EOL 131

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

131 avgust 2018

dr. Miloš Bavec: Slovenija je edina v Evropi brez geološkega modela, ki vodi do potenciala naravnih virov

Mirko Rožanc: Toplotna izolativnost in mehanska trdnost stiropora uporabna v več panogah Alenka Hren: Slovenska podjetja zaostajajo, trajnostni razvoj še ni vpet v poslovanje Aleksander Zupančič: Pri komunalnih storitvah je inovativnost ključna za rast podjetja Alenka Mozetič Zavrl: Največja pekovska skupina na Balkanu strokovno nadzira oskrbno verigo Dimitrij Zadel: Luka Koper kot tranzitno pristanišče je življenjsko odvisna od železniške povezave

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Zakaj smo člani Zelenega omrežja?

… lahko sledimo trendom in novostim … … komuniciramo okoljsko pomembne projekte … … podpiramo izmenjavo dobrih praks …

»Podjetje HOFER deluje trajnostno naravnano in družbeno odgovorno, zato si vsak dan prizadevamo ponujati najvišjo kakovost izdelkov, a hkrati skrbeti za svetlo prihodnost našega planeta. Članstvo v Zelenem omrežju nam omogoča, da obenem komuniciramo okoljsko pomembne projekte, ki jih vse od leta 2014 združujemo v naši trajnostni iniciativi Danes za jutri. Zavedamo se, da lahko le skupaj s partnerji, dobavitelji, kupci, našimi sodelavci, pa tudi s članstvom v tovrstnih združenjih ustvarjamo lepši jutri že danes.« Bor Trček, vodja oddelka zagotavljanja kakovosti in odgovornega vodenja podjetja HOFER

»Na naši šoli se zavedamo, kako pomembno je slediti trendom na področju trajnostnega razvoja. Dobro razumemo, da je varstvo okolja veliko več kot le skrb za odpadke.

Poglobiti želimo zavedanje, da je treba iskati kompromis med varovanjem okolja in sodobnim tehnološkim napredkom. Ker smo člani Zelenega omrežja Slovenije že od leta 2015, lahko z mreženjem med člani, dobro komunikacijo in prebiranjem člankov v reviji EOL sledimo trendom in novostim, kar je tudi spodbuda za prenovo posameznih delov visokošolskega izobraževalnega programa Varstvo okolja.« Mag. Maja Zalokar, direktorica B&B Visoka šola za trajnostni razvoj

Kontakt: t: 03 42 66 706 e: zeleno-omrezje@zelenaslovenija.si

Postanite član Zelenega omrežja!

»Kot trajnostno naravnano podjetje podpiramo izmenjavo dobrih praks v Zelenem omrežju ter tako prebiramo kot tudi soustvarjamo vsebine v reviji EOL, ki vselej strne zanimive novice o okoljskih projektih in dosežkih.« Matej Resnik, direktor podjetja Koto d.o.o.

PRIDRUŽITE SE! Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | t: 03/ 42 66 700 | e: info@fitmedia.si www.zelenoomrezje.si | www.zelenaslovenija.si | www.fitmedia.si

Promocija

Pridružite se več kot 300 podjetjem, inštitutom, občinam, izobraževalnim ustanovam, komunalnim podjetjem in drugim, ki soustvarjajo zelene zgodbe za zeleno Slovenijo!

Več o Zelenem omrežju na www.zelenoomrezje.si.

Dejstva.

K

ako je človeštvo pogoltno do naravnih virov, je organizacija Global Footprint Network (GFN) objavila nedavno v sporočilu o ekološkem dolgu. Svet porabi na leto toliko naravnih dobrin, da bi potreboval 1,7 planeta. A Slovenija je zares grdi raček, čeprav je navidezni labod. Po podatkih svetovne organizacije za varstvo narave v regiji bi za našo porabo potrebovali celo 2,75 planeta. V celotni regiji, ki vsa živi nad svojimi naravnimi možnostmi, je Slovenija največ dolžna naravi in prihodnosti. V ekološki dolg vstopi že 12. maja, sledijo pa ji Hrvaška, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Makedonija in Srbija.

Zadnja bo v ekološki dolg stopila Albanija, to je 14. oktobra.

M

nogo bolj optimistično zveni poročilo o tem, kako živi v praksi Agenda 2030.

Slovenija se je uvrstila na visoko 8. mesto pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Med 156. državami. Toda med merjenjem 17 kazalnikov se je na primer odlično odrezala pri odpravi ekstremnih oblik revščine in pri zagotavljanju kakovostnega izobraževanja, najbolj pa je pri ciljih trajnostnega razvoja oddaljena pri infrastrukturi in industriji, v proizvodnji in porabi. Ali drugače povedano – Slovenija stopica na poti do nove paradigme razvoja.

T

udi Alenka Hren iz Agencije Spirit Slovenija, ki v reviji predstavlja pilotni program Vzpostavljanje trajnostnih poslovnih strategij in poslovnih modelov, ocenjuje, da slovenski menedžment površno sprejema ideje trajnostnega razvoja. Zato slovenska podjetja zaostajajo. Slovenski indeks trajnostnega razvoja je skromen. Med drugim zato Agencija Spirit napoveduje jesenski javni razpis, s katerim bodo 60 podjetij povabili, da se pridružijo projektu trajnostne prenove poslovanja.

Z

elena obarvanost podjetij v Sloveniji je seveda različna in je zelo odvisna od stopnje ogretosti menedžerjev za trajnostne poteze v poslovanju. Svoje doda naglušnost za krožno gospodarstvo in retorične veščine v slogu, ta pa govori, kot bi rož'ce sadil …

EOL foto: Rok Tržan

K

do bi torej moral predvsem prebrati odprto pismo novemu predsedniku slovenske vlade? Podpisale so ga civilno družbene organizacije in iniciative s področja varstva okolja in prostora. Na pranger so postavili vse okoljske ministre, ministrice, saj se je »sistematična razgradnja inštitucij in inštrumentov varstva okolja dogajala v številnih preteklih vladah, vključno z zadnjo«. Okoljski resor, zahteva pismo, naj prevzame stranka, ki ima varovanje okolja med ključnimi programskimi prioritetami. Katera ga pa ima? Nobena. Čeprav je večina sodelovala pri programu, kako do zelene rasti gospodarstva ali pri sprejemanju kažipota prehoda v krožno gospodarstvo. Slovenija se bohoti z dokumenti o trajnostnem razvoju. Akcijskih načrtov s konkretnimi ukrepi ne bi znal nihče več našteti, čeprav so v zadnjih dveh letih ministrski resorji vendarle večkrat sedli za isto mizo.

Ali bodo nove/stare vladne ekipe začele od začetka ali bodo umno nadaljevale od danes?

T

udi na okoljskem ministrstvu. Kjer napovedujejo novi zakon o varstvu okolja za javno razpravo že jeseni. Moder prvi človek na okoljskem ministrstvu bo z zakonom o varstvu okolja začel graditi hišo trajnostnega razvoja države, vključno s podaljšano odgovornostjo proizvajalca. Tako bo na vladnih sejah lažje položil na mizo vse adute, ko bodo v navzkrižju interesov po zraku začele švigati iskre. Pri konkretnih odločitvah pragmatična vlada rada podleže. In pozabi na zeleno razvojno rast, ki plete ravnovesje med dobičkom, naravo in človekom.

P

rvi človek ministrstva za trajnostni razvoj je sicer enak med enakimi. Toda kot politični minister mora med uradniki dokazati menedžersko moč in odločnost pri sprejemanju ukrepov. Znotraj ministrstva, v vladi in v odnosu do vseh javnosti. Tudi za visoko ceno. Če želi biti pravi, si ne sme dovoliti, da nekaj let ne spremeni člena, ki povzroča nered in tveganja pri ravnanju z odpadno embalažo. Trajnostni razvoj Slovenije potrebuje ministra, ministrico, ki si upa. Seveda ne bo sprememb brez integritete nove vlade, ki v srcu in glavi vendarle ve, da je nova razvojna paradigma ekosistemski razvoj Slovenije. No, če ve. In odprto pismo si enako zasluži tudi menedžment. Za spodbudo.

D

oris Lessing, Nobelova nagrajenka za književnost, se je v avtobiografiji Pod kožo vprašala: Kaj bo z nami, če smo res vrsta, ki se ne zna učiti?

Jože Volfand, glavni urednik

avgust 2018

eteorolog Andrej Velkavrh: Civiliziran je po mojem mnenju tisti človek, ki živi po načelu, da s svojim življenjem ne škoduje drugemu in da ne uničuje svoje okolice. Glede tega niti slučajno nismo civilizirani.

Uvodnik

M

131

Vsi okoljski ministri, še nekdo in visok dolg Slovenije

3

Uvodnik

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, avgust 2018

Vsebina 5 Novosti 8 Toplotna izolativnost in mehanska trdnost stiropora uporabna v več panogah 10 Koraki do transnacionalnega centra za pakirne biokompozitne materiale 12 Z novimi reciklažnimi tehnologijami do boljših reciklatov, tudi iz plastike 20 Odpadna procesna toplota je poceni obnovljiv vir 21 Tudi v Sloveniji več povpraševanja po ekostraniščih 22 Les ni edini trajnostni material za gradnjo 24 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 25 Ali se v Sloveniji zagotavlja trajnostni prostorski razvoj?

26 Upravno sodišče pritrdilo družbi Interseroh, da so ukrepi nezakoniti 28 Strategija je preprosta – zniževati in še zniževati vplive na okolje 30 Slovenska podjetja zaostajajo, trajnostni razvoj še ni vpet v poslovanje

sebina

4 131

EOL

Impresum

Revija je brezplačna.

32 Prvoborka za avtohtone produkte in za lokalno pridelano hrano

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

34 Butični turist išče zgodbe, ki jih ni v nobenem turističnem vodniku

Naklada 2.100 izvodov

36 Primerjave kažejo napredek Slovenije na poti v krožno gospodarstvo 38 Slovenija je edina v Evropi brez geološkega modela, ki vodi do potenciala naravnih virov

39 Pripravljajo register mineralnih surovin v JV Evropi Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

40 Največja pekovska skupina na Balkanu strokovno nadzira oskrbno verigo 42 Vse se začne pri gostih, saj je največ bioloških odpadkov 44 Pri komunalnih storitvah je inovativnost ključna za rast podjetja 46 Papirničarji vemo, kaj okoljsko in finančno pomeni optimizacija porabe vode

48 Trg regije je zainteresiran za specializirane strokovne sejme 50 Luka Koper kot tranzitno pristanišče je življenjsko odvisna od železniške povezave

Partnerja pri izdajanju revije EOL:

avgust 2018

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

52 Logisti bodo s tehnologijo blockchain prihranili čas in denar 54 Naklonjenost do nove tehnologije raste, a dvomi o varnosti 56 Vsaj drugi avto v družini se splača elektrificirati, subvencije in krediti so

Pokrovitelja 131. številke:

Etiketa PE 65 z manj stroški in manj vplivi na okolje Podjetje UPM Raflatac je kot del svoje zaveze, da bo ustvarjal pametnejšo prihodnost, sporočil, da je na trgu EMEIA predstavil najnovejše etikete PE 65.

Najtanjše PE etikete, ki jih je mogoče stiskati, so namenjene izdelkom za osebno nego. Tanjše verzije standardnih etiket PE 85 podjetja UPM Raflatac so skladne, imajo Fotografije: arhiv proizvajalcev

možnost stiskanja embalaže ter omogočajo brezhiben izgled, brez robov. V kombinaciji z odpornostjo na vodo, olja in kemikalije so nove, jasne in bele PE 65 etikete trajnostna alternativa za plastenke in tube. Čeprav so tanjše, niso nič manj učinkovite in kvalitetne. Poleg tega tanjša splošna konstrukcija etiket pomaga tiskarjem in končnim uporabnikom, učinkovitejšo uporabo. Ker je materiala manj, pomeni več nalepk na valj in daljše dolžine valja, posledica je manj potrebnih nastavitev na valju in manj porabljenega časa. Nižji so tudi transportni stroški ter manj odpadne embalaže v več fazah operativnega procesa. Izbira izdelkov z ekodizajnom, kot so materiali PE 65, lahko pripomore k zmanjšanju vpliva etiket na okolje. V skladu s študijo o oceni življenjskega cikla UPM Raflatac, ki je bila opravljena z mednarodno priznanimi standardi ISO 14040/44, lahko podjetja s preklopom iz PE 85 v PE 65 zmanjšajo porabo energije (15 %), emisije toplogrednih plinov (14 %) in porabo vode (13 %).

Unikaten tisk na kartonski embalaži

»Ravnanje z odpadki v primežu okoljske zakonodaje« - takšen je naslov 5. reciklažne konference, ki jo tradicionalno organizira Sekcija zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov. Morda se bodo na konferenci dogovorili o spremembi zakonodaje vsi ključni akterji, to so MOP, Zbornica komunalnega gospodarstva, Združenje centrov za ravnanje z odpadki, sheme in Sekcija, ki je sicer del združenja kovinskih materialov in nekovin na Gospodarski zbornici Slovenije. Dogodek bo v Rimskih termah 18. in 19. oktobra.

5

Konferenca o kakovosti storitev in poslovni odličnosti komunalnih podjetij Na letošnji, po vrsti že 8. problemski konferenci komunalnega gospodarstva, dogodek bo 20. in 21. septembra v kongresnem centru Olimia v Podčetrtku, bo v žarišču kakovost storitev. Uvodni temi za razpravo in okroglo mizo o komunalnem standardu in kakovosti bivanja bodo predstavili mag. Stanka Cerkvenik in Sebastijan Zupanc o kakovosti storitev kot dejavniku uspešnega poslovanja komunalnih podjetij ter mag. Uroš Gunčar o modelu poslovne odličnosti EFQM v perspektivi komunalnih podjetij. O tem, po kateri poti do kakovosti storitev, pa bosta govorila mag. Sergeja Planko, in sicer o zaposlenih kot ključnem gradniku kakovostnih storitev ter mag. Nastja Mulej o ustvarjalnem vodenju za kakovostno poslovanje.

Drugi dan konference je programsko raznolik. Razpravljali bodo o petih vsebinskih področjih: o ekonomskih vidikih izvajanja gospodarskih javnih služb, o oskrbi s pitno vodo, o odvajanju in čiščenju odpadnih vod, o ravnanju z odpadki ter o urejanju in čiščenju javnih površin.

Vili Petrič zapušča Ceroz

Saxon Packaging je izdelal darilne pakete za žgane pijače podjetja O'Donnell Moonshinecraft in za likerje. Drzno umetniško delo pokriva celotno škatlo, darilna embalaža pa hrani vsakega od štirih aromatiziranih likerjev. Kot del skupine Smurfit Kappa od leta 2016 je Saxon Packaging prešel iz litografskega tiskanja v fleksografski tisk, kar je bolj ekonomsko.

Končni rezultat je odličen izdelek kakovostnega tiska.

Vili Petrič, prvi direktor zasavskega centra za ravnanje z odpadki na lokaciji Unično, zapušča mesto direktorja. Do zamenjave v vodstvu je prišlo zaradi polmilijonske izgube, ki je nastala zaradi izvoza lahke frakcije mešanih komunalnih odpadkov v termično obdelavo.

Cena obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov je bila za ustanoviteljice 99 evrov za tono, za odpadke z Goriškega, od koder so jih vozili v Ceroz, pa 90 evrov. Izvoz odpadkov pa je Ceroz stal 110 evrov na tono.

Stroške bi lahko znižali, če se bodo dogovorili za termično obdelavo s podjetjem Salonit Anhovo. V Cerozu so že sprejeli sanacijski program za ureditev poslovanja.

avgust 2018

Borealis, vodilni ponudnik inovativnih rešitev na področju poliolefinov, bazičnih kemikalij in gnojil, napoveduje uspešno uvedbo nove embalažne rešitve, ki je v celoti proizvedena iz plastičnega reciklata.

Nova embalaža je pomembna za industrijo proizvodov široke potrošnje. Robustnost nove rešitve za pakiranje dokazuje, da je plastični reciklat primeren za različno zahtevne aplikacije embalaže, v tem primeru za priljubljeno lepilno znamko, ki jo trži Henkel. Podjetja so razvila novo rešitev za embalažo, ki je iz recikliranega materiala, za plastenko in pokrovček za lepilo, ki ga Henkel trži pod blagovno znamko Pattex. Cilj je bil zamenjati plastični material, ki je izdelan iz deviškega materiala in se tradicionalno uporablja, s smolo, pridobljeno z recikliranjem. Smola je morala izpolniti različne zahteve za pakiranje lepilnega izdelka. Po obsežnem in skupnem razvoju aplikacij je bila izdelana nova plastenka z zaščiteno blagovno znamko podjetja Borealis, Purpolen® PE, visokokakovosten polietilenski regranulat.

Za tri ločene komponente prilagodljive aplikacijske šobe, ki se uporablja za filigransko in širokopasovno lepljenje, so uporabili visoko kakovostni polipropilenski purpolen, ki ga proizvaja podjetje mtm. Kot proizvajalec deviških poliolefinov je Borealis navdušen, da je med prvimi, ki uporablja plastični reciklat v novih aplikacijah. »Čeprav se veča želja po kroženju plastike, moramo v industriji brez dvoma dokazati, da je uporaba recikliranih materialov primerna in učinkovita možnost, tudi za zahtevne aplikacije,« so pojasnjevali v družbi Borealis Circular Economy Solutions.

131

Na 5. reciklažni konferenci o odpadkih v zakonodaji

Embalaža iz reciklatov za zahtevne aplikacije kot je lepilo

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

6 131

EOL

Kratko, zanimivo Odprto pismo mandatarju o izbiri ministra, ministrice za okolje

Embalaža za na pot iz morskih alg namesto iz plastike

Civilnodružbene organizacije in iniciative s področja varstva okolja in prostora so Marjanu Šarcu, kandidatu za predsednika Vlade RS, poslale odprto pismo, v katerem so pojasnile, zakaj mora mandatar izbrati za prvega človeka na okoljskem ministrstvu kompetentno in odločno osebo. Pismo objavljamo v celoti. »Mi si predstavljamo, da smo zelena Slovenija, ampak tu najbolj zaostajamo. Tam, kjer imamo veliko besed, moramo narediti še veliko dejanj.« S temi besedami se je odzvala ministrica Alenka Smerkolj, ko so jo povprašali, na katerem področju najbolj zaostajamo pri doseganju ciljev agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do 2030. Urad za makroekonomske analize in razvoj v svojem letnem poročilu 2018 navaja, da »naravno okolje v Sloveniji omogoča visoko kakovost življenja, z gospodarskimi dejavnostmi pa ga čezmerno obremenjujemo«. Za doseganje osrednjega cilja Strategije razvoja Slovenije, ki je zagotoviti kakovostno življenje za vse, je nujno nemudoma okrepiti prizadevanja za zmanjšanje obremenjevanja okolja. Teh prizadevanj ob zadnjih nekaj ministrih(-cah) za okolje in prostor nismo zasledili. Še več, sistematična razgradnja institucij in inštrumentov varstva okolja se je dogajala v številnih preteklih vladah, vključno z zadnjo.

avgust 2018

Novosti

Negativne posledice tega se odražajo v predpisih, ki so bili v zadnjih letih sprejeti in so vodili v nižanje standardov varstva okolja ter narave in deregulaciji ključnih politik, ki nam zagotavljajo kakovostno bivanje v čistem in zdravem okolju (predlagana Uredba o tleh, Uredba o hrupu, Zakon o varstvu okolja, ZejN za javno razsvetljavo …). Predvsem pa se kažejo v naravi: TEŠ6, Lafarge, Celjska kotlina, Kemis, Ekosistemi, Anhovo, Magna, uničena kulturna dediščina … Kljub nadpovprečni podnebni ranljivosti Slovenije dopuščamo naraščanje izpustov toplogrednih plinov. To je zgolj nekaj najbolj očitnih primerov posledic sistematičnega slabljenja okoljskega resorja in nedoslednega izvajanja predpisov. Uničujoči dogodki, ki smo jim priča, jasno kažejo, kam vodi zniževanje standardov, neizvajanje zakonodaje (Evropska komisija ima zoper Slovenijo s področja okolja odprtih 7 EU Pilotov ter 12 kršitev) in uklanjanje politik varstva okolja ostalim, pogosto zasebnim kapitalskim interesom. In nenazadnje, na slabo stanje opozarjajo tudi številne iniciative, ki se proti degradaciji okolja borijo na lokalnem nivoju in skušajo preprečiti najhujše.

Kot del svoje zaveze, da bi se spoprijeli z vplivi embalaže za na pot (embalaža »take away«), je vodilni spletni svetovni trgovec Just Eat preizkusil vreče Ooho! za omake, ki so izdelane iz morskih alg in so v celoti kompostabilne. Razpadejo v šestih tednih.

Več kot 11 milijard plastičnih vrečk se proda po vsem svetu. V želji, da bi našli alternativo za plastično embalažo za enkratno uporabo, se je družba Just Eat združila s trajnostnim embalažnim startupom, Skipping Rocks Lab, da bi testirali vrečke iz alg v času šestih tednov. Just Eat sodeluje s 29.000 restavracijami, preizkušanje pa bo ocenilo možnost uporabe vrečke iz morskih alg po njihovi celotni mreži. Vrečke, ki so napolnjene s ketčupom ali česnovo omako, so narejene iz alginatnega materiala.

Odpirajo se kot običajne vrečke in se lahko vržejo v domač kompost ali v smetnjak, da se popolnoma razgradijo. Vrečke so 100 % rastlinskega izvora, naravno biološko razgradljive in se razgradijo v šestih tednih, tako da so naravna in trajnostna alternativa za plastično embalažo za enkratno uporabo.

S steklenico bo kupec reguliral količino sladkorja v pijači Proizvajalec pijač Kolibri se je odločil za inovativno embalažo, ki bo pomagala v boju proti sladkorju. Pri podjetju Kolibri so Beatsona Clarka, strokovnjaka za stekleno embalažo iz Yorkshireja v Angliji, pozvali k oblikovanju in izdelavi steklenice, ki potrošnikom omogoča nadzor nad količino sladkorja v pijači. Sladkor se shrani v zgornji del steklenice in ne v tekočino.

Ideja edinstvenega dizajna je omogočiti potrošniku, da prilagodi količino sladkorja in okusa v svoji pijači, da ustreže svojemu okusu in željam. Steklenica v obliki stožca je izdelana iz povprečno 30 % recikliranega stekla. Sladkor je v celoti odstranjen

iz pijače v steklenički in je shranjen v elegantni pokrovček, tako da se lahko potrošniki prvič odločijo, koliko sladkobe če sploh - želijo dodati svoji pijači. Charlotte Taylor, vodja trženja Beatson Clark, je dejala: "Med podjetji, predvsem malimi podjetji, najdemo veliko idej, s katerimi se približujemo edinstvenim modelom steklenic. Trg s pijačami je ogromna industrija in konkurenca je huda, zato vsi iščejo nekaj, da bi njihov izdelek izstopal na polici."

Odpad pri procesu etiketiranja gre v nove izdelke

Avery Dennisonov program reciklažnih linij, ki je prvi takšen v južni Aziji in podsaharski regiji, pomaga zmanjšati količino odpadkov, ki nastanejo pri proizvodnji izdelkov.

Program bo pomagal blagovnim znamkam preusmeriti odvečen material, ki nastane kot odpadek pri proizvodnji nanosa etiket, tj. z odlagališč v reciklirane izdelke.

S tem programom bo podjetje L'Oréal Australia preusmeril več kot šest ton transparentnega papirja v recikliran papir za uporabo v reciklažni papirni industriji.

"Kot inovator na področju materialov, ki se zavzema za pomembno razliko, vidimo trajnost kot odgovornost in priložnost za vodenje. Z našim programom reciklažnih linij imajo blagovne znamke rešitev, ki jim bo omogočila zmanjšanje vpliva okolja z odpadnimi etiketami," je povedal Anil K. Sharma, podpredsednik in generalni direktor Label and Graphic Materials.

Embalaža za parfum, kjer lahko vsak najde svoj vonj

Pri podjetju H & M so navdušeni, saj so na trg lansirali novo kolekcijo dišav, ki je sestavljena iz 25 različnih vonjev. Razdeljeni so v tri različne skupine. Zbirka je bila ustvarjena v sodelovanju z eno od vodilnih parfumskih hiš na svetu, Givaudan, in je dopolnilo obstoječemu asortimanu H & M Beauty. Ta "garderoba dišav" je na voljo v trgovini in na spletu od 16. avgusta. Dišavna kolekcija H & M ima široko paleto različnih vonjev z visoko kakovostnimi in dostopnimi cenami. Ponujajo priložnosti, da vsak najde svoj posebni vonj. Vsaka od dišav je bila ustvarjena s sodelovanjem med notranjo ekipo H & M in strokovnjakoma za parfume Olivier Pescheux in Nisrine Grillié iz podjetja Givaudana, ki je ena vodilnih parfumskih hiš na svetu. Temu primerna je tudi embalaža, ki je raznolika, barvita in kar kliče po novem parfumu.

Unikatna embalaža za šminko z magnetnim zapiranjem Rossetto Unico je nova premium šminka Collistar. Na voljo je v 16 živahnih odtenkih, njena bogata, kremasta in ultraudobna tekstura drsi po vaših ustnicah z dolgotrajno barvo, ki obstane. Mascara Unico je leta 2017 uvedla novo, posebno obliko portfelja Collistarja. Znamka je nato začela iskati rešitev za šminko, ki bi imela enako obliko. Ena od ključnih zahtev je bila magnetno zapiralo. Z zbirko Quadpacka kot embalažnega partnerja z bogatimi izkušnjami se je začelo delo za razvoj primerne embalaže. Projektna skupina Quadpack je predstavila številne Fotografije: arhiv proizvajalcev

Maslena kava v priročni kombinirani embalaži kartona in steklenice

Na podlagi vedno bolj priljubljenega trenda pitja maslene kave so pri podjetju Picnik predstavili prvi masleni dodatek za kavo v primernih 750 - mililitrskih kartonskih škatlah podjetja SIG. Kmalu bodo na voljo v ZDA. Dodatek je mešanica maslene maščobe, beljakovin iz sirotke, pridobljena iz Nove Zelandije, in trigliceridov (100 % iz kokosovega olja), ki zagotavljajo koristne zdrave maščobe in trajno energijo.

Trendovski izdelek zahteva posebno embalažo. Podjetje Picnik podpira zdrav življenjski slog z zdravo hrano, ki je primerna in hranljiva. V sodelovanju s SIGom so našli ponudnika rešitev, ki bo poudarilo ta njihov slog tudi z embalažo.

Kombinirana embalaža je primerna za masleni dodatek, saj združuje inovativne značilnosti kartonske škatle z najboljšimi značilnostmi steklenice. Vijačni pokrovček, imenovan domeTwist, je nameščen v središču embalaže in omogoča dostop do vsebine.

Slovenska politika je predolgo zanemarjala okoljski resor in ga podrejala ostalim politikam. Čas je, da okoljski resor prevzame stranka, ki ima varovanje okolja med ključnimi programskimi prioritetami, in ministrski položaj zasede oseba, ki bo imela pokončno držo v varovanju okolja.

7 131

predloge, medtem ko je skupina za razvoj pripravljala tehnične specifikacije.

Ustvarili so embalažo, ki lepo uokviri šminko.

Kovinski valj je anodiziran s sijajnim zlatom, ki uteleša luksuz.

Po celi liniji gre horizontalni žleb, ki se podaljša na šminko. Kot na metku je na vrhu embaleže vgraviran logotip. Logotip Collistar se pojavi v črnem pasu na vrhu embalaže s pomočjo dvojnega postopka anodizacije. Oba, baza in pokrovček, imata magnetni obroč, ki zagotavljata zapiranje z zvočnim klikom. Pokrovček odpreš in ko ga ponovno nameščaš, ga magnetizem samodejno potegne v zapiranje.

EOL

Prihranki iz programa so pomembni, vendar z njim želijo izpolniti misijo zero waste na odlagališčih, navajajo v podjetjih L'Oréal Avstralija.

V vašem predvolilnem načrtu ste obljubili »zavzemanje za sodobne in čiste tehnologije ter okoljsko brezhibnost investitorjev in ničelno toleranco do okoljskih onesnaževalcev.« Prvi korak v uresničevanju te obljube volivkam in volivcem je v imenovanju kompetentne in odločne osebe, z visoko stopnjo integritete in afinitete do okolja na ministrski položaj. Take osebe že zelo dolgo ni bilo na vodilnem položaju ministrstva za okolje in prostor. Pričakujemo, da jo boste imenovali vi.

V regiji je največja ekološka dolžnica Slovenija Od 1. avgusta živimo z ekološkim dolgom.

To sporočilo je objavila organizacija Global Footprint Network (GFN). Dan ekološkega dolga je dan v koledarskem letu, kok človeštvo za preživetje porabi več naravnih virov, kot so jih ekosistemi sposobni obnoviti v enem letu. Odkar potekajo meritve, se ta dan vse bolj približuje začetku leta. Leta 1997 smo v ekološki dolg kot globalna družba vstopili proti koncu septembra, letos pa že 1. avgusta, kar dokazuje močan vpliv človekovih dejavnosti na naravo in njene dobrine.

Po poročanju GFN bi za trenutne potrebe človeštva po naravnih virih potrebovali 1,7 planeta. Če pa bi vsi Zemljani imeli tako veliko potrebo po naravnih virih kot Slovenci, pa bi potrebovali kar 2,75 planeta!

Glede na WWF Poročilo o stanju planeta vse države v naši regiji živijo nad svojimi naravnimi zmožnostmi. To potrjujejo tudi podatki GFN o ekološkem odtisu, ki se meri v globalnih hektarih. En globalni hektar predstavlja povprečno produktivnost vse biološko produktivne površine (merjene v ha) v enem letu. Torej merska enota, ki meri naše potrebe (ekološki odtis) in sposobnost planeta, da jim ugodi (biokapaciteta). Po teh podatkih je Slovenija vodilna v regiji, saj v ekološki dolg vstopi že 12. maja. Sledi Hrvaška (19. junij), Črna Gora (29. junija), Bosna in Hercegovina (6. julija), Makedonija (19. julija) in Srbija (30. julija). Albanija bo v ekološki dolg stopila zadnja, 14. oktobra.

avgust 2018

Novosti

Kratko, zanimivo

8

Toplotna izolativnost in mehanska trdnost stiropora uporabna v več panogah

Ste 100-odstotni dobavitelj embalaže iz stiropora oziroma ekspandiranega polistirena (EPS) za vse proizvodne programe Gorenja v Velenju. V čem je posebnost proizvodnje stiroporne embalaže glede na to, da je v tej plastiki 98 % zraka? Kako se prilagajate razvoju Gorenjevih izdelkov, na katere lastnosti stiropora morate biti najbolj pozorni?

V Gorenju smo se davnega leta 2003 odločili za lastno proizvodnjo stiroporne embalaže.

K temu so nas napeljevali vse večji stroški logistike, saj smo se z omenjeno embalažo oskrbovali ali iz bivšega Tim Laško, današnji Fragmat, ali pa iz podjetja Okipor Zagreb.

Posebnost proizvodnje stiroporne embalaže je predvsem v nastavitvi pravilnih parametrov na posameznem avtomatu za proizvodnjo EPS embalaže in pa v višini vsebnosti pentana, ki se nahaja v posameznih granulah EPS surovine.

Razvoj embalaže poteka sočasno z razvojem izdelkov, saj je ta proces ključnega pomena za doseganje zahtevane kvalitete transportne embalaže. Vseskozi skrbimo za zagotavljanje stabilnega procesa proizvodnje EPS embalaže in nenehni nadzor parametrov, kot so tlačna trdnost, upogibna trdnost, zvarljivost granul, kar daje potrebno kakovost in uporabnost EPS embalaže.

Stiropor se lahko uporablja za različne namene. V katerih panogah je najbolj zaželen? Ali se ga najbolj uporablja kot izolacijski material,

Mirko Rožanc

Stiropor je trenutno eden izmed najbolj zaželenih in učinkovitih materialov za zaščito izdelkov, kot so gospodinjski aparati, med transportom. Njegova poraba naj bi naraščala. Visoki stroški logistike za dobavo zaščitne embalaže v preteklosti so tudi slovenskega proizvajalca gospodinjskih aparatov Gorenje vodili do ustanovitve podjetja z lastno proizvodnjo stiroporne embalaže. Mirko Rožanc, direktor Gorenje I.P.C., d.o.o., pravi, da je v ospredju načrtovanja stiroporne embalaže njena zaščitna uporabna vrednost pred mehanskimi poškodbami naprav pri transportu, zato posebna kreativnost ni možna.

Razvoj embalaže poteka sočasno z razvojem izdelkov.

Pozornost posvečajo nenehni optimizaciji v proizvodnem procesu pri uporabi virov, ves odpadni stiropor, ki nastane v okviru Gorenja, tudi reciklirajo.

Pri novih embalažah pa lahko uporabijo le 10 % recikliranega stiropora.

foto: "IZZIV"Roman Bor s.p.

Tanja Pangerl

Embalaža iz stiropora

avgust 2018

Embalaža

131

Embalaža iz stiropora

Poraba stiropora kot embalažnega materiala se po mojem mnenju povečuje, saj še ni odkrit alternativni material, ki bi zadostil vsem zahtevam in pogojem, ki jih mora prenesti transportna embalaža. kot embalažo zamrznjenih izdelkov ali za zaščito gospodinjskih aparatov?

Velika toplotna izolativnost in mehanska trdnost dajeta stiroporu veliko uporabno vrednost. Najdemo ga v skoraj vseh panogah industrije, kot so gradbeništvo, avtomobilska industrija in vse panoge predelovalne industrije.

Ali je točna ocena, da se uporaba stiropora kot embalažnega materiala povečuje?

Poraba stiropora kot embalažnega materiala se po mojem mnenju povečuje, saj še ni odkrit alternativni material, ki bi zadostil vsem zahtevam in pogojem, ki jih mora prenesti transportna embalaža.

Kakšne so zahteve naročnikov in koliko ste lahko kreativni pri zasnovi embalaže stiroporja? Kaj za vaš razvoj pomeni koncept eko dizajna?

9 Stiropor je učinkovit zaščitni material za transport izdelkov. Katere standarde je potrebno upoštevati in katerim kriterijem mora zadostiti stiropor kot zaščitni material?

Pri razvoju, testiranju in proizvodnji stiroporne embalaže se upoštevajo vsi na tem področju znani mednarodni standardi in regulative, kot so ISTA 3A, FEDEX, okoljevarstveni standardi idr., posamezne zahteve kupcev, mislim na vsebnost kloridov, bromidov in ostalih težkih kovin, ter interni standardi in predpisi, ki jih sami določamo na področju razvoja in proizvodnje EPS embalaže. Ti so predvidoma še ostrejši od zahtev mednarodnih standardov.

Od kod pridobivate material za proizvodnjo stiropora?

Surovino za proizvodnjo EPS embalaže nabavljamo izključno od evropskih proizvajalcev ekspandiranega polistirena.

Pravite, da je vaša tovarna za proizvodnjo zaščitne embalaže iz stiropora v Velenju ena najmodernejših v Evropi. Kaj odlikuje vaš proizvodni proces? Kakšno tehnologijo uporabljate za proizvodnjo in kako je v proces proizvodnje vključena avtomatizacija, robotizacija?

Naš proizvodni proces odlikuje predvsem ekonomična raba energentov. To so plin, električna energija, voda, komprimiran zrak, ki so potrebni pri proizvodnji EPS embalaže. V naši proizvodnji uporabljamo izključno LTH in Eco LTH tehnologijo in orodja, ki omogočajo optimalno rabo energentov. Tako dosegamo najnižji strošek predelave na kilogram osnovne surovine. Proizvodnja je v celoti avtomatizirana. Od izdelavnega avtomata, robotska strega,

131

Embalaža

Pri proizvodnji stiropor embalaže se porabi tudi precej električne energije in vode. S kakšnimi ukrepi optimizirate porabo energije in vode?

Glavni energent za proizvodnjo EPS embalaže je prav gotovo zemeljski plin, ki služi kot energent za pripravo pare v parnem kotlu. Porabo energentov vseskozi sledimo in nadzorujemo ter se na osnovi analiz odločimo za korektivne aktivnosti. Da bi maksimalno optimirali porabo zemeljskega plina, smo lani v gorilno komoro parnega kotla vgradili posebne keramične vložke, ki zažarijo na temperaturi okrog 1200 °C. S tem ukrepom nam je uspelo znižati porabo zemeljskega plina za dobrih 6 %. Investicija v omenjene vložke se nam je povrnila v prej kot enem letu. Tudi stroški ostalih energentov niso zanemarljivi in jih s skrbnim pristopom nenehno optimiramo.

V Gorenju IPC – program embalaža recikliramo ves odpadni stiropor, ki nastane v okviru Gorenja pri proizvodnji aparatov ali pri proizvodnji samega stiropora.

Prihodnost ustvarjamo sami

Stiropor je material, ki se ga da 100-odstotno reciklirati. V EU se okoli 60 % vsega stiropora, ki se uporablja za embaliranje, reciklira. Veliko stiropora, predvsem iz gospodinjstev, pa še vedno konča na odlagališčih odpadkov. Kako skrbite za reciklažo stiropora in embalaže iz stiropora po njeni uporabni dobi? Koliko recikliranega stiropora lahko uporabite v proizvodnji za nove embalažne izdelke?

Vse o logistiki: kompetentno, inovativno, kompaktno Dobavitelji, ki razumejo vaše potrebe.

Ponudniki, ki govorijo isti jezik kot vi.

Lahko povem, da vprašanje reciklaže stiropora po njegovi uporabni dobi ni oziroma je slabo rešeno. V Gorenju IPC – program embalaža recikliramo ves odpadni stiropor, ki nastane v okviru Gorenja pri proizvodnji aparatov ali pri proizvodnji samega stiropora. Poleg tega recikliramo tudi ves stiropor, ki prihaja v Gorenje preko dobaviteljev različnih sestavnih delov in ki za embalažo uporabljajo stiropor. Za proizvodnjo novih embalažnih izdelkov pa lahko uporabimo do 10 % recikliranega stiropora.

Rešitve, ki zagotavljajo napredek.

V porastu je tudi upcycling, kjer reciklirani izdelek dobi večjo vrednost, kot jo je imel pred reciklažo. Kakšne so priložnosti za upcycling stiropora oziroma kakšne so priložnosti stiropora v sistemu krožnega gospodarstva?

Evropski strokovni sejem za pakiranje, procese in tehniko

O tem bi v bodoče veljalo razmisliti. Možnosti in priložnosti pa prav gotovo so!

Najdite pravo inovacijo za svoje potrebe na področju logistike med več kot 1.500 razstavljavci. Na sejmu FachPack.

25.– 27.9.2018 /// Nürnberg fachpack.de/become-visitor

FP18_60x253_SLO_EOL_LOG.indd 1

avgust 2018

Naš proizvodni proces odlikuje predvsem ekonomična raba energentov.

