16 156
okolje
Trajnostni priročnik za zaposlene kot motivacija 5.2 Spodbujamo svojo kreativnost
5.3 Smo timski igralci
Vsak izmed nas je kreativen.
Kreativni posamezniki se povezujemo v ustvarjalne time.
Svojo izraznost spodbujamo s sliko, besedo in gibi.
Vsak izmed nas govori svojstven spekter jezikov življenja.
Rišemo: Učimo se izražati skozi simbole, ki jih sami narišemo.
Jezike življenja, to je sposobnost zaznavanja, ponotranjenja in izražanja, lahko razdelimo v tri osnovne kategorije:
Rišemo vzorce: Z risanjem vzorcev preusmerimo misli in se začnemo sproščati.
• akcijski jezik, ki ima močno kinetično energijo, je usmerjen k akciji.
Pišemo: Predvsem pisanje z roko poglobi naše razmišljanje in pomnjenje.
• čustveni jezik pomeni, da je oseba najprej nagnjena k zaznavanju, kaj sama ali sočlovek čuti, kako se počuti.
Ustvarjamo in pripovedujemo zgodbe: Poskušajmo vsak dan nekaj povedati na drugačen, bolj zanimiv način.
• kognitivni jezik življenja pomeni, da se posameznik najprej potopi v svoj miselni svet, preden zazna občutenja ali se usmeri k akciji.
Ustvarjalno se gibajmo: Razvijamo svojo gibalno izraznost.
4.
Fit media d.o.o. www.fitmedia.si
Pomislimo: • Kako se prvenstveno odzivam oziroma s katerim jezikom govorim? • Katere jezike življenja govorijo ljudje, s katerimi največ sodelujem? • S kom najlažje komuniciram? Zakaj? • S kom najtežje komuniciram? Zakaj? • Kaj lahko pri svojem komuniciranju spremenim za bolj kreativen dialog? Vsak posameznik lahko govori več jezikov življenja.
Za trajnostno komuniciranje je pomembno: • da poznamo, s katerim jezikom se najpogosteje izražamo – sami, kot tim in kot blagovna znamka; • da poznamo jezike izražanja sodelavcev (tudi družinskih članov in prijateljev), poslovnih partnerjev, potrošnikov; • da spoštujemo različnost; • da se nenehno skušamo jezikovno bogatiti;
Naša odločitev
Kreativno rešujemo izzive
bivalnega okolja, zdravje in hrana in drugi, tudi prilagojeni glede na organizacijo.
Pripravljeni smo premakniti meje, vidimo vrednost v sodelavcih – še posebej, ker so drugačni. Tako lahko skupaj rešujemo izzive in ustvarjamo dobro.
• da v dialog vabimo osebe z različnimi osebnostnimi in strokovnimi kompetencami, tako lahko najuspešneje sokreiramo in soinoviramo.
Novi kotički za oddajo delujočih aparatov
stopnica:
3. stopnica:
2. stopnica:
1. stopnica: Izziv ali problem
Situacijo opišemo na bolj pozitiven način, kot izziv, ki bi lahko ponudil nove priložnosti.
Želim izziv razumeti
Pomembno je, da si vzamemo čas in si področje pobližje ogledamo.
Ustvarjamo ideje
Divergentno mišljenje razvijamo številne zamisli in iščemo oddaljene povezave. Rešitve so lahko nepričakovane in nenavadne. Zahtevajo drugačno videnje problema in nove sinteze znanja - presegajo predhodno znanje.
Pripravimo se na akcijo
Naredimo analizo možnih rešitev, opredelimo, katera je za nas najboljša, in jo prilagodimo naših razmeram.
5.4 Komuniciramo rast in spremembe Spodbujamo odprte, iskrene in raznovrstne pogovore. Vsak izmed nas je aktivni komunikator:
Katere teme prevladujejo v naših pogovorih?
• Katere informacije, spoznanja so me ta teden pritegnila? • Katere spremembe v družbi ugotavljamo? Ali lahko razpoznamo trende? • Kaj lahko spremenimo na bolje? Sprožim razgovor
Prisluhnem
Razmislim
Želim to spoznanje nadgraditi?
Nova spoznanja komuniciramo.
