V javni razpravi je osnutek Zakona o varstvu okolja – 2, in sicer do 11. februarja. Dokument je Ministrstvo za okolje in prostor napovedalo, udeleženci v sistemu ravnanja z odpadki so ga pričakovali, saj so bile predvidene strateške spremembe predvsem zaradi nekaterih perečih problemov, tako zakonodajalec v obrazložitvi, »kot je na primer neodgovorno ravnanje z odpadki«. Zakon naj bi torej sistemsko uredil ravnanje z odpadki s temeljnimi pravili, kako zapolniti sedanje vrzeli, ki so omogočile nastajanje kupov neprevzete odpadne embalaže. Uveljavlja se sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Nekatere zainteresirane smo povabili k mnenju o predlaganih rešitvah.
februar 2021
Nov sistem obeta konec kriz pri prevzemanju odpadkov
Jaka Kranjc
J. V.
foto: Tanja Ristic
Odmevi zelo različni, nekatere spremembe so nujne
Osnutek Zakona o varstvu okolja - 2
20 156
okolje
Osnutek Zakona o varstvu okolja - 2
Jaka Kranjc, Ekologi brez meja:
O
d novega osnutka krovnega okoljskega zakona si obetam veliko, vsaj če zamižim ob očitnemu poskusu izključevanja javnosti iz okoljskih zadev. Na področju ravnanja z odpadki je najpomembnejša novost reforma razširjene odgovornosti proizvajalca. Nov sistem bo lahko zagotovil napredek proti bolj krožnemu oblikovanju in ravnanju, obeta pa tudi konec periodičnih kriz prevzemanja odpadkov.
P
roizvajalci bodo odgovorni za zagotavljanje ravnanja s prav vsemi istovrstnimi odpadki, neprekinjeno skozi celo leto in, z nekaj izjemami, kritjem vseh s tem povezanih stroškov. Skupaj z dodatnimi zavezanci (prvi poskus urejanja prodaje na daljavo), bančnimi jamstvi kot varovalko, možnostjo naprtitve (plačevanja) ravnanja z odpadki tudi za proizvode izven sistemov PRO, ureditvijo stečajev, novimi minimalnimi zahtevami za PRO, klirinško agencijo in boljšimi podatki si tako ne predstavljam več, da bi v sistemu lahko zmanjkalo sredstev za pravilno ravnanje.
O
meji se število organizacij za istovrstne proizvode, a dopušča možnost kasnejše odločitve za delitev na podfrakcije, kar se je ponekod izkazalo za zelo učinkovito. Za izboljšanje oblikovanja izdelkov bo ključna uvedba ekomodulacije stroškov, kar je trenutno prepuščeno organizacijam, mejne vrednosti primesi pa bodo spodbujale boljše ločevanje na lokalni ravni.
R
eforma nam je bila obljubljena že leta 2017 s prvim osnutkom ZVO-2. Od takrat naprej se je še večkrat pojavila in izginila — upam, da bo tokrat dokončno sprejeta in da roki za prilagoditev sistema ravnanja lahko začnejo teči. Veliko je še dela za njegovo popolno definicijo, robustno izvajanje in celovit prenos odpadkovnih direktiv, hkrati pa se nam obetajo nove obveznosti in oblike razširjene odgovornosti. Z letošnjim letom imamo evropsko dajatev na nereciklirano plastiko, česar pa osnutek žal ne
naslavlja, čeprav je implementacija prepuščena državam članicam.
Z
novim zakonom se delno podajamo v neznane vode, a enkrat enostavno moramo zbežati s trenutnega otoka odpadkovnega brodoloma.
Ukinjanje več shem in vertikalnih povezav bo mejnik Jože Leskovar, Kostak:
V
komunalnih podjetjih se že vrsto let srečujemo z problematiko neprevzete embalaže s strani embalažnih družb. Vlada rešuje odvoze z interventnimi zakoni, kar je pohvalno, vendar pa je potrebno za dolgoročno reševanje te problematike poiskati sistemske rešitve. Zakaj je v zadnjih letih prihajalo do večjih količin neprevzete embalaže? Glavni razlogi so trije: • predvsem oprostitev plačevanja embalažnine podjetjem, ki so na trg dali manj kot 15 t embalaže letno, • uvožena embalaža, saj se je v zadnjih letih zelo povečal nakup preko spleta v tujini,
• manjše količine evidentirane embalaže in plačane embalažnine pri velikih embalerjih, ki dajo na trg največje količine embalaže.
K
o smo imeli v Sloveniji samo eno embalažno družbo, problemov s prevzemom ni bilo. S pojavom novih embalažnih družb pa so se začele prve težave pri prevzemih embalaže. Pojavljati so se začele težave z določitvijo prevzemnih deležev zaradi nizkih ponujenih cen embalerjem in čistosti embalaže. Zato je postal prevzem komunalne embalaže za embalažne družbe nezanimiv.