To so plin, električna energija, voda, komprimiran zrak, ki so potrebni pri proizvodnji EPS embalaže.

preko skladiščenja, AGV transportni sistem, do vključno odpreme na montažne trakove oziroma do delovnega mesta za embaliranje naših aparatov.

Promocija

Ključna naloga embalažnega stiropora je zaščita naših aparatov oziroma izdelkov pred mehanskimi poškodbami, ki bi nastale ob manipulaciji aparatov na poti do končnega kupca.

Ne vem kakšne kreativnosti si pri koncipiranju ne moremo privoščiti, saj moramo poleg zahtev po mehanski zaščiti aparata zadostiti tudi zahtevam po zunanjih gabaritih aparata, ki ključno vplivajo na naklad posameznega transportnega sredstva, kot so kamion, vagon, kontejner.

Pri razvoju EPS embalaže pa vsekakor, kot družbeno odgovorno podjetje, upoštevamo vse okoljevarstvene zahteve in usmeritve, ki veljajo na tem področju dela.

19.06.18 12:03

10

Koraki do transnacionalnega centra za pakirne biokompozitne materiale Pogosto lahko na spletnih

straneh slovenskih ministrstev zasledimo aktualne razpise,

ki izbranim organizacijam

za izvedbo programov in

projektov nudijo popolno ali

delno financiranje s strani

Evropske unije na podlagi

evropske kohezijske politike.

Sredstva so razdeljena med

programe in projekte na raznih področjih, vse od

izobraževanja, zaposlovanja,

raziskovanja in inovacij, tja do novogradenj, prenove,

tehnoloških posodobitev,

mobilnosti in podobno. V

nadaljevanju članka bomo na kratko opisali skupni namen in

cilje, do katerih si z omenjenimi programi prizadeva Evropska unija in podrobneje predstavili enega izmed projektov, ki

se ukvarja s problematiko

kombinirane embalaže.

avgust 2018

E

vropsko teritorialno sodelovanje (v nadaljevanju ETC - European Territorial Cooperation), bolj poznano pod imenom Interreg, je eden izmed ciljev evropske kohezijske politike in zagotavlja vodila za izvajanje skupnih ukrepov ter izmenjavo politik na nivoju nacionalnih, regionalnih in lokalnih akterjev iz različnih držav članic EU. Splošni cilj ETC je spodbujanje skladnega gospodarskega, socialnega in ozemeljskega razvoja unije kot celote, kar uspešno poteka na čezmejnih, transnacionalnih in medregionalnih področjih sodelovanja že vse od leta 1990. Trenutno poteka peto programsko obdobje, ki se je pričelo leta 2014 in bo trajalo do leta 2020, zagotovljeni sklad za izvedbo njegovih aktivnosti pa znaša 10,1 milijarde evrov, ki skupno oskrbuje več kot 100 različnih programov sodelovanja, ki so razdeljeni med tri omrežne programe (Urbact III, Interact III in ESPON) in medregionalni program sodelovanja z imenom Interreg Europe. Programi vključujejo vseh 28 držav članic EU, a tudi Norveško, Švico, Islandijo in Liechtenstein ("Interreg : European Territorial Co-operation", 2018).

Avtorja: Dominik Širovnik in Mojca Zidarič; mentor: dr. Barbara Bradač Hojnik (Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor)

S

kladno s strategijo Evropa 2020, ključni elementi Interregove reforme 2014-2020 temeljijo na enajstih prednostnih naložbah, opredeljenih s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Naložbe bodo prispevale k doseganju ciljev strategije za pametno in trajnostno rast. Vključujejo področja raziskovanja in inovacij, informacijske in komunikacijske tehnologije, nizkoogljičnosti gospodarstva, boja proti podnebnim spremembam, trajnostnega prometa, okolja in učinkovitosti virov ter še nekatera druga ("Interreg : European Territorial Co-operation", 2018).

E

den izmed programov, ki temelji na medregionalnem sodelovanju, je tudi tako imenovan Interreg Central Europe (v nadaljevanju Interreg-CE). V skladu je 246 milijonov evrov.

Podpira sodelovanje javnih in privatnih organizacij na področju Avstrije, Hrvaške, Češke, Nemčije, Madžarske, Italije, Poljske, Slovaške in Slovenije. Podrobneje bomo v nadaljevanju predstavili aktualni projekt z imenom Biocompack-CE, ki se je pričel maja lani in se bo predvidoma zaključil v prvi polovici leta 2020 ("Interreg CENTRAL EUROPE - Home", 2018).

foto: www.shutterstock.com

Dominik Širovnik Mojca Zidarič

Raziskave plastične in papirne embalaže

Embalaža

131

Raziskave plastične in papirne embalaže

Na poti do okolju in potrošniku prijazne embalaže

P

ojav mikroplastike v recikliranih sekundarnih papirnatih materialih in kompostu vse bolj skrbi. Zato vidijo snovalci projekta Biocompack-CE velik potencial v vzpostavitvi sinergije med podjetji, raziskovalci in inovatorji na področju oblikovanja, proizvodnje in recikliranja embalaže iz kombiniranega papirja in bioplastike v srednji Evropi. Premalo jo je zaradi pomanjkanja ozaveščenosti o novih materialih bioplastike med proizvajalci papirnate embalaže in zaradi pomanjkanja skupne strategije inovacij v evropskem in nacionalnem pravnem gospodarstvu. Manjka tudi namenskih orodij za podporo majhnim in srednje velikim podjetjem pri uvajanju novih rešitev v zvezi s plastično in papirnato embalažo. Glavni cilj projekta je zagotoviti tesnejše povezave med raziskovalnimi in razvojnimi ustanovami ter podjetij, ki delujejo na področju proizvodnje pakirne papirnate in plastične embalaže. Uvesti želijo tudi nove rešitve v proizvodnji papirnate in plastične embalaže, ki bodo prispevale h krožnemu gospodarstvu na podlagi višje kakovosti sekundarnih materialov z nižjo vsebnostjo mikroplastike. Med

Ž

eleni rezultati projekta (European Union, European Regional Development Fund, 2017, strani 26-29): 1. Vzpostaviti Transnacionalni center za pakirne biokompozitne materiale (v nadaljevanju TBPC) ter vanj vključiti čim več zunanjih partnerjev. TBPC bo podjetjem in organizacijam nudil strokovno svetovanje in pomoč pri iskanju rešitev v zvezi z vsemi stopnjami življenjskega cikla embalaže in pri iskanju izvajalcev na področju embaliranja.

2. Definirati srednjeevropsko strategijo trajnostne embalaže iz papirja in plastike, ki bo postavila cilje za obdobje 3-5 let in se osredotočila predvsem na vzpostavitev sistema proizvodnje in uporabe embalaže ter ravnanja z odpadno embalažo.

3. Izdati priročnik z naslovom Trajnostni dizajn papirnate in plastične embalaže. Z njim želijo spodbuditi podjetja in organizacije, da vstopijo v stik s partnerji TBPC in da pri proizvodnji, nakupu ali uporabi embalaže upoštevajo inovativne rešitve na obravnavanem področju.

4. Informirati in usposabljati majhna in srednje velika podjetja o ponudbi in inovacijah na področju rešitev pakiranja predvsem v zvezi z novimi plastičnimi masami ter spodbuditi njihovo sodelovanje z raziskovalnimi in razvojnimi institucijami ter podjetji.

V

okviru projekta bosta v vsaki sodelujoči državi potekali vsaj dve delavnici o ozaveščanju nacionalnih akterjev, ki sodelujejo v vrednostni verigi papirnato-plastične

2. Prav tako kompostibilna papirnata vrečka, ki bi imela na notranji strani nanešen premaz s čimer bi preprečilo pronicanje tekočin in maščobe, tako da bi bile vrečke primerne za shranjevanje bioloških odpadkov.

Projekt Biocompack-CE izhaja iz združitve dveh že zaključenih Interregovih projektov: Ecopaperloop, katerega koordinator je bil eden izmed sedanjih projektnih partnerjev, javni raziskovalni center Innovahub SSI iz Italije in Plastice-CE pod vodstvom ljubljanskega Kemijskega inštituta. Partnerje usmerja k skupnemu doseganju ciljev, predvsem pa želijo na inštitutu med sodelujočimi organizacijami vzpostaviti trajno navezo ter prenos tehnologije in znanja. Projekt je trenutno v fazi intenzivne priprave za izdelavo pilotov modela TBPC novih proizvodov, za katere je v veliki meri odgovorno slovensko podjetje Papirol d.o.o. Naslednji sestanek partnerjev bo potekal v drugi polovici septembra v Debrecenu na Madžarskem. Glede na načrt projekta lahko prototipe proizvodov pričakujemo v prvi polovici naslednjega leta. ("BIOCOMPACK-CE", 2018) To pa še ne pomeni, da bodo takrat dostopni tudi na trgu, saj morajo, po besedah Graziana Elegirja, vodje enote za kemijo in okolje v italijanskem raziskovalnem centru Innovahub SSI, prototipi prestati tudi laboratorijski test razgradnje. Ta je odvisna od zapletene sestave posameznega materiala, iz katerega je vrečka izdelana (med drugim vključuje tudi uporabljena lepila in barve) in načina oblikovanja vrečke. Veliko vlogo pri razgradnji igra tudi potrošnikov način uporabe in zavrženja vrečke ("Biocompack CE European Project - Paper Industry World", 2018).

Krmilni ventil s tehnologijo Eko stich™

131

11 projektu sodeluje deset partnerjev iz šestih držav (Hrvaška, Madžarska, Poljska, Slovaška, Slovenija in Italija), med katerimi sta tudi dva inštituta, Poljska zbornica za recikliranje in predelavo embalaže, Slovaška Univerza za tehnologijo v Bratislavi ter slovensko podjetje Papirol d.o.o., ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo papirnatih vrečk, ovojnih, pekovskih, aranžerskih in nekaterih drugih vrst papirja ter celofana. Slovenijo v projektu poleg podjetja Papirol zastopa tudi Kemijski inštitut iz Ljubljane, odsek za polimerno kemijo in tehnologijo, ki je pod vodstvom dr.

Andreja Kržana tudi vodilni projektni partner ("BIOCOMPACK-CE", 2018).

1. Kompostibilna in posledično tudi biorazgradljiva vrečka za živila, izdelana iz kombinacije papirja in prosojne plastike, ki bi jo potrošnik lahko odvrgel kar med biološke odpadke. Takšne vrečke bi nadomestile sedanje vrečke iz kombiniranih materialov, ki bi jih moral potrošnik po pravilih ravnanja z odpadno embalažo pred zavrženjem najprej ločiti na papir in plastiko in šele nato oboje odvreči v primeren zabojnik.

Embalažna novica Zelenega omrežja

Embalaža

V

embalaže. V enega izmed ciljev projekta sodi tudi razvoj dveh novih proizvodov (European Union, European Regional Development Fund, 2017, stran 44):

Proizvajalci različnih izdelkov pri pakiranju sekundarne embalaže uporabljajo talilno lepilo. Lepilo se v dozirni napravi stali in v tekočem stanju nanese na mesto lepljenja. Z uporabo električnega ventila s tehnologijo Eko stich™ je zagotovljena manjša poraba lepila in z ustrezno napravo (KUBE) tudi manjša poraba energije. Valco Melton´s EcoStich™ električni ventil deluje pri ekstremnih hitrostih in dosega 15.000 ciklov na minuto. Njegova življenjska doba je 109 ciklov oziroma nanosov, odvisno od načina nanašanja in ima skoraj 20-krat daljšo življenjsko dobo kot standardni pnevmatski ventil. Natančnost ventila Eko stich™ lahko zmanjša porabo lepila do 75 %. Preprečuje zamašitev šob in s tem povezano vzdrževanje. Z uporabo nizkega tlaka in večjih šob lažje razprši lepilo. V primerjavi s pnevmatskimi črpalkami in ventili električni sistemi potrebujejo 90 % manj rezervnih delov za delovanje kot pnevmatski, kar zmanjša možnost odpovedi ventila in tudi izpadov, povezanih s popravili. Zaradi posebnega kapljičnega nanosa lahko električni ventil doseže do 15.000 ciklov na minuto, aktivira se v dveh mili-sekundah. Potrebna je minimalna zaloga rezervnih delov, s čimer se zmanjšajo skupni stroški, stroški potrošnih delov in stroški skladiščenja.

LITERATURA • Biocompack CE European Project - Paper Industry World. (2018). Retrieved from http://www.paperindustryworld.com/biocompack-ce-european-project/ • BIOCOMPACK-CE. (2018). Retrieved from https://www.interreg-central.eu/Content.Node/ BIOCOMPACK-CE.html • European Union, European Regional Development Fund. (2017). CE1237 Biocompack-CE Version: 2, Application Form. Interreg Central Europe.

• Interreg : European Territorial Co-operation. (2018).

Retrieved from http://ec.europa.eu/regional_policy/ en/policy/cooperation/european-territorial/ • Interreg CENTRAL EUROPE - Home. (2018). Retrieved from https://www.interreg-central.eu/Content.Node/ home.html

Ema d.o.o. www.ema.si

avgust 2018

izvajanjem projekta bi radi snovalci podjetjem nudili pomoč pri implementaciji proizvodnje in uporabe embalaže iz preverjenih biološko razgradljivih in kompostibilnih materialov ter hkrati pospešili predvsem prenos znanja in tehnologije. Prav tako snovalci projekta težijo k spodbujanju razmišljanja o trajnostnem razvoju na podlagi ozaveščanja tako projektnih partnerjev kot tudi širše javnosti o življenjskem ciklu ter okoljskem odtisu embalaže, ločevanju odpadkov, zmanjšanju količine mešanih odpadkov ter učinkovitosti kompostiranja ("BIOCOMPACK-CE", 2018).

12

Kako vidite jedro trajnostnih izzivov s katerimi se sooča plastična embalaža?

Ko govorimo o trajnostnem pakiranju obstajata dva večja izziva. Prvi izziv so omejitve pri reciklažnih tehnologijah za embalažo, ki je izdelana iz poliolefina. Na primer, če je embalaža uporabljena za pakiranje živil, v tem trenutku ne moremo reciklirati poliolefinskih materialov v novo embalažo za hrano. Drugi izziv je ta, da reciklaža poliolefinov in plastike na splošno ni zelo profitabilno v primerjavi z deviškimi polimeri. Premagati moramo tehnološke in nedobičkonosne izzive, da lahko stopimo korak naprej k trajnostnem razvoju pri pakiranju. Svet se mora zavedati, da je plastika dragocen vir. Žal percepcija, da so poliolefini surov material, ki morajo romati v reciklažno kanto, kot steklo, aluminij, PET plastenke, še ni razširjena. V tem trenutku gre preveč plastike v druge odpadne tokove, tako da ima linearno življenje, ne krožnega. Spremeniti moramo miselnost. Naša vizija je, da postane plastični odpad surovina za proizvodnjo poliolefinov.

Po kateri poti do trajnostnega pakiranja? Kje so omejitve? V tehnologijah ali v materialih?

Podjetje Borealis, ki ima sedež na Dunaju, proizvaja poliolefinske izdelke. Ti so osnova številnih plastičnih aplikacij, ki so bistveni del našega vsakdanjega življenja.

Področja uporabe poliolefinov so široka in raznolika.

Pri Borealisu pokrivajo s poliolefini področja energije, avtomobilske industrije, potrošniških izdelkov in cevi. Günter Stephan, vodja krožnega gospodarstva pri podjetju Borealis, je pojasnjeval, kako uresničiti krožno gospodarstvo plastike.

Po njegovem je ključno, da svet sprejme miselnost, kako je plastika preveč dragocen vir, da bi z njo ravnali kot z odpadkom. Borealis posluje v 120. državah po svetu.

vir: Packaging Europe

To je večplastna naloga. Ali verjamete, da bomo skupne trajnostne cilje dosegli le, če bomo delovali povezovalno med industrijami in med družbami?

To je področje, na katerega lahko pri našem podjetju najbolj vplivamo, saj smo ravno na sredini vrednostne verige. Pri industrijskem povezovanju že leta sodelujemo z lastniki blagovnih znamk in velikimi reciklažerji. Vzpostavili smo dobro platformo za nadaljnje sodelovanje, ki jo je mogoče uporabiti, da zadostimo zahtevam recikliranja.

Kje je glavni izziv?

Ključno je sodelovanje z lastniki blagovnih znamk, ko pride do oblikovanja z rešitvami za reciklabilnost. Gre za dva aspekta. Prvi je, da mora biti embalaža oblikovana tako, da je 100 % prazna, ko gre v odpadni tok. Če je na primer v tubi od zobne paste vedno še nekaj ostanka zobne paste, to zmanjša kvaliteto reciklata, vpliva na vonj in podobno. Če sodelujemo z lastniki blagovnih znamk, imamo vsa orodja, da dosežemo ta cilj. Drugi vidik je sprememba materiala, to je iz večplastnih filmov v enoplastne, ki jih je laže reciklirati.

Po drugi strani, če gledamo odpadkovni tok navzgor, je sodelovanje nujno potrebno med zbiralci odpadkov, sortirnicami in tudi z občinami. To so deležniki, ki dobesedno »sedijo

Günter Stephan

Urška Košenina

foto: arhiv podjetja

Z novimi reciklažnimi tehnologijami do boljših reciklatov, tudi iz plastike

Krožno gospodarstvo v Evropi

avgust 2018

Embalaža

131

Krožno gospodarstvo v Evropi

na odpadkih«. Z njimi je potrebno delati, da dobimo dostop do plastičnih odpadkov v pravih količinah in pravi kvaliteti. Kar se tiče družbenega sodelovanja, menim, da se moramo povezati z občinami. Pomagati jim moramo, da bodo lahko izvlekli dragoceno plastiko iz odpadnega toka. Poleg tega ne smemo pozabiti na spreminjanje percepcije ljudi, da plastika ni namenjena reciklažnem toku. Podjetje Borealis je zelo aktivno pri promociji sodelovanja v organizaciji kot je PCEP (Poliolefinova platforma krožnega gospodarstva) in Ellen MacArthur fundacija. Poleg tega sodelujemo v diskusijah na nivoju EU. Je del izziva negovanje novih poslovnih modelov?

Da, ustvariti moramo nov poslovni model in nove dobavne verige. Na primer, transportiramo bale odpadkov iz enega konca Evrope na drugega, kar pomeni, da transportiramo veliko zraka. Obstaja priložnost, da spremenimo poslovni model. Če bi sortirnica za plastiko zmanjšala količino materiala na kosmiče blizu točke zbiranja, bi bilo to stroškovno učinkovitejše in transport bolj trajnosten. To je eno izmed področij, kjer lahko oblikujemo bolj trajnostni poslovni model. Vendar moramo, če želimo podpreti to idejo, ustvariti povpraševanje po reciklažnem materialu. To je področje, kjer je veliko priložnosti za spremembo.

Trajnostni razvoj je naša odgovornost.

Podjetje Borealis in vsi drugi v industriji moramo sprejeti to odgovornost. To je začetna točka. Nato lahko identificiramo poslovno priložnost, da izdelujemo izdelke iz reciklažnih materialov, iz plastičnih odpadkov, ki so boljše kvalitete. Morda res ne potrebujemo več klopi v parkih iz reciklažnih materialov, lahko pa izdelamo aplikacije z visoko vrednostjo. Naj povem, da ima Borealis dolgo zgodovino dosežkov razvijanja plastike z vedno bolj uporabnimi lastnostmi. To smo dosegli z deviškimi materiali. Prepričani smo, da lahko to storimo tudi z reciklažnimi. Cilj je, da se znajdemo v situaciji, ko ne bo več nobene razlike med deviškimi in reciklabilnimi materiali. Obema bo skupno le, da zadovoljujeta potrebe potrošnikov.

Slovenija na visokem mestu pri realizaciji ciljev trajnostnega razvoja

Mehanična reciklaža v podjetju mtm, Niedergebr, Nemčija.

Tako. Poslovna priložnost je, da se v razvoju premaknemo na naslednjo raven aplikacij in naredimo plastiko resnično krožno. To pomeni, da ustvarimo reciklabilne surovine, ki jih je mogoče uporabiti za embalažo za hrano. Zdaj so še neprimerne zaradi vonja, barve ali mehaničnih lastnosti. Trg potrebuje tehnologije, ki bodo kos tem izzivom.

je hrbtenica, vendar si vseeno želimo razviti komplementarne tehnologije, da izboljšamo lastnosti reciklatov. Zelo smo zaposleni z inovacijami pri kemični reciklaži, ki jo vidimo kot dopolnilo k obstoječim metodam. Centralni izziv je prenos tehnologij, ki dokazano delujejo v laboratoriju, v industrijo. Plastični odpadki po odločitvi Kitajske, da jih neha uvažati, sedaj ostajajo v Evropi. Nujen je prenos reciklažnih tehnologij v industrijsko proizvodnjo.

Kaj lahko v prihodnje razvije Borealis?

Kako boste to dosegli?

Leta 2016 smo prevzeli podjetje mtm plastics iz Niedergebra v Nemčiji. Je vodilni v tehnologiji pri reciklaži popotrošnega plastičnega odpada in velik mehanični reciklažer PE in PP plastike. Fokus razvoja, ki ga izvajamo, je izboljšava portfolija izdelka z novimi aplikacijami, mislim na mešanje z deviškimi materiali, razvoj novih spojin, boljše mehanične lastnosti. Vizija je doseči »Reciklažo 2.0«. Mehanično recikliranje

Če imaš drugačno reciklažno tehnologijo, potrebuješ dober koncept za surovino. Trenutno delamo z mešanico PE/ PP odpadkov, ki pridejo v balah v Niedergeber na procesiranje. To zahteva spremembo pri nastavitvi surovin. Znova se vrnemo k vprašanju dobičkonosnosti. To je odvisno od možnosti ali lahko spremenimo surovino v srednje ali visoke aplikacije, ki so enake lastnostim deviških materialov.

18

| Hotel R ikl i

13

Ba

nc

e,

Bled

, Sloven

14.-15. no ve m

20 er

Poročilo opozarja, da bodo med večjimi izzivi do leta 2030 uspešna implementacija podnebnih ukrepov, izboljšanje vodnih ekosistemov ter življenja na kopnem. Treba bo pospešiti in okrepiti prizadevanja držav, predvsem pri ohranjanju biodiverzitete. Napredek pri trajnostnih oblikah proizvodnje in potrošnje je prepočasen. Najslabše rezultate pa dosegajo države z najvišjimi prihodki, ki obenem povzročajo negativne učinke drugim državam pri njihovem doseganju ciljev. Poročilo sta že tretje leto zapored pripravila združenje Sustainable Development Solutions Network (SDSN) pod okriljem ZN ter fundacije Bertelsmann Stiftung.

la

b

Plastika, ki kroži.

Kot navaja poročilo o doseganju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030 za leto 2018 z naslovom Globalna odgovornost, Slovenija dosega 8. mesto med 156 državami. Merili so indeks doseganja 17 ciljev agende. Slovenija je bila najuspešnejša pri odpravi ekstremnih oblik revščine, zagotavljanju kakovostnega izobraževanja in dostopnosti do virov energije. Vendar pa služba vlade za regionalni razvoj dodaja, kje je Slovenija najmanj uspešna pri doseganju ciljev n področjih infrastrukture in industrije, zagotavljanju trajnostnih načinov proizvodnje in porabe, ukrepih za boj proti posledicam podnebnih sprememb ter pri uporabi in ohranjanju morja in morskih virov za trajnostni razvoj.

Torej pri tistih ciljih, kjer izvajanje najbolj pokaže, kako država uveljavlja novo paradigmo razvoja. Strategija ravnanja Slovenije 2030 sicer daje prednost nekaterim področjem, ki so ključna za trajnostni razvoj države.

131

Kje so potemtakem priložnosti za gospodarsko rast pri transformaciji podjetij?

Embalaža

Kratko, zanimivo

avgust 2018

Promocija

ija

PAPIR V DIGITALNI DOBI

14 131

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Mestna občina Nova Gorica

Na trgu z novim čistilom, ki ima ECO marjetico V podjetju Bent nam je mar za okolje in vedno stremimo k varovanju našega planeta, zato so naša čistila narejena v skladu z evropsko Uredbo (ES) št. 648/2004 o detergentih. V skladu z Uredbo lahko čistila vsebujejo le površinsko aktivne snovi, ki ustrezajo predpisanim pogojem biološke razgradljivosti.

To pomeni, da se najmanj 60 % površinsko aktivnih snovi čistila v 28 dneh razgradi na ogljikov dioksid, vodo in mineralne soli. V takšni obliki ne škodijo vodnim organizmom in ne povzročajo razraščanja alg. Med ponudbo izdelkov vključujemo vedno več čistil, ki imajo ekološko oznako in so do okolja še bolj prijazna v celotnem procesu od proizvodnje do uporabe. V poletnem obdobju smo program izdelkov posodobili s čistilom Blue star Ocean, ki ima Eco marjetico. Z njim se lahko zelo učinkovito očistijo različni prostori in površine.

Občina Hrastnik

Občina Rače-Fram

Občina Vrhnika

Bent excellent d.o.o. Domžale https://bent.si

Izjemne zgodbe med zemljo in nebom

avgust 2018

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Vodilo dolgoročnega uspeha je: Bodi blizu ljudem in naravi. V družbi BTC to vodilo uresničujemo v inovativnih trajnostnih projektih, ki so odgovor na okoljske in družbene izzive današnjega časa. Napredek iz leta v leto tudi izmerimo. Pridevnik, ki najbolje opisuje leto 2017, je: izjemno. Pod okriljem poslovne enote Misija: Zeleno v družbi BTC izvajamo vrsto aktivnosti, ki smo jih strnili v sedmih misijah: Energetska učinkovitost, Varčno z vodo, Odpadki za surovine, Zeleni promet, Varnost za vse, Družbeno odgovorni in Inovativnost za napredek. Zadnjo misijo smo dodali v letošnjem letu. Z naraščanjem prebojnih dejavnosti in projektov ta zaokroža našo podporo razvoju inovativnih idej in rešitev.

V Trajnostnem poročilu 2017 predstavljamo zgodbe, za katere želimo, da navdihnejo tudi vas. Vsako zeleno dejanje ima namreč težo in v skupnem seštevku ustvarja neprecenljivo

vrednost.

Skupaj imamo moč, da zagotovimo okolju in ljudem prijazno prihodnost. Naj opisani utrinki tudi vas navdihnejo za zelene korake. Več na www. misijazeleno.si.

BTC d.d. www.btc.si

Zeleni informacijski sistemi trkajo na kulturo menedžerjev Zeleni informacijski sistemi (IS) so ena od aktualnih tem, ki jih v okviru Katedre za informacijske sisteme raziskujemo in poučujemo na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Informacijski sistem ponuja veliko priložnosti pri preoblikovanju organizacije v trajnostno naravnano, saj poleg informacijske tehnologije zajema tudi ljudi in procese v organizaciji. Zeleni IS podpirajo različne vidike trajnostnega razvoja, kot na primer preprečevanje onesnaževanja, delo na daljavo ali okolju prijazen razvoj izdelkov in storitev. Rezultati raziskave med vodilnimi managerji slovenskih podjetij kažejo, da so slovenska podjetja, ki so tudi sicer trajnostno naravnana, pripravljena na uporabo zelenih IS. Pomembno vlogo pri uvajanju zelenih IS igra kultura menedžerjev in osebno dojemanje problematike trajnostnega razvoja. Podjetja, ki zelene IS uvedejo le zaradi prepoznavnosti ali zunanjega vpliva, pri uvedbi niso tako uspešna ter ne prepoznajo koristi uporabe zelenih IS.

Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede www.fov.um.si

Goodyearovi prostovoljci kar s tremi projekti prostovoljstva V Goodyear Dunlop Sava Tires junija še poseben poudarek namenjamo prostovoljstvu

Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o. https://goodyear-slovenija.si

SPEKTRA Termo Top in Termo kit kot cenejši rešitvi Nezadostna toplotna izolacija objekta privede do velikih toplotnih izgub skozi zidne površine, kar vodi v večje stroške ogrevanja pozimi in tudi hlajenja poleti. Pogosto sanacija z vgradnjo ali popravili toplotne izolacije iz različnih vzrokov ni možna, zato v takih primerih Helios ponuja enostavnejšo in cenejšo rešitev. Notranje stene se lahko obdelajo s termoizolacijsko izravnalno maso SPEKTRA Termo kit v dveh slojih debeline 2 – 4 mm.

Sistem dopolni še termoizolacijski premaz

Kranjske čebele stalne gostje hotela Park

Helios TBLUS, d.o.o., Slovenia www.helios-group.eu

V hotelu Park Ljubljana smo zavezani k trajnostnemu razvoju, spoštovanju okolja in povezovanju z lokalnimi skupnostmi. Vključeni smo v Čebeljo pot, saj na strehi hotela bivajo prav posebne gostje – kranjske čebele. Te vsako leto poskrbijo za opraševanje naše okolice, našim gostom pa omogočajo sladkanje z njihovim medom. Trenutno na naši strehi bivajo štiri čebelje družine, ki skupno štejejo približno 250.000 članov. Naš čebelar Gorazd Trušnovec skozi vse leto skrbi za dobrobit naših čebelic, ki nam dvakrat letno dopuščajo nabiranje njihovega medu. V letu 2017 so z nami delile 57 kg medu, v letošnjem letu pa še čakamo na končno težo, vendar si obetamo dobro letino. Ves med porabimo v hotelu pri zajtrkih, sladicah in seveda sladoledu. Z veseljem na streho odpeljemo tudi naše goste in vse, ki si želijo ogledati in nekaj izvedeti o naših čebelnjakih. S tem želimo ljudi seznaniti z našo zeleno zgodbo in jih nekoliko podučiti o pomembnosti trajnostnega razvoja ter o pomembnosti čebel za naš ekosistem.

HOFER z iniciativo Danes za jutri skrbi za okolje

V podjetju HOFER se kot eden večjih trgovcev v Sloveniji zavedamo svoje odgovornosti do okolja, zato si v okviru iniciative Danes za jutri med drugim vsakodnevno prizadevamo za optimizirane in energetsko učinkovite delovne procese s čim manjšim vplivom na okolje. Poslovalnice HOFER ter upravno-logistični center v Lukovici uporabljajo zeleno energijo. Strehe izbranih poslovalnic so opremljene s sončnimi elektrarnami, obenem se v podjetju delno ogrevamo z biomaso. Tudi pri porabi energije smo preudarni, zato prostore osvetljujemo z varčnimi svetili LED, v hladilnici pa uporabljamo okolju prijazna sredstva.

Nenehno izvajamo tudi ukrepe za zmanjšanje škodljivih emisij CO₂, naš sodoben vozni park pa je za čim varčnejšo vožnjo opremljen z motorji najvišjih ekoloških standardov (EEV in EURO 6). Od leta 2016 v podjetju HOFER svoja okoljska prizadevanja uveljavljamo tudi z zasledovanjem mednarodnega standarda upravljanja z energijo ISO 50001.

okolje

131

SPEKTRA Termo Top. Oba izdelka vsebujeta votle steklene kroglice, ki zelo slabo prevajajo toploto in posledično delujejo kot izolacijski sloj. Tako obdelane stene so zelo tople na otip, preprečujejo tvorbo kondenza in rast plesni, učinkovito uravnavajo vlago v prostoru ter ustvarjajo prijetno bivalno okolje. Ker se od premaza odbije več kot 90 % svetlobe, je prostor tudi svetlejši. Premazni sistem nudi delno zvočno izolacijo in zaradi steklenih kroglic primerno mehansko odpornost ter kot tak omogoča zmanjšanje stroškov za ogrevanje, hlajenje, razsvetljavo in obnavljanje.

Hotel Park Ljubljana, Tabor Ljubljana d.o.o. www.hotelpark.si

Vabilo na največji spletni portal za prijazen promocijski material

Zeleno omreŽje HOFER trgovina d.o.o. www.hofer.si

V septembru bomo priča novemu lansiranju največjega slovenskega spletnega portala z okolju prijaznimi izdelki Ekoman. Namen spletne strani www.ekoman.si je ponuditi širok nabor izdelkov v različnih kategorijah, ki jih lahko podjetja uporabijo za obdarovanje

avgust 2018

zaposlenih v okviru globalnega programa Goodyear Boljša prihodnost. Naši zaposleni so junija izvedli kar tri projekte prostovoljstva na področju Gorenjske. V začetku junija je ekipa zaposlenih priskočila na pomoč vodstvu VDC Kranj pri ureditvi vrta za možnost izvajanja zelenega programa hortikulturne terapije uporabnikov. Projekt je obsegal postavitev dvignjenih gredic za gojenje zelišč, zelenjave in jagodičevja ter zasaditev dreves in grmovnic z namenom ustvarjanja okolja, ki blagodejno vpliva na počutje in delo uporabnikov centra. V okviru globalnega junijskega tedna prostovoljstva smo Goodyearovci z delovno akcijo med drugim obnovili tudi prostore konjeniškega centra, kjer so dom našli številni upokojeni tekmovalni konji. Prostovoljci so oskrbeli dotrajane staje, uredili pasaže in obnovili ograjo. Goodyearovi zaposleni smo prepoznali tudi potrebo po ureditvi igrišča lokalnega vrtca, na katerem smo z odstranitvijo propadajočih dreves in zavarovanjem igral z gumijastimi tlakovci prispevali k varnosti pri igri otrok na zunanjih površinah. Prostovoljci so obnovili tudi prostor za druženje in s svežo barvo poskrbeli za poživitev hiške.

15

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

16 131

okolje

tako poslovnih partnerjev kot zaposlenih. Cilj Ekomana je, da pomagamo podjetjem začeti razmišljati trajnostno v vseh segmentih njihovega poslovanja, vključno s promocijskim materialom, ki ga uporabljajo za pospeševanje prodaje. Ob sprehodu po spletnem portalu se najdejo kategorije in izdelki iz materialov, ki ne obremenjujejo okolja. Majhni koraki vodijo do velikih sprememb. Ekoman je blagovna znamka skupine Axis mundi.

Zapisala: Renata Novak, mag.

IN, d.o.o. www.axismundi.si

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju z nerealnimi pričakovanji 7. julija 2018 je začela veljati nova Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

V strokovni oceni, ki je del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, ni več treba oceniti ravni hrupa z izračunom, ampak je dovolj opis stopenj varstva pred hrupom glede na prostorski akt. Gradbeni zakon zahteva dokaz v projektni dokumentaciji, da uporaba objekta ne bo povzročala čezmernih ravni hrupa v okolju. Obveznost izdelave izračunov emisij hrupa ni potrebna v Predhodnih postopkih, v katerih se ARSO odloča o potrebnosti presoj vplivov na okolje (PVO). Na drugi strani pa je natančno predpisana izdelava Ocene obremenjenosti okolja s hrupom za PVO posege.

Odziv MOP na navedena neskladja je, da bo vsak vesten investitor naročil izdelavo izračunov obremenitve okolja s hrupom, četudi k temu ni zakonsko zavezan. Pričakovanja MOP so nerealna glede na zavest projektantov in investitorjev v Sloveniji.

V podjetju Medium uspešno prestali redno okoljsko presojo V začetku poletja smo v podjetju Medium uspešno prestali zunanjo presojo sistema ravnanja okolja po standardu ISO 14001 in shemi EMAS. Standard ISO 14001 je bil v letu 2015 prenovljen, še bolj se je približal zahtevam sheme EMAS. Vseeno pa še vedno ostajajo pomembne nadgradnje sheme EMAS v primerjavi s standardom ISO 14001.

Podjetja, ki delujemo v okviru sheme EMAS, moramo izpolnjevati vso okoljsko zakonodajo ter vsakoletno objavljati okoljske kazalnike.

Dopolnitev okoljske izjave za leto 2017 je objavljena na naši spletni strani www.medium.si.

V njej so predstavljeni naši okoljski vidiki in z njimi povezani vplivi na okolje, izpolnjevanje okoljskih ciljev, ki smo si jih zastavili za leto 2017, ter drugi kazalniki okoljske uspešnosti. Izpostavili bi dva najboljša kazalnika v letu 2017: 100 % delež električne energije iz obnovljivih virov (nakup Modre energije) in povečanje deleža nabavljenega papirja s FSC ali PEFC certifikatom na 70 % (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naša osnovna dejavnost je tisk, papirja nabavimo veliko – lani je bila skupna količina 255 ton.

avgust 2018

Mestna občina Celje https://moc.celje.si

S ponudniki trgovskih in gostinskih storitev proti plastičnim vrečkam

Medium d.o.o. www.medium.si

V Celju kmalu na voljo kolesa za izposojo

Marbo Okolje d.o.o. www.marbo-okolje.si

mestno jedro ne postane vozlišče motornih vozil, ampak pešcu, kolesarju in drugim trajnostnim oblikam mobilnosti prijazno mesto.

Za potrebe javnega sistema izposoje koles smo kupili 66 klasičnih in 34 električnih koles. Za izboljšanje kolesarske infrastrukture bomo postavili 17 postaj javnega sistema izposoje koles ter vzpostavili programsko opremo za podporo in delovanje sistema. Za isti sistem se je odločilo še skupno 7 sosednjih in bližnjih občin, tako da bo uporabnik kolo lahko prevzel v Celju in ga vrnil denimo v Žalcu. 100 novih koles bo predvidoma v Celju na voljo konec poletja. Najem kolesa bo za pol ure brezplačen.

Na Mestni občini Celje smo kupili 100 koles za potrebe javnega sistema izposoje koles. Za izboljšanje kolesarskega in javnega potniškega prometa smo februarja letos od Ministrstva za infrastrukturo prejeli nekaj več kot 745.000 EUR nepovratnih sredstev. V okviru projekta bomo izvedli ukrepe, ki bodo kolesarskemu in javnemu potniškemu prometu zagotovili potreben razvoj in postavitev pripadajoče infrastrukture. Prehod v nizkoogljično družbo in izvedba ukrepov ne sme potekati samo v programskih usmeritvah institucij in politikah odločevalcev, temveč pomeni spremembo miselnosti družbe kot celote. Na Mestni občini Celje se z mnogimi ukrepi zavzemamo, da

V Mestni občini Ljubljana si prizadevamo za zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk, ki jih v največji meri obremenjujejo prav plastični odpadki, zato predstavljamo sodelovanje s trgovci in gostinci v ljubljanskem mestnem središču. Trgovce in gostince v mestnem središču smo pozvali, da namesto plastičnih svojim kupcem oziroma gostom ponudijo zgolj papirne ali biorazgradljive nakupovalne vrečke. Doslej se nam je pridružilo že več kot 40 trgovcev in gostincev, ki jih predstavljamo na posebej izpostavljeni spletni podstrani in so že ali bodo v kratkem prejeli posebno nalepko, s katero sporočajo, da plastičnih vrečk ne uporabljajo. K sodelovanju vabimo tudi vse ostale trgovce in gostince. V Mestni občini

Ekološka čistila v marketu mlekarne Planika Mlekarna Planika želi ohraniti neokrnjeno naravo Posočja tudi našim zanamcem, zato smo v našem marketu v Kobaridu v izbor vključili ekološka čistila Biolu zastopnika Ekovek.

