnericam posredovali predlog zakona za sanacijo Celjske kotline. Kako je bil predlog sprejet oziroma kakšni so odzivi na predlog zakona?

Konec januarja sem v parlamentarno proceduro vložila Predlog zakona o nujni sanaciji Celjske kotline, podprtega s podpisi poslancev SMC in poslanca SD. Zavedam se, da zakonska rešitev ni sistemska, saj bi takšno rešitev, skladno z Zakonom o varstvu okolja, morala z odlokom sprejeti pristojna ministrica. Vendar pa Celjani ne moremo več čakati. Pričetek izvajanja ukrepov je za Celje in okolico nujen in je po zakonskem predlogu možen takoj.

Predlog zakona podpirata obe občini, na kateri se zakon nanaša, torej Mestna občina Celje in Občina Štore. Podporo predlogu zakona je izrazil tudi Svet za varovanje okolja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter Civilne iniciative Celja in Institut za okolje in prostor Celje.

V določbah predlaganega zakona o okoljski sanaciji Celjske kotline so definirani tudi ukrepi za izboljšanje okolja. Kateri so najnujnejši?

Zakon določa tri prioritetna območja glede na raven onesnaženosti. Določbe podrobneje določajo ukrepe za izboljšanje okolja, tako splošne kot tudi specifične. Ukrepi so povzeti iz projekta »Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik trajnostnega razvoja – modelni pristop na primeru Celjske kotline« in na podlagi posvetovanj s strokovno javnostjo. Zaradi varovanja zdravja najmlajše populacije sta dodana še dva splošna ukrepa in sicer nadzorovana zamenjava onesnažene zemlje na otroških igriščih ter spremljanje zdravstvenega stanja otrok.

Kakšna je možnost, da bo zakon sprejet ter uveljavljen? Bo to še v času te vlade? Želim si, da bi poslanci v tem primeru presegli politične delitve in dojeli, da je vsebina zakona tisto, kar ljudje potrebujejo in je zanje dobro ter bi zato zakon podprli. Predlog zakona namreč omogoča takojšnje reševanje problematike sanacije na širšem območju Celja, na katero Celjani čakajo že desetletja.

Obstoječi roki zakonodajnega postopka pa omogočajo sprejetje predloga zakona še v tem sklicu.

februar 2018

Katera onesnaževala so v prekomernih količinah prisotna na lokaciji onesnaženega območja Teharje?

Kakšen vpliv lahko imajo ta onesnaževala na širše območje oziroma kakšna so tveganja?

Janja Sluga

Za izdelavo idejnih, izvedbenih in tehnoloških projektov sanacije - remediacije bo potrebno z dodatnimi vrtinami pridobiti še manjkajoče podatke. Natančno bo treba razmejiti malo prepustna tla na pobočnem delu parcele od prepustnejših tal na vznožju pobočja ter izdelati recepture za remediacijo. Nazadnje, a ne najmanj pomembno - spoštovati je treba pietetnost lokacije. S posebnimi raziskavami, imenujemo jih nedestruktivne geofizikalne raziskave, bo potrebno ugotoviti, ali se na vplivnem območju parcele nahajajo zamolčana povojna grobišča. Zato so bili v načrtovanje raziskav za projektiranje vključeni tudi pristojni strokovnjaki vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.

za kriterije po t.i. Dutch listi (2009) - v Sloveniji ustreznih kriterijev za podzemno vodo nimamo. Hkrati je vredno poudariti, da so v podzemni vodi visoke vrednosti bora, ki je značilen kazalnik starejših antropogenih onesnaženj in ne umetnih nasutij iz let 2000 - 2006, na katera se sicer nanaša izrečena sodba EU sodišča.

foto: Andrej Murovec

dr. Ana Petkovšek

foto: Boštjan Pulko

od Ložnice. Študija izvedljivosti je izpostavila nekaj pomembnih dejstev, med njimi to, da čez parcelo poteka več koridorjev industrijskih cevovodov, vodovod in plinovod. Preliminarne raziskave so pokazale tudi, da so temeljna tla pod glavnino umetnih nasutij glinasta in malo prepustna za vodo – takšna tla imenujemo »izolatorji«. V izolatorjih se podzemna voda pretaka izjemno počasi, količina pretoka in z njim povezano širjenje potencialnih onesnaževal sta zelo omejena, glina pa je tudi dober adsorbent za onesnaževala. Ker je podzemna voda glavni medij za podzemno širjenje onesnaževal, je bil to za izdelavo študije izvedljivosti remediacije eden ključnih vhodnih podatkov.

Za načrtovanje remediacije tal na parceli 115/1, k.o. Teharje so zanimivi in pomembni rezultati kemičnih analiz izlužkov iz umetnih nasutij, analize stanja zemljin v geološki podlagi ter analize podzemne vode iz opazovalnih vodnjakov – piezometrov. Doslej je bilo izvedenih 8 analiz izlužkov iz umetnih nasutij. V izlužkih 4 kompozitnih vzorcev so bile prekoračene vrednosti arzena in kadmija, vrednoteno glede na merila Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. V vzorcih iz geološke podlage tik pod nasutji ni bilo zaznati nobene prekoračene vrednosti niti v zemljinah niti v izlužkih zemljine. Preliminarne kemične analize podzemne vode iz 4 piezometrov niso pokazale prekoračenih interventnih vrednosti

52 126

okolje

Kratko, zanimivo V Sežani stoji prva črpalka za tovorna vozila na UZP Konec januarja je družba Butan plin v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope oziroma programa Connecting Europe Facility (CEF) v Sežani odprla prvo stacionarno črpalko za tovorna vozila na utekočinjeni zemeljski plin (UZP). Črpalko so postavili v okviru projekta SiLNG. V Butan plinu načrtujejo, da bodo vzpostavili mrežo polnilnih mest na UZP za tovorna vozila v Sloveniji in na Hrvaškem.

Naslednji črpalki bosta postavljeni v Ljubljani in v hrvaški Reki.

Prvo črpalko na UZP za tovorna vozila v Sloveniji je odprla evropska komisarka in je z UZP napolnila tudi prvo tovorno vozilo v lasti podjetja Autamarocchi. Celoten projekt vzpostavitve mreže stacionarnih črpalk na UZP za tovorna vozila je vreden 3 milijone evrov in je v polovici sofinanciran s strani Evropske unije. Generalni direktor družbe Butan plin Tomaž Grm je na dogodku izpostavil, da so se za nakup vlačilcev na UZP že odločili prvi slovenski prevozniki. Tudi minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič je izrazil podporo za izgradnjo tovrstne infrastrukture.

