52
Zakonodaja o plastiki se spreminja, Slovenija ambicioznejša kot drugi
oktober 2020
Plastika ima v sodobnem svetu izreden pomen, saj nam omogoča udobno življenje, kakršnega poznamo. Zaradi želje po stalni gospodarski rasti se na svetovni ravni iz leta v leto povečuje proizvodnja in potrošnja najrazličnejših izdelkov, kamor spadajo tudi vsi izdelki iz plastike. V zadnjih 50. letih se je proizvodnja plastike povečala za dvajsetkrat. V naslednjih desetletjih se bo po predvidevanjih še podvojila. Eden glavnih problemov plastike je nezainteresiranost gospodarstva za njeno recikliranje. Po podatkih Eurostata plastična embalaža izgubi 95 % vrednosti že po prvem ciklu uporabe, ki je lahko zelo kratek [1]. Zaradi tega povpraševanje po reciklirani plastiki znaša samo 6 % v primerjavi s celotnim povpraševanjem po plastiki v Evropi.
Tomaž Medved, Julija Volmajer Valh, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo Mojca Poberžnik, Inštitut za okoljevarstvo in senzorje, d.o.o.
O
b nizkem deležu reciklirane plastike predstavlja velik problem tudi njeno odlaganje in sežiganje, kamor gre okoli tretjina vse zbrane odpadne plastike. Zaradi neustreznega ravnanja z odpadki jih ogromno konča v svetovnih morjih in oceanih. Pri tem predstavlja plastika kar 80 %-ni delež [2] vseh odpadkov v morju. Glede na ocene v morju konča 5–13 milijonov ton plastike (v svetovnem merilu). Samo v EU ta delež znaša 150.000–500.000 ton. Na tej ravni se pojavi problem mikroplastike. Plastika v morju namreč zaradi vplivov sončne svetlobe, vetra in vode razpada na vedno manjše delce. Delci, ki so v velikostnem razredu od 5 mm do 0,001 mm, spadajo v skupino mikroplastike, manjši delci pa v skupino nanoplastike. Zaradi svoje obstojnosti in majhnosti ima mikroplastika velik negativen vpliv na okolje, predvsem na živa bitja. Mikroplastiki so najbolj izpostavljena morska bitja, ki to plastiko zaužijejo. To ima mnogo negativnih vplivov - od občutka sitosti, ki ga imajo npr. ribe, do poškodb prebavnih poti in motenj pri rasti organizmov [3]. Zadnje raziskave kažejo, da mikroplastika ne predstavlja samo problema za organizme, ki živijo v morju, ampak se nahaja tudi v človeškem telesu. Razsežnost mikroplastike ni omejena
foto: arhiv podjetja
Tomaž Medved, Mojca Poberžnik, Julija Volmajer Valh
Mikroplastika
okolje
153
Mikroplastika
Slika 1: Izolirani delci mikroplastike [12] samo na oceane, temveč se ta nahaja tudi na najbolj odročnih krajih sveta, od polarnih območij, kot je Antarktika, do gorskih verig, kakršna je Himalaja.
Z
aradi vseh opisanih problemov in vedno večje medijske pozornosti se tudi zakonodaja s področja plastike, plastičnih odpadkov in mikroplastike spreminja. Ker gre pri tem za globalen problem, je v osnovi potrebno sprejeti določene mednarodne zaveze. Med takšne spadajo Globalno partnerstvo Združenih narodov za ravnanje z morskimi odpadki [4], Resolucija o morskih odpadkih in mikroplastiki (sprejeta s strani Skupščine Združenih narodov) [5] ter akcijski načrti skupščin G7 in G20 [2]. Vendar gre pri vseh naštetih dokumentih za pravno nezavezujoče dokumente. Za lažje razumevanje, kako se z mikroplastiko da spopasti, si bomo pogledali primer Evropske unije. Ker gre pri obravnavi zakonodaje s področja varovanja okolja za zelo široko področje, se bomo omejili samo na direktive, ki se neposredno dotikajo mikroplastike. Pogledali pa bomo tudi nekaj direktiv in akcijskih načrtov, ki imajo z mikroplastiko samo posredno povezavo, vendar je njihovo poznavanje potrebno za razumevanja celotne slike.