Proizvodi so iz rastlinskih ekoloških sestavin, enostavno biorazgradljivi, veganski in ne vsebujejo fosfatov, barvil, silikonov, sintetičnih dišav ter so brez parabenov. Poleg ekoloških sestavin imajo Biolu proizvodi prednost pred ostalimi ekološkimi izdelki, saj imajo možnost ponovnega polnjenja. Izdelek z embalažo prvič kupite, kasneje pa ga ponovno napolnite. Z nakupom Biolu izdelkov se zmanjša količina odpadkov in poraba energije, povezane s proizvodnjo, transportom in odlaganjem plastenk, kar pripomore tudi k nižji ceni izdelkov za potrošnika. Skupaj z Ekovekom spodbujamo potrošnike, naj izdelke ponovno napolnijo v že uporabljeno plastenko, saj bosta tako hvaležna naše zdravje in narava. Od nas samih je odvisno, kaj naredimo s plastenko, ki je ne potrebujemo. Naš predlog je, da se plastenka ponovno napolni.

doma. Domačini se za osem ur na dan prelevijo v informatorje, ki na terenu obiskovalcem Bleda in gostom nudijo osnovne informacije o destinaciji – od tega, kje so največje blejske znamenitosti, do tega, kje je javno kopališče, kje so restavracije, zdravstveni dom in kako se na Bledu primerno vesti. Destinacija Bled je namreč ena najbolj zelenih destinacij na svetu in zato njen obisk prinaša določeno odgovornost. Turizem Bled je v ta namen izdal posebno zgibanko, ki je v info centrih na voljo natisnjena na brezlesni papir in gosta informira o tem, da prebivalci Bleda želijo, da gostje, tako kot domačini, spoštujejo izjemno naravno in kulturno dediščino ter da je edini odtis, ki ga pustijo na destinaciji, tisti na potki pri jezeru. Zgibanka je že na voljo tudi na spletni strani www.bled.si (http://www. bled.si/si/o-bledu/turizem-bled). Na spletni strani so zbrana tudi vsa zelena dejstva in zelena navodila, ki so v skladu z Zeleno shemo slovenskega turizma.

Zapisala: Romana Purkart Občina Bled www.e-bled.si

Slopak in Vsaka pločevinka šteje na Pivu in cvetju

Slopak d.o.o. www.slopak.si

okolje

Mestna občina Ljubljana www.ljubljana.si

GBC Slovenia z Eko skladom o trajnostnih kriterijih za gradnjo

Pri Slovenskem združenju za trajnostno gradnjo - GBC Slovenia (Green Building Council Slovenia) smo na srečanju z najvišjimi predstavniki Eko sklada v juliju obravnavali tematiko dodeljevanja subvencij in kreditov za okoljske naložbe. Razpisni pogoji Eko sklada so v določenih primerih nekoliko preohlapni in ne zajemajo kakovostnih parametrov za trajnostno gradnjo, kar s pridom izkoriščajo določeni ponudniki na trgu, ki za svoje izdelke ne pridobijo ustreznih certifikatov ali pa ti ne zadoščajo tehničnim zahtevam in predpisom, ki jih predpisuje slovenska zakonodaja.

V GBC Slovenia smo mnenja, da bi morali te kriterije vključiti v razpise Eko sklada ter tako dvigniti razpisne pogoje na višjo raven.

Obenem pa pri projektih, ki se financirajo iz javnega sklada, ustrezno okrepiti tudi nadzor. Na srečanju smo se dotaknili razpisnih pogojev, ki bi morali bolj jasno opredeljevati in izpostavljati trajnostne kriterije pri gradnji ali sanaciji stavb. Ti so tesno povezani s podaljševanjem življenjske dobe vgrajenih elementov. Zavzemamo se tudi za spremembo določenih meril in tehničnih pogojev, ki bi uporabnikom zagotovili trajnejšo in učinkovitejšo sanacijo objektov na osnovi standardov, ki jih upošteva tudi Evropa. Pri trajnostnih obnovah bi za pridobitev subvencije preko Eko sklada podprli obvezno izdelavo projektov ter preverjanje kakovosti izvedenih del s strani neodvisnih nadzornikov in sistem certificiranja javnih zgradb po standardih, ki so v svetu

Zeleno omreŽje

Mlekarna Planika d.o.o. Kobarid www.mlekarna-planika.si

Vprašaj me, tu sem doma!

Domačini imajo svoj kraj praviloma radi, o njem največ vedo in zato obiskovalce in turiste najlažje usmerjajo. Turizem Bled je zato skupaj s Turističnim društvom Bled pripravil projekt Ask me I'm local ali Vprašaj me, tu sem

Že vsa leta svojega delovanja v družbi Slopak na področju ravnanja z odpadno embalažo z različnimi projekti in aktivnostmi širimo zavest o pravilnem ločevanju odpadkov in njihovi reciklaži. Na letošnjem festivalu Pivo in cvetje v Laškem smo v sodelovanju s Pivovarno Laško Union ponovno združili

131

moči v kampanji Every can counts oziroma Vsaka pločevinka šteje. Obiskovalce festivalskega kampa smo v družbi Slopak že peto leto zapored spodbujali k pravilnemu ločevanju odpadkov, ločenemu zbiranju in skrbi za okolje. Tokrat so se obiskovalci kampa lahko preizkusili v legendarni igri Križec krogec, ki so jo igrali s pomočjo odpadnih pločevink.

Ločeno zbiranje odpadne embalaže je tako na festivalu postalo zabavno opravilo.

avgust 2018

Ljubljana smo skupaj z javnima podjetjema Ljubljanska parkirišča in tržnice ter Snaga v sklopu celoletnega programa zelene prestolnice Evrope v letu 2016 zasnovali kampanjo proti plastičnim vrečkam s sloganom »Nisem večna, sem pa zato manj tečna. Sem biološko razgradljiva vrečka.«

17

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

18 131

okolje

že uveljavljeni. Predstavnike Eko sklada smo povabili na 3. trajnostno konferenco, ki bo 27. septembra 2018 na Brdu pri Kranju.

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenia www.gbc-slovenia.si

V Solinah zmanjšujejo količino izpustov CO2 v ozračje

v njem pa veljajo stroga pravila glede varovanja okolja, je letos obeležil 25. obletnico od vpisa na seznam mednarodno pomembnih mokrišč pod okriljem Ramsarske konvencije in je del ekološkega omrežja EU Natura 2000.

Ob tem je KPSS tudi prvi slovenski krajinski park, v katerem vožnja motornih vozil (z izjemo intervencijskih in servisnih voženj) ni dopustna. Vožnja po parku je tako dovoljena le vozilom na električni pogon, to pa velja tako za vožnjo na delovno mesto kot za obisk parka. V Solinah ocenjujejo, da so na ta način na letni ravni količino izpustov CO₂ v ozračje zmanjšali za 9,5 tone, od tega je prihranek izpustov za zaposlene 5,9 tone na leto.

Telekom Slovenije, d.d. www.telekom.si

Naravi prijazno vrtnarjenje – vse se začne pri sadikah Družba Soline, ki je del Skupine Telekom Slovenije, je skladno s koncesijsko pogodbo, ki je sklenjena z Republiko Slovenijo, upravljavka državnega zavarovanega območja Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS).

Krajinski park, ki se razteza na 750 hektarih,

V našem bivalnem okolju, tako skupnem, javnem kot zasebnem, imajo rastline od nekdaj pomembno vlogo. Tako užitne kot tudi okrasne, ki pomagajo vzdrževati duševno in telesno zdravje in dobro počutje. A naša ekološka zavest največkrat odpove, ko izbiramo in kupujemo sadike. Pravzaprav se niti

ne zavedamo, kaj za zdravje našega planeta pomeni silna množica najrazličnejših sadik, pripeljanih od daleč, vzgojenih v šotnici in ob izdatni pomoči kemije. Poleg tega je moderno vrtnarjenje celo trajnice, ki bi morale trajati in trajati, tako zelo pomehkužilo, da trajajo le malo časa in so velikokrat degradirane na nivo enoletnic. V Vrtnariji Trajnice Golob-Klančič pa gojimo bogat izbor sadik trajnic v navadni vrtni prsti in brez modernih pomožnih materialov od daleč. Izbiramo trpežne vrste in sorte, primerne za naša naravna tla in naše klimatske pogoje. Poleg sadik ponujamo končnim kupcem, načrtovalcem zelenih površin in vrtov, rastlinskih čistilnih naprav, ekoremediacij, naravnih kopalnih bazenov, strešnih vrtov, zeliščnih vrtov in drugih zahtevnih objektov, tudi znanje o primernih trajnicah za vsak prostor in vsak namen posebej.

Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič www.trajnice.com

Evropski projekti

avgust 2018

Z novim projektom nad potencial odpadne plastike V letu 2017 smo prebivalci Evropske unije proizvedli za približno 25 milijonov ton odpadne plastike, od tega je bilo predelanih le slabih 30 %. Na problematiko neizkoriščenega potenciala odpadne plastike in papirja Slovenija zdaj odgovarja z novim evropskim projektom - LIFE CEPLAFIB, katerega aktivnosti so se pričele meseca julija v Celju.

Cilj projekta CEPLAFIB je preoblikovanje dveh snovnih tokov odpadnih komunalnih surovin – plastične embalaže in časopisnega papirja – v nove materiale, ki jih bo mogoče uporabiti v visokotehnoloških proizvodih za avtomobilsko, embalažno in gradbeno industrijo. Proizvodna linija za predelavo novih materialov iz recikliranih surovin bo locirana v Španiji, prototipni izdelki za notranjo opremo avtodomov bodo izdelani v Sloveniji, demonstracijski izdelki za gradbeni sektor na Poljskem, proizvodnja industrijske embalaže iz 100 % recikliranih surovin pa bo vzpostavljena na Finskem. Vodilni partner projekta je

Razvojni center orodjarstva Slovenije TECOS, sodeluje pa še pet partnerjev iz štirih EU držav, in sicer Finske (Ecopulp), Poljske (ITB inštitut), Slovenije (Adria Mobil in Omaplast) ter Španije (Aitiip). Projekt bo trajal do junija 2021, vrednostno pa je ocenjen na 1, 8 milijona evrov.

TECOS, Razvojni center orodjarstva Slovenije www.tecos.si

Boljša izkoriščenost energije iz obnovljivih virov v elektroenergetskem sistemu V projektu OSMOSE se partnerji osredotočajo na prepoznavanje in razvoj novih virov fleksibilnosti, ki so ključnega pomena za uspešen prehod na visok delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Devet družb, ki v okviru šestega delovnega sklopa iščejo rešitve za mednarodno izmenjavo virov fleksibilnosti, je 11. in 12. julija v Beogradu pripravljalo zasnovo demonstracije, ki bo med Slovenijo in Italijo razvijala nove mehanizme čezmejnega sodelovanja na področju izravnalnih trgov električne energije. Demonstracija, ki jo združeno vodita ELES in HSE, je ena od štirih demonstracij v okviru projekta OSMOSE. Družbi pri tem sodelujeta z italijanskim sistemskim operaterjem TERNA, proizvodnim podjetjem ENEL, francoskim operaterjem RTE in vrsto drugih uglednih partnerjev. Čezmejno sodelovanje je usmerjeno na področje sistemskih

Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si

Nadgradnja ukrepov trajnostne mobilnosti v Mestni občini Velenje ELES, d.o.o. www.eles.si

Nove možnosti recikliranja anorganskih industrijskih odpadkov

ZAG je koordinator projekta FLOW (Lightweight alkali activated composite foams based on secondary raw materials), ki je bil odobren v sklopu programa ERA-MIN2. V okviru projekta bomo raziskali nove možnosti recikliranja anorganskih industrijskih odpadkov za pridobitev penjenih alkalijsko aktiviranih materialov. Raziskava se osredotoča na odpadne materiale (kot so žlindre in elektrofilterski pepel), ki vsebujejo alumosilikate v reaktivni (steklasti) obliki, kjer lahko apliciramo tehnologijo alkalijske aktivacije. Glavni cilj projekta je razviti nove lahke alkalijsko aktivirane pene na osnovi sekundarnih surovin pri nizkih temperaturah priprave (pod 100 °C) za razliko od drugih anorganskih pen, kjer so za pridobitev potrebni visokotemperaturni postopki (nad 800 °C). Poleg ZAG so partnerji projekta še Univerza iz Modene (UNIMORE) in Univerza v OULU. Na Finskem so vključeni

Spodbujanje ukrepov trajnostne mobilnosti v Mestni občini Velenje nadgrajujemo z izvajanjem treh projektov, ki jih v višini 85 % financira Evropska unija. Dva iz programa Interreg Podonavje in eden iz programa Interreg Srednja Evropa. V okviru projekta eGUTS bomo promovirali elektro mobilnost z vzpostavitvijo večmedijskega portala z informacijami in novimi električnimi polnilnicami za avtomobile. Projekt CHESTNUT se osredotoča na načrtovanje prometnih sistemov izven občinskih meja. V okviru projekta izdelujemo celostno regijsko strategijo (za 10 občin) in nadgrajujemo sistem za avtomatizirano izposojo koles z novo postajo in električnimi kolesi. Projekt Smart Commuting obravnava funkcijsko urbano regijo Velenja in zajema območje 11 občin. Pripravili bomo osnutek regijske celostne prometne strategije s poudarkom na ukrepih dnevne mobilnosti in nadgrajujemo sistem za avtomatizirano izposojo koles s priključki za električna kolesa. Več o projektih na www.interreg-central.eu; www. interreg-danube.eu in www.velenje.si.

Mestna občina Velenje www.velenje.si

Retro permakultura za manj demence v Obsotelju in na Kozjanskem

19 131

tudi industrijski partnerji, ki bodo izvedli pilotno proizvodnjo (Kiertokaari Oy, SaintGobain Finland Oy, Destaclean Oy in SSAB Europe Oy).

Operacija Retro permakultura za manj demence, ki poteka na območju LAS Obsotelje in Kozjansko, z vodilnim partnerjem Centrom ponovne uporabe Rogaška Slatina v partnerstvu z Pegazovim domom Rogaška Slatina in Društvom spominčica, bo pomembno prispevala k obvladovanju težav sodobnega časa zaradi naraščajočega števila oseb z demenco. Zasleduje cilj »Vzpostavitev pogojev za aktiven življenjski slog« in bo z novim aktivnim pristopom omogočala večjo kakovost življenja starejšim in osebam z demenco. Na inovativen način bomo omogočili izboljšanje kakovosti življenja starejšim osebam z demenco s pomočjo uporabe retro permakulture.

Inovativnost projekta je v vzpostavitvi retro mobilnega vrta, ki omogoča stalno aktivnost osebam z demenco v uporabi izdelkov preteklosti, ki učinkujejo terapevtsko. Tako ob hkratnem zmanjševanju odpadkov za izdelavo ne potrebujemo novih materialov, z izdelavo retro izdelkov pa zmanjšujemo brezposelnost.

Operacija omogoča razvoj novih izdelkov za potrebe prihodnosti v starajoči se družbi, 40% naraščanju demence in nepripravljenosti Slovenije (in območja LAS) za obvladovanje posledic starajoče se družbe. Domovi za starejše so že sedaj prepolni, zato je nujna alternativa, kot jo prinaša pristop retro permakultura za manj demence. Operacijo Retro permakultura za manj demence sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

Center ponovne uporabe d.o.o., so.p. www.cpu-reuse.com

avgust 2018

hranilnikov, ki jih v svojih raziskovalnih programih podpira tudi Evropska komisija.

Novi mehanizmi takega sodelovanja bodo povečevali učinkovitost in uporabnost klasičnih in sodobnih sistemskih hranilnikov energije ter dolgoročno zniževali stroške uporabnikom. Več o projektu na https://www.eles.si/ projekt-OSMOSE.

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Slovenija trendom energetske učinkovitosti in trajnostne mobilnosti sledi počasi, pravi dr. Vlasta Krmelj, direktorica Energetske agencije za Podravje EnergaP. Šele z nepovratnimi sredstvi Kohezijskega sklada so občine pospešile svoje projekte na energetskem področju. V zadnjem letu je vse več zanimanja za energetsko učinkovitost tudi v podjetjih. Pri načrtovanju energetskih ukrepov je potrebno biti previden, saj ni vsaka rešitev za vsakogar. Kot pravi dr.

Vlasta Krmelj, si na slovenskem trgu počasi utira pot tudi energetsko pogodbeništvo kot eden učinkovitejših načinov financiranja energetskih ukrepov in investicij.

Pomembno pa je, da je tehnično dovršen energetski projekt opremljen tudi s kvalitetno finančno analizo.

Izvajate več evropskih projektov, s katerimi podjetjem in občinam ponujate rešitve na področju energetske učinkovitosti in trajnostne mobilnosti. Koliko energetsko učinkovitost in trajnostno mobilnost slovenska podjetja in občine povezujejo s trajnostnim razvojem in podnebnimi spremembami?

Energetska učinkovitost in trajnostna mobilnost sta prioriteta evropskih strategij že več kot 10 let. Slovenija tem trendom sledi zelo počasi.

Aktivnosti so se nekoliko pospešile z odprtjem javnih razpisov za pridobitev nepovratnih sredstev v okviru Kohezijskega sklada. Številne občine so takrat pričele s pripravo dokumentov in izvajanjem projektov. Res je, da je nekaj občin v Sloveniji, ki so pionirke in na tem področju delujejo že 10 let in več. Te občine razumejo tesno povezanost energetske učinkovitosti in trajnostne mobilnosti s podnebnimi spremembami in trajnostnim razvojem. Nekatere občine pa so na teh področjih zelo neaktivne.

avgust 2018

Pri podjetjih je tega zavedanja še manj, saj jim zakonodaja ne nalaga posebnih aktivnosti, razen energetskih pregledov za nekatere. V času gospodarske krize večina podjetij na področju energetike ni bila aktivna. Letos opažamo napredek tudi v podjetjih. Zelo jih zanimajo morebitni razpisi ali nepovratna sredstva za pridobitev finančnih sredstev za izvedbo ukrepov.

Kaj bodo glavni izzivi podjetij na tem področju v prihodnjih letih in kakšen je interes podjetij za programe energetske učinkovitosti?

Promocija

Glavni izzivi bodo predvsem, kako zasnovati strategije in izvajati ukrepe prilagajanja podnebnim spremembam. Problemi se pojavljajo na področju ogrevanja in hlajenja, zaradi izpadov omrežja. Trg je vedno bolj zahteven glede nakupa blaga in storitev, ki so označene zeleno, trajnostno oziroma energetsko učinkovito. S tem je povezana tudi konkurenčnost. Podjetja bodo morala natančno pregledati svoje poslovanje in najti tudi posredne stroške energetske neučinkovitosti. Kot primer lahko navedem proizvodnjo, kjer se je zaradi nekontroliranega prezračevanja povečal izmet. Stroški izmeta so posredno povezani z rabo energije in jih podjetja sama, brez energetskega strokovnjaka, težko najdejo. Interes za programe povezane s trajnostno energijo se počasi povečuje in tega smo zelo veseli.

Katere energetske rešitve v industrijskih podjetjih so najpogostejše in kateri vir zelene energije predstavlja za Slovenijo največji potencial?

Rešitve so zelo različne. Še vedno prevladujejo proizvodnja toplote, predvsem za ogrevanje in manj za procese, in področje klimatizacije. V podjetjih, kjer izvedejo energetski pregled, dobijo natančno sliko potrebnih ukrepov za izboljšanje učinkovitosti in potenciale izrabe obnovljivih, zelenih virov energije. Prikazan je tudi vrstni red ukrepov, kar je zelo pomembno, da ne izgubimo potencialov. Ukrepi so stroškovno opredeljeni, tako da lahko vodstvo podjetja lažje sprejema odločitve o izvajanju.

Načrtovalci morajo biti pri tem zelo previdni, saj je v vsakem podjetju sam proces ali proizvodnja najpomembnejša, energija je le podpora.

Industrijski procesi imajo velikokrat odpadno procesno toploto, ki lahko predstavlja zelo poceni obnovljiv vir. Običajno imajo podjetja tudi strešne površine, ki jih lahko izkoristijo za postavitev sončnih elektrarn ali sprejemnikov sončne energije. Pri integraciji teh sistemov v proizvodnjo se običajno uporabijo tudi hranilniki energije, kar omogoča kontinuiteto in izboljšuje učinkovitost. Kadar je podjetje v bližini stanovanjskih naselij ali drugih poslovnih subjektov, je možno razmisliti o skupnih kotlovnicah ali mikro sistemih daljinskega ogrevanja. V določenih predelih Slovenije je lahko zelo dober vir tudi geotermalna energija ali morda energija podtalnice ali reke.

Javnim in zasebnim subjektom nudite pogodbeno financiranje na področju učinkovite rabe

dr. Vlasta Krmelj

Odpadna procesna toplota je poceni obnovljiv vir foto: Boštjan Čadej

20 131

okolje

Zeleno omrežje

energije. Kdaj je takšno financiranje smiselno ter koliko se podjetja in drugi subjekti odločajo za to opcijo? Za kakšne investicije gre?

V zadnjih letih se pojavlja energetsko pogodbeništvo na celovitem upravljanju energetskih sistemov. Aktualno je postalo predvsem zaradi načina financiranja, kjer se lahko izvajanje storitev energetske učinkovitosti financira iz doseženih prihrankov, ki jih v pogodbi dobavitelj ali izvajalec tudi zagotavlja. Podjetja v Sloveniji tega še ne uporabljajo v veliki meri. V EnergaP na tem segmentu delamo že od leta 2007 in imamo veliko znanj in izkušenj. Sodelujemo v evropskih projektih, kjer nam pri zapletenih primerih pomagajo tudi kolegi iz Avstrije ali Nemčije, ki imajo z energetskim pogodbeništvom že 30-letne izkušnje. Rezultati kažejo, da energetsko pogodbeništvo prinaša podjetjem nižje stroške in kvalitetnejše energetske storitve.

Takšno financiranje je smiselno skoraj povsod, kjer se porablja energija, tudi na primer za notranjo razsvetljavo.

Kateri viri financiranja energetskih projektov so med podjetji najbolj razširjeni in kako izberete ustrezen vir financiranja glede na naravo projekta?

V preteklosti smo menili, da je tehnično dober projekt že takoj zanimiv za investitorje oziroma banke. Ugotavljamo, da mora biti tehnični projekt opremljen z zelo kvalitetno finančno analizo in kazalniki, ki finančnikom pokažejo, da je tveganj pri izvedbi in obratovanju projekta zelo malo.

Zelo pomembno je tudi kombiniranje različnih načinov financiranja, kot so nepovratna sredstva, subvencije, krediti, prihranki. Splošnega recepta, kako zapreti finančno konstrukcijo energetskega projekta, ni. Glede na naše podatke lahko rečem, da se večina investicij v Sloveniji izvede z lastnimi sredstvi, z najetjem kredita ali morda s subvencijami.

dr. Anja Bubik in dr. Lucija Kolar

U

rin predstavlja majhen delež odpadnih voda (1 %), a vsebuje ogromno hranil; po podatkih tudi do 80 % njenega celotnega volumna (1). Zato znanstveniki posvečajo pozornost obdelavi ločeno zbranega urina in njegovi morebitni ponovni uporabi. Hkrati pa urin v javnih straniščih povzroča tudi neprijeten vonj, saj se urea, ki je glavna sestavina urina, s procesom hidrolize pretvori v amonijak, ki je nestabilen in hlapi.

V

okviru projekta smo z raziskavo literature ugotovili, da je možnosti obdelave urina veliko, a je uporaba teh postopkov močno odvisna od okolja, v katerega bi bilo ekostranišče umeščeno. Najprimernejša je rastlinska čistilna naprava, sledijo pa ji mala biološka čistilna naprava, hidrogeli (v kombinaciji s predstopnjo higienizacije in možnostjo kombinacije z efektivnimi mikroorganizmi), cvetličarske gobe, prepojene s higieniziranim urinom, vrbni sistem brez iztoka, potopniki ali biodiski.

R

astlinska čistilna naprava je sistem, ki s pomočjo rastlin in mikroorganizmov posnema samočistilno sposobnost narave pri obremenjenih vodah. Aerobne in anaerobne bakterije na koreninskih sistemih in/ali med

njimi ter rastline s sposobnostjo vezave potencialno strupenih snovi omogočajo učinkovito čiščenje. Ob sodelovanju mikroorganizmov in močvirskih rastlin se tako voda očisti do zahtevanih standardov. Te so zlasti učinkovite pri odstranjevanju vsebnosti različnih okoljskih onesnaževalcev (2).

O

zelenitve postajajo v mestih znova popularne, saj lahko ekološke in okoljske prednosti njenih tehnologij bistveno prispevajo k izboljšanju mikroklime. Med spodbujanjem trajnostnega razvoja na različnih področjih smo že povečali zavedanje o številnih prednostih, ki jih nudi ozelenjevanje. Prednosti zelenih površin so v zmanjšanju toplotne obremenitve mest (zmanjšujejo učinke toplotnih otokov), čiščenju zraka (vezava številnih škodljivih plinov iz zraka, posledično zmanjšujejo bolezni dihal), zmanjšanju hrupa, izboljšani mikroklimi, čiščenju in zadrževanju meteorne vode v mestih (3, 4).

E

kstenzivna ozelenitev je najmanj zahtevna in cenovno dostopna širši javnosti ter zaradi tega tudi najbolj razširjena (5). Zanjo uporabljamo nizko rastoče in manj zahtevne rastline. Tudi pri projektni izdelavi prototipa ekostranišča smo se odločili za ekstenzivni način ozelenitve. V predhodnih raziskavah na pilotnih modelih smo namreč ugotovili, da je rast in prilagodljivost predvsem homulice (Sedum album »Murale«) v urbani mikroklimi zelo uspešna (3). Načrtujemo tudi ozelenitev stranske stene z uporabo bršljana, ki bo poleg estetske vloge omilil še smrad, ki je prisoten ob sproščanju amonijaka.

21

P

roblematika nekontrolirane uporabe umetnih materialov se širi, zato je razumevanje delovanja trajnostnih procesov vedno bolj pomembno za razvoj inovativnih ekoloških pobud. Zelene rešitve so ključni način za podporo ohranjanja naravnega okolja. V prihodnje moramo nameniti veliko pozornosti njihovemu razumevanju in omogočiti razvijanje takšnih rešitev na lokalni ravni in širše.

P

rojekt CONVERT izvajamo na VŠVO v sodelovanju s podjetjem Kakis d.o.o, Inštitutom Complementarium, Fakulteto za gradbeništvo Univerze v Ljubljani in je finančno podprt s strani razpisa »Po kreativni poti do znanja«, ki ga izvaja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije.

Viri: 1. EAWAG 2008. Separating Out Urine Makes For Highly Efficient WasteWater Treatment. ScienceDaily.

2. Griessler Bulc T. 2013. Okoljske tehnologije in ekoremediacije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta.

3. Ladan, F. 2017. Zelene kritine – analiza pilotnega primera in raziskava področja ozelenjevanja v občini Velenje. Diplomsko delo.

4. Oberndorfer E., Lunholm J., Bass B., et.al. 2007.

Green roofs as urban ecosystems - ecological structures, functions, and services, BioScience, 57 (10), str. 823-833.

5. Brunšek, G. 2010. Zelene strehe – Prispevek k ekološki in trajnostni gradnji, Ekologija, Strehe & Kritine 2010, str. 24-25.

avgust 2018

Javna stranišča so na obremenjenih lokacijah, kot so parki, glavni trgi, otroška igrišča, tržnice, vedno bolj pogosta, vendar so to večinoma kemična ali stranišča s splakovanjem, ki pa niso po meri uporabnika in so ekološko sporna. V Evropi se močno povečuje povpraševanje po ekoloških, t. i. suhih in kompostnih straniščih. Tudi v Sloveniji se opazi ta trend.

Prepoznalo ga je podjetje Kakis d.o.o., ki takšna stranišča razvija. Po Pariški konvenciji o podnebju morajo država in občine zmanjšati CO2 izpuste do 40 % do leta 2030. Zato smo se na Visoki šoli za varstvo okolja (VŠVO) skupaj s partnerji v okviru projekta »CO2 negativna ekostranišča (CONVERT - CarbOn NegatiVe ExteRnal Toilet)« (http://zelenastranisca. si/) osredotočili na problematiko okolju prijaznih stranišč. Med drugim smo raziskali inovativne tehnologije obdelave urina v povezavi z ozelenitvijo ekostranišča.

131

Tudi v Sloveniji več povpraševanja po ekostraniščih

okolje

Promocija

Zeleno omrežje

»Razpisni pogoji Eko sklada so v določenih primerih nekoliko preohlapni in ne zajemajo kakovostnih parametrov za trajnostno gradnjo, kar s pridom izkoriščajo določeni ponudniki na trgu,« je kritično povedal Iztok Kamenski, predsednik Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo - GBC Slovenia (Green Building Council Slovenia), kjer intenzivno sestankujejo z državnimi institucijami, da bi stanje trajnostne gradnje v Sloveniji izboljšali. Povedal nam je več o novem PURESu, ki bo moral upoštevati nedavno sprejeto evropsko zakonodajo, ki zaostruje prehod v nič energijske stavbe.

Poleg tega bo moral nov pravilnik upoštevati, da bodo ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti tudi ekonomsko upravičeni in da ne bomo zašli v preostre tehnične zahteve.

Dejali ste »da bo Združenje v prihodnje poglobilo sodelovanje z državnimi institucijami, zavodi in agencijami na področju zelenih javnih naročil ter energetske učinkovitosti.« Kaj želite predlagati in kaj pričakujete?

Po letošnji majski konferenci na Brdu pri Kranju, kjer smo obravnavali pobudo Evropske Komisije Level(s), bomo nadaljevali s prizadevanji za uveljavitev trajnostnih kriterijev na področju zelenih gradenj, da bi pri grajenih objektih lahko dosegali čim večjo energijsko učinkovitost, obenem pa izboljšali pogoje bivanja njihovim uporabnikom. Na podlagi teh izhodišč smo se sredi junija srečali s predstavniki Sektorja za graditev, ki deluje v okviru Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor. V Sloveniji so v finančni perspektivi 2014 – 2020 aktivnosti usmerjene na celovite in trajnostne pristope k prenovam, saj je bila večina stavb pri nas zgrajenih že pred letom 1985. Do leta 2030 naj bi v prenovo vložili okoli 6,7 milijard evrov oziroma med 350 in 450 milijonov evrov letno. Pomembno je, da se te prenove izvajajo trajnostno in celovito.

avgust 2018

Kateri projekti so v vašem delovnem programu v letu 2018?

V septembru pripravljamo tretjo trajnostno konferenco, ki bo ponudila vpogled v trenutno stanje v Sloveniji na področju trajnostnih proizvodov. Zaključili bomo z delavnico, ki je

Promocija

namenjena pozivu k hitrejši implementaciji trajnostnih kazalnikov v slovenskem prostoru.

Sodelujete tudi z Eko skladom. Kako in kakšni so načrti?

Na srečanju s predstavniki Eko sklada smo obravnavali tematiko dodeljevanja subvencij in kreditov za okoljske naložbe, ki bi morali z ostrejšimi zahtevami ter kriteriji v razpisnih pogojih zadoščati trajnostnim vidikom gradnje stavb. Razpisni pogoji Eko sklada so v določenih primerih nekoliko preohlapni in ne zajemajo kakovostnih parametrov za trajnostno gradnjo, kar s pridom izkoriščajo določeni ponudniki na trgu, ki za svoje izdelke ne pridobijo ustreznih certifikatov ali pa ti ne zadoščajo tehničnim zahtevam in predpisom, ki jih predpisuje slovenska zakonodaja. GBC Slovenia je mnenja, da bi morali te kriterije vključiti v razpise Eko sklada in izboljšali razpisne pogoje, obenem pa v projektih, ki se financirajo iz tega javnega sklada, ustrezno okrepiti nadzor. Zavzemamo se za uravnotežen pristop pri uporabi materialov in njihovem subvencioniranju s strani Eko sklada in točkovanju pri zelenem javnem naročanju.

Razpisi državnih institucij morajo upoštevati razvoj tehnike in dodajanje določenih ukrepov na stavbi, ki trenutno niso zajeti v predpisih, kot npr. zelene strehe, fasade, ki so odporne na točo, betonska vodopropustna parkirišča itd. Les je za nas eden izmed materialov za gradnjo, ki je deklariran kot trajnosten, ni pa edini. Razpisi Eko sklada in zelenega javnega naročanja morajo uveljavljati enotna merila podeljevanja subvencij.

Kaj je poslanstvo projekta LEVEL(s), ki ga podpira tudi EU? Evropska pobuda Level(s) danes že v začetni fazi ponuja razvoju prijazno platformo, ki po kriterijih omogoča sistemsko vrednotenje stavb, obenem pa naj bi za potrebe naložb v javnem in zasebnem sektorju ter za gradbeno industrijo postopoma razvila tudi optimalna trajnostna merila, ki bodo vpeta v evropske direktive in zakonodajo. V Sloveniji naj bi trajnostne smernice Level(s) v prihodnje upoštevali pri pripravi tehničnih predpisov in meritev energetske učinkovitosti oziroma certificiranja stavb na način, da bi ustrezali želenim standardom zelene gradnje, kar še posebej velja za javne objekte. Naročniki in projektanti iz javnega sektorja namreč še nimajo pričakovanih oziroma želenih izkušenj,

Iztok Kamenski

Les ni edini trajnostni material za gradnjo foto: arhiv podjetja

22 131

okolje

Zeleno omrežje

zato pri prenovi stavb potrebujejo več izhodišč in podporo stroke. Na drugi strani zasebni investitorji običajno poskrbijo, da so stavbe zgrajene z najnovejšimi in certificiranimi materiali ter v skladu s smernicami trajnostne gradnje, upoštevajo pa tudi udobje, zdravje in varnost uporabnikov. Nekatera merila so v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami bolj ohlapna. Dodatno lahko pri nas nekatera določila ali predpisi, ki jih želijo v zelenem javnem naročanju uveljaviti nekatera ministrstva, na račun izbora preferenčnega omejujejo uporabo drugih gradbenih materialov, kar drugod po Evropi ni praksa. Uveljavljanje takih prioritet lahko vpliva tudi na krajšo življenjsko dobo objekta. GBC Slovenia pri razvoju predpisov in oblikovanju trajnostnih kriterijev v Sloveniji sodeluje z ZRMK in ZAG, medtem ko smernice Level(s) nastajajo v EU. V pripravi je nov PURES (Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbi). V čem se bo razlikoval od starega in kaj so njegove najpomembnejše postavke za prihodnost trajnostne gradnje?

Nekatere kriterije v slovenski zakonodaji sicer upošteva že novi gradbeni zakon, medtem ko se bo novi Pravilnik o uporabi učinkovite rabe energije v stavbah (PURES), ki bo predvidoma aktualen v začetku leta 2019, prepletal s trajnostnimi kazalniki pretežno pri manjši rabi energije v stavbah, zlasti večstanovanjskih. PURES bo moral upoštevati nedavno sprejeto evropsko zakonodajo, ki zaostruje prehod v nič energijske stavbe in najmanjši dovoljen delež obnovljivih virov energije v skupni dovedeni energiji za delovanje stavbe. Ta bo moral biti najmanj 50 %, tako dovedena energija pa bo morala biti proizvedena na stavbi ali v njeni neposredni bližini. Nov pravilnik bo moral upoštevati, da bodo ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti tudi ekonomsko upravičeni in da ne bomo zašli v preostre tehnične zahteve.

Testiranje ukrepov za podporo organizacijam EMAS Sistemu EMAS kot pomembnemu okoljskemu instrumentu za prehod v krožno gospodarstvo in orodju za izvrševanje okoljske zakonodaje je Slovenija zavezana s podporo njegove širitve, in sicer z izvajanjem ukrepov zmanjšanja administrativnih in finančnih bremen.

V Sloveniji je trenutno 11 EMAS organizacij.

Za večje vključevanje podjetij v shemo EMAS se trenutno izvajajo testiranja ukrepov olajšav in oprostitev uporabe zakonskih določb.

V sodelovanju z regulativnimi in pristojnimi organi se bo ocenila regulativna, tehnična in organizacijska izvedljivost ter stroškovna učinkovitost za naslednje vrste ukrepov: poenostavitev administrativnih postopkov pri načrtu gospodarjenja z odpadki; zmanjšanje zahtev za poročanje ter monitoring emisij snovi v zrak in odpadne vode; znižanje finančnih garancij za pošiljke odpadkov; prednostni kriterij pri zelenih javnih naročilih; finančne spodbude za sofinanciranje stroškov vzpostavitve sistema; in registracija EMAS Global.

ZRS Bistra Ptuj www.bistra.si

Povezovanje za čiščenje države v enem dnevu je najprej nastalo leta 2008 v Estoniji v sklopu gibanja Let's do it. Takrat je 50.000 prostovoljcev v petih urah očistilo državo in zbralo 10.000 ton odpadkov. Po oceni uradnikov je projekt prihranil lokalnim skupnostim 3 leta dela in 22,5 milijonov evrov. Model čiščenja države v enem dnevu so po letu 2008 posvojile tudi ostale države po svetu. V letu 2016 se je mreži uradno pridružilo 68 držav, v letu 2017 je bilo že 128 vključenih držav. V juliju 2018 mreža beleži 145 uradno pridruženih držav. Velik izziv za vse države ostaja zbiranje odpadkov na dan čiščenja, na kar se globalne skupnosti pripravljajo s pomočjo uporabe mobilne aplikacije World Cleanup App, ki omogoča hitro lociranje divjih odlagališč, beleženje njihove vrste in razširjenost ter organizacijo dogodkov čiščenja. Na ta način bodo lahko organizatorji ustrezno določili način ravnanja z različnimi odpadki tako na lokalni kot tudi globalni ravni.

23 131

okolje

Evropski projekti

V soboto, 15. septembra, bo vsaj 5 % prebivalstva sveta iz več kot 150 držav v enem dnevu čistilo ceste, parke, plaže, gozdove in rečne bregove ter z roko v roki širilo močan zeleni val, ki se bo raztezal od Fidžija do Havajev. Pridružila se mu bo tudi Slovenija z akcijo Očistimo Slovenijo, ki jo pri nas koordinirajo Ekologi brez meja pod sloganom »Še zadnjič«. Poudarek akcije je na dvigu lokalne in globalne ozaveščenosti o okoljskih izzivih ter iskanju trajnostnih rešitev. Ključni cilj Očistimo Slovenijo 2018 ni omejen le na čiščenje, temveč vključuje ozaveščanje o učinkovitejšem ločenem zbiranju odpadkov in o preprečevanju nastajanja odpadkov. V Sloveniji je bila enodnevna čistilna akcija do sedaj izvedena dvakrat, v letu 2010 in 2012.