Naš skupni cilj mora biti, da postanemo ena vodilnih držav na področju rešitev za zeleni promet. Gre predvsem za rešitve pri uvajanju tehnologij gorivnih celic in vseh vrstah plina ter na področju elektro mobilnosti.« UZP velja za okoljsko čistejše pogonsko gorivo za cestni tovorni promet, omogoča manj hrupa, ima nižjo porabo in ceno goriva ter velik domet. Z enim polnjenjem lahko tovorna vozila prevozijo do 1.500 kilometrov.

februar 2018

Z obvoznico sčasoma do Aeropolisa Brez prometne infrastrukture, ideji o obvoznici mimo brniškega letališča je že zrasla brada, bo Fraport Slovenija težko zgradil Aeropolis. Tudi načrt o gradnji poslovno-logističnega središča na letališču so posejali med razvojne želje pred leti. A zdaj so odprli obvoznico, za katero so odšteli 5,5 milijona evrov. Največ je prispevala Direkcija za infrastrukturo na MZI, nekaj občina Cerklje na Gorenjskem, nekaj manj kot četrtino pa letališče. Obvoznica, dolga 2,4 kilometre, bo povečala interes za naložbe v letališkem mestu. Morda bo tako okrajšala pot do izgradnje Aeropolisa, kar naj bi se zgodilo do leta 2035. Nov potniški terminal bodo odprli leta 2020. Lani je Fraport Slovenija posloval rekordno. Oskrbeli so 1,7 milijona potnikov in prepeljali 24.000 ton tovora.

m3 na ca 4,6 ha površine. Po podatkih skrbne okoljske presoje, ki so jo za Cinkarno izvajali tuji inštituti, se umetna nasutja podobne sestave raztezajo severno od Kidričeve ulice, vzhodno od Hudinje in zahodno od odcepa sedaj zasute in nove struge Voglajne, to je na ca 45 ha ozemlja. Raziskave in izračuni geometrije površin južno od Kidričeve ulice do Voglajne in na območju stare cinkarne kažejo, da se onesnažena tla raztezajo na več kot 18 ha. Po podatkih Zavoda za gradbeništvo Slovenije je samo na ozemlju stare cinkarne ca 1,5 mio m3 onesnažene zemljine. Nasutja na parceli 115/1 predstavljajo torej manj kot 10 % s podobnimi nasutji obremenjenih površin vzhodno od Hudinje, med Ložnico in novo strugo Voglajne, vključno z ozemljem stare cinkarne. Umetna nasutja so tudi zahodno od Hudinje, vendar je obseg le teh manj raziskan in zato tudi manj znan. A tudi podatek o ca 10 % deležu površin z umetno nasutimi in težkimi kovinami onesnaženih zemljin sam po sebi ne zadošča - primerjati moramo tudi značaj geološke podlage in zlasti prisotnost vodonosnih slojev pod nasutji s prekomerno vsebnostjo težkih kovin.

Po preliminarnih raziskavah je delež površin, pod katerimi so vodonosni sloji in ki odpadejo na parcelo 115/1, manjši od 3-5 % glede na ostala zemljišča. V te številke niso vključena področja degradiranih tal na vplivnem območju deponij na Bukovžlaku, sicer bi bil vplivni delež parcele 115/1 še neprimerljivo manjši.

Objekti za olimpijske igre v Londonu leta 2012 so bili na primer zgrajeni na obsežnih območjih zelo degradiranih tal.

Kot najboljša rešitev za sanacijo degradiranega območja Teharje se je pokazala površinska remediacija na sami lokaciji z izvedbo izolacije s pokrovom. Katera tehnologija se bo pri tem uporabila in kakšen bo status območja po remediaciji?

Predlagam, da izraz »najboljša rešitev« nadomestimo z izrazom »inženirsko in okoljsko primerna rešitev«. Projektiranje je v večini primerov iskanje kompromisov med željami in možnostmi. Je tehtanje med družbeno, tehnično in okoljsko sprejemljivostjo, varnostjo, izvedbenimi možnostmi oziroma tradicijo in stroški, vse pa znotraj veljavnih zakonodajnih okvirov. Naj ponazorim s konkretnim primerom: »najboljša« rešitev za parcelo 115/1 bi, na prvi pogled in tudi po mnenju nekaterih, bila ta, da bi vso onesnaženo zemljino, ca 150.000 m3, odpeljali drugam in od nekod pripeljali nove, neoporečne zemljine. Z njimi bi po izkopu onesnaženih zemljin ponovno

zasuli nekdanje vojaške in drenažne jarke in močvirja ter sanirali in ozelenili ca 4,5 - 5 ha razgaljenih površin. Vprašanje je, kam izkopane materiale odpeljati in od kod pripeljati nove in neoporečne; kakšne bodo okoljske posledice zaradi hrupa, prahu, vibracij, erozije začasno razgaljenih površin; kakšna bo škoda na lokalni cesti; kaj storiti z obstoječo infrastrukturo. V primeru izkopa onesnaženih nasutij bi »ostalo v zraku« več sto metrov industrijskih cevovodov, ki so bili že pred več kot 40 leti položeni na umetna, po današnjih kriterijih onesnažena nasuta tla, proizvodnjo v Cinkarni bi morali začasno prekiniti ali zgraditi obvode cevovodov, morda bi morali začasno prekiniti obratovanje plinovoda. Ali je to res »najboljša« rešitev? Zagotovo ni. Zato moramo iskati med drugimi opcijami sanacij – remediacij. Na voljo so različne metode, ene bolj in druge manj preizkušene v praksi.

Z enostavnimi ukrepi dreniranja in prestrezanja voda in z izgradnjo pokrova bo možno potencialna tveganja še dodatno zmanjšati.

Geodetske in preliminarne geološke raziskave na parceli 115/1 so pokazale, da je možno potencialne poti podzemnega in površinskega širjenja onesnaževal iz parcele učinkovito presekati z izgradnjo nekaj metrov globoke drenaže ob peti umetnih nasutij in hkratni izgradnji pokrova. Pokrov (angl. cover) ni le kup zemlje, s katerim prekrijemo nekaj, česar nočemo videti. Pokrov je inženirska konstrukcija, projektirana na podatkih dolgoletnih meteoroloških in hidroloških opazovanj, z uporabo naprednih računskih modelov, s katerimi modeliramo gibanje vode v tleh: infiltracijo padavin, evapotranspiracijo in površinski odtok za različne kombinacije uporabljenih materialov in za različne geometrijske rešitve pokrova. S pokrovom lahko učinkovito zmanjšamo infiltracijo padavin in s tem podzemnega iztoka onesnaževal na manj kot 2 % vrednosti, preprečimo raznašanje onesnaževal v zrak in/ ali nekontrolirane posege človeka ali živali v onesnažena tla. Konstrukcije pokrovov lahko prilagajamo različnim namenom končne rabe tal, od parkovnih zasaditev, izgradnje športnih površin ali priprave temeljnih tal za gradnjo industrijskih objektov. Objekti za olimpijske igre v Londonu leta 2012 so bili na primer zgrajeni na obsežnih območjih zelo degradiranih tal, sanacije in remediacije pa so potekale selektivno, na osnovi rezultatov podrobnih raziskav. Kakšna bo konstrukcija pokrova na parceli 115/1, ta hip še ni moč povedati – to bo povedal idejni projekt. Dokončna konstrukcija in materiali v pokrovu pa bodo znani po

Vsa dela na degradiranem območju lokacije Teharje naj bi se zaključila do konca leta 2021.

