22
Za zanesljivo oskrbo z energijo nujni ukrepi za manjšo rabo in nove naložbe Slovenska energetska podjetja načrtujejo za vsaj 4 milijarde evrov naložb za zeleni prehod. Za obdobje 2021-2024 so pripravljeni projekti za 1,5 milijarde, vendar pa pot do izvedbe ne bo preprosta. Anton Colarič, izvršni direktor Energetske zbornice Slovenije, posebej opozarja na umeščanje v prostor. Zamude pri nadomeščanju fosilnih goriv lahko ogrozijo zanesljivost oskrbe z električno energijo. Slovenija mora, tako pravi, stremeti k energetski samooskrbi. Zdaj je zelo odvisna od uvoza nafte in zemeljskega plina, precej manj pri elektriki. Nujno bi morali sprejeti ukrepe za manjšo porabo energije in za hitrejšo gradnjo novih energetskih objektov. EZS je s podpisom dokumenta »15 zavez odjemalcem« sprejela nemalo nalog.
februar 2021
foto: Urban Štebljaj
S 1. januarjem je začel GEN-i ponujati odjemalcem električno energijo samo iz nefosilnih goriv. Ali je to že del programa vaše skupine za zeleni energetski prehod? Kaj ste opredelili kot prednostne naloge in katere naloge lahko izpeljete do konca leta? Energetska zbornica Slovenije (EZS) je decembra 2020 ustanovila Skupino za energetski prehod in evropska sredstva. V njej sodelujejo vsi zainteresirani člani EZS, ki že imajo izkušnje s pridobivanjem evropskih sredstev za različne energetske projekte. Namen Skupine je vzajemno informiranje o zelenih energetskih projektih v večletnem finančnem okviru 20212027. Vladi in pristojnim ministrstvom želimo pokazati, da slovenska energetika razmišlja o prihodnosti, saj ima v načrtih za več milijard različnih investicij.
Anton Colarič
Jože Volfand
Energetika v zelenem prehodu
okolje
156
Energetika v zelenem prehodu
Za kakšne naložbe gre? Za pametne, zelene naložbe, ki imajo prednost pri financiranju iz sredstev EU in bodo omogočile ne le okrevanje države po pandemiji COVID19, temveč tudi preboj v zeleno, digitalno ter odporno družbo in gospodarstvo. Po drugi strani pa želimo, da so energetska podjetja od pristojnih že sedaj seznanjena s prioritetami in načinom črpanja evropskih sredstev za celotno obdobje do konca leta 2027. Zeleni prehod se je že začel. Da. Omenili ste električno energijo iz nefosilnih goriv, kar je nedvomno del zelenega prehoda, je pa to širši, večplastni proces. Boj proti podnebnim spremembam lahko razumemo tudi kot energetski prehod v nizkoogljično družbo. To je po eni strani izjemen izziv. Pomislimo na zapiranje premogovnikov, prestrukturiranje večjih regij povsod po svetu in tudi v Sloveniji. Po drugi strani pa je priložnost za energetiko, gospodarstvo ter vse državljane, saj terja premislek o tem, kako naprej. O naložbah vprašujem, ker ste v zbornici pripravili analizo med članicami energetskega sektorja o učinkih za obdobje večletnega finančnega okvira EU 2021-2027. Ve pa se, kako je s projekti v energetske objekte, saj nastajajo velike težave že pri umeščanju v prostor. Kateri večji projekti za brezogljične vire so že pripravljeni za realizacijo za prva tri leta? Delež OVE v bruto končni rabi energije je bil v letu 2019 le za 0,8 odstotne točke večji kot v letu 2018. Kaj lahko pri večji rabi OVE energetski sektor realno doseže do leta 2023 in kaj do leta 2027?
Prej sem dejal, da ima slovenska energetika za več milijard evrov načrtov za naložbe. Ko omenjam milijarde, imam za to dobro osnovo. Gre za »zelene« naložbe v vrednosti vsaj 4 mrd EUR. Od tega je za 1,5 mrd EUR projektov, ki jih štejejo za pripravljene v prvih letih omenjene finančne perspektive, torej v obdobju 2021-2024. To so številke, do katerih smo prišli na osnovi izpolnjenih vprašalnikov največjih energetskih družb pri nas. Ker pa seveda vsi niso odgovarjali, lahko trdimo, da je dejanski potencial še večji. Na eni strani torej ambiciozni načrti, na drugi strani zapleti pri realizaciji. S tem se spopadajo tudi drugi, ne le naša država, a pri nas menimo, da se lahko o načrtovanju pogovarjamo desetletja in desetletja. Čas teče, zato se je treba odločiti. Mislite na umeščanje v prostor? Seveda. Lani naj bi dosegli cilj 25 % OVE v energetski mešanici, pa do tja še nismo prišli. Nismo edini, ki nam še kar nekaj manjka do cilja. Ampak to ni tolažba, saj moramo poskrbeti zase. Če bo delež OVE rasel počasi, obenem pa bomo zapirali premogovnik in čez čas Termoelektrarno Šoštanj, je vprašanje, od kod bomo jemali električno energijo za potrebe gospodinjstev in gospodarstva. Če je ne bomo proizvedli sami, je edina možnost uvoz. Biti odvisen od drugih v energetiki, pa vemo, kaj pomeni.