V letu 2012 se je pri čiščenju združilo več kot 280.000 ljudi oziroma 14 % prebivalcev, kar je pomenilo rekordno udeležbo. Slovenija je pri organizaciji enodnevnih čistilnih akcij in beleženju pozitivnih okoljskih praks med bolj izkušenimi na globalni ravni, s čimer je vzgled tudi ostalim državam. Neustrezno ravnanje z odpadki je okoljski, gospodarski in zdravstveni problem. Po podatkih Združenih narodov se v enem letu generira 10 milijard ton odpadkov, pri čemer 3 milijarde ljudi nima dostopa do storitev upravljanja z odpadki. Po podatkih Svetovne banke globalni stroški ravnanja z odpadki trenutno znašajo 375 milijard USD.

Na spletnem portalu za trajnostni razvoj Zelena Slovenija vas vabimo k branju Zelenega bloga. V sodelovanju s strokovnjaki iz podjetij, raziskovalnih inštitucij in drugih organizacij objavljamo razmišljanja o priložnostih na področju okoljskih tematik.

Aktualni Zeleni blog Pametna embalaža dr. Diana Gregor Svetec www.zelenaslovenija.si/zeleni-blog

Teme kongresa ¾ temeljna geologija ¾ mineralne surovine in geoenergenti ¾ hidrogeologija in geotermija ¾ inženirska geologija in geotehnologija ¾ geokemija in okolje ¾ geologija v šoli in širši javnosti

Pomembnejši kongresni in obkongresni dogodki ¾ 168 znanstvenih referatov, 185 udeležencev iz 16 držav ¾ predstavitev eGeologije, spletnega portala za javni dostop do geoloških podatkov ¾ okrogla miza Je Slovenija pripravljena na uporabo geološkega znanja pri svojem razvoju? ¾ fotografska razstava Geoznanost za družbo ¾ GeoTEK, družabna športno-rekreativna prireditev www.geo-zs.si/5SGK

avgust 2018

Novice Zelenega omrežja

Ne spreglejte

15. septembra svetovna čistilna akcija

Promocija

Zeleno omrežje

Kratko, zanimivo

24 Tokrat smo Ministrstvo za okolje in prostor, tudi zaradi pobud nekaterih komunalnih podjetij, vprašali, ali so družbe za ravnanje z odpadno embalažo začele upoštevati določbe novih okoljevarstvenih dovoljenj o takojšnjem prevzemanju nakopičene embalaže. Od Ministrstva za infrastrukturo pa smo želeli pojasnilo, kako je z začetkom gradnje drugega tira.

DROE bodo do konca leta prevzele odpadno embalažo Koliko so DROE upoštevale nove zaveze in ali se je začelo načrtno prevzemanje odpadne embalaže?

avgust 2018

Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) je v inšpekcijskih postopkih pridobila izjave od DROE in ugotavlja, da družbe za ravnanje z odpadno embalažo DROE, z izjemo DROE Interseroh, nameravajo do konca septembra 2018 zagotoviti prevzem zaostanka količin mešane komunalne odpadne embalaže in nato redno prevzemati komunalno odpadno embalažo pri IJS ravnanja z odpadki v skladu z deleži. Ugotavljamo, da zaradi spremenjenih deležev, ki so začeli veljati s 1. 7. 2018 in v juniju 2018 spremenjenih OVD, DROE potrebujejo nekaj časa za nujne operativne prilagoditve glede prevzemanja mešane komunalne odpadne embalaže (KOE) in nadaljnje ravnanje s to vrsto odpadkov.

Navedeno ne velja za DROE Interseroh, ki ne prevzema redno KOE pri izvajalcih javne službe (IJS). Ta DROE je v prvih sedmih mesecih pri večini IJS prevzel manj kot polovico od količine, ki izhaja iz določenih deležev. Temu DROE OVD še ni spremenjeno in glede na to IRSOP ne more ukrepati zaradi nespoštovanja in neupoštevanja pogojev iz OVD in odrediti prevzema neprevzetih količin komunalne odpadne embalaže.

Meja 15.000 ton za proizvajalce embalaže bo spremenjena

foto: www.shutterstock.com

131

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Ali bo MOP pristopil k spremembi zakonodaje, ki bi vsakemu podjetju naložilo obveznosti plačila embalažnine za odpadno embalažo, ki jo da na trg?

Za bolj dolgoročno zagotovitev učinkovitejšega sistema ravnanja z embalažo in odpadno embalažo pa so potrebne spremembe določb na ravni Zakona o varstvo okolja, kar gre v korak s časom tudi z novim odpadkovnim svežnjem za krožno gospodarstvo, v okviru katerega sta spremenjeni tudi Direktiva 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži in Direktiva 2008/98/ES o odpadkih (med drugim se spreminjajo določbe o izvajanju razširjene odgovornosti proizvajalcev).

Meja 15.000 ton za proizvajalce embalaže bo spremenjena.

prevzema 2TDK. Ministrstvo oz. vlada kot skupščina mora v skladu z veljavnim zakonom o drugem tiru med drugim izvesti naslednje aktivnosti:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja bo predvidoma do konca oktobra posredovan v javno razpravo.

• imenovati člane projektno-finančnega sveta,

Vlada mora za drugi tir opraviti nekaj nujnih nalog

• sprejeti poslovni načrt družbe 2TDK,

Ministrstvo za infrastrukturo smo vprašali: Z objavo v Uradnem listu RS je začel veljati Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge DivačaKoper. Kdaj so se začela pripravljalna dela in kaj je v načrtu do konca leta 2018 in v prihodnjem letu? Na vprašanje je dogovorilo podjetje 2TDK. Pripravljalna dela se še niso začela, sta pa Direkcija RS za infrastrukturo in projektno podjetje 2TDK že začela z aktivnostmi primopredaje dokumentacije, saj z uveljavitvijo zakona o drugem tiru naloge investitorja projekta

• izvesti dokapitalizacijo 2TDK v višini 20 milijonov evrov, • uskladiti akt o ustanovitvi 2TDK, • pripraviti in sprejeti uredbo, ki bo podrobneje določala takso na pretovor, in sklep, ki bo določal podrobnosti v zvezi s pribitkom, • sprejeti investicijski program in druge aktualne zadeve v zvezi s prenosom investitorstva.

Prioritete 2TDK v vlogi investitorja so: • začetek pripravljalnih del, • objava načrtovanih javnih razpisov, • izvedba aktivnosti za začetek glavnega dela projekta, • zagotovitev 80 mio € nepovratnih evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada, • pridobitev poroštva EFSI, • zagotovitev posojila EIB in SID banke.

T

rajnostni prostorski razvoj se zagotavlja tudi s pripravo prostorskih aktov. Kakšno je doseganje njegovih ciljev, je možno ugotavljati na podlagi spremljanja stanja v prostoru oziroma s pomočjo podatkov o stanju prostora in s kazalniki prostorskega razvoja.

M

inistrstvo za okolje in prostor (MOP) je maja 2018 odprlo javno spletno mesto prostorskega informacijskega sistema, ki je dostopno na naslovu http://www.pis.gov.si.

Na tem mestu MOP podaja podatke, ki jih vodi in vzdržuje v okviru spremljanja postopkov priprave prostorskih aktov in izdaje upravnih aktov s področja graditve objektov.

O

srednja storitev, ki je dostopna preko spletnega mesta, je grafični pregledovalnik, ki omogoča vpogled v osnovne prostorske podatke o veljavnih državnih prostorskih načrtih, namenski rabi prostora iz veljavnih občinskih prostorskih načrtov in prostorskih redov občin, omejitvah v prostoru ter v podatke o gradbenih in uporabnih dovoljenjih, ki se evidentirajo od 1. 6. 2015 naprej. Dodatno so uporabnikom na voljo tematski zbirni sloji, in sicer sloja območij državnih prostorskih aktov (v pripravi, veljavni), sloj začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora za prostorske ureditve, za katere še ni sprejet državni lokacijski načrt, in sloj generalizirane namenske rabe prostora, ki je bil vzpostavljen za potrebe spremljanja stanja prostorskega razvoja.

Slednji povzema namensko rabo prostora iz vseh vrst veljavnih občinskih prostorskih

25

Površine stavbnih zamljišč, ki so pretežno namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim.

Opomba: Prikazani so samo podatki za tiste občine, ki imajo veljaven OPN/PRO. Skupna površina, Slovenija: 671,28 km2. Povprečna površin, občina: 4,09 km2. Občina z največjo površino, Mestan občina Ljubljana: 43,77 km2. Občina z najmanjšo površino, Občina Hodoš: 0,43 km2. Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, Prostorski informacijski sistem, maj 2016.

aktov, t. j. iz občinskih prostorskih načrtov, prostorskih redov občin ter iz prostorskih sestavin občinskih dolgoročnih planov za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin občinskih srednjeročnih družbenih planov za obdobje od leta 1986 do leta 1990.

N

a spletnem mestu je uporabnikom na voljo tudi dostop do podatkov o prostorskih aktih, ki ponuja vpogled v opisne podatke ter prenos razpoložljivih podrobnih podatkov iz tekstualnega in kartografskega dela veljavnih prostorskih aktov. V tem sklopu so trenutno na voljo podatki za državne prostorske akte, občinske prostorske akte (podatki za podrobnejše občinske izvedbene akte še niso na voljo), regionalne prostorske akte, ureditvene načrte obnove ter prostorske ureditve skupnega pomena. Z namenom odpiranja podatkov v svoji pristojnosti je Ministrstvo v okviru potekajočega programa projektov eProstor izvedlo digitalizacijo celotnega arhiva veljavnih državnih prostorskih aktov, v katero je bila zajeta tudi kartografska dokumentacija za posamezen državni prostorski akt.

N

a spletnem mestu je mogoče dostopati tudi do podatkov o upravnih aktih, ki se nanašajo na gradnje. Upravni akti, ki se nanašajo na gradnje, so gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje ali dokazilo, da ima stavba uporabno dovoljenje, in upravni akti,

izdani v postopku inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem predpisov, ki se nanašajo na gradnje. Podatki so uporabnikom na voljo preko javnih spletnih servisov. Ti so namenjeni dostopu in prevzemu prosto dostopnih podatkov za namene nadaljnjih uporab. Podprti so kartografski (WMS) in objektni (WFS) spletni servisi. V tem delu je uporabnikom na voljo tudi pomočnik za prenos podatkov.

L

etos bo MOP spletno mesto dopolnil še z vsebinami, ki se nanašajo na kazalnike prostorskega razvoja. Na spletnem mestu bo tako na voljo seznam kazalnikov prostorskega razvoja in podrobni metodološki opisi za posamezen kazalnik. Ti bodo na vpogled tudi v grafičnem vpogledovalniku, kjer jih bo mogoče časovno razvrščati in prikazovati na različnih teritorialnih ravneh (statistične regije, občine, naselja).

P

rostorski podatki, ki so na vpogled preko spletnega mesta, so v tem trenutku informativne narave. S programom projektov eProstor ter z novima zakonoma na področju urejanju prostora in graditve objektov bo MOP do leta 2021 vzpostavil pogoje, da se bodo podatki o vseh prostorskih aktih, gradbenih in uporabnih dovoljenjih evidentirali na enoten način v prostorskem informacijskem sistemu.

Ministrstvo za okolje in prostor (Dejan Cvijanović, Mihael Fonda)

avgust 2018

Trajnostni prostorski razvoj se zagotavlja s celovito obravnavo družbenih, okoljskih in ekonomskih vidikov tako, da se prostor varuje kot omejeno dobrino, ki zagotavlja kakovostne življenjske razmere in zdravo življenjsko okolje, ustvarja in ohranja prepoznavne značilnosti v prostoru, ustvarja in varuje pestrost, prepoznavnost in kakovost krajine ter tako, da se zagotavlja racionalno rabo prostora in ohranjanja prostorske zmogljivosti za sedanje in prihodnje generacije.

131

Ali se v Sloveniji zagotavlja trajnostni prostorski razvoj?

okolje

Promocija

Ministrstvo za okolje in prostor

26

Upravno sodišče pritrdilo družbi Interseroh, da so ukrepi nezakoniti 100 %

Dosje odpadna embalaža

avgust 2018

okolje

131

Dosje odpadna embalaža

Pri komunalnih podjetjih, na odprtem in v skladiščih, so še vedno tone nepobrane odpadne embalaže. Kljub urgentnim spremembam okoljevarstvenih dovoljenj, s čimer je MOP zavezal družbe za ravnanje z odpadno embalažo, da prevzemajo več, kot jim določa tržni delež, se razmere še niso uredile. Tudi ne po dveh sestankih združenja centrov za ravnanje z odpadki z okoljsko ministrico. Po izidu revije EOL št. 129/130, v kateri smo obširno predstavili stališča vseh akterjev o neprevzemanju odpadne embalaže, pa je družba Interseroh prejela odločbo Upravnega sodišča.

Sodišče ji je pritrdilo, da so ukrepi Ministrstva za okolje in prostor nezakoniti. Objavljamo sporočilo za javnost družbe Interseroh. Po zadnjih informacijah spremembe okoljevarstvenih dovoljenj, ki so jih sprejele družbe za ravnanje z odpadno embalažo od Agencije RS za okolje, ne veljajo zaradi napake v postopku uveljavitve. Sheme, kot se napoveduje, zato ne bodo začele prevzemati nakopičene odpadne embalaže.

6,95 %

10,62 %

9,56 %

16,28 %

13,45 %

80 %

29,16 % 25,08 %

44,51 %

60 %

11,06 %

13,47 % 10,77 %

40 %

29,77 %

5,49 %

20,73 %

19,81 %

8,80 % 5,23 %

4,07 %

24,46 %

26,51 %

5,82 %

4,04 %

20 %

0%

papir

steklo

plastika in kovine mešana embalaža

Dinos, d. d.

Embakom, d. o. o.

Gorenje Surovina, d. o. o.

Interseroh, d. o. o.

Recikel, d. o. o.

Slopak, d. o. o.

les

Deleži prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2018

U

pravno sodišče je glede obveznosti DROE do prevzemanja odpadne embalaže ponovno pritrdilo družbi Interseroh. To pomeni, da so DROE dolžne prevzeti zgolj toliko odpadne embalaže, kot jo na trg dajo njihove stranke.

U

pravno sodišče je zavrnitev tožbe utemeljilo z argumentom, da je obveznost družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) opredeljena izključno v njihovih pogodbah z zavezanci, torej s strankami. Ministrstvo za okolje in prostor potemtakem družbam za ravnanje z odpadno embalažo ne more nalagati prevzema večjih količin odpadne embalaže, kot jih ustvarijo njihovi zavezanci.

V

30,34 %

24,02 %

sodbi upravnega sodišča je zapisano: » … da mora tožnik zagotavljati redno prevzemanje in zbiranje odpadne embalaže, za katero mu je embaler, pridobitelj blaga, proizvajalec oziroma pridobitelj embalaže, trgovec ali končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja s pogodbo prepustil svoje obveznosti ravnanja z odpadno embalažo. To pomeni, da je tožnik dolžan prevzemati takšno količino odpadne embalaže, kot so jo zgoraj navedeni zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo, s katero ima tožnik sklenjene pogodbe, dali na trg. Samo v tem obsegu tožnik postane tudi povzročitelj obremenitve okolja.«

S

odišče tudi nadaljuje: »To torej pomeni, da se deleži, ki jih določi Vlada RS s sklepom, lahko nanašajo le na odpadno embalažo, ki so jo na trg dali zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo, s katerimi ima tožnik sklenjene pogodbe o prevzemu obveznosti ravnanja z odpadno embalažo. Takšna tožnikova obveznost prevzemanja odpadne embalaže je tudi edina skladna z določbami ZVO-1. Vodilno načelo ZVO-1, enako kot tudi na evropski in mednarodni ravni, namreč je, da plača povzročitelj obremenitve.«

T

akšna odločitev daje prav družbam za odpadno embalažo, ki so v prejšnji številki revije EOL poudarile, da so ukrepi MOP s spremembami OVD nezakoniti.

I

nterseroh je sicer v prvem četrtletju pobral več, kot so ustvarili njegovi zavezanci.

Kakovost odpadne embalaže pa je vedno slabša. V prvem kvartalu so Interserohovi zavezanci na trg dali 812.127 kilogramov plastične, kovinske in sestavljene embalaže, t. i. zbrana mešana embalaža, Interseroh pa je pobral in poskrbel za 2.213.451 kilogramov mešane embalaže oziroma 2.289.662 kilogramov plastične, kovinske, sestavljene, mešane embalaže in nevarne embalaže.

S

ortirne analize, ki jih je za Interseroh opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje

Promocija

laže, kot so jo ustvarili naši zavezanci. Vse to ob dejstvu, da v Sloveniji nimamo vzpostavljenega sistema merjenja, kar pomeni, da se v panogi ne ve, koliko odpadne embalaže se zbere in koliko je kdo odpelje, ter nobenih standardov«, je sporočila družba Interseroh.

lada RS je konec junija sprejela Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe (IJS) za leto 2018. Družba za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) mora prevzeti odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, od IJS brezplačno ne glede na morebitne stroške, ki nastanejo pri nadaljnji predelavi ali odstranjevanju prevzete odpadne embalaže. Če ravnanje z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ureja več DROE, mora DROE od vsakega IJS zagotoviti prevzem odpadne embalaže v teh deležih. Uredba tudi določa, da mora IJS omogočiti DROE, da redno prevzema odpadno embalažo v zbirnem centru in centru za ravnanje s komunalnimi odpadki. Če ravnanje z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ureja več DROE, mora IJS zagotoviti vsaki od njih prevzem odpadne embalaže v teh deležih.

D

eleži prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2018 so naslednji:

• steklo (Dinos, d. d. - 26,51 %, Embakom, d. o. o. - 4,07 %, Gorenje Surovina, d. o. o. - 8,80 %, Interseroh, d. o. o. - 5,49 %, Recikel, d. o. o. - 44,51 % in Slopak, d. o. o. - 10,62 %); • plastika in kovine - mešana embalaža (Dinos, d. d. - 24,02 %, Embakom, d. o. o. - 4,04 %, Gorenje Surovina, d. o. o. - 19,81 %, Interseroh, d. o. o. - 10,77 %, Recikel, d. o. o. - 25,08 %, Slopak, d. o. o.

- 16,28 %);

okolje

V

• papir (Dinos, d. d. - 24,46 %, Embakom, d. o. o. - 5,23 %, Gorenje Surovina, d. o. o. - 20,73 %, Interseroh, d. o. o. - 13,47 %, Recikel, d. o. o. - 29,16 % in Slopak, d. o. o. - 6,95 %);

131

27 Odločitev daje prav družbam za odpadno embalažo, ki so v prejšnji številki revije EOL poudarile, da so ukrepi MOP s spremembami OVD nezakoniti.

Deleži za prevzem odpadne embalaže določeni, a stanje še neurejeno

• les (Dinos, d. d. - 30,34 %, Embakom, d. o. o. - 5,82 %, Gorenje Surovina, d. o. o. - 29,77 %, Interseroh, d. o. o. - 11,06 %, Recikel, d. o. o. - 13,45 % in Slopak, d. o. o. - 9,56 %).

T

udi letos je Vlada RS šele sredi leta določila deleže za prevzem odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2018, čeprav DROE vsako leto opozarja, da je to prepozno. Razmere na trgu še vedno niso urejene, pa tudi vzroki za nepobrano embalažo niso odpravljeni.

avgust 2018

in hrano, kažejo, da je mogoče iz mešane odpadne embalaže reciklirati samo 30 odstotkov odpadkov, med odpadno embalažo pa je kar 30 odstotkov drugih smeti, ki niso odpadna embalaža, na primer gradbeni material, bio odpadki, gume in drugo. »MOP z vzdrževanjem netransparentnega sistema v panogi ravnanja z odpadno embalažo omogoča, da nam komunale predajajo odpadno embalažo, pomešano s smetmi, hkrati pa nas sili še v prevzemanje presežnih količin odpadne embalaže. Za Interseroh je to pomenilo, da smo v lanskem letu pobrali 100 odstotkov več odpadne emba-

Promocija

Proizvajate izdelke za več področij uporabe, kot so gradbeništvo, kmetijstvo, tisk, umetne mase, farmacija idr. Več kot osemdeset odstotkov prodaje realizirate na globalnih trgih.

Kateri trgi so vaša strateška ciljna javnost in kako pri razvoju izdelkov sledite smernicam trajnostnega razvoja?

Naša ciljna sredina je predvsem trg zahodne Evrope, kar pa seveda ne pomeni, da smo prisotni samo tam. Smernicam trajnostnega razvoja sledimo z vlaganji v večjo energetsko učinkovitost, z zmanjševanjem količine komunalnih odpadkov in njihovim doslednim ločevanjem, z večanjem količine stranskih proizvodov, zapiranjem snovnih tokov v procesu ter zmanjševanjem vseh vrst emisij v okolje.

Vaš glavni cilj je razvoj titanovega dioksida (TiO2), ki je najbolj uporabljan beli pigment in se lahko zaradi svoje neškodljivosti uporablja v različne namene, npr. kot dodatek v lakih za avtomobile in gospodinjske aparate, v zidnih barvah, v papirju, embalaži iz plastičnih mas, v farmaciji, pa tudi v prehrambni industriji. Na katerem področju je najbolj razširjen in kakšno je povpraševanje po njem? Kakšen je njegov potencial v konceptu krožnega gospodarstva?

Največ titanovega dioksida se uporabi v proizvodnji barv in lakov. Temu sledi uporaba v plastiki, papirju, tiskarskih barvah in vseh ostalih aplikacijah. Titanov dioksid zaenkrat

Nikolaja Podgoršek-Selič

Cinkarna Celje letos praznuje 145 letnico svojega delovanja.

V tem času se je marsikaj spremenilo, tudi odnos do okoljskih problematik, ki jim v Cinkarni namenjajo veliko pozornosti. Odpadke pri proizvodnji, kot sta bela in rdeča sadra, uporabljajo kot stranske produkte, uvajajo najboljše razpoložljive tehnologije, zmanjšujejo porabo energije, lokacija v Mozirju je vključena v shemo EMAS, aktivno izvajajo odpravo tveganja starih bremen na aktualnih lokacijah proizvodnje, proizvajajo celo ultrafine delce TiO₂, ki kot aktivna plast na gradbenih materialih pripomorejo k čiščenju zraka.

Sicer pa je njihova strategija na področju vplivov na okolje preprosta: »Zniževati, zniževati in še enkrat zniževati,« pravi Nikolaja Podgoršek-Selič, članica uprave in tehnična direktorica. Njihov glavni produkt je titanov dioksid, ki zaenkrat še ne kaže možnosti za krožno rabo, je pa vgrajen v vrsto proizvodov, ki se lahko reciklirajo. Nove možnosti v prihodnje ponuja tudi vse večja uporaba in razvoj nanotehnologije.

foto: Boštjan Čadej

Strategija je preprosta – zniževati in še zniževati vplive na okolje

Trajnostna preobrazba Cinkarne Celje

avgust 2018

okolje

131

28

Trajnostna preobrazba Cinkarne Celje

še ne kaže možnosti za krožno rabo. Vgrajen pa je v vrsto proizvodov, ki omogočajo reciklažo, tako kot npr. plastika in papir. V krožnem gospodarstvu lahko precej uspešno nastopata njegova stranska proizvoda, to sta bela in rdeča sadra ali komercialno CEGIPS in RCGIPS. Bela sadra nadomešča naravno sadro. Naše bele sadre največ vgradijo v mavčne plošče in cement, pomembna pa je tudi njena uporaba v kmetijski panogi. Rdeča sadra je primerna predvsem za zapolnjevanje oziroma rekultivacijo devastiranih površin.

Proizvajate tudi ultrafine delce TiO2, ki se uporabljajo kot aktivna plast ali premaz pri gradbenih materialih in imajo funkcijo odstranjevanja različnih onesnaževalcev iz zraka. V Mariboru je iz fotoaktivnega betona narejena tudi fontana. Kako deluje fotoaktivni beton in koliko je zanimiv za trg?

Drži. V Cinkarni smo razvili tudi ultrafino obliko titanovega dioksida, in sicer po mokrem postopku. To pomeni, da se v nobeni fazi ne pojavi prah, ki bi predstavljal emisijo na delovnem mestu ali v zunanjem okolju.

Najbolj uporabna je prav oblika za vgradnjo v gradbene materiale s funkcijo odstranjevanja različnih onesnažil iz zraka. Pri izgorevanju fosilnih goriv nastajajo NOx spojine, ki so dokazano škodljive za dihala. Raziskave in meritve aktivnosti fotoaktivnih tlakovcev in

29 Seveda to niso edine možne aplikacije. Razvili smo tudi oblike, ki so uporabne v kozmetiki, kot zaščita kože pred UV žarki, v premazih za les idr. Za proizvodnjo ultrafine oblike titanovega dioksida uporabljamo enake surovine kot za pigmentno obliko. Dostopnost surovin je na nivoju sprejemljivega.

Ko se primerjamo z doseženim rezultatom z našimi konkurenti in najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, lahko rečemo, da sodimo v sam vrh uspešnosti.

Razvoj nanotehnologij, nanomaterialov, kamor spada tudi ultrafini TiO2, je v velikem porastu. Kakšno vlogo bodo imeli nanomateriali v industriji prihodnosti? Kje so prednosti in kje pasti?

Dejstvo je, da nanotehnologija odpira številne nove možnosti razvoja na vseh področjih našega življenja. Napredek nanotehnologij prinaša koristi v prehranski verigi z novimi postopki, materiali in aplikacijami za učinkovito proizvodnjo in predelavo hrane. Omogoča izboljšanja okusov in teksture živil, uporabo manj maščob, soli in konzervansov ter inovativne načine embaliranja živil. Uporaba nanotehnologije v medicinske namene izboljšuje možnosti za diagnosticiranje, preprečevanje in zdravljenje bolezni. S pomočjo nanotehnologije se odpirajo možnosti za izdelavo biosenzorjev in molekularnih elektronskih naprav. Z njo se da bistveno izboljšati obnašanje snovi v ekstremnih pogojih, kot sta letalska in vesoljska tehnika. Nanopremazi preprečujejo sprijemanje umazanije, omogočajo lažje čiščenje površin, delujejo antimikrobno, čistijo zrak idr. Kljub temu, da nanotehnologije prinašajo industriji in potrošnikom številne koristi, pa lahko zaradi nezadostnega poznavanja in razumevanja dogajanj na nano nivoju prinašajo tudi potencialna tveganja za zdravje ljudi in okolje. Po mojem mnenju so priložnosti za človeštvo z nanotehnologijo ogromne, zato bosta šla razvoj nanotehnologij in spoznavanje potencialnih negativnih vplivov z roko v roki.

V prvi četrtini letošnjega leta ste investicijske aktivnosti usmerili tudi v dvig energetske učinkovitosti in zagotovitev okoljske sprejemljivosti

Redno spremljamo specifično porabo energije na tono našega proizvoda in z izvajanjem posamičnih letnih ciljev sledimo njenemu zniževanju. Ko se primerjamo z doseženim rezultatom z našimi konkurenti in najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, lahko rečemo, da sodimo v sam vrh uspešnosti. Podobno strategijo imamo tudi pri emisijah v okolje.

Zniževati, zniževati in še enkrat zniževati.

Za zmanjševanje količine odpadkov, ki nastajajo kot stranski produkt pri proizvodnji, iščete inovativne rešitve, nekatere od njih postanejo samostojni produkti s tržno vrednostjo. Med njimi sta, kot ste omenila, tudi bela sadra (CEGIPS) in rdeča sadra (RCGIPS), ki sta uporabni v gradbeništvu. Kako poteka proces ustvarjanja novih produktov iz stranskih proizvodov in kakšno je zanimanje zanje? Kateri odpadki v Cinkarni še imajo potencial surovine s tržno vrednostjo?

Za belo sadro lahko rečemo, da je zanimanja dovolj. Verjetno je prisotna v vsakem našem domu, ki je nastajal ali smo ga renovirali v zadnjih desetih letih. Rdečo sadro uporabljamo zgolj za namene lastnih potreb, ki jih je dovolj, da drugih aplikacij trenutno resno niti ne iščemo. V minulih letih smo z različnimi razvojnimi nalogami poskrbeli, da odpadkov iz proizvodnje skoraj nimamo. Večino predelamo in vrnemo nazaj v proces.

Cinkarna se je zaradi svoje dejavnosti v preteklosti velikokrat znašla pod pritiskom civilne javnosti zaradi vplivov na okolje. Dejstvo je, da je zapuščina starih bremen v Celju, h katerim je prispevala tudi nekdanja Cinkarna, velika in ni enostavne rešitve. Problematična sta predvsem tla in zrak. Kako se v Cinkarni soočate s tem problemom in kakšne najboljše razpoložljive tehnologije uvajate v tehnološki proces, da je vpliv na okolje čim manjši, v skladu s standardi?

Projekta odprave tveganja starih bremen na aktualnih lokacijah proizvodnje smo se lotili zelo celovito. Sodelujemo z izkušenim nemškim izvajalcem, ki vodi celoten projekt.

Glavni cilj je definiranje potencialnih tveganj za zdravje ljudi in okolje ter temu ustrezno tudi potrebnih ukrepov.

Na lokaciji v Mozirju ste se že leta 2009 vključili v shemo EMAS, kar zahteva še strožje okoljske ukrepe. Kakšne so koristi sheme EMAS in kje se pri doseganju kriterijev EMAS-a soočate z največjimi izzivi?

Kolikšna je vrednostna korist sheme EMAS, bi težko opredelila. Verjetno naš obseg poslovanja brez nje ne bi bil manjši. Vsekakor pa nas odjemalci glede na poslovanje/delovanje skladno s standardi in uredbo EMAS

131

uvrščajo v rang urejenih, zanesljivih deležnikov in nas s tega področja tudi ocenijo z visokimi številkami. EMAS vsebuje nekaj dodatnih zahtev k zahtevam standarda ISO 14001. Najpomembnejši dodatni zahtevi sta izpolnjevanje zakonodajnih in drugih zahtev na področju ravnanja z okoljem ter odprto komuniciranje z vsemi deležniki. V nekaterih primerih je področje okolja neposredno povezano tudi s področjem zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Potrebno je letno poročanje o vseh vidikih oziroma vplivih okolja, iz katerega je razvidna okoljska uspešnost registrirane dejavnosti. Z našo dejavnostjo v Mozirju glede na prepoznane okoljske vidike povzročamo le manjše vplive na okolje, kar potrjujejo izvajani monitoringi, zato nam doseganje zakonodajnih zahtev ne predstavlja težav. Poleg vseh zahtev, ki jih obvladujemo preko Integriranega sistema vodenja, je dodatno potrebno letno izdelati in javno objaviti le Okoljsko izjavo ter v Registru okoljskih vidikov prikazati neposredno povezavo med vidiki in zakonodajnimi/drugimi zahtevami. Zahteve za vsebino okoljske izjave so določene z Uredbo EMAS.

okolje

Kakšne so še možnosti za aplikacijo ultrafinega TiO2? Kako je z dostopnostjo surovin?

proizvodnje pigmenta TiO2 . S kakšnimi ukrepi skrbite za energetsko učinkovitost in okoljsko sprejemljivost proizvodnega procesa?

Ali razmišljate o vključitvi v shemo EMAS tudi za proizvodnjo v Celju?

Razmišljamo o uvedbi tudi na lokaciji Celja, a odločitve še nismo sprejeli.

Lani spomladi je nemško podjetje CDM Smith, ki za Cinkarno opravlja projekt sanacije tal, predstavilo rezultate analize tal na območju aktualne proizvodnje. Ugotovljeno je bilo, da je tveganje za onesnaženost podtalnice zanemarljivo, zato posebni ukrepi niso potrebni.

Kljub temu izvajate ukrepe za omejitev evidentnega onesnaženja, ki sicer mejnih vrednosti ne prekoračuje. Za kakšne ukrepe gre in kako pri tem sodelujete s podjetjem CDM Smith?

Trenutni ukrepi ali recimo raje aktivnosti na lokaciji v Celju so usmerjeni na podrobno definiranje vpliva na vodotoka Hudinja in vzhodna Ložnica. Na lokaciji Bukovžlak pa pravkar zaključujemo toksikološko oceno tveganja zaradi uživanja pridelkov z območja pod našim odlagališčem nenevarnih odpadkov.

Letos Cinkarna praznuje 145 let svojega delovanja. Kaj bi izpostavili kot glavne dosežke Cinkarne v teh letih, tudi na okoljskem področju, in kakšni so vaši načrti za naprej?

Verjetno mi bo vsak Celjan pritrdil, da se je v 145 letih pri nas ogromno spremenilo. Ob vsem tem nam je uspelo še nekaj, kar mnogim podjetjem ni. To je, da smo kljub različnim pretresom ostali in ohranili položaj enega najbolj uspešnih podjetij v državi. Mnogo več o naši zgodovini in sedanjosti pa boste lahko izvedeli v Muzeju novejše zgodovine, če obiščete razstavo z naslovom 145 let Cinkarne: Kaj zares veste o naših izdelkih? Razstavo bomo odprli 10. septembra za tri tedne, vstop bo prost.

avgust 2018

strešnikov, ki vsebujejo UF TiO2, so pokazale, da že površina dovoza do hiše in površina njene strehe zadoščata, da se na fotoaktivni površini razgradi takšna količina NOx, ki je primerljiva z izpustom dveh osebnih avtomobilov z modernim motorjem.

30

Slovenska podjetja zaostajajo, trajnostni razvoj še ni vpet v poslovanje

Trajnostna poslovna strategija je v bistvu celovita poslovna strategija podjetja. Trajnostni vidiki strateškega poslovanja, ki morajo vedno zajemati okoljski, družbeni in ekonomski vidik, so vpeti v vsak del poslovnega vidika strategije. Trajnostna strategija ni ločena strategija, kot na primer strategija razvoja kadrov ali informatike, temveč je to poslovna strategije.

Torej so skladno s tem postavljeni vsi kazalniki uspešnosti. Podjetje si vsekakor postavi ločeno kazalnike uspešnosti na posameznem trajnostnem področju, ki vedno vključuje okoljski, družbeni in ekonomski vidik, ter posledično seveda poslovni/finančni vidik. Kazalnike se meri na letnem nivoju in seveda na daljši rok.

Kaj lahko podjetje meri letno oziroma na daljši rok?

Primer okoljskega kazalnika uspešnosti na letni ravni lahko predstavlja % skrajšanih ključnih poslovnih procesov, % povečane porabe letne energije iz obnovljivih virov, % znižanja skupne porabe vode, % povečane uporabe materialov, ki so pridobljeni iz snovnih tokov itd. Uspešnost na daljši rok pa lahko zmerimo z % zmanjšanja skupnega ogljičnega odtisa. Če gre za družbeni vidik trajnosti, spremljamo na primer število komunikacijskih projektov, s katerimi podjetje komunicira svojo trajnostno delovanje, % zaposlenih, ki aktivno sodelujejo v trajnostnih projektih, % delovnih mest, za katere so bile izvedene ocene tveganja za poslabšanje poklicnega zdravja in varnosti.

Dolgoročni učinek, ki se meri, pa je na primer število družbenih problemov, ki so se izboljšali na osnovi inovativnih trajnostnih projektov podjetja.

Na področju ekonomskega razvoja se na kratek rok lahko meri število dobaviteljev, kjer je podjetje vpeljalo trajnostne kodekse poslovanja ali na primer število partnerstev z lokalnimi

foto: arhiv podjetja

V nacionalni pilotni program Vzpostavljanje trajnostnih poslovnih strategij in poslovnih modelov je agencija Spirit Slovenija, pobudnica in izvajalka programa, vključila 9 vzorčnih podjetij na osnovi javnega poziva. V procesu njihove strateške trajnostne transformacije so sodelovala tudi tuja podjetja, med njimi podjetje Patagonia iz ZDA, o katerem Alenka Hren, vodja pilotnega programa, govori s posebnim spoštovanjem, saj predstavljajo vzor trajnostnega poslovanja na globalnem nivoju že več kot 30 let. V slovenskih podjetjih je praksa različna. Vendar je še veliko nerazumevanja o tem, kaj sploh je trajnostno poslovanje podjetja. Alenka Hren napoveduje, da bo jeseni objavljen razpis, s katerim bodo podjetja povabili, da se v letih 2018-2022 vključijo v projekt trajnostne prenove poslovanja. Zagotovili bodo možnost sofinanciranja. avgust 2018

S katerimi kazalci lahko podjetje meri ali spremlja trajnostno in finančno uspešnost?

Pri finančni uspešnosti ste med kazalnike uvrstili na primer % prodaje trajnostnih izdelkov in storitev, prihodek od prodaje recikliranih izdelkov in odpadkov, prihranke v stroških energije, pri okoljskih pa med drugim odstotek zmanjšanja porabe naravnih virov, odstotek zmanjšanja ogljičnega odtisa in odstotek izdelkov na osnovi sekundarnih surovin. Ali so morda v podjetjih, ki so bila vključena v projekt, merili svojo trajnostno usmerjenost z nekaterimi od teh kazalnikov?

Alenka Hren

Jože Volfand

Trajnostna prenova poslovanja podjetja

okolje

131

Trajnostna prenova poslovanja podjetja

podjetji, število lokalnih start up podjetij, ki jih je podjetje podprlo tako ali drugače. Dolgoročni vidik uspešnosti pa merimo npr. s številom ustvarjenih novih delovnih mest v lokalnem okolju, v izboljšani kupni moči lokalnega okolja itd.

In finančni učinki?

Kazalnike finančne uspešnosti na kratek rok lahko merimo z odstotkom zmanjšanja stroškov porabe energije/porabe vode/primarnih surovin na enoto/izdelek in z odstotkom rasti skupnih čistih prihodkov od prodaje trajnostnih produktov. Na dolgi rok pa na primer prihranke na račun nižje fluktuacije zaposlenih in % rasti dodane vrednosti na zaposlenega.

Vsako podjetje, ki je bilo vključeno v pilotni program, je seveda nastavilo svoje specifične kazalnike glede na svoj produkt/storitev in obliko podjetja, s katerimi bodo merili uspešnost uresničevanja trajnostne poslovne strategije.

Vendar je praksa v podjetjih zelo različna.

Pogosto se zdi, da je trajnostna prenova bolj na papirju ali v besedah. Če ima podjetje z vstopom na pot trajnostnega poslovanja iskrene in jasne namene, potem je to zahtevna pot, ki pa lahko prinese izjemne poslovne rezultate. To se odraža tudi pri postavljanju kazalnikov, kjer gre prav tako za

31 Podjetje se mora zavedati, da se učinki, ki so posledica trajnostnega delovanja, ne kažejo takoj. To je velikokrat tek na daljše proge, ki pa ob vztrajnosti prinaša dosti boljše finančne rezultate.

Kaj se zgodi v podjetju, ki se odloči za trajnostno prenovo?

Vsekakor so to spremembe na vseh področjih.

Začne se postopoma spreminjati kultura podjetja, zaposleni, vodstvo, procesi, posledično tudi vsi deležniki, zunanji in notranji. Če se podjetje zaveda pomembnosti procesa in mu sledi zavestno in postopoma, upor in frustracija ljudi do sprememb postopoma zbledita. Zato je vključenost vseh zaposlenih v proces nujna. Zgradita se lastništvo in odgovornost vseh zaposlenih pri pripravi in izvajanju trajnostne strategije, kar posledično prinese učinkovito uresničevanje in željene učinke. Proces je zahteven in mora biti izpeljan odgovorno in strokovno.