Je to glede na obseg del izvedljivo in kakšen je predviden potek del?

S tehničnega vidika izvedbe remediacije je ta rok vsekakor uresničljiv, še posebej, če bi se remediacija usmerila zgolj v nelegalno navožena nasutja, na katera se nanaša sodba Evropskega sodišča. Ker pa ima širše ozemlje značaj degradiranih tal, je smiselno, da se ukrepi sanacije - remediacije načrtujejo na celotni parceli, upoštevaje omejitve zaradi infrastrukturnih cevovodov in nenazadnje pietetnost lokacije.

Zato bo dejanski končni rok remediacije bolj kot od tehničnih omejitev odvisen od omejitev, ki utegnejo izvirati iz upravnih postopkov pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo.

Vprašuje Tim Oštir iz 3. e razreda na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, pod vodstvom profesorice mentorice Helene Fortuna Jelenc.

Vprašanje: Kakšna je prihodnost narave v Sloveniji (pozitivna-negativna)?

Odgovarja Zavod Republike Slovenije za varstvo narave: Z naravo je povezano vse – kar jemo, pijemo, v kar smo oblečeni, pohištvo, hobiji in prosti čas. Tudi tako imenovani umetni materiali imajo osnovo v naravi – elemente, ki so sicer na nenaraven način med seboj povezani, dobimo iz narave. Tako se bomo prej ali slej morali sprijazniti s tem, da je človek od narave odvisen, medtem ko narava od človeka ni. Človek brez ohranjene narave ne more preživeti, narava pa brez človeka lahko.

Slovenija v svetovnem merilu predstavlja le droben del narave. Tudi v evropskem prostoru nismo prav veliki. Za nas je ohranjena narava še kako pomembna. Če se primerjamo z drugimi in če pogledamo biotsko pestrost ali velikost Slovenije, se zdi, da je naša narava ohranjena. Če pa pogledamo stanje v zadnjih desetih letih, ugotovimo, da se stanje v naši naravi drastično slabša. Zakaj? Ker se naša mesta širijo, ker veliko gradimo in tako izgubljamo prostor, kjer narava lahko popravlja naše napake, ker v naravo vnašamo vse preveč gnojil in strupov, ker smo veliko število posebnih ekosistemov, kot so mokrišča in suha travišča, izgubili, ker se tudi v Sloveniji soočamo z učinki klimatskih sprememb in s tem povezanimi vremenskimi ekstremi. A tudi zato, ker smo v Slovenijo zanesli številne tujerodne invazivne vrste, ker smo spremenili naravne tokove rek in drugih vodnih teles ter jih onesnažili. Nič od naštetega sicer ne bi bilo za naravo prevelik izziv, če se ne bi dogajalo naenkrat oziroma v prekratkem časovnem obdobju. Če bi se, kot rečemo, narava imela kam umakniti.

Stanje v naravi je na različnih delih Slovenije močno različno. Še vedno imamo veliko pravih biserov narave, medtem ko je na drugi strani veliko degradiranih, poškodovanih območij. Tudi tam, kjer je narava še ohranjena, so pritiski veliki. S kolesi in drugimi prevoznimi sredstvi bi se najraje vozili v vseh letnih

časih po najbolj oddaljenih in posebnih krajih – kar seveda ne moti nas, ampak tiste živalske vrste, ki potrebuje vse več turistov, ki želijo obiskati najbolj zanimive, skrite delčke narave.

Ali bo narava tudi po njihovem obisku še tako neokrnjena, ne moremo vedeti.

126

53 Podrobne raziskave in analize še niso bile izvedene in bodo dokončane v letu 2018.

Preliminarne analize, med njimi geološka in hidrogeološka opredelitev ozemlja, kemične analize podzemne vode in geoloških tal ter hidrogeološka analiza tveganja za podzemne vode so pokazale, da je tveganje onesnaženja podzemne vode v vodonosnikih v celjski kotlini zaradi umetnih nasutij na parceli 115/1 zelo zelo majhno. Z enostavnimi ukrepi dreniranja in prestrezanja voda in z izgradnjo pokrova bo možno potencialna tveganja še dodatno zmanjšati. Hkrati pa bi morala biti parcela 115/1 vsem v poduk: če prevoziš rdečo luč in te zasači policaj, boš moral plačati kazen, tudi če nisi povzročil nesreče. Sodišče EU je v primeru parcele 115/1 izreklo sodbo, ker država Slovenija ni preprečila črnega odlaganja izkopnih zemljin na parceli, kar bi lahko imelo neugodne okoljske posledice, in ne zaradi nastale okoljske škode. Raziskave za projekt, ki se bodo pričele v naslednjih tednih, bodo odgovorile, kakšna je dejansko povzročena okoljska škoda zaradi omenjenega črnega odlaganja viškov izkopnih materialov, na katere se nanaša sodba EU sodišča, in kakšna je škoda zaradi starejših dogajanj na parceli, vse v povezavi z vplivi iz bližnje in širše okolice. Temu bodo prilagojene projektne rešitve sanacije na parceli na nivoju idejnega projekta, vendar so nastavki projektnih pristopov že podani študiji izvedljivosti, ko jo je potrdila EU.

Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

okolje

Pomemben razlog za sanacijo območja, kar je bil tudi eden izmed večjih argumentov za tožbo s strani Evropske komisije, je potencialno tveganje za onesnaženost podzemnih voda. Kaj so pokazale podrobne analize – kakšno tveganje predstavlja onesnaženo območje za podzemne vode in s katerimi ukrepi se bo preprečilo, da bi prišlo do njihovega onesnaženja?

V naravi je veliko rastlinskih in živalskih vrst, ki se močno prilagodijo. Slovenija je še vedno biotsko izjemno pestra, ker so do sedaj preživeli številni tako imenovani »specialisti« - tiste rastlinske in živalske vrste, ki za svoj obstoj potrebujejo posebna okolja, poseben mir, posebno hrano ali odsotnost hrane. Izjemno bogate z živalskimi vrstami so naše jame, a se tudi tu v zadnjem času vse prevečkrat srečujemo z nelegalnimi pastmi. Vanje se ujame vse, kar gre v jami mimo nastavljene pasti, ker pa so jame tako zelo posebno in občutljivo okolje, lahko še ena past pomeni, da v tisti jami ne bomo imeli več živalskih vrst.

