Samooskrba na majavih nogah, nujni sistemski ukrepi
april 2021
Zaradi pandemije so pridelovalci in predelovalci na kmetijskem trgu različno prizadeti. Kateri sektorji najbolj, kje je najvišji izpad dohodkov zaradi zmanjšanja porabe, kako lahko to vpliva na rast samooskrbe s hrano v državi in katere vladne ukrepe pričakujete, da bi izboljšali položaj primarnega sektorja? Ta trenutek so težave vse večje. Stopnjujejo se v vseh prehranskih sektorjih, in sicer pri prireji mleka, govejih pitancev, prašičev, sesnih in pitovnih jagnjet, vina. Glavni razlog je upad povpraševanja na tujih trgih, zastoj pri izvozu, manjša domača poraba in bistveno manjše povpraševanje javnih zavodov. Prihaja tudi do padca odkupnih cen. Na drugi strani pa cene za potrošnike še naprej ostajajo nespremenjene. Poleg tega so se praktično v celoti ustavile storitvene dejavnosti na kmetijah. Mislim na turizem na kmetijah, vinotoče, šolske obiske in druga neprehranska področja, okrasno cvetje, trsne cepljenke. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) se resno sprašujemo, ali bo zaradi ustavitve turistične in gostinske dejavnosti na vseh ključnih turističnih trgih, vključno z domačim, sploh možno plasiranje proizvodov. Nam bližnji trgi se ravno tako srečujejo s presežki posameznih skupin živil. Protekcionizem za zavarovanje lastnega sektorja bo postal vse večji, ukrepi na EU ravni znajo zamujati. Domača potrošnja
Roman Žveglič
Zdaj se težave stopnjujejo v vseh prehranskih sektorjih, je zaskrbljen Roman Žveglič, predsednik Kmetijskogozdarske zbornice Slovenije. Povpraševanje je upadlo na zunanjih trgih in doma. Negotovost pri kmetih je vse večja, pravi sogovornik, zlasti pri pridelovalcih zelenjave in krompirja, kjer zbornica pri trgovcih ni naletela na posluh. Samooskrba Slovenije je ranljiva. Pri nekaterih živilih so sicer presežki, pri drugih pa že nekaj let ni večje pridelave. Roman Žveglič, ki je tudi sam kmet, se zavzema za sistemske ukrepe in za drugačen položaj kmetov v agroživilski verigi.
foto: arhiv podjetja
J. V.
Položaj kmetov in samooskrba
26 158/159
okolje
Položaj kmetov in samooskrba
ne nadomešča izpada potrošnje v turistični panogi. Kaj predlagate? Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je za blažitev posledic podala vladi kar nekaj predlogov. Nekatere izmed njih je Vlada že upoštevala, za nekatere pa se še usklajujemo. Povečujeta se negotovost in zaskrbljenost kmetov zaradi splošnega stanja v kmetijstvu, zaradi cenovnih razmer na trgu in napovedi o potrebnih spremembah pri izvajanju tehnoloških ukrepov zaradi prilagajanja na klimatske spremembe, zmanjšanju porabe FFS in nove kmetijske politike. Najbrž so v posebnem položaju zelenjadarstvo in pridelovalci krompirja. Pri nekaterih kulturah je Slovenija že sedaj zelo ali v celoti odvisna od uvoza, stopnja samooskrbe je bila v letu 2019 le 44%. S katerimi ukrepi bi lahko vlada ublažila krizo in v koliki meri se uresničuje zahteva, da bi javni razpisi spodbujali odkup izdelkov domače pridelave? Težave imajo predvsem pridelovalci svežega zelja, korenja, čebule, radiča, endivije, kitajskega zelja. Prodaja teh kultur je po oceni le okrog 50 %. Večina pridelovalcev nima primernih skladišč ali hladilnic, zato so bili primorani zelenjavo prodati precej pod ceno ali jo uničiti. Pridelovalci krompirja so res v velikih težavah.