Zgodi se marsikaj. Iz omare pade tudi kakšen okostnjak. V reakciji se pokaže nivo zrelosti in pripravljenost vodstva in zaposlenih na nove izzive oziroma spremembe.

Podjetje tudi omaga in se odmakne od ciljev trajnostnega razvoja.

Podjetje se mora zavedati, da se učinki, ki so posledica trajnostnega delovanja, ne kažejo takoj.

To je velikokrat tek na daljše proge, ki pa ob vztrajnosti prinaša dosti boljše finančne rezultate. Izboljšanje trajnostne in finančne uspešnost hkrati na kratek rok je težko verjetna.

Namen je bil, da v Sloveniji najprej postavimo lastno prakso, da v praksi preverimo proces transformacije, pripravljenost podjetij in stanje razumevanja, sprejemanja novih, nujnih razvojnih globalnih trendov. Dejstvo je, da slovenska podjetja na tem področju zaostajajo.

Seveda je že nekaj pozitivnih izjem. V pilotni projekt smo želeli vključiti podjetja, ki bodo relevanten vzorec slovenskega gospodarstva.

Mislim na sektor/dejavnost, velikost, lastniško strukturo in zrelost. Zanimala so nas podjetja, ki so prihajala iz dejavnosti, kjer bi moral igrati trajnostni vidik poslovanja pomembno vlogo.

Na primer storitve-hotel welness, jeklarstvo, lesno predelovana industrija, predelava aluminija, strojništvo- predelovalna industrija, steklarska industrija, trgovina. Izbrali smo mala, srednja in velika podjetja. Z vidika lastniške strukture pa družinska podjetja v slovenski lasti in podjetja v tuji lasti. Na javni poziv se je javilo 16 podjetij. Izbrali smo jih 9. Podjetja so morala izpolniti vprašalnik, nato smo s podjetji oziroma vodstvom in lastniki opravili poglo-

Seveda pa vsaka strategija upošteva specifiko posameznega podjetja.

Kdaj torej podjetje posluje trajnostno?

Ko uravnoteži ambicije po poslovni uspešnosti/profitu z ambicijo zniževanja negativnih in s povečanjem pozitivnih vplivov na okolje, družbo, ljudi, znotraj podjetja in izven. In ko v ekonomskem razvoju upošteva skrb za lokalni/ regionalni ekonomski razvoj in nova delovna mesta. Torej ko pri strateško-razvojnem načrtovanju in uresničevanju ciljev vključuje in ocenjuje morebitne posledice na trajnostne vidike vseh področij poslovanja.

Več na www.zelenaslovenija.si

2. kongres družbe KOTO

OBVLADOVANJE SPREMEMB V TRADICIONALNIH PANOGAH 11. 9. 2018 Kongresni center Brdo pri Kranju

Ko govorimo o vodjih, imamo v prvi vrsti v mislih najvišje vodstvo, direktorje, managerje, lastnike, ki so ključni akterji v tem procesu.

Morajo biti vzorniki, goreči zagovorniki in odgovorni za uresničevanje takšne strategije. Zrelost vodstva igra ključno vlogo.

bljen intervju glede njihovih vrednot, ambicij, poznavanja vsebin in trendov, dosedanjih izkušenj in prizadevanj. Tudi razlogov, zakaj bi se podali v ta proces. Predvsem smo želeli preveriti zrelost podjetja, vodstva. Proces je trajal kar leto in pol, precej intenzivno, zahtevno.

Tako za podjetja kot za našo ekipo ekspertov, ki smo delali s podjetji.

131

Generalno so bili cilji jasno usmerjeni v vsa tri področja; varovanje okolja, upravljanje z odpadki, uporabo materialov in virov, inoviranje temeljnih procesov proizvodnje, skrb za zaposlene, ozaveščanje kupcev, delo z dobavitelji in aktivno participacijo ter prispevkom k ekonomskemu razvoju. Bistvena je bila tudi postavitev komunikacijskih procesov, predvsem postavitev novih standardov in vrednot komunikacije z notranjimi in zunanjimi deležniki.

okolje

Kot vsak začetek potovanja se proces poslovne transformacije začne z veliko mero entuziazma in pripravljenosti za spremembe, ki pa se lahko ob prvih izzivih hitro spremeni v upor.

Vprašanje je, v kaj podjetje, vodstvo in zaposleni vlagajo svojo energijo in fokus. Ali zgolj v končni rezultat, recimo pripravo strategije, ali se zavedajo pomembnosti procesa oziroma poti do cilja. Žal je pogosto praksa, da je ključna ambicija pripraviti strategijo na kakovostnem papirju in v prelepem designu.

V pilotnem projektu Vzpostavljanje trajnostnih poslovnih strategij in poslovnih modelov v praksi je sodelovalo 9 podjetij. Po katerih merilih ste jih vključili v projekt in katere cilje so podjetja prednostno izpostavila kot temelj strategije trajnostnega razvoja? V čem se mora trajnostna poslovna strategija podjetja bistveno razlikovati od običajne poslovne strategije?

Kateri cilji so prevladovali v pripravljenih trajnostnih strategijah?

11. septembra bo v kongresnem centru Brdo pri Kranju potekal 2. kongres družbe KOTO z naslovom »Obvladovanje sprememb v tradicionalnih panogah«, kjer bomo spregovorili o ključnih izzivih, s katerimi se podjetja v tradicionalnih panogah soočamo, kakšne spremembe nas čakajo in kako jih najbolje obvladati.

Več informacij o dogodku na ww.koto.si.

avgust 2018

Na katere ovire podjetja najbolj opozarjajo v pripravi zasnov za trajnostno transformacijo podjetij?

Izzivi na poti so povezani z vložki, procesi, seveda vodenjem, verodostojnim in iskrenim komuniciranjem z vsemi vključenimi deležniki, zunanjimi in notranjimi, ter skrbno kontrolo in upravljanjem s povratnimi informacijami.

Promocija

zahteven in odgovoren proces. Če želi podjetje jasno in namensko postaviti kazalnike, ki bodo podajali realna dejstva, je to lahko pobuda za ukrepanje, izboljšanje, spreminjanje in sprejemanje odgovornosti. Tudi vseh posledic.

Merjenje in spremljanje mora biti ključna odgovornost in naloga.

32

Prvoborka za avtohtone produkte in za lokalno pridelano hrano

Kakšna je pravzaprav menedžerka Anka Lipušček? Skoraj vedno presenečate z iskrivostjo v pogovorih in s tem, kako povezujete svoje življenje s poslovanjem mlekarne?

Sem drugačna, res. Nekaterim se zdi nenavadno, da grem zjutraj molzit krave, nato pa sedem na direktorski stol. Meni je breme, da sem izpostavljena. Ko sem to razložila v različnih krogih, so rekli, Anka, to tebi po funkciji pritiče.

Tudi z vašimi nastopi ste v razmeroma kratkem času zelo utrdili ugled mlekarni v Sloveniji.

Vaša identiteta vas unikatno umešča v živilsko panogo in v mlekarstvo.

Na to rada odgovorim s posebno prispodobo.

Naša mlekarna je en velik voz. Na tem vozu sedijo vsi. Kmetje, ki so naši lastniki, zadruga, naši dobavitelji. Mleko predstavlja 70 % vseh stroškov, je glavna surovina. In zaposleni. In če bodo vsi potiskali voz v pravo smer, potem gre lahko naprej. V nasprotnem primeru je zaman, če eden vleče naprej in vidi pred seboj cilj, drugi pa vleče nazaj ali počez. Poudarjam, pomembna je Planika in ne Anka. Jaz lahko čez nekaj let grem, firma, ljudje, dolina pa bodo ostali. To je ključno.

S kakšno hitrostjo pa vozi ta voz letos?

Kar hitro. Načrtovali smo odprtje našega ekološkega oglednega posestva v Bovcu. To se je

Anka Lipušček Miklavič

S planin na tradicionalen način. Tako se predstavlja Mlekarna Planika iz Kobarida.

Njihovo mleko je pasterizirano in nehomogenizirano, za proizvodnjo ekološkega mleka pa izpolnjujejo vse predpisane standarde in postopke. Od trave do samega grla krave, pravi direktorica Anka Lipušček Miklavič, ki mora navsezgodaj še pomolziti krave na njihovi domačiji v Zatolminu, preden pride v pisarno. V mlekarno z ugledom. Na trgu je več njihovih ekoloških proizvodov, najbolj so prepoznani po siru Tolminc. Vendar direktorica pojasnjuje, da niso ekološka mlekarna. So pa butična, ker delajo drugačne proizvode kot drugi mlekarji. Njihovi lastniki so kmetje in mlekarna jim je sposobna dati najvišjo odkupno ceno za mleko. Ko ocenjuje razmere na trgu, se zaveda, da je tudi v Sloveniji mleka preveč. Brez izvoza bi bilo težje. Trdno pa je prepričana, da je lahko prava identiteta Mlekarne Planika samo z mlekom z domačih planin.

foto: Jože Suhadolnik

Jože Volfand

Mlekarna in menedžerka v okolju

avgust 2018

okolje

131

Mlekarna in menedžerka v okolju

zgodilo. V Kobaridu, neposredno ob mlekarni, si lahko ogledate mlekarski muzej, ki smo ga poimenovali od Planine do Planike. Ime ponazarja naše delo, navezanost na ljudi, ki živijo v tej dolini in ki soustvarjajo to zgodbo. V Bovcu ima naša mlekarna že od vsega začetka, od leta 1982, posestvo, hleve, kjer redimo krave molznice in proizvajamo ekološko mleko. Iz njega izdelujemo ekološke izdelke. Za certificiranje smo se odločili pred petimi leti.

Kakšna razlika je med ekološkim in neekološkim mlekom?

Ekološko mleko je pridobljeno po posebnih standardih, ki jih je potrebno upoštevati. Od trave do samega grla krave, do življenja krave.

Upoštevamo vse standarde, ki so predpisani za ekološko proizvodnjo. Za sledljivost. Na travniku se ne sme uporabljati mineralnih gnojil. Krmi se lahko samo s krmo, ki je pridelana na ekoloških površinah. Krave so proste, ne pripete. Je polno zahtev, ki določajo način proizvodnje. Ne smemo uporabljati nobenih pesticidov in herbicidov. Skratka, čimbolj naravna pridelava mleka oziroma mesa, če rediš živino za prehrano. Mi smo se odločili za ekološko pridelavo. Nismo tako intenzivni, naša proizvodnja je zmerna in to je postala danes naša velika prednost.

To pomeni, da krav ne krmimo intenzivno, da pašnikov ne tretiramo intenzivno in ne onesnažujemo okolja in zemlje.

33 Vse to dela mlekarna. Kaj pa drugi proizvajalci mleka, od katerih odkupujte?

Enako. Imamo še nekaj certificiranih ekoloških proizvajalcev. Ko pride ekološko mleko v mlekarno, je dano v proizvodnjo kot prvo ali pa kot zadnje, torej po pranju vseh strojev oziroma aparatov. Zagotovljena je stroga sledljivost. Nam ne certificirajo samo posestva, temveč tudi mlekarno. Kmet, ki se odloči za certifikacijo, je prav tako podvržen nadzoru.

Tudi njega mora nadzirati certifikacijska hiša. Če kupiš seno, moraš dokazati, da je kupljeno na ekološki kmetiji.

Lahko rečemo, da ste ekološka mlekarna v Sloveniji? Ali je v strukturi vaših proizvodov, od mleka do mlečnih izdelkov in sirov, vse ekološko?

Ne. Različna struktura je. Imamo tradicionalno mleko, od ostalih kmetov, in ekološko. 10 % je ekološkega mleka. Vse naše mleko je iz te doline, tudi cerkljansko območje pokrivamo.

Vse mleko je slovensko in predelano v mlekarni Planika. Vsi naši izdelki lahko nosijo znak Izbrana kakovost Slovenije. Nekaj posebnega je mleko za proizvodnjo sira Tolminca, ki je zaščiten z označbo porekla na evropskem nivoju. Mleko, ki ga porabimo za proizvodnjo tega sira, mora biti od kmetij, kjer so krave samo rjave pasme, krma pridelana na tem območju in sir narejen po točno določeni specifikaciji.

V mlekarni imamo torej tri vrste mleka. Vse je slovensko, mleko pa delimo na geografsko poreklo, na konvencionalno mleko in na ekološko mleko. Če gledava strukturo vaše realizacije. Imate proizvodnjo, predelavo in trgovino. Največ dobite od prodaje mleka. Kaj pa ostali proizvodi?

Pa še muzej. Takšna raznovrstna dejavnost ni naključna.

Izkoriščamo možnosti, ki nam jih daje narava. Živimo v izjemno lepem okolju. Obišče

Trgovina predstavlja 20 – 25 % realizacije.

Ostalo daje mlekarna. Sem štejem tudi posestvo v Bovcu, kjer pridelujemo mleko. K trgovini spada še muzej. V muzeju je manjša trgovinica, kjer lahko obiskovalci kupijo vse, kar proizvajamo v mlekarni, in tudi lokalne proizvode. Trgovina se lahko pohvali z dobrim prometom, ker smo jo močno razširili. Poleg živilskega dela je nekaj železninskega, kmetijskega, vrtičkarskega, bife. V trgovini je še mesnica, kjer prodajamo goveje meso vzrejeno izključno v Posočju, zaklano v klavnici v Tolminu. Kupujemo ga od zadruge, ki je naša lastnica. Imamo tri vinotoče, oljetoč, ponujamo čistila, ki se točijo, in sicer v povratni embalaži.

Poskušamo ponuditi vse, kar potrebuje potrošnik na tem območju. Da se ni potrebno voziti po določene stvari iz Kobarida v Tolmin.

131

Lani se je precej govorilo o krizi v proizvodnji in prodaji mleka. Je nihanj na trgu manj?

okolje

Omenili ste trgovino.

Če mleka dobro ne plačamo, ne bomo molzli. Legitimna pravica lastnika je, da zahteva največ, kar se da. Zato ima firmo. Ne delimo dividend, delimo tisto, kar ustvarimo.

ima firmo. Ne delimo dividend, delimo tisto, kar ustvarimo.

Mleka je preveč. Slovenija ga pridela 120 %, pridelamo ga 20 % več, kot ga porabimo. Prisiljeni smo izvažati. Poleg tega slovenske mlekarne zdaj odkupijo 65 % mleka, ostalo gre v Italijo ali na Hrvaško. V mlekarni sem 23 let. Nikoli ni mira, kar se tiče odkupnih cen ali cenovne politike pri mleku. Enkrat je sanjsko za kmeta, enkrat za mlekarno, čez noč pade cena mleka za 10, 15, 20 centov, kar je nerazumljivo. So nihanja. Nikoli ni mira. Želela bi si, da bi bilo 2 ali 3 leta enako, pa ni. V vseh mojih letih še nisem doživela, da bi se normalna cena mleka obdržala dalj časa. Tudi letos ne.

Pa je letos normalno poslovno leto za proizvodnjo in prodajo mleka?

Odkupna cena se rahlo popravlja, še zmeraj pa ni dosegla cene, ki je bila pred tremi, štirimi leti. Kar se tiče odkupa, beležimo letos rahlo povečanje odkupljenih količin. Je pa vse odvisno od letine. Če je suša, normalno tudi količina mleka pada.

Več na www.zelenaslovenija.si

Ekološko mleko je pridobljeno po posebnih standardih, ki jih je potrebno upoštevati.

Od trave do samega grla krave, do življenja krave.

Upoštevamo vse standarde, ki so predpisani za ekološko proizvodnjo. Za sledljivost.

Vaši lastniki so kmetje. Ali je takšno lastništvo prednost ali ne?

To me velikokrat vprašajo, ker je to nenavadno. Če delaš pošteno in poveš svojim lastnikom vse, ko je lepo in ko je malo manj lepo, lahko gre dobro. Če jim znaš na pravilen način predstaviti, kakšne so potrebe mlekarne po posodobitvi, se lahko v redu dela. Videli ste, da imamo ob podjetju tudi električno polnilnico. Torej, dobro moramo sodelovati in odkrito povedati vse. Ko enkrat dosežeš zaupanje, potem ni težko.

Naše Eko mleko s 3.5 % m.m., Eko jogurt, Eko jogurt s konopljinim oljem in Eko sir izdelujemo iz ekološkega nehomogeniziranega mleka, ki ga pridelamo na posestvu Bogata v Bovcu.

Mleko je pridelano po strogih ekoloških merilih, kar nedvomno vpliva na odličen okus in kvaliteto končnega izdelka.

Vam zaupajo, ker imate tako dobro odkupno ceno mleka?

Zagotovo. Odkupna cena mleka je poslovna skrivnost. Najvišja, kar je možno, ker si to mleko to zasluži. Vemo. Če mleka dobro ne plačamo, ne bomo molzli. Legitimna pravica lastnika je, da zahteva največ, kar se da. Zato

Mlekarna Planika Kobarid d.o.o. t: 05 384 1000, e: info@mlekarna-planika.si

avgust 2018

Tudi Ljubljanske mlekarne so začele proizvajati nekaj ekoloških proizvodov. Krepko, mlekarna v Lazah, izključno proizvaja ekološke proizvode oziroma odkupuje ekološko mleko. Mi odkupujemo tudi še od posameznih kmetov, ki so certificirani. Delamo s certifikacijsko hišo Bureau Veritas. Sledi nas in kontrolira, če delamo tako, kot je predpisano.

nas čedalje več obiskovalcev. Ko smo začeli razmišljati, 2010. smo odprli muzej, kako bi lahko ljudem pokazali, na kakšen način pri nas delamo, na kakšen način se proizvede mleko, kako delajo naši kmetje, kako se še živi na planinah, smo sklenili, da moramo posneti film.

Prikažemo ga obiskovalcem v muzeju in jim pojasnimo našo zgodbo in zgodovino. Kako smo prišli do mlekarne Planika, kakšne so lepote planinskega življenja, kako delamo v mlekarni in na kakšen način so narejeni proizvodi.

Promocija

Niste edina mlekarna z ekološkim mlekom v Sloveniji?

34

Butični turist išče zgodbe, ki jih ni v nobenem turističnem vodniku Glas o Postojni seže po vsem svetu, za kar je zaslužen predvsem Park Postojnska jama. V Občini Postojna se zavedajo, da to ni edina atrakcija, ki jo lahko ponudijo turistom. Zato so po obdobju spanja na lovorikah slave Postojnske jame začeli z intenzivno pripravo strategije razvoja turizma.

Med pomembnimi ukrepi je zagotavljanje ustrezne infrastrukture, gospodarske in družbene. Občina v celoti spada med območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Mnogi zasebni investitorji pa so območje Postojne prepoznali kot dober potencial za izkoriščanje energije vetra. Župan Igor Marentič, vodja Režijskega obrata Klemen Grilj, višja svetovalka za urbanizem Tadeja Matičič, višja referentka za področje kmetijstva, gozdarstva in turizma Tatjana Rolih in Špela Gacin, vodja OE Turizem iz Zavoda Znanje Postojna, so potrdili, da je bilo že veliko storjenega, marsikaj pa še ostaja izziv za ustvarjanje vizije občine Postojna.

foto: arhiv občine Postojna

Tanja Pangerl

Okoljski menedžment v občini

avgust 2018

okolje

131

Okoljski menedžment v občini

Vizija občine Postojna je »Z ustvarjanjem blaginje za Postojnčanke in Postojnčane do trajnostnega razvoja Občine«. S katerimi ključnimi ukrepi boste to dosegli?

Igor Marentič, župan: »Ključni ukrep je zagotavljanje ustrezne infrastrukture, gospodarske in družbene. Sodelujemo pri projektih, s katerimi pripomoremo k sonaravnemu razvoju. Jeseni odpiramo vrata užitnega parka, ki bo mlajšim ob strokovni pomoči učiteljev predstavil izkušnjo pridelovanja hrane. Na Planinskem polju urejamo območja, kjer se bo z ekstenzivnim kmetovanjem ohranjalo izjemno pestre habitate mokrotnih, negnojenih travišč in obvodnih sestojev. Ob reki Pivki bo zgrajen odsek sprehajalne poti, ki bo omogočil izvedbo učilnice v naravi ter prebivalcem in obiskovalcem omogočil zdravo in aktivno preživljanje prostega časa v naravi. Ne le to.

Kot rekreacijsko zaledje z razglednimi točkami se bo uredil tudi po žledu opustošen Sovič. Pri projektih sledimo načelom, da ne izčrpavamo naravnih virov, ohranjamo biotsko pestrost ter vzpodbujamo samooskrbo in aktiven življenjski slog.«

Med vizijo razvoja občine Postojna ste zapisali, da je eno od prioritetnih področij za razvoj gospodarstva razvoj lesnopredelovalne dejavnosti. V Občini Postojna se nahaja tudi gozdarska in lesarska šola. Kako vaša občine

spodbuja lesne predelovalce in kako daleč je vzpostavitev gozdarsko-lesno-predelovalnega centra, ki ste ga opredelili v strategiji občine?

Klemen Grilj, vodja Režijskega obrata: »Lesnopredelovalno dejavnost z neposrednimi spodbudami spodbuja že država, Občina Postojna pa izvaja ukrepe v obliki subvencij vsa novonastala podjetja oziroma podjetja z novo dejavnostjo. Na območju občine Postojna je šlo največje lesno-predelovalno podjetje v stečaj, vendar je znanje ostalo. Ugotavljamo, da imamo več uspešnih lesno-predelovalnih podjetij, k čemur vsekakor pripomore tudi srednješolski program lesar in gozdar v sklopu Srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni.

Slovenski državni gozdovi d.o.o. planirajo odprtje lesnega centra v Prestranku.« Občina Postojna je s Postojnsko jamo in lego v središču krasa priljubljeno mednarodno turistično središče. S katerimi ukrepi razvijate trajnostni turizem in kako znotraj tega obvladujete masovni turizem, ki vpliva na okolje (voda, odpadki, energija idr.)? Kako na vašem območju lahko uveljavljate koncept kritičnega turizma? Špela Gacin, vodja OE Turizem, Zavod Znanje Postojna: »Pri nas sta kar dve najbolj množično obiskani turistični znamenitosti v Sloveniji, Postojnska jama in Predjamski grad, obe v sklopu Parka Postojnska jama. Ostala ponudba

Razkorak med ponudbo Parka Postojnska jama in ostalo turistično ponudbo v občini je trenutno prevelik, da bi lahko govorili o celoviti ponudbi, kar se tiče nivoja kvalitete.

To je potrebno premostiti s sistematičnim dopolnjevanjem ponudbe, v prvi vrsti je to infrastrukturna nadgradnja mesta, ki upošteva lokalno kulturno dediščino in druga načela trajnostnega razvoja. Občina Postojna se

V programu razvoja podeželja ste si zastavili prioritetna cilja ohranjanje trajnostnega kmetijstva in trženje za razvoj podeželja pod blagovno znamko Zeleni kras. Kako vam uspeva glede na neugodne pogoje za kmetovanje in kakšne so možnosti za samooskrbo? Katere kmetijske dejavnosti predstavljajo največji potencial in koliko kmetovalci glede na ranljiv kraški svet kmetujejo ekološko?

131

okolje

Igor Marentič Klemen Grilj Tadeja Matičič

foto: Tomaž Penko

35 večdnevna izhodiščna destinacija za koncentrirano izkustvo in spoznavanje krasa, tudi preko meja občine. Agencijski gostje, ki pridejo na ogled Postojnske jame in Predjamskega gradu, imajo že v naprej načrtovan itinerar. Kaj več jih ne zanima. Za občino Postojna in manjše ponudnike so zanimivi predvsem butični gostje, se pravi posamezniki, družine in pari, ki bi radi občutili lokalni utrip mesta in podeželja.

Ogledati si želijo zanimivosti, ki niso usmerjene v masovni turizem, na primer manjše jame, kolesarjenje in sprehodi v naravi, ogled medveda in drugih gozdnih živali, domača kulinarika in drugo. Takšnih je iz leta v leto več. V zadnjem letu imamo kar nekaj nove butične ponudbe, kot je npr. ogled medveda in drugih gozdnih živali ter treking v gozdu. Malce smo zaspali na lovorikah slave naše največje turistične atrakcije in se pozabili prilagajati gostom, ki nas obiščejo.«

Tatjana Rolih, višja referentka za področje kmetijstva, gospodarstva in turizma: »Na območju občine Postojna prevladuje ekstenzivno kmetijstvo. Uporaba FFS in mineralnih gnojil je majhna. Zaradi nizke obremenitve vnos nitratov na kmetijske površine ne presega dovoljenih količin. Povprečno je vnos 39,9 kg N/ ha (dovoljeno je 170 kg N/ha). Na Postojnskem vladajo razmeroma ugodne razmere za rast trav.

Več na www.zelenaslovenija.si

avgust 2018

Izzivov masovnega turizma je vsak dan več.

Zaenkrat je sezonsko usmerjen na poletne mesece in obremenjuje okolje. Vendar je v občini Postojna za osnovno infrastrukturo dobro poskrbljeno. Zaenkrat se še nismo srečali s težavami, s katerimi so se v preteklih letih že spopadale druge občine v Sloveniji. Mislim na osnovne komunalne storitve, odpadne vode in podobno. Dobro se zavedamo prevelikega razkoraka med razvitostjo turistične ponudbe Parka Postojnska jama in ostalo turistično ponudbo v občini. Ravno zaradi tega zadnje leto intenzivno pripravljamo strategijo razvoja turizma občine, v kateri bodo prepoznani izzivi trajnostnega razvoja naše destinacije.

Vzporedno s pripravo strategije je Občina Postojna letos vstopila v Zeleno shemo slovenskega turizma in ena prvih nalog je bila analiza stanja. Pojavlja se precej odprtih vprašanj in iskanje rešitev za nastalo situacijo.

Tatjana Rolih

Kaj torej prinaša masovni turizem?

Špela Gacin

Ugotavljamo, da imamo več uspešnih lesno-predelovalnih podjetij, k čemur vsekakor pripomore tudi srednješolski program lesar in gozdar v sklopu Srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni.

foto: arhiv podjetja

Špela Gacin, vodja OE Turizem, Zavod Znanje Postojna: »V strategiji turističnega razvoja občine Postojna smo na podlagi vseh raziskav specificirali želeno turistično pozicijo naše destinacije. Naše območje odraža nacionalno identiteto zelene, aktivne in zdrave destinacije.

Naš najpomembnejši adut je narava, in sicer njena specifična vrsta – kras. Vizija turističnega razvoja Občine Postojna je postati eno ali

foto: arhiv podjetja

Pri projektih sledimo načelom, da ne izčrpavamo naravnih virov, ohranjamo biotsko pestrost ter vzpodbujamo samooskrbo in aktiven življenjski slog.

Ukrepe na področju turizma usmerjate tudi v razvoj turističnega centra stacionarnega eko turizma. Za kakšen turistični center gre, kako so v turistični razvoj vključeni lokalni ponudniki in kateri so morda še neizkoriščeni turistični potenciali Postojne predvsem na področju zelenega turizma?

foto: arhiv podjetja

V naši destinaciji še vedno prevladuje predvsem tranzitni oziroma izletniški turizem, kar nekateri smatrajo za dvorezen meč. Po eni strani mesto na vrhuncu sezone v poletnih mesecih ni pretirano obremenjena z masovnim turizmom, saj je le ta več ali manj v tranzitu.

Promet do Postojnske jame je speljan tako, da zaobide mestno središče. Prav zaradi tega so mnogi mnenja, da zato večina obiskovalcev ne pride v mesto in so zato prikrajšani za doživetje lokalnega utripa mesta. V Predjami, ki je majhna vasica, je v glavni sezoni situacija bolj zapletena predvsem zaradi pomanjkanja urejenih parkirnih mest. Poleg tega se cesta do Predjame vije skozi podeželje in je na več odsekih precej obremenjena, kar seveda povzroča nezadovoljstvo pri domačinih.

trenutno spopada tudi s splošno gospodarsko nerazvitostjo in s tem povezano turistično-infrastrukturno nerazvitostjo. Posledično je na žalost še vedno nizka stopnja zavesti lokalnega prebivalstva o potencialu turizma.

foto: arhiv podjetja

s področja naravne dediščine, ki je izredno bogata, in ohranjena narava specifičnega tipa, to je kras, vključuje še številne druge jame in kraške pojave.

36

Primerjave kažejo napredek Slovenije na poti v krožno gospodarstvo mag. Mojca Žitnik

Krožno gospodarstvo

okolje

131

Krožno gospodarstvo

Cilj krožnega gospodarstva je ohranjanje vrednosti proizvodov, surovin in naravnih virov ter zmanjševanje nastajanja odpadkov. Krožno gospodarstvo je tudi velika priložnost za bolj trajnostno naravnano, konkurenčno in pozitivno gospodarstvo.

S prehodom v krožno gospodarstvo bi pospešili recikliranje proizvodov in surovin, zmanjšali količine nastalih odpadkov, predvsem pa zmanjšali potrebe po izkoriščanju novih, primarnih surovin. Sliši se lepo, ampak ali res gremo v to smer?

PONOVNA UPORABA VRAČANJE V PROIZVODNJO

Slika: Primer linearnega (levo) in krožnega (desno) gospodarstva Vir: Eurostat

ri krožnem gospodarstvu se, za razliko od linearnega gospodarstva, kjer proizvodnja in potrošnja tečeta po isti tirnici, surovine, proizvodi in odpadki ves čas vračajo v proces.

Surovine, proizvode ali odpadke se reciklira, ponovno vrne v proizvodnjo, ponovno uporabi, v vmesnem obdobju popravlja ali pa izmenjuje med uporabniki. S takšnim načinom ravnanja se zmanjšajo količine nastalih odpadkov in izkoriščanje primarnih surovin. Zavrže se dejansko le tiste proizvode, ki se jih nikakor več ne more uporabiti, Uporabi pa se le toliko novih primarnih surovin, kolikor jih je minimalno potrebnih za vzdrževanje proizvodnje.

Spremljanje napredka približevanja krožnemu gospodarstvu

avgust 2018

mag. Mojca Žitnik, Statistični urad RS, Vodja oddelka za statistiko okolja in energetike

IZMENJAVA

RECIKLAŽA

P

Z

POPRAVILO

a spremljanje in merjenje napredka približevanja krožnemu gospodarstvu ter za ocenitev ustreznosti sprejetih ukrepov je v začetku letošnjega leta Evropska komisija na osnovi Akcijskega načrta za krožno gospodarstvo vzpostavila okvir za merjenje tega napredka.

Vzpostavljen okvir zagotavlja hiter in enostaven dostop do ustreznih, mednarodno primerljivih podatkov za splošno javnost, gospodarstvo in politiko. Okvir je sestavljen iz nabora ključnih kazalnikov, ki zajemajo glavne elemente krožnega gospodarstva in so združeni v štiri vsebinske sklope: proizvodnja in potrošnja, ravnanje z odpadki, sekundarne surovine ter konkurenčnost in inovacije.

P

rvi sklop kazalnikov proizvodnje in porabe se nanaša na zmanjšanje količin odpadkov in posledično povečanje samozadostnosti izbranih surovin v proizvodnji.

D

rugi sklop, ki obsega ravnanje z odpadki, zasleduje delež odpadkov, ki so se reciklirali in tako dejansko vrnili nazaj v proizvodnjo ter hkrati ustvarili nove vrednosti.

T

retji sklop kazalnikov se ukvarja z vračanjem materialov in proizvodov nazaj v proizvodnjo, saj se lahko s sekundarnimi surovinami oziroma recikliranimi materiali nadomestijo potrebe po novih surovinah ter zmanjša izčrpavanje in poveča varnost prihodnje dobave primarnih surovin.

Č

etrti sklop kazalnikov pa kaže na to, v kolikšni meri krožno gospodarstvo prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest, k razvoju inovativnih tehnologij za proizvodnjo reciklabilnih materialov ter k spodbujanju inovativnih industrijskih procesov.

Kaj kažejo podatki za Slovenijo?

P

odatki kažejo, da gre gospodarstvo Slovenije v pravo smer, torej v smer trajnostno naravnanega krožnega gospodarstva. Pozitiven trend je zaslediti tako pri ravnanju z odpadki kakor tudi pri izkoriščanju sekundarnih surovin ter konkurenčnosti in uvajanju inovacij. Edini problem še vedno predstavlja nastajanje odpadkov znotraj proizvodnje in pri končnih potrošnikih (v gospodinjstvih in ostalih storitvenih dejavnostih).

37 P

ri analizi podatkov o odpadkih, ki ne zajemajo mineralnih odpadkov, se slika precej spremeni in trendi se obrnejo v pozitivno smer.

Nastajanje teh odpadkov, prikazanih na BDP (bruto domači proizvod), se v tem primeru zmanjšuje, kar pomeni, da se dejansko proizvede manj ostalih odpadkov na enoto BDP.

E

den od osrednjih stebrov krožnega gospodarstva je vračanje materialov in odpadkov nazaj v proizvodnjo ter preprečevanje njihovega odlaganja in sežiga. S tem se veča vrednost materialov, hkrati pa se zmanjšujejo izgube.

Slovenija in slovensko gospodarstvo v zadnjem času precej naporov vlagata v postopke recikliranja in ponovne uporabe odpadkov. To se kaže tudi na deležu recikliranih odpadkov, ki se v večini povečuje. Delež recikliranja se je tako pri komunalnih odpadkih zvišal z 22,4 % v letu 2010 na 57,7 % v letu 2016, delež recikliranja odpadne embalaže pa se je povečal za 6 odstotnih točk in je znašal v 2015 že 67 %.

Delež recikliranja električnih in elektronskih odpadkov se je povečal za 25 odstotnih točk, delež recikliranja bio odpadkov za 58 odstotnih točk in delež predelave gradbenih odpadkov od 94 % na 97 %. Problem se trenutno kaže le pri plastični embalaži, kjer delež recikliranja pada in se je tako iz 67,3 % v letu 2010 znižal na 63,4 % v 2015, vendar je kljub znižanju še vedno precej nad povprečjem EU-28. V skupnem bi naj delež recikliranja odpadne embalaže znašal 65 % do 2025 in 70 % do 2030, kar pa je Slovenija s 67 % v 2015 načeloma že dosegla.

S

lovenija je po zadnjih podatkih pri stopnji recikliranja vseh vrst odpadkov, razen pri recikliranju bioloških odpadkov, nad povprečjem EU-28.

P

ozitivni trendi se kažejo tudi pri uporabi sekundarnih surovin, kjer delež surovin in odpadkov vrnjenih v proizvodnjo zmanjšuje izkoriščanje primarnih surovin v celotni porabi snovi. Višji kot je ta delež, več sekundarnih

K

rožno gospodarstvo prispeva tudi k ustvarjanju novih delovnih mest, razvoju inovativnih tehnologij za proizvodnjo reciklabilnih materialov in spodbuja inovativne industrijske procese. Po podatkih iz sklopa konkurenčnost in inovacije je Slovenija nad evropskim povprečjem. Število zaposlenih oseb v dejavnostih, ki so tesno povezane s krožnim gospodarstvom, se je glede na število vseh zaposlenih iz 1,88 % v 2010 dvignilo na 2,18 % v 2015. Prav tako se je povečala tudi dodana vrednost v stroških faktorja, ki je v 2010 znašala 1,23 % od BDP, v 2015 pa 1,3 % od BDP. V letu 2013, za katerega so zadnji podatki, je Slovenija imela registrirana Kazalnik

tudi 2 patenta, ki se nanašata na reciklirane/ sekundarne surovine.

131

surovin nadomešča primarne surovine. Delež uporabe materialov oziroma surovin, ki krožijo znotraj procesa proizvodnje, v Sloveniji raste in se je iz 5,9 % v 2010 povečal na 8,4 % v 2014.

Kljub povečevanju pa je ta delež še vedno pod povprečjem EU-28. Zvišuje se tudi trgovanje s surovinami, ki jih je možno reciklirati, tako med Slovenijo in državami evropske unije kakor tudi med Slovenijo in drugimi državami.

okolje

oličine nastalih komunalnih odpadkov, ki so v Sloveniji zaenkrat še tik pod povprečjem EU-28, se iz leta v leto povečujejo in se tako zelo hitro približujejo evropskemu povprečju. Od leta 2010 do leta 2016 so se količine nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca povečale za skoraj 13 %. Negativen trend povečevanja količin se kaže tudi pri nastajanju odpadne hrane. Tudi te količine se povečujejo in so se v zadnjih treh letih, za katere so podatki na razpolago, zvišale za 17 %. Na nastajanje komunalnih odpadkov in odpadne hrane lahko s pravilnim ravnanjem in spremembo življenjskega sloga vpliva prav vsak posameznik. Ljudi bi bilo potrebno s pravilnim osveščanjem informirati, da se z zmanjševanjem količin nastalih komunalnih odpadkov in z zmanjševanjem količin nastale odpadne hrane prispeva tako k ohranjanju primarnih virov kakor tudi k zmanjševanju porabe energije, vode in stroškov za njihovo proizvodnjo.

Zaključek

V

ečina kazalnikov kaže, da se gospodarstvo Slovenije giblje v pravo smer, v smer krožnega gospodarstva. Nekaj truda bo še potrebnega pri spodbujanju in sprejemanju ukrepov za zmanjševanje količin odpadkov oziroma za pospeševanje ponovne uporabe odpadkov in njihovega vračanja nazaj v proizvodne procese.

Povečati bo potrebno tudi investicije v podjetjih, ki se ukvarjajo z reciklažo ali ponovno uporabo materialov ter povečati investicije v pripravo in uporabo materialov, ki se bodo lahko reciklirali.

P

rav tako bo potrebno vlagati v raziskave in razvoj na področju recikliranja materialov, uporabe odpadkov, sekundarnih surovin, zmanjševanja uporabe primarnih surovin ter na ta način iskati nove možnosti in rešitve.

Prostora in možnosti za izboljšave je še precej.