Stanje narave z najkrajšim opisom bi torej bilo – stanje je dobro, a se slabša že vrsto let.

Za ohranjeno naravo smo odgovorni vsi, še posebej, ker jo bodo potrebovali naši in vaši otroci. Vsak od nas lahko malce prispeva k ohranjeni naravi.

Osnovne in srednje šole vabimo, da na uredništvo Zelene Slovenije pošljejo vprašanja s področja okoljskih tematik.

Odgovor bomo objavili v eni od prihodnjih številk revije za trajnostni razvoj EOL. Vprašanja sprejemamo na e-naslov info@zelenaslovenija.si.

Vabljeni k sodelovanju!

februar 2018

izdelavi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja.

54

Zelena mavrica v urbanem prostoru s sloganom za »Ubranost bivanja« Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

okolje

126

Okoljski menedžment v občini

Trajnostne države ni brez trajnostnih mest. Vlaganje v trajnostni razvoj je že običajen del slovenskih občin – od infrastrukture, prometa, prostorske ureditve do

Okoljski menedžment v občini

gospodarstva in turizma. Tudi

v Mestni občini Slovenj Gradec želijo privlačno, konkurenčno

Andrej Čas

in zeleno mesto. Kot je povedal

župan mestne občine Andrej

Čas, njihov strateški cilj

»Privlačno mesto« ponazarja

nadgradnjo razvoja mesta.

Zlasti bodo upoštevali željo

mladih, ki se po študiju želijo preseliti v Slovenj Gradec.

Veliko pozornost namenjajo

ozelenjevanju javnih površin in

urejanju povezav med urbanim

delom mesta in zelenim

zaledjem. Glede gradnje 3.

razvojne osi pa se nadejajo, da

bi se po napovedih ministrstva

februar 2018

za infrastrukturo lahko pričela

konec leta 2019.

V letu 2015 ste sprejeli trajnostno urbano strategijo mesta Slovenj Gradec za obdobje 2015-2030. V njej ste opredelili tri glavne strateške cilje: da je Slovenj Gradec privlačno, konkurenčno in zeleno mesto. Kako jih boste dosegli, s katerimi razvojnimi ukrepi?

Slovenj Gradec je že danes privlačno, konkurenčno in zeleno mesto. To so kvalitete našega bivalnega okolja, ki jih želimo razvijati in plemenititi tudi v prihodnjih letih. Ohranjanje in dvigovanje privlačnosti bivanja je ključna za nadaljnji uspešen razvoj mesta. S strateškim ciljem »Privlačno mesto« posebej mislimo na mlade, ki se po študiju želijo preseliti v Slovenj Gradec.

Prednostne usmeritve?

Razvojnih ukrepov je več. Izboljšanje dostopa do socialnih in neprofitnih stanovanj. Potem oblikovanje novih zelenih javnih odprtih površin v mestu in povečanje privlačnosti obrečnega prostora. Želimo bolj prijazne stanovanjske soseske, izboljšanje infrastrukture za ranljive skupine in predvsem poživiti mestno jedro. Strateški cilj bomo dosegali predvsem z

reaktivacijo prostih, slabo izkoriščenih oziroma degradiranih površin znotraj mesta.

Za to bodo potrebne naložbe?

Seveda, zagotoviti moramo dovolj privlačnih lokacij za investitorje, ponuditi možnost najema proizvodnih prostorov, pri tem pa v prvi vrsti izkoristiti notranje potenciale mesta.

Nadgraditi in povezati obstoječe podporno okolje za podjetja in podjetnike z uvajanjem sodobnih oblik podpornih storitev in večjim povezovanjem gospodarstva in visokega šolstva.

V mestnih občinah sprejemate prometne strategije zaradi drugačne mobilnosti.

Prebivalci mesta zaradi majhnosti že sedaj uporabljajo zelene oblike prevoza, v prihodnje pa bomo prometno ureditev mesta še bolj prilagajali tej skupini uporabnikov. Mirujoč promet bo trajnostno vkomponiran v celoten sistem mesta, s čim manjšim vplivom na javne zelene površine. Za potovanja znotraj regije bomo javni potniški promet približali čim širšemu krogu uporabnikom in ne zgolj šolarjem. V

55 Finančna sredstva za izpeljavo naštetega so zagotovljena s črpanjem sredstev iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), sredstev iz dogovora za razvoj regij in lastnih proračunskih sredstev občine.

Izboljšanje toplotne zaščite stavb je v MOSG izvedeno že na več kot 80 % večstanovanjskih stavb.

S čim bi lahko potrdili, da je mesto Slovenj Gradec zeleno mesto in s katerimi ukrepi, projekti postajate zeleno mesto? Kako imate urejen okoljski menedžment v občini?

Prostorsko kvalitetne sestavine zelenega sistema mesta so zeleni obroč okrog starega mestnega jedra, zelena vrata, mislim na vstopno zožitev v slovenjgraško dolino na severu in na južni obvoznici, obvodne ureditve, točkovna zelena jedra, kot so otroška igrišča, športno rekreacijske površine, vegetacijski in reliefni robovi mesta ter urejanje povezav med urbanim delom in zelenim zaledjem. Poleg planiranja novih parkovnih površin ima mesto velik potencial za razvoj javnih zelenih prostorov še naprej v urejanju obrečnega pasu vodotokov Mislinje, Suhodolnice in Homšnice. Ker so bili v mestu vsi vodotoki pretežno protipoplavno regulirani zgolj tehnično, jih skušamo sedaj približevati ljudem s pospešenim sajenjem obvodne vegetacije, urejanjem sprehajalnih poti in premostitev, obvodni prostor pa programsko bogatimo tudi s postavljanjem novega parkovnega pohištva.

Slogan, ki ste ga zasnovali v okviru vaše trajnostne urbane strategije, je »Ubranost bivanja«. Kaj želite z njim sporočiti?

Pri oblikovanju slogana smo se osredotočili na dejstvo, da želimo s trajnostno urbano strategijo v prihodnosti nadgraditi bivanjsko kakovost, ki jo naše mesto že ponuja svojim prebivalcem, pa tudi obiskovalcem. Skladno z rezultati ankete menimo, da je le harmonija, ubranost strokovnih podlag z željami in pričakovanji prebivalcev pravi način za dodatno izboljšanje bivalnih pogojev v našem mestu.