Zaposleni so ključni deležniki trajnostnih sprememb v organizaciji. Kako jih motivirati, za trajnostne spremembe? Dobro orodje je trajnostni priročnik za zaposlene, ki ga v Fit medii vsebinsko in izvedbeno prilagodimo potrebam in ciljem organizacije. Razdeljen je na več vsebinskih sklopov, ki vključujejo praktične primere za spremembe, kot so mišljenje in kreativnost, energetika in mobilnost, odpadki in krožno gospodarstvo, kakovost delovnega in
Kotiček za ponovno uporabo v Kočevju. V družbi ZEOS, d.o.o., smo skupaj s projektnima partnerjema Zbornico komunalnega gospodarstva pri GZS in podjetjem TSD, d.o.o., pred novim letom postavili še 3 kotičke za oddajo še delujočih aparatov: enega na Zbirni
center Jesenice na Jesenicah skupaj s podjetjem JEKO, javno komunalno podjetje, d.o.o., Jesenice, enega na Zbirni center Vranoviči v Črnomlju skupaj s podjetjem Javno podjetje Komunala Črnomelj d.o.o. in enega na Zbirni center Mozelj v Kočevju skupaj s podjetjem Komunala Kočevje d.o.o. Projekt je sofinanciran s strani Ministrstva za okolje in prostor RS ter Evropske komisije. Kotički za oddajo še delujočih aparatov so vidno označeni s prevladujočo rumeno barvo. Vanje se lahko odda še delujoče aparate za ponovno uporabo, ki so varni za uporabo, niso pokvarjeni ali poškodovani, niso prekomerno umazani in niso zastareli. Če teh zahtev ne izpolnjujejo, jih je potrebno oddati na prostor za prevzem odpadne električne in elektronske opreme, ki se nahaja poleg kotička. Zbranim aparatom projektni partner skozi postopek priprave za ponovno uporabo preveri funkcionalnost in električno varnost ter jih vrne na trg po primerni ceni ali pa jih podari. Zeos, d.o.o. www.zeos.si
Webinar akademije Zelene Slovenije
Velik interes za strateški pristop k trajnostnemu razvoju Strategija trajnostnega razvoja v svoje središče vse bolj postavlja zapiranje krožnih zank in razogljičenje. Strateški pristop k trajnosti je nujno potreben, saj so tržne in zakonodajne zahteve vse večje. Hkrati se odpirajo številne priložnosti. Brez jasnih ciljev ni jasne poti. In če ne merimo, ne vemo, kam gremo. Tega se zaveda vse več podjetij, organizacij in občin, ki so se v velikem številu prijavili na brezplačni webinar Akademije Zelene Slovenije na temo Strategija trajnostnega razvoja.
februar 2021
Strateško načrtovanje trajnostnega razvoja se ne začenja pri ciljih, ampak pri načelih in viziji, je poudarila mag. Vanesa Čanji, strokovnjakinja za trajnostni razvoj. Le s tem pristopom, ki temelji na trajnostni identiteti podjetja oziroma organizacije, lahko dolgoročno gradimo unikatno trajnostno vrednost, ki je ovrednotena tudi na trgu. Ključen podstat za postavljanje trajnostnih ciljev je LCA analiza (Life Cycle Assessment – ocena življenjskega kroga) celotne vrednostne verige izdelka oziroma storitve. S tem vzpostavimo razumevanje, kakšen je okoljski odtis na vseh segmentih življenjskega kroga. Pogosto se zgodi, da podjetja oziroma organizacije zasledujejo določene cilje, ki so v luči LCA manj pomembni, lahko tudi pride do
prenašanje okoljskega bremena z enega segmenta na drugega. Pri določitvi strateškega pristopa so podjetjem oziroma organizacijam na voljo številni modeli. Pomembno je, da jih podjetja dobro razumejo in prilagodijo svojim potrebam. Med najnovejšimi modeli, ki sinergijsko zasledujejo tako vzpostavitev snovnih krožnih zank kot razogljičenje, je t. i. model krožne ogljične ekonomije, ki ob treh stebrih – zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj – uvaja tudi steber odstrani, s poudarkom na odstranitvi ubežnega ogljika. Predavateljica se je dotaknila pristopa ničogljične krožne strategije z vidika glavnih skupin deležnikov, pristopa »design thinking« za ničogljičnost in krožnost ter strategije interne cene ogljika.
Posnetek webinarja je ob drugih strokovnih posnetkih in dobrih praksah podjetij in organizacij dostopen na portalu Zelena Slovenija https://www.zelenaslovenija.si/ 484/webinarji-2021. Vabljeni k ogledu.