EU-28

Sl

SI zadnji razpoložljivi podatki

Trend in interpretacija

Sklop 1: Proizvodnja in potrošnja Nastajanje komunalnih odpadkov (na prebivalca)

482 (2016) 66 (2014)

422 (2010)

476 (2016)

raste

105 (2010)

81 (2016)

pada

149 (2014)

64 (2013)

75 (2016)

raste

Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov (%)

45,8 (2016)

22,4 (2010)

57,7 (2016)

raste

Stopnja recikliranja odpadkov, brez mineralnih odpadkov (%)

55 (2015)

52 (2010)

85 (2016)

raste

Stopnja recikliranja odpadne embalaže (%)

65 (2015)

61 (2010)

67 (2015)

raste

Stopnja recikliranja plastične embalaže (%)

39,9 (2015)

67,3 (2010)

63,4 (2015)

pada

Stopnja recikliranja e-odpadkov (%)

35,6 (2015)

22 (2010)

47,7 (2015)

raste

Stopnja recikliranja bio odpadkov (kg/prebivalca)

80 (2016)

11 (2010)

69 (2016)

raste

Stopnja predelave gradbenih odpadkov (%)

88 (2014)

94 (2010)

97 (2016)

raste

11,4 (2014)

5,9 (2010)

8,4 (2014)

raste

Uvoz surovin, ki jih je možno reciklirati iz NE-EU držav (tone)

5.484.505 (2016)

171.634 (2010)

112.730 (2016)

pada

Izvoz surovin, ki jih je možno reciklirati v NE-EU države (tone)

34.801.638 (2016)

113.039 (2010)

175.585 (2016)

raste

Uvoz surovin, ki jih je možno reciklirati iz EU držav (tone)

NA

779.816 (2010)

911.102 (2016)

raste

Izvoz surovin, ki jih je možno reciklirati v EU države (tone) Sklop 4: Konkurenčnost in inovacije Število zaposlenih oseb (% od vseh zaposlenih)

NA

495.580 (2010)

580.151 (2016)

raste

1,71 (2014)

1,88 (2010)

2,18 (2015)

raste

Dodana vrednost v stroških faktorjev (% od BDP)

1,00 (2014)

1,23 (2010)

1,30 (2015)

raste

Št. patentov, ki se nanašajo na reciklirane/sekundarne surovine

363,78 (2013)

1 (2009)

2 (2013)

raste

Nastajanje odpadkov brez mineralnih odpadkov (na BDP) Odpadna hrana (kg/prebivalca) Sklop 2: Ravnanje z odpadki

Sklop 3: Sekundarne surovine Delež uporabe materiala v kroženju (%)

Tabela: Trend in interpretacija napredka Slovenije na poti v krožno gospodarstvo ter primerjava z EU-28. Vira: SURS in Eurostat

avgust 2018

K

38

Slovenija kronično potrebuje temeljne geološke raziskave, da bi ugotovili, kaj nam sploh ponuja naše podzemlje, poudarja dr. Miloš Bavec, direktor Geološkega zavoda Slovenije, in dodaja, da imamo raziskanih le nekaj zgornjih 100 m zemljine skorje. Zato z vso odgovornostjo trdi, da se v globinah skrivajo zaloge marsičesa. Nekaj surovin Slovenija sicer ima, vendar je zelo odvisna od uvoza.

Prihodnji razvoj bo odvisen od (samo) oskrbe virov. Zato je nerazumljivo, da je Slovenija še vedno brez državne geološke karte in da je ne zanima, kaj leži v podzemlju. Brez raziskav tega ne bo zvedela.

Dr. Miloš Bavec pojasnjuje, da se drugje bolj zavedajo pomena geoloških raziskav.

Geološki zavod je med drugim koordinator mednarodnega projekta RESERVE, ki lahko tudi Sloveniji odpre možnosti na trgu mineralnih surovin v JV Evropi. Sicer pa bodo domači in tuji geologi o različnih aktualnih temah razpravljali na 5. geološkem kongresu v Velenju.

Znanost v Sloveniji je kritična in glasno zahteva od Vlade, da v proračunu poveča delež sredstev za raziskave. Hkrati vodilne raziskovalne inštitucije, tudi Geološki zavod Slovenije, sodelujejo v več mednarodnih projektih in objavljajo odmevne raziskovalne dosežke. Ali to pomeni, da bo vse manj raziskav za domačo rabo in da Slovenija vrhunske znanosti ne zna dovolj vključiti v možnosti za temeljne raziskave, gospodarstvo pa premalo vlaga v aplikativne? Kje je večji izziv?

Slovenska znanost se enakopravno srečuje z izzivi na obeh področjih. Na eni strani z izzivi povezovanja obstoječega in razvijajočega se znanja z razvojem domačega gospodarstva, ki ga omejuje tudi rigidnost ter neprilagodljivost sistema. Ne odziva se dovolj dinamično in tovrstnega povezovanja ne spodbuja zadostno. Na drugi strani pa se soočamo tudi z dejstvom, da se zaradi uniformiranega sistema financiranja znanosti in ker je Slovenija na repu evropskih držav glede sredstev, ki jih namenja za razvoj znanosti, vse bolj krčijo sredstva tudi za temeljne raziskave. A prav te so državotvornega in nacionalnega pomena.

Zakaj?

Kot primer naj navedem poznavanje geološke zgradbe Slovenije, ki je izrazito pomembno za trajnostni razvoj naše družbe. Ker je to delo, ki ob ostalem zahteva znanstvene pristope, je potrebno raziskovanje negovati in vzdrževati na dovolj visokem nivoju tudi na domačih tleh.

Vrednost znanstveno raziskovalnega dela se danes v Sloveniji meri izključno z objavami v najbolj prodornih svetovnih znanstvenih publikacijah. Žal pa splošno poznavanje geološke zgradbe Slovenije ni v vseh primerih zanimivo za tovrstne publikacije, ker se v njih objavljajo ugotovitve, ki so pomembne za razumevanje globalne problematike. Financer znanstvene dejavnosti v Sloveniji je znanstvenika, ki se ukvarja z domačimi naravoslovnimi znanstvenimi vprašanji, postavil v položaj obrtnika, ki naj si sredstva poišče na trgu. Zato smo se tudi v geoznanosti skoraj v celoti usmerili v reševanje globalnih vprašanj. Aplikacija našega znanja v Sloveniji je zato še bolj omejena.

Bodite konkretni. Za katere geološke raziskave bi morali nameniti več sredstev in koliko je točna ocena, da bo Slovenija v prihodnje vse bolj odvisna zaradi pomanjkanja nekaterih surovin? Kakšna je stopnja samooskrbe z nekaterimi glavnimi surovinami, ki jih potrebuje gospodarstvo?

dr. Miloš Bavec

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Slovenija je edina v Evropi brez geološkega modela, ki vodi do potenciala naravnih virov

Geološke raziskave in surovine

avgust 2018

okolje

131

Geološke raziskave in surovine

Slovenija kronično potrebuje temeljne geološke raziskave, da bi ugotovili, kaj nam sploh ponuja naše podzemlje. Potrebovali bi dober geološki model Slovenije, ki ga edini v Evropi že od leta 1990 ne dopolnjujemo. Za silo imamo raziskanih le nekaj zgornjih 100 metrov zemljine skorje in z vso odgovornostjo trdim, da se v večjih globinah skrivajo še neslutene zaloge.

Potrebno jih je poiskati, raziskati in tako bomo pripravljeni pričakali čas, ko bodo nahajališča tudi ekonomsko zanimiva. Nekatera najdišča pa bi že danes lahko izkoriščali.

S čim je Slovenija bolj preskrbljena in kaj ji manjka?

Slovenija je preskrbljena s kamenimi agregati, to so tehnični kamen apnenec in dolomit, peski in prodi, ter surovinami za industrijo gradbenih materialov, kot so opekarske gline, laporji za cementno industrijo, naravni kamen itd. Manj je pri nas industrijskih mineralov in kamnin, npr. kremenovi peski, roženec, kalcit, kreda, bentonit, keramične in ognjevarne gline itd. Te surovine so v ekonomskih količinah v Sloveniji sorazmerno redke. Klasičnih geoenergentov je v Sloveniji bolj malo. Premogovnike smo z izjemo Velenja zaprli. Prav tako rudnike kovin in urana. Vse, kar je povezano s kovinami in njihovimi polizdelki, moramo uvoziti, kar je strateško izredno problematično. Velja tako za energente kot za mineralne surovine. Ena

39 Enota regionalna geologija raziskuje geološko zgradbo Slovenije, kar naj bi kot sintezo pripeljalo do geološke karte države. Katere značilnosti posameznih območij so pokazale raziskave. Ali ste morda identificirali območja, ki so bogata z naravnimi viri, zanimivimi za razvoj Slovenije, kot so mineralne surovine, podzemne vode in energetski viri?

Enota regionalna geologija, kot tudi druge enote GeoZS, je že od leta 1991 brez sistemskega financiranja za izdelavo državne geološke karte oziroma geološkega tridimenzionalnega modela, ki je evolucijski naslednik površinske karte. Smo edini v Evropi, ki ga ne gradimo.

Le na podlagi takšnega modela pa bi lahko določili potenciale naravnih virov in njihovega izkoriščanja. Strategija rabe našega prostora tako temelji na temeljnem znanju iz prejšnjega stoletja, kar je nesprejemljivo in ne more trajati večno.

Na GeoZS prepoznavamo ravnanje s primarnimi in sekundarnimi surovinami kot enega izmed pomembnih vzvodov za vzpostavljanje krožnega gospodarstva. Na tem področju imamo veliko znanja. Je tudi mednarodno priznano. Zato smo soustanovitelji Regionalnega središča za mineralne surovine – RC Adria, ki deluje v okviru EIT Raw Materials in pokriva področje Slovenije, Hrvaške in Zahodnega Balkana. Za gospodarstvo, izobraževalno sfero, znanost ter vladne institucije predstavlja informacijsko središče za prenos znanja o

131

okolje

Slovenija vzpostavlja modele prehoda v krožno gospodarstvo. Na katerih področjih Geološki zavod spoznava priložnosti v trajnostnem razvoju in kje vzpostavlja dialog z gospodarstvom? Ali lahko to pomeni tudi več možnosti za financiranje določenih raziskav in za večji delež sredstev na trgu?

Kaj bo za geološko znanost pomenil 5. geološki kongres v Velenju? Na katera vprašanja želite geologi odgovore?

Slovenski geologi se srečamo vsaka štiri leta in predstavimo svoje znanstvene in strokovne dosežke zadnjega obdobja. Letošnji kongres bo v znanstvenem smislu uspešnica, saj smo zbrali prijave kar 174 udeležencev iz 16 držav. Prejeti prispevki so izjemno kakovostni. Skokovito povečanje udeležbe kolegov iz tujine razumemo kot velik kompliment kakovosti slovenske geoznanosti. Poleg znanstvenega dela pa se želimo na letošnjem kongresu posvetiti tudi področju prenosa našega znanja v prakso oziroma dobrobitim, ki jih rezultati znanstvenoraziskovalnega dela prinašajo družbi. Želimo dobiti odgovor, ali bo Slovenija ostala država, ki bo svoj razvoj temeljila na nepoznavanju svojega podpovršja? Če bo ostalo tako, se nam ne piše dobro. Znanje je tu, potrebno ga je uporabiti.

Pripravljajo register mineralnih surovin v JV Evropi Z vključenostjo v EIT RawMaterials, ki je največja svetovna skupnost znanja in inovacij na področju mineralnih surovin, GeoZS predstavlja pomemben povezovalni člen med EU in JV Evropo ter vstopno točko na trg mineralnih surovin JV Evrope. Mednarodne projekte, ki jih na tem področju izvaja GeoZS, predstavlja dr. Duška Rokavec, ki vodi oddelek za mineralne surovine in geokemijo okolja na GeoZS. Kakšna je vloga Geološkega zavoda v EIT RawMaterials?

GeoZS je zaenkrat edini slovenski »core-partner« v tej skupnosti znanja in inovacij in trenutno koordinira dva projekta iz tega programa - »Reseerve« in »MineService«. Sodeluje pa še v desetih projektih iz tega finančnega programa. Večina projektov je na bolj ali manj neposreden način povezana z vprašanji primarnih in sekundarnih surovin v jugovzhodni Evropi. Na 5. Slovenskem geološkem kongresu bo posebna sekcija namenjena prav tem aktivnostim, saj bomo gostili vodstvo našega vzhodnega kolokacijskega centra EIT RM ter deležnike iz Zahodnega Balkana.

S projektom RESEERVE, kjer ste vodilni partner, boste zajeli podatke o mineralnem potencialu jugovzhodne Evrope. Kaj konkretno boste izvedli, kje, kako, kdo sodeluje v projektu in kdo ga financira?

Ker se zavedamo pomembnosti vzpostavitve ustrezne informacijske infrastrukture, ki bi o surovinskem potencialu JV Evrope obveščala deležnike v regiji in EU, smo kot koordinator začeli z izvajanjem projekta RESEERVE. Zapolnjuje informacijsko vrzel na področju mineralnih surovin. Namen projekta, ki ga financira EIT RM, je izdelava registra primarnih in sekundarnih mineralnih surovin JV Več na www.zelenaslovenija.si

avgust 2018

Največji regionalni potencial za rabo geotermalne energije je v severovzhodni Sloveniji in na Krško-brežiškem polju, kjer temperature vode na površju dosegajo do 75 °C. Ti podatki so sorazmerno zanesljivi. Premalo je poznano vračanje odpadne termalne vode nazaj v vodonosnik, ki je edini način, da zagotovimo dolgoročno vzdržno pridobivanje geotermalne energije. Drugod po Sloveniji so na voljo bolj lokalni viri s temperaturo do nekje 40 °C. Zato je njihovo izkoriščanje brez poglobljenih raziskav bolj tvegano. Za rabo plitve geotermalne energije je primerna skoraj cela Slovenija. Raziskave z vrtanjem raziskovalnih vrtin potekajo večinoma do nekaj sto metrov za geotermalne toplotne črpalke in do 2 km za pridobivanje termalne vode. Najgloblja vrtina do sedaj pa je bila izvrtana na severovzhodu Slovenije do globine 4 km. Temeljne in sistematične raziskave na tem področju so redke in prepuščene posameznim in redko uslišanim raziskovalnim idejam. V zadnjih desetletjih so bile praktično vse raziskave potenciala geotermalne energije izvedene s komercialnimi nameni za določenega investitorja.

Seveda. Čeprav nimamo sredstev za izvajanje tovrstne dejavnosti, pa na GeoZS še vedno skušamo uresničevati naše temeljno poslanstvo, to je zagotavljanje poznavanja geološke zgradbe Slovenije. Rezultate naših temeljnih in aplikativnih raziskav združujemo v informacijskem sistemu, ki že danes skozi portal e-geologija prinaša nekatere ključne informacije o naši geološki zgradbi.

surovinah. Hkrati povezuje lokalne deležnike z že obstoječimi mednarodnimi omrežji skupnosti znanja in inovacij EIT. V okviru RC Adria v naslednjem letu načrtujemo vrsto aktivnosti, v katere želimo vključiti deležnike iz Slovenije in regije. Če bodo naša prizadevanja prepoznana tudi v Sloveniji, bo rezultat pozitiven tako za naše gospodarstvo kot za državo.

dr. Duška Rokavec

Geoenergentov ni veliko, je pa znano bogastvo geotermalne energije Slovenije, termalna in termomineralna voda poganja slovenski turizem. Geotermični potencial je velik, a še premalo raziskan. Kje so najbolj perspektivna geotermalna območja in koliko sredstev namenjajo država in zainteresirani partnerji za te raziskave? Kako globoko lahko raziskujete?

A se da vseeno kaj storiti?

foto: arhiv podjetja

izmed težav pri izkoriščanju mineralnih surovin je, da ta dejavnost predstavlja konkurenco drugim rabam prostora in ima še vedno prizvok umazane dejavnosti. Zato je pomembno trajnostno načrtovanje prostora, ki vključuje tudi prostor za izkoriščanje mineralnih surovin.

Teh prostorov ne moremo prosto premikati.

Izkoriščamo lahko pač le tam, kjer je surovina na voljo. GeoZS se s to temo aktivno ukvarja tudi doma, bistveno več pa v tujini.

40

Ali je naključje, da bodo do konca leta v Kranju odprli tovarno za proizvodnjo krofov?

Ni. Skupina DON DON je danes že brand, odgovarja na vprašanje, kako so uspeli zavzeti trge bivše Jugoslavije z njihovimi kruhi in drugimi izdelki, Alenka Mozetič Zavrl, direktorica in članica uprave za finance in organizacijo. Čeprav kot recept za poslovni vzpon in prepoznavnost najprej ponudi »trdo in pametno« delo, njihovo zgodbo spremljajo premišljene odločitve. Sogovornica kot prvi mejnik omeni industrializacijo proizvodnje.

Nato pa pojasni, kako so s prevzemanjem, nakupi in naložbami ne le konsolidirali panogo v posameznih državah na Balkanu, pač pa tudi z raziskavami trga ponudili lokalnemu potrošniku tisto, kar želi. Z želeno kakovostjo, česar ne bi zmogli doseči brez sledljivosti v oskrbni verigi.

Poslujejo dobro, a direktorica dodaja, da v Sloveniji že osem let niso dvignili cen, čeprav so stroški dela čedalje višji.

Imeli smo srečo z ekipo, ki je ustvarila blagovno znamko. Zaščitena je v evropskem prostoru.

Prepoznavna je pri sendvičih, krofih, pecivih.

S prevzemom Pekarne Grosuplje smo prevzeli tudi zelo močno blagovno znamko za kruh.

Obe blagovni znamki ohranjamo in ne mešamo. Vsaka ima svojo zgodbo, svojo dušo, ugled na trgu, povezana je z določenimi kategorijami izdelkov. Za podjetje je boljša strategija, če razvija manj blagovnih znamk kot pa več in naš fokus je pekarstvo.

Boste ostali tudi pri sedanjem asortimanu?

V pekarstvu so na trgu trije asortimani. Najbolj znan je lokalni, ko pekarna še sveže izdelke pripelje na prodajno mesto. To delajo naše proizvodne enote po državi in prodajajo na lokalnem trgu. Drugi asortiman, ki je vse bolj tržno zanimiv, je zamrznjen program, ki lahko prečka meje, a gre za limit v logistiki, torej maksimalno 500 km dometa. Tretji asortiman so izdelki z daljšim rokom trajanja. Ti tudi ne poznajo meja. Glavni predstavnik je toast. Zdaj že lahko pri tem izkoriščamo sinergijo velikega trga. To je bil tudi naš namen širitve. Ne zato, da imamo pekarno v Srbiji in da v Srbiji prodajamo, ampak da bomo del asortimana proizvedli v Sloveniji in ga prodali na celotnem trgu. In seveda obratno. V bistvu je DON DON v pekarstvu zopet povezal trg bivše Jugoslavije.

Z vašo novo tovarno toasta v Kragujevcu.

Z njo pokrivamo vse države v regiji. Po enem letu je tovarna polno zasedena. Poleti delamo nepretrgoma že šest dni v tednu. K temu prispeva tudi sezona na Hrvaškem. Torej je bila tovarna dobra odločitev. Naša strategija in poslovni načrt je industrijski način proizvodnje izdelkov, ki jih lahko prodamo na celotnem trgu. Ob tem pa seveda prodaja na lokalnem trgu, kjer s kakovostjo in ponudbo vsak dan prepričamo kupca, da smo najboljša izbira.

Dopeka je pomemben del v portfelju vsake pekarske firme, tudi vaše? Je zamrznjen program na pohodu?

Dopeka je pripeljala svežino in vonj pekarne v trgovino. To je danes neizogibno. Po raziskavah trgovcev je pekarna ključna kategorija v trgovini. Imeti sveže, tople, dišeče izdelke, pa dober, kvaliteten kruh. To vabi potrošnika.

Alenka Mozetič Zavrl

Po prevzemu Pekarne Grosuplje ostajate pri dveh blagovnih znamkah, najbolj znana je Tvojih pet minut. Novih ne boste razvijali?

foto: Jaka Erjavec

Največja pekovska skupina na Balkanu strokovno nadzira oskrbno verigo

Pekarstvo, prehrambne navade in surovine

avgust 2018

okolje

131

Pekarstvo, prehrambne navade in surovine

Kaj pomeni zamrznjen program v strukturi realizacije in proizvodnje?

V strukturi je 30 %. Na zahodu je to še več.

Tam svežih izdelkov skoraj ni več, prodaja svežega kruha zelo upada. Razlog so stroški distribucije.

Kot družinska firma ste začeli z ameriškimi krofi. Kaj je bil glavni mejnik v vašem razvoju in kaj se spreminja v živilski industriji v celoti, zlasti v pekarstvu. Kje so se zgodile največje spremembe? Najprej pri vas.

Pri nas je to internacionalizacija. Odločili smo se, da se širimo v druge države. To je bilo ključno za uspeh in rast podjetja. Slovenski trg je premajhen, primeren je za obrtniške dejavnosti. Pričakuje širok asortiman, a temu lahko ustreže majhna pekarna, ki ve, koliko in kaj lahko proda v enem dnevu.

Kako si potem razlagate, da majhne pekarne vendarle kar naprej nastajajo. Ali je kljub vsemu zaslužek takšen, da lahko živijo in preživijo?

Obrtniški načini dela vedno vzdržijo. To je drugačen poslovni model. Je ponudba, se strinjam, ampak ta segment je v Sloveniji, če

41 Pomembno je, da si prepričan o tem, kar delaš.

Mislim na poslovne odločitve, ki so dolgoročno dobre za podjetje. V poslu so stvari enostavne.

Hitro se vidi, če je neka odločitev za razvoj podjetja dobra ali ni. Ali torej dodaja k temeljem za dolgoročni razvoj. Zaposleni začutijo, ali se vodi podjetje z namenom, da raste in ali je vsak projekt del razvojne strategije. Moram pa dodati, da je za nas bistveno vodilo upravljanje kakovosti na vseh ravneh.

Pekarstvo se razvija v dveh smereh. Eno so trajni izdelki z rokom trajanja od 30 do 60 dni.

Potrošnik kupi pakiran kruh in ga hrani doma cel teden. Druga smer je dopeka, kjer trgovec na ta način zmanjšuje kalo in v bistvu ponuja vedno svež izdelek. V Sloveniji si določenih stvari ne moremo predstavljati, ker smo res majhna država in je distribucija lažja. Dostava svežega kruha v večjih državah pa je velik logistični zalogaj. To poznamo na Hrvaškem, v Srbiji.

Pekarstvo se razvija v dveh smereh. Eno so trajni izdelki z rokom trajanja od 30 do 60 dni. Druga smer je dopeka, kjer trgovec na ta način zmanjšuje kalo in v bistvu ponuja vedno svež izdelek.

Ste prvi pek na Balkanu in kreirate trende. Čemu dajete prednost v internacionalizaciji na Balkanu, v razvojni strategiji? Ali boste še nadaljevali z naložbami v posamezne objekte ali boste nadaljevali s prevzemanjem podjetij?

Kapacitet je dovolj. Smiselno in ekonomsko upravičeno je, to je naša poslovna izkušnja, da prihaja do združevanj in povezovanj. V primerjavi s podjetji v Evropi v naši branži nismo veliki. Imamo poslovne kontakte s španskim proizvajalcem, prodaja na trgu s 46 milijoni prebivalcev in 82 milijoni turistov. To lahko samo sanjamo. Zato moramo delati tako, da bomo vsaj za regijo postali veliki in dosegli ekonomijo obsega, kar bo omogočilo industrijske načine proizvodnje. V tem primeru naši kupci ne bodo potrebovali francoskega rogljiča iz Belgije, bagete iz Francije, toasta iz Italije, Poljske. Zato je nujna konsolidacija branže.

Tako bodo nastali večji poslovni subjekti, ki bodo sposobni postati največji na Balkanu.

Potem se lahko oziramo tudi širše. Pekarska industrija je zelo lokalna. Ta tip industrije ni globalen. Naša smer je industrializacija tistih produktnih skupin, ki zahtevajo ekonomijo obsega. Na drugi strani pa želimo biti zelo kvaliteten proizvajalec svežega, lokalnega kruha.

Ste imeli posebne želje glede kadrov? Ko gre za prevzemanje podjetij in investicije, so lokalni kadri prednost.

Za takšen prodor v pekarski industriji je potreben kapital. Pekarska industrija ni visoko profitna panoga. Kako vas spremljajo banke, kako lahko s kapitalom, ki ga ustvarjate, vse to dosegate in kje še vidite potenciale za razvoj?

Skupina DON DON raste z reinvestiranjem tekočih dobičkov ter z zadolževanjem do pametne meje. Ko smo prišli do poslovnih priložnosti, ki jih nismo mogli več financirati na takšen način, smo se odločili za dodatno kapitalsko vlaganje v podjetje. Tako je vstopil v naše podjetje tudi finski finančni fond. Kupili smo dve veliki podjetji v Kragujevcu in Nišu. Dve veliki pekarni, z močnimi blagovnimi znamkami, z regionalno prisotnostjo. Postali smo največji v Srbiji. V prostorih pekarne v Kragujevcu smo investirali v tovarno toasta, v prostorih pekarne v Nišu bomo v tovarno somunov, lepinj. Z njihovo pomočjo in sodelovanjem bank smo prevzeli tudi Pekarno Grosuplje. Poslovno moč smo dobili na srbskem trgu. V zadnjih letih smo investirali blizu 50 milijonov.

Rekli ste, da razmišljate o proizvodnji lepinj.

Ali je še kakšen produkt, ki se vam zdi z vidika trga in potrošnika zanimiv?

Ko dosežemo določen obseg proizvodnje in je trg pripravljen za večje količine, se odločimo za industrializacijo. Zdaj že postavljamo avtomatizirano tovarno za proizvodnjo krofov, v Kranju jo bomo odprli do konca leta. V tej kategoriji smo močni in prepoznavni. Ko gre za poslovne priložnosti, jih ne želimo zamuditi.

Prisegate na kakovost kruha in pekovskih izdelkov, a kakovosti ni brez dobrih surovin.

Kako je s samooskrbo s surovinami v Sloveniji, najbrž je situacija v Srbiji drugačna. Na Hrvaškem prav tako. Od kod dobite surovine?

V Sloveniji so zelo kvalitetni mlini in proizvajalci moke. Z njimi sodelujemo in nimamo težav. Niti s količinami niti s kvaliteto. Razvili smo močan nadzor nad kvaliteto moke, kar zagotavlja standardiziran postopek proizvodnje. Nihanja v kvaliteti pomenijo težave v proizvodnji. V Srbiji imamo lastne mline in sami proizvajamo moko. Porabimo oziroma

131

Izpostavili ste internacionalizacijo. In druge spremembe v pekarstvu? Sledijo spremembam prehranjevalnih navad, so največje novosti v tehnologijah, v recepturah ali so to inovativni proizvodi. Kaj se dogaja s panogo?

S trdim in pametnim delom.

kupimo 80.000 ton pšenice, saj je nemogoče dobiti dobavitelja, ki bi za takšno količino zagotavljal stalno kakovost. V Srbiji imamo poseben oddelek, ki se ukvarja s pšenico, se dogovarja glede nakupov in kakovosti, meljemo pa sami.

Osnovno surovino torej kupimo na lokalnem trgu ostale surovine pa so globalne.

okolje

Na Balkanu ste dosegli izjemno pozicijo. Kako ste to dosegli?

Oskrbna veriga je široka in različna. Kako jo obvladujete? Delate v občutljivi živilski panogi.

Kakšen je nadzor, sledljivost?

Nadzor je nujen in zelo močan. Vsako surovino, ki pride v hišo, se pregleda, določen je poseben način kontrole. Ravno tako za embalažo. Dobavitelje obiskujemo, jih spremljamo in ocenjujemo. Z dobavitelji, ki odstopajo od stalne kakovosti, dolgoročno ne sodelujemo.

Glavna zahteva do dobavitelja je stalna kakovost surovine. Če je drugače, so v poslovnem procesu težave.

V poslu so stvari enostavne.

Hitro se vidi, če je neka odločitev za razvoj podjetja dobra ali ni.

Kaj je tisto, kar potrošniki najbolj želijo od vas.

Kaj je najbolj prodajno, tržno? Ali v sledenju potrošnikovih ambicij, želja, brskate tudi po starih recepturah, iščete nove proizvode, upoštevate nove trende prehranjevanja?

Zelo upoštevamo nove trende prehranjevanja in želje potrošnikov. Te informacije nam pomagajo pri usmeritvah razvoja novih izdelkov. Raziskave kažejo, da potrošniki vse bolj skrbijo za svoje zdravje in so pri izbiri hrane vse bolj selektivni. Zato tudi vseskozi razmišljamo o razvoju zdravega kruha, oziroma o zdravih izdelkih. Naj poudarim, da je veliko naših kruhov brez aditivov. To je bila usmeritev Pekarne Grosuplje že leta nazaj in temu sledimo še naprej.

Razvijamo tudi skupino kruha z dodano vrednostjo, kar pomeni, da ima izdelek več vlaknin, več beljakovin in podobno. Kot močan igralec na trgu želimo ustvarjati nove trende, zato iščemo inovativne pristope pri izdelavi pekovskih izdelkov in sestavinah. Tako smo na primer razvili beljakovinski kruh. Pri izboru sestavin z veliko beljakovinami smo se izognili soji, uporabili pa pravi kakav, kar je zelo nenavadno za kruh. V svojem prodajnem asortimanu imamo tudi kruh iz 100% moke durum, ki je spet bolj običajna v svetu testenin kot kruhu. Ohranjamo tudi bogato znanje naše preteklosti. Obujamo stare recepture in tradicionalne postopke priprave testa. Uporabljamo kislo testo in kvasni nastavek.

Več na www.zelenaslovenija.si

avgust 2018

ga primerjam s Hrvaško ali s Srbijo, zelo majhen. V Srbiji polovico trga oskrbujejo z izdelki takšnih pekarnic. Glede na to, koliko pojedo burekov, pic in njihovih značilnih lokalnih izdelkov, je to razumljivo. V Sloveniji imamo drugačne prehrambne navade. In v šolah organizirano prehrano.

Koncept brez odpadkov Zero Waste svoje poti v Sloveniji širi tudi na turistične ponudnike. Kot prvi hotel v Sloveniji mu je vrata odprl blejski Hotel Ribno, kjer so se pred dvema letoma in pol podali na »pot, ki se nikoli ne konča«, kot je Zero Waste opisal direktor hotela Matija Blažič. Začeli so z ukrepi za ločevanje odpadkov in njihovo zmanjševanje. Največji izziv jim predstavlja komunikacija in ozaveščanje gostov. Kar 50 % vseh odpadkov so biološki odpadki, zavržene hrane imajo največ s strani azijskih gostov, ki jim slovenska kulinarika ni blizu. Zato se usmerjajo h komunikaciji z gosti in uvajanju ukrepov v restavracijo in jedilnico. V projekt veliko truda in energije vlagajo vsi zaposleni v hotelu, prihranki pa se že kažejo v nižjih komunalnih stroških, stroških energije in vode. V njihovem primeru gre predvsem za odločitev, ki ne temelji na trženjskih vzgibih, ampak na ohranjanju naravnega okolja, v katerem delujejo.

Kakšna je bila pot do certifikata in koliko vam bo to pomagalo pri trženju? Kakor kažejo raziskave, pri turistih takšna priznanja niso med glavnimi nagibi za obisk destinacije. So vaše izkušnje drugačne?

Pot do pridobitve certifikata je trajala dve leti in pol. V tem času je hotel naredil prestop k bolj ekološki naravnanosti predvsem z osveščanjem zaposlenih in gostov. Cilj je bil, da zmanjšamo količino odpadkov. Vsekakor odločitev, da Hotel Ribno postane Zero Waste hotel, ni bila sprejeta zaradi trženjskih razlogov. Gre za to, da moramo vsi pazljivo ravnati z okoljem, v katerem živimo. Eden od prvih korakov je skrbno in racionalno ravnanje z odpadki. To filozofijo poskušamo predstaviti tudi našim gostom. Lahko rečem, da so odzivi na Zero Waste koncept zelo pozitivni, saj je naraslo zanimanje s strani gostov, ki jim je ta usmeritev življenjski cilj.

Kateri ukrepi za pridobitev certifikata Zero Waste so predstavljali največji izziv?

Največji izziv? Kako in na kakšen način vzpostaviti komunikacijo in goste poučiti, da se pri nas ločuje odpadke. In posledično, kako jih pravilno ločiti.

Kolikšen je bil finančni vložek za izvedbo ukrepov in kje so prihranki?

Poleg finančnega vložka, ki je predstavljal nakup smetnjakov za ločevanje odpadkov, izdelavo komunikacijskih tabel in drugih sporočil, nakup večjih embalaž in posod za večkratno polnjenje, npr. šamponi, mila, marmelade, med, jogurt, mleko, maslo, čokoladni namaz, sladkor idr., recikliranih serviet za uporabo v restavraciji in papirja za recepcijo, sušilcev za roke in menjava oken, moram omeniti, da je bilo v celoten projekt, ki za nas seveda nikoli ne bo zaključen, vloženega tudi veliko truda in energije vseh zaposlenih v hotelu. Prihranki se že kažejo v nižjih komunalnih stroških, prihrankih energije in vode.

V dveh letih in pol ste v hotelu povečali delež ločeno zbranih odpadkov s 40 na 92 %, kar vam je omogočilo pridobitev certifikata. Kako vam je to uspelo in katerih ločeno zbranih odpadkov je največ? Ali ste tudi zmanjšali količino vseh odpadkov v hotelu? Najnovejši podatki kažejo, da gospodarska rast vpliva na rast odpadkov.

V letu 2017 smo se odločili, da bomo povsod po hotelu postavili zabojnike za ločeno zbiranje

Matija Blažič

Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

Vse se začne pri gostih, saj je največ bioloških odpadkov

Prvi Zero Waste hotel v Sloveniji

42 131

okolje avgust 2018

Prvi Zero Waste hotel v Sloveniji

odpadkov za embalažo, steklo, papir, biološke odpadke, mešane odpadke. To je najbolj viden in najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje deleža mešanih odpadkov, seveda pod pogojem, da se pravilno komunicira z zaposlenimi in z gosti.

Ker pa še tako dobri ukrepi ne dosežejo svojega namena, če za njimi ne stojijo zaposleni, smo se pred uvedbo kakršnih koli ukrepov o pravilnem ločevanju odpadkov in komunikaciji z gosti poučili vsi zaposleni. Največ ločeno zbranih odpadkov je bioloških, več kot 50 % vseh odpadkov. Seveda se je zmanjšala tudi skupna količina odpadkov. Primerjave se delajo tako, da se meri količina ustvarjenih odpadkov na gosta. V prvi fazi uvajanja sprememb smo se osredotočali predvsem na identificiranje izvora nastajanja odpadkov in pravilno ločevanje.

Potem pride na vrsto zmanjševanje skupne količine odpadkov. Vedeti je namreč treba, da precejšnjo količino raznovrstnih odpadkov prinesejo gostje s seboj in jih v hotelu odložijo.

Zato je še kako pomembno dobro informiranje gostov še pred prihodom v hotel. Kot kažejo statistike povsod po svetu, največ odpadkov nastaja v kuhinjah in tako je tudi v našem primeru.

Kot ste omenili, ste mnoge ukrepe uvedli v kuhinji in v restavraciji. Kako so ukrepe in Zero Waste koncept sprejeli zaposleni? Katere navade je bilo potrebno spremeniti?

Vsi zaposleni so bili še pred začetkom uvajanja sprememb vključeni v usposabljanje.

Usposabljanja smo pričeli s pregledom

43 Del pridobitve certifikata Zero Waste hotel ste morali znižati porabo vode in elektrike za 30 %. Kolikšno znižanje porabe ste dosegli?

V času uvajanja sprememb smo se lotili tudi prenove hotela in dodatne ponudbe. S prenovo smo želeli doseči višjo kakovost bivanja in prihranek energije. Z večjim delom prenove smo zaključili. Rezultati v prihrankih energije se bodo pokazali v naslednjih mesecih, ko bomo porabo primerjali s preteklim obdobjem. Pri kriterijih za podelitev certifikata se upošteva zatečeno stanje, saj je težko zahtevati od

131

hotela, ki že varčuje s porabo energije, enake odstotke oziroma znižanje kot od hotela, ki se s tem sploh ne ukvarja. Poraba elektrike in vode na gosta se je v našem hotelu že pred prenovo gibala v območju standardov, ki veljajo za hotele.

okolje

odpadkov, odloženih v zabojnike. Pregledali smo od kod prihajajo, in jih stehtali. Ob tem smo preverjali, ali znamo odpadke pravilno ločevati. Potem smo se pogovorili o odpadkih na splošno, kako slediti strategiji Zero Waste, zakaj uvajati ukrepe, o vlogi zaposlenih ter o komunikaciji med zaposlenimi v hotelu.

Moram poudariti, da so nam Ekologi brez meja prijazno pripravili napotke, usmeritve ter ključna sporočila, ki jih prenašamo na goste na naši spletni strani, v pisni komunikaciji, na informacijskih tablah v hotelu, jedilnici, recepciji, na hodnikih in v dvigalu.

V vaš hotel prihajajo gostje s celega sveta, z zelo različnimi kulturnimi in okoljskimi navadami. Kako se odzivajo na Zero Waste in kateri gostje imajo s tem največ težav?

Predvsem v kuhinji in restavraciji smo se morali prilagoditi tudi drugim kulturam.

Sedaj spremljamo zasedenost po državah in na podlagi tega naš kuhar sestavlja jedilnik. Žal imamo največ zavržene hrane s strani azijskih skupin, saj jim naša kulinarika enostavno ni blizu. V takih primerih vidimo, kako je ključna komunikacija z gosti. Vsa komunikacijska sporočila smo namestili v petih najpogostejših jezikih, ki jih govorijo naši gostje, in lahko rečemo, da so rezultati vidni.

Koncept Zero Waste žanje naklonjenost, a hkrati tudi realno presojo o limitih koncepta.

Menite, da bo človek kdaj živel brez odpadkov? Živeti brez odpadkov je praktično nemogoče, saj nam že olupek banane predstavlja biološki odpadek. Moramo se truditi, da ne ustvarjamo odpadkov, s katerimi še dodatno onesnažujemo okolje pri predelavi, in odpadkov, ki so nerazgradljivi. Prav tako moramo uporabljati materiale, ki so lahko večkrat uporabljeni. Zero Waste je samo pot, ki se nikoli ne konča.

Promocija

DELOVNI ČAS

tel: 03 42 63 228 faks: 03 42 63 232 gsm: 041 563 110

pon - pet: 7:00 - 15:00

NUDIMO TUDI LASTEN PREVOZ

š č i t i m o k ov i n o i n n a r a v o

01 IS O 9 0 0 01 IS O 14 0 01 IS O 5 0 18 0 01 OHSAauS bureta s veri

avgust 2018

KOMERCIALA

pocinkovalnica, d.o.o.

Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | e-naslov: info@pocinkovalnica.si | www.pocinkovalnica.si

44

Pri komunalnih storitvah je inovativnost ključna za rast podjetja foto: Janez Marolt

Pri nas je ostalo za približno 25 ton neprevzete odpadne embalaže predvsem na račun ene izmed družb, ki zaradi pritožbe na spremembo okoljevarstvenega dovoljenja iz leta 2017 na upravno sodišče še ni prejela novega OVD. Ostale družbe, razen občasnih izjem, korektno prevzemajo embalažo v deležih, ki jih vsako leto določi država. Trenutno se pri nas količina neprevzete embalaže ne povečuje. Pomembno je, da se najde sistemska rešitev. Vendar je v tem trenutku bistveno, da država intervenira in tako poskrbi, da se bodo kupi odpadne embalaže na dvoriščih komunal zmanjšali oziroma odstranili. Takšno skladiščenje predstavlja namreč tudi sanitarno in požarno tveganje.