Simbol z drevesom, vpetim v urbano obliko,

Leta 2013 se je vaša mestna občina pridružila Konvenciji županov z zavezo zmanjšanja emisij CO2 za vsaj 20 % do leta 2020 glede na leto 2005. Kako vam uspeva dosegati ta cilj?

Podobno kot v ostalih mestnih občinah tudi v MOSG v ukrepe zelenega trajnostnega razvoja vlagamo veliko sredstev. Cilj konvencije županov želimo izpolniti. Ali nam bo to do leta 2020 uspelo, je še prezgodaj reči. Komunalno podjetje SG postopoma uvaja pogon na CNG ali LNG, stisnjen ali utekočinjen zemeljski plin, prav tako intenzivno nameščamo polnilnice za e-vozila in spodbujamo prehod na e-mobilnost v javnem sektorju. Zmanjšanje emisij v prometu delno doseženo z ukrepi trajnostne mobilnosti in z večjo razširjenostjo car-sharinga. Največji prispevek k zmanjšanju emisij pa pričakujemo zaradi že izvedenih in načrtovanih ukrepov učinkovite rabe energije. Izboljšanje toplotne zaščite stavb je v MOSG izvedeno že na več kot 80 % večstanovanjskih stavb.

Ohranjanje in dvigovanje privlačnosti bivanja je ključna za nadaljnji uspešen razvoj mesta.

Koroška regija je ena izmed regij, ki razvija predelovalne dejavnosti. Kako je gospodarstvo vaše občine vpeto v trajnostni razvoj mesta in regije, koliko je programov prehoda v zeleno gospodarstvo?

Koroška kljub strukturnim spremembam zadnjih let za razliko od drugih regij ohranja značaj tipično predelovalno usmerjene regije.

Predelovalne dejavnosti ustvarijo tri četrtine prihodkov regije, njihov delež pa je med največjimi v državi. Gospodarsko podobo regije v največji meri kroji nekaj velikih družb, ki sicer številčno predstavljajo le slaba 2 % vseh podjetij, ustvarijo pa več kot četrtino prihodkov in zaposlujejo nekaj manj kot 40 % vseh zaposlenih. Pomembna značilnost koroškega gospodarstva je tudi izrazita izvozna usmerjenost. K slovenskemu izvozu regija prispeva preko šest odstotkov. Najmočnejša mobilnost delavcev znotraj regije je med mesti Slovenj GradecDravograd-Ravne na Koroškem-Prevalje.

Podjetja v občini so izvozno usmerjena. Zato morajo že sedaj izpolnjevati stroge okoljevarstvene standarde, uvajanje okolju prijaznejših tehnologij in načela krožnega gospodarstva.

Slovenj Gradec je bil leta 2016 uvrščen med 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu.

Kaj je botrovalo temu uspehu in s katerimi inovativnimi pristopi sledite smernicam

126

trajnostnega turizma?

Za pridobitev srebrnega priznanja v okviru zelene sheme slovenskega turizma (Slovenia Green) smo morali preveriti skladnost s približno 100 kriteriji in kazalniki, ki so opredeljeni v shemi. Kriteriji pokrivajo področja okolja, narave, kulture, socialne klime in poslovanja turističnih podjetij. Na vseh teh področjih ima naša mestna občina dobro urejeno organizacijsko strukturo delovanja. Posebej pozitivno so bili izpostavljeni projekti ločevanja odpadkov, urejenost parkov in vodnih obrežij, varčna javna razsvetljava, skrb za socialo ter lepo urejeno mestno središče, ki je ohranilo arhaično izvirnost in velik del prvinske lepote. Trajnostni shemi sledimo tudi z aktivnostmi, kot je na primer sprejetje novih načrtov ukrepanja v primeru naravnih in drugih nesreč, nova celostna prometna strategija ter nov občinski prostorski načrt. Po pridobitvi srebrnega znaka zelene destinacije je predvsem pomembno, kako bomo ta načela trajnostnega turizma uvedli v prakso.

Smernice trajnostnega turizma bodo glavna vsebine nove strategije razvoja turizma, ki je v pripravi.

okolje

Kako boste zagotovili finančna sredstva?

ponazarja željo po večji vpetosti zelenega okolja v urbani prostor mesta. S tem sledimo ciljem slogana.

Smernice trajnostnega turizma bodo glavna vsebine nove strategije razvoja turizma, ki je v pripravi.

Eden izmed izzivov vašega mesta in Koroške regije je javni potniški promet in boljše cestne povezave, kamor spada tudi izgradnja 3. razvojne osi. Kje so ključne pomanjkljivosti cestnega omrežja vašega mesta in kako rešujete problematiko javnega prevoza? Kako daleč ste v pogovoru z vlado glede možnosti za začetek gradnje prve faze?

Največje težave se pojavljajo na državnem cestnem omrežju, ki poteka preko naše občine, saj je bilo v preteklih letih zaradi varčevalnih ukrepov dokaj malo investicij na tem področju.

Stanje se je v zadnjem času izboljšalo. Več se vlaga v investicijsko vzdrževanje na glavnih državnih in regionalnih cestah. Bistvene investicije, ki si jih želimo izvesti z upravljavcem državnih cest v naslednjem obdobju, so rekonstrukcija ceste proti Podgorju z izgradnjo pločnika, nadaljevanje obnove in rekonstrukcije ceste na Kope, izgradnja krožnega krožišča v Šmartnem in v Pamečah, rekonstrukcija ceste na odseku Slovenj Gradec – Otiški vrh in umestitev južne obvoznice. Obstaja realna možnost, da bi se odkupi zemljišč za potrebe gradnje 3. razvoje osi lahko pričeli že to pomlad, gradnja pa bi se lahko pričela konec leta 2019.

februar 2018

zeleni viziji mesta tudi vsi trije vodotoki ne predstavljajo več ovire v komunikaciji med mestnimi območji, temveč z obrežji in premostitvami predstavljajo točke povezovanja. Pri investicijah v javne objekte bodo vsi projekti zasnovani na načelih energetsko učinkovite gradnje. Nadaljevali bomo z energetsko sanacijo stanovanjskih sosesk, pri zagotavljanju vira energije za toplovodno omrežje pa bomo postopno prešli na čiste obnovljive vire.