Med komunalnimi podjetji

avgust 2018

V Komunali Brežice so uvedli inovativni celostni model z zaposlenimi Kultura zavzetih inovatorjev 3x12 in bili za inovacijo nagrajeni. Ne le enkrat. Inovativnost je, meni Aleksander Zupančič, direktor podjetja in hkrati inovator, bistvena za rast in uspešnost poslovanja. Model zdaj delijo s tistimi, ki jim ni vseeno, kakšna je družbena povezanost zaposlenih, njihova delovna zavzetost in inovativnost. Vendar se lahko Aleksander Zupančič pohvali še z nekaterimi drugimi idejami njihovega podjetja. Na primer s projektoma Prinesi – odnesi in Hrana sodi na krožnik, s programom Zeleno Posavje – za naravo in zdravje, pa tudi s premišljeno akcijo z brežiškimi osnovnošolci, ki so zbirali odpadno olje.

Aleksander Zupančič po šestih letih uspešnega dela zapušča direktorsko mesto in bo poslovno pot nadaljeval na drugem področju.

Po urgentni spremembi okoljevarstvenih dovoljenj (OVD) za družbe, ki so odgovorne za prevzem odpadne embalaže, naj bi se začeli odpadkarski kupi na dvoriščih komunalnih podjetij zmanjševati. Se je to zgodilo? Kako je pri vas?

Vsi akterji v sistemu ravnanja z odpadki ste odgovorni za to, da bo več odpadka postalo vir ali surovina za gospodarstvo. Ne le pri višjem odstotku ločeno zbranih frakcij, pač pa tudi pri kakovosti odpadkov. Po nekaterih ocenah je med odpadno embalažo le še okrog 30 do 35 % reciklabilnih materialov. Kaj lahko storite v komunalnih podjetjih za večjo kakovost in za večjo transparentnost celotnega sistema ravnanja z odpadki?

Stremimo k temu, kot zahteva hierarhija ravnanja z odpadki, da bi bila naša družba v prihodnosti brez odpadkov. Na Komunali Brežice poleg ločenega zbiranja papirja in kartona ter papirnate in kartonske embalaže, plastike, to je odpadne embalaže, ter stekla in steklene embalaže dvakrat letno organiziramo tudi ločeno zbiranje nevarnih odpadkov s premično zbiralnico. Dvakrat letno ločeno zbiramo tekstil in obutev po sistemu od vrat do vrat. Smo nosilec uspešnega projekta Prinesi – odnesi, s katerim poskrbimo za ponovno uporabo. Na zbirno-reciklažnem centru poleg tega posebej zbiramo surovine, kot so železo in barvne kovine, čist stiropor, ki se reciklira …

Posebnosti pri vašem delu?

Ležišča in zofe na primer razdremo in na ta način ločimo les, blago in vzmetnice, ki jih damo med odpadno železo. Ločimo gume od platišč, ki ravno tako romajo med odpadno železo. Na določenih ekoloških otokih smo v sodelovanju s podjetjem Zeos postavili zbiralnike

Aleksander Zupančič

okolje

131

Med komunalnimi podjetji

za odpadno električno in elektronsko opremo ter odpadne baterije pa tudi zbiralnike za oddajo odpadnega jedilnega olja. Poleg tega, da naredimo nekaj dobrega za okolje, vsi prihodki od prodanih surovin znižujejo stroške na položnici uporabnika.

Ločujete več frakcij. Kakšni so podatki za zadnja tri leta? Ali zagotavljate sledljivost in nadzor kakovosti zbranih komunalnih odpadkov?

Najbolj intenziven preskok pri ločenem zbiranju frakcij je bil po letu 2011. V tistem času je bilo ločeno zbranih le okoli 30 odstotkov odpadkov. Delež ločeno zbranih odpadkov v zadnjih treh letih se giblje okoli 60 odstotkov.

V zadnjem času se odstotek ne dviguje več tako skokovito. Zelo pomembno je, da se zavedamo pomena ločenega zbiranja. Več ločeno zbranih frakcij na otokih pa tudi ločen odvoz odpadne embalaže od doma oziroma tiste, ki jo pripeljejo uporabniki na zbirno reciklažni center, pomeni zniževanje količine mešanih komunalnih odpadkov. Pa tudi manjše stroške obdelave in njihovega odlaganja. A ne gre samo za prihranek. Za vsako pravilno ravnanje z odpadki nam je narava hvaležna.

Zato izobražujete zlasti mlade?

V vrtcih in osnovnih šolah se vključujemo v letne načrte in otroke vzgajamo v prihodnje varuhe narave. Za zaključek ekološkega projekta

45 Na inovacije smo ponosni. Uvedli smo celostni sistem odnosa z zaposlenimi Kultura zavzetih inovatorjev 3x12. Razvila sva ga z inovatorko Petro Grajžl. Večkrat je bil nagrajen na državni ravni. Ta sistem je temelj vseh naših dosežkov.

Dokazujemo, da je tudi pri komunalnih storitvah inovativnost ključna za rast in razvoj podjetja. Letošnje priznanje je tako že tretje priznanje za inovacije s strani Gospodarske zbornice Slovenije. Z nagrajenim sistemom v Komunali Brežice skrbimo za odnose med

Trenutno se pri nas količina neprevzete embalaže ne povečuje. Pomembno je, da se najde sistemska rešitev. Vendar je v tem trenutku bistveno, da država intervenira in tako poskrbi, da se bodo kupi odpadne embalaže na dvoriščih komunal zmanjšali oziroma odstranili. zaposlenimi, omogočamo osebnostno rast, dobro počutje, zadovoljstvo, visoko delovno zavzetost in inovativnost. Služba ima velik vpliv na življenje posameznika. Na delovnem mestu preživimo eno tretjino dneva. Zato je prav, da nam daje zadovoljstvo in nas bogati, ustvarja občutek smisla in vrednosti. Sistem je zelo uporaben tudi širše. Zato dobro prakso delimo naprej. Sistem sva že predstavila 160 ravnateljem slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Za vpeljavo sistema je izkazan interes tudi s strani številnih drugih podjetij in organizacij.

Med vašimi zanimivimi idejami je tudi projekt Prinesi – odnesi.

V sklopu projekta Prinesi – odnesi lahko uporabniki vsako soboto na tržnici v Brežicah brezplačno menjajo uporabne stvari. S tem uporabnike ozaveščamo o ponovni uporabi in krožnem gospodarstvu. To je pot do manj odloženih kosovnih in komunalnih odpadkov.

Uporabnikom so zaračunane nižje cene za odlaganje mešanih odpadkov in stvari krožijo med ljudmi. Tako hkrati oživljamo tržnico v Brežicah. Uporabnikom želimo približati lokalno, zdravo hrano in podpirati domače kmete in ponudnike.

Komunalno podjetje, čeprav je izvajalec javna služba, razmišlja poslovno in tržno. Kako poslujete in kolikšen del prihodkov ustvarite s tržnimi dejavnostmi, kjer je največ priložnosti?

Ali s sedanjimi cenami komunalnih storitev pokrijete stroške? Čeprav smo javno podjetje, poslujemo, kot da bi bili na prostem trgu. Vsako leto izboljšujemo kakovost naših storitev in učinkovitost. Vse od ustanovitve podjetja, že šest let, poslujemo pozitivno. Povečali smo število zaposlenih za 57 odstotkov in promet za 130 odstotkov. Lani je imelo podjetje okoli 6.000.000 evrov prihodkov. S trenutnimi cenami storitev pokrivamo stroške in cene ostajajo nespremenjene že šesto leto. V preteklih letih smo jih celo nekoliko znižali. Tržne dejavnosti predstavljajo slabih 20 odstotkov našega poslovanja.

Z nagrajenim sistemom v Komunali Brežice skrbimo za odnose med zaposlenimi, omogočamo osebnostno rast, dobro počutje, zadovoljstvo, visoko delovno zavzetost in inovativnost.

In kako ste uspeli s projektom Hrana sodi na krožnik?

Potrošniška družba ustvarja vedno več odpadkov. Žal se med njimi pojavlja vse več zavržene hrane. Projekt Hrana sodi na krožnik smo zato nadgradili in razširili na celotno regijo v programu Zeleno Posavje – za naravo in zdravje.

Kako?

Raziskali smo, kako je z odpadno hrano v šolah in vrtcih. Načrtujemo še tehtanje odpadne hrane v bolnišnici, domu za ostarele in v gostinskih lokalih, ki so pristopili k projektu.

Naš namen je poiskati primere dobrih praks, jih razširiti v druge organizacije in z ozaveščanjem poskrbeti, da hrana ne bo končala med

131

Veliko. V ponovno uporabo smo predali že več kot 44.000 uporabnih predmetov. S tem smo razveselili marsikoga, ki si v teh časih težko kaj privošči, in hkrati na odlagališče odložili za več kot 15 ton manj kosovnega odpada. Akcija brezplačne menjave uporabnih stvari je med občani izredno zaživela, saj občani prinesejo na posamezno soboto tudi do 800 in odnesejo čez 500 še uporabnih stvari, med drugim oblačila, obutev, igrače, otroško opremo, gospodinjske aparate in drugo. Letos se je pobuda razširila na celotno regijo Posavje. To nam je uspelo s pomočjo evropskega projekta Zeleno Posavje – za naravo in zdravje, ki je uspešna zgodba o sodelovanju med petimi komunalnimi podjetji.

odpadki. V šolah in vrtcih ostane največ hrane pri obrokih, ki vsebujejo zelenjavo, zelenjavne enolončnice in sploh zelene prikuhe, polnozrnati kruh in ribe. Delež zavržene hrane se giblje med 10 in 40 odstotki, kar sovpada s slovenskim povprečjem raziskave, ki so jo naredili Ekologi brez meja. Glavni razlog za zavrženo hrano je v največji meri povezava med vrsto obroka in prehranjevalnimi navadami otrok.

Otroci so precej izbirčni in raje jedo tisto, na kar so navajeni doma. Zato bodo naši naslednji koraki v projektu namenjeni ozaveščanju staršev, otrok in vseh gospodinjstev v regiji.

okolje

Ste med redkimi komunalnimi podjetji s priznanji za inovacije. Kje lahko v podjetju dokažete inovativnost in izvirne pristope v urejanju bivanjskega okolja občanov?

Kaj ste dosegli s projektom Prinesi – odnesi?

Med vašimi dejavnostmi je oskrba s pitno vodo in zaščita vodnih virov. Tudi vi ste med tistimi, ki dajete prednost pitju vode iz pipe pred pitjem iz plastenk. Kakšna je poraba vode, narašča, in kako ugotavljate in zmanjšujete vodne izgube v omrežju?

Najprej naj povem, da pogrešamo bolj aktiven nadzor nad izvajanjem vodovarstvenega režima v vodovarstvenih pasovih s strani pristojnih inšpekcijskih služb. Predvsem ko gre za opravljanje kmetijske dejavnosti. Podatki kažejo, da se poraba vode iz leta v leto malenkostno povečuje kljub temu, da vse več občanov za zalivanje, pranje avtomobilov, splakovanje stranišč in podobno uporablja deževnico.

Zaradi dotrajanih cevovodov, armatur, jaškov ter drugih objektov in opreme se pojavljajo okvare in s tem tudi izgube vode iz omrežja.

Izgube ugotavljamo z meritvami pretokov na posameznih odsekih, saj se okvare pokažejo kot povečani pretoki vode. Odkrivamo jih ob dnevnem pregledovanju nadzornega sistema T-view, s spremljanjem podatkov o načrpanih in prodanih količinah vode ter z odkrivanjem okvar na terenu s posebnim inštrumentom za iskanje okvar.

Pitje vode?

Na vsak način pijmo vodo iz pipe in ne iz plastenk. Naša pobuda Zdravo-bolj zdravo-voda iz pipe je letos s pomočjo evropskih sredstev in projekta Zeleno Posavje – za naravo in zdravje doživela širitev na celotno regijo Posavje.

Povezuje komunalna podjetja Posavja in je odličen primer medsebojnega sodelovanja za skupno dobro.

Kako ste se, s katerimi projekti, vključili v programe krožnega gospodarstva in kaj načrtujete?

V podjetju vsako leto izvajamo več kot 30 družbeno odgovornih projektov za ozaveščanje naših uporabnikov. Da smo z vsemi akcijami ozaveščanja vplivali na bolj odgovoren odnos do okolja, lahko potrdimo s podatki o ločeno zbranih količinah odpadkov. Za primerjavo, lani smo na odlagališče odložili samo še 142 ton odpadkov, pred sedmimi leti pa je bila ta količina 4.335 ton.

Več na www.zelenaslovenija.si

avgust 2018

Ohranimo čisto okolje se učenci 6. in 7. razredov osnovnih šol vsako šolsko leto preizkusijo v eko kvizu. Tako dodatno spoznavajo dejstva o različnih vrstah odpadkov.

46

Letos se posebej ukvarjajo z optimizacijo porabe sveže vode in zapiranjem krogotokov vode, pojasnjuje Irena Petek, ekologinja v družbi Paloma.

Opozori tudi na pomen ozaveščenosti zaposlenih o ločevanju odpadkov. Dodaja, da je za uresničitev prehoda v zeleno gospodarstvo najpomembnejša spodbuda s strani države. Paloma je delniška družba z več kot 140-letno tradicijo proizvodnje in trženja higienskih papirjev v Evropi. Podjetje je organizirano v 4 divizije in pretežno izvaža.

Letna kapaciteta znaša 72.000 ton higienskih papirjev, ki se predelajo v toaletni papir, kuhinjske brisače, serviete, robčke, univerzalne brisače, industrijske brisače, medicinske brisače, zloženi toaletni papir in toaletni papir v maxi rolah. Prodajni asortima vključuje še matične zvitke in podajalnike papirja. V podjetju so v procesu pridobivanje IED dovoljenja in prehoda na novo verzijo standarda ISO 14001:2015.

Katere naloge so na vrhu seznama vašega programa v tem letu in kaj je največji okoljski izziv v podjetju?

Letošnji okoljski načrt ima dva izpostavljena cilja. Prav zdaj pridobivamo novo IED dovoljenje, obenem pa že izpolnjujemo novo verzijo standarda ISO 14001:2015. Če me sprašujete po največjem okoljskem izzivu v podjetju, bi na prvo mesto postavila ločevanje odpadkov. Pri tem je najbolj poglavitna naloga, kako vsakemu posameznemu zaposlenemu predstaviti smisel in ostale prednosti striktnega ločevanja. To je osnovni pogoj za ustrezno nadaljnje ravnanje z odpadki pri predelovalcih in za trajnostni razvoj. V podjetju redno izvajamo »osvežilna« izobraževanja zaposlenih in izobražujemo ob zaposlitvi novih delavcev.

Koliko embalaže porabite za vaše izdelke?

Kakšna je struktura embalaže glede na uporabo materialov in ali morda spremljate koliko vaše embalaže se lahko reciklira?

V letu 2017 smo za embaliranje naših izdelkov porabili približno 2.800 t embalaže. Struktura embalaže je glede na vrsto izdelka papir in karton, polietilenska in polipropilenska folija. Vso embalažo je možno reciklirati. Za to poskrbi DROE, s katero imamo sklenjeno pogodbo.

Pri proizvodnji izdelkov uporabljate reciklirana vlakna, ki predstavljajo 30 % vseh porabljenih surovin. Kar 70 % porabljenih vlaken pri proizvodnji izdelkov upošteva FSC in PEFC. Kaj to pomeni za vas kot proizvajalca, ki porabi veliko papirja in je odgovorno za trajnostno ravnanje z gozdovi?

Kot dokazovanje odgovornega in trajnostnega ravnanja z gozdovi imamo pridobljena certifikata FSC in PEFC za primarna vlakna in reciklirana vlakna. S tem dokazujemo kupcem, da nam je mar za ohranjanje okolja v katerem živimo.

Vaši izdelki so obogateni z različnimi dodatki, kot sta tisk na papir in nanos dišav ter ekstraktov. Katere barve in dišave uporabljate in kaj to pomeni za reciklabilnost proizvoda? Kako zagotavljate varnost ob stiku s kožo?

Podjetje ima pridobljen IFS HPC certifikat, s katerim zagotavljamo, da izdelujemo in dajemo na trg potrošnikom varne proizvode. To pomeni, da na letni ravni dokazujemo, da v procesu izdelave papirja in končnih izdelkov uporabljamo samo takšne procesne dodatke, ki ne škodujejo zdravju potrošnikov. Barve, ki

Irena Petek

Urška Košenina

foto: arhiv podjetja

Papirničarji vemo, kaj okoljsko in finančno pomeni optimizacija porabe vode

Ekolog v podjetju in doma

avgust 2018

okolje

131

Ekolog v podjetju in doma

se uporabljajo, so primerne za stik z živili, prav tako dišave. Ekstrakti, s katerimi obogatimo izdelke, izpolnjujejo zahteve veljavne zakonodaje. Reciklabilnost je zagotovljena.

Paloma je bila leta 2006 prva družba v Sloveniji, ki mu je Ministrstvo za okolje in prostor podelilo Znak za okolje – Ecolabel.

Kako poteka oblikovanje in razvoj izdelka z znakom za okolje, kaj vse morate upoštevati in kakšno tržno vrednost ima znak?

Za pridobitev Znaka za okolje – Ecolabel je potrebno dokazati, da so prepoznani okoljski vplivi manjši od dopustnih. Sešteva se vpliv proizvajalca izhodiščne surovine na okolje in nas kot proizvajalca papirja. V fokusu so izpusti v vode in zrak ter poraba energentov, torej goriv in električne energije, zaradi izpustov toplogrednih plinov. Tudi dodatki barv, dišav in ekstraktov so omejeni. Leta 2006 so te predpisane meje pomenile selekcijo posameznih dobaviteljev, saj niso izpolnjevali predpisanih pogojev. V Sloveniji se žal ta znak med potrošniki še ni dovolj »prijel«, je pa vsekakor prednost, kadar podjetje sodeluje v postopkih Zelenih javnih naročanj.

Za katere vaše vplive v okolje je okolica najbolj občutljiva in kakšna je poraba vode? Raste?

Zaradi razvoja podjetja se je posledično razvil tudi kraj. Ob tovarni so zrastli stanovanjski

Podjetje leži tik ob reki Muri, ki nam služi kot vir sveže vode in prejemnik odpadne prečiščene vode. Okoljski in finančni cilj vseh papirnic je optimizacija porabe sveže vode, kar pomeni zapiranje krogotokov vode do največje možne mere. Glede na vrsto proizvoda, mislim na higienske papirje, kjer je vsekakor potrebno upoštevati tudi namembnost končnega izdelka, smo v okviru mej, ki so določene z BAT-i (Best Available Techniques).

Ali poznate program prehoda v zeleno gospodarstvo in kateri cilji se vam zdijo pomembni

Napovedujemo

V podrobnost programa ne poznam. Vem pa, da med drugim zahteva spremembo trenutne oblike proizvodnje in način potrošnje v bolj zelene in trajnostne oblike. Program bo podpiral ekonomske spodbude, razvoj okoljsko manj obremenjujočih tehnologij in inovacij. Izboljšalo naj bi se upravljanje z zemljišči, vodami, odpadki in energijo. Menim, da je za takšne cilje in za uveljavitev prehoda v zeleno gospodarstvo zelo pomembna ekonomska spodbuda države.

A k a d e m i j a

Delavnica

o trajnostnem poročanju in družbeni odgovornosti

Kako ste danes prišli v službo? Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo in javni potniški promet? Ali poznate akcijo Pripelji srečo v službo in ali morda v podjetju analizirate potovalne navade zaposlenih?

131

47 Je reka prednost?

za vaše podjetje?

okolje

bloki in hiše. Včasih so v njih stanovali samo zaposleni v podjetju, ki so vplive podjetja na okolje razumeli kot nekaj samoumevnega in neizogibnega. Danes je situacija popolnoma drugačna. Ljudje so bolj mobilni in si iščejo nove izzive, tako da vsi okoliški stanovalci niso več tesno povezani s podjetjem. Sicer pa mislim, da smo ljudje najbolj občutljivi na hrup in vonjave. Da okolice ne bi preveč obremenjevali s hrupom, izvajamo vse potrebne tehnične ukrepe za preprečitev prekomernega hrupa. Pri vonjavah je izziv nekoliko večji, saj je industrijska čistilna naprava, ki obenem čisti še komunalno vodo iz naselja, umeščena v kraj. Ob neugodnih vremenskih razmerah to zaznamo.

Torek, 25. september 2018 RITS, Celje Delavnica zajema pregled ključnih elementov trajnostnega poročila ali poročila o družbeni odgovornosti, kako poročilo zastaviti tako, da predstavlja dodano vrednost za podjetje in dobro podlago za nadaljnje strateške odločitve in korake. Udeležence vodi skozi korake priprave tako zakonsko zahtevanega razkrivanja nefinančnih informacij kot tudi poročanja na prostovoljni bazi v skladu s standardi GRI.

V službo se vozim z avtomobilom. S kolesom se ne vozim, prav tako redko uporabljam javni potniški promet. V podjetju smo imeli v preteklosti, tako kot vsa velika podjetja, lastne avtobusne prevoze, ki so prevažali zaposlene na delo in z njega. Ker smo na podeželju in javnega prevoza ob menjavi izmen ni, se zaposleni večinoma vozijo na delo z avtomobili. Akcije Pripelji srečo v službo ne poznam. »Striček Google« me je seznanil, da je to akcija spodbujanja prevozov s kolesi na delo.

Več informacij na www.zelenaslovenija.si

Kratko, zanimivo

8.

PROBLEMSKA KONFERENCA

Od septembra 2017 do januarja 2018 je pooblaščeni izvajalec CDM Smith v skladu s priporočili Evropske agencije za varnost hrane zbiral, analiziral in ocenil vzorce pridelkov iz sadovnjakov in iz vrtov ter krme za živino s travnikov pod Odlagališčem nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB). Cilj je bil oceniti morebitno toksikološko tveganje za ljudi zaradi uživanja teh pridelkov. Analiza je na eni od njiv pokazala znatne koncentracije kadmija v korenju in krompirju. Glede na lokacijo s povišanimi vrednostmi v primerjavi z lokacijami, kjer preseganj ni bilo, se je zdelo zelo neverjetno, da bi povišane koncentracije kadmija v pridelkih izvirale iz onesnažene viseče podzemne vode, ki priteka iz ONOB. Študija je pokazala, da je verjetnejše, da so vir za povišane koncentracije kadmija tla. Ker pa zbrani podatki za dokončno oceno niso zadoščali, je CDM Smith od marca do avgusta

Rezultati so pokazali, da so povišane koncentracije kadmija v korenju in krompirju na eni od lokacij posledica naravno nizke pH vrednosti tal, regionalno visoke koncentracije kadmija v tleh, ki so jo povzročile pretekle industrijske dejavnosti, in nezadostne uporabe apna za prilagoditev pH vrednosti tal glede na kmetijsko rabo. Na podlagi ugotovitev raziskav CDM Smith zaključuje, da onesnažena viseča podzemna voda in prevoz ostankov praženja piritov v 80-letih ne predstavljata tveganja za zdravje ljudi. Kljub temu CDM Smith z vidika geomehanske stabilnosti in preprečevanja pojava površinskih izvirov Cinkarni priporoča izvedbo dodatnih drenaž na severovzhodnem boku ONOB. Cinkarna je za ta del že konec leta 2017 oblikovala finančno rezervacijo.

KO N F E R E N C A KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA 20. IN 21. SEPTEMBER 2018

Podčetrtek, Kongresni center Olimia

PrOgram in Prijava na:

konferenca-komunala.gzs.si avgust 2018

V začetku avgusta je Cinkarna Celje predstavila zaključeno Toksikološko oceno tveganja za Bukovžlak.

KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA

2018 nadaljeval z oceno tveganja. Za analizo so odvzeli 51 vzorcev tal na parcelah posameznih lastnikov. Analizirali so koncentracijo kadmija in pH vrednost tal. Odvzeli so tudi dva vzorca izcedne viseče podzemne vode in v njiju analizirali koncentracijo kadmija in druge kemijske parametre. Oceno so pripravili na podlagi nemškega Zakona o zaščiti tal, ki določa najvišje dovoljene vrednosti kadmija v tleh za rabo v kmetijstvu.

Promocija

Znani rezultati toksikološke ocene tveganja za Bukovžlak

V ponudbi sejemskih dogodkov v Sloveniji je bližnji sejem VODA AQUA nekaj posebnega. Podjetje ICM je sicer znano predvsem po organizaciji strokovnih sejmov za pametno industrijo.

Na letošnjem sejmu na Gospodarskem razstavišču so poskrbeli za presenečenje, saj so sejmom IFAM in INTRONIKA dodali še trendovska sejemska dogodka, in sicer Robotika in ICTK Industry. Od spomladanskega sejemskega četvorčka, kjer so se strokovnjaki lahko seznanili, kaj se dogaja z avtomatizacijo, proizvodno informatiko, tehnologijo pogonov, avtomatizacijo označevanja, s profesionalno in industrijsko elektroniko in drugimi procesi pametne industrije, se je podjetje ICM odločilo za še bolj specializirane sejemske dogodke. CleanME bo namenjen industrijskemu in komercialnemu čiščenju, sejem VODA AQUA pa je B2B sejem, ki želi povezati vse, kar se dogaja z vodo. In kaj pravi o tem Toni Laznik, direktor podjetja?

Vizija podjetja ICM je, da smo najboljši organizatorji strokovnih (B2B) sejemskih prireditev v Sloveniji in širši regiji. Zato smo poleg zelo uspešnih sejmov IFAM, prihodnje leto praznuje petnajstletnico, INTRONIKA, ROBOTICS in tudi novinca ICT4Industry razvili še B2B prireditvi. Trg kaže interes za to vrsto strogo specializiranih prireditev v našem prostoru.

Torej trg je, vendar je bistveno bolj zahteven kakor za običajne sejemske prireditve (B2C), ki so usmerjene k širši publiki in jih poznamo v Sloveniji.

Kot organizator strokovnih sejmov morate upoštevati drugačna merila in marketinške poteze kot pri sejmih, ki niso ciljni. Kako prepričate potencialne razstavljavce in katere prednosti izkoristijo vaši partnerji, saj je obisk širše javnosti na specializiranih sejmih praviloma skromen? Kakšno je zadovoljstvo razstavljavcev in od kot prihajajo?

Res je. Naša merila in marketinški mix so popolnoma drugačni, usmerjeni od drugih organizatorjev sejemskih prireditev. Delamo bistveno bolj intenzivno, visoko strokovne, komunikacija je zahtevnejša. Vsak segment zahteva individualni pristop. Naši procesi in delo z dogodki so maksimalno avtomatizirani oziroma, lahko bi rekli tako, digitalizirani.

To razstavljavcem, ki želijo in izkoristijo naša orodja, precej pripomore k njihovim sejemskim nastopom na naših prireditvah. Za naše sejme lahko povem, da je zadovoljstvo razstavljavcev na zelo visoki stopnji. Redno se vračajo in vsi naši poslovni kazalci so v porastu.

Kaj pričakujete od bližnjega sejma VODA AQUA in kakšen odziv ste doživeli pri podjetjih, strokovnih inštitucijah, državnih organih in drugih? Kakšna bo vsebina sejma in katere spremne dogodke boste pripravili?

Sejem VODA AQUA je zelo zanimiv, a tudi zahteven projekt. Pripravljamo ga za trg Slovenije, Hrvaške in širše regije. V osnovnem konceptu smo si ga zamislili kot prireditev, ki se ukvarja z vodo v povezavi z industrijo. A kmalu smo ugotovili, da je bilo naše razmišljanje preozko.

Ponudba vsebine mora biti bistveno širša ter zelo kompleksna. Če bi na grobo povzel B2B sejem VODA AQUA, bi najprej zajel proizvode,

Toni Laznik

Od specializiranih strokovnih sejmov k še bolj specializiranim sejemskim dogodkom, kot sta CleanMe in VODA AQUA. Zakaj? Je tržni prostor za takšne poslovne zamisli?

foto: arhiv podjetja

Trg regije je zainteresiran za specializirane strokovne sejme

Voda prvič na sejmu

48 131

okolje avgust 2018

Voda prvič na sejmu

storitve in rešitve v celotnem, širšem spektru voda. Drugi segment je namenjen reciklaži in komunali, od strategije in upravljanja do operative na terenu. Podjetja so v osnovi zelo naklonjena vsebini sejma VODA AQUA. Podpirajo ga s sodelovanjem kot razstavljavci ali kot udeleženci, predavatelji, v okviru t.i. Business Foruma, ki je namenjen edukativnemu delu naših sejemskih prireditev.

Zakaj posebej izpostavljate reciklažo vode?

Kaj lahko stroka pridobi na takšnem sejmu?

Voda je eden najpomembnejših naravnih virov.

Zato ocenjujem, da si tudi v praksi zasluži vidnejše mesto. Stroka lahko veliko pridobi na strokovnih sejmih B2B, saj se običajno razstavljavci v času trajanja sejma izjemno strokovno pripravijo za nastop, za predavanja ali prezentacije. Zavedajo se, da je obiskovalec na takšnem strokovnem specializiranem sejmu strokovnjak in profesionalec ter ve, zakaj je tam. Nič ni prepuščeno naključju.

Tematika vaših sejemskih dogodkov je zanimiva in aktualna za prostor širše regije.

Razmišljate o širitvi v druge države ali jih vabite na dogodke v Ljubljano?

Vsebine naših sejmov izbiramo zelo skrbno in jih planiramo dolgoročno z upoštevanjem vpliva na širšo regijo in tudi vpliva regije na njihov razvoj. V začetku koncepta imamo že jasno opredeljen cilje. Predvsem, katere od vsebin sejmov B2B je potencialno lahko usmerjena v t.i. izvoz in na kateri trg. Drugi pa so zaradi različnih razlogov usmerjeni v to, da privabljajo strokovnjake iz tujine v Slovenijo.

Več na www.zelenaslovenija.si

A k a d e m i j a

Program izobraževanj 2018

Mini šola strateškega trajnostnega razvoja – za poslovne in finančne priložnosti

Delavnica Priložnost (so)kreacije za tržni uspeh

Delavnica o trajnostnem poročanju in družbeni odgovornosti

Delavnica Nevroplastičnost: kako se z možganskimi procesi sami gradimo ali rušimo

Individualne ponudbe na področju trajnostnega razvoja organizacij (delavnice, coaching)

Prava naložba za kreiranje dodane vrednosti!

Promocija

Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, www.fitmedia.si

Povprašajte za ponudbo! t: 03/ 42 66 700, e: info@fitmedia.si

Promocija

Kakšni so rezultati poslovanja v prvem polletju in koliko vpliva na poslovanje gospodarska rast v EU? kaj pričakujete do konca leta?

Poslovanje Luke Koper je bilo v prvem poletju dobro. Pri obeh strateških blagovnih skupinah smo zabeležili rast, pri kontejnerjih, še posebej pa pri vozilih. Več je bilo tudi prihodkov.

Gospodarska rast v EU zagotovo ugodno vpliva na poslovanje, saj je naša dejavnost zelo odvisna od razmer na mednarodnih trgih. Če gre dobro našim poslovnim partnerjem, potem gre dobro tudi nam. Se pa nenehno trudimo, da bi pridobili nove stranke in nove posle.

Poleg osnovne dejavnosti ste se v prvi polovici leta veliko ukvarjali tudi z urejanjem odprtih vprašanj iz preteklosti. Gre predvsem za problematiko izvajalcev pristaniških storitev, ki je bila v javnosti najbolj izpostavljena. Kako je zdaj?

Res je, to področje nam je vzelo kar precej časa in resursov. Potrebno je razumeti, da spreminjamo sistem, ki je bil v praksi več kot dvajset let. Čeprav so nekateri pričakovali takojšnje rešitve, je to nemogoče. Sprejeli smo strategijo, ki so jo preverili pravni in drugi strokovnjaki, ter akcijski načrt, ki predvideva izvedbo strategije do konca leta.

Dimitrij Zadel

Dobra polovica leta je minila od imenovanja nove uprave Luke Koper. Ne le polletna finančna bilanca poslovanja podjetja, tudi nekatere druge poslovne poteze in dogovori, vključno sporazum z Mestno občino Koper o nadaljevanju naložbe v podaljšanje prvega pomola, kažejo na nove razvojne korake slovenske luke, ki je s svojo ponudbo domače pristanišče tudi za več držav srednje in vzhodne Evrope. Dimitrij Zadel, predsednik uprave, pravi, da že poteka gradnja Srminskega vhoda, pridobivajo gradbeno dovoljenje za nov privez za ro-ro ladje, spreminjajo pa tudi sistem, ki naj bi dokončno razrešil problematiko izvajalcev pristaniških storitev. Kot zeleno pristanišče se zdaj najbolj ukvarjajo s hrupom. Ko govori o razvoju pristanišča, ki je izrazito tranzitno, pa posebej izpostavlja, da potrebujejo kakovostno železniško povezavo. Torej predvsem drugi tir.

foto: Zdravko Primož

Luka Koper kot tranzitno pristanišče je življenjsko odvisna od železniške povezave

Pomorske prometne poti

avgust 2018

logistika

131

50

Pomorske prometne poti

Kljub temu vam je v tem obdobju uspelo razširiti tudi koncesijsko območje pristanišča, dosegli ste dogovor z Mestno občino Koper glede nadaljevanja projekta podaljšanja prvega pomola, začeli ste graditi nov kamionski vhod. Začnimo pri koncesijskem območju, kdaj boste lahko začeli uporabljati nove površine?

Te površine so trenutno še v uporabi za kmetijsko dejavnost in jih je potrebno najprej pripraviti za bodočo skladiščno oziroma pristaniško dejavnost. Bolj gre za jasno zavezo države, da podpira razvoj pristaniške dejavnosti. Prostora v pristanišču vedno primanjkuje, zato si prizadevamo v sodelovanju z državo in lokalnimi oblastmi pridobiti tudi ostala zemljišča, ki so predvidena v državnem prostorskem načrtu.

Omenili ste lokalne skupnosti. Dogovor z Mestno občino Koper bo omogočil nadaljevanje naložbe v podaljšanje prvega pomola.

Kaj pomeni dogovor, kako bo z izvedbo te strateške naložbe?

S tem dogovorom smo končno premaknili z mrtve točke projekt podaljšanja kontejnerske obale, ki je najpomembnejša naložba petletne poslovne strategije družbe. Pretovor kontejnerjev stabilno raste. Ladjarji prihajajo z vse večjimi ladjami in temu je potrebno prilagoditi

51 Povečanje pristaniških zmogljivosti je ena stran medalje. Za to smo odgovorni v Luki Koper. Vendar je potrebno tovor najhitreje in najceneje pripeljati do končnih kupcev, zato potrebujemo sodobno in zmogljivo železniško povezavo.

Novemu Srminskemu vhodu za tovornjake verjetno nihče ne nasprotuje. V kateri fazi je projekt?

Izvajalec del je bil že uveden v delo in računamo, da bo vhod nared do začetka prihodnjega leta.

Nov vhod bo dejansko razbremenil obstoječega, torej tudi promet na obrobju mesta, hkrati pa bo olajšal notranjo logistiko. Tovornjaki bodo tako hitreje prišli do posameznega terminala, kar pomeni izboljšanje varnosti notranjega prometa ter tudi manjšo obremenitev za okolje.

Pridobivate gradbeno dovoljenje tudi za nov privez za ro-ro ladje v tretjem bazenu. Kaj bo naložba prinesla finančno in razvojno?

Kaj lahko najbolj prispeva k rasti mednarodnega tovornega prometa v Sloveniji, katere naložbe so prednostne in kje lahko Luka Koper najbolj unovči svoj strateški položaj v evropskih prometnih tokovih?

Povečanje pristaniških zmogljivosti je ena stran medalje. Za to smo odgovorni v Luki Koper. Vendar je potrebno tovor najhitreje in najceneje pripeljati do končnih kupcev, zato potrebujemo sodobno in zmogljivo železniško povezavo. Luka Koper je življenjsko odvisna od železniške povezave, ker je Koper tranzitno pristanišče in kar 60 odstotkov blaga potuje po tirih. Zato je odgovor na vaše vprašanje izboljšanje transportnih poti, z drugimi besedami drugi tir Koper – Divača, posodobitev železniške povezave z sosednjimi državami ter nenazadnje pretočnost avtocestnega križa.

Luka Koper je življenjsko odvisna od železniške povezave, ker je Koper tranzitno pristanišče in kar 60 odstotkov blaga potuje po tirih.

V čem je posebnost Kopra kot tranzitnega pristanišča?

131

ladjami. Ker ni zakonodaje niti na mednarodni ravni, ki bi obravnavala to problematiko, poskušamo problem reševati v neposrednem dialogu z ladjarji. Poleg tega smo se včlanili v združenje pristanišč, ki imajo podobne probleme, in skupaj iščemo rešitve. Sicer je potrebno poudariti, da je od približno 2000 ladij, ki vsako leto priplujejo v Koper, le nekaj takih, ki so problematične z vidika hrupa. Ne gre za splošen pojav. Zato težavo rešujemo pri izvoru.

Kar dve tretjini tovora, ki potuje preko koprskega pristanišča, je namenjenega na tuje trge, predvsem v države srednje in vzhodne Evrope v uvozu. V uvozu gre predvsem za trge Mediterana in Daljnega vzhoda. Slovenci smo lahko ponosni, da je naše edino morsko tovorno pristanišče dejansko pristanišče centralne Evrope.

logistika

tudi pristaniško infrastrukturo, če želimo ostati konkurenčni. Pismo o nameri z MOK je pomembno tudi z vidika sobivanja med pristaniščem in lokalnimi prebivalci, na katere najbolj vpliva pristaniška dejavnost. Podoben dogovor si želimo podpisati tudi z občino Ankaran, saj se bo pristanišče v prihodnje širilo predvsem na območju te občine. Luka Koper želi biti aktiven in odgovoren deležnik v tem okolju .

O tem, kakšna je konkurenca med severnojadranskimi pristanišči in kdo ima več finančnega in razvojnega vetra v jadrih, so ocene različne. Vendar nekateri napovedujejo dobre poslovne čase Trstu in z novimi naložbami tudi Reki kljub njenim prostorskim omejitvam. Kaj kažejo vaše primerjave in kje so prednosti našega pristanišča?

V Kopru smo zainteresirani za razvoj vseh jadranskih pristanišč, saj s tem krepimo pomen južne transportne poti v primerjavi s severnoevropskimi pristanišči. Velike kontejnerske ladje ne bodo prihajale v Jadran samo zaradi enega pristanišča, ker so količine blaga, ki jih te ladje prevažajo, enostavno prevelike za eno pristanišče. Luka Koper je znala v preteklosti izkoristiti prave trenutke in je leta 2010 prevzela primat v Jadranu na področju kontejnerjev, vendar, kot pravilno ugotavljate, se prebujajo tudi v drugih pristaniščih. Zato je zelo pomembno, da z razvojem ne zaostajamo.

S tem bi izgubili pomembne stranke, ki obvladujejo velike količine blage in to bi pripeljalo v stagnacijo. Podobne scenarije smo v preteklosti že videli v naši soseščini. Kot rečeno in kot dokazuje razvoj konkurenčnih pristanišč, pa je to zelo tesno povezano z razvojem železniške in cestne povezave s trgi, kamor blago potuje.