56

Uvedba Nacionalnega enotnega okna za večji izvoz trgovine in transporta Sodelujoči v procesu pomorskega transporta morajo pripraviti veliko dokumentov ter jih predložiti različnim državnim organom. Problema, ki se pojavljata, je število organov, ki jim je potrebno dostaviti več dokumentov, ter neskladnost potrebne dokumentacije. Nekateri izmed deležnikov zahtevajo elektronsko obliko dokumenta, drugi papirnato. Izpolnjevanje ter pregled teh dokumentov sta prav zato dolgotrajna procesa, ki predstavljata resno breme za vse sodelujoče v trgovinskem prometu (Economic Commission for Europe, 2005). UN/ CEFACT (United Nation Centre for Trade Facilitation and Electronic Business) za poenostavitev procesov priporoča implementacijo Enotnega okna (angl. Single Window). To je opredeljeno kot objekt, ki vsem deležnikom, ki se ukvarjajo s trgovino in transportom, omogoča eno vstopno točko za izpolnitev vseh potrebnih dokumentov (Economic Commission for Europe, 2005).

foto: www.shutterstokc.com

Simona Šinko Tomaž Kramberger

Pomorski promet

februar 2018

logistika

126

Pomorski promet

1 Simona Šinko in izr. prof. dr. Tomaž Kramberger, Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko Celje

S

istem poskrbi, da se vse informacije, ki so bile vanj vnesene, dostavijo pravim prejemnikom. Pomembno je poudariti, da se vsak podatek, ki se vnese v informacijski sistem, shrani in ga ni potrebno ponovno vnašati. »Enotno okno za logistiko vključuje vse uvozne, izvozne in tranzitne operacije, ki običajno obsegajo naslednje gospodarske subjekte v celotni logistični verigi: nosilce poslov, pomorske agente, carinske zastopnike, špediterje, uvoznike in transporterje«. Cilj implementacije Enotnega okna je ojačati vpliv na povečanje blagovnega izvoza vsaj za 100 mio EUR do leta 2018 (Gospodarska zbornica Slovenije, 2016).

dan v tednu ne glede na čas v dnevu. S 1. junijem 2015 pa je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) začela preverjati veljavnost skupnega veterinarskega vstopnega dokumenta (CVED). Preverjanje dokumenta poteka popolnoma avtomatično (Finančna uprava RS, 2016).

S

Sloveniji je uvedba Nacionalnega enotnega okna (v nadaljevanju: NEO) za pomorski promet ključnega pomena, saj pretovor blaga v Luki Koper vsako leto narašča. Tabela 1 prikazuje letni pretovor blaga v tonah in po enotah tovora. Podatek za leto 2017 je količina tovora samo v prvi polovici leta.

lovenija je poleg potreb Luke Koper zaradi naraščajočih količin pretovora primerna za uvedbo koncepta enotnega okna tudi zaradi mednarodnega tovornega letališča, ki ima poleg pristanišča prav tako strateško vlogo za evropski trg. Logistični subjekti v Sloveniji so že opremljeni z dobro informacijsko infrastrukturo. Imajo veliko izkušenj z elektronskim poslovanjem v logistiki in se dobro zavedajo pomena takšnega koncepta. Prav tako pa se za njegovo implementacijo zanimajo podjetja, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, ter izobraževalne ustanove v Sloveniji (Kramberger & Rosi, 2008).

V

E

V

edno več tovora, s katerim manipulira Luka Koper, pomeni vedno večje količine, za katere je potrebna dokumentacija, in vedno več porabljenega časa za njeno izpolnjevanje. Glede na stanje splošne digitalizacije se Slovenija pri napredku digitalizacije trenutno uvršča na 28. mesto po lestvici DEI (Digital Evolution Index), torej med države, ki na področju digitalizacije nekoliko nazadujejo (Gospodarska zbornica Slovenije, 2016). Kljub temu pa je na področju digitalizacije carinskih postopkov Slovenija že nekaj let na samem vrhu v EU. Že vzpostavljen sistem namreč omogoča carinjenje blaga vsak

vropska komisija je izvedla projekt AnNa (Advanced national Networks for Administrations – napredna omrežja za uprave), kateremu se je priključila tudi Slovenija.

V sklopu tega projekta je bila razvita pilotna spletna aplikacija, ki omogoča e-poslovanje z vsemi deležniki, vključenimi v NEO za pomorski promet (»Projekt Anna«, b. d.). Namen projekta je bil oblikovanje in razvoj zanesljive informacijske infrastrukture za predložitev informacij in njihovo nadaljnjo distribucijo, ki ustreza slovenskemu okolju. Zaradi nezmožnosti vseh subjektov, da bi razvili lastne rešitve za

M

odel poteka izpolnjevanja dokumentov smo naredili s pomočjo programa FlexSim, ki omogoča prenos kakršnega koli realnega okolja v virtualno. Korake izdelave simulacije lahko razdelimo na šest faz (Zhang, Peng, Wu, 2009): • izdelavo postavitve modela; • določitev logističnih procesov v modelu; • določanje parametrov za model; • priprava in zagon modela;

Čas vpisovanja podatka (s)

2015

12.861.799

482.460

Številski podatki

6

2016

13.721.848

479.069

Naziv podjetij

12

2017*

6.749.099

258.084

Opisni podatki

180

Ostali podatki

2

logistika

Vrsta podatka

126

57 a podlagi Krovne študije za opredelitev izvedbe vzpostavitve enotnega okna za pomorski promet v RS (2013), pri kateri so sodelovali Uprava RS za pomorstvo (URSP), Carinska uprava RS (CURS), Zdravstveni inšpektorat, Policija Slovenije, Luka Koper in pomorski agent, smo izdelali simulacijo poteka izpolnjevanja potrebnih dokumentov za tri vrste vhodnega tovora: avtomobili, premog in kontejnerski tovor. S pomočjo sodelujočih v procesu pomorskega transporta v Luki Koper smo zbrali dokumente, ki nastopajo v procesu sprejema ladje v Luko Koper. Izpisali smo vse postavke, ki jih je potrebno vnesti v posamezen dokument, analizirali podvajanje celotnih dokumentov in podvajanje posameznih postavk v različnih dokumentih.

Enote tovora

Tabela 2: Časovni atributi modela Vir: Osebni vir

Prevoz kontejnerjev

Prevoz premoga

Prevoz avtomobilov

Št. dvigal na ladji

0

5

0

Stiki z ladjami

3

2

2

Bolne osebe

0

0

0

Predhodna pristanišča

10

10

10

Slepi potniki

0

1

0

Ladijski predmeti

20

23

29

Člani posadke

25

24

26

Osebni predmeti

58

50

54

Tovorki

4.857

2

1.918

Tabela 3: Uporabljene številske postavke za dokumente. Vir: Kap. Primož Bajec, 13. julij 2017 Trenutno stanje

Enotno okno

Število dokumentov

33

20

Število postavk

423

224

Vrsta ladje

Vrsta ladje Prevoz kontejnerjev Prevoz premoga Prevoz avtomobilov

Prihranek časa (%)

Prevoz kontejnerjev

5,07

Prevoz premoga

39,93

Prevoz avtomobilov

12,51

Tabela 4: Število postavk, ki jih je potrebno vnesti. Vir: Osebni vir

Metodologija za vzpostavitev NEO

N

Tone

Tabela 1: Količina pretovorjenega blaga v Luki Koper. Vir: SURS, 2017

M

ed izvajanjem projekta pa je bila narejena tudi Krovna študija za opredelitev izvedbe vzpostavitve Enotnega okna. Za pomorski promet v RS je bil popisan proces sprejema ladje v Luko Koper pred uvedbo NEO in po njem. Študija je pokazala, da se lahko po uvedbi NEO kar nekaj faz procesa prihoda ladje v Luko Koper eliminira. Tako se proces skrajša za dve fazi, medtem ko se ena izmed njih izvede le delno. Potrebno je poudariti, da se pri posameznih fazah prihoda ladje posamezni dokumenti ponovijo. Kaj kaže analiza dokumentacijskega toka pred vzpostavitvijo NEO in po njem?

Leto/Tovor

Tabela 6: Prihranek časa pri izpolnjevanju dokumentov. Vir: Osebni vir Trenutno stanje 21 h 39 min 36 s 2 h 44 min 6 s 9 h 8 min 13 s

Enotno okno 20 h 33 min 36 s 1 h 38 min 24 s 7 ur 59 min 38 s

Tabela 5: Trajanje izpolnjevanja dokumentov. Vir: Osebni vir

• izpis rezultatov simulacije; • analiza dobljenih rezultatov.

V

tabeli 2 predstavljamo časovne atribute za vpisovanje podatkov, ki smo jih uporabili v simulacijskem modelu. Do njih smo prišli z meritvami in izračunom povprečnih časov vpisovanja podatkov.

T

rajanje izpolnjevanja dokumentov je odvisno od vrste ladje, ki prispe v Luko Koper.

Vrsta ladje namreč določa, katero vrsto tovora prevaža, od vrste pa so odvisni tudi nekateri drugi parametri, pomembni za določitev časa izpolnjevanja potrebnih dokumentov. Le te predstavljamo v tabeli 3.

V

programsko okolje FlexSim smo najprej vnesli posnetek trenutnega stanja dokumentov, ki jih je potrebno izpolniti in predložiti različnim državnim institucijam v RS. Nato smo na podlagi izkušenj in predvidevanj sestavili podoben model še za predvideno strukturo dokumentov v Enotnem oknu. Le ta je bil v fazi raziskovanja in pisanja članka še v fazi načrtovanja, zato lahko med končno izdajo NEO in rezultati naše raziskave pride do manjših časovnih odstopanj.

Zmanjšanje števila dokumentov po uvedbi NEO

P

o nizu izvedenih simulacij v programu FlexSim smo dobili ocenjen čas trajanja izpolnjevanja dokumentov za trenutno stanje in stanje po uvedbi Nacionalnega enotnega okna.

T

abela 4 prikazuje število dokumentov in število postavk pred uvedbo NEO in po njej.

Trenutno je potrebno za sprejem ladje v Luko Koper izpolniti 33 dokumentov. Po uvedbi sistema Nacionalnega enotnega okna ostane potrebnih dokumentov le 20, saj eliminiramo dokumente, ki se večkrat ponovijo, tako da se vsak dokument v sistem vnese le enkrat. Število postavk, ki jih je potrebno vnesti v dokumente, je trenutno 423, po uvedbi sistema enotnega okna pa se to število zmanjša na 224, kar pomeni 47,05 % zmanjšanje vpisanih postavk za sprejem ladje v Luko Koper. Časi, potrebni za vpisovanje posameznih tipov podatkov, so bili pri izvajanju raziskave ne glede na različico

februar 2018

vmesnik XML, je bil cilj razviti uporabni spletni vmesnik, ki bi olajšal predložitev podatkov (»Slovenian AnNa pilots factsheet«, 2015).

V času trajanja projekta so bili razviti razni modeli za izmenjavo XML sporočil. Posebno pozornost so razvojniki posvetili varovanju osebnih in drugih občutljivih podatkov ter razvoju mehanizma, ki omogoča, da vsak deležnik v procesu sprejema ladje vidi le tisti del nabora podatkov, ki je zanj pomemben.

Vpisovalec podatkov pa lahko vsak trenutek preveri, kdo izmed ostalih poslovnih subjektov je videl njegove podatke. Moduli Nacionalnega enotnega okna omogočajo upravljavcem, da tvorijo nove vrste uporabnikov in širijo krog uporabnikov Nacionalnega enotnega okna (Bordon, 2015).

Logistični kongres tudi letos o oskrbovalnih verigah Oskrbovalne verige v znanosti in praksi – to je naslov letošnjega logističnega kongresa, ki bo od 11. do 13. aprila v Portorožu. Logistika bo hrbtenica poslovanja podjetij, če bo upoštevala nove trende, kot so digitalizacija, umetna inteligenca, robotika, sistemi ustvarjalnega učenja in druge, med njimi blockchain, ki so ga izpostavili kot prednostno temo.

Poleg tega bodo govorili o sodelovanju med ponudniki in naročniki logističnih storitev, o preobrazbi celotnih logističnih sistemov in usposobljenosti kadrov, o interni logistiki in kaj slovensko gospodarstvo lahko pridobi s projektom SRIP Mobilnost in EDISON.

SŽ-Tovorni promet kmalu s strateškim partnerjem V podjetje Slovenskih železnic – Tovorni promet bo vstopil strateški partner. Za 49-odstotni delež najbolj donosne družbe v skupini se je zanimalo več tujih partnerjev.

Med drugim poljske, ruske in francoske železnice, češki Energetski in industrijski holding in nemški Hamburger Hafen und Logistik.

Kaj bodo dale ponudbe in kdo bo izbran kot strateški partner bo znano v prvi polovici leta. Knjigovodska vrednost Tovornega prometa znaša okoli 70 milijonov evrov, vendar vodstvo SŽ pričakuje do 100 milijonov svežega kapitala. S strateškim partnerjem naj bi Tovornemu prometu olajšal vstop na avstrijski, italijanski in hrvaški trg.

februar 2018

Eko Plastkom opustil predelavo sveč Kot je povedal Marjan Gulič, direktor Eko Plastkoma, podjetje od 8. 6. 2017, ko je obrat in tehnološko linijo za predelavo ONS uničil požar, ne obratuje. Od novembra 2017, ko so pridobili pravnomočno gradbeno dovoljenje za rušenje objekta, poteka sanacija oz. čiščenje ostankov pogorišča in rušenje objekta.

Predvidevajo, da bo sanacija zaključena v začetku maja 2018, ko bodo odstranjeni ostanki pogorelega objekta, pogorelih zalog ONS in pogorelih zalog parafina in PVC. S svojo dejavnostjo predelave ONS Eko Plastkom ne bo več nadaljeval, bo pa obnovljena tehnološka linija za predelavo ONS in prodana oziroma dana v najem potencialnim interesentom.