Ta investicija je zelo pomembna z več vidikov.

Slovenska vojska, ki ima trenutno plovila privezana v drugem bazenu, bo končno dobila stalen privez v neposredni bližini kasarne v Ankaranu. Z vidika pristaniške dejavnosti pa bomo pridobili dodaten privez za ro – ro ladje, ki bo bliže skladiščnim površinam. S tem bomo skrajšali transportne poti med skladiščem in ladjo, kar bo spet pozitivno vplivalo na varnost in okolje.

Trenutno se najbolj ukvarjamo s hrupom. Pa niti ne toliko s hrupom zaradi pristaniške dejavnostmi, saj smo v zadnjih letih veliko naredili z zamenjavo dizelskih z električnimi stroji, z zamenjavo varnostnega piska na strojih s t.i. belim šumom, z oblaganjem prikolic, da ne bi prihajalo do trkov pri nakladanju, s preplastitvijo cestišč in še bi lahko naštevali. Bolj imamo težave z nekaterimi hrupnimi

avgust 2018

Luka Koper se promovira kot zeleno pristanišče, veliko vlagate v okoljevarstvo. Kaj je trenutno največji izziv na tem področju?

52

CargoX Smart B/L rešitev je v zadnjih fazah razvoja. Kako dolgo je še do trenutka, ko boste »preoblikovali globalno logistično industrijo«? Kako poteka pilotno testiranje?

Družba CargoX je slovensko podjetje, ki je predstavilo inovativno rešitev za logistični sektor na mednarodnem Logističnem kongresu v Portorožu. Razvoj produkta ravno zaključujejo, nekaj partnerjev pa njihovo rešitev že preizkuša. CargoX Smart B/L omogoča prenos lastništva oziroma enostavno pošiljanje tovornih nakladnic (ang.

Bill of Lading) v šifrirani in zavarovani digitalni obliki preko javnega omrežja s tehnologijo blockchain.

Uporabniki se izognejo visokim stroškom in večdnevnemu trajanju potovanja papirnih dokumentov s kurirsko službo.

Razpon vrednosti nakladnice je od 20.000 do tudi milijonskih zneskov v ameriških dolarjih, v primeru izgube pa je postopek izdaje in pošiljanja novega dokumenta lahko izjemno dolgotrajen ter povzroči nevarne poslovne zamude za uvoznika. A sedaj nič več, pravi dr. Igor Jakomin, operativni direktor družbe CargoX.

V podjetju CargoX smo koncept produkta temeljito razdelali že pred začetkom razvoja, zato je faza izvedbe in razvoja rešitve dejansko vsebovala predvsem programersko delo in testiranje koncepta pri partnerjih. Rešitev je tako že zelo blizu trga. Nekatera logistična podjetja jo bodo lahko začela uporabljati v začetku jeseni. Dogovorjeni smo že za pošiljanje prve testne pošiljke iz Azije v Evropo, s katero bomo tudi v realnem poslovnem okolju izkazali superiornost rešitve. Zadovoljni smo, da sodelujemo z nekaterimi najbolj naprednimi in tehnološko ozaveščenimi logisti na trgu.

Prav ti nam dajejo najboljše povratne informacije o tem, da je produkt izjemno zanimiv.

Povemo lahko, da so tudi največja podjetja v tujini, ki jim predstavimo rešitev, navdušena.

Zato smo poleg razvoja produkta zelo aktivni tudi na področju razvoja poslovanja - zanimanje raste tako v Aziji kot v ZDA, ki sta poleg Evrope dva najbolj aktivna trga.

Kako zapleten je proces apliciranja CargoX Smart B/L rešitve za neko podjetje in kakšne prednosti v poslovanju daje? Potrebuje podjetje dodatnega zaposlenega, vrsto novih znanj?

Uvedba rešitve Smart B/L v podjetje je enostavna. Novih zaposlenih ne bo treba angažirati, kvečjemu se bodo lahko obstoječi zaposleni preusmerili tudi na druge aktivnosti, saj bodo prihranili čas, pa tudi stroški bodo nižji.

Z naše strani je poskrbljeno za izobraževanje, ki ni zahtevno. Pri uvedbi gre predvsem za optimizirane procese pošiljanja nakladnic (Bill of Lading) preko naše distribuirane aplikacije CargoX dApp, ki je vedno posodobljena na najnovejšo različico. Omogoča tudi sledenje tej nakladnici v celotnem procesu dostave nakladnice do uvoznika in agenta, ki bo uvozniku na destinaciji predal blago. Za uporabnike smo pripravili enostaven in pregleden uporabniški vmesnik, s katerim nima nihče težav. Na novo se morajo naučiti kvečjemu le ravnanja z varnim ključkom za identifikacijo, podobno, kot v primeru elektronskega bančnega poslovanja. V največjih podjetjih omogočamo tudi integracijo naše rešitve z obstoječimi poslovnimi informacijskimi sistemi, kar je pri optimizaciji poslovanja zelo pomembno. Še največja sprememba je v tem, da podjetjem

dr. Igor Jakomin

Urška Košenina

foto: arhiv podjetja

Logisti bodo s tehnologijo blockchain prihranili čas in denar

Digitalno pošiljanje tovornih nakladnic

avgust 2018

logistika

131

Digitalno pošiljanje tovornih nakladnic

kar naenkrat ni potrebno več skrbeti za stik s kurirsko službo, jim predajati natisnjenih in žigosanih dokumentov ter dokumente arhivirati v omare. Arhive namreč lahko hranijo v elektronski obliki. Tako gre za prihranek časa, denarja, tudi za ekološko ozaveščenost ter seveda za zmanjšanje varnostnih tveganj kot posledico izgube ali dolgih zamud.

Kakšne so ovire pri sprejemanja vaše storitve kot pravnega ekvivalenta dejanskega tovornega lista? Je vaš fokus le ladijski promet?

Osredotočeni smo na ladijski promet.

Poudarjam, da je naša storitev široko uporabna, saj se osredotočamo na hišno nakladnico oziroma t.im. »house Bill of Lading«. Pri uporabi globalno ni nobenih ovir. Razvijamo pa tudi že rešitev nakladnic za prevoz in trgovanje s konvencionalnim tovorom. Seveda načrtujemo razvoj še drugih finančno/poslovnih dokumentov za področje pomorstva.

Veliko se govori, da na podobni rešitvi delata IBM in Maersk. V čem se razlikujete od konkurence, kje je vaša prednost?

Seveda zelo dobro poznamo tudi navezo IBM/ Maersk, ki pa zaenkrat rešitve še nista predstavila, pravzaprav se o njej le veliko govori.

Naša rešitev se od njihove razlikuje vsaj v tem, da temelji na javnem omrežju za veriženje podatkovnih blokov. Zato ne obstaja ena sama osrednja entiteta, ki bi lahko spreminjala podatke na omrežju in tako povzročila zmedo

Ker produkt temelji na tehnologiji blockchain - ali morajo uporabniki vedeti kaj o kriptovalutah?

Absolutno ničesar. Plačila stroškov za prenos nakladnic potekajo v klasičnih valutah, dolarjih ali evrih, podjetja pa lahko z zakupom večjih količin prenosa nakladnic dosežejo tudi komercialne popuste. Poslovni model smo zastavili klasično, saj se zavedamo, kako pomembna je stabilnost in predvidljivost poslovanja za podjetja.

Zanimanje je izjemno, vabijo nas na vse kontinente. Vendar pa nas zaveza o varovanju poslovnih skrivnosti zavezuje k molčečnosti.

Povemo lahko, da smo že takrat ovrgli vse dvome o principu delovanja in se je zanimanje še povečalo.

Kakšno je vaše mnenje o prihodnosti zelene logistike in kje vidite možnosti trajnostne mobilnosti na primeru morskega prometa, ki je tako velik onesnaževalec? Kako bo vaš produkt prispeval k bolj zeleni logistiki?

Samo pomislimo, koliko manj bo škodljivih izpuhov, če nekaj deset milijonov papirnih dokumentov ne bo potrebno pošiljati s cestnim ali letalskim prevozom okoli sveta. Jasno je, da je digitalni prenos lastništva tovrstnih dokumentov optimalen, a le tehnologija blockchain omogoča zares transparentno, verodostojno in globalno prenosljivost lastništva. In vse je pod budnim očesom javnega omrežja.

Seveda pa se tehnologija izboljšuje in postaja tudi sama še bolj okolju prijazna.

Kratko, zanimivo Strokovno srečanje Nacionalnega logističnega foruma Letošnje strokovno srečanje Nacionalnega logističnega foruma bo 12. septembra v kristalni palači BTC v Ljubljani. Forum želi povezati različne logistične zgodbe in izvajalce, v središče predavanj in razprav pa so postavili oskrbne verige, digitalizacijo in nove Block Chain modele.

131

53 Tudi največja podjetja v tujini, ki jim predstavimo rešitev, so navdušena.

Produkt ste predstavili na Logističnem kongresu v Portorožu in članom TLF v Parizu.

Kakšno je zanimanje med logisti?

logistika

ali celo poslovno škodo. IBM in Maersk pa obljubljata rešitev, ki ne bo tako transparentna, odprta in vredna globalnega zaupanja, saj ne bodo uporabili oziroma zagotovili glavnih prednosti javnega omrežja za veriženje podatkovnih blokov.

Med temami so posledice povečane internetne trgovine in uporaba tehnologij pametne logistike, potem kaj želijo uporabniki od slovenske logistične infrastrukture, logistične rešitve pri oskrbi z zdravili, primer odprte digitalne logistične platforme, uporaba blockchaina in druge. Zbranim bo DARS predstavil smernice za bodoči razvoj cestninjenja.

Promocija

Specialni kontejnerji za potrebe v energetiki V podjetju Container, d.o.o., razvijamo in proizvajamo celovite kontejnerske rešitve za področje energetike.

Naši vrhunski izdelki so skrbno izdelani in zadostujejo pogoju dolge življenjske dobe in obstojnosti v vseh vremenskih pogojih.

So večinoma nestandardnih mer, primerni za vgradnjo visoko tehnološke opreme.

Izvajamo tudi optimizacijo (teža/ nosilnost) izdelkov, s katero je mogoče doseči velike prihranke pri materialu in posledično pri končni ceni.

avgust 2018

Visoka usposobljenost naših sodelavcev vam omogoča vgradnjo vaše lastne opreme, za katero je kontejner namenjen, na naši lokaciji.

CONTAINER, d.o.o.

Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | tel: +386 (0)3 426 32 46 | faks: +386 (0)3 42 63 276 | e-naslov: info@container.si www.container.si

54

Naklonjenost do nove tehnologije raste, a dvomi o varnosti foto: www.shutterstock.com

Aljaž Lipar dr. Matjaž Knez dr. Darja Topolšek

Avtonomna vozila

logistika

131

Avtonomna vozila

Ideja, da voznik postane le

potnik, ki lahko med vožnjo opravlja kakršno koli drugo

opravilo, počasi postaja

realnost. Po svetu se vedno

več podjetij, ki izvajajo

transportne storitve, usmerja

k avtonomni vožnji. V ameriški

državi Kaliforniji npr. testiranja avtonomnih vozil izvaja

trenutno 55 različnih podjetij, med pomembnejšimi so tudi

Waymo, General-Motors, Ford,

Mercedes-Benz (»Testing of

Autonomous Vehicles with a

Driver« [DMV CA], 2018).

A

vtonomna vozila so vozila, ki lahko delno ali v celoti prevzamejo dinamično vožnjo in posledično voznika »spremenijo« v potnika.

Natančnejši odgovor na vprašanje, kaj sploh je avtonomno vozilo, je podala Združba avtomobilskih inženirjev (Society of automotive engineers ali SAE). Opredelili so šest stopenj avtonomije (SAE stopnja 0 = brez avtomatizacije – SAE, stopnja 5 = popolna avtomatizacija).

Razvrstili so jih glede na to, v kakšnem obsegu je tehnologija sposobna podpirati in pomagati pri voznikovih nalogah. Pri stopnjah od 0 do 2 voznik nadzira vozno okolje, pri stopnjah od 3 do 5 pa spremljanje prometnega okolja prevzame sistem oz. avtonomna tehnologija.

Največja in ključna razlika je med stopnjo 2 in stopnjo 3. Pri stopnji 2 človek še upravlja del dinamične vožnje, pri stopnji 3 pa nadzor nad avtomobilom prevzame avtonomna tehnologija (»Taxonomy and Definitions for Terms Related to Driving Automation Systems for On-Road Motor Vehicles« [SAE standards], 2016).

avgust 2018

S

Aljaž Lipar, dipl. inž. log., diplomant Fakultete za logistiko UM Izr. Prof. dr. Matjaž Knez, Fakulteta za logistiko UM Izr. prof. dr. Darja Topolšek, Fakulteta za logistiko UM

vetovna zdravstvena organizacija navaja, da za posledicami prometnih nesreč po svetu vsako leto umre več kot milijon ljudi, med 20 in 50 milijonov pa jih utrpi telesne poškodbe (»Road traffic injuries« [WHO fact sheets], 2018). Glavni vzrok za te nesreče je človeški

faktor. Pri ameriški Agenciji za varnost v prometu so ugotovili, da je kar 94 % vseh prometnih nesreč povezanih s človeškimi napakami ali slabimi odločitvami voznikov (»Automated Vehicles for Safety« [Tehnology & innovation], b.d.). Strokovnjaki napovedujejo, da bodo avtonomna vozila prinesla pozitivne spremembe, kot je zmanjšanje števila prometnih nesreč in smrtnih žrtev le teh.

V

analizi prometnih nesreč je zajetih 76 prometnih nesreč v obdobju med 14. oktobrom 2014 in 11. majem 2018 (Lipar, 2018).

V obravnavanih prometnih nesrečah so bila udeležena vozila desetih različnih podjetij v fazi testiranja in petih posameznikov (graf levo zgoraj). Med tipi prometnih nesreč (graf desno zgoraj) je prevladovalo trčenje v zadnji del avtonomnega avtomobila. Ta vrsta prometne nesreče je zelo težko prepričljiva tako za voznika kot avtonomno vozilo. Sledilo je bočno trčenje, čelno trčenje, v najmanj primerih je prišlo do trčenja z ovirami na cesti.

N

a levem spodnjem grafu je prikazan povzročitelj prometne nesreče. V največ primerih je bil za prometno nesrečo odgovoren voznik soudeleženega vozila. Skupno človeški faktor predstavlja kar 97,4 % krivde. Trčenje sta povzročili zgolj dve avtonomni vozili, v obeh

55 N

a podlagi analize smo ugotovili, da je za večino prometnih nesreč avtonomnih vozil odgovoren človek in da je v raziskavi sodelovalo večji del tistih, ki so mnenja, da bodo avtonomna vozila zmanjšala število smrtnih žrtev in prometnih nesreč.

R

aziskava je pokazala, da se sodelujoči v raziskavi zavedajo pomena ohranjanja čistega okolja, saj je približno polovica menila, da bodo avtonomna vozila prispevala tudi k zmanjšanju emisij iz prometa. Približno 70% vprašanih je mnenja, da avtonomna vozila predstavljajo tudi tržno nišo za nove uporabnike, in sicer za starostnike in tiste, ki so nezmožni za samostojno vožnjo, s čimer bodo slednji pridobili več mobilnosti in neodvisnosti.

S

klepamo lahko, da ljudje še ne zaupajo povsem avtonomnim vozilom, vendar o njihovi varnosti nimajo več tako negativnega mnenja. A za trdnejšo oceno, da so avtonomna vozila varna, bo potrebno še veliko prevoženih kilometrov. Le izkušnje iz realnih, nenadnih, nepredvidljivih situacij bodo pripomogle k izpopolnjevanju programske opreme in algoritmov, ki so vir vseh odločitev avtonomnih vozil. Prav za to, kako ljudi prepričati, da so/ bodo avtonomna vozila varna in zanesljiva, bo potrebno s strani avtomobilskih proizvajalcev in drugih deležnikov še veliko časa in denarja.

Z

animivost. Vlada Republike Slovenije je 29. marca 2018 podprla Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa. S predlagano novelo se predpisujejo pogoji za preizkušanje AV. Na cesti se bo lahko s predpisano prometno signalizacijo določilo območje, kjer bodo lahko testirali AV. AV bo moralo biti ustrezno označeno, vozili pa ga bodo lahko le vozniki, ki niso začetniki.

V času preizkušanja bo na avtocesti najvišja dovoljena hitrost 100 km/h, na vseh ostalih cestah pa bo hitrost omejena na 50 km/h (»174. redna seja Vlade RS« [Urad vlade RS za komunikacije], 2018).

4%

131

Waymo

3%

7%

Trčenje v zadnji del

9%

Posameznik

7%

Uber

44%

Bočno trčenje

49%

Zoox Inc

Čelno trčenje

Drive.ai

35%

35%

Trčenje z ovirami na ces�

Argo AI

Cruise Automa�on

2,6 % 2,6 %

2,6 % 4%

4%

Drug voznik Voznik AV

14%

Ni bilo poškodbe

14,5 %

Pešec

Lažja telesna poškodba

Kolesar Motorist

Smrt

73,7 %

AV

logistika

I

zvedena javnomnenjska raziskava v Sloveniji, katere namen je bil pridobiti javno mnenje o varnosti avtonomnih vozil, je pokazala, da je večji del anketiranih (83%) pozitivno naravnanih glede uporabe avtonomnih vozil.

Največ bi se jih peljalo z avtonomnim vozilom predvsem zaradi izkušnje. Tisti, ki so odklonili možnost vožnje z avtonomnimi vozili, pa kot najpogostejši razlog navajajo, da se pri tem ne bi počutili varno, saj tehnologiji še ne zaupajo in imajo nad vozilom radi kontrolo.

1% 1% 1% 1%

2% 1%

GM

82%

100% 90%

Se ne bi poču�l varno

30

80%

60%

8 2 1

Ker ne vem dovolj o avtonomnih vozilih

50% 144

30%

Zaradi izkušnje

87

20%

Ker bi lahko počel druge stvari

10%

Ker je bolj preprosto

0%

9

Ker me je strah, da bi tehnologija zatajila Drugo

70%

40%

10

Ker imam rad kontrolo nad vožnjo

23 17 9

Poču�l bi se varno Ali bi se peljali z osebnim avtonomnim vozilom?

Da

Ne

Osebna avtonomna vozila bodo zmanjšala število smrtnih žrtev na ces�.

17

Z uporabo osebnih avtonomnih vozil se bo zmanjšala količina emisij iz prometa.

Zaradi osebnih avtonomnih vozil se bo število prometnih nesreč zmanjšalo.

S pomočjo osebnih avtonomnih vozil bodo starejši in nezmožni za vožnjo pridobili na neodvisnos�.

2

24

24 15

21 21

12 15 0%

1 - sploh se ne strinjam

4

Ker ne morem vozi� klasičnega vozila Drugo

4

52

46

35

45

49

35

41 27

58 49

39 71

10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

3

4

5 - se povsem strinjam

Vir: Lipar (2018)

Literatura • 174. redna seja Vlade RS [Urad vlade RS za komunikacije]. (29. marec 2018). Najdeno 16. maja 2018 na spletnem naslovu: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/Sporocila_za_javnost/2018/03/sevl174. pdf • Automated Vehicles for Safety [Tehnology & innovation]. Najdeno 23. aprila 2018 na spletnem naslovu: https://www.nhtsa.gov/technology-innovation/ automated-vehicles-safety • Lipar, A. (2018). Prometna varnost avtonomnih vozil.

Diplomsko delo. Celje: Fakulteta za logistiko.

• Road traffic injuries [WHO fact sheets]. (2018, januar). Najdeno 17. aprila 2018 na spletnem naslovu: http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs358/ en/ • Taxonomy and Definitions for Terms Related to Driving Automation Systems for On-Road Motor Vehicles [SAE standards]. (2016, september).

Najdeno 6. aprila 2018 na spletnem naslovu: https:// www.sae.org/standards/content/j3016_201609/ • Testing of Autonomous Vehicles with a Driver [DMV CA]. (2018, 22. julij). Najdeno 4. avgusta 2018 na spletnem naslovu: https://www.dmv.ca.gov/portal/ dmv/detail/vr/autonomous/testing

avgust 2018

primerih pa je nastala le manjša gmotna škoda.

Iz grafa desno spodaj so razvidne posledice obravnavanih prometnih nesreč. Po večini je nastala le materialna škoda. Pri enajstih primerih je prišlo do lažjih telesnih poškodb, 3 prometne nesreče pa so se končale tragično. Za vse poškodbe oz. smrtne primere prometnih nesreč je bil odgovoren človek.

56

Nedavno je Hidria predstavila sistem za hladen zagon dizelskega motorja, ki naj bi omogočil do 30 % nižje izpuste. Bo njihova zelena inovacija pomagala podaljšati življenje dizelskim tehnologijam? Ali je naključje, da je največje zanimanje za njihove dizelske motorje v evropski avtomobilski industriji in ali gre le za prehodno fazo razogljičenja prometa, ker Evropa zamuja pri razvoju in proizvodnji električnih vozil?

Izpusti, ki nam povzročajo »glavobole«, so dveh vrst. Izpust CO₂, ki ustvarja klimatske spremembe, in izpusti strupenih plinov in delcev, ki se tvorijo predvsem prvih pet minut, ko motor in izpušni sistem še nista ogreta in so problematični zaradi svoje strupenosti. Žarilna svečka seveda ne more kaj prida zmanjšati izpusta CO₂, lahko pa pripomore k hitrejšemu ogretju motorja in posledično zmanjšanju izpusta strupenih plinov in delcev. To je pomembno izboljšanje, čeprav temu ne bi mogli reči zelena tehnologija. Verjetno bo v prehodnem obdobju, ki je pred nami, zmanjšala strupene pline dizelskih pogonov. Torej je to pomemben dosežek.

Kako bo s prehodnim obdobjem?

Popoln prehod na električne in druge alternativne pogone v nekaj letih ni možen, saj bi morali zamenjati več kot milijardo vozil. Za to so potrebna leta proizvodnje. Temu mora slediti tudi proizvodnja bazičnih surovin za

Andrej Pečjak

V Sloveniji je Andrej Pečjak, inovator in direktor inštituta Metron, pionir elektromobilnosti. Z lastnim električnim vozilom Metron 7 je že pred tremi leti brez vmesnega polnjenja prevozil 800 kilometrov, z njim pa je doslej prevozil več kot sto tisoč kilometrov. O pohodu elektromobilnosti je trdno prepričan. Ne le zato, ker Slovenija spodbuja nakup električnih vozil s subvencijami in krediti, pač pa tudi zaradi podatkov, ki nesporno dokazujejo, kakšna je razlika pri vplivih na okolje med »fosilcem« in električnim vozilom. Brez dlake na jeziku razlaga, kako je zaspala evropska avtomobilska industrija in zakaj narašča sivi uvoz električnih avtomobilov. Njegov inštitut Metron je trg presenetil z nekaj izjemnimi dosežki, zato danes delajo predvsem za najzahtevnejše evropske trge.

V Sloveniji popularizira idejo o trajnostnem energetskem krogu.

foto: arhiv podjetja

Vsaj drugi avto v družini se splača elektrificirati, subvencije in krediti so

Električni avtomobili

avgust 2018

logistika

131

Električni avtomobili

nove tehnologije, kar spet zahteva svoj čas.

Evropa zagotovo zamuja. Zamudo ocenjujem na 2-3 leta, seveda pa to ni povezano z novo žarilno svečko. Nova žarilna svečka je tudi zelo kompleksen in drag proizvod, ki bo negativno vplival na že tako višjo ceno vzdrževanja dizelskega vozila glede na primerljivo bencinsko vozilo.

Evropa zamuja. Zakaj evropska avtomobilska industrija ni tako uspešna pri prehodu na zeleno mobilnost, ko gre za razvoj učinkovitih motorjev z notranjim izgorevanjem, v primeri z ameriško? V čem je prednost Tesle?

Njihov električni avtomobil ste temeljito diagnosticirali?

Evropska avtomobilska industrija je predolgo »spala«. Uprave so vodili preveč okosteneli ljudje in tako so zamudili trenutek. Razvoj so usmerjali v bolj kompleksne izpušne sisteme »fosilcev« in vodik, baterijska vozila pa so zanemarili. Mislim, da je bila streznitev predprodaja več kot 400.000 vozil Tesla 3, ki jih takrat, ko so jih začeli prodajati, sploh še ni bilo. Ta predprodaja skoraj pol milijona električnih vozil je nekaj, kar se v zgodovini avtomobilizma še ni zgodilo. To je vodilo k radikalnim spremembam v strategiji velikih proizvajalcev vozil. BMW je tukaj nekoliko hitrejši in naprednejši od ostalih, VW in Mercedes pa v skladu s svojo konservativno tradicijo capljata še nekoliko

57 Prednost Teslinega vozila je v tem, da je v bistvu enostaven in da ima enostaven sistem polnilne infrastrukture. To pomeni, da je izdelava stroškovno sprejemljiva in da vozilo zanesljivo dela – če zanemarimo kup tehnoloških »igrač«, ki za vožnjo niso nujno potrebne in se rade kvarijo. Pred nedavnim je bila v Sloveniji Tesla S s 600.000 prevoženimi km, že pred tremi leti sem v Švici videl Tesla Roadster s 500.000 km.

Teslina polnilna infrastruktura je enostavna za uporabo in odprta po svetu, evropska pa je ena sama zmeda RFID kartic. Te so v vsakem kraju drugačne in nekompatibilne ter prava nočna mora za uporabnika.

Zakaj narašča sivi uvoz električnih avtomobilov in zakaj so električna vozila v ZDA bistveno cenejša kot v Evropi? Je v Sloveniji med kupci več zanimanja za električne avtomobile in so realne napovedi o številu električnih vozil v Sloveniji do leta 2030?

Sivi uvoz narašča zaradi dveh razlogov. Prvič, uradni zastopniki niso sposobni ali pa nočejo vseh trgov oskrbeti z električnimi vozili, ki jih izdelujejo. In drugič, ker se na nekaterih trgih pojavlja večje število rabljenih električnih vozil, ki jih na drugih primanjkuje. Tipičen primer je velik uvoz rabljenih električnih vozil iz Francije in Nemčije v Slovenijo ter rabljenih ameriških v Nemčijo in Britanijo. Vozila v ZDA so cenejša, ker trg dražjih vozil ne bi sprejel.

Zato so proizvajalci spustili cene. Pa še vedno zaslužijo, da ne bo pomote. V EU navijajo cene, malo računajo na subvencijo, malo pa na to, da to upočasnjuje električno mobilnost, kar jim prav pride. Tipičen primer sta ceni Clia in Zoe. V bistvu sta to mehansko enaka avtomobila, drugačni sta karoserija in pogon. Clio stane cca 10.000 €, Zoe brez baterije pa 19.000 €. Če ju primerjamo, vidimo, da bi moral Zoe brez baterije stati enako oz. raje manj kot Clio. Če vozilu odvzameš baterijo, ostanejo le motor, krmilnik ter nekaj drobnarij. To stane bistveno manj od motorja z notranjim zgorevanjem in izpušnega sistema. Torej kupce v EU nategujejo, v ZDA pa malo manj, zato se avtomobili selijo čez lužo... V Sloveniji narašča zanimanje in tudi nakup električnih vozil se vsako leto podvoji.

Potemtakem bomo cilje dosegli pred letom 2030, če bo le dovolj vozil.

Kot razvojno podjetje ste presenetili svetovno javnost z nekaj izvrstnimi dosežki, mislim na prevoženo razdaljo z električnim vozilom z enim polnjenjem. Za koga največ delate, kaj naročajo tudi partnerji in kaj domači? Se popularizacija e-mobilnosti pozna pri vašem poslu? Kaj je zdaj v vašem razvojnem fokusu?

Kaj najbolj ovira razvoj električne mobilnosti v Sloveniji in s katerimi ukrepi bi lahko država bolj spodbudila razvoj in raziskave na področju e-mobilnosti, predvsem pa nakupe električnih avtomobilov?

Električna mobilnost ima pri nas dokaj dobre spodbude. Smo vsaj v evropskem povprečju, če ne celo nad njim. Glavna ovira se skriva v glavah ljudi. Večina še ni preklopila, da se vsaj drugi avto v družini splača »elektrificirati«.

Marsikdo tudi ne ve, da je strošek skoraj nič, ker dobiš za električni avto subvencijo + eko kredit. Obrok znaša manj, enako ali malo več, kot je strošek za gorivo in servise klasičnega vozila, ki mu tudi kot rabljenemu vrednost hitreje pada. Nezaupanje dodatno spodbujajo še razne dezinformacije s strani medijev.

Na primer?

Da je življenjska doba baterije le nekaj let. Nekaj realnih ovir seveda je. To, da je na električne avtomobile potrebno čakati, da ni na trgu nekaterih priljubljenih izvedenk, kot sta karavan in enoprostorec, in da je še vedno problem, kako naj vozila polnijo stanovalci večstanovanjskih stavb. Ta zadnji problem bi morali reševati na nivoju države in ga ne prepustiti v reševanje občinam.

Kaj se najprej pokvari pri električnem avtomobilu in kaj morajo vedeti mehaniki?

Najprej odpove kaj na polnjenju. Najpogosteje polnilni kabel, ki ga včasih lastniki tudi pozabijo ali pa ga kdo ukrade. Mehaniki bi predvsem morali vedeti, da je pri popravljanju električni avto manj nevaren od »fosilnega«, je pa drugačen in to je treba upoštevati. Nevarnost električnega udara je bistveno manjša, kot se o njej govori. Avto je tudi manj vnetljiv od bencinskega, kjer je iztekanje bencina požgalo že veliko delavnic. Tudi prstov ni mogoće izgubiti v mlinu vrtečih se jermenov, ker tega preprosto ni. Lahko pa z majhno neprevidnostjo »skurimo« kakšen drag element in naredimo škodo, ki nekajkrat presega vrednost popravila. Bilo je že nekaj primerov, ko so serviserji pri polnjenju klimatske naprave uporabili napačno olje za klimatsko napravo, posledica je bil uničen klimatski sistem.

Zakaj je električna različica golfa težja od bencinske za 200 kg?

Kakšna bo nova generacija električnih vozil?

131

Če se pošalim. To je zato, ker Nemci radi po nepotrebnem komplicirajo in to se pozna pri masi vozila. VW E golf ni tipičen električni avto, je v bistvu fosilec, »tovarniško predelan« na elektriko. Trenutno so električna vozila kakih 10 % težja od primerljivih fosilcev, v glavnem gre to na račun mase baterije.

logistika

Tesla je bil kot budilka.

Na prvi del vprašanja ne morem popolnoma odgovoriti, ker je del naših naročnikov naša poslovna skrivnost. Lahko pa povem, da med 60 in 90 % prodamo na tuje trge, največ v Skandinavijo, Švico in Nemčijo. Naraščanje števila električnih vozil močno vpliva na naša naročila. Smo prezasedeni in dosti naročil odklonimo, ker se ne želimo zelo širiti. Trenutno je v našem fokusu nekaj razvojnih projektov.

En na področju energetike, en na področju ogrevalnega sistema električnega vozila in en na področju polnjenja električnih vozil.

V letu 2019 bo standard 50-60 kWh, domet 350-400 km, cena naj bi ostala približno enaka.

Bo pa na trgu več rabljenih vozil, ki bodo cenovno dostopnejša. Pojavilo se bo več izvedenk dostavnikov in kombijev. Upam, da tudi kakšen pravi terenec, enoprostorec in karavan.

Kaj je bistvo vaše ideje o trajnostnem energetskem krogu?

To je nekakšna kombinacija mikro omrežja in javnega omrežja. Tvorijo ga objekti - stavba ali več stavb, električna vozila vseh vrst, torej ne samo avtomobili, ki delujejo kot zalogovnik, fotovoltaika ali kakšen drug trajnostni mikro vir električne energije, hišni zalogovnik, če je, ter zunanje omrežje, ki z mikro omrežjem »sodeluje«. Iz njega se po potrebi jemlje energijo za blaženje konic ali pa energijo vanj oddaja, kadar so viški. Mikro omrežje lahko deluje tudi samostojno. Na primer takrat, ko se lastnik tako odloči ali ko pade javno omrežje, mislim na naravne ujme, vzdrževalna dela ipd. Lastnik mikro omrežja je finančno zainteresiran, da sodeluje z upravljalcem makro omrežja. Ta model razvijamo skupaj z Gen i.

V koliko je električno vozilo, če upoštevamo vse elemente v proizvodnji in porabi, po emisijah prijaznejši do zraka kot klasično? Če zanemarimo to, da velik del trenutnih lastnikov polni električna vozila iz domače fotovoltaične elektrarne in se osredotočimo na elektriko iz vtičnice, ki je na voljo »sleherniku«, so podatki zelo zgovorni. Povprečen izpust fosilnega avtomobila v RS je 181,2 g CO₂/km, naš miks elektrike pa rezultira v 321 g CO₂/kWh. Povprečen električni avto naredi z 1 kWh od 7 do 8 km, kar znese od 40,1 do 45,8 g CO₂/km. To so dejstva, izračunana iz statističnih podatkov. Vse ostalo je »gostilniško nakladanje«, ki naj ne bi našlo svojega prostora v medijih. Za proizvodnjo električnega vozila enakih gabaritov je potrebno 1,14 krat več energije (vir UCSUSA 2015), kar gre v glavnem na račun večje mase enako velikega vozila. Marsikateri mediji primerjajo porabo energije za proizvodnjo Tesle S s porabo energije za proizvodnjo povprečnega »fosilca«, npr.

Golfa. To seveda ni primerljivo, Teslo S lahko primerjate le z Mercedesom S klase, Audijem A8 ipd. Po medijih je tako zaokrožil članek »raziskave« ADAC, kjer so se spravili ravno na Teslo S. »Raziskava« pa seveda ni bila znanstvena, ampak povsem populistična v službi trenutne nemške politike.

avgust 2018

zadaj. Pri francoskih proizvajalcih so trenutek preboja najprej ugotovili pri Renaultu. So pa zamudili kar nekaj let z vztrajanjem pri najemu baterij, kar je odbilo mnoge kupce.

131

58

Logistične novice Zelenega omrežja

logistika

Nova doba v učinkovitosti skladišča z inovacijo v intralogistiki

M O B I L N A

Pri Jungheinrichu smo prvi na svetu predstavili regalni viličar ETV 216i s popolnoma integrirano litij-ionsko baterijo. Inovacija pomeni novo dobo v intralogistiki. Ne samo, da se bo z inovativno litij-ionsko baterijo znatno povečala zmogljivost v skladišču, revolucionarni dizajn čelnega viličarja je tisti, ki bo hkrati prispeval dodano vrednost v smislu ergonomije in varnosti. Regalni viličar ETV 216i ponuja veliko večji delovni prostor za voznika s prilagodljivim in širokim izborom funkcij za ustvarjanje idealnega delovnega okolja za vsakega operaterja.

Voznikova kabina omogoča jasno preglednost v vse smeri in s tem še večji nadzor nad manipulacijo blaga. Viličar je primeren za skladišča z ožjimi hodniki, saj pri manevriranju med skladiščnimi regali potrebuje manj prostora, s čimer se v skladišču lahko pridobijo dodatna skladiščna mesta. Z inovativno litij-ionsko tehnologijo, večjim ostankom nosilnosti in možnostjo hitrejšega dviga vilic novi ETV 216i zagotavlja fleksibilnejšo 24/7 delovanje in pretok blaga v skladišču. Litij-ionska baterija, ki je vgrajena v viličar, porabi 20 % manj energije, ne potrebuje vzdrževanja, 100 % napolnjenost doseže v samo 80 minutah, uporablja se jo lahko v več izmenah, ima 3-krat daljši življenjski cikel v primerjavi s svinčenimi baterijami, s tem pa se zmanjšajo tudi stroški poslovanja. Kapacitete litij-ionskih baterij so od 40 Ah do 500 Ah in imajo 5 letno garancijo.

A P L I K A C I J A

Z brezplačno mobilno aplikacijo za spremljanje razmer na cestah omogočamo večjo obveščenost o trenutnih prometnih razmerah.

Bodite tudi vi obveščen voznik, zato pravočasno poskrbite za varno in udobno potovanje.

Jungheinrich, d.o.o. www.jungheinrich.si

Zmagoslavje Renault Zoe na 7. Tesla rallyju

Promocija

avgust 2018

w w w.promet.si

Slovenska posadka Željko Purgar in Miran Kacin je na 7. Tesla rallyju, ki je v začetku julija potekal na cestah po obronkih Fruške gore v Srbiji, dosegla odlično drugo mesto. Zaostala je le za bolgarsko posadko Dedikov in Pavlov.

Obe najboljši posadki sta si odlično uvrstitev privozili z električnima voziloma Renault Zoe. Posadka Purgar-Kacin je že s samo vožnjo iz Slovenije v Srbijo potrdila, da Renault Zoe nima

pravih tekmecev v regiji tudi na vsakdanjih cestah. Ob vožnji na tekmovanje je namreč s pridom izkoristila obstoječo polnilno infrastrukturo, na kateri se Zoe polni opazno hitreje od dražjih električnih avtomobilov na trgu. Željko Purgar je za volanom Renault Zoe zmagal tudi na lanskem 1. Mahle ecorallyju v Novi Gorici. To je bil prvi rally za električna vozila pod okriljem nacionalne panožne zveze za avtomobilski šport, ki v Sloveniji deluje pod okriljem mednarodne avtomobilske zveze FIA.

Renault Nissan Slovenija, d.o.o. www.renault.si

GEFCO prejemnik nagrade za inovacije

V Skupini GEFCO, ki je vodilni akter na področju avtomobilske logistike v Evropi, nenehno vlagamo znatna sredstva v razvoj inovativnih rešitev, ki nam omogočajo, da sledimo trendom na svetovnih trgih in jih izvajamo lokalno. Junija smo na konferenci Automotive Logistics Europe 2018 prejeli nagrado »vodilni v inovacijah« za svojo aplikacijo »May car is there«, inovativno rešitev, ki kupcu omogoča organizacijo prevoza avtomobila od vrat do vrat preko aplikacije za pametne telefone. Nenehno razvijamo časovno kritične rešitve za dostavo v kratkem roku, da pomagamo svojim strankam pri soočanju z nepričakovanimi dogodki ali odgovarjamo na njihove posebne potrebe. »Razvijamo multimodalne logistične rešitve, optimiziramo transportne poti in uporabljamo alternativne poti, kot je Svilna pot, in se vse bolj osredotočamo na železniški promet. Ko gre za našo floto, smo osredotočeni na ustvarjanje lokalnih partnerstev,« je povedala Olga Danyliuk, generalna direktorica podružnic GEFCO v Sloveniji in na Hrvaškem.

GEFCO d.o.o., https://si.gefco.net/sl

59 131

okolje

Očistimo Slovenijo 15. 09. 2018

Pridruži se!

Promocija

Več na: www.ocistimo.si

avgust 2018

Skupaj poskrbimo, da naša dežela ostane čista za vedno. Podpri akcijo Očistimo Slovenijo kot prostovoljec, donator ali partner.

Si z nami?

Promocija