Trajanje izpolnjevanja dokumentov (v 1.000 s)

58 126

logistika

Kratko, zanimivo 90 Trenutno stanje Enotno okno

80 70 60 50 40 30 20 10 0

Prevoz kontejnerjev

Prevoz premoga

Prevoz avtomobilov

Vrsta ladje

Graf: Prihranek časa pri izpolnjevanju dokumentov. Vir: Osebni vir

simulacije enaki (tabela 2). Rezultate časa, ki je potreben za izpolnjevanje dokumentov, predstavljamo v tabeli 5.

V

idimo, da se je čas izpolnjevanja dokumentov pri vseh treh vrstah ladij zmanjšal v primeru vzpostavitve sistema Nacionalnega enotnega okna v primerjavi s trenutnim stanjem v državi. V tabeli 6 predstavljamo prihranek časa v odstotkih za vse tri predstavljene tipe ladij.

P

rihranek časa je pri vseh treh ladjah povprečno eno uro in sedem minut. Glede na trenuten čas, ki ga deležniki potrebujejo za izpolnitev potrebnih dokumentov, pa pri prevozu kontejnerjev to pomeni prihranek časa 5 %, pri prevozu avtomobilov 13 % in pri prevozu premoga ogromnih 40 %.

Preverili čas dokumentacijskega toka

P

o svetu je veliko držav, ki so implementirale nacionalna enotna okna za sektor trgovine in transporta že pred mnogimi leti. Raziskave učinkovitosti procesov v transportu pri njih kažejo velike prihranke časa in posledično tudi učinkovitejšo izrabo človeških virov. Vpeljava modela NEO, ki je v Sloveniji v uporabi od maja 2017, pomeni ogromen korak k racionalizaciji potrebne dokumentacije v transportu. Izdelan je portal, kamor je potrebno vsak podatek o prihajajoči ladji vnesti samo enkrat, do njega pa lahko dostopajo vsi sodelujoči v procesu, ki določen podatek potrebujejo za opravljanje svojega dela v procesu sprejema ladje.

V

raziskavi smo želeli preveriti časovno komponento dokumentacijskega toka. Pri tem nismo zajeli časa čakanja na sprejem dokumentov, časa za fizični prenos dokumenta od enega do drugega deležnika v procesu carinjenja in časa za potrditev dokumentov, temveč smo se osredotočili le na čas vnašanja podatkov v vse potrebne dokumente. Rezultate smo pridobili s pomočjo simulacije v programu FlexSim, kjer smo izdelali modele za tri različne tipe ladij, ki prevažajo različne tipe tovora.

P

ovprečni prihranek časa pri vpisovanju dokumentov je 18,97 %. Največji prihranek je dosežen pri ladji, ki prevaža premog.

Glede na uporabljene parametre za posamezne tipe ladij lahko upravičeno sklepamo, da na čas vnašanja podatkov najbolj vpliva število tovorkov (t. j. različnega tipa tovora na posamezni ladji). Ravno zato ima najkrajši čas vnašanja podatkov ladja, ki prevaža premog, najvišji pa ladja, ki prevaža tovor v kontejnerjih, kjer gre velikokrat za veliko število različnega tovora.

P

rihranek časa in človeških virov se nam zdi precej velik in menimo, da uvedba sistema NEO prinaša pozitivne posledice v sektorju trgovine in transporta. Kakšne posledice bo v resnici imela vpeljava sistema NEO, bodo pokazale podrobnejše raziskave v prihodnosti.

Viri in literatura Bordon, M. (2015). Nacionalno enotno okno za pomorski promet. Informatika v javni upravi 2015.

ECONOMIC COMMISSION FOR EUROPE, United Nations Centre for Trade Facilitation and Electronic Business (UN/CEFACT), “Recommendation and Guidelines on establishing a Single Window to enhance the efficient exchange of information between trade and government” Recommendation No. 33, UNITED NATIONS New York and Geneva, 2005.

Finančna uprava RS. (2016). Mednarodni dan carina: Digitalizacija carinskih postopkov. Najdeno 20. julija 2017 na spletnem naslovu http://www.fu.gov.si/fileadmin/ Internet/Medijsko_sredisce/2016/160126__mednarodni_dan_carine_2016.pdf Gospodarska zbornica Slovenije. 20016. DigitAgenda 2016.

Ljubljana.

Kap. Primož Bajec, 13. julij 2017 (osebna komunikacija).

Kramberger, T. and Rosi, B. (2008). Single Window Slovenija.

Transport & logistika, Dnevi prevoznikov.

Ladijski pretovor ob polletju [Luka Koper]. Najdeno 2. avgusta 2017 na spletnem naslovu: https://luka-kp.si/slo/ novice/single/ladijski-pretovor-ob-polletju-11358 Pfajfar, M., Kožman, M., Stojmenović, D., Vintar, R., Bordon, M. & Bajec, P. (2013). Krovna študija za opredelitev izvedbe enotnega okna za pomorski promet v RS. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor.

Projekt AnNa. Najdeno na spletni strani: http://www. up.gov.si/si/varnost_plovbe/nacionalno_enotno_okno/ projekt_anna/ Slovenian AnNa pilots factsheet. (2015). Najdeno na spletnem naslovu: http://www.up.gov.si/fileadmin/up.gov.si/ pageuploads/SI_SSN/NEO/AnNa_Factsheet.pdf SURS. Pristaniški blagovni promet po vrstah blaga in vrstah tovora, Slovenija, mesečno. Najdeno 20. julija 2017 na spletnem naslovu http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/ SaveShow.asp Zhang, X. P.; Peng, Y.; Wu, C. J. (2009). Logistics system modelling and simulating software, 1st edition, Zhejiang University Press, Hangzhou.

Že poročate o

trajnostnem razvoju?

razlogi:

finančni rezultati

• •

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

poslovna odličnost

Promocija

komunikacijske prednosti

• • •

• • •

v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika Več informacij: Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, el. naslov: vanesa.canji@fitmedia.si

Promocija

ZDAJ ME NIČ NE USTAVI. E-CESTNINJENJE TEŽKIH VOZIL OD 1. 4. 2018 V Sloveniji s 1.4.2018 uvajamo sodobno e-cestninjenje vozil z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone.

Vsako težko vozilo mora imeti pred vožnjo po avtocesti nameščeno napravo DarsGo, s katero se cestnina obračuna glede na prevoženo razdaljo. Registracijo lahko opravite na DarsGo servisih ali na spletni strani www.darsgo.si. Za vsa vprašanja pa vam je na voljo naš klicni center: 01 518 83 50.

Uredite že danes!

www.darsgo.si